IN MATI GOSPOD LETO 1933 5. APRILA ŠTEV, 6 Samovzgo fes i: ' - . Kadar se pa postite, ne delajte temnega obraza, kakor hinavci. Kar je božjega v nas, podoba božja in njegova prispodoba je navezano na našo telesnost. To čutimo in pod to zavestjo trpimo. Radi bi bili drugačni, kakor smo y . resnici, čutimo, da nekaj v nas ni prav in ne v redu, da potrebujemo izboljšanja. Kateri vojak ne bi hotel biti hraber, kateri uradnik ne vesten, kateri delavec ne marljiv, kateri družinski oče ne skrben, kateri mož ne odporen, kateri fant ne junak? Kdo laže zaradi laži? Kdo je boječ zaradi boječnosti same? Kdo smatra morilca, pohotneža, požreš-neža, pijanca, lažnivca za plemenitega-človeka? Ali morebiti sam? Tudj ne. Vsak čuti v sebi globoko čuvstvo sramote, ako ne vrši svoje dolžnosti, če se je lagal, če se je upijanil, če je ravnal hinavsko, sebično. Kdor se s svojo podlostjo nvali, mora Mi že popolnoma pokvarjen. Tudi bojazljivec noče biti bo-jazljivec, tudi pijanec nikoli ne obstane, da je pijanec in tudi tat taji tatvino. Kdor svojih dolžnosti ne vrši, bi se vsaj rad pokazal takega, kakor da jih vrši, nepošteni bi si vsaj rad dal videz, da je pošten. Vse to kaže, da nosi vsak človek svoj boljši jaz v sebi, ki si želi, da bi se sprostil'.vsega, kar ga veže na nizkot-nost. -■■> ■ - . . Pa čemu je Svarili k vsadil vsakemu posamezniku ta boljši jaz v notranjost, ko je pa dušo vkleni 1 v Verige materi-jalnosti? Zakaj nam. je tako težko, da bi postali taki kakor bi radi bili? To si mislim takole: Dana nam je življenjska naloga, da s premago mate-rijelnega notranjega rastemo. Prav tako, kakor je v semenu moč kali, kot naravni dar vanj vložen, tako je tudi božja slika v na» še negotova, ampak jo moramo razvijati, da raste. To storimo z vajo, boji in s premagovanjem vseh težav in ovir. Prav s premago vsegf. materelne-ga zraste polno posestvo človeka samega, ki se udeležuje na uresničitvi božjih načrtov v vesoljstvu. In s premago ma-terielnega naj tudi človek vse materiel-ao dviga in oplemeniti. Tako naj »se cedtios. v slabosti izpopolnjuje« Zato je tudi človeštvo že od nekdaj sam^premago smatralo kot versko nalogo in dolžno®!, Kqkor se vojak z vajami pripravlja za resnično potrebo vojske, tako tudi vsak človek za on, i. slučaj, . ko bo treba vse božje proti viharjem nizkotnega varovati. Šele s sanToprema-' •go postane plemenito v nas resnično zmožno razvoja, dela in prostosti. Mnogokrat slišimo, da je ilaša volja prenino-gokrat suženj naših slrasti, temu sužnju pa smo dolžni dati prosto®:. Resnično prosta mora postati naša volja, resnično močna in vodilna za naše dejanje in ne-hanje. Ščle notranja prostost osebne od-govrrnosti nas napravi močne in zrele, da znamo nositi zunanjo prostost. Otrok potrebuje varuha, ker in dokler še ni prost po svoji volji. Tudi odrasli potrebujejo varstva, da ne napravi kaj nepravilnega, če še ni prost, t. j., če mu še ne vlada volja, ampak njegove strasti. Vaja naše volje, da jo izobrazimo v moralnem oziru, prostovoljna odpoved tudi dovoljenega, prostovoljna vaja tega, kar tudi ni naravnost zapovedano, vse to so vsakdanje vaje za človeka, ki se hoče sprostiti. Kjer .ljudje več ne drže na post, kdor svojim strastem pusti prosto pot, tam nikoli ne bo zavladala resnična prostost volje, tam se ne bo razcvetelo junaštvo, pač pa se pojavi tam bojazljivi, slabotni, čutni človek. Človek, ki se ne zna premagati, ki nima moči, da bi uravnal premišljeno svojo prehrano, ki se da zapeljati v nezmernost, je podoben tisti živali, ki se valja po blatu. Res je, da lahko tudi post postane samo nekaj