St. 262 (16.607) leto LV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani ‘7anski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST-UI.Montecchi6-Tel.0407~ ' - ' .. :?.m GOBICA-Drevored 24 n r ^ 1-Tel. 0481 5333cj, fc,,M 532958 ceha ' .1 r < _________ xjokdja@primor5kut POSTMHA PLAČANA V GOTOVINI a NEDEUA, 7. NOVEMBRA 1999 CARSO last. Giraldi R. Pooblaščeno podjetje za sklepanje pogodb in oddajanje TV |naprav proti plačilu. NABREŽINA (TS) Trg sv. Roka 105 tel. 040/200238 Skromna skrb m okolje Dušan Kalc Ce prelistamo Časopise in pregledamo radijska in TV poročila tega tedna, bomo ob kopici običajnih dokaj praznih besedičenj o tej ali oni nogometni tekmi, o modnih defilejih in predvsem o vseh podrobnostih jalovega pravdanja sebičnih politikov za oslovsko senco, izvedeti tudi za tragične posledice pustošenja tropskih viharjev nad Indijo in drugimi azijskimi deželami. Tisoči mrtvih in milijoni beguncev pa že zagotavljajo »audience«! Znatno manj - ali skoraj nic - zanimanja pa je, vsaj italijanski tisk, pokazal za konferenco Združenih narodov o podnebju, ki je zadnja dva tedna potekala v Bonnu. O tem ne vemo skoraj nic in vendar gre za dogodek, ki je obravnaval eno od bistvenih vprašanj človeštva, to je vprašanje človekovega odnosa da naravnega okolja, od katerega je navsezadnje odvisno naše preživetje. Povrnimo se za trenutek k pošastnim rezultatom podivjane narave v Indiji. Znanstveniki nam dokazujejo, da je tudi naraščanje silovitosti ciklonov ena od posledic tako imenovanega »učinka tople grede«, ah z drugimi besedami dejstva, da se nad nami kopici plast ogljikovega dioksida, ki je proizvod uhajanja bencinskih in drugih naftnih hlapov in ki zadržuje del sončnih žarkov ter povzroča tako ogrevanje zemeljske površine s posledičnim spreminjanjem termičnega ravnovesja na zemlji. VeCni led se začenja taliti, morska gladina se dviga in že resno ogroža nizke polinezijske otoke, splošno ogrevanje povzroča po eni strani izhlapevanje in nato ponekod huda deževja in uničujoče poplave, drugod pa prav tako uničujoče suše itd. Tudi to, kar uhaja iz izpušne cevi mojega avtomobila torej prispeva svoj delček, da se narava tako divje znaša nad nekaterimi predeh sveta in - glej slučaj! - najhuje prizadene najrevnejše. Nadaljevanje na 2. strani SREDNJA EVROPA / ZAKLJUČENO JUBILEJNO ZASEDANJE OB 10-LETNICI REGIONALNE ORGANIZACIJE Vrti SEP soglasno podpri Pakt stabilnosti za jugovzhodno Evropo Na vrhu so predsedniki vlad odobrili tudi delovni program za leti 2000 in 2001 PRAGA - V Češki prestolnici se je vCeraj zaključilo dvodnevno zasedanje predsednikov vlad 16 držav Članic Srednjeevropske pobude. Zasedanje je bilo posebno slovesno, saj je potekalo ob 10-letnici ustanovitve te regionalne organizacije. Udeleženci so podprli Pakt stabilnosti za jugovzhodno Evropo, odobrili pa so tudi delovni program SEP za dvoletje 2000-2001. Slovenijo je na vrhu zastopal premier Drnovšek, ki se je zavzel za pospešeno širitev EU. V imenu Italije se je zasedanja udeležil predsednik vlade D’Alema (na sliki - foto AP - pri spomeniku Janu Palachu). Na 10. strani INDIJA / MED OBISKOM V NEW DELHIJU Janez Pavel II. se je zavzel za človekove pravice v Aziji NEW DELHI - Papež Janez Pavel II. se je odločno zavzel za spoštovanje verske svobode ih sploh človekovih pravic v Aziji. To je storil vCeraj med svojim drugim obiskom v Indiji na srečanju z najvisjimi državnimi voditelji, potem pa tudi na srečanju s 300 škofi, ki so se zbrali z vseh koncev azijske celine. Ob tej priložnosti je objavil tudi dokument »Ec-clesia in Asia«, s katerim se zaključuje sinoda azijskih škofov. Danes bo papež maševal na new-delhijskem stadionu. Na 10. strani V avtu sta tujki skrivali 56 tisoč tablet ecstasyja MILAN - Polnoč je bila mimo, agentom se je Čudno zdelo, kaj lahko ženski s 4-letnim otrokom v avtomobilu s tujo registrsko tablico počneta na nekem parkirišču v predmestju Monze. Sum je bil utemeljen: v prtljažniku so našli velik zavoj, bil je sicer pripravljen, kot da gre za darilo. V njem je bilo res lepo darilo, vendar za razpečevalce: kar 56 tisoC tablet ecsta-syja. Tujki, sestri Mario in Mileno Turkalj, sicer belgijski državljanki, so zaprli. Sile javnega reda so nasploh okrepile boj proti prekupčevalcem z mamili, Se posebej pa opozarjajo pred nevarnostjo, ki jo predstavljajo sintetična mamila. Na 10. strani Manjšine: poziv senatni skupščini VIDEM - Na petkovi skupščini furlanske skupnosti so med drugim tudi naslovili poziv predsedniku Mancinu in vsem senatorjem, naj Cim-prej odobrijo okvirni zaščitni zakon za manjšinske in jezikovne skupnosti. Na videmski pobudi je prišla do izraza solidarnost med furlansko in slovensko manjšino. Tudi Slovenci so vabljeni, da pišejo senatorjem. Na 2. strani Protestna stavka goriških dijakov GORICA - Dijaki nekaterih višjih srednjih Sol na Goriškem so vCeraj priredili protestno stavko. Ne strinjajo se namreč z javnim financiranjem zasebnih šol. V Gorici so pripravili protestni sprevod od spominskega parka do jezikovnega liceja. Protestu se je pridružila tudi velika večina dijakov slovenskega šolskega centra. Sodelovali so tudi dijaki šol iz drugih krajev. Na 8. strani Pridite si ogledat čudoviti svet mineralov, fosilov, meteoritov, kvarčnih kristalov, ki jih je zemlja hranila tisočletja! IPANEMA ROVIS1 i Ogrlice, verižice, obeski iz jantarja in žlahtnih kamnov, okrasni predmeti za dom in urad, primerki za darila, za zbiratelje ... V NAJPRIVLACNEJSI TRGOVINI SVOJE VRSTE NA SVETU IRANEMA ROVIS Trst, ul. Galatti 1 - tel. (040)362106 Tel. 040-299768 - Fux: 040-291480 SPECIALIZIRANA IN POOBLAŠČENA MEHANIČNA DELAVNICA ZA TEHNIČNI PREGLED AVTOMOBILOV (REVIZIJE) V SESLJANU -* zraven veletrgovine C0NAD na pokrajinski cesti SESLJAN-NABREZINA OPRAVIMO PBEOLEP V 30 MINUTAMI Odprava vggh mehanskih PRODAJA GUM! m električnih okvar! ODPRTO OB SOBOTAH OD 8.00 DO lž.00 POKLIČITE NA TEL. ŠT. 040/299768 '■-!L -i.. AOSA/01 LA ROSA ... za tvoj najlepSi dan Predstavlja novosti za: nevesto, ženina, družice, obhajilo in druge priložnosti. Vabila in bomboniere, tudi »izdelaj si sam« Ronke (Ronchi dei legionari) Ul. Stagni 15 Tel. 0481-777575 Ugussi: lepo in dobro. In odslej novo Otvoritev prenovljene trgovine je vedno praznik. Trgovina Ugussi je ponovno odprta: prenovljeni prostori, bogata ponudba z novimi predlogi in nov način predstavitve slednjih. Nova, inovacijska v vsem, le dober odnos do klienta je ostal nespremenjen. V novi trgovini Ugussi najdete poleg običajnega odprtega, korektnega in velikodušnega sprejema še obilico novosti, idej in bogatejšo izbiro kot doslej. UGUSSI kV Trstu v Ul. Fianona (stadion Grezar) Veliko privatno parkirišče TALNE IN ZIDNE KERAMIČNE OBLOGE SANITARIJE KOPALNIŠKA OPREMA SOKOLBOR 1B691999 clVf>eteA/) i2. novem/tra 06-21. url, o č/Tju/tumem r/omu/ Jbros/aoa ISO-tetmc&slooensAepa/športa/ o* STrstu/ ALPE JADRAN X Nedelja, 7. novembra 1999 VIDEM / PETKOVA SKUPŠČINA FURLANSKE SKUPNOSTI r SLOVENIJA / PAVŠIČ PRI ZLSD -j Okvirni zaščitni zakon: poziv predsedniku senata Mancinu Vabilo Slovencem, naj se pridružijo pritiskom na parlament Zaskrbljenost SKGZ za usodo naše zaščite Strah pred vladno krizo VIDEM - »Tanche Furlans o domandin al senat di vota daurman lec di tutele minorancis lenghistichis in Italie za in spiete di 50 agns - Kot Furlani zahtevamo od senata, naj takoj odobri zakonsko zaščito za jezikovne skupnosti v Italiji, na katero Čakamo že 50 let«. Tako se glasi poziv, ki so ga udeleženci petkove skupščine furlanske skupnosti poslali predsedniku senata Ni-coli Mancinu in vsem načelnikom senatnih skupin. Kdor želi se lahko osebno pridruži akciji in poziv posije na sledeči naslov: Senatore Nicola Mancino (Palazzo Madama 00186 - Roma, številka faksa 06-67062022). Skupščina v konferenčni dvorani videmske nadškofije je na splošno izpolnila pričakovanja. Govorniki (na sliki) so vsak s svojega zornega kota osvetlili problematiko furlanske narodne skupnosti in zahtevo po odobritvi t.i. okvirnega zakona, s katerim naj bi se senat spet ukvarjal čez nekaj dni. Pogojnik je seveda obvezen, saj je bila senatna skupščina, kot znano, že dvakrat zaporedoma nesklepčna. Glavni pobudnik manifestacije Duilio Cor-gnali je bil uvodoma piker do senatorjev, še posebno do tistih, ki so s svojo odsotnostjo dvakrat preprečili odobritev zaščitnega zakona. Nadškof Alfredo Bat-tisti je bil sicer nekoliko bolj diplomatski, a zato nic manj kritičen do italijanske države, ki še ni izpolnila svojih ustav- LJUBLJANA - Predsednik SKGZ Rudi Pavšič se je srečal z. vodstvom Združene liste socialnih demokratov, ki so ga sestavljali predsednik Borut Pahor, podpredsednik Miloš Pavlica ter Nataša Kovač, odgovorna za mednarodne odnose. Srečanje je služilo, kot beremo v tiskovni noti, predvsem zato, da sta se obe strani informirali o zdajšnjem družbeno-politicnem položaju v matici in zamejstvu. Posebej sd prišli do izraza problematika zaščitnega zakona ter odnosi matične domovine do zamejstva. Predsednik Pavšič je obrazložil gledanje SKGZ na Masellijevo zakonsko besedilo, ki predstavlja zadovoljivo izhodišče skrbi, ki jo mora država izkazati do svoje narodnostne skupnosti. Posebej je izpostavil dejstvo, da bo zakon jamčil Slovencem na Videmskem enakovredni položaj z ostalim delom manjšine, ki živi na Tržaškem in Goriškem ter se zaustavil pri nekaterih členih, ki označujejo vsebino osnutka. Zdajšnja nesoglasja v vladni večini - je dejal Pavšič - bi lahko zaustavila ali celo prekinila parlamentarno pot zakona. »Zaradi tega je pomembno, da bi se manjšina Cim bolj poenotila in od rimskh pristojnih organov izbojevala zagotovilo, da se bo zakonska pot nadaljevala do ugodnega razpleta«. nih obvez do narodnih in jezikovnih manjšin. Zanimiv je bil poseg rektorja videmske univerze Marzia Strassolda, ki je problematiko manjšin obdelal iz strokovnega in zgodovinskega zornega kota, pri Čemer je omenil vlogo Beneških Slovencev. V razpravi, ki je sledila uvodnim posegom, sta se oglasila tudi podpredsednik deželne skupščine Miloš Budin in Gior-gio Banchig v imenu Sveta slovenskih organizacij ter ustanov in kulturnih društev iz Beneške Slovenije. K besedi sta se sicer prijavila tudi Viljem Cerno v imenu Slovenske kulturno gospodarske zveze ter deželni tajnik stranke Slovenske skupnosti Andrej Berdon. Zaradi pomanjkanja Časa (vsake- mu diskutantu so odmerili tri minute) Cerno in Berdon nista prišla do besede, na skupščini pa je vsekakor prišla moCno do izraza solidarnost med Furlani in Slovenci. Tako zastopnik SKGZ, kot voditelj SSk, sta imela nameri izpostaviti pomen sodelovanja med obema narodnima sku-pnostima ter obenem opozoriti na zamude v parlamentarni obravnavi zaščitnega zakona za slovensko manjšino. Mancino bo delegacijo furlanske narodnostne skupnosti sprejel v torek, ko se bo zastopstvo Furlanov srečalo tudi z načelniki senatnih skupin. Od predsednika Mancina pričakujejo točen datum upamo zadnjega in odločilnega glasovanja o okvirnem zaščitnem zakonu. STALIŠČE / PETA STALNA KOMISIJA SENATA Ukrepi v prid ezulom in italijanski manjšini Stališče predlagala senatorja Camerini in Volčič v okviru obravnave finančnega zakona TRST - Peta stalna komisija senata je odobrila stališče, ki obvezuje vlado, naj sprejme vrsto ukrepov za zagotovitev odškodnin ezulom za imetje, ki so ga zapustili na ozemlju bivše Jugoslavije, kakor tudi za okrepitev položaja italijanske manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem. Stališče sta predložila senatorja Oljke iz Furlanije-Julijske krajine Fulvio Camerini (na sliki, foto Kroma) in Dimetrij Volčič, včeraj pa ga je senator Camerini predstavil na posebni tiskovni konferenci v Trstu. Stališče izhaja iz ugotovitve, da je bilo območje ob italijanski vzhodni meji v iztekajočem se stoletju prizorišče hudih sporov, ki so zelo prizadeli vse obmejno prebivalstvo. Najprej se je fašizem znesel nad Slovenci in Hrvati, ob koncu vojne pa so bili nasilja deležni predvsem Italijani. Da bi prispevali k prese- ganju negativne dediščine preteklosti, stališče obvezuje vlado, naj se »v duhu prijateljstva, ki vse bolj označuje odnose med državami ob severnem Jadranu«, dejavno zavzema v tri smeri. Najprej za to, da bi dopolnili in cim prej odobrili norme za izplačilo dokončnih in pravičnih odškodnin vsem tistim, ki so bili prisiljena zapustiti svoja imetja na ozemlju bivše Jugoslavije. Drugič, vlada naj poskrbi za negovanje in vzdrževanje zgodovinskih spomenikov in sploh vseh znamenj, ki izpričujejo prisotnost italijanske kulture na tem območju. Tretjič, vlada naj poskrbi za izdelavo novih sredstev, s katerimi bi Italija lahko podprla italijansko manjšino v Sloveniji in na Hrvaškem, tako da bi njena rast lahko pripomogla k okrepitvi gospodarskega razvoja in demokracije v omenjenih dveh državah. Skromna skrb za okolje Nadaljevanje s 1. strani Tisoči mrtvih in milijoni brezdomcev, ki navsezadnje krepijo vrste novih priseljencev iz »tretjega« v »prvi« svet, so cena, ki jo plačujejo revni tega sveta za spremembe v podnebju, ki jih povzroča emisija strupenih snovi, ki jih proizvajajo bogati. Onesnaževanje okolja je torej kompleksen pojav, pri katerem igravajo svojo vlogo tako tehnološki kot politični in socio-ekonomski razlogi. Vpliva pa na celo vrsto naravnih in posledično na družbene procese, pri Čemer ustvarja vrsto verižnih učinkov v odnosu med človekom in okoljem ter v končni fazi lahko ogrozi samo preživetje človeštva. Kako pa na vse to reagira naša družba? Ze na začetku smo zapisati, da naš dnevni tisk bolj kot ta planetarna vprašanja zanimajo ljubezni te ati one slavne menekenke, izjave slavnega nogometaša in besedno obmetavanje med politiki, ki jih neprimerno bolj privlači osebna kariera kot blagor družbe. Zakaj vse to? Zakaj ni bilo o konferenci v Bonnu niti besedice? Odgovor je morda v poteku konference same. Sklicana je bila zato, da bi pospešila uresničevanje sporazuma iz Kyota, ati z drugimi besedami zato, da bi »prisilila« države Članice OZN, zlasti industrijsko raz- vite države, začenši z ZDA, da bi Cimprej ratificirale omenjeni sporazum, ki predvideva zmanjšanje emisije škodljivih plinov do leta 2008 oz. 2012 za pet odstotkov v primerjavi z letom 1990. Žal so se predstavniki 170 držav udeleženk konference po dveh tednih razprav razšli s praznimi rokami. V bistvu so se dogovoriti le o tem, da skličejo prihodnje leto novo konferenco v Haagu, ki naj skuša »prisiliti« 55 držav, ki so odgovorne za 55 odstotkov izpustov škodljivih plinov, da se paC uklonijo potrebi po manjši uporabi naftnih derivatov. Tu se odpira še eno vprašanje: zakaj te konference o podnebju ne privedejo do hitrejših in konkretnejših rezultatov? Odgovor je skoraj na dlani: države proizvajalke nafte vihajo paC nos, ko se govori o zmanjševanju porabe nafte, in naftne multinacionalke raje finansirajo raziskave (!) o škodljivosti emisije plinov (s končnimi rezultati, kisi jih lahko predstavljamo, saj nihče ne stopa rad po svojih lastnih prstih), kot da bi finansirale industrijske postopke za zmanjševanje emisije, kar, kot znano, prinaša velike stroške. Revnejše države pa itak nimajo pri vsej zadevi odločujoče besede. Je že tako, da vsakdo pelje vodo na svoj mlin. Zemlja se medtem nezadržno segreva, človek pa postaja žal vse hladnejši. SLOVENIJA / POMEMBNA POBUDA Sklep prvega zasedanja sinode o slovenski Cerkvi Poseg ljubljanskega nadškofa Franca Rodeta Drugo zasedanje predvidoma prihodnje leto V torek v Škrbini komemoracija padlih primorskih vojakov SEŽANA - Enajstega novembra lani, na dan, ko se v Veliki Britaniji spominjajo svojih padlih vojakov, je bila kratka slovesnost tudi v Škrbini na Krasu. Bivši kapetan britanske službe SOE, Časnikar John Earle, ki živi v Trstu, je v imenu veteranskega združenja Special Forces Club iz Londona položil venec pred spominsko ploščo, ki je posvečena 18 primorskim fantom, ki so jih Britanci med vojno izvežbali za radiotelegrafiste ali saboterje. S padali ali po morju so jih poslali med partizane in so padli ali so bili po večini po vojni skrivaj pobiti. Kratka spominska svečanost z nagovori in polaganjem vencev bo tudi letos. Prisoten bo tudi britanski veleposlanik v Sloveniji David Andrevv Lloyd. V imenu glavnega odbora ZZB NOV pa bo govoril tudi Tone Poljšak. Navzoče bo pozdravil tudi kromberški župnik Uroš Slamic. Komemoracija bo v torek, 9. novembra, ob 11.00 v Škrbini. LJUBLJANA - S slovesno mašo v ljubljanski stolnici se je včeraj popoldne končalo prvo zasedanje sinode Cerkve na Slovenskem, ki poteka z geslom Izberi življenje. »Naš vtis je, da je bilo to, kar smo doživeli, uspešno in da obljublja lepo prihodnost za Cerkev na Slovenskem,« je zbranim dejal ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode Poudaril je, da se je v dneh sinode pokazalo, kako notranje živa in moCna je Cerkev na Slovenskem. Vsi delegati so po njegovih besedah izkazali velik Cut do Cerkve, obenem pa velik realizem tako v analizi razmer, naštevanju potreb ter načrtovanju za prihodnost. V vsem je bilo Čutiti dobro voljo in, kot je dejal že ob koncu plenarnega dela zasedanja v Zavodu Sv. Stanislava, tudi »velik latentni dinamizem slovenskega krščanstva«. Glavni učinek sinode, ki bo po njegovem mnenju zaznamovala zgodovino Cerkve na Slovenskem, pa je prav v tem, da bo ta dinamizem ponesla v prihodnja leta in desetletja. »Mislim, da nas današnji dan lahko navdihuje tudi v tem, da bo drža kristjanov bolj samozavestna in bolj ponosna in da se bo strah povsem umaknil iz naše zavesti,« je v stolni cerkvi Sv. Nikolaja menil še Rode. Obenem je opozoril na zahteve, ki jih bo Cerkev na Slovenskem morala uresničiti v prihodnjih mesecih - predstaviti vizijo boljšega, lepšega, bolj resničnega sveta, družbe in naroda, v katerem živimo. Mariborski škof Franc Kramberger pa je v Zavodu Sv. Stanislava dejal, da bi takšno sinodo morali pripraviti vsaj vsakih deset let, saj zgodovina od Cerkve zahteva »hitrejših in bistrejših odgovorov«. Pripombe udeležencev prvega zasedanja sinode bodo v delovno gradivo vnesli do 30. novembra, besedilo pa bo v letu dni, ko naj bi predvidoma pripravili drugo zasedanje, deležno še nekaterih popravkov in dopolnil. (STA) OKROGLA MIZA / JUTRI V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV KMETIJSKA ZADRUGA / TRADICIONALNO SREČANJE Strokovna razprava o jeziku ob meji Ob pobudniku Silvu Faturju še štiri raziskovalke Oljkarji pridelali Auliar Tergeste Mihalič upa, da se bo pobuda ponovila Jutri se v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu obeta zanimiv večer. Prireditelji so tradicionalnemu ponedeljkovemu srečanju v Peterlinovi dvorani dali pomenljiv naslov Jezik °b meji. Gre za zelo aktualno temo, ki ji že nekaj časa namenjajo ustrezno pozornost tudi na Primorskih slovenističnih dnevih, letnem strokovnem zborovanju primorskih slavistov. Zamisel za ta strokovni posvet je dal 1.1990 profesor Silvo Fatur (na sliki, foto Kroma), dolgoletni pedagoški svetovalec Republike Slovenije za Sole s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem. Profesor Fatur, ki bo v ponedeljek, skupaj s Štirimi raziskovalkami na področju jezikoslovja, gost Društva slovenskih izobražencev, pripravlja ravno te dni mednarodni simpozij na temo Materinščina na pragu 21. stoletja. Simpozij, na katerem bodo sodelovali priznani strokovnjaki za pouk materinščine iz Slovenije, zamejstva in iz drugih evropskih držav, bo potekal v organizaciji Zavoda za šolstvo Republike Slovenije na začetku decembra v Portorožu . Raziskovalke, ki bodo sodelovale na ponedeljkovem veččeru v DSI, se s svojimi prispevki pojavljajo v strokovni publicistiki s šolskega in jezikoslovnega področja in proučujejo družbenost sodobnega jezika v primorskem prostoru. Profesorica Alenka Čelik iz Nove Gorice bo govorila 0 jezikovni kulturi v osnovni Soli. Izhajajoč iz ugotovitve, da je jezik živ in da se spreminja, se bo dotaknila vprašanja ozaveščanja jezikovne kulture pri učencih. Kakšen naj bo jezik, če želimo, da bo sporočanje ustrezno, učinkovito in ustvarjalno. Slišali bomo tudi, kaj sploh je jezikovna kultura in kako pri pouku slovenščine privzgojiti čut do jezika. Vesna Gomezel z Znanstveno raziskovalnega središča Republike Slovenije v Kopru se posveča raziskavam na področju sociolingvistike in sodeluje pri projektih Jezik in kultura ter Jezik v šolstvu. V svojem posegu bo obravnavala vprašanje povezanosti narodne in jezikovne zavesti na eni strani ter sporazumevalne zmožnosti na drugi. Pojasnila bo, koliko in kako narodna in jezikovna zavest vplivata na sporazumevalno zmožnost govorca še zlasti v narodnostno mešanem prostoru, kjer prihaja, kot sama ugotavlja, do "nenehnih preverjanj' in revizij narodne in jezikovne zavesti tako na kolektivni kot na osebni ravni in kjer so vprašanja o kolektivni in posamični dvojezičnosti aktualna tako v javni kot zasebni sferi." Predsednica Slavističnega društva Trst Gorica Videm, socio-lingvistka Majda Kaučič, sicer profesorica slovenskega jezika na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, bo govorila o slovenskem jeziku ob meji v luči evropske integracije. Elen Slavec, profesorica slovenskega jezika in književnosti na koprski gimnaziji, bo med drugim skušala odgovoriti na vprašanje, kako v javnosti dokazujemo narodno zavest, ki je izpostavljena in ni več samo po sebi umevna. Predavateljica v svojih razi- skavah o problematiki jezika namreč opaža, da je na dvojezičnem območju Izole, Kopra in Pirana, kljub zgledno urejeni zakonodaji, Se veliko jezikovnih problemov, povezanih z rabo jezika v vsakdanjem življenju. V svojem prispevku se bo osredotočila na razmerje med zakonsko določenimi prilošnostmi za javno rabo jezikov in dejanskim govornim vedenjem posameznikov. Po njenem mnenju imajo namreč pripadniki obeh narodnih skupnosti na slovenski obali večkrat-težave na komunikativni ravni in se počutijo ogrožene. Udeleženke ponedeljkovega večera v DSI so aprila letos v okviru 10. Primorskih slovenističnih dnevov že sodelovale pri podobni okrogli mizi o jeziku -ob meji, na kateri je prišlo na dan, da je na narodnostno mešanem območju veliko jezikovnih zagat, poudarjeno pa je bilo tudi, da bi bilo takih stisk najbrž manj, če bi bili v svojem jeziku bolj samozavestni. Ines Škabar Auliar Tergeste. To je naziv nove steklenice olivnega olja, za katero je prvič poskrbela skupina slovenskih zamejskih oljkarjev, ki so jo z zadovoljstvom predstavili pred kratkim v okviru tradicionalnega vsakoletnega srečanja oljkarjev tržaške pokrajine. Slednje je kot običajno organizirala Kmetijska zadruga v Trstu v dvorani kulturnega društva »F. Venturini« pri Dom ju. Na njem je bil govor tudi o novi sezoni, o rastlinskih boleznih in o obiranju oljk ter o spravilu olja. Na srečanju, ki se ga je udeležilo nad 150 ljudi, je ob prisotnosti predsednika Kmečke zveze Alojza Debelisa novo pobudo predstavil predsednik Kmetijske zadruge Boris Mihalič. Novost, ki so jo napovedali že lani, da bi skupina članov Zadruge pripravila steklenico olivnega olja (z nalepko), predstavlja prvo tovrstno pobudo v zamejstvu. Ime so izbrali na podlagi starodavnega imena, ko so v srednjem veku v tržaškem narečju imenovali olivno olje »auliar«. Za nov proizvod je poskrbela skupina petih malih proizvajalcev, in sicer Perkovič (Kolonko-vec), Glavina (Boršt), Kocijančič (Dolina), Slp-vec (Mačkolje) in Lenar-don (Milje). Mihalič je posebno podčrtal pomembnost dejstva, da se je poleg dela posameznikov prvič uveljavila zamisel o skupnem proizvodu, in izrazil upanje, da bodo tej iniciativi sledile Se druge podobne (tudi z drugimi skupinami). Kmetijska zadruga je bila pri tem »režiser«in skrbi tudi za komercialno plat, nalepko pa je oblikoval domačin in umetnik Piero Conestabo. Ideja se je porodila že pred leti, ko so udeleženci sličnega srečanja poudarili, da so »veliki« oljkarji sposobni delati samostojno. Kaj pa majhni, je bilo vprašanje. Tedaj je prišlo do soglasne odločitve, naj Zadruga nekaj ukrene, in se je tako sedaj rodila Auliar Tergeste, ki je na prodaj pri Kmetijski zadrugi in jo je mogoče dobiti v nekaterih restavracijah na Tržaškem in izven tržaške pokrajine. Na srečanju so se nato dotaknili problemov in novosti glede nove oljkarske sezone (o delovanju torkle, o cenah, tehničnih aspektih itd.), ki se je pričela pred kratkim in bo trajala približno do božičnih praznikov. O vsem tem je spregovoril strokovnjak Zadruge Paolo Parme-giani. Večer je kasneje vodil član upravnega sveta Zadruge Wilj Mikac, v imenu deželnega nad-zorništva (inšpektorata) za rastlinske bolezni pa je posegel dr. Gianpe-drone. Tedaj se je tudi vnela diskusija o pomoči deželne ustanove za razvoj kmetijstva ER-SA oljkarstvu. Snidenje se je zaključilo z zanimivim predavanjem Koprčana Darka Sedmaka, enega izmed najbolj priznanih oljčnih strokovnjakov na Primorskem, na temo' »Pravilni čas obiranja oljk in pravilno spravilo olja«. Nazadnje so prisotni javno izrazili željo, da bi prišlo do drugih podobnih večerov. Aljoša Gašperlin PRISTANIŠČE / NOVE PERSPEKTIVE Novosti s Koprom in z Ect-jem Sinergije med sosednjima pristaniščema - Ect menjala lastnika Pristanišče je te dni spet v središču pozornosti. Na prvem mestu je treba omeniti vedno bolj verjetno uveljavljanje tesnejšega sodelovanja s koprskim pristaniščem. Predsednika tukajšnje in slovenske luke Maresca in Korelič se dogovarjata, da bi izdelali skupno analizo, ki naj določi območja delovanja in specializacije obeh pristanišč. O sinergiji