Št. 7. Maribor, dne 15. februarja 1912, Tečaj XL V I. List ljudstvu v pouk in zabavo. isfiaja vsak četrtek ln velja s poštnino vred ln v Maribora ■ pošiljanjem na dom za celo leto S K, pol leta 2 K In za «etri leta I K, Naročnina za Nemčijo 5 K, za drag« fevenavsbiltB? galela 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo S Ki Naročnina se pošilja na: Upravnifitvo „Slovenskega Gospodarja" ▼ Mariboru, i-i List se dopoSilja do odpovedi — Udje „Kateip Sakornega drnfitva" dobivalo list brez posebne naročnine« t-« ¡Posamezni listi stanejo 10 vin, h* Urednifitvo: Koroška cesta Sten B, Eokopisl se ne vračajo, Upravnifitvo: EoroiKe cesta Stev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije, S« Inserate se pladnje od enostopne petttvrste m enfaa! IS arfn.c sa dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust, InaeraH se sprejemaj do sreda zjutraj, m S* zaprte reklamacije so pofitnlne proste, Našim naročnikom! Vse tiste cenj. čitatelje, ki so si naš list na novo naročili a še niso nič plačali za njega še danes zadnjikrat prosimo, da nam vsaj nekaj naročnine pošljejo, ker drugače jim prihodnje številke ne moremo več poslati. Ako je še kje pri pošiljanja lista kak nered, da list ne pride pravočasno, da naslov ni pravilen itd., naj se nam blagovoli takoj naznaniti po dopisnici, da se nered odpravi. Ako bi se slučajno zgodilo, da bi kdo dobival dva lista, naj nam enega vrne in naj zapiše na ovitek: 2@ imam, da se pomota odstrani. Upravništvo „SI. Gosp." Obstrukcija in spodnještajersko kmetijstvo. y Piše Fr. Bohanec, župan v Stari-novi vasi na Murskem polju. Slučajno mi pride v roke 4, Številka „Narodnega Lista", kjer se spodtaknem ob uvodni Članek, namreč: „Pred izgubljeno bitko v deželnem zboru." Tukaj pretaka liberalni poslanec dr. Kukovec krokodilove solze nad „strašno" nesrečo, ki jo je povzročila kmetom obstrukcija slovenskih poslancev. Koj od začetka piše: „Deželni zbor je v prvi vrsti za kmečko ljudstvo potreben." To je tudi resnica, ,ako bi se v deželni zbornici ozirali le količkaj na potrebe in koristi kmeta, Pa žalibog, ako pogledamo postave deželnega zbora Štajerskega, pridemo do bridke resnice, da deželni zbor skrbi za vse drugo, le za kmetijstvo nič. Večkrat so slovenski poslanci že zahtevali, da bi se spremenila obrtna postava vsaj v toliko, da bi stavbeni mojstri na deželi, to je zidarji in tesarji, lažje dobili dovoljenje za svoj obrt. Kajti kar se sedaj od njih zahteva, je tukaj na deželi itak odveč. Na deželi namreč nikdar ne stavimo umetnih, več nadstropij visokih palač, da bi morali biti stavbeniki natančno vešči o tehniki in o napravi raznih načrtov. Marveč zahtevam na deželi lahko ustreza vsak količkaj sposoben stavbenik, naj si bo že zidar ali tesar. Pa tej skromni zahtevi deželni zbor dosedaj še ni hotel u-goditi, da se ne bi zameril gospodom mojstrom, ki gledajo le na to, da je njih število Čim dalje manjše in tako lažje oškodujejo ljudstvo s svojimi mastnimi računi. Pa Še več! Deželni zbor je pred leti skoval celo postavo, po kateri si še kmet sam ne sme opravljati dela, ki si ga zna in je lahko ter brez vseh stroškov, namreč pometanje dimnikov. Ta postava povzro-čuje ljudem na deželi veliko sitnosti in nepotrebnih stroškov ter potov na okrajna glavarstva. Ljudstvo namreč tega ne more razumeti, da bi delo, ki si ga samo lahko opravi, in sicer bolje, kakor kak pijan dimnikar, moralo pustiti njemu in mu obenem še dobro plačati. Pa tudi ta krivična postava se ne da popraviti na ljubo gospodov dimnikarjev. Oglejmo si Še nekaj- takih postav, ki so vse silno „koristne" za kmeta; n. pr, lovska postava. Ne vži-va li škodljivi „dolgouhaČ" več pravic kakor človek? Naj se le predrzne, kdo skriviti zajcu kako dlako, bo že videl, kaj bo. Da ne bi kateri neroden lovec naredil iz zajca kakega „nevoljaša", se zahteva od občine, katera hoče svoj lov sama upravljati, da mora za to imeti ali pa najeti izvežbanega lovca. Sicer dovoljuje ta postava, da se sme iz vinogradov in drevesnic pregnati ta Škodljivec tudi s strašilnimi streli, in to je vsa korist lovske postave. Enaka je tudi Šolska postava, postava, ki pridno skrbi, da se naj stavijo nove Šole, seveda na stroške občin. Pa dovolj o teh koristih, sicer bi porabil preveč prostora. Iz tega je že itak dovolj razvidno, da kmet pri sedanjih razmerah nima od deželnega zbora nič dobrega pričakovati in je vseeno, če deluje ali pa ne. Nadalje piše dr. Kukovec: „Ce deželni zbor pet let nič ne dela, kmečki okraji pet let nič ne dobijo za ceste, vodovode in gospodarstvo," Meni se pa dozdeva, da če bo tudi deželpi zbor v Gradcu zmiraj deloval, kmetje za ceste in drugo itak ne bodo mnogo dobili ali pa nič, kakor je bilo dozdaj. Edrino, kar smemo upati od deželnega zbora, je povišanje deželnih doklad, to mnenje nas namreč ne bo goljufalo, Četudi drugo vse. G, dr, Kukovec tudi odločno odklapja krivdo ob-strukcije od sebe, ker ne veruje, da bi slovenski poslanci s tem kaj dosegli. Preti pa, da bo ljudstvo poslance preklinjalo in sovražilo. Seveda se s tem silno moti, ker ljudstvo od deželnega zbora manj itak ne more dobiti, kakor dobi, najsi potem obstrukcija traja tudi na večno. Zato pa ljudstvo odobruje početje svojih poslancev. Piše tudi, da slovenski poslanci s svojo obstruk-cijo zapirajo kmetom kruh v miznice deželne hiše v Gradcu. No, ako bi kmetje dobivali kruh iz deželne miznice, potem bi gotovo že vsi od lakote poginili. Z ozirom na to si naj torej g. dr, Kukovec ne dela težke vesti. Potem pa piše, „da Če slovenski poslanci kaj dosežejo, jim bode on prvi Čestital; pa žalibog do tega ne bo prišlo." Iz tega se vidi, da on slovenskim poslancem niti ne privošči kakih uspehov, ne pa, da bi jih Še pri njihovem delu podpiral. Tudi ne morem razumeti besed: „Ce tudi jutri vse dosežete od Nemcev, kar zahtevate, je to še zmiraj mnogo manj, nego iznaša že dosedaj izguba, katero trpi vsled obstruk-cije spodnještajerski kmet," Iz zgoraj navedenega pa je razvidno, da kmet ne občuti nikake izgube, razun, da mu ni treba plačevati višjih deželnih doklad. „Jaz pa javno odklanjam odgovornost, ker ne uvidim, da je obstrukcija prava pot v boju za pravice slovenskega ljudstva," Tukaj bi le Želel, da bi nam g. dr. Kukovec narisal pot, po kateri bi se gotovo in zlahka prišlo do vseh pravic. Pa o tem nam vendar kljub vsej svoji advokatski modrosti noče nič povedati. Iz vsega pa je razvidno, da je g. dr. Kukovec mnenja, da naj slovenski poslanci nemški večini vse dovolijo, da le ne pride do razpusta deželnega zbora, Česar se g. dr. Kukovec silno boji, kar se prepričamo iz besed: „Morebiti je obstrukcija pot do razpusta deželnega zbora in novih volitev in novih hujskanj ljudstva zoper Narodno stranko,"1 Ker sem priprost, ubog posestnik, se torej z visoko učenim doktorjem ne morem pričkati. Vendar pa odkritosrčno povem svoje mnenje: Iz vsega članka se vidi velika zagrizenost proti svojim sotovarišem slovenskim poslancem, ker jim zavida, da jih ljudstvo spoštuje in ljubi ter stoji junaško v bojni vrsti na njimi. Ostanite trdni! Ostanite trdni! Tako je donelo v nedeljo na mnogoštevilnih shodih iz sto in sto grl našim poslancem nasproti, ko so dajali odgovor svojim volilcem. Kjer se dela krivica Slovenskemu Stajerju, tam naši poslanci ne smejo sodelovati, in ker se nam v Gradcu dela krivica, zato je obstrukcija na mestu. Četudi mora tuintam kateri kraj trpeti kako manjšo Škodo, vendar uvidi ljudstvo, da je boj za pravico potreben in neizogibljiv. Le liberalni gospodje in učitelji ne čutijo tokrat z ljudstvom, enim je upadel pogum, drugim se toži že po novih plačah. Slovenski kmet in delavec sta stopila na mesto frakarske liberalne gospode ter bijeta boj za Čast in ugled slovenskega imena. Hvala Bogu, da je tako, lahko rečemo, kajti usoda slovenskega naroda je v rokah kmeta in delavca varnejša, kakor pri liberalnih advokatih in učiteljih, Čudno vlogo igra pri tem tudi krušni oče „Štajerca", župan in pek Ornig. V Gradcu pravi iz oči v oči našim poslan^ cem, le vstrajajte, ker vaše zahteve, posebno gospodarske«, so pravične; toda kadar je z Wastianom skupaj, tedaj preti z obstrukcijo ¡nasproti najvažnejšim slovenskim potrebam. 