St. 204 rmnNtfaiivHttriif(tati cirmlt(HM izlMj^ izvfemtt pondeljak. vuk dan z J trt raj. sv. FranStik A si Sitega It 20, L nadstropje Dopisi naj M rttUfafo^ . *#»ru. Neirankira*< piama se ne sprejemajo, rokopisi se ne fipibjo.- . ovoral srtMk. Prof. F. Peric. — Lastnik tiskarna Edinost. S^frtak tFiriie Edinost Marofcsina mii » me*ac L 7.—, 3 mesoce L 19.5o 40 cent' osmrtnica, ah vale, poslanica in vabita po L L—, oglasi denarnih zavodov* mm po L S. — MaH oglasi po 20 cent. besede, najmanj pa L 2 — Ogtssi,» naročnina la reUamadje sa pošiljajo izključno uprav« Edinosti, v Trstu, srika m v Frančiška AsMkega ttev. 20, L nadetoopja. — Telefon nredntttva In naravo 114T, , Vprašanje narodnih manliln Tittoni contra Casafti i« Salandra Problem zaščite narodnih manjšin je na dnevnem redu. In dejstvo, da dan za dnem {prihajajo prispevki k temu poglavju od avtoritativnih osebnosti raznih narodov Evrope, priča, da pripisujejo temu vprašanju vsepovsod toliko pomembnost za bodoče medsebojno življenje med narodi in temu dosledno tudi za bodoči mir fcv-rope da je danes vsesplošno, prepričanje, da se to vprašanje mora resiti — m sicer zadovoljivo rešiti — da tore, ne stopi z dnevnega reda, dokler ne bo reseno pa n3j sc temu upirajo kjerkoli m kdorkoli! In ker se to vprašanje tesno dotika naj-visi^a vprašanja naše narodne manjsme - vprašanja obstanka —, Ker je torej manjšinski nroblem za nas v resnici ziv-lie.isko vprašanje, ni samo razumljivo, marveč za nas neogibna dolžnost, da dan za dnem zasledujemo razprave o njem in bježimo vse izjave, ki morejo služiti v razčiščenje vprašanja: ali so države- ki so iim priključeni drugorodni narodni odlomki. dolžne spoštovati vse tiste pravice manjšin, ki so v zvezi z njih narodno svoj-sivenostjo in njih voljo za ohranitev samo-svoiega narodnega življenja. In to tudi brez ozira na okolnost, ali so se kakors.bodi foimaino ali drugače moralno obvezale y tako spoštovanje, kakor seje n. pr^nasa država v resnici moralno obvezala, da bo spoštovala jezik, narodnost in kulturo svojih drugorodnih državljanov! S tem vecfim zadoščenjem smo beležili mi izjave raznih veljakov iz italijanskega naroda — Luz-zatti. Domenico Guerrini in drugi —< " ne le da priznavajo, marveč še posebno podčrtujejo dolžnost naše države, da je svojim narodnim manjšinam dobrohotna m pravična mati, in ki naglašajo z vsem Poudarkom, da bo to le na korist države. * Naj zabeležimo tu še nekaj izjav mednarodne pomembnosti z ozirom na problem zaščite pravic narodnih manjšin. Kralj Ferdinand Romunski je izjavil v svojem govoru meseca julija povodom otvoritve svobodnih tečajev ljudskega vseučilišča v Valeoi de Munte: «Mi moramo tudi tiste, ki ne pripadajo k romunski narodnosti, sprejeti z odprtimi rokami ka*or brate. Ce jih sprejmemo kot brate, bomo imeli v njih tudi brate*. Romunski poslanec in predsednik romunske narodne stranke Manin je v svojem oredavanju v socijalno-pohtičnem zavodu za narodne manjšine na rvomun-skem zahteval za te manjšine: popolno svobodo govora, tiska, zborovanja m združevanja; neovirano rabe materinega jezika v zasebnem in javnem občevanju- pri vseh obiastvih in uradih. Vsakega državljana sodijo in upravi, aio v njegovem jeziku! Če se porablja pouk kot nasilno sredstvo raznaredevanja, je to največja zmota in strašen poizkus rešitve. Manjšine naj bodo njihovemu številu primerno zastopane v zakonodajni zbornici in naj aktivno sodelujejo na pravosodju in upravi! Predsednik čehoslovaške republike Masa ry k — mož torej, pred čigar modrostjo in pravicoljubjem se klanja v spoštovanju ves svet — je na svojem nedavnem potovanju po Moravskem govoril z zastopniki nemške manjšine v njih materinem jeziku in je s tem pokazal svoj nazorda se morata spoštovati narodnost in jezik narodnih manjšin. Slednjič opozarjamo na zglede Danske, kjer uživa nemška manjšina popolne državljanske pravice in enakopravnost v narodnem pogledu. Tako velikodušno in plemenito razumevajo manjšinski problem prosvetljeni možje Evrope. Izvestni nacijonalistični krogi v naši državi pa odklanjajo s pre-žirom vsak nauk, ki prihaja od