bližnjih luk, ki ju jo loči samo pomanjkanje 7 kilometrov železniške povezave, bo govor na prihodnji- seji upravnega sveta tržaške Pristaniške oblasti, ki bo v soboto, 13. novembra in na kateri bodo tudi dopolnili imenovanja v novem pristaniškem odboru. Pomembne novosti so nastopile tudi v okviru družbe Ect, specializirane multinacionalke za upravljanje kontej- nerskega prometa iz nizozemskega Rotterdama, ki je lani prevzela upravljanje tržaškega sedmega pomola za obdobje 30 let. Družbo sta pred kratkim odkupila rotterdamska mestna uprava in družba Hutchison iz Hong Konga. V okviru nove družbene ureditve je odgovorni za tržaški terminal VVouter den Dulk odstopil, njegovo mesto pa bo v kratkem prevzel zastopnik novega lastništva. Predsednik Pristaniške oblasti Maresca se bo medtem prihodnji torek, 16. novembra sestal z vodstvom rotterdamske družbe, da bi preveril rezultate in razvojne perspektive kontejnerskega prometa, ki ni narasel, kot je bilo pričakovano, in to predvsem zaradi gospodarske krize na Daljnem Vzhodu, pa tudi zaradi slabe železniške povezave Trsta z zaledjem. SESTAVINE, KI IZBOLJŠAJO PONUDBO RABUENIH VOZIL KONCESIONARJEV VOLVO. BREZOBRESTNO FINANSIRANJE DO 25 MILIJONOV LIR. Izbrana rabljena vozila Volvo: avtomobili vseh znamk podvrženi natančnemu pregledu po programu kontrole kakovosti Volvo - Controllo Oualita Volvo. V ceni pregledanega vozila je vključena enoletna (od datuma nakupa) garancija za rabljena vozila Garanzia Usato, brez omejitev v kilometraži in servis Volvo SOS 24 ur dnevno (deluje po vsej Italiji in v 31 evropskih državah). Rabljena vozila koncesionarjev Volvo: točne sestavine, ki zagotavljajo varnost rabljenega avtomobila. VOLVO MODEL LETO DODATKI MODEL LETO DODATKI VOLVO S.40 1.6 1997 2x airbag - klima - ABS MERCEDES 140 CLASSE A 1998 klima - 4 airbag - ABS - radio FIAT BARCHETTA 1.8 1997 klima - ABS - radio RENAULT MEGANE ”COACH“ 1996 klima - ABS FIAT CINOUECENTO SPORTINO 1995 klimatiz. zrak CHRVSLER STRATUS 2000 1996 ABS - airbag - klima - stereo VOLVO 740 SW 1990 PORSCHE S. C. 1980 FORD MONDEO 2.0 SW 1995 tuli optional FIAT GROMA 2000 e. i. 1992 kat. - klima - radio VOLKSVVAGEN GOLF GTI 2.0 16 V 1994 2x airbag - ABS - klima ROVER 620Li 1995 tuli optional ril — CENTER RABUENIH VOZIL CENTRO USATO LOV© OOtS Trst - Ul. Morpurgo 2 (vzporedna $ cesto Strada Rosandra) Tel. 040.380353 Danes dopoldne redni shod društva Edinost Danes od 11.45 do 12.15 priredi družbeno politično društvo Edinost na Trgu Zedinjenja Italije 119. redno mesečno protestno zborovanje zaradi skoraj dvainpet-desetletne zamude pri sprejemanju ustreznih predpisov za varstvo slovenske jezikovne in narodne manjšine, kakor tudi zaradi petinštiridesetletne zamude pri izpolnjevanju obveznosti, ki izhajajo iz Posebnega statuta z dne 5.10.1954, in štiriindvajsetletne zamude pri izpolnjevanju obveznosti, ki izhajajo iz 8. Člena Osimske pogodbe. Ko je društvo priredilo 100. protestno zborovanje, beremo v tiskovnem sporočilu, so nekateri šteli za primemo, da obtožijo Edinost, da bi želela priti do 200. zborovanja in da v bistvu nasprotuje odobritvi zakona za varstvo slovenske manjšine. Po veC kot letu .dni nekateri zaznavajo nevarnost, da v tej zakonodajni dobi ne bo izglasovan niti neustrezni predlog zakona, ki ga tako navdušeno zagovarjajo. Po protestnem zborovanju v Vidmu beležimo celo potrebo po taki ah podobni odmevni pobudi, »da ne bo jutri za vse skupaj prepozno«. »Edinost ni nikoli vabila na redna protestna zborovanja, ker je prepuščala razsodnosti državljanov in modrosti političnih, kulturnih in gospodarskih voditeljev odločitev za pristop k manifestaciji, ki poziva k spoštovanju temeljnega zakona italijanske države. To, da se niso pri-družili protestu proti več kot polstoletni kršitvi temeljnega naCela ustave niti "ustavni patrioti”, društva ne preseneča in ne vznemirja, saj gre v bistvu za ljudi, ki so pod dragim strankarskim simbolom nad dvajset let vlekli za nos pripadnike slovenske manjšine z vlaganjem skoraj idealnih predlogov in osnutkov zaščitnega zakona, za katere so vedeh, da iz njih ne bo nic«. Zbora Grbec in Mirk na Kontovelu Kulturno združenje »Cente Adriatica« in Studijski center Nicold Tommaseo prirejata jutri ob 20. uri v Zadružni gostilni na Kontovelu kulturni večer. Gost večera bo ženski pevski zbor Ivan Grbec iz Skednja, ki se bo predstavil s pesmimi iz svojega repertoarja. Zbor bo vodila Ksenija Kos. Predstavila ga bo novinarka Neva Lukeš. Poleg nje bo spregovorila Lilijana Bamboschek, dobra poznavalka zborovskega petja. Svoj pozdrav bo udeležencem večera prinesel tudi moški zbor Vasilij Mirk s Proseka. Danes bo škedenjski zbor nastopil v dvorani pri Salezijancih na Istrski cesti na prireditvi, ki jo prireja združenje »Pilo d’argento« Auser v pomoC in podporo ostrelim osebam. Danes Obzornik po TV Po poletnem premora bo mesečni obzornik Alpe - Donava - Jadran drevi spet na sporedu po slovenskem televizijskem dnevniku RAI, torej okrog 20. 55. "Magazin" pripravljajo televizijske hiše srednjeevropskega prostora, ki s svojimi prispevki bq)ežijo dogajanje v osrčju Evrope. RTV Slovenija bo pokazala, kako posodabljajo jedrsko centralo v Krškem. RAI iz Lombardije je obiskala sejem koles in motorjev. Zanimiv je tudi portret menedžerke Danice Pmg, ki je ustanovila prvo šolo za menedžerje v Sloveniji. Bocenška televizija pošilja posnetke arheološke poti v dolini Oetztal, kjer so odkrih pet tisoC let starega Oetzija. Hrvaška se predstavlja s prispevkom o dalmatinskem otočku Lukovnik, ki ga zadnje Čase naseljujejo z 'osli, da bi jih tako rešili pred iztrebljenjem. S Koroške smo prejeli še film o tekmovanju v ekstremnih športih. Ponovitev bo v Četrtek, 11. novembra ob 20. 55. Svečanost na avstroogrskem pokopališču na Proseku Svetovnonazorsko gibanje »Civilta Mitteleuropea« bo danes ob 15. uri na avstro-ogrskem pokopališču na Proseku počastilo spomin tamkaj pokopanih vojakov 13 različnih narodnosti, ki so padli v prvi svetovni vojni. Svečanost bo potekala v raznih jezikih, italijanskem, slovenskem, hrvaškem, furlanskem, nemškem in madžarskem, molitve pa bodo po katoliškem, evange-liCanskem, grško-pravoslavnem, srbsko-pravoslavnem. Zidovskem in muslimanskem verskem obredu. Spominska svečanost bo ob kateremkoli vremenu. Preiskava o območju bivšega Essa Potem ko so si območje bivšega Essa ogledali predstavniki pristojne parlamentarne komisije ter karabinjerji iz Benetk, sta sedaj javna tožilca Raffaele Tito in Luca Fadda uvedla preiskavo, v kateri sicer ni nobenega osumljenca. Preiskava se bo zaenkrat omejila na 2 tisoč od skupnih 20 tisoč kvadratnih metrov površine, pokazala pa naj bi, Ce so tamkaj nevarni odpadni materiali in tudi, čigave so morebitne odgovornosti. Rešili so ji življenje ■Zaročenec in osebje službe 118 so rešili življenje 33-let-ni Gristini S., ]•)()'u.ru v klubu rabljenih vozil Lucioli CLUB delTUSATO LUCIOLI Ul. BRIGATA CASALE 1 - Tel. 040/828281 I Šestmesečni avtomobili MODEL BARVA DODATKI GARANCIJA ALFA 156 1.8 T.SPARK srebrn full optional 1 LETO FIAT BRAVO 1.6 SX bel 1 LETO FIAT MULTIPLA 1.6 ELX siv met. full optional 1 LETO FIAT PALI0100 SVV16V plav met. 1 LETO ALFA 166 2.4 JTD siv met. full optional 1 LETO ALFA 146 1.9 JTD plav met. full optional 1 LETO FIAT PUNTO 55 SOLE 3 vrata srebrn 1 LETO IZBRANA RABLJENA VOZI LA MODEL LETO BARVA DODATKI GARANCIJA LANCIA Y 1.2 LS 1997 bel 1 LETO FIAT PANDA 899 1999 bel 1 LETO VOLVO 850 T-5 1996 srebrn full optional 1 LETO A.R.ALFA GTV 2.0 L 1996 rdeč full optional 1 LETO A.R.ALFA 1561.8 T.SPARK 1998 rdeč alfa full optional 1 LETO BMW316Compact 1996 plav met. full optional 1 LETO FIAT ULVSSE 2.0 Turbo 1996 zelen met. full optional 1 LETO FIAT C0UPE'1.816V 1997 rumen full optional 1 LETO FIAT MAREA 2.0 20V HLX S.W. 1996 sinji met. full optional 1 LETO IZREDNE PONUDBE PUNTO MODEL LETO BARVA DODATKI CENA GARANCIJA FIAT PUNTO 55S 3 vrata 1996 bordeaur klima-airbag 10.700.000 lir 1 LETO FIAT PUNTO 60 SX 3 vrata 1997 črn 12.300.000 lir 1 LETO FIAT PUNTO 75 SX 3 vrata 1995 siv met. 12.100.000 lir 1 LETO FIAT PUNTO SOLE 3 vrata 1999 bordeai« 13.500.000 lir 1 LETO FIAT PUNTO 55 S 3 vrata 1998 ■zlat met. klima 12.900.000 lir 1 LETO FIAT PUNTO 8516V £1X3 vrata 1998 bordeaux 17.900.000 lir 1 LETO FIAT PUNTO 90 ELX 3 vrata 1994 siv met. ABS 10.200.000 ir 1 LETO I.p.=!it3 platišča. s.v.=sem volan, e.p.=električnipomik stekel, c.z.=centralno zaklepanje PONUDBA ZA VSE RABLJENE PUNTO 1.500.000 ZA VAŠ RABUENI AVTO a Ji do 14 milijonov v 36 mesecih brez obresti ali prenos lastništva brezplačen (Ponudbe niso združljive) ti PRIREDITVE DANES, 7. novembra, ob 18.30 bo v luteranski cerkvi na Trgu Panfili koncert Slovenskega okteta. SKD PRIMOREC -TREBČE vabi na predstavo Shovv strahov Svetlane Makarovič v izvedbi medinske skupine Slovenskega dramskega društva Jaka Stoka danes, 7. novembra 1999 ob 17. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Režija Suzi Bandi, glasba Tom Hmeljak, ples Ivana Ban. Pridite vsi, ki se vas strah ne drži! KD OTON ŽUPANČIČ vabi na Martinovanje danes, 7. novembra v Kulturnem domu Andreja Budala v Standrežu, od 11. ure do veCera. Ponujajo glasbo, srecolov, zabavo in tipične Stan-drežke jedi. V DEUTSCHER HILF-SFEREIN, Ul. Coroneo 15, bo v torek, 9. novembra, ob 20.30 koncert ansambla Janas enseble - flavta Lorenzo Cavasanti, Čembalo Paola Erdas in vi-loncelo Jorge Alberto Guerrero. H] OBVESTILA SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme v domu Brdina na Opčinah. Urnik: danes, 7. novembra od 10. do 12. ure in od 15. do 20. ure. ALJOŠA ŽERJAL bo predvajal svoj film »50-letnica gospoda Dušana« v domu Jakoba Ukmarja v Skednju, danes,' 7. novembra ob 16. uri. SLOVENSKO PASTORALNO SREDISCE v Trstu obvešča vse slovenske vernike v mestu, da vsakoletna sveta masa na mestnem pokopališču pri Sveti Ani letos izjemoma ne bo zadnjo nedeljo oktobra, ampak naslednjo nedeljo, in sicer danes, 7. novembra, ob 14.30 kot običajno. Pri masi bo so- deloval združeni pevski zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov. SVECENISKO BRATSTVO SV. PIA X., ki ga je ustanovil Msgr. Lefebvre, v Ul. S. Nicolo 27/a, vabi na tradicionalno sv. maso v latinščini, ki bo danes, 7. novembra 1999 ob 18. uri. Rožni venec in spoved pol ure pred maso (tudi v slovenskem jeziku). USTANOVLJEN je dijaški krožek PEGAZ. Vpise sprejema Peter med odmoroma ali takoj po pouku. Informacije dobite v 3.A razredu DTTZ Žige Zoisa. KD S. ŠKAMPERLE organizira tečaj v latinskoameriških in standardnih plesih pod vodstvom koreografinje plesne Sole Urška iz Ljubljane. Za informacije in vpisovanja poklicati na tel. st. 040-213153. OTROŠKA PEVSKA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste. Pevske vaje potekajo v društvenih prostorih v Sempolaju ob ponedeljkih od 16.30 do 17.30 za otroke, ki obiskujejo vrtec, I. in II. razred osnovne šole, za ostale od 17.30 do 18.15. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi na okroglo mizo na temo JEZIK OB MEJI. Sodelujejo: Majda KauCiC, Vesna Gomezel, Elen Slavec, Alenka Čelik in Silvo Fatur, moderatorka Ines Škabar. Jutri, 8. novembra 1999, Peterlinova dvorana, Ul. Doni-zetti 3, ob 20.30. 60-LETNIKI OBČINE DOLINA bomo praznovali svojo obletnico v nedeljo, 14. novembra v Hotelu »Pesek« na Pesku. Poskrbljeno bo za kosilo, glasbo, ples in še marsikaj... Kdor se želi udeležiti naj poklice na tel. St. 040 228425 ali 040 228577 v večernih urah do jutri, ponedeljka, 8. novembra. OSNOVNI PLESNI TEČAJ latinskoameriških plesov za odrasle in starejše vsak ponedeljek, od BF S.R.L. ZA TOPLINO VAŠČGA DOMA, IZD6LAMO ZA VSAK PROSTOA, LONČ€N€ PCČI V RAZLIČNIH BARVAH IN VZORCIH PO ŽCUI NAROČNIKA RAZSTAVA ULICA TIMEUS št.7 -TRST 040.370151 © 0348.4117048 Topli... objemi! Nove KOLEKCIJE ’99-2000 krzna in usnjena oblačila NOVOSTI moške in ženske pletenine 100% kašmir krznarstvo FRANCETICH Trst - Ul. Mazzini 22/a - Tel. 040.639259 21.00 do 22.30 v KD Skala v Gropadi. Tečaj vodi Petra KrižmanCiC. Predstavitev bo jutri, v ponedeljek, 8. novembra, ob 21. uri. OSNOVNOŠOLEC, Ce ti matematika, slovenščina, italijanščina. dela preglavice, pomagaj si s skupinsko metodo učenja vsak torek, od 16.30 do 18. ure. Prvo srečanje bo v torek, 9. novembra, ob 16.30 v OS v Gropadi. ANGLEŠČINA od A do... za dijake srednje in višje sole vsak torek in petek, od 15.00 do 16.15. Inf. srečanje v torek, 9. novembra, ob 15. uri v OS Kajuh-Gropada. TRŽAŠKA KNJIGARNA in KRUT vas vabita v sredo, 10. novembra ob 18.30 na odprtje fotografske razstave Clare Ferlatti CAR OBLIKE IN BARVE. Avtorica je sodelovala pri knjigi Okus teme, ki govori o kraski jami Skilan, zato so vabljeni vsi ljubitelji Krasa in njegovih lepot. NADALJUJE se vpisovanje za umetniške tečaje Arci 1999/2000. Na razpolago so: obdelovanje gline, spoznavanje keramike, seznanjenje s tehnikami risanja in barvanja. Ob tem pa so na razpolago novi tečaji: spoznavanje etnične in balkanske glasbe ter grafo-logija. KRIŠKA SEKCIJA VZ-PI-ANPI Evald Antonič -Stojan v sodelovanju s KD Vesna prireja v petek, 12. novembra 1999, ob 19.30 v Kulturnem domu A. Sirk v Križu predavanje o varstvu slovenske manjšine v Italiji. Predaval bo prof. Samo Pahor. Prisoten bo tudi član DPD Edinost in predsednik tre-benske sekcije VZPI Lucijan Malalan. Vljudno vabljeni! ZA PONOVEN RAZCVET slovenstva v Rojanu skrbi kult urno-Športno društvo Rojanski Krpan, ki sprejema vpise (brezplačne) do novembra. Informacije dobite pri mladih iz Rojana. SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3, vabi v soboto, 13. novembra na večer z naslovom DAROVATI IN PREJEMATI. O socialnih razmerah v Trstu in o možnostih prostovoljnega oz. oporeC-niskega dela na socialnem področju bo govoril ravnatelj tržaške Caritas Mario Ravalico,’ob njem pa bivši oporečnik Niko Tul. Začetek ob 18.30. Vsi prisrčno vabljeni! KD FRAN VENTURINI vabi člane in prijatelje na veselo Martinovanje ob glasbi in petju, v soboto, 13. novembra 1999, ob 20.30 v domu Anton Ukmar - Miro. Člani lahko prinesejo svoje domače vino za pokušnjo, ocenjevanje in dobro razpoloženje. SPDT - MLADINSKI ODSEK organizira v nedeljo, 14. novembra oren-tiring - orentacijski tek. Zbirališče bo v Slivnem pri nekdanji osnovni soli ob 9. uri. Prijave in informacije Maksi Kralj 040- 575250 v večernih urah ali na ZSSDI 040-635627. ŠD MLADINA SMUČARSKI ODSEK, obvešča, da je v teku vpisovanje za zimovanje v Val Zoldani (Civetta), od 22. oz. 23.12. do 29.12.99. Za podrobne informacije in vpis lahko kličete na tel. St. 040-213518. Pohitite! PATRONAT INAC in CAAF Kmečke zveze opozarjata upokojence, nosilce pokojnin, ki šo vezane na dohodek, da jim bo zavarovalni zavod INPS v kratkem poslal dopis (MOD. RED.) na podlagi katerega bo treba INPS-u javiti dohodke za leta ’96, ’97, in '98. Zelo pomembno je navesti toCne podatke, zato so vsi zainteresirani upokojenci izrecno vabljeni, da se takoj po prejemu omenjenega dopisa nemudoma oglasijo v uradih patronata INAC, Ul. Cicerone 8/B v Trstu. Deležni bodo brezplačne strokovne pomoči pri izpopolnjevanju in oddajanju zahtevne dokumentacije. Važno je, da prinesejo s seboj pokojninsko knjižico. 50-LETNIKI Z OPČIN organizirajo v soboto, 27. novembra večerjo. Vpisovanje v trgovini konfekcije K&G (Mirka) na Opčinah, Narodna ulica 71. Informacije v večernih urah na tel. St. 040-213682 (Igor Šuligoj) ali 040-213243 (Ana ValiC). 3 ŠOLSKE VESTI PEDAGOŠKI IN DRUŽBOSLOVNI LICEJ A. M. SLOMSKA vabi dijake in starše, da se udeležijo nadomestnih volitev v zavodski svet za izvolitev nadomestnih predstavnikov, dijakov in starsev. Volitve bodo potekale v Šolskih prostorih, Ul. Caravaggio 4, danes, 7. novembra 1999, od 8. do 12. ure in jutri, 8. novembra 1999, od 8. do 13.30. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel./fax 040-370301, posluje ob torkih in Četrtkih, od 16. do 17.30. s_____________IZLETI KMEČKA ZVEZA in KMETIJSKA ZADRUGA organizirata v torek, 16. novembra strokovni izlet na sejem kmetijske tehnologije EIMA v Bologno. Cena izleta (prevoz, vstopnina in večerja) je 90.000 lir. V primeru, da ne bo zadostnega Števila udeležencev, izlet odpade. Vpisovanje na Kmečki zvezi (040-362941 ali 040-361389) in na Kmetijski zadrugi (040-8990111). MEDNARODNI KROŽEK MOSP obvešča, da so na razpolago informacije o novoletnih potovanjih za mlade v PARIZ, LONDON in IZRAEL v uradu Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, tel. st. 040-370846 od pone- deljka do petka, od 9. do 17. ure. SMUČARSKI ODSEK SPDT obveSCa, da so odprta vpisovanja za zimovanje v Caprileju. Informacije in vpisovanje na ZSSDI, Ul. Cicerone 8, tel. St. 040-635627. MALI OGLASI tel. 040 7786333 NUDIMO MOŽNOST kariere v svetovni trgovski dejavnosti. Potrebna resnost. Tel. St. 040-299012 LOGOS VENDING zaposli knjigovodje/kinje in drugo osebje bivajoče v Gorici. Tel. St. 0481-522200, internet: www.yoppi.com/logos. PRODAM Alfa Romeo 75 1800, rdeCe Alfa barve, elektronski vbrizg goriva, kataliziran, letnik ’91, platišča 15” iz litine, z znižanimi amortizerji, centralno zaklepanje, stereo Sony z daljinjskim upravljanjem, 4.500.000 lir po dogovoru. Tel. 040-381951 ali 0347-4627439 (tel. tajnica). HOTEL PALAČE v Gorici takoj zaposli moškega, usposobljenega za delo v recepciji. Potrebno znanje tujih jezikov. Ponudbe poslati po faxu na št. 0481-31658. EURO RESTAVRACIJA v sklopu Palače hotela v Gorici sprejema ponudbe za nastpp v živo za silvestrski večer. Fax 0481-31658. SLOVENSKA USTANOVA v Gorici išče primerno osebo ali družino za službo hišnika. Podrobnejše informacije na tel. St. 0481-531445 v jutranjih urah. V SREDISCU Gorice, na Placuti 18, je na prodaj nepremičnina večje površine, ki obsega dvonadstropno stavbo z večjim zaprtim dvoriščem. Interesenti se lahko oglasijo na sedežu Katoliškega tiskovnega društva v prvem nadstropju omenjene stavbe v uradnih urah (tel. 0481-533177, fax 0481-536978). PRODAM Ape Poker, letnik marec 1991. Tel. St. 040-226354. ODDAM V NAJEM mali poslovni prostor (primeren tudi za malo trgovino), 15 kv. m, z vrati in oknom v Ul. Pisoni vogal z Ul. Giulia. Tel. St. 040-575145 ali 040-54390. IMETNIKE FILMA o gradnji in otvoritvi spomenika NOB v Podgori naprošam, da mi ta dokument čimprej vrnejo. Sa-verij Rožic tel. St. 0481-390688. UVOZNO-IZVOZNO PODJETJE na Goriškem iSCe tajnico/ka. Curricu-lum vitae je treba poslati na Primorski denevnik, Ul. XXIV. maja 1, 34170 Gorica, pod Šifro »EK-SPORT«. IZGUBILI SMO posebno in originalno izdelano zlato zapestnico. Najditelju bogata nagrada! Tel. na St. 040-228366. ^ ................... ■ ^ OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, UOKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in na splošno vsa obvestila na uredništvu Primorskega dnevnika, v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu na št. 040-7786333 Z URNIKOM: od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure PRODAM Y10 Avenue, letnik 92, prevoženih 45.000 km. Tel. St. 040-225296 v večernih urah. Yl.2 LE, maj 96, sive metalizirane barve, v odličnem stanju, prevoženih 53.000 km, edini lastnik proda za 10.500.000 lir. Tel. St. 0481-412804 v večernih urah ali 0335- 6552056. KUKUKOVI v Doberdobu so odprli kmečki turizem. Zaprto ob ponedeljkih, torkih in sredah. Tel. St. 0481-78140. MARTINOVANJE na Proseku - na sedežu FC Primorje je odprta osmi- OSMICO je odprl Colja Jožko Samatorca 21. KMEČKI TURIZEM OSTROUSKA - Zagradec St. 1, je spet odprt ob petkih, sobotah in nedeljah, do konca decembra. Tel. 040-229594. V BORŠTU ima osmico Igor Barut. OSMICO je odprl Ušaj, Nabrežina 8. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Ušaj, Nabrežina St. 8. Toči belo in Črno vino. KMEČKI TURIZEM PRI CIRILI vabi na zadnje Martinovanje v tem tisočletju v soboto, 13. novembra 1999, ob 20. uri. Ob zabavi vam bodo nudili pristne domače jedi. Rezervacije sprejemamo do 7. novembra, direktno v kmečkem turizmu ali pa na tel. st. 0481/78286, ali 0481/78262. KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ, Salež 44, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. st. 040-229253. KMEČKI TURIZEM MILIC v Zagradcu ima odprto osmico. Tel. 040-229383. Zaprto ob torkih. OSMICO ima v Zgoniku Miro Žigon. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Ivana Žafrana se iskreno zahvaljujemo sekciji VZPI-ANPI Doli-na-Prebeneg-MaCkolje, pevskemu zboru upokojencev ter vsem, ki so z nami sočustvovali in ga pospremili na zadnji poti. Svojci Dolina, Ricmanje, 7. novembra 1999 ZAHVALA Ganjeni ob tolikšnem sočustvovanju ob izgubi našega dragega Ivana Čuka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in proseškim sovaščanom, ki so ga pospremili k zadnjemu počitku. Zena Leni, hčerka Lenčka in nečakinja Dunja z družinama Koper, Prosek, 7. novembra 1999 ZAHVALA Ob smrti našega dragega Edija Žetka se iskreno zahvaljujemo za izkazano sočustvovanje. Družina Trst, 7. novembra 1999 t Zapustil nas je naš dragi Ambrož Švab Pogreb bo jutri, v ponedeljek, 8. novembra 1999, ob 12.20 iz mrtvašnice v Ulici Costalunga v kriško cerkev. Žalostno vest sporočajo žena Aulida, sin Dario, hči Alda, David s Cristino in Ornella z Alessandrom in drugo sorodstvo Križ, 7. novembra 1999 Ob rani izgubi očeta Ambroža, dolgoletnega hišnika našega igrišča, izreka svojemu odborniku Dariu Švabu in družini iskreno sožalje Športno društvo Vesna t Zapustil nas je naš dragi Emilio Purini Debegnac (UCCIO) Žalostno vest sporočajo žena Silva, sin Massimo, Wilma z družino, Bruno z družino, Sergio in Dragica, Milena in prijatelji Pogreb bo v sredo, 10. novembra, ob 11. uri v trebenski cerkvi. Trebče, 7. novembra 1999 ZAHVALA Ob izgubi naše drage Albine Škabar vd. Škabar se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin in jo pospremili na zadnji poti. Svojci Repen, Repentabor, 7. novembra 1999 7. 11. 1993 7. 11. 1999 Ob 6. obletnici smrti Ljubice Canziani se je z ljubeznijo spominjajo hči Magda in sin Branko z družinama Trst, 7. novembra 1999 AVTOPORTO / NA POVRŠINI, 15.000 KV. METROV Odobren dokončni načrt za ureditev novega parkirišča za tovornjake Uredili ga bodo v bližini glavnega vhoda KROŽEK "A.GREGORČIČ" Kako se lahko vloži priziv? Informativno srečanje v zvezi z regulacijskim načrtom Vprašanje urejenih parkirnih prostorov na območju avtoporta bo rešeno v prihodnjih mesecih. Občinski odbor je namreč na včerajšnji seji odobril dokončni načrt ureditve parkirišča za tovorna vozila. Objekt bodo uredili na površini okrog 15 tisoč kvadratnih metrov zdaj neizkoriščenega prostora ob vhodu na tovorno postajališče. Dovoz in izvoz na območje bo urejen v bližini sedanjega vhoda na avto-porto in bo pod stalnim nadzorstvom. Predvidena je tudi namestitev daljinskega nadzora preko filmskih kamer in namestitev posebnih avtomatov, ki bodo odpirali, oziroma zapirali rampo in to s, posebno elektromagnetsko kartico. Poseg bo, po navedbah občinske uprave, veljal 1.150 milijonov lir. Upati je, da bo po izvedbi oziroma uresničitvi načrta, zagotovljena večja varno- st na območju in da bodo z bližnjih ulic konCno odstranili tamkaj parkirana tovorna vozila. (Foto Bumbaca - območje, kjer bodo uredili in opremili parkirišče za tovorna vozila). V sredo, 10. novembra bo v Komorni dvorani KC»Lojze Bratuž« pomembno srečanje, ki ga prireja Krožek za družbe-no-politicna vprašanja Anton Gregorčič na temo splošnega regulacijskega naCrta za mesto Gorica, ki ga je 13. oktobra odobrila politična večina, ki upravlja goriško občino. NaCrt krni življenjski prostor štandreške in drugih skupnosti. Pričakovati je zato, da se bodo oškod-vanci in nasploh občani poslužili vseh možnosti za osporavnje odločitvi. Po objavi v Uradnem vestniku Dežele bodo namreč možni prizivi na omenjen dokument s strani občanov. Goriški krožek "Anton Gregorčič” zato pripravlja informativni veCer o tem, kako se oblikuje in komu se naslovi omenjene prizive. VeCer je namenjen vsem, ki 'se jih regulacijski načrt posredno ali neposredno tiCe. Pa naj si gre za lastnike zemljišč ali drugih nepremičnin, ki so ali bodo zaradi naCrta in v njem predvidenih posegov prizadeti, ali za navadne občane, ki bi se radi samo seznanili s postopkom, za vse politične predstavnike slovenske manjšine na Goriškem. VeCer bodo sooblikovali arhitekt Jože Gej, ki bo posredoval informacije tehnične, oziroma strokovne narave, odvetnik Damijan Terpin ter goriška občinska svetovalka Erika Jaz-bar, ki bo tudi povezovala večer. Srečanje bo ob 20.30 v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž GORICA Zadnji dan na sejmu Vite 99 Na razstavišču ob loC-niškem mostu se bo danes sklenil 9. mednarodni sejem trsnih sadik Vite 99. Prva dva dneva sta bila v glavnem namenjena obisku vinogradnikov, tehnikov in drugih strokovnjakov s področja Vinogradništva in sadjarstva, danes pa pričakujejo na sejmu živahen obisk običajnih obiskovalcev. Tako kakor v petek in včeraj, bodo tudi danes na sejmu strokovna srečanja in predstavitve. Ob 9.30 bodo predstavili Načrt za Brda, ki so ga izdelali na Pokrajini, zatem pa bodo predstavili tudi novo sejemsko prireditev (prvič jo bodo uresničili prihodnje leto) Bianco e Bianco 2000. Sejmišče bo danes odprto od 9.30 do 19. me. PREVOZI / APT Od jutri spet stari urnik avtobusov Na nekaterih medkrajevnih avtobusnih progah, kjer za prevoz skrbi podjetje APT, bodo jutri spremenili, oziroma prilagodili urnik. Spremembe zadevajo zato predvsem dijake višjih srednjih šol, ki se vsak dan vozijo v Gorico. Medtem ko v jutranjem Času ne bo sprememb, bodo anticiprali vožnje avtobusov v opoldanskem Času. Tako bodo avtobusi, ki so doslej iz Gorice oidpeljali ob 13.30.odpeljali ob 13.05, tisti, ki so odpeljali ob 14.25 pa bodo od jutri odpeljali ob 14. uri. Avtobusi na progah proti Gradežu, oziroma krajem v spodnjem delu Furlanije bodo na cilj vozili brez vmesnih postankov. Podrobnejša pojasnila nudijo po telefonu 0481/593511 in 0481/711361. NOVICE Srečanje o gospodarskih stikih Zveza industrijcev bo v petek, 12. trn. priredila zanimivo srečanje o gospodarskem sodelovanju in povezovanju Goriške z državami vzhodne Evrope. Srečanje bo v sejni dvorani trgovinske zbornice s pričetkom ob 17.15. Srečanja se bo udeležil tudi generalni ravnatelj združenja Confindustria Innocenzo Cipolletta. 