zunanjega, nekak obrat brez duha ali celo pobožnjaška hinavščina, kolikokrat se zgodi, da primerjamo brez ljubezni svojega bližnjega s seboj in odpremo vrata vragu prevzetnosti, dočim smo hoteli vraga poželjivosti izgnati. In to postane grda in umazana slika verskega življenja. Če se postim, premagujem samega sebe, prenašam težave, ne delam tega, da bi me ljudje videli in me morebiti hvalili, ampak zaradi tega, da samega sebe sprostim. Zato je vsa ta in taka sa-mopremaga nekaj resnega, a obenem tudi veselega. Saj si hočemo s tem pridobiti nekaj višjega, ki ima večnostno vrednost. To pa drugih ljudi prav nič ne briga, to delamo zaradi svojega moralnega dviga in o tem razpravljamo samo z Rogom. Veselo srce pri samopremagi zaradi notranje prostosti, to je tisto, na kar Kristus polaga glavno vrednost. Pa poglejmo mladega človeka, ko se na pr. igra ali v sporiu udejstvuje! Kako malo ima še svoje telo v oblasti! Kako sirova je njegova igra! Poglejmo pa starejšega mojstra: kako mirno, varno obvlada igro ali šport. Kaka čudovita moč nad njegovim telesom! Nikoli ne smemo verjeti, da bi mogel človek, ki se ne zna premagati, kjerkoli napredovati. Vsak, ki želi kvišku, tega ne more doseči drugače, kakor s tiho sa-mopremago. Kolikokrat lahko opazujemo v življenju, da človek, ki ga vodijo strasti, slepo drvi za svojim ciljem, a končno — podleže. Nasprotno pa mirna samovlada, ki drži strasti v šahu, a vedno človeško hoče, vodi človeka v besedah in dejanju k njegovim ciljem, k zrelemu junaštvu, ki zmaguje, ker ima moč za zmago v sebi Razgrevanfe ali steri izacija Najvažnejše sredstvo, s katerim dandanes res v pravem pomenu besede škodljive glivice in bakterije uničujemo, in tako popolnoma zanesljivo preprečimo razkrajanje živil in raznih drugih organskih snovi ter se obvarujemo raznih organskih okuženj, je ra zg reva n j e ali sterilizacija. Po francoskem učenjaku Pasterju imenujejo ta postopek tudi pasteriza-c i j o. Za vsako, tudi najpreprostejšo gospodinjo je dandanes potrebno, da vsaj v bistu pozna ta način obrambe pred nevidnimi in uprav zaradi tega tako škodljivimi, premnogokrat pa tudi zelo nevarnimi sovražniki — malimi živimi bitji. Že v prejšnjih odstavkih je bilo po vedano, da popolnoma zanesljivo uniči mala bitja le vročina. Ker pa so glede vročine razna plemena malih živih bitij zelo različna, je tudi jakost in trajanje razgrevanja — sterilizacija — različna. Preprosti primeri bodo to najbolje pojasnili. Kar se nahaja na zdravem sadju m čaka ugodne prilike, da bi začelo razkrajati plodove, je za vročino zelo občutljivo. Vse te glivice, zlasli kvasnice v sadnem soku, so pri 75" C že mrtve. Bacili pa, ki kvarijo zelenjad in meso, pa poginejo šele v vreli vodi (100° C). Trosov pa niti pri tej stopinji ni konec. Čakati moramo, da vzkale in dotično živilo še enkrat sterilizirati, torej razgreti na 100" C. Šele potem so popolnoma brez vseh majhnih živih bitij. Mleko n. pr. vsak dan steriliziramo na ta način, da ga skuhamo (samo zavremo). S !em zamorimo v njem razne glivice, ki bi ga naglo pokvarile, obenem pa uničimo v njem morebitne bolezenske bakterije. Vsaka jed, ki se dalje časa kuha ali peče, je navadno popolnoma . ste -r i 1 n a t. j. brez živih malih bitij in jo lahko brez skrbi uživamo. Ako bi. se perilo med pranjem dovolj ne razkužilo. temeljito dosežemo sterilizacijo pri iikanju z vročim likalnikom, ki zanes- Ijivo zamori zadnje sledove malih živih bitij. Zdravniki sterilizirajo nekatero orodje in posodje na ta način, da ga ku hajo. Nekatera orodja pred uporabo ol-lo razgrejejo v plamenu, da tako pop>]-noma zanesljivo preprečijo vsako ?