onkraj' mej države. Kakor so bili Madžari nekdaj zaverovani v tisti rek Extra Hungariam non est vita — izven Madžarske ni življenja — tako so pretiranci v naši državi slepo jverjeni, da izven Italije" ni pametnih ljudi in misli. Ne menijo se za svarila takih prosvetljenih duhov evropskega slovesa in propovednikov vzvišenih načel pravičnosti, svobodoljubja. človečnosti in demokra-tizma: da nasilno zatiranje narodnih manjšin donaša le posledice, ki so v navzkrižju s tem, po čemer mora stremeti država za svojo korist, varnost in ugled. Tem razpaljencem in zakrknjencem naj poslužimo danes z izjavami o manjšinskem problemu od strani moža, ki je njihove krvi, moža, ki igra velepomembno vlogo v političnem življenju Italije in italijanskega naroda, moža torej, ki ga morajo poslušati tudi oni! Ta mož je Tommaso Tittoni, predsednik italijanskega senata. V večernem izdanju dunajske «Neue Freie Pre s se » z dne 21. avgusta — druga stran na dnu tretje kolone — čitamo o razgovoru, ki ga je imel Tittoni s poročevalcem madžarskega lista > avv. Vettorija na rcnci ^ medzavezniške dolgove in tako pogovor v palačo Chigi. O vsebini razgo- tudi v D^vu narodov. Na koncu odo- vora ni še ničesar znanega V političnih brava reSolucija vladne izjave, krogih trdijo, da je bil Mussolini zelo Seja ^ bya zaključena ob 4.33. vljuden in da je zelo menjal ton napram Danes zjutraj in popoldne je zbornica liberalcem; toda konkretnih obljub ni dal. razpravljala o lausanskem dogovoru. Spopadi na griko-bolgarsici meji RIM, 24. Iz Soluna poročajo, da so grške obmejne čete prijele pri zadnjih bolgarskih vpadih več bolgarskih loomitašev, ki so jih pripeljali v Solun. Prijeti komi-taši so izjavili, da bo koncem jeseni izbruhnila revolucija v Makedoniji. Značilna je tudi n|iK>ova izjava, da se nahajajo v vrstah bolgarskih komttaiev tudi mnogi častniki bolgarske redne vojske. Ujeti ko-mitaši bodo v Sohznu ustreljeni na javnem kraju. __, JERUZALEM, 25. Uporniki so skušali »vršiti nov napad proti Transjordaniji, južno od Ammane, a so bili odbiti Imeli ao nad sto mrtvih in ranjenih. Bodlć vztraja no svojem programa tu mfklaflja vsako žalitev« za garaaclie ZAGREB, 24. Današnji «Hrvat» prtobčuje oficijelno objavo Radićevega govora, ki ga je imel včeraj v Zagrebu pred svojimi zaupniki in na katerem je odgovarjal Nikoli Pa-šršu. Iz objavljenega govora je videti, da Radić ni odgovarjal le Pašiću, marveč je odgovarjal tudi kralju z ozirom na njegovo zahtevo, da g. Davidovič do konca meseca nedvomno razčisti z Radićem situacijo ter od njega zahteva jasno deklaracijo za državo. Radić je izjavil: »Zahteva se od mene, da se odrečem svojih načel in da svoje dosedanje delo prekkčem, Ea bo vse v redu. Ako jaz rečem, da sera ne-aj, a hrvatski narod pravi, da to ni, potem to ni nič vredno. A ako rečem, da nekaj nisem, a hrvatski narod pravi, da to je, potem zopet to ne velja. To treba enkrat priznati. In kdor hoče vedeti, kaj smo Hrvati, naj vzame v roke naš «Slobodni Dom*, naj pride na naše sestanke v Zagreb, ker se mu tu ne more ničesar dogoditi, pa se bo sam o vsem prepričal. Našega programa nismo opustili niti za tre-notek, a odločili smo se čakati na ugoden trenotek. Nam ni treba zahtevati hrvatske države in tudi nismo zahtevali hrvatske države, ker mi že imamo to državo. Mi smo vedno izjavljali, da smo hrvatska država in suveren narod. «Ako na dvoru mislijo, da smo komunisti, naj si tam mislijo, kar hočejo. Mi ne bomo pošiljali popravka. Dvor mora vedeti, da smo mi narod in da ima posla z narodom. «Ker sem predsednik HRSS in hrvatskega narodnega zastopstva, je odveč od mene zahtevati kake garancije ali zanikanja. *Mi bomo storili vse, da ostane Davidovi-ćeva vlada na krmilu in da izvede volitve. Naj nikdo ne poskuša postaviti izven parlamenta neparlamentarno vlado, ker bo potem dobil odločen odgovor,*_ Seja mtaaatrakegn sveta. BtfOGKAD, 24. Ministrski svet je imel včeraj popoldne sejo, na kateri sta notranji minister Petrovič in minister za socijalno politiko Behmen poročala o stanju stavke delavcev v beograjski elektrarni. Na razgovor je prišla zadeva povišanja cen v pekarnah in trgovinah z živili. Izredno ooHikovanje beograjskega profesorja BEOGRAD, 24. Včeraj je izročil na svečan način ameriški poslanik prof. dr. Jovanu Cvijiču zlato kolajno newyorške Geograjfske družbe. Ameriški poslanik je slavil zasluge dr. Cvijića na znanstvenem polju. Zlata kolajna newyorške Geografske družbe, ki je najstarejša v Ameriki in obstoja že skoraj 100 let, se podeljuje le za izvirna zemljepisna raziskavanja in za geografska dela, ki imajo epohalen uspeh. Doslej je bilo odklikovanih s to kolajno le 23 geografov. Po zahvali dr.