'Wastian in Ornig sta v prvi vrsti kriva, da letos ni prišlo do delovanja deželnega zbora, proti njima naj torej spušča „Stajerc" svoje viharje, s katerimi preti našim poslancem. O liberalni celjski stranki kot taki pa ne govorimo več. Ubo-žica je izgubila volilce in glavo in izgubljena Še prosi po nekaterih župnijah milosti in usmiljenja. Naši nedeljski shodi pa so zopet pokazali, kako močna in samozavestna je slovenska kmečka stranka na Spodnjem Stajerju, Tako odločno ne govorijo slabiči, ampak močne in nepremagljive organizacije. Maribor. iTudi mariborski deželni volilci smo hoteli povedati svoje mnenje o razmerah v deželnem . zboru, zato smo se zbrali v nedeljo v prostorih Katoliškega delavskega društva na zborovanje, pri katerem nam je poslanec g. dr. KoroŠoc poročal o deželnem zboru. Kamorkoli pogledamo v mestui ali o-kolici, vidimo, da je Slovenec še vedno v odvisnem razmerju nasproti Nemcu. V mestu je hlapec, v okolici je viničar, Slovenci nismo rojeni za hlapčevanje. Enake pravice zahtevamo z Nemcem. To stališče zavzemajo slovenski poslanci tudi v Gradcu. Niso poslani v Gradec kot berači, ampak kot zastopniki in • branitelji ljudskih pravic. Seveda stranke, ki hočejo celo v lastnem narodu vzdrževati dva razreda, gospodov in negospodov, tega demokratskega in v resnici narodnega stališča ne morejo razumeti. Tako tudi naši liberalci« Naša politika mora biti tudi vzgojevalna, vsled tega močna in odločna. Govoril je Še tudi gospod MedveŠČek, Shodu je predsedoval hišni posestnik Druzovič. Sprejela se je resolucija, v kateri se izreka našim poslancem zaupanje, in ogorčenje War stianu, Ornigu in drugim prenapetim nemškim poslancem. Sv. Peter niže Maribora, Zupan Lorber je predsedoval zadnjo nedeljo lepo uspelemu shodu, na katerem je poročal deželni poslanec g. dr, K o r o Š e c. Sentpetrani so bili vedno vzor-narodnjaki, ki niso o-mahovali v nobenem narodnem boju. Tako tudi tokrat. Z navdušenjem so izrekli poslancem S. K. Z. zaupa^ nje. St. Hj v Slov. gor. Ce kdo, potem ravno Sent-iljčani razumejo boj naših deželnih poslancev z Nemci za ravnopravnost. Oni so stari bojevniki ob vedno napadam narodni meji, in v tem boju so junaki. Zato je samoumevno, da so na političnem shocf^ ki se je vršil zadnjo nedeljo v Slovenskem Domu, odobrili stališče slovenskih deželnih poslancev, O deželnem zboru je iia kratko poročal dr, Korošec. Kjer je boj za narodne pravice, ob isti strani je vedno tudi St. Ill, Kamnica pri Mariboru, Naša stranka se ne boji prirediti shode tudi v krajih, kjer so bili naši narodni nasprotniki dosedaj nekako neomejeni gospodarji. Shod, ld ga je priredila K. Z. v nedeljo, dne ll1. februarja po rani službi božji v Kamnici, je bil zelo lep. Prišli so vrli posestniki in viničarji iz cele kamniške župnije. Shodu je predsedoval g. Lovro Ciček, podpredsednik pa je bil g. Lorbek, Govorila sta urednik K e m p e r 1 e in 2 e b o t. Zborovalci, tudi taki, ki so dosedaj še stali nekako ob strani nemškutarjev, so vsi glasno odobrili postopanje naših poslancev ter ■ obsojali nasilnost in slabo gospodarstvo nemško-na-cionalne gospode v deželnem zboru. Poslancem S, K. Z. se je izrekla zaupnica s prošnjo, da Še tudi v bodoče zvesto vstrajajo v boju za pravice ljudstva. Predsednik je li koncu še pozival navzoče, naj delajo na to, da bo dobila Kamnica na zunaj in znotraj slovensko lice. Orehova vas.V nedeljo, 11. t. m. je imel drž. in Hež, posl. g. F r. P i š e k na svojem posestvu v Orebovivasi shod. Zbralo se je veliko število samih odličnih mož. Z velikim zanimanjem So poslušali zbo-rovalci izvajanja gospoda poslanqa, o obstrukciji in nje vzrokih v deželnem zboru. Po kratkem, a stvarnem pogovoru se je izrekla gospodu poslancu zaupnica in sklenila enoglasno resolucija, v kateri volilci odobrujejo nastop poslancev K. Z, in obsojajo krivično postopanje nemških1 nacionalcev. Dovže. Nedeljski shod S. K. Z. je bil izredno lep. Predsedoval mu je g. Urbancl. Poročilo poslanca d r. V e r s t o v S e k a se je vzelo z odobravanjem na znanje, Glasno smo odobrili slovensko obstrukcijo in smo prosili poslanca, da vstraja s svojimi tovariši v boju za naše pravice. Trbovlje. Shodu K. Z. v nedeljo, dne 11. febr. je predsedoval g. Zupan, Udeležba je bila zelo lepa. Govoru poslanca dr. Benkoviiča smo sledili s podvojeno pozornostjo. Deželnega zbora, ki bi zadajal kmečkemu in delavskemu ljudstvu Spodnjega Stajerja samo udarce in delil krivice, ne maramo. Poslancem pa zaupamo brezpogojno. Govoril je tudi Č. g. kaplan PeČnak. Naše vrste so vedno močnejše. Hajdin. Ob precej mnogoštevilni udeležbi se je vršil v nedeljo, dne 11. februarja po rani sv. maši pri nas shod, na katerem sta govorila poslanca gg. Ozmec in Brenčič. Shod je otvoril g. And. Slamber-ger, župan v Slovenji vasi. Prvi je govoril državni poslanec g. BrenčiČ, ki je v svojem govoru orisal in poročal o delovanju naših državpih poslancev za razne koristi kmečkega ljudstva, posebno Še v ptujskem okraju. Nato nastopi veleč. g. O z m e c in raz- toži svojim volilcem, kdo je kriv, da deželni zbor ne deluje. Neka skupina Nemcev, med njimi Wastian in „ptujski očka" Ornig seveda so si v svojem sovraštvu do Slovencev na vso moč prizadevali, da bi vse preprečili, samo da se Slovencem na Spodnjem Štajerskem ničesar ne dovoli. Nemec si pač misli: „jTi slovenski kmet plačuj vedno večje davke, mi Nemci jih bomo pa vživali," Pa tako ne bo Šlo in ne sme iti. Pri shodu navzoči možje so vsem poslancem Slovenske kmečke zveze izrekli popolno zaupanje in jim dali prosto roko, da delajo po začrtani poti naprej za blagor zatiranega slovenskega ljudstva. Sv. Marko niže Ptuja. Poslanca Ozme.c in B r e n Č i Č sta imela v nedeljo, dne 11. februarja po veČernicah, pri nas shod. Nismo pričakovali, da se bo shod tako lepo obnesel. Poslanec O z m e c nam je v jasni sliki predočil vse krivice, ki se gode Slovencem, posebno pa kmečkemu ljudstvu, od strani nem-ško-liberalne gospode v Gradcu, Ljudstvo je živahno pritrjevalo in popolnoma odobrilo slovensko obstrukci-jo, obsojalo je tudi izdajsko postopanje liberalcev. Poslanec B r e n Č i Č je govoril o državnem zboru. Govor je bil spremljan z veselimi „,Živio"rklici. Shodu je predsedoval župan g. Vršič, Pilštanj. Sliod K. Z. je bil izredno dobro obiskan, Z napeto pozornostjo smo sledili izvajanjem deželnega glavarja namestnika, g. dr. lankovižu, ki nam je v poljudni besedi razložil položaj v deželnem zboru. Izrekli smo vsem našim poslancem popolno zaupanje in jim klicali: „Ne udajte se!" Sv. Peter v Sav. dolini, V nedeljo, dne 11. t. m. je bila dvorana Društvenega Doma polna zavednega, ljudstva, kjer nam je župnik vlČ. g. dr. Jančič obrazložil pomen in vsebino igrokaza: „Mala pevka", na kar so nam zapeli domaČi pevci nekaj ljubkih pesmic. Nato je povzel besedo g, deželni poslanec Te r-g 1 a v ter nam v jedernatih besedah podal sliko o zadnjem zasedanju deželnega zbora v Gradcu, Navzoči volilci so z glasnim pritrjevanjem odobravali postopanje poslancev S, K. Z., obenem! pa^ so z vidno nevoljo na obrazih vzeli ria znanje postopanje nemško-liberalne Wastianove strančice, katera je zabranila delamožnost deželnega zbora. Ko je g. poslanec končal, je gromovito zaoril po dvorani klic: Bog živi poslance K. Z., držite se začrtane poti, mi smo z vami. Zreče. Naše politično društvo Straža je imelo dne 11. februarja svoj občni zbor, V odsotnosti bola-nega g. načelnika Lamuta je pozdravil skupščinarje njegov namestnik ter naznanil, da je tudi pričakovani g. poslanec Novak bolan. Nato je podal tajnik g. Sadek poročilo. Za nas najvažnejši politični dogodek so bile nove volitve v državni zbor. Te so med' ostalim pokazale, da v celem konjiškem okraju, sodeč po Številu glasovalcev, Štejemo le Štiri narodno nezavedne občine, kjer je nemško-liberalna stranka dobila za zdaj Še večino glasov. Po vseh drugih občinah se veČina občanov zaveda svoje slovenske matere. Naša občina si je ohranila sedanje dobro ime. V skrbi za dober glas, za dobro ime, nas hvalevredno podpira v domoljubnem duhu pisano časopisje, imenitno „Slovenski Gospodar", ki je v minulem letu samo na društveno ime prihajal v 72 iztisih, letos že 80 komadov. Na podlagi pisma, ki so ga „svojim volilcem" po časnikih razglasili deželnozborski poslanci, razložile so se narodno-gospodarske razmere v naši deželi. Potem se je razvilo veselo-živahno razpravljanje glede šole, starostnega zavarovanja, o zidarjih, tesarjih in drugih delavcih, V zadevo so posegli ViŠnar, KovŠe, Pa-dežnik, Esih in drugi. Tako je prav! Dobro je, da se misel razodene javno. Na to se poslanci lahko opirajo. Za hrbtom zabavljati ni Častno, in ne pomaga nič. Vsem dvanajsterim poslancem v Slovenskem klubu v Gradcu se je izrazila zahvala za njihov možati na-stop v prilog ljudstvu, izreklo popolno zaupanje, pristavila prošnja, naj v dosedanji težavni vojski ostanejo stanovitni, da kmet tudi na slovenskem delu naše dežele dobi pravico. Politični ogled. Dne 8, februarja: Cesar je sprejel ministrskega predsednika grofa Stiirgkha. — Ogrski ministrski predsednik grof Khuen hoče odstopiti, ker delajo KoŠutovci in druge manjšinske stranke zapreke brambni postavi. — Na Bavarskem je radi poraza liberalcev pri deželnozborskih volitvah odstopilo liberalno ministrstvo. Dne 9. februarja: Cesar je zopet popolnoma zdrav, — Sedaj zborujejo deželni zbori: kranjski, solnograšk.i, moravski in gališki, V gališkem deželnem zboru obstruirajo Rusini. — Na Bavarskem je sestavil novo ministrstvo načelnik katoliške stranke, baron Hertling. — Za predsednika nemškega državnega zbora je bil izvoljen katoličan dr. Spahn, za podpredsednika pa socialni demokrat dr. Scheideman in liberalec Paascher. Dne 10, februarja: Prestolonaslednik Fr. Ferdinand bo odpotoval z družino na Brionske otoke, kjer ostane delj Časa. — Ker se KoŠutovci na Ogrskem branijo, dovoliti vojaške novince, in hočejo naprej obstruirati vladno vojaško predlogo, sta se posvetovala grof Khuen in grof Stiirgkh, kakOi bi se položaj zboljšal, — Na Hrvaškem vre. Cela dežela je nezadovoljna z banom Čuvajem, ki vlada po navodilih ogrske vlade. — Razmerje med Nemčijo in Anglijo se je izboljšalo. Angleški vojni minister Haldane je obiskal Berolin in bil od cesarja Viljema prijazno sprejet. . , Dne 11, februarja: Zunanji minister grof Erental je nevarno bolan. Za njegovega namestnika bo baje imenovan skupni finančni minister baron Bu-rian. — Novoizvoljeni predsednik nemškega državnega zbora, dr, Spahn, je odložil svoje mesto. — Črnogorski kralj Nikita je obiskal cesarja Nikolaja v Pe-trogradu. — Na Portugalskem ""Še pripravljajo novi nemiri» Liberalna vlada ne vživa nobenega zaupanja pri ljudstvu. — Prekucuhi so na Kitajskem obstreljevali z 12 topovi mesto Kaibing. Dne i;2. februarja: Med avstrijskimi in ogrskimi državniki se vrše posvetovanja