URN_NBN_SI_doc-60FF5P3L

topljeni tir 2« mazarf]e ZIMSKO SPANJE ZIMSKEGA TURIZMA 30. FILMSKI FESTIVAL V BENETKAH N O V O ! ZDENKATOPLJENI SIRVNOVIEMBALAŽI 12 VRSTSIRA P O H I Š T V O # \ Kmetijstvo ne more napVedovati z majhnimi krpicami zemlje, zasebni kmet pa ne more ustvariti obsežnejših poses tev , ker mu to preprečuje zakon o agrarni reformi in kolonizaciji. Samo d e s e t odstotkov slovenske obdelo­ valne zemlje je v družbeni lasti, kar pomeni, da je zadrug vse manj in da ima zasebni kmet večino polj v svojih rokah. Od teh polj živi približno četrtina slovenskega prebivalstva, čeprav bi ob mehanizaciji zemlja potrebo­ vala precej manj delovnih rok. Kmet je kupil traktor in kmetijske s tro je te r obdeluje svoja polja, ki bi jim lahko prej rekli vrtički. Mehanizacija je draga in se zato ne splača. Dese t hektarjev obdelovalne zemlje, kolikor je lahko ima kmet, je torej premalo za strojno obdelavo, zato nekateri predlagajo, da je treba ukiniti agrarni maksimum. To bi lahko pomenilo obubožanje vasi, če industrija ne bo zaposlila odvečne delovne sile. Je ukinitev agrarnega maksimuma rešitev za naše kmetijstvo? Je kmet zares lačen zemlje? Popis, ki ga je letos opravil republiški zavod za statistiko kaže, da število večjih kmetij pada. Zemlja s e torej š e bolj drobi, kmetijstvo si koplje še globljo jamo. V Evropi govorijo že o 80-hektarskih po s e s t ­ vih, kjer s e proizvodnja zares splača, toliko pa meri pri nas dva jse t po se s tev skupaj. Ali bi pomenila ukinitev zemljiškega maksimuma kapitalizacijo vasi? povratek v ča s e zkoriščanja tuje delovne sile? Gotovo ne toliko, kot nekoč, saj obdelujejo zdaj polja s stroji. Zaljubila sta se fan t in dekle. Oba mla­ da, oba s posestev, k i nista bili ravno majhni. Zgodaj je postal gospodar on in zgodaj je prevzela posestvo ona. Nekega dne sta spregovorila tudi o poroki. Na obeh posestnih so bile potrebne delovne roke in skupaj bi laže obdelovala zem­ ljo, osem hektarov p ri njem , sedem hekta­ rov p ri njej. Kovala sta načrte za naprej, toda stari zakon iz leta 1945 jim a je pre­ prečil skleniti zakonsko zvezo. 2akon o agrarni reform i in kolonizaciji. Ce bi se poročila, bi njuno posestvo merilo skupaj 15 hektarov, to pa bi bilo že v nasprotju z zakonom o agrarni re­ form i in kolonizaciji, ki določa, da kmet ne sme im eti več kot deset hektarov ob­ delovalne površine. Nihče ne more niko­ m ur prepovedati, da bi se poročil, nihče ne more nikomur ukazovati, koga naj si izbere za skupno življenjsko pot, zakon z orumenelih listov pa včasih usodno po­ sega v zasebno življenje ljudi. Dober go­ spodar nam reč zemlje ne prodaja. Ni zakona, ki bi prepovedal obrtniku, da se ne sme poročiti z obrtndeo, ki ima donosno obrt, ni zakona, ki bi prepreče­ val inženirju, da ne sme vzeti uslužben­ ke z visokimi osebnimi dohodki, ni zako­ na, ki bi prepovedoval zakon dveh dobro situiranih lju d i. . . Imamo pa zakon, ki preprečuje, da bi se vzeli »premožni« kmečki fantje in dekleta. Le malo zakonov velja še iz leta 1945, vsi so doživeli temeljite spremembe, za­ kon o agrarnem maksimumu p a ne. četrtin a Slovencev živi od kmetijstva, v naslednjih letih jih bo gotovo še manj. O begu z dežele v mesto so v povojnih letih časopisi veliko pisali. Najprej na­ vdušeno, saj je to pomenilo industrializa­ cijo dežele, ko p a so n a 'kmetijah ostali le še starci, smo lahko prebrali tudi marsi­ kaj pretresljivega. VSE MANJ VELIKIH KMETIJ Letos je zavod SRS za statistiko popi­ sal kmečka posestva in odkril presenet­ ljive številke. Pravih kmetij je na Slo­ venskem manj kot polovico, vse druge pa imajo vsaj enega člana zaposlenega zunaj svojega gospodarstva. V skupščini, na zborih volivcev in še kje pogosto govorijo, da je že prišel čas, ko bi morali ukiniti zemljiški maksimum. Deset hektarov obdelovalne