14. t.m. maratonski tek Društvo»Gmppo marciatori Gorizia« bo 14.t.m. priredilo maratonski tek na klasični razdalji 42.195 metrov ter štafetni tek na isti razdalji 4x10, 5 km. Prireditve se bo predvidoma udeležilo nad 500 tekačev iz raznih krajev, tudi iz tujine. Proga bo speljana v začetnem delu po mestnih ulicah, potem pa bo dosegla Slovrenc, Moraro, Krmin, Angoris, Corono in Faro. Start bo ob 9., oziroma 9.30 izpred stadiona Fabretto na Rojcah. Cuore amico na Rojcah Združenje Cuore amico bo v torek od 9. do 10. ure na razpolago krajanom na Rojcah. V posebej opremljenem vozilu bodo brezplačno opravljali meritve pritiska ter nudili informacije o preventivi. Prestregli 32 priseljencev Finančna straža je na območju Selc v občini Ronke včeraj zgodaj zjutraj prestregla dve skupin ilegalnih priseljencev, turških državljanov kurdske narodnosti. Hodih so ob robu ceste v smeri proti Ronkam. Ob prihodu finančne straže so se razbežali in skušali skriti. V široko zasnovani akciji so jih ustavili 32. V vojašnici v Tržiču so jim ponudili hrano in jih oskrbeti z suhimi oblekami. Eno osebo so pospremiti v bolnišnico. Ponarejala je recepte Policija je vložila ovadbo proti 49-letni Goricanki O.N. zaradi ponarejanja zdravniških receptov. Julija so v lekarnah v raznih krajih na Goriškem ugotovili, da je takrat neznana oseba predložila, ob nakupu zdravil, ponarejene recepte. Precej zapletena preiskava se je zaključila z identifikacijo omenjene osebe. Ob hišni preiskavi je policija našla še nekaj receptov. OTVORITVENA PREDSTAVA SEZONE 1999-2000 Odon von Horvat ZGODBE IZ DUNAJSKEGA GOZDA Režija MARIO URŠIČ Jutri, 8. (Red A) in v torek, 9. novembra (Red B), ob 20.30 v Kulturnem centru »L. Bratuž« v Gorici (Drev. XX. septembra, 85). Vozni red avtobusa za ponedeljkovo predstavo: 19.45 Poljane, 19.50 Doberdob, 19.55 Jamlje (gostilna Pahor), 20.00 Dol (gostilna Devetak), 20.05 Gabrje, 20.10 So-vodnje (Kulturni dom), 20.12 Sovodnje (pri Usarju) in 20.15 Standrež. Prodaja abonmajev vsak delavnik od 9. do 13. in od 15.30 do 18. ure v uradu Kulturnega doma v Gorici (tel. 33288). DIJAKI / PROTESTNA STAVKA SREDNJEŠOLCEV Nasprotovanje financiranju zasebnih šol s strani Dežele in Države Vrh - v znamenju ljudskega izročila Mladinski pevski zbor Vrh sv. Mihaela vabi jutri, 8. novembra v gostilno Devetak na prireditev«Anbuot je blo...«- vaški običaji in navade. Večer bo oblikovalo prijetno srečanje z Vesno Guštin, ki je dobra poznavalka domačih kraških jedi. Ob 19. uri bodo mamice v družbi g. Vesne pripravile okusne jedi. Ob 20. uri pa bo sledil kulturni program z recitalom elanov M1PZ Vrh sv,-Mihaela, ki bodo prikazali stare vaške navade. Po predstavitvi knjige avtorice Vesne Guštin»Je vec dne-vov ku klobas«bo obogatil večer nastop domačih zborov: dekliški zbor Danica pod vodstvom Patricije Rutar-Valic in M1PZ Vrh sv. Mihaela, ki ga vodi Marja Feinig. Na klavir bo spremljala Sara Devetak, na flavto pa Damjan Fantin. V programu M1PZ Vrh sv. Mihaela je tudi kuharski tečaj o starih kraških jedi, ki se bo začel januarja v gostilni Devetak. Dijaki višjih srednjih sredstev za financiranje šol so včeraj izvedli pro-* zasebnih Sol. Vprašanje testno stavko proti finan- je te dni v ospredju rim-ciranju zasebnih šol. ^ske vlade, kakor tudi od-Nekaj sto dijakov iz Gori- ločitev na Deželi. Na po-ce, TržiCa, Cervinjana in membnejših križiščih so drugih krajev se je zbralo se dijaki med sprevodom v sprevodu ter krenilo, zaustavili ter posedli po od spominskega parka, tleh. Posledice: prometni po obeh Korzih, do se- kaos, ki pa na sreCo ni deža jezikovnega liceja trajal predolgo. "Paolino di Aquileia”. Protestni stavki se je Dijaki so glasno in jasno priključila tudi večina opozorili, da se ne dijakov slovenskih višjih strinjajo s predvideno srednjih šol. Dijaki med reformo, oziroma s preu- včerajšnjo manifestacijo -smeritvijo dodatnih foto Bumbaca. V razstavnih prostorih Kulturnega centra Lojze Bratuž bo razstavljal ETKO TUTTA Umetnika bo predstavil Jurij Paljk. ODPRTJE RAZSTAVE BO V PETEK, 12. NOVEMBRA 1999, OB 18. URI. VLJUDNO VABLJENI! KRONIKA Odmevi na srhljivo nesrečo v križišču pred sodiščem Se včeraj je bilo prizorišče srhljive vijal v levo, v Drevored 24. maja, kjer nesreče v začetnem delu Drevoreda 24. je na začetku označen prehod za pešce, maja, kjer je v petek nekaj po 20.30 iz- Križišče je opremljeno s semaforjem, gubila življenje 77-letna Anna Bertu- Bertulinova se je namenila prečkati lin, ograjeno. Na prizorišču je ostalo križišče iz smeri ul. Sauro proti gostil-izruto drevo in podstavek poštnega na- ni Al Cavallino in se je menda vračala biralnika. O nesreči mnogim Gorica- > proti domu, saj je stanovala v bližnji nom znane upokojenke, saj je bila tri ulici Faiti. Ob trku s težkim vozilom je desetletja blagajničarka v kinodvorani peska zadobila tako težke poškodbe, Corso, smo na kratko poročali v vce- da je umrla na kraju nesreče. Avtobus rajšnji izdaji našega dnevnika. Bertuli- so po nalogu sodnih organov začasno novo je na prehodu za pešce zbil avto- zasegli. bus pokrajinskega podjetja APT, ki ga Na slikah: levo Anna Bertulin, je upravljala 28-letna C.V. Avtobus je desno kraj srhljive nesreče. Foto pripeljal iz ulice Duca d’Aosta in za- Bumbaca. GLEDALIŠČE KULTURNI DOM / ODPRTJE V PETEK □ OBVESTILA S PRIREDITVE Jutri začetek nove sezone Zgodbe iz Dunajskega gozda v izvedbi SSG in režiji M. Uršiča Jutri se tudi v Gorici začenja gledališka sezona SSG 1999/2000. Na sporedu je predstava Odona Von Horvata Zgodbe iz Dunajskega gozda, v režiji Marija Uršiča. Predstava je pravzaprav ljudska igra o izgubljenih iluzijah in slutnji prihajajočega zla. Kot običajno se bodo predstave v abonmaju SSG zvrstile ob ponedeljkih (red A) in torkih (red B) in to izmenično v osrednji dvorani Kulturnega doma in v Kulturnem centru»L. Bratuž« v Drevoredu 20. septembra. Ob ponedeljkih pa bo vozil iz Doberdoba, preko Sovodenj in Stan-dreža tudi avtobus in to po običajnem voznem redu. Abonmajska kam- panja je tudi letos na Goriškem potekala po že ustaljenih tirih in dosegla zadovoljive rezultate. Torkova predstava je skoraj v celoti razprodana, za ponedeljkovo pa je Se nekaj mest. V tehd-veh dneh (do torka v jutranjih urah) so še na razpolago abonmaji za morebitne zamudnike. Interesenti naj se zglasijo v uradu Kulturnega doma tel. 0481/33288. Urad pa je ttidi na raz-plago za vse ostale informacije v zvezi z letošnjo sezono SSG na Goriškem. Jutrišnja, oziroma torkova predstava v izvedbi Sloven skega stalnega gledališča iz Trsta bosta v Kulturnem centru "Lojze Bratuž” s pričetkom ob 20.30. Paz Garcia in Herman Kosič sta uvedla sezono likovnih razstav Na ogled bo do 20. novembra V galeriji Kulturnega doma se je v petek, z odprtjem slikarske razstave dua Paz Garcie iz Barcelone in Goričana Hermana Kosiča pričela nova likovna sezona. Na slovesnosti ob odprtju razstave je najprej spregovoril ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel in poudaril, da je mesec ___________V RUPI / V SOBOTO. 30. OKTOBRA____ Praznovali so 65-letniki iz sovodenjske občine ■"KtW^S"'r 1. ii' :, J , i1,1 sUk' ' (( k B 11 LIMUZINA IN KARAVAN V soboto 30. oktobra, se je srečalo lepo število 65-let-nikov iz občine Sovodnje ob Soči, da bi skupaj praznovali življenjski jubilej. To je že tretje njihovo srečanje v 15 letih. Najprej se je večina jubilantov udeležila večerne maše na Peci. Okrog 20. ure se je zbralo 29 letnikov in 16 spremljajočih soprog oz. soprogov v pred kratkim obnovljeni gostilni v Rupi. Večer je potekal v zelo sproščenem in prijetnem vzdušju ob petju, raz-govarjanju, obujanju spominov itd. Za veselo razpoloženje je poskrbel tudi harmonikar. Razveseljivo je število še živečih 65-letnikov na sovodenjskem območju, saj jih je vseh okrog 50. Prisotni so sklenili, da se bodo v prihodje srečevali vsako leto. (Foto Bumbaca). november običajno obdobje, ko razstavni prostor prepustijo mladim domačim umetnikom. O umetniški poti ustvarjalcev je zatem spregovoril Jurij Paljk in opozoril na stične elemente. Poleg skupnega življenja ju druži še skupno iskanje likovne govorice in likovne pripovedi. Razstava je torej s tega vidika dogodek, ki mu velja nameniti še posebno pozornost. Na slovesnosti so se spomnili tudi pokojnega profesorja Ivana Sirka. Njemu je Herman Kosič posvetil posebno sliko. Izkupiček od prodaje bodo namenili za nabavo knjig dijakom nižje srednje Sole Ivan Trinko v Doberdobu, kjer je pokojni profesor poučeval. Razstava, ki jo je priredil Kulturni dom bo na ogled do 20. novembra med delavniki od 9. do 13. ure ter od 16. do 18. ure ter v večernem Času, ko so v domu prireditve. Na sliki - foto Bumbaca - s petkove slovesnosti ob odprtju razstave. DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR JEZERO in ŽUPNIJA DOBERDOB vabita ob prazniku sv. Martina na večerni koncert V soboto, 13. novembra, ob 20 JO v župnijski dvorani v Doberdobu. Nastopajo: DPZ Jezero iz Doberdoba, MPZ Vasilij Mirk iz Proseka in MePZ Vrtojba. Toplo vabljeni! PROGRAM FELICIA ZE ZA 12.800. * Cene ključi v roke (brez davka IPT) za Fetido 13 LX5 vrat z nadvrednotenjem vaSega rabljenega vozila. mmi FELICIA MODEL kw CV LIR V.000* EURO* 1.3 IX 40 54 14.025 7.243.31 ULXComfort 40 54 15.117 7.807,28 1.3 GLX Comfort 50 68 17.319 8.944.52 1.6 GLX Comfort 55 75 19.515 10.078.66 1.9D LX 47 64 17.841 9.214.11 1.9DLX Comfort 47 64 19.419 10.029.08 1.9D GLX Comfort 47 64 20.415 10.543.47 Grupa Volkswagen FELICIA VVAGON MODEL kw CV UR V.000* EURO* 1.3 LX 50 68 16.791 8.671.83 1.3 LX Comfort 50 68 18.315 9.458.91 1.3 GLX Comfort 50 68 19.719 10.184.01 1.6 GLX Comfort 55 75 21.915 11.318,15 1.90 IX 47 64 19.923 10.289.37 1.90 IX Comfort 47 64 21.417 11.060.96 1.9DGLX Comfort 47 64 22.815 11.782.96 FINGERMA finansira vaSo Škodo Oglejte si jih in preizkusite jih pri vašemu zastopniku Skoda. SACCHETTI LUCIANO AUTOMOBILI Gorica: ul. L. Isonzo Argentina 9/11, Tel. 0481.533771 ul. Aguileia 32, tel. 0481.522808 SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE GORICA obvešča, da je v teku predpisovanje za naslednje tečaje: > Angleščina -1. stopnja > Angleščina - 2. stopnja > Excel > Acces Morebitni interesenti naj se zglasijo (najkasneje do 12. novembra) v tajništvu Zavoda v Gorici, Ul. dclla Croce 3, tel. 0481/81826. Tečaji bodo organizirani v primeru zadostnega Števila vpisov. Na razpolago je Se nekaj prostih mest na tečaju srbohrvaščine. KG LOJZETA BRATUŽA obvešCa, da bo uprizoritev igre Zaklad Čarovnice Jezibabe na programu jutri, v ponedeljek, 8. novembra, v Kulturnem domu in ne v KG L. Bratuža kot je bilo napovedano. KNJIŽNICA DAMIRA FEIGLA sporoča, da bo od 8. do 13. novembra odprta samo od 14. do 18. ure. V ODDAJI PLANET GORICA, na Radiu Trst A, na sporedu jutri ob 14.10 bo govor o novi sezoni PDG, o razstavi H. Kosiča v Kulturnem domu ter o nekaterih drugih vprašanjih. PATRONAT INAC in CAAF Kmečke zveze opozarjata upokojence, imetnike pokojnin, ki so vezane na dohodek, da jim bo zavarovalni zavod INPS v kratkem poslal dopis (MOD.RED.J, na podlagi katerega bo treba INPS-u javiti dohodke za leta‘96,‘97, in‘98. Zelo pomembna je navedba toCnnih podatkov. Zato so vsi zainteresirani upokojenci izrecno vabljeni, da se takoj po prejemu omenjenega dopisa nemudoma oglasijo v uradu Kmečke zveze v Gorici, Ul. Malta 2. Važno je, da prinesejo s seboj pokojninsko knjižico. VČERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine od 30. oktobra do 5. novembra 1999. RODILI SO SE: Sharon De Brasi, Riccardo Pišu, Francesco Tavčar, Lorenze Costella, Elza Licina, Giacomo Gorza, Nicola Forcione, Benedetta Se-chi. UMRLI SO: 72-letni Guido Zampar, 96-letna Caterina Cocchietto, 88-letna Maria Pocar, 87-let-na Giovanna Braida, 86-letni Albano Zimolo, 78-letni Giuseppe Pangos, 71-letna Alves Antonietta Marizza, 69-letna Maria di Pietro, 77-letna Bruna Zulian, 76-letni Romano Vuga, 71-letna Romana Minisini, 62-letna Giovanna Milio, 89-letna Čarobna Nemec, 92-letna Rosalia Medeot, 29-letni Ali Simsek. OKLICI: bolničar Mas-similiano Forcucci, turistična operaterka Elisa Et-tori, uslužbenec Marco Parise in brezposelna Genj Furlan. □ ČESTITKE Privekal je naš THOMAS. TANJI in NICOLI Čestitamo, malčku pa želimo mnogo sreCe in zdravja v življenju, nono, nona in stric Flavio. V družino Paole in VValterja Brica je prišla prvorojenka SARA. Iskrene Čestitke kličejo vsi pri SZ Dom. PRISPEVKI V spomin padlih za svobodo daruje Danilo Marušič 50 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Stan-dreža. Ob 56. obletnici smrti brata Jožefa KorsiCa darujejo Gnido, TonCe, Rudi, Emica in Judita 50 tisoč lir za Primorski dnevnik. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV sporoča, da bo avtobus za današnje martinovanje v Gaglianu odpeljal ob 16. uri izpred gostilne Primožič na Drevoredu XX. septembra s postanki v Podgori, Sovodnjah, Stan-drežu in tudi pri cerkvi v LoCniku. KD SKALA priredi danes martinovanje s sodelovanjem Lovske družine Gabrje in župnije. Srečanje bo ob 14.36 pred sedežem društva. Na voljo bo kostanj, pokušnja novih vin, domač kruh, divjačina s polento in še in še... Nastopil bo moški pevski zbor. KD OTON ŽUPANČIČ vabi danes na martinovanje v kulturnem domu Andreja Budala v Stan-drežu, od 11. ure do večera. Ponujajo glasbo, srečelov, zabavo in tipične Stan-dreske jedi. KROŽEK A. GREGORČIČ prireja v sredo, 10. t.m., ob 20.30 v komorni dvorani KC L. Bratuža debatni večer o novem go-riskem regulacijskem načrtu. Arh. Jože Cej, odv. Damijan Terpin in občinska svetovalka Erika Jazbar bodo spregovorili predvsem o tem, kdo, kdaj in kako lahko vloži priziv zoper sporna določila. NA VESELO MARTINOVANJE 12. novembra na Bukovju vabi KD Briški grič. Prijave pri Maji (tel. 0481/884187) in Zvonki (tel. 0481/390247) KSD KRAS Dol/Poljane priredi 13. novembra ob 20. uri martinovanje pri kmečkem turizmu pri Kukuku. Prijave do 8. novembra - tel. 0481/78354 (Cristian). KINO GORICA VITTORIA 1 15.15- 17.30- 20.00-22.20»Notting Hill«. I. fulia Roberts in Hugh Grant. VITTORIA 3 15.30- 17.30- 20.00-22.10»I1 sesto senso«. I Bruce VVillis. CORSO Rdeča dvora-na:15.45 -17.45-20.00-22.15»American pie - II primo assaggio non si scorda mai.« Modra dvorana: 15.30-17.40-20.00-22.15»Haun-ting - Presenze«. I. Liam Neeson in Catherine Zeta-Jones. Rumena dvorana: 15.15-17.15» Asterix e Obelix contro Cesare«. I. Gerard Dep^rdieu, Roberto Benigni, Laetitia Casta. 19.30- 22.00»Fight club«. I. Brad Pitt. TRŽIČ EXCELSIOR 15.15- 17.30- 20.00-22.20»Notting Hill«. I. fulia Roberts in Hugh Grant. ČEDAD RISTORI 16.00-18.30- 21.00 »Notting Hill«. [ I LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, Ul. S. Michele 108, tel. 0481/21074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 147, tel. 0481/40497. POGREBI Jutri v Gorici, 9.00, Giovanna Milio por. Ferrante iz splošne bolnišnice. NOVICE SREDNJA EVROPA / ZAKLJUČENO JUBILEJNO ZASEDANJE V PRAGI Rusi bombardirali Grozni MOSKVA, GROZNI - Ruske vojaške enote so včeraj nadaljevale s silovitimi raketnimi napadi na čečensko prestolnico Grozni in druge kraje v Čečeniji. Ruski premier Vladimir Putin ni izključil možnosti juriša na čečensko glavno mesto. V sosednji Ingušetiji zato pričakujejo nov val beguncev, ki naj bi po nekaterih pričakovanjih zajel tudi do 100.000 ljudi. Iz Čečenije je sicer doslej zbežalo že več kot 200.000 ljudi. Ruski obrambni minister Igor Sergejev in načelnik generalštaba Anatolij Kvasnin sta zavrnila poročanje medijev o sporih s Kremljem glede vodenja vojaških operacij v Čečeniji. Novice so »poskus razkola v državnem in vojaškem vodstvu«, sta Ser-. gejev in KvaSnin zapisala v skupni izjavi. Namestnik načelnika generalštaba Valerij Manilov je znova zavrnil pogajanja s čečenskim predsednikom Aslanom Mashadovom, dokler ne bodo »viri terorizma v Čečeniji uničeni«. Mashadov je sicer sporočil, da naj bi od začetka ruske vojaške operacije v Čečeniji v septembru življenje izgubilo več kot 4100 civilistov, rusko vodstvo pa je danes znova pozval k pogajanjem. Več ruskih časopisov je včeraj pisalo o zaroti prod Putinu, češ da je v svojih rokah zbral preveč moči. Tudi »Komsomolskaja pravda« trdi, da se je Jelcin že pdločil: Putina naj bi odslovil in istočasno začel pogajanja s Čečenijo. Ta načrt pa ne bo lahko izpeljati, pravijo izvedenci: generali so odločno za nadaljevanje napadov, Putin pa je bolj popularen kot katerikoli drugi politik v zadnjih Štirih letih. Avstralci zavrnili republiko SYDNEY - Avstralski volilci so na včerajšnjem referendumu v veliki večini zavrnili preoblikovanje Avstralije v republiko. S predlogom, da britanska kraljica Elizabeta H. ostane Sef države, se je strinjalo 54, 22% od 12, 3 milijona avstralskih volivnih upravičencev. Avstralci so tako zavrnili možnost prekinitve dvestoletnih vezih z britansko krono in zamenjavo Elizabete H. z avstralskim državljanom na čelu države. Na referendumske izide pa se je odzvala tudi Elizabeta n. Buckinghamska palača je v sporočilu za javnost zapisala, da je britanska kraljica pozdravila rezultate referenduma in da bo Avstralijo obiskala marca prihodnje leto. Kraljico je z rezultati referenduma seznanil avstralski premier John Hovvard, je Se sporočila Buckinghamska palača. Za Haiderjeva zaveznika nacisti kot zavezniki BOČEN - »Ne gre obsojati samo zločinov nacizma. Nihče jih ne zanika: a zakaj seobujajo samo zločini ene strani, če so podobna dejanja zagrešili tudi zavezniki?« Tako se sprašuje Pius Leitner, voditelj južnotirolske svobodnjaške stranke Freiheitlichen, ki je povezana s stranko Joerga Haiderja. Na Južnem Tirolskem imajo svobodnjaki samo enega pokrajinskega svetovalca. Ob ustanovitvi stranke je v Bočen prišel sam Joer Haider. Nova ljubezen Eve Klolz BOČEN - Eva Klotz, južnotirolska pokrajinska svetovalka, ki se poteguje za vrnitev dežele pod avstrijsko suverenost, se bo prihodnjo pomlad znova omožila. Prvič se je poročila z nekim predstavnikom nemške manjšine, ki živi v Romuniji, sedaj pa se bo 48-letna Klotzova vzela z 62-letnim Hansom Bachmannom, uslužbencem neke banke na Južnem Tirolskem. Praški viti SEP podprl Pakt stabilnosti za JV Evropo Predsedniki vlad sprejeli tudi akcijski načrt za leti 2000-2001 PRAGA - Predsedniki vlad šestnajstih držav članic Srednjeevropske pobude so včeraj v Pragi izrazili podporo Paktu stabilnosti za jugovzhodno Evropo, ki ponuja možnost za stabilizacijo in razvoj regije, pri tem pa izrazili željo, da bi v paktu polno sodelovala tudi Zvezna republika Jugoslavija. Izrazili so zaskrbljenost nad razmerami v ZRJ in se zavzeli, da bi demokratizacija v tej državi pripomogla k vključitvi ZRJ v mednarodno skupnost. V sklepnem dokumentu so izrazili tudi podporo mirovnim prizadevanjem na Kosovu in poudarili pomen obnove regije, ki jo je prizadela kosovska kriza. Ob koncu dvodnevnega jubilejnega zasedanja (SEP letos slavi 10-letnico obstoja) so premieri sprejeli tudi akcijski načrt za obdobje od 2000 do 2001, ki zajema temeljne usmeritve delovanja SEP, in sicer: krepitev sodelovanja med članicami pobude, krepitev sodelovanja članic SEP v procesu evropskega povezovanja in spodbujanje tranzicijskih gospodarskih procesov. Spomnimo naj, da SEP, poleg dveh članic EU -Avstrije in Italije, povezuje Se sedem kandidatk za članstvo v EU (Bolgarijo, Češko, Madžarsko, Poljsko, Romunijo, Slovaško in Slovenijo) in sedem držav, ki Se niso kandidatke za članstvo v EU (Albanijo, Belorusijo, BiH, Hrvaško, Makedonijo, Moldavijo in Ukrajino). Italijanski ministrski predsednik Massimo D'Alema je na praškem vrhu dejal, da SEP pred- stavlja »pomemben aspekt italijanske zunanje politike«. Izrazil je prepričanje, da je ta pobuda pomembno prispevala h gospodarskemu razvoju in utrjevanju demokracije v bivših socialistični državah ter da bo to vlogo Se opravljala. Slovenski premier Janez Drnovšek pa je na plenarnem zasedanju predsednikov vlad SEP poudaril pomen, ki ga ima SEP za vključevanje svojih članic v procese evropskega povezovanja. Slovenija je pripravljena deliti svoje izkušnje približevanja EU z drugimi članicami SEP, je poudaril premier. Obenem je izrazil pričakovanje, da bo decembrski vrh EU v Helsinkih pospešil unijino širitev. Za sodnika Bill Gates krši pravila konkurence WASHINGTON - V sodnem postopku zoper ameriškega proizvajalca programske opreme Microsoft je padla pomembna predhodna odločitev: sodnik je v svoji ugotovitvi dejstev namreč sledil očitkom tožnikov. Ti zatrjujejo, da je največji proizvajalec programske opreme na svetu zlorabljal svoj prevladujoč tržni ppložaj in s tem'škodil potrošnikom. Ustanovitelj in lastnik podjetja Bill Gates taksne očitke odločno zavrača s trditvijo, da se Microsoft za svoj tržni delež bori pošteno, energično in v skladu z zakonodajo. Microsoft je po njegovih besedah v zadnjih 25 letih ogromno prispeval k napredku, povečanju produktivnosti in izboljšanju življenjskega standarda, kar naj bi potrošnikom le koristi- lo, cene opreme za računalnike pa niso bile Se nikoli tako nizke. Ugotovitev sodišča sicer se ni dokončna sodba, vendar pa že namiguje na najverjetnejši dokončen razplet sodnega postopka. Glavni očitek ameriške vlade in 19 od 50 ameriških zveznih držav v postopku zoper Microsoft je bil, da podjetje zlorablja svoj prevladujoč položaj pri operacijskih sistemih za osebne računalnike in s tem ovira konkurenco ter škodi potrošnikom, pa tudi, da izriva konkurenco iz internetskega poslovanja. Microsoft je namreč razvil operacijski sistem Windows, ki ima že vgrajen dostop do interneta. Ministrica za pravosodje Janet Re-no je v prvi izjavi po objavi odločitve sodišča menila, da je to »velik dan za potrošnike«. (STA/dpa) ________MILAN / AKCIJA PROTI RAZPEČEVALCEM_________ Belgijki skrivali 56 tisoč tablet ecstasyja Mamilo je bilo v prtljažniku avtomobila - S sabo sta tujki imeli tudi 4-letnega otroka MILAN - Z velikim mercedesom sta bili ustavljeni na nekem parkirišču, polnoč je že odbila. Morda sta se nameravali kupiti sendvič ali pa sta koga čakali. Izvidnici karabinjerjev pa se je tuja registrska ta--blica zdela nekam sumljiva, prav tako kot potniki, saj je bil v avtu poleg obeh žensk tudi štiriletni otrok. Ko so ju agenti nagovorili, nista mogli skriti nervoze, skušali sta dopovedati, da nimata kaj zakrivati. Tedaj so se karabinjerji odločili, da ju pospremijo v kasarno. V prtljažniku so našli velik zavoj, pripravljen je bil tako, kot da gre za darilo, na njem je bil celo Ustek z voščili. Tujki, sestri Maria in Milena Turkalj, sta ob pogledu na zavoj kazali začudenje, ena ga je celo začela brcati. Ko pa so ga odprli, je na dan prišlo nič manj kot 56 tisoč tablet ecstasy, ki so na tržišču vredne okrog tri milijarde lir. Sestri Turkalj sta belgijski državljanki, prebivata v Genku, mamilo je bilo verjetno namenjeno severnoitalijanskemu tržišču. Otrok, sinčka Milene Turkalj, bo začasno v nekem institutu, dokler ne pridejo ponj sorodniki iz Belgije. Nova uspešna akcija sil javnega reda proti razpečevalcem mamil sodi v okvir poostrenih kontrol, za katere so se odločili po smrti mladega Jannika iz Brescie, ki mu je bila usodna tableta ecstasyja: agenti so pod kontrolo imeli diskoteke in nasploh kraje, kjer se zbirajo mladi. Prav v diskotekah so se včeraj odločili, da z enominutnim molkom počastijo spomin na nesrečnega Jannika. Njegov prijatelj, 20-letni Ales- sandro Žani, ki mu je prodal usodno tableto, pa bo zaenkrat ostal v zaporu. Med zasliševanji je Žano sicer priznal, da je Janniku dal mamilo, vendar se je sodnik kljub temu odločil, da ga zadržijo v ječi. Prejšnjo noč so karabinjerji v kraju Esine v pokrajini Brescia zaplenili Se 250 tablet ecstasyja in aretirali tri osebe, mamilo so imeli v avtomobilu, nadaljnjih 200 tablet pa so odkrili v Turinu. Ecstasy je v središču pozornosti tudi v Tricesimu, kjer so prejšnje dni zaplenili 30 tisoč tablet. O mamilih bo govor tudi na eni od prihodnjih sej tamkajšnjega občinskega sveta. Zasedanja, ki bo odprto mladim, se bo udeležil videmski prefekt, govor pa bo o vprašanjih, ki so povezana z mamili. INDIJA / NA SREČANJU S 300 AZIJSKIMI ŠKOFI V NEW DELHIJU Janez Pavel II. se je zavzel za svobodo vere v vsej Aziji O človeških pravicah je govoril tudi na srečanjih s politiki NEW DELHI - »Pripadniki vseh verstev morajo dokazati, da vera in mir hodita vštric. Mir pa mora veljati tudi za verstva. Delajte za to, da bosta svoboda vere in svoboda bogoslužja spoštovani na vseh koncih te celine. Ce sta namreč ti temeljni svoboščini teptani, potem se zamaje celotna zgradba človekove svobode in dostojanstva.