I p Izhajajo vsa&o redo po celi poli. Veljajo v tiska « j po posti pa za ceio ieto 4 goid. 60 kr ie za celo Jeto 4 gold., zi za poj leta 2 gold. 40 kr pol 2 old.. za četrt leta 1 Jd četrt leta 1 goid. oO kr posiljane V Ljubljani 6. oktobra 1886. Obseg: Vabilo. Razglas s Porab* premogovega pepela. ovčarjem Zi vmoreja na Kranjskem. vhIpc ? dopisi. Gospodarske izkušnje. Prodaja plemenske govedi v Lescah. Trgovinska in obrtna zbornica. Novičar. Kako ravna in dela uzoren slovenski gospodar kmeto- Zemlje- in narodopisni obrazi. Mnogovrstne novice. \T v - Jsasi Gospodarske stvari soka, ravna in gladka stebrica i Otrepanje lanu. isal vodja Rihard Dolenc tera se 17 palcev visoko močen jermen priveze ali bij pripi vtrjena, na ka pri Od deske sta po 15 palcev in pol daleč deska imenuje se flandrisk < Tako otrepalna leska (flandrischer Sclnvingstock). Podoba dovršene ljudi Tare in esa (otrepa) se lahko, ako je zadosti deske Nož v enem in istem času. Med tem majhnim strojem tare, lahko druzih > ko jih je z strta stebla otrepa. Da bi ali pa še več delov dodana mera (12 avoljo jasnosti nekoliko prevelik obrisan /10//\ ____ ________ - ... trlice pride, ni misliti, ako ni de proti vse otrepali, kar iz klica je pa pi ravna, lavcev to pri veliko Še Podoba eden je gladka , drugi je reč r. Oblika res da je nekoliko On obstoji iz dveh osmi del debela ste elicili strojih mogoče manj je pa a namenu amo pa se tako-le vrši: De kaj pristoj čuj Tudi pri otrepavanji se razlo- otrepalno od j palni stroj, kratko rečeno in pa oti otrepal mce. Baba enega ali pa druzega je od tei stih okoliščin odvi smo o rabi trlic omenili. ka O t rep al n o prosto tako odj da ga lahk je leseno, kaj vsak mizar za majhne krajcarje napravi Poglavitna obstalna dela sta dva 1 otrepalna desk glej pod otrepalni nož, glej pod > Akora\ obstaj? to ime iz delov otrepalna deska hočem endar za vse tri (deske, podnožje, jermen) kakor skupno ime rabiti; ako pa rečemo samo deska, razumemo samo desko. Deska D mora biti iz trdega lesa, lepo ravna in gladka, 4 čevlje visoka j palec debela čevelj široka, poldrugi 1 čevelj pod zgor- njim koncem (ali vrhom) se mora napraviti horizontalna dolga, in 1 dobe v palec palcev oka za- e čudn Del lavec ali pa" delavka (za delavke , to delo še najprimernejše) si vzame dobro pest trdih stebel, ter jih prične za otrepanje pripravljati. Pripravlja prime delalna oseba se s tem da šopek z razširi ico čez sredo, z desnico potem en konec ter ga s prstmi nalahko prečeše tako da se stebla poravnajo, in lahko nastale gombe padej To P* delo druzem koncu. Ker se kratkalakna od-ponovi tudi na pi tem delu tako da več ali manj laken izpul iz šopa daleč ven mole, zato jih je treba popolnoma izpuliti in zopet V levo ča pest položit ponavlj > doklei o se toliko se ne doseže precej enaka dolgost; to je pa zelo važno, ker leča lakna na prir ako bi se iz šopa mo miru pustila bi se Podoba sledečem otrepanji vsa potrgala. a ^ šopek pretakne konečno na tisti strani deske stoječa oseba, katero v podobi pušice naznanja % < veza, z gladko posnetimi robci narejena deska se mora, kar se_____ trdno in ravno po konci stoieča na drugo Tako da spodnico v trditi to se naj boljše z zagojzdo z in na levi strani s doseže, kakor dodana po- podporo doba kaže deske, kjer ni z skozi zarezo, z desnico prime roč, s katerim tikoma deske po pretak-ajeni polovici šopka maha. To delo se pod večkratnim obračanjem šopka toliko časa nadaljuje, dokler ves les ne dleti v ________^ Ena oseba lahko "25 do 30 funtov to se v kaj kratkem času zg spodnici (podnožji) sta na tisti str Ako se predivo dan otreplje lfc ta Ira :\vs£s5W< pretrgana, še tudi dva 2 čevlja otrepanje prediva uže dovršeno za predilnice izdeluje sčešejo ali mi 314 predilnice same. Ako bi se pa hotelo za domačo bi tedaj pomnožili govedorejo, namesto da se vkvar- rabo obdržati, treba je ga še sčesati, ker na otre- jajo s pridelovanjem žita, katero je v tako slabi ceni. pavni deski se sicer ves les odstr lik pa še ni v posamezna lakna deljen, ampak drži se še v trakeh Gospodarske izkušnje. gnojenji travnikov. Zelišča po travnikih, kakor vse druge rastline, srčejo živež iz zemlje po koreninah, zlasti večidel pe-pelnatega živeža in gnjilca imajo iz zemlje. Zato se mora na to gledati, da gnojenje res do korenin pride. To se doseže z gnojem, ki je droben in se lahko raz- Okraji deli v male drobce, da dez njegove živežne delce lahko razgreši in pod zemljo spravi. Nerazgrešljivi ostanki pa se morajo naglo v prst spremeniti in se pri vrhu korenin s prstjo zedinijo. Iz tega je samo po sebi očitno, kateri gnoj da je najboljši in najbolj naraven za travnike, namreč vsi odpadki ali odtrebi od živine, trdi in tekoči. Tako je od začetka sveta živina sama gnojila travnike, odkar so bili pašniki in živali, ki so se po njih pasle. Že davno je znano, da koščena moka, pepel, gvano, travnike prav hitro in koristno ugnoje. To pa ravno zato, ker te reči so gnojnine (gnojne tvarine), ki rade- v male drobce razpadejo in se lahko razgre-šijo. Travniki tedaj za gnojenje potrebujejo le samo golega živalskega gnoja, brez stelje vmes. Ob kratkem rečeno: Ne rezi, ne betve stelje ni treba za gnojenje travnikov. Resnica teh besed se toliko