Poštnina olafana v gotovini Leto LVII. V Llublteni. v torek, dne 12. marca 1929 Št. 60 2. izdala st. 2 »h Naročnina Dnevna ndnja za državo SHS mesečno 25 Din polleino ISO Din celoletno 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedei|»ka izdala ceioie.no v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I slotp. peUl-vrsla mali oglasi po 1-30 in 2 D, veCIl oglasi nad 43 mm vltlne po Din 2-50, veUKl po 3 in 4 Din. v uredniškem delu vršilca po 10 Din o Pr voCiom o naročilu popust Izide ob 4 zlulraj rožen pondelIKa ln dneva do prazniku' UreantSIvo /e v Kopiionevi ulici Al. 6/f 11 Rokopisi sc ue vračalo, aelranhlrana pismo se ne spre/ema/o - Uredništva 'ele/on St. 2OS0. uitravnIStva St. 2328 Oprava /e uKopuar/eui ui. Si. b Čekovni račun: Cfubl/ana štev. 10.650 ln tO.349 xa Inseiate, Sura/evoSl.7563, Zagreb St. 39-Oil. Prana In Dima« «1. 24.797 Izza plota Z ozirom na uvodnik »Izza plota«, objavljen v »Slovencu« št. 93 LVI ddto. Ljubljana, nedelja, 22. aprila 1928 stran prva, stolp prvi in drugi in temeljem tozadevnih določeb z. o t. prosim da objavite v istem delu lista in z istimi črkami v zakonitem roku in brez prememb ali dostavkov naslednji popravek: Ni resnično, da je še danes Kmetijska družba po moji krivdi torišče političnih bojev, niti ni res, da sem kriv, da se družba po prevratu ni depolitizirala, niti ni res, da sem bil eksponent takratnih režimovcev niti ni res, da sem pomagal, da so dobili Kmetijsko družbo v roke tpucljevci in žerjavovci«. Nasprotno je pa res, da sem bil imenovan za vladnega komisarja kot uradnik in da sem kot takšen vedno nepristransko vršil le svojo uradno dolžnost in dč. sem kot vladni komisar povabil zastopnike strank na sestanek dne 16. dec. 1924 v svrho sporazuma med strankami. Ni res, da bi moji kolegi vedeli mnogo povedati o mojem delovanju, o neštetih plačanih komisijah in o tem, da so nasprotniki SLS dobivali moje dobrote, pristaši SLS pa brce. Nasprotno je res, da je vsaka moja komisija bila izvršena, kadar in kjer je bila ,jO zakonu predpisana in za dotično agrarno operacijo potrebna, in je res, da sem bil pri svojem poslovanju ob varovanju popolne nepristranosti vsem jednako na razpolago in da sem zlasti pristašem SLS vedno po možnosti ustregel in tudi preko dolžnosti. V Ljubljani, dne 1. junija 1928. Z odličnim spoštovanjem Dr. Fran Spiller-Muys, vladni svetnik in komisar za agrarne operacije. Primitivni nasveti Brez vsakega dvorna je, da so naši izdatki za upravo previsoki in da bi bilo le želeti, če bi se čim preje in čim bolj znižali. Nekateri primitivisti tudi že vedo, kako naj bi se to zgodilo in niso malo ponosni na svojo iznajdbo. Priznati je tudi treba, da je ta njih iznajdba silno enostavna, samo žal že tako enostavna, da je že neizvedljiva. Ti primitivisti namreč pravijo: Uprava je predraga, torej je treba izdatke za njo znižati. Ker pa to ne gre drugače, ko z redukcijo, treba reducirati uradništvo in urade, šole in učitelje. Na prvem mestu pa seveda univerze. Ce smo premalo bogati, ali je treba, da imamo kar tri cele univerze, ali ena morda ne zadostuje* Saj naše univerze samo množe število inteligenčnega proletariata. Iz tega primitivnega pojmovanja državnega življenja in pomena univerz pa nastajajo skoraj ob vsakem proračunu one vesti 0 nameravani redukciji univerz. Na podlagi čisto napačnih pojavov, na osnovi čisto zgrešenih naziranj se vsako leto razburja javnost, 6eje nezaupanje in ovira konsolidacija. Baš iz tega vzroka pa je treba s tem smešnim primitivizmom obračunati in zato reagiramo tudi na te, dejansko čisto neresne in že smešne predloge. Predvsem naj si ti primitivisti zapomnijo eno: Silno slab znak za vsakega trgovca je, če omeji svoj obrat. Dober trgovec ali podjetnik vedno le razširja svoj obrat, otvarja vedno nove oddelke in polaga največjo važnost na to, da vsakomur dokaže, kako njegovo podjetje prospeva. Ce hoče država gospodariti dobro, se mora tudi ona ravnati po obstoječih trgovskih