radi zamotanega položaja na Ogrskem. Manjšina hoče naprej obstruirati. — Na Dunaju se bodo vršile letos volitve v mestni svet. Vse stranke se že živahno pripravljajo na volilni boj. CeŠki socialni demokratje bodo nastopili samostojno, — V Srbiji je odstopilo ministrstvo MilovanoviČ. — Na Kitajskem se je uradno razglasilo, da je cesarska vlada prenehala in je nastala lju-dovlada. Nemiri trajajo naprej. Razne novice. Iz šole. Deželni šolski svet je dovolil, da Sb razštiri nemška šulferajnska šola v SoŠtalnju. — Imenovan je profvizorični učitelj Franc Hausmann v Studencih pri Mariboru stalnim učiteljem istotam in provizorični učitelj v Storah Gustav Wenedikter stalnim učiteljem istotam. — Učiteljici Ida Wudler v Grižah in Rozina Vidali v Libojajh kamenjate svoji mesti. Iz srednješolske službe. Za ravnatelja druge državne gimnazije v Ljubljani je imenovan profesor prve državne gimnazije Anton Stritof. * Iz politične službe. Prestavljeni so: okrajni komisar Emil Schaffenrath iz Konjic k okrajnem glavarstvu v Maribor; namestniški koncipist Alfonz pl, Premerstein iz Ptuja v Konjice; pamestniški prakti-kant dr, Ernest Mayrhofer iz Brežic v Voitsberg; dr. Franc Fina v Ptuj in Rihard Korovec iz Gradca v, Brežice, Odlikovanje: Okrajni šolski nadzornik, ra/vna-telj Ivan Dreflak w Mariboru, je bil odUkbvan z zlatim zajslužnim križcem s krcno. Poroka v cesarski hiši. Dne 10, t. m. se Je vršila na Dunaju poroka bavarskega princa Jurija, cesarjevega vnuka, z nadvojvodinjo Izabelo Marijo. Poroka je bila zelo slovesna. Na predvečer je bila v Sclionbrunu velika slavnost, katere se je udeležil cesar, ženin in nevesta ter skoro vsi nadvojvodi in pa nadvojvodinje. Odborova seja S, K, S,. Z» se je vršila v Četrtek^ dne 8. t. m. Razpravljale so se vlažne zadeve radi izobraževalnega dela na naši jezikovni meji. Od me-J je prihajajo vedno nove prošnje za Časnike in knjige, ljudstvo želi čtiva, posebno obmejna mladina, a S, K. S. Z. ne more ustreči vsem prošnjam, ken primanjkuje takih knjig. Naprošajo se torej slovenski rodoljubi, ¡da pošljejo S. K. S. Z. knjige, ki jih ne rabijo. Posebno dobro doŠli s'o nam mladinski spisi, ,„AngeljČek", („Vrtec" itd. Prosi se za cele letnike. — Določili so se sledeči socialni tečaji: dpe 13, februarja na Gopiilskem, dne 14. februarja pri Novi oer-kvi, v kratkem se bosta vršila2 gospodarska tečaja. S. K. S. Z. zelo mnogo žrtvuje za kulturni napredek spodnještajerskih Slovencev. Posebno na jezikovni meji se pozna delo in skrb, ki ga obrača S. K. S, Z. za obmejne brate in sestre. Številni tečaji, pošiljanje knjig in časnikov na mejo in drugo smotre-no delo za izobrazbo našega ljudsfrva stane S. K. S. Z. zelo mnogo denarja. Prosimo torej, da se je naši rodoljubi pogosto spominjajo z darovi. * Krinko doli! Tako moramo zakričati „Štajercu", ki je dal v zadnji Številki Grnigu krinko na o-braz, da bi ga slovenski volilci ne spoznali za krivca, ki je z obstrukcijo pretil, ako se izpolnijo slovenskemu prebivalstvu njegove zahteve. Ptujski okraj bi dobil regulacijo Drave, Pesnice in podporo za ceste, ako bi Ornig ne bil tako nestrpen. Kmetje, odprite o-Či! * Ornig je v pogovoru s slovenskimi poslanci zatrjeval, da so njihove zahteve opravičene ter jim klical: Ostanite trdni! Ko je bil pa z "VVastianom skupaj, je sklenil, 0a bo obstruiral proti slovenskim zahtevam. Krinko doli! Kaj koristi Slovencem zatrjeva-nje, da so njihove zahteve opravičepe, ako nam jih ne dovolijo. In taka je vsa Ornigova politika. V besedah je Slovencem prijazen, a v delih pa je njihov hud nasprotnik. * Ornig, Wastian in Še par drugih prenapetih nemških poslancev je pretilo, da bo obstruiralo, ako se Slovencem izpolnijo njihove zahteve. Zraven visokih doklad, ,s katerimi so hoteli Nemci razveseliti davkoplačevalce, je bil to vzrok, da so se pogajanja razbila in da'deželni zbor ni prišel do dela. In da se ne morejo regulirati reke, ne graditi ceste in mostovi, ne dajati podpora vinogradnikom, za to se imajo sedaj zahvaliti slovepski kmetovalci nespravljivemu Ornigu, "VVastianu in drugovom, * Regulacija Drave. Zakaj se ne regulira Drava? Ker sta spravo med Nemci in Slovenci v deželnem zboru preprečila Ojrnig in "VVaštian. (Iz istega razloga se (tudi Pesnica ne regulira in okrajni zasto-pi ne dobivajo podpor za ceste. * Nemški časopisi so sila hudi na naše poslance, ker niso privolili pri pogajanjih na zvišanje do-, klad. Kar 30—40% bi morali privoliti. Tudi dr. Ku- kovec in. njegovo učiteljstvo se jezi, da naši poslanci baje niso bili dovolj odkritosrčni pri pogajanjih in niso povedali, koliko odstotkov bi dovolili. Za to ne-odkritosrčnost bodo naši poslanci pri ljudstvu lahko-dobili odvezo. * Voditelj nemških kmetov, Hagenhofer, je priobčil v „Grazer Volksblattu" Članek, v katerem dokazuje, da so naši poslanci pametno postopali, ker se niso dali vjeti pri pogajanjih od liberalcev. Piše doslovno: Norci in lahkomiselni poslanci bi morali pristati na pogoje, ki jim jih je stavila nemško-liberalna stranka, * Vsi za enega, eden za vse. Krivice, ki so se leto za letom godile nam štajerskim Slovencem od strani nemško liberalne večine Štajerskega deželnega zbora, so vzbudile naše ljudstvo. Na shodih, ki se vrše nedeljo za nedeljo, ljudstvo viharno pozdravlja svoje poslance-voditelje, ter se jim zahvaljuje za njih odločni nastop. Nikdar poprej ni bilo takega stika med volilci in poslanci kot zdaj. Poslanci branijo pravice ljudstva pred nemško oholostjo, ljudstvo pa jih zato spoštuje. Vsi za enega, eden za vse! * Osmešili so se. Priprost kmet iz celjskega o-kraja nam piše: Celi svet se smeje neumnosti spodnještajerskih liberalcev. Ko so bili lani meseca junija pri državnozborskih volitvah tako temeljito tepeni in poraženi, smo si mislili, , da se bodo menda enkrat spametovali. Res so se poskrili po končanih volitvah kakor ščurki v svoje luknje in si lečili skeleče rane. Toda niso si Še do dobra poravnali polomljenih reber, ki so jih povzročile kmečke batine, že so pričeli kazati svoj obrekljivi jeziček, Češ: Čeprav ste nas politično docela pobili, jezičkov nam vendar Še niste u-morili, S tem geslom, in seveda tudi z vsemi svojimi lažmi in obrekovanji, so se spravili nad naše gospode deželne poslance, Češ, da delajo z obstrukcijo krivico nemški večini, katera je baje — seveda po liberalnih' mislih — v slučaju delamožnosti deželnega zbora pripravljena „razsipavati milijone" Spodnjemu Sta-jerju! Seji dne 25. in 30. januarja pa sta jasno dokazali, kdo je kriv obstrukcijo in nedelavnosti deželnega zbora, in iz proračuna za leto 1912 Je razvidno, kje so tisti milijoni, s katerimi hoče nemška veČina „oblagodariti" Spodnji Stajer. V tem boju so se torej izkazali liberalci kot posebne lažnike in obreko-valce ter so s tem postali predmet javnega zasmehovanja in zaničevanja. Ni Čuda torej, da ljudstvo ne pripisuje nobenega pomena liberalnemu kvakanju» Keu-dar odpre naš liberalec usta, da bi kakšno povedal, se mu vse posmehuje in kaže s prstom nanj, češ: glejte liberalčka, tudi on bi rad v svoji domišljiji nekaj povedal, kaj, ko ga nihče ne mara poslušati. Pri tej očividni brezpomembnosti liberalcev pa se razko-rači slovenski spodnještajerski liberalec in zakliče: „Jaz pa odgovornost za obstrukcijo javno odklanjam!" Vprašamo vas, cenjeni Čitatelji, ali si more kdo misliti večjo nespamet, kakor jo je izrazil liberalec s temi besedami? To je ravno tako, ako bi rekel: Jutri poj-dem v Tripolis, da pozovem Tlurke, nag se mi udajo in izročijo orožje. Turška vojska pas L nič ne briga; 2. pa bi bilo smešno, Če bi kdo mislil, da bo užugal Turke, ko jih vendar nad 100,000 Italijanov ne more užugati.. Tako in še veliko bolj smešno je, ako misli liberalec, da je on tisti, ki je poklican kot odgovorni činitelj, delati pogodbo z nemško večino v deželnem zboru. Tako se torej smešijo in blamirajo liberalci in kot politični slepci ne vidijo, da se jim ne le slovenska, ampak sploh cela javnosti smeji v pest, * Moč številk. Iz Dravske doline nam piše prijatelj: Te dni marsikateri prisrčno želi v graŠkem deželnem zboru (pridevka „štajerski" ne zasluži) mehkih poslancev, mesto neizprosnih dvanajsterih naših, odločnih, stanovitnih, ljudstvu zvestih» Zakaj jim pa ne vzamejo mandatov (poslanske pravice) kakor na Hrvaškem? Zakaj ne razpustijo zbornice, ampak jo le odgodijo? Nisem politik, ampak le priprost Pohoro; ne poznam skrivpih niti za zaveso političnega odra, pa en vzrok je gotovo tudi ta: ogromna veČina glasov, s katero so bili od Kmečke zveze izvoljeni naši dvanajsteri. Te Številke so ciobro zapisane na Dunaju, in v Gradcu niso pozabljene. Vlada ve, da se po novih volitvah vrnejo stari možje. Saj ljudstvo ostane zvesto njim, ki so njemu zvesti, Ako bi bili pa naši poslanci prodrli le s par glašovj večine, bi bilo upanje nasprotnikov veliko in opravičeno, da našim pri novih volitvah spodleti! Vidite, koliko Je pri sedapjih razmerah vreden sleherni glas poštenega volilca! Moč imajo številke, združene v tisoče danes, ko se glasovi ne tehtajo več po imenitnosti, bogastvu, službi volilca, ampak le štejejo po osebah fcrez razlik» stanu. Pri novih volitvah torej vsi dosedanji ostanimo zvesti, in pridobimo Še vsak po enega volilca za pravično, sveto stvar. Več ko pes je za poslanci, vile sosedne strehe visoko s snegom pokrite, užgalo bi se tudi Maroltovo, Miheličevo in Boldinovo poslopje. Trg ima električno razsvetljavo. Vsled velikanske vročine tto se razbelile žice, ki vodijo lelektrični tok. V tovarni za