očitniše razodeva, kolikor više iz gorke globočine na merzlejše Kolikor na mrzlejšem in višem kraju so planinski gres pašniki, toliko manj jim koristi navadna stelja, in še najmanj navadna gozdna stelja, ki je naravnost škodljiva. Priprosta priprava za čiščenje nečiste studenčnice {blatnice). Nečista studenčnica, osobito pa blatnica ali mla-kužna voda, katero morajo ljude piti in od katere večkrat mrzlico dobivajo, more se brez zidanih kapnic in precejalnikov čistiti tudi v večjih sodih. Izkoplje se v zemljo jama, v katero se deneta dva večja soda brez gornjega dna tako, da manši stoji v večjem. Manjši sod se od zunaj in od znotraj večji sod samo od znotraj nekoliko ožge in dobro zasmoli. Manjši sod se v večjega tako postavi, da med spodnjima dnoma in med dogami obeh sodov ostane neko- prebivalcev najmanj Brdo...... 8801 2^759 38 Kamnik..... 10196 16320 62 Kranj ..... 11734 22776 51 Ti 7Č • • » • • • 2255 5911 38 13160 23607 1 55 Radoljica .... 12032* 19565 61 Kranjska gora . . 3904 6615 59 Okolica Ljubljana . 20416 39228 52 Mesto Ljubljana . . 935 26284 ■ Litija ..... 10225 22428 45 II. Zatičina..... 7939 12518 63 Trebno ..... § 5813 10084 57 Rudolfovo .... 10059 26040 38 Žužemberk .... ' 4754 10369 45 Mokronog .... 5400 14457 37 Radeče ..... 3926 ; 8999 43 Krško..... 5366 15915 33 Kostanjevica . . . 4101 11652 35 Metlika..... 10026 12071 83 * Črnomelj .... 5335 17817 35 Kočevje..... 13348 20331 65 Ribnica..... 5916 12508 47 Velike Lašče . . . 5351 8955 59 III. Vrhnika..... 8926 14829 60 Logatec..... 6601 14045 46 Lož...... 528S 9247 57 Postojna .... 5093 12277 41 Bistrica..... 3948 10502 37 Senožoče .... 2684 6674 40 Vipava ..... 5454 12050 45 Idrija . . . . . 6158 14410 42 Iz teh številk razvidi se, da je v primeri številu govedi v okrajih: Črnomelj liko presledka, kateri se do primerne višave z dobro dolfovo, Kostanjevica, Krško, Bistrica, Tržič, Brd izpranim pes-kom in nad peskom z ogljem zasuje. ? . t ■»v,«,, "ik.uw, Mo- kronog, Idrija, Postojna, Senožeče, sploh pod srednjo dogo vnanjega (večjega) soda in dno notranjega (manj- številko cele dežele, katero pa daleč presezajo okraji: šega) soda izvrtajo se male luknje. Skozi te luknje Kamnik, Radolica, Zatičina, Kočevje, Lašče, Vrhnika, vnanjega soda teče nečista voda v zgoraj omenjeni z ogljem in peskom napolnjeni presledek, kjer se očisti Lož. Kranjska gora, Loka, Trebno. To so pa tudi 1 • • 1i • m w m -m • • ■ « okraji ? kjer je še precej povoljno stanje kmetovalcev. Ko- in potem skozi luknje na'dnu v notranji sod doteka. Najnižjo število govedi imajo okraji: Črnomelj Soda se morata zategadelj ožgati in zasmoliti, da voda stanjevica, Krško, Rudolfovo. Temu vzrok je, da ondi nima okusa po lesu in da les dalje časa ne segnije. prevaguje trtoreja, a vsem tem sme se trditi, da prav Živinoreja na Kranjskem v teh okrajih gospodarstva zelo hirajo 5 ker trtoreja Fr. Povše. jim neredno in revno donaša prihodke, živine pa imajo le malo. Zato bi prav tem okrajem bilo želeti, da primeri z drugimi deželami je naša dežela ne- se bolje poprijeli govedoreje. Poleg govede (225.144 glav) ima Kranjska še sle koliko manj ugodno zastopana v tem oziru. Tako na deče druge živali, in sicer: 21.975 konj, 67.431 ovac priliko je v Niže-Avstrijskem na 100 prebivalcev 55 glav govedi daje na Kranjskem najbolj govedoreja zastopana, ko 15.636 koz, 79.134 prešičev, kar nam zopet dokazuje, v Gorenje-na Tirolskem na Koroškem na Kranjskem n » n 100 100 100 100 n n » 49 52 70 46 v r j? r r >5 se na priliko Primorska peča bolj z ovčjerejo pa Istra. Na 1000 glav govedi pripada f posebno nadaljni tabeli hočemo to na drobno razdeliti po okrajih, da bode razvidno, kateri okraji imajo naj- v v II. v III. pokrajini 108 konj, 336 ovac, 247 prešičev j močnejšo, in kateri najrevnišo govedorejo, kateri naj v vsi deželi v r 86 96 97 n r r 194 492 298 r r 447 404 351 r n r Iz tega moremo presoditi, da se valci najbolj z govedorejo in svinjerejo le v izvožnji govedi in prešičev imajo i ko žita le malo pridelajo in se jim še t V primeri z drugimi deželami ka da ima dovolj razvito skoro močno go\ močno svinjerejo. To nam noiasnuie sledeča tabela- Kamnik, Kranj, Krško, Ljubljana Najmočnejšo svinjorejo imajo Krško, Kostanjevica, Mokronog, M< in Kostanjevica imata celo večie Krško presičev vsakako emu katerim s prešiče, za katere vsaj neka vožnja z drugo surovino zar premnogo stane. ebivalcev na avstr ,er jin iz- a železnic v vsi na Avstriji Kranjskem navadno le o na korist. Najvažniše govedi izva številk, katere nam ovac 3ce presojevati, v kolik' e pravilom umne živino številom za nleme odln presičev razmeri razvita t er znaša skupne svote na skupno število govedi na enega število orenjsKo j Brdo Kamnik voličev Kranjska Okolica Trebno v Žužemberk Rudolfovo Kostanjevica urnomeij . Kočevje Ribnica Velike Lašče Vrhnika Logatec Postojna Bistrica Senožeče Vipava Idrija . z teh številk zamoremo razmere govedoreje na o številke vseh okrajem ' potreba, kajti v vsi ( natančno namreč za 74 krav 1 ta prevažna razmera plemensk bik. v marsikaterih navedene 316 Kako ravna in dela uzoren slovenski gospodar-kmetovalec ? lišče, katero je glede tarifnih vprašanj uže večkrat po- i z * (Konec.) vdarjal, zastopal