99 balončkov na nebu obeh Goric Goriška prefektinja obiskala knjižnico Damirja Feigla Šport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 22. STRANI Primorski dnevnik TOREK, 10. NOVEMBRA 2009 št. 266 (19.665) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Slab začetek, nato bolj spodbudno SandorTence Sestanek ministrov Italije in Slovenije se je začel slabo, za slovensko manjšino pa končal nekoliko bolj spodbudno. Italijanski zunanji minister Frattini ni želel uradno napovedanega srečanja s predsednikoma SKGZ in SSO, ki sta prišla na Brdo pri Kranju s precejšnjimi pričakovanji, odšla pa precej razočarana. Računala sta namreč, da bosta slovenska manjšina v Italiji in italijanska v Sloveniji direktno soudeleženi pri tej pobudi, kar se žal ni zgodilo. Škoda za zamujeno priložnost, ki se ne bo tako hitro ponovila. Frattini je slovenskemu zunanjemu ministru Žbogarju in nato na večerni novinarski konferenci obljubil, da bo Italija za leto 2010 ohranila enake državne prispevke Slovencem v Italiji. S temi prispevki naj bi se ponovila zgodba iz letošnjega leta, ko je vlada vključila v novoletni večnamenski odlok milijon evrov, ki ga je manjšini vzela v finančnem zakonu. Ne gre za nikakršno izsiljevanje manjšine ali Slovenije, trdi vodja italijanske diplomacije, občutek v zvezi s tem denarjem pa pušča možnost za takšno ali drugačno razlago. Bomo videli. O žaveljskem terminalu se ministri niso sprli, a niti zbližali stališč, ki so si zelo daleč. Italija sedaj napoveduje nove ekspertize o čezmejnih vplivih uplinjevalnika, Slovenija pa zahteva tudi zagotovila o varnosti naprave, ki jih doslej (še) ni dobila. Velika meddržavna igra o uplinjevalnikih se torej nadalju-je.Žal smo na gradu Brdo včeraj znova imeli vtis, da se skuša v to igro vplesti tudi slovensko manjšino, kar gotovo ni dobro. brdo pri kranju - Medministrski vrh Slovenije in Italije Plinski terminal še ločuje Za manjšino dodatni milijon? Frattini pa ni sprejel Pavšiča in Štoke - Z Žbogarjem tudi o SSG nemčija - Ob udeležbi evropskih voditeljev Veliko slavje ob 20-letnici padca Berlinskega zidu ji BERLIN - Evropski voditelji so sinoči v Berlinu s simboličnim sprehodom pred Brandenburškimi vrati obeležili 20. obletnico padca Berlinskega zidu, dogodka, ki je pospešil razpad komunizma v Evropi in omogočil združitev Nemči- je. Šlo je predvsem za svobodo, "za katero pa se je treba boriti", je poudarila nemška kanclerka Angela Merkel. Slovesnosti sta se med drugimi udeležila nekdanji voditelj Solidarnosti in poljski predsednik Lech Walesa ter zad- nji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov. Merklova se je slednjemu zahvalila za pogum, da je omogočil svobodo in združitev Nemčije in da je s tem omogočil demokratične spremembe v Evropi. Na 2. strani BRDO PRI KRANJU - Plinski terminal pri Žavljah še naprej razdvaja Slovenijo in Italijo, ki sicer obljublja, da bo slovenska manjšina v letu 2010 dobila enako vsoto državnih prispevkov kot letos, to se pravi nekaj več kot pet milijonov evrov. To je sicer nekoliko posplošena ugotovitev po včerajšnjem srečanju koordinacijskega odbora vlad Italije in Slovenije, ki sta ga na Brdu pri Kranju vodila zunanja ministra Samuel Žbogar in Franco Frattini. Šef Farnesine ni sprejel Pavšiča in Štoke, s kolegom Žbogarjem pa sta govorila tudi o krizi SSG. Na 3. strani Naši oljkarji z novimi nagradami Na 4. strani Po protestu predavanje Ernsta Nolteja Na 6. strani SSG: uslužbenci zaskrbljeni za usodo gledališča Na 8. strani Srečanje o vlogi bank v sodobni družbi Na 8. strani V skladišču v Pierisu eksplodirala jeklenka Na 23. strani Na Goriškem steklina pod nadzorom Na 23. strani Absolutno osvoboditi človeka ni mogoče, potrebni pa so vedno novi osvobodilni napori Zakaj se je zrušil Berlinski zid? Zakaj se je pravzaprav moral zrušiti? Kako je mogoče, da se je iz ideje, ki je obetala dokončno osvoboditev človeka, rodila ena izmed največjih tragedij v zgodovini človeštva? Sporna ali kar pogubna je bila prav preten-zija dokončnosti osvoboditve, ki je predpostavljala razpolaganje z absolutnim znanjem o človeku. Najprej zato, ker nobeno znanje ne more biti absolutno, razen če ni tavtološko, se pravi izkustveno prazno. Znanstvene predstave o svetu so nujno ovrgljive, se pravi omejene in torej začasne, konec koncev v večji ali manjši meri empirično podprte domneve, kot je učil Karl Popper. Še posebej sporna in pogubna pa je zahteva, da imamo v posesti absolutno resnico, kadar gre za človeka in človeško družbo. Tedaj si namreč domi- šljamo, da nam ni treba več jemati resno v poštev »subjektivnih« predstav, ki jih imajo drugi o sebi in o svetu, razen v kolikor so nam v pomoč ali v napoto pri uveljavljanju »objektivne« resnice, s katero mi razpolagamo. Berlinski zid je bil izraz tega napuha. Kdor ga je postavil, si je domišljal, da dela za uveljavljanje prave družbe in sploh resničnega človeka. Prav tu pa se je skrivala kal nasilja. Človek je namreč svobodno bitje, točneje bitje, ki teži k čim večji svobodi. Kakor hitro si lastimo pravico, da ne jemljemo resno v poštev njegovih »subjektivnih« predstav, ga pregazimo. Na tej točki se je gibanje, ki je hotelo narediti iz človeka boga, sprevrglo v tiranijo, ki je s človekom nemalokrat ravnalo kot z najbolj zavrženim bitjem. In ljudje so se morali temu upreti prav zato, da ne bi bili reducirani na raven nes- vobodnih predmetov, na raven neljudi. Prav zato je Berlinski zid naposled moral pasti. Seveda pa to ne pomeni, da je treba v imenu svobode pustiti, da si vsakdo pomaga, kakor ve in zna. Liberizem na dolgo roko ne more ne privesti do prevlade enih nad drugimi, se pravi konec koncev do negacije svobode kot univerzalne vrednote. Če nam je res do svobode in osvobajanja, si moramo aktivno prizadevati, da bi bili kolikor mogoče svobodni vsi, kar pomeni, da moramo vsi sprejeti neka pravila, neke omejitve. In to ob zavesti, da se v teh prizadevanjih lahko vsakokrat motimo, oziroma da vsakokratne dosežke moremo in moramo izboljšati. Pa tudi ob zavesti, da smemo uveljavljati predstave o drugih le tako, da jih drugi sprejmejo, se pravi z njihovim privoljenjem. Martin Brecelj Trg Cavour, 25 34074 - Tržič tel in fax 0481 791066 nasproti območja za pešce, v bližini večnadstropnega parkirišča 2 Torek, 10. novembra 2009 20-LETNICA PADCA BERLINSKEGA ZIDU / nemčija - Veliko slavje ob obletnici dogodka, ki je omogočil ponovno združitev države Evropski voditelji v Berlinu obeležili padec komunizma Angela Merkel: Šlo je predvsem za svobodo, »za katero pa se je treba boriti« BERLIN - Evropski voditelji so sinoči v Berlinu s simboličnim sprehodom pred Brandenburškimi vrati obeležili 20. obletnico padca Berlinskega zidu, dogodka, ki je pospešil razpad komunizma v Evropi in omogočil združitev Nemčije. Šlo je predvsem za svobodo, "za katero pa se je treba boriti", je poudarila nemška kanclerka Angela Merkel. V tem smislu je padec osovraženega Berlinskega zidu, ki je delil Berlin na vzhodni in zahodni del in predstavljal "železno zaveso" med zahodnim kapitalizmom in vzhodnim komunizmom, opomin in zavezo za 21. stoletje, je še poudarila Merklova. "Svoboda ne nastane sama po sebi, zanjo se je treba boriti," je poudarila na slovesnosti pod Brandenburškimi vrati, ki so se je udeležili voditelji vseh 27 članic EU, med njimi slovenski premier Borut Pahor in italijanski Silvio Berlusconi, pa tudi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev in ameriška državna sekretarka Hillary Clinton. Slovesnosti in dogodki, povezani z obeležitvijo 20. obletnice prelomnega dogodka so vrhunec doživeli sinoči s praznovanjem pri Brandenburških vratih v Berlinu. Med slovesnostjo se je okoli 1000 poslikanih elementov simboličnega zidu na dolžini poldrugega kilometra prevrnilo kot domine. Praznovanja s koncerti in ognjemetom se je kljub deževnemu vremenu udeležilo več kot sto tisoč ljudi, rajanje pa je trajalo pozno v noč. Padec Berlinskega zidu je bil za Merklovo "eden najbolj srečnih dogodkov v življenju". Včeraj se udeležila tudi simbolnega prečkanju mostu na Bornholmerjevi cesti, kjer je Berlinski zid padel med prvimi. Na včerajšnji dan leta 1989 je namreč množica Vzhodnih Nemcev po objavi oblasti tedanje Nemške demokratične republike, da so zasebna potovanja v tujino mogoča brez posebnih pogojev, zgrnila na meje, predvsem v Berlinu. Množice so nato prečkale mejo, zatem pa tudi zrušile osovraženi zid, ki je postal simbol padca komunizma v Evropi. Merklova je sicer izpostavila, da združitev Nemčije, do katere je prišlo po padcu Berlinskega zidu, "še vedno ni po- Zgoraj evropski voditelji pred Brandemburškimi vrati; spodaj nemška kanclerka Angela Merkel z nekdanjim voditeljem Solidarnosti in poljskim predsednikom Lechom Waleso ter z zadnjim sovjetskim voditeljem Mihailom Gorbačovom ansa polna". Vzhod Nemčije še vedno precej zaostaja za zahodom, predvsem v gospodarskem smislu. To se vidi še posebej v stopnji brezposelnosti, ki je na vzhodu dvakrat višja od tiste na zahodu. "Ta problem bomo morali rešiti, če želimo doseči enako kakovost življenja,"" je dejala nemška kanclerka. Britanski premier Gordon Brown, ki se je prav tako udeležil slovesnosti v Berlinu, je dejal, da je bil padec Berlinskega zidu primer, kako se bojevati proti "nemogočim izzivom"" in pri tem potegnil vzporednice z aktualnimi "nepremagljivimi ovirami", kot so podnebne spremembe ali revščina, pa tudi širjenje jedrskega orožja. Pohvalil je tudi Vzhodne Nemce za pogum pred 20 leti: "Upali ste sanjati v temačnosti. Vedeli ste, da vas s silo lahko zatirajo le nekaj časa, ne morejo pa vam diktirati za vedno," je dejal britanski premier. Pogum Berlinčanov pred 20 leti je v video nagovoru, ki so ga predvajali v Berlinu, pohvalil tudi ameriški predsednik Barack Obama. Obletnica pošilja sporočilo upanja "tistim, ki verjamejo, da kljub cinizmu, dvomom in zatiranju, zidovi lahko resnično padejo". "Ne pozabimo 9. novembra 1989, niti žrtev, ki so ga omogočile," je še dejal Obama in zagotovil, da bo padec Berlinskega zidu za vedno ostal zaznamovan v spominu ZDA. Njegov govor je nato množica pozdravila z gromkim aplavzom in vzkliki. Ruski predsednik Medvedjev je v svojem nagovoru Berlinčanom opozoril, da določene meje v Evropi še vedno obstajajo. Spomnil je, da brez pristanka vodstva tedanje Sovjetske zveze ne bi prišlo do padca Berlinskega zidu, hkrati pa je menil, da je bilo temu zidu, ki je delil Evropo, že od vsega začetka usojeno, da ne bo obstal. Padec Berlinskega zidu pa je pomagal tudi Nemčiji in Rusiji, da sta dosegli spravo glede druge svetovne vojne. Včerajšnjih slovesnosti v Berlinu se je sicer udeležil tudi zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov. Merklova se mu je pri tem zahvalila za pogum, da je omogočil svobodo in združitev Nemčije in da je s tem omogočil demokratične spremembe v Evropi. "In to je bilo mnogo več, kot smo tedaj pričakovali," je dejala Merklova. (STA) bbc - Raziskava Za večino kapitalizem ne deluje zadovoljivo LONDON - 20 let po padcu Berlinskega zidu, ki je napovedal konec komunizma v Evropi, je po svetu močno razširjeno nezadovoljstvo s kapitalizmom, je razkrila včeraj objavljena jav-nomnenjska raziskava britanskega BBC. Le 11 odstotkov ljudi v 27 državah po svetu je namreč menilo, da kapitalizem deluje dobro. 51 odstotkov vprašanih je medtem menilo, da bi bilo težave kapitalizma moč rešiti z več reguliranja in reformami. Povprečno 23 odstotkov vprašanih v vseh državah pa je menilo, da je kapitalizem preveč pomanjkljiv in da je potreben nov ekonomski sistem. Le v ZDA in Pakistanu je bila več kot petina vprašanih mnenja, da kapitalizem v svoji trenutni obliki deluje dobro, ugotovitve raziskave, ki je bila izvedena med junijem in oktobrom in je zajela dobrih 29.000 ljudi. "Zdi se, da padec Berlinskega zidu leta 1989 ni bil velika zmaga za liberalni kapitalizem, kot se je takrat zdel - še posebej po dogodkih v zadnjih 12 mesecih," je ugotovitve raziskave komentiral Doug Miller, vodja raziskovalne družba GlobeScan, ki je sodelovala pri izvedbi raziskave. V raziskavi so preverjali tudi podporo razpadu Sovjetske zveze, ki ga je kot dobrega označilo 54 odstotkov, kot slabo pa 22 odstotkov vprašanih. Podpora razpadu je bila najvišja v ZDA, 81-odstotna, in v Zahodni Evropi, še posebej v Nemčiji, 79-odstotna, Veliki Britaniji, 76-odstotna, in Franciji, 74-odstotna. Med nekdanjimi članicami Varšavskega pakta pa je bila podpora razdeljena. Večina Rusov, 61 odstotkov, in Ukrajincev, 54 odstotkov, je razpad Sovjetske zveze označila za slabo stvar. Po drugi strani pa je 80 odstotkov Poljakov in 63 odstotkov Čehov razpad Sovjetske zveze označilo za dobrega. (STA) intervju - Pogovor z zgodovinarjem in profesorjem na Filozofski fakulteti v Ljubljani Dušanom Nečakom Združitev Vzhodne in Zahodne Nemčije, ki je bila na čustveni ravni v izredni meri pozdravljena, razkriva številna neuresničena pričakovanja LJUBLJANA - Padec Berlinskega zidu, ki je tlakoval pot združitvi Vzhodne in Zahodne Nemčije, je bil nedvomno zgodovinski trenutek, je v pogovoru za STA dejal zgodovinar in profesor Dušan Nečak. A po toliko letih realnost združitve, ki je bila na čustveni ravni v izjemni meri pozdravljena, razkriva številna neuresničena pričakovanja in zadržanost do združitve. V celotni zgodovini tako vzhodne Nemške demokratične republike (NDR) kot zahodne Zvezne republike Nemčije (ZRN) oziroma od leta 1949 naprej so politiki obeh strani ves čas govorili o združitvi, je poudaril Nečak in ob tem omenil tako prvega kanclerja Zahodne Nemčije Konrada Adenauerja, vzhod-nonemška voditelja Walterja Ulbrichta in Wilhelma Piecka kot nekdanjega kanclerja Helmuta Kohla. A kljub temu, da je bil "notranji gon" za združitev vedno prisoten, sta to dejanje obe strani pogojevali - zahodnjaki s sistemom, kakršnega so imeli sami, vključno z meščansko demokracijo in pluralizmom, vzhodnjaki pa v skladu s svojimi predstavami družbene ureditve, kar je pomenilo komunizem oz. socializem. Kot je izpostavil profesor za sodobno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je neke vrste združitev načrtoval tu- Dušan Nečak sta di nekdanji kancler ZRN Willy Brandt, ki je ta položaj zasedal med letoma 1969 in 1974. Brandt je začel s t.i. novo vzhodno politiko, cilj katere je bil doseči kar se da tesno povezanost ZRN, kot gospodarsko močnejše države z NDR, in njenemu prebivalstvu pomagati na vse možne načine. Brandt "ni bil več tisti, ki bi poskušal na vsak način še bolj trdno postaviti meje med Vzhodom in Zahodom, ampak se je zavzemal za čim večjo povezavo med vzhodnimi in zahodnimi državami, še posebej med NDR in ZRN", je dejal Nečak. Brandtova politika je bila po besedah Nečaka korak v pravo smer. Na zahodni strani je bil v zadnji fazi sicer znan zagovornik združitve nekdanji kancler Helmut Kohl, ki je bil na položaju od leta 1982 do leta 1998. Na vzhodni strani pa tako znanega za- govornika v tem obdobju ni bilo, je dejal Nečak. Po njegovih besedah se v tej luči moramo zavedati, da je bila NDR od Ul-brichtovih časov naprej "tista dežela vzhodnega bloka, ki je bila najbolj orto-doksna, najbolj vezana na Sovjetsko zvezo" zato tudi v vrstah njenih politikov v času Helmuta Kohla oz. zadnjih 20 let ni bilo izrazite osebe, ki bi se zavzemala za združitev, je pojasnil Nečak. Ljudje pa so bili po njegovih besedah na obeh straneh "absolutno naklonjeni združitvi", in sicer iz različnih razlogov, eni iz povsem prakticističnih, drugi iz političnih, ideoloških, spet tretji iz gospodarskih. To stalno tlenje želje po združitvi, tudi med intelektualci, je Nečak označil za normalno, saj je pri delitvi Nemčije šlo za umetno, a vendarle realno tvorbo dveh držav. Kljub temu pa tudi v ZRN, vključno s Kohlom, niso bili prepričani, da bo prišlo do tako relativno enostavnega padca Berlinskega zidu in združitve, je menil Nečak in spomnil, da je Kohl najprej obljubil samo dogovor o prostem prehodu med NDR in ZRN oz. možnost potovanja in izmenjave ljudi. K relativno mirnemu prehodu oblasti v NDR je po njegovem prispevala tudi politika tedanjega voditelja Sovjetske zveze Mihaila Gorbačova. Začel je namreč s politiko "odpiranja, sodelovanja, neiz-ključevanja", ki jo je sam poimenoval politika perestrojke in glasnosti. Kot je pojasnil Nečak, je bila njegova politika v celoti drugačna od, denimo, politike nekdanjega voditelja SZ Leonida Brežnjeva. Pristop Gorbačova je v SZ, ki je temeljila na partijski in vojaški enotnosti ter na represivnem aparatu, pripeljal do drugačne politike in "drugačna politika je v bistvu pomenila rahljanje vezi", je dejal Nečak. Ob dejanskem padcu Berlinskega zidu in združitvi Nemčija pa je bilo po Ne-čakovem mnenju relativno malo Nemcev, ki so od združitve pričakovali tudi kakšne težave. "Vsi so bili v glavnem emotivno zasvojeni v nek trenutek, ki je bil za njih in za svet zgodovinski trenutek," je pojasnil in dodal, da združitev Nemčije po drugi svetovni vojni tudi dejansko pomeni zgodovinski trenutek. Kot je dejal, ne samo zaradi pravice do združitve naroda, ampak tudi zaradi padca komunističnih držav in vsega, kar je kasneje sledilo. A združitev, ki so jo na čustveni plati v taki meri pozdravili, je za Nemce vendarle prinesla konkretne probleme, je poudaril Nečak. Realnost združitve, kot se danes kaže v vsakdanje življenju, pa priča o številnih razlikah. Nečak je izpostavil že samo fizično različnost med, denimo, zahodnim in vzhodnim delom Berlina in spomnil, da marsikdo iz zahoda Nemčije še danes gleda na nekdanje Vzhodne Nemce "z vrha". Generacija, ki je ustvarila združitev in ki jo danes živi, je po njegovem mnenju po toliko letih najbrž že upravičeno nekoliko zadržana do združitve, v prvi vrsti zaradi ekonomskih razlogov. Kot je dejal, so bili nekdanji Vzhodni Nemci namreč prepričani, da bosta po združitvi kar naenkrat začelo teči med in mleko, a "v desetletju in pol spraviti neko državo na tak nivo kot je Zahodna Nemčija, je lahko samo iluzija ali pa čarovništvo". Rezultat neuresničenih želja je po njegovem danes porast skrajnih političnih opcij tako na levici kot na desnici, zlasti v vzhodnem delu Nemčije. Glede povezave padca Berlinskega zidu s kasnejšim padcem komunističnih držav, pa je Nečak ob koncu še poudaril, da je padec zidu predvsem simbol. Prav to je namreč zid bil že ob svojem nastanku, ko je pomenil "edino fizično mejo take vrste". Stvari v vseh komunističnih državah so bile takrat že do take mere razmajane, da bi, kot je predvideval Nečak, do razpada prišlo, tudi če ne bi padel Berlinski zid. Sara Kovač (STA) / ALPE-JADRAN Torek, 10. novembra 2009 3 brdo pri kranju - Srečanje koordinacijskega odbora vlad Slovenije in Italije Plinski terminal še razdvaja državi Rim manjšini obljublja dodatni milijon Frattini ni pojasnil razlogov za odpoved srečanja s SKGZ in SSO - Z Žbogarjem tudi o usodi SSG BRDO PRI KRANJU - Plinski terminal pri Žavljah še naprej razdvaja Slovenijo in Italijo, ki sicer obljublja, da bo slovenska manjšina v letu 2010 dobila enako vsoto državnih prispevkov kot letos, to se pravi nekaj več kot pet milijonov evrov. To je sicer nekoliko posplošena ugotovitev po včerajšnjem srečanju koordinacijskega odbora vlad Italije in Slovenije, ki sta ga na Brdu pri Kranju vodila zunanja ministra Samuel Žbogar in Franco Frattini. Srečanja sta se, poleg nekaterih vladnih podtajnikov, udeležila tudi okoljska ministra Karl Erjavec in Stefania Prestigiacomo. Frattini, kot poročamo na drugem mestu, se ni sestal s predsednikoma SKGZ in SSO, čeprav je bilo to napovedano v uradnem programu meddržavnega vrha. Na večernem srečanju z novinarji je potrdil, da Berlusconijeva vlada načrtuje isto potezo kot lani, to se pravi dodatek milijona evrov za slovensko manjšino. 4,06 milijona evrov, ki jih določa finančni zakon 2010, naj bi bila le neke vrste prva tranša, ostalo bo še prišlo, je dejal Frattini. Minister ni utemeljil razlogov za odpadlo skupno srečanje z manjšinama, razočaranje Pavšiča in Što-ke pa je označil za neutemeljeno. Dal je razumeti, da je pripravljen sprejeti SKGZ in SSO, a v Italiji in ne v Sloveniji. O neutemeljenosti razočaranja predsednikov SKGZ in SSO je govoril tudi Žbogar. Slovenska stran jemlje na znanje Frattinijeve obljube glede dodatnega financiranja manjšinskih kulturnih ustanov. Žbogar je kolego seznanil s krizo Slovenskega stalnega gledališča (pri Frat-tiniju sem naletel na občutljivost do tega vprašanja, je dejal slovenski zunanji minister) in s pritožbo slovenske manjšine, da v Berlusconijevi vladi nima direktnega sogovornika. Po novem naj bi bil to podtajnik na zunanjem ministrstvu Alfredo Mantica. Tudi Žbogar, podobno kot Frattini, ni komentiral zapleta okrog srečanj z obema manjšinama. O uplinjevalniku sta obe vladi ostali na znanih stališčih. Ministrica Prestigia-como je napovedala dodatno dokumentacijo glede žaveljskega terminala, Erjavec pa ponovil znana odklonilna stališča Ljubljane. Slovenija pričakuje od Rima poglobljeno gradivo o čezmejnih vplivih terminala in tudi dokumentacijo o varnostnih aspektih terminala. Prestigiacomo je dejala, da je Italija dolžna Sloveniji zagotovila o čezmejnih vplivih, ne pa o vprašanju varnosti. Erjavec je svoja odklonilna stališča do terminala izrazil še pred sestankom na Brdu, kar ni bila ravno diplomatska poteza, prej na- sprotno. Frattini in Žbogar sta vsekakor v diplomatskem stilu izrazila upanje, da se bo dialog o terminalu - kljub zelo različnim stališčem - nadaljeval, kar sta poudarila tudi Prestigiacomo in Erjavec. Perspektive glede tega niso najboljše, čeprav bo sedaj marsikaj odvisno od novih dokumentov, ki jih Italija napoveduje Sloveniji. Na Brdu so govorili tudi o prometnih povezavah in sodelovanju pristanišč. Frat-tini je poudaril, da Rim verjame v strateški pomen nove železnice Trst-Divača, medtem ko so bili sogovorniki glede pristanišč zelo splošni. Slovenija naj bi v kratkem vzpostavila letalsko zvezo med Portorožem in Rimom (nekateri poskusi v tem smislu so že propadli), na srečanju pa niso govorili o krški jedrski centrali. Frattini je pred novinarji ponovil interes italijanske energetske družbe Enel za sodelovanje pri gradnji drugega krškega reaktorja. Pred odhodom v Rim je italijanski zunanji minister čestital Žbogarju za nedavno podpisani sporazum s Hrvaško, ki ga Italija - je dejal - stoodstotno podpira. Sandor Tence Skupinski posnetek četverice ministrov (od leve v prvi vrsti Karl Erjavec, Franco Frattini, Samuel Žbogar in Stefania Prestigiacomo) s sodelavci pred začetkom vrha med Slovenijo in Italijo na Brdu pri Kranju bobo Frattini (levo) in Žbogar (desno) sta se sicer prijazno pogovarjala, vendar pa sta vsak sprejela le »svojo« manjšino bobo LJUBLJANA - Mednarodno okoljsko združenje Alpe Adria Green (AAG) je včeraj pred poslopjem DZ pripravilo protestni shod, s katerim želi politiko opozoriti, naj se čim prej odloči o stališču do postavitve terminalov v Tržaškem zalivu. Protestniki so znova opozorili, da so plinski terminali ekološka bomba in za Slovenijo nesprejemljivi.Protest-nega shoda se je udeležilo okoli 15 predstavnikov slovenskih in italijanskih okoljevarstvenikov in Mladi forum SD. Kot je ob robu protestnega shoda povedal predsednik AAG Vojko Bernard, bo Evropska komisija njihovo pritožbo, ki so jo poslali proti gradnji terminalov, po vsej verjetnosti obravnavala prednostno. Podporo protestnikom je prišel izreči tudi poslanec Zaresa Franci Kek, ki je pojasnil, da od vlade pričakuje, da zaščiti kakovost življenja slovenskih državljanov. Nekdanja evropska poslanka Mojca Drčar Murko pa je izpostavila, da so plinski terminali okoljski, varnostni in politični problem. Bernard, ki sta ga spremljala italijanski predstavnik v AAG Roberto Giurastante in Slovenka, ki živi v Italiji, tudi predstavnica AAG, Nevia Babič, je predsedniku DZ Pavlu Gantarju izročil memorandum, s katerim DZ pozivajo, naj se odločno izreče proti gradnji plinskih terminalov. Potem ko je predstavnike AAG sprejel Gantar, so se sprehodili do italijanskega veleposlaništva, kjer pa jih niso sprejeli. Tako so memorandum izročili policistu pred veleposlaništvom. (STA) brdo pri kranju - Neprijeten zaplet na slovensko-italijanskem vrhu Frattini ni sprejel Pavšiča in Štoke Šef Farnesine se je srečal z italijansko manjšino, slovenska ministra Žbogar in Žekš pa s predsednikoma SKGZ in SSO BRDO PRI KRANJU - V nasprotju z uradnim programom, ki je predvideval skupno srečanje zunanjih ministrov z italijansko in s slovensko manjšino, sta se Samuel Žbogar in Franco Frattini ločeno srečala z našo in z italijansko skupnostjo v Sloveniji. Za zaplet naj bi bili formalno krivi pomisleki Slovenije o navzočnosti Furia Radina v delegaciji italijanske manjšine. Radin je namreč predsednik Italijanske unije (krovne manjšinske organizacije), a tudi poslanec v hrvaškem parlamentu, kar naj bi motilo slovensko stran. Zaradi tega naj bi Frattini odpovedal sestanek z Rudijem Pavšičem in Dragom Štoko. V resnici se za tem skrajno neprijetnim zapletom skrivajo politični in diplomatski razlogi, saj je bilo očitno, da se Frat-tini ne glede na Radina vsaj včeraj popoldne ni želel sestati s Pavšičem in Štoko. Predsednika SKGZ in SSO sta se sestala le z Žbogarjem in z ministrom za Slovence po svetu in v zamejstvu Boštjanom Žekšem, s katerima sta se itak srečala prejšnji petek v Ljubljani. Žbogar je Pavšiču in Štoki prenesel Frattinijevo obljubo, ki jo je minister potrdil na sinočnji novinarski konferenci, da si bo italijanska vlada, tako kot lani, v začetku prihodnjega leta prizadevala dodati milijon evrov za manjšinske kulturne ustanove, ki ga je črtala v proračunu 2010. Štoka in Pavšič sta razočarana zapustila grad Brdo. »Kaj se je zgodilo s sestavo delegacije italijanske manjšine nas ne zanima, ker se nas to ne tiče in nočemo polemike z italijansko manjšino. Bistveno je, da se s Štoko nisva srečala s Frattinijem in da nam ob tej priložnosti ni uspelo vzpostaviti direktnega dialoga z italijansko vlado,« je zadevo komentiral Pavšič. Podobne misli je izrekel tudi predsednik SSO, ki je precej črnogled glede možnosti, da bo Italija ohranila lanskoletni državni prispevek slovenski manjšini. »Mi vsekakor ne bomo vrgli puške v koruzo. Ta situacija pa me zelo skrbi,« je dodal Štoka. Edina pozitivna nota te nič kaj spodbudne zgodbe je dejstvo, da je Frattini pooblastil podtajnika na zunanjem ministrstvu Alfreda Mantico, naj odslej skrbi za odnose s slovensko manjšino. V okviru Ber-lusconijeve vlade je za to doslej na papirju skrbel podtajnik na notranjem ministrstvu Francesco Nitto Palma. Frattini je delegaciji italijanske manjšine (poleg Radina so bili v njej predsednik izvršnega odbora IU Maurizio Tremul, poslanec v slovenskem parlamentu Roberto Battelli in Flavio Forlani, predsednik italijanske obalne skupnosti) obljubil pomoč pri iskanju dodatnih državnih financiranj. S.T. slovenija - italija - Proti gradnji plinskega terminala v Žavljah Protest okoljske organizacije Alpe Adria Green pred slovenskim parlamentom Manifestacija AAG proti uplinjevalniku (terminalu) pred slovenskim parlamentom v Ljubljani 4 Torek, 10. novembra 2009 ALPE-JADRAN / slovenija - hrvaška - Kot dopolnilo k arbitražnemu sporazumu med državama Kosorjeva podpisala napovedano enostransko izjavo o neprejudiciranju Predlog zakona o ratifikaciji arbitražnega sporazuma v saboru do konca tedna ZAGREB - Hrvaška premierka Jadranka Kosor je kot dopolnilo arbitražnem sporazumu o meji med Hrvaško in Slovenijo včeraj podpisala hrvaško enostransko izjavo o neprejudiciranju, je sporočila hrvaška vlada. V izjavi poudarja, da se nič v sporazumu ne bo razumelo kot pristanek Hrvaške na zahtevo Slovenije po teritorialnem stiku z odprtim morjem. "Kot je bilo dogovorjeno s slovensko stranjo med pogajanji, o čemer sta hrvaška in slovenske stran skupno obvestili švedsko predsedstvo Evropske unije in ZDA, je predsednica vlade podpisala izjavo Republike Hrvaške po podpisu sporazuma o arbitraži in pred njegovo ratifikacijo na Hrvaškem in v Sloveniji, v skladu s členom 11, alineja 1 sporazuma o arbitraži," je zapisala hrvaška vlada v kratkem sporočilu za javnost. Kosorjeva je v petek dejala, da hrvaške izjave o neprejudiciranju ne more nihče razveljaviti. Kosorjeva je tako komentirala napoved slovenske vlade, da se bo na hrvaško izjavo odzvala s svojo izjavo. (STA) V Piranskem zalivu se bodo še naprej kresala kopja med Hrvaško in Slovenijo celovec - 20. kongres evropskih manjšin Na odprtju predsednik Fischer Še ni jasno, če bo spregovoril tudi o dvojezičnih tablah - Spindelegger poudarja, da se Avstrija zaveda težav CELOVEC - Danes zvečer bo avstrijski zvezni predsednik Heinz Fischer v Domu glasbe v Celovcu slovesno odprl jubilejni 20. Evropski kongres narodnih skupnosti. Na njem bodo predavatelji iz več evropskih držav s primerjalnega vidika analizirali, kakšni so bili v obdobju zadnjih dveh desetletij premiki v evropski manjšinski politiki. Pri Biroju za slovensko narodno skupnost, ki proslavlja 20. obletnico ustanovitve in je vsa leta organizator kongresa, so ponosni, da bo dvodnevno prireditev pod generalno temo »Smo vsi Evropejci, ali pa je še prostora za narodne skupnosti?« odprl prvi mož v državi. Vsebinsko pa se letošnji 20. kongres narodnih skupnosti navezuje na prvega leta 1990, poudarja operativni vodja Biroja za slovensko narodno skupnost pri uradu koroške deželne vlade Thomas Kassl. Obenem se z uglednim publicistom Paulom Lendvaiem zaključuje tudi krog dveh desetletij kongresa. Lendvai je bil predavatelj že na prvem kongresu leta 1990 v Beljaških Toplicah. Ali bo avstrijski zvezni predsednik na otvoritvi spregovoril tudi o odprtih vprašanjih v zvezi slovensko narodnostno skupnostjo na Koroškem, torej tudi o še vedno neuresničenih razsodbah avstrijskega ustavnega sodišča na področju dvojezične topografije, še ni jasno. Je pa o tem vprašanju konec tedna spre- govoril avstrijski zunanji minister Michael Spinde-legger ob robu seminarja o delavskih vprašanjih na Bledu. Dejal je, da se Avstrija zaveda težav pri reševanju vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem. »Potrebujemo konsenz na Koroškem, saj ni dovolj, da se določeni dokumenti podpišejo le na Dunaju,« je pojasnil. Sicer pa je Spindelegger ugotovil, da se povečuje želja po učenju slovenskega jezika, kar sam pripisuje tudi širitvi schengenskega prostora na Slovenijo. V Avstriji, da opažajo večje zanimanje ljudi za znanje jezika sosedov na obmejnih območjih znotraj enotne Evrope, je še menil prvi mož avstrijske diplomacije. Ivan Lukan Vse več primerov nove gripe tudi na Koroškem CELOVEC - Tudi na Koroškem je vse več primerov t.i. nove gripe. V celovški poklicni šoli so zdravniki pri dveh dijakih odkrili virus nove gripe, pri nadaljnjih osmih učencih pa simptome nove gripe. Oblasti so nato zaprle razred. Za preventivne ukrepe so poskrbeli tudi v domu, v katerem dijaki bivajo med obiskovanjem poklicne šole. (I.L.) Avstrijski predsednik Heinz Fischer Vinjen voznik iz Kobarida do smrti povozil pešca v Čedadu ČEDAD - V nedeljo popoldne je 62-letni Boris Jukič iz Kobarida v okolici Čedada do smrti povozil 42-letnega Alberta De Roncha iz Čedada, ki je hodil ob robu ceste. Kot so ugotovili karabinjerji iz Čedada je bil slovenski voznik vinjen. Prijavili so ga tožilstvu z obtožbo nenamernega umora in vožnje v vinjenem stanju. Jukiču so tudi zaplenili avtomobil in odvzeli vozniško dovoljenje. Do nesreče je prišlo približno ob 17. uri na cesti, ki iz Čedada vodi proti Špetru. Hudo ranjenega De Roncha so odpeljali v bolnišnico v Vidmu, kjer pa je nekaj kasneje umrl. V državnem zboru in na srednji šoli ni bilo bombe LJUBLJANA - Neznanec je v nedeljo okoli 18.40 ure obvestil Operativno komunikacijski center Policijske uprave Ljubljana, da naj bi bilo v oz. okoli parlamenta nameščeno eksplozivno telo, so sporočili z ljubljanske policijske uprave. Zaradi grožnje so policisti zaprli del Šubičeve ulice, in sicer med Slovensko in Prešernovo cesto ter Beethovnovo in Tomšičevo ulico. Po podrobnem pregledu se je izkazalo, da je bilo obvestilo o bombi lažno. Mariborski policisti pa so včeraj nekaj pred 10. uro prejeli klic neznanega moškega, da je na Srednji elektro-računalniški šoli Maribor podtaknjena bomba. Kot je povedal tiskovni predstavnik PU Maribor Bartolo Lampret, policisti pri pregledu niso odkrili eksplozivnega telesa. Takoj po prejemu so odšli do šole, kjer so medtem že izpraznili stavbe. Ob pregledu šole niso ugotovili nobenih posebnosti, zato so lahko okoli 11.45 normalno nadaljevali s poukom, je pojasnil Lampret. V prometnih nesrečah minuli teden v Sloveniji umrla dva človeka LJUBLJANA - Na slovenskih cestah sta se v minulem tednu zgodili dve prometni nesreči s smrtnim izidom, v katerih sta umrla dva človeka. Slovenske ceste so letos terjale 157 smrtnih žrtev, v enakem obdobju preteklega leta pa 190, so sporočili z Generalne policijske uprave. demokratska stranka - Po imenovanju za deželno tajnico Debora Serracchiani že predstavila osnovne smernice za delovanje PALMANOVA - Debora Serracchiani (na posnetku) je od včeraj tudi uradno deželna sekretarka Demokratske stranke v Furlaniji-Julijski krajini. Imenovali so jo člani deželne skupščine na včerajšnjem zasedanju v Palmanovi. Šlo je sicer za formalnost, Serracchiani pa je v govoru, s katerim je sprejela imenovanje poudarila, da si bo prizadevala za čim večjo enotnost stranke. Povedale je, da si DS predstavlja kot pluralno in trdno stranko. »Kot moderna stranka pa ne more biti drugačna kot skupek različnosti, kot je to Italija in tudi Furlanija-Julijska krajina, pri čemer pa ne sme nobena komponenta imeti občutka, da je morda manj pomembna kot druga,« je dodala. Predlagala je sklic programske konference, na kateri naj bi se dogovorili o strategiji za deželne volitve leta 2013. Konferenca naj bi tudi razširila spekter možnih sogovornikov, služila pa naj bi tudi kot priprava za upravne volitve leta 2011. »Pred nami je izziv, da deželi lahko ponudimo drugačno vlado od sedanje, za to pa moramo biti kapilarno prisotni med ljudmi in na verodostojen način zmanjšati politični konsenz, ki ga ima sedaj desna sredina,« je še povedala. Dodala je še, da člani Demokratske stranke v deželnem svetu ne smejo biti prepuščeni samim sebi, temveč morajo imeti polno pomoč vseh strankarskih organov. Prisotni so včeraj za predsednika Demokratske stranke v FJK izvolili Tarcisia Barba. koper - Referendum Ankarančani za lastno občino, Koprčani proti delitvi KOPER - Podatki slovenske državne volilne komisije (DVK) po končanem štetju glasov kažejo, da so Ankarančani s 56 odstotki za in 44 odstotki proti podprli ustanovitev občine Ankaran. Prebivalci Mestne občine Koper pa so z veliko večino zavrnili predlog o delitvi občine na štiri nove. Referenduma v Ankaranu se je udeležilo 1724 volilnih upravičencev oz. dobrih 64 odstotkov vseh volilnih upravičencev. Glede na neuradne izide, objavljene na spletni strani DVK, je za ustanovitev lastne občine glasovalo 956 volilnih upravičencev, proti jih je bilo 748, 20 glasovnic pa je bilo neveljavnih. Glasovom bo sicer treba prišteti še glasovnice iz predčasnega glasovanja. "V Ankaranu smo se opredelili za samostojno pot, ki nam bo omogočila boljši in pravilnejši razvoj našega življenjskega okolja," je poudaril vodja pobude za ustanovitev samostojne občino Ankaran Gregor Strmčnik. Odločitev za lastno občino je označil kot "odločitev za prihodnost nas in naših generacij". Kot je ob tem še napovedal Strmčnik, bo končni rezultat, ko bodo izločene glasovnice volivcev, ki so se v volilni imenik vpisali naknadno s spremembo stalnega bivališča, pokazal okrog 65-odstotno podporo samostojni občini. Prebivalci Mestne občine Koper pa so z veliko večino zavrnili predlog o delitvi občine na štiri nove. Na referendumskem območju Koper je po neuradnih izidih proti ustanovitvi nove občine glasovalo 88 odstotkov udeležencev referenduma, na referendumskem območju Dekani 93 odstotkov, na referendumskem območju Škofije-Hrvatini 91 odstotkov, na referendumskem območju Marezige-Šmarje pa 94 odstotkov. Najbolj številčno so se referenduma udeležili volivci na referendumskem območju Dekani, kjer je svoj glas oddalo dobrih 47 odstotkov volilnih upravičencev. Na referendumskem območju Koper se je referenduma udeležilo 26 odstotkov volilnih upravičencev, na referendumskem območju Škofije-Hrvatini 32 odstotkov, na območju Marezige-Šmarje pa 38 odstotkov volilnih upravičencev. (STA) / MNENJA, RUBRIKE Torek, 10. novembra 2009 5 ISTRSKI ZORNI KOT Kljub oviram se proces zbliževanja nadaljuje Miro Kocjan_ Potem ko sta predsednika slovenske in hrvaške vlade podpisala arbitražni sporazum, je bilo pričakovati, da bomo na eni in na drugi strani še priča dogodkom, ki ne bodo stoodstotno za listino in bodo postavljali ovire. Sem spada na primer demonstracija hrvaških plovil sredi Piranskega zaliva, pričakovati pa je še kaj. Nekateri trdijo, da tudi slovenska stran ne bo kar tako mirovala. Nesporno pa je, da so to drobci in da je stališče o dokončnem podpisu, oziroma rešitvi mejnega vprašanja, tako rekoč dejansko že sprejeto. Meritorne osebnosti na eni in na drugi strani so to potrdile (hrvaški predsednik Mesič in slovenski predsednik Danilo Türk, ki soglaša tudi s tem, da bi se morebiti odločili za predhodni posvetovalni referendum). Hrvaška predsednica vlade Jadranka Kosor je sporočila, da se bo še sestala z nekaterimi politiki, zlasti pa s predstavniki socialne demokracije, ki na seji sabora niso glasovali za listino, marveč so se opredelili za nekakšno »aktivno« neglasovanje. Listino pa je na slovenski strani povsem podprl tudi zunanji minister Samuel Žbo-gar, poleg drugih. Skratka, ratifikacija arbitražnega sporazuma ni več tako daleč. Priprave gredo svojo pot naprej. Kosorjeva je ponovila, da dve državi odpirata ne le stran, marveč kar novo knjigo v medsebojnih odnosih. Vladi sta dokazali, da sta sposobni in pripravljeni graditi nove mostove v razne smeri, tudi v smeri drugih držav na jugozahodnem Balkanu, ki jim gre za vključitev v evroat-lantske povezave. »La voce del popolo« na Reki pa prinaša dolg intervju z Dragom Kraljevičem, ki je bil istrski župan, več let pa tudi veleposlanik v Rimu. List ga predstavlja kot dobrega poznavalca odnosov na Jadranu. Kraljevič je naglasil, da smo zdaj v položaju, ko moramo »vzeti ali pa pustiti«. Pomembno bo, kaj avtorji listine menijo o datumu 25. junija 1991 in kaj v bistvu pomeni trditev o »stiku« Slovenije z odprtim morjem. Gornji datum je dejansko zgodovinskega pomena, saj so bili razglašeni za neveljavne vsi morebitni sporazumi, izjave in drugo, kar je bilo sprejeto po njenm in je oviralo odnose med dvema državama. Sprejeta so bila tudi stališča znane Badinterjeve komisije. S tem je bilo končno jasno, kje se konča kopenska meja in kje se začne morska. Priznano je bilo, da bosta obe državi dobili vsaka »svoj delež« teritorialnih voda, žal pa ni rešeno vprašanje »zunanje strani« Piranskega zaliva. Kraljevič sodi, da zdaj nikakor ne pričakuje, da bi morebitno mednarodno sodišče prezrlo italijansko - hrvaško mejo, določeno z Osim-skim sporazumom leta 1975. Vprašanja pa so le ostala. Na dlani je, da jih dve državi nista bili sposobni bilateralno rešiti, kar pomeni, da bo še tako dragoceno stališče evropske ustanove, saj omenjeni datum med drugim poudarja principe pravičnosti, enakopravnosti in drugih pomembnih okoliščin. Kraljevič naposled sodi, da Mednarodno sodišče v Haagu ni »prava« ustanova za sklepanje, saj ne upošteva teh »okoliščin«, za katere pa se zavzema Slovenija. Časnik pa prinaša tudi dolgo poročilo o tem, kaj pomeni izraz »junction«, ali je to »stik« ali pa »povezava«. Izraz (Slovenci pravijo »stik«) lahko povežemo z Londonskim memorandumom o tržaškem vprašanju, o katerem so Jugoslovani trdili, da dokončno določa mejo, italijanska stran pa je menila, da je šlo za demarkacijsko črto. Časnik prinaša tudi stališče Franca Jurija, ki meni, da bi »potop« arbitražnega sporazuma omogočil nove napetosti in poslabšanje odnosov med Slovenijo in Hrvaško. Tak rezultat bi bil škodljiv tudi za zahodni Balkan in Evropo. Tako imenovani »komites« na Reki (komitesi so nekakšna vmesna institucija med organi Italijanske unije in oblastjo) je imel sejo, na kateri so se odločno zavzeli za ohranitev teh organov, ki jih nameravajo deloma ukiniti zavoljo finančnih težav. Reški »komites« se je obrnil tudi na italijansko zunanje ministrstvo s prošnjo, da tudi v bodoče odobrava znesek za to ustanovo, ki navsezadnje ni velik. Gre za okroglo 25 tisoč evrov letno. Pripombe na finančno okrnitev Italijanske unije te dni posredujejo tudi drugi organi Unije. V hrvaškem saboru je v ustreznem organu stekla razprava med drugim o zahtevi Italijanske unije, da se manjšinskim članom na volitvah omogoči dvojno glasovanje - politično in etnično. Zastopniki ustavnega sodišča (Jasna Omejec) sodijo, da te postavke ni mogoče priznati (med drugim, da bi bilo treba v preambuli ustave imenovati vse narodne manjšine), češ, s tem bi prezrli načelo »ena oseba - en glas«. Predstavnica sodišča si je med drugim zastavila vprašanje, ali naj predstavniki manjšine razpolagajo z dvojnim glasovanjem dobesedno pri vseh problematikah ali samo pri vprašanjih, ki zadevajo neposredno manjšino. Skratka, razpoloženje v saboru za zdaj ni naklonjeno. V Malem Lošinju beležijo zgodovinski datum, kakor trdijo v občini. Od letošnjega oktobra je Turistično društvo v tem mestecu postalo član svetovne turistične organizacije (UNWTO). Danes imajo posebno sejo občinske skupščine, na kateri bodo uradno razglasili to pomembno novost, s katero svetovna organizacija priznava dosedanje delo domačega društva, še bolj pa njegove programe in perspektive. V sklepu za vključitev je med drugim poudarjeno, da društvo v Malem Lošinju ponazarja pozitivno »svojevrstnost« turističnega stanja v tem delu Evrope. V Raši so te dni objavili tudi hrvaški prevod knjige »Raša 28 februarja 1940« v spomin na vse rudarje, ki so izgubili življenje v rudniku. Prevod bodo pozdravili tudi na posebni seji domače skupščine. Zanimivo je, da je doslej krožilo mnenje, da je največ raških rudarjev izgubilo življenje leta 1956 pri znani nesreči v rudniku Marcinel-le, najnovejša raziskava pa je potrdila, da je največ žrtev bilo prav v domačem rudniku 28. februarja leta 1940. Od življenja se je tedaj, zavoljo slabih varnostnih ukrepov, poslovilo 185 rudarjev. Pri sestavi knjige je sodeloval profesor Andrej Matoševič s puljske univerze, knjiga pa vsebuje tudi sila ganljivo pesem o padlih rudarjih, ki jo je napisala Isabella Flego. V Pulju pa so študenti univerze uprizorili napovedani protest, da bi dosegli brezplačen študij. Gre, kakor je znano, za evropsko akcijo pod geslom »Vsem študentom brezplačen študij«. V priložnostnih nastopih so študenti opozorili, da so med njimi delavci, kmetje in drugi finančno »šibki« sloji, ki jim je študij žal onemogočen. Govorniki so opozorili, da tudi državni proračun ne bi bil posebno oškodovan, če bi študenti prišli do te življenjske olajšave. Morda največ za 0,2 odstotka letno. JEZIK NA OBROBJU Prejšnji teden, 3. nov. t.l. je po pomoti na koncu tretjega odstavka izpadla poved: V publicistiki se uporablja izraz vodilne strukture namesto vodilne organizacije, vendar je pomen iz njih izpeljanega pridevnika neustrezen. Lahko bi pa rekli prispevki javnih struktur. Če bi se hoteli »spotakniti« o vsako neprimerno rabljeno tujko, bi nam verjetno zmanjkalo prostora, kljub temu se nekaterim ne moremo izogniti. V zadnjih časih vsi pišejo in govorijo o novi gripi H1N1. Ob smrti nekega bolnika smo brali: »Kaže, da je bolehal tudi za nekaterimi drugimi patologijami.