rwninr oiočana • aotovini | pto lX| V Ljubljani, v sredo 25. oktobra 19V* Štev. 244 a ( ena 1 Din Naročnina mesečno 25 Din, m inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 9b Din, za inozemstvo 120 DiD Uredništvo je v Kopitarjevi ut.b/111 Telefoni uredništva: dnevna sloiba 2090 — nočna 2996, 2994 in 2090 Ček. račun: Ljubljana ŠL 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79? U prava: Kopitarjeva 6. telefon 2993 Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku C Kvišku srca Sodobni svet nam čedalje bolj kaže sliko popolne razrvanosti na vseh področjih življenja. Temu objektivnemu stanju stvari izven nas odgovarja subjektivno razpoloženje ljudi, ki tavajo po tem brezpotju brez stalne smeri, zdaj za eno zdaj za drugo veščo, kakor nanese slučaj ali gmotna korist ali kakršenkoli drugi minljivi vidik. Najbolj ponosna stavba mednarodne demokracije, Zveza narodov, ki naj bi zvezala vse države in narode sveta v praktično politično vzajemnost, je odpovedala ob svoji najvažnejši nalogi, razorožitvi, ob kateri so zopet z vso silo trčile skupaj najmočnejše strusti in nagoni narodov. Posamezne države nam nujajo isti prizor notranjega političnega razdora in socialnega nereda, naj je že očiten ali pa umetno zakrit po takozvani močni roki. Dežela, v kateri se je demokracija porodila iz najsilovi-tcjše in najdalekosežnejše revolucije Evrope, preživlja krizo za krizo, iz katerih sc Jbo jedva izcimila politika zmernosti in srednje linije, ampak najbrž ena ali druga skrajnost. Izrecno fašistični ali avtoritativni režimi, ki jih že imamo v Evropi, predstavljajo čudno zmes nekih zdravih konservativnih načel občestvenega življenja iz krščanskih moralnih izročil s celo kopo zablod, ki kažejo čisto pogansko pojmovanje javnih vprašanj: prevrednotenje plemena in krvi ter »izbranih« osebnosti z največjim preziranjem osebne svobode »povprečnega« človeka. Boljševizem pa je popolnoma enak ekstrem, v katerem se do zadnje konsekvencc malikuje človeško občestvo z izbrisanjem vseh naravnih razlik s pomočjo brezobzirnega boja enega razreda proti drugim, kar je mogoče le v družbi, ki se jc popolnoma razkrist janila in ki taji še zadnjo sled moralne vzajemnosti, ki v narodnem občestvu obstoja. Tudi v tej strašni zablodi so sledovi resnice, ki je preraščena po sovraštvu strankarskega fanatizma in čisto brezbožnem nravstvu. V mnogočem se boljše-viška skrajnost stika s fašistično, kar je svoj-sko vsem velikim občestvenim zmotam človeštva. Svobodoniiselstvo, ki je mati vseh teh zablod. je zadušilo zamisel krščanske države, ki naj objema vse narode, in na njeno mesto je stopil jrajh', ki pa ni ne svet ne vsenaroden, ampak enaka tiranija kakor država svetovnega proletarijata. Tam, kjer hočejo še vzdrževati demokracijo, se morajo zatekati k sili, bodisi da zadržujejo anarhijo, bodisi da dušijo vsako nasprotno mnenje in stališče. Severna Amerika preživlja skrajno kritično dobo. v kateri skuša predsednik ustvariti boljše razmere s pomočjo drznega poizkusa, o katerem niti sam ne ve, ali se bo končal v boljševizmu ali v fašizmu ali pa bo rodil le socialne reforme, ki bodo redstavljale rešilno desko za ameriški vele-apitalizem. Politiko mednarodnega sodelovanja se umika alijancam v starem stilu, kojih medsebojna nasprotstva so le slabo prikrita po raznih »paktih nenapadanja«, ki samo razodevajo strah pred novo, še hujšo vojno, nego je bila pretekla. Obenem si nihče ne prikriva, da bi taka krvava razprava med narodi ne rešila nobenega problema, ki vznemirja svet. ampak da bi bila le uvod k novi revoluciji, ki bi pa zopet ničesar ne zgradila, ampak le še bolj razrušila, ako človeštvo ne najde nove skupne in trajne smernice svojemu bodočemu duhovnemu in nravstvenemu življenju. Tukaj je jedro vprašanja. Vsak poizkus nove socialne ureditve človeške družbe, vsak političen pokret, ki naj nadomesti demokracijo s kakršnimkoli drugim režimom, je