-ja Cvijića se je zahvalil poslaniku še prosvetni minister dr. Korošec, slavljencu pa čestital v imenu vlade._ Ob zaključku Uubljan. velesejma LJUBLJANA, 25. Sejem se nagiba h koncu; še danes, potem pa bo odložen zopet za leto dni. Sedanja bilanca sejma je ugodna* kolikor se da preceniti, je neprimerno ugodnejša od lanske. Kupčije so se delale letos v vseh strokah, zlasti pa v onih, ki izdelujejo blago za vsakdanje potrebščine. A tudi blago, ki spada med luksusno in polluksusno in ki je namenjeno le za bogate, sloje, je prišlo letos na boljši račun kakor lani. Pohvaliti je vodstvo sejma, ki je znalo pridobiti za sejem tako raznovrstno izbero in privabiti tudi interesente za manj vsakdanje blago. Ba? po zaslugi vodstva je omogočeno, da nam bo ohranjena za Slovenijo tako važna narodnogospodarska institucija. Poset sejmišča se je gibal tudi včeraj v dosedanjih številkah. Kupčijske sklepe beležijo včeraj vse stroke, med temi, kolikor smo mogli ugotoviti, predvsem sobne peči. lesna, papirna, tekstilna, strojna stroka, čokolada. Tudi usnjarska stroka je napravila nekaj zaključkov. Zanimanje je bilo letos tudi za zvonove, ki beležijo zaključke. Od inozemskih trgovcev je bilo včeraj največ Italijanov, ki se izredno zanimajo za konjsko razstavo, ki se je otvorila včeraj ob 9. uri zjutraj. Od odličnih gostov sta si zjutraj ogledala sejmišče predsednik zagrebškega Saveza industrijalaca g. Ale-xander in tajnik g. Bauer, ki sta izjavljala, da ima Ljubljanski veliki sejem spričo današnje stagnacije precej zaslug na tem, da je dal industriji novega dela in jo tako poživil. Dalje je prispel na sejmišče zastopnik lyonske trgovinske agencije g. Andrič, ki je poudarjal, da je Ljubljanski veliki sejem dokaz preglednejši, nego je bil n. pr. drugače mnogo večji lyonski vzorčni sejem. G. Andrič je po pregledu razstavnega blaga menil, da je pri nas precej predmetov, katerih izvoz v Francijo bi se dal z uspehom organizirati. Med temi predmeti je omenil zlasti les, kemične produkte, poljske pridelke in drugo. Nova razorožitvena konferenca TOKIO, 24. Izjava predsednika Coo-lidge povodom prevzetja kandidature za predsednika se smatra kot poskus prepričati Japonsko o prijateljstvu Zedinjenih držav kakor tudi kot poskus ugotoviti japonsko stališče zaradi sklicanja druge razorožitvene konference. Japonska bo pred vsem vložila ponoven protest proti prepovedi naseljevanja Japoncev v Ameriki. __ Zanikana vest« l'OFTJA, 25. Neka uradna nota zanikuje vest, objavljeno v nekaterih inozemskih Ustih, da je množica napadla zapor v Zofiji, linčala Štiri vojake in dva častnika ter rešila iz zapora štirideaet na amrt obsojenih agrare e v. Zasedanje Interparlamentarne unije BERN, 24. Na včerajšnji popoldanski seji interparlamentarne unije je nastopilo več govornikov za pravice narodnih manf^ šin; med drugimi je govoril tud« posl.' TinzL ki je izrazil svoje obžalovanje nad položajem Nemcev v Poadižju. Sen. Di Stefano, načelnik italijanske delegacije, je z energičnim poudarkom izjavil, da se v Italiji dobro postopa z narodnimi manjši-nami, to je na enak način, kakor s prebivalstvom italijanske narodnosti. Francoz MerKn je pozval parlamentarce, da naj zastavijo svoj vpliv pri vladah, da se tako izpolni želja interparlamentarne unije za pomirjenje. Bivši nemški kancelar Wirth je izjavH, da je pripravljen sodelovati po svojih močeh za vzpostavitev pravega miru v Evropi. (Štefani). (Pripomba uredništva: Ne moremo razumeti, zakaj je sicer tako dobro informirana tSteiani» prezrla govor našega poslanca Wilfana o manjšinskem vprašanju, o katerem smo poročali že v nedeljski številki našega lista. Mogoče je pa vsaj njo — če že ne nas — sen, Di Stefano s svojimi »energičnimi poudarki* prepričal o resnici svojih izjav in se ji radi tega ni zdelo vredno natančnejše poročati o razpravah glede narodnih manjšin?!) Locatelliia so našli WASHINGTON. 