•,.-strupljenje ali okuženje. Ponekod imajo navado, da izdirajo trn, ki se je zapjčil 1 roko ali uogo in se je zalomil, z motno šivanko. Dobro store, ako konu-o šivanke pred uporabo podrže nekoliko v plamenu nad ognjem, da se sterilizira. Okuženo ali sploh sumljivo obleko razkužimo, ako jo kuhamo. Kar se ne da kuhati, razgrevamo na suh način — varno seveda, da se .ne zapali. Sterilizacijo uporablja gospodinja največkrat pri vkuhavanju sadja in drugih živil, zlasti tudi zelenjadi. Tu je pa treba ukreniti še nekaj. Sama sterilizacija bi namreč nič ne koristila, kajti živila bi se takoj iznova zatrosila iz zra ka z raznimi klicami. Zato moramo vsa živila, ki bi jih radi ohranili za daljšo dobo, takoj po sterilizaciji, še vroča, neprodušno zapreti. To se pa drugače ne da doseči nego v posebnih močnih, navadno steklenih posodah, ki imajo tudi močan steklen pokrov in za tesnilo med posodo in ookro-vom gumijev obroček: Živilo, ki gi hočemo sterilizirati in neprodušno zapreti, naložimo tesno v posode m ga zalijemo s primerno tekočino (sadje s čisto ali tudi oslajeno vodo, meso in mesne izdelke z žolco itd.). Tako napolnjene posode pokrijemo s steklenim pokrovom. Med rob posode in med pokrovom vložimo pa gumijev obroček. Da med sterilizacijo pokrovci trdno stoje na posodah, jih pritrdimo s primernim! vzmetmi. Potem posode z živili steriliziramo v vroči vodi. Za sadje zadostuje 75" C od X do % ure, kakor je pač poseda. Zelenjad in mesnina se mora pa destilirati vedno v vreli vodi od % do VA ure. Pa še to ne zadostuje. Sterilizacijo moramo Čez 2—3 dni ponoviti povprečno za Vi ure. Ko je razgrevanje končano, ko torej mine za dotično živilo in velikost posode določen čas, se posode vzamejo iz vode in se puste, da se polagoma ohla- de. V posodah nad živili je nastal meo razgrevanjem skoro brezzračen prostor Zaradi tega pritisne zunanji zračni tlak, ko se vsebina ohladi, z veliko silo na pokrovce, ki silno trdno in trajno neprodušno zapro in vsebino varujejo pred zunanjimi Vplivi t. j. pred zatrošenjem. Taki shranki imajo neomejeno t r p e ž n o s t, ki je pri živilih ne moremo doseči na noben drug način. Natančna navodila o ravnanju pri sterilizaciji živil najdemo po raznih knjigah. Za naše gospodinje je posebno važno, da znajo konservirati sadje in zelenjad. Vse to je izčrpno opisano v knjigi »S a oje v gospodinjstvu«, ki bo izšla vsa prenovljena in izpopolnjena še preden bodo črešnje zrele, v 3. izdaji. H. Kadar ima gospodinja nahod Nahod je gotovo ena najneprijetnej-šhi bolezni, kar jih je — vsaj za gospodinjo. Kako naj kuha kosilo in se bavi % otroki, ko pa mora imeti neprestano v rokah robec in je vsa okolica v stalni nevarnosti, da se okuži. Če si gospodinja priveže čez obraz robec ali tako-zvano »ipasko« (kos blaga, ki ga prive-žemo čez obraz tako, da pokriva nos in usta), ji to pomaga le malo, ker se mora navzlic temu venomer vsekovati. Bolj praktično je, če si naredimo iz vate več majhnih, podolgovatih svalj-kov in vtaknemo v vsako nosnico po enega. Vata v nosu posrka vso vlago. Menjati jo je treba na 5—10 minut, a med tem časom imamo mir pred robcem in vsekavanjem. Vato menjamo tako, da primemo svaljkič s svežim papirčkom (ki naj bo pripravljen) in ga nato vržemo v papirnato vrečico, ki smo j" naredili nalašč za to. Na koncu seveda vse skupaj sežgemo. Na ta način kljub nahodu lahko delamo in roke ostanejo čiste ter jih ni treba venomer umivati. Brez skrbi se lotimo kuhanja ali nege otrok, saj ni več nevarnosti, da bi zbolela vsa družina na neDriietnem nahodu