elektriko, ki je združena z dragoceno žago ob Radolni blizu Kieferjevih tovarn za kose, se je pozabilo izločiti električni tok in luči ugasniti; zato je izbruhnil ogenj okoli dveh po noči tudi tam. Električna tovarna, žaga in mnogo lesa — vsi skupaj last gospoda Avgusta Losohniga ¡— je popolnoma zgorelo. Požarna bramba je torej morala ob enem v spodnjem in zgornjem delu trga gasiti. Za zgornji trg je priskrbel vode veliki ribnik gospoda župnika, dočim so bili vsi studenci soseMov takoj praa-ni. V elektifičfni tovarni gospotija Loschnigja manjka izkušenega monterja. Na obeh krajih so povzročile ogenj jvažne lesene naprave pri peči, oziroma v dimniku. m Slivnica pri Mariboru, V ponedeljek, dne 12. t. m., se je poročila hčerka g. drž. in dež. poslanca PiŠeka, Roza, z g. Jož, BrenČiČem, sinom vrlo ugledne obitelji Brenčič v Rogoznici pri Ptuju. Pri poroki sta bila kot priči g. J. Kolman, posestnik v Slivnici, in g. državni poslanec M. BrenČiČ. Pri maši je krasno popeval slivniŠki pevski zbor, g. župnik Hirti se je s prisrčnimi, globoko v srce segajočimi besedami poslavljal od neveste, ki zapusti slivmŠko faro; njene tovarišice Marijine hčerke so z lepo pesmijo vzele od svoje tovarišice slovo. Gostija se je vršila deloma na domu neveste, večinoma pa na domu ženina v Rogoznici pri Ptuju. Udeležilo se je je mnogo odličnih gostov iz Sv. Jurija v Slov. gor., Maribora, Celja itd. Pozabili pa nismo pri veselju na obmejne brate in smo zbrali za Slov, Stražo 21 K. NovoporoČence-ma naj rosi nebo svoj blagoslov! m Slov. Bistrica. Smrtno nevarno je obolel rodoljub in pisatelj Lovro Stepišnik. — Hne 13. t. m. je prevzel novi odbor okrajno obrtno zadrugo. Od leta 1886 so jo imeli v rokah' posilinemci. Novi odbor sestoji iz samih Slovencev, /V našem mestu bi se dalo doseči še več tako lepih zmag. m Poljčane. V nedeljo, dne 4, februarja, se je poročil g. Janez Dreu, c. kr. nadpaznik, z g. Liziko GajŠek, gostilničarjevo hčerko v Poljčanah. Na mnoga leta! m Sv. Križ pri Mariboru. Tukajšnjo bralno društvo priredi ▼ nedeljo, 18. svečana, popoldne po večernicah v p. d. Pipuševi hiši na Šobru št. 8, pustno vesflico, na kateri nastopi naša mladina z dvema igrokazoma. Mladeniči predstavljajo burko iz vojaškega življenja „V ječi", mladenke pa „Prisiljen stan je zaničevan". Kdor se hoče na letošnjo pustno nedeljo prav pošteno zabavati, ne zamudi te zanimive predstave. Vstopnina znaša ?0 vin. K mnogoštevilni udeležbi najuljud-neje vabi odbor. m Sp. Sv. Kungota. Nameravani shod K. Z. se je preložil na poznejši čas. m Sfov gledališče v Msriboru. Dramatično društvo uprizori t nedeljo, dne 18. t. m. ob 4. uri popoldne igro „Hudobni duh Lumpacij Vagabund ali zanikarna trojica". m Hoče V nedeljo dne 18. februarja priredi Mladeniška zveza in „Orel" poučno zborovanje. Na dnevnem redu je petje, dekl&macija in govori. Mladeniči na noge. m Sečernicah, nato burka „Jeza nad petelinom in kes", ki so bo na pust popoldne ob 4. nri p navijala. p Oslušovci pri Sv. Lenartu. Na gostiji g. Ivo Hebarja in go-gpodč. Slavke Kovačec je nabral mladenič Filip Erhartič za 81ovensko Stražo v Ljubljani 14 K. Ta dva nova poročenca težko pogrešamo v naši mladinski organizaciji. Izgubili smo d a neumurno delnjoča člana in izvrstna igralca na našem društvenem odru. Mislimo, da bodeta še nadalje ostala zvesta našim načelom, ter rada podpirala naše slov. k. društvo. Na m nega leta. p S". Urnan pri Ptuju. Gospodarsko bralno drušfvo vabi k tomboli v gostilno g Klemenčiča, ki se vrši dne 18 febr Po tomboli prosta zabava, s šaljivo pošto, šaljiv go or o pustu. Igrali bodo tamburaši. p Koprivnica. V nedeljo, 18. februarja po cerkvenem opravilu ima poslanec Vrečko shod Slov. Kmečke zveze. Možje in mladeniči, pridite. p Hajdin pri Ptuju. V nedeljo dne 18. februarja ima kmetijsko bralno društvo ob pol 3. uri popoldne svoj redni občni zbor a šaljivim srečolovom. p Sv. Lovrenc na Dravskem polju. V nedeljo dne 18. februarja priredi Bralno društvo gledališko predstavo. Dekleta uprizorijo „Fabi-ola in Neža", igro s petjem v 4 dejanjih, mladeniči pa „Kmet Herod" ali „Gorje mu, kdor pride študentom v roke". Vmes nastopi pevski zbor. Vstopnina za stojišče 20 vin za sedeže 50 vin. — Na gostyi Klanjšek—Vnuk v Sp. Pleterjah sta Lenika Jerič in Anton Črnko po licitaciji nabrala za bralno društvo K 6 14, in na ženinovem domu v Trnovcah, Jerčka Planinšek in Anton črnko za Slovensko Stražo 11 K. Bog plačaj. No^ oporočencema obilo sreče. p Sv. M klavž pri Ormožu. Poslanec g. Meško ima v nedeljo, 18, t. m. po cerkvenem opravilu shod pri g. Golenku. Volilci, prditel Ljutomerski okraj» 1 Ljutomer. V Ba,bincih je g. Jožef Karba dne 8. t. m. dopoldil 80 let življenja, duševno in telesno popolnoma zdrav; dne 4. t. m. pa je minilo 67 let, odkar gospodari na sedanjem posestvu. Se mnoga leta! 1 Sv. Križ na Murskem polju. Tu se je vršila dne 10. t. m. poroka g. dr. Jiaikoba Zmavc, c. kr. gimnazijskega profesorja iz Ljubljane, rodom iz šentjurske župnije, s tukajšnjo rojajkinjo gdč. Terezijo Petovar, bivšo učiteljico pri Kapeli. Novoporočence-ma iskreno Čestitamo! Pri ženitovanjski pojedini se je nabralo za slovenske visokošolce 54 K. Pri tej priliki se je zopet odlikoval naš slavni cerkveni pevski zbor, ki je pod spretnim vodsltvom g. nadučitelja Antona Herzog posebno povzdignil cerkveno slovesnost. A omeniti je treba, da naš cerkveni pevski zbor ne goji samo cerkvenega petja, ampak tudi narodno, kakor je pod vodstvom istega velezaslužnega g. nadučitelja tako lepo pokazal na zadnji veselici Bralnega drušitva. Želeti je, da ga tudi op takih priložnostih večkrat slišimo. 1 Boreči. Ker je nekdo v zadnjem „Slovenskem Gospodarju" boreŠke liberalce malo pokrtačil, posebno njih zaščitnika „večnega Študenta", bi si dovolil na nekaj opomniti.. Ker so mi boreške razmere dobro znane in da ne bi kdo mislil, da je v Borecih res vse liberalno, pojasnim samo to, da je teh „naprednjakov" le majhna peščica, katerih pa mi liberalcem prav nič ne zavidamo. Nasprotno pa je velika veČina občanov na katoliško-narodni strani, kateri se sramujejo izraza liberalec. Takih, ki bi sejali pri nas liberalno ljubko, ne maramo. 1 Gor. Radgona. Imenitne slavospeve poje „Sta-jerc" novemu okr. zastopu gornjeradgonskemu. Zopet je prišel, piše „Stajerc", zastop v napredne, to je, nemškutarske roke, prej pa so prvaki baje slabo gospodarili v njem 3 leta. Vprašamo vas, gospodje v sedanjem načelstvu, kaj pa je bilo tako „Škandaloznega"? Ali se ni naša občina po dogovoru zavezala, da je po večini poslušala vaše nasvete? Je torej vaša sopomoČ tudi 3,škandalozna" ? Napravilo se je od naše strani 5000 kron dolga. Ali ste takrat vi gospodje spali, ko so se-delali proračuni? Ne! Zmiraj ste vi svetovali zvišanja, ne mi! In če tudi. Saj se denar ni tratil, ampak so vse pobotnice po vaši stranki odobrene, 5000 kron smo naredili dolga. Ali so pozabili gospodje na slaba leta 1908 in 1900, ko dežela skozi tri leta ni dala svojega prispevka! Davki so se odpisali, in to po večini gospodu ... To so torej tisti „Škandalozni" izdatki. Prej so je gospodje podpirali, zdaj pa jih obsojajo, a ne iz prepričanja, ampak samo, da blatijo kmeta. Gospod Vračko je pri prvem občnem zboru povdarjai, da se ne bode oziral na narodne prepire, teiftvdČ se bo oziralo na obe narodnosti, ker leži okraj ha meji, Toda Čeprav leži o-kraj ob meji, je pa vendar veČina ljudstva slovenska in vse Nemce lahko na prste sešteješ. In, je li Vračko držal besedo? Ne! Ze takoj ob svojem nastopu je najel upokojenega Prainsaisa za tajnika z letno plačo 300 K, in kot bi odrezal, sta začela pošiljati samo-nemške vloge na županstva ter s tem dokazala svojo pravičnost za obe narodnosti!, , Ceste se nameravajo temeljito izboljšati, zato je potrebno doklade zvišati, in Še-le potem doklade zopet znižati. Vse pvav! Abotno pa je podtikati prejšnji večini nedelavnost pri cestah. Iste so bile tačas ravno v tako dobrem stanu kot prej, če ne v boljšem. Gospod Vraftko bržkone tudi jako malo zasleduje svetovno prikazen draginje, ker vedno povdarja, kako smo tu in °ri-zanesljivlosti pri Vas, dragi liberalci, gospod kaplan §e nikdar ni iskal ter je tudi v prihodnje ne bo, ker je za kaj takega preponosen. Povoda za jezo nad gospodom kaplanom pa vam bo prinesla Še prihocijnjost dovolj! c Nova Štifta, Dne 3. februarja smo imeli tukaj pravcato zimsko nevihto. Bliskalo in grmelo je kot v kresu, a vmes je pa razsajal strašen zimski vihar, ki je plesal s snegom, da je bilo groza. Grmenje o SveČnici je nekaj nenavadnega. c Gornjegrajski okraj. „Narodni List" štev. 5 od 1. februarja prinaša v dopisu iz Gornjega Grada med drugim sledeče imenitne besede: „Ker sta ¡iva duhovnika v okrajnem odboru, se splošno pričar-kuje, da bodeta z obilpo brezplačno molitvijo in vstraj-nim postom zmanjšala okrajni dolg." Skoraj neverjetno se Človeku zdi, da bi mogel to napisati Človek, ki se prišteva pristjanom; pa je vendar res. Kaj takega more zapisati le veri skrajno sovražna duša! Glejte, tako se norčujejo liberalci iz naših verskih reči, ki so vsakemu katoličanu svete. Zapomnite si, da v gornjegrajskem okraju prebiva verno ljudstvo, ki bo znalo s takimi brezbožneži ob svojem Času obračuni-ti. O tem bomo še ob priliki več govorili. Brezove me41e bo treba za gotove ljudi, c Marija Reka. Dne 2. januarja je bil izvoljen aa novega šolskega načelnika g. Jurij Medved. o Rimske toplice. Jožef LokoŠek, kovač na Globokem pri Rimskih toplicah, ima samonemški napis. Gospod LokoŠek, ali