predpisih. Dejansko tudi vidimo, da v vsaki prospeva joči državi proračun raste in da država vedno bolj razširja svoje delo. Zgodi se sicer včasih, da morajo priti leta štedenja, da tempo investicij ne prekosi denarno moč države, toda tudi v tem slučaju se važni oddelki ne likvidirajo, temveč le oni, ki so se preživeli. Kako pa se naj prežive institucije, ki so Komaj pričele živeti, ld se vsako leto lepše razvijajo in ki so vedno bolj potreba vsega naroda. Reducirati takšno institucije ni več samo priznanje, da podjetje ne prospeva, bilo 01 že prizf nje težkega nazadovanja, skoraj da konkui. .' ♦ In ta nesmisel, da ustvarjajo univerze samo inteligenčen proletariat. Univerza vendar ni nobena uradniška fabrika, temveč kulturna ustanova. Ce na univerzi sploh ne bi ... i .m__1-1 .*__^ ix- Lj ----- 1: Lili 0110 nooenill puiuicuv m oc Di buiSu um aiu- šalelji samo tisti, ki imajo že trdno službo, bi vendar univerza ostala to, kar je, prvi znanstveni zavod vsakega uaroda. Izpiti so dejan- Svetovna repar. banka se ustanovi Pariz, 11. marca. (Tel. »Slov.«) Konferenca strokovnjakov je danes na plenarni seji v glavni razpravi o načrtu mednarodne klirinške banke v načelu pristala na ta načrt. O delovanju in o kompetencali te banke pa so mnenja zelo različna, posebno kar se tiče njenih čisto bančnih nalog. Mnogi se bojijo, da bi z mednarodno banko faklično prenehala samostojnost narodnih emisijskih bank. Drugi delegati govorijo celo o tem, da bi bila dana nevarnost, da bi nova banka radi svoje ogromne oblasti celo vladam samim zrastla čez glavo. Na konferenci so razpravljali tudi o višini delniške glavnice, o nabavi te glavnice, o sodelovanju z emisijskimi bankami in o operacijah s krediti. Končno s© je sklenilo, da se razčiščenje vseh vprašanj prepusti pododborom. Radi začasne odsotnosti dr. Schachta bo prihodnja plenarna seja šele v sredo. Princ Wa!eški ho regent Anglije London, 11. marca. (Tel. »Slov.«) Angleški kabinet proučuje sedaj vprašanje, da bi sedanji regentski svet, ki od bolezni kralja dalje vrši vladarske funkcije, zamenjal princ vraleški kot osebni regent, ker zahtevajo zdravniki, da se kralj strogo čuva pol leta in ker ima regentski svet v osebi ministrskega predsednika političnega člana, ki bi utegnil radi voli.ev ali vladne krize izstopiti iz svoje funkcije. »Manchester Guardian« poudarja potrebo, da nastopi v bodoči politični krizi radi novih volitev osebni regent, ker kaže kralj trajno znake slabega spomina za osebna vprašanja. Proslava lateranske pogodbe na Danam Pomembna govora kardinala Pilila in avstr. prosvetnega ministra Dunaj, 11. marca. (Tel. »Slov.«) Včeraj je katoliška ljudska zveza priredila slavnostno zborovanje povodom rešitve rimskega vprašanja. Udeležili so se ga najvišji zastopniki cerkvenega in državnega življenja, med drugimi zvezni predsednik M i k 1 a s, kardi-nal-nadškof dr. Piffl, papežev nuncij dr. S i b i 11 i a , zvezni kancler dr. Seipel z vsemi krščanskosccialnimi ministri, nemški poslanik grof Lerchenfeld, rektor vseučilišča dr. I n n i t z e r , dekan teološke fakultete dr. K r e p p, vsi provinciali regularnega klera in številni posvetni duhovniki. Slavnostni govor je imel kardinal dr. Piffl. Omenjal je izvajanja sv. očeta pred rimskimi postnimi pridigarji, da je suverenost potrebna onemu, ki radi svojega božjega poslanstva in božjega namvstništva na zemlji ne more biti podvržen nobeni posvetni suverenosti. S tem je papež pokazal pravi vzrek, zakaj je od začetka svoje vlade posvečal posebno pozornost rešitvi rimskega vprašanja. Bistvena točka rimskega vprašanja jc svobodno in neovirano izvrševanje svoje duhovne suverenosti, katere brez lastne države ni mogoče misliti. Naj bo njegova svobodna država še tako majhna, ima vendar tolike spomine, kakor nobena druga, še tako velika država. Polna je tradicije in zgodovine 19 stoletij katoliške cerkve. Lateranski sklep miru jc zmaga ideje, katero je papeštvo vodilo 1900 let. za katero je prvih 32 papežev