« Tako je povedal papež Janez Pavel H., ko je sinoči spregovoril v katedrali Srca Jezusovega v New Delhuju kakim 300 škofom, ki so se zbrali iz skoraj vse Azije. Ob tej priložnosti je objavil tudi dokument »Ecclesia in Asia«, s katerim se zaključuje sinoda azijskih škofov, ki je potekala spomladi 1998 v Vatikanu. V dokumentu, ki šteje 130 strani, je poudarek na zahtevi po spoštovanju svobode vesti, svobode bogoslužja in drugih temeljnih človekovih pravic. Govor pa je tudi o potrebi po dialogu med pripad- niki različnih verstev in po razvoju v miru. Dokument se med drugim zavzema za ukinitev sankcij proti Iraku. O problemu spoštovanja človekovih pravic je bil tudi govor na srečanjih, ki jih je Janez Pavel H. imel včeraj dopoldne z indijskimi političnimi voditelji, in sicer s predsednikom države Na-rayananom ter s predsednikom in podpredsednikom vlade Vaj-payeejom in Kantom. Papež se je včeraj tudi poklonil spominu Mahatme Gandija. Sicer pa obisk Janeza Pavla H. v Indiji ni vzbudil kakega posebnega množičnega zanimanja. Edino veliko javno srečanje, ki ga predvideva program obiska, je masa, ki jo bo papež daroval danes na nevvdelhijskem stadionu. Računajo, da se bo mase udeležilo kakih 70 tisoč vernikov. Danes v Indiji praznujejo divvali - dan luči, ki nekoliko spominja na nas božič. ITALIJA / DNEVNA POLITIKA Dilema resno računa na okrepitev koalicije Levosredinski župani spodbujajo »Novo Oljko« Cossiga še naprej vztraja pri »tehnični vladi« RIM - Massimo D’Alema trdno verjame v »Novo Oljko«, ki naj bi se rodila v začetku prihodnjega leta in ki bo po njegovem okrepila levosredinsko koalicijo vse do naravnega izteka zakonodajne dobe. V intervjuju za dnevnik La Repubblica je ministrski predsednik skušal na nek način utišati polemike in spore v svoji večini, kjer marsikdo na tak ali drugačen način že razmišlja o vladni krizi. Med temi izstopa Francesco Cossiga, ki že odkrito govori o tako imenovani tehnični vladi pod vodstvom Giuliana Amata, ki seveda zanika vsakršno zanimanje za takšno rešitev. D’Alema je v intervjuju na nek način skusal prehiteti dogajanja. Računa, da bo parlament v predvidenem roku (to se pravi najkasneje sredi decembra) odobril finančni zakon, novo leto 2000 pa naj bi se začelo v znamenju »Nove Oljke«. Tako razmišlja tudi vodja Levih demokratov Veltroni in podobno razmišljajo tudi levosredinski župani, ki vsekakor nimajo pred seboj »politične ovire« Cossige in njegovih. Medtem ko je Umberto Bossi prepričan, da bo D’Alema ostal za krmilom vlade vse dokler ga bo podpiral Silvio Berlusconi, se torej v vladni koaliciji bližajo morda odločilnim sklepom. Premier si ne zamišlja »Nove Oljke« kot eno samo politično stranko, ampak kot skupek levosredinskih komponent, od Stranke komunistov Armanda Cossutte pa vse morda do bivšega predsednika republike. D’Alema se je v intervjuju za rimski časopis opredelil tudi za volilni referendum, o katerem bi moralo v kratkem sklepati ustavno sodiSče. Gre za predlog referenduma (med glavnimi pobudniki je Gianfranco Fini), ki bi v primem volilne zmage odpravil t.i. proporčni del poslanskih mandatov. Podobno ljudsko glasovanje pred nekaj meseci ni doseglo po zakonu obveznega volilnega kvoruma, spomladi (če bo referendum seveda izveden) pa se morda obetajo novosti. OBLETNICA PADCA BERLINSKEGA ZIDU Sredi poletja me je pot ponesla v Berlin. Tokrat sem premostil notranji odpor, ki me je v preteklosti odvračal od tega, da bi se Sel turista ob ostankih zidu. Popeljal sem se na enega izmed krajev, kjer te nekaj sto metrov zidu še vedno opozarja na Cas, ko je bil Berlin, in z njim vsa Evropa, razdeljena na dva dela. Danes se tu igrajo otroci, na ulici na zahodni strani in na travniku na vzhodni strani je življenje vsaj navidezno enako. Obstaja le ta visok cementni blok, ta neverjetna struktura, ki je postala spomenik nesmisla evropske zgodovine, spomenik ozkosti sle po oblasti in tudi po maščevanju, spomenik dvostranskega kratenja svobode. Da, vse to je bil berlinski zid. Dejansko je ustvaril dva zapora. Prvi zapor je bilo vse, kar je stalo za železno zaveso. Države realsocializ-ma so bile same diktature, poleg tega pa Se sateliti sovjetske diktature. Nastale so po sporazumu v Jalti in bile so danost za ves svet: zadržanje Zahoda ob Madžarskem uporu leta 1956 in ob praski pomladi leta 1968 sta bila najzgovornejši dokaz, da je ta delitev sveta zapečatena. Potrdila jo je tudi helsinška listina, ki naj bi zapečatila usodo Evrope za vselej. Helsinki so namreč potrdili blokovsko delitev in potrdili so danost berlinskega zidu. Skratka, potrdili so legitimnost zapora na vzhodni strani zidu. Nekoliko težje bo razložiti, da je zapor obstajal tudi na drugi strani zidu. Ne samo Mejnik stoletja Bojan Brezigar v Berlinu, kar je bilo vsakomur jasno, saj mesto kot enklava ni moglo živeti, ni se moglo razvijati in je počasi hiralo, ampak tudi drugod. Za vso Zahodno Evropo je pomenil berlinski zid močno utesnjenost, prisilno delitev ozemelj, ki so bila stoletja povezana med seboj (pomislimo le navezanost Srednje Evrope na Dunaj, pa na zgodovinski vpliv slovanskih kultur na razvoj avstrijskega velemesta). Vsa Zahodna Evropa je bila tako dvojni ujetnik; ujetnik svoje politike, ki se ni mogla razvijati normalno, ker je bil skupni imenovalec vsega vedno negacija komunistične ideologije namesto uveljavljanja ene ali veC alternativnih ideologij, Ce paC verjamemo v načelo, da biti »proti« neCemu Se ne pomeni, da si »za« nekaj drugega; bila pa je tudi ujetnik Združenih držav Amerike, ki so razvijale svojo hegemonijo in oh razdeljeni Evropi postale dejansko edini gospodar sveta. Padec berlinskega zidu je bil torej odrešilno dejanje za vso Evropo. Tega se morda premalo zavedamo, ker smo paC Se vedno podvrženi miselnosti, da je padec zidu osvobodil samo one, ki so živeli na vzhodni strani. Ta mislenost je tudi osnova sedanjih odnosov med (nekdanjim) Zahodom in (nekdanjim) Vzhodom. Zviška gledanje na vse, kar se dogaja za nekdanjo železno zaveso, nekakšno dobrohotno pokroviteljstvo, za katerim se skrivajo velikanski gospodarski in politični interesi, obenem pa diktiranje pravil po zahodnoevropskem modelu kot edinem odrešilnem, vse to so dejstva, ki potrjujejo, da znotraj Evrope nekakšen berlinski zid Se obstaja. Berlin je morda edini kraj, kjer tega res ne občutiš. Seveda, na nekdanjem Vzhodu je še marsikaj neurejenega in tudi v samem mestnem srediSCu, komaj severno od obnovljenega Reichstaga, so Se zapuSCene Četrti, ulice potrebne korenite obnove. Vendar kaj takega najdeš v vseh evropskih velemestih. Sicer pa je Berlin danes najveCje. gradbišče na svetu. Moderna arhitektura se prepleta z obnovljenimi poslopji, tu so načrtovali najbolj znani arhitekti na svetu, tu je - pa naj nam bo všeč ali ne -dejanski center nove Evrope. Priznam, kar mravljinci mi gredo po telesu, ko se vzpenjam v kupolo obnovljenega Reichstaga, odkoder ti sega pogled daleč naokoli, navznoter pa v sejno dvorano nemškega parlamenta: simbol nadzora, ki ga mora ime'ti ljudstvo nad poslanci, piše na lističu, ki ga brezplačno delijo ob vhodu, vendar tudi simbol obnavljanja nekdanje veličine, neomejene oblasti nad Evropo, ki je bila sla berlinskih vladarjev, od pruskih cesarjev pa do Hitlerja. Saj, Hitlerja. Berlinski zid je bil dejansko njegov proizvod, posredna posledica . Zrasel je na sovraštvu, ki ga je za seboj pustila druga svetovna vojna, na vzajemni volji, da je treba kaznovati narod. Zrasel je tudi na prepričanju, da daje dejansko oblast človeku samo sila. Tu so se merile moči in enega najznačilnejših spomenikov, ki so nastali tam, kjer je : nekoč stal zid, se-stavljata samo dve i‘Wt podobi; z Zahoda podoba ru-s k e g a vojaka, z vzhoda pa podoba ameriškega vojaka. Seveda, nato je svoje naredil komunistični režim, režim omejene suverenosti držav in omejene svobode državljanov, z vsem, kar je sodilo zraven. Predvsem z dejstvom, da je Zahod naglo ubral razvojno pot, vzhod pa je tragično zaostal. Teh dejstev danes ne more zanikati nihče. Vsi vemo, kaj se je zgodilo potem. Nekateri označujejo dogajanja v nekdanji Jugoslaviji in v nekdanji Sovjetski zvezi kot posledico padca berlinskega zidu. To se sicer zelo lepo sliši, vendar je verjetno, vsaj za Sovjetsko zvezo, sosledica Časov obrnjena. Padec berlinskega zidu je bil namreč mogoč, ker je bilo politično in predvsem vojaško tkivo Sovjetske zveze že tako skrhano, da ni moglo reagirati, kot se je to dogajalo v prejšnjih desetletjih. Enega izmed vzrokov, ki so povzročili razpad Sovjetske zveze, verjetno najpomembnejšega, je treba namreč iskati v Reaganovi oboroževalni politiki, kateri je hotel sovjetski vojaški stroj kljubovati; tega ni zmogel, obenem pa je mo Se vprašanje Časa. Za Jugoslavijo je morda drugače. Brez padca berlinskega zidu bi Zahod verjetno močneje podprl Markovičevo vlado, morda ne bi bilo nemškega bega v priznanje Slovenije in Hrvaške, vse drugo pa so lahko ugibanja: zgodovine ni mogoCe spreminjati za nazaj. Vsekakor pa je neizpodbitno dejstvo, da je padec berlinskega zidu eden mejnikov dvajsetega stoletja. Dodal hi, da je to eden pomembnih mejnikov dvajsetega stoletja, kajti označuje miselni preskok, ki ga je človeštvo vendarle naredilo in po katerem se konec stoletja razlikuje od njegovega začetka. Ob začetku stoletja je bila namreč vojna Se vedno glavno sredstvo za reševanje sporov. Ob koncu stoletja je postala vojna sredstvo za vsiljevanje miru in demokracije. Kosovo in Timor sta zadnja rezultata tega miselnega preskoka, haško sodišče pa eno njegovih sredstev. Padec berlinskega zidu sam po sebi ni odpravil oboroževanja in ni vzpostavil miru, odpravil pa je dolgoletno konfrontacijo, v kateri ni bilo, ne na eni in ne na drugi strani, prostora za dejansko mirovno politiko. Ljudi ni osvobodil zaostalosti, njihovih težav ni rešil, vzpostavil pa je nov red, ki ne temelji veC na vojaški konfrontaciji in na oboroževalni tekmi. V tem dejstvu je njegovo mesto v zgodovini dvajsetega stoletja. NEDELJSKE TEME Nedelja, 7. novembra 1999 1 w% *. wJ Pomlajena fiesta Fordova fiesta si je nekoliko zgladi- Fordova oblikovalna filozofija new la gube let in se predstavlja v novi edge, ki že označuje njihove modele preobleki, za katero je značilna nova focus, ka in cougar. Okolju prijazen a NU2 Elettrone 28, ekološko vozilo za pobiranje smeti, je evolucija vozila gasolone 28, pri katerem so zamenjali dizelski motor z elek- tričnim. Proizvaja ga podjetje Effedi Veicoli industriali, ki ima obrate tako na Siciliji kot v Emiliji. Elettrone 28 ima 70 km avtono- mije in najvišjo hitrost 60 km/h. Polnjenje akumulatorjev stane 3000 lir, kar pomeni, da stane vožnja 50 lir za kilometer. Od sredine prejšnjega meeca je naprodaj tudi v Italiji zadnja, najnovejša različica posrečenega Citroenovega malčka -saxoja. Gre za dokaj obsežen restyling, ki zadeva predvsem prednji del vozila: nova sta prednja blatnika, nekoliko krepkejša od dosedanjih, nov je pokrov motorja in nova je tudi maska. Vse skupaj daje vtis večje solidnosti, medtem ko nove prednje luči , ki jih označuje gladko zaščitno steklo, zagotavljajo 20 od sto več osvetlitve. Ko smo že pri karoseriji naj omenimo, da so nove tudi zadnje luči in d ima zadek sedaj nov spojler. Citroenova ponudba na italijanskem tržišču, vsaj kar zadeva saxo, je dokaj raznolika in prožna. Začetni model »mil-le« se odlikuje predvsem z zelo ugodno ceno in je tej primerno tudi opremlje. Potem so tu še modeli X, XS, VTS, en-terprise in elettrica, ki so na voljo z dokaj popolno opremo. Saxo lahko kupite s petimi različnimi bencinskimi motorji in z enim 1500-kubičnim dizlom. Bencinski moitorji so iz serije TU in imajo 954, 1124, 1360 in 1587 ku-bikov. Slednji motor je v dveh različicah z osmimi in 16 ventili in zmore 90 oz. 120 KM. Poleg petstopenjskega mehanskega menjalnika je na voljo tudi tristopenjska avtomatika, ki jo krmili elektronski računalnik. Dobite jo s 1400-ku-bičnim motorjem. Peugeot 607 z zvrhano mero tehnologije Lancia lybra bo morala poživeti usihajoče drevo turinske tovarne Pri Lancii pravijo, da ima nova lybra nobene zveze z dosedanjimi njihovimi modeli, temveč, da prihaja neposredno iz bodočnosti. Ni povsem jasno, kaj so Lanciini ljudje s tem hoteli povedati, dejstvo pa je, da je lybra v resnici avto za tretje tisočletje. Pri njej se harmonično povezujejo mehke linije karoserije z ostrimi, a vse skupaj daje le vtis novosti, kljub dokaj tradicionalni liniji. Lybra se predstavlja tako z limuzino kot s kombijem in je nekoliko daljša od njene nepsredne prednice dedre. Oba modela lahko dobite tako z bencinskim motorjem kot z dizlom. Se več, oba dizla sta iz zadnje generacije Fiatovih motorjev s tehniko common rail, ki jima zagotavlja izredne zmogljivosti ob dokaj nizki porabi. Peugeotovi modeli za odlikujejo zadnje čase z izredno posrečenim designom, pomislimo samo na oba modela 406, ki sta tako limuzina kot kupe, prava paša za oči. Sedaj se jima je pridružila tudi najprestižnejša limuzina, s katero stopa Peugeot v leto 2000, peugeot 607. Zunanjost je res navdušujoča, saj se ponaša s čistimi linijami, ki jih je težko najti v še tako prestižnih limunzinah konkurence. Peugeot 607 ponujajo s štirivaljnim 2200-kubičnim in šestvaljnim 300-kubič-nim bencinarjem ter s štirivaljnim 2200-kubičnim tur-bodizlom »common rail«. Vse tri motorizacije so na voljo ali s petstopenjskim mehanskim menjalnikom ali s štiristopenjsko elektronsko vodeno avtomatiko, ki se ponaža tudi s sekvencialno funkcijo. Sicer pa je peugeot 607 tako nabit z najnovejšo tehnologijo, da se lahko kosa tudi z limuzinami, ki ta čas veljajo za mnogo bolj prestižne. Oplova omega za leto 2000 trd oreh za konkurenco Oplov najžlahtnejši model, omego, so pred koncem poletja nekoliko posodobili. Neuspeh omege na italijanskem tržišCu je bil zame vedno uganka. V redu, omega ni prestižna limuzina kot je mercedes serije E, ali BMW serije 5, je pa od vedno bil vsega spoštovanja vredna limuzina, ki se je lahko ponašala z izrednim udobjem in s še kar zadovoljivo lego na cesti. ZaCuda, vsi drugi Oplovi modeli od corse preko astre do vedre so šli v denar, prodaja omege na italijanskem tržišču pa je vodstvu italijanskega uvoznika od vedno povzročala glavobol. Spremembe pri novi omegi zadevajo tako limuzino kot kombi in Nemci se niso zadovoljili z zgolj estetskimi spremembami, temveč so posegli v tehnološko vsebino vozila. Med najpomembnejše sodi novi 2200-kubični bencinski motor, ki zmore 106 kW, ki pa ga nažalost ne bodo uvžali v Italijo, kamor pa bo prihodnje leto priromal pošastni 5700-kubični osemvaljnik, s katerim naj bi se omega, če bo šlo vse po sreči, uvrstila med luksuzne limuzine. V Italiji bo omega za sedaj na voljo s tremi bencinskimi motorji (2000, 2500 V6 in 3000 V6) in 2500-kubičnim turbodizlom. Opel je vložil približno 300 milijonov mark v realizacijo najnovejše serije omega, naložba pa je omogočilo zamenjavo in posodobitev betjine vseh delov, ki sestavljajo omego. - Posebno pozornost so pri Oplu tako šoferka kot potnika, od namenili varnosti potnikov. Tako prihodnjega leta pa bo omega so prednji sedeži opremljeni z ak- opremljena s posebno napravo, ki tivnimi vzglavniki, ki se pri- bo onemogočila sprožitev zračne bližajo tilniku potnika in šoferja, vreče pred potnikovim sedežem, če na omego naleti drugo vozilo če na sedežu ni nikogar, ali če je in tako zmanjšajo možnosti nanj pričrvrščen posebni sedež za poškodb. Zračne vreče varujejo otroke. Agila, novi Oplov malček bo k nam prišel spomladi Prihodnji Oplov malček se bo imenoval agila in je nastal v sodelovanju z japonskim Suzukijem, izdelovali pa ga bodo v Glivvicah na Poljskem. Pri nas ga bodo začeli prodajati splomladi 2000, na voljo pa bosta 1000 in 1200-kubična verzija. Mitsubishijem space runner doživlja ponovno mladost. Predstavili so ga sicer že pred osmimi leti, prav sedaj pa je doživel korenito posodobitev. Space runner se predstavlja kot vezni člen med majhnim space starom in večjim space vvagonom. Sektor kombilimuzin postaja čedalje bolj zanimiv, saj obsegal v prvi polovici letošnjega leta skoraj 6 odstotkov celotnega italijanskega tržišča. Pred sedmimi leti, ko so prvi space rutinerji prišli v Italijo je ta odstotek bil samo 0,26, se pravi skoraj zanemarljiv. Mitsubishi space runner je kar se da prilagodljivo vozilo in je primerno tako za športnika, kot za gospo in bolj ali'manj številno družino. Prilagoditi se da tudi njegova notranjost, tako da lahko prevaža največ pet potnikov, ali, če se zložita zadnja dva sedeža, dve osebi in celo goro tovora. Zanimivi sta obe motorizaciji: 2000-kubični Stirivaljnik, ki zmore 100 kW, še zlasti pa 2350-kubični motor GDI z neposrednim. vbrizgavanjem bencina, ki zmore 110 kW. Slednjega lahko dobite s tradicionalnim petstopenjskim mehanskim menjl-nikom ali pa z novim elektronsko vodenim 4-stopenjskim samodejnim menjalnikom. ■■■■■■■■■■■■■■MMMakMMaMIIMMaHaMMMaMMIMRaBiMBMMMMNBnBMMeMfiMaa Korenite spremembe pri priljubljenem Nissanovem terencu Terrano n Nekatere spremembe, ki jih je doživela valjnik z 12 ventih in 2700-kubični turbodi- Učno počub tudi tam, kjer ni asfalta. Terra- nova serija Nissanovega terenca Terrana II zel. Novost je na primer ABS z napravo no ima sedaj 16-colska platišča, jeklena pri so vidne že od zunaj, na pr. nova maska z EBD, ki še izboljšuje zaviranje. Terrano ima preprostejših izvedbah, iz lahke htine pa pri novim I lučmi 'ter na novo obdelan zadek, pogon na zadnja kolesa, s preprosto ročico žlahtnejših.Nekoliko spremenjena je tudi pri katerem so tudi vidne spremembe v pa se dvokolesni pogon spremeni v štiriko- armaturna plošča, ki je sedaj za spoznanje obliki zadnjih luči. Motorja sta sicer ostala lesnega in še z reduktorjem zraven, tako da bolj modema, ista, se pravi 2400-kubični bencinski štiri- je Nissanovo vozilo pravi terenec, ki se od- Na sliki: različica s 5 vrati Cena »ključi v roke«, APIET Izključen ZASTOPNIK autosandra TRST, ul. Flavia 17 TR2IC, ul. Verdi 43 tel. 040/829777 Servis: ul. Rossini 40 tax 040/820569 tel. 0481/484020 Daihatsu Cuore 1000 ccm, tri in pet vrat. Pri uradnih zastopnikih Daihatsu. Naslovi na straneh Pagine Gialle DAIHATSU W E DO C 0 M P A C T . NEDELJSKE TEME Nedelja, 7. novembra 1999 Partido Blanco, tradicionalna urugvajska stranka že iz Časov bipar-tidizma, je bila stranka desnega centra. Danes se razglaša za stranko centra in je Članica Socialistične internacionale (!). To ni nenavadno, saj ima Internacionala tudi druge Članice, ki (še vedno) nimajo veliko skupnega s socialdemokracijo. V tem je "novi revizionizem" socialne demokracije. Socialistična internacionala vse bolj dobiva predznak politične sredine. To je potrebno imeti v mislih, ko govorimo o pomiku latinoameriške politične scene v levo. Južna Amerika je politično močno polarizirana. Najti je revolucionarno levico, ki se ni odrekla oboroženemu boju, zmerno levico, ki se zateka k parlamentarni demokraciji, levi center, ki želi v center, desni center, ki se pomika k centru ter tradicionalno desnico in nacionalistično in neofašistično desnico. V zadnjem Času je tudi v Latinski Ameriki v centru velika gneCa, ko se celo desni center razglasa za elana Socialistične internacionale. Verjetno najpomembnejša politična sprememba modeme dobe se je zgodila v 80-ih letih, ko so pod zunanjim in notranjim pritiskom pričele padati vojaške diktature v Latinski Ameriki. Nasledile so jo desničarske pol-demokracije, močno nadzorovane in vodene od zunaj. Demokratična tradicija je Latinski Ameriki tuja. Ko je večina držav postala neodvisna v začetku 19. stoletja, so sistemi nadalje ostali avtokratski kot v kolonialni dobi, kau-diljizem pa je bila osnovna oblika vladavine ne samo na lokalni, ampak tudi na državni ravni nedovolj integriranih držav. To je, med drugim, razlog državnih nacionalizmov in neprestanih medsebojnih vojn. Kaudiljizem, kot posebna oblika grofovstva, še živi. Drastičen primer sta Paragvaj in Brazilija. V Južni Ameriki so razdalje tako velike in povezave tako slabe, da so potrebna desetletja, da ideje prodrejo v odmaknjene province Patagonije, Amazonije, Chaca. Egoistična centralna politika je vplivala na to, da se je kaudiljizem brez velikih težav ohranjal stoletja. Danes v Južni Ameriki prevladuje predsedniški sistem. Predsednik države je tudi predsednik vlade, ima pa tudi omejeno zakonodajno moč v obliki dekretov. To niso samo vladni ukrepi v klasičnem smislu, kajti dekret korenito posega v pravni sistem. V bistvu je ukrep nedemokratičen instrument in vzrok sporov predsednika s parlamentom. Tipičen primer vladavine z ukrepi je bila vladavina Menema v Argentini. V 90-ih letih je Latinska Amerika prizorišče nove politične slike, novih velikih sprememb. Prvi preskok sta storili Argentina in Urugvaj. Na zadnjih volitvah v Urugvaju in Argentini so v urbanih centrih in bolj razvitih delih države zmagovali politični koncepti in stranke kot njihovi nositelji, medtem ko so v tradicionalnih kaudiljisticnih provincah zmagovala imena in kontinuiteta. To gre pripisati slabi politični osveščenosti in izobraženosh, zaradi katere volilno telo ni znalo izluščiti dovolj podatkov o novih alternativah. Zaradi tega je pričakovati, da bo tudi novi oficializem pridobival na moCi. Tipično za Južno Ameriko je, da oficializem s pridom izkorišča pozicijo na oblasti. Predsedniki že na začetku mandata pričenjajo upo-rabljati pravni in politični sistem v svojo novo izvolitev in v ta namen trošijo državna sredstva, brez večjih omejitev. V Argentini celo obstajajo tajni ali "rezervirani" proračuni predsednika in senata, cigar porabo ni potrebno opravicevah. Zato pa je v Urugvaju predsedniku ustavno prepovedano sodelovati v predvolilni kampanji. Predsedniki imajo realno možnost ponovne izvolitve (ree-leccion), ki jo verjetno nadaljnja evolucija političnega prostora, nove stranke, koalicije ah koncepti, ne bodo ogrozili. Tako kot je bila pomembna uvedba demokracije po razpadu vojaških režimov, tako je sedaj v Južni Ameriki pomembno, da prvič v zgodovini na oblast v večjem številu držav prihaja levica v zavezništvu z levim centrom. Ah je to na- daljevanje političnega razvoja iz tridesetih let? Najvecjo moc je levica imela pred pričetkom druge svetovne vojne, ko so se v bran pred fešiz-mom pojavile Sovjetska zveza in leve, predvsem komunistične stranke. Toda pritisk z desne, predvsem pa iz ZDA, je bil tako močan, da se je pohod v levo in s tem tudi demok-ratieni razvoj, zaustavil za vec dese-tletij. Nasilne intervencije v politično evolucijo so pripeljale na oblast skrajno konzervativne sile. V Argentini se je občasno pojavljal na oblasti peronistiCni populizem, vendar v stalnem strahu pred vojaškim posegom. Sedaj ni vec zunanje sile, pa tudi ne vec notranjih razlogov, da se zaustavi pohod v levo. To kar se dogaja na političnem prizorišču v Latinski Ameriki je popolnoma novo. "V Urugvaju je zmagala levica (ki jo desnica "obtožuje" za marksistično) pred centrom in desnim centrom. Vrstni red strank je pomemben, kajti drugod ločitev na tri politična koncepta ni zaznavna. Prvi post-vojaski argentinski predsednik Raul Alfonsin je spremenil politični sistem, cena pa je bi- la ekonomski krah in hiperinflacija. Carlos Menem je prinesel ekonomsko stabilnost, cena pa je zlom so-.cialnega sistema, nezaposlenost in revščina. Država je izgubila osnovno funkcijo. Pred nekaj dnevi izvoljeni predsednik De la Rua bo moral vse to spojiti v konsistenten politicno-ekonomski sistem, odskočno desko za integralni razvoj in državi vrniti primarno funkcijo usmerjevalca ekonomskega in humanega razvoja. V Argentini je zmagala levica (FRE-PASO, del razdrobljenih levih strank je ostal zunaj) v zavezništvu z levim centrom (Radikali), medtem ko je oficializem moCno poražen. Verjetno tudi zato, ker je pod vodstvom Carlosa Menema Peronizem absorbiral desne sile, Cigar filozofijo je prevzel. Verjetno ga je tudi zato volilno telo kaznovalo. Menemova moc je doživela popolno degradacijo. Prvič se je zgodilo, da so Pero-nisti izgubili volilno bitko, kajti vedno so bili odstranjeni nasilno. Danes Peronisti niso vec populistična stranka. Zahvaljujoč pohodu na desno skorajda ni vec desnice, razen nacionalističnega ah neofašističnega ekstremizma brez prave moči. Toda na desnem centru se pojavlja nova stranka nekdanjega ekonomskega ministra Dominga Cavalla, medtem ko znotraj stranke na levi žuga Eduardo Duhalde, ki bo po vsej verjetnosti kmalu prva osebnost Pe-ronistov, ki bodo morah svoj koncept obnoviti, Ce bodo hoteli uspešno nastopiti na naslednjih volitvah. Toda boj za oblast znotraj stranke bo trd, kajti že pred volitvami 1999 so se pojavih plakati "Menem 2003", kar ni bilo korektno do Duhaldea kot kandidata Peronistov. Analitiki soglašajo, da je najveeji krivec za poraz Peronistov prav Menem zaradi taksnega kaudiljisticnega pristopa. V latinoameriških merilih je Čile majhna država. Toda njegova politična teža je neprimerno večja, Ce imamo v mislih, da so se na njegovih tleh zgodili nekateri ključni dogodki politične zgodovine tega stoletja. Leta 1970 je predsednik Allen-de pričel z uvajanjem socialističnega sistema, kar je bilo nerealno glede na razmerja sil v Latinski Ameriki in država je končala v krvavi vojaški diktaturi. Po letu 1990 je v tranziciji. To pomeni, da je demokracija nadzorovana, kjer je vojski ustavno zagotovljen nadzor nad de,-lovanjem političnega in pravnega sistema. Sedaj je tudi v Čilu pričakovati pohod v levo. Razloge je iskati tako v Allendejevem poskusu leta 1970 kot v Pinochetovem obdobju. Ne gre zanemariti desnih sil, ki imajo v volilnem telesu veliko podporo. Le dva meseca pred volitvami