NO. 160
Ameriška Domovina
\Pt Jt/B' ERI C/lr Ul— HO M E
AMCRICAN IN SPIRIT FORCION IN LANGUAGE ONIY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, AUGUST 19, 1964
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€fi
ŠTEV. LXII — VOL. LXH
Več Amerikancev v mednarodne organe
Združene države prispevajo velike vsote za vzdrževa-n.ie raznih mednarodnih organizacij in ustanov, •majo pa v nj?Ti le malo svojih ljudi na vodilnih mestih.
. WASHINGTON, D.C. — To ie duh in cilj posebne dkrožni-ce’ ^ jo je predsednik Johnson Naslovil predstojnikom vseh fe-^eralnih uradov. Imel je pri
tem pred očmi sledeče okoliščine:
Nasa dežela sodeluje in de-fiarno podpira okoli 50 medna-r°dnih organizacij. V vseh teh 0rganizacijah ima pravico, da Predlaga svoje državljane na Vodilna mesta. Takih mest je °sti na razpolago, kajti naši Prispevki k režiji vsake organi-■;aci.je so razmeroma veliko več-•iP kot bi lahko bili, ako bi jih raeunali po odstotkih. Vendar Pa se velikokrat dogaja, da vseh ^lest niti ne zasedejo naši stro-, °vnjaki, niso pa redki sluča-■ c*a na taka mesta ne pridejo pravi ljudje.
Komunisti, posebno Rusi, so v Wm oziru bolj pazljivi. Zase-
dejo
vsako mesto s svojimi pri-
s aši, kakor hitro se jim pomu-1 Prilika. Nič ne sprašujejo, ali 's° do mesta upravičeni. Tako je mednarodnih organizacijah v°dilnih mestih veliko več 0rnunistov, kot bi jih odstotno smelo biti. Amerika je prikraj-_aaa, zato pa dobi primeroma 0c mest med nižjim uradni-^ vom, ki pa na politiko organi-nima nobenega vpliva, j. „ P°sobni Amerikanci se le s?^° °dločijo, da gredo v take tJf2 e' Službe praviloma niso fej0 ^0^ro Pečane kot v naši
Poskid!? U'PraVi: dalje ni tam Pni . . eno za odpravnine in
tu i°^n'ne' Manjkajo navadno jo'< 1 obrobne koristi, ki jih ima-^ameriški federalni uradniki, kr -^e- Ve Prodsednikova o-stm”!"3’ Zato priporoča pred-na- 1 °m federalnih uradov, s r(l)no iZlbjraj0 kandidate
bodoUŽbe " ,naj 'paziJ
zamudili nobene prilike,
bržaV*111^ 23 zaPosbtev naših gan'V ^anov v mednarodnih orje yZac^ab- Število prostih mest Preče-eh orSainiz:acijah zmeraj funw J-Sn;'e’ ker rotacija dobro
nkcijonira.
°fa*-einu Arabcu ni več BRppo Amerikank oWHEBA’ IzraeL - Ko
leim, karji staknih šejka Slišali na ^ Huzeila in ga vpra-^šenk p0nu<^bi mlade ameriške njeg0ve’ da gre za en° leto v $5o,ooo .harem Proti nagradi ■iavil let6 ^ de^al’ 013 res °b
davno ne velja več. Se-
Novi grobovi
Frank J. Kuhar
Sinoči je nepričakovano umrl na svojem domu na 24995 Lake Shore Blvd. 57 let stari Frank J. Kuhar, doma v Št. Jerneju na Dolenjskem. Verjetno ga je zadela srčna kap. V to deželo je prišel, ko mu je bilo 6 let. Po končani šoli pri fari Brezmadežnega Spočetja je začel delati pri National Lead Co. in ostal tam do svoje smrti skozi 38 let. Pokojnik je bil član Kolumbovih vitezov, Euclid Council No. 3164, Društva Najsv. Imena pri Sv. Viljemu in Pomočniške komisije vodnih inštalaterjev države Ohio. Zapustil je ženo Eliza-betho, roj. Seliškar (hčerko pok. dr. J. Seliškarja), sina Franka, hčerki Elizabeth in Mary Ann, sestro Mary Wayne in druge sorodnike. Pogreb bo iz Grdino-vega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd.
Anna Luzar
Po dveh dneh bolezni je umrla v Euclid Glenville bolnici Anna Luzar, roj. Butala, stara 72 let, stanujoča na 21130 Miller Ave., Euclid. Bila je vdova, soprog Ignatz (James) je umrl leta 1957. Zapušča 11 otrok, Anno, Jamesa, Johna, Mary Kovačič, Victorja, Dominica, Louisa, Jane, Josepha, Thomasa, redovnico sestro Mary Lorraine, OSE, učiteljico v šoli pri Sv. Kristini, 14 vnukov in vnukinj. Sin Frank je umrl pred več leti. Rojena je bila v Črnomlju. V Ameriki je bila 53 let. Bila je članica Društva Marije Magdalene št. 162 KSKJ in Oltarnega društva cerkve sv. Kristine. Pogreb bo v petek ob 9.45 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb. zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Kristine ob 10.30,
Kongres odobril načrt Ciprskega posrednika ZN ... .	Tuomioia je zadela kap
o omejitvi uvoza mesa 2ENEV'Ai Sv. _ Ciprskega
posrednika ZN Tuomioja je zadela kap. Zdravniki pravijo, da ne bo več za naporno delo, ako se mu tudi popravi zdravje, kar pa še ni gotovo. S tem so hudo prizadeta diplomatska pogajanja med Grčijo in Turčijo, najbolj je pa prišel v zadrego generalni tajnik ZN U Tant, ker mora neutegoma iskati naslednika za finskega diplomata. Vso težo posredovanja mora pa nositi vsaj začasno bivši državni tajnik ZDA Dean Acheson, ki je bil pri pogajanjih “desna roka” finskega diplomata. V resnici je pomenil še več, 'ker so vsi vedeli, da iz Achesona govorijo ideje našega državnega tajništva. Zato pa Acheson vsaj formalno ne bi rad prevzel še zastopstva ZN.
Pogajanja med Grčijo in Turčijo bodo najbrže za kratek čas zastala. Tuomioja se je namreč ravno pripravljal, da gre v Atene, Ankaro in Nikozijo na razgovore s prizadetimi vladami. Njegov naslednik tega ne bo mogel hitro napraviti, ker mu ni znan potek dosedanjih pogajanj v takih podrobnostih kot Tuomioji.
Kongres se ni oziral na nasprotovanje pred sednika ne na grožnje na odgovor iz Avstralije.
WASHINGTON, D.C. — Konferenca Doma in Senata se je sporazumela o skupnem besedilu zakonskega predloga, ki predvideva omejitev uvoza govedine in bravine iz Avstralije, Nove Zelandije in Mehike v Združene države. Ta uvoz je v zadnjih nekaj letih precej po-rastel in ga živinorejci krive vsaj delno za padec cen domače govedine in bravine. Pritisnili so na svoje kongresnike in senatorje, ki so za vlado nepričakovano spravili predlog skozi Kongres.
Predsednik Johnson je pred časom namignil, da takega zakonskega predloga ne bo podpisal. Pred nekaj dnevi je predsednik avstralske vlade Menzies v imenu Avstralije svaril vlado Združenih držav, da bo Avstralija v slučaju omejitve izvoza mesa v Združene države prisiljena omejiti tudi svoj uvoz iz Združenih držav. Na podobno stališče se bo postavila verjetno tudi Nova Zelandija.
Zakonski predlog predvideva znižanje sedanjega uvoza mesa v Združene države za 15% na letno 725,400,000 funtov. K temu se lahko vsako leto prida 16% prirastka, 10% pa naj bi bilo dopuščenih na račun raznih okoliščin. Po vsem sodeč tako vsaj za enkrat ne bo prišlo do posebnih težav. Vlada Združenih držav se je namreč z deželami, ki meso uvažajo, dogo-
CAS ZA ODKRITO BESEDO
Predsednik L. B. Johnson je dejal včeraj v nagovoru na člane Odbora državljanov za medsebojne odnose v naselbinah, da je prišel čas, ko je treba spregovoriti odkrito besedo o rasnih predsodkih, ki spravljajo v nevarnost blagostanje v naši deželi.
WASHINGTON, D.C. — Odnosi med rasami v naši deželi so se zaostrili v taki meri, da spravljajo v resno nevarnost njeno blagostanje. Predsednik L. B. Johnson je včeraj dejal 450 članom Odbora za medsebojne odnose v naseljih, ki bodo pomagali pri izvajanju novega zakona o civilnih pravicah, da “po stari navadi prečesto šepetamo, kadar govorimo o rasnih problemih”, da pa je sedaj prišel čas, ko je treba o tem spregovoriti glasno in odkrito, da usoda naroda ne bo odločena od “izgrednikov na cestah in od nočnih napadalcev”. Prišel je čas, ko moramo nehati ugibati, komu bodo izgredi pri volitvah koristili, komu škodovali; škodovali bodo vsem, nihče ne bo imel od njih koristi, če bodo spodobni in odgovornosti se zavedajoči državljani stali ob strani in gledali na ohranitev miru in reda v deželi kot na nekak sport. ~	1 ~~	^
“Vprašanje pred našim naro- Qeorge Humphrey
dom je, ne kako bodo glasovali beli ne kako bodo glasovali črni v prihodnjem novembru, ampak kako bomo mi delali skupno in skupno uspeli v prihodnjih sto novembrih,” je dejal predsednik ZDA, pa nato poudaril, da moramo rešiti rasni problem in postati njegovi gospodarji, ker sicer bo postal on naš gospodar. Narod se je odločil, da bo to 1 vprašanje rešil po zakonitih potih. Amerika ni voljna tvegati blagostanja, miru in reda na ljubo rasnim predsodkom.
Predsednik je ob koncu svo-
I .
Iz Clevelanda in okolice
Seja—
Klub slov. upokojencev za St. Clairsko okrožje ima jutri, v četrtek, ob dveh popoldne sejo v SND v spodnji dvorani. Vse članstvo vabljeno!
Rojstni dan—
Jutri obhaja Martin Korošec z 22376 Ivan Ave., svoj 80. rojstni dan v krogu svoje družine. Čestitamo in mu želimo še mnogo let zdravja in zadovoljstva!