brez hnska in samo obsojen v to, da se po revoluciji pusti strmoglaviti od drugega, ako se omikani svet ne prenovi v svojih verskih in nravstvenih temeljih. To staro resnico je materialistični nazor, ki ideje smatra kot goli proizvod gospodarskih razmer (kar puhloglavei še danes ponavljajo za Marksom kot najsvetejšo dogmo), čisto zadušil in osmešil kot »utopični idealizem«. Vso politično zmedo in ves socialni nered. ki danes maje vse podlage našega obče-stvenega življenja, je treba izvajati iz zmote, da so nazori, ideje in nrnvstv0 človeka in človeštva le odsvif vsakokratne gospodarske strukture, da so nravstvena načela čisto relativnega značaja, da ni nič večno in brezpogojno vejjav-nega in da je duh samo suženj gmote, proizvajanja in porazdelitve gmotnih dobrin. Fašizem ie res da prelomil s tem načelom, ki ima svoje korenine že v brezboštvu 18. stoletja (zato tudi 1 juta borba med fašizmom in framasonstvom), toda fašizem je zagrešil napako, da vero in njena absolutno in splošno veljavna nravstvena načela ponižuje v sredstvo plemenske «a-moohrane in plemenske nadvlade. Rešitev kulturnega človeštva napoči tedaj, ko bo spoznalo primarnost vere in religioznega etosa nad vsemi drugimi naravnimi vrednotami, kakor je na primer narod in država. Le v pravilnem sood-nosu vrednot je zdrava bodočnost človeštva, le v spoznanju, da je duhovno življenje nad materijalnim, je možnost političnega preporoda in socialno pravične ureditve družbe. Eno občestvo jc, ki nikoli ni nehalo to življenjsko resnico oznanjati in ki jo tudi sredi sodobne zmede z neomajljivo trdnostjo človeštvu kaže kot edini izhod iz krize — to je katoliška cerkev. Val sodobnih zmot, ki človeštvo kot brezvoljno igračo meče iz ene skrajnosti v drugo, je potisnil Cerkev iz javnega življenja, toda neskončna modra Previdnost, ki vsako zlo obrača v dobro, je zato Cerkvi 4nln tem večjo možnost in svobodo udejstvo-"nnja na čisto duhovnem področju verske in nravstvene obnove, ki sega naravnost v srce človeka. Za Cerkev človek ni slrankar. ni ne Phitokral ne proletaree. zanjo je vsak vreden 'o kot človek, kot otrok večnega Očeta, naj fe tako zablodi, kot član Njegove družine, ki "e pozna meja narodnosti, socialnega položaja "Ii strankarske opredelitve. Kakor v najbolj °d notran je duhovne sile navdušenih časih apostolske misijonske dobe, je Cerkev danes središče preporoda človeštva v trpljenju, žrtvah m duhovnem napredku. Temu delu so papeži, vrhovni poglavarji Cerkve, dali ime katoliške "»eije in mi si moramo njenega duha osvojiti Zlom francoske vlade Socialisti in desnica so po viharni seji izrekli Daladieru nezaupnico Daladier (X) z ministri svoje vlade. Desno od predsednika stoji zunanji minister Paul-Boncour. Ljubljana, 24. oktobra. V naslednjem priobčujemo brzojavna poročila o padcu francoske vlade, ki ji je načeloval radikalni socialist Daladier. To je v 17 mesecih žc tretja vladna kriza tako imenovanega »levičarskega bloka«, ki ga sestavljajo radikalni socialisti in socialisti, ki pa osebno v vladi niso hoteli sodelovati. Padec Daladierove vlade ni bil junaški, ker jo jc zadušila socialistična vprega sama, torej njihovi tovariši z levice. Levičarski blok je s tem dokazal, da je prav tako malo zrel, da vlada v Franciji, kot je bil nezrel leta 1924, ko je pod vodstvom Herriota državo strmoglavil domala v gospodarski prepad. Med levičarji ni nobene ideine skupnosti razun v protikrščanskih stremljenjih. To pa dandanes, ko se valijo v ospredje ogromni socialni, politični in gospodarski problemi, niso nobena užitna hrana. Zato pa se ta blok stalno kruši in razkraia in to na žalost ravno v trenotkih, ko ves svet z zaupanjem in vero zre v Francijo ter od nje pričakuje odrešilnih smernic za ureditev in obnovo človeške družbe. Padec Daladierove vlade je torej povsem notranjepolitičnega značaja, je ločitev od mize in postelje, izrečena med radikali in med socialisti in