« Podobno so povedali tudi po televiziji. V italijan. j. pomeni patologija v razširjenem pomenu tudi bolezen, v slovenščini pa je v rabi samo v medicini, to je veda o boleznih in bolezenskih procesih v organizmih. Govorimo lahko o rastlinski, živalski pa tudi družbeni patologiji. Patologija visoko civilizirane družbe pomeni odklon od normalnega, pravilnega stanja. V pogovornem jeziku se patologija uporablja tudi za patološki oddelek v bolnišnici. Bolehati za patologijo je torej popoln nesmisel, saj za vedo o boleznih ne moremo bolehati. V istem članku govori pisec tudi o emergenčnih namesto nujnih primerih. Pridevnik emergen- čen zaman iščemo v SSKJ, SP in tudi v slovarjih tujk. Izsledimo ga lahko le v Besedišču slovenskega jezika, ki ga je eden od ljubljanskih kritikov zlobno preimenoval kar v Smetišče slovenskega jezika. Tam so namreč zelo redke ali celo samo enkrat zapisane besede, ki jih niso sprejeli v takrat nastajajoči SSKJ, ostali pa so zapisani na kartotečnih listkih. Prva izdaja Besedišča v dveh knjigah (SAZU Lj. l. 1987) je bila namenjena samo za interno rabo in ni bila v prodaji. Tudi samostalnik emergenca zaman iščemo v slovarjih in priročnikih. Najdemo ga šele v Velikem slovarju tujk Cankarjeve založbe l. 2002. Tam izvemo, da pomeni emergenca v slovenščini 1. nepričakovan dogodek, nenaden pojav, izbruh; 2. v filozofiji je emer-genca spontano pojavljanje nove stopnje na nižji predhodni; 3. v botaniki pa izrastlina na rastlini, ki je nastala iz povrhnjice. Vse te tri razlage, ne ustrezajo pomenu, ki ga ima v naših medijih urgenca. Šlenc seveda ni mogel mimo teh, v italijanščini zelo pogosto rabljenih besed. Emergente je po njegovem nekaj, kar je na pohodu, kar prihaja na plan, kar se uveljavlja; nato zapiše tudi viden, dejanski in prevede danno emergente dejanska škoda. Emergenza je v Šlen-čevem Ital. - slov. slovarju (l. 1997) nepričakovana okoliščina, težak položaj; zato je freno d'emergenza zasilna zavora, stato d'emergenza pa izredno stanje. Glagol emergere pa je poslovenil s priplavati na površje, prikazati se in tudi izhajati, odlikovati se, prekašati. Dve leti mlajši De Maurov slovar Grande dizionario italiano dell'uso pojasni, da je emergente nekaj, kar dobiva vedno večjo veljavo na socialnem in ekonomskem področju. Sinonim je urgente, torej nujen, neodložljiv, zato torej lahko v slovenščini rečemo nujen zdravniški poseg, nujen klic v sili, nujna pomoč. De Mauro nam pojasni, da dobi prvotni pomen gl. emergere -splavati na površje v ital. j. kmalu širši pomen. Pomeni torej tudi postajati bolj viden, bolj znan, pa tudi razlikovati se, dvigniti se nad povprečje. Med sinonimi (sopomenkami) navaja affermarsi, brillare, distinguersi, eccellere, primeg-giare, segnalarsi. S.L. SPOSOJENI KOMENTAR Katera demokracija je manj evropska? Jožica Grgič Ljubljansko Delo je v soboto (dan po premieri v Sežani) na kulturni strani objavilo komentar Jožice Grgič o kratkometražnem filmu Trst je naš. Ker menimo, da je lahko zanimiv tudi za naše bralce, ga z dovoljenjem avtorice in odgovornega urednika časnika Delo Darijana Koširja objavljamo tudi mi. Študentski film, črno-bel, posnet v štirih dneh, trajajoč 27 minut je deležen tolikšne medijske in politične pozornosti, lahko bi rekli domače in tuje, kakor najbrž še noben tovrstni izdelek. Resda v njem igrajo uveljavljeni in dobri igralci (Goj-mir Lešnjak, Silva Čušin, Dario Varga), a to ni tisto, kar vznemirja in zaradi česar film dobiva oznako polemičen. Še manj vleče režiserjevo in scenaristovo ime, ki je ena in ista oseba, javnosti in poznavalcem filma neznana, saj gre za dovče-rajšnjega študenta, ki je film posnel za diplomo. Vznemirjata zgodba filma in naslov Trst je naš!, pri čemer je docela nepomembno, kako je v filmu obdelana, torej posneta in odigrana, kakor je tudi zanemarljivo, kaj skuša sporočiti. Na kratko, boljše reklame, kot spremlja ta film, si ni mogoče želeti. O njem ne govorijo samo domači mediji, ampak tudi italijanski. Ugledna Repubblica mu je namenila veliko pozornost in tudi državna televizija Rai. A to ni še nič, mediji tako ali tako radi pograbimo vsako kost, ampak da se s študentskim filmom ukvarja politik takšnega ranga, kot je zunanji minister 60-mili-jonske gospodarsko, kulturno in civilizacijsko bogate italijanske države, presega racionalni doseg slehernika. In presega tudi vsebinski domet filma. Pa ne gre za to, da branimo naše in »našo stvar« pred tujci, za kar, poenostavljeno rečeno, gre v filmu, ampak kaže v zvezi s tem filmč-kom pokazati na konstrukte in ozadje, kajpak politično, ki jim botruje. Vfilmu skupina somišljenikov leta 2009 ustanovi partizansko enoto, se obleče v partizanske uniforme in želi osvojiti mesto Trst, ki so ga ob koncu druge svetovne vojne osvobodili in nato izgubili njihovi starši. Slednji so duh partizanstva prenesli na svoje potomce, ki imajo zdaj že odrasle otroke in skušajo ta duh prenesti nanje. Zgodba, razumljena dobesedno, je provokativna, upodobljena v filmu, je smešna, saj »junaki« živijo v nekem drugem, namišljenem svetu, v katerem se igrajo partizane in Nemce, kar je bila še ne dolgo nazaj ena najbolj priljubljenih iger med otroci. Najprej sta bili zaradi filma prizadeti dve organizaciji italijanskih izgnancev iz Istre, pravzaprav potomcev izgnancev, kakor so partizani v filmu potomci partizanov. Potomci izgnancev bi predvajanje filma prepovedali, a ker je upanje na uspeh večje, če se problem dvigne na državo raven, so se obrnili na italijansko zunanje ministrstvo in na svoje poslance v Bruslju. Zunanji minister Franco Frattini se je v hipu odzval in posredno obtožil Slovenijo, ker je financirala tak film (država sta v tem primeru AGRFT in televizija Slovenija kot koproducentka). Njegovo izjavo o soli na ranah preteklosti, ki jih ne bi smeli znova odpirati in da se ne bi smel nihče norčevati iz bolečine in krvi, je objavilo več italijanskih medijev kakor tudi obtožujoči izjavi dveh poslancev. Vse to zveni v slogu, kot da gre za iredentizem slovenske države. In, predvsem, filma še niso videli, ker je bila premiera sinoči, temveč so si morda ogledali le poldrugo minuto dolg napovednik zanj, tako imenovani trailer. Razbrali so sicer, da gre za parodijo, ampak presodili, da so to preveč resne stvari, da bi se lahko šalili; komentirajo, saj se ve, kako barbarski in krvoločni so bili Titovi vojaki, ki so pred koncem druge svetovne vojne vkorakali v Trst, objektivno zgodovinsko sicer zmagovalno, a ne za vse. Saj ne, da bi človek jemal mero po takšnih reakcijah, a si nehote prikliče v spomin italijanski film, ki je v kontekstu natanko takšnega razmišljanja. Leta 2005, leto zatem, ko so Italijani uvedli državni praznik spomina na žrtve fojb, so z velikim medijskim pompom pospremili v javnost film Srce v breznu, češ da bodo končno prikazali resnico o italijanskih žrtvah v Istri. Film in razprave o tem, kako so barbarski partizanski banditi morili in polnili foj-be ter izgnali Italijane iz njihovih domov, si je ogledalo vsaj deset milijonov gledalcev. Italijani v srednji, kaj šele v južni Italiji, od katerih neredki sploh še niso slišali za mesto Trst, kaj šele za fojbe, so bili pretreseni. A večina Italijanov tudi nikoli ni nič slišala o tem, kako je pred tem fašizem četrt stoletja teptal živelj v teh krajih in tudi film se je tej temi v velikem loku ognil. Italijani tudi sicer o fašizmu ne vedo kaj dosti, celo ne tega, da je bila Italija fašistična država in da je bil fašizem med drugo svetovno vojno poražen. In kakor v nekaterih stvareh paralela med filmoma ni možna, ker sta povsem različna, na primer italijanski je imel dve nadaljevanji, bil je drag, glasbo zanj je napisal sloviti Ennio Morricone ..., pa je možna v drugih stvareh. Italijanskega je predvajala slovenska televizija in slovenski politiki, čeravno večkrat izzvani, ga niso želeli komentirati. Tedanji zunanji minister Dimitrij Rupel, čigar družina je morala zaradi fašizma zapustiti Trst ter se preseliti v Ljubljano, bi bil kot potomec žrtev fašizma prvi upravičen do kritične besede, a je takrat izjavil, da zaradi filmov ni treba protestirati in da zunanji minister naj ne bi ocenjeval filmov, umetnosti, knjig. Tedanji predsednik vlade Janez Janša in predsednik države Janez Drnovšek v vezi s filmom sploh nista dajala izjav, Borut Pahor je kot predsednik ZLSD dejal, da se uradni slovenski politiki ni treba vtikati v filmsko umetnost, četudi jo producira javna televizija, in tudi Milan Kučan, nekdanji predsednik države, je rekel, da se do filma italijanske državne televizije ne želi opredeljevati. Takšne (ne)reakcije so najboljši odgovor na prevladujoče mnenje v Italiji, da je Slovenija manj civilizirana in politično zrela in na včerajšnjo izjavo tržaškega župana Roberta Dipiazze, da film Trst je naš! potrjuje, da je »slovenska demokracija še zelo mlada in nekoliko manj evropska od italijanske.« í í í i i 6 Torek, 10. novembra 2009 2 3 BHrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu prosek - V nedeljo kljub neneklonjenemu vremenu uspešen začetek martinovanja »Furenga« oživela čar nekdanjega praznika Uspel tudi pohod po bregu pod Kontovelom - Danes nadaljevanje, jutri vrhunec Dokaj surovo novembrsko vreme ni preveč zmotilo nedeljskega martinovanja na Proseku, kjer so prireditelji uspešno izpeljali obe napovedani pobudi: jutranji pohod po kontovelsko-proseškem bregu in »furenga« kot obuditev starodavnega običaja vinskega obhoda vasi s konjsko vprego. Glede na preteče oblake so bili vsekakor zadovoljni prireditelji pohoda, člani Športnega društva in kontovelskega Dramskega društva Jaka Štoka, saj je bilo udeležencev več desetin. Pohod je nudil priložnost za odkrivanje »stezic, ki so včasih bile« prelepega območja brega, ki je bilo nekoč še zlasti čislano zaradi vina prosekarja. Nekaj pašt-nov je sicer še obdelanih, celotno območje pa pogojno lahko predstavlja dober vinogradniški potencial. Seveda bi morala javna uprava poskrbeti za ustrezno dostopnost z ureditivijo cest in funkcionalnost z vodno napeljavo. O tem je pohodnikom spregovoril strokovnjak Kmečke zveze Mario Gregorič, ki se je ob tej priložnosti navezal tudi na bitko, ki jo za uveljavitev razvojnih možnosti kontovelsko-proseškega brega vodijo Kmečka zveza in kraški vinogradniki. Prizadevanja trajajo že veliko let, zopet pa so postala aktualna ob vprašanju uveljavljanja domovinske pravice vina »prosecco doc«. V prvih popoldanskih urah pa je izpred Soščeve hiše, kjer je Martinova osmica pro-seškega Godbenega društva (z odličnimi fanclji dušo) krenila »furenga«. Voz z dvema sodoma vina, okrašenima s trtami, sta vlekla dva močna delovna konja slovenske »hladnokrvne« pasme, vprego pa je tudi letos priskrbel znani gostinec iz Štorij Stojan Skok, ki je skupaj z Mirkom Višnjevcem furengo tudi upravljal. Za praznično vzdušje so poskrbeli odlični godci iz Saleža, ki so se na prošnji prirediteljev velikodušno odzvali zadnji trenutek, potem ko so napovedani harmonikarji zatajili. Ton dogajanju pa je prispevala tudi kraška vinska kraljica Neža Milič, ki je, tako kot se spodobi za njeno kraljevo visokost, sedela v udobni kočiji. Družbo ji je delal predstojnik krajevne oblasti, predsednik zahodnkraškega rajonskega sveta Bruno Rupel. Pomen praznovanja je s svojo prisotnostjo poudarila tudi deželna odbornica Federica Seganti. Pred društveno gostilno so martniova-nju ob predstavitvi in briljantnem komentiranju Omarja Marucellija prinesli pozdrave od-bornica Segantijeva, vinska kraljica Miličeva, predsednik rajonskega sveta Bruno Rupel in predsednik Kmečke zveze Franc Fabec. Sprevod furenge je nato obšel vse vse javne lokale v vasi in vsak je poskrbel za pogostitev. V osmi-ci Mladinskega krožka »U kutu« pa so v čast prazniku zapeli šolarji šole Avgusta Černigo-ja na Proseku. Praznovanje se nadaljuje danes, ko bo zvečer v baru Pri Luksi predavanje o prose-karju, vrhunec pa bo jutri, na dan sv. Marit-na, ko bodo po vasi postavljeni številni kioski. Na fotografiji desno konjska vprega iz Štorij, levo spodaj vinska kraljica kot točajka rujnega, desno udeleženci pohoda po bregu pod Kontovelom kroma Za Martinovo spremenjene avtobusne proge Zaradi zaprtja vaškega jedra ob Marti-novanju bodo nekatere proge avtobusov podjetja Trieste Trasporti jutri spremenjene. Avtobusi št. 42/, 44 in 46 bodo v smeri proti Nabrežini oziroma Zgoniku peljali od Proseka do Naselja sv. Nazaria, bivše državne ceste št. 202 in Božjega polja oziroma Gabrovca, nato bodo nadaljevali po običajni poti. Avtobus št. 39/ bo v smeri Nabrežine peljal po državni cesti št. 202 in Božjem polju, medtem ko bosta avtobusa št. 39/ in 46 v smeri Proseka peljala po cesti za spomenikom. Avtobusa št. 42/ in 44 pa bosta v smeri Proseka oziroma Trsta peljala z Božjega polja proti Gabrovcu in nadaljevala po državni cesti št. 202 do Naselja sv. Nazaria in Proseka. V dežju lažja nesreča in enourni prometni zastoj Dež povzroča na cestah vedno veliko problemov, včeraj popoldne je bilo posebno mučno voziti proti Trstu na hitri cesti (oz. državni cesti št. 202). Av-tomobilist je namreč 50 metrov pred škedenjskim predorom izgubil nadzor nad vozilom in trčil ob odbojno ograjo, pri čemer se ni telesno poškodoval. Ustvaril pa se je zastoj, s katerim je imela občinska policija opravka približno eno uro, od 15.30 do 16.30. brezdomca zapodili Tržaški mestni redarji so denarno kaznovali lastnico nekega rojanskega bara, ker je kadila v svojem lokalu. Plačala je 55 evrov. Redarji pa so med nadzorovanjem mestnih ulic in parkov naleteli na brezdomca, 54-letnega bosanskega državljana, ki je kljub nizki temperaturi spal na klopci spominskega parka pri Sv. Justu. Po daljši kontroli so ugotovili, da je 54-letnik pred časom zaprosil za status begunca, a je država njegovo prošnjo zavrnila. Italijo bo moral zapustiti v enem mesecu. muzej revoltella - Predavanje spornega zgodovinarja Ernsta Nolteja »Zid sam je bil za komuniste poraz« Napeto srečanje se je začelo z glasnim protestom v dvorani - Zgodovinar obravnaval predvsem Vzhodno Nemčijo Ob vhodu v muzej Revoltella, kjer je bilo 20 let po padcu Berlinskega zidu predavanje nemškega zgodovinarja Ernsta Nolteja, je bila napetost več kot očitna. Policisti so otipavali torbe in jope obiskovalcev, ki so se v vrsti pomikali proti veliki dvorani, tržaški občinski odbornik za kulturo Massimo Greco je opazoval z neprikrito zaskrbljenostjo. V vrsti so bili tudi demonstranti, ki so napovedali, da bodo proti nemškemu avtorju in Občini Trst, ki ga je povabila, protestirali. Ernst Nolte je svoj čas odprl »spor o zgodovini«, ko je s svojimi teorijami o evropski državljanski vojni med nacional-socializmom in boljševizmom izzval ostre kritike. Srečanje z »revizionistom« je priredila Občina Trst v sodelovanju z Deželo FJK ter študentskima društvoma InOltre in Hobbit. Odbornik Massimo Greco je v polni dvorani predstavil goste, njegov poseg pa so prekinili protestniki z vzklikom: »Sramota!« Trideset oporečnikov (iz Trsta in iz nekaterih socialnih centrov FJK in Veneta) je po petminutnem vzklikanju (ostali v dvorani so na njihov »Sramota« odgovorili s klicem »Svoboda«) počasi zapustilo dvorano. Greco je na ves glas in s kretnjami pošiljal protestnike iz dvorane ter vpil »Ponosni smo, da imamo Ernsta Nolteja«, čez njegovo glavo je medtem letel plastičen kozarec z vodo. 86-letni Nolte je tiho sedel za govorniško mizo. Po odhodu protestnikov, ki so demonstrirali še pred muzejem, se je srečanje začelo. Proti prisotnosti zgodovinarja je pred dnevi že protestirala stranka SKP, sinoči pa se je s tiskovnim sporočilom oglasil pokrajinski tajnik DS Roberto Cosolini, ki je ocenil, da je predavanje avtorja »relativizacije Dokončne rešitve nedopustno, ampak v skladu z drugimi pobudami tržaške desnice«. Nolteja je predstavil Renato Cristin, docent filozofije na Univerzi v Trstu in nekdanji direktor inštituta za italijansko kulturo v Berlinu. »Vsi vedo, da Nolte ni bil nikoli nacional-socialist ter da se pri obravnavi samega holokavsta ni nikoli razlikoval od tradicije zgodovinopisja,« je dejal Cri-stin. Po njegovem mnenju protesti v resnici nimajo veze z nacizmom, temveč z resnico o komunizmu. 86-letnik, ki je bil v mladih letih Hei-deggerjev učenec, pozneje pa Habermasov antagonist, je včeraj holokavst omenil le enkrat, obravnaval je Vzhodno Nemčijo in obdobje po drugi svetovni vojni, njegovo izva- Ernst Nolte in sinočnji uvodni protest kroma janje pa le ni bilo šokantno. Sam sprejema naziv »revizionist« samo v smislu zgodovinarja, ki ponovno poglablja rezultate raziskovanja. Druga vrsta revizionizma, ki ga sam zavrača, je interpretiranje zgodovine v funkciji političnih prepričanj. Velik dogodek je bila Oktobrska revolucija, ko so boljševiki »prevzeli oblast v največji državi na svetu, ta oblast pa je temeljila na povezavi med človekom in utopijo«. Komunistične stranke so se krepile tudi na zahodu, prva reakcija na to pa je bil fašizem v Italiji. Hitler je nato udejanjil »antiboljševi-zem z boljševistično neomajnostjo; Moskvo je zamenjal z Munchnom«. Za Hitlerja pa so bile nekatere izbire in usmeritve pogubne: začrtal je hierarhijo ras, spodbujal sovraštvo do tujih držav in izbral grešnega kozla - Žide. Druga svetovna vojna je bila v dobršnem delu ideološki konflikt med dvema ideologija- ma, trdi Nolte, pa čeprav je prihajalo do čudnih zavezništev (pakt Hitler-Stalin). Po vojni je prišlo do razdelitve Nemčije, režim v NDR je dejansko vodila SZ, podpora ljudstva pa je bila kar močna. »Režim je vedno omenjal kulturni razkol iz leta 1933, nikoli pa tistega v Rusiji v letih 191720. Nikoli pa niso omenjali, da je pred ho-lokavstom prišlo tudi uničenja ruske bur-žoazije.« Gradnja Berlinskega zidu (1961) je predstavljala po njegovem prvi poraz komunizma, padec zidu pa dokončni poraz, ki je bil neizbežen, saj je bila krvavitev z milijoni prebežnikov neustavljiva. Predsednik NDR Hoenecker je še spomladi leta 1989 sanjal o združeni socialistični Nemčiji, kar dokazuje, da ni živel na realnih tleh. Naposled je zid padel, skozi Zahodni Berlin je vozila vrsta trabantov, proces združevanja pa je pravzaprav še v teku. (af) / TRST Torek, 10. novembra 2009 7 cerkev - V nedeljo je bila v stolnici sv. Justa tradicionalna hvaležnica za slovenske vernike »Prihodnje leto bom znal brati dobro« - in nadškof Crepaldi je prejel aplavz Prvo množično srečanje slovenskih vernikov z novim tržaškim škofom - Zahvala kot izpoved krščanske vere »Dam vam obljubo: prihodnje leto bom znal brati dobro.« Z besedami, ki jih je izrekel ob koncu maše, si je novi tržaški škof msgr. Giampaolo Crepaldi prislužil topel aplavz množice slovenskih vernikov, ki so se v nedeljo popoldne zbrali pri tradicionalni maši hvaležnici v polno zasedeni stolnici sv. Justa. Bilo je to prvo srečanje slovenskih vernikov z novim škofom - pravzaprav nadškofom - ki se komaj dober mesec dni po prihodu v Trst še ni dobro naučil slovenskega jezika, zato je po sili razmer nekaj delov obreda opravil v italijanščini oz. latinščini, čeprav je glavnina maše potekala seveda v slovenščini. Led je bil tako prebit že na prvem srečanju, na katerem se je nadškof slovenskemu delu škofije očitno priljubil. Nadškofa Crepaldija, ki je bogoslužje vodil ob somaševanju slovenskih duhovnikov, je pred začetkom maše pozdravilo pritrkovanje stolnih zvonov, ki se je z zvonika sv. Justa razlegalo po zaslugi mačko-ljanskih pritrkovalcev, ob vstopu v cerkev pa petje Združenega zbora Zveze cerkvenih pevskih zborov pod vodstvom Edija Ra-ceta, ki je obred sooblikoval skupaj z Otroškim zborom Kraški cvet iz Trebč pod vodstvom s. Karmen Koren, tržaškimi skavti in narodnimi nošami. Verjetno najbolj slikovit trenutek hvaležnice je, ko verniki med obredom darovanja prinesejo k oltarju darove. Slednji tudi letos niso izostali: olje in vino iz Brega in s Krasa, povrtnine iz tržaškega predmestja, kruh in sadje, skratka tradicionalni sadovi zemlje in dela človeških rok, ki jih po krščanskem običaju poljedelci ob zaključku sezone darujejo v zahvalo za dobro letino in ki so bili namenjeni zavetišču za matere v stiski La Madre, ki ga upravlja tržaška škofijska Karitas (slednjo je na hvaležnici zastopal njen ravnatelj Mario Ravalico). Ljudem, ki obdelujejo zemljo, želi biti Cerkev blizu in naklonjena, v zavesti mnogih težav in mnogih problemov, s katerimi se srečujejo, je v pridigi, ki jo je prebral potrjeni vikar za slovenske vernike msgr. Franc Vončina, zapisal nadškof Cre-paldi, ki je poudaril, da so prav poljedelci prvi oblikovalci izboljšav pri svojem delu in položaju, s tem da ljubijo zemljo, ki je zibelka njihovih družin in podlaga življenja samega: »Vaša zahvala Bogu naj se prevesi v učinkovito in stvarno dejavno zavest velike časti, da ste Božji sodelavci pri ohranjevanju zemlje,« je zapisal nadškof, ki je obenem poudaril, kako je zahvala tudi izraz iskrenega izpovedovanja krščanske vere ter postavljanja njenih vrednot in zahtev duha na prvo mesto. Zahvala je namreč »evharistična drža, ki podarja mir in vedrino v trudih, osvobaja pred egoistično in individualistično navezanostjo, nas naredi poslušne Božji volji, tudi pri najtežjih moralnih zahtevah, nas odpre za solidarnost in splošno dobrodelnost, nam da razumeti, kako skrajno nujna je molitev in predvsem evharistično življenje pri sveti maši, ki je zahvala v najvišji meri, da dosledno živimo in izpričujemo svojo krščansko vero,« je opozoril Crepaldi. Slovesnost se je kot običajno zaključila s petjem zahvalne pesmi - Haydnove Hvala večnemu Bogu - in najbolj znane slovenske Marijine pesmi, Hladnikove Marija, skoz življenje, medtem ko se je s stolnega zvonika ponovno razleglo pritrkovanje, ki je pozdravilo slovenske vernike, ki so se po maši odpravili na svoje domove. (iž) Nadškofu msgr. Giampaolu Crepaldiju (levo) so slovenski verniki prinesli darove zemlje k oltarju (desno) kroma nova gripa - Cepiva na voljo v ambulanti v Ul. Sai Včeraj le dvajset cepljenj: nobene panike pred novo gripo Kaže, da se Tržačani nove gripe ne bojijo. Tako kot na Goriškem so namreč tudi pri nas včeraj začeli s cepljenjem proti pandemski oziroma novi gripi: kljub preplahu, ki je tudi zaradi pretiravanja medijev zajel Italijo, smo na Tržaškem kar se da umirjeni. Po podatkih, ki so nam jih posredovali na zdravstvenem podjetju, ni bilo zaslediti večjega navala, kvečjemu obratno: na cepljenje se je prijavilo skupno 20 oseb, predvsem zdravstvenih operaterjev in nekaj otrok. Kot so opozarjali iz zdravstvenega podjetja, bodo v tej začetni fazi najprej na vrsti zdravstveni operaterji javnih in zasebnih struktur, družinski zdravniki, pediatri, osebje zdravstvenega podjetja, osebje domov za ostarele, za osebe s telesnimi težavami in odvisnike, osebje v javnih in zasebnih lekarnah, ob njih pa še ženske po tretjem mesecu nosečnosti (z napotnico ginekologa) in pa otroci oziroma mladostniki od šestega meseca do sedemnajstega leta starosti s kroničnimi boleznimi. Cepivo je vse do decembra na voljo v ambulanti oddelka za preventivo v okviru četrtega zdravstvenega okraja pri Sv. Ivanu (Ul. Sai 7, 2. nadstropje, sobi 241 in 242) od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure. Otroci do 6. leta starosti s kroničnimi boleznimi bodo morali pred samim cepljenjem najprej obiskati otroški oddelek svojega zdravstvenega okraja. Velja torej zabeležiti nekaj koristnih telefonskih številk: okraj št. 1 - Ul. Stock 2, 040-3997863 oz. 040-3997859 od ponedeljka do petka od 9. do 16. ure, okraj št. 2 - Ul. Vespucci 7/1, 0403995527 od 9. do 13. ure, okraj št. 3 Ul. Valmaura 59, 040-3995812 ob ponedeljkih od 8. do 12. ure, ob sredah do 11.30 in ob petkih do 13.30, Dolina -obrtna cona, 040-228884 ob torkih od 12.30 do 14.30, v Miljah - Ul. Matteot-ti 2/C, 040-274934 ob četrtkih od 8. do 12. ure, okraj št. 4 - Ul. Sai 7, 0403997214 ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 9. do 12. ure, ob sredah pa od 12. do 15.30. Sicer bodo v svetoivanski ambulanti mladostnike cepili samo po napotnici družinskega zdravnika, kjer bo jasno specificirana zdravstvena patologija. V prihodnji fazi bodo cepivo razširili še na ostale kategorije oseb med 17. in 65. letom starosti, ki so kronični bolniki. Šele v drugi polovici januarja pa se bodo lahko cepile tudi zdrave osebe od šestega meseca do 27. leta starosti in drugi; cepljenje pa ni predvideno za starejše osebe nad 65. letom. V Parovelovi torkli pokušnja ekstradeviških olj Ob nedeljah 22. in 29. novembra bo Pa-rovelova torkla v Dolini odprla vrata obiskovalcem ob priložnosti že tradicionalne pokušnje ekstra deviškega olja. Torkla bo odprta od 10. do 17. ure, vodeni ogledi in pokušnja pa bodo na voljo večjim in manjšim skupinam ob sledečih urnikih: ob 10. uri, dalje ob 11.30, 12.30 ter ob 15. in 16. uri. Rezervacije za pokušnjo in vodene oglede sprejemajo na telefonskih številkah 040227050 in 346-7590953 ter preko elektronske pošte info@parovele-vents.com. Letos se gostje lahko ustavijo v jesenski osmici, ki bo v Kleti Pa-rovel v Boljuncu. Posebno pestro bo 14. novembra, ko bo od 21. ure t.i. Bakus Day: poleg izvolitve antičnega boga vina Bakusa za leto 2009 bo ob tej priložnosti tudi koncert priznane istrske glasbene skupine Vruja.Vstop je prost. Telovadba za dobro počutje Občine Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor v sodelovanju z društvom Benessere prirejajo tečaje lažje telovadbe, namenjen osebam nad 60. letom starosti (primeren posebno za osebe z artrozo, bolečinami v križu, osteo-porozo). Tečaj bo v občinski telovadnici v Nabrežini vsak ponedeljek od 10.30 do 11.30 in vsak četrtek od 9.30 do 10.30. Za informacije in vpisovanja se lahko zainteresirani obrnejo na Urad za socialne storitve v Naselju sv. Mavra št. 124, Sesljan, tel. št. 0402017385, od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure. V Mieli predstava Trash V gledališču Miela bo drevi ob 20.30 didaktična predstava Trash, ki jo prirejata zadruga Legacoop FVG in podjetje Dof Consulting. Pobuda je v okviru tedna Unesco za vzgojo k trajnost-nemu razvoju (od 9. do 15. novembra) in sloni na temi Mesto in državljanstvo. Vstop je prost. Na Pončani Il Portaborse Na sedežu Kulturnega združenja Tina Modotti (Ul. Ponziana št. 14) bodo dre-vi ob 20. uri predvajali film Danieleja Lucchettija II Portaborse. Pobuda predstavlja začetek niza pobud na temo Politika... kdo in kako je na vladi. Javna konferenca o Ferdinandu Maksimiljanu Združenje Italija- Avstrija prireja danes konferenco na temo Ferdinand Mak-similjan, značaj in usoda mehiškega cesarja. Prireditev bo ob 18. uri na sedežu združenja Societa triestina della Vel-la (Pomol Istria št. 8), predavala pa bosta predsednik italijanskega inštituta za grafologijo Oscar Venturini in deželni tajnik združenja Aldo Rampati. sv. ivan - Deževnica v otroškem vrtcu Oblak Niko in Nuvola Olga Plošča padla s stropa Vlažen strop prvič opazili že novembra lani - Otroci domov, danes pa spet v vrtec Mali obiskovalci svetoivanskega občinskega otroškega vrtca Oblak Niko in dveh italijanskih sekcij Nuvola Olga so včeraj predčasno odšli domov, ker so tehniki in gasilci dalj časa pregledovali stavbo. Na obisk sta prišla tudi župan in pristojni odbornik. Vsi so preverjali stanje stropa, saj je v slačilnici italijanske B sekcije med vikendom popustila plošča iz lažjega mavčnega materiala (foto Kroma). Skozi streho je namreč pronicala deževnica, kvadratne plošče so popile vodo, ena se je okrušila in popustila, z njo pa je padla še svetilka. Poškodovan strop so opazile italijanske vzgojiteljice, ki so včeraj okrog 7.30 sprejele prve otroke. Koordinatorka občinskega otroškega vrtca Tiziana Craievich (na tem mestu je od septembra letos) je povedala, da je osebje že novembra lani opazilo, kako se ponekod na stropu nabira vlaga. Občina Trst je naročila nekemu podjetju, naj popravi streho in izolacijo. Podjetje je šele sredi septembra pregledalo stavbo, z delom pa je zamujalo. Delavce je tako prehitel dež. Koordinatorka je pojasnila, da so prvi otroci mirno po-malicali v vrtcu, drugi pa so kar ostali doma, saj so vzgojiteljice obvestile starše. Dopoldne so vsi otroci zapustili vrtec, prihajali pa so mestni redarji, gasilci, tehniki, župan Roberto Dipiazza in odbornik Giorgio Rossi. Slednji je včeraj popoldne zagotovil, da bodo otroci lahko že danes spet obiskovali vrtec, saj ni nobene nevarnosti. V kratkem naj bi stekla popravila. Začasno pritlično stavbo v Ul. alle Cave so pred več kot 30 leti zgradili, da bi začasno gostila svetoivanske otroke. (af) 8 Torek, 10. novembra 2009 TRST / kriza slovenskega stalnega gledališča - Jutri srečanje na tržaški prefekturi Uslužbenci zaskrbljeni nad usodo gledališča Nasprotujejo predlogom izvedencev o krčenju zaposlitvene ravni in produkcije Uslužbenci Slovenskega stalnega gledališča niso zadovoljni s predlogom izvedencev za rešitev teatra iz finančne stiske in so - bolj kot kdajkoli prej - zaskrbljeni nad skupno usodo: gledališča in njihovo. Sinoči so na skupščini vzeli v pretres dokument, ki sta ga izdelala izvedenca Marija Marc in Renato Manzoni. Po srečanju so izdali tiskovno sporočilo, v katerem se uvodoma strinjajo s premiso in analizo izvedencev o vzrokih finančne krize. Krajevne uprave vsa ta leta niso krile režijskih stroškov za dvorano Kulturnega doma (330 tisoč evrov), poleg tega pa niso prispevale toliko, kolikor bi zakonsko morale (za letošnje leto vsaj 380 tisoč evrov, kolikor znaša državni prispevek iz enotnega sklada za gledališča). Uslužbenci SSG pa se ne strinjajo s predlogi izvedencev za rešitev iz krize. Javne uprave naj bi izjemoma povečale svoje prispevke za 150 do 200 tisoč evrov, medtem ko naj bi s krčenjem zaposlitve in produkcije prihranili od 250 do 300 tisoč evrov. Najbolj bi bili prizadeti prav uslužbenci: šest stalnih igralcev naj bi podpi- salo 6-mesečne pogodbe namesto dosedanjih 9-mesečnih; tehnike naj bi zaposlili za 7 mesecev (namesto dosedanjih 9), 7 stalno zaposleni uslužbenci pa naj bi pristali na odpust in na poznejši podpis 10-mesečnih pogodb. Nadalje je predvideno krčenje stroškov za scene in za gostujoče režiserje in igralce. Uslužbenci Slovenskega stalnega gledališča so opozorili, da predvideva predlog izredne prispevke krajevnih uprav za leto 2010, ni pa gotovo, da bodo podobni prispevki obveljali tudi leto kasneje. prav tako pa je mogoče leta 2011 krčenje ministrskih prispevkov. Po njihovem mnenju so nakazani predlogi povsem neprimerni, ne predstavljajo odskočne deske za razvoj gledališča, temveč korak v agonijo ustanove. Kdor bo največ nastradal in plačal, pa so prav uslužbenci. Zato so se zaposleni v slovenskem teatru odločili, da se bodo jutri ob 16. uri zbrali pred sedežem tržaške pokrajine na Velikem trgu, kjer bo srečanje, na katerem bodo predstavniki krajevnih uprav in krovnih organizaciji ocenili predloge izvedencev. Sinoči je o njih razpravljala tržaška pokrajinska uprava. Odbornica za finance Mariella De Francesco je poročala o predlogih izvedencev, upravitelji so ocenili, da bi lahko bili uspešni le, če bi bili zaobjeti v celoti in bi vsak storil to, kar dokument predvideva. M.K. zskd - Glasba Znani zmagovalci nagrade Ignacij Ota ZSKD prireja v petek, 20. novembra, ob 18. uri v galeriji Narodnega doma nagrajevanje in podelitev posebnih priznanj 4. natečaja za zborovske skladbe za nagrado Ignacij Ota, na katerem so letos sodelovali skladatelji s Tržaškega, Goriškega, Vi-demskega in iz Slovenije. Strokovna komisija, ki so jo sestavljali Adi Da-nev, Tomaž Habe in Martina Batič, je prvo nagrado za najboljšo skladbo za mladinski zbor podelila Mauriziu Marchesichu iz Trsta (Dežela iz sonca in morja), posebno priznanje v isti kategoriji pa Tržačanu Aljoši Tavčarju (Dežuje); prvo nagrado za najboljšo skladbo za mešani zbor in posebno priznanje za mlade skladatelje si je zagotovil Andrej Makor iz Kopra (Istrska reštica). V kategoriji skladb za mešane zbore pa je šlo posebno priznanje Aljoši Tavčar (Kraški akvarel). Glasbeni program bo oblikoval lonjerski Pevski zbor Tončka Čok pod vodstvom Manuela Purgerja. banke - Javno srečanje o njihovi vlogi v sodobni družbi Socialna bilanca bank je pomembna, toda bistveno je, da sloni na pravih vrednotah Spremenjena vloga bank na mednarodnem finančnem trgu in njihova vloga v sodobni družbi pred, med in po globalni krizi sta bili glavna tema javnega srečanja, ki ga je priredil kulturni delavec