tudi v državno-železniškem svetu; ražai je tudi nadejo, da se napravijo novi tarifi, nečno stavil je do zbornice prošnjo, naj izvoli to poro- Ko- Do revežev je usmilj potrebnim rad svojo ra- čilo blagohotno v znanje vzeti. dodarno roko odpira; miloščina iz dobrega namena „v Boga ime" podarjena, še ni nikdar nobenega na n kant n obiskovanje službe božje ni potrata in časa. Pravi krščansko-naoredni slovensk spravila, ] pravi j a nje spodar ne išče po krčmah med pijanci in prostih urah razvedrila svojega, temveč kratkočasi za-go- ajalci ob Gospod zbornični predsednik se v imenu zbornice iskreno zahvali gospodu poročevalca za zastopstvo pri enketi. XI. Gosp. zbornični svetnik Ivan Baumgartner poroča o enketi, zadevajoči trgovinski muzej tako-le: n Sla zbornica Ke mi je zvedruje se med svojimi milo-dragimi doma godnih prostih urah malo pa ob po pogleda, ter delo odposlanem joči enketi 25. februarija t preustrojbo bila dana čast biti 1. na Dunaji zboru-1873. ustanovljenega ori- vojih in svoje družinice rok Bogu v varstvo priporoča. si svoje utruj Kedar mu okoliščine dopuščajo, okrepča ude z kozarcem poštenega vina; v ta namen jentalskega muzeja v trgovinski muzej, jemljem stost o zborovanji te ensete. kakor tudi o nam naprave poročati: Srečna in poišče si pa vselej tudi poštene družbe in poštene krčme v gostilnah, katere so na slabem glasu, v „šnopsarijah in za" si pro-enu te času primerna je bila misel predsedništva orijentalskega muzeja, ob čegar ustanovitvi ima tudi nj. ekscelenca baron Schwegel velike za- kotnih heznicah pa slovenskega gospo sluge, da se je od vlanskega leta sem bavilo z pra darja-kmetovalca nikdar videl ne bodeš Ljak v kmetijstvu rad čita časopi pred jem: ;,kako bi se zdanjemu pritisku na tr^ kmetijsko-gospo darskega zapopadka, se, če sam ne more, v družbi z drugimi na-nje naroča in tako tudi gmotno koristno stvar po Ako mu je prilik dana rad obiskuj obrtnijo moglo v okom priti ter neprestano propadanje ustaviti/' Bavljenju s tem vprašanjem imamo zahvaliti sklep, da se orijentalski muzej preustroji v trgovinski muzej. kmetijske zbore in hodi k kmetijskim predavanjem poslušat, ali pa, ako mu tega mogoče ni, zahaja ob lepih razumna na- Kolikega pomena ta Katera name rava ustanoviti, kaže to. da visokost pre nedeljah popoludne po dokončani službi božji nim in naprednim sosedom svujim, opazuje njiho advojvoda Karol Ludovik blagovolil prevzeti pokroviteljstvo, da j dalj enketi in posamičnim njenim prednjaška dela v kmetijstvu, po pogovore in razgovore tikajoče s vnemo poduč udeležencem izkazal visoko odliko, da enketo osobno kmetijstva ter Jih dobro zapomni in v spomin vtisne, da se pri prvi pri liki po njih misleč da sam nikdar vsega ne i družba z napredno-raz- ve in ne zna, a da je obhod umnimi kmetovalci tudi vselej za njega samega prava in poštena šola, v slovesno otvoril, sprejel posamične udeležence v avdi-jenci v slavnostni dvorani trgovinske in obrtne zbornice ter jih pozneje povabil v svojo palačo na obed. Kako času primerna in vspeh obetajoča je nova institucija, dokazuje to, da so vsi delegiranci enoglasno učiti v kateri more se veliko koristnega na-Pri takih prilikah, osobito pa s čitanjem kme- z največjo simpatijo trgovinskega muzeja eljem pozdravljali ustanovitev tijsko-gospodarskih knjig in časopisov, tudi popolnoma z napredkom sedanj seznani se počasi Ker takoj prvi govorniki poudarjali kot gla 3ga časa kar vse, ako hoče v svojo korist obračati polji, rabljevati, bode mu čast na tem in po- nalogo, da treba delati na povzdigo importa (uvoza) ksporta (i čez Trst, našel sem povod, da sem se ponos rodilo delalo Pravi uzorni slovenski gospodar-kmetovalec ako ima za šolo godnih otrok, pošilja je rad redno poduku, ker ve in zna, da to, kar se koristnega do nauče, bode do smrti tudi njihovo naj boljše in najstanovitnejše premoženje, katerega jim rija brega lepe tudi jaz oglasil k besedi ter tedaj vis. predsedstvu orijentalskega muzeja v imenu ljubljanske trgovinsko zbornice, katero sem imel čast zastopati, častital ob pre-ustrojbi orijentalskega muzeja v trgovinski muzej. Dalje sem omenil, da se kranjska dežela povzdige eksporta ne bode v prvi vrsti udeleževala, a da ima molj tatj vničiti, razjesti in odnesti mogli ne bodo. vendar na povzdigi Trsta kot sosedna dežela vitalni in- Takega gospodarja-kmetovalca pa tudi povsod oči ten blagoslov božji spremlja; Bog in vsi so ga pa veseli. Srečen je na vse stran pošteni sosedj M, Rant Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) Dalje so se sprejeli naslednji predlogi, in sicer prvi z vsemi proti enemu glasu, 2. in 3. pa enoglasno. Dokler se ne odpravijo refakcije in druge enake tarifne prednosti, mora se: „Vsaka refakcija brezizjemno objaviti. Za vse avstrijske železnice ima obligatorno veljati načelo, da, če ena postaja uživa refakcijo ali prednost proti eni točki proge, morajo vse na tisti železniški progi ležeče medpostaje dobiti na željo iste pred- strijo pomenljivi. Razstavljali bi se ti izdelki najprej na Dunaji in potem v važnih industrijskih krajih v domačih posamičnih skladiščih v teres, ker je pričakovati, da se s pomnoženim ekspor- tom pomnoži tudi import, vsled česar se bode surovina najbrže ceneje uvažala, nego dozdaj, kar bi bilo za industrijo drugi dobiček, katerega bi med drugimi bUa deležna tudi naša dežela. e se ozremo na namen trgovinskega muzeja, pričakovati smemo najboljših vspehov. Naloga, katere namerava izvesti prvosedstvo, bodo: 1. Pospeševati import in eksport, ustanoviti po-vzvedno pisarno (poučnico, pozvednico, Informationsbu-reau), katera bode pojasnjevala vozarinske in carinske razmere, trgovinske navade, razpise o zalaganji, naznanjala, kje se more blago dobiti in spečati ter objavljala posredovalne firme in v kolikor možno dajala pojasnila o njih kreditu in solidnosti. 