na Velja po pošti: sa
:;a oelo leto naprej . I 88*— z» pol leta » . • 13 — sa četrt » » . » 6 50 ta u meseo > . » 2 20 n Nemčijo oeloletno » 29'— ■a ostalo Inozemstvo » 35'—
es V npravnlštvu: sa
Ia oelo leto oapr«| K 22-M M pol leta • . » U 20 U četrt » • . » 5 00 n en meseo » . » 1*00 ta polll)an|e os dota 30 r, na ««aec, — Posamezne Itev. 10 v.
Enostolpna petltvrsta (72 mm):
sa enkrat......po 15 v
sa dvakrat.....» 13 ■
ia trikrat.....> 10 •
sa več ko trikrat . . » 9 »
V reklamnih notloah stana enostolpna garmondvrata 80 vinarjev. Pri večkratneu objavljenju primeren popast
vsik dan, trvzemšl nedelje ln pmnlke, ob 5. uri popoldnt.
mr OrednUHvo |e v Kopitarjevih nltoab Stav »/Ul BokoptsS m oe »rača|o j nelranklrana pisma aa U mm spretema|o. — Uredniškega telefona stev. 14 mm
Političen list za slovenski narod.
OpravnIStvo |a v Kopitar/evth ulicah itev. 6. -i m Sprejema naročnino, (nserate ln rekiamaol|e. ■== Opravnlškega telefona štev. 188. =
Današnja števflka obretja 4 strani.
Delavski dan.
Ljubljana, 29. novembra 1909. Vseslovenski delavski slicdi so gotovo velepomembni. Niso še stari. Prvi je bil ob otvoritvi »Doma« pri Devici Mariji v Polju, drugi na Preski, tretji letos ob Svečnici, ki je bil omejen na delegate, četrti včeraj. Mi smo vedno obračali in bomo slov. kršč. soc. delavski organizaciji največjo pozornost, se zanimali za njo in se vselej naj odločnejše zavzemali za vse, kar je zahtevala slovenska krščanska delavska demokracija, skrajne levo krilo Katoliško narodne, sedanje Vseslovenske Ljudske Stranke. Tretji vseslovenski delavski shod ob letošnji Svečnici je sklenil, naj se ustanovi Jugoslovanska Strokovna Zveza, na včerajšnjem IV. vseslovenskem delavskem shodu je »Zvršilni odbor slovenskega krščansko socialnega delavstva« predstavil slovenski krščansko socialni delavski organizaciji J. S. Z. in tako storil vse, da se slovensko ljudstvo seznani ž njo.
Nasprotniki so se se norčevali iz IV. vseslovenskega dcavskega shoda, grajali spored, češ, da je preobširen, pred-bacivali. češv da razprava ne bo mogoča. Svobodno! Cim več kritike od nasprotne strani tem boljše. Hvala za vse nrgljeje iz nasprotne strani, vzamemo -jih na znane in vravnali bomo svoje postopanje po komplimentih, ki jih je napravilo vodilno glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Nasprotne vljudnosti so bile prezgodnje. Ljubljanski IV. vseslovenski delavski shod je imel namen, da poda delavstvu pouk. Dopoldne je bil organizačno-so-cialni tečaj, šola, popoldne razprava. Pouku so bile namenjene tri ure dopoldne, svobodni razpravi tudi tri popoldne. Kon-statiramo, da je vodstvo slovenskega krščansko socialnega delavstva doseglo, kar je nameravalo.
S cerkvenim opravilom se je otvorilo IV. glavno zborovanje slovenskega krščansko socialnega delavstva. Naša demokracija je prosila božjega blagoslova za nadal nje svoje delo. Revež, slovenski delavec, slovenska delavka, je prosila Najvišjega, naj blagos'ovi delo za stanovsko združitev krščanskega jugoslovanskega delavstva.
Veseli nas, da je bila na IV. vseslovenskem delavskem shodu zastopana i hrvaška krščansko socialna delavska organizacija po zastopnikih svojega zvršiinega odbora. Medsebojno izpoznavanje
obeh bratskih sorodnih organizacij je nujna potreba!
Včerajšnji IV. vseslovenski de'avski shod je prekosil svoje predhodnike. Sadove pokaže najbližnja bodočnost!
Sobota večer.
Načelstvo J. S. Z. jc v soboto imelo svojo sejo. Uredilo sc je knjigovodstvo. Seja je bila že predhodnica IV. vseslovenskega delavskega shoda. Udeležili so se je zastopniki bratske hrvaške organizacije. Načehrk J. S. Z., dr. Zajec, je prisrčno pozdravil goste načelstva J. S. Z.
i	V frančiškanski cerkvi.
i Ob 8. uri zjutraj se je pričel IV. vseslovenski delavski shod v cerkvi oo. frančiškanov. Cerkev natlačeno polna. Župnik Janez Kalan je v svoji krasni propovedi priporočal delavstvu krščanstvo. Zarosile so se očesa vernikov in vernic, ko je navdušeni propovednik priporočal slovensko krščansko delavstvo Najsvetejšemu, presvetemu Rešnjemu Telesu! Kratek, duhovit, po vsebini in obliki dovršeni cerkveni govor vnetega delavskega prijatelja župnika Kalana je vreden, da se dobesedno objavi.
Sv. mašo je daroval tajirk S. K. S. Z., ravnatelj Traven. Prekrasno petje pevcev »Ljub jane« je spremljalo sv. mašo.
Pri maši je popeval moški zbor »Ljubljane« Nedvedovo »K Tebi srca«. V zboru je danes združen najboljši pevski materjal, kar ga je v mestu dobiti. Krepki, vendar mehki tenori in sveži, sonorni basi tvorijo celoto, ki je že danes kos visokim zahtevam, utegne pa. sistematično vež-ban, stopiti na čelo slovensk h pevskih zborov in doseči toliko popolnost, kot je dosedaj še noben slovenski zbor ni dosegel. Odičil je mašo s svojim toplega čustva polnim, premišljenim predavanjem Mitterer eve »Mariji« danes vsaj v ožjetn krogu najboljši tenorist, zvest in požrtvovalen pevec »Ljubljane« gosp. L. Bajde. Rosnih oči so se verniki ozirali proti koru. s katerega ie donela njegova v srce sega-I joča pesem. Naj si bo s vest hvaležnosti
poslušalcev, j Počastil je delavstvo rn »Ljubljano* mojster p. H. Sattner s strokovnjaško dovršenim sviran.em na orgije.
V VELIKI »UNIONOVI« DVORANI.
Po cerkvenem opravilu so hitele delavke in delavci v veliko »Unionovo« dvorano. Zborovalci so bili ob tej priliki žal, zelo, zelo neprijetno presenečeni. Ob včerajšn em mrazu dvorana ni bila zakurjena ne po krivdi sklicateljev, ki so naročili zakurjeno dvorano. Sibirsk1 mraz jc povzročil, da na stotine ude ežencev ni
čakalo konca zborovanju A onim vrlim delavkam iu delavcem, do 500, ki so vztrajali ves časi naše spoštovanje. Dopoldanski mraz je povzročil, da se je veliko ljudi zbalo zvečer priti na družinski večer.
Zborovalci navdušeno pozdravljajo brate Hrvate, ki pride-jo v dvorano. Zbor je odobri poslovnik in izvolil sledeče predsedstvo: častno predsedstvo: bratje Hrvatje; predsednika: dr. Janez E. Krek, dr. Zajec; podpredsedniki: A. Catar, Ljubi ana; Franč šek Čebul, Sava; Frančiška Petrič, Trst; Anton Jeriha, Devica Marija Polje. Zapisnikarji: Maks Benda, Studenice pri Marboru; Ivanka Kocniur, Ljubljana; Novinc Franc, Medvode; Pivk, Idrija.
Predsednik dr. Zajec pozdravi mile hrvaške goste, zastopnike delavskih organizacij tržaških, koroških, štajerskih in kranjskih.
Moškerc poroča o delovanju Zvršil-nega odbora slovenskega krščansko socialnega delavstva. Na njegov predlog se sklene:
1. Krščansko socialno delavstvo vodita a) vodstvo, b) zvršilni odbor.
Zvršilni odbor ima 12 članov, ki morajo stanovati v Ljubi ani in v ljubljanski okolici. Sklepčen je, če so vsi člani povabljeni k seji, ne glede na število navzočih. Skliče ga načelnik, kadar se mu zdi potrebno, sklicat' jo mora, če to zahtevajo trije člani. Vseslovenski delavski shod izvoli zvršilni odbor, ki ima načelnika. 2 njegova namestnika, 2 zapisnikarja, 2 bla-gajničarja, 5 odbornikov in odbornic.