Na izlet—
Podr. št. 25 in št. 50 bosta napravili 13. septembra izlet v malo mesto Pennsylvanije, da obiščeta tamkajšnjo podruž. SŽZ. Tam bo tudi kosilo. Katera bi se želela pridružiti, naj kliče IV 1-4710.
Nov poraz vladnih čet v
Južnem Vietnamu
SAJGON, J. Viet. — Bataljonu rdečih gverilcev se je posre-'jega govora zagotovil navzoče, čilo umakniti se v goščo, ko so da bo “spoštovanje zakonov in ga napadle vladne enote, prine- reda” v naši deželi ohranjeno.
šene na področje naselij Hoa	-------o------
My in Hiep Hung s helikopter- Sukarno se je ohladil ji. Rdeči so omenjeni naselji DJAKARTA, Indonez. — napadli in ju zavzeli, nato pa Predsednik Indonezije Sukar-pripravili zasedo vladnim če- no govori precej manj o “str-tam, ki so napadenima naselji- tju Malezije” pred prihod-ma hitele na pomoč.	J njim januarjem, od kar so
Vladne čete so bile zcpet en- ameriška vojna letala bombar-krat premalo pazljive in so de- dirala pomorska oporišča v jansko padle v pripravljeno ko- Severnem Vietnamu. Izgleda, munistično past. Skupno so ime- da je spoznal, da ima zahodna
nato v družinski grob na Kal- vorila o posebnih kvotah ter u-variji. Na mrtvaški oder bo po- voz dejansko že tako omejila.
ložena nocoj ob sedmih.	-------o--------
Helen Clements	NORVEŠKA JADRNICA
Po dolgi bolezni je umrla v, ^ MESTNEM PRISTANIŠČU Holy Family Cancer Home CLEVELAND, O. — Nocoj bo 63 let stara Mary Helen Cie- priplula v mestno pristanišče in le vladne čete pri napadu na o- potrpežljivost svoje meje in ments. Poprej je živela v Clear- se zasidrala na pomolu na W. 3 menjeni postojanki in pri napa- da ne kaže izzivati preko njih. water, Fla. Bila je neporočena,'Street norveška jadrnica Chri- du na cesti v zasedi 119 mrtvih Indonezija je kot otoška oče Frank, mati Johanna, roj. stian Radich, ki je zmagala v in ranjenih. Boj se je vršil ka- država brez moderne pomor-Bradaeh, in brat Frank so tekmi iz Evrope do Bermudov kih 90 milj jugozahodno od Saj- ske in letalske sile posebno izumrli pred več leti. Zapušča pretekli mesec. To je prvič v gona. Ko so prispele na mesto postavljena pomorski in letal-brata Charlesa in Johna ter več tem stoletju, da je ladja te vrste nove vladne čete s helikopter- ski sili Združenih držav, pa drugih sorodnikov. Rojena je v našem pristanišču. Na tisoče ji, so se rdeči napadalci umak- tudi Velike Britanije in njenih bila v Clevelandu. Bila je pro- ljudi se pripravlja na njen ogled nili v džunglo.	zaveznic v britanski Skupno-
svefovalec Goldwaterja v finančnih vprašanjih
WASHINGTON, D.C. — Cle-velandčan George M. Humphrey, zakladni tajnik v času predsednika Eisenhowerja, je bil med prvimi in najbolj vztrajnimi podporniki kandidature sen. B. Goldwaterja za predsednika Združenih držav. Nič čudnega ni torej, da ga je ta, ko je dosegel imenovanje za republikanskega predsedniškega kandidata, izbral za svojega glavnega svetovalca v vseh vprašanjih, ki zadevajo finančno politiko zvezne vlade.
Humphrey bo republikanskemu kandidatu svetoval v vprašanju izenačenja zunanje trgovinske bilance, trdnosti dolarja, inflacije, zveznega proračuna, davkov in vseh drugih podobnih vprašanj.
V krog Goldwaterjevih svetovalcev so bili pritegnjeni tudi Ray Bliss iz Akrona, Leonard Hall, načelnik republikanske stranke v času Eisenhowerjeve-ga imenovanja za predsedniškega kandidata, in še vrsta drugih vidnih osebnosti iz Eisenhower j eve okolice.
Pa ta 6 3 1958 nekak oglas, da daj rnZe.^avn° ne velja več. Se-^ VSeh žensk> fudi lepih 0erikank dovolj.
23 ieP°nudbi Mrs. Marie Miller, Davt are mafere dveh deiklic
mu hi n”3 V °hiu’ Je deJal> da 11 'Wc znanega.
V remenski prerok pravi:
To je bil v zadnjih tednih e- sti narodov, den najbolj krvavih porazov	-----
dajalka v Engel-Fetzer Co. danes in jutri.
16 let. Pogreb bo jutri zjutraj .......... 1	—---------
ob 9.15 iz Jos. Žele in Sinovi ter v cerkev sv. Križa ob dese- vladnih oddelkov, v boju z rde-pogreb. zavoda na 458 E. 152 St. tih, nato na Kalvarijo.	cimi.
Odkod Dirksenova akcija proti novim volivnim okrajem
višja te
n°ma sončno in hladno.
CLEVELAND, C. — Voditelj republikanskih senatorjev Dirk-3en se rad sklicuje, da mu je pokojni predsednik Roosevelt za vzor dobrega politika, toda ga zmeraj ne posnema. Ravno sedaj ga ne, ko se je spustil v boj proti pravični razmejitvi volivcih okrajev, kot zahteva zadnja sodba naj višjega federalnega sodišča. Njegova taktika je vse kaj drugega kot postopek pogumnega politika.
Dirksen ve, da pri rednem zakonodajnem postopku ne bi pridobil večine Kongresa za boj proti sodbi najvišjega federalnega sodišča. V takem boju je propadel celo Roosevelt pred 25 leti, tem bolj gotovo bi pa Dirksen, Zato je senator čakal, da napade sodbo iz skrivališča. Iz bral je namreč trenutek, ko predsednik ne more več vetirati zakonov, ki je na njih zainteresiran, toda nimajo pravega be-
mperatura 70.
pride vsak predsednik zadnje dni kongresnega zasedanja.
Dirksen je porabil to priliko, da je svoj predlog proti sodbi obesil na zakon o podpiranju tujine, ki seveda, nima prav nobene zveze z mejami volivnih o-krajev. Dirksen je na ta način obšel debato v predstavniškem domu in debato v pristojnem senatnem odboru. Vkljub temu je njegova ideja naletela na hud odpor v senatu, čeprav jo je administracija končno vendarle sprejela, kar ne služi v čast predsedniku Johnsonu. Lahko bi bil pokazal nekaj več političnega poguma. Končno je pravična razmejitev volivnih okrajev vendarle za Ameriko važnejša kot podpiranje tujine. Tako mislijo Johnsonovi nasprotniki in prijatelji, ne vsi, toda precejšnje število.
Dirksenu ne bo ta njegova akcija gotovo povečala ugleda in vpliva, kajti v naši deželi je av-
sedila. V tak neroden položaj | toriteta najvišjega sodišča še
zmeraj precej nad pomenom kateregakoli senatorja, kongresnika ali predsednika. Ako se njegova ideja uzakoni, bo od tega trpel tudi mednarodni ugled naše dežele. V nobeni državi ne more parlament kar kratkim potom rušiti pravic najvišjih sodnih organov.
In zakaj vse to? Razlog je malenkosten, naravnost smešen. — Dirksen je senator iz države Illinois. Tam so meje za volivne okraje za legislature zelo krivično potegnjene. V duhu sodbe bi morale biti spremenjene. Ako bi se to zgodilo, bi nekaj Dirk-senovih prijateljev zgubilo mandate v legislaturi. Morali bi si poiskati nove okraje za kandidature. Da se izognejo tej sitnosti, so naprosili Dirksena, naj torpedira sodbo okoli ogla. To je Dirksen tudi storil.
Zanimivo je pri tem, da bi republikanska stranka v državi Illinois nič ne zgubila od novih mej volivnih okrajev. Zgubila bi
Izgredi škodujejo interesom črnih državljanov
WASHINGTON, D.C. — Časnikar Harris je spraševal po deželi, kaj misli o izgredih in nji-— Devet narodnih parkov je hove vplivu na interese našega v New Mexico.	črnega prebivalstva. Celih 87%
_______________________________je odgovorilo, da izgredi, kot
smo jih doživeli v New Yorku, Rochestru, New Jersey-u, Chi cagu itd., le škodujejo ciljem, volitve v šestih okrajih, v ravno ki so si jih postavile razne or-tolikem številu okrajev bi pa do- ganizacije v prid civilnim pra-bila nove poslance za legislature, vicam.
Tako govorijo politični računi na' Koliko bodo izgredi vplivali podlagi volitev v 1. 1960 in 1962. na volivce, še ni jasno. Prevla-Država Illinois bi se pa znebila duje mnenje, da bo vpliv tem madeža, da tam 29% volivcev večji, čim večji bodo taki izgre-voli večino legislature, kar go-[di ravno pred volitvami, tovo ne odgovarja načelu: en
Spraševanje je tudi dognalo, volivec en glas. Zakaj republi-'da 60% prebivalcev odobrava kanci ne bi ničesar zgubili: v j Johnsonovo politiko glede civil-novih okrajih bi prišla do polne nih pravic, za zakon o civilnih veljave predmestja velikih mest j pravicah jih je samo 52%. in tam živijo večinoma republikanske družine.
Dirksena se vse to nič ne tiče.
Glavno je, da napravi uslugo svojim osebnim prijateljem. Kako pa njegova ideja zavre za dolga desetletja pravično razmejitev volivnih okrajev, to njega ne briga.
Smo namenoma opisali ta slučaj, ne zaradi senatorja Dirksena, ampak zaradi tega, ker njegova taktika koristi tudi 26 drugim državam v naši deželi, toda o tem pri prihodnji priliki.
Avtobus zdrvel v globel — 16 mrtvih
BOURG ST. MAURICE, Fr. — Avtobus poln otrok na počitnicah je zdrvel z ozke alpske ceste v globel, pri čemer je bilo najmanj 16 otrok mrtvih, 30 pa ranjenih. Nesreča se je zgodila nedaleč od tu v Savoji v francoskih Alpah.
Učitelji v 35 državah Unije so upravičeni do pokojnine iz sklada, ki ga nadzira država.