S. H. Olje v prehrani Olje je najlažje prebavljiva in za našo hrano sploh najprimernejša vrsta maščobe. Po raznih dobrih lastnostih presega vse druge, posebno še svini-ko mast. Olje pri nas v kuhinji mnogo premalo uporabljamo in to morda vprav zaradi tega, ker ga mnogi ne marajo, oziroma, pravijo, da ne prenesejo njegovega okusa in duha. Drugi zopet trdijo, da so jedi, ki so pripravljene z oljem, namesto z mašijo ali s sirovim maslom, premastne, manj okusne, da je taka kuha dražja itd. Vendar ni tako. Jedi, pripravljene na olju, nikakor ne zaostajajo za onimi, ki so zabeljene z maslom ali mastjo. Ne samo to, da so prav tako okusne, ampak so za človeško hrano prikladnejše in koristnejše za zdravje, kar je gotovo vredno upoštevanja. Drugod ne delajo z oljem samo solate, temveč tudi juhe, zelenjad, ki jo dušijo ali cvro, krompir itd. Uporabljajo ga pa tudi ža razne vrste testa, na pr. za kvašeno in krhko testo. Kvašeno testo, k' smo ga naredili z oljem (namesto z maslom), da prav izvrstne potice in dru- kvašene izdelke, ki ostanejo tudi zelo dolgo časa sveži in sočnati. Najboljše, to je največ vredno je či-«to naravno, mrzlo stisnjeno (sprešano) ©nvno oije. Kdor bi ga res ne prenesel, lahko uživa druge vrste, ki so brez po-seonega okusa in duha, na pr. olje iz zemeljskih orehov (četudi so kislino-tvorni). Tako uporabljamo lahko povsod nameslo masti ali masla. Trditev, da ?o jedi, napravljene z oljem, bolj mastne kot sicer, ni resnična. Olje ima namreč lastnost, da se zelo segreje, potemni, a se ne prižge; čim bolj vroča pa je maščoba, tem manj prodre v živilo, ki ga v njej pripravljamo. Medtem ko je v maslu še 10—15% vode, je v oljii do 90.8% maščobe, torej skoraj nobene vode več. Čim več pa je vode V maščobi, tem dalj časa rabi, da se razbeli, kajti voda, ki je v njej, mora izhlapeti, preden se mast dovolj rSzgreje. Ko pride živilo v vroče olje, takoj za- krkne beljakovina na površju; ta plast ne propušča potem več maščobe v notranjost. Neka.ere gospodinje delajo skoraj vse jedi z oljem in še posebno rade cro. Pravijo namreč, da je crenje v olju štedljivejše nego F" z mastjo. Če hočejo creti v olju večje kose živil, kakor na pr. kroriipir, zelenjad (zeleno, karfijolo) ali pa meso, tedaj je to v veliki vročini naenkrat mehko od vseh strani ter se tako porabi manj maščobe, nego pri pečenju v plitvih ponvah z malo masti. Olje pa tudi ni dražje kakor druge masti. Danes velja 1 liter olja manj kakor pa 1 kg masti, v rabi pa je še štedljivejše. Ne moremo pa ga glede cene primerjati s presnim maslom, ki je precej dražje. Sedaj, ko še ni sveže zelenjadi. nam da krompir, zelena, pesa, pa tudi druga korenasta zelenjad. dušena ali ocvrta v olju, prav izvrstne jedi, vsaj tuintam za spremembo. š. H Hugon Turk: Dišave aH začimbe Človeški hrani dodevajo širom sveta najrazličnejše dišave ali začimbe, ki podeljujejo jedem prijeten duh in okus. Same nimajo nikakih ali le malo hranilnih snovi, vendar dobrodejno vplivajo na slast in prebavo, če jih zmerno uporabljamo. Predvsem velja to za odrasle in starejše ljudi. Pri nas poznamo dvoje vrst dišav: domače In tuje. Prve goje gospodinje na domačih vrtovih, na njivah in poljih, pa tudi v prosti naravi se dobe. To so: čebula, češenj (drobnjak), luk, peteršilj, por, zelena, pastinaka. rdeča paprika, lavorjevi Jisti, lavorjevo zrnje (sad), ku-rnina, janež, koreninar, majaron, šetraj, pehtranr kadulja, pelin, rutica, malerina dušica, brinjeve jagode, gorčiča, rožmarin, poprova meta, melisa, sivka itd. Od teh se uporabljajo kot dišave različni rastlinski deli, na