desnica, kljub primeru Pinochet, pridobiva po najnovejših javnih ra- ziskavah. Verjetno gre to pripisati dejstvu, da je težko dobiti volitve s pozicije oficializma. Predsedniški kandidat vladajoče koalicije je so- cialist Ricardo Lagos in nosi breme ne najboljše vladine ekonomske politike, Cigar posledica je recesija in povečanje nezaposlenosti. MoC desnice gre pripisati tudi dejstvu, da iSCe pot kako se distancirati do Pinocheta. V Kolumbiji je šele pričakovati velike politične spremembe. Za sedaj je zaradi 35-letne državljanske vojne politična slika države zamrznjena. Levica bije boj z orožjem in je odločena, da spremeni oligarhično sliko države. Verjetno nima vec v mislih socializma, toda želi končati monopol oligarhije, ki se brani z vsemi sredstvi ter z izdatno pomočjo iz tujine. Politična slika je zaradi vojne zamegljena, sistem pa v pat poziciji. Gverila ob številnih napakah ni uspela dovolj poudariti socialno komponento boja, oligarhija pa je znala to izkoristiti v prikaz gverile kot teroristične, ki msi ustavni red in mir, in ki naj bi zato bila kriva za ekonomske težave in nizek standard. V resnici je obratno, gverila je nastala zaradi koncenbacije politike in ekonomije v rokah ozkega centra ob pomoči tujega kapitala, ki mu usbe-za visoka stopnja eksploatacije dela in naravnega bogastva v Latinski Ameriki. V veliko pomoč kapitalu je globalizacija in stihijno odpiranje nekoč avtarkičnih ekonomij, ki so, slabo pripravljene, Cez noC pre-pljavljene s tujim kapitalom. Ker se pregovori med državo in gverilo še praktično niso pričeli, je tudi težko predvideti bodočo politično sliko Kolumbije. Toda kljub resni grožnji tuje vojaške intervencije je malo verjetno, da bo gverila vojaško poražena. Latinoameriške države so "alergične" na tujo intervencijo, v Številnih državah pa oblast prevzema levi center. Ce bodo v Kolumbiji upoštevali zahteve gverile po spremembah, se državi obeta drugačna politična, ekonomska in socialna slika, ter prelevitev gverile v parlamentarno stranko, podobno kot nekdanjih urugvajskih Tupamaro-sov. V Peruju se bije boj med avtokratskim režimom predsednika Fuji-morija in opozicijo. V primeru, da v začetku leta 2000 na volitvah zmaga opozicija, je pričakovati podoben demokratičen razvoj kot v ostalih državah. Ce pa bo uspelo vojasko-ekonomski oligarhiji s predsednikom Fujimorijem zmanipulirati ustavo ter volilno telo in ostati na oblasti, je možno, da se bodo spopadi intenzivirali, gverila, ki ji je predsednik predčasno napovedal konec, pa bo pridobila na moči. Venezuela je s predsednikom Chavezom krenila v populistično levo smer. S pomočjo moči množic novi predsednik poskuša "demontirati" politicno-pravno nadgradnjo, tudi z neustavnimi sredstvi. Toda ker ima na svoji sbani ljudstvo in vojsko, je kaj malo verjetno, da bodo republikanski sbahovi v ZDA ali tradicionalni domači stranki AD in COPEI, ki sta bogato Venezuelo "uspeli" obdržati med reveži sveta, razen vika in krika, sposobni karkoli storiti. Na koncu procesa je pričako- vati Venezuelo kot politično uravnovešeno, ekonomsko stabilizirano ter socialno bolj pravično državo. V pričujočem prikazu političnih sprememb v post-diktatorskem obdobju Južne Amerike ostaja omeniti še Brazilijo, osmo ekonomsko silo sveta. Na volitvah lani, ki so bile v neugodnem ozračju za levico in levi center, ki sta doslej štirikrat poraženi, je Brazilija izbrala kontinuiteto "desnega" socialdemokrata Cardosa. Predsednik Enrique Cardoso je dvakrat z lahkoto zmagal, Čeprav je na drugi sbani imel karizmatična delavska voditelja Lulo (PT) in Bri-zolo (PDT). Pri tem je nenavadno, da je Cardoso Socialdemokrat, kajti v praksi vodi liberalistično politiko. Na naslednjih volitvah Cardoso ne bo kandidiral, z desne in s centra pa ni videti osebnosti, ki bi lahko uspešno konkurirala Brizoli in Luli. Brazilija tudi ne more stabilizirati ekonomskega sistema in vladajoča koalicija je vse bližje razpadu. Možno je, da se levi koaliciji pridruži stranka PMDB desnega centra, nekdanjega predsednika in sedaj upornega guvernerja Minas Gerais, Ita- marja Franca, ali pa vsaj del te sbanke. Vendar bo morala levosredinska koalicija razrešiti kar precej problemov, kajti vsakih nekaj mesecev ji zaradi notranjih nesoglasij grozi razpad. Tako ima od pomembnejših levic in levega centra v Latinski Ameriki najveeje težave brazilska. Možno je, da bo leta 2002 v vseh pomembnejših državah Latinske Amerike na oblasti levosredinska koalicija. Posebnost (ali pa tudi ne) je v tem, da skoraj ni možnosti, da samo ena od sbank zasede oblast. Pobebne so koalicije. Tam, kjer je slika polama, je to soočanje levosredinske in desnosredinske koalicije, kot v Braziliji, tam pa kjer to (se) ni, kot v Urugvaju, pa obstajajo osbo ločeni levica, center in desnica. Eno pa je pri tem gotovo. Levica in levi center nikdar v zgodovini Latinske Amerike nista imeli toliko politične mod kot sedaj. Za upati je le, da bo nova politična slika prinesla izboljšanje standarda izmučenega prebivalstva, ki so ga desne in oligarhične sile stoletja eksploatirale do taksne stopnje, da na najbolj rodovitnem kontinentu našega planeta umirajo od lakote, politično preganjanje in umori pa so pogosto sredstvo konzervativnih političnih sil za ohranitev stoletnih privilegijev. Mogoče bodo nove sile na oblasti prispevale k večjemu osveščanju množic in izboljšanju politične kulture ter kompetentnemu odločanju, tako da volilni glasovi ne bodo vec manipulirani, kot dosedaj, ko so zmanipulirane množice volile politične sile, ki so nato storile vse kar je bilo v njihovi moči, da so jim odvzele Se preostalo dostojanstvo, delo, socialno varnost in zdravje, v cilju "izboljšanja makroekonomskih pokazateljev ", v resnici pa za jacanje lastnega primeža nad ekonomijo in politiko. Množic ne zanima kako bodo stranke dosegle izboljšanje standarda in konec trpljenja, z zadnjimi volilnimi rezultati po Južni Ameriki so le pokazale, da to hoCejo sedaj. Latinska Amerika je ponovno prizorišče boja, kot je bila v Času hladne vojne. Toda tokrat to ni veC boj dveh taborov, ki sta ju z orožjem oskrbovali velesili ZDA in Sovjetska zveza, tokrat je prenesen na politično prizorišče. Tudi zavezništva so nova. Kdo kam spada je bilo opaziti v predvolilnem boju v Argentini. Medtem ko je opozicijski kandidat obiskal DAlemo v Italiji in francoske socialiste, so Peronisti obiskali francoskega predsednika in nemške krščanske demokrate. Poleg eko-nomske^globalizacije svet doživlja Se politično. Marko SjekloCa VENEZUELA Površina: 912.000 kv. km. Prebivalstvo: 24 milijonov. DBP: 3000 $ po prebivalcu (1995). Glavno mesto Caracas. ZDA je najveeji kupec venezuelske nafte, ki predstavlja najveeji posamičen prihodek države. Nekdanji vojaški upornik Hugo Chavez je leta 1998 s pomočjo populizma postal predsednik, blokiral delo vrhovnega sodisca in parlamenta, kjer imata vedno baditionalni stranki AP in COPEI ter ustanovil Konstituanto, ki bo napisala novo ustavo. Zaradi korupdje bodo odpustili vec tisoč sodnikov in preuredili državno upravo. Vojski je Chavez namenil razvojno funkdjo. KOLUMBIJA Površina: 1,142 milijona kv.km. Prebivalstvo: 40 milijonov. DBP: 1910 $ po prebivalcu (1995). Glavno mesto Bogota. Država je v 35 letni državljanski vojni, kjer gevaristicna gverila ELN in marksistična PARC želita z nasilnimi sredstvi spremeniti politično-ekonomsko sliko države. Po večdesetletnem pozitivnem ekonomskem razvoju je država letos prvič doživela negativno gospodarsko rast. Za Kolumbijo se močno zanima tuj privatni kapital, predvsem zaradi naftnega bogastva. ZDA imajo državo na očeh zaradi dejstva, da je najveeji proizvajalec in izvoznik mamil. Na oblasti predsednik Andres Pastrana, desni center. ARGENTINA Površina: 2,8 milijona kv. km. Prebivalstvo: 35 milijonov. DBP: 8000$ po prebivalcu (1999). Glavno mesto Buenos Aires. Liberalistična ekonomska politika po receptu Mednarodnega denarnega sklada je v zadnjih desetih letih stabilizirala gospodarstvo, vendar povzročila ne-ravnomeren razvoj in propad gospodarskih sektorjev, nezaposlenost 16%, tretina prebivalstva v kategoriji revnih, visoka stopnja kriminala. Trden devizni tečaj je vzrok okostenelosti gospodarstva, zunanjetrgovinskega primanjkljaja in nekonkurenčnosti. Zunanji javni dolg (120 milijard dolarjev) se je v desetih letih podvojil. Oktobra 1999 je na volitvah zmagala levosredinska koalicija, predsednik De La Rua. PERU Površina: 1,3 milijona kv. km. Prebivalstvo: 25 milijonov. DBP: 2310 $ po prebivalcu (1995). Glavno mesto Lima. Peru je pred kratkim podpisal mirovni sporazum z Ekvadorjem s katerim je imel v tem stoletju že tri vojne za del Amazonije. Zadnja je bila leta 1995. Predsednik Fujimori želi z manipulacijo ustave naslednje leto kandidirati že tretjič, kljub močnemu odporu. V državi je Se vedno aktivna gverila Sendero Luminoso. BRAZILIJA Površina: 8,5 milijona kv. km. Prebivalstvo: 160 milijonov. DBP: 3640 $ po prebivalcu (1995). Glavno mesto Brazilia. Je najveCja južnoameriška država, osma ekonomska sila sveta. Do leta 1889 je bila cesarstvo, nato republika. Pogosto pod vojaško diktaturo. Na oblasti desnosredinska koalicija. Socialdemokrat Enrkpie Cardoso je drugič zapovrstjo predsednik države. Naslednje volitve leta 2002. Finančna kriza leta 1998 ni imela večjega vpliva na svetovne razmere, vendar vse večje gospodarske težave in nezaposlenost povzročajo socialne nemire. URUGVAJ Površina: 176.000 kv. km., druga najmanjša država po površini v Južni Ameriki. Prebivalstvo: 3,5 milijona. DBP: 5170 $ po prebivalcu (1995). Glavno mesto Montevideo. Je eden najveejih svetovnih izvoznikov prehrambenih proizvodov, predvsem riža, mesa, žitaric in sladkorja. Po končani vojaški diktaturi se je leva gverila Tupamaros vključila v parlamentarno življenje. Levica ima podporo najmanj tretine volilnega telesa. V prvem volilnem krogu 31. oktobra 1999 je zmagala leva koalicija EP-FA, v drugem krogu pa je njena zmaga že pod vprašajem. ČILE Površina: 757.000 kv. km. Prebivalstvo: 14 milijonov. DBP: 4120 $ po prebivalcu (1995). Glavno mesto Santiago de Chile. Država z najboljšimi makroekonomskimi pokazatelji v Latinski Ameriki. Po izgubi veljave solitra je spremenil izvozno strukturo. V veliki meri je odvisen od izvoza strateških surovin, predvsem bakra, od česarl0% dohodkov po ustavi pripada vojski. Je tudi velik izvoznik rib, sadja in vina. Veljal je za najuspešnejši projekt Mednarodnega monetarnega sklada, vendar sta lanska suša in letošnja recesija močno prizadeli gospodarstvo. Nezaposlenost je 11,5%. Decembra 1999 so volitve, kjer je favorit socialist Ricardo Lagos. NEDELJSKE TEME Nedelja, 7. novembra 1999 Ob publikaciji o delu arhitekta Simonittija Poklic arhitekta, urbanista ali prostorskega načrtovalca je gotovo eden najatraktivnejših. Oblikovanje zgradb in poseganja v prostor so zelo konkretna dejanja, ki puščajo za seboj gotove sledi. Taksne, da ljudem neposredno pogojujejo bivalne razsežnosti in življenjske navade. Obenem je arhitektovo delo izpostavljeno javnosti v trajno doživljanje, oceno in presojo. Njegova individualna odgovornost je velika. Zelja po razpoznavnosti mnoge načrtovalce zapelje v avanture, pogosto skregane s potrebo po skladnosti z okoljem, pa tudi z osnovnimi merili estetike in funkcionalnosti. Zato je v življenju prijetno in častno srečati taksne ljudi, kakršen je bil Valentin Zaharija Si-monitti, arhitekt s posebnim "pedigrejem", "intelektualec ob meji", kot so ga opredelili v knjigi arhitektov Renza Rudija in Giovannija Vragnaza, za katero je dala pobudoki Spetrska zadruga Nediža in je izšla pri založbi Lipa ob desetletnici njegove smrti. Simonittija se spominjam kot poliedrične-ga in pronicljivega misleca, ki je radikalno in dosledno zagovarjal svoja stališča glede možnosti razvoja Beneške Slovenije. Razmišljal je širokopotezno in dolgoročno. Gotovo je bila njegova odlika tudi v tem, da se je znal dvigniti iznad nepregledne vskdanjosti, tudi za ceno očitka, da je včasih na robu realnosti. In vendar je za njim ostala Se kako realna dediščina, ki jo je bilo vredno zabeležiti v monografiji. O njej v pogovoru razmišlja eden od avtorjev, arhitekt Renzo Rucli. (D.U.) Renzo Rucli o Sunonittijevih pogledih na poklic in na narod Kako je nastala zamisel o prikazu Simonittijevega življenja in dela? Simonitti je bil med Beneškimi Slovenci markantna kulturna osebnost, obenem pa je bil tudi kot arhitekt zelo zanimiv. Ze takoj po njegovi smrti je bil govor o tem, da bi bilo treba nekaj narediti. Potem je pobudo dal Studijski senter Nediža. V njegovem imenu me je profesor Pavel Pe-tričič vprašal, če bi koordiniral delo za razstavo in publikacijo. Tako sva se s kolegom Vragna-zem tega lotila. Ti si Simonittija osebno poznal kot beneškega angažiranega intelektualca. Si z njim tudi poklicno sodeloval? Globlje sem Simonittija spoznal ob pripravah na razstavo, oziroma manifestacijo »Slovenci tam za goro«, ki smo jo sredi osemdesetih let organizirali v Ljubljani. Takrat je name naredil vtis s svojo odločnostjo, da se iz družbenega, zgodovinskega in kulturnega življenja Nadiskih dolin izluščijo elementi, ki sp značilni za slovensko identiteto Benečije. Kje je po tvojem pri Simonit-tiju vez med družbeno angažiranem itelektualcem in arhitektom. Je nejgovo, recimo, "politično" misel zaslediti tudi v poklicnem delu? Ko smo začeh snovati knjigo, me je najprej najbolj zanimal poklicni aspekt, potem pa je postajalo jasno, da so bile njegove življenjske vloge in zanimanja tesno prepleteni. Razvoj Simonit-tijeve osebnosti je dokaj kompleksen. Začel se je nekje v petdesetih letih s pokhcno izobrazbo, vezano na anglosaško kulturo, na zamislih o mestih-vrtovih. Obstajala je vizija teritorija in arhitekture, ki sta med seboj tesno povezana elementa. Simonitti se je nadalje opredelil za takoimenovano "organsko arhi- tekturo", ki ima v VVrightu svojega glavnega predstavnika. Kaj točneje pomeni »organska arhitektura«? Gre v bistvu za nekatere osnovne principe. Recimo: hiša se mora razvijati iz notranjosti v zunanjost. Nikoti ni neka toga in racionalna struktura. Potem gre za organsko povezavo z neposrednim naravnim okoljem. Narava nekako "objema" načrt. Arhitektura je nadalje oiganska, ker se zoperstavlja klasicizmu (ne upošteva prospektnih osi in simebij; organska je tudi zato, ker se navezuje na naravne materiale; skratka, gre za sklop principov, ki tvorijo to smer v sodobni arhitekturi. Simonitti je načrtoval zgradbe od petdesetih do sedemdesetih let in tedaj je doživel tudi večletno pomembno izkušnjo sodelovanja s furlanskim arhitektom D’OUvom. Z Vragnazem sta v knjigi prikazala in komentirala veliko Simonittijevih zgradb. Ali lahko rečemo, da je katera izmed njih zanj emblematična? Teh je več, vendar o njem največ pove njegova lastna hiša v Spetru. Gradil jo je od leta 1950 do 1980, se pravi celih trideset let. Zato je ta hiša nekakšna sinteza vseh Simonittijevih razvojnih trenutkov, učinkuje kot re- zultat prehojene tridesetletne poklicne in intelektualne poti. Začel je gradnjo z dosledno "organskim" pristopom, a med to dolgo potjo do se zgodile mnoge stvari. Začel se je zavedati svoje identitete Slovenca, človeka ob meji, torej pripadnika kulture, ki ima tudi trdno ljudsko izročilo v gradbenih elementih. Simonitti je iz nje začel razpoznavati izvirne' simbole. Kako je to dozorevanje zavesti prihajalo do izraza? Pri svoji hisf je poskuSal uskladiti že omenjeni organski princip v arhitekturi z vgrajevanjem simbolov iz krajevnega izročila. Tako zasledimo, recimo, lesne vložke, ki na analoski način prik-hcujejo strukturo kozolca. Glavna sestavina zunanjih zidov je kamen, beli in zaokroženi prodnjak, kot ga je videti nedaleč v strugi Nadiže. Poleg tega je Simonitti v svoji hiši zgradil lončeno peč, ki je značilna za slovanske narode nasploh. Značilno je, da se je opredelil za peč, ki ni tipično beneška, saj so tam večidel prisotna ognjišča, podobno kot v Furlaniji... To je bila Simonittijeva dvojna izbira. Podčrtati je hotel slovansko izročilo, po drugi strani pa je po pozorni analizi ugotovil, da je peč tehnično daleč boljša od ognjišča. Deluje namreč kot izreden toplotni akumulator, medtem ko je ognjišče bolj primitivno in mnogo manj učinkovito. Lončena peč je vsekakor prizvod človeške inteligence in učinkovitosti, da bi ji tudi ob so-dobniih ogrevalnih sredstvih težko nash primerjavo. Iz knjige izhaja, da je ta peč po konstrukciji dokaj nenavadna. O tisti peči bi bilo možno povedati celo zgodbo. Lončene sestavine so bile načrtovane in zarisane vsaka posebej in predstavljajo simbole krajevne ter na sploSno slovenske zgodovine. PoskuSal je narediti globalen načrt, za katerega je verjel v možnosti uresničitve. Njegova je zamisel o turistični osi, ki bi Sla od Jadrana preko Benečije in Posočja vse do Osojskega jezera na Koroškem. To naj bi bil Širokopotezen razvojni pristop k območju, ki lahko obiskovalcu nudi mnogo atrakcij; od morja do gora, jezer ter različnih kulturnih in zgodovinskih značilnosti. Pot bi bila name-nejna potovalnemu turizmu. Obiskovalec bi prepotoval območje v več dneh in bi se vedno znaSel pred novim obzorjem. Pri mnogih Simonittijevih hiSah je videti vgrajene rečne prodnjake, okoli Ms pa posajene breze... Prodnjak je bil za Simonittija simbol Nadiže, ne le kot reke z izredno lepim okoljem, pač pa tudi kot pričevalke neke zgodovine. Iz Nadiže je osvojil že drugi gradbeni vzorec, ki je pri njegovih zgradbah zelo značilen. To je konglomerat, mešanica strjenega peska, različno velikih zaobljenih kamnov in drugih rečnih usedlin. Tak konglomerat je videti ponekod na visokih, strmih, skoraj navpičnih bregovih, kjer si je Nadiža v stoletjih izdolbla svojo strugo. Breze pa je dal posaditi okoli skoraj vseh njegovih hiš kot namig na brezmejni slovanski svet, ki se začenja na robu Furlanije. Simonitti arhitekt in kultur-no-politična osebnost Beneških Slovencev. Dve dimenziji, ki se očitno tesno prepletata med seboj. Tako je. Med zbiranjem gradiva za knjigo je kmalu postalo jasno, da je možno Simonittija celovito predstaviti le kot kompleksnega človeka, ki je imel glede Benečije vizijo in projekt, kar je močno prišlo do izraza tudi v njegovem delu. Lahko torej rečemo, da je Simonitti že pred kakšnim desetletjem razmišljal o tem, čemur danes pravimo čezmejno sodelovanje, evropski projekti, Inter-reg... Tako je. Današnji projekt Kolovrat bi bil naprimer lahko kamenček v taksnem širokopoteznem načrtu. Pri njem je bila jasno prisotna vizija preseganja meja, čeprav za to tedaj Se ni bilo pogojev. V to vizijo je spadalo načrtovanje parka Juhjskih Pre-dalp in Nadiskih dolin, pa tudi predlog o zgodovinski poti Škofja loka-Cedad. Originalnost Simonittijevih zamisb je v tem, da je hrepenenja Benečije po preporodu in boljšem življenju vnašal v to širšo vizijo, ki je tako postajala sprejemljiva in predvsem možna, operativna. Že v letih sedemdeset se je zavzemal za to, kar je delno možno uresničevati šele danes na podlagi evropskih čezmejnih skladov. On tega časa ni dočakal, mi pa si moramo priznati, da delamo v mnogo srečnejših okoliščinah od tistih, ki jih je sam doživljal. DuSan Udovič Na slikah: Zgoraj levo Valentino Simonitti, desno Rucli. Levo srednja Sola v Spetru, desno platnice knjige o Simonittiju. ____TURIZEM / POGOVOR Z EDIJEM DANEUOM___ Trst ima precejšnje možnosti da postane turistično mesto Za to pa je potrebna boljša organizacija na tem področju in politična volja Na Tržaškem je sedaj primeren Cas za ukrepe oziroma investicije, da bi Trst postal turistično mesto, saj ima v tem smislu velike možnosti za razvoj in velik potencial, ki ga je treba izkoristiti. Trenutno je turistični sektor še bolj v ozadju, ko pa bodo padle meje s Slovenijo in Hrvaško bosta mesto ter njegova marina postala privlačnejša za turiste, a je za to bistvena organizacija. Treba je nuditi parkirišča, spremeniti cene, urediti plaže, pomemben je tudi projekt TriesteFutura in tudi off-shore bo nedvomno pritegnil veliko ljudi. Seveda je pri vsem tem veliko odvisno od politične volje, pa tudi Evropska unija in Dežela FJK morata temu področju ponuditi priložnost, da lahko zadovolji povpraševanje. To je mnenje lastnika hotela Daneu na Opčinah Edija Daneua (na sliki, foto Kroma), ki je odprl tudi hotel Fonzari v Gradežu. Z njim smo se pogovorili o njegovi dejavnosti, komaj zaključeni turistični sezoni in o stanju turističnega sektorja nasploh. Letošnja sezona je bila po njegovih besedah pozitivna, razen v prvi polovici avgusta, ko se je promet umiril, kar gre pripisati po eni strani dejstvu, da se je zmanjšal turizem na Hrvaškem, po drugi pa manjšemu dotoku ljudi iz Avstrije po nešreci v Turskem predoru. To je precej oškodovalo turizem proti Trstu in Gradežu, tako da se je poznal'primanjkljaj. Nato se je pričela prava sezona, je dejal Daneu, in je bilo precej dela na Opčinah in v Gradežu, kjer je sezona trajala do OBRT / LADIJSKO KOVAŠTVO Iz Doline dva napisa za Ocean Princess Obrtnik Severina Kozina je za novo »lepotico« Fincantierija izdelal dva 14, S m dolga napisa Severina Kozina, elan Konzorcija obrtnikov Dolina in Slovenskega deželnega gospodarskega združenja je s svojim podjetjem Breg, ki ima sedež v obrtni coni Dolina, specialist za ladijsko kovaštvo in ključavničarstvo. V svoji delavnici izdeluje najrazličnejše izdelke za civilne gradnje in objekte, v preteklosti pa je že izdelal vrsto stvari - med drugim stopnice za vkrcavanje in izkrcavanje potnikov - za potniške ladje, za gradnjo katerih se je v zadnjem desetletju specializiral tržiski Fincantieri. Ravno te dni je v svoji delavnici pripravil izjemno zanimiv in prestižen izdelek, in sicer dva napisa z imenom za potniško velikanko Ocean Princess, ki jo ravno te dni dograjujejo v tržiski ladjedelnici. Severino Kozina je bil dolgih 38 let zaposlen v tržaškem Arzenalu Sv. Marka, nazadnje kot načelnik oddelka za kovaško-kljuCavničarski remont. Ob upokojitvi, leta 1992, se je odločil, da izkoristi pridobljeno znanje in se je odločil za samostojni poklic. S sinom Petrom je ustanovil podjetje Breg, ki trenutno zaposluje 6 oseb. Izdelek, oz. izdelka, ki ju vidite na sliki (foto Kroma) skupno s Kozino, je naročilo tržaško podjetje Holiday S.a.s., ki je imelo v zakupu od Fincantierija vrsto komponent za Ocean Princess. Nalog za izdelavo napisov, ki sta dolga 14, 5 metra in težka približno 2.000 kilogramov vsak, je podjetje Breg prejelo komaj prve dni oktobra, delo pa je moralo biti izvršeno najkasneje do prvih dni novembra, saj mora ladja, kateri sta namenjena, odpluti na poskusno plovbo že Cez nekaj dni, družba P & O, ki je velikanko naročila, pa je od Fincantierija zahtevala, da sta zaradi imidža napisa dotlej vgrajena na zgornjo palubo. Napisa sta bila izgotovljena v dogovorjenem roku in ta petek so ju že vgra-dili na ladjo, izdelava pa je bila vse prej kot preprosta bodisi zaradi uporabe posebnih materialov, kot tudi zaradi same oblike izdelkov, ki je povzročila vrsto težav in skrbi. Nosilno ogrodje napisov je izdelano iz pocinkanega jekla, zunanji okvir pa iz posebne aluminijeve litine peralluman, ki je primerna za uporabo v navtičnih strukturah. Ker ni bilo Časa, da bi vlili »aluminijasto lupino« v primerni zaobljeni obliki na dveh koncih napisov, sta zaobljena dela sestavljena iz vrste med seboj zvarjenih »rezin«. Tudi ta, gotovo najzahtevnejši del opravila, je izdelan s tako natančnostjo, da morebitnemu radovednežu tudi iz neposredne bližine ni razvidna tehnika, ki je bila uporabljena. Tako pod-naroCnik Holiday S.a.s., kot tudi glavni naročnik Fincantieri, sta bila z izdelkoma zelo zadovoljna, zato je Severino Kozina prepričan, da bo lahko s svojim podjetjem Breg sodeloval tudi pri bodočih gradnjah tržiške ladjedelnice. Uspeh s tako neobičajnim izdelkom na tržiSCu, ki je zelo zahtevno, še enkrat potrjuje kakovostno raven naših podjetij. Slednja so v primernih pogojih, ki jih gotovo predstavlja objekt, kot je obrtna cona v Dolini, dosegla razvoj, ki jim omogoča uveljavitev tako na domačem, kot tudi na mednarodnem tržišču, obenem pa z zaposlovanjem ustvarjajo kvalificirano delovno silo, ki je predpogoj za bodočnost našega gospodarstva. Andrej Sik konca septembra, ko se je pričel kongresni turizem. V Gradežu so se oktobra povezali z golf klubom Golf Primero in nudijo sedaj paket za igralce golfa, ki prihajajo pretežno iz Avstrije, Nemčije in Slovenije. Slednji lahko izkoristijo novo ponudbo, ki predvideva prenočišče, zajtrk, garažo in vstopnino za igranje golfa. Hotel Fonzari so opremili na novo in so ga odprli letos z novo filozofijo, saj razpolaga s 60 apartmaji s kuhinjsko opremo, kavarno, bazenom in solariu-mom. Take ponudbe do sedaj Gradež ni imel, hotel-residence pa je namenjen srednje-vi-soki klienteli. Cilj hotela na Opčinah (tri zvezdice) so pretežno podjetja, ima dva apartmaja in 26 sob, kavarno, bazen, savno, turško kopel, so-larium, na razpolago pa so tudi garaža, parkirišče in kongresna dvorana, za katero je vedno večje povpraševanje. Nasproti hotela je stari hotel (dve zvezdici), ki je namenjen širši klienteli in v katerem je tudi restavracija za oba hotela, kjer nudijo sezonske mesne jedi in po naročilu ribje jedi. Pri hotelu Daneu organizirajo med drugim specifične pakete za konec tedna za jamarje in obiske raznih jam, pakete za jamarje pa naj bi nudili tudi v prihodnosti v sodelovanju z univerzo in pod pokroviteljstvom Tržaške občine, ki naj bi koordinirala dejavnosti med raznimi hoteli tržaške pokrajine. Turistična sezona je bila na Tržaškem za hotele pozitivna, to pa ne velja za restavracije. V Trstu je namreč avgusta meseca nizka sezona, medtem ko je na Krasu polna, obratno pa je decembra oziroma za božične praznike. Opaziti je vsekakor, da se nekaj premika in da so nekatere novosti. V teku je ustanovitev konzorcija med štirimi hoteli tržaške pokrajine, ki bi skrbel za promocijo tržaških hotelov na tržaški železniški po- staji. Tam bo informativna točka, kjer bodo predstavili hotele s pomočjo videoposnetkov, možna pa bo tudi neposredna povezava s hoteli za rezervacije. Poleg tega bodo zgradili pri Obelisku hotel s približno 100 sobami in 80 apartmaji, ki bodo imeli vsak svoj vhod. Za to bo poskrbela grupa De Be-nedetti, ki ima v Franciji že okoli 50 takih objektov. Ce bo Trst postal turistično mesto, bo zanesljivo privlačen za Slovence, Hrvate in Madžare, je povedal Daneu, a je pomembna tudi kulturna plat. Kot omenjeno, se je treba za to organizirati (marina, parkirišča, plaže itd.), saj ima Trst velik turistični potencial, hoteli s tremi ali štirimi zvezdicami pa predstavljajo za Trst najboljšo ponudbo. Kaj pa napovedan množičen dotok turistov v Italijo ob priliki svetega leta? Daneu je mnenja, da Trst pri tem ne bo veliko pridobil, Gradež pa ima večje možnosti. Za jubilej je že povpraševanje s Češke, pričakujejo pa izredno veliko Poljakov. Ob tem je treba paziti, da se ne izgubi stalnih strank, za kar sta pomembna organizacija in koordiniranje med hoteli, v katere bi lahko razporedili razne skupine. Za to je seveda potrebno medsebojno sodelovanje, kar je danes v Trstu problem. Po njegovih besedah se bo vsekakor stanje izboljšalo z odpravo meje s Slovenijo, ko se bodo ljudje lažje premikali (tudi Avstrijci). Misel je šla tudi na Čezmejno sodelovanje in na podaljšanje Ceste terana Cez mejo, Daneu pa je podčrtal, da je važno nuditi turistom to, kar jih zanima. Pri tem je seveda bistvena reklama, po njegovem pa bi bilo tudi pametno, Ce bi ustanovili konzorcij med hotelirji raznih občin. Tako bi popestrili ponudbo, lažje pa bi tudi informirali in privabili potencialne turiste. Aljoša Gašperlin NABREŽINA / MARTIN PETELIN ZAČEL Z NOVO GOSTINSKO POBUDO Klet za prireditve in ponudbo kraških vin Sodelovanje s Konzorcijem za zaščito kontorliranega porekla vina Kras - Doslej le catering Ovrednotiti in nuditi značilna kraška vina, pridelke in jedi ter obenem prikazati skrb in trud slovenskih vinogradnikov oziroma pridelovalcev, ki so nedvomno na visokem nivoju, ter spodbujati ljudi k spoznavanju in ponovnemu odkrivanju kraskih vin in kuhinje. S tem ciljem je Martin Petelin pred kratkim odprl v Nabrežini klet (na sliki Foto Kroma), ki bo služila temu namenu, predstavlja pa prvo tovrstno pobudo na Tržaškem. V njej so na voljo ustekleničena vina slovenskih vinogradnikov iz tržaške pokrajine in tudi vina iz naše dežele, pri pobudi sodeluje tudi Konzorcij za zaščito kontroliranega porekla vina Kras, a je v načrtu tudi ponudba značilnih kraskih ribjih in mesnih jedi za skupine. Martin Petelin se že tri leta ukvarja s serviranjem gostinskih uslug na domu (catering) za poroke, obhajila itd. in krije tržaško pokrajino, Tržič ter Goriško. Kot nam je povedal na predstavitvenem večeru, se mu je bila zamisel o odprtju eno-teke, kjer bi lahko imeli na razpolago slovenske pridelke in vino, porodila zato, ker »gostje večkrat ne vedo, kam naj bi se podali.