umrlo mučeniške smrti, za katero so mnogi papeži umrli v ječi ali v pregnanstvu in za katero je zadnjih 5 papežev živelo v Vatikanu kot jetniki. Nositelj te ideje ne razpolaga z vojsko in ne z močjo mamona ali tiska, razpolaga pa z duhovno silo, ki objema ves svet z vodilno vlogo na polju etosa in miru narodov. Nato je govoril prosvetni min. Schmidt o kulturni politiki v Avstriji. Moderni človek živi sedaj ob koncu desetletja trajajočega odpada. V Avstriji je poskušala Cerkvi sovražna večina izpodriniti na programu laicizma cerkveni in verski vpliv iz javnega življenja, iz vzgoje in pouka. Boj proti krščanski družini in katoliško zakonsko pravo vodijo ne samo socialisti, temveč tudi druge skupine. Šolski boj se je od ljudske šole razširil na srednjo šolo, in kakor kaže primer katoliškega vseučilišča v Salzburgu, tudi na visoke šole. Glavni steber katoliškega šolskega programa je, da mora biti vera učinkovita ne samo pri dveumem verouku na teden, temveč pri vsem pouku. Tudi v starih zveznih deželah Avstrije, ne samo na Gradiščanskem, hočemo konfesionalne šole, četudi jib v doglednem času ne bomo lahko dobili in bi se rešitev tega vprašanja morala odložiti na ugodnejše čase. Z zborovanja so poslali sv. očetu uda-nostno brzojavko. Izjava dr. Runkela o sitnem dvigu katoliške cerkve Dunaj, 11. marca. (Tel. »Slov.«) V »Neues Wiener Journal« je izjavil v intervjuju znani kulturno - politični strokovnjak nemške ljudske stranke, tajni svetnik dr. Sunkel, intimen prijatelj dr. Streseman-na, o rešitvi rimskega vprašanja: Odkar obstoja rimsko-katoliška cerkev, ni nikdar doživela tolikega dviga, kakor v zadnjih desetletjih, čemur jc bistveno pripomogla svetovna vojna in spretna, strogo nevtralna diplomacija sv. Stolice. Propast nemškega evangelj-skega cesarstva in ruskega carizma otvarja rimsko-katoliškemu vplivu popolnoma nove perspektive. V Nemčiji so bili dosedaj odnošaji z Vatikanom stvar posameznih dežel, sedaj pa je to stvar države. Nemška ljudska stranka je za državni konkordat, pri čemer se imajo izločiti šolska vprašanja. Sovjetski poslanik pri Vatikana Pariz, 11. marca. (Tel. »Slov.«) Kakor poroča »Matin« iz Moskve, proučuje sovjetska vlada misel, da vzpostavi odnošaje z Vatikanom in da imenuje tam svojega poslanika, -.v Rim, 11. marca. (Tel. »Slov.«) Kardinal-dekan Vanutelli je danes izročil papežu uda-nostno spomenico kardinalov, ki ima 24 podpisov, in sicer od 22 kardinalov kurije ter od kardinalov iz Quebecka in Palerme, ki sta raivno takrat bivala v Rimu. Papež je izrazil svoje veliko zadoščenje o tem, da so ga v njegovem, gotovo ne lahkem sklepu, ki zahteva toliko preudarka, podpirali s svojim pristankom njegovi najbližji sodelavci. Izpraznjevanje vatikanskega mesta se je že pričelo. Po izrečni naredbi papeža pa ostaneta v mestu še deška in dekliška ljudska šola do velikih počitnic. »Osservatore Romano« z odobravanjem komentira včerajšnji Mussolinijev govor. Kongregacija de propagande fide je s svojim zadnjim sklepom poverila salezijan-skemu redu ves jugozapadni del apostolskega vikarijata v Bangkogu v Siamu do severno meje škofije Malaka. Dosedaj so imele to ozemlje francoske misijonske družbe. sko za univerzo čisto stranskega pomena, to je samo naloga, ki jo opravi univerza mimogrede in na ljubo državi, da ni treba tej posebej spraševati kandidate za uradniška mesta. Deloma itak država tudi te izpite sama vrši, kar je najtehtnejši dokaz, da ni univerza nobena fabrika uradnikov. Univerza ima pomen sama v sebi, ker ona združuje vse znanje, ki ga ima narod ali pokrajina, kateri je namenjena. Cim več univerz ima država, s tem večjim znanjem more _____IfifriH lom krili m l.