2. Zbirati importne in eksportne surove in izdelane pridelke in izdelke, kateri bi bili za trgovino in indu- nosti. 3. Naj se tarifna prednost ne veže na odposlano deželah in konečno tudi na količino, naj nikakor ne znašalo več nego 50 nalo- inozemstvu. ženih voz na leto." t\ v. i 3. - Povzdigati trgovine in industrije tičoče se obče Gospod poročevalec je povdarjal tudi, da je sta- vanje s c. kr. konzulati in korespondenti (dopisovalci) 317 trgovinskega muzeja, ustanovljati trgovinske zbornice v avstrijskih naselbinah v inozemstvu. tega ne le knezu Aleksandru sovražnega, ampak pogla se bode brezplač to pojasnjevanje, posredovanj vitno združenju Bol poduk dajalo zala se je vojna bolgarska zma nasprotnega čina Ruske poka Konečno se bodo v tedniku trgo- .je uže blizo svojega ideala o vinskega muzeja objavljala poročila in se dajali nauki kateri mogo pospeševati prej omenjeni načrt Da je ta nova naprava namenu primerna in peh nos ti. ksandrom d r u ž e uj in Bolgarska bil in d Pa car zaklical je vnovič: proč s knezom Ale Knez res odšel obetajoča, dokazuje pač tudi to, da se zdaj korenito ba ijo v Berolinu z ustanovitvijo državnega trgovinskega udala volji carovi v nadi, da si s tem reši in Bolgarska se je tudi nost in svojo bodo odšlem knezom vojo bodoč muzeja, v Parizu z ustanovitvij je v Bolgarski vladarstvo treh odličnih domač industrijo, v Londonu z ustanovitvij muzeja za trgovino in veljavni ustavi. Tudi Ruska poslala je osreanje trgo insKega muzeja, kateri bode imel poddružnice v indu atrijskih središčih. Ker bodo najbrže stroški za vzdržavanje tega važ nega zavoda zelo znatni, je enketa glasno naprosila iu pooblastila, obrniti se do vlade astopilo inov po vojega diplomatskega agenta generala Kaulbars-a v Sofijo in poglejmo, kako ta izražuje v središči Bolgarske nasproti tamošnji vladi voljo Ruske. Ne glede na domaču vlado naroda razglasi in po vsi deželi da razdeliti oklic, car za- predsedstvo eno- v katerem brezozirno narekava Bolgarom za državno podporo uže za 1. 1886., in pričakovati se hteva ou njih kaj sme, da bod z ozirom to, da muzej za umetnost industrijo na Dunaji dobiva na leto 74.600 gold žavne podp gold ta za trgo muzej dobil prime Priredba dr- tehnologiški muzej na Dunaji 40.000 in industrijo še mnogo važnejši državno podporo, dveh dars Izmed 11 toček, katere T lik O klic omenjamo samo branje, za katero je začasno vla-tvo uže razpisalo volitve za 10. dan oktobra, se mora odložiti, drugič: vojaki uporniki, ki so pomagali oziroma dejansko izvršili odstavljenje kneza Ale- vodstvo trgovinskega muzeja izroči se ksandra, se morajo dej a t Samo te dve zahtevi V-/ w O ------• f v/ v V VA V V €j ti li l močem, katere so se uže v orientalskem muzeji skazale lago bolgarske svobode in vis. Dredsedst.vo in izrpkln £p.1in Ha Y\\ KJU naUrr ui _____j v prostost. katerih prva uničava pod klicane predsedstvo je izreklo le željo, da bi bile poleg prečiti lade pred vsem trgovinske in obrtne zbornice po narod izražal njeno ustavo, katera hoče pre povablj krepko ga podpirati sproti začasnemu vladarst svoj volj in sodbo na- m glede osebe prihodnjega Prosim Gospod zbornični predsednik izreče v imenu zbo da se moje poročilo vzame na znanje kneza, druga pa z oproščenjem upornih polag kal mce gospodu poročevalcu zahvalo za zastopstvo pri tej Bolgaro ste taki, da jih nikda vednih uporov med domobrance nihče jako1 lgarske ki se imeuuje prijatelj enketi XII Gosp zbornični svetnik Karol Luckm utemeljuje predlo brezozirno h a j a o ne more zagovarjati. Tak čin, in še celo tako naznanjen, je in ostane si kodar koli. Slavna zbornica dela naj na to da se doseže L 'ektna selsko ovcem poštna zveza med Vinico in Kar Predlog se vsprejme. Ker se nihče več ni jpod predsednik sejo. oglasil Do takih sklepov pripelj dogodeb v Bolgarski edino našega za narod bolgarski za katero koli evropejsko državo liki politiki ne odločuje in ne 4 nas opazovanje sedanjih na podlagi živega sočutja na korist ali kvai ne gledč Vem sicer, da v ve- . i v ' r besedi, zaključi go- sočutje druzih narodov, tega pa smo sočutje za narod izključuje silo, kater storila temveč zahteva. ore zmiraj odločevati gotovi, da pravo naj se mu 8 1 t Politične stvari. dločuj k ► d jo prihodnj m d to že „ - - J r . . — uouuu, - tU Zi posebno v sedanjih razmerah v polni meri bolga Na Balkanskem polotoku. skemu narodu To se nam 4 H * 1 .' potrebno zdelo jasno in brez ovinko «• i * izreči ravno sedaj zato, ker se nahajajo sovi, ki so eti Kakor za čas Rusko-Turške vojske pred devetimi tako . se tudi sedaj obračamo oči vse Evrope na »alkanski polotok. Prvič spremljal je