bi ne bil boljši slovenski napis, saj smo vendar na Slovenskem. c Loka pri Zidanem mostu. Naše Katoliško izobraževalno društvo je imelo svoj letni občni zbor dno 2. svečana t. 1. Vršil se je povsem mirno. Predsednik je pozdravil zbrane ude. Tajnik opiše nato delovanje in pomen društva. Potem poročata Še blagajnik, in knjižničar. Podpredsednik je razložil nekaj stare zgodovine iz Loke, na kar se je volil novi odbor, v katerega so bili z malo izjemo izvoljeni vsi stari odborniki. H koncu je bil še srečolov, kateri je nudil mnogo poštenega veselja in smeha. c Št. Peter v Savinjski dolini. Ko se je začelo s Stiavbo našega Društvene Doma, so nasprotniki vsa-stvari, to je naši liberalci, govorili, zakaj bo ke dobre neki ta stavba. No, prijatelji, ako je res b)rez pogrebe ta naš dom, bi bilo pač tudi za vas dobro, da bi prišli pogleda*, ob nedeljah naše prireditve. Posebno dne 11. t. m. je bilo toliko občinstva, da nam je bila dvorana pretesna. Pa najimenitnejše jo to, da naše igre niso samo zabavne, ampak tudi poučne in blažil-iio. Mladina, le tako naprej! — Podložanka, c Sv. Peter na Medvedovem selu', Tn sta bila dno 29. januarja poročena Franc Kovačič, kmet v La-šah, in Katarina Debelak, hčerka cerkvenega ključarja Simona Debelak iz Malih Roden. Ženin je navdušen pristaš S. K. Z. in vnet sodelavec pri naših drušivih, nevesta pa je bila več let požrtvovalna cerkvena pevka. Njuni gostje na veseli gostiji so zložili za Slovensko Stražo 20 K 30 vin., gostje na gostiji Jožefa Krumpak in Terezije Orač v Grličah' pa 4 K. Zavednim novoporočencem obilo sreče! Koliko bi lahko podpore potrebna Slov, Straža dobila darov, ako bi se je spominjala vsaka slovenska gostija! c Sv. Ema. Dne 5. svečana t. 1. se je poročil v Šmarju Franc Ogrizek od Sv. Vida, brat dobro znanega vrlega Jurista g. Antona Ogrizek, s pridno in pošteno deklico Marijo Petauer iz Šmarske župnije. Mnogo sreče! — Dne 5. svečana je bila v občini Nezbiše volitev župana. Dosedanji župan g. Franc Gobec je bil že četrtokrat enoglasno izvoljen. Na celi Črti jo zmag^Ja Slovenska kmečka zveza vsled zavednosti delavnih mož. c Laško. (Izobraževalno društvo je imelo dne 11. t. m. občni zbor. Društvo je Štelo 68 Članov. Naročene je imelo sledeče časnike: „Slov. Gospodarja" 32 iztisov, „Domoljuba" 10, „Bogoljub" 1, „Slovenec" 1, „Straža" 2, „Naš Dom" 2, „Zlata Doba" 1, „Kmetovalec" 7, Na zadnjem občnem zboru je število članov zopet naraslo. Blagajniški dnevnik nam je podal sledeče stanje: prejemkov 250 K 95 vin., izdatkov 153 K 12 vin., torej ostane v blagajni 97 K 83 vin. Dne 4. svečana se je predstavljalo ljudsko igro „¡Mala pevka",. Igralcem in igralkam so Šla dejanja od srca, zato so tudi našla pot v srca gledalcev. Kaj ne, da je prijetno delati in veseliti se v Izobraževalnem društvu ? c Sv. Frančišek na Stražah. V nedeljo, dne 18. m. bodo naši vrli diletantje igrali podnčno igro „Prepirljiva soseda", dekleta pa „Sveta Cita". Vsi prijatelji poštene zabave ste vljudno vabljeni c Teharje Pri nas se je priredilo na Svečnico predavanje o romanju v Lnrd, katerega se je kljub slabtmu vremenu udeležilo nad 100 ljudi. Prihodnjo nedeljo ine 18. t. m. pa priredi društvo v kapla-niji dve šaloigri .Rudeči nosovi" in „Zdaj gre sem zdaj pa tje", dekla-macije in petje. Vabljeni vsi ljubitelji peštene zabave. c Sv. Jur sb juž. žel. Okoliška požarna bramba bo v nedeljo dne 18. febrnarja na občno željo občinstva ponovila lepo narodno igro „Divji lovec" v Kat. domu. Vstopnina znižana. c Sv. Peter na Medvedovem selu. Kat. slov. izobraževalno društ. ima v nedeljo dne 18. febrnarja občni zbor ob 3. uri pop. v prostorih župnišča. Pi.leg navade ih točk so še na dnevnem redu govori in dekla-macije mladeničev in mladenk ter nekaj lepih pesmic za moški in mešani zbor. Občni zbor bo velezanimiv, zato se ga ndeležite vsi ndje in prijatelji društva! c Gernjigrad. Bralno društvo priredi 18. februarja popoldne ob pol 3. uri v župniji med tamburanjem te le gledališke igre: 1. „Pijavka" 2. „Oh ta Polona" in 8. „Poštna skrivnost". Vstopnina po navadi. c Sv, Peter v Sav del. V nedeljo dne 18 febrnarja vsi v dvorano Društvenega doma. Fantje nam vprizorijo igro „Poštna skrivnost ali začarano pismo" in „Modrijan in norec". Na svidenje! Brežiški b Brežice. Prva veselica Izobraževalnega društva zadnjo nedeljo se je zelo dobro obnesla. Salo-igra „Frajlca in skledica kajve" je vzbujala neprestano veliko smeha, Šaljivi srečolov pa mnogo upov in iznenadenj, pa tudi nekaj razočaranja. Omeniti treba tu s hvaležno pohvalo, da se je za to prireditev kazalo obilo zanimanja, kakor med rodoljubnimi meščani, tako i po celi župniji; zato je bilo pa tudi toliko zanimivih dobitkov. Ravno tako je bil tokrat tudi o-bisk zelo velik, tako, da je marsikateri obžaloval, da ni dobil več srečk. Velik napredek smo opazili pri društvenem pevskem zboru, ki je zapel prav lepe pesmi med točkami umetniškega gramofona. Vidi se, da se Širi zanimanje za društvo vedno bolj, b Kozje, Veliki živinski in kramarski sejem se vrši one 24. svečana v Kozjem. b Čebelarska društva Kozje priredi v nedeljo dne 18. t, m. ob pol 3. uri popoldne ▼ Kozjem občni zbor. b Zsbukovje. Dne 18. februarja po večemicah ima tuk Kat. izobraževalno društvo svoj redni občni zbor z navadvim vsporedom. Odrasli in mladina pridite. mlad. organizacije Naznanilo. Glavni odbor za katoliški shod jugoslovansko mladine je S» K, S. Z. v Mariboru poslal naznanilo, da se vrši letos v Ljubljani 1&. dijaška prireditev ob lOletnici „^larje". skupno mladeniško zborovanje pa se za letos opusti; obenem se priporoča, da se splošno deluje na to, da se katoliški Slo' Dekliški zvezi neumorno za svojo izobrazbo ter jiji o-pominjal, da ostanejo zveste trem svetinjam: veri, narodnosti in izobrazbi. Skale. Tukajšnje mladenke smo sicer nekoliko zadremale, a .popolnoma zaspale še nismo. A zdaj smo se začele bolj gibati. Imamo namreč tudi pri nas Dekliško zvezo, potom katere se bomo začele izobraževati in napredovati. Mladenke, vse v Dekliško zvezo! Št. Pavel pri Preboldu, Naša dekleta so na Svečnico pokazala, kako se naj razvija društveno Življenje v prid društvu samemu. Igri „Večna mladost — večna lepota" in „Dve teti" sta bili igrani z največjo skrbnostjo, tako, da je bilo občinstvo, ki se strinja z našimi načeli, popolnoma zadovoljno ter je ob koncu izražalo željo, naj bi se igra še pozneje enkrat ponovila., Ce bi hoteli ocenjevati posamezne nastope igralk v igri, bi skoraj ne sodili, da so to same priproste šentpavelske mladenke. Priznati moramo, da so igralke tekmovale med seboj v vlogah. Čast in hvala jim! Glasna pohvala in veseli obrazi so pričali, da je bil lep napreden dan za šentpavelsko mladino. Trdno tipamo, da se bo od sedaj naprej Še več članov pridružilo našemu Izobraževalnemu društvu, Dekliški zvezi in Orlom. Zdaj, ko smo dobili pristno zimo s snegom, se začne zopet pravo društveno Življenje. Najnovejše. Sv. Lovrenc na Dravskem polju. V petek, dne 23, februarja, se vrši v našem Društvenem Domu gospodarski tečaj, G. živinozdravniški inštruktor Krištof s Kranjskega bo predaval o živinoreji in gosp. VI. Pušenjak o zadružništvu. Možje in mladina, pridite! Začetek ob 8. uri zjutraj, Ormož. V soboto, dne 24, februarja, bo pri nas enodnevni gospodarski tečaj. Živinorejski inštruktor s Kranjskega, g. Krištof, bo predaval o živinoreji, g. VI, P u š e n j a k pa o zadružništvu in drugih gospodarskih vprašanjih. Tečaj se vrši v prostorih Kle-tarskega društva. Začetek' ob 8, uri dopoldne. Možje in mladina, pridite! Za živinorejski pouk tudi vabimo žene in dekleta. Št. Andraž pri Velenju. V nedeljo, dne 25. t. m, se vrši po sv. opravilu shod S. K. Z. Poročat pride poslanec dr. K. Verstovšek, Velenje. Prihodnjo nedeljo, dne 18. t. m. po večemicah, priredi naše telovadno društvo Orel v Društvenem Domu veselico z igro: „Pijanka" in Šaljivim prizorom: „Kmet in avtomobil". Ob tej priliki bo tudi poučen govor o organizaciji telovadnega društva O-rel. Št. Jurij ob' juž, žel. Čebelarska podružnica i-ma prihodnjo nedeljo, dne 18. t. m., v. gostilni gosp. Iv. Brežnika v St, Jurju ob juž. žel. občni zbor. Črna gora pri Ptuju, Tukajšnje Bralno društvo priredi v nedeljo, dne 18. februarja t. 1. ob 544. uri popoldne v gostilni gospe JagodiČ veselico z igrama: „Oh, ta Polona" in „Dve teti". Gor. Radgona. Poslanec Robič ima v nedeljo, dne 18, t. m., ob 8. uri zjutraj v bralni sobi shod. Avstrijski zunanji minister grof Erental je zelo nevarno obolel. Bati se je, da vsak Čas nastopi smrt. Nemški drž. zbor. Ker je katoliško „središče" odklonilo svoje zastopstvo v predsedstvu državnega zbora, je bil včeraj izvoljen za predsednika svobodo-miselc Kaempf, za drugega podpredsednika pa libera-lec Do ve. Listnica uredništva. Muta: Članek izročili „Straži". — St. Lenart nad Laškim: Brez podpisal — Bohova: Misl mo, da je boljše, da se še zdaj zedeva pusti v miru. Oglasite se v našem uredništvu. — Pesnica: Pritožite se na poštno ravnateljstvo. Tam bo kaj pomagalo. — Obriž pri Središča: Siromaki so bili itak že dovolj kaznovani. Pustimo jih pri miru. — Središče: Prihodnjič! — 8molinci: Kadar dobite od glavarstva odgovor, nam sporočite. Prej se ne moremo mešati v ta prepir. — Brezrn: Hvala prisrči.a! Kar danes izostalo, pride prihodnjič. — Trbovlje: Smo že imeli prej stavljeno poročilo — Vučja vas: Smo že od drug. d poprej dobili. — riv. Marjeta ob Pesnici, Sv. Lenart, Dolič: Prapoznol — Teharje: Ostalo prihodnjič. — Radi pomanjkanja prostora smo nekaj