-ruilmrpruVln snosoh- lii^puiagcii-i, iv-,.. jv. --------------- -r na. Zato tudi nikdar nima noben prospevajoo narod preveč univerz, temveč kvečjemu premalo. S lepa stališča je treba presojati vpra- šanje univerz, če se hoče prav soditi in če se noče, da odločuje analfabetsiki primitivizem. K vsem tem pa treba prišteti še to, da so pri nas univerze silno po ceni, da velja n. pr. vsa ljubljanska univerza samo deset milijonov letno. En procent tega, kar se pri nas izda za alkohol, niti en procent državnega proračuna. Ali je še kateri izdatek tako dobro obrestovan? Zato pa naj tudi že enkrat pospravijo svojo razglašeno lajno razni primitivni reformatorji in se naj lotijo stvari, kjer bi se res dnin kol nrihrnniti lTnivpr70 n» not rmoln nn ---a I-------------- —--------i---- — j j.uu.u |', » miru, ker vsaj tu se denar davkoplačevalcev porablja dobro in v splošno korist. Ali jim je mar to na poti V Papež obišče vse katoliške države Varšava, 11. marca. (Tel. »Slov.«) »Rze-czpospolita« poroča iz vatikanskih krogov, da se je papež izjavil, da bo leta 1930. potoval po vseh katoliških deželah, in sicer v smeri Trst, Zagreb, Budimpešta, Krakov, Varšava, Dunaj, Miinchen, Bruselj, Dublin, Pariz, Madrid, Lisbona, v letu 1931. pa hoče potovati v Ameriko. Vrhovni zakonodajni svet Belgrad, 11. marca. (Tel. »Slov.«) Seja Vrhovnega zakonodajnega sveta, ki se bo sestal 14. marca, bo bolj slavnostnega značaja. Prisostvoval ji bo tudi pravosodni minhtei dr. M. S r s k i č , ki se bo do takrat vrnil v Belgrad. Ob tej priliki bo govoril predsednik zakonodajnega sveta Mihajlo Jovanovič, ki bo pojasnil nam>cn te ustanove. V ostalem bo seja bolj manifestacipskega značaja. Avstrija ovira izvoz naših svinj Belgrad, 11. marca. (Tel. »Slov.«) Danes so obiskali trgovinskega ministra zastopniki Centrale industrijskih korporacij, belgrajske zbornice in izvozniškega društva. Predložili so mu daljšo spomenico. Avstrija je namreč dala obmejnim organom-veterinarjem navodila, ki bodo stopila v veljavo dne 25. marca. Ta uavodila so taka, da bi Ialiko popolnoma onemogočila izvoz zaklane živine. Zaklane svinje bi bile podvržene strogi veterinarski preiskavi na meji, kar bi zlasti poleti kvarilo meso. Led se v vagonih hitro taja, in tako meso je kvarljivo. Ce bi avstrijski obmejni uradniki pošiljk ne poslali dalje in bi natančno postopali po predpisih, ki dovoljujejo šikane, bi bili naši izvozniki prisiljeni, vzeti meso nazaj in ga prodati za vsako ceno. Odkar je Nemčija pregledovala svinje na enak način, je izvoz naših svinj popolnoma prenehal. Enako v Švico. Izvoz zaklanih svinj je velike važnosti in je v tem oziru Avstrija za nas edini izvozni trg. Zato se takoj lahko vidi, kaj bi pomenjalo, če bi se veterinarske odredbe avstrijskih obmejnih, postaj v resnici izvajale. Od 17 izvozniških tvrdk so se ohranile samo 3 in tudi te 3 bodo morale likvidirati, če bi Avstrija ukinila dosedanjo prakso. Ministra prosijo, naj izposluje, da bodo za izvoz naših svinj veljala ista določila kol doslej. Zahteve stroievodii Belgrad, 11. marca. (Tel. »Slov.«) Popoldne se je v prometnem ministrstvu oglasilo zastopstvo strojnega osebja, organiziranega v društvu strojevodij. Deputacijo so vodili Sima Stankovič, predsednik centrale v Belgradu, pod predsednik Ljudevit Fističič iz Zagreba ter Pavle Dežman, predsednik oblastne uprave iz Ljubljane in častni član društva- Strojevodje so promelno ministrstvo informirali o težavah in brezmejnih naporih tehničnega strojnega osebja; dalje o tem, kako se je vršila služba v času, ko so bili zameti in kako je stanje strojev. Posamezne kurilnice bo treba reorganizirati in nabaviti moderne pripomočke. Deputacija je prosila, da naj bi ministrstvo pri izdelavi novega zakona o prometnem osebju posvetilo vso skrb predvsem strojnemu in tehničnemu osebju ter da se uvrsti to osebje v tehnični stalež. Obisk živinorejske razstave v Budapešti Belgrad, 11. marca. (Tel. »Slov.«) Od 2». do 25. marca se bo v Budimpešti vršila velika živinorejska razstava. Kmetijsko ministrstvo je odredilo posebno dclegacijo naših živinorejskih strokovnjakov, ki jo bo vodil v Budimpešto dr. Prohazka, načelnik živinorejskega oddelka. Našo delcgacijo bodo sestavljali živinorejski strokovnjaki iz vseh organizacij, ki delajo za povzdigo živinoreje. Posebna pozornost sc bo posvetila razstavi plemenske živine. V ta namen se jc določila gotova podpora. Silen naval tujcev v Primoriu Sušak, 11. marca. (Tel. »Slov.