pr. listi, cvetje, seme- • na, sadeži,, korenine, stebelca ali pa tudi vsa rastlina, kar' je vsaki privj gospodinji ali kuharici že dobro znano. Gotove, dišave so dostikrat nara"Vhošt značilne J za posamezne pokrajine in celo za po- samezne narodnosti. Saj vemo, da Jugoslovani .ljubimo posebno čebulo, česen in luk, v gotovih delih tudi papriko Angleži in Francozi ljubijo posebno pripravljeno gorčico. Tuje dišave dobivamo iz vročih krajev tujezemstva in sicer v zelo različnih vrstah in številu. Tudi tu uporabljajo liste, cvetje, cvetne dele, korenine, ko-renike, gomolje in skorje, v katerih se nahajajo razne prijetne dišeče snovi, posebno pa mnogovrstna eterična olja, katera ne dajo samo dišave, ampak vplivajo ugodno na dobro slast in boljšo prebavo jedi, zadržujejo gnilje in so kakor pravimo tudi antiseptična. Ta olja rabijo tudi v tovarnah za razne dišeče m umetno-sladke pijače ali likerje, dalje v slaščičarnah, lekarnah, drogerijah in drugod. Redilnih ali hranilnih snovi tudi te dišave nimajo ali vsaj dosti ne, pač pa nekatera v preobilni meri uživa-na slabo delujejo na živčevje, katerega preveč razdražijo, mu škodujejo, da, celo zastrupljajo. "'■■■■;■■. Kot tujezemsko blago se vse te vrste začimb precej drage. Treba je pri nakupu posebne previdnosti, vsaj se zaradi visokih cen silno rade ponarejajo ali potvarjajo, pačijo in pokvarjajo, kar se zgodi najraje takrat, če se prodajajo zmlete v praške. Nepošteni ljudje pn-mešavajo dragocenim dišavam najrazličnejše primesi brez vsake vrednosti, dostikrat še zdravju škodljive, kot n. pi'-i lovko,. težec, lesni prašek, pesek, barvo, ali pa vsaj za dišavo nerabne nt manjvredne primesi kot žitno moko. otrobe, krompirjevo moko, in razne mineralne snovi. — Take goljufije se morejo dokazati samo po strokovnjakih s pomočjo drobnogledov in kemijske raz-krojitve. Zato je Tmj 1 j previdno, da kupujemo take dišave cele? nezmlete in tako dostikrat ognemo škodi na denarju in zdravju. Izmed tujezemskih dišav se prodaja-jc in rabijo pri nas: črni in beli ••poper, muškatno cvetje, muškatu i orešček, in-gver,-cimet, nageljnovi klinčki, vanilija, piment, tuji žafran, zvezdasti janež, kar-damomc in še mnogo drugih. Spremembe prt perut- ninarstvu v Nemčiji Iz Nemčije poročajo, da se tamkaj seli perutnina iz zapadnih pokrajin V vzhodne. Kaj pomeni to? Zapadna Nemčija je industrijska dežela, gosto naseljena, s primeroma malo agrarne zemlje. Tja uvažajo kmetijske pridelke iz ostale Nemčije in iz inozemstva. Naravno da so tamkaj živila, med njimi tudi jajca, precej draga. Radi tega so v teh pokrajinah v zadnjih desetih letih nastali številni perutninarski zavodi (farme) za proizvajanje jajc. Ker pa te farme nimajo žitnih polj, ne morejo pridelati zadostno krme doma, morajo jo torej kupovati. To se jim je izplačalo tako dolgo, dokler so jajca gladko oddajale po primerni ceni. Čim je pa nastopila gospodarska, pravzaprav industrijska kriza, se je zmanjšala nakupna moč prebivalstva tudi za jajca. Zaradi tega in zaradi konkurence inozemskega uvoza so cene padle in dobičkanosnost tamošnje-ga perutninarstva ob nakupovanju krme je izginila. Navedene razmere so povzročile, da danes v zapadni Nemčiji zapirajo perut-ninarske farme eno za drugo in da je v zadnjih dveh letih padlo število perutnine po uradni statistiki za blizu deset odstotkov. Nedobičkanosnost perutru-narstva na farmah se je tukaj ravno tako pokazala kakor na Holandsketn, kjer so tudi že opustili mnogo takih zavodov. Isto razočaranje so doživele te vrste farme tudi v naši državi, i* Perutnina v Nemčiji se seli v vzhodne pokrajine, ki