Edoardo Kanzian včeraj popoldne v hotelu James Joyce v sodelovanju z neprofitnim združenjem Il pane e le rose in revijo Consape-vole iz Cesene. To je bilo sicer pripravljalno srečanje, saj nameravajo pobudniki na osnovi včerajšnjih iztočnic in izmenjave mnenj prirediti v prihodnosti na to temo tudi posvet. Namen pobude je bilo vsekakor razpravljati o vlogi bank v luči mednarodne finančne krize, ki je imela težke posledice tudi na realno ekonomijo, saj je med drugim povzročila hudo brezposelnost. Pobudniki so izhajali iz ugotovitve, da se je nekdanja vloga bank kot podpora podjetniškim dejavnostim dejansko popolnoma spremenila in vprašanje je, kaj bo v prihodnosti. Dejstvo je, je ugotovil univerzitetni docent Bruno Megna, da prevladuje na mednarodni ravni anarhija in da je torej nemogoče vnašati pravila v mednarodni finančni trg. Sicer so o socialni vlogi bank poleg Kanzia-na in Megne razpravljali še predstavniki zavoda Banca etica Paolo Giurco, tržaškega združenja potrošnikov Lega consumatori-OTC Luisa Nemez, časovne banke Banca del Tempo Roberto Lanza in Zadružne kraške banke Štefan Tomsič. Uvodno besedo je podal Megna, ki je orisal spremembe od padca berlinskega zidu do danes. Po letu 1989 ni bilo več ideologije, ki je nekako zavirala razmah kapitalizma in se je ta v kasnejših letih razvil globalno in brez pravil. Vse države so imele skratka dostop do finančnih špekulacij, vloga bank pa se je začela spreminjati prav v tem obdobju. Toda vse je potekalo brez transparentnosti in ni nihče pomislil na socialne posledice. Dobra rešitev za potrošnike so lahko danes socialne bilance bank, je povedal Tomsič, ki pa morajo sloneti na pravih vrednotah. Mnogo podjetij (ne samo bank) je namreč že dokazalo, da je kljub socialni bilanci delovalo dokaj vprašljivo. Dovolj je pomisliti na družbo Parmalat, ki je kljub upoštevanju zakonodaje (zakonski odlok 231/01 o odgovornosti upraviteljev podjetij) zabeležila luknjo 15 milijard evrov. Socialna bilanca je torej pomembna, je opozoril Tomsič, toda prav tako pomembno je biti pozorni na lažne socialne bilance. Socialno bilanco je namreč lahko izdelati. Če pa ne vsebuje pravih vrednot, pravi Tomsič, ni ga zakona, ki bi obvaroval ljudi pred velikimi škodami. A.G. Javno srečanje je bilo v hotelu James Joyce kroma desna sredina - Novo združenje Un'altra Trieste nekdanjega občinskega odbornika za javna dela »Drugi Trst« Franca Bandellija in njegovih V nekaj tednih je združenje zbralo že 300 članov - Zahteva po primarnih volitvah za določitev županskega kandidata desne sredine na prihodnjih občinskih volitvah » Ga bo tokrat pustil, da ... zdrsne? kroma Ko sta pred nekaj zimami »l/22 Sport ^L torkova priloga P Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu torkova priloga Primorskega dnevnika košarka - Bor Radenska zamenjal trenerja Muro Odšel kot prvi Andrea Mura je člansko moštvo Radenske po nekaj sezonah v vlogi pomočnika Menguccija vodil zadnji dve leti. V sezoni 2007/2008 je peterko privedel do predčasnega obstanka v državni C-ligi preko devetega mesta, lani pa je z zadnjim mestom izpadel v deželno tekmovanje krma POGLED Z VEJE Moje rebro in jabolka Marij Cuk_ Včeraj sem se zbudil z bolečino v rebru. Počutil sem se kot novodobni Adam, ki je po božji previdnosti daroval svojo kost, da bi imel s kom deliti čas in usodo. In tu se moje pojmovanje tega poglavja Svetega pisma konča. Poznejša zgodba me pretirano ne zanima, kajti rad ostajam pri lepem in tistem opojnem jabolku, ki še zdaleč ne predstavlja greha, ampak... Ugrizniti v sladko jabolko v dvojini je vsekakor bolje kot v ednini. Tudi zaradi tega je slovenščina tako lepa in sočna, ker natančno definira število in številčnost, nedvoumno opredeljuje par in ga loči od samotarstva (ednina) ali splošnosti (množina). Mnogi žal morajo ugrizniti v kislo jabolko. Med te sodijo košarkarji Bora, ki se ne morejo in ne morejo preriniti do koša dobrih jabolk, pa ne le do koša s sadjem, marveč do koša sploh, predvsem tistega na igrišču. Letina ni najboljša, a s potrpežljivo nego sadovnjaka in ustreznim škropivom bo brez dvoma šlo. Tudi Udine-sejev vratar Handanovič grize v zadnjem času kisla jabolka, saj na vsaki tekmi pobira žogo iz lastne mreže. Srčno želim in upam, da bo ta neslavni niz prekinil že ta teden, kar bi pomenilo, da se bo slovenska reprezentanca uvrstila na južnoafriško svetovno prvenstvo. Edina ovira na tem pohodu so Rusi, ki sicer neradi zobajo jabolka, raje imajo žitarice v tekočem stanju, naj se kar napajajo, naj se jim tresejo noge, naj vodka opravi svoje! Taktično pa bi bilo vsekakor še bolj primerno, da bi Ruse povabili na naša martino-vanja, na primer na Prosek, a žal se v naših krajih patriotični duh redči in Slovenija ostaja kljub padcu meje v marsikateri zavesti še vedno za mejo. Glede meje pa še naslednje: pred dvajsetimi leti je padla evropska zgodovinska meja- berlinski zid, kar je spremenilo ideološki, kulturni in še marsikateri zemljevid Stare celine. Gorbačov je dosegel zadetek, ki je imel in ima posledice tudi za šport. Pred dvema desetletjema se je čez noč razblinil vzhodnonem-ški športni vzpon, ki je v mnogo-čem slonel na znanosti, saj so premnoge atlete in atletinje 'izdelali' v raziskovalnih zdravstvenih laboratorijih, jim vbrizgavali čudežne tekočine, ki so krepile mišice in celo spreminjale spol. Spominjam se na primer grozljivih orjakinj-plavalk, ki so rušile svetovne rekorde kot za stavo, mislim pa, da so si pred vsakim nastopom obrile brado in brke, da bi vsaj od daleč spomnile na ženskost. Pa niso! Tudi zaradi tega močno zavračam vsakršno poigravanje s hormoni. Vzhodna Nemčija je bila v tem pogledu negativen zgled in dokaz dopinške-ga pionirstva, ki so mu potihem sledili (in žal se sledijo) preštevil-ni, ne zavedajoč se posledic, ki ga ima prekomerno napihovanje telesa, spreminjanje njegovega naravnega ravnotežja. Dokaz temu so tudi prerarane smrti številnih italijanskih nogometašev oziroma njihova neozdravljiva bolezen. Zadnji primer povedanega je bilo slovo nekdanjega Milanovega srednjega napadalca Chiodija. Kemične manipulacije so zelo kislo, celo gnilo jabolko. Uboga jabolka. Kaj vsega morajo prenesti! A ne le ona, saj vemo, na kaj asociramo češplje, trde orehe, banane...še huje se dogaja z živalmi, ki so nemalokrat prispodoba neumnosti, toposti, zabitosti, eh ja, ubogi osli (si pravi osel rečemo komu, ki je preveč trmast), ali konji (si pravi konj, da ne vidiš ne levo ne desno). Delamo jim krivico. In da ne bi bil še sam krivičen, imam najraje vesolje in v njem zvezdico... Andrea Mura ni več trener Bora Radenske, ki je v košarkarski deželni C-ligi po uvodni zmagi nanizala pet zaporednih porazov. Mura je tako dosegel nezavidljiv rekord, da je prvi trener enega od moštev slovenskih društev, ki je v letošnji sezoni izgubil mesto. »Na prepihu« jih je morebiti še kar nekaj, med njimi zagotovo ni več Jadranove-ga trenerje Dražena Grbca, ki mu je po zelo slabem začetku sezone uspelo doseči dve zaporedni zmagi, v nedeljo je kar sredi Oderza prisilil k predaji vodilni Oderzo Walterja Vatovca. Zanimivo. Nogometni trenerji so še vsi na svojem mestu! To poudarjamo, ker je praksa bolj ali manj sporazumnega odhajanja trenerjev zaradi slabih rezultatov moštva bila včasih skoraj izključna domena nogometnih klubov. Kar pa seveda še ne pomeni, da so takšni ukrepi včasih res potrebni. Niso pa nikoli prijetni in kažejo, da je bilo z načrtovanjem sezone nekaj narobe. To pa v nobenem primeru ni izključna krivda trenerjev, temveč celotnega kluba. p* Jernej Bufon NEMOGOČI PAR ! Ivana Godnik Bojan Simoneta ŠPORTNA KRIŽANKA /^13 SPOMINI Oscar Robertson /■ 22 Televita TS Volley 2010: pripravljajo ukrepe Na 12. strani Nagrada Šport in šola: kako usklajujejo oboje Na 15. strani Namizni tenis: Bržanova ogroža primat krasovk Na 15. strani Odbojka, derbi pri Briščikih ni zadovoljil sladokuscev Na 18. strani 12 Torek, 10. novembra 2009 ŠPORT / odbojka - Televita Trieste Volley 2010 v državni B2-ligi Namesto zasuka, še globlja kriza ekipe Bo poraz v Trevisu izbil sodu dno? - Peterlin: »Nihče ni nedotakljiv, niti igralci« A-LIGA DAN POTEM Udinese nič več odskočna deska Dimitrij KriZman V taboru tržaškega B2-ligaša Televita Trieste 2010 vzdušje po četrtem zaporednem porazu seveda ni najboljše. Marsikdo je v soboto na tekmi proti mladincem Sisleya, ki so bili še brez točk, pričakoval zasuk v letošnjem prvenstvu, Tržačani pa so zabredli v še večjo krizo. Tudi odsotnosti ne morejo biti izgovor za tako gladek poraz, predvsem pa za slabo igro. Ožji odbor, ki vodi ekipo, ki je poleti nastala po napredovanju Sloge Tabor, tudi da bi s svojimi nastopi v državni ligi promovirala odbojkarsko svetovno prvenstvo, ki bo naslednje leto tudi v Trstu, se je že prejšnji teden sestal s trenerjem in igralci, da bi lahko razčistili morebitne težave in nejasnosti. Zato je bil sobotni polom v taboru tržaške ekipe, ki jo v glavnem sestavljajo slogaši še toliko bolj nepričakovan. »Treba bo ukrepati, saj tako ne moremo nadaljevati,« nam je povedal Ivan Peterlin, ki je med drugim tudi zanikal poročanje nekaterih medijev, da so se pri ekipi po sobotnem porazu odločili, da ne bodo dajali izjav. Včeraj se je vsekakor sestal ožji odbor, nato pa tudi odborniki Sloge Tabor, ki je bila glavni pobudnik projekta. Kaj bo odločilo vodstvo, bo verjetno znano v naslednjih dneh, je pa že zdaj jasno, da nihče ni nedotakljiv, vključno z igralci. Med posamezniki je doslej najbolj razočaral edini pravi profesionalec v ekipi, Stefano Mari, tako da bi se mu lahko mogoče društvo tudi odpovedalo in namesto njega najelo koga drugega. Prestopni rok je namreč odprt do decembra. STATISTIKE Top scorerji tedna: Corazza 15, Bassi 10, Mari 4. Skupno po 4. krogu: Corazza 55, Mari 35, Bassi 24, Vatovac 22, Slavec 17. Izidi 4. kroga: Sisley - Televita Trieste Volley 20120 3:0, Metallsider TN - Padova 3:1, Mestrino - Corde-nons 3:0, Volley Rosa' - Sarmeola 2:3, Motta di Livenza - Biancade TV 3:1, Monselice - Trentino Volley 3:1, VBU Videm - Cles 0:3. Razmišljajo tudi o tem, da bi se odpovedali Stefano Mariju, edinemu profesionalcu v moštvu, ki doslej ni izpolnil pričakovanj kroma Vrstni red: Mestrino PD 12, Sarmeola, Motta di Livenza, Cless Metallsider TN in Monselice 9, Volley Rosa' 6, Cordenons 5, Trentino, VBU in Biancade TV 4, Sisley TV 3, Televita 2010 1, Loreggia PD 0. Prihodnji krog (14.11.): ob 20.00 v Trstu, Palatrieste: Televi-ta Trieste Volley 2010 - Metallsi-der TN. Iz izvedenčevih ust v božja ušesa - tako bi lahko opredelil neodločen izid, ki ga je na San Siru proti Interju izsilila Roma, za katero je tokrat, če povzamem izvedenčeve besede, navijalo tri četrt Italijanov. Da bo pa Romi vendarle uspel tak podvig, bi le malo izmed teh tri četrt Italijanov stavilo kaj več, kot počen groš. Pa ji je uspel in gotovo lahko domišljija Interjevih zasledovalcev spet ubere bolj razigrane note. Priznam, da me začenja presenečati storilnost Milana, ki je po začetnih težavah ubral zelo soliden ritem in je z izjemo prvih kol praktično enakovreden mestnemu tekmecu. Je torej prvi nasprotnik Interja Milan ali Juventus? Mislim, da vsekakor Milan -razpolaga s sicer dotrajano zasedbo, ki pa vseeno skriva določene odlike. Vprašanje je zdaj samo, kako bodo vsi trije tekmeci delovali na dolgi rok. Lansko prvenstvo je pokazalo, da je Inter spomladi ohranil bolj ali manj nespremenjeno učinkovitost. Juventusu se je začelo zatikati in tudi letos kader stare dame najbrž ni sposoben vrhunskega »maratona«. Posebna zgodba je Milan, ki je lani resnično bil v popolnem razsulu; če bo letos uspel kolikor toliko strniti vrste in ohraniti sedanjo storilnost pa bi znal po svoji navadi precej več poudarka nameniti Ligi prvakov, ki jo njegovi igralci poznajo kot lastne žepe. K previdnosti pri ugibanjih in predvsem razmisleku o tem, kaj so določene ekipe sposobne ne le v šprintu ali srednjih progah, temveč kaj zmorejo na dolgih progah, me silijo taki primeri kot Sampdoriini. Genovežani so očitno že izrabili večji del zaloge bencina... pa čeprav je njihov glavni šef, predsednik Garrone, podobno kotMoratti trgovec z naftnimi proizvodi. Cassano je izgubil navdih, s katerim je prevešal jeziček na tehtnici prva dva meseca in igračka se je nenadoma pokvarila. Jo bo malemu mojstru DelNeriju uspelo zakrpati? Kolegu Gasperiniju, s klopi mestnega rivala, je to uspelo, saj je Genoa v treh dneh obudila upanja na prehod v naslednje kolo v pokalu UEFA in hkrati nasula štiri komade (resda tudi dva prejela) nemočni Sieni. Prvič letos tudi temeljitejša obravnava Udineseja, da ne bom kre-gan s strani številnih goriških navijačev Furlanov. Žal zanje se sezona razvija precej slabo in mislim, da je Udi-nese zgubil stik s tistimi žlahtnimi predeli lestvice, v katerih je v zadnjem desetletju bil skoraj stalni gost. Kaj je krivo za to? Verjetno preveliko število tujcev, ki jih je ne glede na morebitno kakovost težje združiti v delujočo celoto. Furlani so se popolnoma usmerili v tuji trg, pozabili pa, da so največje uspehe zgradili tudi s takimi igralci kot sta bila Fiore in Giannichedda, ki so ju odkrili v nižjih ligah. Svojo težo imajo tudi trenerji. Sedanji Marino recimo ni slab, a kakovostnega skoka, kot ga je bil sposoben nuditi Zacche-roni, z njim ne bo. Drugače povedano: Udinese za mnoge akterje ni več odskočna deska, pač pa končna postaja ali bolje povedano največ, kar bodo kadarkoli dosegli. (dimkrizman@gmail.com) košarka - Državna A-liga za amaterje Pričakovana zmaga V Jesolu je tržaški AcegasAps igral veliko bolj zbrano kot v prejšnjih krogih - Kaj bo, ko bo gripa dosegla višek? AcegasAps je dosegel predvideno zmago v Jesolu, kjer je bil v vodstvu skozi celo tekmo, predvsem pa zaigral veliko bolj zbrano kot v prejšnjih nastopih. Tokrat ni bilo opaziti takšnih nihanj v igri kot v prvih kolih, ekipa pa je imela tudi zelo dobre odstotke realizacije ( 63-odstotna za dve in 53-odstotna za 3 točke). Breme v napadu so si enakomerno poprazdelili vsi igralkci (kar pet igralcev je doseglo več kot deset točk), posebno pa sta se izkazala Andrea Coilli (8:10 iz igre, 5 skokov, 2 asistenci) in Bocchini (13 točk v zadnji četrtini). Odsotnost Benfatta se ni opazila, tudi zaradi skromnega doprinosa nasprotnega centra Cagnina, ki je zaradi poškodbe kaj kmalu moral na klop. Nasploh pa je opaziti, da je beneška ekipa še vedno v krizi, čeprav razpolaga z igralskim kadrom, ki si še lahko pribori obstanek v ligi. Pri Trža-čanih pa se je v ekipo vrnil Cigliani, ki je okreval po hujši poškodbi. Tokrat sicer ni igral, a bo še kako koristen v bodoče. Ko bodo vsi zdravi, bo trener Bernardi lahko na igrišču rotiral deset igralcev in ne več devet ali osem kot doslej. Čeprav je prvenstvo šele na začetku, pa je jasno, da so nekatere ekipe tačas boljše od ostalih: v prvi vrsti For-titudo, ki pa ima na tujem večkrat precej težav, a tudi For-li, Ozzano in Verona. Zaenkrat nesojeni antagonist Bo-lonjčanov, Omegna, pa je doslej imel precej problemov, tudi zaradi nove gripe. V prejšnjem kolu je namreč za to vi-ralno bolezenijo obolelo kar četvero Paffonijevih igralcev in košarkarska zveza je to (in še eno) tekmo prenesla na kasnejši datum. Kaj pa bo, ko bo gripa dosegla višek? Še nikoli se ni zgodilo, da se tekem ne igra zaradi bolezni. Ali je tu kak vpliv mogočnih farmacevtskih družb, ki morajo prodati 24 milijonov doz cepiva? Izid nedeljske tekme: Jesolosandona-AcegasAps 71:93 (13:20; 26:40; 63:47) ACEGASAPS: Lenardon 16, Colli 16, Marisi 3, Crotta 2, Scarponi 16; Spanghero 7, Bocchini 18, Benevelli 15, Cigliani, Medizza. šah Pino Lakovič 55. na veteranskem SP pri Brescii Prešnji teden je v kraju Condino pri Brescii potekalo svetovno šahovsko veteransko prvenstvo, ki se ga je udeležilo 170 šahistov s celega sveta. Nastopilo je 13 velemojstrov, 16 mednarodnih mojstrov in še kopica mojstrov FIDE in mojstrov. Na prvo mesto se je uvrstil hrvaški velemojster Mišo Čebalo (8,5/11) pred latvijskim velemojstrom Janisom Klovan-som, ki je imel isto število točk, a slabši Bucholz količnik. Nastopil ni noben šahist iz Republike Slovenije, prisoten pa je bil zamejski prvak, mojster Pino Lakovič, ki je s 6,5 točkami pristal na končnem 55.mestu. Uvrstitev v prvo tretjino je nedvomno uspeh, saj je goriški mojster prehitel celo enega velemojstra in več mednarodnih mojstrov in mojstrov Fide. (Marko Oblak) Simone Lenardon kroma JESOLOSANDONA: Tisato13, Agostinetto 17, Ca-gnin 4, Guerra 4, Cescon; Carniato 12, Maggiotto 5, Tof-folo 7, Lazzaro 9, Montino. Izidi 6.kola: Omegna - Castelletto Ticino 79:72; For-li - Brescia 77:68; Riva del Garda - Ozzano 68:79; Mon-tecatini - Fortitudo 73:80; Trento - Verona 74:81; Jeso-losandona - AcegasAps 71:93; Osimo - Fidenza 75:73; Treviglio počival. Vrstni red: Fortitudo Bologna in VemSystem For-li 14, Tezenis Verona in PentaGruppo Ozzano 10, AcegasAps Trst 8, Bitumcalor Trento, Cartiere Riva del Garda, Leonessa Brescia in Paffoni Omegna 6, Edilcost Osi-mo in Co.Mark Treviglio, 4, Siram Fidenza, Nobili SBS Castelletto Ticino in AgricolaGloria Montecatini 2, Je-solosandona Bk 0. Marko Oblak DRŽAVNE LIGE KOŠARKA A-liga IZIDI 5. KROGA: Cantu - Teramo 74:69, Caserta - Pesaro 95:81, Bologna - Milan 83:87, Siena - Ferrara 89:49, Tre-viso - Montegranaaro 95:77, Rim -Biella 69:73, Varese - Avellino 74:91, Cremona - Neapelj prel. VRSTNI RED: Siena in Avellino 10, Treviso, Caserta, Cantu in Biella 8, Bologna 6, Varese, Milan in Rim 4, Montegranaro, Teramo, Cremona in Ferrara 2, Pesaro 0, Neapelj -2. ODBOJKA A1-liga IZIDI 9. KROGA: Forli - Perugia 2:3, Verona - Latina 3:1, Vibo - Macerata 3:2, Piacenza - Modena 1:3, Loreto - Cuneo 0:3, Monza - Pineto 3:0, Taranto - Tre-viso 3:1, Trento prost. VRSTNI RED: Trento 21, Piacenza in Modena 19, Cuneo 18, Vibo 17, Treviso, Macerata, Verona in Monza 16, Perugia 15, Taranto 13, Loreto 8, Latina in Forli 6, Pineto 1. ROKOMET A1-liga IZIDI 6.KROGA: Pressano - Castenaso 30:26, Mezzocorona - Bocen 29:30, In-tini Noci - Meran 23:22, Girgenti - Ro-magna 31:26, PallTs - Brixen 22:24, Ambra - Prato 21:25. VRSTNI RED: Mez-zocorona in Bocen 15, Prato 13, Trst 12, Pressano 10, Meran 9, Romagna in Bri-xen 7, Castenaso, Girgenti in Intini Noci 6, Ambra 0. Priprave za Pokal Vitranc KRANJSKA GORA - V Kranjski Gori se je sestal organizacijski odbor za 49. pokal Vitranc v alpskem smučanju, ki bo 30. in 31. januarja 2010. Na seji so potrdili, da bo prihodkov pri organizaciji pokala Vi-tranc ter finala evropskega pokala za 1,16 milijona evrov, odhodkov pa 10.000 evrov manj.Nagradni sklad za najboljše tekmovalce na pokalu Vitranc ostaja na enaki ravni kot do sedaj, to je 112.500 švicarskih frankov na posamezni tekmi. V letošnji sezoni bosta na smučišču Podkoren obratovala dva nova snežna topova. / ŠPORT Nedelja, 8. novembra 2009 225 naš pogovor - Predsednik ŠZ Soča Fabio Tommasi Padec meje že uspešno izkoriščajo Iz Mirna vozijo dekleta na treninge v Sovodnje Pred koncem leta bo Fabiu Tom-masiju zapadel predsedniški mandat pri Športnem združenju Soča, svoje mesto pa bo najbrž obdržal še v naslednjem dvele-tju. Svoj prvi mandat je sprejel pred dvema sezonama, ko je bil star 31 let. »Navezanost na odbojko je skoraj naključna in se je začela bolj za šalo kot zares. Ob sobotah smo se s prijatelji še pred desetimi leti vedno srečevali v telovadnici, od koder smo potem šli dalje. Takrat sem sledil izmenično moški ekipi Soče in ženski ekipi Vala, ki sta igrali v Sovodnjah,« je pojasnil bančni uradnik pri Zadružni banki Doberdob Sovodnje in tajnik združenja krvodajalcev sovodenjske občine. »Odborniki Soče so takrat opazili, da me odbojka zanima in me povabili v odbor. Naprej sem bil odbornik, nato štiri leta tajnik, potem pa sem sprejel predsedniško funkcijo,« je še dodal Tommasi, ki je bil tudi član zamejske skavtske organizacije. Pred tem nisi igral odbojke? Sploh ne. Dve leti sem igral nogomet, pri Sovodnjah s cicibani, pri Azzurri pa z najmlajšimi. Od takrat se s športom ne ukvarjam več. Ob službi posvečam veliko časa klubu. Kako pa? Vsak dan skušam biti na terenu, torej v telovadnici. Všeč mi je, da sem prisoten na treningih in tekmah, da poznam igralce in igralke, da tako lahko sproti rešujem težave in da sem v stalnem stiku s trenerji. Čeprav naj bi bila predsedniška funkcija bolj predstavniška, si sam izključno take vloge ne predstavljam. Seveda ne želim monopola. Koliko tekem si si ogledal v lanski sezoni? Vse Sočine ekipe so lani odigrale 130 tekem, ogledal pa sem si kakih 80. Seveda grem tudi na gostovanja. Med moškimi in ženskimi ekipami pa nimam preferenc. Ob predsedniški vlogi pa imaš tudi druge vloge. Včasih pišem zapisnik, sicer sem odgovoren za sodnike ali pišem statistike. Skrbim tudi za stike z mediji. Kako je organizirano delo v klubu? Letos nastopamo v dveh moških (C-ligi in 1. diviziji) in štirih ženskih prvenstvih (1. divizija, U16, U14, U13 mešano). S Slogo sodelujemo pri ženski ekipi U16, ki nastopa pod imenom Soča v goriškem pokrajinskem prvenstvu, pri moških pa z ekipo Sloga Tabor v deželnem prvenstvu U16 in U18. Mešano ekipo U13 pa smo sestavili v sodelovanju s kulturnim prosvetnim društvom Hrast. Obenem imamo skupino minivolleya. Za vsako ekipo imamo referenta. Se je število članov med vašim mandatom povečalo? V letošnji sezoni se je povečalo, ker so se nam pridružila dekleta iz Mirna, število otrok pri minivolleyu pa se je podvojilo. Koliko deklet iz Mirna pa trenira pri vas? Letos 15: večinoma bodo nastopale v prvenstvu U14, nekaj pa v prvenstvu U16. Pobuda za sodelovanje na športnem področju se je porodila v našem klubu. Vedno smo si prizadevali za to, po padcu meje pa je bilo seveda veliko lažje. Lani je bilo deklet pet do šest, letos pa se je število potrojilo. Kako ste stopili v stik z njimi? Sodelovanje smo spletli s pomočjo Občine in mirenske šole, predvsem s profesorjem Egonom in županom Zlatkom Martinom Marušičem. V Občini Miren-Kostanjevica je razširjen nogomet, odbojka pa ne. Pri sestavi odbojkarskih ekip sodelujete s Slogo in Hrastom. Kako to? V Gorici namreč delujejo tudi drugi odbojkarski klubi ... S Slogo nas družijo skupne ideje in cilji, tako da je sodelovanje nastalo skoraj naravno. S Hrastom pa sodelujemo po- sredno: veliko naših članov poje v pevskem zboru Hrast, tako da smo prek njih obudili delovanje tudi v Doberdobu. Mešana skupina U13 namreč trenira dvakrat tedensko v Doberdobu, tekme pa bo igrala v Sovodnjah, saj telovadnica v Doberdobu ni homologirana. Ali je mlad predsednik privabil v odbor tudi mlade odbornike? V bistvu sestavljajo odbor ustanovitelji in nekaj mlajših. Starejši člani dajejo sigurnost in se od njih učimo, mlajši pa ponujamo nove ideje. Kateri so vaši načrti? Rad bi, da bi oživili mladinsko moško dejavnost; predvsem, da bi odbojko treniralo več mladih fantov. Obenem želim povečati število članov našega društva, čeprav ta želja trči ob drugo težavo, in sicer z omejeno razpoložljivostjo terminov v telovadnici. To si delimo s ŠD Sovodnje, KŠD Vipava in osnovno šolo. Ze letos smo vse možne termine izrabili. Klub nudi tudi prevoz? Tako je. Prevoz pred treningom in po njem nudimo vsem, tudi dekletom iz Mirna. Opažam pa, da to oddaljuje starše od športnih igrišč. Starševski pristop bi lahko bil boljši, čeprav vem, da so nekateri pol-nozasedeni s službenimi obveznostmi. Prevoz pa je včasih tudi edini način, da otroci pridejo, saj so starši v službi. Ali v Sovodnjah občutite kaj konkurence z nogometnim klubom So-vodnje? Ne. Dobro se ujamemo in ni trenj. Včasih si ogledam tudi nogometno tekmo. Veseli me, ko vidim polno nogometno igrišče in polno telovadnico. Kaj pa sodelovanje z ostalimi slovenskimi športnimi klubi v Gorici? Ni skrivnost, da med slovenskimi goriškimi klubi ni dobrih odnosov. Mogoče sedaj še ne čutimo potrebe po sodelovanju, lahko pa bomo to storili čez nekaj let. Čeprav ne sodelujemo, pa zasledujemo isti cilj. Ker pa sem po naravi optimist, a priori nikomur ne zapiram vrat. Kako pa ocenjuješ goriško odbojko? Pri moških se odbojka razvija po zaslugi naših slovenskih klubov, ki smo že dolgo let edini nosilci. Pri ženskah pa je drugače: odbojka je razširjena med slovenskimi in italijanskimi društvi. Veronika Sossa NEMOGOČI PAR ro V (* pi NOVINARKA Športni uspeh? Drugo mesto na šolskem plavalnem tekmovanju in tudi to, da mi je uspelo pripraviti TV prispevek o košarkarski tekmi. Najljubši športni mentor? Najbrž tisti pri plavanju. Kdo ve, kdo je bil. Kdaj ste bili zadnjič v športni opremi? Ko sem šla zadnjič tekat. Rekreacija: kaj, kdaj, kako, koliko in kje? Občasno hoja ali tek, navadno zvečer ali zjutraj. Najljubši športnik, športni klub, reprezentanca? Yannick Noah, Bor in vse reprezentance iz držav nekdanje Jugoslavije. Med športnike bi dala še košarkarje Dalipagičeve generacije, ker so moji sošolci veliko govorili o njih. Športnik med kolegi? Ivana Vaccari. Dobite vstopnici za ogled olimpijskih iger. S kom greste v London? S hčerko moje sestrične. Športna kultura: kdo sta bila zadnja zamejca na OI? Claudia Coslovich in Matej Černic. Točno. Poznate Bojana Simoneto? Je Biserkin brat in talentirani nam-iznotenisač. (pv) Študijski uspeh? Podiplomska specializacija iz elektronske tehnike. Najljubši učitelj ali profesor? Boris Fabjan. Kdaj si bil zadnjič v gledališču, na razstavi ali v muzeju? Letos na razstavi vin v Zgoni-ku. Saj velja kot razstava, ne? Branje: kaj, kdaj, kako, koliko, kje? Berem predvsem zvečer pred spanjem, trenutno Gomorro. Ne berem veliko, ampak vse po malem: knjige, časopise in revije kot Espresso ali o elektroniki ... Najljubša glasba, knjiga, film? Glasba? Queen, Green day, Avsenik, Slak ... Skratka vse, kar ni komercialno. Film Seven, knjiga Da Vincijeva šifra. Intelektualec v tvojem športu? Mateja Crismancich. Dobiš vstopnici za ogled Lou- vra. S kom greš v Pariz? S punco. Splošna kultura: kaj se je zgodilo pred natanko 20 leti? Padec berlinskega zidu. Točno. Poznaš Ivano Godnik? Recimo, da sem jo videl na nekaj feštah. (pv) (0 k n o ■o (0 a « j .G »Športni program je na RTV Koper ustvarjal tudi Silvio Berlusconi. Imel je zelo dobre novinarje, v Koper je denimo pripeljal dva najboljša italijanska teniška komentatorja.« (Žarko Petan, Dnevnikov Objektiv, 7. 11.) »Igralci so radi prihajali k njim, saj so bili zelo redni pri plačilih. S krizo pa je denarja zmanjkalo ...« (Valter Vatovec o KKBor, Primorski dnevnik, 7. 11.) »Italijanska politika je neprestani derby.« (Gianfranco Fini, Che tempo che fa, 8. 11.) »Gledal sem nogomet in kar naenkrat videl, da zidu ni več.« (Berlinčan se spominja, Dnevnik TV SLO, 8. 11.) »Ne vem, ali so tenisačice najlepše, najbolj pametne ali najboljše. Morda vse hkrati.« (Rosy Bindi po italijanski zmagi v Pokalu Fed, 8. 11.) 360 STOPINJ Jernej B Ustanavlja novo akustično skupino, zjutraj pa sovraži budilko na omarici Jernej Bufon (rojen 14. 7. 1986) je po tečaju pri Slovenskem planinskem društvu vzljubil plezanje. Pred tem je bil košarkar: od prvega razreda osnovne šole vse do prvega razreda višje srednje šole je treniral pri Kontovelu, nato pa se je po enoletnem premoru odločil za »kraljico športov«. Pri Boru je tek vadil eno sezono, nato pa se je pridružil klubu Bruniera, ker je Bor prekinil z dejavnostjo. 400 metrov je vadil pod taktirko Duška Švaba. Zaradi univerzitetnih obveznosti je nato opustil treniranje. Ta čas plezalec iz Saleža dokončuje triletni študij elektronskega inženir-stva, sledi pa že predavanjem specialističnega študija. Gledališki igralec in glasbenik (kitaro igra pri Just Buring in Alter Ego) pravkar ustanavlja novo akustično tričlansko skupino. Stan: prost Ostali športi: smučanje, košarka, tek, nogomet Moj mentor: Goran Obad Ostale dejavnosti in konjički: brenkanje na kitaro, član gledališke skupine Jaka Štoka Dnevniki, revije, TV-dnevnik, TV-oddaja: Primorski dnevnik, Espresso, TV dnevnik na SLO1, TG1, TG2, TG3 (odvisno od ure ko-sila),The Simpsons, Family Guy Spletna stran: www.fa- cebook.com Knjiga na nočni omarici: Uomini che odiano le donne, Stieg Larsson Najljubša glasba: rock in hard-rock Najljubši film: The Blues Brothers Moj lokal: Bar G xT Najljubša jed: pizza Najljubša pijača: belgijska piva Mi je všeč/mi ni všeč: navdušuje me druženje s prijatelji, sovražim pa budilko na nočni omarici Najljubši športnik: za vsak šport imam drugega, pri plezanju je to Chris Sharma Najljubša osebnost: Che Guevara Najljubše počitnice: aktivna potovanja s punco ali prijatelji Če ne bi izbral svojega športa, bi rad bil ... ki-tesurfer Moja himna: Vstajenje Primorske Moj vrstni red: prvo mesto ex equo ljubezen, zdravje in prijatelji, šport pa na drugem mestu ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV BERI PRIMORSKI DNEVNIK ŽLAHTNA KOVINA LETALO, TEŽJE OD ZRAKA ABRAHAMOV NEČAK POBUDNIK, ZAČETNIK ZEMLJIŠČE S TRTAMI / DEL MORJA, KI SE ZAJEDA V OBREŽJE JAPONSKA TENIŠKA IGRALKA (KIMIKO) MIHA ARIH SOVJETSKI DRŽAVNIK BRE2NJEV SESTAVIL LAKO NAJBOLJŠI NOGOMETAŠ VSEH ČASOV NASI ŠPORTNI DELAVKI KRIZMANCIC IN DILLI GRŠKI FILOZOF, MATEMATIK IN GEOGRAF NEM. IGRALKA DAGO VER MILANOV BRAZ. NOG. FRANCOSKI POLT1K (PIERRE) VZDEVEK M. JORDANA OSKAR DANON ŠPORTNIK NA KOLESCIH NEKD. ITAL. TAKSA AMERIŠKA PISATELJICA IN PESNICA JONG PRVI MITOLOŠKI LETALEC RICCARDO ILLY OSEBE, KI SO VZETE KOT JAMSTVO ZA KAJ AM. IGRALEC CRUISE JAVNI PISAR ROD STEWART ZDRAVILNA RASTLINA HITER LOVSKI PES EGIPTOVSKA PRESTOLNICA JACOPONE DA ... MESTECE PRI TERAMU METULJ Z OČESCI NA KRILIH VERGILOV JUNAK OKRAJŠAVA ZA SKRAJNEGA DESNIČARJA BERI ŠPORTNO PRILOGO PD OKROGLO ŠTEVILO TRŽAŠKI ŠPORT. KLUB ZADETEK PRI BASKETU ITALIJANSKI PEVEC NAŠ ONU ELDA NANUT NEMŠKI FIZIK, NOBELOVEC (JOHANNES) BOJAN KRIŽAJ PRAVOSLAVNA PODOBA BARVA KOŽE, POLT NEIZPOLNJENA TISKOVINA, FORMULAR OSCAR NIEMEYER ITAUJANSKA NIKALNICA VISOKA OBUVALA, KI SEGAJO DO KOLEN SLOVARČEK - ATRI = mestece pri Teramu • COT = francoski politik • DATE = japonska teniška igralka • STARK = nemški fizik 14 Torek, 10. novembra 2009 KOŠARKA / državna c-liga - Pri vodilnem Oderzu Jadranovci vodili od začetka do konca Izjemna obramba, 16 skokov več - Uspešni tudi proti conski obrambi 77\ Končnica bližje PMP Oderzo - Jadran Qubik caffe 45:68 (8:17, 17:26, 23:43) JADRAN: Vitez 4 (-, 2:5, 0:2), Oberdan 5 (1:2, 2:5, 0:1), Ban 7 (-, 2:3, 1:2), Slavec 4 (1:2, 0:2, 1:3), Marušič 4 (2:4, 1:2, -), Sosič 22 (8:8, 4:13, 2:5), Franco 6 (1:2, 1:3, 1:3), Semec (-, 0:1, -), Malalan 7 (3:4, 2:5, -), Coco 9 (-, 3:5, 1:3), trener Dražen Grbac. PON: Marušič (35'). »Prvi proti zadnjim« bi se lahko glasil podnaslov tekme sedmega kroga C-sku-pine državne C-lige med Oderzom in Jadranom Qubik caffe. Taka srečanja se po navadi zaključijo z zanesljivo zmago ene ekipe, ki povsem nadigra drugo. Tako je bilo tudi v nedeljo, edino ekipi sta si - glede na dotedanjo lestvico - zamenjali vlogi. Jadran je namreč vodil vseh štirideset minut, od začetnega 0:2 do končnega 45:68. Najmanjša razlika je seveda bila v prvi četrtini, saj je bil izid na svetlobni tabli v peti minuti »le« 3:5. Za tem pa se je razlika v bistvu stalno večala. Ključ Jadranove zmage tokrat ni bila igra v napadu, kjer je sicer kot običajno izstopal Peter Sosič, temveč izjemna obramba. V prvi četrtini so gostitelji namreč dosegli osem točk, v drugi devet, v tretji pa le šest! Zmaga ni bila pod vprašajem niti v zadnjem delu, ko so domačini dosegli le točko manj kot v prejšnjih tridesetih minutah igre. Večje število točk pa je bilo sad predvsem odličnega odstotka pri metu za tri točke (kar 5:8 v tem delu), s katerim so popravili do tedaj porazni 2:11 in presegli mejo štiridesetih točk. S trojkami in pressingom je Oderzo sicer zmanjšal zaostanek na 15 pik, Oberdan in soigralci pa so takoj spet pritisnili na plin in tekmo zaključili s triindvajsetimi točkami naskoka. Tudi conska obramba, ki je letos pogosto spravila v škripce jadranovce, jim tokrat ni mogla do živega. Ko se je trener domačinov Vatovec v zadnji četrtini odločil za tovrstno obrambo, so gostje takoj dosegli štiri koše (med temi tudi trojko) in tako prisilili nasprotnike, da spet branijo mož moža. Jadran pa je prav z agresi- Sedemnajst skokov Petra Franca v Oderzu kroma vno obrambo skozi celo tekmo onemogočal nasprotnikom pot do koša in ji zelo pogosto prisilil, da zaključijo iz težavnih, neizdelanih položajev. To je na koncu tudi vplivalo na odstotek realizacije domačinov: le 19,5% pri metu za dve točki. Tudi pod košema so bili gostje znatno boljši, saj so na koncu zbrali kar 44 skokov, 16 več kot domačini. Pri tem sta tokrat izstopala predvsem Peter Franco in Saša Malalan, ki sta jih polovila sedemnajst oz. šest. Pri Oder-zu je slabi igri gotovo botrovala odsotnost bivšega državnega prvaka Sottane, ki je bil do tega kroga s skoraj dvajsetimi točkami na tekmo najboljši strelec prvenstva. Ne smemo pa pozabiti, da sta na nasprotni strani manjkala brata Ferfoglia, ki sta lani v štirih tekmah proti Oderzu dosegla kar 117 točk - povprečno več kot 29 na tekmo. (M.O.) NAJBOLJSI STRELCI Ta teden: Ban (K) 23, Sosič (J) in Švab (K) 22, Haskič (Br) 20, Bozic (Br) 16, Zaccaria (K) 15, Alberti (B) 13, Klanca (Br) 13, Secchet (Br) 12, Šušteršič (B) 10. Skupno drž. C-liga: Sosič 117, Slavec 53, Coco 51, S. Ferfoglia 49, Marušič 46, Franco 39, Malalan 38, Vitez 27, Semec 20. Skupno dež. C-liga: Klarica (Br) 123, Haskič (Br) 99, Alberti (B) 90, Šušteršič (B) 74, Madonia (B) 65, Secchet (Br) in Krizman (B) 57, Crevatin (B) 56, Buttignon (Br) 48, Bole (B) 47. Skupno D-liga: Švab 103, Zaccaria 62, Lisjak 51, Paoletič 50, Gantar in Ban 23. bor radenska - Po petem zaporednem porazu Mura ni več trener Zamenjal ga bo izkušeni Roger Zovatto, nekdanji Tanjevičev pomočnik pri Pallacanestru Trieste Andrea Mura ni več trener Bora Radenska, odslej bo Svetoivančane v deželni C-ligi vodil izkušeni tržaški strateg Rogelio Zo-vatto. Po petem zaporednem porazu, ki je po edini zmagi v uvodnem krogu dozorela v petek zvečer v Vidmu, je uprava slovenskega mestnega kluba preživela vroč konec tedna in se - sporazumno z Muro - odločila za v teh primerih najbolj običajen ukrep - zamenjavo na trenerskem stolčku. Ponudbo je z velikim navdušenjem takoj sprejel veteran Zovatto (letnik 1951), ki zadnjih nekaj let ni treniral, v poletnih mesecih je sicer kot osebni trener delal s prvoligaši Cavalierom, De Polom in Pecilejem, za sabo pa ima bogato kariero. Kot pomočnik je pri Stefanelu v osemdesetih letih stal ob strani slovitim D'Amicu, De Sistiju in Tanjevi-ču, v vlogi glavnega trenerja pa je vodil razne ekipe v nižjih ligah (med drugim Ser-volano v C-ligi, ko je igrala legendarne der-bije za vrh lestvice proti Jadranu), pred tridesetimi leti je privedel žensko ekipo SGT do državnega naslova, enkrat pa je bil državni prvak tudi na čelu mladincev Pallaca-nestro Trieste. Popularni Roger, kot ga imenujejo, velja za temperamentnega krmarja, ki obenem jamči učinkovito delo z mladimi. Izbrali so ga torej prav zato, da bi primerno stresel ekipo, ki se nevarno privaja na poraze (po šestem krogu prvič deli zadnje mesto), pa tudi, da bi nadaljeval proces rasti številnih mladih, ki ga je poleti začel njegov predhodnik. Mura je ob slovesu želel poudariti prav dejstvo, da je pomembno, da se ne glede na osebo, ki postavo vodi, vztraja pri zaupanju mladim, kar je po koncu lanske sezone izpostavil kot edino pravo pot za uspešno prihodnost Borove članske ekipe. V krajšem sporočilu za medije, ki ga je sinoči izdalo vodstvo društva, piše, da »sta se Amaterski košarkarski klub Bor in trener članske ekipe Andrea Mura sporazumno odločila za prekinitev sodelovanja. Odbor društva se zahvaljuje trenerju Muri za veliko predanost in profesionalen pristop, ki ju je v teh letih dela pri Boru izkazal do društva.« Mura je bil pri Boru in Ciciboni najprej igralec, nato trener mladinskih ekip in predsednik bratskega društva Cicibona Basket, člansko moštvo Radenske pa je po nekaj sezonah v vlogi pomočnika Menguccija vodil zadnji dve leti. V sezoni 2007/2008 je peterko privedel do predčasnega obstanka v državni C-ligi preko devetega mesta, lani pa je z zadnjim mestom izpadel v deželno tekmovanje. Zovatto se je sinoči že predstavil ekipi in vodil prvi trening. Predvidoma mu bodo še naprej pomagali asistenta Gaetano De Gioia (tudi trener ekipe Under 21) in Robi Jako-min ter kondicijski trener Miloš Kalc. Andrea Mura ©Breg že vzbuja strah in trepet Breg postaja upravičeno strah in trepet nasprotnikov v deželni C-ligi, saj je nanizal že pet zaporednih uspehov in razpolaga z drugim najboljšim napadom. Trener Krašo-vec poudarja, da je vsekakor ključ za dosedanje uspehe ob vselej visokih odstotkih pri metu (ki so kajpak odraz kakovosti posameznikov) zlasti kolektivna obramba. In ne gre še enkrat pozabiti, da Dolinčani dejansko še niso mogli računati na igralca kova Štefana Samca... 