«) Na Su- SnUn I a iiroHon nnvnl tliiVov Unknr v nnivoMi -----— j- --------—---* • — * i -------- - -—j • —j- poletni sezoni. Zagrebško ravnateljstvo še ni vzpostavilo več, kakor en vlak med Zagrebom in Sušakoui. Položaj inteligence v sovjetski Rusiji Moskva, zaletkom marca (»Ameia«). V t. 1917 do 1922, ko je bila boljševiška revolucija na višku, sc je popolnoma zanemarjalo vsako duševno življenje Rusije in zavladala je absolutna ravnodušnost do usode ruskih znanstvenikov in umetnikcv. Cela vrsta naj-odličnejših predstaviteljev ruske kulture jc tekom revolucijskih let izginila. Po 1. 1922 so komunisti spremenili svoje postopanje do ruske inteligence, ker so spoznali, da je uničevanje cveta ruske inteligence v škodo slovesu sovjetske vlade v tujini, a da tudi direktno Škoduje lasnim interesom. Življenjske razmere inteligence so se nato vidoma zboljšale in narodni komisar za prosveto Lunačarski je celo govoril, da se je pričelo zlato stoletje za lepe umetnosti in znanstvo v sovjetski uniji. To je bilo seveda zelo pretirano, ker v primeri z ameriškimi in evropskimi kulturnimi deželami, so bili tudi tedaj ruski kulturni delavci v obupnem položaju. Začetkom prejšnjega leta pa se je naenkrat postopanje komunistov do inteligence spremenilo in znani Šahti-proces je bil prvi težek udarec proti nestrankarskim strokovnjakom, ki so zaposleni v industriji. Istočasno so nastali konflikti v gledališkem življenju. Omenjamo tudi samo spor za moskovsko umetniško gledališče, kjer so nastopili komunisti celo proti njegovemu ustanovitelju Stanislav-skemu. Tudi bojni pohod proti Akademiji znanosti, ki jc bila označena kot protirevolucio-narao gnezdo, se ni pričel dosti kasneje. Vse to so bili znaki nove politike proti inteligenci. Letos se je ta politika šele popolnoma razvila Nobene panoge kulturnega dela ni več, kjer ne bi brl viden sovražni pritisk v najostrejži obliki. V periodi, ki jo je Lunačarski označil kot zlato dobo za rusko inteligenco, so bila ustvarjena na razvalinah prejšnjega duševnega življenja umetna ognjišča sovjetske kulUire. Preje so dali boljševiki ruskim intel'ge»iom priliko za delo. Znanstveniki so močli znanstveno delovati, pisatelji so našli založnika v Zvezi proletarskih pisateljev. Sovjetska šola, sovjetska gledališča, vse je dalo inteligenci dela, samo če je bil na delo pritisnjen rdeči sovjetski pečat. Danes gre komunizem drugo pot. On ne mara sodelovanja vrhov ruske inteligence. »Ne potrebujemo nobenega templja znanstva in duhovnike v njem! Proč z vsemi, ki so krivi, da ne postane znanstvo lastnina vseh!« To je danes geslo v sovjetski Rusiji Ravno tako se i>rc-soja delo nestrankarskih strokovnjakov. Vsi ti *6 sumljivi, da pripravljajo spremembo na desno. Pri tem pa pozabljajo sovjeti, da morejo samo ti strokovnjaki rešiti sovjetsko industrijo iz kaosa. Kolegii pravnih zastopnikov bo rae-puščen, ker je baje samo nepotrebno posnemanj« meščanskih institucij. Novo sovjetsko sodišče ne bo poznalo več zagovornikov. Na dnevnem redu je tudi reforma srednje šoie, vsled katere bo na tisoče učSlov.<) »Lavoro fascista« javlja z Dunaja, da bo bolgarski zunanji minister z bolgarskim nietropolitom odpotoval iz Ženeve naravnost v Rim, da se določijo zadnje formalnosti pri verskih poročnih slovesnostih poroke kralja Borisa s princezinjo Giovanno. Kralj Boris bo k temu sam prišel v Rim. Da je to vest prinesel sploh kak italijanski list, se lahko tolmači kot potrdilo vesti o poroki, ki so se dosedaj vedno zanikale. Pred poroko se bo najbrže dokončala tudi že dolgo pričakovana italijansko-bolgareka prijateljska pogodba. Amerika odločila v Mehiki Amerika oborožuje vladne čete - Oficirji vsSaškth čet pridejo pred vojno sodišče - UstreHen general Newyork, 11. marca. (Tel. »Slov..