It izdnMO.ann V sedanjih časih citirajo večkrat rek: >:Inter arma sillent Musae«. Res da med vojno počiva umetnost iz razumljivš-h razlogov; vendar pri nas dela častivredno izjemo Glasbena Matica. 2e decembra 1914 je priredila v dobrodelne, patriotične namene lepo uspeli koncert. ki je za njiim pred kratkim priše]] drugi, še lepši. Lepo izbran vzpored, odlične sodelujoče moči na eni in simpatije, ki jih uživa zaslužna Glasbena Matica med slovenskim razumnim in nepristransko sodečim občinstvom na drugi strani, so pripomogle k izredno lepemu moralnemu in — upam tudi — materialnemu uspehu koncerta. Dvo rana Narodnega doma (kakor znano v Ljubljani akustično najsiabša, druge so, žal, v tem času oddane) že zlepa ni videla toliko in tako izbranega občinstva, ki je prišlo na koncert tudi deloma iz vzroka, da gmotno pomaga ranjencem v ljubljanskih bolnicah ter podpore potrebni Glasbeni Matici, ki je zaradi izrednih razmer zabredla v denarne stiske. Pa h koncertu satnemu! Krona večera je bil c. kr. dvorni operni pevec Julij B e t e 11 o. 2e dlje časa se v Ljubljani nismo imeli prilike diviti se njegovemu petju. Očitali so mu večkrat, da ignorira slovenske skladbe. To pot je idealno lepo pel Lajovčevi skladbi »Mesec v izbi« in karakteristično »Norčevo jesensko pesem«. Zlasti prednašanje zadnje je izzvalo viharje navdušenega ploskanja. Poleg znanega Wolframovega speva iz »Tannhauserja« je vzel Betetto na vzpored še neizvajano RistoSavinovo»Poslednje pismo«, skoro priložnostno stvar, ki me je nje začetni motiv spomnil na Vilharja. Vkljub temu je Betetto podai skladbo mojstrsko, v pravem baladnern razpoloženju, kakor ga je mislil pesnik. Umetniški užitek prve vrste! Na klavirju je Betetta spremljal fi:no in z umevanjem naš mladi, nadarjeni pianist Janko Ravnik, ki je na koncertu nastopil hkratu kot solist. Igral je dve jako zaniraivi skladbi znamenitega češkega skladatelja Viteslava Novaka^ ki je znan po svojih ženialnih simioničnih skladbah (»Burja). Ravnik si je izbiali za izvajanje »Balado v Emolu« in po narodnih motivih zložen »Valaški ples«. Obe skladbi je podal z bravuro in jako dobro tehniko. Ravnih hodi po oni trnjevi poti kot malodane vsi naši umetniiki. Ali ne bi se morda dobiil kdo med poslušalci,. ki1 je ta večer frenetično ploskal in bi mu koderkoli že izprosil podporo ter. mu omogočil nadaljnje študi'je? Ali je res treba, da je slovenski umetnik večkrat lačen kot sit? Ravnik je talent. Želim mu pa njegovi umetniški poti mnogO' sreče! Ostali del vzporeda ie dzpolnil Matični pevski zbor. Mnogo njegovih zvestih in vnetih članov poje v strelskih jarkih, zato tudi zbor ni več tako- številen, a vendar konsolidiran in dober. Njegov ^krbni oče, g. koncertni vodja Miatej HuiWd, je z njemu lastno vestnostjo tudi iw fliate družine (proti oni v mirnem času) napravil mnogo, mnogo. Kje si, naš ljubi Adamič, da bi slišal peti Glasbeno MaticcV svojega »Mladega junaka« ? Originalna akladba, sicer že peta tudi drugod, je vse-skozi posrečeno delo. Bosanski mili^S s posebnim alt solora je lepo zadet. Zlaisti ie skladatelj izborno, pogodil kanon. Zbcff je skiadbo tako imenitno zapel, da ie občinstvo z neponehujočim ploskpinjeni izsililo ponavljavo. Kot kontrast k prejšn ji ei'ektni skladbi smo siišali Pavčičev zbOT ^JCaj ve mrsli«, od gotovih Ijudi ozaa^ven .ko.t pregrešen zaradi svojega ljubezenskega teksta. Pesemca je toli občutena^ ittia> teredne dinamične lepote, da izvajanje daleč odtehta trud, ki ga je imelj dirigent z njenim naštudiranjenii— Di> Schwab je bil zastopan s svojim koncertnitmi kolom »Še eria«, ki sem o njem svojo sodbo že pred časom izrekel prav na tem mestu. Spričo svoje melodioznosti bo skladba všeč povsod in jo bomo gotovo še mno^ gokfat slišali. Matični zbor jf> je podal otilično- in-.jo; moral' ix>noviti;. — Di\ G. Krekova »Slika« je prav pnmefna sedanjemu času. V pryem delu — ko faritje vri^ka16 — udarja na; na^bdnp struno, srednji stavek je polifoti, zadnji cerkvenb pobarvan. Posebnega vtiska skladba.ne napravlja. Istega skladatelja čveteroglasna inven-cija »Blagor mu« z jako l-§po začetnp temp in krasnp \zzyemč>imkonc®m je ty<fe, rila nagrobniiCo padlim junakoffl; Obapravkar iraenovana z^bora- sta za izvajanje jako težkai, in gr«> za dovršeno pred>našahje temvečja;. zasluga Matičnerps-it zboru in konc> vodii g> Mateju