vsaj ves Slovanom ta Balkanu prijazen svet z velikim zadostenjem vspehe uske vojne, po katerih je v Št. Štefanski pogodbi Ruske navaleni zagovarjati vsak korak Ruske zavoljo tega je Ruska. Slovenci smo in ostanemo zvesti Avstrijci, ni ker tleh zahtevamo nam iu sorodnim jazno politiko, ker v tem uvidevamo tudi ii,:;na teh išiin narodom pri - Turško bila otovlj berolinski pogodbi odkrhal je vpli svoboda bolgarskega naroda drugih vropskih roštvo za boljšo bodočnost kanskem olotokpu. . i kih narodov na 4še po a ržav marsikater pomenljivi del onih vspehov izrekoma sled vplivanja Bismarkovega in nastala je skoraj neod-isna kneževina bolgarska in pa še deloma pod roko • l « • 9 urške ostala Izhodna Rumelija voj obeh delov bolgarske rastel je za čas vladanja kneza Aleksandra z čitno podporo Ruske, dokler niso nastale osebne raz lere med novim ruskim čarom in knezom ploh se trdi da je epovolj ^ ' i • * državnega zbora. Ko se je sv. Mihela dan državni zbor zopet zbral ni mu bilo po vnanjosti sploh videti spremenjenem obraza aprotje nastalo vsled osebnega stol ministerski ogledavanje pokazalo je se ve lrženja, gotovo pa je, pa je bil temu pravi vzrok iskati star katerega je zasedal letošnjo spomla i tem sivobredi baron Pusswald ali naj se državna svoboda Bolgarske razvija na- okrogloličen marki Baquehem avnnn potom, ali pa bolj po volji Ruske J voje Koje bilo nasprotje to med Rusko in Bolgarsko nekoliko plešaste glave lahko razumljivo uvrstene sedaj zaseda mlad . .. - . mož še ne 40 let star male postave, kratke črne brade, velikih, zaupljivih oči ploh znano, izrekla sta lansko leto oba dela Bolgarske dobro ? 5 umljivega glasu in dinjenj Ii ——j-- —^^ govorjenja. naučnim ministrom Gaučem videti sta prav raz- Takrat pokazal se ruski di n j car prvič prot- ličnega duha: Gauč napet ojni odvzel njene vodj s tem, da je nenadoma bolgarski kih besedi osoren in akoravno glad ruske častnike. Vkliub vendar nima sledu prijaznosti ali zauplj vosti, temveč nasprotno kaže se mu skoraj pri vsakem 31» • • izrazu in pri vsem dejenji neka nečimerna lišpaželjnost, stati uaslednik tamošnji kanonik Lambert Einspieler, katera mrzi; Baquehem vsega tega nima, temveč po vsem rojen Slovenec. — Upati tedaj smemo, da sedaj tudi en- naravno razodeva svoje misli zbuj upanje, edino, krat nastopijo za koroške Slovence milejši časi. kar se na njem mo imenovati nenaravno, je mla kažejo njegovi skoraj popolnom rej ega kot je Odlična desničarja državnega zbora grof Henrik Clam in prof. Greuter, Katera se zarad bolezni dalj časa nogo sta- nista vdeležila zborovanja, vrnila sta se zboljšanega Med poslanci premembe niso ravno zdravja zopet k parlamentarnemu delovanju. Akoravno n čl I Ul 8C 1J a UJK, lil llJUplU 1UJVUUTUU uv/uum.uv, J ^ denišk njegov obraz, nenavaden pri ministrih. Gauča lasj pomenljive. Med Slovenci pogreša se ravno umrli Ob čegar smrt tovariši njegovi v vsih o ih še deloma oslabljeno zdravje odličnima politikoma še ne dopušča bolj utrudljivega delovanja, zadostu e uže izrekoma pa v Hohenwartovem, češkem in steinovem klubu zelo obžalujejo. Zdaj se še le prav desnica Lichten- sama navzočost in zasobno posredovanje v to, da se živo kaže, koliko gorkih prijateljev imel je pokoj stopivši slovenski poslanec dr. Greg bolj ojači in marsikatero nasprotje odstrani, pri mnogo prijateljev in go katero so nekateri prikriti nasprotniki v zadujem času zasejali med desnico državnega zbora. Novo \ dobil si je tudi v malo dneh tovo mu doide v kratkem tudi v zbornici splošno zau- štirih desniških klubov državnega zbora jutri večer v skupno večerno družbo snidejo se udje vseh panje in spoštovanj zopetni prihod starega parlamentanca Greuterj Vso zbornico razveselil je tudi „Breit-ovi" restavraciji poleg državne zbornice v Beču parlamentarnem delovanji uže ki v ta namen, da se pri je letošnjo spomlad nevarno obolel in zarad tega dalj mnogo let združeni poslanci tudi osebno bolj spoznajo časa ni bil navzoč v zbornici, enako radostno sprejelo in po osebnem občevanji vez, katera jih druži politično, Vsestranska je med des- ako se je medsobno naznanilo, da k sejam prihodnjega tedna postane tesneja in močneja. doide tudi uže dve leti bolni Henrik grof Clam eden ajspretnejših politikov izmed državno-zborske večine Ob zborove bile so dosedaj jako malo ničarji želja, da se taki shodi ponovijo večkrat, moč, vsaki teden. Kolera na Kranjskem je po uradnem naznanilu zanimive, predmeti sami na sebi so primeroma malo ugasnila in akoravno sta se po tem pripetila v Loškem pomenljivi, izrekoma giede na važne predmete, zadeva- Potoku še dva slučaja, upamo vendar, da sedaj kolera joče pogodbo z Ogersko, zato pa je bilo tudi zanimanje ostane odpravljena iz naše dežele, za obravnave zelo malo. Vse kroge zanimal je mnogo bolj sedanji politični položaj. Kaj nam kaže ta? ji politik čj b Mir še imamo, jeli ga bo pa moč ohraniti, to pa Bog vedi krog Balkana se suče vihar, kateri nam more vsak trenutek prinesti hudo vojsko. Notranji položaj sicer ni tako nevaren, vendar pa zelo nevaren, Razp za ponovljenje pogodbe so gotovo same na sebi težavne in zato se pri njih prikazujejo zapreke katere skušajo nasprotniki sedanie vlade in večine porabiti v to, da &e pogodba ne dožene, temveč spodleti, pogodbo To kaže. da mora (LXXIV. odborova seja ^Matice Slovenske" bo v soboto 9. oktobra t. J. ob pol 5. uri popoludne v Ma-tičini hiši na Kongresnem trgu št. 7. Dnevni red: 1. Potrjenje zapisnikov o LXXIII. odborovi seji. Naznauila prvosedstva. Poročilo književnega odseka. Poročilo Kopitarjevega odseka. 