Smrt v domovini—
Operna pevka Pavla Laušeto-v'a, ki je leta 1929 bila na obisku v Clevelandu kot gost Mrs. Joe Plevnik ter imela tu več koncertov, je letos 22. julija umrla v Ljubljani. Več starejših rojakov in rojakinj se jo še dobro spominja.
Pozdravi s Havajev—
Marie Kramer in Theresa Jan-char pošiljata prijateljem pozdrave s Havajev.
Še v bolnišnici—
Mrs. Ana Strekal z 11210 Greenwich Ave. je še vedno v St. Vincent Charity bolnišnici. Stanje se ji ni izboljšalo. Dovoljeni so le kratki obiski.
Karneval—
Katoliški vojni veterani Post 1655 pri Sv. Vidu vabijo jutri, v petek, soboto in nedeljo na svoj karneval in bazar v šolskih prostorih pri Sv. Vidu na oglu E. 62 St. in St. Clair Ave.
K molitvi—
Članice Društva sv. Ana št. 4 SDZ so vabljene v četrtek zjutraj ob 8.45 v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za pokojno članico Mary Mauser.
K molitvi—
Članice Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ so vabljene v petek zjutraj ob 9.30 v Želetov pogreb, zavod na E. 152 St. k molitvi za pok. Ano Lužar, nato pa k njenemu pogrebu.
Štrajk v pristanišču—
Štrajk pristaniškega delavstva zaradi spora med ILA 1317 in Cleveland Stevedore Co. preteklo soboto je povzročil veliko škodo. Več ladij je odplulo iz pristanišča ali pa enostavno plulo mimo, ko je zvedelo o pristaniškem štrajku.
Tatvina redkih novcev—
V mestu je konvencija Ameriške numizmatične zveze. Eden njenih udeležencev, Thomas A. Bridges iz Shreveporta, La., je sporočil policiji, da sta mu bili iz hotela ukredeni dve usnjeni torbi z redkimi kovanci, vrednimi okoli $50,000.
Mrzla noč—
Danes zjutraj ob 6.30 je kazal toplomer na Hopkins letališču 47 F., kar je nova najnižja temperatura v našem mestu za 19. avgust.
-------o-------
ŠTRAJK PRI CHASE BRASS & COPPER CO.
CLEVELAND, O. — Opolnoči se je začel štrajk pri Chase Brass & Copper Co. na E. 260 St. v Euclidu, ko je potekla dosedanja kolektivna pogodba, nova pa še ni bila sklenjena.
AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 19, 1964
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Vublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary A. Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesec« Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 160 Wed., Aur. 19, 1964
Mehika dviga glavo
Naš južni sosed, to je mehiška republika, spada med tiste države, ki nam delajo najmanj sitnosti, akoravno se praviloma le redkokdaj strinjajo z našo zunanjo politiko-Tako je mehiška diplomacija skoraj zmeraj drugih misli v znani Organizaciji ameriških držav. Le redkokdaj se pridruži našemu stališču. Na drugi strani pa ni njena navada, da bi za kulisami rovarila proti naši politiki. Tako smo ostali prijatelji z Mehiko, čeprav se naša stališča le redko krijejo z mehiškimi.
Zdi se pa, da se temu svojevrstnemu mirnemu sožitju med obema sosedoma bliža konec. V Mehiki je namreč 5. julija bil izvoljen nov predsednik Ordas. Ordas ni menda tako daleč “na levi”, kot je Mateos, pa vendar je napovedal, da hoče v zunanji politiki slediti vzgledu svojega prednika Mateosa in še bolj povdarjati mehiško samostojnost v zunanji politiki kot jo je do sedaj. Ta navidez nedosledna politika novega predsednika ima svoj izvor v odnosih med mehiškimi domačimi političnimi silami. Bivši predsednik Mateos se bo sicer umaknil, toda njegov političen vpliv še ne bo izginil. V okviru vladne stranke bo še zmeraj sila, ki mora novi predsednik z njo računati.
Ordaz pa mora tem bolj računati z Mateosom, ker ima Lopez, tako trdijo, še posebne politične ambicije. Ker se govori, da U Tant noče več biti generalni tajnik v Združenih narodih, se je že pojavila cela vrsta kandidatov za to mesto. Nanj cilja tudi Mateos, ker še noče biti politični upokojenec. Da si pridobi prijatelje v ZN, je začel mehiško zunanjo politiko usmerjati tako kot prija večini afriških in azijskih ZN delegatov. Ti diplomatje niso nobeni prijatelji OAS, ker jo smatrajo samo za orodje ameriške zunanje politike. Da se jim prikupi, je Mateos začel povdarjati mehiško neodvisnost v OAS. Njegovemu vplivu je treba pripisati dejstvo, da je Mehika prva izjavila, da ne bo izpolnila sklepa zadnje konference OAS zunanjih ministrov, da naj države Latinske Amerike pretrgajo diplomatske stike s Kubo. To pa pomeni hud udarec naši zunanji politiki v Latinski Ameriki.
Mateos je pa verjetno -oče še druge mehiške diplomatske poteze v OAS. Mehika namreč predlaga, naj bi spor med OAS in Kubo postal predmet sodbe baškega mednarodnega sodišča. Temu so se zaenkrat uprle vse ameriške države. Ako bi bil tak predlog sprejet v OAS, bi se ta organizacija podredila neki samostojni mednarodni ustanovi in bi s tem izgubila ves svoj političen pomen. Razume se pa, da mehiški predlog toplo pozdravljajo afriški in azijski ZN diplomatje, akoravno takega načela nočejo priznati za svojo OAU (Unijo afriške edinosti).
Naša diplomacija mora sedaj računati, da bo Mehika zmeraj bolj povdarjala svojo neodvisnost ravno v OAS organizaciji. Ali bo pa to koristilo skupnosti obeh naših kontinentov, je pa drugo vprašanje. Čisto lahko se zgodi, da bodo ravno mehiške akcije spodkopale pomen in ugled OAS. Na drugi strani pa je treba vpoštevati tudi to, da še ni rečeno, da bo Mateos lahko resno kandidiral za generalnega tajnika ZN. Lahko si Tant premisli in ostane še naprej na svojem sedanjem mestu, lahko pa Afrika in Azija pustita svojega mehiškega prijatelja na cedilu, kar se bo čisto gotovo zgodilo, ako bosta v svojih lastnih vrstah našli primernega kandidata za vodstvo ZN.
celo odškodnino za zaplenjeno ameriško imovino na Kubi, če bodo seveda Združene države ukinile gospodarski bojkot Kube. Namiguje tudi, da bi imel po dosegi takega sporazuma bolj proste roke in bi se lahko odtegnil sovjetskemu varuštvu.
Vlada Združenih držav uradno k vsem ponudbam j astra molči, ve, da na njegove besede ne more veliko dati, ve, da se te težave za Castra večajo in da bo v bodočih mesecih še popustljivejši, ve, da sedaj, pred volitvami cas za razgovore ni primeren, ve pa tudi, da se komunistični režim samo zaradi gospodarskih težav in politične osamljenosti Castra v Latinski Ameriki ne bo podrl.
Pismo Vrhenškega ?lll! Tineta
Castro v vedno večjih težavah
Kuba pod vlado Castra prihaja v vedno nove težave, na eni strani vlada doma pomanjkanje v hrani in obleki, pa tudi stiska za rezervne dele v tovarnah in drugih podjetjih, na drugi pa je Kuba bolj in bolj osamljena v Latinski Ameriki. Pretekli teden se je odločil še Čile in je v skladu s sklepom zadnje konference Organizacije ameriških držav (OAS) prekinil s Kubo redne diplomatske odnose in letalsko zvezo. Te vzdržujejo sedal le še Urugvaj, Bolivija in Mehika. Napovedujejo, da bosta Urugvaj in Bolivija sledila zgledu Čileja, med tem ko bo Mehika vztrajala na svojem sedanjem stališču.
Kubanski dolg sovjetskemu bloku se bliža že bilijonu, pri tem pa znaša primanjkljaj v zunanji trgovinski bilanci še vedno okoli 300 milijonov dolarjev na leto. Cena sladkorju na svetovnem trgu je padla od januarja do srede letošnjega avguta od 11.8 centov na 4.45 cente pri funtu (na debelo) in s tem zmanjšala za nad polovico kubanski izkupiček za izvoženi sladkor. Castrov kredit, ki že doslej na Zahodu ni bil kaj prida, je še bolj padel. Angleški in Uancoski izvozniki so izgubili del svojega navdušenja za trgovanje s Kubo.
Castro se zaveda svojih težav in zato ponuja Združenim državam “sporazum” o mirnem sožitju, ki obsega
Waukegan, 111. — Naši sosedje v North Chicago so imeli pred kratkim mestne volitve, v katerih so odločili prodajo bendov (obvzenih zadolžnic) za $500,000. Denar, ki si ga bodo izposodili na te obveznice, bodo porabili za graditev nove mestne hiše (City Hall). Kraj, kjer bodo postavili novo “City Hall”, v kateri bodo razni mestni uradi, še ni točno določen in izbran. Večina, kakor kaže razipo-loženje javnosti, je za graditev ob Sheridan Road. Nekateri se potegujejo za predlog, da naj se gradi na 14. cesti in Glen Drive. North Chicago zadnja leta hitro raste in se širi ven proti zapadu in severu v zaledje od jezera. V ta namen so zadnjih par let anektirali — priključili v mestne meje mnogo okrožij okrog mesta.
Glede novega okrajnega sodnega poslopja za Lake dkraj, ki je v načrtu in po volitvah določen, da se' zgradi v Waukeganu so nastale zadnje tedne tehnične pravne zapreke. Odvetniška zveza Lake okraja je vložila na okrožnem sodišču ugovor in zahteva od sodišča, da izda prepoved proti graditvi poslopja. Okrajni pregledniki odgovarjajo in zavračajo ugovore odvetniške zveze, da so ničevni in da imajo le gotov političen značaj. Javnost pa je med tem zmedena, ker prav jasnih pojasnil ni, zakaj ravno naj odvetniška zveza ugovarja in nasprotuje.
Tako je vedno pri javnih in političnih poslih, če se za drugega ne prepirajo, se pa, kje bi mačku bolj rep “pasal”, ali zadaj ali spredaj.