zemlje je za kmeta, ki je kupil traktor in še kake kmetijske stroje, odločno premalo, zato nekateri menijo, da bi morali končno na­ rediti križ čez zakon, ki preprečuje šir­ jenje zasebne posesti v kmetijstvu. V Sloveniji je večina obdelovalnih površin v rokah zasebnikov (571.000 ha, to je 90 od­ stotkov), le 79.805 hektarov ima družbe­ ni sektor, okrog 3000 ha zemlje pa je ne­ obdelane, čeprav so nekoč na njej veliko pridelali. Nadaljevanje na 2. strani KMETIJSTVO PO STARIH BRAZDAH: za majhne površine se mehanizacija ne spla­ ča, več kot 10 hektarjev obdelovalne zem­ lje pa kmet ne sme imeti — slika pod naslovom (Foto: J: ŽNIDARŠIČ) TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANO TEDENSKA PANORAM* TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANO TORKA TORKA POLITIKA IN GOSPO­ DARSTVO Predsednik republike Josip Broz Tito je na Brionih sprejel sovjetskega zuna­ njega m inistra Andreja Gromika, ki je bil na uradnem obisku v naši deželi. ■ >ubli- Predsedstvo in izvršni odbor reput ške konference SZDL sta v soboto obrav­ navala sedanje politične razmere v Slo­ veniji. ■ Republiški izvršni svet je v petek ob­ ravnaval položaj v zvezi s cestami in v zvezi z nelikvidnostjo v gospodarstvu. ■ Dirigent zagrebške filharmonije dr. Mi­ lovan Horvat je postal dirigent novega simfoničnega orkestra avstrijske RTV,- Zastopniki TAM so podpisali pogodbo z zahodnonemškim koncernom Deutz o desetletnem poslovnotehničnem sodelova­ nju. KULTURA IN PROSVETA V Sarajevu se pripravljajo na snema­ nje igranega filma »Kako je bil ujet Dra­ ža Mihajlovič.« ■ V nedeljo so v Murski Soboti odprli mednarodno likovno razstavo »Pano- POLITIKA IN GOSPODARSTVO DUBROVNIK BODO PRIŠLI ASTRONAVTI? Bivši podpredsednik ZDA Hubert Humphrey, ki Je pred nedavnim obiskal Dubrovnik in se navduševal nad njego­ vimi kulturnim i in turističnim i znameni­ tostm i, je direktorju hotela »Ekscelsior« poslal kopijo pisem , ki jih je poslal as. tronavtom Armstrongu, Aldrinu in Col­ linsu in v katerih med drugim piše: »Pred nedavnim sem imel priložnost preživeti nekaj dni v hotelu .Ekscelsior' v Dubrovniku, znanem jugoslovanskem le­ tovišču. D irektor hotela vas je kot čast­ ne goste povabil v Dubrovnik. Mesto je zelo prijazno, staro in nudi obiskovalcu obilo zabave. Prepričan sem, da boste v njem zelo dobrodošli.« 2e med objskom v Dubrovniku je Hu­ b ert Humphrey izrazil upanje, da se bo­ do Armstrong, Aldrin in Collins odzvali povabilu in del svojih počitnic preživeh v Dubrovniku. Bivši ameriški podpred­ sednik je vodstvu hotela tudi obljubil, da bo storil vse, k ar je v njegovi moči, da bodo osvajalci Meseca zares obiskali Ju­ goslavijo. ■ BEOGRAD SKLADIŠČE NA NAPAČNEM KRAJU? Zagrebška INA gradi ob SaviIv Ostruž- nici približno osemnajst kilometrov pred Beogradom, veliko skladišče nafte in naftnih derivatov. Ostružmca pa leži v zaščitni coni beograjskega v »voda, ta- BEOUKA u : »ir«A nam do zastrupila pitno vodo.« ■ko da je nadaljnja usoda še nedograje­ na skladišča zelo negotova. Generalni direktor beograjskega vodo­ voda trdi, da bi INA morala gradnjo ustaviti in prenesti skladišče kam dru­ gam. Nafta bi nam reč prej ali slej pre­ pojila tla, iz katerih priteka pitna voda za velik del Beograda. Strokovnjaki so ugotovili, da en sam liter nafte lahko un i­ či m ilijardo litrov pitne vode. Na zahtevo beograjskega vodovoda si je skladišče INE pred nedavnim ogle- dala posebna kom isija sanitarne inšpek­ cije. Inšpektor dr. Oliver Stojanovič je poročal, da INA nafto, ki jo po Savi pri. peljejo ladje, pretovarja v skladišče čez zasilen most in da se med pretovarjanjem * * * * * * V TEJ ŠTEVILKI: 100 ŽENSK NA TRIGLAV STR. 12, 13 1 1 a 1 ] 3 1?f c i C f i i I :T I : l W 3 7 Ljubljana, 11. sept. 1969 Leto XVII. • Cena 1 Ndin AGRARNI MAKSIMUM: DA ALI NE? STRAKTORJI VRTIČKA