4. potem pa ravno nasprotniki dobe skleniti s pomočjo novih volitev nalog, to večina biti pozorna, da ne gladi nasprotnikom potov do vladanja. Enako pa tudi večina ne more in ne sme prezirati zelo resnega položaja naše vnanje in sploh evropejske politike. Ako hočemo vnanjim državam nasproti z našo državo kaj veljati, tedaj ne sme biti še le vprašanja odprtega, jeli se bo in kako se bo pogodila Avstrijska z Poročilo tajnikovo. Posameznosti. Izjemoma dovoljen somenj. C. kr. deželna vlada je izjemoma dovolila somenj, ki bo dne 11. oktobra v Šentvidu pri Zatičini. Vrhovno pregledavanje načrta za dolenjsko železnico je c. kr. trgovinsko ministerstvo privolilo. Enako je trgovinsko ministerstvo dovolilo, da se novi tele-grafiški postaji napravite v Ložu in v Novi Vasi Ogersko za prihodnjih deset let Mnogo pomenljivejši, kakor državnega zbora, je delovanje za kulisami, delovauje po in letos pogoje pričakovati da se dotične priprave dovrše še ker ste dotični občini uže izpolnile stavljene jima jo delovanj Gospod Dolenc, vodja deželne vinarske in sameznih klubov strank. Kar se pa tukaj godi Je večinoma tako, da se ne sme na javnost, dokler raz prave niso dognane. temu delu gibanja tedaj še takrat kaj, kedar bo to mogoče, brez škode pri stvari sami. sadjarske šole na Slapu, bil je v seji občinskega ori- oora Slapskega dne 12. septembra t. 1. enoglasno radi velezaslug imenovan častnim občanom ter mu je depu-tacija občinskega odbora z županom na čelu dne 29. septembra t izročila dotično diplomo je dne Ljubljane Naši dopisi. IRH WaH BM Ofl H? sffiHnH^^H - RJMMFSBM EUflj 12 ž , f Celovški škof Peter Funder umrl oktobra popolud ob uri nagloma mr tudom v 66. letu starosti. Pokojni škof bil je v nem oziru vladajoči nemški stranki gotovo se je v politiko zelo malo utikal izrekoma nem vprašanji pustil prostost nadaljevati Kako zelo koroški Nemci T • i • * C3 L V | . ker pogubnem ravnanji Kralj Milan srbski prišel je, kakor se nam z Dunaja poroča, včeraj dopoludne v zbornico poslancev in se je tam mudil vkljub nezanimivi razpravi dalj časa. Kralj je srednje, krepke postave, lepega obraza, ima polno črno, kratko ostriženo brado, črni lasje pa se mu vrh čela uže koliko pomikajo nazaj. Visokega gosta v dvorsKi loži šel je pozdravljat predsednik zbornice dr. Smol k a, za njim pa mu je dalj časa drušino delal minister Zemljiakovski. Kralj prav gladko govori pemško, in govorice, da bi se v Belem Gradu pletle si ravno sedaj zarote zoper njega niso verjetne, ker sicer kralj gotovo ne jemal časa poslušati dolgočasne gubo ki jih zadeva vsled smrti rajnega glasovi žalovanja, ki prihajajo iz njihovih krogov škofa/ pričajo g°vore, ki so se govorili v včerajšnji seji - • w w m m XI 'UT 1 • pa Krajcarska družba za „Narodni Dom.": Razgo strah ki mu prišel naslednik, vor od 4. t. m. Odbor sklene nekaterim posebno mar katerega izražujejo, da bil tudi koroškim Slovencem pravičen. Ta strah Ijivim poverjenikom za njih vspešno delovanje poslati izvira poglavitno iz splošnega mnenja, da ima škofu po- zahvalna pisma in jih prositi, da še v prihodnje osta 310 nejo družbi jedaako uaklouj Odbor vzauie z na znanje, da je dobila družba od večjega števila odlič ljem dela, privedenja v nemščino nih slovenskih veljako zdrave. Odbor sklene ostat jako - 7 i: - - ---— » azsodb nazaj v češčino, ne da in prevedenja nemških simpatične pismene po- novih težav, ker je pi družba objavlja začetkom doneskih zadnj pri dosedanjem običaj da sacega meseca izkaz o došlih w 9 m 1 nji češčine popolnoma zmožnih. meseca prav in včeraj so uže v zbornici vložili to prizadelo sodniji aj dosti svetovalcev Nemcem se ve to ni kratko poročilo o popolnom temu izkazu naj vselej sledi v kateri javkajo proti novi terpelacij o stanji prodajanja nikom treba nadaljevati ploh zprodanih knjižicah in Pozive Francoska edbi ministra Pražaka Doslej bilo talim poverje- odgnanih kraljevih poslanih 105 Vojvoda Aumal-ski iz francoske pnncev eden, ki je bil predsednik tacih pozivov s 36 ugodnimi in 2 neugodnima odg oma. Poverjeoike v določenem jim ooroku niso po slali nobenega odgovora, bo odbor vnovič pozval. Raz- ^ poslanih je bilo doslej 575 knjižic, izmed njih 491 kraj- 1 tamošne akademije znanosti, namenil je v svoji že sedaj v y • ^ oporoki tej akademiji velikanski dar: graj-sčino z velikim posestvom, mnogimi umotvori in dra- gocenostim], katei se 117 kih in 84 desetkraicarskih frankov skup cenijo deloma popolnoma rodauih prodanih 64; v prometu še 458 3 0 mi- .. „ -- — ^upnilo celo najbolj zagrizene republikanske kroge, tako da si ne To je iznenadilo in vedo kam s svojim nasprotstvom jajo je, da ta velikodušnost vojvode nikakoi Edino, kar ugovai Novičar iz domačih in tujih dežel. prikriti „umazanosti ne moi Dotični del oporoke in „skoposti :u grofa Pariške^ azglasil se je do besede mi Dunaja Začetek državnega zbora vršil se kaže, da si vojvoda pridrži dosmrtni