PRAVDA MED PRAVOSLAVNIMI. — Prepir, ki je nastal med pravoslavnimi Srhi že pred par leti, je zdaj pred sodiščem. Koncem julija je trajala vec dni zaslišba pred okrožnim sodnikom Philipom Yagerom za okraj Lake. V tožbi si stojita nasproti dve korporaciji: Škofija srbske pravoslavne vzhodne cerkve, katere področje je v Združenih državah in Kanadi, in pa Pravoslavni samostan sv. Save v Libertyville, ki je tu v okraju Lake. Sodna dvorana, v kateri so bile zaslišbe, je bila Polna in od časa do časa je nastal hrup. Razprave in razlage 'dge, da se jih je gotovo naveličal sodnik poslušati. Ob koncu zashšb je dejal sodnik, da je v razlagi kakih 23,000 tipkanih ! rani’ ki v brezkončnost obtožujejo in razlagajo, in da bo vzelo najmanj dva tedna časa da bo iste pregledal in pretehtal. Well, bratje Srbi so zgovor-ni ljudje, ki znajo “kazati” to in ono po svoje na dolgo in široko.
Glavni predmet vsega tega spora je med vodstvom Pravoslavne srbske cerkve tu v Ameriki in med Pravoslavno srbsko cerkvijo v Beogradu, katera,
P1 a vij o, da se je vdinjala Titovemu režimu tam doma. škof Dionizij, ki je vodil škofijo v LibertyviUu, odločno odklanja ua bi bih pravoslavni Srbi vla-
dani sedaj iz Beograda, ker tam je sedaj vse v komunističnem duhu Titovega režima. Trije škofje pravoslavne srbske cerkve v Kanadi in USA so se baje nekako sporazumeli in so za sodelovanje z Beogradom. Ne pa škof Dionizij, ta jih ne prizna in noče priznati njihove avtoritete, še manj da bi izročil posestva in imovine njim. Kadar bo podana razsodba, bomo videli, kako bo. Toda za ameriškega sodnika je v takih slučajih tudi sitno objaviti kako razsodbo. Kar bo naredil, ne bo prav, vsaj za vse ne.
*	BODOČNOST NAŠIH INDUSTRIJ. — Koncem junija so objavili razni listi finančna poročila raznih industrijskih podjetij. Prav z kako malo izjemo tu in tam vsa podjetja in korporacije izkazujejo bogate prebitke pri svojih obratovanjih. Za prihodnjih šest mesecev napovedujejo za nekatera podjetja še višje uspehe. Poročila iz New Yorka omenjajo, da napovedujejo razni strokovnjaki zlasti za jeklarsko industrijo zelo uspešno bodočnost za najmanj še eno leto naprej. Proizvodnja jekla in železa se je do lanske-ga julija do konca letošnjega junija dvignila za 6.5% (t. j. za šest in pol odstotka). V tem poslovnem letu, od letošnjega 1. julija do konca junija 1965 se bo proizvodnja še povečala. Kakega zastoja v jeklarski industriji pravijo, se ni bati.
*	KAJ JE NAMEN? — V zad-njih deset letih so okrog večjih mest, kakor je n. pr. Veliki Chi cago, Milwaukee in drugod zgradili cele bloke novih stanovanjskih hiš, s štirimi, šestimi in osmimi stanovanji. Na pogled ni nič napačnega na takih stavbah. Toda v vsakem bloku so nekako stisnjene in v eni taki stavbi po več družin, je kar neka. gneča. Pa tudi če par iz gledajo kaikor kake vojašnice. Zakaj jih pa zidajo in gradijo tako? Well, to je busineško vprašanje. Pravijo, da razne za-varovalninske in druge korporacije imajo zadnja desetletja toliko denarja za investicije, da ne vedo kam z njim. V tuje zemske dežele se ga bojijo posojati, ker ni za take investicije prave odgovornosti od pogostih menjav režimov. Pa menda vlagajo denar v taka podvzet ja, kjer vsaj nekaj donaša, namesto, da bi ležal kje mrtev.
srečne in kisle ... Tako
Kaj pa potem, ko take stano-vanske hiše se postarajo in ne izgledajo več tako ugodno in lepo kakor takrat, ko so bile postavljene? To je pa zadeva istočasnosti in pa skrb tistih, ki take stavbe na glavo nakopljejo. N. pr., ko se od najemnine takim družbam take stavbe dovolj izplačajo, to je tistim, ki jih gradijo, jih za nižjo ceno prodajo. Posamezniki potem pa nosijo breme. Gre nekako po nekem pravcu: Treba je znati dvigniti reklamo za kako stvar in kak namen in s tem ustvariti zanimanje v javnosti. Potem taki nameni že rodijo za iste, ki taka zanimanja ustvarjajo, nekaj sadu. V enih krajih bolje, v drugih manj. Ljudje, ki pa v takih zanimanjih hlastnejo po trnkih, pa nosijo posledice, kakršne so že. Nekje in včasih morda malo srečne,
manj gre.
V Ameriki, kjer te pozdravlja in srečo napovedujejo mnogi na vsakem vogalu in križišču, je pametno, da je človek pameten in pa da hodi po potih, cestah in križiščih z odprtimi očmi in ušesi — če to zna!
Kdor ne zna, se ob srečanju s takimi “srečami” ob takih “srečah” prehladi, da potem kiha in kašlja vse svoje žive dni...
AVTO-PROMETNO MRAVLJIŠČE narašča in narašča. Vsako leto je večje! Avtomobilov in drugih motornih večjih in manjših vozil je kakor mravljincev, bolh in uši vseh vrst na naših cestah in potih. Odtod tudi sleherni dan več in več avtomobilskih nezgod in nesreč. Smrt kosi na naših cestah še vse bolj kakor v kaki vojni. In nič čudnega ni to, če pomislimo, da je bilo tekom lanskega leta v Združenih državah izdanih nič manj kaikor 93,700,000 avtovoznih dovoljenj. Z besedo je to 93 milijonom in 700 tisočem prosilcem vozno dovoljenje (driver licence). To je o-gromno število in za čuditi se je, da pri taki množici ni še več avtomobilskih nezgod, kakor jih je.
V eni taki avtomobilski nesreči je bil pred kratkem ponesrečen petletni deček Matthew Jerina, katerega starši bivajo na 825 McAlister Avenue tu v Waukeganu. Oče ponesrečenega fanta Fred Jerina je zavozil pred svojo hišo in tamkaj “parkiral” v svojem “station wago-nu”, ko je spal njegov sinček. Mimo je privozil nek 19-letni M. Kitzerow, katerega avto je zadel Jerinov “station wagon” in nezgoda se je dogodila. Malega Jerinovega sinčka kar doma zdravijo. Voznik pa je prijavljen po prometnem policistu za poravnavo slučaja.
* NOV GROB. — Pred kratkim je umrla 80 let stara Mary Slabe, ki je bivala na 2014 North Avenue. Umrla je po daljši bolezni v Victory Memorial Hospital. Pokopana je bila iz Nemaničevega pogrebnega zavoda na Deseti cesti. Naj počiva v miru!
Pozdrav vsem čitateljem!
Vrhenšk Tine
VESTI
IZ NAŠIH VRST
Cleveland, O. — Prav lepa hvala za list Ameriška Domovina. Tukaj Vam pošiljam naročnino za celo leto. List prav rada berem. Sprejmite naj lepše pozdrave!
Mrs. Rose Strumble
Whitecourt, Alta. — Spoštovano uredništvo! Prejel sem Vaše obvestilo, da mi je naročnina potekla. Obnovim jo zopet za eno leto, ker sem z njo zelo zadovoljen, in jo tudi vsak dan težko pričakujem. Bodite vsi skupaj prav lepo pozdravljeni. Z izrazi spoštovanja ostajam še naprej Vaš naročnik
Stefan Zelko
*
Windsor, O. — Spoštovani! Tukaj Vam pošiljam naročnino za prihodnje leto. Z listom sem popolnoma zadovoljen, prav vse od kraja preberem. Na Ameriško Domovino sem naročen že mnogo, mnogo let. V juniju sem obhajal 80-letnico rojstva.
Listu želim obilo uspeha in lepo pozdravljam vse, posebno pa Mrs. Mary Debevec!
Louis Srpan
------o------
Dolina smrti
BARSTOW, Calif. — Dolina smrti v Kaliforniji je široka od 6 do 20 milj, dolga pa 150. Povprečno leži 279 čevljev pod mor-drugje | ®ko gladino.
Msgr. Janez Jenko škof
Papež Pavel VI. je imenoval apostolskega admin istratorja Nove Gorice msgr. Janeza Jenka za naslovnega škofa. Posvečen bo 24. avgusta v Logu pri Vipavi, ker ni druge dovolj velike cerkve v škofiji. Pozneje ima namen prenesti sedež administrature v Koper, ker je bil imenovan tudi za administratorja vseh slovenskih predelov Primorske, ki so pred vojno spadali pod Italijo, to je novogoriške in koprske administrature in onih delov reške škofije, kjer bivajo Slovenci.
Trdijo, da bo Vatikan v dogledni bodočnosti združil vse imenovane administrature v novo škofijo, ki bo imela svojega metropolita v ljubljanskem nadškofu. Sv. Stolica je prav te dni odtrgala one dele starodavne briksenške škofije, ki so v Avstriji, od nekdanjega sedeža in ustanovila za nje novo škofijo v Innsbrucku.
Pot na Sv. Goro asfaltirajo
Oblast v Novi Gorici so začele z deli za asfaltiranje poti iz Solkana na Trnovo. Asfaltna pot bo šla od “kolone” preko Prevala do Trnovega. Kasneje bodo asfaltirali tudi ostali del poti do svetišča na Sv. Gori.
Og'enj pod pepelom
Pod tem naslovom je “Katoliški glas”, slovenski tednik, ki izhaja v Gorici, prinesel 13. avgusta sledeči sestavek:
“Po nasilni ukinitvi revije PERSPEKTIVE se je začela za mladino v Sloveniji nova doba. Ukrep kot tak je zelo slabo odjeknil predvsem med dijaki in akademiki, da je še marsikateri mlačnež začel misliti drugače. Naša mladina noče misliti tako, kot ukazuje partija.” Tako se je izrazil mlad izobraženec iz Slovenije.