« Tako je ustvaril restavracijo »bolj zaprtega tipa«. V domačiji je namreč razpolagal s kletjo (60 kv.m), kjer je uredil nov prostor, poleg katere je bil vodnjak (36 kv.m.), v katerem je sedaj nov prostor za hrambo ustekleničenega vina. Predstavitvenega veCe-ra so se udeležili slovenski vinogradniki, katerim je Petelin pripravil pokušnjo raznih vin in večerjo (žvacet s polento, nato domači kraški kuhani štruklji). V sklopu programa je bila prisotna tudi avtorica knjige Je več dnevou ku klobas Vesna Guštin, ki je bila nad novo pobudo navdušena, v teku večera pa je bil govor o problematiki vinogradništva. Nova klet je namenjena skupinam in je na raz- polago za predstavitve vin, knjig, konference itd. V njej je prostora za približno 45 oseb. Po Petelinovih besedah je pomembno, da bodo gostje, ki obiščejo Kras, sedaj lahko pokusili najrazličnejša vina slovenskih proizvajalcev, po naročilu pa bodo pripravili tudi jedi za skupine. »Stregli bomo naSe dobrote, kar pač imamo,« je dejal Petelin, ki mu pri delu pomaga Lilijana Jelen. Lastnik pričakuje, da bodo lahko na ta način ovrednotili delo in trud slovenskih pridelovalcev. Po mnenju predsednika Konzorcija Kras Benjamina Zidariča gre za pomembno stvar, saj predstavlja novo dejavnost, ki je do sedaj ni bilo. V kleti so najboljša deželna vina in vsa vina elanov Konzorcija Kras, tako da je mogoče med drugimi dobiti vitovsko, teran, malvazijo in glero, a tudi barrique. V načrtu je tudi »vinska« šola, saj bo z novim letom skupina 3 ali 4 tehnikov pripravila in izvedla program o degustaciji in spoznavanju kakovostnih vin. - (A. G.) OPOZORILA TEHNIČNEGA URADA ZA FINANCE Stari in novi predpisi, ki jih je treba upoštevati pri žganjekuhi Finančna straža bo letos posebno pozorna in pikolovska Pred nekaj dnevi je bilo na krajevnem sedežu Tehničnega urada za finance (Ufficio tecnico delle Finan-ze) srečanje o problemih v zvezi z letošnjo žganjekuho. Funkcionarji Tehničnega urada za finance so opozorili, da bo. letos finančna straža posebno pozorna in pikolovska do žganjekuhe v naši pokrajini. Zato smatramo kot koristno navesti, katere so obveznosti, bodisi nove kot stare, ki jih morajo spoštovati vsi, ki se ukvarjajo z žganjekuho, posebno pa lastniki kotlov. 1. Postopek za dosego dovoljenja za žganjekuho Letos se postopek za pridobitev dovoljenja ni bistveno spremenil. Enaki kot lani sta ostala davek na proizvodnjo alkohola (im-posta di fahbricazione spiliti - 12.496,- na liter Čistega alkohola) ter pristojbina za obnovo letnega dovoljenja in sicer 100.000 letno. - Novosti: a) kar se tiCe dovoljenj (licenze) je treba stara dovoljenja vrniti, ker bodo letos izstavljena nova-meha-nografska dovoljenja in je zato potrebno priložiti kolek (marca da bollo) v vrednosti 20.000 lir. b) Ponovno so opozorili, da se morata po zakonskih predpisih začetek ter konec žganjekuhe vršiti v teku dneva in sicer med sončnim vzhodom in zatonom (okvirno nekje od 8. do 18. ure). c) v prošnji za žganjekuho (dichiarazione di la-voro) bo letos treba navesti morebitno količino žganja, ki smo ga pridelali v prejšnjih letih in ga Se imamo v zalogi. d) Poleg tega bo treba v isti prošnji navesti tudi koliko oseb bo kuhalo v tistem obdobju, za katerega prosimo dovoljenje, ker bo treba oddati Tehničnemu uradu za finance ustrezno Število dokumentov (DAS), ki bodo sluzili za prevoz pridela- nega žganja od kotla do doma. Naj tudi letos opozorimo, da mora biti prošnja za žganjekuho vložena malo delovnih dni pred začetkom. 2. Prevoz tropin iz kraja proizvodnje do žganjarne (kotla) S tem v zvezi je normativ precej nejasen. Zakoni in praviniki EU narekujejo za prevoz tropin, ki so namenjene v avtorizirano Zganjamo za zadostitev obvezne, tako imenovane »prestazioni viniche«, izstavitev navadne spremne listine (bolla d’accompagna-mento) oziroma dokument o prevozu (documento di trasporto - DDT). Za vse ostale prevoze tropin, tudi prevoze v navadne »domače« žganjarne??, je predvidena izstavitev tako imenovanega DOGO. Ce pa smatramo naše kotle kot »avtorizirane žganjarne« (distillerie autorizzate) bi spadali prevozi tropin iz kraja njihove proizvodnje (kleti) do kotlov, kjer bodo kuhane, med tiste prevoze, za katere je predvidena navadna spremna listina. V tem slučaju so naknadno predvideni različni slučaji, in sicer: a) Ce prevoz tropin opravlja kmetijski podjetnik z letnim prometom nad 15.000.000 lir v goratih predelih, oz. 5.000.000 lir v nižinskih predelih: navadna spremna listina IVA (bolla d’accompagnamento) ali dokument o prevozu (documento di trasporto -DDT); b) Ce prevoz tropin opravlja kmetijski podjetnik z letnim prometom pod 15.000.000 lir v goratih predelih oz. 5.000.000 lir v nižinskih predelih, ni potreben noben dokument. Priporočamo pa da za omenjeni prevoz izstavimo izjavo o oprostitvi (dichiarazione di esonero) kjer so navedeni zakonski predpisi, ki narekujejo oprostitev; c) Ce prevoz tropin opravlja privatnik (ne kmetijski podjetnik), ki nima številke IVA (partita IVA); ni potreben noben dokument. Priporočamo pa, da tudi za ta prevoz izstavimo izjavo o oprostitvi (dichiarazione di esonero), kjer so navedeni zakonski predpisi ki narekujejo oprostitev dokumenta. 3. Vodenje registra tropin Kar se tiče vodenja registra, v katerega se beleži prihod tropin v zganjamo in njihovo predelavo, je doslej vladala ustaljena praksa, po kateri so potrebne knjižbe opravljali funkcionarji Tehničnega urada za finance ob koncu žganjekuhe, ko so prišli zapečatit kotel. Od letos pa bodo mo- rali te vknjižbe vpisati sami lastniki kotlov, istočasno z prihodom tropin v žganjar-no in z začetkom kuhanja vsakega kotla. Pri tem bo treba biti izredno previdni, saj bo treba vpisati v register le tisto količino tropin, ki bodo dale pridelano žganje. Logično bo morala količina tropin, ki je bila pripeljana s spremno listino, odgovarjati količini predelanih tropin, ki so dale pridelano žganje. 4. Prevoz žganja od žganjarne do doma lastnika Tudi letos bodo dokumente, potrebne za prevoz pridelanega žganja od kraja proizvodnje (kotla) do doma lastnika žganja, izpolnjevali funkcionarji Tehničnega urada za finance (glej točko 1. d). 5. Izdaja potrdila o prejetem plačilu za nudenje kotla v uporabo Kot je v navadi, vsak lastnik kotla zaračuna tistim, ki se poslužujejo kotla, poleg povračila anticipiranih stroškov (davek na proiz-vodjno alkohola [imposta di fabbricaziohe spiritij ter pristojbin za obnoVo letnega dovoljenja [licenza]), tudi nakej pristojbin za uporabo kotla, luči, vode itd. Ob vnovCenju tega zneska, ki je ponavadi računan na ure uporabe kotla, je treba po zakonskih predpisih izstaviti potrdilo1 o prejetem plačilu (ricevuta generica). Skupni znesek teh potrdil, mora biti prijavljen kot »razni dohodki« (redditi di-versi - Quadro L) v davčni prijavi (Mod. 730 ali Unico) za tekoče leto, ki jo bo treba predstaviti leta 2000. Strokovna skužba Kmečke zveze je vsem zainteresiranim na razpolago za pomoč in pojasnila. Sergij Majovski Strokovna skužba KZ NOVICE Sporočilo goriškim vinogradnikom Goriška Kmečka zveza je vinogradnikom poslala obvestilo, da je goriska zdravstvena ustanova (oziroma njen oddelek za nadzorovanje higiene in zdravstvene neoporečnosti živil) pred dnevi poslala stanovskim organizacijam na Goriškem okrožnico. Ta se nanaša na odlok predsednika republike št. 327/80, člen 70, po katerem morajo vsi vinogradniki zdravstveni ustanovi pisno sporočiti podatke o količini reagentov, ki jih uporabljajo za analizo vina. V poštev pridejo vsi tisti vinogradniki, ki imajo v svojih kleteh postavljene male laboratorije za analizo (npr. skupne stopnje kisline, hlapne kisline, prostega in skupnega žvepla ipd.) Odlok zadeva tudi male prenosne laboratorije, ki' se nahajajo v kmetijskem obratu. Pisnemu sporočilu mora biti dodana tudi plani-metrija laboratorija (v merilu 1:100), oziroma peostorov, kjer so shranjena kemična sredstva. Poleg seznama bo moral vinogradnik obvezno voditi tudi register prejetih in uporabljenih snovi (registro di carico e scarico), ki mora biti ustrezno overovljen pri registrskem uradu v Gorici. Za dodatne in podrobnejše informacije in za pomoč pri sestavi prošnje se lahko zainteresirani obrnejo do urada Kmečke zveze v Gorici, ul. Malta 2, tel. 0481/531644, vak delavnik od 8.30 do 13. ure. Furlansko vino na Dunaju 22. novembra bo konzorcij za zaščito Golli Orientali del Friuli gostoval na Dunaju, kjer bo svoje vina predstavilo petnajst furlanskih vinogradnikov. Promocija se pripravlja že dalj Časa in je na vrsti po uspešnih dosedanjih predstavitvah v Italiji, Nemčiji n drugih državah. Na pokušnjo, ki bo potekala v prestižnem centralnem hotelu Radisson SAS Palais, je vabljenih nekaj stotin dunajskih gostincev in vinskfh trgovcev. Predstavitev bo vodil direktor konzorcija COF dr. Marco Malison, ki opravlja že sedmo tovrstno promocijo. Malison ocenjuje, da so dosedanji rezultati spodbudni in je vse bolj pomembno, da se deželni vinogradniki s svojimi kakovostnimi proizvodi znajo učinkovito plasirati tudi na tuja tržišča. Pokrajinsko agrituristicno združenje Zeleni Kras je skupaj s stanovskima organizacijama Kmečko zvezo in Zvezo neposrednih obdelovalcev dalo pobudo za srečanje o novih predpisih, ki se nanašajo na dejavnosti kmečkega turizma. Srečanje, ki je potekalo v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, je pritegnilo zanimanje agriturističnih operaterjev, ki se tudi na Krasu v naraščajočem Številu usmerjajo v to dejavnost. Zbranim je predaval funkcionar deželne ustanove za razvoj kmetijstva (ERSA) Giavanbattista Panze-ra, ki je pri omenjeni ustanovi odgovoren za ta sektor. Srečanje je bilo zelo pomembno, kajti minili sta dve leti, odkar je stopil v veljavo nov zakon o agriturizmu. Za te dve leti je bil Se v veljavi moratorij, kar pomeni, da so imeli agri-turisticni operaterji možnost, da se prilagodijo novim predpisom. Sedaj je tega obdobja konec in je pričakovati inšpekcije s strani pristojnih ciganov. Inšpekcije so zelo stroge, zato je pomembno, da se operaterji vestno držijo vseh pravil, Ce se hočejo izogniti nevšečnostim in mastnim globam. Na srečanju so bile zato Se enkrat ilustrirane vse nonne, ki zadevajo osebje, prostore, delež domače proizvodnje, ki ga morajo imeti kmetije itd. Inšpekcije so že v teku. Vsako leto bodo pregledali 20 odstotkov kmetij, poleg tega pa je treba biti pripravljeni tudi na obiske organov NAS in finančnih stražnikov. Zato je bil na openskem srečanju naslovljen apel na vse operaterje, naj se držijo predpisov. Obenem je bila podčrtana potreba po vse večji kakovosti ponudbe, z uporabo proizvodov, ki so značilni za teritorij, kjer se nahajajo agrituristiCni obrati, (du) Vinska cesta na Vipavskem Od prejšnjega tedna ima tudi Vipavska dolina svojo vinsko cesto. Otvorih so jo ob prisotnosti krajevnih upraviteljev, vinogradnikov in ministra za kmetijstvo Smrkolja. Gre za vinsko cesto spodnje vipavske doline, ki je razdeljena na vec delov in so opisani v posebnem prospektu. V cesto je vključenih na desetine vinogradnikov iz krajev, ki so združeni po odsekih: Spodnja Branica, Branik, Preserje; Dornberk, ZaloSCe, PrvaCina; Gradišče, Renče, Bukovica, Voleja Draga; Vogrsko, Ozeljan, Šempas, Osek, Vitovlje; Šmihel, Ajševica, Rožna dolina, Kromberk, Nova Gorica. KORISTNI NASVETI Varstvo rastlin v novembru Novembra je vreme pretežno deževno z razmeroma visokimi temperaturami. V takih vremenskih pogojih pa se naglo širijo glivične bolezni. Zato bomo v tem mesecu namenili največ pozornosti škropljenju proti tem obolenjem, ki napadajo predvsem sadno drevje. Pečkasto sadno drevje Jablane in hruške škropimo proti skrlupu z bakrenimi pripravki (Bordojska brozga 2 kg, Rame Caffaro 0,5 kg, Cuprovit 0,7 kg idr). Vsi odmerki za sredstva, ki jih navajamo tudi v nadaljevanju, se nanašajo na količino 100 litrov vode. Z istimi pripravki zatiramo na obeh vrstah tudi jablanin rak. KošCičasto sadno drevje Na marelicah in mandljih zatiramo luknjičavost ter škrlup z že navedenimi bakrenimi sredstvi in v istih odmerkih, za moni-lijo (sadno gnilobo) pa s Fenori-molom (Rubigan), Ezokonazo-lom (Anvil, Actan) in ostalimi organskimi fungicidi, s katerimi zatiramo oidij na trti. Breskve in nektarinke škropimo proti kodravosti, luknjičavo- sti in breskvinemu skrlupu. Tudi za ti sadni sorti lahko uporabljamo omenjene in druge bakrene pripravke, ki pa lahko povzročijo ožige, če je les slabo dozorel. Zato dajemo prednost organskim fungicidom kot so Ziram (Mezene, 0,6 kg, Ziramit 0,5 kg), Thiram (TMTD 50 - 0,25 kg), Captafol (Orthodifolatan 0,25 kg), Ditianon (Delan 0,25 kg) idr. Na slivah in CeSpljah se pojavljata luknjičavost in rožica-vost Češpelj. Tudi ti dve glivični obolenji uspešno zatiramo z istimi sredstvi in v istih dozah, kot smo jih navedli za zatiranje bolezni na breskvah. Isto velja tudi za Češnje in višnje, ki jih škropimo proti luknjičavosti. Vrtnice Vrtnice škropimo proti dvem glivicam, ki sta na tej okrasni raslim pogosto prisotni in sicer Stebelni ožig in trohnoba. Proti obema so uspešna bakrena sredstva. Zelenjadnice Vlažno in toplo vreme seveda ustvarja ugodne pogoje tudi za glivične napade na zelenjadni-cah. Pri zatiranju teh bolezni pa bodimo zelo previdni, ker gre v nekaterih primerih za kulture ki imajo zelo kratek razvojni ciklus, ali jih obiramo v kratkih Časovnih presledkih (radie, špinača ipd.) Zato bodimo izredno pazljivi pri izbiri sredstva in strogo upoštevajmo varnostno dobo pripravkov. Predvsem pa skušajmo preprečiti širjenje bolezni zelenjadnic s preventivnimi ukrepi (kolobarjenje in razkuževanje semena). Solatnice Endivja, radie, motovilec. Medtem ko radie in motovilec nimata nevarnih bolezni in ju zato praviloma ne škropimo, se na endivji pojavlja Črna listna pegavost in povzroča listno gnilobo ter redkeje rjo, ki prizadene liste (suSenje). Za zatiranje teh bolezni ne poznamo uspešnega sredstva, zelo koristno pa je kolobarjenje. Prstnice Korenje, peteršilj, zelena. Najbolj razširjena bolezen korenja je Črna listna pegavost, ki pa v tem obdobju navadno ne napada. Zatiramo jo z bakrenimi sredstvi. Na petršilju se ne pojavljajo bo- lezni, izjema utegne biti le listna pegavost. Zeleno najpogosteje napadata listna pegavost in rja. obe uspešno zatiramo z bakrenimi sredstvi ali z dithanom. Kapusnice GvetaCa, zelje, ohrovt. Kapusnice, predvsem pa zelje, napadajo Številni škodljivci: kapusov belin, Cigar gosenica objeda zelje do reber, zeljni molj in razni bolhaci. NajveC škode pa lahko naredijo zeljne muhe, ki objedajo korenine. Osrčje zelja in ohrovta lahko uniči zeljna hrsi-ca. Te škodljivce uspešno zatiramo z želodčnimi kontaktnimi sredstvi kot je naprimer Fosdrin. SpinaCnice Špinačo napada' vec glivičnih bolezni (peronospora, ožig), a jih navadno ne zatiramo, ker je razvojna doba prekratka. Sejati jo moramo dovolj redko, bolne rastline moramo odstraniti in priporočljivo je pravilno kolobariti. Blitvo najpogosteje napadata pegavost ter rja, ki ju uspeSno zatiramo z bakrenimi sredstvi ali dithanom. dr. Mario Gregorič NOVICE Telit (ob 20.30) proti Riminiju Benetton zmagal v Vareseju TRST - Drevišnjo domačo tekmo košarkarske Al lige proti Pepsiju iz Riminija bo tržaški Telit odigral šele zvečer, s pričetkom ob 20.30, ker bo tekma v neposrednem prenosu tudi po Raievem satelitskem programu. Tržačani nujno potrebujejo zmago, saj je Rimini neposredni tekmec v boju za obstanek. Prvič se bo v novi sezoni tržaškim gledalcem predstavil Srdjan Jovanovič, ki bo igral, dokler ne bo popolnoma okreval Nello Laezza. Predvidoma se bo to zgodilo februarja meseca. Za Rimini nastopa tudi Slovenec Marko Tušek. Oba trenerja imata nekaj težav s postavo. Pri telitu je pod vprašajem nastop branilca Bulla-re, pri gostih pa Righettija. V včerajšnji vnaprej igrani tekmi je medtem Benetton v gosteh z 71:62 (34:35) premagal Roostersa Varese. Za goste sta Pittis in Ed-ney dosegla 14 točk, Marconato 11, Nicola 10, za gostitelje pa Sekunda 18, Pozzecco 17, Meneghin pa 8. Luna Rossa nepremagljiva AUCKLAND - V prvi regati drugega kroga kvalifikacij za nastop na Ameriškem pokalu v jadranju je italijanska jadrnica Luna Rossa po pričakovanjih premagala švicarsko Fast 2000. Posadka krmarja Francesca De Anglesia je tekmecem zadala 2 minuti 19 sekund zaostanka. Luna Rossa je s 14 točkami še naprej na vrhu lestvice, sledita pa ameriški jadrnici America One (Paul Cayard) in Young America (Ed Baird) z 12 točkami. V tem krogu podeljujejo za vsako zmago Štiri točke. Naslednji nasprotnik italijanskega konzorcija Prada bo japonski Nippon Challenge (Peter Gilmour), ki je regatno polje včeraj pokril v najmanjšem času in ameriški Abracadabri zadal 3.29 sekunde zaostanka. Poraz »azzurr« proti Japonski SAPPORO - Italijanske odbojkarice so v tekmi za svetovni pokal s 3:2 klonile pred Japonsko. Ta poraz »az-zurram« onemogoča, da bi se že tu neposredno uvrstile na olimpijske igre v Sydneyju. Preostajata jim Se dve možnosti: zmaga januarja prihodnjega leta na turnirju v Bremnu (Nemčija) ah uvrstitev med prve tri na medcelinskem pokalu, spomladi prihodnjega leta na Japonskem. Izidi: Južna Koreja - ZDA 3:2 (-16,13, 21, -24,16), Rusija - Argentina 3:1 (12,19, -31,14), Japonska - Italija 3:2 (-18, 16, 23, -21, 11), Brazilija - Kitajska 3:1 (-23, 16, 22, 23), Peru - Tunizija 3:0 (17,11,15), Kuba - Hrvaška 3:1 (20,19, -21, 26) Vrstni red: Kuba in Rusija 8, Brazilija, Južna Koreja in Japonska 7, Kitajska in Hrvaška 6, ZDA, Peru in Italija 5, Aigentina in Tunizija 4. Britanec Burns v vodstvu PERTH - Po drugi etapi relija po Avstraliji, predzadnje letošnje preizkušnje za svetovno prvenstvo, vodi voznik subaruja Britanec Richard Burns. Drugouvrščeni Spanec Carlos Sainz v toyoti corolh zaostaja štiri sekunde, tretjeuvrščeni Finec Tommi Maekinnen, voznik Mitsubisliija, pa že dve minuti in 40 sekund. Škot Colin McRae je odstopil. S svojim fordom focusom je treščil v drevo, k sreči pa sta jo pilot in njegov sopotnik odnesla z manjšimi praskami. Finale lige prvakov bo 24. maja v Parizu STOCKHOLM - Finalno srečanje letošnje nogometne lige prvakov bo 24. maja prihodnje leto na stadionu Stade de France v St. Denisu pri Parizu. Finale pokala evropske nogometne zveze (UEFA) bo 17. maja v Koebenhavnu. Na stadionu Stade de France je bilo odigrano tudi finale svetovnega prvenstva leta 1998. Poraz Sežančanov SEŽANA - Kraškemu Zidarju v 1. slovenski košarkarski figi ne gre in ne gre. Sinoči so doma z 90:74 (39:35) izgubili tudi proti Rogli. Jan Budin je za Sežance dosegel 16 točk. Ostali izidi: Union Olimpija - Slovan 74:37, Domžale - Zagorje 89:73, Savinjski Hopis - Maribor 84:62, Loka Kava - Krka 69:78, Triglav - Pivovarna Laško 75:79; vrstni red: Union Olimpija 18, Laško in Krka 16, Triglav 12, Slovan 10, SAvinjski Hopsi, ZM Maribor in Zagorje 8, Helios 6, Rogla 4, Loka Kava 2, Kraški zidar 0. Nesterovičeva ekipa izgubila v Tokiu TOKIO - Ekipa Sacramento Kings je v severnoameriški košarkarski ligi NBA v Toldju premagala Minnesoto Timbenvolves s 100:95. V poraženi vrsti je v prvi tekmi nove sezone nastopil tudi center slovenske reprezentance Rašo Nesterovič in z metom 3:8 dosegel Sest točk in imel sedem skokov. NBA že peto sezono pripravlja nekaj uvodnih tekem na Japonskem, ekipi pa se bosta v japonski prestolnici vnovič pomerili danes. Med zmagovalci je Srb Predrag Stojakovič dosegel 11 točk), uspešen pa je bil tudi Vlade Divac (13 točk, 10 skokov in tri podaje). Štiri ekipe so po treh tekmah nove sezone Se brez poraza: Boston, Portland, New York in San Antonio. Izidi: Boston - Charlotte 103:100, New Jersey -Toronto 92:112, Orlando - Cleveland 99:104, Houston - San Antonio 85:95, Detroit - New York 91:103, Chicago - Miami 87:105, Portland - Denver 95:83, Sacramento - Minnesota 100:95, Los Angels Clippers - Philadelphia 91:81. NOGOMET / VČERAJ V ITALIJANSKI A LIGI ROKOMET Presenečenje v Perugii V Cagliariju neodločeno Bari nepričakovano premagal Perugio - Cagliari igral proti Fiorentini z 1:1 - Udinese pri nevarnem Lecceju Tržaški Genertel zmagal brez težav V gosteh boljši od Coversana RIM - V včerajšnji po-polanski anticipirani tekmi italijanske nogometne A lige v Perugii je Bari presenetljivo premagal domačo ekipo. Poraz domačinov ni bil zaslužen. Perugia je namreč napda-lac skozi vse srečanje in tudi ko je sotala z desetimi nogometaši na igrišču, ker je bil Materazzi izključen. Gostje so izkoristili dve grobi napaki domače obrambe in tako osvojili predragoceno zmago v boju za obstanek v ligi. Bivši Milanov nogometaš Ba je sicer v 30. minuti zmanjšal zaostanek na 1:2, gostiteljem pa ni uspelo nato stanje izenačiti, čeprav so do konca oblegali Mancinijeva vrata. Tudi sodnik ni bil ravn o naklonjen domačinom, saj je spregledal vsaj dve enajstmetrovki. Obe ekipi sta proti koncu tekme imeli nekaj ugodnih priložnosti za zmago, napadalci obeh ekip pa so bili neprisebni. Sinoči pa sta se v Cagliariju domače moštvo in Fiorentina razšla pri neodločenem izidu. Že v 12. minuti je za goste povedel Di Livio (na sliki) , nato pa so gostitelji prejeli pobudo v svoje roke in so tudi ustvarili več priložnosti za gol, ki pa jih niso znali izkoristiti. Domačini so naposled stanje izenačili po zelo sporni enajstmetrovki. Danes bodo igrali ostala srečanja. Videmčani bodo gostovali v Lecceju, kjer jih čaka hud boj za točke. Po kvalifikaciji.v nadaljnji del v pokalu UEFA morajo sedaj Videmčani vložiti vse sile v prvenstvene boje, da bi se tudi le- tos potegovali za pokal UEFA. Osrednja tekma tega kola bo zvečer, ko se bosta v mestnem derbiju spoprijela Torino in Ju-ventus. Favoriziran za zmago je sicer drugouvrščeni Juventus, toda tudi Torino bi lahko ugodno presenetil. VČERAJŠNJI TEKMI Perugia - Bari 1:2 (0:1) STRELCI: Andersson v 43. min., d.p.: Masinga v 14. inBav 30. min. PERUGIA (3-5-2): Maz-zantini 6, Ripa 5.5 (1' dp Campolo 6), Calori 6, Materazzi 5, Ba 6, Olive (13' Sussi 5), Bisoli 6, Rapajč 6.5, Milanese 6, Melli 5, Amoruso 5. BARI (1-3-4-2): Mancini 7.5, De Rosa 6, Inno-centi 