so žitorodne. Število perutnine se je tu povečalo, četudi ne za toliko, za kolikor je na zapadu kadlo. Z boljšim obdelovanjem in gnojenjem šo zvišali proizvodnjo žita, tako da je ofer. stala nadprodukcija in padec cen. 2iia ne morejo prodati, zato so prisiljeni, pokrmiti ga. Prišli so na to, da perutnina še najbolje izrabi in plačuje -po-krmljeno žito z jajci in mesom. Tako, vi-" dimo, da se tudi. v Nemčiji vrača per«t-ninstvo nazaj v svoje prvotne meje. Sicer je pa tudi res, da Nemci v svo- ji naprednosti tako pretiravajo, da morajo slednjič priti v stiske. Ko so pred kakimi desetimi leti opazovali Holand-ce, kako dobro izhajajo s • 'mami in z ameriško kokošjo pasmo ■ leghorn«, so jih začeli posnemati v taki meri, da so pri njih rasle farme kakor gobe po dežju. Milijone mark je bilo vloženih v pe-rutninarske stavbe, stroje in priprave, ustanovljenih je bilo mnogo tovarn pe-rutniriarskega orodja in krmil, vršili so se neštevilni perutninarski tečaji in razvila se je tako živahna propaganda, kakor da bi edino perutninarstvo lahko rešilo Nemčijo. Dandanes pa je pri njih tudi ta gospodarska panoga v krizi in to tembolj, ker je zapustila svojo naravno podlago, ki temelji na proizvodnji krme v domačem gospodarstvu. Toda perutninarstvo ni postalo pasivno samo na farmah, ampak tudi v tistih kmetijskih gospodarstvih, ki so primorana zanj kupovati krmila. Nasprotno pa opažamo, da se perutninarstvo še vedno izplača tam, kjer si kokoši velik del svoje hrane poiščejo na prostem, torej kjer imajo dovolj paše, ostalo hrano pa dobe kot odpadek ali vsaj kot pridelek domače kmetije. Na takih posestvih je perutninarstvo še vedno do-biokanosno, četudi so cene jajcem nizke. Ko čitamo v uradni statistiki naše države, da nam donaša perutninarstvo z odprodajo in izvozom jajc tako ogromne dohodke, ni to posledica pretiranega pospeševanja te panoge, ampak njen naraven razvoj, ki temelji na našem pretežno žitorodnem kmetijstvu. Iz tega sledi nauk za Slovenijo: Na Gorenjskem, Notranjskem, zapadnem Štajerskem in v ostalih bregovitih predelih, kjer gojijo malo žita in kjer so strnjene vasi, se perutninarstvo ne da mnogo povečati. Na Dolenjskem, vzhodnem Štajerskem in v Prekmurju, kjer tvori glavni pridelek žito, je možno' to panogo razširiti samo toliko, kolikor to dopušča domači zrnati pridelek. Dobič-Uanosnost kokošjereje pa lahko zvišamo z odbiro jajc za pleme od najboljših jaj-čaric. Važna za izvoz je predvsem velikost jajc Kuhinja Pri kupovanju rib je treba posebne pazljivosti. Stare ribe so strup, ki so že marsikomu pokvarile želodec. Sveža riba ima rdeče škrge in izbočene oči. Začnimo pri juhi: V kožici razbelim surovega masla. Nanj narežem korenja, rumene kolerabe, peteršilja, ohrovta in čebule. Pridenem tudi nekaj zrn celega popra. Na vse to pa dam ribje glave ali tudi celo ribo. To pražim počasi toliko časa, da zelenjad zarumeni. Zarumenje-no zelenjad potresem »i moko, ter polagoma prilivam vročo vodo. Ko je dovolj tekočine, pridenem še en lovorov list, primerno soli, vršiček rožmarina n drobno zrezan krompir. Po enournem kuhanju je juha gotova. Na mizo jo dam z ocvrtim kruhom, praženim. rižem, z različnimi žličniki ali cmoki. Ribji hrodet s paradižnikom: V kožico denem dve žlici olja. Ko se razbeli, pridenem /< kg na koščke zrezane ribe. (Za brodet so morske ribe boljše kot domače.) Ko koščki zarumene, jih poberem na krožnik: dalje denem 1 žlieo drobno zrezanega zelenega peteršilja. en strok strtega česna in drobno zrezane čebule. Ko je vse zarumenjeno, pridenem 2 žlici paradižnikove mezge,, primerno soli