vžitek, da do^ brez pomenljivih viduih dogodeb, toliko pa se čuj ljuje akademiji potem vseh krogov državnozborske veči iz ako treba odprodati gotov dele da si ta prizadeva ktere razpokline, ki so nastale na železnem obodu večine, hodki . _ ■____' A 1' % % A W zaceliti in vse Klube de eč tudi združiti v složno delovan ne samo ožje skleniti gram bolj Prve tr pomet ja seje bo j za skup tem pro posestva, mnogo delov poslopij in zemljišč pa se ue sme ne^ predrugačiti, ne prodati in ne obremeniti. Do imajo se obračati za po koj kolikor jih preostaj in podpore pisateljem in učenjakom niso bile pomen bilo posvetovanje v klubih iu mlad kongres v Berolinu unanji politiki obrača se francoska zelo odločno proti Angleški Cuje se, da se bo zahteval za prihodnjo spo delovanje odsekov izrekoma onih za pogodbo z Ogersko Edini gold. letih bila ladni predlog za dodatni kredit 53 milij pozvala p i katerem se bo Anglešk ačun položiti o gospodarstvu v Egiptu in za veče potrebščine državnih železuic v minulih od tam umakniti svoje posadke Iz pomenljiva prikazen da podarst ro pri Vsled cesarske naredbe iz meseca junija t. 1. odpraviti se ima državnih železnicah do sedaj ni bilo dobro vrejeuo n r* c* o v» .i ^ ^^ - «/1 U ^ : ~ ____ __ * * • , i i . . v o j n o naj d ojaških krogov se čuje, da se je za francosk ekoma topničarstvo vpeljalo o trelj katei pr n o v o i z- ta napaka poglavitno s tem da vsaka ečj potrebšči za drža se mora v prihodnje slučaj kosi in vsled katerega se francoska odnik za mnogo pi vojna lej želez 'j vinskem ministerstvu dovoliti p*m ministerstvom. pri trgo le po dogovoru s fiuanč voj sveta ______ katei obsodila se Srbski kralj jajo z obrojnimi podpisi, to nedelj je vojna sodnija, kako ti. Deputacije priha mnogo ljudstva zbralo na trgih madridskih se je tud ?eč dni na Dunaj s kopeli Gleichenberške domu grede mudil njimi nosili so nekateri table in med Včeraj bilo skupno posveto- obsojene z napisi Milost z l panje ogerskih iu naših ministrov na Dunaji pod predsedstvom cesarjevem, v katerem se je sprejel proračun gotovo 5 kupnih potrebščiu za prihoduj leto )a da Bolj pomenlj bilo včeraj in se danes nadaljuje posveto- :odbe, zarad katerih se fanje zarad onih predmeto )bestranski vladi še niste dog mdj em, Naša vlada pačno slučaj in jih !•' Kaj bo vlada storila še ni znano, to pa j -da uporov v španjski vojni ne bo konec, dokler ampak z na za prihodnj upornikov ne bodo vzgledno kaznovali prizanesljivostjo jim dajali tudi' gotovilo, da jih k večem za nekaj časa zapro iz ječe reši potem se ali pomiloščenje ali beg s da se koliko ča ;e ima ;acij pri tej priliki zedinenje posreči ima trajati sedanjo zborovanj pomočjo somišljencev. Tako je pobegnil iz zapora ravno tem času rešiti, se čuje: da se snidejo d in kaj sedaj vojvoda Sevilski komaj dospel na francoska tla ki se je s kralj azprl in proglasil je manifest dne mb klene državni zbor, predmeti V • • % « a do onega dne da se pa kateri se em rešiti, so: predi lalj začasni budget za o katerih se sedaj imaj med poln psovk na pokojnega kralja Alfonza in sedaj, kraljico Kristino — prigovarja k razlašenju republik pravlj kateri obeta svojo podporo Tak sad odi eta prve tri mesece prihodnjega postava o blagajnicah za obolele, volitve delegacij, Država tedaj vtikanje vojne v politiška vprašanja, in pa do slabosti segajoča prizaneslivost. rolitve deputacije za do bi koliko ima vsaka drž eslji v nima obstanka )olovica v prihodnjih desetih letih donašati za skupne Iržavne potrebščine, in še nekaj manj pomenljivih, ;inoma v odsekih uže rešenih predmetov. Mogoče, ^ iride v obravnavo tudi postava o pouovljenji carinske veda nikdar ne pride do miru in reda in druge države jo " Prav k taki onemog- po pravici prištevajo losti garsko, še pred ko je mrtvim radi nekateri „Slovani" obsodili našo Boi- prav za prav stopila v vrsto u trgovinske pogodbe z Ogersko Oeska e te dni sem došla ministerska j velikem zadostenjem pozdravila se garskem odnega ministerstva baron Pražak edba vodje pravo samostojnih držav evropejskih Bolgarska. — Krog dogodeb v Sofiji in na Bol v obče vrti se sedaj vsa evropejska politika zato so tudi samo na sebi manj pomenljive dogodbe ta » ? majo tudi pri višji sodniji v Pragi one pravde, o ka erih se je v nižjih instancah obravnavalo v češčini n višji sodniji pa nadaljevati v ravno tem jeziku po kateri se mošnje velike važnosti Nova prikazen je v politiki, da j tem se ima prihraniti mnogo prav praznega v posebnem ukazu v času miru pride poslanec ptuje države v deželo ter tam ne glede na domačo vlado ukazuje, kakor to dela sedaj ruski general Kaulbarjs v Bolgarski. Ta razglaša ) katerega širi po deželi na lastne koli. mi bomo roke. kaj vsega ne sme storiti in kaj mora storiti bolgarski narod in njegovo začasno ustavno vladarstvo. Na to odgovorilo je vladarstvo. da sicer spoštuje voljo ruskega cara in da se hoče ozirati na njo, v ko- dala li kor zahteve niso proti postavami dežele, te pa morajo slavo v-a, ki naše življenje žrtvali za ohra ienje neodvisnosti in prostosti. Potem zapustila je množica zbirališče ter se po- stanovanju ministerskega predsednika Rado- ravno hotel oditi. Ko je zasliš?1 vladarstvu zmiraj ostati nedotakljive. sklepe ljudskega