Uredniki slovenskega krščansko socialnega delavskega časopisja so pravi č ani Zvršiinega odbora.
b)	V vodstvo pošl;e vsaka slovenska krščansko socialna delavska organ zacija za vsakih 50 članov po enega zastopnika. Drobci se ne vpoštevajo. Poleg društvenih zastopnikov so pravi člani vodstva tudi vsi člani zvršiinega odbora. Sejo vodstva skliče zvršilni odbor, 20 zastopnikov društev lahko zahteva izredno vodstveno se:o. ki jo mora zvršilni odbor sklicati. Vodstvena seja se skliče veljavno, če je bi a prej naznanjena v »Naši Moči«, »Slovencu« ln po možnosti tudi v drugih krščanskih slovenskih časopisih.
c)	Vsako krščansko socialno delav-! sko društvo prispeva skupni slovenski krščansko socialni organizaciji od vsakega
i svojega člana na leto 4 vinarje.
V zvršilni odbor je izvolil IV. vseslovenski delavski shod v zmislu sprejetega statuta, 2- odstavek: Vinko Zabu-kovec, Ivan Nep. Gostinčar, Leopold Pu-har, Frančišek Kos, Uršu'a Kremžar, Frančiška Mejač, Alojzij Catar, Josipina
Eržen, Anton Jeriha, Frančišek Novinc, Ivanka Kocmur, Ivanka Brate.
Iz obširnih temeljitih poročil zamo-remo danes podati le kratek posnetek z ozirom na omejeni nam prostor. Ker so poročila velevažna za nadaljnji razvoj slovenske krščanske demokracije, bomo najvažneše dobesedno o priliki objavili.
Urednik Ivan Štete je poročal o velikem pomenu in namenu J. S. Z.
Posl. Gostinčar je govoril o potrebi politične izobrazbe in zavesti za delavski stan. Politična zavest je za delavski stan nujno potrebna. Na Kranjskem namreč imamo nad 50.000 v obrtih zaposlenih ljudi. Treba je. da se združijo v lastno obrambo.
| Tajnik S. K. S. Z. Traven poroča o delavskih odsekih S. K. S. Z. Vsako iz-, obraževalno društvo imej svo-j delavski odsek, ki naj gleda na to, da pridobiva I člane J. S. Z. in naj vse moči posveti širjenju krščansko socialnega delavskega čar sopisja. Podlesnik poroča o delavskem tisku. Priporoča, naj si delavstvo izbere dan. ki ga bo posvetilo agitaciji od hiše do hiše, od osebe do osebe. Govornik priporoča zvršilnemu odboru, naj dela na ustanovitev de avske hranilnice. N.egov nasvet je bil soglasno sprejet. O pravnem varstvu delavstva in o nalogah zdravnikov poroča načelnik J. S. Z. dr-Zajec.
Velike ovacije dr. Šusteršiču.
Med dr. Zajčevim govorom pride v dvorano načelnik,Vseslovenske Ljudske Stranke dr. Ivan Šusteršič. Ko delavci in delavke zapazijo priljubljenega načelnika naše stranke, prično ploskati in navdušeno pozdrav jajo z »živio«-klici dr. Šusteršiča. Dr. Zajec prekine svoj govor in kot predsednik podeli besedo načelniku Vseslovenske Ljudske Stranke dr. Ivanu Šusteršiču, katerega kot predsednik najtoplejše pozdravlja.
Dr. Šusteršič
izva;a med drugim:
Najprisrčnejše Vas pozdravljam v imenu Vseslovenske Ljudske Stranke. | Slovensko krščansko socialno delavstvo i je v najhujših bojih stalo v ospredju naše ljudske stranke in v boju nosilo našo zastavo v srce nasprotnikovo. Ljudstvo zna i zato ceniti delavstvo. Slovensko krščansko socia'no delavstvo je popolnoma rav-nopraven činitelj v organizac:ji krščan-, skega slovenskega ljudstva. Ob priliki j državnozborskih volitev je v pretežno s agrarnem okraju pripomogla do sija'ne zmage delavskemu kandidatu Gostinčarju. Reči moram, da se ljudstvo ni varalo, ko je odposlalo v dunajsko zbornico delavskega zastopnika. Gostinčar je eden naj-pridnejših poslancev, ki ima ugled v celi
LISTEK.
Angleško spisal Benjamin Disraeli, Earl of Beaconsfield. — Prevel I. M.
(Dalje.)
Jezdeci so pridirjali v polnem diru po griču navzgor. Ko so pa v svoje začudenje našli Škendra z golim scimetarjem v roki, pripravljenega, da jim brani prehod, so svoje konje ustavili. Vendar se je zgodilo le za trenutek, kajti kmalu so poskusili reko preplavati. Njihovi izmučeni konji so se pa zelo branili iti v deročo reko in samo enemu izmed čete se le posrečilo priti v vodo. Jezdec je bil že sredi reke in njegov krasni konj je težko liropci in se boril v silnem toku. Škender pa je vzel tako lahko, kakor da bi trgal zrelo sadje z drevesa, težak kamen in ga vr&el z usodepolno gotovostjo proti drznemu sovražniku. Jezdec jc zakričal in padel v vodo in se ni več prikazal; konj pa je prost svojega bremena nape! vse svoje sile in končno srečno dospel na nasprotni breg. Tamkaj se je vrgel na dobrodošlem pašniku na zemljo in veselo zarczgetal.
»Posekajte gjavra!« zakriči eden iz-rced jezdecev in plane na most. Njegov
meč se je pa razletel na tisoč koscev, ko se je križal s Škendrovim scimetarjem in v trenutku je zletela njegova krvava glava preko ograje.
Sedaj pa plane cela četa, hoteč maščevati smrt svojega tovariša, brez misli na most proti Škendru. Njegov scimetar se je svetlikal kakor blisk. Sprednja dva sovražnika sta že padla, toda za njima prihajajo vedno novi sovragi; Škender čuti, da izgublja tla, četudi je z vsakim udarcem zadajal smrt. Prerili so ga do srednjega stebra, ki je bil vzvišen; tukaj jih je za trenutek odbil in se oddahnil. Takoj nato se obupno vrže nanje, raz-česne poveljniku čete glavo na dvoje in jih vrže več korakov nazaj; on se pa urno povrne na svoje prejšnje mesto, napne vse svoje moči, udarja z nogo ob močni, toda razpadajoči skupni kamen, ga premakne iz njegove lege in poruši tisočletno zgradbo. Med groznim treskom in vpitjem so se pomešali konji in jezdeci z razpadajočimi deli stebra in padli s strašnim pljuskom v deročo reko. Nekateri so padli in niso nikdar več vstali, ker jih je zmečkalo kamenje, drugim sc jc posrečilo izmotati sc in z največjimi napori priti na breg nazaj. Sredi med njimi pa je plaval Škender, neranjen, kakor p»-vodnji bog, in zabodel v srce edinega čvrstega plavača, ki je hotel plavati proti epirski strani, izmučen in premočen le
dospel Škender na nasprotni breg in pogledal na čudno razdejanje.
Trije ali štirje zasledovalci so ležali ranjeni na nasprotnem bregu; blizu njih je ležal utopljeni konj, ki ga je ustavilo grmovje. Vsa druga drzna četa pa je izginila v valovih, reka pa je drla naprej, kakor bi se ne bilo nič posebnega pri-godilo . . .
»Iduna, rešena si!« vzklikne Škender. »Sedaj pa proti Epiru!« S temi besedami prime vranca, ki se je na travniku na novo pokrepčal, ga zajezdi in oddirja proti goram v svojo domovino.
XIII.
Vrnimo se k knezu Niceiu in gospici Iduni. Ta dva drzna tovariša sta izgubila svojega udanega branitelja kmalu izpred oči in sta polagoma dospela do vrha j prvega odrastka epirskii gora. Od tukaj j sta videla širno in skalovito dolino, kjer so držale steze na vse strani in do najvišjih gorž, ki so se vzdigovale pred n ima; i vse so bile pokrite z gozdovi. Nicej jc iz-j bral pot, ki se mu je zde'a najbolj varna [ pred zasledovanjem in ob solnčnem zahodu sta prišla do ozke doline, ki jo je namakala gorska reka. Voda jc delala zemljo rodovitno in prijazno. Divje cvct-lice raznovrstnih prijetnih barv so vab'le njune vtrujene oči in vonj blagodišečih I rastlin jim« jc- krepCai izmučene čute. Za-
gledal sta križ iz surovo obsekanega lesa in kot kristjana sta se ga razveselila, ko iu je to sveto znamenje navdajalo z upom in tolažbo; bilo jima je znamenje rešitvi iz rok moslemskih zasledovalcev. Tedaj pa se jima približa častitljiv puščavnik; prišel je ob svoji trnjevi palici iz bližnje votline, da vživa večerni zrak in opravi svoje večerne molitve.