Hubadtt.nr!N_ Ob začetku vžporeda^smo čulii^-rpoi leg že omenjenih styari — tudi šopek hr-:; vaškiW nar_bdnib peshri, ki ga; H' povlli Vilko Novak. Prav prijetno je bilo posla^ j šati to cvetje z narodnega vrta* ki se prt- :¦'' cej razlikuje od drugih' potpurijd\r in- dela čast harmonizattof ju; Vefe večer je r>bčinistvo z zanimafljeri poslušak* izvajanja'pOK sameznih točk, le dvospevi za ženske glasove ;^ spĄerti>jevan$ert* kfavirja nfeo mogli ogreti. L-Sjoivičevi1 »Pesern« in »Pesem primorke« sta odločni moderni sklabi, a, žal, našeirra občinstvu in njegaokusu šezaenkra^ nedbstopni Gdč. Pirhovay Trnkoczyjeya,,>Počivateifcbvaj. SeAnerjeva^ Sadarjeva in Ropasova so sicer pokazale ¦ vse vrlin-9. Matične šol€v toda alt je bil premočan proli šibkemu sopranu. Ker je. bilo dosedaj na vzporedih dvospeve redto: videti, je^ ta poizkns hvalevreden in mu želim nadaljevanja! Trud, ki so ga imeli prireditelji koncerta v teh težkih časih, zasluži pohvalo in popolnpi priznanje! V nedeljo, 11. aprila 1915, je bila I. produkcija gojencev Glasbene Matice* Pradobna pravemu koiicertu., Gotenci in g<ftjenke so z lepim uspehom prednašali raz-,i lične skladbe. Omenjeno bodi, da &,Mki aplavz gdč. Jelici Sadarjevi za krasno' izvedbo Vilharjevife pesmi »Nezakonska mati« in »Mrtva ljubav« na mestu. : MuuorAz 3) otBiun voAi&boci olufiZ^P. ; r>q ivanBtvBj ilaond^o ilBsad o 9'již! Štaierske vesti. ^-Š-- Ž1 graSkega5 vscučiltšeai Kef je na univerzi veoina prostorov izpremenjeniih v bolniščnieo, ni izključena nevarnost, da bi se pojavile nalezljive bolezni tudi med dijaki-slušatelji, dasiravno je v tem oziru vse najbolj.e preskrbHeno. Zaradi tega zahteva rektorat .od vseh slušateljev, ki se hočejo vpisati v letnem semestru, da si dajo sedaj cepiti koze in da se izkažejo s tozadevnim izpričevalom; drugače se nihče ne more vpisati. —š~ Sovražnik neraškega šulierajna. Pod tem naslovomso tnrilobčLU graški listi poročilo iz Celja, ki pripoveduje, da je sin uglednega slovenskega vetepo&estnika v-HrastniktiiL. R. požagal pred tamkajšnjo nertisko šolo takozv. jubilejski hrast. Dopis pripoveduje, da se je od prizadete strani izkušato vso stvaf poravnati s povrnitvijo škode in posebiiim darom 100 knon za' nem. šulf&rajn. Hrastniški Nemcf pa da so to poravnavo odklonili ter zahtevajo, da se krivca eksemplarično kaznuje. Sedanji čas ni primeren za narodnopoiitiške polemike. Vendar pa nara mora bki dovoljeno navesti nekatere činjenice, ki nam kažejo vso hrastniško afero v popolnoma drugi luči. L. R. je nemškii ijubilejski hrastič res požagal, toda na Hrastni'ku je splošno znano, da ne iz zlobnega namena. Gre marveč za čin uničevalne razburjenosti bolnega čk>veka, ki se je odtegnil pazljivosti svojih diomačih. Proglašati dejanje duševno abnormalnega člo veka za nekak zločin je pa naravnost brezsrčno. Seveda tudi rii res, da hi bi! kdo ponujal kako »poravnavo«, res je marveč da se je tozadevni predlog, M je ;bil stavljen v poniževalni obliki, ipdklonil, ker vendar nihče ne more biti odgoivoren za tq, kar je storil bolni nesrečnež. — L. R. so medtem na izrečni nasvet hrastniškega zdravnika — Nemca -— 'prepeljali na graško psihiafrično;iJ{li^i)t-aK I^ifijse J^ že enkrat zdravil. ,-;',', '{^q\\^s\ Oy -jt^:. —š— Iz Damelj pri Celju poročajo, da ie neznan hudobnež ob stanovanju nadučiteija tov. Fortunata Jetovška posekal trtje. To je pač hu-dabjjaijkijji.i^treiba eksemplarične kazni! :>.¦'¦.;;. —š-^- Umrl je v Gradcu tattikajšnjii vseučiHški profesor filozofije dr. Štefan \Vitasek. Rojen je bil 1. 1870. na Dunaju. —š— Letos bo innogo gob. Nadučitelj Jamernik piše v grašKi »Tagespošti«, da je zaradi obile zimske vjage letos pričakovati mnogo gob. Že kioncem aprila in v začetku maja se pokažejo na solnčnih tleh ob robovih gozdov, njiv in plotov prve užitne gobe. Pobirajmo jih.in Jfa sušimo, da bomo imeli bogato zalogo suhih gob za prihodnjo zimo! —š— Živila za Štajersko. Štajerska ces. namestnija se je uspešno^potrudiiaj za^itt'atiJ1"dlezeTit pTržfeJšiTje žalogeTžrta^s pravočasnim nakupovanjem pšenice, koruze, rži in driJKili ži\il;- Sktljpaj je nakupljenih 17.950 vagonov živil. Od teh je prispelo v zadrrietn času v deželo že 1284 vagfjirM. Namestnita obeta pfetilValštvin da nfebp poTnanjkania. ; . ' ._.,.—$-*r>;Y mesto Gradec n.e smejo vojru beguncji" vec prihajati; .t^kp/.je^.-iodredilo