rokopisa odstopili „Straži". Poročilo & sejmu goveje živine ▼ Gradca, dne 8. februarja 1912. Prignalo se je 256 volov, 162 bikov, 150 krav. Cene za 100 kg žive teže: Lepi pitani voli 94 do 102 K, srednje debeli 82 do 92, snhi 70 do 80, biki 72 do 90, lepe pitane krave 72 de 82, srednje debele 54 do 70, »uh« 46 do 53 K. Tendenca: Pripeljalo se je 87 komadov več kot prejšni teden Cene nazadovale. Promet slab. Na svinjski sejem se je pripeljalo 1163 svinj; cene za 100 kg artve teže 124 do 142 K. Cene trdne. venci udeležimo mnogobrojno svetovnega evharistične- ga kongresa na Dunaju. ---— ~ ~ ~ Dekleta in žene v Savinjski dolini! V Četrtek, ^P^fel^&i || A dne 22. februarja, priredi Sajvinjsko okrožje Zveze ^fclSpllsP BtH&IS^^ slovenskih deklet enodnevni poučni tečaj v Društve- nem Domu v PetrovČah za žene in dekleta. Predava*-nja bosta imela prof. dr. H o h n j e c o ženskem vprašanju ter o nadlogah slovensko žene in mladenke, in g. živinorejski inštruktor Krifetof s Kranjskega o raznih panogah živinoreje. Začetek ob 8. uri dopoldne in ob %2. uri popoldne. Dekleta in Žene, pridite v najobilnejšem Številu! Iiamnlca. V nedeljo, dne 4. februarja, je imela naša Dekliška zveza svoje mesečno zborovanje. Voditelj je otvoril zborovanje ter pozdravil dr. Kovačiča, ki se ni ustrašil slabe poti, samo, da je imel priliko, s svojo odločno besedo navduševati mlade ljudi. Po pozdravu nas je opominjala k vstrajnemu delu v Zvezi Franca Matičič, in k edinosti Antonija Ribič, Sledili sta Še dve deklamaciji in dva govora: l?oza Sket, „Varujmo se plesov", in Julijana LopiČ, „Varujmo se nečimernosti!" Nato jel povzel besedo dr. Kovačič ter navduševal dekleta v rodoljubni besedi, da delajo v je, če v otročji sobi Scottova emulzija, nikdar ne opusti. Malčki vzamejo vrh-njen preparat zelo radi, včasih celo s tako priljubljenostjo, da sami segajo po njem. Pristna samo s to znan ko — ribičem — kot znamko Scott-ovega ravnanja. Scott-ova emulzija je popolnoma izvrstno pomirjajoče sredstvo proti kašlju in že mnogokrat preizkušeno sredstvo proti večkratnemu prehlajenju naših malčkov. Pri nakupu naj se zahteva izključno SCOtt-OVa emulzija. Znamka Scott, ki je že 35 let vpeljana, jamči za dobroto in učinek. Cena izvirni steklenici K 2'50. — Dobi se vseh lekarnah. Gomolje krmske solnčnice (Helianthi) prodaja 100 komadov za 3 K; gomolje kav-kaškega gabesa 10 komadov za 50 vin z zavojem in s poštnino po povzetju. (Glej spis „Kmetovalca" štev. 3 leta 1911.) Potem semenski krompir „Eldo-rado",, 5 kg za 2 K, in a m e r i ik a n s k i k r o m -p i r , plavi „Solanum Comersonii" iz Urugay, obrodi jako bogato tudi v najbolj mokri zemlji, 1 kg za 1 K, sicer stane 1 kg 5 K. i IvanPolenek, delovodja državne trtnice, v Črnomlju, Kranjsko. Vabilo na redni občni zbor Hranilnega in posojilnega društva v Ptnjn, registrovana zadruga z neomejeno zavezo ki se vrši v Četrtek^ dne 22, februarja t. 1, ob Yt2. uri popoldne v zadružni pisarni. Dnevni red: 1. Citanje zapisnika o IV, uradni reviziji. 2. Poročilo načelstva za poslovno leto 1911 in predložitev bilance. 3, Poročilo nadzorstva in odobrenje letnega računa za leto 1911. 4. Sklepanje o porabi Čistega dobička. 5, Volitev načelstva in nadzorstva. 6, Sprememba pravil. 7., Slučajni nasveti* Ce bi ob 542, uri popoldne ne bilo za sklepčnost potrebno število udov navzočih, vrši se ob 2, uri istega popoldne drugi občni zbor v istih prostorih in po istem dnevnem redu po par. 40 zadružnih pravil. V P t u j u , dne 12. februarja 1912. 189, NaČelstvo, Kupi so edin oral vinograda z vsako lego razven severne, najraje mladi nasad, z hišo ter nekaj sadnih dreves v ljutomerskih goricah. Ponudbe s ceno in pogoji izplačila se pošjejo na Prane Petrovič, poste restante, Ljutomer. 174 Deklica, 14 let stara, ima veselje za pouk trgovine, kjer bi bile ženske zaposlene Naslov pove pismo-noša na deželi št. 86, Ljutomer. Oves (Willkom). Ta težka vrsta ovsa stori v vBaki zemlji, pokazala se je kot najbolj zgodnji in iodni oves; daje visoko, dobro krmilao slamo in ne poleže Zadostuje, če se ta oves redko poseje, 60 kg za en oral. Pošilja se v5 kg za 9 K, 60 kg za 17 K, 100 kg za 32 K z vrečo vred. Vzorci se pošiljajo 5 kg po pošti franko, te se vpošlje anesek K 3"20. Benedikt Hertl, veleposestnik, grad Golič pri Konjicah, Štajersko. 146 Sprejme se takoj dobro izurjen in priden kovaški pomočnik pri g. J. K privšek v Kavčah pri Velenju. Kovačnica se pa da tudi v najem po dogovoru. Stoji tik velike ceste ietrt ure od Velenja. 173 Učenec se sprejme pri g. Augustu Krois, čevljarski mojster, Maribor, Kasernplatz 7. 166 Kupci pozor. Preda se mlin in žaga na prav dobrem prostoru na mečni in stanovitni vodi. V mlinu so nove železne naprave na štiri pare kamnov. Mletja in žaganja je zmiraj dovolj, K mlinu spadata dve njivi in travnika. 1 sadonosnik vrt in vinske brajde, svinjski in goveji hlevi, veliko poslopje, vse zidano in z opeko krito, je blizu velike ceste, 2 minuti od želez ni&-ne postaje Sp. Laze, blizu Loč, pol ure od poljčtnske pos Šavi odlikovan z zlato kolajno na Dunaju in v Pragi. Cene zmerne! Postrežba solidna in točna! Trgovci! Sveža jajoa kupujem vedno po najvišji ceni. Ponudbe na: Anton Prah, Dunaj IV, Schonbrun-nerstrasse 7. Na željo pošiljam refer. Dopisuje se lahko slovensko. 500 kron! Yam plačam, če Vam moje sred stvo „Riasmazilo" v treh dneh ne odpravi brez bolečin kurjih očes, stiskov in vkoreninjene trda kože. Cena 1 lončku, z jamstvenim pismom 1 K. Kemeny, Kaschau I, Postfaoh 12/76. Ogrsko. 9* Na prodaj je lepo posestvo, pet minut od farne cerkve na Remžrii-ku. meri blizu 60 oralov, čez polovico je gozda v najboljši rasti, drugo njive, travniki in pašnik; redi »e lahko 14 do 16 glav go-vede, hrami in vse je v dobrem stanu. Proda se radi bolezni pod jako ugodnimi pogoji. Več pri uprav, tega lista. 131 Ne pozabite 0 M 01 ** M« 18 ¡V Volno, sukno (štofe), cajge, modno perilno blago, preproge, odeje, koče, platno in vse manulakturno blago kupite najbolje in najceneje v domači trgovini Z ® M 01 e IB 3 1» a & %m CL M. E. Šepec, |T Maribor. Grajski trg. io36» Burgplaiz. Trgovina s špecerijskim blagom Trgovina z moko in dež. pridelki Pozor Točna in solidna postrežba. Ivan Ravnikar Graška cesta 21. Glavna slov zaloga, velikanska izbira kranjskega vrvarskega blaga, kakor: šfcrang, ujtd, vrvi, štrikov za perilo, mrež za seno in otroške postelje itd. — Glavna slov. zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, firneža in lakov. Zaloga na grobnih in voščenih sveč itd. 93 Zsloga vsakovrstnih semen Na drobso na debelo. Zaloga rudninskih voda. ^msmmmaBmam^amaBmm Smrekove storže letošnje, semena polne, želod, vosek, vinski kamen, suhe češplje, sulie gobe, orehe, sploh vse deželne pridelke kupi veletrgovina nton Kolenc 115 ozor! Celje, Graška cesta 22. Istotam se dobijo tudi vsi deželni pridelki, kakor fižol, krompir, koruza itd,, sploh vsi deželni pridelki, kakor tudi vse špecerijsko blago vedno sveže po najnižjih cenah na debelo in drobno. Prva štajerska trsničarska zadruga poita JurSinci pri Ptuju ima na prodaj cepljene trte najboljše kakovosti in sicer vue priporočljive vrste na običajnih podlagah, kakor tudi na različnih križankah. Ceniki so btesplačno na razpolag?. 1057 xxxxxxxxxx%xxxxx%xx%% Slavi emu občinstvu si usojam naznaniti, da sem otvoril v Ptuju z novim letsm v prostorih kjer je bila prej filijalka V. Leposcha, Fiorijpnski trg št. 2 špecerijsko trgovino katero sem založil z popolnoma svežim blagom. Po večletni nkušnji mi bo kot dom*činu mogoče eenj. odjemalcem v vseh stvareh po želji ostreči z dobrim blagom kakor tadi nastaviti času primerne csne. Za mncgobrojen obisk se caj-topleje priporoča Josip Podgorelec, špecerijska trgovina, Ptuj, Fiorijtnski trg 2 Postrežba točna, cene nizke, — torej z združenimi močmi! Sprejme se tudi učenec. Snažno se oblači vsa rodovina, ki m naroči vzorce iz češke tkanilsice v Novem Hradku b. 3. Češko (dobaviteljica dežel, osrelnje ivese učit. društev v Češkem kraljestvu). Dobiva se 2—8 metrov cMgih odredov cefira, kansfasa, fisneln, platna, mtidrotiska itd. Zavoj 45 m za 18 E, na;iet^a kvaliteta 40 m za 20 K franko. tudi polovico zavojev za 9, oziroma 10 K. Blago je stalnobarvno in močne kakovosti. Naročite in ostanite stalni odjemalci. Vzorci blaga zastonj in franko. 1247 Proda se 130 dobro idoča gostilna s polno koncesijo žganjetočem, ležečo ob glavni cesti in v vasi, blizu farne cerkve, na lepi legi za izletnike, oddaljena 20 minut od mesta Ptuj; tudi je zelo sposobni prostor za trgovca za žito, perutnino itd. Zraven je 5% orala dobrega polja, v bližini sadni vrt in lep vrt za zelenjavo; proda se takoj po ugodni ceni 20.000 K. Hiša in hlev je vse v dobrem stanu. Dopisi naj se pošljejo na A. B» 88. poste restante, Ptuj. '■■■■■■■■■■■BHMHMBMBMMIHaHHHMHBMBa»' Zahvala. Globoko ginjeni nad mnogoštevilnimi dokazi prave kristjanske ljubezni, in ker nam ni mogoče se osebno zahvaliti vsem, ki so se potradili pri pogrebu Martina Hržic, (ev. Tomaž pri Ormožu) spremljati dragega rajnkega k večnemu počitku, dovolijo si spodaj podpisani tem potom iz celega srca se vsem najprisrčneje zahvaliti. Posebna hvala prečastitemu gospodu dekanu Jakobu Caf in čast. gospodu kaplanu Francu Moč nik, pevskemu zboru, vsem sorodnikom, sosedom, domačim in sosednjim faranom, ki so se v tako obilnem številu udeležili sprevoda. Bog povrni stotero. (Senik) Sv. Tomaž pri Ormožu, 10. feb. 1912. 