1 JI Kontovel doslej ,wylepo presenetil Tudi Kontovelova četa v D-ligi prav gotovo sodi med prijetna presenečenja tega začetka sezone, čeprav, kot svari trener Gerjevič, se mora z močnejšimi tekmeci še srečati. Zaenkrat delijo Švab in soigralci ugledno tretje mesto, ki je sad štirih zmag in tretje najboljše obrambe. Pravi zrelostni izpit čaka plave že v soboto, ko bodo v Vidmu izzivali še naporaženi in zelo izkušeni Geatti, ki je zadnja leta igral v višji ligi. J Po zmagi se je Jadran še dodatno približal mestom, ki na koncu sezone vodijo v končnico za napredovanje. Od 9. ga sedaj ločuje le zmaga - sicer ob ugodnim medsebojnim spopadom, saj si to mesto trenutno delijo kar štiri ekipe. Na račun precej izenačenega prvenstva pa Franco in soigralci zaostajajo le za štiri točke od ekip, ki si trenutno delijo mesta od 4. od osmega. S serijo zmag bi lahko bili virtualno v končnici že čez nekaj krogov ... ©Začel se je beg Do poraza z Jadranom je samo Oderzo držal korak z velikima favoritoma za napredovanje - Caorlami in Pordeno-nom. Po sedmem krogu pa je Vatov-čeva ekipa kljub vsemu sama na 3. mestu, saj je Marghera izgubila proti ekipi NBU-ju, Cordoipo pa je le za dve točki klonil proti Pordenonu. Tako se je dejansko začel beg dvojice favoritov. borut ban »Igram in treniram tam, kjer je treba« »Naj« igralec kroga je tokrat mladi 17-letni Borut Ban (rojen 18. aprila 1992), ki je bil v tem tednu najboljši strelec. Skupno je dosegel 30 točk: 23 v petek s Kontovelom v D-ligi, 7 pa v nedeljo z Jadranom v državni C-ligi. Borut, dijak4. razreda družboslovnega liceja A. Slomšek, igra tudi v mladinskem prvenstvu U19. Koliko treniraš in igraš? Prejšnji teden sem igral v D- in C-ligi, danes pa še z mladinci. Treniram pa v bistvu vsak dan, v petkih včasih opravim dva treninga: enega z mladinci in enega s člani, z Jadranom ali pa s Kontovelom. Povprečno treniram uro in pol, po vsakem trenignu pa nekaj časa namenim še metu in krepitvi trebušnih mišic. Kako pa izbiraš, s katero ekipo treniraš? Treniram tam, kjer me potrebujejo. Ker se je pri Jadranu poškodoval Saša Ferfoglia, Alexa Viteza pa pesti poškodba, treniram zdaj več z Jadranom. Prejšnji teden si prvič nastopil z Jadranom. Si imel kaj treme? Niti ne. Več treme sem imel pred tekmo, ko sem vstopil na igrišče pa sem se sprostil. Ta teden si krstni nastop opravil s Kontovelom v D-ligi. Tvoj vstop je spremenil potek srečanja (v drugi četrtini je dosegel 18 točk, 4:4 za 3 točke). V bistvu sem vrgel prvo trojko, drugo, in nato še tretjo ... Vse mi je šlo od rok. Važno je vsekakor to, da smo zmagali. Igraš playa. Ali ti bi bila všeč tudi kaka druga vloga? Vloga mi je všeč, saj vodiš igro. Sicer pa pri U19 igram lahko tudi krilo ali beka: igram torej tam, kjer je treba. V C-ligi sicer je igra organizatorja drugačna, saj manj mečeš, več pa zalagaš igralce. Igra je hitrejša, zato moraš biti stalno zbran. Po kom se zgleduješ? Po srbskemu igralcu Teodosiču, kot otrok pa je bil moj idol Bodiroga. Kakšen pa je odnos s tvojim očetom, Markom Banom? O košarki govoriva, a ne preveč. Po tekmah si večinoma vedno poveva, kaj je šlo in kaj ne. (V.S.) C-liga IZIDI 7. KROGA Rovigo - Caorle 54:71, Spilimbergo - San Vendemiano 99:91, San Daniele - Virtus UD 62:74, Marghera - NBU Videm 75:78, Oderzo - Jadran Qubik Caffe' 45:68, Codroipo - Pordenone 6 8:70, Padova - Montebelluna 61:51, NPG - Pool Venezia 64:61 Pordenone 7 6 1 529:434 12 Caorle 7 6 1 502:428 12 Oderzo 7 5 2 491:451 10 Padova 7 4 3 472:456 8 Virtus 7 4 3 474:461 8 Codroipo 7 4 3 501:490 8 NPG 7 4 3 459:449 8 Marghera 7 4 3 493:491 8 Pool Venezia 7 3 4 490:488 6 NBU 7 3 4 510:524 6 Spilimbergo 7 3 4 512:537 6 Montebelluna 7 3 4 459:495 6 Jadran Qubik 7 2 S 481:493 4 San Vendemiano 7 2 5 505:549 4 San Daniele 7 2 5 480:527 4 Rovigo 7 1 6 397:482 2 PRIHODNJI KROG: NBU - NPG, Montebelluna - Oderzo, Pordenone - Rovigo, Marghera - Spilimbergo, Jadran Qubik - San Daniele (15.11. ob 18.00), Caorle - Virtus UD, Codroipo - Padova, San Vendemiano - Pool Venezia. C2-liga IZIDI 6. KROGA Goriziana - Roraigrande 66:72, Latisana - Ronchi 86:71, Santos - Ardita 85:54, CUS Udine - Credifriuli 71:86, Breg - Servolana 85:73, CBU - Bor Radenska 79:59, Collinare - UBC 90:75, Alba - Venezia Giulia 84:73 Santos 6 6 0 464:379 12 Roraigrande 6 6 0 455:426 12 Breg 6 S 1 479:432 10 Latisana 6 4 2 500:479 8 Venezia Giulia 6 3 3 425:393 6 Alba 6 3 3 479:462 6 UBC 6 3 3 447:450 6 Goriziana 6 3 3 368:374 6 Collinare 6 3 3 451:464 6 CBU 6 3 3 443:459 6 Ardita 6 3 3 420:449 6 Servolana 6 2 4 451:454 4 Ronchi 6 1 5 449:479 2 Bor Radenska 6 1 S 436:477 2 CUS Udine 6 1 5 447:495 2 Credifriuli 6 1 5 475:522 2 PRIHODNJI KROG: Ardita - Goriziana, Credifriuli - Breg (14.11 . ob 20.30), Bor Radenska - UBC (14.11 ob 18.30), Latisana - CUS Udine, Santos - Collinare, Venezia Giulia - Ronchi, CBU - Alba, Roraigrande - Servolana D-liga vzhod izidi 6. KROGA Dentesano - Monfalcone 85:53, NAB - Sbrindella 74:81, Villesse - San Vito 74:59, Kontovel - Perteole 75:68, Don Bosco - Grado 76:63, Geatti - Dinamo GO 69:63 Geatti 6 6 0 474:382 12 Monfalcone 6 5 1 449:403 10 Sbrindella 5 4 1 387:361 8 Kontovel 6 4 2 391:386 8 Grado 6 3 3 428:427 6 San Vito 5 3 2 373:375 6 Villesse 6 3 3 391:435 6 Dentesano 5 2 3 348:322 4 Romans 5 2 3 348:333 4 Perteole 6 1 5 453:475 2 NAB 5 1 4 375:403 2 Dinamo 5 1 4 332:376 2 Don Bosco 6 1 5 357:428 2 PRIHODNJI KROG Grado - Dentesano, Perteole - Don Bosco, Romans - NAB, Dinamo - Sbrindella, Monfalcone - San Vito, Geatti -Kontovel (14.11. ob 20.45). NAJ DOSEŽKI SANDI ZERIALI Pod Bre-govim košem je v soboto igral Sandi Zeriali »Mravljica«, ki je dosegel 8 točk. Center, ki je svojo košarkarsko pot začel pri Bregu, štiri sezone pa je na članski ravni igral tudi z Borom Radensko, trenira s soigralci met na vsakem treningu. »Najlepše je takrat, ko nasprotnika prelisičiš in nato dosežeš koš pred njegovim nosom,« je pojasnil 25-letnik (rojen 13. septembra 1984). .Sandi najbolje meče iz rakete, največ težav pa ima pri metu za tri točke iz kota. Na članski ravni je doslej največ zadel lani v prvem krogu D-lige, ko je bil najboljši strelec ekipe s 26 točkami. Rekord pa znaša 36 točk na mladinski tekmi med Bregom in Konto-velom. Prosti meti: Sosič (J) 8:8, Krizman (B) 5:6 (83,3 %), Švab (K) 12:16 (75 %). Za 2T: Haskič (Br) 4:5 (80 %), Zaccaria (K) 7:10 (70 %) Za 3T: Ban (K) 5:7 (71, 4 %). Statistika flop: prosti meti: Madonia (B) 0:4, za 2T: Alberti (B) 5:14 (35,7 %), Sosič (J) 4:13 (30,7 %), za 3T: Haskič (Br) 3:9 (33, 3 %). / ŠPORT Nedelja, 8. novembra 2009 15 nagrada šport in šola - Nagrajenci o svojih izkušnjah Za uspeh pomembni tudi VI« •• • •• sosolci, spomin in organizacija Nekateri usklajujejo tudi nastopanje v dveh športnih panogah - Ker so treningi v večernih urah, nimajo težav Po podelitvi letošnjih nagrad šport in šola smo nekatere nagrajence vprašali, kako usklajujejo šolske in študijske obveznosti. Giulia Bressan, Trubar Gregorčič, odbojkarica: »Težav z usklajevanjem študija in športa sploh nimam, saj so treningi zvečer. Pri Govolleyu treniram trikrat tedensko, dvakrat pa pomagam pri treningih minivolleya v Doberdobu. Prejšnji teden sem si na tekmi poškodovala mezinec, tako da dva meseca ne bom trenirala. Vsekakor opažam, da je v D-ligi v nasprotju z lansko 1. divizijo več enakovrednih ekip.« Goran Kerpan, Prešeren, nogometaš in smučar: »Paradna disciplina je nogomet. Lani sem nastopal z na-raščajniki v deželnem prvenstvu z ekipo Pomlad, letos pa sem pristopil k Vesni. Lani sem treniral trikrat tedensko nogomet, enkrat na teden pa sem se udeležil suhega treninga z ostalimi člani smučarske ekipe Gadi. Letos pa treniram tudi petkrat na teden in obenem imam dve tekmi. Smučarskih tekem in treningov sem se lani udeleževal takrat, ko nogometnih ni bilo. Mogoče sem izpustil dve do tri nogometne tekme zaradi smučarskih obveznosti. Na srečo pri študiju nimam težav, saj si veliko stvari zapomnim že med poukom, tako da ne porabim veliko časa za učenje. Vsekakor mi pomagajo tudi sošolci. V tej sezoni, ko treniram tudi s člansko ekipo v promocijski ligi, pa si želim, da bi stopil na igrišče, z mladinci pa da bi osvojili prvo mesto. Naprej bom tudi smučal: z ostalimi smučarji se bom udeležil zimovanja in nastopil na nekaterih smučarskih tekem.« Igor Valič, igralec baseballa in košarkar: »Igranje baseballa in košarke ni problematično, saj se prvenstvo baseballa odvija poleti, pozimi pa igram košarko. Treninge baseballa imam sicer skozi celo leto: v zimskem obdobju treniram štirikrat na teden košarko, enkrat ali dvakrat pa baseball. Kako? Po košarkarskem treningu grem še na trening baseballa na Opčine. Z usklajevanjem športnih obveznosti s šolskimi nimam težav: naloge pišem in se učim pred tre- Giulia Bressan kroma ningi in po njih, zjutraj pa nikakor ne. Rad spim vse do zadnje minute. Letos sem nastopal v prvenstvu U16, letos pa v prvenstvu U18 in v C-ligi. Z Jadranom pa že nastopam v prvenstvu U17 (državno) in U19 (deželno).« Tjaša Oblak, Prešeren, šahistka in ritmičarka: »Nagrado sem prejela zaradi uspehov v šahu, sicer pa je moja paradna športna disciplina ritmika, ki jo treniram dvakrat tedensko. Šah treniram enkrat po tri ure, sicer pa vadim tudi doma z očetom, ki je moj trener. Študij in šport zato usklajujem brez težav.« Luka Pečar, srednja gozdarska in lesarska šola v Postojni, odbojkar: »Ker mi je všeč mizarstvo, sem si po srednji šoli zaželel, da bi se temu posvetil tudi na višji šoli. Pred vpisom sem se pozanimal, ali ponuja kaka šola v Trstu to smer. Ugotovil sem, da je najbližja v Furlaniji, tako da sem se naposled odločil, da grem raje v Postojno. Družba in profesorji so zelo v redu. Pouk je strukturiran tako, da imamo dva dni samo praktične vaje, tri dni pa imamo normalen pouk. Do Postojne se letos vozim z avtobusom, zato lahko vstajam ob 6.00. Lani pa sem se v šolo vozil z vlakom, zato sem se vsak dan prebudil ob 5.00. Razlik med našim in slovenskim sistemom študija je predvsem ta, da si v šoli moramo vse zapisovati in profesorje zato pozorno poslušati, saj so potem zapiski edino gradivo za kon-trolke. Šolske obveznosti mi ne težijo; nalog tudi nimamo veliko, tako da štirikrat tedenske treninge in tekmo usklajujem s šolo brez težav. Pouk zaključim ob 13.00 ali 13.45, v 45 minutah pa sem doma v Gropadi.« Tanja Valič, Prešeren, odbojkarica: »Čas sem si tako uredila, da nisem imela težav z usklajevanjem trikrat tedenskih treningov in dveh tekem. Vse naloge pišem navadno sproti, če moram kaj nadoknaditi, pa izkoristim praznike in nedelje. Ob nedeljah tudi smučam s SK Brdina. Lani sem nastopala v prvenstvu 2. divizije in U18.« Veronica Tence, Prešeren, smučarka: »V lanskem šolskem letu sem do aprila tekmovala in trenirala, sedaj pa obiskujem tečaj za pridobitev italijanske licence za učitelja smučanja. Ko sem tekmovala, sem večinoma trenirala med vikendi, včasih pa tudi med tednom. Ker veliko izostajam od po- uka, mi sošolci vedno priskočijo na pomoč. Sicer pa nimam težav z usklajevanjem vsega, tako da sem do zdaj vse zmogla. Letos me tudi večkrat ne bo v šoli, saj moram do marca preživeti na snegu še 60 dni, potem pa me čakata praktični in teoretični izpit za pridobitev licence učitelja smučanja. Doslej sem v šoli opravila vse obveznosti, kako bo naprej, pa ne vem. Menim pa, da če mi je doslej vedno uspelo, mi bo tudi letos. Profesorjem sem že povedala, kdaj bom odsotna. Če se le da, usklajujemo šolske naloge in spraševanja, sicer pa bom obveznosti opravljala takrat, ko bom v šoli. Prevzela sem si svoje odgovornosti.« (V.S.) balinanje Prvi poraz Gaje, Portuale pa gladko zmagal V tretjem krogu deželnega prvenstva C-lige je najbolj odmevno zmago dosegel Portuale, ki je po spodletelem nastopu v Ronkah, s kar 18:2 premagal vodeči Fiumicellese, Gaja pa je v soboto doživela prvi poraz, saj se iz kraja Fiu-me Veneto pri Pordenonu vrača le z dvema delnima zmagama (4:16). Sobotni Gajin nasprotnik je v prvih dveh krogih izboril le točko in nedvomno letos ne spada v ožji krog favoritov za višja mesta. Na najboljši način pa je izkoristil prednost domačega igrišča in se tako nekoliko opomogel na lestvici, Gajo pa potisnil na predzadnje mesto na lestvici. Spričo tega, da se bodo gajevci v soboto v derbiju kroga pomerili s solidno Triestino, kjer bodo srečali svoja dobra znanca Balosa in Bonina in nedvomno njihova naloga ne bo lahka, bi se lahko njihov položaj na lestvici še poslabšal. Trenutno razpolagajo z res odličnim ba-linarjem, kot je Dimitri Sancin, ki v teh časih preživlja svojo drugo mladost, saj se nahaja v odlični formi, kot dokaz k temu navedemo njegov odličen dosežek v BOZ, ko je v soboto in to celo na tujem igrišču dosegel odličnih 27 točk, uspešen pa je bil tudi med posamezniki (13:7) in tako sam priboril ekipi vse 4 točke. Ta podatek nikakor ni spodbuden za nadaljevanje prvenstva, saj ekipa potrebuje doprinos tudi ostalih članov. V Gaji-nem taboru so nedvomno najbolj zaskrbljeni za blede nastope Daria Calzi-ja, ki bi moral predstavljati gonilno silo naše ekipe. V ekipi je na žalost v tem trenutku veliko vrzeli, ki jih bo treba čimprej odpraviti. Veliko bolje od rok pa gre slovenskim balinarjem v dresu Portualeja pod tehničnim vodstvom Igorja Milkoviča. Ekipa se je na najlepši način opomogla po grenkem razočaranju, ki ga je doživela prejšnji teden. Z najvišjo prednostjo doslej se je z 18:2 otresla ekipe, ki je prejšnji teden odvzela točko prvemu favoritu za prestop v višjo ligo. Zdravko Skupek je v treh nastopih izboril isto toliko zmag (v štafeti sta z Zoccom dosegla kar 35 točk - Skupek 22 na 24). Kljub temu da mu je sodnik razveljavil 4 udarce, je v hitrostnem zbijanju zbral 26 točk, s 13:8 pa je bil skupaj s Tenzejem uspešen tudi v dvojicah. Odlično se obnašata tudi neutrudni Marcelo Doljak in Milan Micheli, ki sta doprinesla vsaka po dve zmagi. Doljak je doslej v svoji paradni disciplini BOZ še nepremagan. (Z.S.) namizni tenis - Ženska A2-liga Krasovke ogroža zlasti Norbello Ane Bržan Vse bolj jasno postaja, da se bosta v tej ligi za prvo mesto potegovala Kras in sardinski Norbello, za katerega nastopa tudi bivša krasov-ka Ana Bržan, ki je v preteklem krogu prispeval k uspehu svojega moštva v Rimu eno zmago, skupno pa jih je dosegla že pet, edini poraz pa je doživela proti Eppanovi Kitajki. Norbello je v ligi novinec, vendar je jasno, da ima potencial za naskok na višjo ligo, saj poleg Bržanove igrata zanj še 19-letna obrambna Kitajka Wu Shuang, ki letos prvič nastopa v Italiji ter Maria Lucia Di Meo iz Avellina, ki je dolgo lez igrala v A1-ligi za sicilski Riposto. Prvi dvoboj med krasovkami in Norbellom bo konec meseca na Sardiniji. Kar zadeva Kras pa je zmaga proti neugodnemu Regaldiju razkrila, da ostajajo naše igralke povsem zasluženo na vrhu lestvice. Izidi 4. kroga: Eureka Rim -Norbello 0:4, Kras ZKB - Regaldi Novara 4:2, Rangers Videm - Alto Sebino 4:0, Eppan Raiffeisen - Au-rum Genova 3:3. Vrstni red: Kras ZKB in Nor-bello 8, Rangers Videm 5, Eppan Raiffeisen in Regaldi Novara 4, Alto Seino 2, Aurum Genova 1, Eureka Rim 0. Prihodnji krog (14.11.): ob 18.00 v Zgoniku: Kras ZKB - Eppan moška b2-liga Proti Sarmeoli zelo dragocena zmaga Krasa v boju za obstanek Kras - Sarmeola 5:1 Simoneta - Luzzi 3:0 (11:6, 11:6, 11:3), Rotella S. - Schuster 0:3 (6:11, 11:13, 5:11), Rotella M. - Simonetti 3:2 (11:8, 5:11,8:11, 11:8, 11:7), Simoneta - Schuster 3:2 (8:11, 11:6, 11:6, 4:11, 11:6), Rotella M. - Luzzi 3:0 (11:4, 11:2, 11:4), Rotella S. - Simonetti 3:1 (11:5, 7:11, 11:4, 15:13) V soboto so krasovci osvojili zelo pomembni točki v boju za obstanek: premagali so namreč neposrednega tekmeca Sarmeolo, ki je doslej na lestvici zbral isto število točk kot zgo-niški fantje. Vsaka tekma bo za naše pingpomgaše zelo pomembna, saj v tako izenačenem prvenstvu je lahko vsaka tekma odločilna. V srečanju med najboljšima igralcema ekip je Bojan Simoneta po zelo izenačeni tekmi premagal veterana Schusterja. Slednji izvaja zelo rotirane udarce in na backhand strani odlično blokira z bunkicami. Bojan je tokrat igral res dobro in strl odpor nasprotnika. Ostali igralci nasprotnikove ekipe so bili slabši od krasovcev. Precej težav je starejšemu bratu Rotella povzročal Simonetti, ki je s počasnimi udarci malo grešil. V odločilnem nizu je Michele zbral vse svoje moči in zmagal. Stefano Rotella je v zadnji tekmi večera premagal Simonettija. V zadnjem setu mu je uspelo spraviti v svojo korist šesto match-žogico. Zgoniški fantje bodo naslednji teden igrali proti moštvu San Giovanni, za katere igra stari znanec Mucignat. Po kakovosti sta si ekipi enakovredni, tako da bo dvoboj izenačen. (T.F.) Ostali izidi 4. kroga: San Dona' : Villazzano 5:0, Settimo : Lavis 5:1, Marling : Sarnthein 1:5, Marostica : Duomofolgore Treviso 5:4. Vrstni red: Sarnthein Raffeisen in San Dona' 8, Marostica in Settimo 6, Kras in marling 4, Sarmeola in Treviso 2, Lavis in Villazzano 0. Prihodnji krog (14.11.): ob 16.00 Settimo : Kras. hokej na rolerjih - AMiga Poletovcem se morda obetajo boljši časi Poletovi hokejisti nastopajo v letošnji A1-ligi s pomlajeno in objektivno oslabljeno postavo, zato je prva zmaga, ki so jo dosegli preteklo soboto v Turinu proti direktnemu tekmecu za obstanek nadvse dobrodošla in tudi zelo pomembna, če vemo, da bo letos direktno izpadlo iz lige le zadnje uvrščeno moštvo. K uspehu je prav gotovo dosti prispeval tudi Blejc Boris Strašnik, ki je v Turinu opravil letošnji krstni nastop in dosegel tudi dva gola. Veliko zaslug za zmago imata tudi Do-riana De Iaco (3 zadetki) in vratar Andrea Galessi. Varovanci trenerja Acija Ferjaniča so na tej tekmi igrali skoraj brezhibno, lahko si očitajo le, da so prejeli gol, ko so bili v številčni premoči. Do novih točk bodo skušali po-letovci priti tudi v naslednjih krogih. Prihodnjo soboto bodo na Pi-kelcu gostili »gusarje« iz Civita-vecchie, nato pa ju čakata še dvoboja proti Ferrari in Fondiarii. Skratka, po dolgem obdobju suhih krav, se moštvu obeta nekoliko bolj sončna prihodnost. Izidi 5. kroga: Edera Belletti -Fondiaria Sai Invicta 10:0, Draghi Turin - ZKB Kwins 4:6, Liosn Arezzo - Asiago Vipers 4:8, Civitavecchia - Monleale 9:2, Diavoli Vicenza - Ferrara Hockey 3:2. Vrstni red: Edera Belletti 12, Diavoli Vicenza 10, Asiago Vipers in Milano 24 Quanta 9, Pirati Civitavecchia in Lions Arezzo 7, Mon-leale, Ferrara in Fondiaria 4, ZKB Kwins 3, Draghi Turin 0. Prihodnji krog (14.11): ob 21.00 na Pikelcu ZKB Kwins - Civitavecchia. □ Obvestila PLAVANI KLUB BOR sporoča, da zaradi velikega povpraševanja ponovno odpira vpise v tečaje prilagajanja v bazenu pri Danevu na Opčinah. Za prijave in informacije 3341384216 (Andreina). SK DEVIN vabi na praktični prikaz tehnike za pripravo smuči, ki bo potekal ob priliki smučarskega sejma danes, 10.novembra ob 19.uri v Sesljanu 41/d. AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite na sedežu društva ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel.: 3475292058 (SK Brdina), 347-4421131 (Valentina Suber), www.skbrdina.org,info@skbrdina.org. SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični stezi v Nabrežini vsako soboto in nedeljo zjutraj z društvenimi učitelji. Tretja izmena bo od sobote 14. novembra do nedelje 6.decembra. Možnost najema smučarske opreme. Vpisovanja na info@skdevin.it ali na 040 209873. ( v v Lezeca odbojka Torek, 10. novembra 2009 2 3 1 B Torek, 10. novembra 2009 ODBOJKA / tekma kroga - Derbi med Kontovelom in Govolleyjem v ženski D-ligi Oboji še niso pokazali tega, kar bi želeli Pri Kontovelu preveč napak - Pri Govolleyju računajo na povečan doprinos Černičeve fipav - Potres Zakaj je odstopil del odbora Približno eno leto. Toliko je trajal lani izvoljeni deželni odbor odbojkarske zveze Fipav, ki ga je še četrtič zapored vodil Renzo Cecot. Pet odbornikov, med katerimi je tudi Ivan Peterlin, se je namreč prejšnji teden odločilo za nepreklicni odstop, kar pomeni, da bodo morala deželna društva v kratkem izbirati novo vodstvo. Kaj pa je slovenskega odbornika zveze Fipav in njegove kolege Silvana Zillija, Ascania Cosmo, Alessandra Michellija in Franca Ros-sata privedlo do odstopa? »V odboru je vladalo določeno nelagodje, ki je trajalo že dolgo, nezadovoljstvo pa je bilo iz meseca v mesec večje. Ni bilo nobenih večjih sporov, ozračje pa vendarle ni bilo konstruktivno. Novi odborniki so prinesli veliko svežine in novih idej, a jih predsednik ni upošteval in je v bistvu zvezo vodil sam. V prejšnjem mandatu je bilo povsem drugače, takega nezadovoljstva ni bilo zaznati,« je povedal Peterlin, ki je tudi poudaril, da odstop večine odbornikov nikakor ni posledica neurejenih finančnih razmer, saj je s tega vidika deželna zveza vedno zelo dobro poslovala. Za odstop se je prvi odločil podpredsednik Zilli, ki je že več let vodil deželni mladinski kvalifikacijski center. Odbor se je zavzemal za neke vrste prenovo tega centra, zato da bi dal nov zagon predvsem moški odbojki, zadnje predsednikove odločitve v zvezi s tem pa niso bile skladne s to usmeritvijo. Tudi na sestanku odbora s pokrajinskimi predsedniki zveze Fipav je prišlo do izraza nezadovoljstvo marsikaterega deželnega društva. Ko so odborniki presodili, da lani izvoljeno vodstvo pod takimi pogoji ne more zdržati štiri leta, so se odločili, da je najboljše, da se čim prej razpišejo nove volitve in so zato odstopili že zdaj. Kdo bodo novi kandidati in če bo dolgoletni predsednik Cecot še kandidiral, zaenkrat ni jasno, volitve pa bi morali razpisati že v roku kakih dveh do treh mesecev. Slovenski derbi v ženski D-ligi med Kontovelom in Govolleyjem, ki sta ga ekipi odigrali v soboto pri Briščikih, je pripadel izkušenejšim in starejšim Kontovel-kam s končnim izidom 3:1. Igra obeh ekip je bila sicer posejana s številnimi napakami, Kontovel pa je bil predvsem v obrambi in napadu učinkovitejši. Trenerka Tania Cerne je bila s prvim polnim izkupičkom točk seveda zadovoljna (v prejšnjem krogu je Kontovel zmagal s 3:2 in zato osvojil dve točki), še vedno pa jo igra svojih varovank ni prepričala: »Še vedno nismo igrale zadovoljivo. Preveč smo grešile, tako da je Govol-ley lahko nizal točke. Že vnaprej smo vedele, da bo zmagovalec tisti, ki bo manj grešil. Tretji niz, ki smo ga izgubile, to potrjuje. Predvsem v obrambi smo bile v tretjem nizu manj precizne, zgrešile smo tudi tri zaporedne sprejeme; obenem mislim, da je takrat nastopilo tudi malo treme.« Trenerka je bila zadovoljna z igro v bloku, s katerim so večkrat zaustavili Isabel Mama. Še vedno pa so bili servisi premalo napadalni. »Šele Tereza (Pertot, op. a.) je v končnici dokazala s tremi asi, kako pomemben je ta element,« je še poudarila trenerka. Na der-biju sta v napadu bili najprodornejši Bu-kavčeva in Verša, prek kril pa so imele kon-tovelke več težav. V obrambi je Vera Bal-zano dobro nadomestila standardnega li- SEDMERKA TEDNA Pri Valu Imsa je bil ta teden najboljši na igrišču korektor Michele Ombrato, ki je v treh setih dosegel kar 19 točk, skoraj toliko kot vsi njegovi soigralci skupaj. V moški C-ligi se je ta teden izkazal tudi Slogin libero Nicholas Privileggi, ki je bil odličen v obrambi in na sprejemu, na mreži pa je bil na tekmi proti Il Poz-zu/Remanzaccu najboljši David Cettolo (20 točk). Pri ženskah sta bili med najbolj zaslužnimi za zmago slogašic v Reani Staška Cvelbar, ki je morala tokrat igrati kot libero, in podajalka Daniela Ciocchi, ki je veliko pripomogla k preobratu po porazu v tretjem nizu. Na derbiju proti Govolleyu je Kontovelova poda-jalka Tereza Pertot zelo dobro vodila svojo ekipo, dosegla pa je tudi veliko točk (9). Na mreži je bila zelo učinkovita Sabrina Bu-kavec (24). Kontovelov blok (na sliki Sabrina Bukavec in Meta Starc) je večkrat zaustavil kapetanko Govolleya Isabel Mania (levo) kroma bera Nežo Kapun, ki bo morala še počivati: »Imam kronično oteklino, ki je nastopila zato, ker sem od vedno s padci preveč obremenjevala koleno. Treniram, vendar brez obremenitev. Veseli me, da je moje mesto prevzela mlada igralka. V obrambi smo dobre, le v sprejemu imamo včasih zaradi padca koncentracije nekaj težav,« je obrazložila Kapunova. NAŠE ŠTEVILKE Top scorerji tedna Moški: Cettolo (Sl) 20, Ombrato (V) 19, Romano (Sl) 13, Terčič (O) in Kante (Sl) 12. Ženske: Bukavec (K) 24, I. Černic (G) 19, Verša (K) in Fazarinc (Sl) 17, Spanio (Sl) in Petejan (G) 11. Skupno Moška C-liga: Ombrato (V) 76, Cettolo (Sl) 59, Komjanc (O) in Valentn-čič (O) 49, D. Faganel (V) 48, Terčič (O) 44, Testen (So)42, Juren (So) 36, Taučer (Sl) 34, I. Černic (So) 33. Moška D-liga: Boschini 42, Kuštrin 37, Bernetič 32, Braione 25, Juretič 17. Ženska C-liga: Fazarinc (Sl) 53, Fle-go (B-B) 46, Spanio (Sl) 43, La Bianca (Sl) 39, Vodopivec (B-B) 31, Ba-budri (Sl) in Spetič (B-B) 27, Della Mea (B-B) 23. Ženska D-liga: Bukavec (K) 73, Verša (K) 55, Manià (G) 39, Da-nielis (G) in I. Černic (G) 36, Bressan (G) 31, Micussi (K) 24, Pete-jan(G) in Lisjak (K) 23. Po ugodnem koledarju in dveh zaporednih zmagah pa je tokrat Govolley izgubil. »Razočaral me ni rezultat, ampak predvsem pristop igralk do tekme. Razloge za naše napake iščemo vedno drugje, namesto da bi si prevzeli svoje odgovornosti in reagirali na lastnih napakah. Kar smo prikazali je to, kar zdajle v okrnjeni postavi zmoremo,« je pojasnil trener Rajko Petejan, ki lahko računa le na sedem igralk. Ob boleznih goriško ekipo pestijo tudi poškodbe: nazadnje si je prst poškodovala standardna napadalka Giulia Bressan, Giada Giuntoli pa še okreva po zvinu gležnja. Razloge za tako stanje pa trener Petejan išče v osnovi: »Naše težave so odsev tega, da pred prvenstvom nismo sestavili dovolj številčne ekipe,« je bil kratek trener. V soboto na derbiju je bila Ilaria Černic edina, ki je spravljala v težave Kontovelov blok in obrambo, trener pa pravi, da še ni v optimalni formi. Zaradi študijskih obveznosti v Vidmu ne trenira redno, pri Govolleyu pa računajo, da bo njen doprinos iz kroga v kroga večji. Tekmo si je ogledala tudi trenerka Bora Betty Nacinovi, ki je poudarila, da je bila glavna razlika med ekipama predvsem v želji do zmage in zagrizenosti: »Kontovel je bil obenem boljši v obrambi, v napadu pa je razliko delala Bukavčeva.« (V.S.) 1. ženska divizija - Na Goriškem in Tržaškem Tokrat vse ekipe praznih rok, slogašice pa so vsaj prišle do točke Na Goriškem Soča Pizzeria Frnažar - Ronchi 0:3 (21:25, 10:25, 18:25) SOČA: Beuciar 5, Camauli 1, Černic 6, Gabbana 6, Gallizia 3, Marussi 0, Piras 0, Povšič 0, Zavadlav 3, Nanut, Bru-mat, Turus (L). Trener: Paola Uršič Sočanke so tokrat gostile odbojka-rice iz Ronk, ki sodijo gotovo med najboljše ekipe. Z izjemo drugega seta, v katerem so slabo sprejemale in napadale, so se domačinke dobro upirale boljšim nasprotnicam. V prvem nizu so s svojo požrtvovalnostjo nadoknadile že visok zaostanek, žal pa je bil Ronchi v končnici pri-sebnejši. V zadnjem setu pa so bili na koncu odločilni dobra obramba in učinkoviti napadi nasprotnic. Vrstni red: Ronchi 12, Millenium Azzurra/Farra 9, Villesse in Cormons 8, Soča Pizzeria Frnažar, Pieris/Vivil in Capriva 6, Millenium Lucinico 3, Tur-riaco 2, Grado, Staranzano, Mossa, Mo-rarese, Fincantieri (Ronchi, Soča s tekmo več, Pieris in Grado z eno, Morarese z dvema tekmama manj). Na Tržaškem Coselli - Breg Alta Informatica 3:1 (25:20, 22:25, 26:24, 25:23) BREG ALTA INFORMATICA: Co-larich, De Rota, Mauro, I. Pettirosso, San-cin, Stepančič, Sternad, Zeriali, Zobec, U. Pettirosso (L). Trener: Gabriele Talotti Bregove odbojkarice so nekoliko nepričakovano izgubile proti Coselliju, ki sicer ima v svojih vrstah tudi Marianno Puzzer, ki je nekoč igrala tudi v B-ligi, na splošno pa ni bil boljši od njih. Po slabšem začetku so vsekakor Brežanke reagirale, zelo dobro sprejemale in branile (izkazala se je predvsem Ulyana Petti-rosso), pa tudi blok je bil učinkovit. Na žalost so bile v odločilnih trenutkih premalo odločne in si niso več upale napadati na moč. OMA - Sloga Dvigala Barich 3:2 (25:18, 23:25, 26:24, 23:25, 15:12) SLOGA DVIGALA BARICH: Cernich 0, Goruppi 7, Kralj 1, Malalan 3, Mau-rovich 14, Milkovič 3, Pertot 1, Michela Spangaro 8, Teresa Spangaro 11, Valič 1, Barbieri (libero 1). Trener Martin Maver Nedeljska tekma je trajala skoraj dve uri, že iz rezultatov v posameznih setih pa je razvidno, da je bila izredno izenačena. Pred številno publiko (tekmo so si ogledali navijači obeh ekip) sta se obe mladi ekipi borili za vsako žogo, po borbenosti in prizadevnosti so bile naše igralke celo boljše. OMA je sicer predvajala boljšo in bolj dovršeno igro, Slogašice pa so bile bolj agresivne na servisu in zelo gibčne v obrambi. V ključnih trenutkih pa so zagrešile kako naivno napako preveč, tako da je zmaga domačink zaslužena, osvojena točka Sloge Dvigala Barich pa poštena nagrada za prikazani nastop. Ostali izidi: Volley 3000 - Libertas 3:1, Altura - Volley Oma 3:0, Cus - S. Andrea odigrana sinoči, Killjoy - Virtus bo 21.11. Vrstni red: Sloga Dvigala Barich 4, Virtus, Libertas, Coselli, Cus, Volley 3000 in S. Andrea, Altura 3, Oma 2, Killjoy, Volley Oma, Breg Alta Informatica 0. (Killjoy z dvema, Virtus, Cus in S. Andrea s tekmo manj). Moška C-liga izidi 4. KROGA FerroAlluminio - PAV Natisonia 0:3, Fincantieri - Prata 1:3, Val Imsa CUS Trieste 3:0, Olympia Fer-Style - Basiliano 0:3, Porcia - Buia 3:1, Sloga - Il Pozzo 1:3 , Soča ZBDS ni igrala Prata 4 4 0 12:2 12 Buia 4 3 1 12:3 11 PAV Natisonia 3 3 0 9:2 9 Il Pozzo 4 3 1 10:7 B Basiliano 4 2 2 10:6 B Soča ZBDS S 2 1 7:5 6 Ferro Alluminio 3 2 1 6:6 5 Val Imsa 4 1 S 6:9 4 Fincantieri 3 1 2 5:6 3 Olympia Fer-Style 4 1 S 4:10 S CUS TS 4 1 3 4:10 3 Porcia 4 0 4 3:12 0 Sloga 4 0 4 2:12 0 PRIHODNJI KROG: PAV Natisonia - Fincantieri, Prata - FerroAllimionio, Basiliano - Val Imsa (14.11. ob 20.30), Soča ZBDS - Olympia Fer- Style (14.11. ob 20.00), l Pozzo - Porcia, Buia - Sloga (14.11. ob 20.30), CUS bo prost. Moška D-liga izidi 4 KROGA Altura - Cervignano 3:0, San Sergio - Cordenons, Broker - Naš prapor 3:0, Lignano - Travesio 3:0, Vivil - Reana, 3:0 Pippoli in Volley Club TS nista igrala Lignano 3 3 0 10:4 9 Vivil 3 3 0 9:2 B Travesio 3 2 1 B:B 7 Pippoli UD 3 2 0 6:2 6 Volley Club 3 2 1 B:6 6 Altura 3 2 1 7:5 5 Broket TS 3 1 2 5:6 3 Cordenons 3 1 2 5:7 3 Reana 3 1 2 6:11 3 Naš prapor S 1 2 5:11 S San Sergio 2 1 1 3:5 2 Cervignano 3 0 3 4:9 1 PRIHODNJI KROG Cerv ignano - Pippoli, Naš prapor -San Sergio (14.11. ob 20.30), Volley Club - Broker, Reana - Lignano, Travesio - Vivil, Altura in Cordenons bosta prosta 4. krog Val Imsa in Sloga List edina uspešna Val Imsa je tako kot Olympia teden pred njim prvo zmago v letošnji C-ligi dosegel proti tržaškemu Cusu, ki je v primerjavi z lansko sezono precej slabši in je torej eden glavnih kandidatov za izpad. Makučevi varovanci so se prvič pomerili s slabšo ekipo in takoj dokazali, da so precej boljši in da torej ne sodijo med tista moštva, ki se morajo boriti za obstanek. Kljub rahlemu padcu koncentracije v drugem nizu njihova zmaga nikoli ni bila pod vprašajem. Zelo blizu prve točke v prvenstvu je bila v soboto Sloga, ki je bila tri sete povsem enakovredna Il Pozzu/Reman-zaccu. Slogaši so se izkazali s svojo borbenostjo in dokazali, da jih v bistvu od najboljših ločijo le izkušnje, prav neizkušenosti pa gre pripisati napake v končnicah, brez katerih bi bil lahko končni razplet tudi drugačen. S tako igro pa bodo gotovo prej ali slej prišli do točk. Najslabše se je tokrat odrezala Olympia Fer-Style, ki je gladko izgubila proti Basilianu. Polovico tekme so Je-rončičevi varovanci igrali premalo zbrano, na splošno pa niso dovolj natančno sprejemali ali branili, tako da so zaradi tega na drugo stran mreže večkrat šle prelahke žoge. Zanimivo pa je, da je Olympia naredila kar šestnajst napak manj kot proti Cusu, ki pa ga je premagala. V ženski C-ligi se je druge zmage veselila Sloga List, ki je v Reani odigrala zelo značajno tekmo. Močno okrnjene De Waldersteinove varovanke pa so srečanje celo zaključile s sistemom 4:2, ki se je izkazal za najbolj uspešnega, saj so borbene slogašice z njim igrale zelo učinkovito. Položaj na lestvici je zdaj boljši, po tej poti pa bo treba nadaljevati. Izhoda iz krize ni še našla združena ekipa Bora in Brega, ki na gostovanjih igra precej slabše. Res je, da sta Talmassons in Sangiorgina boljša od System Volleya in Pordenona, kljub temu pa je v prvem in tretjem krogu Bor/Breg deloval veliko bolj borbeno, kar je še zlasti prišlo do izraza v obrambi. Problem predstavljata tudi premalo učinkovita servis in napad. Na črn dan je naletel v D-ligi Naš prapor, ki je sicer pomembno srečanje v boju za obstanek odigral v zelo okrnjeni postavi, kljub temu pa bi moral proti mladim Tržačanom Several City Brokerja doseči več. Brici pa so bili premalo agresivni in preveč zmedeni, da bi lahko premagali domačine. v ŽENSKA C-LIGA IZIDI 4. KROGA RojalKennedy - Sloga List 2:3; Volleybas - Blu Pordenone 3:0 S.Andrea - Chions 3:1, Sangiorgina - Bor Breg Kmečka banka 3:0, Millenium - Martignacco 3:1, Pordenone - Tarcento 3:1, Talmassons - System Volley 3:0 Sangiorgina 4 40 12:0 12 Talmassons 4 3 1 11:3 10 Chions 4 3 1 10:14 9 Millenium 4 3 1 9:4 9 Pordenone 4 3 1 10:5 9 Martignacco 4 3 1 10:6 B S.Andrea 4 3 1 10:6 B Sloga List 4 22 7:9 5 RoyalKennedy 4 1 3 7:11 4 Volleybas 4 1 3 5:9 4 System Volley 4 1 3 5:10 4 Tarcento 4 1 3 5:11 2 Bor Breg KB 4 04 1:12 0 Blue PN 4 04 0:12 0 PRIHODNJI KROG Sloga List -Volleybas (14.11 ob 20.30), Blu PN - RojalKennedy, Chions - Sangiorgina, Martignacco - S. Andrea, Bor »Breg Kmecka banka - Millenium, System Volley - Pordenone, Tarcento -Talmassons. v ŽENSKA D-LIGA izidi 4. KROGA Pradamano Vivil 0 :3, Buia - Cordenons 1:3, Kontovel - Govolley Kmečka banka 3:1, Carnia - Altura 3:2, Mossa - Volley Gemona 0:3, Rizzi - Fincantieri 3:0 , Trivignano - Azzano 3:0 Vivil 4 4 0 12:1 12 Trivignano 4 3 1 11:3 10 Rizzi 4 3 1 9:3 9 Volley Gemona 4 3 1 9:4 9 Cordenons 4 3 1 11:6 9 Volley Carnia 4 3 1 10:7 7 Buia 4 2 2 7:6 6 Azzano 4 2 2 7:B 5 Govolley KB 4 2 S 7:8 5 Kontovel 4 2 2 7:9 5 Pradamano 4 1 3 5:10 4 Altura 4 0 4 4:12 2 Mossa 4 0 4 2:12 1 Fincantieri 4 0 4 0:12 0 PRIHODNJI KROG: Vivil - Buia, Cordenons - Pradamano, Govolley KB - Carnia (14.11. ob 20.30), Volley Gemona - Kontovel (14.11. ob 20.00), Altura - Mossa, Azzano - Rizzi, Fincantieri - Trivignano. Torek, 10. novembra 2009 odbojka Zmage in porazi na Goriškem / ŠPORT konjski šport - Državni prvenstvi v Pisi in Rimu V državni vrh sta se zavihteli dve Slovenki Irina Počkar (Dolga krona) prva v treku, Jasmin Franza 4. med mladinkami v krosu '¿QSfïJ i JJv " v' - - -T "i* * -.S^ um* i rk i Jf fJJ \ m TmJT _ -i -i t- V« m M i t M . jji A k tem m ••-il®»;- ■f - j i jX'^Ääf ■wohnm i Mmm Irina Počkar z Nabuccom v Pizi državna prvakinja v treku v 4. kategoriji Jasmin Franza s konjem Ronaldom 4. med mladinkami na državnem prvenstvu v krosu pri Rimu Mladi slovenski ljubiteljici konjskega športa sta se v preteklih dneh zavihteli v državni vrh. Devetnajst-letna tekmovalka slovenskega društva Dolga krona Irina Počkar je na državnem prvenstvu v trekkingu v Pisi osvojila prvo mesto v 4. kategoriji, kar je njen prvi naslov med članicami in je po besedah duše kluba Andreja Kosmača njen doslej najboljši rezultat sploh. Zmaga je sad izjemno uspešne sezone, v kateri je Irina s svojim konjem Nabuccom intenzivno in požrtvovalno trenirala, tako da je njen uspeh v Pisi povsem zaslužen, čeprav je imela tudi kanček sreče, saj je do zadnje etape na lestvici vodil njen klubski tovariš Alessio Sauroni, ki pa je zaradi napake naposled zdrsnil na končno 10. mesto. »Zelo sem zadovoljna tudi, zato, ker je bila konkurenca precej močna. Pred odhodom v Piso nisem pričakovala zmaga, ampak uvrstitev med prvih pet. Letos sem zelo dosti trenirala, skoraj vsak dan, in tudi dosti tekmovala, kar se je obrestovalo,« je povedala študentka menedže-menta v Kopru. Drugi uspeh prihaja s področja konjskega krosa. Na državnem prvenstvu cross country v kraju Pratoni del Vivaro pri Rimu je namreč 16-letna članica kluba Quadrifoglio iz Palma- nove Jasmin Franza s konjem Ronal-dom po dveh preizkušnjah osvojila odlično 4. mesto med mladinkami v zahtevni 2. kategoriji. »Z rezultatom sem zelo zadovoljna. To je moj najboljši uspeh na državni ravni. Na tekme sem se letos intenzivno pripravljala; poleti sem mesec dni preživela v Taipani pri Vidmu, kjer sem trenirala, konj pa je vseskozi sledil dieti,« je pojasnila Jasmin, ki je zato opustila redno treniranje rolkanja pri kriški Mladini. Proga na državnem prvenstvu, ki je merila približno 2 kilometra, je bila posejana s 16 do 18 ovirami, opraviti pa jo je bilo treba v točni hitrosti in času (ne prehitro, ne pre- počasi). Jasmin je imela po dveh preizkušnjah 3,5 sekund časovnega razmaka, tako da ji je pripadlo 4. mesto med 11 tekmovalci. »Na teh tekmah veliko vpliva tudi sreča, saj odločajo o končni uvrstitvi stotinke,« je še dodala Jasmin, ki je bila letos tudi deželna prvakinja v kompletu in druga na absolutni lestvici 2. kategorije. Na državnem prvenstvu sta nastopila tudi dva člana Dolge Krone. Odličen je bil Modesto Trevisan (konj Onyx), ki je - prav tako v 2. kategoriji, a med člani - obe progi prejahal najboljše in prepirčljivo zmagal. Celeste Verona pa je bila manj uspešna in se je morala zadovoljiti z 11. mestom. UNDER 16 MOŠKI Triestina Volley - Olympia Hlede A. I. 3:0 (25:13, 25:17, 25:18) OLYMPIA HLEDE A.I.: Palazza, Vo-grič, Persolja, Brusa, Winkler, Montrone, Škerk, Vizin. Trener: Andrej Berdon Goričani so na gostovanju v Trstu igrali brez prave motivacije. Zelo slabo so sprejemali, tako da je podajalec Winkler zelo težko gradil igro, prvouvrščena Triestina Volley pa je negotovosti Olympie spretno izkoristila. Naši odbojkarji pa so tudi ogromno grešili. Samo v zadnjem setu, v katerem so sicer dosegli največ točk, so naredili kar 19 napak, zato je bilo res nemogoče zmagati. Ostali izid: Sloga Tabor - Prata bo 19.11. ob 18.40 v Repnu. Vrstni red: Triestina Volley 9, Il Pozzoin Cervignano 6, Fincantieri 5, Prata, Gemona, Torriana, Olympia Hlede A. I. in Cordenons 3, Sloga Tabor 1, Win Volley in Aurora 0. UNDER 14 ŽENSKE Na Goriškem Mariano - Soča 0:3 (8:25, 9:25, 18:25) SOČA: Abrami 0, Berlot 1, Černic 2, Cotič 9, F. Malič 7, M. Malič 8, Peressini 7. Trener: Štefan Cotič Mlade Sočanke so zaigrale zelo zbrano in z dobrim servisom večkrat spravile v težave sprejem domače ekipe. Dosegle so kar 13 asov, izkazale pa so se tudi v obrambi. Na splošno so zelo malo grešile in dokazale, da so tehnično boljše od nasprotnic, pa čeprav so tokrat igrale v okrnjeni postavi, saj odbojkarska zveza še ni potrdila registracije za pet igralk iz Mirna, ki so se letos pridružile Soči. Olympia Bandelli Rože Fiori - Grado 0:3 (23:25, 20:25, 20:25) OLYMPIA BANDELLI ROŽE FIORI: Speranza, Srebrnič, Keber, Terpin, Terčič, Pahor, Stella, Bandelj, Marassi, Winkler, Car-gnel, Trevisan, Braini, Kosič. Trenerka: Meta Okroglič V prvem krogu so mlade odbojkarice Olympie zaigrale so zelo borbeno, na koncu pa je vse tri točke osvojil Grado, ki je bil v vseh elementih boljši. Domačinke so vsekakor z nastopom zadovoljile. mladinska odbojka - Under 18 ženske na Tržaškem Derbi v Repnu pripadel borovkam Under 16: obe ekipi našega mestnega društva sta se uvrstili v skupino zmagovalk, usoda