Nicej in Iduna sta doslej hodila, skoro ne da bi spregovorila besedico. Izmučena vsled strahu in naporov se je Hunijadova hči Ie s težavo obdržala na konju. Samo ena misel jo je zanimala in vzpodbujala kljub vsemu trpljenju: spomin na Škendra. Odkar ga je prvikrat videla pri izvanred-nem pogovoru v šotoru svojega očeta, sca je večkrat spominjala junakove postave it* je pogosto premišljevala njegove odlične1 lastnosti in njegovo čudno življenje. Njegova slava, tako nevarna ženskim srcem* se ni zmanjšala s tem, da ga je osebno spoznala. In sedaj, ko se je Iduna spomnila, da mu mora biti hvaležna za vse, kar jii je bilo dragega, da ima njegovi nesebični udanosti zahvaliti ne samo življenje, iemveč vse. kar dela življenje mikavno: čast, svobodo, domovino in svojce, je prekipevalo njeno srce hva'ežne ljubezni do junaka. Več kakor enkrat je hotela Iduna vprašati Niceja, zakaj sta se on in Škender tako zeio skrivala pred njo. Toda neko čustvo, ki ga ni mogia tolmačiti, ji jc bra-
zbornici. Kakor tvori krščansko socialno i deavstvo skrajno levo krilo ljudske stranke, tako stoji tudi posl. Gostinčar vedno na skrajnem levem krilu, zastopa pogumno in odločno svoja načela. (Živahno pritrjevanje.)
V	močni, veliki, širni orgamzacji mora iskati delavstvo svojo pomoč. Nasproti mogočnemu kapitalizmu ima delavstvo le eno orožje: moč organizac je. V obrest.h kapitala, v vsakem kuponu tiči nekaj delavskih žuljev (lako je! Istina!), nekaj delavskega potu. (Živahno pritrjevanje.) Le potom krepke, enotne, močne centralizacije je mogoč uspešen boj kapitalu. Cim večja, čim ŠTŠa, čim močnejša bo vaša organizacija, tem večja bo tudi Vaša politična moč.
Duh solidarnosti, medsebojne bratske ljubezni, ogenj ljubezni, ki pievevaj vašo organizacijo, vas bo dovedel kakor zdaj tudi naprej od uspeha do uspeha, do ve /je veljave in pomena. V imenu stranke, ki ji načelju em. vam kličem: Živela delavska solidarnost, živel napredek slovenskega krščansko socialnega delavsiva! (Živahno pritrjevanje. Ploskanje. »Zivio«-klici načelniku S. L. S. dr. Susteršiču.)
Nadalje so poročali o pravnem varstvu in o pravn:kih dr. Lovro Pogačnik, ki nag aša potrebo pravnega zastopstva, kadar se gre za delavske pravne razmere. Sodniki so dolžni, da podajo pouk strankam, ki so brez zastopnika, kar, čast našim sodnikom, tudi. kakor govornik zna jz lastne izkušnje delajo.
Ravnatelj Remec govori o namenih J. S. Z., prof. Drmastja o tem, kar nudi J. S. Z., o razmerju med J. S. Z. in strokovnimi društvi Krhne. o organizaciji J. S. Z. njen glavni tajnik Tomažič. Podrobneje bomo še poročali.
Ob % 12. je bil dnevni rad rešen. Predsednik dr. Zajec uvede glavno razpravo.
Zastopnik hrvaškega kr~čansko socialnega delavstva.
V	imenu Zvrši.nega odbora hrvaškega krščansko socialnega delavstva pozdravi IV. vseslovenski de avski shod to-varš Krčelič iz Zagreba. Govori ob velikanskem navdušenju. Zahvalju e se na prisrčnem sprejemu. Želi, naj bi Jugoslovanska Strokovna Zveza delala roko v roki z bratsko hrvaško krščansko delavsko organizacijo. (Burno pritrjevanje.)
Dr. Krek
navdušeno pozdravljen v dalj?em govoru naglaša, da tako natančno, kakor so bi a danes pojasnjena pravila J. S. Z., n so biia pojasnjena še nobena pravi a. Govorn k pohvali vztrajnost onih, ki so sledili do konca kljub mrazu stvarnim izvajanjem. Poklicani sta Vi, da izpeljete agtacijc za J. S. Z. Vesel sem bil in toplo mi je bilo pri srcu, ko sem sledil poročilom zdravnika. profesor a, jurista. ravnatelja. V tem tiči pomen današnjega shoda, da je nastopilo to iko za delavstvo vnetih svetnih in-teligentov. Slovensko kršč. delavstvo je nosilo idejo združevanja, idejo konsumnih društev, idejo posojilnic po slovensk7 deželi. Liberalna inteligenca se ie delaia norca iz tega strem.jenia. To je prestona Stvar. Govornik naglaša, da mora J. S. Z. organizirati ves jugoslovanski prolelarat. Poziva vse, naj pri tem sode ujeio. Po dr. Krekovem govoru prekine predsednik dr. Zajec sejo in javi, da se nadaljuje popoldne v dvorani S. K. S. Z.
DISKUZIJA.
Popoldne ob treh otvori predsedn k dr. Zajec razgovor. Bistveni sk.epi so bili:
nilo. da bi govorila z atenskim knezom o Škendru. Pa tudi Nicej sam ni bil nič kaj pri volji, da bi govoril o tej stvari in po prvih besedah upanja in bojazni, kai je s tovarišem, sta zopet umolknila; ta m o k je semintja pretrgal N:cej, obžalujoče, da mora Iduna tol ko trpeti; Iduna pa se je na vse take tožbe samo nasmehnila.
Prijazen kraj kamor sta prišla, in prijazen puščavnik, ki sta ga srečala, vse to ja za hip razvedrilo samotna potnka. N cej se je približal čast.temu možu ter mu povedal, da sta kristjana, da sta bi.a sužn a, a sta ubežala in ga sedaj po strašnih naporih utrujena zaprosita gostoljubja in zaveda. Puščavnik pozdravi potmka v imenu Odrešenikovem, pokaže s svojo palico po poti, ki se je vi a ob bregu reke proti votlini ter iu povabi v svoje divje bivališče k svoji preprosti m zi.
Votlina je b:Ia precej prostorna in razdeljena na več oddelkov. Bila je zavetje prvih kristjanov, ki so našli v dnevih preganjanja v nje' svoj dom, v katerem ie umetnost vsaj kol kor toliko dovršila, kar je narava sama započeia. Votlina je biia hladna, čista ;n prijetna. Skozi odprtino v strehi je zr o nebo na pobožnega stanovalca; tla so bila pokrita z dračjam; v eni vdolbini je stal bronast križ, v drugi pa je gorela večna luč pred sliko, na kateri se je Mar ;a nežno smehljala božjemu Detetu.
a)	J. S. Z. nastopi odločno za fzpre-membo postavnih določil glede na služkinje. O tem predmetu je velezanuni.o poročala zastopn ca tržaške s ovenške k--žčansko socialne deiavske organizaeje Frančiška Petrič.
b)	Zvršilnemu rdberu s'ovcn'keTa krščansko soc;a!ncga delavs va se naroča, naj stopi v zvezo z zvrš.Inim odborm hrvaškega krščansko socialnega delavstva, da se doseže skupno postopanje obeh bratskih organizacj.
D skuzijn je bila velezanimiva. Spretno jo je vodil načeln k J. S. Z. dr. Zaje*. Temelita diskuzlja je dala tako J. S. Z. kakor tudi Zvrš nemu odboru in slovenskemu časopisju dragocena navodila. Udeleži i so se je: Pivk :z Idrje, dež. odbornik Peean. ravnate! Prosenc, Frančišek Čebulj opetovano dr. Krek, zastopirk hrvaškega kršč. soc. delavstva vlč gosp. Čunko. ki naglaša potrebo vzajemnosti med hrvaško in slovn^ko krši soc. delavsko organizacijo. Puhnr. posl. Gost'n-čar. Gostinčar ml., 7aman I<*nac'j, VHmr iz Idrije. Pokovc iz Vevč, Karba iz Stu-denčic pri Mariboru. Hafner z Jesen c.
Točno ob šesti uri zvečer je predsednik zaključil oficielni IV. vses'ovenski delavski shod.
Prijeten drtr/inski več^r jc 'epo uspelo delavsko prireditev. Pri njem je sodelovala »Ljubljana«.
EašI sbofll.
ZOPER LIBERALNO GONJO.
Shod v Selcih.
Nad 300 mož in žena je prišlo na shod političnega društva. Državni in deželni poslanec Demšar je poročal o delovanju naših poslancev v državnem in deželnem zboru. Ožigosal je govorjenje liberalcev, ki posebno po selški dolini trosijo, da so naši poslanci, zlasti Demšar in Krek, krivi, da se je žito podražilo. Obširneje je govoril tudi o novi lovski postavi in postavi za zboljšanje pašnikov. — Nalo je nakratko poročal o škofovi brošuri. Župnik Rožnik je pokazal hinavsko in ostudno liberalno delovatve glede brošure. Sprejele so se soglasno sledeče resolucije: 1. Nad .300 mož in ženž, zbrani na shodu v Selcih, najodločneje obsojajo ostudno in hinavsko liberalno delovanje glede škofove brošure in gonjo zoper škofa in izrekajo svojemu škofu neomalano zaupanje in udanost. —
2.	Shod odobruje delo naših poslancev v državnem zboru; se jim zahvaljuje za njihovo delovatve v deželnem zboru in zahteva od njih da v7trn'ajo na tej poti. —
3.	Shod odločno rbso'a oostopanje Nemcev zoper S'nven^e n* Koro*k?m. Pri prot'sr'asovanju ni nihče dvignil roke; navzoči liberalci se niso nič og'asili.