182 Martin Fortunat in Vekoslav Hržlč. Rane - in lečilno mazilo = „SIGNA' L»» Izvrstnn učinkajoče za vsakovrstne rane, opekline, otiske in tv6re na nogah. Natančno navodilo o vporabi je priloženo vsaki tnbi. Originaltuba: 1 K 20 h. — poštnina 20 h. Le pristna z varstveno znamko U3¡ P. F. Naroča in dobi se pri deželni lekarni _v Slovenski Bistrici._ Trsničarska zadruga Sv. Bolfenk pri Središču ima za spomlad 1912 nekaj čez50.000 kom. cepljenih trt za prodati, raznih sort, po zelo nizki ceni. Ceniki na željo brezplačno. 101 Izdajatelj in s&loiaik: Katoliiko tokovno druétvo. 'Mjcovurai »rudnik: L. Kmaperle. Tink ttwtarne *▼■ Ciril» ▼ Mariboru. Iz celega sveta. Delavnica Jožefa NazareŠkega odkrita. Pri kopanju in zasledovanju starin, ki ga vodi neka angleška družba, so odkrili krasen rimski tlak iz mozaika, ki je zelo dobro ohranjen. Med! drugimi se je tudi posrečilo odkriti delavnico Jožefa Nazareškega, ki je bila za Časa cesarice Helene prezidana v kapelo, a jo je pozneje razrušil nek potres. Kapelo so sedaj po precejšnjih težkočah oprostili prsti in zemlje. Grozen zločin pri poroki» iz Madrida poročajo, da je tovarniški delavec Diario Perez napadel neko nevesto, ki je ravno po poroki zapuščala z ženinom cerkev, ter ji z nožem prerezal vrat, tako, da ji je skoro popolnoma odrezal glavo od trupla. Nevesta se je zgrudila na licu mesta mrtva na tla. Skala padla skozi streho v hlev in ubila kra^ vo. Dne 26, januarja je žena peka Ivana Mo|e na Tr-satu pomolzla kravo in se vrnila v kuhinjo. Tu je zaslišala naenkrat iz hleva močan ropot. Ko pride v hlev, vidi, da se je odtrgala velika skala za hišo, padla na streho, jo prebila in se zvalila v hlev. Tam je padla ravno na kravo, ki je bila na mestu mrtva. Potrebovali so tri ure, predno so jo odvalili s krave. Da bi bila Uršula Može le Še par minut ostala v hlevu, pa bi bila tudi ona mrtva. Može ima okrog 1000 kron škode. Huda zima na Ruskem. Iz raznih krajev Rusije poročajo o silnih snežnih viharjih. Na mnogih železnicah je bil promet ustavljen. Mnogo vlakov je obtičalo v snegu. Na cestah je bil nezmožen vsak promet. Mnogo ljudi je zmrznilo, istotako je poginilo mnogo živine. Po celi Rusiji je zavladala najhujša zima s silnimi snežnimi meteži in viharji. Iz Tobol-skega poročajo, da je v zadnjih dneh zmrznilo v. to-bolskem okraju 18 oseb, 30 pa jih je bilo pokopanih v snežnih zametih. - Izseljevanje in ojačenje Slovanstva. Zadnja leta se izseljuje največ ljudi iz Italije in Avstro-Ogr-ske. Po uradnih zapiskih se je izselilo leta 1909 Čez 625.000 Italijanov in čez 260.000 Avstrijcev in Ogrov. Izseljenci pošiljajo navadno svoje priliranke v staro domovino svojcem, ker pač v Ameriki ni varno imeti pri sebi večje svote denarja. V Italiji se ceni svota tega denarja na leto 650 milijonov. Razmeroma visoka je tudi svota, ki jo pošiljajo vsako leto avstrijski izseljenci v domovino; posebno veliki so n. pr. pri-hrapki poljskih in rusinskih delavcev iz Nemčije. Končno se vrnejo izseljenci s prihranki sami nazaj v staro domovino.. V prvih desetih letih lanskega leta se je izselilo preko obmejne postaje Tiešin ob če-Ško-saŠki meji 13.000 ljudi, vrnilo pa se jih je 18.000. Že več let se opazuje, da je vrača^jočih izseljencev več, kot onih, ki se izselijo. Pri izseljencih se opaža glede narodnosti sledeče: Slovani se vrnejo v staro domovino, kakor hitro so si kaj več prihranili. S tem se tudi kaže slovansko domoljubje. Drugače je pri Nemcih in Madžarih. Ti vprašajo le redkokdaj po stari domovini; če se jim le količkaj dobro godi, izvabijo še celo svojce in prijatelje preko luže v Ameriko. Nemški listi se boje, da se bodo vsled tega pojava ojačili Slovani v Avstriji , pa Škodo Nemcem in Madžarom. Največja republika (ljudovlada). Ako postane Kitajska ljudovlada, tedaj bo to največja ljudovlada na svetu. Prebivalstvo „nebeškega cesarstva" — tako zovejo Kitajci svojo domovino — šteje nad 400 mi- PODLISTEK. Kako je Miha Lipnik čuval zdravnikove breskve* (Zapisal Miroslav pri Sv. Marjeti ob Pesnici). Razni stanovi in opravila na svetu zahtevajo tudi raznih ljudi s primernimi zmožnostmi, da jih izvršujejo. Narava sama skrbi, da se za vsak' opravek, bodisi imeniten ali priprost, prijeten ali težaven, najdejo gotovi ljudje, ki ga z veseljem izvršujejo, kakor jim veleva izvoljeni poklic. Krojač bi n. pr. nikakor ne hotel menjati s kovačem, ki ves dan zbija in tolče po naklu ter pomiluje Čevljarja, ki si pa veselo žvižga, ko sedi ves dan sključen na stolcu in natezu-je dreto, ter prezirljivo opazuje kosca na travniku, ko se le-ta poti pri težkem delu, da mu lije pot raz čelo, pa si vmes Še prav veselo zauka . . . Splošno se trdi, da je človek v vsakem stanu lahko zadovoljen in srečen, toda le, ako zadene pravi poklic! Kogar tedaj n. pr. pogosto muči žeja, pa ve, da mu voda ne stori dobro, naj postane — krč-mar(! Dekle, ki ne čuti v mladosti nikakega veselja do kuhe, Šivanja, pranja, in kar je Še pač takih „neumnosti", pač pa je vsa vneta za nove, lepe obleke z raznimi podlagami, gubami |n mašeljfci, trakovi in pankeljci, ki ume svoje koderce „naštimat" v lepo frizuro, ki zna sladko govoriti in lepo plesati, je vse to gotovo znamenje, da je kakor ustvarjena za — komedijantko, in naj ne zamudi svojega poklica, kajti sicer se ji lahko pripeti, da bo vkljub takim izbornim talentom kedaj na stare dni zapuščena, od vseh svojih sedanjih Častilcev pozabljena, kajti nehvaležnost je plačilo sveta, ždela otožno v kaki črni bajti, kakor sova v otli lesniki ... A glej ga, skoraj bi bil pozabil, mislil sem vam praviti o . . . Torej dalje: Tako je tudi Miha Lipnik že v rani mladosti spoznal svoje dušne in telesne zmožnosti ter bil uverjen, da je ustvarjen za kaj več, nego za lijonov duš, in področje „cesarske srede" zavzema skupno z Mongolijo, Mandžurijo, Tibetom in Turke-stanom prostor 4,277.000 kvadratnih milj. Edina ljudovlada, ki bi se mogla nekoliko meriti s Kitajsko, bi bile ameriške Združene države z obsegom 4,571.000 kvadratnih milj (skupno z AljaŠko in Havajskimi otoki), a prebivalstvo šteje komaj okoli 90 milijonov duš. Vse ostale ameriške ljudovlade imajo skupaj komaj 50 milijonov duš in kakih 8 milj. kv. milj. Madžarske gole na Hrvatskem. Do leta 1890 je bilo na Hrvatskem samo 6 madžarskih šol, in sicer ena javna in pet zasebnih, Danes jih je že 70, Vzdržuje jih ravnateljstvo ogrskih' državnih železnic in Šolska družba „Julian" (ogrski šulferajn). S posebno silo so se vrgli Madžari na Slavonijo, katero smatrajo za del Ogrske. — Ogri in Nemoi so enaki. Znamenita miza. V mestu Puplin v Ameriki živi neki Wood, ki je naredil dosedaj Še neprekosni u-motvor v obliki mize, sestavljene iz 100 milijonov posameznih lesenih kosov. Za to delo je potreboval nad leto dni časa ter je dobil na mednarodni razstavi države Misouri višnjev svileni trak ali prvo darilo. Glavni deli te mize sestoje iz belega smrekovega lesa. Mož je po poklicu mizar. Naredil je to znamenito mizo tekom enega leta zvečer doma v prostih urah. Tudi noge so sestavljene iz koščkov. Na celi mizi ni dobiti dveh sličnih ali enako vdelanih koščkov lesa eden poleg drugega. Zaklad v puškini cevi» Neki pariški starinar je prodal nekemu nabiratelju starin staro arabsko puško, Ko je kupec pregledal puškino cev, je opazil, da je zaČepljena. Odprl je previdno cev in našel v njej kožnat mošnjiček, v katerem je bilo 243 dragocenih briljantov (dragih kamnov) in bisernih zrn. Med sta^ rinarjem in kupcem je nastal prepir, ker je kupec trdil, da je op s puško kupil tudi dragocenosti, za katere ni vedel ne on, ne starinar. Zaradi tega so drar gocenosii shranili P" sodniji, ki odloči, ina Čegavi strani je pravica. Znamenite številke iz Novega Jorka. ¡Vsakih 40 minut dospe povprečno po en naseljenec v Novi Jork. Policija zapre vsake tri minute po eno osebo. Vsakih pet minut se rodi po en otrok» Vsakih 7 minut se vrši pogreb. Vsakih 13 minut se vrši poroka. Vsar kih 42 minut se odpre kakšna nova trgovina. Vsakih 48 minut odpluje kakšen parnik iz pristanišča. Pri ponesrečbi se ubije vsako poldrugo uro kak človek. Vsakih 7 ur pride na kant kaka trgovina. Vsakih 8 ur se izvrši kak poizkus za roparski napad. Vsakih 8% ure se izvrši ena ločitev zakona. Vsakih 10 ur se izvrši kak samomor. Na vsak dan se izvrši kakšen roparski umor. Te številke se razumejo povprečno na podlagi uradnega letnega izkaza. S kakimi poklici se peča avstrijsko prebivalstvo. Od 26 milijonov prebivalcev v naši državni polovici se peča 13'7 milijonov ljudi s poljedelstvom, 7 milijonov z industrijo, 2'6 milijonov je pri trgovini in prometu, 0'8 milijonov je penzijonisSov, 264.000 jih služi aktivno pri vojakih in 873.440 prebivalcev ima svobodne poklice ali pa je brez njih. V ogrski polovici, katera ima 19 milijonov prebivalcev, se jih peča s poljedelstvom 13'2 milij,, 2'6 milij. jih je pri industriji, 1 milijon pri trgovini in prometu, 572,309! jih je v javni službi, 268.437 jih živi od vlog in pokojnine in 151,296 jih služi pri vojakih. V Bosni in Hercegovini pa se peča 88% vsega prebivalstva s poljedelstvom. Lov v starem času. Nekdaj se je lov na nekatere živali kaznoval s smrtjo. Na Francoskem je bilo navadnega težaka, dasi je bil rojen v revni koči med delavskim ljudstvom. Nad vse ljuba in draga bila mu je zlata prostost, in skrbno se je ogibal vsega, kar bi mu utegnilo kratiti njegovo veselje; zato si pa ni hotel zbirati in grabiti premoženja, ki povzroča le nepotrebne skrbi, ni si hotel ustanoviti svojega doma, ne se dati vpreči v tesni zakonski jarem, ki omejuje ljubo prostost. Po svojem poklicu je bil — mešetav. Njegove izredno dolge, za potovanje nad vse pripravne noge, in pa gibčni jezik, storilo, ga je za njegov važni posel res „moža na pravem mestu". Kakor že omenjeno, ni imel nikjer svojega doma. Cemu neki? Saj se je počutil povsod domaČega, a najraje se je vendar držal bolj svojega rojstnega kraja v lepi Pesniški dolini, od koder je pa vse stran^ kakor so pač nanesle okoliščine, izvrševal svoj poklic. Ako je kdo n. pr. rabil konja, on je vedel za najbolj pripravnega; če je prišel v naš kraj tuj kupec kupovat svinje, trebalo je samo njega vprašati, koliko jih' potrebuje; kdor je hotel kupiti ali prodati posestvo, vprašal je njega za svet. A najraje je posredoval pri vinskih in Jjenitovanjskihl kupčijah, to pa zopet iz posebnih, njemu poznanih razlogov. Toda ako bi utegnil kdo to krivo umeti ter bi sodil Miha, da je pijanec, bi mu moral že takoj, da se njegovemu častnemu imenu ne stori krivica, povedati, da to ni res, kajti pil je samo takrat, kadar je bil žejen; le to slabo lastnost je menda že na svet prinesel seboj, da pa je bil zmiraj žejen; toda kaj je mogel za to! A Še drug, nič manj Časten posel, mu je bil zaupan. Težko je vsako leto pričakoval godu sv. 