Kontovela/Sokol pa je zdaj odvisna od drugih ekip - Soča Rast naletela na visoko oviro UNDER 18 ŽENSKE Tržaško-goriško prvenstvo Skupina A Kontovel/Sokol - Triestina Volley 3:2 (15:25, 28:26, 25:21, 19:25, 15:5) KONTOVEL/SOKOL: Gregori 16, Zavadlav 15, Ravbar 9, Cibic 5, Ferluga 5, Starc 4, Ghezzo 1, Škerlavaj 0, Paoli, Briščik, Turco (L). Trener: Sandra Vitez Odbojkarice združene ekipe so bile uspešne tudi v drugem krogu, tokrat pa so morale svojim nasprotnicam, ki so se izkazale v napadu, servisu in obrambi, prepustiti točko. Varovanke Sandre Vitez bi lahko vsekakor osvojile vse tri točke, žal pa so v četrtem nizu igrale premalo zbrano. Na srečo so nato v tie-brea-ku reagirale, pokazale veliko željo po zmagi in Triestino Volley nadigrale. Začetek srečanja sicer ni obetal nič dobrega, saj so nasprotnice brez težav osvojile uvodni niz, v nadaljevanju pa je Kon-tovel/Sokol s spremenjeno diagonalo podajalka-korektor (Niko Škerlavaj in Carol Ghezzo sta zamenjali Barbara Ferluga in Ivana Starc) zaigral veliko bolj učinkovito. Volley 3000 - Kontovel/Sokol 3:2 (25:15, 20:25, 25:20, 15:25, 15:7) KONTOVEL/SOKOL: Cibic 5, Ferluga 2, Ghezzo 8, Gregori 2, Ravbar 8, Škerlavaj 1, Starc 13, Zavadlav 7, Pao-li. Trener: Sandra Vitez Igralke združene ekipe Kontovela in Sokola so v tretjem krogu nepričakovano izgubile proti Volleyu 3000, ki nikakor ni boljši od njih. Na žalost so igrale preveč nihajoče, poleg tega pa se je poznalo, da je morala bolna Asja Gregori zaradi vročine že po nekaj točkah z igrišča. Najboljše so varovanke Sandre Vitez igrale v četrtem setu, v zadnjem pa so nato vajeti igre prepustile domačinkam in se morale zato zadovoljiti le s točko. Vrstni red: Kontovel/Sokol 6, Volley 3000 5, Libertas in Millenium 3, Triestina Volley 1, Breg in Killjoy 0 (Kontovel/Sokol s tekmo več, Killjoy, Libertas in Millenium s tekmo manj). Skupina B Sloga Dvigala Barich - Bor Kinemax 0:3 (22:25, 13:25, 17:25) SLOGA DVIGALA BARICH: Ca-brelli 0, Lorenzi 0, N. Malalan 0, T. Malalan 0, K. Pertot 0, T. Pertot 3, Spangaro 11, Stancich 3, Valič 7, Barbieri (L). Trener: Martin Maver BOR KINEMAX: Cella 12, Kneipp 5, Miloševič 4, Pučnik 18, Visintin 3, Zonch 3, Žerjal 0, Grasso, Viviani, Hauschild (L). Trenerka: Betty Nacinovi V derbiju v Repnu so zasluženo osvojile vse tri točke borovke. Kljub svoji mladosti gre namreč za že rutinirano in zelo dobro uigrano ekipo, ki predvaja lepo in dinamično odbojko. Pri Slogi Dvigala Barich pa se pozna, da je to skupina, ki pravzaprav ne trenira skupaj in je torej še neuigrana, je pa to tudi sestav izkušenejših igralk in začetnic. Kljub temu so se slogašice dobro upirale gostjam, ki pa so bile objektivno boljše. V prvem setu je Bor takoj visoko po-vedel (7:2, 16:8), na kar so slogašice odločno reagirale in omilile razliko. Drugi niz je bil stalno v rokah plavih, tretji pa povsem izenačen do izida 17:17, ko so borovke s serijo dobrih akcij obrnile situacijo v svojo korist. Mimo rezultata samega pa gre izpostaviti, da so tako v eni kot v drugi ekipi nastopale igralke, ki bodo v tej starostni kategoriji ostale tudi v naslednjih sezonah in da torej obe naši društvi dobro skrbita za svoj podmladek. (Inka) Ostali izid: Pieris/Vivil - Virtus 0:3, Altura - S. Andrea bo danes. Vrstni red: Bor Kinemax in Virtus 3, Pieris/Vivil, Sloga Dvigala Barich, Altura in S. Andrea 0 (Altura in S. Andrea s tekmo manj). Na Goriškem Millenium Farra - Soča Rast 3:0 (25:9, 25:20, 25:17) SOČA RAST: Cabrelli 1, Cotič 0, M. Devetak 4, S. Devetak 4, Malalan 4, Mo-setti 3, Pertot 9, Lupin, Čajič, Braini. Trener: Lucio Battisti Združena ekipa Soče in Sloge se je v uvodnem krogu pomerila z Milleniumom Farro, ki je neke vrste selekcija najboljših goriških igralk. Po enosmernem prvem se-tu, v katerem je prišla do izraza neuigra-nost naše ekipe, je bilo srečanje v glavnem precej izenačeno. Najboljše so Battistijeve varovanke igrale v prvi polovici zadnjega niza, ko so tudi vodile 15:10, v nadaljevanju pa se jim je nekoliko zataknilo, nasprotnice pa so bile bolj prisebne in so tako zasluženo slavile. UNDER16 ŽENSKE Na Tržaškem Skupina H Lucchini - Bor A Kinemax 0:3 (10:25, 25:27, 21:25) BOR A KINEMAX: Cella, Kneipp, Miloševič, Pučnik, Rabak, Visintini, Zonch, Žerjal, Hauschild (L). Trener: Betty Naci-novi Tokrat so borovke do zmage prišle težje, kot so pričakovale. Lucchini je namreč igral zelo dobro v obrambi, medtem ko je bil napad naše ekipe nekoliko manj učinkovit. Na mreži sta bili bolj uspešni le Pučnikova in Martina Cella, pohvalo pa zasluži Janja Hauschild, ki je prvič igrala kot libero. Z novimi tremi točkami pa so si plave že zagotovile končno prvo mesto v skupini H. Volley3000 - Sokol/Kontovel 3:1 (25:14, 25:18, 20:25,25:17) SOKOL/KONTOVEL: Brankovič, Budin, Gridelli, Klobas, Micheli, Škerk, Škerl, Vidoni, Villatora, Žerjal, Devetak (L). Trenerka: Lajris Žerjal V odločilni tekmi za uvrstitev v skupino zmagovalk je šlo žal vse narobe, začenši s tem, da je združena ekipa Sokola in Kontovela v pravo telovadnico prišla le 15 minut pred tekmo. V uvodnem nizu so se tako pravzaprav naše odbojkarice še ogrevale, v drugem setu so zaigrale malo boljše, v tretjem pa so končno zaigrale na zadovoljivi ravni in ga z lahkoto tudi osvojile. Na žalost so nato spet popustile. Varovanke trenerke Žerjal niso bile dovolj uspešne v protinapadu, medtem ko so domačinke spretno izkoristile vsako lažjo žogo. Treba je tudi dodati, da je v zadnjem se-tu kar petkrat našo ekipo oškodoval tudi sodnik, to pa ni izgovor za poraz. Nabre-žinke so namreč naredile preveč napak v sprejemu in obrambi. Delno opravičilo za poraz je lahko to, da so kar tri odbojkari-ce igrale kljub lažjim poškodbam prstov, tako da krilni igralki sploh nista blokirali, po-dajalka Vidoni pa že dva tedna zaradi istega razloga slabše trenira. (pera) Vrstni red: Bor A Kinemax 12, Volley 3000 6, Sokol/Kontovel 5, Lucchini 1. Skupina P Libertas - Bor B 0:3 (7:25, 8:25, 14:25) BOR B: Costantini, Furioso, Ghersi, Olivo, Pillepich, Pincer, Pozzo, Pučnik, Ra-bak, Russo, Zonch. Trener: Mitja Gombač Bor B je povratni del kvalifikacij začel s prepričljivo zmago. Zadnjeuvrščeni Libertas, pri katerem igrajo same začetnice, je bil tudi tokrat proti naši ekipi brez moči. Med posameznicami se je tokrat najbolj izkazala Nicole Pillepich. Plave so se z novimi tremi točkami v bistvu že uvrstile v skupino zmagovalcev, saj jim je zdaj dovolj, da na eni izmed naslednjih dveh tekem uspešno zaključijo eno samo akcijo. Ostali izid 4. kroga: Altura A - Triestina Volley B 3:0. Vrstni red: Altura A 12, Bor B 9, Triestina Volley B 3, Libertas 0. 20 Torek, 10. novembra 2009 NOGOMET / elitna liga - Sevegliano je moral priznati premoč Musolinovih fantov Krasov stroj je znova začel mleti nasprotnike Zmaga bi lahko bila še bolj gladka - Kneževičev osmi gol v osmih krogih 8. krog Kras in Vesna: ključni možje so ključ do zmage Kras je po dveh krogih »premora« znova začel hiteti. Skromni Sevegliano se je v Repnu boril do zadnjega, a moral nazadnje priznati premoč Musolinovih varovancev (sicer tokrat je Kras vodil Vidoni, saj je bil trener Krasa diskvalificiran). Ali je slučaj, da je Kras znova zmagal prav na dan, ko se je Kneževič znova vpisal med strelce? Politiki dobro vedo, da se da statistike vedno interpretirati na razne načine, a nihče ne more zatajiti podatka, da je doslej Kras vedno zmagal, ko je Raden-ko Kneževič zadel. Slovenski napadalec le na dveh tekmah ni dosegel vsaj enega gola in, glej ga zlomka, na teh dveh tekmah je Kras dosegel le eno točko. Če ima Kras dve točki prednosti nad prvim zasledovalcem Torviscoso (slednja je z 10 premagala ravno Tolmezzo, ki je Krasu zadal prvi in doslej edini prvenstveni poraz), pa je prednost Vesne nad drugouvrščenim Trieste Calciom še za točko večja. Vesna je še edino slovensko društvo, ki ni okusilo poraza. Po začetnih težavah (v prvih štirih krogih so zbrali šest točk - zmaga in tri neodločeni izidi) so Križani ujeli pravi tempo in na gostovanju v Pozzuolu nanizali četrto zaporedno zmago. Če bodo naslednji konec tedna pred domačim občinstvom premagali še Marti-gnacco, bodo torej »dohiteli« ravno zgoraj omenjeni Kras, ki je v letošnji sezoni v začetnih petih krogih 5-krat zaporedoma zmagal. Če je najbolj odločilen igralec Krasa Kneževič, pa je pri Vesni težje dobiti ključnega igralca. Morda bi to lahko bil Leghissa, ki ni napadalec, a je dosegel že šest golov. Škoda, da bo zdaj odpotoval v Abu Dhabi z italijansko reprezentanco nogometa na mivki. Posrečena izbira, saj v Abu Dhabiju najbrž peska res ne manjka... V zadnjih dveh krogih je Kras osvojil le točko, tako da so nekateri že začeli govoriti o možni Krizi repenskega moštva. V nedeljo pa so Musolinijevi varovanci - na klopi je diskvalificiranega trenerja Krasa sicer zamenjal pomožni trener Dino Vidoni - dokazali, da Kras v tem prvenstvu ne bo muha enodnevnica in da je povsem upravičeno tam pri vrhu. Sevegliano je bil - vsaj v prvi polovici tekme - skoraj brez moči proti razigranim domačim igralcem, ki so v težkih vremenskih razmerah ustvarili nič koliko nevarnih priložnosti. Že pred prvim golom, ki ga je Kneževič dosegel v 16.minuti, je Kras imel kar tri zrele priložnosti, in tudi po doseženem vodstvu so Contento in soigralci nadaljevali z napadi. Vendar Sevegliano je proti koncu polčasa nekoliko nepričakovano izenačil. Krasovi nogometaši so v drugem polčasu igrali bolj s srcem kot z razumom in po desetih minutah so vseeno zadeli z Viglianijem. Sevegliano je poskušal reagirati, a proti močnejšemu nasprotniku ni imel pravih protiorožij. Pa- Krasov nogometaš Gabriele Bernabei je bil tokrat natančen kroma ravan in Vigliani sta zaposlila vratarja gostov, a zmaga je bila v dvomu vse do 91. minute, ko je Bernabei - napadalec Krasa je na mesto Viglianija vstopil na igrišče le nekaj minut prej - s preciznim strelom ukanil številko 1 Sevegliana. Trener Musolino je bil nad zmago skoraj navdušen: »Po mojem so tri osvojene točke bistvenega pomena, saj smo v prvem polčasu igrali zelo dobro, zaslu- žili bi si dvojno prednost, ne pa delni 1:1. V drugem polčasu pa nas je zajela trema. Najbrž sta nam zadnji dve tekmi vlili nekaj treme v kosti, prav zato je zmaga tako pomembna. Mislim, da smo precej pridobili na samozavesti, zmaga pa je zaslužena glede na to, kar smo pokazali v prvem polčasu«, kar zveni nekoliko čudno, saj je bil delni izid prvega polčasa 1:1, drugega pa 2:0 za Kras. 1. amaterska liga - Na gostovanju v Gradežu poraz s 4:3 Za trdoživi Primorec so bile usodne tri enajstmetrovke Za mnoge je Gradež poletno letovišče, na katero te vežejo prijetni spomini. Za Primorec pa je bilo gostovanje v mestecu ob morju vse prej kot pozitivno. Varovanci trenerja Sciarroneja so namreč izgubili s 4:3 proti Gradeseju, nedvomno pa je poraz boleč, saj je domača ekipa, med drugim pepelka prvenstva in doslej še brez zmage, kar 3-krat zadela iz 11-metrovke. Heroj tekme je tako bil domači napadalec Gordini (v preteklosti je igral tudi za Udi-nese), ki je brezhibno izvedel vse tri najstrožje kazni. Trener Primorca Sciarrone se ne spominja, da bi mu že kdaj prej žvižgali kar tri 11-metrovke proti, a bolj kot s sodnikom je jezen nad svojo ekipo, ki je morda podcenjevala nasprotnika. Vsekakor treba tudi podčrtati srčno igro Primorca, ki je bilo stalno prisiljeno nasprotnika zasledovati. Kar trikrat je Micorju in soigralcem Gradese le uspelo uloviti. Prvič z Moscolinom, ki je spretno izkoristil prekratko podajo branilca vratarju, drugič z Micorjem, ki je dosegel res zelo lep gol. Z volejem je s 16 metrov žogo poslal v zgornji kot Gradesejevih vrat. Tretjič je Sodnik v Gradežu Tri enajstmetrovke proti v devetdesetih minutah niso mačje solze. To se je zgodilo na tekmi Gradese - Primorec v Gradežu. Sodnik Manzan iz Vidma je vse tri kazenske strele z bele točke (dve naj bi sicer bili čisti kot solzi) dosodil proti ekipi trebenskega društva, ki je tako iz »lagune« odšla domov brez osvojene točke. Tretji »penal«, pri izidu 3:3, je videmski sodnik dosodil v 91. minuti. Prha je bila tako rekoč še bolj hladna. '_ Peter Emili (Primorec) kroma Gradese dohitel Sau, ravno tako z zelo lepim golom. Takrat je do konca tekme manjkalo še petnajst minut, a Gradese se ni udal in v sodnikovem podaljšku si priigral še tretjo 11-metrovko. Trevisan je zrušil napadalca domače ekipe in je zaradi dvojnega opomina moral zapustiti igrišče. Gordini je bil z bele točke ponovno neizprosen. Primorje že danes Proseško Primorje bo v okviru 3. kroga drugega dela deželnega pokala za 2. AL že nocoj gostovalo v Vižovljah pri Sistiani. Tekma bo ob 20. uri. Juventina (državni pokal) bo jutri gostovala v Miljah pri Muggii (20.30). Mladost pa bo ob istem času igrala v Zagraju. 2. in 3. amaterska liga - Vse tri točke je že v soboto osvojila le Zarja Gaja Primorje ni igralo napadalno Breg le pokazal več od nasprotnika V prvenstvu 2. amaterske lige je pro-seško Primorje potegnilo krajši konec proti vodilni Muglii, ki je na Ervattiju zmagala z 2:0. Primorje tokrat ni igralo dobro. Napad, v odsotnosti prvega strelca Puzzer-ja, je deloval zelo jalovo. Gostje so poved-li s pomočjo Zidarichevega avtogola. Točka pa je mogoče pretesna za dolinski Breg, ki je proti Esperii stalno držal vajeti igre v svojih rokah. Brežani, ki so nastopili z okrnjeno postavo (na pomoč je priskočil tudi Mitja Laurica), so veliko napadali in sodnik je vsaj v dveh primerih spregledal enajstmetrovko v Bregovo korist. Nazadnje je Esperio rešila še prečka, potem ko je silovito streljal Degrassi. Zarja Gaja je že v soboto končno prebila led v gosteh in premagala solidni San Canzian. S to zmago (drugo zaporedno) so se rumeno-modri približali sredini lestvice. Od Brega, ki ga bodo gostili v nedeljo, jih loči le ena točka, od Pri-morja pa dve. Vodilna Muglia pa ima že osem točk prednosti. V 3. amaterski ligi je doberdobska Mladost pri Domju visoko izgubila proti Postave in izidi Diego Krevatin (Breg) kroma ekipi Cgs. »Rezultat je nekoliko nepravičen, saj smo bili povsem enakovredni nasprotniku,« se je potolažil trener Mladosti Fabio Sambo, ki je v nedeljo imel na razpolago le trinajst igralcev. »Številni igralci so poškodovani. Kljub temu so se vsi ostali potrudili in bi lahko na tržaškem gostovanju iztrgali kaj več,« je dejal Sambo. Kras - Sevegliano 3:1 (1:1) STRELCI ZA KRAS: v 16. Kneževič, v 10.dp Vigliani, v 46.dp Bernabei. KRAS: Contento, Paravan (Latin), Tomizza, Giacomi, Sessi, Bagon, Batti, Centazzo, Kneževič, Vigliani (Bernabei), Mosca (Orlando). Trener: Musolino. Pozzuolo - Vesna 1:2 (0:1) STRELCA ZA VESNO: v 1. Donda, v 20.dp Leghissa. VESNA: Dovier, Grgič, Bibalo (De Pasquale), Gulič (Debernardi), Degrassi, Leghissa, Cheber, Donda, Ronci (Visentin), Leone, Stradi. Trener: Veneziano. Juventina - Ponziana 1:0 (1:0) STRELEC ZA JUVENTINO: v 20. Masotti. JUVENTINA: Furios, Morsut, Trevisan, Gerometta (Giannotta), Masotti, Furlan, Radovac, Pantuso, Catanzaro, lansig (Pittia), Stabile (Rosolen). Trener: Tomizza. Villesse - Sovodnje 1:1 (1:1) STRELEC ZA SOVODNJE: v 15. Martellani. SOVODNJE: Burino, Pacor, Tomšič, E.Kogoj (Colapinto), Simone, Trampus, Galliussi (Feri), Bernardis, Portelli, Martellani (Losetti), Stergulz. Trener: Sari. Grádese - Primorec 4:3 (1:1) STRELCI ZA PRIMOREC: v 26. Moscolin, v 12.dp Micor, v 29.dp Sau. PRIMOREC: Trevisan, Sincovich, Ojo, Leghissa, Santoro, Emili (Sau), Di Gregorio (Franceschini), Mercandel, Micor, Udina, Moscolin (Sportiello). Trener: Sciarrone. Breg - Esperia 0:0 BREG: Barbato, Sovic, L. Degrassi, Laurica, Gargiuolo, Bussi, Laghezza , Coppola, Krevatin (Esposito), Borsich, Pernorio. Trener: Petagna. Primorje - Muglia 0:2 (0:2) PRIMORJE: Zuppin, Mihič (Ravalico), Zidarich, Pulitano, Merlak, Tomasi , Ferro (Bullo), Mescia, Colasuonno (Sardoč), Pipan, Siccardi. Trener: Gulič. CGS - Mladost 4:0 (0:0) MLADOST: Custrin, Battistig, Radetič, Zotti, Zorzin, Kobal, Vizintin (De Marchi), Bressan (Benci), Gagliano, Vitturelli, Ferlez. Trener: Sambo. Elitna liga IZIDI 8. KROGA Azzanese - :ontanafredda 2:' , Kras - Sevegliano 3:1, Monfalcone - Pro Fagagna 1:2, Muggia - San Luigi 2:2, Rivignano - Virtus Corno 4:2, Sarone - Pro Cervig nano 0:3, Torviscosa - Tolmezzo 1: 0, Tricesimo - Fincantieri 1:1. Kras Koimpex S e i i 14:6 19 Torviscosa S S 2 1 9:3 17 Fontanafredda S 4 3 1 13:6 1S Tricesimo S 4 3 1 7:6 1S Pro Cervignano S 4 2 2 7:4 14 Pro Fagagna S 3 3 2 9:S 12 San Luigi S 3 3 2 9:S 12 V. Corno S 3 3 2 12:11 12 Fincantieri S 2 3 3 11:12 9 Azzanese S 2 3 3 11:13 9 Monfalcone S 2 2 4 S:S S Rivignano S 2 2 4 7:9 S Tolmezzo S 2 1 S S:9 7 Muggia S 1 4 3 S:10 7 Sevegliano S 1 2 S 6:13 S Sarone S 0 3 S 6:19 3 PRIHODNJI KROG Fontanafredda - Kras Promocijska liga IZIDI 8. KROGA Gemonese - Buttrio 1:3, Juventina - Ponziana 1: 0, Martignacco - Lumignacco 0:2, Pozzuolo - Vesna 1:2, San Daniele - Pro Gorizia 2: , Trieste Calcio - Centro Sedia 4:0 , Union - Staranzano 1:1, Villesse - Sovodnje 1:1. Vesna Ss B O 12:6 iS Trieste Calcio S4 3 1 17:9 1S Buttrio S4 3 1 11:S 1S San Daniele S4 3 1 11:7 1S Juventina S4 2 2 S:7 14 Martignacco S3 4 1 10:9 13 Lumignacco S3 3 2 7:6 12 Union S3 2 3 13:9 11 Ponziana S2 4 2 S:S 10 Gemonese S3 1 4 11:12 10 Staranzano S1 6 1 6:6 9 Pro Gorizia S2 2 4 12:11 S Sovodnje Si B 4 9:12 e Villesse S1 3 4 4:9 6 Centro Sedia S1 2 S 4:13 S Pozzuolo S0 2 6 3:17 2 PRIHODNJI KROG Sovodnje - Juventina, Vesna - Martignacco 1. amaterska liga IZIDI 8. KROGA Azzurra Medea 2:0, Capriva - San Lorenzo 1:4, Gradese - Primorec 4:3, Pro Romans - Fogliano 1:1, Ronchi - Isonzo 1:1, San Giovanni - Domio 0:2, Turriaco Costalunga 1:0, Zaule - Mariano 1:1. Domio S S 2 1 17:S 17 San Lorenzo S 4 4 0 1S:11 16 Pro Romans S 4 3 1 13:6 1S Turriaco S 4 3 1 9:7 1S Zaule S 4 3 1 11:9 1S Fogliano S 3 3 2 13:9 12 Azzurra S 3 3 2 9:S 12 Ronchi S 3 3 2 9:11 12 San Giovanni S 2 3 3 7:S 9 Primorec S 2 2 4 11:12 S Mariano S 1 S 2 7:9 S Isonzo S 1 4 3 7:S 7 Costalunga S 2 1 S S:10 7 Medea S 0 6 2 6:9 6 Capriva S 1 2 S S:14 S Gradese S 1 1 6 7:1S 4 PRIHODNJI KROG Primorec - Turriaco 2. amaterska liga IZIDI 8. KROGA Breg - Esperia 0:0, Chiarbola - Fiumicello 2:2, Opicina Begliano 0:1, Piedimonte - Cormonese 1:1, Primorje - Muglia 0:2, San Canzian - Zarja Gaja 0:2, Sant'Andrea - Romana 3:1 , Sistiana - Pieris 0:2. Muglia S 6 0 2 12:S 1S Pieris S S 2 1 16:S 17 Esperia S 3 4 1 12:S 13 Sistiana S 3 4 1 9:7 13 Cormonese S 3 3 2 13:11 12 Opicina S 4 0 4 10:13 12 Begliano S 3 3 2 11:16 12 Primorje S B 2 B 22:1S 11 Breg S 2 s i 1O:S 11 San Canzian S 3 2 3 12:10 11 Sant'Andrea S 3 1 4 14:16 10 Zarja Gaja S B i 4 9:1s 1O Piedimonte S 1 S 2 S:9 S Chiarbola S 0 S 3 10:16 S Fiumicello S 0 4 4 11:16 4 Romana S 1 1 6 7:13 4 PRIHODNJI KROG Esperia - Primorje, Zarja Gaja - Breg 3. amaterska liga IZIDI 8. KROGA Audax Villa 0:4, Aurisina - Roianese 2:2, Cgs - Mladost 4:0, Montebello - Campanelle 2:0, Mossa - Torre 2:3 , Poggio - Terzo 1:2, Ruda - Lucinico 4:4, Sagrado prost. Terzo S 6 1 1 19:6 19 CGS S S 2 1 19:12 17 Torre S 4 2 2 12:9 14 Montebello S 3 4 1 10:S 13 Ruda S 3 3 2 12:10 12 Sagrado 7 3 2 2 12:9 11 Roianese 7 3 2 2 11:11 11 Mossa 7 3 1 3 13:12 10 Villa S 3 1 4 10:S 10 Mladost 7 2 2 B 7:1B S Lucinico 7 1 4 2 S:10 7 Audax 7 2 1 4 13:1S 7 Poggio 7 1 2 4 7:10 S Aurisina S 1 2 S 7:1S S Campanelle 7 0 3 4 10:16 3 PRIHODNJI KROG Mladost - Aurisina / NOGOMET Torek, 10. novembra 2009 21 promocijska liga - Tokrat brez porazov Vesna brez zastojev Reakcija Sovodenjcev Ekipa kriškega društva zmagala četrtič zapored - Juventina v vse boljši formi Ekipe naših društev v skupini B promocijske lige so v nedeljo zbrale sedem od devetih razpoložljivih točk. Vesna, ki je še nepremagana, je zmagala četrtič zapored, Juventina pa drugič. Sovodenjci pa so v Vi-lešu z neodločenim izidom prekinili negativno serijo dveh zaporednih porazov. Ekipa kriškega društva ostaja po zmagi proti Pozzuolu v Teranzanu prva na lestvici. »Mimo je šlo le osem krogov, tako da še ni pomembno, če smo prvi ali drugi na lestvici,« je uvodoma dejal trener Roberto Veneziano. »Tekma proti zadnjeuvrščene-mu Pozzuolu, kot sem to napovedal, ni bila zgolj sprehod. Nedeljski nasprotnik je igral zelo borbeno. Pozzuolo ima namreč novega trenerja in tudi nekaj novih okrepitev, tako da so tri točke tokrat res zlata vredne,« je komentiral Veneziano, ki je pohvalil vse svoje varovance. V nedeljo Vesna ne bo igrala, ker bo ta teden Michele Leg-hissa odpotoval z državno reprezentanco na mivki na svetovno prvenstvo v Dubaj (SP pod okriljem FIFA se bo začelo 16. in končalo 22. novembra). Ali bo počitek koristen, potem ko je ekipa kriškega društva štirikrat zapored zmagala? »Lepo vprašanje. Ne vem. Mogoče bo, ker nas konec meseca in na začetku septembra čaka pravi 'tour-deforce. V treh tednih bomo namreč igrali kar šest tekem,« je še dodal Veneziano. Vesna bo namreč tekmo proti Martignaccu igrala v sredo, 25. novembra. Delno so zadovoljni tudi v taboru So-vodenj, ki so v Vilešu prekinili niz porazov. »Fantje so dokazali, da se lahko enakovredno borijo proti vsem nasprotnikom. Igrali so borbeno in so dali vse od sebe. Škoda le, da stalno ponavljamo napake, ki so nam nato usodne,« je ocenil predsednik Zdravko Ku-štrin, ki je napovedal, da zdaj čaka Sovo- Vesnin nogometaš Michele Leghissa ta teden odhaja na svetovno prvenstvo nogometa na mivki v Dubaj kroma denjce serija težkih tekem. »Začenši z Ju-ventino, ki jo bomo gostili v soboto v So-vodnjah. Upam, da bo to takrat okreval Alan Reščič, ki je za nas zelo pomemben igralec. Prepričan sem, da bodo fantje še dodatno motivirani za to tekmo,« meni Kuštrin. V soboto prav gotovo ne bo izključenega Trampusa, ki je v nedeljo prejel dvojni opomin. Na sobotni derbi se pripravljajo tudi pri Juventini. Ekipa štandreškega društva je dokazala, da je v dobri formi. Rdeče-beli so za- nesljivo premagali tržaško Ponziano, ki pa je v Štandrežu dokazala, da je trd oreh. Varovanci trenerja Giovannija Tomizze so igrali dobro in so prikazali lep nogomet. Zmagoviti zadetek je dosegel Masotti. »Škoda le, da nam ni uspelo vsaj še enkrat zatresti nasprotnikove mreže. Pantuso je v prvem polčasu zgrešil tudi enajstmetrovko. Sodeč po priložnostih in prikazani igri, je bila naša zmaga povsem zaslužena,« so komentirali v Juventininem taboru. intervju - Mitja Laurica V nedeljo ne bo pobiral oljk Bregov zastavonoša Mitja Laurica iz Doline je sezono začel kot rezerva rezerv. »Po koncu lanske sezone sem izjavil, da bom obesil čevlje na klin. Kljub temu sem v novi sezoni znova začel trenirati, čeprav le enkrat na teden. Predstavnikom društva sem rekel, da bom na razpolago, če bo to res potrebno.« Očitno je bilo treba v nedeljo priskočiti na pomoč. Velja. Na začetku sezone sem pričakoval, da bomo vsaj do januarja ali februarja imeli manj poškodb in bolezni. Zmotil sem se. Na igrišče sem moral stopiti že v nedeljo, saj trener Petagna ni imel na razpolago branilcev. Vsekakor od vsega začetka treniram enkrat tedensko. Kljub temu sem zdržal do konca tekme in fizično nisem imel večjih težav. Doslej ste edino tekmo izgubili le v Miljah? Ali je miljska Muglia, ki je prva lestvici, glavni kandidat za napredovanje? Nisem videl tekme proti Muglii, vsekakor sem prepričan, da ni tako in da gre Muglii doslej kot po olju. Esperia, naš nedeljski nasprotnik, je najbrž boljša ekipa, mogoče ena najboljših v naši skupini. Vsekakor smo proti njim enakovredno igrali in bi lahko brez večjih težav zmagali. Sodnik je vsaj v dveh primerih spregledal enajstmetrovko v našo korist. Nazadnje pa se je Degrassijev strel odbil od prečke. Kam pa lahko meri Breg? V novi sezoni smo pri Bregu precej prenovili in pomladili postavo. Imamo novega trenerja. Euro Petagna je Breg vodil že pred nekaj leti, tako da ga nekateri že dobro poznamo. Dovolj je izkušen in od vsakega igralca zahteva maksimalni pristop. Imamo tudi nekaj dobrih igralcev, ki so igrali v višjih ligah. To so: Krevatin, Snidar in Daniele De-grassi. Prav oni bi lahko bili letos jeziček na tehtnici. Dovolj so izkušeni in so lahko odločilni v pomembnih trenutkih. Žal nas pestijo številne poškodbe, tako da smo doslej vsakič igrali z okrnjeno postavo. V nedeljo bo v Bazovici derbi proti Zarji Gaji. Ali te bomo znova videli na igrišču? Skoraj gotovo, čeprav bi bil moral tudi pobirati oljke (smeh). Prav zaradi službe in dela na domači kmetiji sem se po koncu lanske sezone odločil, da ne bom več igral oziroma bom priskočil na pomoč le, če in ko bo to treba. Nekdanji Bregov trener Davor Vitulič je pri Domiu v 1. AL uspešen, saj so prvi na lestvici. Vitulič je prav tako zelo izkušen trener. Domio je mlada ekipa in delo z mladimi je Vituliču pisano na kožo. (jng) mladinski nogomet - Na Tržaškem in na Goriškem Najmlajši Pomladi v dobri formi Naraščajniki (z nepomembno) točko - Začetniki Pomladi so se dobro upirali Triestini - Juventina pokazal lep napredek - Mladost ni bila kos gradiški Itali NARAŠČAJNIKI Trieste Calcio B - Pomlad 1:1 (1:1) STRELEC ZA POMLAD: Carli. POMLAD: Vidoni, Cerkve-nic, Verni (Riosa), Rossone, Žer-jal, Bonetta (Mattiassich), Viviani, Carli, Kuret, Paoletti, Krasniqi. Trener: Tommasi. Varovanci trenerja Dina Tommasija so proti ekipi Trieste Calcio B igrali neodločeno. Za Pomlad je edini gol po solo akciji dosegel Luca Carli. Trener Tomma-si je tokrat nekoliko spremenil postavo in dal priložnost tistim igralcem, ki so doslej imeli manjšo minutažo. Federacija namreč na tekmah proti B ekipam ne upošteva rezultata. Ostali izidi: Cgs - Sistiana 4:6, Opicina - Zaule 0:2, Ponziana -Mont./D. Bosco 2:0, San Luigi B -Esperia 0:0, S. Andrea - Domio 4:0. Uradni vrstni red: Ponziana 18, Pomlad 12, Mont./D. Bosco 9, Esperia 7, Sistiana 6, S. Andrea, Opicina 5, Domio 4, Zaule 3, Cgs 2, Roianese 0 (San Luigi B in Trieste Calcio B nista vključena v lestvico). Neuradni vrstni red: Pon-ziana 18, San Luigi B, Pomlad 13, Esperia 11, Mont./D. Bosco, Si-stiana 9, S. Andrea 8, Trieste Calcio B 7, Opicina 5, Domio 4, Zau-le 3, Cgs 2, Roianese 0. Prihodnji krog: Pomlad - San Luigi B. DEŽELNI MLADINCI - Vrstni red: San Luigi 21, Kras 19, Trieste Calcio 16, Monfalcone 15, Muggia 12, San Giovanni, Vesna 11, Opici-na 9, Ponziana, Juventina 8, Pro Go-rizia 7, Aquileia 6, Staranzano 5, Fincantieri 4. Prihodnji krog: Ju-ventina - Ponziana, Kras - Aquileia, San Giovanni - Vesna. NAJMLAJŠI Pomlad - Esperia 8:0 (2:0) STRELCI: Arduini (3), Bolo-gnani in Sanzin (2), Rebula. POMLAD: Carli (Ghira), Ko-vacic, Renar (Skupek), Stojkovič (Sedmach), Simeoni, Racman, Bo-lognani, Čubej (Sanzin), Caselli, Arduini, Rebula. Trener: Žeželj. Najmlajši Pomladi so z lepo igro povsem nadigrali tržaškega nasprotnika, ki pa se je v prvem polčasu solidno upiral. Gostje so se krčevito branili. Pomlad je povedla v 10. minuti, ko je Bolognani s kota natančno podal v kazenski prostor, kjer je najvišje skočil Arduini in žogo z glavo preusmeril v mrežo. Prav Bolognani je nato pred odhodom v slačilnice dosegel še drugi zadetek. Drugi polčas se je za Pomlad začel na najboljši način, saj je znova Bolognani z lepim zadetkom iz prostega strela povečal prednost na 3:0. Odtlej se je tekma odvijala le na Esperijevi polovici. Padlo je še pet golov po zaslugi Rebule, Ardui-nija (skupno je zadel trikrat) ter Sanzina (2 gola). Esperia je le enkrat streljala proti vratom Pomladi. Ostali izidi: Cgs A - Fani Olimpia 18:0, Muggia - Trieste Calcio B 3:0. S. Andrea SV - Cgs B 4:1, Sistiana - Mont./D. Bosco 7:0, Domio je bil prost. Uradni vrstni red: Muggia, Cgs A 12, Sistiana 9, Pomlad 6, Domio 4, Mont./D. Bosco, S. Andrea 3, Esperia 1, Fani 0 (Cgs B in Trieste Calcio B nista vključena v lestvico). Neuradni vrstni red: Cgs A, Muggia 15, Si-stiana 10, Pomlad 9, Trieste Calcio B 7, Mont./D. Bosco, S. Andrea 6, Domio 4, Esperia 1, Cgs B, Fani Olimpia 0. Prihodnji krog: Fani Olimpia - Pomlad. Naraščajniki Pomladi so tokrat pri Svetem Sergiju v Trstu igrali neodločeno kroma ZAČETNIKI 11:11 Triestina - Pomlad 1:0 (0:0, 1:0, 0:0 za federacijo 3:2) POMLAD: Paoli, Skivjani, Cherin, Kosovel, Suppani, Ghersi-nich, Vattovaz, Košuta, Paolucci, Vi-dali, Kocman; Gregori, Žerjal, Gla-vina. Trener: Paolucci. Začetniki Pomladi so se proti Triestini srčno borili in bi si mogoče zaslužili neodločen izid. Pomlad je igrala dobro in ustvarila kar nekaj lepih akcij. ZAČETNIKI 7:7 Juventina - Audax Sanrocchese 13:2 (6:0, 2:1, 5:1; 3:0 za federacijo) JUVENTINA: Braini, Wacc-her, Clancis, Lutman, M. Antonini, Forchiassin, Milanese; Mutavčič, Bernardinis, Marchesini, S. Antonini, Boskin. Trener: Marega. Trener Davide Marega je pohvalil vse svoje varovance, ki so uspešno igrali v vseh treh tretjinah. Tudi tokrat sta se izkazala Maksim Antonini in Emanuele Forchiassin. Mladost - Itala San Marco 0:7 (0:2, 0:2, 0:3; 0:3 za federacijo) MLADOST: Zanier, Devivo, Petejan, Cosani, Serafin, Persoglia, K. Faidiga, Danielis, Trevisan, Čev-dek, Glessi, Devetak, Mosetti, La-vrenčič, M. Faidiga. Trener: Peric. Začetniki Mladosti so morali priznati premoč ekipe iz Gradišča. Kljub porazu je bil trener Paolo Peric zadovoljen z nastopom svojih varovancev. Dobro sta tokrat igrala Anej Zanier in Simon Čevdek. 22 Torek, 10. novembra 2009 ŠPORT / intervju - Dušan Blažič, bivši trener smučarskih reprezentanc Poškodbe so, ker smuči izkoriščajo preko limita V Sloveniji prehodno obdobje in manjša baza kot nekoč - Mazejeva in Jerman slovenska aduta V soboto in nedeljo bodo najboljši smučarji in smučarke spet pred objektivi. V finskem Leviju bo druga preizkušanje svetovnega pokala, prva v slalomu. O slovenski smučarski sceni smo se pogovorili z bivšim trenerjem slovenskih repre-zentantov Dušanom Blažičem. Odgovorni za tekmovalni oddelek pri Elanu je v sezoni 1997/98 vodil moško A reprezentanco z Juretom Koširjem na čelu, nato pa štiri sezone (1998/2002) treniral žensko ekipo svetovnega pokala. To je bilo obdobje »vražjih« Slovenk s Pretnarjevo in Suhadolčevo, ki sta se zavihteli na vrh svetovne smučarije. Svojo trenerko potje zaključil na Japonskem, kjerje od leta 2002 do 2006 treniral moško izbrano vrsto. Kaj napoveduje prva tekma v Sold- nu? V zadnjih sezonah se je izkazalo, da najboljši smučarji obdržijo rezultate v Sold-nu skoz celo sezono. Kaj več pa bi težko napovedal. Kako pa bi komentiral slovenske nastope? Pri moških si je težko zamišljati vele-slalomsko ekipo brez Gorze (v Avstriji ni nastopil, ker se ni čutil dovolj konkurenčnega, op. a.). Razen Vajdiča, ki je še poškodovan in bi se lahko uvrstil v finale, so drugi še mladi in si morajo šele zagotoviti višje startne številke. Pri ženskah pa je v ospredju še vedno samo Tina Maze Tu je še Ana Drev, ki ima izkušnje in dovolj tehničnega znanja, da se uveljavi. Zaradi zdravstvenih težav pa je bila v Avstriji zadržana. Dandanes na tekmah, če nisi prepričan vase in nisi dovolj agresiven, nimaš možnosti za višjo uvrstitev. Nasplošno mislim, da smo tako pri moških kot pri ženskah v prehodnem obdobju. Vsi tekmovalci kažejo neko kvaliteto in upam, da bodo to pokazali tudi rezultati. Kje opažate največje razlike med današnjimi ekipami in takratnimi, ko ste vi vodil reprezentanco? Metode dela so bile enake. Baza pa je bila takrat večja. Dobrih smučarjev je bilo več in zato je bila tudi konkurenca v ekipi večja. Mesto v ekipi so si morali izboriti s trdim delom. Zgoraj: Dušan Blažič, ki je sodeloval tudi na predstavitvi Elanovih smuči na Opčinah; levo: Tina Maze, ki je po mnenju Blažiča favoritka za olimpijsko kolajno kroma in ansa Je zdaj manj mladih smučarjev? Tako potrjujejo odgovorni pri klubih. Mislim, da so finančna sredstva pri tem odločilna. Sicer pa imamo še vedno kvalitetne smučarje, izbire pa je premalo. Nekoč si je normo za nastop na svetovnem pokalu izborilo tudi do šest tekmovalcev, sedaj pa sta dva ali trije. Trenirali ste »vražje Slovenke«, s Špelo Pretnar in Mojco Suhadolc na čelu. Takrat je bilo uspehov številčno veliko več. Zakaj? Opažam, da je zelo pomembna umestitev v treninge. Mislim predvsem na vključevanje mladih v ekipe. Dobro je, da jih vključujemo, ampak ne ravno vseh. V ospredju mora biti kvaliteta, na pa njihova starost / mladost. Prepričan sem, da če nisi konkurenčen v evropskem pokalu, torej če se ne uvrščaš med najboljših deset, je uveljavitev v svetovnem pokalu skoraj nemogoča. Ivica in Janica Kostelič sta najbrž edina, ki sta uspela, ne da bi se prej uveljavila na evropskem pokalu. Oba sta zelo talentirana in torej jima je uspelo. Ne smemo spregledati, da je bila povprečna starost na prvi veleslalomski tekmi se- zone prvih 15 uvrščenih 29 let. S tem želim povedati, da včasih preveč pričakujemo od nekaterih tekmovalk in tekmovalcev. Trenirali ste Koširja, Kunca, Vrhov-nika, pa še Pretnarjevo, Suhadolčevo. Kako se spominjate tistih časov? Bil je užitek. Razumeli smo se zelo dobro. Seveda smo se veselili rezultatov, žalostni pa smo bili, ko jih ni bilo. Sedaj se z vsemi še srečujem in se še vedno razumem. Je bilo takrat boljših rezultatov več tudi zaradi konkurenčnosti v ekipi? Seveda. Tekmovalci so se spodbujali, se učili in si izmenjavali napotke. Smučanje je individualen šport, v katerem pa brez skupinskega dela je težko uspeti. Konkurenca omogoča tudi trenerju, da lahko bolje analizira posameznega tekmovalca. Se torej s samostojno potjo Tine Maze ne strinjate? Nisem proti tej poti. Kaže, da bo letos spet imela dobre rezultate. Zaradi samostojne poti pa je najbrž ugotovila, da mora več delati, saj so pritisk in odgovornosti do pokroviteljev večje. Doslej se ji je to izšlo. Prepričan pa sem, da to ni edina pot in je zato ne spodbujam. Bi lahko Tina zmagala v skupnem seštevku svetovnega pokala? To je tudi njen cilj. Po tehničnih in fizičnih sposobnostih ima možnost. Letos se bo posvetila tudi slalomu. Konkurence pa je veliko, zmagovalka pa ena. Vse več je tekmovalcev, ki se posvečajo vsem štirim disciplinam. Je to zdaj trend? To gre enostavno tako, da poskusiš eno, potem drugo ... in tako naprej. Lahko se zgodi tudi obratno. Tudi tekme v kombinacij in super kombinacij vabijo tekmovalce, da se preizkušajo v več disciplinah. Nagrade na tekmah in pokrovitelji tudi vplivajo na izbire, saj se tekmovalec pogosteje pojavlja na TV-zaslonih. Starejši tekmovalci imajo tudi veliko izkušenj in so na vseh progah bolj zanesljivi. Pri Elanu ste odgovorni za tekmovalne smuči. Koliko vplivajo materiali na rezultate? Lahko zelo veliko. Izbira smuči je lahko odločilna. Vse več je poškodb: so smuči hitrejše kot nekoč? Tekmovalci so se že privadili na carving smuči. Želijo pa jih izkoristiti maksimalno in še več, da bi bili čim hitrejši. Telo pa teh sil ne zdrži in zato nastopijo poškodbe. Kako pa lahko omejimo poškodbe? Če bi smučali tako, kolikor prenesejo smuči, bi bilo varnejše, bili bi pa počasnejši. Tudi postavitve prog bi bile lahko počasnejše, kar pa najbrž ne bi bilo zanimivo za gledalce, ker ne bi nihče padel. Potrebno bo najti pravo rešitev. Naj povem, da je na primer smuk v Kitzbuhelu postavljen prav tako kot pred 20 leti ... Nekateri trenerji se tega zavedajo, drugi pa ne. Februarja bodo olimpijske igre. Kdo bi se lahko okitil s kolajno? Tina Maze je vroča favoritka za kolajno. Pri moških pa smo na zadnjih izvedbah OI vsakič presenetili ... Menim, da je med favoriti Jerman. Za Valenčiča, Vajdiča in Dragšiča upam, da bodo z nastopi v svetovnem pokalu lahko izboljšali startno številko. Veronika Sossa i Flavia Pennetta Italiji je priborila dve zmago, s katerima so »azzurre« drugič po letu 2006 osvojile pokal Federacij, potem ko so v finalu gladko s 4:0 ugnale reprezentanco ZDA, ki je sicer igrala brez sester Serene in Venus Williams. Pennetta je v Reggiu Calabrii s 7:5 in 6:2 premagala Melanie Oudin, v igri dvojic pa so Italijanke zmagale s 4:6, 6:3 in 11:9. Avstralec je na zadnji dirki moto-ciklističnega SP v Valencii, kjer si je privozil najboljši startni položaj, padel že v krogu za ogrevanje. Valentino Rossi si je naslov najboljšega v razredu motoGP zagotovil že pred zadnjo dirko, v Španiji pa je pred domačim občinstvom slavil Dani Pedrosa. Rossi je v najmočnejšem razredu zmagale že sedmič, skupno pa devetič. i Beno Udrih Beno Udrih, slovenski košarkar v dresu moštva NBA Sacramento Kings, je na tekmi proti Golden State Warriors, ki so jo Kralji dobili s 120:107, v 39 minutah na parketu k zmagi prispeval 20 točk, tri skoke in šest podaj. Udrih dobro izkorišča večjo minutažo, ki mu je pripadla po poškodbi Kevina Martina. Šempetrčan je za uspeh proti Golden Statu prvič po 22. januarju spet zbral 20 točk ali več, skupaj na zadnjih štirih tekmah pa kar 65. SPOMINI Oscar Robertson: »Kaj bi črnci v Ameriki vsega lahko dosegli, ko bi bili složnejši? Izvolili bi tudi črnskega predsednika ...« Branko Lakovič_ Velika želja vseh košarkarskih navdušencev (in torej tudi moja) je bila, da bi pobliže spoznali ameriški profesionalni svet, takrat nedosegljivih zvezdnikov NBA. Kot naročnik ameriške športne revije Sport Illustrated sem zasledil oglas o letnem košarkarskem kampu Oscarja Ro-bertsona, ki je bil v poznih šestdesetih in v začetku sedemdesetih let eden najboljših košarkarjev NBA in ga še sedaj uvrščajo med najboljše igralce vseh časov. Opogumil sem se, pisal organizatorjem kampa in dobil odgovor presenetljivo hitro, da me z veseljem sprejemajo in tudi pričakujejo. Ob branju pisma sem bil tako razburjen, da mi je skoraj zastal dih. Prvič bi potoval preko Luže in bi se udeležil kampa, ki ga je vodil Oscar Robertson, v ZDA poznan kot "The Big O". Naša mladina verjetno težko razume mojega tedanjega navdušenja in razburjenja, saj je sedaj zanjo potovati v Ameriko kot "napraviti en skok v Sežano...". Namreč, ko v telovadnici ali na nogometnem igrišču srečam kakega mladega športnika in ga vprašam, kje je poletoval, dobim tudi tak odgovor: »V New Yorku sem bil že dvakrat in sem se ga naveličal, letos sem s skupinico prijateljev najel kombi in jo mahnil od Bostona do Los Angelesa.