Križe rrl Tr~'ču.
V nedeljo. 28. t. m. je bil političen shod takoj po jutranji miši. Dvorana kat. izobraževalnega dr"š'v? je bila napotena samih mož in žen. Vs' še noter niso mogli. Sldicatelj shod? Jos:o Sitar otvori shod in dž besedo župn ku Jmezu Zabu-kovcu. Gcvoril je o pn]'tičnem po!ožn'u in naših naspro'ni'-'ih. Najbo'je je označil političen položaj v deželi, ko je dejal, da so liberalci položerv na t'a in zdaj brcajo na vse preteke da bi si pomaeali kvišku. Opisal je, kaki so si mislili prm^ati na noge s hinavsko in hudobno gonjo zoper škofa in pokazal v vsi nagot; nj;h peklensko početje, s katerim skušnjo rok^ariti s'ovensko ljudstvo in zadrgi hud udarec katoliški cerkvi. Soglasno, hroz urrovnra je shod snrerel sledečo roso'nr'fo: Shod izreka skrajno ogorčenje nad početjem liberalne strank« ki ie v svoje umazane namene uprizorila in še nadaljuje peklensko hudobno pohujšanje mladine in zanesljivo pričakuje, da bo slovensko ljudstvo z brezsramivmi pobujševa'ci temelji'o obračunalo. Obenem izreka shod neomajno zvestobo in udanost katoliški cerkvi in svo:emu ljubljenemu knp*ošknfu Antonu Bonaventura. — Skhca'elj shoda, g. S tar se je spominjal še vseslovenskega delavskega shoda in navduševal navzoče za krščansko orgamzaciio. Z zadovoljstvom so vsi vzeli na znanje, da bo v kralkem prišel govornik iz Ljubljane, ki bo več povedal o najnovejši delavski organizaciji. Nato je bi! shod zaključen. Poslušalci so se razšli, domu in odnesli seboj prepričanje, da liberalci s takim hudobnim početjem nikdar ne bodo ptišli na noge, ampak bodo še bolj obležali kakor so položeni na tla. Pošteno slovensko ljudstvo odklanja od sebe zeleno, svinjarsko liberalstvo.
Velik shod v Moravčah
se jc vršil včeraj povodom občnega zbora -Kmečke zveze« za moravško deknnijo. Na shodu je bila zastopana vsa okolica. Shodu je predsedoval č. g. dekan Bizjan, po poročilih odbora pa sta govorila dr. Rožič in dekan Lavrenčič. Shod je izrekel neomajano spoštovanje in zaupanje pre-vzvišenemu knezoškcfu, poslance pa je pozval, na' se bore dalje do popolne zmage. Obširnejše poročilo priobčimo.
Ifr^oveSe Iz Rv$trc-ws?
»Bund der DeHt-im
Praga, 29. novembra. »Bund der Deulschen Ostbflhmcn-.« ie včeraj slavil 15-letnico svojega obstanka. Pri tej priliki je načelnik dr Langcr v svojem govoru poudarjal, da je nemški narod v Avstriji »v nevarnosti« in kako Slovani nemško posest vednobo'j »napada'o«. Zato pozdravlja koalicPo vseh Nemcev brez razlike strankarskega mišljenja.
Konflikt v čfški agrarni stranki.
Praga, 29. novembra. »Venkov« poroča, da se bo izvršilni odbor češke agrarne stranke v svoji prihodnji seji pečal z afero med poslancema Zazvorko. podpredsednikom zbornice in poslancem Bergmannom, ki imata mec! seboj zelo hude osebne spore, ki pretč škodovati stranki, ako se ne napravi red.
Zoper Rlenerthove predloge.
Praga, 29. novembra. Pod predsedstvom deželnega odbornika Adameka so tu zborovali zastopniki okrajnih zastopstev in protestirali zoper Bienerthove predloge ter zahfevali posebno upravno sodišče za sudetske dežele s sedežem v Pragi. — Pravtako so zoper B'enerthove jezikovne predloge protestirali češki odvetniki na občnem zboru svoje Zveze.
Opt!mizeni.
Dunaj, 29. novembra. Predsednik zbornce dr. Pat'ai je izjavil, da ima veliko upanja, da bo zbornica plodonosno delovala, ker so se vse stranke zjedinile na predlog poslanca Stolzla, ki je bil potem enoglasno spre:et.
Češki radlka'cl.
Dunaj, 29. novembra. Baje hočejo češki radikalci izstopiti iz »Slovanske Jednote«, kateri očitajo, da je premalo odločna, ker je za Stolz'ov predlog glasovala.
Ogrske h »matije.
Dunaj, 29. novembra. Avdijenca grofa Tisze in \VekerIa pri cesarju ni imela nobenega pozitivnega uspeha. Razmere so prav tako zmedene kakor so bile.
R atentatu na častnike generalnega štaba.
Proti nadporočniku Hofrichterju ,ki je bil, kakor smo poročali v Lmcu aretovan vsled suma, da je on odpošiljatelj cianka-li:a častnikom se množe dokazi. Hofrich-ter je izročil nedavno nekemu svojemu tovarišu škatlico, ki je bila popolnoma enaka onim, katere so dobili častniki generalnega štaba. V tej škatljici je dal Hof-richter svojemu tovarišu šaljiv dar in na škatljico zapisal »V dar«. Dotični častnik je škatljico izročil oblastim in tako se je pričel množiti sum proti Hofrichterju tembolj, ker so veščaki pisavo »V dar« spoznali za podobno p:savi odpošiljatelja ci-anka'ija Charlesa Francisa. Ko so na to škatljico kemično preiskali, je dvorni svetil k profesor Ludwig konstatral, da je lep na tej škatljici ravno tak, kakor oni na častnikom odposlanih škatljicah. V noči od sobrte 13. t. m. do nedelje 14. t. m., t. j. v noči ko so b'le škatljice in pisma na Dunaju oddane, je Hofric' ter tajno zapustil svojo linško garnizijo in se peljal na Dunaj. O drugih važnih sumih smo poročali že v soboto med telefonskimi poročili. Hofrichter pri častnik:h ni bil priljubljen. Tovariši so ga imeli za štreberja. Pri mo-š'vu Hofrichter radi svoje ohirnosti ni bil nrj!'ubljen. Hofrichter je nadarjen amater-fot-^raf in je tako lahko dobil ciankalija. Nadporočn k Hofrichter nič ne taji, da škafjic ne bi bil kupil, samo pravi, da jih je kupil za svojo ženo. za š vanje, a da je šest. škatljic potem sežgal sedmo pa dal tovaršu.
Kakor se poroča, je bil Hofrichter pri avanziranju za geneni. štab zaposavijen, a če bi se »posrečilo« spraviti s sveta tri ali š'iri častnike generalnega štaba bi v maju gotovo avanziral, ker jc bi! med zapostavljenimi na:bo!je zapisan. Adolf Hofrichter je bil rojen leta 1880 v Ryhnovu (Reichenau) na Češkem. Hofrichter govori in piše hrvaško, turško, francosko, angleško. mažarsko in nemško. Ril je poseben Ijublienec fml. Weigla. Dočim je bil v soboto Hofrich'er v preiskavi še jako pogumen je sedaj zelo potrt.
Glede oblatov, o katerih se je dognalo. da jih je kupil, je dejal aretiranec, da jih je rabil za svo!etra psa proti trakulji. Res ima Hofrichter psa in res so docrnali, da je časih psu dajal sredstva proti trakulji.
Osumljenega noriporočtvka Adolfa Hofrichtera so včeraj zjutraj pripeljali iz Linca na Dunaj v gamizl'ski zapor. SprcmUali so ga častniki linškega 14. peš-polka. Sc tekom včerajšnjega dne so ga pa Dunaju zaslišali. Kljub vsem indicijem, ki ga osumljajo zastruplienja štabnih častnikov, odločno '"ii zločin. Vedno ponavlja, da so sumničenja glede njegove osebe nastala le vsled nesrečnega slučaja.
Po vojaških postavah, f)o Hofrichter. ako se mu de'anje dokože, obsojen na smrt. Cesar ga ima pravico pomilostiti.
Dnevne novice.