Režim se prav dobro zaveda nevarnosti tega stanja, zato je stopil v odprt boj proti tem “nezdravim in nekulturnim pojavom”. Seveda ne gre tu za nobeno gibanje ali kaj podobnega, pač pa za osnovni pojem svobode in svobodnega miši j e-nja, ki ga dijaki vedno prvi branijo. Mladina v Sloveniji noče več misliti tako, kot zapoveduje režim. Prvi med takimi so ravno sinovi komunističnih vodite-lljev. Ljubljanska univerza nosi prvenstvo. Torej mladina, ki je zrastld iz komunizma, ki je idejno še materialistična, si danes želi in hoče več svobode, hoče misliti sama, brez “pomoči režima”. Odpor proti sedanjemu režimu se širi vedno bolj, zato so na vrsti razni “tihi” ukrepi proti tem “neodgovornim elementom”, a marsikaj prihaja na dan in bo še prišlo. Jugoslovanski komunizem izgublja svojo o-blast nad novo generacijo. Pa saj drugače tudi biti ne more. Svoboda je ena in nedeljiva, pa naj gre za ljudi pred železno zaveso ali za njo!”
žetev slabša za 20 do 30%
Po uradnih podatkih iz Beograda je bil letošnji pridelek žita za 20 do 30% manjši od onega, ki so ga pričakovali. Oblasti so objavile, da bodo skušale dobiti primanjkljaj iz Združenih držav. Rade bi dobile milijon in pol ton pšenice, le da jo žal nimajo s čim plačati.
žičko kartuzijo rešujejo
Po pisanju “Dela” se je spo-meniško-varstvena služba Slovenije lotila reševanja nekdanjega Žičkega samostana pri Slov. Konjicah na Štajerskem, najstarejse kartuzije ne samo v Sloveniji, ampak v vsej Srednji Evropi, žička kartuzija je nastala okoli leta 1160, komaj dobrih 70 let po samem nastanku novega reda v Grande Char-jtreuse pri Grenoblu v Franciji.
Samostan je bil v času Jožefa II. ukinjen in od tedaj so poslopja ostala deloma prazna in se postopno spreminjala V razvaline. Sedaj skušajo rešiti, kar se še da, in urediti kot kulturno in turistično zanimivost, saj je, kot omenjeno, to najstarejša kartuzija na tleh nekdanjega rimsko-nemškega cesarstva.
Lipica ostane
Kljub raznim vestem, da bo kobilarna in žrebčarna Lipica na Krasu ukinjena, bo ta ostala in še dalje redila in vežbala znane bele konje “lipicanarje”-Odgovorno vodstvo Lipice trdi, da so bile vesti o njeni ukinitvi izmišljene in le zlobno obrekovanje.
Velik obisk tujcev
Letos je prišlo na počitnice V Jugoslavijo veliko več tujcev kot v preteklem letu. Upajo, da bodo dobili od tujskega prometa do 100 milijonov dolarjev, kar je za na devizah revno Jugoslavijo vsekakor lepa vsota. Cene v Jugoslaviji so v zadnjih mesecih talko porasle, da so še komaj konkurenčne z onimi ^ sosednjih državah, piše v ljubljanskem listu “Delo” Niko Isa-jevič, ki nato opozarja še u3 druge hibe priprav za tujski promet: Premalo je poskrbljeno za razvedrilo gostov, poslovanje je nekod nesolidno, v lokalih sta nered in umazanija, dogovorjene in objavljene cene so nekateri lokali dvignili med samo sezono, rezerviranih sob ni bilo na razpolago.
Vse te in druge pomanjklji' vosti so seveda našle odmev tujih deželah, iz katerih so pri' šli turisti v Jugoslavijo.
V Sloveniji 83,000 motornih vozil
Po uradnih podatkih je bil° sredi letošnjega leta v Sloveniji prijavljenih 83,000. motornih vozil. Lani je prišlo v Sloveniji 113 eno motorno vozilo še 21 ljudi, letos jih pride že manj kot 20' Na Hrvaškem pride na eno m0' torno vozilo 55 ljudi, v Srbiji 89, v Bosni in Hercegovini Pa celo 150. Motorni promet je ^ Sloveniji veliko večji kot kjer' koli drugod v Jugoslaviji tudi še zaradi tega, ker vozi skozi 51°' venijo in po njenih cestah 113 tisoče tujih avtomobilov. Tak0 stalno narašča število promet' nih nesreč. Letos je bilo na °e' stah Slovenije v prvih 6 me^e' cih 108 mrtvih, lani v istem e3” su pa “le” 64.
Oblasti so zaskrbljene in iščejo možnosti za uvedbo varnej' šega prometa, toda porast števila motornih vozil je bil Pre' nagel in je še vedno prenag6^’ da bi ga bilo mogoče spraviti ^ sklad z modernizacijo cestneg3 omrežja.
Koliko je še gimnazij v Sloveniji?
Kot je ugotovil Demografsk1 center v Beogradu je v šolskeb1 letu 1962-63 prišlo na 10,000 p1'0' bivalcev v Črni gori 121.1 študentov; v Srbiji 102.7; v Makedoniji 91.8; v Vojvodini 91.7; v Hrvaški 84.7; v Sloveniji 'M-7’ v Bosni in Hercegovini 6l-2> ^ Kosmetu 54.4 študentov. V P1’ meri z letom 1957-58 se je u3)' bolj dvignilo število v Bosni 111 Hercegovini ter Kosmetu. se, da bo reorganizacija štipefl dij povzročila upad dijaštv3; Vendar bodo južnim krajem b° J razvite severne republike g0^0 vo nudile bratsko pomoč R32 prostranjenje šolstva po balk3'1' skih deželah slabo vpliva n3 kvaliteto v treh vodilnih rePU' blikah. Po Ljubljani radi pon3^ Jjajo dovtipno vprašanje pri211^ nega slovenskega šolnika: ‘‘%' liko je še gimnazij v Sloveniji-in odgovor: “Ena, namreč un1 verza.”
XHERISKS DOMUVma,
Bolgarske, ruske in druge povesti
V drugih pismih Eropkinu Se čudi, da je v Malorusiji na stointrideset vrst razdalje toliko hrastovega in smreko-yeka gozda, kakor ga svoje žive dni še ni videla v enem dnevu”. — Med drugim je pisala o Kijevu: “Sem je prišla velika množica Poljakov in Vsak dan še prihajajo. Zadnjo Nedeljo je bil pri meni bal, na katerem je bilo do petsto oseb °t)ojega spola. Tu je že tretji dan, da ne zmrzuje, in pomladno vreme. Vsi smo zdravi In čakamo, da se prične led lomiti na Dnjepru, ki je ob ^stju pri Hersonu in do slapov Že odkrit, a ga tu še skupaj drže lahki mrazovi, dočim ves dan sije solnce”.
Dva in pol meseca, od jan-l,arja do polovice aprila, je Dnjeper Katarino zadržal v Kijevu. Dne 23. marca je pi-sala Eropkinu: “Danes se je Dnjeper ganil, v čolnih se že Vozijo čezenj; sicer pa je še hladno. Nadejam se, da sredi Prihodnjega meseca, če Bog da, na galerah odpotujem da-Ije.” Kraljevemu velikobritan-skenau dvornemu svetniku in Plesnemu zdravniku Zimmermannu je pisala Katarina pred odhodom iz Kijeva: “Jutri se Podamo na pot ter se popeljemo po Dnjepru doli do Her-s°na. Kijev je s svojo lego jako slikovito mesto, štirje deli mesta so jako obširni, a zelo slabo zgrajeni. Sicer pa v tem mestu že davno ni tako manjkalo lepih stanovanj, kakor za vaša mojega trimesečnega bi-Vanja v njem. število raznih Prišedših narodov je bilo jako Veliko. Težko je uganiti, kaj •lih je privleklo v Kijev, kajti Pl mogoče misliti, da bi bili Vse premotili nekateri časniki, ki so z vso silo trobili bodoče moje kronanje v Tavridi ali K'kaj, o čemer se nikdar niti mislilo ni.” _
Dne 22. aprila je carica z dvorom in spremstvom zasedla pozlačene in z zastavami °krašene galere. Na vsako so Namestili godben zbor. Galera
Dnieper” je izobesila admiralsko zastavo. Na njej se je vozila carica. Na dano zname-nJe so se vsi shajali k obedu Pa galeri “Desna”. Čas je hi-lro potekal, čez teden dni so Pvišli v Kremenčug. Bilo je aprila. Carica je zarano stoPila iz kajute, kjer je še Neprestano gorelo v kaminu, Pa krov in se začudila. Pred Pjo je bila ukrajinska pomlad v vsem svojem blesku . . .
Pakrat so že v nabrežnih vrtovih in gozdeh v vsej kra-soti cvetele češnje, divje ja-
dane in hruške. Bregovi so bili
EDINA SAMO MOŠKA DRUŽABNA ORGANIZACIJA
Slovenska moška
zveza v Ameriki


polni cvetja; višnjevi gol-^ec se io /\rw<;iQTv,ni skalnih
se je oprijemal °brohkov. živordeči črni ko-reN je dvigal svojo glavo sredi m°rja prvega sočnega zele-Pja. Lilije in žolte divje tulipe s° se iskrile po travnikih, grmovje in drevje je odmevalo Ptičjega petja. Nad še kalnimi vodami Dnjeprovimi so fo-°tali nad trsjem žoltoprsni leski in rdečelične žolne. Z ^adnjega dela galere so neka-,eri °d spremstva metali trn Pe. Med bregeh
metali
starimi štorovi na so se včasih pokazale z Ntoroge kače. Roji žuželk p	po pomladnem zraku,
"enasit (veliki
peli pesmi; med umerjenim ploskanjem vesel so se čuli napevi Dola, Žurablja in on-dašnjih veselih Verbunkov, pod katere so se' iz slobodskih in zaporoških kazakov nabirali novi huzarski polki.
Tako se je vleklo potovanje po vodi do 6. maja, ko so bile galere petdeset vrst oddaljene od pribrežnega mesteca Novih Kajdakov.
Dan se je začenjal s toaleto caričino ob razdeljevanju kave. Odpirali so se zavoji, katere so dostavljali kurirji naravnost iz Peterburga, Moskve in tujih krajev, čas do obeda je potekal med razgovori. Carica je v plavajoči dvorani delala s svojimi tajniki in pe-rovodjami. Tu so bili tudi zasliševani višji uradniki. Obedovali so za splošno mizo. Živahni razgovor je bil prepleten s francosko duhovitostjo. Princ de Ligne je pisal, kakor je bilo znano nekaterim družabnikom, popotni dnevnik. Po obedu so čitali francoske in nemške gledališke igre, pisali šaljive ruske in francoske anagrame, bouts-rimes, zastavice, satiriške kuplete, ali pa igrali igre v zastave, šah in karte. Nekdo iz spremstva je z barvami slikal prizore skal in bregov Dnjeprovih.