« Tako je pač sedaj, veliki ekonomski krizi navkljub. Pa vrnimo se k moji "ameriški izkušnji". Bilo je avgusta 1973. Kot sedaj se je letalska družba Alitalia tudi takrat "proslavljala" z običajno zamudo letov, tako da sem v New Yorku le s težavo našel povezavo s Suf-fieldom, kjer je bil košarkarski kamp. Tu pa novo presenečenje: v veliki hali na letališču so po zvočniku opozorili, naj se gospod "Lejkovik" takoj predstavi pri okencu za tuje potnike. Tam sta me pričakala policaja. »Ojoj«, sem pomislil, »to bo po meni, verjetno je kdo iz Italije sporočil, da sem politično nevaren.« V italijanski mornarici sem bil nekaj let prej označen kot "figlio di slavo-comunista" in dodeljen na ladjo, ki je prevažala vodo na sicilske otoke. Policaja sta verjetno opazila, da sem prebledel, in me takoj pomirila: »Organizatorji košarkarskega kampa so bili zaskrbljeni, kako to, da vas ni še in tako so nas poslali na letališče, da vas pospremimo v College, kjer je kamp.« Od letališča je bil kolidž oddaljen približno 30-40 km. Čeprav je bilo že kar pozno ponoči, sta nas pred kolidžem pričakala direktor kampa in sam Oscar Robertson. Tako sem bil v zadregi in zbegan, da sem segel v žep, da bi policajcema plačal vožnjo. Mislil sem, da imam opravka s taksistoma ... Policaj-ca sta bila v začetku začudena, potem sta se posmejala, naposled sta zaprosila Os-carja Robertsona za avtogram in odšla. Mesto Suffield v Connecticu je le urico oddaljeno od Springfielda, kjer je po zaslugi Jamesa Naismitha leta 1891 zagledala luč košarka. Na kampu se je zbralo 200 otrok, ki so vadili na 20 igriščih. Vsi so oboževali "Velikega Oja". Kljub temu da je bil eden najboljših košarkarjev NBA in eden izmed VIP v ZDA, je bil skromen in prijazen. Za vsakega tečajnika je imel lepo besedo, ga spodbujal, čeprav je zgrešil vajo ali koš. Večkrat je sam stopil na igrišče in igral tekmico s tečajniki. Mladi košarkarji so vadili tudi po osem ur na dan, zvečer pa so si lahko ogledali kak film, v glavnem košarkarske tekme NBA. Ogledali smo si seveda tudi znameniti Hall of Fame (košarkarski muzej) v Springfieldu in dobrodelno tekmo NBA zvezdnikov, od katerih sta me predvsem navdušila Julius Erving in Nate Archibald. Oscar Robertson je želel, da mu stalno sledim med vadbo. Ne vem kako to, verjetno ker sem bil edini Evropejec na kampu in v tistih časih eden redkih na vseh drugih kampih v ZDA. Nekega dne me je celo povabil skupno z enim od mladih demonstratorjev na večerjo v bližnjo luksuzno restavracijo. Ko smo posedeli za mizo, me je opozoril, da v tisti restavraciji imajo skoraj vse znamke vina na svetu. »Kraškega terana pa le ne bodo imeli,« sem pomislil in natakarju naročil steklenico kraške črnine. Natakarja ni bilo več kot uro. Naposled pa je nasmejan prišel z naročeno steklenico. Medtem smo pri mizi kramljali večinoma o košarki, a ne samo. Govor je potekal o marsičem. Povedal sem jima, da sem pripadnik slovenske manjšine v Italiji in da se moramo vsak dan boriti za svoje pravice. »Vi ste kot mi črnci tu v Ameriki, saj smo tudi mi manjšina v tej državi. Tudi nam odrekajo pravice na vseh področjih in nas cenijo, le ko na olimpijskih igrah dosežemo kolajne ali se uveljavljamo na športnih igriščih,« je skoraj razočarano dejal Robertson in pristavil: »Toda pazi, za naše stanje niso krivi le belci, krivi smo predvsem mi črnci, saj nismo složni in vsak gleda le za lastni interes. Kaj bi vsega lahko dosegli, če bi delali skupno. Lahko bi celo izvolili predsednika črnca.« Pomislil je malo in nato dejal: »To pa bi verjetno sprožilo pravo revolucijo... « Ko pomislim na tiste besede pred 35 leti in ko še sedaj opažam in doživljam v naši manjšini razprtije, nesoglasja, ne-voščljivosti, vrtničarstva na vseh področjih, ne morem mimo ugotovitve, da za takšno stanje smo krivi sami. Le z eno, a z velikansko razliko, da je več milijonov črncev izvolilo svojega Obamo, revolucije pa ni bilo, mi, nekaj tisoč Slovencev v Italiji, pa imamo dve krovni organizaciji, "bele in rdeče" Kulturne domove, kulturna društva in pevske zbore. In tudi na športnem področju je stanje glede slož-nosti precej žalostno. Torek, 10. novembra 2009 2 3 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Pokrajinska odbornica Mara Černic o kampanji cepljenja lisic Problem steklih živali povsem pod nadzorom Na območju dežele FJK v zadnjem letu več primerov okužbe, na Goriškem niso zabeležili niti enega V Evropi so glavni prenašalci virusa stekline lisice Problem razširjenosti stekline med divjimi živalmi, ki je v letošnjem letu povzročil precejšnjo zaskrbljenost v Furlaniji-Julijski krajini, je na Goriškem pod kontrolo. Da ni vzrokov za vznemirjenost, zagotavlja pristojna pokrajinska odbornica Mara Černic, po kateri niso na goriškem teritoriju v prejšnjih mesecih zasledili niti primera s steklino okužene lisice. Kljub temu pa so poskrbeli za več akcij cepljenja, s katerimi so močno omejili možnosti, da bi v prihodnjih mesecih prišlo do širitve nevarnega virusa. »V tekočem letu so na območju dežele Furlanije-Julijske krajine zabeležili več primerov steklih lisic. Bolnih živali je bilo največ v nižinskem delu dežele pri Porde-nonu, na Goriškem pa doslej nismo zabeležili niti ene,« je povedala Černičeva in nadaljevala: »Kot v ostalih pokrajinah dežele FJK smo tudi na Goriškem izvedli tri akcije cepljenja lisic. Prva je potekala spomladi, druga v poletnih mesecih, tretjo pa smo izvedli jeseni. V načrtu imamo še četrto akcijo cepljenja, ki bo potekala decembra.« Černičeva je podčrtala, da so pokrajini pri polaganju vab za oralno cepljenje proti steklini priskočili na pomoč lovci, ki so nato poskrbeli tudi za odstrelitev določenega šte- vila lisic in jazbecev, na katerih so bile opravljene analize. »Po prvi kampanji cepljenja smo pristojnemu inštitutu oddali trinajst lisic in jaz-becev, po drugi kampanji so lovci odstrelili 27 primerkov, po tretji pa okrog deset. Analize so pokazale, da ni bila nobena od živali okužena s steklino, skoraj vse pa so bile cepljene, kar pomeni, da so bile akcije uspešne,« je pojasnila Černičeva. Pokrajinska odbornica je povedala, da je položaj na Goriškem povsem pod nadzorom, po drugi strani pa je poudarila, da je bila preventivna akcija nujna, saj je steklina nevarna tudi za domače živali in človeka. Povzročitelj stekline je virus, ki prizadene osrednji živčni sistem. Prenaša se zlasti z ugrizom, izpostavljenost bolezni pa je mogoča tudi s kontaminacijo razpokane kože ali sluznic s slino okužene živali. Kadar človek, ki ga je poškodovala stekla žival, ne prejme pravočasne antirabične zaščite, je bolezen lahko smrtna. Steklina se zaključi s smrtjo okužene živali ali človeka. Živali, ki so okužene z virusom stekline, izgubijo pla-host in postanejo napadalne. V Evropi so glavni prenašalci virusa stekline lisice, v zadnjem času pa tudi mačke, saj so psi večinoma proti steklini zaščiteni s cepljenjem. (Ale) pieris - Zgorelo skladišče Alarm sprožila eksplozija jeklenke Zaradi požara je bil promet v Pierisu več časa oviran bonaventura Eksplozija jeklenke z naftnim plinom je včeraj sprožila alarm v Pierisu. V dopoldanskih urah se je namreč v majhnem zasebnem skladišču v Ulici Aquileia vnel požar, ki po zaslugi goriških in tržiških gasilcev ni imel hujših posledic, kljub temu pa je bila iz varnostnih razlogov pokrajinska cesta št. 2 več ur zaprta prometu. Gasilce, ki se včeraj še niso izrekli o vzroku požara, so okrog 10. ure poklicali sosedje Sergia Trentina, lastnika majhnega skladišča, ki ga zjutraj ni bilo doma. Slišali so eksplozijo, ki je pognala v zrak nekaj kovinskih plošč, ter opazili dim, ki se je dvigoval s skladišča, kjer je Trentin hranil motorno kosilnico in druge naprave. Na kraj so gasilci pridrveli s štirimi vozili, medtem pa se je na dom vrnil tudi Trentin, ki je povedal, da je v skladišču hranil več plinskih jeklenk. Zaradi nevarnosti, da bi tudi te počile, so policija in mestni redarji zaprli pokrajinsko cesto št. 2 prometu, preventivno poklicali rešilno službo 118 in evakuirali bližnje hiše. Gasilci so kmalu pogasili ogenj, na kraju pa so ostali še nekaj ur, saj so morali odpeljati pogoreli material in preprečiti, da bi se požar ponovno vnel. APrimrski ~ dnevnik Podpihujejo nestrpnost »Podpihujejo nestrpnost.« Tako se je pokrajinski tajnik Demokratske stranke in obenem tržiški občinski svetnik Omar Greco odzval na zbiranje podpisov Severne lige proti gradnji mošeje v Tržiču. Po besedah Greca gre za politično izkoriščanje zelo občutljivega vprašanja, sploh pa občinski svetnik pojasnjuje, da gradnja mošeje ni nikakor na dnevnem redu občinske uprave. Po drugi strani je treba povedati, da je Severna liga v dveh dneh zbrala preko dva tisoč podpisov, kar samo po sebi dokazuje, da je integracija številnih novih prišlecev muslimanske vere na Trži-škem vse prej kot enostavna. Gabrovec v Ronkah Deželni svetnik Igor Gabrovec bo danes ob 14.30 uri obiskal osnovno šolo v Romja-nu, zatem se bo sestal z ronškim županom Robertom Fontanotom, občinsko odbor-nico Marino Cuzzi ter z ravnateljico večstopenjske šole Doberdob Sonjo Klanjšček in vikarjem Dariom Bertinazzijem. Pogovorili se bodo o slovenski šoli v Romjanu s poudarkom na vprašanju prostorke stiske, ki bi lahko že prihodnje leto ogrožala šolsko ponudbo. Vodstvi SKGZ in SSO v Gorici Deželni vodstvi SKGZ in SSO se bosta danes srečali v goriškem KB Centru. Na zasedanju bosta obravnavali hud finančni položaj slovenske manjšine in vprašanje krize Slovenskega stalnega gledališča v luči srečanja, ki bo jutri na tržaški prefekturi. Stomp začenja sezono V goriškem gledališču Verdi se drevi ob 20.45 začenja nova gledališka sezona s predstavo Stomp. Medtem se nadaljuje predprodaja abonmajev za sezoni proze in baleta. Del Sordi v Štandrežu Drevi se bodo sestali rajonski sveti pri Ma-donini, v Ločniku in Štandežu, kjer bodo gostili občinskega odbornika Francesca Del Sordija. Z njim se bodo pogovorili o podzemnih kablih, levem bregu Soče in antenah za mobilno telefonijo. Na dnevnem redu je tudi razprava o podelitvi nagrade Klas. Še tri zaposlitve Goriška občina je pripravila še en projekt družbeno koristnega dela, na podlagi katerega bodo za obdobje enega leta zaposlili tri delavce na mobilnosti ali v dopolnilni blagajni. Medtem danes zapade rok za vložitev prošenj za prvih šest projektov družbeno koristnega dela. Informacije so na voljo v pokrajinskem uradu za delo v ulici Alfieri. sovodnje - Stališče občinskega tajnika SSk Čavdka »Upravitelji morajo braniti interese občanov« Slovenska skupnost jemlje na znanje dejstvo, da »se je sovodenjska občinska uprava končno premaknila in začela udejanjati tiste posege, ki bi jih bilo sicer pričakovati že takoj po prvem srečanju v Ga-brijah pred letom dni.« Pri Slovenski skupnosti dalje ocenjujejo kot pozitivno tudi odločitev, da se skliče občinska agenda 21, kjer bodo lahko vaščani in društva aktivno sodelovali pri spremljanju gradbenih del. »Pri tem je treba poudariti dejstvo, da bi vse to delo lahko opravila komisija za okolje že v prejšnji mandatni dobi, a takratni upravi se ni zdelo potrebno, da bi jo sklicala. Zgovoren primer je še vedno prisoten nadvoz nad železnico, ki so ga občani že na prvi seji zavrnili. Poseg predstavnikov Slovenske skupnost ni bil torej le napihnjena polemika, temveč je v pravem času spodbudil sovodenjske upravitelje, da so začeli ukrepati v korist občanov. Če bi vse to bilo opravljeno že v prejšnjih mesecih, bi občani verjetno ne iskali odvetniške pomoči,« pravi tajnik sovodenjske sekcije Slovenski skupnosti Julijan Čavdek in poudarja, da je prva naloga upraviteljev braniti interese ljudi in teritorija, kar ne sovpada s principom »skušamo narediti tako, da bo potekalo vse čim bolj mirno«. »Kot tudi se ni mogoče zadovoljiti samo z dejstvom, da je razlastitveni postopek potekal po dogovorjenih pravilih. Verjetno predstavljajo ta pravila minimum, pod katerim ni mogoče iti. A se že pri tem vprašamo, kaj pa spoštovanje dvojezičnosti? O tem sploh ni govora! Ali ni že to kršitev, ne samo dogovora, temveč tudi zakona. Prisiljeni smo se odpovedati teritoriju, za katerega niti ne vemo, koliko so naši predniki žrtvovali, in menimo, da so ponujene tarife zadostne,« pravi Čavdek in nadaljuje: »Slovenska skupnost resno in odgovorno opozarja na zelo tehten problem obrambe sovodenjskega teritorija in interesov sovodenjskih občanov ter splošne kakovosti življenja. Razmislimo samo v kakšno situacijo prihajamo. Na severnem delu vasi imamo industrijsko cono, kjer že pet let sameva zaprt in opuščen upepeljevalnik. Pred kratkim se je marsikdo moral podrediti potrebam plinovoda. Morali smo sprejeti razdelitev vasi zaradi avtoceste in sedaj bo treba žrtvovati drugo zemljo zaradi širitvenih del. Ko se bo to zaključilo, bo prišel na vrsto elektro-vod, za katerega sta prav opozicijski skupini SSk in Skupaj za Sovodnje začeli zahtevati uresničitev trase stran od hiš, drugače bi ta šla po glavni ulici sredi vasi. Ali bodo občani kdaj sploh dobili kaj v zameno? Spričo vsega tega, naj nam bo dovoljeno, da dostavimo vprašanje, ali razpolagamo v Sovodnjah z vizijo oz. politiko upravljanja našega teritorija? Uprava, ki vodi občino Sovodnje že šestdeset let, bi morala z njo razpolagati.« gradišče - Pohod miru pred centrom CIE Sever in jug Marinčič opozoril na razlike v porazdelitvi svetovnega bogastva Pohodniki pred centrom CIE v Gradišču bumbaca Pred dvajsetimi leti je padel berlinski zid, vendar so na svetu še vedno nepremostljivi zidovi, ki ločujejo bogati sever in revni jug. Zaradi tega so udeleženci svetovnega pohoda za mir v nedeljo postali pred centrom CIE v Gradišču, kjer so zaprti priseljenci iz revnih držav sveta. Po- hodnike, ki bodo v okviru enega izmed odsekov pohoda povezali Carigrad z Ženevo, je nagovoril pokrajinski odbornik Marko Marinčič, ki jim je izročil zastavo miru z dvojezičnim napisom. V nagovoru je Marinčič izpostavil ravno velike razlike v porazdelitvi svetovnega bogastva. 1 2 Nedelja, 8. novembra 2009 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Prefektinja Maria Augusta Marrosu na obisku Feiglova knjižnica odprta vsemu mestu v v Predsednik NŠK Černo opozoril na nevarnost krčenja sredstev Slovenska knjižnica Damir Feigel v Gorici ni namenjena le slovenski narodni skupnosti, pač pa je kraj srečevanja in širjenja kulturnih obzorij, ki je na razpolago celemu mestu. To značilnost Feiglove knjižnice je spoznala goriška prefektinja Maria Augusta Marrosu, ki je včeraj prvič obiskala njene prostore v KB Centru, kjer so jo sprejeli predstavnik upravnega sveta Narodne in študijske knjižnice Dušan Križ-man, predsednik NŠK Viljem Černo ter knjižničarka Luisa Gergolet. Prefektinji so predstavili delovanje knjižnice, njeno zgodovino, knjižni fond in dejavnosti, ki jih prireja. Med najpomembnejšimi so prav gotovo pravljične urice, ki v mladinsko sobo vedno pritegnejo veliko število otrok in staršev. »Pri tem smo podčrtali, da otroške urice niso namenjene le spoznavanju slovenskih pravljic, pač pa so odprte tudi ostalim kulturam in jezikom,« je o pobudi Pravljice sveta, ki jo knjižnica prireja v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev, povedala Gergoletova. Knjižničarka je še podčrtala, da zahaja v študijsko sobo Feiglove knjižnice tudi rastoče število študentov in dijakov, ter da so njene usluge nasploh na voljo tako slovenski kot italijanski javnosti. Tudi zaradi tega, je podčrtal Viljem Černo, je prav, da ne pride do krčenja finančnih sredstev ustanovi, ki že danes deluje v zelo težkih pogojih. Predsednik NŠK je prefektinjo opozoril, da s finančnimi sredstvi, ki jih prejemajo danes, komaj shajajo, ter da bi bilo dodatno znižanje prispevkov usodno. Marrosuvo je zaprosil, naj v primeru napovedi krčenja sredstev knjižnici poseže pri vladnih predstavnikih in naj se postavi v bran ustanovi, ki veliko prispeva k sožitju in širjenju kulture v mestu. Z leve Luisa Gergolet in prefektinja Maria Augusta Marrosu bumbaca gorica - Stroški za odpadke Zaradi nesramnežev ■ v«« • ■ v • plačujejo vsi občani Srednji porast računov okrog 4,65 odstotkov »Porast računov za odpadke v posameznih občinah je odvisen od številnih faktorjev. Nanj vplivajo posebne usluge, ki jih od nas zahtevajo občine, število uporabnikov, inflacija, odstotek, ki ga krijejo občine, kjer še ohranjajo davek Tarsu, pa tudi dodatno delo, ki ga povzročajo tisti, ki odlagajo odpadke na nedovoljenih območjih.« Tako je povedal direktor okoljskih služb podjetja za javne storitve IRIS Donato Catano, ki je želel odgovoriti na kritike nekaterih občinskih svetnikov iz Krmina, po katerih so se računi za okoljske storitve v Krminu povišali za 20 odstotkov. »Kar se nas tiče, so se računi v Krminu povišali za 4 odstotke. Ostalo je odvisno od drugih faktorjev, ne pa od podjetja Iris,« je povedal Catano. Po njegovih besedah je srednji porast računov za odpadke v občinah goriške pokrajine vključno z inflacijo 4,65 odstotkov. »Ponekod je porast višji, kar pa ni odvisno od družbe Iris,« pravi Catano. šempeter - Predali namenu novi aparaturi Mamograf in CT aparat pomembni pridobitvi za bolnišnico V šempetrski bolnišnici so včeraj slovesno predali v uporabo dve novi aparaturi, do katerih so prišli s pomočjo lastnih sredstev, prispevkov ministrstva za zdravje in do-natorjev z območja severne Primorske. Gre za nov mamograf in CT aparat (na posnetku N.N.), za katera so skupaj odšteli nekaj več kot 1,25 milijonov evrov. Na slovesni predaji aparatov, ki so se je udeležili tudi minister za zdravje Borut Miklavčič, podpredsednik državnega zbora Vasja Klavora in župani okoliških občin, je direktor šempetrske bolnišnice Silvan Sak-sida povedal, da se je stari CT aparat iztro-šil, novi pa omogoča številne preiskave, ki jih v bolnišnici prej ni bilo mogoče izvajati, tako da bo precej olajšal diagnostiko. V zvezi z mamografom, ki sodi v sklop prizadevanj za to, da bi eden od treh slovenskih sekundarni centrov za zdravljenje bolezni dojk, uredili v šempetrski bolnišnici, pa je dodal, da bo omogočal krajši in bolj strokoven pristop k zdravljenju bolnic. Dodal je še, da z novima pridobitvama v bolnišnici dokazujejo, da skrbijo za strokovnost in si prizadevajo za čim višji standard uporabnikov. V zvezi s poslovanjem bolnišnice je mimogrede povedal, da je kljub gospodarski krizi in njenim posledicam solidno, saj pričakuje, da bodo poslovno leto zaključili z negativno ničlo, med izzivi, ki so na področju strokovnega popolnjevanja v bolnišnici zdaj prioritetni, pa je omenil dokončanje digitalizacije radiološkega oddelka in ureditev statusa transfuzije. Minister Borut Miklavčič je izpostavil, da je bilo v letošnjem letu po slovenskih bolnišnicah predano v uporabo največ objektov in opreme, kar je dokaz, da slovensko zdravstvo sledi razvoju. »Šempetrska bolnišnica je bila glede naprave opreme v zadnjih nekaj letih vedno vzor v slovenskem prostoru,« je še povedal minister in izrazil prepričanje, da je bolnišnica dobro vodena. Spregovoril je tudi o pandemski gripi. Vse zdravstvene delavce v regiji je zaprosil, naj se cepijo, in izrazil veselje nad tem, da je v Sloveniji cepiva dovolj. Pojasnil je tudi, da je po podatkih svetovne zdravstvene organizacije v vseh tistih državah, kjer so se na novo gripo dobro pripravili s primerno organiziranostjo in preventivo, vse skupaj šlo brez večjih težav. (nn) gorica-nova gorica - V spomin na padec Berlinskega zidu in železne zavese V zrak poletelo 99 balončkov Dogodka so se udeležili učenci goriških in novogoriških osnovnih šol - Balončke so otroci opremili s sporočili miru in sožitja med narodi Na skupnem trgu obeh Goric pri no-vogoriški železniški postaji so učenci slovenskih in italijanskih osnovnih šol včeraj dopoldne v čast združeni Evropi oziroma 20. obletnici padca Berlinskega zidu in železne zavese v zrak simbolično spustili 99 modrih balončkov, opremljenih s sporočili o miru in sobivanju. Dogodka, ki ga je organizirala novogoriška pisarna Europe Direct, se je udeležilo okrog dvesto učencev osnovnih šol Solkan, Milojka Štrukelj in Fran Erjavec iz Nove Gorice ter Fumagal-li, Oton Zupančič in Uršulinke iz Gorice. Dogodek, poimenovan 99 balonov po že zimzelenem hitu nemške pevke Nene, so včeraj pripravili v še 26 evropskih državah; njegov osnovni namen je bil mladim Evropejcem predstaviti, da je bila Evropa mnogo let ločena, kar smo občutili tudi vsi tisti, ki živimo na obmejnem območju. Zbrane učence so pred simbolično spustitvijo balonov v zrak pozdravili no-vogoriški župan Mirko Brulc, goriški pokrajinski odbornik Marko Marinčič in Črtomir Špacapan, direktor Regijske razvojne agencije za severno Primorsko, v okviru katere deluje Europe Direct Nova Gorica. Govorniki so izpostavili, da je Berlinski zid še vedno vtisnjen v spomin Evropejcev in da je psihološko mejo med vzhodnimi in zahodnimi Evropejci še vedno občutiti, saj eni o drugih vemo manj, kot bi lahko. V tem kontekstu je bil spet izpostavljen pomen vzpostavitve dialoga preko meja, kar naj bi edino vodilo do med- sebojnega spoštovanja in okrepilo občutek pripadnosti Evropski skupnosti. Osnovnošolci z obeh strani meje in redki ostali udeleženci prireditve so lahko med drugim izvedeli, da je Berlinski zid od leta 1961 do 6. februarja 1989 povzročil smrt več kot tisoč Berlinčanov, ki so želeli zbežati iz Vzhodne Evrope. Kot je povedala Jasmina Nikic iz Europe Direct Nova Gorica, se je dogodka s simboličnim spuščanjem balonov včeraj udeležilo 38 evropskih šol, ki so večinoma locirane na mejah oziroma v njihovi neposredni bližini. (nn) več fotografij na WWW.primorski.eu Otroci na skupnem trgu spuščajo v zrak modre balončke bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 8. novembra 2009 25 1 gabrje - V nedeljo uspelo tradicionalno vaško martinovanje Skala in Jezero skupaj zapela, domača likovnica postavila razstavo Svoja platna razstavila Karmela Rusjan - Na trgu blagoslov kmečkih pridelkov Voz s kmečkimi pridelki (levo); del udeležencev martinovanja na vaškem trgu (desno) bumbaca Vremenske napovedi niso bile nič kaj obetavne, na srečo pa so se vre-menoslovci rahlo ušteli, tako da so del nedeljskega martinovega praznika v Gabrjah lahko izvedli na prostem. Po običaju se je ob napovedani uri na trgu v Gabrjah zbralo kar precej ljudi, ki so sledili kratkemu kulturnemu programu in blagoslovu sadov zemlje. Gabrci so v ta namen pripravili tudi voz, ki se je kar šibil od raznovrstnih pridelkov. Voz vsako leto pripravijo prizadevni člani gabrskega društva Skala, pri pripravi praznika pa jim pomaga domača lovska družina. Predstavljene pridelke je blagoslovil štandreški župnik Karlo Bolčina, ki je v svojem nagovoru izpostavil pomen zahvalnega dne, ki je v naših krajih še zelo živ in upoštevan praznik. Pri tem razmišljanju mu je pritrdil tudi član domačega društva Robert Juren. Brez petja ni martinovanja! Z lepo slovensko pesmijo, ki je bogata tudi z motivi na vinsko vsebilo, so se predstavili pevci dveh moških zborov. Z združenimi močmi sta zapela moška pevska zbora Skala iz Gabrji in Jezero iz Doberdoba, ki ju vodi mlada in tempera- mentna dirigentka Zulejka Devetak. Zbora se tudi pripravljata na skupno potovanje na Sardinijo maja prihodnjega leta, ko bosta pevski pozdrav ponesla na grobove slovenskih fantov, ki so tam v času druge svetovne vojne pustili svoja mlada življenja. Nedeljski program se je nadaljeval v dvorani gabrskega kulturnerga doma, kjer so najprej odprli razstavo domače umetnice Karmele Rusjan, ki je za to priložnost dala na ogled kakih 30 slikarskih del. Rusjanova je za svoja dela, ki so v glavnem krajinskega značaja, izbrala tehniko slikanja z oljnatimi barvami, ki jih s spretno roko nanaša na slikarska platna. Gabr-ska likovnica je samouk, ki si znanje izpopolnjuje v okviru goriškega društva Tullio Crali, katerega je tudi članica. Za sabo ima kar nekaj samostojnih in skupinskih razstav. Gabrska razstava bo odprta še naslednji petek, soboto in nedeljo od 19. do 20. ure. Družabnost z odličnim lovskim golažem in dobrotami, ki so jih pripravile domače žene, je nato potekala v zgornjih prostorih kulturnega doma. (vip) Jelena Stojsavljevič v Gorici Martinovo praznovali z izletom v slovensko Istro Martinovo so pri kulturnem društvu Oton Župančič iz Štandreža praznovali z izletom na slovensko obalo. Kljub vremenu, ki v nedeljo ni bilo ravno prijazno, se je avtobus Štandrežcev vseh starosti odpeljal do Sečoveljskih solin. Tu so si ogledali tisoč dvesto let staro območje, namenjeno pridobivanju soli iz morske vode; v muzeju so spoznali skoraj sedemsto let stari postopek, ki je še danes v rabi. Po obisku Krkavč in tamkajšnje cerkve sv. Mihaela se je izlet zaključil ob domači kapljici in tipičnih jedeh v Dragoniji, kjer je društvo priredilo tradicionalno martinovo nagradno žrebanje. Izletniki se tako ob petju s spremljavo orglic niso vrnili domov praznih rok, temveč vsak s svojim delom štandreškega domačega pridelka. Tudi letos je bil Martin z »Vržotarji« radodaren, saj jih je preskrbel z zelenjavo in dobro voljo, da bodo lahko brez skrbi preživeli dolgo mrzlo zimo. (pdp) gorica - Srečanje z Jeleno Stojsavljevič Srbska poezija v grajskem naselju V okviru ciklusa Ljubezen prevar, ki je bil sestavni del letošnjega Praznika kulture Ex_Border - Slovstvo Umetnost Film Znanost in druge plesoče zamisli, se je v nedeljo popoldne bilo mogoče srečati s srbsko poezijo. Zastopala jo je Jelena Stojsavljevič, po rodu iz Kraljeva, ki pa živi v Novem Sadu. Okrog petindvajsetim poslušalcem in poslušalkam - pri Crepeju, Finiju in Covatti jih je bilo seveda mnogo več - je najprej spregovoril Alberto Princis, duša, pobudnik in organizator celotnega projekta Ex_Border. Srečanje s srbsko poezijo je okviril v celoten kontekst goriške kulturne pobude, ki zaobjema odmevna imena vsedržavnega pomena in majhne niše, prave izpovedne biserčke, ki zatrepetajo zaradi svoje liričnosti. Na koncu uvoda je tudi napovedal, da je četrta izdaja pobude Ex_Border tudi zadnja. V glavnem gre za vsesplošen nepo-sluh, ki je značilen za takšne oblike dela in ustvarjanja. Zunanji opazovalci smemo dodati, da se ne more vse omejiti na Okuse na meji s tisoči obiskovalci. Vsekakor se je Princisova zagrenjenost stopnjevala v nadaljevanju med posegom Jelene Stojsavljevič - letnik 1966, ki je naprej z nekaj stranmi branja posredovala bežno sliko srbske poezije v zadnjih dvajsetih letih, vmes pa posredovala lapidaren stavek svojega literarnega kolege: Ko ni kruha za ljudi, tudi poezija strada. Če to objektivno velja za Srbijo v zadnjih petnajstih letih, se - spet zunanji opazovalci - smemo vprašati, zakaj poezija strada tudi pri nas, kjer se (še) ne postavlja vprašanje kruha. Splošneje povedano pa sta zadnji dve desetletji v srbski poeziji značilni po veliki eklektičnosti, tako generacijsko kot slogovno vzeto. Značilno je tudi to, da se je pesniški svet v Srbiji nekako razdvojil: na eni strani tisti, ki so se posvetili samim sebi in ponotranjili poslušanje, na drugi tisti, ki zagovarjajo angažiranost, poseganje v dogajanja. Vse že videno drugod in v različnih obdobjih. Nedvomno pa ostaja dejstvo, da srbska poezija živi. Avtorica je nato prebrala v izvirniku enajst svojih nerimanih pesmi, v italijanščini jih je prebral gostitelj, podpisani pa je opravil prevajalske storitve za vse nevezane posege in pozdrave. Aldo Rupel Na gasilsko fotografijo so se spomnili, ko so se zvečer vrnili pred dom Andreja Budala foto pdp gorica - Komigo Zagonetni umor v Pradežu V okviru trojezičnega komičnega festivala Komigo 2009 bosta na sporedu še dve nagradni predstavi, ki sta še posebej krajevno obarvani, saj se bosta na odru goriškega Kulturnega doma predstavili gledališke skupine iz Krmina in iz Furlanije. Doslej so prireditelji festivala Komigo vedno skušali povabiti k sodelovanju gledališke skupine tako iz Gorice kot s Tržaškega in Videmskega, pri čemer velja omeniti Radio aktivni val, skupino Terzo teatro, Oder 90 s predstavo Woheim in furlansko skupino Trigeminus. Tokrat se bo v Kulturnem domu prvič predstavila skupina iz Krmina, ki bo uprizorila komično kriminalko v italijanskem jeziku »Delitto in Pradis« (Umor v Pradežu). Avtor in režiser predstave je Alessandro Pesaola. Pradež - Pradis je lepa vasica v bližini Subide na Krminskem. V tamkajšnji vinoteki se bo zgodil nevsakdanji dogodek, ki bo gledalce nedvomno spravil v smeh. Nagradna predstava bo na sporedu v ponedeljek, 16. novembra, ob 20.30 v veliki dvorani Kulturnega doma v Gorici. Pobudniki večera sta Kulturni dom in občina Krmin s sodelovanjem Društva slovenskih upokojencev za Goriško. Predstave v furlanskem jeziku, pri katerih sodeluje tudi Komigo 2009, bodo na sporedu decembra. Točne datume bodo organizatorji javili v naslednjih tednih. gorica - Rizzi Po svojem zahteva še odstop župana Manuel Rizzi, upravitelj bencinskega servisa Tamoil v ulici Isonzo Argentina, ni več občinski tajnik stranke Fiamma tricolore. »Odstopil sem, ker ne želim postavljati v težave občinskega odbornika Sergia Cosme in desne sredine nasploh, vendar zdaj - kot navaden občan - zahtevam, da so moje pravice upoštevane,« poudarja Rizzi in pravi, da je zaprl svoj bencinski servis, ker se njegove odplake odtekajo direktno v Sočo. Leta 2004 so ugotovili, da njegova črpalka ni imela po zakonu predvidenih odtočnih cevi, ki jih je zato dal uresničiti. Ob zaključku gradnje je ugotovil, da je dovoljenje za nadaljnje delovanje morala izdati pokrajina in ne občina, kot je začetno zgledalo. Med iskanjem dokumentacije po raznih uradih je zatem prišlo na dan, da v ulici Isonzo Argentina ni greznic, zato pa se vse odpadne vode iztekajo v Sočo. Zaradi tega je 3. novembra Rizzi zaprl svojo črpalko, saj bi ga lahko prijavili zaradi onesnaževanja rečnega ekosistema. Medtem je načelnik svetniške skupine Demokratske stranke Federico Portelli vložil svetniško vprašanje v zvezi s stisko upravitelja bencinskega servisa iz ulice Isonzo Argentina. »Že dvakrat sta - najprej načelnik svetniške skupine Ljudstva svobode, nato pa predsednik občinskega sveta - poskrbela za prekinitev zasedanj občinskega sveta, da bi ne vzeli v pretres Portellijeve resolucije,« opozarja Rizzi in pojasnjuje, da mu je pred kratkim pisal župan Ettore Romoli. V pismu je poudaril, da Rizzi naj ne bi bil lastnik bencinskega servisa, pač pa naj bi imel zgolj pravico do njegove uporabe. Rizzi odločno demantira županova izvajanja in opozarja, da je pripravljen prijaviti prvega občana in nato zahtevati njegov odstop. Rizzi dalje poziva občinske upravitelje, naj poskrbijo za ponovno oživitev proste cone, katere ustanovitev po njegovem prepričanju dopušča tudi zakonodaja Evropske unije. 26 Torek, 10. novembra 2009_GORIŠKI PROSTOR jutri - Okrogla miza instituta ICM Gorica med zgodovino judovstva in Torahom Govoril bo rabin iz Benetk Richetti, pela bo vokalna skupina Musicum V pokrajinski sejni dvorani v Gorici bo jutri, 11. novembra v organizaciji instituta za srednjeevropska kulturna srečanja ICM potekalo srečanje z naslovom »Gorica med zgodovino judovstva in Torahom«. Osrednji gost srečanja, ki ga bo ob sklenitvi obogatil glasbeni moment, bo rabin judovske skupnosti v Benetkah Elia Enrico Richetti. Richettijev obisk v Gorici bo za rabina neke vrste vračanje v preteklost goriške judovske skupnosti, saj je sam rabin potomec družine Rava Friedenthala, ki je bil verski vodja judovske skupnosti v Gorici, preden je bila le-ta v dvajsetem stoletju strta od fašističnih in nacističnih oblasti. Rabinov poseg bo še posebej zanimiv, ker bo predavatelj skušal orisati glavne kulturne komponente židovske skupnosti tudi izven teološke sfere. Ugotavljal bo tudi, kako je bilo goriško meščansko življenje vse do prve svetovne vojne, bistveno plemenitej- [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI DUDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. ~M Gledališče GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD poteka v Kulturnem domu v Gorici: v petek, 13. novembra, ob 20.30 »Il giardino dei ciliegi« v izvedbi skupine La Formica iz Verone; pred-prodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). CTA (»Centro Teatro Animazione e Figure«) iz Gorice obvešča, da je v teku predprodaja abonmajev za gledališki niz Zimski popoldnevi, ki bo potekal od 14. novembra do 20. februarja 2010; informacije v uradih CTA v Ul. Cappuccini 19/2 v Gorici, tel. 0481537280, www.ctagorizia.it, www.cta-gorizia.it. Prva predstava bo »A King listens« v izvedbi gledališke skupine Zavod federacija Ljubljana. FESTIVAL RAZNOLIKOSTI bo potekal v četrtek, 12. novembra, v Kulturnem domu v Gorici: prva predstava ob še, saj se je prepletalo z judovsko, italijansko, slovensko in nemško identiteto, ki jo je Gorica danes deloma izgubila. Ob Richettiju bodo pod vodstvom moderatorja, predstavnika instituta ICM, Davida Macculija, svoje razmišljanje oblikovali še raziskovalka judovske kulture Yarona Pinhas in profesor Marco Grusovin. Pinha-sova se bo v svojem posegu osredotočila predvsem na družbeno vlogo ženske, ki je razvidna iz poglobljenih študij judovskega zakonika Torah. Srečanje bo sklenila vokalna skupina Musicum, ki letos praznuje deseto obletnico delovanja. Sekstet se bo publiki predstavil s serijo liturgi-čnih melodij iz zakladnice goriške judovske tradicije. Kulturni dogodek, katerega pokrovitelji ob goriškem institutu ICM, so še goriška pokrajina, Center ArsAtelier, glasbeni center Emil Komel in društvo Prijatelji Izraela, se bo pričel ob 18. uri. (VaS) 20.30 bo »Uno e tre« gledališke skupine Stalker Teatro iz Turina, sledila bo gledališka skupina I Senza soldi iz Gorice s predstavo »Improvvisa-men-te - Azioni in divenire«; vstop je prost. GLEDALIŠČE VERDI V GORICI obvešča, da je v teku predprodaja vstopnic za ponovitev predstave »Stomp«, ki bo v sredo, 11. novembra; pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi 2/a v Gorici in na tel. 0481-383327 je v teku tudi predprodaja abonmajev za gledališko sezono 2009-10. Prva predstava bo deželna premiera plesno-gledališke predstave »Stomp«, ki bo danes, 10. novembra. SKPD FRANČIŠEK BORGIJA SEDEJ iz Števerjana vabi vse otroke na ogled gledališke predstave Mary Poppins v izvedbi članov Radijskega odra, režija Lučka Susič, v nedeljo, 15. novembra, ob 18.uri v Sedejevem domu v Števerjanu. V NOVEM OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU je v teku predprodaja abonmajev za gledališko sezono 200910. Prva predstava bo balet »Carmen« v četrtek, 12. novembra, ob 21. uri, nastopa Rossella Brescia; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481969753). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU bo v nedeljo, 15. novembra, ob 16. uri gledališka predstava »Le birichi-nate di Pinocchio« v izvedbi gledališke skupine Ensemble iz Vicenze; informacije pri blagajni občinskega gledališča (tel. 0481-630057). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v četrtek, 17. novembra, ob 20.45 koncert pianista Louisa Lortieja z naslovom Zadnji koncert Sergeja Rach-maninova; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481-790470). ui Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.30 »Nemico pubblico«. Dvorana 2: 17.00 - 21.00 »Montifilm«. Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.30 - 20.00 - 22.00 »Motel Woodstock«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.30 »Nemico pubblico«. Dvorana 2: 17.45 »Up« (Digital 3D); 20.00 - 22.00 »Amore 14«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Parnassus - L'uomo che voleva inganna-re il diavolo«. Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.10 »L'uo-mo che fissava le capre«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.45 - 20.00 - 22.00 »Ricky - una storia d'amore e liberta«. fi Razstave FOTOGRAFSKI KROŽEK BFI prireja odprtje fotografske razstave Tarcisia Scappina v baru Cichetteria v Ul. Petrarca 9 v Gorici danes, 10. novembra, ob 18.30. Fotografije z raznih potovanj bodo na ogled do 7. decembra. MIŠKA PO GORICI je naslov razstave fotografij Marka Vogriča, ki bo do 5. decembra na ogled v kavarni Caffe Trieste na Trgu Guglielmo Oberdan, 1 v Ronkah med 10. in 23. uro (ob ponedeljkih zaprto). V GALERIJI A. KOSIČ v Raštelu je na ogled razstava slikarjev Carla Pie-montija in Adriana Velussija; do 12. novembra med 8.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. V KULTURNEM DOMU V GORICI je na ogled fotografska dokumentarna razstava ob 28-letnici Kulturnega doma Gorica v poklon bratoma Rusjan z naslovom 100 let brnenja na goriškem nebu.. V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT na Delpinovi ulici 7a v Novi Gorici je na ogled razstava slik Miloša Volariča; do 13. decembra vsak dan med 10. in 19. uro. KD SOVODNJE prireja predstavitev fo-tomonografije Rema Devetaka z naslovom Tosijev dvorec v Škrljah - Nekdanji sijaj in današnji sledovi v petek, 13. novembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah. V GALERIJI ARS na Travniku 25 v Gorici je na ogled likovna razstava umetnika Štefana Turka; do 28. novembra od torka do sobote po urniku Katoliške knjigarne (tel. 0481-531407). ~M Koncerti METAL MARTINOVANJE bo v centru Mostovna v Solkanu v petek, 13. novembra, ob 22. uri z večerom, ki je posvečen velikanom heavy in thrash metala. Repertoar Iron Maiden in Metallica bosta izvajali skupini Iron Median in Not'n'Vun. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v ponedeljek, 9. novembra, ob 20.15 koncert orkestra iz Padove in Veneta; informacije na tel. 0038653354013, www.kulturnidom-ng.si. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE prireja v soboto, 21. novembra, ob 20.30 in v nedeljo, 22. novembra, ob 17. uri 51. revijo goriških pevskih zborov Cecilijanko. Sodelujejo tudi zbori iz tržaške in videmske pokrajine ter Koroške in Slovenije. Posvečena je 50-letnici Zveze slovenske katoliške prosvete. S Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH LOVCEV DOBERDOB organizira enodnevni izlet v maransko lagunov soboto, 14. novembra. Na razpolago je še nekaj prostih mest; informacije na tel. 3480108774. KD SOVODNJE organizira tridnevni izlet na božične tržnice v Nuernberg, Bamberg in Rothenburg. Odhod bo 6. decembra ob 6. uri pri Kulturnem domu v Sovodnjah. Prihod v Nuernberg ob uri kosila in popoldan prost za ogled mestnega središča in tržnic; večerja in prenočitev. V ponedeljek odhod proti Rothenburgu in ogled srednjeveškega mesta z vodičem. Kosilo prosto in odhod proti Bambergu; prost popoldan v mestu. Zvečer prihod v Nuernberg in večerja v tipični pivnici. V torek ogled središča z vodičem, prosto za kosilo in nakupe. Vrnitev v Sovodnje v večernih urah; informacije in vpisi na tel. 3493666161 (Erik). ZDRUŽENJE KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA organizira v nedeljo, 13. decembra, avtobusni izlet v Celovec z ogledom božičnih tržnic; informacije in vpisovanje v trgovini jestvin La-vrenčič v Doberdobu. H Čestitke Danes bosta v Štandrežu LORETA in DAVID srebrno poroko slavila. Voščimo jima, da bi še dolgo let v zdravju in veselju uživala skupno življenje. Vsi Marušičevi. □ Obvestila OBČINA SOVODNJE obvešča, da bodo jutri, 11. novembra, občinski uradi zaprti zaradi praznovanja vaškega zavetnika sv. Martina. BREZPLAČNO MERJENJE GLUKOZE v krvi poteka v goriških lekarnah do sobote, 14. novembra, ko bo svetovni dan diabetesa oziroma sladkorne bolezni. KD SOVODNJE obvešča vse občane, da bo v soboto, 14. novembra, potekalo tradicionalno pobiranje vina za praznik sv. Martina. Zjutraj boDo obiskali pridelovalce v Gabrjah, na Peči in v Rupi, popoldne pa v Sovodnjah. Kdor želi prinesti domači kruh za blagoslov in pokušnjo, pa naj ga nese v nedeljo zjutraj h Kulturnemu domu v Sovod-njah pred 10. uro. MARTINOVANJE društev Jadro in Tržič bo v nedeljo, 15. novembra, v Doberdobu pri Kovaču; informacija in vpisovanje čimprej pri odbornikih. OBČINA DOBERDOB obvešča, da socialna delavka ne bo sprejemala kot običajno v ponedeljkih, 16., 23. in 30. novembra, pač pa, v sredah, 18. in 25. novembra ter 2. decembra; informacije na tel. 0481-784736. PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR bodo Zveza slovenske katoliške prosvete, Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov podelili društvom in organizacijam ali posameznikom. Predloge za priznanje zbira Zveza slovenske katoliške pro-svete na podlagi javnega razpisa. Priznanje za tiste, ki delujejo v goriškem prostoru, se praviloma podeli februarja za ustvarjalne dosežke, za pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju. Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra 2009 na naslov: Zveza slovenske katoliške prosvete - 34170 Gorica-Gorizia, Drevored 20. septembra 85, s pripisom na ovojnico »Predlog za priznanje«. SPDG obvešča, da bo martinovanje SPDG v nedeljo, 15. novembra. Na razpolago je še nekaj mest na avtobusu; informacije in prijave na tel. 320-1423712.(Andrej). TABORNIKI RMV obveščajo, da potekajo sestanki v Štandrežu in v Doberdobu. Naslednji sestanek bo v soboto, 14. novembra (sestanki so na 14 dni): v Doberdobu v prostorih društva Jezero od 15. do 16. ure, v Štandrežu pa od 16.30 do 17.30 v domu Andreja Bu-dala; informacije na tel. 349-3887180 (Gabrijel). UPOKOJENCI CISL prirejajo v soboto, 12. decembra, tradicionalno predbo-žično praznovanje v gostilni Transalpina v Gorici; informacije in vpisovanje na sedežu v ul. Manzoni 5 v Gorici ali na tel. 0481-533321 od ponedeljka do petka. ZDRUŽENJE CUORE AMICO bo izvajalo brezplačno kontrolo krvnega pritiska, holesterola in koncentracije sladkorja v krvi (na tešče) v sredo, 11. novembra, od 9. do 11. ure v občinski dvorani v Ločniku. 0 Prireditve KULTURNO DRUŠTVO OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža prireja štiri srečanja na temo Gojiti starševstvo v Kulturnem domu Andreja Budala v Štan-drežu. Strokovna vzgojiteljica Paola Scarpin bo 12. novembra ob 19. uri predavala na temo Prehodne faze odraščanja skozi življenje, 19. novembra ob 19. uri na temo Materinstva: -/ razglabljanje in soočenje med ženskami, 26. novembra ob 19. uri na temo Očetovstva: razglabljanje in soočenje med moškimi in 3. decembra ob 19. uri na temo Joka: oblika komunikacije; informacije na tel. 328-0309219 (Tanja Gaeta). Vstop bo prost. MARTINOVANJE v Domu na Bukovju v Števerjanu bo potekalo v soboto, 14. novembra, ob 19. uri. Na programu odprtje fotografske razstave Stojana Kerblerja z naslovom Od zrna do kruha, nastop folklornega društva Rožmarin Dolena, priložnostni govor direktorja Goriškega Muzeja v Krom-berku Andreja Malniča in družabnost. SKRD JADRO IZ RONK IN SKRŠD TRŽIČ vabita na predstavitev tretje zbirke zakonov in razsodb Pravica do uporabe slovenščine pred sodno oblastjo in javno upravo, ki bo v četrtek, 12. novembra, ob 20. uri v občinski sejni dvorani v Ronkah. Sodelovali bodo Samo Pahor in Renzo Frando-lič. V ROMANSU bo od 13. do 15. novembra sejem Sv. Elisabete. Ob tradicionalni šagri purana bodo na voljo eno-gastronomske stojnice, razstave, tržnice in glasba. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bodo danes, 10. novembra, ob 18. uri profesorji SID-a (goriške univerzitetne smeri za diplomatske vede) govorili na temo obletnice padca berlinskega zidu, ob 21. uri pa bo združenje Young 4 Fun predstavil dokumentarec Go_Berli-no_Go. V sredo, 11. novembra, ob 18. uri bo Pietro Spirito predstavil svojo knjigo »Il bene che resta« in v četrtek, 12. novembra, ob 18. uri bo Emanue-le Franz govoril o svoji knjigi na temo umika iz Rusije »Da Atene alla Niko-lajewka. Intervista a un reduce«. GORIŠKI MUZEJ prireja predavanje in predstavitev knjige Mejačevi iz Komende. Slovenska družina v dogajanjih miru in vojne. Na prireditvi, ki bo potekala v torek, 10. novembra, ob 20. uri bodo spregovorili avtor Branko Ma-rušič, Peter Štih in Peter Vodopivec. SKGZ je povabila goriškega župana Et-toreja Romolija v Klepetalnico goriškega loka v petek, 13. novembra, ob 18. uri v čitalnici Feiglove knjižnice v KB centru v Gorici. Tema večera bo Gorica v bližnji prihodnosti. 0 Mali oglasi PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913. PRODAM suha gozdna drva; tel. 0481390238. PRODAMO trisobno stanovanje v Štandrežu, Ul. Pasubio, 6 - prvo nadstropje. Dodatne informacije na tel. 3496200399. H1 Osmice OSMICA PRI DREJČETU v Doberdobu je odprta ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78377. PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 048178268. Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Clementina Vriz vd. Rizzatto iz kapele na glavnem pokopališču v cerkev na Svetogorski ul. in na glavno pokopališče; 12.00, Miroslava Kemperle vd. Zei iz splošne bolnišnice v cerkev na Svetogorski ul. in na glavno pokopališče; 12.00, Romano Ziani (iz tržiške bolnišnice) v kapeli glavnega pokopališča. DANES V TRŽIČU: 10.50, Ernesto Tarc-hini iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja, sledila bo upepelitev. DANES V ŠTARANCANU: 12.00, Cate-rina Paron vd. Del Ponte (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V TURJAKU: 10.30, Giuseppina Tonzar vd. Fumis v cerkvi, sledila bo upepelitev. 10.11.1999 10.11.2009 Radovan Sfiligoi Spominjajo se ga prijatelji in sodelavci Družabnost ob kostanju v Podgori Podgorski rajonski svet je v nedeljo priredil družabnost ob kostanju. Potekala je v bivši šole Regina Margherita, kjer je danes sedež rajonskega sveta. Za veselo vzdušje je poskrbel tržaški harmonikar Egon Tavčar, medtem ko so bili poleg kostanja na voljo tudi rebula in drugi napitki. Za pečen kostanj sta poskrbela Edi Maligoj in Remigio Blasig, pri organizaciji pa so sodelovali še Maurizio Mazzariol, Roberto Conzutti, Walter Bandelj, Caterina Am-brosi in Sergio Marini. / KULTURA Torek, 10. novembra 2009 27 čedad - Razstava bogatega opusa beneške umetnice EkvilibristL.Luise Tomasetig v nekdanji čedajski cerkvici Dela so na ogled do 22. novembra - Solidarnost beneških kulturnih društev s SSG »Luiso Tomasetig doživljam kot svetovljanko in tiho pesnico neizrečenega, pa tudi kot žensko, ki s svojo umetnostjo izraža svoj odnos do sveta in ljudi, ter umetnico, ki ni nikdar opustila izven zavesti in spomina svoje beneške pokrajine, tako močno prežete z imaginarnim svetom, v katerem prebivajo najrazličnejše podobe naše podzavesti in v katerih živi izkušnja bolečine, pozabe, spomina ter zgodovine, pa tudi radosti, ki živi ves čas vzporedno z najhujšim, kakor bi se z njo človek nenehno branil pred zlom, s katerim so bile svoj čas zaznamovane pokrajine in ljudje njenega domačega sveta.« S temi besedami je tržaški pisatelj in režiser ter bivši umetniški vodja Slovenskega stalnega gledališča Marko Sosič v soboto v Čedadu uradno odprl razstavo priznane beneške umetnice »Ekvilibristi.. .nekateri pluje-jo...drugi strmoglavljajo...tretji letijo...«, ki bo v čedajskem razstavnem prostoru v bivši cerkvi S. Maria dei Battuti na ogled do 22. oktobra. Prikaz del bogatega opusa Luise Tomasetig, izbor njenih ilustracij in scenografije za lutkovno predstavo Olgica in Mavrica, ki jo je za Slovensko stalno gledališče v Trstu režiral prav Marko So-sič, so priredili Kulturno društvo Ivan Trinko, SSG, Študijski center Nediža in Beneška galerija v sodelovanju z ZSKD in pod pokroviteljstvom Občine Čedad. Le-ta je s tem ponovno dokazala svojo Od leve Marko Sosič, Daniela Bernardi, Miha Obit in Luisa Tomasetig na sobotnem odprtju razstave v Čedadu nm odprtost do krajevne stvarnosti in različnih kultur, kot je na otvoritvi poudarila občinska odbornica Daniela Bernardi, ki je tudi pohvalila delovanje Kulturnega društva Ivan Trinko. »Ta razstava pa ni cvet v gumbnici samo za beneško umetnico, temveč za ves čedajski prostor,« je zaključila Bernardijeva. Na otvoritvi razstave, ki se je je udeležilo res veliko število prijateljev Luise Tomasetig in občudovalcev njenih del, je spregovoril še predsednik Kulturnega društva Ivan Trinko Miha Obit, ki je med drugim tudi izrazil solidarnost svojega, a tudi drugih slovenskih kulturnih društev iz videmske pokrajine Slovenskemu stalnemu gledališču. Beneška umetnica pa se je ob koncu za- hvalila vsem tistim, ki so na katerikoli način pripomogli k realizaciji razstave, ki se je izredno veseli, »saj je zame razstavljanje neke vrste praznovanje.« Umetnine Luise Tomasetig so na ogled od ponedeljka do sobote od 10.00 do 12.30 in od 15.30 do 18.00, ob nedeljah pa od 10. do 18. ure. T.G. ljubljana - Ples Tam daleč še danes in jutri v PTL V Plesnem teatru Ljubljana (PTL) je bila sinoči premiera ple-sno-gledališke predstave Tam daleč (Far Away) Sinje Ožbolt. Vodilo predstavi so verzi, ki jih na oder skoz gib prestavljajo Ma-ayan Danoch, Martina Dobaj Eder, Evin Hadžialjevic, Ana Hribar in Ivan Mijačevic. Ponovitvi predstave bosta danes in jutri. "Priti blizu z odhajanjem daleč stran/ Oditi daleč, ko ostajamo tu/ V tisti kraj/ Kjer je osamljeno popotovanje najboljše/Pustiti bolno in dobro tam/ Če vse propade /Vse propade/Naj ura odbije to preostalo uro," so verzi, ki so navdihovali ustvarjalce. Sinja Ožbolt je večkrat nagrajena koreografinja, plesalka in plesna pedagoginja. Študirala je na šolah modernega, izraznega in sodobnega plesa v Mariboru, Zagrebu, Rovinju, Ljubljani. Med letoma 1981 in 1983 je študirala sodobni ples in koreografijo na London Contemporary Dance School. Je ustanovna članica Plesnega Teatra Ljubljana leta 1984, Društva za sodobni ples Slovenije leta 1996 in članica Umetniškega sveta Plesnega Teatra Ljubljana. festival dokma Zlati lokvanj dobil film Mostar United Na 6. mednarodnem festivalu Dokumentarci v Mariboru -DokMa je žirija nagrado zlati lokvanj za najboljši celovečerni slovenski dokumentarni film prisodila filmu Mostar United italijanske režiserke Claudie Tosi. Festival, ki ga organizira Društvo za preoblikovanje družbene komunikacije, se je s podelitvijo nagrad zaključil v soboto v Mariboru. Nagrado lokvanj za najboljši srednjemetražni slovenski dokumentarni film je dobil film Šentilj -Spielfeld Matjaža Ivanišina. Medtem ko žirija nagrade za najboljsi kratkometražni film letos ni podelila, pa je nagrado v kategoriji Posebno slovenski prejel film Otroci v režiji Vlado Škafarja. V tekmovalni kategoriji Posebno slovenski so sicer lahko sodelovali kratkometražni in celovečerni dokumentarni filmi, nastali v slovenski produkciji ali koprodukciji (s slovensko produkcijsko hišo), ki so imeli kinematografsko premiero v letih 2009 ali 2008, oz. so bili pre-mierno predvajani na festivalu Dok-Ma 2009 in še niso bili predvajani na prejšnjih edicijah festivala. V mednarodni konkurenci so se filmi potegovali za školjko triko-tničarko, kjer so s prvim ali drugim filmom sodelovali mladi evropski avtorji do 35 let, ki še niso bili predvajani na prejšnjih edicijah festivala. Žirija je za najboljši kratkome-tražni film razglasila finsko-grško-ruski projekt Med sanjami v režiji Iris Olsson, Nataše Pavlovske in Di-mitrisa Toliosa. Najboljši srednjemetražni film je postal srbski film Nasvidenje, kako ste režiserja Borisa Mitica, Burma VJ: Poročanje iz zaprte države v režiji danskega režiserja Andersa Oestergaarda pa je bila razglašena za najboljši celovečerni film. Posebne omembe žirije je bil vreden nizozemski projekt Štirje elementi režiserke Jiske Rickels. ljubljana - Predstavitev slovenskega in italijanskega zbornika o Gradniku na SAZU Poezija Alojza Gradnika presega meje in združuje sosedna naroda V četrtek, 5. novembra, je v Veliki dvorani SAZU v Ljubljani potekala predstavitev slovenskega in italijanskega zbornika o Alojzu Gradniku, ki ju je objavilo ZTT-EST letos spomladi, uredila pa Fedora Ferlu-ga-Petronio, redna profesorica za južnoslovanske književnosti na Videmski univerzi. Predstavitev sta organizirala Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Italijanski inštitut za kulturo v Ljubljani. Srečanje je uvedel član predsedstva SAZU akademik Niko Grafenauer, ki je prisotnim prikazal življenjsko in umetniško pot Alojza Gradnika, enega izmed največjih slovenskih pesnikov in pri tem nakazal politične razloge, ki so po drugi svetovni vojni botrovale njegovi zapostavljenosti v slovenskem kulturnem prostoru. Pesnikovo ime je spet zaživelo ob knjigi, ki jo je objavila slovstvena zgodovinarka Marja Boršnik Pogovori s pesnikom Gradnikom l. 1954, v kateri je Gradniku prisodila v slovenski literarni zgodovini mesto, ki mu po pravici pripada. Rehabilitacijo je Gradnik doživel tudi z izvolitvijo za rednega člana SAZU pet let pred smrtjo, l.1962. Grafenauer je poudaril pomembnost Gradni-kovih zbornikov, ki odkrivata pesnika ne samo italijanskemu občinstvu, kateremu je domala neznan, temveč sta v marsičem zanimiva tudi za slovenskega bralca, ki je večkrat premalo seznanjen s tematiko Grad-nikove poezije. Spregovoril je nato italijanski veleposlanik v Sloveniji Alessandro Pietromarchi, ki je poudaril, kako pomembne so take pobude, ki združujejo slovenske in italijanske ustanove, slovenske in italijanske znanstvenike in kako je prav kultura tista, ki presega meje in povezuje sosednje narode v Evropski skupnosti. Fedora Ferluga je nato prikazala zbornika, ki sta rezultat simpozija, ki ga je spomladi l. 2007 organizirala na Univerzi v Vidmu ob 40. obletnici pesnikove smrti in 125. obletnici njegovega rojstva, do zdaj edini mednarodni simpozij posvečen Alojzu Gradniku izven Slovenije in v sami Sloveniji, ter izrazila veliko veselje, da se knjigi predstavljata v Ljubljani, v srcu Slovenije, v organizaciji dveh najvišjih slovenskih in italijanskih kulturnih ustanov v Sloveniji. Zbornika vsebujeta prispevke dvanajstih strokovnjakov iz Slovenije in Italije in sicer s Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Znanstveno-raziskovalnega centra SA-ZU, z univerz v Ljubljani, Novi Gorici, Vidmu, Trstu in Neaplju. Urednica je poglobila nekatere glavne teme v zbornikih ob nastopu akademikov Franca Zadravca, Cirila Zlobca in prof.dr. Mirana Košute s Tržaške univerze. Franc Zadravec je spregovoril o Gradnikovem odnosu do zemlje. Zemlja - mati - domovina so mu bile svete moči in vrednote. Kiparske podobe o človeku in zemlji je Gradnik pisal od začetnih zbirk še da- Niko Grafenauer med uvodnim posegom na predstavitvi obeh Gradnikovih zbornikov v Ljubljani bobo leč v trideseta leta, še posebej v ciklu Kmet govori, medtem ko je v Zlatih lestvah iz vseh svojih globin izpovedal svoje svečano občutje in zavest zemlje, domačije, Medane v slavilni pesmi Jesenski večer v Me-dani, za katero je namenoma izbral slovesni antični heksameter. Eros - Tanatos je vodilna nit v Gradnikovi poeziji. V njem se zrcali ljubezen v vseh svoji odtenkih, čutnih in duhovnih, in se spaja na koncu v enovito celostno podobo ljubezni. Od mračne, zagrobne tematike cikla De profundis, kjer se iz groba oglaša v prvi osebi glas ljubljenega dekleta, ki se želi popolnoma razdati v ljubezni, ki ne pozna meja, se pesnik postopno dviga k svetlobi čistega izvira do zlatih lestev, ki spajajo kot nevidna nit nebo in zemljo in ki jih morejo zaznati le duše izvoljencev. O Gradnikovi ljubezenski poeziji je spregovoril akademik Ciril Zlobec. Po Zlobčevem mnenju je Gradnik s svojo ljubezensko pesmijo opravil radikalen preobrat kot malokdo drug v slovenski književnosti: ljubezensko čustvo je poglobil z vso zemeljsko strastjo in ga obenem povzdignil v hrepenenjsko čistost. Zlobec je nato primerjal Gradnikovo in Župančičevo ljubezensko poezijo, pri čemer je prisodil Gradniku večjo izpovedno moč in s tem posredno potrdil Vidmarje-vo trditev iz l. 1932 v uvodu k Svetlim samotam, ko je Gradniku pred Župančičem prisodil v slovenskem Olimpu drugo mesto takoj za Prešernom. Kar nekaj člankov je v zborniku posvečenih Grad- nikovemu ogromnemu prevajalskemu opusu, saj je prevajal domala iz vseh evropskih jezikov, pa tudi iz kitajščine (kitajske lirike) in iz bengalščine (Rabindranatha Tagoreja). Kako so pa Gradnika prevajali v italijanščino in kakšna je bila Gradnikova recepcija pri sosednjem narodu, o tem je spregovoril prof. dr. Miran Košuta, ki je na žalost ugotovil, da je v italijanskem kulturnem prostoru pesnikova recepcija v obratnem sorazmerju s pesnikovim pomenom in navedel kot paradoks, da je recepcija dosegla svoj višek v 30. in 40. letih prejšnjega stoletja, za časa fašizma, ko je skupina italijanskih slavistov začela orati ledino v literarnozgodovin-ski vednosti o slovenski književnosti. Gradnikov izbor v italijanskem prevodu je skromen, ponavljajo se večkrat vedno iste pesmi, pa tudi z estetskega vidika bi tem prevodom lahko marsikaj očitali. Čas je, da postane Gradnik dostopen v primerni obliki tudi italijanskemu bralcu, italijanski zbornik z videmskega simpozija pa mu je lahko v dragoceno pomoč za razumevanje Gradnika kot človeka, pesnika in prevajalca. Prireditev so popestrile recitacije nekaterih najpomembnejših Gradnikovih pesmi v slovenščini, v italijanskem in tudi furlanskem prevodu, saj je bila Grad-nikova mati, Lucija Godeas, po rodu Furlanka in je bil prav zaradi tega Gradnikov simpozij na Videmski univerzi deležen še posebne pozornosti. Na koncu si je številno občinstvo lahko ogledalo še razstavo slik Gian Pietra Zuzzija na teme Grad-nikovih pesmi. 28 Torek, 10. novembra 2009 GOSPODARSTVO oljkarstvo - Na prvem tekmovanju združenj Coldiretti in AIPO Prvi nagradi za oljčna olja iz Prebenega in Mačkolj V svojih kategorijah so zmagala ekstra deviška olja pridelovalcev Fiorrosso in Branka Slavca ŠKOCJAN OB SOČI - Zavod za tehnično pomoč CIASE, ki deluje v okviru stanovske organizacije kmetov Coldiretti, in meddeželno združenje oljkarjev AIPO sta letos organizirala prvo tekmovanje oljkarjev in ga naslovila Zahvalni dan, potekalo pa je v okviru prireditev ob pokrajinskem zahvalnem dnevu goriške federacije stanovskega združenja. Tekmovanja so se lahko udeležili tako poklicni kot ljubiteljski oljkarji, prijavilo pa se jih je 14 s 17 vzorci ekstra deviškega oljčnega olja, ki so konkurirala v dveh kategorijah: novo olje in olje 2008. Žirija, ki so jo sestavljali tehniki, vpisani v italijanski seznam tehnikov in izvedencev za deviška in ekstra deviška oljčna olja, vodil pa Giovanni Degenhardt, je primerjala in ocenjevala organoleptične lastnosti oljčnih vzorcev in na koncu razglasila naslednje zmagovalce. V kategoriji novo olje je zmagalo kmetijsko podjetje Fiorrosso Adriane Zeriul iz Prebenega (TS) z oljem iz oljk vrste belica; drugo mesto je pripadlo Enricu Sturnigu iz Romansa (GO), tretje pa Claudii Millo iz Milj (TS). V kategoriji olje 2008 je zmagalo olje proizvajalca Branka Slavca iz Mačkolj (TS), na drugo mesto se je uvrstil Alessandro Rolich iz Gorice, na tretje pa Maurizio Carlovich iz Ronk. Zmagovalce so razglasili včeraj na slovesnosti v Škocjanu, kjer so izpostavili soglasno oceno žirije o odlični ravni kakovosti vseh tekmujočih olj, kar dokazuje, da se Tržaška in Goriška vse bolj uveljavljata po številnih majhnih, a visoko kakovostnih produkcijah oljčnega olja. Predsednik goriške Coldiretti Antonio Brescian izroča priznanje Adriani Zeriul Fiorrosso coldiretti Tondo obljubil tri milijone evrov več za kmetijstvo VIDEM - Kmetijski sektor bo v deželnem proračunu za leto 2010 prejel dodatne tri milijone evrov, poleg že predvidenih sedem, je včeraj v Vidmu na sestanku z deželnim vodstvom stanovskega združenja Coldiretti napovedal predsednik deželnega odbora Renzo Tondo. Tondo, ki ga je spremljal deželni odbornik za kmetijstvo Claudio Violino, je med drugim pozval Coldiretti, naj razmisli o primernosti proračunske postavke 2,5 milijona evrov za zagon deželnega plačilnega organizma. Ustavil se je tudi pri prizadevanjih deželne uprave za racionalizacijo proračunske porabe. Odbornik Violino pa je pojasnil, da bo potrebna revizija meril za razdeljevanje pomoči po deželnem razvojnem načrtu (PSR) in postopkov za dostop do teh dotacij, in to na osnovi novih ciljev kmetijske politike, medtem ko bodo postopki poenostavljeni. trgovina - Pobuda Confcommercia Pogodba Home Feeling za varen nakup pohištva TRST - Skupina trgovcev s pohištvom (Gruppo Mobilieri) v okviru deželnega stanovskega združenja Confcom-mercio je včeraj na trgovinski zbornici v Trstu predstavila pobudo Home Feeling -Mobilieri di Fiducia, katere cilj je vzpostaviti trajen odnos zaupanja med trgovcem in odjemalcem na osnovi inovativne in kupcu prijazne ponudbe. S tem želijo trgovci opozoriti na nezamenljivost vloge tradicionalnega prodajalca pohištva, ki ga odlikujeta kompetentnost in profesionalnost. Prelog, razčlenjen na 16 točk, ki so ga že sprejela nekatera podjetja iz pohištvenega sektorja v FJK, postavlja v pravo luč različne vidike odnosa med prodajalcem in odjemalcem v okviru nakupa proizvodov. Home Feeling je namreč prva »tipska pogodba« na svojem področju in spoštuje tako nacionalno kot evropsko zakonodajo, podpirajo pa jo tudi organizacije potrošnikov, ki jih je ob tej priložnosti zastopala predsednica združenja deželnega OTC. Kot je povedal predsednik tržaškega Confcommercia Antonio Paoletti, ima projekt Home Feeling poleg cilja utrjeva- nja odnosov med prodajalcem in odjemalcem, tudi namen ponuditi dragoceno priložnost za izvajanje skupnega marketinga s podjetji proizvajalci pohištvene opreme. Predsednica tržaških trgovcev s pohištvom Donatella Duiz pa je opozorila, da se projekt vključuje v strateški načrt za ponudbo takih storitev in proizvodov, ki se razlikujejo od drugih distribucijskih ponudb (kot so velike prodajne verige, op.ur.). Po besedah predsednika deželnega Confcommercia Giuseppeja Pavana sta ravno solidna profesionalnost in kom-petentnost osnova, na kateri mora temeljiti odnos s kupci, ki izbirajo tradicionalne prodajne točke, kjer poleg ugodnega odnosa kakovost-cena, najdejo tudi jamstva. Tip pogodbe Home Feeling zajema vse vidike razmerja med kupcem in prodajalcem, ki gredo od civilnega zakonika v zvezi z načini reševanja nasprotij, do pravic odjemalca pri storitvah montaže in postavitve pohištva, višine predujma, načina in rokov dostave kupljenega blaga, pa tudi morebitnih sankcij v primeru nespo-štovanja pogodbenih obveznosti. turizem - WTM v Londonu Slovenija se predstavlja v zelenih tonih Ljubljane in njenega Botaničnega vrta LONDON - Včeraj se je v britanski prestolnici začela jubilejna 30. svetovna turistična borza World Travel Market -WTM. Na njej se bo do četrtka na 170 kv. metrih razstavnega prostora predstavljalo 18 slovenskih podjetij s področja turizma. Rdeča nit slovenske predstavitve je Ljubljana in 200 let Botaničnega vrta. V animacijskem prostoru bo prava gredica s travo predstavljala del ozračja Botaničnega vrta v Ljubljani. V gredici bodo zataknjeni zvončki, obiskovalci pa bodo lahko posedeli tudi na klopi, usmerjeni proti video predstavitvi Ljubljane in njene atmosfere, so sporočili iz zavoda za turizem Ljubljana in dodali, da predstavitev dopolnjuje figura Ljubljanskega zmaja, ki bo obiskovalcem delila čebulice zvončkov, vzgojene prav za to priložnost, pa tudi letake z vabilom za obisk Ljubljane. Tudi letos bodo v okviru WTM na slovenski stojnici predstavili novosti, Slovenska turistična organizacija (STO) pa izpostavlja dve, ki v skladu s strategijo trajnostnega razvoja slovenskega turizma spodbujata eko ravnanje. Prva novost, ki jo bodo lahko uporabili obiskovalci stojnice, bo bluetooth aplikacija, s katero bo imel vsak priložnost brezplačno na svoj mo-bilnik prenesti prilagojene kataloge za mobilne telefone. STO želi z bluetooth vodnikom prispevati k manjši porabi katalogov in s tem papirja. Predstavili bodo tudi projekt Eco reincarnation, s katerim želi STO prikazati, kaj uporabnega je možno izdelati iz odpadnih oz. že uporabljenih materialov (npr. iz starih katalogov, papirja in zastav stare stojnice). Izdelki so ročno delo in dosledna reciklaža. (STA) fjk - Prevozniki Confindustrie Odbornik Riccardi orisal infrastrukturna dela in proračunske težave VIDEM - Deželni odbornik za infrastrukture in transport Riccardo Riccardi se je včeraj na sedežu deželne uprave v Vidmu sestal s predstavniki avtoprevoznikov, včlanjenih v Confindustrio FJK. Teme pogovorov so bile položaj del za tretji pas na avtocesti A4, dela na odseku A28 in na deželni cestni mreži, odnos med postavkami deželnega proračuna in deželnim zakonom št.7 za podpiranje avtoprevoz-ništva, na koncu pa je beseda tekla o zaskrbljenosti avto-prevoznikov za predvideno zvišanje cestnin. Riccardi je sestanek označil za konstruktivnega, saj mu je služil za oris prizadevanj deželne vlade za realizacijo tretjega pasu na avtocesti Trst-Benetke, za dokončanje odseka A28, ki bo povezal Pordenon z Venetom, in za pomembna dela za cestnem omrežju, ki se bo moralo nujno priključiti na avtocestni sistem. V ta okvir se vključuje potreba, da koncesionarna družba Autovie Venete zviša cestnine in si tako zajamči finančno ravnovesje, sicer nujno za realizacijo omenjenih infra-strukturnih del. V tem okviru so se sogovorniki pogovarjali tudi o možnosti znižanja cestnin za avtoprevoznike, ki pa jo bo treba preveriti na tehnični, pravni in finančni ravni. Glede refinanciranja deželnega zakona št. 7 je odbornik Riccardi na koncu sestanka z avtoprevozniki povedal, da to postavko deželni proračun za leto 2010 predvideva, vendar v sorazmerju z omejitvami deželne bilance. Te omejitve, ki jih je povzročila gospodarska kriza, pa zahtevajo žrtve v vseh proračunskih sektorjih, je dodal odbornik. Septembra manjši primanjkljaj v slovenski zunanji trgovini LJUBLJANA - Slovenija je septembra izvozila za 1,49 milijarde evrov, uvozila pa za 1,50 milijarde evrov blaga. Blagovni primanjkljaj je znašal 11,9 milijona evrov in ni dosegal niti desetine primanjkljaja iz avgusta. Pokritost uvoza z izvozom se je z avgustovskih 86,5 odstotka zvišala za 99,2 odstotka. Po podatkih državnega statističnega urada se je septembrski izvoz glede na mesec prej povečal za 41,2 odstotka, uvoz pa za 23,2 odstotka. V primerjavi z lanskim septembrom se je izvoz zmanjšal za 20,3 odstotka, uvoz pa za 29 odstotkov. V letošnjih prvih devetih mesecih se je izvoz Slovenije v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšal za 22,3 odstotka na 11,88 milijarde evrov, uvoz pa za 29,5 odstotka na 12,43 milijarde evrov. V devetih mesecih skupaj je tako primanjkljaj v blagovni menjavi znašal 552,5 milijona evrov, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 95,6-odstotna. Iz držav članic EU je Slovenija v prvih devetih mesecih uvozila za 9,70 milijarde evrov blaga, kar je 29,8 odstotka manj kot v enakem obdobju lani, medtem ko se je uvoz iz ostalih držav zmanjšal za 28,5 odstotka na 2,74 milijarde evrov. Od skupnega slovenskega izvoza pa je bilo v vseh devetih mesecih za 8,32 milijarde evrov blaga namenjenega v katero od članic unije (21,6 odstotka), za preostalih 3,56 milijarde evrov (-23,9 odstotka) pa kam drugam po svetu. (STA) Eurotech z milijonsko pogodbo v ZDA VIDEM - Parvus Corporation, hčerinska družba tehnološke skupine Eurotech iz Amara v Furlaniji, je sklenila 3,2 milijona dolarjev vredno pogodbo za dobavo elektronskih podsistemov amriški družbi L-3 Communications. V Furlaniji bodo za Američane proizvajali sestavne dele za sistem posredovanja podatkov Rover. Dobava je predvidena za prvo četrtletje prihodnjega leta. Sistem Rover uporabljajo oborožene sile ZDA in Nata za neposredno vizijo posnetkov, ki jih posnamejo letala brez pilota, in za monitoražo razmer na bojiščih. EVRO 1,4984 $ +0,8 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 9. novembra 2009 valute evro (povprečni tečaj) 9.11. 6.11. ameriški dolar japonski jen 1,4984 134,81 1,4862 134,76 ruski rubel 43,0865 69,5960 43,0866 69,4950 danska krona 7,4413 0,89365 7,4422 0,89600 švedska krona 10,3005 10,3870 8,4340 češka krona 25,578 25,676 estonska krona 15,6466 272,74 15,6466 274,82 poljski zlot 4,2180 4,2470 1,5923 avstralski dolar 1,6141 1,9558 1,6235 romunski lev 4,2975 3,4528 4,3030 3,4528 latvijski lats 0,7087 2,5570 0,7092 2,5546 islandska krona 290,00 290,00 2,2059 hrvaška kuna 7,2690 7,2675 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 9. novembra 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,2390 0,345 0,095 0,43 0,2725 0,5406 0,6762 0,9862 0,2583 0,3716 0,715 0,994 1,1312 1,2181 0,68 1,231 ZLATO (999,99 %%) za kg 23.666,20 € +143,68 _ TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 9. novembra 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,51 imttidci idada ä o +0,15 +1 09 KRKA 1 1 IKA KOPER 72,22 +0,43 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 27,79 170,20 32413 +2,55 -0,39 -1 50 TELEKOM SLOVENIJE 149,52 -0,07 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 35,80 DELO PRODAJA -rrm nonn +0,31 _n 77 ISKRA AVTOELEKTRIKA - -' ICTD A BCM7 ~7 ~>C\ _L1 /11 NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/ll imntcct 13,21 +1,38 KOMPAS MTS - - mil/a PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 14,99 +0,33 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 468,00 468,00 209,75 +1,30 +0,23 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 28,29 +2,46 MILANSKI BORZNI TRG 9. novembra 2009 FTSE MIB: +2,28 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,26 83,08 173 +1,04 +4,28 +1 65 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 6,12 1 32 +1,74 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 5,38 1 05 +2,31 +4,26 +1 25 EDISON ENEL ENI 4,17 1753 +1,83 +1 86 FIAT FINMECCANICA 10,75 1188 +1,22 FINMECCANICA GENERALI IFIL 17,9 +0,76 +2,34 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,9 1497 +1,49 +1 77 LUXOTTICA MEDIASET MEDIASET 16,6 +0,36 +1 23 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,53 8,73 1 92 +1,51 +2 12 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,40 12 9 +0,86 rRI SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 22,23 +0,62 +3,40 +1 00 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,28 5,71 113 +1,42 -2 10 TENARIS TERNA 13,8 +3,84 +1 01 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,74 0,16 1008 -1,30 UNICREDIT 2,51 +2,54 +5,33 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 79,28 $ +2,39 IZBRANI BORZNI INDEKSI 9. novembra 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.362,85 1.054,88 +0,11 +0,16 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb ridq 2.109,59 -0,52 FIRS, Banjaluka - - ralav 1 ç pü^ií-jrl SRX, Beograd BIFX Saraievo 345,77 1.975 61 -1,55 -0,50 Dir/\, Jal ojcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 3.451,33 -0,46 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 10.211,60 1.764 11 +1,88 +1 93 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 1.090,75 1.132,19 5.619,72 +2,01 +0,34 +2,40 riSE 100, London CAC 40, Pariz ATY Dunai 5.235,18 3.785,49 2.601,46 +2,14 +2,11 +1,57 a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.158,0 2.860 11 +2,02 +2,36 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.808,99 2.693,38 22.207,55 3.175,58 16.498,72 +0,20 +1,32 +1,73 +0,36 +2,11 / DNEVNE NOVICE Torek, 10. novembra 2009 29 zda - Potem ko je demokratom v soboto uspel veliki met v predstavniškem domu Obama pozval senat naj prevzame »štafeto« zdravstvene reforme Lieberman že zagrozil, da bo blokiral reformo, če bo v njej predvidena ustanovitev javne zavarovalnice WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je v nedeljo pozdravil pogum članov predstavniškega doma ameriškega kongresa, ki so po celodnevni razpravi v soboto ponoči potrdili predlog zakona o reformi zdravstvenega sistema. Ob tem je pozval senat, naj prevzame "štafeto" in reformo pripelje do cilja. Obama in demokrati so po slavju v predstavniškem domu nemudoma dobili hladno prho od neodvisnega senatorja Josepha Liebermana, ki je na televiziji Fox zatrdil, da bo skupaj z republikanci blokiral predlog, če bo v njem ostalo določilo o ustanovitvi javne zdravstvene zavarovalnice za vse tiste, ki od zasebnih zavarovalnic ne bi mogli dobiti ugodnega zavarovanja. Liebermana so demokrati po posredovanju Obame pustili na položaju predsednika odbora za domovinsko varnost, čeprav je lani podpiral republikanca Johna McCaina. Sedaj meni, da bo javna zavarovalnica pahnila ZDA v primanjkljaj, iz katerega se ne bodo izkopale. Po drugi strani pa je dejstvo, da je Hartford v Connec-ticutu eden od sedežev zavarovalniške industrije, ki je doslej za Liebermanove kampanje prispevala pet milijonov dolarjev. Zasebne zavarovalnice nikakor nočejo javne konkurence, ker bi jih to resnično prisililo, da znižajo stroške za zavarovance. V podobnem neugodnem položaju odločanja med interesi večine Američanov in lastnimi je še nekaj konservativnih demokratov, ki prav tako nočejo niti slišati o javni zavarovalnici. Demokrati imajo skupaj z Liebermanom, ki ponavadi glasuje z njimi, 60 sedežev, natanko kolikor jih je potrebno za preprečitev ob-strukcije oziroma filibustra. Vodja senatne večine Harry Reid iz Nevade trenutno nima niti dovolj glasov za začetek razprave, kaj šele za potrditev predloga zakona. Reid je minuli teden dejal, da se bo potrjevanje predloga najverjetneje zavleklo do začetka prihodnjega leta. Glede javne zavarovalnice Reid predlaga kompromis, ki bi določal, da zadevo sprejmejo, potem pa bi posamezne zvezne države lahko od nje odstopile. Ena od zadnjih zmernih republikank v senatu Olympia Snowe iz države Maine pa predlaga, da bi predlog sprejeli brez javne zavarovalnice, ampak s tako imenovanim sprožilcem, da jo potrdijo kasneje, če reforma v nekaj letih ne bi prinesla konca monopolnega obnašanja zasebnih zavarovalnic in znižanja stroškov. Ne glede na ovire v senatu pa je dejstvo, da je demokratom v soboto uspel ve- mi; no Barack Obama ansa liki met. Skoraj 40 let po tem, ko so na čelu s predsednikom Lyndonom Johnsonom ob ostri opoziciji republikancev uvedli medicare, sistem zdravstvenega zavarovanja za starejše, in skoraj 75 let po tem, ko so s predsednikom Franklinom Rooseveltom, prav tako ob nasprotovanju republikancev, uvedli sistem zveznega pokojninskega zavarovanja, so tudi tokrat brez republikancev naredili prvi korak na poti do bolj človeškega zdravstvenega sistema. Za predlog reforme je sicer ob 219 demokratih glasoval tudi prvi zvezni kon-gresnik vietnamskega rodu, republikanec Joseph Cao, ki je lani v demokratskem New Orleansu premagal korumpiranega demokrata Williama Jeffersona. Obama je osebno poklical Caa in ga prosil za podporo, kongresnik pa je v zameno dobil nekaj novih obljub pomoči pri obnovi mesta po razdejanju orkana Katrine. Cao je za CNN dejal, da ga grožnja predsednika njegove stranke Michaela Steela, da bodo uničili vsakega republikanca, ki bo glasoval za reformo, ne skrbi toliko kot dobrobit njegovih volivcev, med katerimi je veliko revnih, ki potrebujejo reformo. Proti predlogu je glasovalo 215 kon-gresnikov, od tega kar 39 demokratov. Predsednica predstavniškega doma Nancy Pelosi je dobila dovolj glasov šele, ko so se demokrati, tudi ob pobudi katoliške cerkve, dogovorili o kompromisu glede splava. Predlog zakona določa, da se zvezne subvencije, ki so predvidene za pomoč pri zavarovanju revnih, ne bodo smele uporabljati za nakup zavarovalnih polic, ki bi krile tudi splav, razen v primerih posilstva, incesta ali ogroženosti življenja nosečnice. Vendar tudi to le v primeru nakupa police pri zasebni zavarovalnici, javna zavarovalnica pa kritja splava ne bo ponujala v nobenem primeru. Uresničitev skoraj 2000 strani dolgega predloga zakona naj bi stala okoli 1200 milijard dolarjev v desetih letih, vendar pa bi v istem času znižal proračunski primanjkljaj za 104 milijarde dolarjev. Stroške bi pokrili s 400 milijardami prihranka v sistemu medicare in uvedbo 5,4-odstot-nega davka za vse, ki zaslužijo na leto več kot 500.000 dolarjev. Predlog pomaga predvsem okoli 30 milijonom Američanom, ki si sedaj ne morejo sami plačati zavarovanja, ko pa bo po letu 2013 popolnoma utečen, pa naj bi pokril 96 odstotkov vseh prebivalcev ZDA. Predlog uvaja posebne borze zdravstvenega zavarovanja, na katerih bi za stranke med seboj tekmovale zasebne zavarovalnice in javna. Po letu 2013 bi se morali zavarovati vsi, v nasprotnem primeru pa je predvidena kazen v obliki višjih davkov. Takrat bodo morale zasebne zavarovalnice sprejeti vse ljudi, ne glede na njihovo zdravstveno stanje, in bolnim ne bodo smele zaračunavati več kot zdravim. Sedaj