«) — V Mexico City je bil ustreljen vstaški general Ireneo Villareal, ki ga ni zamenjati s predsedniškim kandidatom istega imena. — Združene države so vkrcale za Mehiko 10.000 pušk in 10 milijonov patron. V Mexico City je dospelo 20 ameriških letal, 5 pa jih še pričakujejo. Newyork, 11. marca. (Tel. »Slov.«) Vladne čete so zavzele mesto Zanitas, katero je branil vstaški general Urbaleo, ker so Indijanci plemena Jaki prestopili h Callesu. General Urbaleo je zbežal proti Durangu. Glavni stan v Me-xioo City se nadeja, da bo mogel v enem.ali dveh dnevih javiti zavzetje Duranga in Tor- reona. Pobegli vstaški vodja Aguirre se skriva sedaj na Istmu Tehuantepek. Predsedniku Gil-lu je ponudil svojo predajo s tem, da ga pusti svobodno oditi iz Mehike, predsednik za zahteva brezpogojno predajo. Vodilni častniki vstašev bodo prišli pred vojno sodišče. Vsa mornarica je odplula iz pristanišča v Veracruzu in križari ob obali, da prepreči Aguirrov beg v Guatemalo. Govori se, da je mehiška vlada nakupila v Združenih državah plinske maske, ki dosedaj v mehiški vojski še nikdar niso bile uporabljene. Ker vstaši* nimajo niti ene plinske maske, bi vojskovanje s plinom imelo strašne učinke. Prijeli ponarejevalci ratne štete Budimpešta, 11. marca. (Tel. »Slov.«) Na ovadbo jugoslovanskega poslaništva je policija aretirala v nedeljo ponoči 42 letnega Gjorgja Janžekoviča, rojenega v Brodu, pristojnega v Zagreb, posestnika, ki je, da bi mu njegov temni posel bolj uspeval, izdajal za »bivšega jugoslovanskega ministra,« ter posestnika Kargoša iz Velikega Bečkereka, sina bivšega madjarskega drž. poslanca dr. Samuela Kardoša. Bivala sta že deset mesecev v bu-dimpeštanskem Palace-hctelu, kjer sta se pečala z velikimi dobavami prešičev in konj v nasledstvene države. Pri hišni preiskavi je zaplenila policija veliko množino listin, klišejev, vrednostnih papirjev in tiskovin. Višji uradnik jugoslovanskega poslaništva Nemški kandidat fašijev za Južni TiroI Rim, 11. marca. (Tel. »Slov.«) Mussolini je včeraj sprejel barona Radio, katerega je južnotirolska skupina poljedelske konfederacije postavila za kandidata in ga je veliki fašistovski svet potrdil za poslanskega kandidata pri plebiscitnih volitvah. Uradni komunike ga izrecno navaja kot tujejezičnega kandidata. Baron Radio je pri Mussoliniju tolmačil lojalno udanost južnotirolskega prebivalstva. Mussolini mu je zagotovil, da je bila njegova lastna želja, da da južnotirolskemu prebivalstvu, za katero ču,i velike simpatije in posebno ljubezen, tako vrednega zastopnika. Končno je Mussolini obljubil, da bo poleti obiskal južno Tirolsko. Razprava o čeških fašistih Praga, 11. marca. (Tel. >Slov.«) Pred vrhovnim sodiščem je bila danes razprava o tožbi bivšega generala Rudolfa Gajde ter fa-šistovskih voditeljev dr. Sporiia, Šajnoata in Tesarka proti odgovornemu uredniku »Narodne Pravde«, Karlu Ruliku. Meseca decembra je »Narodny Pravda« izdala posebno izdajo, v kateri je navajala: Gajda je dal naročilo za umor Rulika, Tesarek in Šajnost pa sta to naročilo prevzela. Dr. Sporil je v neki kavarni dejansko ogrožal Rulika. — Zagovornik je dr. Boudek, katerega so fašisti nekoč napadli in pretepli. Ponudil je dokaze, da se je po naročilu Gajde razpravljalo z nemškimi HakenKreuzlerji in S.ahlhelmovci ter z italijanskimi in madjarskimi fašisti radi prevrata na Češkoslovaškem. Ukrajinski fašisti bi imeli zasesti praške kolodvore s pomočjo dveh češkoslovaških fašističnih polkov. Bivši blagajnik faš>stične občine Dcstal je dobil nalog, da po prejemu v Rimu obljubljenih pet milijonov lir denar dobro spravi, preden bi si ga lopovi med seboj razdelili. Radi prevrata so se pogajali tudi z grofom Karoly-em in E6terhazy-em, katerima so obljubili zopet-no uveljavljenje plemiških naslovov in uki-njenje češkoslovaške agrarne reforme. Ukrajincem so obljubili, da jim prepustijo Pod-karpatsko Rusijo kot izhodno ozemlje za napad na Sovjetsko Rusijo. Tako trdi dr. Bou-dek. Razprava je bila preložena, Grandi odpotuje v Budimpešto Budimpešta, 11. marca. (Tel. »Slov.