4- Nov strah. S škofovo brošuro so se 1'beralci blamirali, zato so si zdaj poiskali novo poje delavnosti. Kdo ugane kaj? Spravili so sc na »klerikalce« v Trstu! In »Narod« pr.poveduje v sobotnem uvodniku in rožija kakor srednjeveški vitez s frazami in psovkami in ropota, da se je v Trstu zred:l k erikalen zmaj. da dobiva hrane iz Ljubljane in da ima že veliko mladičev. Najbol nevarno pa se mu zdi glasilo »Zarja«, o kateri meni, da bi Ji bolj pristojalo ime »Noč« ali kaj podobnega. Potem pa preti, da bo tržaške k er.kalce enkrat pošteno za vrat zgrabil in obljublja o njih skrivna razodetja, saj so vsi skupaj lumpje in ateisti in razbojn!ki prve vrste. — Naši tržaški somiš jeniki bodo »Narodu« gotovo za ta uvodni članek še hvaležni. Iz tega pisanja v liberalnem osrednjem glas:lu se namreč spozna, da je vesoljno slovensko liberalstvo zavoljo neprestanega napredovan a somiš jenikov tržaške S. L. S. velika skrb in jeza. Skrivni I beralci v Trstu si ne upajo v svojih listih ta svoj strah prznati, zato so ga v »Narodu« razodeli. Tržaško okoliško ljudstvo vedno bolj izpregleduje in v Trstu samem se množe vrste ljudi, ki nočejo s češčenjem barcelonsk h »svobodomisle-cev« nič oprav;ti imeti. Iz »Narodovega« članka bo slovenska javnost tudi opozorjena na našo »Zarjo« v Trstu, list, ki je tako izborno pisan in urejevan, da že zdaj tržaškim liberalcem sive lase prizadeva. Zato »Narod« nujno naprošamo, da s takimi člank\ kakor je bil sobotni, nadal'u-je, kajti ljudje so veseli, če berejo, kako ie liberalce povsod strah pred lastno slabostjo!
+ Slovanski iezlk v tržafkl škofiji.
Od več strani nam dohajajo poročila, da e v tržaški škofiji zopet na vrsti liturgič-no vprašanje, in s:cer menda v škodo slovanskemu jeziku, ki da se ga izpodriva kakor svoj čas v Poreščini, kjer ga nič več ni. Mi ne moremo o tej stvari izreči sodbe, dokler ne dobmo avtentiških obvestil in smo se zato obrnili na merodajno stran, kako in kaj je na celi stvari, kajti liberalcem je kaj malo verjeti, ker vse pograbijo, če morejo cerkev in duhovščino napasti, jeli potem res ali ne. Mi bomo, ako se bomo prepričali, da se slovanščini res godi krivica, pošteno povedali, kaj mislimo. kakor smo to tudi dozdaj vedno stord'. Sploh pa se nam komaj verjetno ff zdi, da se forcira vprašanje, ki ;e že toliko neprijetnosti na jugu povzročilo in to na ravno v korist nabožnih interesov. Dobro bi b;lo, če bi glasilo S. L. S. v Trstu pojasnilo. kaj je na celi stvari.
+ Dr. Žerjav hvali naše poslance. Dr. Žerjavu se množe »nezgode«. Kot odločen svobodomislec je smatral nedavno za potrebno po shodih na deželi naglašati vero, včeraj se je pa povzpel do tega, da je hvalil naše poslance. Naposled dr. Žerjav postane navdušen agitator za našo stranko, če se bo ta proces pri njem tako hitro nadal eval, kakor se je iz radikalca v pristaša in »prvaka« liberalne stranke, in če bo njegova »narodnogospodarska« organizacija tako dalje pokala, kakor je pričela. Včeraj je imel dr. Žerjav shod v Kazini v selški dolini. Govoril je kakim 50 poslušalcem o kmečkem vprašanju. Hvalil je naše poslance v državnem zboru, hvalil lovsko postavo, da pa liberalnega kopita preveč ne skrije in nekoliko ponagaja dr. Tavčarju, ki je de»al liberalcem, da najbolje storč, ako o škofovi brošuri molčč je še nekoliko pozabavljal škofu. Odgovarjala sta mu krepko poslanec Demšar in župnik Rožnik. Na dr. Žerjava je padal udarec za udarcem. Naposled je dr. Žerjav pričel zabavljati na c, kr. kmetijsko družbo kramsko, češ, da so v njenem odboru same »punčke iz cunj« in da nai kmetje na prihodnjem občnem zboru volijo kmete. Tako se je Žerjav tudi z Ribnikarjem skregal in ie sedaj popolnoma izkhučeno. da bi Ribnikar postal predsednik c. kr. kranjske kmeti:ske družbe. — Pri vsej tej reči se opaža, da se mladi love in ne vedo kako in kaj. Eni so za odločno »svobodomiselstvo« p" francoskem vzorcu, drugi hočejo biti meščani in drugega nič. tretji se igrajo demokrate, Žerjav pa je ultraagrarec in se nam bliža, v nasprotju s Tavčarjem, ki vidi v lovski postavi največjo nesrečo. Vsem pa je skupno, da hoče>o »sTare« v stranki popolnoma izpodriniti in Tavčarja v penzijon poslati. Cc!a reč s škofovo brošuro sc ie zdaj obrivla zoper voditelja liberalne stranke — mi pa sc smejemo! Saj se lahko!
+ Umrl je č. g. Jernej Perjntelj, župnik v Podkraju, dekanije Vipava, dne 27. novembra t. I. ob deseti uri dopoldne, previden s svetimi zakramenti za umirajoče. Pogreb se vrši dne 29. novembra, ob 10-uri dopoldne. Bo'ezen je bila pokojniku delež celo živ'jenje. Prenašal jo 'c vdano v voljo božlo. zato unamo. da že uživa za' I služeno plačilo. R. I. P.!
"+ Orel v Domžalah se'Ja ustanovil včeraj. 1 Pri ustanovnem shodm kjer je predaval Iv. Podlesnik, se je zbralo poleg lepega števila mladeničev mnogo mož in žend. Predsednikom Orla je bil izvoljen sin veletržca MUHerJa Josip, načelnikom pa učitelj Ruhar. Ko bo prihodnje poletje dodelan krasni domžalski dom, bo imel v nJem ondotni Orel eno najlepših telovadnic, kar jih imamo na Kranjskem. Mlademu Orlu, 96. v Zvezi: Na zdar!
+ Od državne železnice. Imenovan je stavbni komisar Karol JeFabek iz Prage za podnačelnika c. kr. žel. sek. I. v Gorici; premeščeni so: stavbni komisar Krato-chwila Henrik iz Spleta v Lvov, žel. konc. dr. Katziantschitsch iz Trsta k žel. ministrstvu, aspirant Rubeša Albert iz Bleda v Pulj; za načelnika računskega oddelka pri ravnateljstvu v Trstu je imenovan dr. Siegfrid Heller iz Črnovic.
-f Smrtna kosa. V Lahovičah pri Komendi je umrl, kakor smo v soboto poročali, Č. g. Rudolf G r e g o r i č, rojen 17. aprila 1867 v Andritz pri Gradcu, v mašn.ka posvečen 19. jul;ja 1890. Poslan je bil najprvo za kaplana v Ziri, toda čez dobro leto je bil prestavljen v Preddvor, kjer je bival nad tri leta. Služboval je potem kot župni upravitelj in župnik v Lo-zicah, dokler ni leta 1904 dobil župnijo Kolovrat, kjer ga ie huda bolezen prisilila, da je z novim letom 1907 stopil v pokoj. Kot deficient je živel nekaj časa v Skofji Loki. ter se nazadnje naselil v Lahovičah, kjer je v petek zvečer naredila smrt konec trpljenju. R. I. P.!
—	Popravek. V sobotno poročilo »Narodne obrambe«, zanesel je tiskarski škrat postavko »Poštni čeki 200 K« namesto med »Izdatke«, med »Prejemke«, kar so iz skupnih svot gg. čitatelji itak razvi-deli.
—	Nemec ustrelil Slovenca. Iz Begunj se nam piše: Včeraj so dobili blizu vrha Begunjšice 201etnega fanta Jakoba Rožič iz Begunj, katerega so pogrešali od 25. septembra t. 1. Fant je bil brez glave, klobuk je ležal zraven. Uro je imel še pri sebi. Ustrelil ga je Nemec Bornov lovec Eisenpan. Stvar -je bila sledeča: Jakob Rožič je šel okoli 24. septembra na Be-gunjšico po neko orodje, katerega je pustil v gozdu. Pri rudokopih je prišel v družbo iur. g. Sinka iz Škofje Loke in iur. g. Kremenška ter gorskega vodnika Vilfanove koče. Ti so baje za malo razvedrilo šli nekoliko na lov, eden ali dva sta imela samo flobert-puške; razume se. da se s tem divjačine ne more dosti ubiti. Bornov lovec E.senpan jih zapazi, gre proti njim ter baje v daljavi kakih sto korakov nameri puško na Jakoba Rožič ter streli; zadene ga baje v nogo, nakar.se ta zgrudi, pa nato ustreli še enkrat ter ga zadene v prsa. Baje ga je ustreljeni lepo prosil, naj ne stre ja nanj. Potem nameri svojo puško še na g. Šinka, ta pa se -je vrgel na tla ter ga lepo prosil, naj ga ne ustreli. Na ta način, da je stekel in se zopet vrgel na tla, mu je vendarle ušel. Šinkovo puško, katero je pri teku vrgel stran, so šli včeraj tudi iskat. Iz tega slučaja zopet vidimo, da nas imajo Nemci za pse, katerega se sme prosto za zabavo streljati. Ce pomislimo, da ta mladenič sploh noben divji lovec ni bil. še nikdar puške nosil in da je samo slučajno zašel malo na lov in če pomislimo, da Bornov lovec ni bil v nobeni nevarnosti, ker so omenjeni vsi bežali, če pomislimo, da so ga prosili, naj jih pusti pri življenju in v tako bližnji razda ji, potem je to nekaj groznega, to zamore le sovraštvo Nemcev do Slovenca napraviti. ALi .e glava ustreljenega odrezana ali odtrgana od padca, se bo šele danes dognalo, ravno tako glede strelov. Čudno je le to, da so gg. Šink, Kremenšek in gorski voditelj vulgo Starčkov »Cit« pustili ustre jenega tam na licu mesta in niso hoteli o stvari naznaniti toliko časa. Razprava bo že natanko dognala. Ce je ustreljeni še morda kaj časa živel, bi bilo še toliko grše, da so ga pustili tam ležati. Ko so ga včeraj pripeljali, je bilo vse poino ljudstva. Bornov lovec bi bil v nevarnosti, da ni imel pri sebi štiri orožnike. Ljudstvo je silno ogorčeno nad njim. Pogreb bo na-jbrže jutri, v torek, zjutra\ Natančneje o tej stvari se bo še pozneje pisalo.
