Iz celega sveta, Uspeh pollcijskih psov. V Oseči blizu Pribrama na Ceškem so v no6i ocl 25. na 26. julija vlomili tatje pri rudokopu Jožefu Lukešu ter mu odnesli posteljno odejo, obleko in razne druge re6i, vsega vkup v vrednosti 500 K. Žandarmeriji v Pisku, ki ima 2 polici.jska psa na razpolago, se je naslednjega dne navsezgodaj o tatvini sporočilo. Prišla sta takoj dva orožnika s policijskiraa psoraa, ki sta kmalu zasledila pot, po kateri so jo odkurili v no6ni tmini tatovi. — In šli so — psa spredaj, žandarja pa za njima — naprej in naprej, noter do Krasne Gore, kamor so po lOurni hoji 6ez drn in strn dospeli še-le pod 1106. Tukaj na takozvani ,,Samoti" stoji konjederfievo poslopje, v katerem prebiva konjederec Bogumil Turek. Psa sta šla naravnost proti tej hiši. Žandarja sta obstopila poslopje, a stanovalci, zapazivši nevarnost, so skušah uiti roki pravice, Tedaj pa psa v skok za njimi. Bili so kmalu skupaj. Enega lopova je zgrabil pes za zadnjo plat telesa. Tat Fr. Hartmann, zet konjederca B. Turka, se ni mogel odkrižati Imdega psa, zakaj držal ga je vrlo dobro za zadnjo plat. Drugih tatov orožnika nista zasledovala, ker so na nju streIjali. Pri hišni preiskavi so našli pravo tatinsko skrivališče. Poleg drugih, v OseSi ukradenih re6i, so dobili tu: mnogo manufakturnega blaga, oblek, srebrne nože in vilice, puške, revolverje, vse polno razli6nih, izvestno le ;iakradenih re6i. Orožnika sta naložila plen na veliK voz, posadila nanj prijetega tatu Hartrnanna, pa so se odpeljali proti Pribramu k okrajnemu sodiftču. Zaiiimiv je bil pogled nf> psa, ki sta sedela poleg orožnikov na vozu, pa bistro in veselo glcdala zdaj na orožnika, zdaj na tatu, kakor bi so sama veselila svojega uspeha. Kadilci !n pivci -- na solncef Neki nemški zdravnik priporoča kot najboljše sredstvo proti stru- penim u6iakom tobaka in alkoliola — soln6ne žarke. Kadilci in pivoi naj namesto grgljanja izpostavijo vsako jutro svoje grlo solnčnim žarkom i«a ta na6in, da par minut z močno odprtimi usti stoje obrnjeni proti solnou. Med tem 6asom je treba imeti o6i odprte. Ce ni solnca, se lahko uporabi tudi električna svetloba, ki pa seveda ne u6inkuje tako mo6nn kakor soln6ni žarki. Sploh so soln6ne kopeli najboljše zdravilo za ljudi, ki trpe vsled zastrupljenja z nikotinom in alkoiiolom, pa mnogokrat zmotno mislijo, da so bolni na živcih. Seveda so pa solnfine kopeli tudi nevarne, zato je treba vprašati zdravnika. Kako je nastal tobak. 'Turška lege-nda pripoveduje o tem: Moliamed je nekega dne pozirni našel gada, popolnoma premrazenega. Iz usmiljenja ga je vzel  ter vtaknil v rokav, kjer ga je toplota svetega telesa kmalu zopet oživila. Komaj pa se je 6util gad zopet zdravega, je pomolil glavo iz rokava ter rekel: ,,Prorok božji, jaz te bom pi6il!" — ,,Povej mi pameten vzrok, zakaj mi ho6eš to storiti, in dam si to dopasti." — ,,Po sv. pisimi je boj med semenom mojLm in tvoiim." — ,,T,oda jaz sem ti izkazal dobroto." — ,,Toda lahko bi mi bil napravil kaj zlega." — ,,Me bodi nelivaležen, o gad, napram svojemu dobremu gostitelju." — .,Storim to, kajti prisegel sem to v imenu najvišiej2a." — ,,Torej me piči v imenu božjem", je rekel prerok, ki vsled svoje pobožnosti ni mogel dopustiti, da bi postal gad krivoprisežnik. Gad ga je pi6il v roko. Moliamed je otresel gadn, izsesal stnip s krvjo iz rane ter pljunil, nato na tla. In glej! Takoj je zrastla na tem prostoru rastlina, ki v svojih lastnostih spojuje grenkobo gadovega žela s sladkostjo prerokove krvi — tobak. Škodliivost visokih peta na čevljiJi. Bazelski zdravnik dr. Hiibscher je nedavno predaval o veliki Skodljivosti visokili peta na 6evljih, kakor jih sedaj nosijo žeiisko. Pri nenaravni hoji v takih 6evljih mo- rajo mišice celega telesa naporno delovati, o 6emur so zlasti škodljivo prizadeti trebušni organi. Velik del nadložnosti, ki jih trpe ženske, je pripisati nošnji visokih peta. Znano je, da hoja v takih čevljih silno hitro utrudi in da vojaki v takih 6evljih ne bi mogli korakati. Škodljivost visokih peta je mnogostranska in ve6ja, nego se misli. Vrel guljaž v hrbet. Vdelavski kuhinji nasproti novomeški postaji (na Kranjskem) so kuhali guljaž za ve6erjo. Nekemu delavcu, ki ho6e poleg guljaža imeti tudi veliko krompirja, se je za malo zdelo, da je fant, ki pomaga v kuhinji, napravil za guljaž premalo kromplrja. Vzame pnsodo, v kateri je guljnž še vrel ii! jo vrže fantu v hrbet, tako, da si je revež ves hrbet opekel. Dotičnega krompirjevega prijatelja so poslali na — ri6et, kjer bo tudi raalo krompiria. Koliko dote da nemški cesar svoji hčei'ki? — Nemški cesar je dal svoji Ii6erki Viktoriji T^ijizi pri njeni poroki s princem Kumberlandskim 10 milijonov frankov dote. Povozil policiste. V Parizu je bil obsojen na denarno globo 20.000 frankov znaiii ameriški bogataS Vanderbilt, ker je s svojim avtomobilom povozil ve6 policistov. Gliha z gliho. Ženin: ,,Razmere so take da sraem vprašati, koliko smete dati h6eri dote." — Bogatin: ..[n ravno te razmere zahtevajo, da Vas smem vprašati, koliko imate dolga!" Poovinkih. Sodnik: ,.Gospodi6na, kolikn stestara?" — Ona: ,,Se sramujera povedati!" — Sodnik: ,,Pa jaz morami vendar vedeti. Torej rocimo. koliko ste bila stara pred desetimi leti?" — Gospodična (vesela): ,.23 lpt, pospod sodnik!" Zahvala. Vinotržec: ,,Vi ste v svojem listu moje vino pohvalili. AliVam ga pošljem nekaj stoklenic?" — Casnikar: ,.Denar bi mi bil l.jubši, ker potem lahko pijem vino, ki ne potrebuje prlporo6ila!"