Carica je vsako jutro sedla k mizi v pudrovem plašču, čepici in jopici v svoji kajuti, odmaknila zagrinjalo z okna, držečega na reko, zaklenila vrata ter se na listih z zelenim atlasom vezanega zvezka ba-vila s pisanjem verzov. Dvorniki so goreli nepotrpežljivo-sti, da bi slišali kak nov proizvod carskega pisatelja. Pozneje je prišlo na dan, da je bila to komična opera “Hrabri in drzni vitez Arhidjejič”, ki se je potem igrala v Peterburgu.
V kupletih te operete se je izražalo ta čas posebno prijetno dušno razpoloženje caričino.
Literarni posel Katarine je neko jutro nepričakovano pretrgalo rahlo trkanje na vrata. Ona je vprašala:	“Wer ist
dort?” — Veseli in zvonki glasek komornice Pehtereve, ki je imela baš službo, je odgovoril hitro: “Da ist jemand von dem Furst!” Carica je velela privesti prišleca. Bil je poslanec Potemkinov, grof Mihajl Petrovič Rumjancev. Prihitel je od feldmaršala iz Kajdakov z vestjo, da je cesar avstrijski, Jožef II., pod imenom grofa Falkensteiha in v spremstvu Potemkina okrog 6. maja prišel v Mirgorod in osmega v Kajdake, da poseti Katarino na galerah. Carica je takoj ukazala usidrati ter se podala na breg, kjer so se po suhem peljale njene dvoi’-ne ekipaže v isti vrsti z galera-mi. Tam je sedla v voz in v spremstvu Pehtereve, gi’ofa Rumjanceva in grofa Bezbo-rodka od Dnjepra hitela nasproti grofu Falkensteinu.
— No, hitreje, prijatelji, hitreje! — je govorila voznikom meščanskega rodu, sedši v pozlačeno kočijo in željno
Utanovljena 3. junija 1938 v Barberton, Ohio Inkorporirana 13. marca 1939 v državi Ohio
Glavni sedež: CLEVELAND, OHIO
NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNEM, ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU
Ne potrebujete nobene zdravniške preiskave.
)	Pristop od 16. do 55. leta.
Vsak Slovenec bi moral biti član te organizacije.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: GEORGE P. HERRICK, 860 E. 256 St., Euclid 32, O.
I.	podpredsednik: IVAN GERMAN, 7502 Donald Ave., Cleveland 3, O.
II.	podpredsednik: JOHN LESKOVEC, 1111 No. Ward Ave., Girard, O. Gl. tajnik: JOHN F. JADRICH, 17815 Neff Rd., Cleveland 19, O.
Gl. zapisnikar: DAMJAN TOMAZIN, 18900 Kildeer Ave., Cleveland 19, O. Gl. blagajnik: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174 St., Cleveland 19, O.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik in prvi nadzornik: JOHN DOGANIERO,
931 East 248th St., Euclid 23, O.
Drugi nadzornik: JOSEPH PONIKVAR,
27601 Fullerwood Ave., Euclid 32, Ohio Tretji nadzornik: JOHN SEVER, 18023 Hillgrove Rd., Cleveland 19, O.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: JOSEPH PONIKVAR, 27601 Fullerwood Ave. Euclid 32, O. LOUIS ERSTE, 3815 Schiller Ave., Cleveland 9, O.
ANDY KOCJAN, 211 Gardenland Ave., Niles, O.
ČLANSKI ODBOR:
MARTIN VALETICH, 15331 Glencoe Rd., Cleveland 10, O.
JOHN JUVANČIČ, Jr., 214 Gardenland Ave., Niles, O. FRANK DREMEL, 646 E. 162 St., Cleveland 10, O.
DIREKTOR ATLETIKE:
LOUIS SAMSA, 21701 Fuller Ave., Euclid 23, O.
Uradno glasilo: “AMERIŠKA DOMOVINA,” 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, O.
Za pojasnila se obrnite na glavnega tajnika Slovenske moške zveze, JOHN F. JADRICH, 17815 Neff Rd., Cleveland 19, O. — IV 1-3345
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA
točk, ka-odobri-
Tem potom obveščam VSEi Rešiti moramo več člane glavnega odbora, da sejtere bodo predložene v vrši polletna seja Slovenske tev na konvenciji. Prosim tajni-Moške Zveze v nedeljo, 30. av- ke, kateri še niso poslali na
gusta 1964, ob dveh popoldne v Slovenskem domu na 15810 Hollmes Ave.
Seja je jako važna, ‘ker je zad-iimena delegatov v prihodnji iz-
nja pred konvencijo, katera se vrši dne 19. septembra v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. v Euclidu, O.
Zagonefnejše od piramid in azteških svetišč
V džungli Kambodže so odkrili ostanke mogočnih svetišč in vladarske palače. Ostanki mesta z najmanj milijon prebivalcev. Kdo so bili graditelji teh zgodovinskih znamenitosti? Kam so izginili nekdanji prebivalci?
Pred 103 leti se je slavni francoski raizskovalec Henry Mou-hod tedne in tedne prebijal s
je že na tem, da svoje raziskovanje prekine, ker so mu pešale moči, nenadoma pa se mu je zazdelo, da je skozi zaveso ovijalk odkril obrise velikih zidov in stolpov. V začetku se mu je zazdelo, da je morda to vročičen privid, kajti tresla ga je mrzlica. Z drhtečimi rokami si je še naprej utiral pot med ovijalkami, jih “razgrnil” in pri tem odkril kamnite bloke pod seboj. In čeprav je bil ves izčrpan, se je začel vzpenjati po zelenih stopnicah in vročično sekal desno in levo skozi ovijalke, ki so mu zapirale pot. Naglo je delal in se nenadoma znašel že v temni notranjosti svetišča, o katerem svet do tedaj še ničesar ni vedel.
Koder je Francoz Mouhod nekoč prodiral, vodi danes moderna cesta, ki povezuje delno odkopane ruševine starih mest Angkor-Tom in Angkor-Vat z bližnjim mestom. Angkor pa slovi danes kot največja turistična atrakcija Kambodže.
Angkor izhaja iz zlate dobe cesarstva Kmerov, ki se je v dobi med 600 in 1000 let po Kristusu raztezalo vse od Bengalskega zaliva do Kitajskega morja.
Angkor-Tom
Angkor-Tom je imel nekoč najmanj milijon prebivalcev.
Notranji del mesta je bil zgrajen po načrtu, in sicer v obliki pravokotnikov, obdan pa z 2,5 kilometra dolgim zidom. Krasilo ga je 54 stolpov in vsak izmed teh nosi na vseh štirih straneh lik indijskega boga plodnosti in uničenja — Sive. V središču mesta je vladarjeva palača s 54 glavnimi in stranskimi stolpi in neskončnimi hodniki in stopnišči.
Kaj pa je bilo z onim milijonom ljudi, ki so nekoč v njem živeli in o katerih ni sledu? Zgodovinarji danes vedo povedati, da so cesarstvo Kmerov u-ničili Taji, sedanji Siamci.
.Attgkor-Vat
Prav tako so zagonetne tudi ruševine b li ž n j ega manjšega Angkor-Vata, ki je bilo mesto cerkva, samostanov, stanovanjskih poslopij za bodoče menihe, služabnike ter obredne plesalke.
Manjše mesto cerkva se je širilo na približno dveh kvadratnih kilometrih površine, široko skozi džunglo današnje Kam-J “svečano cesto”, ki je bila dol-bodže (sosede J. Vietnama). Bil ga 925 metrov in ki vodi do
glavni urad imen delegatov ter poverilnice, da to nemudoma storijo, da bo tajnik priobčil
daji naše kolone.
Z bratskim pozdravom
John F. Jadrich, glavni tajnik
svojim spremstvom in nosači
konit
pelikan) je
dihaje skozi okroglo rezljano okno vonjavi, sveži zrak pomladnega jutra.
Glavni voznik čile, iskre gospodske osmouprege se je
1Jij spravljal v velikansko (obrnil, snel čapko, pod katero 8°Do male, na bregu pogolt- mu je za ušesom visel črn čop, njene ribe.
Nebo je bilo sinje in brez 0blačka. Na vsak
—	korak se je
Vlc el;i bližina juga. O večerni ZHrji so hfiidati
juga.
veslarji, čopasti in'.vnemala dečaki, zategnjeno I
ter odgovoril, kazaje na voz: — Ko bi ne bilo te zlate igrače, matuška, mi bi te tako poprijeli, da bi se kar kolesa
(Prihodnjič dalje.)
j. -t. .
NA SVOJEM KONJU! — Fantiči imajo od nekdaj radi konje, še rajši pa jih jahajo. Na sliki vidimo 3 leta starega Tommyja Hatjielda iz Austina, Tex., na njegovem poniju pri jahanju na Jarmi njegovega starega očeta.

srednjega svetišča, je obdajalo stebrišče. Cesta vodi skozi vrsto notranjih dvorišč in preko mogočnega stopnišča pripelje do “tretjega nadstropja”, s katerega se vzpenja osrednji stolp.
Sužnji gradili mesti Angkor Niti v«iike piramide v Egiptu, niti veličastna svetišča Aztekov niso znanstvenikom dala toliko dela in krila toliko tajnosti, kot jih krijeta Angor-Tom in An-gor-Vat. Koliko ljudi je n. pr. moralo delati, da bi zgradili ti dve mesti. Samo da bi zgradili osrednje svetišče, so morali graditi najmanj 40 let. In kdo so bili ti tisoči delavcev, ki so to delali? Verjetno so to bili sužnji, morda ujetniki vladarjev Kmerov, ki so se pogosto bojevali s sosedi.
Britanska Gvajana naj postane nova Kuba?
WASHINGTON, D.C. — Britanska Gvajana je dejansko še zmeraj angleška kolonija s široko samoupravo. Tam je sedaj za ministrskega predsednika levičar Jagan, ki ga vsi smatrajo za prikritega komunista. Zato noče sedanja angleška konservativna vlada dati koloniji neodvisnosti. Hoče počakati na izid volitev, ki bodo sredi oktobra na podlagi proporcijonalne-ga volivnega sistema. Jaganovi nasprotniki upajo, da bodo pri volitvah zmagali, toda jamstva nimajo nobenega.