«) V političnih krogih se govori, da bo italijanski državni tajnik za zunanje stvari Grandi v prihodnjih tednih, morda še pred veliko nočjo, prišel v Budimpešto, da vrne svoječaani obisk grofa Rethlena. V Budimpešti bo cmtal več . dni in bo stopil v stike z raznimi politiki. je pred par dnevi vložil ovadbo proti Jan-žekoviču in Kardošu radi ponarejanja jugoslovanskih vojnoodškodninskih obligacij v "e-likih množinah. Policija je ' kratkem času do- i gnala, da je ovadba utemeljena, ter je odkrila tudi tiskarno, kjer so se tiskali falzifikati. Čuje se, da sta oba aretiranca priznala dejanje in da sta v zvezi tudi z več osebami v inozemstvu, ki se bavijo s ponarejanjem raznih državnih in drugih vrednostnih papirjev. Policija domneva, da je prišla na sled zelo razširjeni mednarodni organizaciji ponarejevalcev. Jugoslovansko poslaništvo v Budimpešti je takoj demantiralo, da bi bil Janžekovič kdaj »jugoslovanski minister«. Trocki se pripravlja za odhod iz Carigrada Carigrad, 11. marca. (Tel. »Slov.«) Trocki očividno računa s tem. da bo kmalu odpotoval. Zapustil je ruski konzulat in stanuje od sobote dalje v hotelu »Tokatlian« z ženo in sinom v drugem nadstropju, nekoliko vrat oddaljen od sobe Vašega dopisnika, ki je na to postal pozoren s tem, da vidi prihajati sina Trockega, dočim oče in mati sobe ne zapuščata in ne sprejemata nobenega človeka. Trockemu so dali to svobodo najbrže proti obljubi, da bo živel popolnoma zase. Hotelsko osebje mora o vsem molčati. Italijansko-lrancoska zrakoplovna pogodba Milan, 11. marca. (Tel. .»Slov.«) Po dvodnevni konferenci sta francoski zrakoplovni minister Eynac in italijanski državni podtajnik za zrakoplovstvo Balbo podpisala zrako-plovno pogodbo o francoski zračni zvezi s Sirijo z vmesnim pristankom na italijanskem otoku Castel Rosso v Egejskem morju in o italijanski zrakoplovni zvezi s Tunisom z vmesnim pristankom na progi Genova— Barcelona v Marseillu. D ii nuj. il. mnrea. (Tel. »Slov.«) 7. večernim braovlakom je dospel na Dunaj bolgarski kralj Boris s se3tro, princezinjo Ev-» doksijo. Kralj potuje ineognito. Vprašanje kmetijskih zbornic V nedeljo je Srbsko kmetijsko društvo nadaljevalo debato o ustanovitvi kmetijskih zbornic. Dr. V. Stojkovič, načelnik v kmetijskem ministrstvu, jc proti ustanovitvi kmetijskih zbornic, ker da je pri nas narod še na prenizki kulturni stopnji in ne bi mogel izvesti organizacije teh zbornic. Predsednik društva g. Miljkovič mu je upravičeno ugovarjal, ker sploh ne bi nikamor prišli, če bi samo čakali, da pride narod na višjo kulturno stopnjo. Naloga zbornic je baš ta, da one izvrše to delo. Po daljši debati je bilo sklenjeno, da se izvoli odbor petorice, ki naj izdela zakonski načrt o kmetijskih zbornicah in ga potem predloži kmetijskemu ministrstvu. Nato se je govorilo o trgovinskih pogodbah s Turčijo, Bolgarsko, Grško in Poljsko. Vse te pogodbe morajo biti v korist kmetijstvu in morajo razširiti trg za naše pridelke. Nato se je še razpravljalo o železniških in carinskih olajšavah za izvoz kmetijskih pridelkov. Sklenjeno je bilo, da se v teh vprašanjih vprašajo za mnenje vse kmetske organizacije in šele na pcdlagi njih odgovorov se izdela defini-tiven predlog o teh olajšavah. Ko je bila razprava o teh splošnih vprašanjih rešena, se je govorilo še o internih društve-nih zadevah. Pirotska konferenca V nedeljo ni imela komisija nobene seje, ker je urejevala material. Na večer so obiskali delegati maskarado, ki jo je priredilo žensko društvo. Bolgarski delegati so bili zlasti dobro sprejeti ter so se počutili zelo dobro. Komisija je že pričela razpravljati vprašanje potniškega prehoda. Proučuje se vprašanje policijskih odredb in potnih listov in splošno prepričanje je, da bo tudi v teh vprašanjih prišlo do soglasja. Iz krogov bolgarske delegacije se je izrazilo mnenje, da bi bilo idealno, če bi se potni listi sploh odpravili. Za poštene ljudi so potni listi samo izguba časa in