—	Iz Kamnika. V nedeljo večer je prired.l naš »Orel« lepo bakljado za od- i hodnico prezasluženega g. Janko Jovana. 1 S svojo obilno udeležbo je pokazal naš telovadni odsek, da zna ceniti požrtvovalno deiovanje priljubljenega gospoda kaplana in pokazal, kako težko se loči od n-jega. Bakljade se je udeleži o 33 Orlov vkrofu ter 38 članov naraščaja. Kakor vedno, pokazali so tudi sedaj liberalci svojo surovost in podivjanost. Žvižgali so. tulili, kričali, da si je človek mislil, da je v kašnem zverinjaku. Zaostajal seveda ni tndi nežni spol. Posebne jih je bodlo v oči ve iko štev.lo naraščaja. Toda bodite prepričani, da ne bodete opravili nič, vkljub nesramnemu postopanju proti nagemu naraščaju in našemu uč:telju. Ce te gonje nc bode konec, primorani bodemo , storiti pri pristojni oblasti potrebne korake! 1
! — Kaj pijanost stori. Iz Domžal nam poročajo: V nedeljo 28. t. m. okrog šeste ure zvečer sta se vračala iz gostilne brata Peterlin iz Depalevasi proti domu. Po potu sta razgrajala in upila da je bilo groza. Ko jih opomni mladi mož, kateri se je to poletje oženil in je prav priden gospodar, F. Čolnar, posestnik iz Depalevasi, da naj nikar tako ne razgrajata, se jima je s tem tako zameril da je starejši skočil v vežo po sekiro in ga usekal na obraz tako, da mu je glavo od nosu doli preklal. Poklicali so gospoda župnika, da mu je podelil sv. poslednje olje, nakar so ga prepeljali v deželno bolnišnico v Ljubljano. Pravijo, da se je ranjencu danes popoldne v bolnici položaj nekoliko zboljšal.
—	Naslov »gospod« za nižje uradnike pri sodišču. Dolgoletna želja jetniških paznikov se je izpolnila. Do sedaj je bila navada, da so višje paznike nazivali samo z njihovim imenom. Radi tega so se ti pritoževali in ne po krivici zatrjevali, da krati to njihov ugled, kar je tudi res. Pravili so, da pač ne morejo imeti pred jetniki ugleda, ako jih kak višji uradnik ravnotako z »Vi« naziva, kakor one. Sedaj jim bodo dejali »gospod paznik«.
—	Novi zakon proti živinski kugi je bil potrjen 6. avgusta ln stopi v veljavo z novim letom 1910. Obenem bode izdana izvršilna naredba k temu zakonu. Živinorejci naj se dobro seznanijo s tem zakonom, ki določa pogoje za državno odškodnino.
—	Vinski semeni v Krškem. Vinska kupčija z novim vinom se je v zaduj.h dveh tednih tudi po Dolenjskem nekoliko razvila, toda še daleč ne tako. kakor bi bilo želeti. To je krivo, ker gostilničarji in vinotržci še niso prepričani o pravi dobroti in stanovitnosti letošnjega vina. Dobrota letošnjih vin se splošno podcenjuje, a z gotovostjo lahko trdimo, da se bodo tudi letošnja vina pozneje znatno popravila in zbol.šala. To se lahko že sedaj presodi. ko so se že precej očistila. Najlepša prilika za spoznanje letošnjega »Dolenjca« iz raznih vinskih goric krškega okraja se bo nudila cenjenim kupcem pojutrišnjem, v sredo, na vinskem semnju v Krškem, na katerega prineso vinogradniki na stotine vzorcev raznega vina. Pričetek po prihodu zjutranjega vlaka iz Ljubljane, odnos-no iz Zidanega mosta v Krško, t. j. ob 11. uri, v že običajnih prostorih.
—	Novice iz Košane. Prezgodni mraz zadržuje delo pri vodovodu. Težko bo letos končan. — Letos je manj vremščine, ljudje so zato bolj mirni. Samo na Novi Sušici je drugače. Tam so za kakih 50 pivcev tri gostilne, pa je še dalo glavarstvo pravico za vinotoč Kukcu, kjer se cele noči pi.e. Zato upa ta mož, da je v svoji skrbi za pijance zaslužil, da dobi koncesijo. Vederemo! — Županske volitve so se mirno zvršile ob zelo pičli udeležbi. Večina odbora -je volila Žitnika, a ne vč se, kake stranke so. Torej ne vemo nič sigurnega povedati. — Na Novi Sršici je otvoril tovarno za sodavico gosp. I. Do-inicelj. — Pravila za kmetsko zadrugo se bodo v kratkem odposlala za registriranje.
COOK SLABOUMEN?
Profesor dr. Parker iz vseučilišča Kolumbia je izjavil, da dr. Cook ni nikoli prišel na Mount Kinley. Fotografije, ki jih ima Cook od te gore, so bile narejene 30 kilometrov od gore Mount Kinleya. Parker je uverjen, da je Cook slaboumen.
Znanost la umetnost.
* Izvirne drame. Ravnateljstvo slovenskega deželnega gledališča je prejelo za uprizoritev sledeča izvirna dramska dela: 1. »Grča«. Igrokaz v treh dejanjih. Sp.sal Rikard Svoboda (pseudonim znanega novelista in dramatika). G. Gove-kar.ev »Slovan« pravi, da dejanje kaže obupni, a končno »zmagoviti« boj »vzorno taktnega slovenskega svobodomisel-ca« sredi filistroznega malomeščanstva iz »objektivno« naslikane nazovinapredne in pa katoliško-politične stranke. — 2. »Kato Vrankovič«. Drama v treh dejanjih. Spisal Etbin Kristan. Dejanje slika strašne politične in socialne razmere na Hrvatskem v polpretekli dobi. Junak je idealen mladenič velike volje, visokih ciljev, a oko-Iiščne ga zlomijo, predno izvrši svoje namere. — 3. »Hlapci«. Drama v petih dejanjih. Spisal Ivan Cankar. Dejanje slika po!it;čne razmere najnovejše dobe na Slovenskem ter, kakor pravi g. Govekar-jev »Slovan«, »v ostri satiri predstavlja smešno nestalnost v načelih ubogega slovenskega učitel stva«. — 4. »Erazem Pred-jamski«. Tragedija v petih dejanjih. Spisal Vit. Jelene. Dejanje slika viharne dogodke iz kranjske zgodovine XV. veka, kruti terorizem osrednje vlade, nesložno upornost kranjskega plemištva. junaški boj Erazma proti cesarju in njegovo tragično smrt. ki jo povzroči izdajstvo. To dramo uprizori ravnateljstvo za desetletnico umetniškega de ovanja g. Hinka Nučiča na slovenskem odru.
Pogozdovanje Krasa. r
V soboto je pri deželni vladi zborovala komisija za pogozdovanje Krasa. Sklenila je, da vzame od Deklevovih dedičev v Postojni na deset let v zakup drevesnico, ki meri nad 4000 štirjaških metrov. Zakupnina znaša 400 kron. Pri drevesnici so vodnjak, hlevi in hiša za čuvaja. Komisija razveljavi prvotni sklep glede na pogozdovanje pašnika Spile pri Postojni v toliko, da se pogozdi Ie 13 ha sveta in da se zavaruje nasad z zidom. Istotako se z zidom zavaruje nasad Zin-garica prj Razdrtem. Dalje sklene komisija, da se pogozdovanje sveta od Cola do Budanj nad državno cesto začasno ustavi. Ta zemljišča se bodo na željo lastnikov najprvo razdelila po agrarni komisiji in potem po potrebi nasadila. V zameno se bode pogozdilo do 13 ha sveta na Koku. Posestniki iz Budanj so ponudili 24 ha in posestniki iz Šturij 9 ha za pogozdovanje, kar se vzame na znanje. Pri vasi Peteline se bode pogozdilo še nad 7 ha z jelšami. Pri Orehku je določenega nad 18 ha sveta za pogozdovanje.
ljubljanske novice.