shoda, reče: Hvala vam za zaupanje General Kaulbars pa je videti s tem odgovorom Bodite prepričani, da vlada stori potrebno, da se reši nezadovoljen, podal se je neki v Nemški in v avstrijski sedanjih težav. Ko potem množica zakliče: ,,pojdimo konzulat, da bi te dve državi podpirale tirjatve Ruske, do ruskega konzulata in Cankovega". reče minister i toda konzula oba sta odbila podporo. Ugibajmo se i ziav > katere bi nam in naši stvari To pa je neki pogumnemu generalu, ako so najno- mogle škodovati!" vejša poročila isHnita, postopati namenoma ta&o izziv- Ijivo, da bi po kakoršnem razžaljenji njegove osebe razburjena. Potem pa se je množica razšla akoravno zelo Ruska dobila povod, zasesti Bolgarsko. Dva du ponedeljek je Kaulbars prišel v nemški najska večerna lista s ponedeljka prinašata namreč po- ruski konzulat z naznanilom, da se je v nedeljo do-ročila, da je bil to nedeljo krog opoldanske ure prirejen poludne vdeležil ljudskega shoda, ter je izrekel namen, v Sofiji ljudski shod, pri katerem so prvi trije govor- potovati po Bolgarski, niki dokazovali težko stanje vladarstva, ki hvalevredno brani samostojnost Bolgarske in predlog, izreči vladi za- Uradni krogi sodijo, da bi to potovanje znalo postati nevarno, ker se duhovi razburijo, m bi morebiH upanje, sprejel se je z glasno pohvalo. Potem nastopil še celo oseba generalova ne bila varna pred hudovoljno je vrednik Rusom prijaznega Zankovega časnika ter je izjavo. najprej napadal in izdajalca imenoval bivšega kneza da general to pot nastopi. Tudi so diplomatski krogi sploh osupnje^ Aleksandra, kar je v občinstvu zbudilo glasno nevoljo. Rusk' konzulat podal je vladi ugovor zarad vsebe Ko je pa govornik začel prav enako udrihati po seda- ki je bila v nedeljo dopoludne ranjena • « * m m m m m mm m m SP ^r _ a _ m m njem vladarstvu in hvaliti Rusko, nastala je nevolja toda je ljudstvo šlo s pestmi in palicami po njem pati lika, tako. hoteli braniti deloma ranjeni le s silo pod vodstvom po tvezo, zasesti Bolgarsko, licije, ušlo razburjenemu ljudstvu. Vse to so resne dogodbe, iz katerih bi bilo skleda Ruska prav namenoma izzivlja Bolgare pa da je on in nekateri pristaši njegovi, ki so ga svojem odličnem zastopniku, da bi potem dobila pre Najnoveji pa nikakor še Dalje poroča „N. W. Tagblatt", da se je potem potrjen telegram v nasprotji s tem menenjem nazna general Kaulbars sam pripeljal v spremstvu ruskega nja da bi bil nenadoma nastal v Petrogradu popolir konzula k ljudskemu shodu, da je bm nastopil oder za prevrat Ruske politike. Besede poročeva^a te novice kažejo, da je nekaj govorniKe in nevoljnemu ljudstvu začel razkladati ruske čul zvoniti, to da še ne ve, kako in kaj. tirjatve ter jih javno priporočati ljudstvu, to pa je deloma ugovarjalo, deloma molče ga poslušalo, ko je koncem govora stopil kraj odra in glasno vprašal zbrano ljudstvo: hočete spolniti voljo carovo? odgovorite mi! Potem se Nemška časnikih odobrava se sploh izjava ogerskega ministra Tisze o avstrijski unajn* politiki, samo glede pomena avstrijsko-nemške zyeze omejava se pomen njeni v tem smislu da enako, ka se Avstrijski ni bilo treba utikati se v Nemške kolon1'-jalne borbe, bi se tudi Nemški ne bilo treba vtikati, ako bi Avstrijska pr^la v nasprotje z drugo država in vpilo je ljudstvo soglasno: Ne, nočemo! je Kaulbars s konzulom zopet odpeljal stran ter šel v nemški in avstrijski konzulat. Vsi včerajšnji časniki potrjujejo to čudno in skoraj zarad njenih zunaj države ležečih pravic težko verjetno dogodbo samo z nekolikim razločkom glede nadrobnosti: Po teh poročilih govoril je general Kaulbars z odra na javnem trgu o tirjatvah carovih oči- vidno hoteč drugi odgovor, kakor mu ga je dala vlada. Omenjal je najprej, car želi, da se odpravi za-sedni stan, množica rila: saj je uže odpravljen! dalje: ako se to zgodi, Listnica vredo'štva. Gospod V. R. na S Za danea bog premnozega gradiva nemogoče, pac p prihodnj pa mu je takoj vmes odgovo- bo Bolgarom mogoče v enem ali dveh mesecih prosto voliti svoje poslance, in zopet je množica vmes segla z v Žitna cena Ljubljani 2. oktobra 1886. glasnimi klici: n e v dveh mesecih, ampak v osmih dneh! Dalje nastal je pravcati dvogovor med generalom iu množico: General: Oni, ki me nočejo poslušati, naj gredo v stran ! Množica: Hočemo Vas poslušati. General: Car je mnenja, da kratkem času stopiti v volitvam. Hektoliter: pšenice domače 6 gold 50 k banaška 7 gold. 67 kr turšice 4 gold. 71 kr soršice 6 gold. rži 4 gold. 22 kr 80 kr. prosa 4 gold. 71 kr 76 kr. ječmena 4 gold 6 kr. ajde 4 gold. 22 kr ovsa 2 gold, Krompir 2 gold 50 k 100 kilogramov ni umestno v tako V Kranji 4. oktobra. Množica: Ravno nasprotno! General: Car prostost. zahteva, da se častniki denejo v Hektoliter: Pšenica 6 gld 8 kr Rrž 5 gold. 52 kr Oves 2 gold. 92 kr Turšica 5 gold 69 kr Ječm Množica: Ne, kaznovati se morajo! General: Odgo\ornost zadela bo one, ki vas silijo na to pot. Potem se je Kaulbars podal z odra in odpeljal. Potem nastopi oder zopet poslanec Vulčev ter reče: Sami ste čuli, Kaj Ruska hoče. Naj se zgodi ka»* 4 gld. 80 kr. 1 gld. 80 kr. 60 kr. Ajda Sen 4 gld. 2 gld 55 kr 0 kr Slama 100 kilofe Špeh 1 kilog Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Liubljani