25. «Associeted Pres-se*> javlja, da so našli italijanskega letalca on. Locatellija. (Štefani). RIM, 25. Iz Washingtona poročajo, da sta ameriški vojni ladji «Richmond» in «Raleigh » našli ter vzeli na krov Locatellija in njegove tovariše, ki so vsi zdravi. Ameriška mornarica je izrazila čestitke. Italijanska mornarica se je zahvalila za sodelovanje, (Štefani). WASHINGTON, 25. Križarka «Raleigh* je javila, da je našla Locatellija ob 23.24, na točki 59" 56' širine in 39° 38' dolžine, ter da ga je vzela na krov zdravega, * * * Fašistovski poslanec Locatelli, ki se je že med vojno pod D'Annunzijevim poveljstvom obnesel kot dober letalec, je dne 25, julija v družbi poročnika Crosio in strojnikov Falcinelli in Bracciani odletel iz Marina di Pisa, da dohiti ameriške letalce, ki so na poti okoli sveta in v družbi z njimi preleti Atlantski ocean preko Islandije in Grenlandije in pristane v Kar-turightu na vzhodni ameriški obali. Locatelli je napravil naslednjo pot: 25 julija Marina di Pisa - Saint Raphael - Marseilla; 28. julija Marseille - Onchy - Ženeva; 2. avgusta Strasbourg - Rotterdam; 4. avgusta Rotterdam -Hull; 9, avgusta Hull-Stromes (na Orkadskih otokih); 16. avgusta Farver - Hornafiord (južnovzhodna obal na Islandiji); 18, avgusta Hornafiord-Reykjavik (jugozapadna obal na Islandiji). Dne 21, t. m. je Locatelli ob 7.26 zapustil Reykjavik z namenom, da pristane v Frederiksdalu na Grenlandiji. Nekoliko časa pred njim, t. j. ob 7,16 so udpluii iz Reykjavika z istim namenom ameriški letalci, ki so zvečer ob 18. uri tudi srečno dospeli v Frederiksdal. Ameriška ladja «Richmond». ki spremlja letalce, ki potom brezžičnega brzojava javila, da je Locatelli ob 15. uri dohitel ameriške letalce. Na to se je izgubil vsak sled za Locatel-lijem. Ker ni Locatelli prispel na Grenlandijo, sta pričeli ameriški vojni ladji «Rich-mond - in «Raleigh» raziskovati vzhodno grenlandsko obal. Nastala so razna ugibanja o usodi, ki je zadela Locatellija. a prevladovalo je mnenje, da je bil Locatelli prisiljen vsled kake poškodbe motorja, da se spusti v morje. Vendar je tudi v tem slučaju obstajala zelo majhna verjetnost, da b i bili italijanski letalci še živi, ker je bilo morje dan pozneje, t. j, 22. t. m., zelo nemirno. Zanimivo je, da so Locatellija že med vojno imeli za mrtvega, ko je nekega dne odplul proti vzhodni jadranski obali in se ni več vrnil. Čez nekaj dni pa so starši prejeli obvestilo, da je bil blizu Reke ranjen in je moral vsled tega pristati; tako je postal avstrijski ujetnik. Jugoslovensko-avstrijaka trgovinska pogajanja. DUNAJ, 24. Jugoslovenski delegati za pogajanja glede trgovske pogodbe z Avstrijo gg. dr. Milan Lazarcvič, dr. Voja Lazarevič, dr. Mileta Boškovič in Milan Antula so pod vodstvom dr. Todorovića danes prispeli na Dunaj. Izpraznitev Porurja LONDON, 25. MacDonald je ponovno poslal Herriotu pismo, v katerem priporoča skorajšnjo izpraznitev Porurja. Bese-« dilo tega pisma se ne objavi, ker je nemški zunanji minister dr. Stresemann naprosil angleškega poslanika v Berlinu Abersona, naj se ne objavi, da se na ta način ne nudi nemškim komunistom novega orožja proti Dawesovemu načrtu. Spanci se umikajo v Maroku. PARIZ, 25% «Matin» poroča, da se je general Primo De Rivera izrazil v pogovoru s francoskim generalom De Chambranom, da ja akcija v Maroku za Špansko predraga. Nadalje se je izrazil, da bodo ohranili samo oporišče pri Tetuanu in pri Melilli. Riffance misli D« Rivera za enkrat pustiti pri miru. •MADRID, 25. Neko uradno poročilo pravi; Včeraj so se razne postojanke preskrbele z orožjem. Kljub ponovnim sovražnim napadom so španske čete še vedno na svojih mestih( katere so zasedle. DNEVNE VESTI Zakaj za Arabci ? Na tistem sprejemu odposlancev občinskega