Ako bi pri volitvah zmagal Jagan, v Angliji pa konservativci, bi naša diplomacija lahko vsaj kolikor toliko mirno spala. Angleški konservativci so do sedaj na naš pritisk vodili talko politiko v Gvajani, da niso dali Jaganu neodvisnosti, kar on stalno zahteva. Ako pa zmagajo v Angliji socijalisti, v Gvajani pa Jagan, potem bodo nastopili za našo deželo težki dnevi. To se vidi že iz izjave našega državnega tajništva, da namreč Amerika ne more dopustiti pod nobenim pogojem, da bi Jagan pod pokrovom neodvisnosti organiziral v Gvajani komunistično postojanko in odskočno desko za komunistične podtalne akcije v Venezueli in Braziliji.
Angleški socijalisti si domišljajo, da Jagan ni talko nevaren političen tič in da ga bo domača opozicija v njegovi domovini držala v mejah ustavnosti. O tem so tako globoko prepričani, da ne verjamejo niti soci-jalistom, na primer našemu socijalisti enemu voditelju Thomasu, da bo Jagan napel vsfe sile, da uvede v Gvajani komunistično diktaturo. Zato so dobili zadnje čase angleški konservativci toliko prijateljev ravno v odločilnih ameriških političnih krogih.
Črni demokratje iz države Mississippi že delajo stranki silnosii
WASHINGTON, D.C. — Črni demokratje iz države Mississippi so ustanovili svojo lastno “Svbhodno demokratsko stranko”, ker jih bela konservativna večina v tej državi noče tako upoštevati, kot zahtevajo. Bela večina je sicer sprejela v svoj krog nekaj črnih demokratov, toda takih, ki radi kimajo, s tem pa večina črnih ni zadovoljna.
Zato se bo črna demokratska stranka iz Mississippija oglasila na demokratski konvenciji k besedi. Ne bo pa tam sama. Demokratske organizacije 7 ali 8 držav, morda pa tudi več, se bodo potegnile za črne somišljenike iz Mississippija. Demokratsko vodstvo bi rado te prepire izgladilo v verifikacijskem odboru. Dvomijo, da se mu bo to posrečilo. Spor pride lahko pred plenum konvencije in s tem tudi na televizijo v veliko veselje goldwaterjevcev.
Johnson in njegova okolica iščejo kompromisno pot. Imajo pred očmi Rooseveltov spora-
do veljave dve delegaciji iz države Teksas, vsaka je dobila svoje število delegatov. To se pravi: konvencija je delila delegate med obe frakciji demokratov iz Teksasa. Tako rešitev zagovarja tudi bivši glavni ravnatelj d e m o k r a tske stranke Bayley, ki še zmeraj nekaj pomeni v stranki.
Konvenciji bodo pa delale sitnosti tudi delegacije iz Portorika, Virgin Islands, Oregona in Alabame.
Denar so vzeli, sicer pa so hodili v ZN svojo pot
WASHINGTON, D.C. — Združene države so poklonile raznim državam Azije, Afrike in Evrope težke milijone v gotovini in materijalu v “lastnem narodnem interesu”. Države so darove sprejemale, pri tem pa jim za ameriška stališča v Združenih narodih ni bilo prav nič mar, ampak so tam nastopale in glasovale, kot se jim je zdelo, največkrat tako kot — Sovjetska zveza in njen blok.
Alžirija je dobila od ZDA 94.6 milijonov, z ZDA je v ZN glasovala trikrat, s Sovjetijo pa devetkrat, Burma je dobila od ZDA 117 milijonov, glasovala je z ZDA 4-krat, s Sovjetijo 8-krat, Abesinija je dobila od ZDA 201 milijon, glasovala je z ZDA 5-krat, s Sovjetijo 8-krat, Kambodža je dobila od ZDA 366.4 milijone, glasovala je z ZDA 4-krat, s Sovjetijo 8-krat, Indija je dobila skoraj 4.7 bilijonov dolarjev od ZDA, vendar je glasovala v ZN prav tolikokrat s Sovjetijo kot z ZDA.
Podobno so postopale tudi druge države zlasti v arabskem svetu in ne na zadnje Titova Jugoslavija, ki obrača odprto malho vedno proti Washingto-nu, srce pa ima v Moskvi.
Sen. Goldwater smatra Teksas za posebno važen
WASHINGTON, D. C. — Republikanski kandidat z a predsednika ZDA Barry Gold-water je dejal svojim prijateljem in ožjim sodelavcem, da smatra državo Teksas za eno najvažnejših za odločitev pri novemberskih volitvah, če zmaga v njej, upa, da bo zmagal v vsej deželi.
Po sedaj predvidenih načrtih volivnih potovanj bo sen. Goldwater pred volitvami 3. novembra državo Teksas obiskal vsaj trikrat.
Moški dobijo delo
Služba
za oskrbnika doma je odprta p r i Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Rd. Kličite 481-7094.	(162)
Ženske dobijo delo
Gospodinja
Iščemo gospodinjo, ki bi tu živela; 2 otroka, 10 in 12 let stara. Kličite RE 1-1912.
(161)
Ženske dobijo delo
Iščemo, kuharico, žensko za čiščenje in strežnice od 35 do 45 let stare. Kličite za sestanek SH 9-4939.	(164)
MALI OGLASI
Nottingham okolica
Popolnoma prenovljena hiša, 3 spalnice, dvojna garaža, veliko ograjeno dvorišče; prijazni sosedje; lastnik pomaga financirati. Kličite IV 6-3177.
(160)
V	najem
V najem se odda 3 sobe, kopalnica in garaža; zelo pripravno za novoporočence ali 2 odrasla. 698 E. 159 St. MU 1-3729,	(162)
V	na jem
4 sobe oddamo v najem spodaj. Najemnina $50. Oglasite se na 1001 E. 66 Place od
— (162)
zum iz 1. 1944. Takrat je konvencija zaključila, da sta prišli!7 zj. do 2. pop.
Pierre Benoit:
VELIKI JEZ
ROMAN IZ IRSKE
Pot med temi težkimi, sivimi pravokotniki je tvoril drevored, v katerega sva pravkar stopila. Na vseh teh ploščah so bili vklesani napisi. Prvi so bili že tako zabrisani, da jih je bilo komaj mogoče odgo-netiti.
Mamica je šla k poslednjemu grobu, kjer je ležal šopek zvenelih rož. Vzela ga je stran in položila nanj novega, ki ga je prinesla s seboj. Nato je pokleknila in nekaj minut molila.
Stal sem za klečečo Ralpho-vo materjo. Moji pogledi so begali med nebom in morjem. Nato so se ustavili na nagrobnem spomeniku pred nama. S črno črto je bil predeljen na dve enaki polovici. Na levi strani sem bral:
“Henry Baxter, grof Ken-dala, 22. novembra 1876. do 6. junija 1914.’’ Na desno od črne črte je bilo prazno.
Mamica se je kmalu zopet dvignila.
“Do odhoda vlaka imate še dve uri časa,” je dejala. “Namesto da se vrnete v grad, kjer tako ni več dosti zanimivega, bi bilo morda bolje, da greste po tej mali pešpoti do morja. Njena visokost grofica Antiopa je vsak dan napravila ta izprehod. Mislim, da bi tudi moj sin, seveda če bi bil tukaj, svetoval gospodu, naj porabi
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FO’ft SALE
WHEATON BY OWNER — 4 Bedroom Ranch, 2 car garage, new gas furnace. Close to schls. & shopping. $16,500. 653-3581.	(161)
2700 NORTH — 1300 WEST, By Owner. 2!& Story Frame Bldg., 4-4’s, full bsmt., 2 car gar., modern appliances, 4 spare heaters & 4 hot water htrs. Priced to sell at $17,500. 588-6992.	(161)
MORGAN PARK — 2 Ige Homes. Comer lots, Ige yards, ideal for Ige families. 9 rms., 4 bdrms., gas H.W. heat, full bsmt. Priced for qk. Sale. 1 bik. R.I. R.R. Call at 11044 S. Esmond. 1900 W. HI 5-0327.
(161)
preostali čas z ogledom velikega jeza.”
Nato je še pristavila:
'‘Prosim oproščen ja, da gospoda ne morem sama tja peljati, toda ne smem se za toliko časa oddaljevati iz gradu. Sicer se pa gospod ne more zmotiti. Steza drži naravnost k jezu. V desetih minutah boste tam.”
“In veliki jez bo priča zmage Finna Mac Coula in vsiljen-čevega bega.”
Velikana Finna Mac Coula, prvega grofa v deželi Antrim, v deželi Jam, je izzval na dvoboj njegov angleški tekmec, velikan Ball|pndoner. Finn Mac Coul se ni bal Ballendo-nerja, ne sanio, da se ga ni bal, dovolil je celo Ballendo-nerju, da je prišel k njemu. V svoji popustljivosti in vljudnosti je šel celo tako daleč, da je škotsko in Irsko zvezal z velikim jezom, ki ga je sezidal sam. Tako je Ballendoner lahko prišel, ne da si zmočil noge. Ballendoner je prišel in Mac Coul ga je psemagal. Mislili so, da bo Ballendoner pozabil na svoj poraz. Toda temu ni bilo tako. Med obema rodbinama teh dveh mož se je začela doba vojn in to kakšnih vojn! Stoletja so se borili in že so mislili, da so potomci Finn Mac Coula uničeni. Toda ali je kri teh mučencev tekla zaman? Ballendoner je naznanjal svojo zmago. Toda hkrati mu je ponujal palmo miru in prav s to kretnjo je priznal, da je premagan on, in sicer popolnoma premagan.
Da, veliki jez bo priča vsi-Ijenčeve pogube, toda le, če bo ta bazaltna stavba, ki je nekoč omogočila prihod Ballen-donerjevih vojakov, izginila v valovih, namesto da bi služila lažem Ballendonerjevim, apostolom miru. Za vojaškim maršalom sledi prekupčevalec, sladek ko med. Oglejte si ga in spoznajte ga z njegovimi častitljivimi lasmi in z njegovim rožnatim obrazom dobrega družinskega očeta, z njegovim sončnikom iz sive alpake in v njegovi častitljivi suknji. Kaj ima v skodelicah, ki si jih je prisleparil s svojimi mesnatimi rokami? Ah, skoraj nič: sedem stoletij muke
FRANKLIN PARK New deluxe 4 Apt. and 6 Room Apt. Open 2-5 Sunday.