in zopet koščke ribe. Po 10 minutnem vrenju je jed gotova. Za pridatek in okrasek jo obložim s pra-ženimi koščki krompirja, s koruzno polento, z makaroni ali s praženim rižem. Med prazen riž pomešam kuhano kar-fijolo. Pečena riba: Ribo nasolim, potresem z moko ter spečem na olju ali surovem maslu, v katerega narežem precej čebule Da riba ne razpade, je treba peči hitro v dobro segrti pečici. Pečeno poškropim z linioninim sokom. Kot pridevek se poda karfijola in vsakovrstna šolata. Ocvrte ribe: Lepo osnažene in na koščke zrezane ribe osolini ter. jih v moki. raztepenem jajcu in drob'inah-povaljam. Ocvrem jih na olju. na maslu, ali masti. Na mizo jih dam z različno solato, s kislo repo ali s kako drugo prikuho. Z A NAŠE MALE Virgilij: Solnčni sel Ti si se pa letos zmotil — zmotil si se, moj škrjanček: rano si se k nam napotil, v snegu sta še dol in klanček. To si, deček, ti neveden! Ali nimaš koledarja? Jožefov je blizu teden in njegova lepa zarja! Rad s teboj bi deček splavak Ali čakam, da bo v selu zvon vstajenja pritrkaval. Pj, modrost je v mojem čelu! Konec bodi vsem besedam! Uodi toplo, bodi hladno: Jaz na zlato sonce gledam, pesem pojem si pomladno. Nezadovoljni Jožek-mali možeh • Mati je rekla svojemu sinku: »Zakaj si žalosten, Jožek-mali možek? Vsega imaš, kar si želiš. Nihče te ne žali, nihče te ne muči, vsak te ima rad.« »Kaj vi veste, mati,« je rekel Jožek-mali možek in godel naprej. »Potem pa vsaj povej, zakaj godeš?« ga je opomnila mati. »Zakaj godem?« se zadere Jožek-mali možek. »Če pridem na vas, me nihče ne pogleda, me nihče ne ogovori, nihče ne pozdravi, in to me jezi. Ah, mamica. lep bt bil rad, lep!« In že je skočil v čumnato ter prinesel svojo obleko. »Ah, mamica, lep bi bil rad, lep!« »Tak stopi sem pred zrcalo,« mu je rekla mati, »da ti z bucikami lepo ob-lepo pripnem.« »Au!« zastoka Jožek-mali možek, ko ga mati pri svojem poslu zbode z buoi-. ko. »Lep sem pa vendarle!« pravi samozavestno Jožek-mali možek. Ko je prišel na cesto in so ga otroci zagledali \ lepi obleki, so kričali: »Kako lep je Jožek-mali možek! Poglejte Jožka-malega možka!« Jožek-mali možek pa ni bil nič vesel, da ga tako kličejo. »Oh, k( bi bil rajši velik, prav velik!« Pa je šel Jožek-mali možek brž h kovaču-čarovniku in ga je prosil: »Nategni me, prosim, kar moreš me nategni, da bom velik!« Kovač-ča-rovnik ga je dvignil, pretegnil skozi jekleno zanko in ga stisnil še s kleščami. »Au!« je zaklical Jožek-mali možek, pa vendar mu je bilo prav. — »Hihi! Zdaj sem pa dolg,« je rekel Jožek-mali možek ves vesel. — Ko je stopil na cesto, ga je pcbral voznik, ker je bil tako lepo dolg, in si ga je privezal na bič, da je z njim poganjal konje. To pa Jožku-male-mu možku ni bilo prav. »0, ko bi bil rajši širok, prav širok!« je rekel. — Pa je odletel nekoč z voznikovega biča in brž h kovaču-čarovniku. »Napravi me širokega, ljubi kovač-čarovnik,« je zaprosil, Kovač-čarovnik ga je položil na nakovalo in ga pretolkel na široko. »Haha! Zdaj sem pa širok,« se je zasmejal Jožek-mali možek. Ko je pa prišel na cesto, so ga pobrali otroci in ga nabili pri skednju na vrata ter vpili: »Oj, Jožek-mali možek je tako lopo širok, za tarčo nam bo!« — T2 OS« Mati ga je sešila s šivanko in sukan cem in ga ponesla h kovaču-čarovniku. »Napravi mi Jožka-malega možk«, kakor je bil prej,« je prosila. »Čuješ, kakor je bil prej!« Kovač-čarovnik ga je vtikal v ogenj in ga jemal iz ognja ter ga oblikoval na nakovalu. »Auk je kričal Jožek-mali mpžek, pa vendar voljno potrpel. • >0j, mama,« je zaklical, »kako mi je zdaj prijetno! Spet sem, kakor sem bil!