zastopstva v Briksenu, ki so prišli, da mu predložijo svoje pritožbe proti vladni šolski politiki, je ekscelenca Salandra mirno poslušal njih izvajanja do izjave, da je nemško prebivalstvo pričakovalo, da bo uživalo vsa? tiste pravice, ki so se dovolile Arabcem v Libiji. Tu je ekscelenca posegel vmes in pripomnil, da so razmere tu tako različne od onih v Libiji, da se jih ne more primerjati in da je boljše, da se ne govori o temi Hm! Hmi Čudno zares! Mi vsaj bi menili, da bi bilo umestno in potrebno, da bi bil gospod Salandra nekoliko govoril ravno «o tem», da bi bil malo označil tisto razliko v razmerah, ki opravičuje postopanje s tukajšnjimi manjšinami, da bi tudi te manjšine vedele vzrok, radi katerega so glede pravic na šolske:: polju zapostavljen Arabcem v afriški koloniji?! V čem je tista razlika, kje je vzrok, da se Salandra boji govoriti « o tem»?! Fo dolgem razmišljanju nam je prišla misel, da gosp. Salandra morda zato ni hotel govoriti «o tem», ker si vendar ni upal odkrito povedati, da vlada ne zaupa našim narodnim manjšinam, da jih smatra za nevaren element z ozirom na okolnost, da imajo onkraj meje svoje scpSeme-njake! Če je ta vzrok, bodi naš odgovor, da mi nismo in da ne skrivamo svojih simpatij do soplemenjakov onkraj meje, ker je »o zakon narave. Vsaka narodna vkupnost širom sveta sočustvuje s svojimi narodnimi odlomki, odtrganimi od skupnosti. In narobe: odlomki sočustvujejo z vkupnostjo. S tem pa ni rečeno, da ti odlomki ne morejo biti pošteni in lojalni državljani drugorodne države. Posebno še, če ta poslednja zna z modrim in širokosrčnim postopanjem napraviti iz njih tudi zadovoljne državljane, kar ji je tem lažje, če živi — in to je v našem sluČaiu — z ono drugo državo v tesnih prijateljskih odnošajih! Sploh pa je nezaupanje napram lastnim državlianom vsek-dar najslabši svetovalec. Med tistim, ki ne zaupa, in tistim, ki mu ne zaupajo — leži vedno neka nezdrava senca. Kdor hoče razgnati senco, se mora otresti nezaupanja. Morda pa je tu vmes še neki drug razlog, ki bi bil skrajno žavljiv. Pa ne za nas, ampak za tiste, ki nam ne zaupajo. Ali je morda vzrok v razliki med kulturno stopnjo naše manjšine in ene Arabcev v afriški koloniji — v dejstvu, da so naše narodne manjšine kulturno razvit element?! Če bi se mogotci res bali naše — kulture, bi s tem stavljali v žalostno luč svojo vero in svoje zaupanje v moč kulture svojega naroda. Strah iz takega razloga bi bil res skrajno žaljiv za italijanski narod in njegovo kulturo! Na vsak način pa naj bi bil g. Salandra že po zapovedi dolžne iskrenosti odkrito povedal tisto *razliko», radi katere so Slovani in Nemci glede pravic na polju šolstva — za Arabci?! S. B. „A5STA" organizira za nedeljo 14. septembra veliko kolesarsko dirko za slovansko prvenstvo Julijske Krajine. Dirka se bo vršila na sledeči orogi: Trst (Barkovlje), Prošek, Devin, Stivan, Miren, Gorica (via Municipio črez stari trg), Ajšovica, Ajdovščina, Vipava, Sv, Vid (5 minut odmora za okrepčilo), Razdrto, Senožeče, Divača, Lokev, Bazovica, Ključ, Lovec (po Boschettu do cerkve Sv. Ivana. Proga znaša 140 km. Odhod s starta pri - rumeni hiši» nad Barkovljami točno ob 9 in pol uri. Pozivajo se dirkači, da čim prej prijavijo svojo udeležbo na naslov: Anton Podbršček, Trst, via Torre bianca 39, I. Prijavnina k dirki znaša L 4. Rok za prijave poteče dne 10. septembra. Opozarjajo se dirkači dalje, da na prijave, ki bodo došle po 10. septembra, se odbor ne bo oziral. Odbor SDA je ukrenil že vse potrebno za nakup daril, katera bodo v kratkem razstavljena v izložbi knjigarne J. Štoka v ul. Milano. Natančnejši podatki dirke se nahajajo v pravilniku. ki se bo v kratkem celotno objavil. Istega dne priredi S. D. «Adria - skupno s pevskim društvom Kolo* veliko vrtno veselico na vrtu Narodnega doma pri Sv. Ivanu. Na tej veselici se bodo razdelila darila prvo-došlim dirkačem. Društvo Kolo- je pripravilo za to veselico program, ki bo gotovo zado-vljil naše cenieno občinstvo. Ob tei priliki se bodo uprizorile tudi na zsdnji veselici izostale zabavne dirke naših atletov. Pozivamo naše občinstvo, da