6, Neqrouz 7, Del Grosso 6.5, Collauto 6 (20' dp Giorgetti), Andersson 7, Perrotta 5.5 (11' dp Ferrari), Marcolini 6 (31' dp Markič), Osmanovski 6, Masinga 6. SODNIK: Pellegrino iz Barcellone 5. RDEČI KARTON: Materazzi. RUMENI KARTONI: De Rosa, Ripa in Rapajč. GLEDALCEV: 10.000. Cagliari - Fiorentina 1:1 (0:1) STRELCA: Di Livio v 12. min., Mboma iz enajstmetrovke v 9. min. d.p. CAGLIARI (3-5-2): Scarpi 6, 5, Villa 5, 5, Grassadonia 5, 5 (41' dp Zebina), Lopez 6, Ametra-no 6 (14' dp Diliso 5, 5), Berretta 5, 5, 0‘Neill 7, De Patre 6 (35' dp Cavezzi), Macellari 6, 5, Mayele 6, M‘Boma 6. FIORENTINA (3-4-1-2): Toldo 6, 5, Repka 5, 5, Fi-ricano 6, Pierini 6 (37' dp Adani), Bressan 5, 5, Di Livio 7, Okon 5, 5 (26’ dp Rossitto), Heinrich 5, 5, Rui Costa 6, Battistuta 6 (47' dp Taddei), Balbo 6. SODNIK: Borriello iz Mantove 6. RUMENI KARTONI: Macellari, Repka, Bressan, De Patre, Di Livio in Rui Costa. GLEDALCEV:18.000. Vrstni red: Lazio 18, Juventus 17, Inter in Milan 14, Roma in Perugia 13, Parma in Udinese 12, Bari, Torino, Bologna in Fiorentina 10, Reggina 9, Lec-ce in Verona 8, Piacenza 6, Cagliari in Venezia 5. Današnji spored (15.00): Bologna - Inter, Lazio - Verona, Lecce -Udinese, Milan - Venezia, Piacenza - Parma, Reggina - Roma, Torino - Juventus (20.30). Triestina v Giorgioneju po zmago Nogometaši Triestine bodo danes v C2 ligi gostovali pri Giorgioneju, ki je na predzadnjem mestu s 5 točkami (Triestina jih ima 15). Za ekipo, ki meri na napredovanje, je zmaga danes skoraj imperativ, še posebej, če pomislimo, da ima tržaški klub za sabo že nekaj spodrsljajev. V ekipo se vrača lider Cri-niti, trener Costantini (nekdaj pri Giorgioneju) pa ima nekaj težav z obrambno vrsto zaradi diskvalifikacij in poškodb. Conversano - Genertel 21:29 (10:14) CONVERSANO - V na-daljevanju italijanske rokometne Al lige je včeraj tržaški Genertel končno zaigral, kot zna, in povsem zasluženo premagal Conversano. Po začetku, ki ni obetal nič dobrega (3:3) so Tržačani le vsilili gostiteljem svoj tempo igre in povedli za 4 gole (12:8). To prednost so do konca polčasa ohranili in jo v nadaljevanju še povečali najprej na 6 (16:22) in nato na 8 golov (27:19. Že tedaj je bilo tekme dejansko konec. Vsa tržaška ekipa je torkat igrala dobro, najboljši strelec pa je spet bil Kalandadze, ki je dosegel 8 zadetkov. Sedem golov je dal Pirianu po 4 pa Fu-sina in Tarafino. Liga prvakov: Celjani suvereno Celje Pivovarna Laško -AlpiPrato 37:22 (18:5) CELJE - Celjski rokometaši nadaljujejo zmagovito pot v skupini B lige prvakov. Po zmagi na gostovanju pri poljski ekipi Iskra Lider Market pred tednom dni so včeraj v dvorani Golovec prepričljivo in brez večjih težav premagali še drugega tekmeca - italijanskega prvaka Alpi Prato. Celjani so že po uvodnih minutah povsem zago-spodarili na celjskem parketu in si priigrali visoko prednost (6:1) ter sklenili polčas s 13 goli razlike. V drugem delu je dal Hasanefendič priložnost vsem igralcem in pri tem tudi nekoliko eksperimentiral, vendar to ni bistveno vplivalo na potek igre. RUGBI / SVETOVNI POKAL ODBOJKA / V Al LIGI V finalu Avstralija premagala Francijo CARDIFF - V finalu svetovnega pokala v rugbiju v Cardiffu je Avstralija premagala Francijo s 35:12 (12:6). Za Avstralijo je to že druga zmaga po letu 1991, ko je v Tvvick-nehamu premagala Anglijo. Pred angleško kraljico Elizabeto, princesinjo Ano, pre-mierom Blairom, njegovim francoskim kolegom Jospin, francoskim predsednikom Chiracom in prepolnim stadionom v Cardiffu so Avstralci slavili zmago povsem zasluzeno. V izenačeni igri so bili stalno v vodstvu, čeprav sta obe moštvi dosegali točke izključno po prostih strelih. Sele v 25. in zadnji minuti drugega polčasa so Avstralci dvakrat prebili francosko obrambo (Trme in Finegan) in položih žogo v nasprotnikov prostor za zadetek, s tem pa še bolj upravičih svojo zmago, ki so jo sicer dosegli predvsem zahvaljujoič se čvrsti obrambi, ki je onesposobila vse akcije Francozov. Matej Černič zablestel v Parmi Zdaj reprezentanca na Japonskem FERRARA - Odbojkarji v Al ligi so pred odhodom na svetovni pokal na Japonsko že v petek odigrali tekme 7. kola. V najpomembnejših tekmah kola je rimski Piaggio zmagal v Palermu, Sisley pa v Ma-cerati. Del Monte iz Ferrare, za katerega igra tu-do slovenski odbojkar Matej Černič, je na gostovanju v Modeni po vodstvu z 2:0 izgubil s 3:2 in se moral zadovoljiti s točko. Goriški odbojkar, ki je do 5. kola igral kot libero, je na tej tekmi polno zablestel kot krilni tolkač. Tekmo je sicer začel na klopi, vendar je že v prvem setu zamenjal ruskega reprezentanta Siskina, odločilno prispeval k boljšemu sprejemu svojega moštva, istočasno pa je dosegel kar 15 točk. Boljši od nnjega je bil pri Ferrari le Se Wij-smans (29, prav toliko točk kot Černič pa je dosegel Cerednik. Izidi 7. kola: Iveco Palermo - Piaggio Rim 1:3 e23:25, 25:23, 22:25, 15:25), Brescialat Monti-chiari - Alpitour Cuneo 2:3 (19:25, 23:25, 25:18, 25:20, 8:15), Maxicono Parma - Del Monte Ferrara 3:2 (23:25, 27:29, 25:18, 25:13, 15:12), Lu-be Macerata - Sisley Tre-viso 1:3 (23:25, 25:22, 22:25, 21:25), Časa Mo-dena - Valleverde Ra-venna 3:2 (25:17, 21:25, 22:25, 25:20, 17:15), Zeta Line Padova - Cosmo-gas Forli 3:0 (25:23, 25:23, 27:25). Vrstni red: Piaggio 20, Časa Mondea 16, Alpitour 15, Lube in Sisaley 14, Maxicono 12, Iveco 9, Brescialčat 8, Zeta Line 87, Valleverde 6, Del Monte 4, Cosmogas 1. KOŠARKA / SINOČI V C LIGI Jadranovci so ostali praznih rok V Tržiču izgubili proti solidnemu Alloysu Christian Slavec dosegel kar 6 trojk Alloys Italia Tržič - Jadran Nuova Kreditna 87:73 (36:33) ALLOVS: Križman 25 (7:8 prosti meti, 3:3 met za dve, 4:7 met za tri), Gennaro (-, 0:1, -), Luppino 12 (4:4, 1:1, 2:2), Cestaro 14 (4:6, 5:5, 0:3), Ro-signano 11 (3:4, 4:6, -), Calzolari 2 (-, 1:1, -), Cisilin 7 (2.2, 1:4, 1:2), Sansa 13 (5:8, 4:9,'), Franceschi 3 (1:2,1:1, -), Blasutti nm.v., trener Sera. SON 11. 3T: Križman 4, Luppino 2, Cisilin 1. 3T: Križman 4, Luppino 2, Franceschi 1. JADRAN NUOVA KREDITNA: Oberdan 14 (2:2, 6:12, 0:1), Valente, Slavec 23 (1:2, 2:5, 6:8), Hmeljak 4 (-, 2:4, -), Semec (-, 0:1, -), Budin 2 (-, 1:1, -), Crisafulli 21 (-, 6:9, 3:8), Samec 9 (-, 3:9, 1:3), Kocijančič n.v., Paoletic n.v., trener Brumen. SON 26. PON: Oberdan (39), Hmeljak (40), Samec (40). 3T: Slavec 6, Crisafulli 3. SODNIKA: Baseggio in Montecuol- 10 (oba Treviso). TRŽIČ - Proti solidni tržiski ekipi Alloysa je bilo jadranovcem usodnih prvih deset minut drugega polčasa, ko so si gostitelji priigrali 14 točk prednosti, s katerimi so na koncu tudi zmagali. V prvem polčasu so naši fantje dobro igrali in zlasti se je izkazal Christian Slavec, ki je v prvem delu tekme dosegel kar 4 trojke, tako da so jadranovci v 15. min. povedli za dve točki (28:26). V začetku drugega polčasa so si domačini predvsem z razigranim Križmanom priigrali zanesljivo prednost (59:45), ki so jo nato, kljub boljši igri Brumnovih varovancev, tudi ohranili do konca srečanja. Naj omenimo, da v Jadranovih vrstah ni igral mladi Denis Doglia zaradi poškodbe kolena. Od posameznikov bi pri domačinih pohvalili Križmana, ki je bil s 25 točkami najboljši strelec tekme, in Cestara, pri gostih pa sta se izkazala Slavec in Crisafulli. V soboto Čaka jadranovce domača tekma proti Montebelluni. (Kaf) ODBOJKA / MOŠKA B2 LIGA Repen še »začaran« Mirna Eurospin tudi proti Monseliceju ni pokazala vsega Mirna Eurospin - TMB MonseBce 0:3 (17:25 23:25, 21:25) MIMA EUROSPIN: Božic 11, Celledoni 9, Cola 12, Co-lautti 2, DrasiC, Mikolj, Peterlin (libero), Princi 2, Riolino 12, Sgubin. Zgleda, da letos slogašem bolj ležijo tuja igrišča, saj so se na dosedanjih gostovanjih bolje odrezali kot doma. Sinočnja tekma se je končala po samih treh setih, čeprav je bilo srečanje v 2. in 3. setu dokaj izenačeno. Takoj pa moramo poudariti, da je Monselice zares učinkovita ekipa, ki jo odlikujeta predvsem zelo oster napad in učinkovit blok. Prav v tem elementu pa so bili slogaši premalo učinkoviti, tudi po zaslugi odličnega nasprotnikovega po-dajaca Meneghinu (še pred dvema letoma je s Petrarco iz Padove nastopal v A-l ligi), ki je svoje tolkace tako zalagal, da so bili velikokrat pred enojnim blokom, ki so ga zlahka ukanili. Napad Mirne Eurospina pa je bil preveč predvidljiv, Zal pa so igralci zgrežili tudi preveč servisov, še zlasti ob dejstvu, da jih niso forsirali, negotovi pa bili tudi v obrambi. Zlasti tega si trener Peterlin ne zna razložiti: »Nad delom na treningih se ne morem pritoževati, na tekmah pa še ne znajo iztisniti iz sebe vsega, Cesar so zmožni. Verjetno gre tu za mentaliteto in sploh pristop do neprimerno zahtevnejše lige od tiste, ki so je bili navajeni v lanski sezoni. Prepričan sem, da bodo rezultati prišli, ko bo ta psihološka blokada mimo. Vsekakor ne smemo pozabiti, da smo danas igrali proti ekipi, ki po besedah trenerja računa na uvrstitev v play-off. (INKA) ODBOJKA / ŽENSKA B2 LIGA Poraz okrnjene Nuove kreditne pri Brescii Dober nastop Jasne Kalc Orceana - Nuova kreditna 3:0 (25:18, 25:14, 25:14) NUOVA KREDITNA: Coretti 6, Pertot 2, Vincenzi 5, Furlan 5, Kalc 5, Prestifilippo 1, Piccoli 1, Crissani 0. Žagar (libero). Slogašice so se v Orceano pri Brescii podale brez dveh standardnih igralk. Krilno tolkačico Sricchio je v Trstu zadržala služba, korektorica Nicole Mamillo pa se tako oo-daljenega gostovanje preprosto ni hotela udeležiti. Nadomestili sta ju mladinki Martina Coretti in Jasna Kalc, ki je na Članski ravni sploh stopila prvič na igrišče po vec kot enem letu in se dokaj dobro odrezala. Proti objektivno močnejšemu nasprotniku so se slogašice borile po svojih moCeh in trener Drasič je bil z nastopom pomlajene šesterke zadovoljen. Orceana zaseda na lestvici 2. mesto. Za slogašice je bila premočna, vendar pa je v ekipi blestela samo močna Contijeva in igro gostiteljic so označevale tudi napake, ki pa jih slogašice niso mogle vedno izkoristiti. Za nameček se je že v prvem setu pri (še odprtem) rezultatu 19:15 poškodovala gleženj Pertoto-va, ki je sicer proti koncu drugega seta spet stopila na igrišCe, vendar njen doprinos ni mogel biti več maksimalen. KOŠARKA / V C2 IN D LIGI ODBOJKA / DEŽELNA PRVENSTVA Važen uspeh borovcev Derbi dobili cicibonaši Premagali so Brežane - Kontovelci zmagali v Miljah Med tretjeligaši tokrat prepričljivo samo moška vrsta Vala Imsa Slab dan naših šesteric le še tesni zmagi Siderimpesa in Našega praporja C2 LIGA Bor Radenska - Porcia 69:62 (35:33) BOR: Grbec 17 (11:12, 3:5, 0:3), Simonič 12 (-, 3:5, 2:6), Perčič 4 (2:2,1:4), Velinsky, Stokelj 2 (2:4, -, -), Pettirosso, Tomšič 14 (-, 4:6, 2:6), Rasman 8 (6:8, 1:1, -), Rustja 12 (4:7, 4:4, 0:4), Krčahc n.v., trener Martini. PM 25:33, 3T: Simonič 2, Tomšič 2. SON: 22. PON Rustja (39). Borovci so obetavno začeli (8:0), toda gostje so takoj reagirali in tako se je skozi ves prvi polčas bil oster boj, ki se je končal s tesno prednostjo naših za dve točki. V dragem delu so gostje držali korak z našimi predvsem po zaslugi odličnega Zanettija, ki je bil s 26 točkami tudi najbojsi strelec tekme. Nato so borovci ubrali agresivno consko obrambo, priigrali so si 6 točk prednosti in to razliko ohraniti do konca srečanja. Od posameznikov bi tokrat omenili Rustjo in Grbca ter lep doprrinos izkušenih Ra-smana in kapetana Perčiča. Borovci bodo že v sredo spet zaposleni v tej ligi, ko bodo gostovali v Gradišču. (N.S.) D LIGA Ocibona - Breg Graphart 66:59 (28:35) CICIBONA: Bajc 2 (-, 1:2, -), Persi 11 (3:3, 4:6, -), Smilovich 8 (8:8, 0:1,0:4), Mura 2 (-, 1:1, -), Battilana 13 (2:2, 4:9,1:1), Stokelj 5 (-, 1:4, 1:1), Jankovič 1 (1:2, 0:2, -), Križmančič 5 (1:4, 2:10, -), Coretti 6 {-, 3:7, -), Carbonara 13 (8:11, 1:7,1:5), trener Vascotto. SON 26. 3T: Battilana 1, Carbonara 1, Stokelj 1. BREG: Filipčič 3 (1:5, 1:4, 0:1), Susani 9 (3:4, 3:7, 0:2), Gobbo 8 (4:6, 2:4, -), Berdon 4 (-, 2:2, 0:1), Bandi 8 (-, 4:7, -), Barini 11 (4:4, 2:6, 1:4), Schiulaz 5 (3:4, 1:1, 0:2), S. Zuppin 11 (3:4,1:5, 2:3), Zeriali n.v, Sancin n.v., trenerja Colombo in Salvi. SON 21. PON: Filipčič in Susani. 3T: Zuppin 2, Barini 1. Bil je to pravi derbi med enakovrednima ekipama, ki ga je naposled dobila Cicibona, ki je bila v končnih minutah prisebnejša od Brežanov. Tekma se je zelo dobro začela za gostitelje, ki so že v 5. minuti povedli kar s 17:2. Brežani so bili v teh minutah kot »zaspani«. Po tako visokem zaostanku so se vendarle »prebudili« ter z učinkovito in požrtvovalno igro nadoknadili ves zaostanek in v 15. minuti stanje celo izenačiti na 25:25. V zadnjih minutah polčasa so si gostje prislužili prednost 7 točk Brežani so tudi v dragem polčasu voditi vse do 11. minute, ko so se jim cicibonaši nevarno približati na 3 točke (47:50). Odtlej se je bil pravi boj za vsako žogo. Ko sta morala zaradi petih osebnih napak zapustiti igrišče Susani in Fi- lipčič, si je Cicibona priigrala rahlo prednost, ki jo je nato še povečala. Gostje so skušali nadoknaditi zaostanek s sitematičnimi osebnimi napakami, cicibonaši pa so biti zelo točni pri izvajanju prostih metov in so tako tudi zmagati. Intermuggia - Kontovel Nordest 60:62 (38:29) KONTOVEL: Emili, Spadoni 10 (2:2, 1:3, 2:3), Guštin (-, 0:1, 0:1), Turk (-, 0:3, -), Križman 14 (-, 4:9, 2:3), Gregori, B. Starc 12 (4:6, 4:7, -), Čeme 16 (2:2, 7.8, -), Danieli 2 (-, 1:2, -), Godnič 8 (2:4,3:4, -), trener C. Starc. SON 18. PON: Križman (40). 3T: Križman 2, Spadoni 2. Po dobrem začetku (17:11) so Kontovelci močno popustili in dopustili gostiteljem, da so si ob polčasu priigrati kar lepo prednost 9 točk. Naši košarkrji so v drugem polčasu lepo reagirali in s čvrsto obrambo onemogočili napade domačinov (v drugem delu so dosegli le 22 točk). Gostitelji so se v zadnjih potezah nevarno približati Kontovelcem, ki so pa napsoled le ohraniti mirne živce in s točnim izajvanjem prostih metoh tudi tesno zmagati. Za to pomembno zmago je treba pohvaliti vso Kontovelovo ekipo, od posameznikov pa bi omeniti Černeta, ki je ob običanjem doprinosu v obrambi, dosegel tudi 16 točk v napadu. (B.S.) Barcolana - Dom Mark 80:63 (45:27) DOM: Visintin 6 (-, 3:5 met za dve, -), Am-brosi 13 (-, 4:5,1:1), Cej 15 (2:2, 4:6,1:2), Franco 10 (4:7,3:11,'-), Faganel 9 (4:6,1:3,1:3), Covi 5 (2:2, 0:1,1:3), Garra, Cuzzuccoli, Kristančič 5 (-, 1:3,1:2), Baisero, trener Leban. PON: Franco; SON: 22. Po treh zaporednih zmagah so domovci klonili v gosteh pred objektivno močnejši ekipi Barcolane, ki je tako potrdila vlogo glavnega favorita lige. Domačini so od samega začetka zaigrati odločno, gostje pa so se enakovredno boriti le do 10. minute, ko je bil rezultat 17:14. V nadaljevanju polčasa so domovci neverjetno popustiti in z brezglavo igro izgubljali žoge kar na svoji polovici igrišča. Izkušeni nasprotniki so to seveda spretno izkoristili in z delnim izidom 21:4 dosegli odločilno prednost. V dragem delu so »belo-rdeči« sicer reagirali in z 11 zaporednimi točkami Geja tudi zmanjšati zao-stenk na -10. To je bilo vse, kar so zmogli, saj so igralci Barcolane ponovno potisniti na plin in ob koncu zasluženo visoko slaviti. Tokrat so naši vse preveč nezbralo zaigrati in pekoč poraz je logična posledica takega pristopa, saj mora mlada in neizkušena ekipa, kot je Domova, igrati vedno s polno paro, da se izogne takim neprijetnim presenečenjem. (L.S.) MOŠKA C LIGA Val Imsa - Mossa 3:0 (25:8, 25:22, 25:17) VAL: Florenin 11, Radetti 11, Cemic 7, Mucci 2, Orel 11, Graunar 6, Devetak 2, brisco, Makuc 0, Figelj 0, Poletto (libero). Valovci so dosegli lahko in pričakovano zmago. Začeli so maksimalno zbrano, servis je bil zelo oster, gostje pa so bili brez moči in niso sami dosegli niti ene točke, saj so vseh osem dosegli po napaka Vala. V drugem setu je med gostitelji upadla zbranost, vendar so že po vodstvu Mosse 10:8 prevzeli niti igre v svoje roke. V zadnjem setu je trener Jerončič poslal na igrišče tudi Devetaka in rezervenga podajana Makuca, razmerje moči pa je ostalo nespremenjeno. 01ympia Agraria Terpin - City Store Reana 2:3 (22:25, 25:22, 17:25, 25:18, 9:15) OLVMPIA: Simon Terpin 20, Janez Terpin 15, Maraž 8, Domi 11, Pintar 3, Saša Hlede 0, Komjanc 4, Jurij Hlede (libero), Guzzon. 01ympia je sinoči pričakovala prvo zmago, vendar ni izpolnila pričakovanj in zasluženo izgubila, saj ni pokazala tega kar zna, odsotnost poškodovanega Borisa Sfiligoja pa ne more biti opravičilo za poraz. »Igrali smo kot proti Valu. Servis je bil premalo agresiven, sprejem slab, veliko napak pa smo naredili tudi v napadu,« je povedal trener Klokočovnik, ki ni skrival razočaranja. Gostje niso pokazali nič posebnega, njihova moč pa je bila v tem, da so manj grešili. H Pozzo - Soča Unitenco 3:2 (22:25, 22:25,25:23,27:25,15:11) SOČA: Feri 40, Petejan 6, Jelen 6, Battisti 2, Mitja Černič 6, Tomšič 3, Marko Cemic 5, Brisco 1, Braini, Andrej Cemic, Mucci (libero). »Same sebe smo premagali«, je bil razočaran po tekmi trener sočanov Vojko Jakopič. Igralci Unitecna so prepircljivo dobila prva dva seta, v adaljevanju pa so naredili preveč napak in nasprotniku poceni podarili dve točki. Se posebej slabo je delovala obramba, slab pa je bil tudi servis. V tretjem setu je Soča že krepko zaostajala, vendar' ji je uspelo povesti 23:22, takoj zatem pa si je v protinapadu zapravila 24. točko, kar je bilo potem usodno. Podobno je bilo tudi v 4. setu, ko je pri vodstvu 25:24 Sočin servis končal svojo pot v outu. ZENSKA C LIGA Val Siderimpes - II Pozzo 3:2 (25:21, 23:25,23:25,25:19,15:9) VAL SIDERIMPES: Monica Tomasin 16, Michela Tomasin 15, Ambrosi 10, Paola Uršič 21, Zuccarino 5, Visintin 1, Safronova 9, Zancarli 0, Humar, Danie-lis, Tomšič. Prvič letos valovke niso osvojile celotnega izkupička, vendar globalno vzeto končni rezultat nikakor ni bil negativen. II Pozzo je v Sovodnjah pokazal dobro igro, zanj igra nekaj dobrih odbojkaric, ki vestno sledijo svojemu trenerju Plazotti v njegovem romanju od društva do društva (nekaj igralk je še iz nekdanjega državnega tretjeligaša Gemone), marsikomu bo še zagrenil življenje. Se dobro torej, da je valovkam uspelo obrniti rezultat V svojo korist, saj so že izgubljale z 2:1. Ker je zaradi gripe ves teden ležala v postelji igralka in trenerka Safronovo na začetku tekme ni igrala in se odločila za sistem z enim podajačem (Visintin). Prvi set so valovke gladko osvojil, potem pa se je zataknilo in gostje so izenačile. V 3. setu je pri vodstvu II Pozza 13:9 na igrišče stopila tudi Safronova. Val je izenačil 19:19, a set je vseeno splaval po vodi. V nadaljevanju so valovke uredile svoje vrste in zmagale. Na splošno je bilo tokrat v njihovi igri preveč napak (tudi 13 zgrešenih servisov), slabo pa je deloval tudi sprejem servisa. Ottica Cordenons - OIympia Kmečka banka 3:0 (25:15, 25:21,25:21) OLVMPIA: Bulfoni 0, Mirjam Cemic 0, vanja Cemic, Corsi 4, Ditta 5, Gruden 0, Lendaro 9, Princi 6, Trapuzzano (libero), Seculin. 01ympia tudi v tretjem kolu ni prišla do zmage. Vedelo se je, da bo gostovanje v Cordenonsu težko, žal pa naše igralke niso pokazale dovolj dobre igre, da bi lahko parirale močnim Furlankam, ki so bile v napadu res zelo nevarne. Igro 01ympie je ves čas pogojeval zelo slab sprejem servisa, še posebej velja to za prvi set, v katerem so takoj precej zaostale in se niso vec pobrale. V drugem setu so bile Goričanke stalno za petami Corde-nonsa, v tretjem so bile na začetku nekaj časa tudi v vodstvu, vendar je bilo nadaljevanje v obeh primerih neugodno. MOŠKA D LIGA Casarsa - Naš prapor 2:3 (10:25, 25:21,18:25,27:25,16:17) NAS PRAPOR: Boskin 11, Cevdek 15, Devetak 1, Faganel 19, Golob, Valentino Juretič 1, Korečič 13, Paulin (libero), Prinčič 8, Sfiligoj 0. Ce bi Nas prapor zaigral bolj zbrano, bi lahko mirno odnesel iz Casarse gladko zmago. Brici so dobro pričeli, vendar so v nadaljevanju močno pou-stili in tekma se je zelo zakomplicirala. V tretjem setu je goste z dobrimi napadi iz zagate rešil posebno Mario Korečič, vendar so Birci v četrtem setu spet zaigrali bolj bledo. V tie-breaku so bili stalno v vodstvu, na koncu pa so se pustili ujeti pri 14. točki, k sreči pa so bili le dovolj prisebni, da se niso pustili docela presenetiti. ZENSKA D LIGA Trivignano - Bor 3:2 (21:25, 26:24, 22:25,25:18) BOR: Visintin 3, Tanja Masten 1, Faimann 7, Lara Masten 12, Flego 7, Ažman 8, Miličevič 9, Maja Kosmina 1, Seppi 0, Martina Kosmina, Zadnik. Borovke so v Trivignanu doživele prvi poraz, mimo pa lahko zapišemo, da so si zapravile zmago, če vemo, da so osvojile prvi set, v dragem pa vodile že s 24:17, a jim je uspelo ta set izgubiti. V tretjem setu so si sicer opomogle in povedle z 2:1, nadaljevanje pa je bilo spet slabše. Plave so igrale v zelo težkih ambientalnih okoliščinah. Gasna publika je svojim borbenim igralkam dajala krila, igra borovk pa je bila preveč nihajoča. Torriana - Breg Alta Rubinetteria 3:0 (25:15, 25:16, 25:14) BREG: M. in S. Sancin, U. in M. Pettirosso, Sturman, Mauro, Cauter, Obad, Zeriali, Rodella, Laurica, Mingot. Brezanke so hjdi tretjič ostale praznih rok, po besedah trenerja Stefanuta pa so včeraj v Gradišču tudi odigrale doslej najslabšo tekmo, saj so naredile veliko neforsiranih napak in pošiljale na drugo stran mreže celo vrsto prelahkih žog. Torriana je pokazala zelo dobro in hitro igro v napadu, tako da Brezanke nikakor niso mogle zaustaviti napadov nasprotnic. Gostiteljice so bile verjetno ranljive v sprejemu, toda Bregov servis ni bil dovolj prodoren. Pri Bregu so odpovedale nekatere ključne igralke, na mreži pa se je še najbolje znašla Deborah Rodella. NAMIZNI TENIS / ŽENSKA A LIGA NOGOMET / PROMOCIJSKA LIGA Gladka zmaga Krasa Generali v Bocnu Krasovke niso Recoaru prepustile niti ene točke Jeleno Abaimova strlo odpr edine nosprotnikove tujke Proseško Primorje danes doma na vse ali nič, Zarja/Gaja v Čedadu Proseško ekipa mora nujno zmagati Recoaro Agostini - Kras Generali 0:5 Oberrauch - Abaimova 0:2 (3:21, 8:21), Antonian - Wang 0:2 (9:21, 9:21), Santifaller - Vanja Milic 0:2 (6:21, 11:21), Antonian - Abaimova 0:2 (20:22, 14:21), Oberrauch -Vanja Milic 0:2 (19:21, 8:21). Po pričakovanju je prva zgoniska ženska postava Kras Generali z lahkoto odpravila tekmeca 4. kroga v enotni prvi namiznoteniški ligi. Tekma se je odvijala v Bocnu sinoči in njen potek je bil kristalno jasen Se pred odhodom krasovk v Zgornje Poadižje. Razmerje moči nase ekipe v primerjavi z varovankami gospe Santifaller je jasno govorila v prid igralk Krasa Generali, ki si je letos zadal visok cilj, da se uvrsti po prvem delu prvenstva prav pod vrh, da bi potem posegal v borbo za državni naslov. Razvijmo sedaj projekcijo sinočnje tekme, ki je bila odigrana v najkrajšem možnem Času in to še toliko prej, ker istočasno potekata dve tekmi. Krasova Rusinja Jelena Abaimova je pokazala, da prihaja iz dobre šole ruskega trenerja Nosova. Nekdanjo mladinsko reprezentantko Haike Oberrauch je dobesedno zmlela. V prvem setu je nasprotnici dovolila le tri točke, v drugem pa jo je prav tako pustila pod deset. V jeziku nemiznote-niškega ponosa takšen rezultat skoraj velja za sramotnega, daje pa nam tudi sliko o tem, iz kako različnih ekip je po teritorialnem naCelu sestvljeno letošnje prvenstvo. Nekaj podobnega se je dogajalo v drugem ringu, kjer je najboljša tuja igralka prvenstva Krasova Kitajka VVang Xuelan delila lekcijo Recoarini tujki Almiri Antonian. Potem je pokazala mladostniško svežino in sodoben način igre Vanja Milic proti veteranki s svetovnih lestvic gospej Edit Santifaller. Najmočnejša igralka nasprotnic Armenka Antonian je hotela za vsako ceno rešiti ugled ekipe, pri kateri že vrsto let igra. V prvem se- tu je ves Cas vodila proti Abaimo-vi, ki pa je v odločilnih zadnjih udarcih osvojila set na 20:22. To je bila edina razburljiva točka sinočnjega srečanja. Kras Generali je domov odnesel celo torto, kajti tudi Vanji Milic v zadnje srečanje s Haike Oberrauch ni delalo nobenih preglavic. Šestindvajsetletna novinarka RAI v Bocnu pa bi za kroniko o porazu svoje ekipe lahko z mirno roko zapisala: »Krasovke so za nas odločno premočna ekipa«. V ženski A ligi je sinoči na domačem igrišču izgubila mlajša Krasova postava Kras Avalon. Potm ko je že vodila proti gostjam iz Trami-na s 3:1. Danes dopoldne so na sporedu tekme moške B-2 lige in doma dve tekmi Zenske C-l lige. (J.J.) Zenska A liga: Kras Avalon -Tramin BZ 3:1. Zenska B liga: Angera - Kras Ac-tiva Moška C-2 liga: CUS UD - Krbs 2:5. Primorje - Centro Sedia »Po visokem porazu, ki smo ga doživeli v prejšnjem kolu, moramo absolutno dokazati, da je bil to le trenutni spdorsljaj in moramo takoj reagirati. Tekma proti solidni ekipi Centro Sedia pa bo kot nalaSC, da pokažemo svoje pravo lice,« je pred današnjo pomembno tekmo na proseku dejal pomožni trener Primorja Marjan Ba-buder. »Centro Sedia nima izrazito dobrih posameznikov, vsi njeni nogometaši pa igrajo izredno zagrizeno in samozavestno. V svoji sredi pa imajo dobrega strelca, Štiridesetletnega Macuglio, ki je bil lani tudi najboljši strelec promocijske lige in je Se vedno zelo nevaren pred vrati. Sicer pa na tej tekmi moramo odločno startati na zmago, kajti nasprotno bi se Jan Pahor (Primorje) zares znašli v nevarnih vodah,« je Se dodal Babuder. Primorje bo danes igralo brez diskvalificiranega Barto-lija. SODNIK: Stefane Fachin iz TomeCa. Cividalese - Zarja/Gaja Čeprav je Cividalese doslej v 7 kolih osvojil le štiri točke (4 neodločeni izidi), je to ekipa, ki se je absoluno ne sme podcenjevati. Zato bo danes zarja/Gaja gotovo pred težko preizkušnjo, tudi zato ker bo igrala brez poškodovanega Bastiahuttija in diskvalificiranega Donaggia. Na sreCo se bosta v ekipo vrnila Leghissa in Martinuzzi. Trener nase združene ekipe Lenarduzzi si je ogledal nedeljsko tekmo Cividaleseja proti Costalungi in je bil kar prijetno presenečen nad igro te ekipe, ki si nikakor ne zasluzi spodnjega dela lestvice. Zato naša združena ekipa botovo ne bo pred lahko nalogo. Zmaga v prejšnjem kolu proti Poziani je vnesla v tabor nase združene ekipa samozavest, kar je seveda spodbudno pred današnjim nastopom v Čedadu. SODNIK: Andrea Bagna-riol iz Pordenona. domači šport NOGOMET / DANES V 1. AMATERSKI LIGI NOGOMET Danes Nedelja, 7. novembra 1999 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA V ospredju derbi Vesna - Sovodnje Doberdobska Mladost gosti zodnjeuvrščeni Portuale - Štandreško Juventina v Tržiču 14.30 na Proseku: Primorje - Centro sedia; 14.30 v Čedadu: Cividalese - Zarja/Gaja 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Doberdobu: Mladost - Portuale; 14.30 v Križu: Vesna - Sovodnje 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Domiu: Campanelle Prisco - Breg 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Žavljah: San Vito - Kras; 14.30 v Dolini: Breg B - Torre NARAŠČAJNIKI 10.30 v Trstu, Fanini: Ponziana - Primorje Tehtal; 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Piedimonte ZAČETNIKI 9.00 v Trstu, igrišče Campanell: Costalunga -Zarja/Gaja; 10.30 v Dolini: Breg - Esperia; 10.30 v LoCniku: Lucinico - Sovodnje KOŠARKA DRŽAVNI KADETI 15.00 v Cordenonsu: Ul. Avellaneda: Tecnole-gno - Kontovel La Nuova edile DEŽELNI KADETI 11.00 v Trstu, Addobati: Barcolana - Bor Friu-lexport; 11.30 v Repnu: Kontovel - Servolana NAMIZNI TENIS MOŠKA B2 LIGA 10.00 v Trentu: Cassa Rurale -Villazzano - Kras ZENSKA C1 LIGA 10.00 v Zgoniku: Kras A - Sarmeola in Kras B -Latisana KARATE 10. POKAL ZGONIK 10.00 in 16.00 v Zgoniku: prireja Shinkai klub Obvestila MLADINSKA ODSEKA SK DEVIN in SZ SLOGA priredita v nedeljo, 14. tm Martinovanje. Prijave in pojasnila sprejemata po telefonu Viktor (040-226283) in Luciano (040-208373) do petka, 12. novembra. SPDT MLADINSKI ODSEK organizira v nedeljo, 14. tm orenti-ring - o rentači jski tek. Zbirališče bo v Sli vnem pri nekdanji osnovni soli ob 9. uri. Prijave in informacije Maksi Kralj 040-575250 v večernih urah ali na ZSSDI 040-635627. SK BRDINA organizirh sejem rabljene smučarske opreme v domu Brdina na Opčinah. Urnik: danes, 7. novembra od 10. do 12. ure in od 15. do 20. ure. Vesna - Sovodnje V središču pozornosti naših nogometnih privržencev bo danes vsekakor derbi v Križu med domaCo Vesno in So-vodnjami. Medtem ko so v kriškem taboru po teh uvodnih sedmih kolih kar zadovoljni z učinkom ekipe, pa tega za sovodenjski tabor ne moremo trditi. Oktober je bil za Vesno zelo uspešen, tako da se je ekipa povzpela na 5. mesto lestvice, Sovodenjci pa se niso še povsem izvlekli iz krize in so s 6 točkami na 12. mestu razpredelnice. Kaj pa menijo v obeh taborih pred danšnjo tekmo? Miloš Tul, Vesnin trener: »Naj mi prijatelji iz Sovodenj ne zamerijo, ampak mi startamo na zmago. Sovodnje so pred kratkim zamenjale trenerja in verjetno Se niso dovolj uigrane, tako da moramo izkoristiti to priložnost. Mislim pa, da so Sovodenjci doslej igrali pod svojimi sposobnostmi in da Se niso pokazali vsega svojega potenciala, saj si po igralskem kadru ne zaslužijo tako skromnega položaja na lestvici. Sovodnje pa so ekipa vsega spoštovanja vredna in samo upam, da ne bo prav proti nam pokazala vse svoje odlike ... Glede nas pa upam, da bomo tudi novembrai-grali tako uspešno kot oktobra in da bomo tako lahko zasledovali višja mesta na lestvici.