Ij Tajno društvo nemških srednješolcev odkrito. Poročali smo nedavno o pro-voCiranju nemških realcev s čepicami, katere so naročili iz Nemčije. Pozvali smo ravnateljstvo realke, naj meri nemškim dijakom z isto mero, kot se je merilo slovenskim dijakom radi fesov in polhovk. Obnašanje nemških srednješolcev je pričalo. da so organizirani in zato je bila tem bolj dolžnost ravnateljstva poseči vmes. Da je ravnateljstvo to storilo, bi ravno nemškim dijakom prihranilo prec&j sitnosti. Ker nemški realci niso od ravnateljstva čutili nobene sapice, postali so tembolj predrzni. V soboto so prišli od Klau-erjevega skladišča na sv. Petra nasipu proti Prešernovemu spomeniku in ondi s svojim provociranjem povzročili škandale. Policija si je te junake kmalu pobližje ogledala: obiskala je Kiauerjevo skladišče in ondi našla tajno društvo nemških srednješolcev. Konfiscirala je dve sablji za bo-renje, dve varnostni čeladi, rokavice za borenje itd. Dobila je tudi seznam članov in »Sackelbuch« z mesečnimi doneski članov. Tudi pevsko društvo so imeli ti če-stilci matere Germanije. Včera-j in danes so se vršile obširne preiskave, kljub temu pa menda realčno ravnateljstvo še ne bo ukrenilo, da zginejo z glav realcev bur-ševske čepice. To so res čedne razmere.
Ij Deželna zveza gostilničarskih zadrug ima ustanovni občni zbor v četrtek, dne 2. decembra, v Ljubljani.
lj Katoliško mladeniško društvo je imelo včeraj lep večer, o katerem bomo poročali jutri.
lj V pokoj je stopil ravnatelj magi-stratnih uradov g. V o n č i u a ter bo umi-rovijen še dalje ostal na svojem mestu.
lj Me3ečni sestanek katehetov bo prihodnjo sredo, dne 1. decembra, točno ob petih popoldne, kakor običajno, v mali dvorani Katoliške tiskarne.
lj Umrl je danes mesarski mojster g. Juvan. — Umrla je g. Mari.a Behine.
lj Pobegnil -je iz hiralnice dne 24. t. m. umobolni Martin Borse, rojen leta 1872 v Št. Jerneju na Dolenjskem. Kjer bi se pojavil, naj ga obdrže in izroče nazaj. Borse baje ni posebno nevaren.
lj Umrli so: Metod Bajuk, uradnikov sin, 2 meseca. Križevniška ulica 10; Marija Terzinar. gost;ja, 64 let, Radeckega cesta 11. V bolnici: Ivan Bolta, delavec, 43 let.
Štajerske novice.
š Steklarna g. Lenarčiča. Iz Ribnice nad Mariborom se piše: Tukajšnjo steklarno s posestvom je bil kupil g. predsednik kranjske trgovske zbornice Lenarčič. V spomladi se je delo ustavilo iz raznih vzrokov ter se je postavila za les parna žaga z šestdesetimi konjskimi silami. Postavila sta se dva jarma z veČimi žagami s primernimi dostavki. Dne 18. t. m. je bila blagoslovljena po tukajšnjem župniku.
š Brežice. Naše vrlo k. s. izobraževalno društvo nam je priredilo v nedeljo, 21. novembra, krasen zabaven popoldne. Priredilo nam je glumi »Krčmar pri zvitem rogu« in »Kmet in fotograf«. C. g. F. Špindler, neumorno delavni društveni predsednik, nam je v poljudnih in jedrnatih besedah pojasnil po-jm, zgodovinski razvoj, posamezne vrste dramatike. Povedal nam je, kako velikega vzgojnega pomena je za č'oveka etično zdravo dramatično pesništvo in nasprotno, kako velika moralna epidemija je za človeštvo etično slaba dramatika. Igralci so rešili svojo nalogo dobro. Posebno nam je ugajal igralec, predstavljajoč kmeta, ki ni rešil svoje vloge z diletantsko spretnostjo, ampak ie igral svojo vlogo z mojstrsko dovršenostjo izšolanega g ediškega igralca. Igralci so pokazali, kako nadarjen -je
| slovenski naroden kako velike uspehe bi' j lahko dosegel na vseh mogočih poljih, akt t bi bil ravno tako vztrajen in podjeten, kakor je nadarjen. Daj Bog. da bi nas zopet kmalu razveselilo naše mlado k. s. izobraževalno društvo s s lično plemenito zabavo.
Telefonska ln brzojavna poročila.
SLOVANSKA JEDNOTA.
Dunaj, 29. novembra. Jutri ob 3. ur) ima »Slovanska Jednota« sejo. ki bo odločilna za njeno nadaljno taktiko. Češki radikalci groze, da izstopijo iz »Slovanski Jednote« ker »Slovanska Jednota« zasleduje taktiko, ki ni pogodu češkim radikal-cem.
ZA SLOVENSKE PRAVICE.
Trst, 29. novembra. Včerajšnji shod za slovensko šolstvo je bil odložen.
ČASTNIKOM GENERALNEGA ŠTABA
POSLANI CIANKALI.
Dunaj, 29. novembra. Predno so aretiranega nadporočnika Hofrichterja odpeljali v zapor, so njegovo obleko temeljito preiskali. Ko je prišel v celico, se je vle-gel na posteljo, a spati ni mogel. Vstal je in hodil nervozno po sobi. Mir, ki ga je kazal pri prvem zaslišanju, je izginil, popolnoma je pobit, nič več nima oblasti nad seboj. Ob deveti uri dopoldne je zahteval nekoliko črne kave, tudi nekaj cigaret je dobil. Sicer pa ni skoro nič jedel. Preiskali bodo tudi nadporočnikovo duševno stanje. Ob 8. uri dopoldne je bil prvič na Dunaju zaslišan od stotnika - auditorja, zasli-šavanje je trajalo preko poldneva in še traja. Zena njegova je obolela. Stariši so boje za njeno zdravje. Zena ne veruje na krivdo svojega moža in upa, da se bo stvar še pojasnila.
OGRSKA KRIZA. '' ^
Budimpešta, 29. novembra. Grof Tisza je izjavil Andrassyju, da je pri govorih z vladarjem in Aehrenthalom dobil prepričanje, ki ga je odvrnilo od tega, da bi aktivno .posegel v politiko. Informacije v Budimpšeti so to njegovo prepričanje utrdile. Svetoval je vladarju, naj sedanji vladi da v roke sredstva, da reši krizo. Z rešitvijo krize se ne bo več pečal iu smatra svojo misijo za končano.
ATENTAT NA GENERALA.
Pariz, 29. novembra. Tu se je izvršil atentat na generala Veranda, poveljnika-republičanske garde. Neki Endelsky. ki je služil v Alžiru. je namreč iz razlogov osebnega sovraštva štirikrat ustrelil na generala, ko je ta sedel v nekem hotelu pri nekem banketu. Enkrat ga je zadel v čelo, drugikrat v vrat. General ni izgubil hladnokrvnosti, obvezali so ga v bližnji lekarni. Rana na čelu je lahka, na vratu pa opasna. Ljudie so se na atentatorja vrgli in ga krvavo pretepli. Mož ni pri pravi pameti in d'e cel čas vpil: Pravičnost hočem, pravičnost, pravičnost!
DEFRAVDANT PRIJET.
Budimpešta, 29. novembra. Tu so izvedeli, da je prišla policija v Ne\v Yorku na sled defravdantu Kečkemetyju, ki je 14. novembra 1901 iz budimpeštanskega mestnega davčnega urada pol milijona defravdiral.
ŠPANSKA V AFRIKI.
Madrid, 29. novembra. Ministrski svet ie sklenil, da se začne s pripravami za povratek vojnih čet na Špansko.
STRELI PROTI BALONOM.
New York, 29. novembra. Tu so po* izkusili nove topove proti zrakoplovom. Kroglje zrakoplovov niso zadele.
DR. COOK NA BEGU.
New York, 29. novembra. Dr. Cook je tajno odpotoval v Italijo. Dokazov, da je bil na Mac Kinleyu, ni podal. Tu se smatra njegov tajni odhod za beg.
Izpred ljubljanskega porotnega sodišča.