tega dne ne pozabi pokazati svoie naklonjenosti našim športnikom s tem, da pribiti v kar največjem številu na veselico. — Odbor SDA. Kmetijska zadruga, v likvidaciji v Trsta. Nuino vabim člane bivšega ožjega odbora na sestanek, ki se bo vršil v petek ob 2. uri popoldne v moji pisarni. Dr. Godina. NušiČev «Navaden človeka na Opčinah. Učinkovito in duhovito Nušičevo veseloigro v treh dejanjih »Navaden človek* je igral v nedeljo na Opčinah v Kettejevi dvorani dramatični odsek Mlad. društva Prosveta* - Opčine z nepričakovanim uspehom. Člani tega odseka so podali s spretnostjo, ki jo imajo vselej diletanlje, razne ne prav lahke in povsem različne tipe, ki so začrtani v tej igri. In to toliko pri popoldanski predstavi. četudi je bil obisk s strani občinstva precej pičel; kakor tudi pri večerni reprizi, ko je bila dvorana nabito polna in je veliko število občinstva le še bolj podžgalo in oju-načilo mlade in nadebudne igralce, da so igrali toliko bolje in popolneje. Izmed onih. ki so najbolje igrali, naj omenim prav posebno dva igralca — komika« ki sta svojima vlogama podala popolnoma izrazit značaj in ustvarila dva originalna tipa. To sta g. Vilhelm v vlogi penzijoniranega državnega uradnika in g, Guštin v vlogi trgovca Miciča, ki toliko pretrpi za svoja načela. Ne smemo pozabiti g.čne Gabrijelčičeve, ki je tako ljubko podala vlogo Zorke, mlade, naivne, sentimentalne deklice, ki se idealno zaljubi v pesmi Damjanoviča in pozneje v pesnika samega, četudi ga ni še nikoli videla in ga ne pozna, temveč zato, ker ga smatra za različnega od vseh drugih ljudi, za nenavadnega človeka. Pesnik Damjanovič (g. Hrovatin) je bil sicer pri popoldanski predstavi nekam negotov in pretih, ne tako pa pri večerni reprizi, kjer je igral svojo vlogo v splošno zadovoljstvo. Mirni, dobrodušni Arsa (g. Poropat) je bil podan povsem dobro, istotako žena Marija (g.čna Hribarjeva). Hvalevreden nadalje g. K a1-? v vlogi Dušana in g.čna Malalanova v vlogi gospe Zcfijc. Zadovoljivo ostali. Posebno pohvalo pa zasluži g. F. G. iz MDP - Sv. Jakob, ki je to igro s tehnično izvežbanostjo režirah F~.r. Planinsko društvo. Danes zvečer ob redna seja v pisarni g. predsednika. D. K. N. Tommaseo. Danes ob 16ih odbo- rova seja. Točnost. — Tajnik. S. D. «Adiia». Danes, torek, 26 t. m. ob 8,30 se vrši setanek vseh članov in članic v DKD pri Sv. Jakobu. Na tem sestanku se bo definitivno določila formacija nogometnega in hazenaškega odseka, ki bosta tekmovala v ; Opatiji, Obenem se naproša članstvo, ki se bo j udeležilo izleta v Opatijo, da izroči tajništvu ! že danes od odbora določeni znesek, ker se na poznejše prijave ne bo oziralo, — Odbor. Iz tržaškega iivllenja Spanje pravičnega. Neki Ivan Milanese je bil v nedeljo tako truden, da je kar legel na neko klop pri ribjem trgu ter sladko zaspal. Ko se je zbudil, je z žalostjo ugotovil, da nima več listnice s 625 lirami. Med spanjem so mu jo odnesli tatovi. Ni mu kazalo seveda drugega, nego da je šel na policijo ter tam naznanil dogodek. Huda nevihta. V nedeljo zvečer okoli desete ure se je vlila nad Trstom in okolico med silnim vetrom, bliskanjem in grmenjem huda ploha, ki je trajala skoraj eno uro. Obcestni požiralniki niso mogli sproti vsrkovati vode radi česar je voda tekla po ulicah kar v potokih. Škode k sreči ni bilo. Izgubljen otrok. V soboto sta našla dva mestna stražnika na Garibaldijevem trgu nekega okoli tri leta starega otroka, ki seveda ni znal pove dati, kako se imenuje in kje sia-nuje. Ima kostanjeve lase, nosi belo oblekco ter je obut v sandale. Sedaj se nahaja na po-veljništvu mestnih strežnikov pri Sv. Justu, kamor gre mat: lahko Foni* Nesreča na Greti. Včeraj zjutraj se je zgodila na Greti, kjer zidajo nov svetilnik, težka nesreča, — Zidat Jakob Rossano, star 32 lel, stanujoč v ulici Fabio Severo št. 13, je peljal s,amukolnico po ogrodju. Pri tem je najbrž slabo stopil ter padel z ogrodja tako nesrečno, da si je močno pretresel možgane. Prepeljali so ga v mestno bolnišnico. Žeparji na tramvaju. V tramvaju, ki vozi na progi Garibaldi-Campo Marzio, je v nedeljo neki neznani žepar odnesel