nepotrebna pot. Lopovi, razbojniki in ljudje s slabimi namerami pa bodo našli itak sto načinov, da pridejo tudi brez potnega lista ali pa s ponarejenim čez mejo. Glede končnega sporazuma med Bolgarsko in Jugoslavijo pa je dejal bolgarski delegat Ka-radiov: »Sporazum je kot poroka. Brez obojestranskega pristanka in volje ni nobene poroke, če ni sporazum sklenjen iz lastne volje, temveč vsled pritiska ali strahu, potem ne more biti trajen. Da bi se pa prišlo do takega trajnega sporazuma, pa je treba storiti še mnogo stvari, da se takemu sporazumu pripravi pot. Vedno pa mora biti iniciativa v rokah Jugoslavije, kot večje in močnejše države. 60 letnica kanonika Barleta Zagreb, 11. marca. (Tel. »Slov.«) Jutri bo proslavil 60 letnico slovensko-hrvatski pisatelj kanonik Janko Barle. Barle se je rodil leta 1869. v Budanju pri Vipavi. Šole je končal v Novem mestu, Karlovcu in Zagrebu. Bogoslovne študije je končal leta 1892. v Zagrebu. S pisateljskim delovanjem je pričel že leta 1887. v »Dolenjskih novicah«. Potem je aktivno sodeloval pri »Dom in Svetu«, kjer je napisal mnogo literarnih in zgodovinskih stvari. Pisal je za »Koledar« in »Slovenske večernice«. Bil je sotrudnik Matice Slovenske. Barle se je mnogo bavil z zbiranjem narodnih pesmi. Leta 1890. je pričel aktivno sodelovati pri »Slovencu«. Objavil je veliko pripovednih novel. V »Zgodovinskem zborniku« je objavil večje število člankov in razprav ia slovenske zgodovine. Bil je tudi sotrudnik »Lovca« in »Angelčka«. V hrvatski litera-tudi je nastopil v zagrebškem »Katoličkem listu«. Pisal je tudi v »Obzor«. Sodeloval je v znanstvenih listih. Zlasti jo v »Liječničkem Vjesniku« objavil mnogo zanimivih razprav o zgodovini hrvatskega zdravništva in o boleznih na Hrvatskem. Pisal je za literarno revijo »Prosvjeta«. Dalje časa je bil urednik izdaj Društva sv. Jeronima. Leta 1913. je;,p&-stal urednik ugledne glasbene revfjel *Sv. Cecilije«, ki jo urejuje še danes. Pri »Narodni politiki« sodeluje danes v literarno pripovednem področju. Belgrajske vesti Belgrad, 11. marca. Vseučiliški profesor dr. Lukman, bivši rektor ljubljanskega vseučilišča, se mudi v Belgradu. Danes je obiskal prosvetnega ministra Maksimoviča. Jutri ga bo sprejel predsednik vlade Peter Živkovič. Njegov prihod je v zvezi t zadevami ljubljanskega vseučilišča. Dr. Hleb, prvi tajnik češkoslovaškega konzulata, je danes zapustil Belgrad. Dr. Hieb je dobro obvladal tudi slovenščino. Poročen je bil s Slovenko. Vesti o celibatu učiteljic neresnične. Ker so se v zadnjem času širile vesti, da se bo za učiteljice in profesorice uvedel celibat, se je danes zglasila v prosvet. ministrstvu neka deputacija iz Zagreba. Načelnik Ilič jim je od-ločno zatrdil, da ni v ministrstvu take namere. Mi smo moderna država- V tej moderni državi pa možitev profesoric in učiteljic ni zadeva države. Zadušila se je žena ruskega zdravnika dr. Mišela. Od cigaretnih ogorkov se je vnela preproga, ki je povzročila požar. HIŠNI POSESTNIKI GROZE LISTOM Z BOJKOTOM. Zagreb, 11. marca. (Tel. »Slov.«) Na občnem zboru organizacije hišnih lastnikov se je razpravljalo tudi o zagrebških listih, ki v vprašanju odnošajev razmerja med hišnimi lastniki in najemniki zavzemajo neobjektivno stališče nasproti hišnim lastnikom. Predsednik dr. čačkovič je izjavil, da bodo hišni last-niki izvajali proti listom bojkot. Če ne bodo uspeli, bodo pričeli izdajati svoj lasten dnevnik. Primorske vesti Celo vrsto novih avtomobilskih zvez Je sklenila italijanska avtoturistična zveza na konferenci v Opatiji. Med drugim se bo uvedla tudi hitra avtozveza Gorica—Postojna—Vrhnl. ka—Ljubljana, glede katere se dogovarja firma Ribi v Gorici z jugoslovansko vlado in nekim ljubljanskim prome.nini druSIvom. Na konferenci navzoči jugoslovanski zastopnik je obljubil, da se bo zavzel za hitro rešitev tega vsekakor jako potrebnega in koristnega projekta. Umetno Jezero v svrho melioracije zemljišč v Koprščini v Istri je projektirano ob izvirih iližane.