'Jakoba; ko so pričeli po naših vinskih hribih klopotati klopotci, mu je bilo znamenje, da se približuje zanj Še-le pravi čas. Bil je namreč tudi že dolgoleten občinski čuvaj goric, po domaČe le „otar" imenovan. To bi ga bili morali videti našega junaka, ko Je oblastno, kakor turški paša, oborožen od podplatov do klobuka, stopal po okrožju, izročenem mu v varstvo. Na rami dolgocevno puško še sicer bolj iz stare (fobe, o-krog pasu pripet usnjat korobač, v, rokah grčavo, moč- zadosti, da je kd'o ubil zajca, pa so ga obesili. Na smrt so obsojali ljudi, ki so razprostirali mreže za lov gglobov. Kdor je z lokom streljal na jelena, je bil privezan na kako živo žival in so ga pretepli. Ob času LudovikaXI. so bili trije plemenitaŠi in Fland-rije na lovu na zajce; pri tem so zašli na posestvo p.lemenitaša Engueranda; čuvaji so jih vjeli, Engue-rand jih je dal obesiti. Radi tega je bil obsojen na globo 10.000 frankov. Henrik IV. je podpisal smrtno kazen za neke kmete, ker so branili svoja polja od opustošenja od strani divjačine. Roparski glavar, ki noče iz zapora. Vsled kraljevega pomiloŠČenja bi bil moral biti izpuščen iz zaporov v Rimu 731etni roparski glavar Karmine Angelo, ki je svoj Čas v Abrucih vodil veliko roparsko četo in je mnogo ljudi oropal in umoril. Pol svojega življenja je presedel v ječi. Ko so mu naznanili, da ga je kralj pomilostil irr da je prost, se Je branil zapustiti jetnišnico, Češ, da ni prosil pomiloŠČenja, in da je njegova edina želja, da bi umrl v jetnišnici. Težek par. Samuel Keslex Dvew v Doverju v Združenih ameriških državah, ki tehta 457 fuittov, si je izbral ženo, ki tehta .278 funtov. Ko je nastopila dvojica svoje svatbeno potovanje, sta se odpeljala s parom volov. Nekaj zgodovine tobaka. Kajenje tobaka ima razmerno kratko, a tem zanimivejšo zgodovino. Nikakor ni še tako dolgo tega, kar je kajenje splošno, dovoljeno. V Rusiji so še leta 1634. odrezali nos tistemu, ki so ga zasačili pri kajenju. Ob tistem Času so potisnili vsakemu mohamedancu, ki so ga dobili pri kajenju, pipo skozi nos in ga vodili po ulicah, da bi s tem odvrnili druge grešnike od kajenja. Toda že tedaj so bili navdušeni oboževalci kajenja, in neka stara zdravilna knjiga iz leta 1650. mu poje. naslednji slavospev: To zelišče Čisti grlo in glavo, omili bolečino in utrujenost, odpravi zobobol, obvaruje Človeka pred kugo in ozdravi stare rane in izpuščaje. Pred kratkim je izdala neka tobačna tovarna knjigo, kjer je natančno popisana zgodovina tobaka. Potujoči mrlič. Iz Sarajeva poročajo o pekem nenavadnem slučaju v Zivorniku: Kme"t Ljubomir Ra-kiČ je umrl v 46, letu svoje starosti vsled peke notranje bolezni. Mrtvec je ležal v sobi na mrtvaškem odru in ženske so kot običajno molile do večera pri krsti, na kar so odšle domov, Ko je prišla vdova nato nazaj v sobo, je opazila v svoj'o grozo, d'a je krsta prazna. Prestrašena je pobegnila in sklicala skupaj ostale ljudi po hiši. Preiskali so vse prostore, toda mrliča ni bilo nikjer» Končno so ga našli na poti v vrt ležati v beli mrtvaški obleki» Nobenega znaka življenja ni bilo v njem. Obrazne poteze pa je imel skrčene kot v velikih bolečinah ip osteklenele oči odprte. Ni dvoma, da je RakiČ na novo oživel na mrtvaškem odru ter zapustil krsto. To oživetje pa je trajalo le nekoliko hipov, kajti poklicani zdravnik je konštan-tiral z gotovostjo vse znake smrti» Nesrečna vdova je vsled tega dogodka hudo zbolela, V mleku utonil. V sodu, v katerem je bilo več tisoč litrov mleka5 je utonil mlekar Her, Her je peljal sod. na trg v Novi Jork, ko je obstal voz v nekem jarku; sod se je preobrnil in padel na Herja, ki se je potem pod njim zadušil. Moško truplo v vinskem sodu,. Na Hood Road v Severni Ameriki so našli otroci vinski sod, v katerem je bilo truplo kakih 50 let starega Italijana, Morilci so bili umorjencu odrezali noge, da so mogli spraviti truplo v sod, Mož je bil z vrvjo zadavljen. no okovano gorjačo, obraz ves zarastel s črno brado, to ga je storilo, da so imeli razni mali in veliki dolgoprstneži pred njim res velik strah. On se je tega tudi zavedal in bil nemalo ponosen na to. In pa to življenje! Komaj je zapustil opoldne gostoljubno kmetovd hišo, kjer so bili na razpolago sirovi štruk-lji ali mastne gibance, že ga je gori na vrhu klical iz kleti d'rug kmet: „Pojdi pit!" Na „Gradišču", ki je spadalo pod njegov „rar-jon", imel je svoje gorice tudi zdravnik' od Sv. Marjete. Nahajale so se v tisti gorici tudi izredno lepe, žlahtne breskve, kakoršnih ni bilo daleč na okrog nikjer, kakor samo še v gorici Jurjevškega mesarja iia „Dolgem vrhu", dobre Četrt ure od lam, kar pa je spadalo že pod okrožje njegovega tovariša Reberni-ka, s katerim sta si bila dobra prijatelja. Sešla sta se pogosto po večerih ob meji svojih okrožij ter si pripovedovala svoje junaške čine. Z onimi lepimi breskvami v zdravnikovi gorici imela jo posebno gospodična, zdravnikova sestra in oskrbnica, prav posebno veliko veselja, ter „otarju" obljubila, da dobi, ako bodo breskve „srečno dozorele", kadar bodo spravljene, petak, ako pa ne . . ., v nadaljevanje stavka je zamahnila z roko, in Miha, ki je bil bistre glave, je tako znamenje razumel» Tudi njegovemu sosedu je mesar obljubil, da dobi, ako bode breskve dobro stražil, poleg navadnega plačila Še o Božiču „kos vola" in pa vrč vina za praznike. In ker jo imel Rebernik ženo in otroke, je tudi vedel ceniti take reči; ni Čuda tedaj, da sta imela oba stražnika tudi prav posebno skrb za breskve, in vsled svojih neoporečnih posebnosti sta si bila tudi svesta svojega plačila. Toda ni dobro, pravijo, piti na medvedovo kožo, dokler je le-ta Še v Šumi, Ko pri-do namreč Miha nekega lepega jutra, veselo žvižgaje v zdravnikovo gorico pogledat k breskvam — o strah ip groza — tiste zlatorumene, že tako lopo rudečkaste breskve vzela je bila tajna noč. . .! Le nekaj ostankov je še žalostno viselo po drevju. (Koneo prihodnjič.) Lajtersperška opekarna pri Mariboru ob D 8 priporoča svoje izkušene in trpežne glinaste Izdelke, kakor raznovrstno opeko za najnižje cene in pod i S? najugodnejšimi plačilnimi pogoji. 15 komadov mojih stisnjenih strešnih opek pokrije eden kvadratni meter strehe. % Na voz, ki drži 10 ton, se lahko naloži 6000, ali 5000 ali 4000 komadov opeke, kakoršne vrste se pač vzame. Pošiljatev se vrši na nevarnost prejemnika. Prodajalna: Roman Pachner-jev naslednik, Edmund Sčhmied-isse. ZaiOge: h. Andraschitz, Schmiedplatz, zraven gostilne pri »Zlatem levu«, A. Maček, Tržaška cesta 23 in v lastni fciši, Reiserstrasse 26, kjer se tudi sprejemajo naročila in se strešna opeka radi ugodnosti dobi lahko za originalno tovorniško ceno. Z odličnim spoštovanjem ■ Franc Derwuschek, mestni stavbeni mojster in posestnik tovarne v Mariboru. ■ Melitvesike, rožne vence, podobice, krile različnih Trat, svetinj iz alnainijaes itd. itd priporoča TIskarna sv. Cirila v Maribora ob Dr. es v lastni hiši v Hranilne vloge sprejema in jih obrestuje: na vložne knjižice po 4 74% ^ 72°/o< v tekočem računu po 4 V4% oziroma po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Harodnem domu. Posojila daje: na hipotekami kredit in zastave vrednostnih listin oziroma knjižic po b1^0/^ na hipotekami kredit s poroštvom po 53/4%, na osebni kredit po 6%. Eskomptuju menice ter daje kredit trgovcem in denarnim zavodom v tekočem računu. Rezervni fond K 322.522*95, stanie vplaianik deležev K 117.660, lastno premoženje S€ §03.462*49, vl@s nad 3,4©0,@@0 §€, Zadružnikov sez 3*000, Enaintrideseto upravno Seto, Nenavadno hiter razvoj sopara. Se pošilja na poskušajo. Tisoči že v rabi. Zahtevajte Genike. narejeni iz kovanega železa in kovlna8te pločevine, torej trpežni ,Titania-»Werke", Wels 136, Zgor. Avstrijsko Največja specialna tovarna za parilnlke v Avstrijsko-Ogrskem. Glavno zastopstvo Fram Asen, Bradec, Mariengasse 22._— § Romunu Močna izpeljala popolnoma iz kovanega železa is železi e pločevine! Svari se pred cenejšimi in slabšimi ponaredhami iz litega železa! Zahtevajte cenike. Dopisuje se slov. Dunaj XII/3. odružnica line Danice t C©: 9 sprejema vlO^S na vložne knjižice in jih obrestuje po od dne vloge do dne dviga brez vsacega odbitka. Vloge na tekoči račun obrestuje nalkulantneie. Delniška glavnica 8 milijonov kron. Rezervni zaklad 800.000 kron.