trgovcu Andreju Ferrariju zlato uro in verižico v vrednosti 500 lir. — Ista usoda je doletela tudi Antona Al-zetta. On je postal žrtev na tramvaju, ki vozi na Opčine, kjer mu je neki neznan zlikovec odnesel zlato uro in verižico v vrednosti 800 lir. Tatovi v stanovanju. V nedeljo je pustila zasebnica Marija Tarabocchia svoje stanovanje v ulici Gaspare Stampa kake pol ure brez nadzorstva. To ugodno priliko so izrabili neznani gostje, ki so zlezli v stanovanje ter se obložili z raznim blagom v vrednosti nad 12.000 lir. Hud spopad v starem mestu med mladoletnimi kvartopircL Pred hišo št. 8 v ulici Renna v starem mestu so igrali včeraj popoldne štiri pobalini v starosti po dvanajst let na karte. Žnjimi je igrala na karte tudi neka Josipina Gentile, stara tudi 12 let, stanujoča v ulici Crocefisso št. 14. — Mladoletni kvartopirci so se igrali nekoliko časa mirno, a kmalu je nastalo med njimi hudo sporekanje. potem pa tepež. In pri tej priliki je eden izmed igralcev, neki Mihael Bolnazio, star 12 let, stanujoč v zagati dei Scalini št. 9, potegnil iz žepa nožič ter ga v jezi zasadil omenjeni deklici v hrbet. Ranienko so prepeljali v mestno bolnišnico. Skrivnostna smrt pijanega človeka v Bazovici. Sinoči so prepeljali v mrtvašnico mestne ^bolnišnice truplo 50-letnega zidarja Josipa Ma-russija. Našli so ga mrtvega na cesti v Bazo-ci. Do sedaj se- ni moglo Še ugotoviti vzroka njegove smrti. Vendar se domneva, da je mož v pijanosti tako nesrečno padel in se udaril, da je ostal na mestu mrtev. Deček padel z zida. ter si pretresel Možgane. 10-letni Aleksander Persič, stanujoč v Zgornji Č&rboli št. 339, je nesel včeraj kosilo svojemu očetu, ki dela v ladjedelnici Sv. Marka. Med potjo pa se je igral in tako padel z nekega 3 metre visokega zida ter si pri tem pretresel možgane. Prepeljali so ga v mestno bolnišnico. Ker se je mešal vmes. V -nedeljo ponoči sta se prepirala v ul. Cavana dva prava tržaška težaka. Ko sta se hotela spijeti, je pa stopil vmes nočni čuvaj Dominik Paoluzzi ter ju hotel pomiriti-. Tedaj pa sta planila oba nanj ter ga tako obdelala s pestmi in brcami, da je moral revež iskati pomoči na rešilni postaji. Zaplenjeno blago. Med preiskavo v stanovanju Hugona Bor ni a. o katerem smo že poročali v eni zadnjih številk našega lista, da je bil aretiran radi tatvine, so policisti zaplenili razno blago — dežni plašč, obleko, dva para hlač itd., — ki je najbrže tatinskega izvora. Oškodovanci lahko dvignejo to blago na orož-niški postaji v ulici dell'Istituto od 9. do 12. in od 15. do 16. ure. Pretep v kavarni. V kavarni «Fedel Trie-stino» se je v nedeljo neki Roman Zamot, star 38 let. stanujoč v vil. S. Servolo št. 11, stepel z neznancem, kar je imelo za posledico, da jih je pošteno dobil ter je moral iskati pomoči na rešilni postaji. .deželo in pa na odprt oder, ter prepričanje, Češ na deželi niso tako natančni.. Bolj ubrano ie pel moški zbor. Posebno Adamičevo «Fra-nioo» je podal prav prisrčno, z občutkom. Iz zbora se neprijetno sliši neki tenorist, o katerem poslušalec dobi vtis, da hoče nadvladati ostale tenorje. Te bi bile male nedostatnosti, ki pa niso pokvarile celotnega uspeha. Mimogrede naj omenim še, da bi oblastva nikdar ne črtala tako nedolžnih točk s programa kakor je S. Gregorčičeva »Ujetega ptička tožba«, ako bi vedela, kako mučen vtis je napravilo na zbrane sporočilo enega izmed prirediteljev, da je podprefektura prepovedala izvajanje Bartlove «Oj planine» in Vodopiv-čeve «Ujetega tička tožba». Ali stoji kje prav zapisano, da ne sme svobodni državljan niti na koncertu pozabiti, da čuva nad njim vedno skrbna roka? Program koncerta je bil izpolnjen s štirimi točkami, ki jih je zapel priznani operni pevec g; Ciril Bratuž, G. Bratuž obvlada občinstvo že s svojim temperamentnim in- sigurnim nastopom brez ozira na njegov pevski dar. Pokazal je, da je tudi priprosto ljudstvo dostopno za- solo-speve* ako so mu podani na primeren način. Izredno je ugajal Devov «Mak», ki je nenadoma vzdramil poslušalce iz globoke zamišljen osti, v katero sta jih spravila prejšnji točki Prochaska »Zvezde žarijo» in