« David Gergolet, novopečeni nogometaš Sovodenj: »V Križu nas gotovo Čaka zelo težka naloga, saj Športel: gost oddaje ŠD Grmada Jutri ob 22.30 bo na koprski televiziji, v okviru oddaje Sportel, pogovor v studiu s predstavniki jamarskea odseka SD Grmada, ki praznuje 10. obletnico delovanja. Sportelovi sodelavci so minuli konec tedna pripravili poročilo z nogometnega derbija 1. AL med Vesno in Sovodnjami, odbojkarske tekme moške B2 lige med Mimo Eurospin in Monselicem ter z mednarodnega turnirja v karateju v organizaciji Shinkai karate kluba. Nagradna igra »veC sreče prihodnjič« spet prinaša dokaj lahka vprašanja in lepe nagrade, v Športu pod Triglavom pa bodo zanimivosti s slovenske športne scene. bomo med drugim igrali brez diskvalificiranega La-dija Tomšiča in tudi nastop Zottija je vprašljiv. Naš položaj na lestvici ni najboljši in zato krvavo potrebujemo točke. Vesna je v zelo dobri formi, tako da bo v Križu izredno težko osvojiti točke. Za to tekmo smo se dobro pripravili in med drugim smo tudi med tednom odigrali prijateljsko tekmo proti Caprivi. Zmagali smo z 2:1, oba gola pa je dal De Piero. Upajmo, da bo tako šlo tudi v Križu.« SODNIK: Paolo Ziraldo iz Vidma. Mladost - Portuale Po zmagi v prejšnjem kolu v Standrezu v derbiju proti Juventini so si v do-berdoibskem taboru spet oddahnili. Ekipa v prejšnjih Štirih kolih ni igrala najbolje in je skupno osvojila le tri točke. Doberdobce Čaka danes domaCe srečanje proti Sannini (Vesna) zadnjeuvršCenemu Portua-leju, ki je v 7 kolih zbral le štiri točke. Mladost je seveda na tej tekmi izrazit favorit, toda favorit je bila tudi na srečanju proti Opicini, a se je »izmazala« le z neodločenim izidom, potem ko je celo izgubljala z 0:2. Zato bo treba od začetka do konca tekme zaigrati na vso moC. Danes zanesljivo ne bo igral Gorjan, ki je diskvalificiran, vprašljiv pa je nastop Samba in Vitturel-lija, ki si nista še povsem opomogla po poškodbi. SODNIK: Maurizio Chia-rotto iz Pordenona. Fincantieri - Juventina Štandreško moštvo Čaka danes gostovanje v Tržiču, kjer se bo spoprijela s Fin-cantierijem, ki je v spodnjem delu lestvice in zato še kako potrebuje točke. Po porazu v derbiju z Mladostjo se je uspešna pot StandreSkega moštva zaustavila. Danes pa bo imelo priložnost, da si spet opomore. TržiCani so namreč precej ranljivi v obrambi, saj so prejeli 12 golov, Juventina pa je precej učinkovita prav v napadu. Kaže, da Kaus danes ne bo igral, Se vedno bosta odsotna Peteani in Trampuš. Ostali pa so nared. SODNIK: Pietro Valent iz Vidma. NOGOMET / 2. AMATERSKA LIGA Tesna zmaga Trebencev Primorec včeraj premagal Roianese - Brežani danes v gosteh Roianese - Primorec 1:2 (0:1) PRIMORCEV STRELEC: Esteban in avtogol. PRIMOREC: Martellani, Legiša, Co-rona, Srebernich, Sincovich, Policardi, Pagliaro (Sebastianutti), Sorrentino, Blanos (Perlitz), Esteban, Cocevari (Ban). Čeprav ni igral najbolje, je trebenski v včerajšnji anticipirani tekmi 2. amaterske lige upravičil vlogo favorita in osvojil nove tri točke. Prvi polčas je bil dokaj izenačen, Trebenci pa so povedli s pomoCno avtogola. V drugem polčasu so imeli veC od igre domačini, ki so 10 minut pred koncem stanje izenačili z enajstmetrovko. Pred tem golom je Primorec imel dve elpi priložnosti za gol. Ko je vse kazalo, da se bo tekma končala pri neodločenem izidu, je Savino dve minuti pred koncem srečanja z lepim strelom ugnal domačega vratarja in priigral svoji ekipi dragoceno zmago za sam vrh lestvice. Campanelle - Breg A Brežani se bodo danes pomerili z ekipo Campanelle, ki ima kot naši nogometaši 7 točk na lestvici. Obe ekipi še kako potrebujeta točke, da bi se cim-prej izkopali iz neugodnega položaja na lestvici. Brežani, ki imajo tekmo manj, bodo danes dali vse od sebe, da osvojijo novo zmago. SODNIK: Gabriele Mirra iz Vidma. 3. AMATERSKA LIGA San Vito - Kras Po neodločenem izidu proti moCni S. Adnreii bodo krasovci danes igrali v gosteh proti San Vitu. Naše moštvo je na tem srečanju favorit za zmago, saj je današnji Krasov nasprotnik osvojil le eno točko. Breg B - Torre V Dolini se danes obeta dokaj zanimiva tekma. Druga Bregova ekipa bo namreč igrala proti ekipi Torre, ki je na 3. mestu lestvice. Zmaga in poraz naših Gradese - Zarja/Gaja 2:4 (0:1) STRELCA ZA Z ARJO/G AJO: Manzin iz 11-m, Berce 3 (1 iz 11-m). ZARJA/GAJA: Bergagna, Mase, Martini,'A. Zomada, J. Gregori, K. Zornada, Grgič (Berce), Kapun, Manzin, lozza (Longo), Babudri (Primosi). Nasa združena ekipa nadaljuje) z ušesnimi nastopi. Včeraj je namreč zasluženo premala Se Gradese. Naši fantje v prvem polčasu niso igrali dobro, vseeno pa so vodili z golom, ki ga je iz enajstmetrovke dosegel Manzin. V drugem polčasu so naši nogometaši bolje zaceli in dosegli dva zadetka z razigranim Markom Bercetom. Gostitelji pa se niso dali in zmanjšali zaostanek na en sam golo (2:3). Ko pa je Berce dal Se Četrti gol, je bilo jasno, da je tekme dejansko konec. Za pomembno zmago si vsa združena ekipa zasluzi pohvalo, od posameznikov pa je izstopal Marko Berce, ki je dosegel tri zadetke. CGS - Vesna 2:1 (0:1) VESNIN STRELEC: Gal-lo. VESNA: Zanolla, Ricco-bon, Chermaz, M. Germani, Blasina, C. Germani, Temina, Pertot (Marinelli), Marino (Lucignano), Gallo, Rap-pa (Sarti). Kriško moštvo je včeraj nerodno izgubilo. Za poraz pa je nemalo pripomogel tudi zelo s alb sodnik, ki je izključil kar dva Vesnina nogometaša. V prvem polčasu je Vesna dobro igrala in tudi zasluzeno vodila z zadetkom, ki ga je dosegel Gallo. V drugem delu tekme je stopil v ospredje pristranski sodnik in skoraj »podaril« zmago domačinom. Vesna je sicer v podaljšani tekmi veliko priložnost, da bi stanje izenačila, toda Lucignano je zastreljal enajstmetrovko. GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Vpisovanje abonmajev za sezono 1999-2000 pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, od 10.00 do 14.00. 2e abonirane naprošamo, da dvignejo izkaznice Cimprej! Otvoritvena predstava sezone 1999-2000 ponovno v Kulturnem domu: Odon von Horvat -Zgodbe iz dunajskega gozda. Rezija Mario Uršič. V Četrtek, 18. novembra, ob 20.30 (red E); v petek, 19. novembra, ob 20.30 (red F). Stalno gledališče F-JK »II Rossetti« Vpisovanje abonmajev za sezono 1999/2000 v Galeriji Protti (8.30-12.30, 15.30-19.00), pri blagajni dvorane Tripcovich (8.30-12.30). Dvorana Tripcovich Se danes, 7. novembra bo skupina Attori & Tecnici podala delo »I Newyorkesi«. Režija At-tilio Corsini. Od 9. do 14. novembra bo gledališče iz Emilije Compagnia Teatrale »I Magazzini« uprizorilo Čehovo delo »Stric Vanja«. Režiser Federico Tiezzi. Gledališče Cristallo - La Contrada Od 12. do 21. novembra bo gledališče iz Sardinije podalo delo »II ritorno a časa«. Režija Gui-do De Monticelli. Od jutri, 8. do 11. novembra ob 10. uri bo La Contrada v okviru otroško mladinske sezone podala delo »Peter in volk« po S. Prokofjevu. Rezija Sergij Vere. Od 10. do 21. novembra, Harold Pinter »II ritorno a časa«, nastopata Paolo Bonacelli in Ivana Monti. Od 23. do 25. novembra vedno ob 10. uri bo na sporedu »Nagajiva princesa«. Gledališče »Silvio Pellico« (Ul. Ananian) Danes, 7. novembra bo v okviru XV sezone gledališča v dialektu, v priredbi organizacije »L’Armonia«, skupina »Proposte teatrali« podalo delo »Tommaso e Guerrino (per amici Tom & Gerry)«. GORICA Kulturni center Lojze BratuZ Jutri, 8. in v torek, 9. novembra ob 20.30 nastopa SSG z delom »Zgodbe iz dunajskega gozda«. Režiser M. Ursic. Kulturni dom Jutri, 8. novembra ob 9.30 in ob 10.45 bo v okviru Goriškega vrtiljaka predstava »Zaklad Čarovnice Jezibabe«. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 9. in v sredo, 10. novembra ob 20.45 »Gaber 1999/2000«, glasba in monologi. GRUAN Laboratorij »Znanstveni imaginarij« Center je možno obiskati ob petkih od 9.00 do 19.00 in ob sobotah ter nedeljah od 10.00 do 20.00. Za najavljene skupine pa ob torkih, sredah in Četrtkih. VIDEM Gledališče »Giovanni da Udine« Se danes, 7. novembra ob 20.45 bo gledališče iz Sardinije izvedlo delo »II ritorno a časa«. Od 11. do 14. novembra, »Gaber 1999/2000«. Pesmi in monologi. Od 18. do 21. novembra bo gledališče iz Emilije »I Magazzini« izvajalo delo »Stric Vanja«. Režija Federico Tiezzi. V »Teatru delle mostre« Stalno gledališče iz Veneta bo od 19. do 21. novembra podajalo Goldonijevo delo »Dvanajsta noC«. Režiser Egisto Marcucci. Gledališče S. Giorgio Od 9. do 20. novembra, vedno ob 20.45, na sporedu delo »Copenaghen«. Rezija Mauro Avogadro. ______________SLOVENIJA__________________ SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela Jutri, 8. novembra ob 20.00 gostovanje PDG Nova Gorica z delom S. Becketta »Konec igre«. Režija Vito Taufer. NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče V torek, 9. novembra ob 17.00 Z. KriliC: »Jajce«. Ob 17.00 bo v mali dvorani nastopil amaterski mladinski oder z Aberškovim delom »Ropov-lacica«. V sredo, 10. novembra ob 20.00 N. Simon: »Jetnik druge avenije«. V petek, 12. novembra ob 20.00 D. Hare: »Vprašajte Amy«. LJUBLJANA MGL 9., 11. in 13. novembra ob 19.30 Carlo Goldoni »Sluga dveh gospodarjev«. Jutri, 8. novembra ob 19.30 Evald Flisar »Sončne pege«. V sredo, 10. novembra ob 15.30 in ob 19.30 Bernard Shaw »Pigmalion«. V petek, 12. novembra ob 19.30 Boštjan Tadel »Policija, d.d.«. Od 16. do 19. novembra vedno ob 19.30 David Hare »Modra soba«. V soboto, 20. novembra ob 19.30 Curth Flatow »Mož, ki si ne upa«. Cankarjev dom Do 19. novembra na sporedu Ljubljanski mednarodni filmski festival. Kulturni hram Moste Danes, 7. novembra ob 17.00 gostuje SSG iz Trsta s pravljico »Ti in jaz mali Medo« v režiji Ka-terine Pegan. Avtor pravljice Martin VVaddell. GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Od 18. do 30. novembra bo na sporedu Straussovo delo »Der rosenkavalier«. Dvorana Tripcovich Jutri, 8. novembra bosta ob 20.30 v priredbi tržaškega koncertnega društva, nastopila pianist Massimo Somenzi in violončelist Mario Bru-nello. 15. in 22. novembra ob 20.30 v priredbi tržaškega koncertnega društva bo nastopil Tokyo String Quartet. Športna palača V Četrtek, 25. novembra bo ob 21. uri nastopil pevec Ligabue. Evongeličonskoluteranska cerkev (Largo Panfili) Danes, 7. novembra ob 18.30 bo nastopil Slovenski oktet. Deutscher Hilfsferein (Ul. Coroneo 15) V torek, 9. novembra ob 20.30 - Janas ensemble. Nastopajo: Lorenzo Cavasanti - flavti, Paola Er-das - klavicembalo, in Jorge Alberto Guerrero -violončelo. OPČINE Prosvetni dom Openska glasbena srečanja V nedeljo, 14. novembra nastopa Ljubljanski godalni kvartet: Monika Skalar, Karel Žužek, violini, Franc Avsenek, viola, Stane Demšar, violončelo. VIDEM Gledališče »Giovanni da Udine« Jutri, 8. novembra ob 20.45 - Koncert Koln. V torek, 9. novembra ob 20.45 nastopa pianist -solist Andreas Slaier. TRŽIČ Občinsko gledališče V sredo, 17. novembra ob 20.45 - A Forgotten Kingdom. Glasba in plesi zahodne Jave. _____________SLOVENIJA_________________ SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela V petek, 12. novembra ob 20.'00 koncert leip-ziškega kvarteta. NOVA GORICA Casino Perla V torek, 9. novembra ob 22.30 bo nastopil v Captain Hook’s Club slovenski glasbenik in kantavtor Zoran Predin s kvartetom »Mar Django«. V Četrtek, 11. novembra ob 22.30 bo nastopil pevec Rocky Roberts. V petek, 12. novembra ob 22.30 bo nastopila v Captain Hook’s Club Eva Car, znana kot imita-torka pevke Tine Turner. V sredo, 17. novembra ob 22.30 bo nastopil v Captain Hook’s Club ameriški glasbenik Buckvveat, z Louisiansko glasbo »zydeco«. Casino Park V sredo, 10. novembra ob 22.30 bo nastopil italijanski komik Dario Vergasola. LJUBLJANA SNG Opera in balet V četrtek, 11. novembra ob 19.30 Giacomo Puccini »Madame Butterfly«. V soboto, 13. novembra ob 19.30 Giacomo Puccini »La Boheme«. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANI JA-JULIJSKA KRAJINA trst Bivša konjušnica miramarskega gradu: do 7. januarja 2000 je odprta razstava Vzhodni kristjani. Ogledati si jo je mogoče vsak dan od 9. do 19. ure (blagajna zapira ob 18. uri). Miramarski park in muzej sta odprta od ponedeljka do sobote od 9.00 do 19.00 (blagajna do 18.30), ob nedeljah od 9.00 do 20.00 ob sobotah podaljšek od 21.00 dp 24.00. Postna palača na Trgu Vittorio Veneto: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 364080 od 9. do 14. ure. Galerija d’Arte Antiča (P.zza della Liberta 7): Vec kot 85 del in zbirk na razstavi, ki zaobjema obdobje od leta 1400 do 1800. Odprta celo leto od 9.00 do 13.00. Muzej Sartorio: še danes, 7. novembra bo odprta razstava »Družina Sartorio: umetnost darovanja«. Odprta od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00. Občinski pomorski muzej (Čampo Marzio 5): razstava »Morje, znanost in tehnika - pomorska industrija v Trstu v osemnajstem stoletju«. Razstava bo odprta do 12. marca 2000 od torka do nedelje od 8.30 do 13.30 . Galerija Rettori Tribbio 2 (Piazza Vecchia 6): razstavlja Livio Scattareggi. Urnik: v tednu od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih od 11.00 do 13.00, ob ponedeljkih zaprto. A.P.T. (Ul. S. Nicolo): od jutri, 8. do 23. novembra bo razstavljala Olivia Siauss novejša dela na papirju. OPČINE Prosvetni dom Se jutri, 8. novembra razstavlja ilustracije Klavdij Palčič. Ogledi: ob delavnikih od 16.00 do 19.00. Za šole v jutranjih urah do 18. novembra po predhodnem dogovoru na tel. št. 040.213578. Skedenj Skedenjska ulica 124: »Tihožitje naših domov«. Razstava v priredbi KD Ivan Grbec in združenja Servola insieme . Odprta Se danes, 7. novembra od 10.00 do 12.00. GORICA V galeriji Kulturnega doma bosta do 20. novembra razstavljala Paz Garcia Rodriguez iz Barcelone in Herman Kosič. Odprta bo ob delavnikih od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00 ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. VIDEM V bivši cerkvi sv. Frančiška je do 21. novembra fotografska razstava - Zemeljska sol. Urnik: od torka do nedelje od 9.30 do 12.30 in od 15.00 do 19.00, ob ponedeljkih razen 18. oktobra, zaprto. ________________VENETO_________________ BENETKE Palača Grassi: do 9. januarja 2000 odprta razstava »Renesansa v Benetkah«. Ogled možen vsak dan razen 24., 25. in 31. decembra ter 1. januarja 2000, od 10.00 do 19.00. Palača Venier dei Leoni, (Dorsoduro 701): zbirka Peggy Guggenheim odprta do 12. decembra vsak dan, razen ob torkih, od 11.00 do 18.00. VERONA Palača Forti, (Ul. A. Forti 1): do 15. januarja 2000 na razstavi Kandinskij, Chagall, Malevic. Možnost ogleda vsak dan razen ob ponedeljkih od 9.00 do 19.00. Muzej Castelvecchio, (Korzo Castelvecchio 2): do 19. decembra bo na razstavi Aless"andro Tur-chi. Odprto vsak dan razen ob ponedeljkih od 9.00 do 19.00. TREVISO Carraresijeva hiša, (UL* Palestro 33-35): do 9. januarja 2000 razstava od Cezanneja do Mon-driana. Urnik: ob torkih, sredah in četrtkih od 9.00 do 19.30, ob petkih, sobotah in nedeljah od 9.00 do 22.00, ob ponedeljkih zaprto. ______________SLOVENIJA________________ PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni 52 (Pucer), 066/781028. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih od 11. do 16. ure, za najavljene skupine je obisk možen tudi izven urnika. LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. KROMBERK Na gradu Kromberk je na ogled razstava Spomini naše mladosti (Življenje pod zvezdami) -etnološki pregled povojnih dogodkov na Goriškem. Na ogled so še naslednje zbirke: lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Urnik: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, ob sobotah zaprto, ob nedeljah od 13. do 17. ure. Za najavljene skupine tudi izven urnika. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Umik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00. SVETA GORA Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, st. 125. NOVA GORICA V Hitovem paviljonu razstavlja do 30. novembra likovnik Jože Ciuh. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Mušica je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled še razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. SNEŽNIK Pristava gradu Snežnik, lovska zbirka in polharski muzej. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. Narodna galerija: v novem krilu na Puharjevi 9 je na ogled pregledna razstava »Zakladi slovenskih cerkva«. Slovenski gledališki muzej (Mestni trg 17): Vaclav Havel, državljan in politik. Razstava, ki jo je muzej pripravil v sodelovanju z Gledališkim inštitutom iz Prage. Prikazana je pot znanega dramatika, nekdanjega odrskega delavca, disidenta in zapornika ter sedanjega predsednika Češke republike. Mestna galerija: do 20. novembra je na ogled razstava digitalne grafike na papirju, na kateri razstavlja tudi TrzaCan Matjaž1 Hmeljak. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10. do 18. ure. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure. VRSNO Rojstna hiša Simona Gregorčiča: obisk je možen kadarkoli. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Tržaške razglednice: Skorklja, Kolonja in Fer- | lugi TV dnevnik, Športna tribuna Alpe Jadran RAI 1 Euronevvs Nan.: Odletela bom Variete za najmlajse: Aspetta la banda, vmes nan. Lassie Variete: Piavo drevo La Banda dello Zecchi-no, vmes risanke Topo Gigio, Princesa Sissi Aktualna odd.: Linea verde - Obzorja Nabožna oddaja: A sua immagine Masa Nabožna oddaja Angelus in papežev blagoslov Aktulna oddaja o naravnih dobrinah in kmetijstvu: Linea verde - V živo iz narave (vodi Fabrizio Binacchi) Dnevnik Variete: Domenica in 2000 (vodita Amadeus, Romina Mondello), vmes (15.00) nan. Un medico in famiglia - Zdravnik v družini (i. Claudia Pan-dolfi, Giulio Scarpati) Domenica in 2000 Dnevnik Šport: 90. minuta Vremenska napoved Dnevnik Rai Šport TV film: Morte di ima ra-gazza per bene (dram., It. ’98, i. Remo Girone, Romina Mondello, 1. del) Dnevnik Posebna oddaja Unomat-tina (vodita Luca Giurato in Paola Saluzzi) Nočni dnevnik, pregled tiska, zapisnik, vremenska napoved Aktualna odd.: Sottvoce -Potihoma: Eva Herzigova i RAI 2 Nan.: Kitajec y Anima mundi I 8.00, 9.00, 9.30, 10.00 M Dnevnik »051 Jutranji razvedrilni variete: V družini Nedeljski Disney, vmes nan. in risanke Variete: V družini Dnevnik, vreme Tg2 Motorji Vremenska napoved Variete: Quelli che la domenica..., 14.55 Quelli che il calcio... Šport: Stadio Sprint Newyorski maraton Vremenska napoved Nan.: Nikita Risanke Dnevnik Tg2 Variete: Fenomeni (vodi Piero Chiambretti) Športna nedelja Dnevnik Rubrika o židovski kulturi: Sorgente di vita Vremenska napoved Jadranje: America’s Cup Nočni dnevnik Sputa il rospo Nan.: Stazione di servi-zio §8 RETE 4 ITALIA 1 fr* Slovenija 1 fr Slovenija 2 Nan.: Valentina Variete za najmlajse, vmes Teletekst Vremenska panorama Pregled tiska risanke TV prodaja TV prodaja Nedeljski koncert Nan.: Mystic Knights - Ziv žav: Živahni svet iz Videoring z Natalijo Eurovillage Legenda Štirih konje- zgodb Richarda Scarryja Nan.: Nevami zaliv 10.45 La domenica del nikov (ris. nan.), 8.00 Fracji Nan.: Davov svet (20. ep.) villaggio Šport: VVrestling dol, 8.25 Babar, 8.50 Po- Nan.: Ljubezen in zakon Masa DS Nem.: Renegade tujoči Škrat, 9.20 Teleri- Dok.: Zvezde Hollywoo- Dnevnik ■ Šport: Grand Prix (vodi me, 9.25 nan. Super stara da - Jack Nicholson Aktualna odd.: Melaver- Andrea De Adamich) mama, 9.50 Ozare Euronevvs de Odprti studio B Maša Teniski magazin Dnevnik Tg4 Šport: Vodic nogometnega Audubonov živalski svet Košarka NBA Action Film: Pugni, pupe e pepi- prvenstva, 13.35 Zadnje Obzorja duha Evrogol te (kom., ZDA '60) novice s športnih igrišč Ljudje in zemlja Rokomet: Krin Meutro Film: Domini d’ amianto Nan.: Melrose Plače (i. Poročila, vreme, šport P Roberts-B aekkel agets contro 1’ inferno (pust., Heather Locklear, Court- 4X4 Gimnastika Siska open ZDA ’69, i. J. Wayne) ney Thome) Športni kviz Nad.: Dreyfussova afera Dnevnik Nan.: Models Inc. - Pre- TV Poper Življenje v številkah Nan.: Codice d’ emergenza senecenje v družini (i. Prvi in drugi Šport v nedeljo TV film Perry Mason - Linda Gray, Cassidy Ray) Dobrodelna prir.: Sonček Film: Carrington (VB) Campioni senza valore Nan.: Beverlv Hills (i. Ja- Čari začimb (krim., ZDA ’89, i. Ray- son Priestley) Po domače mond Burr) Aktualno: Real TV (vodi Obzornik, vreme, šport * Film: Diario di un vizio Guido Bagatta) Alpe-Donava-Jadran - (dram.. It. '93, i. J. Gala) Odprti studio Naravni parki Pregled tiska Risanke: Looney Tunes Žrebanje lota, risanka Maurizio Costanzo Shovv Risani film: Lupin: Nome TV Dnevnik, vreme, šport CANALE 5 RAI 3 Aktualno: Fuori orano Potovanje v dežele svetile: Jeruzalem - Benetke Ciak, živali na prizorišču T3 Evropa Aktualno: TeleCamere, 12.30 Okkupati Pravljice in risanke Deželni dnevnik, vreme, 14.15 dnevnik Aktualno: Alle falde del Kilimangiaro - Transilvanija (vodi Licia Colo) Kviz o knjigah: Per un pugno di libri Nan.: Bonanza Vreme in dnevnik, deželne vesti Aktualna odd. o italijanskih deželah: Tisoč in ena Italija Blob Aktualna odd. o zdravju: Elisir Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Ragazzi del ’99 T3, pregled tiska, vreme Aktualno: TeleCamere Fuori orario. Dok.: A Talk VVith Hitchcock Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Nabožna oddaja: Le fron-tiere dello spirito Nan.: Happv Days (i. Ron Howard, Henry VVinkler) Risanke: Batman, 11.30 Toonsylvania, 12.00 Flintstones Nan.: Robinsonovi (i. Bill Cosby, Lisa Bonet) Dnevnik Nedeljjski variete: Buona domenica (vodijo Mauri-zio Costanzo, Claudio Lippi, Massimo Lopez, Paola Barale) in codeice Tarantola (’97) Športna odd.: Contro-campo Šport: nogomet, 0.50 Šport studio, 1.10 Fuori campo Nan.: Classe di ferro, 2.50 Quelli della speciale | - Mali cigan # TELE 4 Nan.: Finalmente soli (i. Gerry Scotti, Maria Ame-lia Monti) Variete: Buona domenica