Berača ubil. Na zatožni klopi sedi 18 let stari, v Moravče pristojni Jakob Vid-gaj, hlapec v Leskovcu, tožen hudodelstva uboja. Dne 17. oktobra t. 1. zvečer se ie ustavil pri posestniku Francetu Nogra-šku v Leskovcu neznan berač jn ga prosil prenočišča. Vzlic temu. da ni imel neznanec nikakršnih dokazil, mu je gospodar dovolil, da sme nočiti na kozolcu. Alojzij Pivec, ki je pred Nograškovo hišo stal, je berača vprašal, kaj da dela in od kod da je. Ta mu je odgovoril, da »fehta« in da je doma od Višnje gore iz Višenskih vrhov. Kmalu nato sta prišla poleg posestirk Fr. Rozina in hlapec Jakob Vidgaj. Slednji sc je proti neznancu obrnil rekoč: »Kaj pa je tu za en človek?«, on mu je odgovoril: »Berač«. Na daljno vprašanje, kaj da tu dela. mu neznanec odgovori: »Nič«. »Jaz vas moram naprej spraviti,« mu ie obdolženec Vidgaj rekel, na kar ga je vrgel parkrat v travo, berač pa je ostal nrren. Vidgaj ga je pa zopet pograbil, tiščal naprej in ga jel z roko obdelavati ter ga vrgel dvakrat v bližnjo mlako. Lojze Pivec
(e porekel vmes, da bi berača branil. Ko ga je pa ta spustil, se je obdolženec takoj zakadil v berača, odtrgal od plota neki les n počel ž njim tako neusmi jeno pretepavati, da se je pokanje daleč čulo. Surovega obtoženca niso ganile ne mile pro-.n-je berača, naj ga pusti, ne prigovarjanje navzočih, šele ko se je naveličal, ga pretepati, ga je pustil. Težko ranjenega so spraviii v Rozinov hlev, kjer je kmalu vsled zadobljen.il težkih poškodb umri. Raztc esenje je dognalo, da je imel št:ri rebra zlomljena, robova dveh reber sta pridrla v prsno duplino in provzročila krvavitev, vsled česar je biia smrt. Kdo in odkod da je bil ubiti, se ni dalo dognati. Neko orožniško poročilo navaja, da je bil ta berač identičen z nekim Francetom Mehletom. rojen leta 1875 v Zagorju in v £t. Vid pristojen, a natančnega sc nc ve. Drugo jutro je gospodar Rozina vprašal hlapca Vidgaja, kaj je naredil. Ta ni na to nič odgovoril, marveč gledal v tla in jokal. On se zagovarja s polno pijanostjo, kar pa zaslišane priče ne po-trde. Porotniki so vprašanje o krivdi soglasno potrdili in sodišče ga je obsodilo na triletno težko ječo, poostreno s temnico in postom.
i!io pismo i
ta!:. i Marosalfe »Slovenca!"
teniška afera m
Z Dunaja se nam poroča: V nekem dunajskem hotelu prve vrste se je nastanil zadnje dni nek gencralmajor s svojo ženo. Žfvela sta zelo sijajno. Generalmajor je napravljal v uniformi razne obiske pri visokih osebah žena pa je hodila po trgovinah in si pustila prinašati razne dragocenosti v hotel. Pred par dnevi sta sc sprla med seboj generalmajor in žena. vsled če-*ar jc omenjena ženska nabasala kovčeke z mnogimi nakupljenimi rečmi in je pobegnila. Častnik, ki je vedel, da je žena pobegnila v Brno, je brzojavil policiji v Brnu. naj kontiskuje njegovi ženi tri kovčke. To se je seveda zgodilo, a žena je vsled jeze povedala, da sploh ni žena, ampak samo ljubimka tega generalmaioria, ki pa si jc nadel samo na Dunaju to ime in uniformo, da je lahko nekatere velikaše osleparil za večje vsote denarja. Ta »generalmajor« je samo neki agent Pasek iz Prage. Žensko sa zaprli in brzojavili »častniku«, naj pride nemudoma v Brno po konfiskovane kovčeke. »Generalmajor« je res odpotoval v Brno, kjer so ga pa takoj aretovali, ko je stopil iz vlaka.

Priporočamo našim rodbinam
dffolinsRo dvorijo

T I *	O n^rvi-l
veljajo za 50 kg. Buuimpešta 29. novembra.
Pšenica za april 1. 1910.....13 91
Pšenica za okt. 1910......1172
Oves za april 1910......1008
Rž za april.........7"55
Koruza za maj 1. 1910.....6 71
Efektiv: mlačno.
naznanilo.
Ravnateljstvi kinematografov „ldeal" in „Pathe" vljudno naznanila, da se bodo vršile predstave, začenši v četrtek 2. decembra vsak četrtek in soboto od i. do 6. ure zvečer s posebnim podučljivim in zabavnim sporedom
Ker bodeta imeli podjetji s to uvedbo veCje izdatke se nadejata od sl. občinstva da bode to upoštevalo z obilnim obiskom in izkazalo svojo naklonjenost.
Ravnalallstvi hinamalosrafov,Ideal' in ,PathD\
m i
Looskipes
prepelitar se po ugodni ceni proda. Ponudbe R. R.lll poste restmte, Ljubljana. 3271 3-1
-ovo vsakovrstno blago je zanesljivo dobro in poceni.
-ovo perilo je prav lepo in dobro izdelano, to izveš na Sv. Petra nasipu št. 7, tam ga domača dekleta izdelujejo; poglej noter, šivalne stroje goni elektrika, to gre hitro, zato je poceni.
-ova dekleta izdelujejo vse perilo za gospe in gospode po meri in okusno, v prodajalni se Ti bo pa vse tako izredno ceno računalo, da ne dobiš nikjer tako poceni, je za Miklavža in Božič tudi letos cenc znižal. Prosim Te, porabi to zelo ugodno priliko in kupi perilo, to mi je najljubši dar, rabim ga pa vedno, i nprs-ovo platno, prti, prtiči, brisalke, švicarsko JL&U vezenje, to so lepa darila. Angleški šifon je posebno dober. ' S || P-o ve žepne rute so zelo lepe! Cene za tc je >£a,!tU pa neverjetno znižal.
■ H f Prodaia posamezne ostale predmete in ostanke Siliti? za mali denar.	3287 3-1
MSRLMŽ! Pojdi i sam i Ljillliii. Sv. Petra Cesta U
Prilika jc ugodna, mnogo nakupi! Z dežele pa piši!
"ML
Uljudno se Ti priporoča
Zlate mtiaic: Berlin. Pariz, lin iti
ilajbolj. A asm. »obfr i t* tli »rt d'
-"""Ljubifao«, SplUl.-StilUi. oi t
>
VINSKE SODE
z ln ■ .lovega lesa, nekoliko rabljene, zdrave, moCnc od litrov 56/65 - 100/120 „ 200/220 „ 600/800
nadalje 8 komadov prav moCnih, zdravih hrastovih sodov z vraticami v obsegu hit. 36, 36, 39, 39, 40, 16, 42 in 50 ima naprodaj po primerno nizki ceni 295 119-1 tvrdka M. Hosner & Co,
Ljubljana, poleg Koslerjeve pivovarne.
psoo
velike majestetiCne postave (pes in pslca)
bernhardinske pasme, izbornl čuvaji in jako naklonjeni gospodarju,
se radi pomanjkanja prostora ugodno prodajo, ali pa zamenjajo za kako drugo žival, na primer pe-3270	rutnino. — Več pove
Peter Strel,trgovec v Mokronogu.
F. Schaffer

l

nadzornik c. kr. državne železnice v Beljaku prosi, da se mu dopošlje 11 ška-telj tako izborno učinku-jočih	3281
nam
OiašeU laisaiočfh. slez razhraiaiočili)
lekarja Piccoli v Ljubljani, c. in kr. dvornega založnika, papeževega dvornega založnika. Ena škatljica 20 vin., 11 ška-telj 2 kroni. Naročila po povzetju.
Vsak dan jih Izdela tovarna
60.000 paroo!
Edini kontrahenti: Messtorff, Behn & CoM Dunaj, I.
Prodala na drobno o oseh boljših trgovinah za Cenile, gumi In modno
blago.
;ro hi zoori
v narodnem tonu.
Ign. Hladnik, op. 55.
Cena 2 K.
Trije koncertni dvospevi
za S. R., S. B. in S. T., z glasovirjem, op. 35 Cena 2 K.
Naroča se v Katoliški bukvami v Ljubljani in pri skladatelju ▼ Novem mestu.	3245 s—t
2a zimsk0 sezono: fino izdelane suknje, kratki in dolgi kožuhi, moderne obleke od 24 naprej, angleške obleke lastnega izdelka, posamezne hlače, fini deški plašči in krasni kostumi za dečke v velikanski izberi. • Stalne, na vsakem predmetu označene cene. — Velikanska zaloga = blaga za naročila po meri. =
4» tfunc
_
Ljubljana, Dvorni trg 3.
Podružnica:
J. e Sanice (Gorenjsko).
3169
Podružnice
Spljet, Celovec, Scrajevo, Trst
Delnl&ka glavnica -
R 3,000.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarja niica2
sprejema vloge na knjižice in na te-	I/ Oj
koči račun, ter jih obrestuje po čistih	/2 /d
priporoča promese za državne srečke 1864, žrebanje že I. decembra t. L. cele a K 28'-, polovice a K15'-.
Podružnice
Spljet, Celovec, Serajevo, Trst
- IRezervnl zaklad -K 850.000.