Lajovic «Svetla noČ» in pa tudi... vsakdanje skrbi. Končno naj omenim še, da je sedel pri klavirju nadebudni Alojzij Bratuž; sploh je bil to dan gg, Bratužev. £ Prostor, kjer se je vršil koncert, je tudi odgovarjal letnemu času: ko je zbor izvajal Satt-nerjevo «Nevihti», sem se ozrl proti nebu, a pogled mi je zastiral «latnik» bogato obložen z grozdjem; žal, da je bila skoro sama "izabela*. Dr, L. B. Vesti ;z Istre Iz Gcizle. Kakor že javljeno v «Edinosti j, priredi izobražev. društvo «Zvezda» v Ocizli na dan domačega opasila dne 31. avgusta zaključno veselico na prostem s sledečim sporedom: 1) J. Aljaž: »Opomin k veselju*, meš, zbor, poje društvo «Zveza» iz Ocizle; 2} Vo-larič: < Kaj doni», meš. zbor, poje društvo «Slavnik» iz Klanca; 3) J. Aljaž: «Ne zveni mi», meš. zbor, prae društvo «Zoca» iz Prešni-ce; 4) Laharnar: «Ro«ici», meš. zbor, poje pevski zbor iz Drage; S) Vodopivec: «Ves dan je pri oknu», meš. zbor, poje društvo «Vel. Gradišče® iz Vrhpoij; 6) Dr. Ipavec: «Milada», mešan zbor, poje društvo «Zvezda» iz Herpelj; 7) H. Sattner: «Pozimi iz šole», meš- zbor, poje društvo «Venec» iz Kozine; 8) J. Aljaž: «Za-kipi duša», moški zbor, poje društvo «Zveza» iz Ocizle; 9) Šaljivi prizor «Tihotapci»; 10) Srečolov. — Med sporedom in pri prosti zabavi igra društv. godba iz Ocizle. Začetek ve- selice ob 3. uri popoldne na dvorišču g. Ml- . DOBRO VPELJANO podjetje v Trstu se pro* haiiča nasproti gostilne Korošec. da. Ponudbe pod «100.000» na upravništve* Ker ta veselica zaključuje letošnje prireditve na prostem v tem okolišu, vljudno vabimo na obilno udeležbo. — Odbor. 1061 ČEVLJARSKI pomočnik se sprejme. V U Brunner 9. 1070 Mali oglasi se računajo po 20 stot. beseda. — Najmanjša prisjojbina L 2.—. Debele črke 40 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.— Kdor išče službo, plača polovično ceno. UČENEC za trgovino mešane stroke na deželi, se išče. Prednost imajo dečki ubožnih starišev. Naslov pri upravništvu. 1074 KROJAŠKI mojster A. Jug, je odprl svojo do-broznano delavnico v via Udine 65. Delo solidno. Cene zmerne, 1075 KOVASKE vajence sprejme Purič. Via Me- dia 6. 1076 A-JOUR, angleški vbod, izvrši se takoj, Via Coroneo 9, I. 1067 MLIN in mlaiilnica, z motorjem na bencin, zajamčen, 5 HP, prodam po zelo ugodni ceni radi selitve. Kačič Jožef, Brestovica pri Tržiču (Monfalcone). 1069 fittineria ffislli Preziosi družba z oni j. (2H) Trs! - Vin Artisti S - Trsi kupuje zlato, srebn platin in srebrn denar BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29. 968 Zlai@, srebro, krone, platan, zobovje kupuje mm Albert M Trst, Via Mazzlni 46 (25) Vesti x Goriškega Gozdarska razstava ▼ Tolminu se, je zaključila včeraj ob navzočnosti prefekta Nen-cettija, zastopnikov pokrajine in občin gornje soške doline, trgovskih zbornic v Vidmu, Gorici in Trstu, polkovnika Garinija kot zastopnika Vaccarija ter več udruženj. Prefekt je v svojem govoru obljubil deželi pomoč vlade in vseh Italijanov. Sledila je razdelitev darov, med temi je bila tudi velika zlata kolajna, ki jo je poslal kralj. Rihemberk. Preteklo nedeljo je gostovalo pri nas -Pevsko in glasbeno društvo v Gorici». jSpored koncerta je bil isti kakor v Dombergu, za priprosto ljudstvo dobro izbran. Zadnja točka Sattner: «0 nevihti* je bila spričo sedanjih neugodnih vremenskih razmer (saj je še v soboto toča grozila tem «zlatim vinskim gričem») zelo na mestu. Ko je «gospoda* iz mesta zapela «Gorje ti ubogi kmet, gorje I, se mi )e zdelo, da Čitam na izmučenih obrazih naših kmetov misel: *Saj tudi ti iz mesta čutijo z nami!*. Sicer pa je poslušalec, posebno kmet, ki vidi nevihte v vsej njihovi veličastnosti in grozoti tako pogosto, takoj opazil, da je bil zbor za izvajanje tako mogočne pesmi prešibak. Izmed točk, ki jih je izvajal mešani zbor, je zelo ugajal Vodopivčev «Prstan». Neka ženska je za menoi modro pripomnila: «Ta je pomenljiva. » Glede izvajanja ostalih točk moram o mešanem zboru reči, da sem ga slišal že boljše peti. Morda je temu kriva ona raztre-senost, ki se polasti meščana, ko pride na Borsna poročila, ogrske krone ...........U0275