« Nehvafežnost je plačilo sveta (Iz ruščine) Volk se je ujel v past, pa se mu je posrečilo iz nje se oprostiti in je zbežal prbti gozdu Lovtec ga je pa zagledal in že nameril nanj s puško. Hitro je skočil volk za ovinek in se %*ri-l: Po kolovozu; je prišel kfneit. ki je nosil -prazno vrečo pod pazduho in cepec (Jez ramo.. »Usmili st me, očkaVin pieCskrij v vreči), lovec me zasleduje!' !Mož razproštre s rečo. volk skoči vanjf. mož jd zaveže in si jo oprta na ramo:Lovee' pride in vpraša:-»Ali ni volk tu-le mimo tekel?« Mcž odgovori: »Tod mimo ni bilo volka!« Lovec je odšel, volk pa pravi: »^daj me pa le odveži!« in zleze iz. vreče ter nadaljuje: »Tako sem lačen, da te'bom kar požrl k. Mož pa pravi: »To bi pa res ne bilo lepo; smrti sem te rešil, zdaj me pa hočeš požreti!« Volk' pravi;, »Večkrat sem že slišal, da pravileJljud.je: .nehvhležiio|t' je plačilo, svfeta; p#rt*ei4 je pa pravi« Moža je preletel strah, pa tega ni' hote! pokazati, ampak je rekel: »Ne oporekam; toda počakaj, da koga srečava. Če bo tisti tudi tvojega mnenja, po.em pa v božjem imenu, me pa peteri!« Volk je bil zadovoljen in sta šla. j! ■ Ko tako hoditi},'srečata slaro, sestradano, suho kobilo. Mož jo prijazno pozdravi: »Dober dan, kobila! Daj nama dober svet! Jaz," sem volka rešil pred lovcem, zdaj me. hoče pa požreti.« In pove na dolgo in smiko. kako in kaj. Kobila nekaj časa pomišlja, potem pa reče; »Slu-fcila sem svojemu gospodarju 12 let; dvanajst žrebet sem mu dala, delala sem iz vseh i noči. Ko pa sem postala stara in okorna, me je vrgel v jezero ribam in rakom za pičo. Pa sem se rešila in zdaj grem po svetu, dokler mi bodo služile moči, Da, da, nehvaležnost ,je plačilc sve.a k . ,: <..':, »Ali ;slišiš?«' pravi volk. »Kobila je prav mojega ainenja; kar požrl te bom : Mož se je še bolj prestrašil in je vrtovič prosil volka:. »Počakaj, da srečava še koga in če bo tisti prav tega mnenja, pa me požrik Volku ste je zaradi kobilne-ga pripovedovanja dobro zdelo in je privolil. : Šla sta dalje ip srečala psa-čuvaja, Mcž ga je nagovoril in mu stavil isto Vprašanje.' Pes ne premišlja dolgo ih pravi-: »Dvajset fer steni služil zvesto svojemu gospodarju. Čuval sem mu hišo; zdaj pa, ko sen\ -star in ne morem več glasno lajati, me je spodil od hiše. . Zdaj grem, Kairior me neso moje -stare .noge. Da, da, ne hvaležnost je plačilo sveti k. ~ »No, ^>čka, ali nimam prav?'«: vpraša volk kmetica, Mož^ smrtnobled od st,ra-hu, še tretjič prigovarja, naj volk-pcča-ka, da še, tretjega srečata. Volk, si' svoje koiičhe zniage1;. Pr'vo1 - In tako gresta dal pa* srečata lisico. Mož ji hitro razloži' vs.o zadevo. Lisica neverjetno odkima z glavam "^Kaišb si mogel velikega in debelega-vtolkalfkriti v malo vrečo? Le nikar me Ufj imej ta za norca!« Volk in mož zatrjuj/?!«.- da je bilo res take', a lisica zali eva,; da ji*j pokažeta, kako sta to naprav-ija.. In Irniet razprostre vrečo, volk vtakne .glav^.jiotri, pa pravi lisica: • A, torej-je Volk "samo glavo v vrečo skril?« Nafe je Šfe#da volk ves zlezel v vrečo. »Torej takole je bilo, rep je pa ven mahal? Ali uisi nič zavezal?« vpraša lisica Mož je zdaj še vrečo zavezal. Lisica zopet pravi možu: :: Kakor vidim, imaš cepec s seboj.. Misli si, da je ta vreča snop žita, pa mi pokaži, kako znaš mlatiti.« Mož je razumel, kako lisica misli in je začel Udrihati po vreči toliko Časa, da se volk ni več ganil v vreči. Nato pravi lisica: »No, očka, kako se mi boš pa zdaj zahvalil, Ler sem ti rešila življenje?« — :? Takole k pravi kmet — in udari lisico s cepcem po glavi, da mrtva obleži. Poravnajte naročnino!