Comer Ruby & Belmont NA 5-7298
(161)
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
BROOKFIELD — BY OWNER. 5 Room Bungalow; carpeting, cabinet kitchen, bsmt., gas heat, garage. Low taxes. $16,500. Convenient to everything. Call 485-8734	(161)
GROCERY & MEAT MARKET Self-service. N.W. side, exc. location, No competition. Priced for Quick Sale at $13,500. Aft. 7. AR 6-6786.	(161)
HELP WANTED
NURSES AIDES AND ORDERLIES Good starting salary. Profit sharing. Paid vacations. 5 day week. Stay or Go. Evanston Convalescent Center. Mr. Brown or Mrs. Natale. UN 9-1300
(161)
REAL ESTATE FOR SALE
2236 N. LeClaire — 5 Room expandable, Oil heat, Forced air. Lot 30x125, large living room and dining room. W/W crptg. Yery low taxes. 1 Blk. to schools, churches, transportation. $19,500. PH. 763-1527.	(160)
MALE HELP
CUTTING TOOL MANUFACTURER
has several openings for experienced
•	SURFACE GRINDERS
•	MILLING MACHINE OPERATORS
•	BRIDGEPORT OPERATORS
Steady employment with top wages and fringe benefits Apply, write or wire:
M0DC0 TOOLS
21100 COOLIDGE HIGHWAY OAK PARK, MICHIGAN	(161)
in zapostavljenja. Kri Pear-sea, k r i Mac Bridgea, kri Clarka, kri Mac Donagha. Videli boste, moje dobre ovčice, kako dobro vam bodo plačali .. . Z gobo prek! Med dvema kozarcema čaja, dvema izrekoma iz svetega pisma, dvema igrama golfa samo majhna oslajena kroglica. Podpišite, priijatelji m o j i, podpišite! Kako naj bi zginilo zaupanje s tega sveta . .. Tako, to bi bilo urejeno. In nenadoma bo ta pošteni človek vstal in vas smehljaje preva-ril: hiša je moja, izseliti se morate.
Ko sem se zopet vračal po pešpoti navzgor, je mrak že spuščal svoj enakomerni vijoličasti pajčolan na mogočni jez. Grmeča voda v toku se je vzpenjala nazaj in oblivala ogromne podpornike. Daleč v neskončnost se je širilo sivo morje, do katerega so s ponosom prišli Cezarjevi vojaki, misleč, da so prišli do konca sveta.
Kot straža, ki hodi sem in tja, se je vozil po temni vodi torpedni čoln. čim bolj se je mračilo, tem jasneje se je videl rdeči odsev v oblačnih stebrih, ki so vstajali iz dimnikov.
V neki restavraciji v Cole-rainu sem čakal na odhod vlaka, ki naj bi me peljal zopet v Belfaste. V večernih listih sem prebral dnevna poročila. Jamesa Connollya in Jeana Mac Diarmada so davi ustrelili. 'List je poleg še našteval seznam upornikov, ki so bili pred vojnim sodiščem obsojeni na dosmrtno ječo.
Na tem seznamu so bila tudi imena de Valere, grofice Markieviczeve in Kendalske.
Dostavek
“Ste že tu, gospod Gerard? Pričakovali smo vas šele jutri.” tako me je sprejel mladi Laboulbene na pragu Tiskovnega urada.
Imel je prav: vrnil sem se dan prej kot dopustniki, ki nimajo preveč čiste vesti.
“Kaj je tukaj novega?” sem vprašal nekam potlačeno.
“A, nič, vse po starem. To-dji, da ne pozabim, vaš kovčeg je prišel že pred tremi dnevi. Bil sem malo presenečen, ker me niste obvestili. Toda lahko si mislite, da sem ga sprejel.

V blag spomin
OB TRETJI OBLETNICI ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SOPROG IN PREDOBRI OCE
Anton Baznik
Odšel je od nas v večno življenje dne 19. avgusta 1961.
Spomin na Te je nhš zaklad, pri Bogu zdaj se veseliš, saj vsak od nas Te imel je rad, a v srcih naših še živiš.
Sveta vera nas tolaži, da se \zopet snidemo tam pri Bogu v rajski slavi večno srečni, blaženi.
Žalujoči:
Soproga MARY Sinova JOSEPH in ANTHOY s svojima družinama. Cleveland, O., 19. avgusta 1964.
RUDY KRISTAVNIK COMPANY
GRADBENA DELA • MIZARSTVO 5908 Bonna Ave. — Tel. zvečer po 5. uri HE 1-1108, podnevi HE 1-0965 Najmodernejša okna NA ALUMINIJASTIH TRAKOVIH namesto vrvi za odpiranje. Notranji obod popolnoma obložen z aluminijem. Barvanje popolnoma odpade. Odpiranje in zapiranje je brezhibno gladko. • Cena z delom po $8.00 za okno navadne velikosti.

GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore Blvd.	1053 East 62nd Street
KEnmore 1-6300	HEnderson 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers
POLJEDELSKI TAJNIK DOMA — Na sliki vidimo poljedelskega tajnika O. Freemana, ko se pripravlja na svojem domu v Chevy Chase, Md., k obedu, ki sta ga oskrbela njegova žena in sin Mike.
Dal sem ga prenesti v garažo v Montaignski ulici. Tam ga lahko vzamete, kadar vam je prav.”
“Hvala vam. Sicer ni nič?”
“Kaj še? Drugega ne bi nič vedel.” S tišjim glasom je pristavil :
“Ali veste, da se resno govori o tretjem zimskem pohodu.”
V svoji pisarni sem našel tri ali ‘štiri pisma, ki so čakala name že ves mesec. Povsem nevažne stvari.
Pogledal sem časopise. Raz-
treseno sem prebiral članek: Ali naj se že sedaj pripravljamo za dogodke po vojni? Zraven je bilo poročilo o dogodkih na Irskem, čital sem napis: Tuji častniki med upor-
niki. Ljubi Bog, ali je bilo vse drugo tudi toliko res kakor to?
Vihravo sem pograbil klo* buk in šel ven,
(Konec prihodnjič) ’
...—...o—.....
MAPLE HEIGHTS POULTRY & CATERING
17330 Broadway	Maple Heights
Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolag* vseh vrst perutnina.	Se priporočamo:
AHDY HOČEVAR in SINOVI
Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912
Pridite na petnajsti letni
KARN1VAL in BAZAR
Priredijo Katoliški Vojni Veterani, Post 1655 JUTRI PETEK SOBOTO NEDELJO 20.	21.	22.	23.
AVGUSTA AVGUSTA	AVGUSTA
NA ŠOLSKIH PROSTORIH SV. VIDA
VOGAL 62. CESTE IN ST. CLAIR AVE.
OTROŠKE VOŽNJE! - IGRE! - OKREPČILA!
ZABAVA ZA VSO DRUŽINO!
V petek se bo servirala ribja pečenka ZASTONJ DARILA OB II!
AVGUSTA
;
1895
r!


1964
i'

K Jm-ji
JSaznanilo in JZah'dctla
V globoki žalosti naznanjam sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dne 5. julija preminul moj dragi in dobri soprog
ANTON BARTOL
Pokojni je bil rojen dne 23. januarja 1895 v vasi Mali Log, župnija Loški Potok na Notranjskem, Slovenija, Jugoslavija. Tam žalujejo za njim njegov brat Matija, sestra Jožefa Mohar, člani njunih družin in daljni sorodniki.
Pokopali smo ga dne 8. julija 1964. Iz pogrebnega zavoda Behm Funeral Home v Madison, Ohio smo truplo v pogrebnem sprevodu prepeljali na pokopališče North Madison Cemetery, kjer smo zemske ostanke položili k poslednjemu počitku.
Cerkvene pogrebne obrede je opravil v pogrebnem zavodu in na pokopališču Rev. John F. Mulholland. Hvaležni smo mu za ljubeznivo naklonjenost in duhovno tolažbo. Iz srca smo hvaležni, da je Rev. Jože Varga pokojnega obiskal v bolnišnici.
Zahvaljujem se društvu Ilirska vila št. 173 ABZ in klubu upokojencev na Holmes Avenue za vso počastitev pokojnega sočlana in posebej za ganljive poslovilne besede zastopnikov.
Dobri možje, prijatelji pokojnega našega Antona, ki so nosili krsto, naj bodo prepričani, da jim ostanemo trajno hvaležni za to dobroto.
Prisrčna hvala dobrim sosedom, ki so nam pomagali, posebno Mrs. Slapnik in Mrs. Makovec, ki sta pripravili in postregli po pogrebu z odličnim okrepčilom.
Zahvaljujemo se sorodnikom in drugim dobrotnikom, ki so v uri največje žalosti prihiteli v pomoč.
Naj prejmejo našo toplo zahvalo vsi, ki
so darovali za svete maše in druge dobre namene, vsi, ki so poklonili cvetje in prekrasne vence ter tisti, ki so dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod.
Prav lepa hvala vsem, ki so prišli kropit in so se poslovili od pokojnega v pogrebnem zavodu, vsem, ki so prišli k pogrebu in spremljali našega Antona na njegovi poslednji zemeljski poti do groba.
Razposlali smo zahvalne kartice kolikor smo imeli naslove. Če bi pomotoma kdo ne bil dobil naše posebne zahvale, vse lepo prosimo naj nam oproste in naj sprejmejo tole skupno javno zahvalo, ki jo želimo izreči prav vsem, ki so kakorkoli pokojnemu med boleznijo izkazali kako ljubeznivost in dobroto, vsem, ki so ga ob slovesu počastili, vsem, ki so nam kakorkoli pomagali in izrazili svoje sočustvovanje ali so pripomogli, da so bile pogrebne slovesnosti tako ganljivo lepe.
Vsem in vsakomur želimo izreči našo globoko in prisrčno zahvalo.
Preljubi naš Antbn naj počiva v miru. Naj mu sveti večna luč!
Bog daj, da se vsi srečno snidemo onkraj groba nad zvezdami! Do konca naših dni se bomo pokojnega spominjali s hvaležnostjo in ljubeznijo!
Nam zdaj žalost srca trga, solza lije iz oči; dom je prazen in otožen, ker Te več med nami ni.
Ti, o Jezus naš premili, zlij na dušo Rešnjo Kri, milostno se ga usmili, raj nebeški mu odpri.
žalujoča soproga FRANCES BARTOL in SORODNIKI.
North Madison, Ohio, 19. avgusta 1964.