zavračajo bolne ali jim ponudijo nemogoče pogoje. Redna praksa pa je tudi, da v primeru resne bolezni zavarovanca iščejo izgovore, da jim ni potrebno pokriti zdravljenja. Predlog zakona prav tako ukinja imuniteto zdravstvenih zavarovalnic pred tožbami zaradi monopola. Širi tudi program pomoči revnim medicaid, kar pomeni, da bo več ljudi deležno proračunske pomoči pri zavarovanju. Za čas tran-zicije do leta 2013 predvideva ustanovitev posebnega sklada v vrednosti petih milijard dolarjev za zavarovanje tistih, ki jih bodo zasebne zavarovalnice še naprej zavračale. Od delodajalcev v večjih podjetjih pa se zahteva, da pokrijejo zavarovanje zaposlenih ali pa plačajo kazen. Svoj predlog so podali tudi republikanci, vendar pa ga nihče ni jemal preveč resno, ker je med drugim ohranjal bistvene elemente sedanjega sistema v prid zasebnim zavarovalnicam. (STA) italija - Napeti odnosi Berlusconi-Fini D'Alema bližji imenovanju za zunanjega ministra EU RIM - Možnost, da bi Massimo DAlema postal visoki predstavnik Evropske unije za zunanjo politiko, postaja vse bolj stvarna. Britanski zunanji minister David Milliband je namreč umaknil svojo kandidaturo za to visoko funkcijo v povezavi, s čimer je v veliki meri odprl pot nekdanjemu italijanskemu premierju in zunanjemu ministru. Novico je včeraj v Bruslju potrdil načelnik evropske socialistične stranke v Evropskem parlamentu Martin Schulz. Kot znano, bo o imenovanju zunanjega ministra in še prej predsednika EU, kot sta predvidena v Lizbonski pogodbi, sredi tega meseca odločal evropski vrh. Na osnovi neformalnega dogovora bo kandidata za zunanjega ministra predlagala evropska socialistična stranka, kandidata za predsednika pa evropska ljudska stranka. Za to drugo funkcijo se v zadnjih časih najpogosteje omenja ime belgijskega premierja Hermana Van Rompuyja. Italijanska vlada je včeraj spet po- MASSIMO D'ALEMA ansa trdila, da je pripravljena DAlemovo kandidaturo podpreti. Sicer pa so v teh dneh v ospredju italijanske politike tudi napeti odnosi med premierjem Silviom Ber-lusconijem in predsednikom poslanske zbornice Gianfrancom Finijem. Vodilna moža Ljudstva svobode se bosta predvidoma sestala danes dopoldne. Poleg priprav na deželne volitve bo v ospredju predvsem zakonski predlog za skrajšanje rokov zastaranja obtožb, ki bi Berlusconija rešil pred procesi, a kateremu Fini nasprotuje. Kamora: sodni postopek proti vladnemu podtajniku? NEAPELJ - Neapeljski sodnik za predhodne preiskave Raffaele Piccirillo naj bi že podpisal zahtevo, naj poslanska zbornika dovoli postopek proti pod-tajniku pri ministrstvu za gospodarstvo in koordinatorju Ljudstva svobode v Kampanji Nicoli Cosentinu. Cosenti-na, ki je tudi poslanec in ga omenjajo kot možnega kandidata desne sredine za predsednika dežele Kampanije, naj bi bremenil sum, da je kot zunanji član sodeloval s kamoro, v tem primeru s klanom Casalesijev. Ni znano, ali se ukrep nanaša na zahtevo po priporu, hišnem priporu ali prepoved opravljanja javnih funkcij in čeprav naj bi vest pricurljala iz sodnih krogov, je slednji včeraj niso hoteli potrditi. Italijanski škofje pozivajo k »razorožitvi« v politiki ASSISI - Italijanski škofje pozivajo politike k »razorožitvi« v javnem življenju, se pravi naj prenehajo z ozračjem sovraštva, ki je nevarno za Italijo, in s sistematično konfliktnostjo. Poziv je v svojem posegu na včerajšnjem začetku šestdesetega plenarnega zasedanja Italijanske škofovske konference izrekel njen predsednik kardinal Angelo Bagnasco, ki je izrazil tudi pričakovanje, da vlada ne bo krčila sredstev za katoliške zasebne šole, ter pomisleke nad predlogom o islamskem verouku v šoli. Bagnasco se je dotaknil tudi evropske razsodbe proti izobešanju križa v italijanskih šolskih prostorih, katero je označil za »prevaro neznatnih manjšin, ki tvegajo, da se bo Evropa oddaljila od ljudi,« prav tako pa je izrekel v prid ugovora vesti proti rabi tablete za preprečitev zanositve RU 486. Umor v Ul. Poma: zaročencu bodo sodili RIM - Devetnajst let po okrutnem umoru v nekem rimskem uradu, žrtev katerega je leta 1990 postala mlada Si-monetta Cesaroni, bodo za ta zločin sodili njenemu takratnemu zaročencu Ranieru Buscu. Tako je včeraj odločila sodnica za predhodne obravnave Maddalena Cipriani, ki je določila 3. februar 2010 za datum začetka sojenja. Raniero Busco ni bil edini osumljenec, pozornost pa so preiskovalci usmerili nanj pred sedemnajstimi leti, potem ko so odkrili sledove njegove sline na truplu žrtve. Buscov odvetnik Paolo Loria je dejal, da bo obramba opozorila na protislovja, saj tožilstvo razpolaga samo s polovičnimi dokazi. Zastopnik družine Cesaroni, odvetnik Lucio Molinaro, pa je izrazil zadovoljstvo nad odločitvijo in opozoril, da so odnos med Simonetto in zaročencem zaznamovali številni spori in pobotanja, do umora pa naj bi prišlo po spodletelem poskusu razčiščenja. irak - Volitve bodo 21. januarja Obama in Ban pozdravila sprejem volilnega zakona WASHINGTON/NEW YORK - Ameriški predsednik Barack Obama in generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon sta v nedeljo pozdravila sprejetje volilnega zakona v Iraku, ki je odprl pot za splošne volitve v začetku prihodnjega leta. Obama je dolgo pričakovan zakon označil za "pomemben mejnik" za državo, ki prevzema skrb za lastno prihodnost. Ko je še dejal Obama, bo novi zakon olajšal izvedbo volitev januarja, poleg tega pa ne bo oviral odhoda ameriških bojnih enot iz države do septembra prihodnje leto. Sprejem zakona v parlamentu je poleg tega po njegovih besedah še en opomin, da bodo sovražniki napredka v Iraku propadli. Generalni sekretar ZN Ban je medtem dejal, da bodo volitve, ki jih omogoča zakon, "odločilna priložnost za pospešitev narodne sprave in prispevek k političnemu napredku Iraka". Vse politične strani je v sporočilu tudi pozval, naj med volilno kampanjo pokažejo pravo "državniško držo" in sodelujejo "v duhu narodne enotnosti". Zakon, ki ga je v nedeljo po dolgotrajnih zapletih sprejel iraški parlament, odpira pot za volitve v začetku prihodnjega leta. Volilna komisija je včeraj že objavila, da bodo volitve potekale 21. januarja 2010. Volitve so bile sprva predvidene za 16. januar, v skladu z ustavo pa bi morale potekati najkasneje do 31. januarja prihodnje leto. Zdaj mora odločitev volilne komisije potrditi še iraški predsednik in formalno sklicati volitve. Glavna ovira pri sprejemanju omenjenega zakona so bila sicer določila o poteku volitev v z nafto bogatem IKrkuku, etnično mešani provinci, kjer živijo Kurdi, Arabci in Turkmenci. (STA) iran - Sporni jedrski program Teheran še vedno za pogovore z IAEA TEHERAN/DUNAJ - Iran je včeraj izrazil željo po nadaljnjih pogovorih s svetovnimi silami glede svojega jedrskega programa in dobave goriva za jedrski reaktor. Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) medtem še vedno čaka na odgovor Irana glede predloga bogatenja iranskega urana v tujini. Glavni iranski jedrski pogajalec Saed Džalili je po v nedeljo med srečanjem z namestnikom ruskega zunanjega ministra Sergejem Rjabkovom dejal, da je Iran pripravljen na pogovore s petimi stalnimi članicami Varnostnega sveta ZN in Nemčijo. Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je sicer v soboto v Moskvi zagrozil Iranu, da bo Rusija podprla okrepitev sankcij, če kmalu ne bo napredka v pogajanjih o njegovem spornem jedrskem programu. Rjabkov pa je v nedeljo izrazil upanje, da bodo jedrski pogovori kmalu zaključeni. Iran še vedno ni uradno odgovoril na pobudo mednarodne skupnosti za rešitev spora glede njegovega spornega jedrskega programa. ZDA, Francija, in Rusija so Teheranu ponudile dogovor, da bi obogatil uran v tujini, s čimer bi zagotovili, da bi bil obogaten le do ravni, primerne za miroljubno uporabo v jedrskih reaktorjih, ne pa tudi za izdelavo jedrskega orožja. In čeprav bi moral uradni Teheran na ponudbo odgovoriti že do konca oktobra, se to še ni zgodilo, ampak poskušajo iranski pogajalci zdaj doseči dodatna pogajanja. ZDA so sporočile, da so iranskim voditeljem pripravljene dati nekaj več časa za odgovor na predlog, ki pa ga kljub temu pričakujejo kmalu. Kot je na Dunaju dejal predstavnik Washingtona pri IAEA Glyn Davies, je to za Iran očitno težko vprašanje. (STA) vatikan - Pomembne koncesije Nova pravila za prestop anglikancev v Katoliško cerkev VATIKAN - Vatikan je včeraj objavil nova pravila, ki bodo poslej urejala prestop članov Anglikanske cerkve, vključno s poročenimi duhovniki, v Rimskokatoliško cerkev. Kot so sporočili iz Vatikana, so se za to odločili spričo "ponavljajočih in vztrajnih" prošenj anglikancev za prestop. Ko je Vatikan 20. oktobra objavil odločitev, je napovedal, da naj bi se v skladu z novimi pravili za prestop odločilo le med 20 in 30 škofov in nekaj sto posameznikov. A napoved je v Veliki Britaniji vzbudila veliko pozornosti, pri čemer je med drugim The Times potezo označil za "potencialno najbolj eksploziven razvoj v anglikansko-katoliških odnosih od obdobja reformacije". Do poteze Vatikana je prišlo v obdobju, ko se Anglikanska cerkev sooča z grozečim razdorom glede vprašanja, ali lahko ženske postanejo škofinje in zaradi različnih pogledov na škofe homoseksualce in istospolne skupnosti. Odkar je od leta 1992 v celotni Anglikanski cerkvi mogoča posvetitev žensk v škofinje, je v katoliško vero prestopilo že več anglikanskih duhovnikov. Pripadniki Anglikanske cerkve bodo lahko v primeru prestopa v Rimskokatoliško cerkev sicer obdržali svojo duhovno in liturgično tradicijo. V preteklosti so bile takšne izjeme dovoljene v zelo redkih primerih in v le nekaj državah. Nova pravila glede prestopa anglikancev v Rimskokatoliško cerkev določajo tudi, da bodo sprejem poročenih anglikanskih duhovnikov med katoliške duhovnike obravnavali ločeno po primerih. Ob tem pa Vatikan poudarja, da to "ne pomeni nobene spremembe" glede siceršnjih zahtev glede celibata. (STA) 30 Torek, 10. novembra 2009 PRIREDITVE / trst - Ta teden v gledališču La Contrada Odisejevo hrepenenje Poklon po krivici pozabljenemu italijanskemu vsestranskemu ustvarjalcu Albertu Saviniu V Bobbiovem gledališču v Trstu je ta teden na sporedu skoraj nepoznano gledališko delo vsestranskega italijanskega umetnika Alberta Savi-nia iz leta 1925 z naslovom Capitano Ulisse. Predstavo je tržaško zasebno stalno gledališče postavilo v ko-produkciji z beneškim gledališčem Teatro Fondamenta Nuove in gledališko sekcijo beneškega Bienala; prva uprizoritev je bila letos pozimi v okviru 40. mednarodnega gledališkega festivala samega bienala. Predstavo je režiral Giuseppe Emiliani, v naslovni vlogi je v Benetkah nastopil Antonio Salines, ki ga je v Trstu zamenjal Edoardo Siravo. Poleg njega nastopa Vanessa Gravina, ki pooseblja vse ženske, s katerimi je Odisej, Saviniov Capitano Ulisse, navezal ljubezensko razmerje. Ostale vloge igrajo Virgilio Cernitz kot pripovedovalec, ki predstavlja vez med naslovnim junakom in gledalci v dvorani, Maurizio Zacc-higna v različnih likih, med katerimi izstopata Odisejev tovariš Eurilokos in zvesti Eumaios, ki ga Savinio ne predstavlja kot svinjskega pastirja, temveč kot butlerja, Marzia Postogna kot boginja Atena, ki se le s težavo upira Odisejevemu šarmu, Enrico Bergamasco kot Odisejev sin Tele-mah, mornar, bog Hermes in princ in Cristina Sarti kot služabnica Euriklea, kraljica in Kirkina spletična. Uprizoritev tega skoraj neznanega Saviniovega dela je v Benetkah navdušila še zlasti gledališke kritike, ki so z velikim zanimanjem in odobravanjem sprejeli predstavo kot po-klon temu po krivici skoraj pozabljenemu ustvarjalcu, ki se je posvečal glasbi, pisanju in slikarstvu, (saj ga večinoma omenjajo le kot mlajšega brata slikarja Giorgia De Chirica), njegovih književnih in gledaliških del ter esejev in člankov pa se skoraj ne spominjajo kot tudi ne slik in skladb. Kakorkoli že, gledališko besedilo Capitano Ulisse je nastalo leta 1925, uprizorjeno pa je bilo šele leta 1938, ko ga je postavila Pirandellova gledališka skupina, katere soustanovitelj je bil sam Savinio. Tedanje občinstvo je dokaj neugodno sprejelo predstavo, ki slovitega Odiseja prikazuje z manj junaške plati, kot nekoliko kontemplativnega junaka, ki hrepeni po določenem ženskem idealu, katerega utelešenje si domišlja v ženi Penelopi, a ga v resnični Penelopi ne prepozna, saj v njej, kot že prej v čarovnici Kirki in v nimfi Kalipso, vidi vedno eno in isto žensko. Resnici na ljubo uprizoritev Saviniovega dela tudi med tržaškim občinstvom ni vzbudila veliko zanimanja, saj je bila na premieri v petek zvečer dvorana manj polna kot od drugih podobnih priložnostih, vrh tega je kar nekaj gledalcev med odmorom odšlo. Kljub izredni prizadevnosti igralcev, ki so svoje like bogato značajsko obarvali, režiserju nekako ni uspelo vliti življenje v briljantno besedilo, polno namigov na starogrško klasiko in na kulturno dogajanje v dobi, ko ga je Sa-vinio spisal, tako da predstava deluje kot filološko zvest in spoštljiv po-klon avtorju, ki pa je nekoliko prežet z intelektualistično samovšečnostjo. Pri skrbni uprizoritvi je sodeloval scenograf in kostumograf Andrea Sta-nisci s sugestivno in barvito sceno, ki prikazuje klasično italijansko gledališče z ložami, in kostumi, ki se navezujejo na začetek prejšnjega stoletja. Izvirno glasbeno kuliso je podpisal Massimiliano Sforza. (bov) GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Alberto Savinio: »Capitano Ulisse« / Režija Giuseppe Emiliani. Urnik: danes, 10. ob 16.30, od srede, 11. do sobote, 14. ob 20.30 ter v nedeljo, 15. novembra ob 16.30. Od srede, 11. do sobote, 14. novembra / Maria Letizia Compatangelo: »To be or not to be«. Nastopajo Giuseppe Pambieri in Daniela Mazzucato, režija Elisabetta Courir. Dvorana Bartoli Dacia Mariani: »Stravaganza« Režija: Caludio Misculin, nastopajo: Claudio Misculin, Sabrina Nonne Wagner, Dario Kuzma, Donatella Di Gilio, Gabriele Palmano in Giuseppe Feminiano. Urnik: od torka, 10., do sobote, 14. ob 21.00, v nedeljo, 15. ob 17.00, v ponedeljek, 16., in v torek, 17. novembra ob 20.30. Gledališče dei Fabbri Pino Roveredo: »Caracreatura« Nastopajo: Maria Grazia Plos in Massi-miliano Borghesi. Režija: Franco Pero. V četrtek, 12. do sobote, 14. ob 21.00., v nedeljo, 15. in v torek, 17. ob 16.30, od srede, 18. do sobote, 21. ob 21.00 ter v nedeljo, 22. novembra ob 16.30. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder V petek, 13. novembra ob 19.30 / Sašo in Mojina Jurcer: »Medejin krik«. V soboto, 14. novembra ob 19.30 / Thomas Middleton in William Rowley: »Premenjave«. V ponedeljek, 16. novembra ob 19.30 / Sebastjan Horvat, Andreja Kopač, Eva Nina Lampič: »Pot v Jajce«. V torek, 17. in v sredo, 18. novembra ob 19.30 / Thomas Middleton in William Rowley: »Premenjave«. V četrtek,19., v petek, 20. in v soboto, 21. novembra ob 19.30 / Andrej Rozman Roza in davor Božič: »Neron«. Mala drama Danes, 10. novembra ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. V četrtek, 12. novembra ob 20.00 / Ya-smina Reza: »Bog Masakra«. V petek, 13. novembra ob 20.00 / Ajs-hil: »Pribežnice«. V soboto, 14. novembra ob 20.00 / Ajs-hil: »Pribežnice«. V ponedeljek, 16. novembra ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. V torek, 17. in 18. novembra ob 20.00 / Sofokles: »Ajant«. V četrtek, 20. novembra ob 20.00 / Jean-Luc Lagarce: »Samo konec sveta«. V petek, 20. in v soboto, 21. novembra ob 20.00 / David Mamet: »Bostonska naveza«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 10. novembra ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock in Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. Jutri, 11. novembra ob 19.30 / Brani-slav Nušic: »Gospa ministrica«. V četrtek, 12. novembra ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Reklame, seks in po-žrtja«. V petek, 13. novembra ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - nekateri so za vroče«. V soboto, 14. novembra ob 19.30 / Joe Masteroff, John Kander, Fred Ebb: »Kabaret«. V torek, 17. novembra ob 19.30 / Joe Masteroff, John Kander, Fred Ebb: »Kabaret«. V sredo, 18. novembra ob 19. 30 / Joseph Stein, Jerry Bock in SheldonHer-nick: »Goslač na strehi«. Mala scena Jutri, 11. novembra ob 15.00 in ob 17.30 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. V četrtek, 12. novemra ob 20.00 / Andrej Jus: »Balade za vsakdanjo rabo«. V ponedeljek, 16. novembr aob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. V torek, 17. novmbra ob 20.00 / Gregor Čušin: »Hagada«. V sredo, 18. novembra ob 20.00 / Sergij Belbel: »Mobilec«. Šentjakobsko gledališče Jutri, 11. novembra ob 19.30 / A. Jaoui in J.-P. Bacri: »Družinska zadeva« (komična melodrama). V četrtek, 12. novembra ob 19.30 / J. Hašek: Prigodek dobrega vojaka Švej-ka« (komedija). V petek, 13. novembra ob 19.30 / A. Jaoui in J.-P. Bacri: »Družinska zadeva« (komična melodrama). V soboto, 21. novembra ob 19.30 / J. Austen in J. Jory: »Prevzetost in pristranost«. (romantična komedija). Režija: Zvone Šedlbauer. sova dvorana / »Down by riverside«. Nastopajo: The blind boys of Alabama in Preversation hall jazz band. Jutri, 11. novembra ob 19.30 Gallusova dvorana / Nastopa Simon Trpčeski - klavir. V četrtek, 12. novembra ob 19.30 Klub CD / »Nova glasba za harmoniko«. Nastopajo: Klemen Leben in Er-no Sebastien - harmonika, Damir Faj-far - klarinet. V četrtek, 12. in v petek, 13. novembra ob 19.30 Gallusova dvorana / »Orkester slovenske filharmonije«. Dirigent: Matthias Bammbert, solistka: Dubrovka Tomšič Srebotnjak - klavir. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Daniel Pillar Alvarez in Claudio Hoffman: »Tango metropolis« / Urnik: v soboto, 14. ob 20.30 in v nedeljo, 15.novembra ob 17.00. Luciano Ligabue: »Certe notti« Koreografija: Mauro Bigonzetti, glasba: Luciano Ligabue, nastopa skupina Al-terballetto. Urnik: v ponedeljek, 16. in v torek, 17. novembra ob 20.30. V četrtek, 12. novembra / Corrado Au-gias: »Le fiamme e la ragione«.Režija: Ruggiero Cara. ■ WUNDERKAMMER Festival antične glasbe V soboto, 14. novembra opb 20.30 Civico Museo Sartorio, dvorana Giorgio Costantinides / Deda Cristina Colon-na in Mara Galassi »Voluptas dolendi. I gesti del Caravaggio«. V torek, 17. novembra ob 20.30 Civico Museo Sartorio, dvorana Giorgio Costantinides / »Riservata dolcezza«, nastopa Bernard Brauchli - klavikord. ■ WUNDERGARTEN Glasovi geta V četrtek, 12. novembra ob 20.30 / »Magnificat anima mea«. Nastopata Sabina Maculli - sopran in Alessandra Sagelli - orgle. V ponedeljek, 16. novembra ob 20.30 Gledališče Bobbio / Caterina Venturi-ni: »Ti ricordi, sara?«. Nastopata Fabio Ceccarelli - harmonika in Massimo Au-reli - kitara. BRIŠČIKI KRD Dom (Briščiki 77) V ponedeljek, 9. novembra ob 20.30 / »Stories tales about animals and woods«, nastopa: Michele Veronese -keltska harfa. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž V petek,13. decembra / koncert skupine Musicum z naslovom »Vse najlepše...«, s katerim bo obeležila tudi 10-letnico delovanja. S podporo ZCPZ bo skupina izdala tudi zbirko osmih skladb. V soboto, 21. ob 20.30 in v nedeljo, 22. novembra ob 17.00 / »Ceciljanka«. Nastopajo: zveza slovenske katoliške prosvete, sodelujejozbori iz tržaške in videmske pokrajine ter Koroške in Slovenije. V goriški stolnici V soboto, 28. novembra ob 20.00 / »Visoka pesem« bo nastopala skupina Mu-sicum z mezzosopranistko Eriko Re-guljovo, baritonistom Eugeniom Leg-giadrijem Gallanijem in organistom Marcom Colello, prvič izvedla oratorij »Il cantico dei cantici«. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 10. novembra ob 20.15 Gallu- FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Narodna študijska knjižnica:v petek, 13. novembra ob 18.00 bo otvoritev razstave Tine Kralj Mandale. Predstavila jo bo Ani Tretjak, glasbeni utrinek Carlo Venier - flavta. Galerja Tržaška knjigarna: je na ogled razstava Franka Vecchieta pod naslovom »XS«. OPČINE V Bambičevi galeriji: je na ogled razstava slik Eve Ronay: »Študije o človeški figuri«. Ogled je mogoč do 20. novembra, od ponedeljeka do petka od 10.00 do 12.00 ter od 17.00 do 19.00. Za informacije: tel. 404 212289, e-mail: gmb@skladmc.org. V dvorani ZKB: ob 30-letnici Sklada Mitja Čuk, je na ogled dokumentarna raz-stava.Ogled je možen do 22. novembra, od ponedeljka do petka ob 14.30 do 16.00, ob nedeljah od 10.00 do 12.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. RONKE V kavarni Caffe Trieste na Trgu Gu-glielmo Oberdan 1 je na ogled raz-save fotografij Marka Vogriča pod naslovom : »Miška po Gorici«. Urnik: do 5. decembra, od torka do nedelje med 10. in 23. uro, ob ponedeljkih zaprto. GORICA V Galeriji Kosič v Raštelu (Travnik 61 - Raštel 5/7) je na ogled razstava slikarjev Carla Piemontija in Adriana Ve-lussija. Urnik: do 12. novembra med 8.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEŽANA V Kosovelovi knjižnici: je na ogled razstava pod naslovom »Krožna pot po naših gradiščih«, ki jo je pripravila Banka Sulčič. Razstava bo trajala do 14. novembra. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. KOPER - PIRAN Galerija Loža Koper in Mestna galerija Piran: Valentin Oman - razstava »Ara Pacis«, slike. Možnost ogleda do 22. novembra. IZOLA Galerija Salsaverde: do 15. novembra je na ogled razstava Marka A. Kovačiča pod naslovom: »Plastos«. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: razstava slik Janeza Mo-horiča. Razstava bo predvidoma na ogled do sredine novembra. Odprto od torka do nedelje od 10.00 do 18.00 Vsako nedeljo, izpred cerkve v Štanjelu ob 15.30, do konca oktobra: nedeljsko turistično vodenje za individualne obiskovalce vključuje ogled gradu Štanjel, galerije Lojzeta Spacala, cerkve sv. Danijela, Kraške hiše, Stolpa na vratih in Ferrarijevega vrta. Ogled poteka približno 90 minut. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Galerija CD: do 15. decembra bo na ogled razstava Dušana Tršarja pod naslovom "Retrospektivna kiparska razstava". Galerija Alkatraz, AKC Metelkova mesto, Masarykova 24: je na ogled razstava »V 4.380 dneh okoli sveta umentosti« Umetniki: Lada Cerar & Sašo Sedlaček, Alen Florčič, Marko A. Kovačič, Tanja ožetič & Dejan Habicht ter Ivan Marušič Klif. Razstava bo na ogled do 20. novembra. Galerija Alkatraz: danes, 10. novembra ob 20.00 bo otvoritev razstave umetnika Marka A. Kovačiča »Sub-avkcija«. / RADIO IN TV SPORED Torek, 10. novembra 2009 31 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Prvi aplavz: Giuliano di Pierro, klavir 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 Nad.: Julia 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 23.30 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Nad.: Un medico in famiglia 6 (i. L. Banfi, G. Scarpati, C. Misasi) 23.35 Aktualno: Porta a porta V^ Rai Due 6.00 Aktualno: Tg2 Eat Parade 6.15 Aktualno: Agenzia RiparaTorti 6.25 19.00, 1.10 Talent show: X Factor 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.45 Aktualno: Un mondo a colori - Files 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri (v. G. Magal- li, A. Volpe, M. Cirillo) 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: Il fatto del giorno (v. M. Setta) 14.45 Aktualno: Italia sul Due (v. L. Bianchetti, M. Infante) 16.10 Nan.: La signora del West 16.50 Nan.: Las Vegas 17.30 Nan.: Due uomini e mezzo 18.05 Dnevnik - kratke vesti, vremenska napoved, športne vesti in rubrike 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 22.40 Dnevnik 21.05 Nan.: Senza traccia 21.50 Nan.: Criminal Minds (i. G. Gubler) 22.55 Nan.: Harper's Island ^ Rai Tre 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.15 Dok.: La Storia siamo noi 9.15 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.20 Aktualno: Cominciamo Bene - Prima, sledi Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, vremenska napoved, športne vesti in rubrike 12.25 Aktualno: Tg3 Punto donna 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Vento di passione 14.00 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.50 Dnevnik - rubrike 15.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 15.15 Variete: Trebisonda 16.00 Aktualno: Tg3 GT Ragazzi 16.35 Aktualno: Melevisione 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 18.10 Vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Le storie di Agrodolce 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Aktualno: Ballaro 23.20 Variete: Parla con me u Rete 4 6.50 Nan.: Tutti amano Raymond 7.20 Nan.: Quincy 8.20 9.45 10.30 11.30 11.40 12.30 13.30 14.05 15.10 16.10 16.45 19.35 20.30 21.10 Nan.: Hunter Nad.: Bianca Nan: Giudice Amy 17.20 Dnevnik in prometne informacije Nan: Wolff - Un poliziotto a Berlino Nan.: Un detective in corsia 18.55 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Popoldanski Forum Nan.: Hamburg Distretto 21 Nad.: Sentieri Film: L'uomo del fiume nevoso (western, Avstral., '82, r. G. Miller, i. K. Douglas, T. Burlinson) Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Walker Texas Ranger Film: Prima ti sposo, poi ti rovino (kom., ZDA, '03, r. J. in E. Coen, i. G. Clooney, C. Zeta-Jones) 21.50 0.15 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.30 Film: Minority Report (fant., i. T. Cruise) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa- nicucci, C. Brachino) 9.55 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello pillole 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okusi, vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Resničnostni show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso) 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. E. Greggio, E. Iacchetti) 21.10 Nad.: Il Falco e la Colomba (It., '09, r. G. Serafini, i. G. Berruti, C. Coppola) 23.30 Aktualno: Matrix (v. A. Vinci) O Italia 1 6.10 Nan.: Still Standing 6.30 13.40, 17.45 Risanke 8.55 Nan.: Happy Days 9.30 Nan.: A-Team 10.20 Nan.: Starsky & Hutch 11.20 Nan.: The Sentinel 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 18.30 Dnevnik in športne vesti 15.20 Nan.: Wildfire 16.20 Nan.: Il mondo di Patty 17.10 Nan.: Hannah Montana 19.30 Nan.: La vita secondo Jim 20.05 Risanke: Simpsonovi 20.30 Kviz: Prendere o lasciare 21.10 Variete: Le Iene show (v. I. Blasi, Luca & Paolo) 0.00 Variete: Chiambretti Night - Solo per numeri uno ^ Tele 4 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.05 Pregled tiska 9.00 Aktualno: L'eta non conta 9.30 15.35 Dokumentarec o naravi 10.10 Nan.: The flying Doctors 12.00 Formato famiglia 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 13.10 Dok.: Borgo Italia 14.05 Aktualno: ... Nel baule dei tempi 14.35 Klasična glasba 17.00 Risanke 19.00 Variete: Attenti al cuoco 20.00 Športne vesti 20.05 Aktualno: Pagine e fotogrammi 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Perche??? 21.55 Dok. odd.: La grande storia 22.45 Aktualno: Videomotori 23.35 Košarkarska tekma: Basket Pavia -Basket Snaidero UD LA 6.00 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.30 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: L'ispettore Tibbs Nan.: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: Hardcastle & McCormick Film: Umberto D. (dram., It., '52, r. V. De Sica, i. C. Battisti, M.P. Casi-lio) Nan.: Stargate Sg-1 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: The District Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Dok.: Impero Variete: Victor Victoria (t Slovenija 1 6.10 7.00 7.05 9.10 9.40 10.05 10.25 11.00 12.00 13.00 13.25 13.40 14.05 14.20 15.10 15.45 16.05 16.25 17.00 17.20 17.30 18.00 18.30 18.40 18.55 19.55 21.00 22.05 23.05 0.55 1.25 1.50 2.25 Kultura, sledi Odmevi 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 8.05 Dobro jutro Na potep po spominu (pon.) Otr. nad.: Ribič Pepe (pon.) Poučno-razvedr. odd.: Ajkec pri re-stavratorjih (pon.) Zgodbe iz školjke Dok. odd.: Ali je vojna za Nil neizogibna? (pon.) Večerni gost (pon.) Poročila, vremenska napoved in športne vesti Ars 360 (pon.) Umetnost igre (pon.) Duhovni utrip (pon.) Obzorja duha (pon.) Mostovi - Hidak Ris. nan.: Marči Hlaček Lutk. serija: Notkoti Dok. nan: Na krilih pustolovščine Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 19.50 Gledamo naprej 0.25 Dok. serija: Izgnani Slovenci 1941-1945 - Izgon (pon.) Big father Žrebanje Astra Risanke Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti Piramida Ko se duša izraža po glasu - Glasbeni portret Bernarde in Marcosa Fink Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved Dok. odd.: Indijski čudež Nad.: Strasti (pon.) Iz arhiva TVS: TV dnevnik 10.11.1991 (pon.) Dnevnik (pon.) Dnevniik Slovencev v Italiji (T Slovenija 2 6.00 0.50 Zabavni infokanal 6.30 Otr. serija: Mulčki (pon.) 6.55 Žogarija - Ko igra se in ustvarja mularija (pon.) 7.20 Šport Špas: Oddaja o športu, zdravju in okolju (pon.) 7.50 Izobr. serija: To bo moj poklic (pon.) 8.15 Dober dan, Koroška (pon.) 8.45 Na lepše (pon.) 9.10 NLP s Tjašo Želnik 12.15 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 13.10 Oddaja o modi: Bleščica (pon.) 13.40 Studio City (pon.) 14.35 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 10.11.1991 (pon.) 15.00 Prisluhnimo tišini (pon.) 16.00 Magaz. odd.: Koš 16.25 Glasnik 16.50 Mostovi - Hidak 17.25 Nan.: Brat bratu (pon.) 18.00 V dobri družbi s Smiljanom 19.00 Večerni gost (pon.) 20.00 Mlad. serija: Muzikajeto 20.40 Globus 21.35 Dok. serija: Obrazi drugačnosti 22.05 Dediščina Evrope 23.35 Film: Brez (pon.) Koper 13.45 14.00 14.20 14.40 15.00 15.10 16.00 16.30 17.00 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 20.00 20.40 21.10 22.15 23.15 23.45 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti Euronews Kuharski recepti Kino premiere Arhivski posnetki Sredozemlje Artevisione - magazin Meridiani - Aktualna tema Izostritev Vremenska napoved Primorska kronika 22.00, 0.15 Vsedanes - TV dnevnik Športne vesti Vsedanes - vzgoja in izobraževanje Srečanje z... Potopisi »Q« - trendovska oddaja Glasb. odd.: Zaigramo si televizijo Biker explorer Istra in... Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, kultura, vremenska napoved in videostrani 9.00 Novice 9.05 19.00, 23.30 Mozaik 10.00 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in videostrani 10.05 17.20 Hrana in vino, oddaja o ku- linariki (pon.) 15.50 7. kolo SFL: Puntar Casino Safir - Litija (pon.) 18.00 Izzivi mladih 18.45 Pravljica 20.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved in Kultura 20.30 Primorski tednik 21.30 Asova gibanica 22.00 Sodobna umetnost 22.30 Med Sočo in Nadižo 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo in vremenska napoved 0.30 Videostrani RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik, sledi Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Hevreka - iz sveta znanosti; 8.40 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi val; 17.10 Zborovska glasba; 18.00 Iz dežele črnih tančic; 18.40 Jezikovna rubrika; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Aktualno; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Z asfalta v eter; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Iz kulturnega sveta; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Intervju; 9.33 Pediater; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiacc-hieradio; 14.00 Proza; 14.35 Evro Notes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Jazz Club; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Otroštvo...Pesem tedna; 22.30 Intervju. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni noktur-no; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki; 16.30 Zapisi iz močvirja; 16.50 Torkov klicaj; 17.15 18. vzporednik; 17.45 Šport; 18.00 Fiesta latina; 18.50 Večerni sporedi; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasb. jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski solisti; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Odprto za literaturo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Ar-sov logos; 16.50 Koncerti na tujem; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Dnevnik; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Po poteh elektroakustične glasbe; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 32 Torek, 10. novembra 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla vremenska slika 990 1000 990 10001010 Velika depresija še vedno vpliva nad večjim delu Evrope, Nad Balkanom je ciklonsko območje, s severovzhodnim nad našo deželo iz vzhoda doteka suh zrak. S severov- vetrom doteka k nam precej vlažen in nekoliko toplejši zhodnim vetrom doteka k nam precej vlažen in nekoliko zrak. toplejši zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.57 in zatone ob 16.40 Dolžina dneva 9.43 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 13.46. A BIOPROGNOZA Danes bodo vremensko pogojene težave pogoste na vzhodu države, drugod pa jih bodo imeli le najbolj občutljivi ljudje. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 15,4 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.51 najvišje 35 cm, ob 12,25 najnižje -15 cm, ob 17.31 najvišje 11 cm, ob 23,30 najnižje -34 cm. Jutri: ob 6.23 najvišje 43 cm, ob 12.58 najnižje -30 cm, ob 18.35 najvišje 19 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............6 2000 m...........-2 1000 m............5 2500 m...........-4 1500 m............0 2864 m...........-6 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu dosegel 5, po nižinah 4 in pol. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER MEDICenter Zobozdravstveni center Pooblaščena ustanova v skladu z zakonom o zdravstveni dejavnosti 07/09/2004 št 5 prot. 29667 Izvrstne zobozdravniške storitve z nizkimi cenami: zakaj bi se morali za take storitve odpraviti kam daleč? V Ronkah vam je na voljo , zdravstvena struktura s sodobnimi napravami in storitvami, v kateri vam visokoizobraženi specialisti zagotavljajo najvišji nivo storitev po cenah, ki so primerne vašim osebnim zmogljivostim. si prizadeva, da bi vsem omogočil zobozdravniško zdravljenje, tako z omejitvijo cen, kot tudi z olajšavami in plačili na obroke. VSEM DOSTOPNA KVALITETA. PRVI PREGLED JE BREZPLAČEN Kontaktirajte nas za rezervacijo termina: z veseljem vas bomo sprejeli, ocenili vaš problem in nudili brezplačni predračun. Obiščite nas: Medicenter je blizu vašega doma in ponuja vsem dostopne storitve. • ustna kirurgija • paradontologija • implantologija • fiksna proteza Medicenter Ul. Giuseppe Verdi, 28 Ronke (GO) Tel. 0481.777188 rahel sneg z sneg fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 3/8 TRBIŽ O 1/6 O 0/5 KRANJSKA G. CELOVEC O 2/7 oc TRŽIČ 1/8 i02/8 S. GRADEC CELJE 4/9 O MARIBOR O 4/8 PTUJ O M. SOBOTA O 5/7 O KRANJ O LJUBLJANA 5/9 POSTOJNA O 2/9 KOČEVJE N. MESTO 5/8 O ZAGREB 6/8 ^NAPOVED ZA DANES' Zjutraj bo po nižinah in ob obali nebo pretežno oblačno s posameznimi rahlimi plohami, v gorah bo snežilo nad približno 1000 metri, vendar bo sneg lahko spustil tudi do trbiških dolin. Pretežno oblačno bo, na zahodu dopoldne tudi delno jasno. Predvsem v vzhodnih krajih bo lahko občasno še rahlo deževalo. Na Primorskem bo pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 5, najvišje dnevne od 5 do 9, na Primorskem do 15 stopinj C. J & M o GRADEC 3/7 TOLMEČ O -1/14 TRBIŽ O -3/6 o -2/4 KRANJSKA G. CELOVEC O 0/7 O TRŽIČ 1/6 X\ VIDEM O C^ 0/15 O PORDENON 1/14 ČEDAD O 1/14 GORICA O 4/15 O N. GORICA 4/13 O KRANJ o LJUBLJANA 4/7 POSTOJNA O 2/7 KOČEVJE o 0/6 S. GRADEC CELJE 2/8 O MARIBOR O 3/8 PTUJ O M. SOBOTA O 4/7 N. MESTO 4/7 O ZAGREB 5/7 /vO REKA 8/14 (NAPOVED ZAJUTRI ^Jutri bo spremenljivo oblačno, v četrtek bo delno oblačno, Jutri bo pretežno oblačno, več sonca bo na Primorskem. V zjutraj bo hladneje. četrtek bo delno jasno z zmerno oblačnostjo. Zjutraj bo po nižinah megleno. ŠPORT - Najdlje na severu v zgodovini olimpizma Olimpijska bakla osvetlila polarno postojanko VANCOUVER - Pot olimpijske bakle, s katero bodo prižgali olimpijski ogenj ob začetku zimskih olimpijskih iger februarja 2010 v Vancouvru, je zašla najdlje na sever doslej v zgodovini olimpizma. Dvajset tekačev, ki so si nadeli ime Ledeni izbranci (The Frozen Chosen), so z baklo pritekli do postojanke Alert, oddaljene 800 km od severnega tečaja. Da ne bi ugasnila v neprijaznih polarnih razmerah, ko je v nedeljo ponoči termometer pokazal 28 stopinj pod ničlo, je plamenica narejena iz takšnih materialov, ki naj se ne bi vdali niti najhujšemu mrazu. Po zagotovilih naj bi bila bakla oziroma olimpijski ogenj "varna" tudi do 50 stopinj pod ničlo. Tako daleč na sever olimpijska plamenica še ni prišla. Preden bo 12. februarja prižgan olimpijski ogenj na osrednjem prizorišču zimskih olimpijskih iger v največjem mestu kanadske province Britanska Kolumbija, bo tokrat bakla prepotovala 45.000 km in se preizkusila v vseh vremenskih razmerah v Kanadi, saj bo potovala po vodi, zemlji (ledu) in zraku. Tekači so plamenico nosili po zmrznjeni tundri največjega in najmanj poseljenega kanadskega zveznega teritorija Nu-navut, ko je z njo George Stewart v nedeljo zvečer osvetlil arktično nebo nad severno skupnostjo Alert, najsevernejšim stalnim naseljem, ki se nahaja 800 kilometrov od severnega tečaja. Kanadska vlada je Alert ustanovila leta 1950 kot vojaško in meteorološko postojanko. Po podatkih iz leta 2006 živi v Aler-tu pet stalnih prebivalcev, najbližje mesto je Iqaluit, oddaljeno 2092 km. (STA) V Marseilleu mošeja za 7000 vernikov MARSEILLE - V petek so v Marseilleu podpisali dovoljenje za gradnjo največje mošeje v Franciji, v kateri bo prostora za 7000 vernikov. Gradnja mošeje bo znašala 22 milijonov evrov, osrednji prostor za molitev bo velik 2500 kvadratnih metrov, minaret pa se bo dvigal 25 metrov visoko. V načrtu so tudi gradnja knjižnice, am-fiteatra in restavracije. Temeljni kamen za mošejo bodo polžili aprila 2010, odprtje moše-je pa v Marseilleu načrtujejo v letu 2011. Francija velja za evropsko državo z največjo islamsko skupnostjo, ki šteje okoli pet milijonov prebivalcev. Omeniti velja tudi, da je četrtina od 830.000 prebivalcev Marseillea muslimanov.