to na vprašanju, kako bi bilo mogoče najbolj obrati francoskega davkoplačevalca. Dala-dierova vlada, ki odhaja, ni zapustila nobenih sledov v zunanji politiki in o njej se bo enkrat reklo, da nosi soodgovornost za razdivjanje hitlerjevske-ga nacionalizma in za šopirjenje italijanske zunanje politike v evropski politiki. Akoravno francoski parlament Daladierove vlade ni vrgel izreč-no zaradi njene mehkužnosti v zunanji politiki in zaradi včasih nerazumljivega obnašanja do zvestih prijateljev Francije, smemo pričakovati in radi pričakujemo, da bo v svojem patriotizmu in v polni zavesti velike kulturne misije Francijc baš v sedanji razrvani dobi nasvetoval naslednika, ki ne bo samo »duce« Francije, ampak »Fiihrer« Evrope skozi temne dni bodočnosti. Viharna nočna seia Pariz, 24. okt. b. Dav' ob 3.50 je padla Daladi- j erova vlada ob priliki razprave o členu 37 zakonskega predloga za sanacijo državnega proračuna, , ki določa znižanje plač in pokojnin državnih urad- I nikov in nameščencev. Vlada je postavila vpra-.šanje zaupnice, ki je ostala z 241 proti 329, torej z 88 glasovi v manjšini Vlada je padla radi tega, ker so levičarski socialisti pod vodstvom Leona Bluma glasovali proti njej. Daladier se je takoj po glasovanju v zbornici po predhodni polurni ministrski konferenci podal s člani vlade v Elizejsko palačo ter izročil predsedniku republike Lebrunu demisijo vse vlade. O priliki jutranjega glasovanja v zbornici je prišlo do odkritega, lahko se reče, do končnega razkola v socialistični stranki. Skoraj gotovo je, da bodoča vlada ne bo sestavljena na dosedanji podlagi levičarskega kartela, temveč se splošno pričakuje sestava širše koncentracijske vlade pod nevralnim vodstvom. Kot najresnejšega kandidata omenjajo nekateri politiki senatorja Sar-rauta, pa tudi minister Chautemps ima precejšnje izglede. Dunajska vremenska napoved: Kljub naraščajočemu ogrožanju najbrž še ne bo nobenega bistvenega poslabšanja vremena. z vsem srcem. V tem pomenu katoliškn akcija ni nekaj starega, ampak nekaj novega po svoji svežosti, notranji prepričanosti in nujni potrebi, kakor je bilo novo krščanstvo, ko se je prvič pojavilo v poganskem svetu. Sredi velikega pesimizma naše dobe je katoliškn akcija središče vesele bodrosti, ki zna mirno potrpeti in čakati, dokler se krščanstvo po njenem delu zopet ne oživi v človeštvu v še večji moči nego v prejšnjih dobah. Sodobni tokovi in smeri so storili mnogo slabega, pa povzročili hote ali nehote tudi marsikaj dobrega; Cerkev se je osvobodila mnogih spon in njeno poslanstvo se danes obrača bolj neposredno k vsakemu posamezniku in z večjo silo svoje nravstvene avtoritete nego v minuli dobi. Njeno poglavitno sredstvo je danes ljubezen, apel na srce in vest. in sfiske našega časa so vzrok, da se čedalje bolj obračajo k njej kot ozno-niteljici in hraniteljici večnih vrednot najboljšo in najidealnejša srco. To kože sigurno pot iz sedanjih zmed in znamenja, da se človeštvo tega z vedno večjo silo zaveda, se množe. Daladier s,e brani Sama nočna seja zbornice je bila zelo burna in čestokrat dramatična in je bilo takoj v začetku seje okoli polnoči predloženih 12 dodatkov k finančnemu zakonu. Ministrski predsednik Daladier se je pogumno branil in je orisal skrajne posledice, ki bodo brez dvoma nastale, če njega ne bo več. Nihče ne oporeka, da so žrtve, ki jih zahteva danes vlada od uradništva, velike, toda nihče nc sme pozabiti, da bi ravno inflacija še hujše zadela uradništvo. Iz finančno-političnih vzrokov pa jc neobhodno potrebno, da francoska valuta ostane nedotaknjena. Če pa uradniki odklanjajo žrtve, ki se danes od njih zahtevajo, ni dvoma, da bodo že v par mesecih morali prenašati mnogo večja bremena. S padcem vlade nc bodo in niso rešeni problemi francoskih državnih financ, ker bo vsaka druga vlada, pa najsibo katerakoli, postavljena pred kruto resnico, da je treba vpostaviti državni proračun i ravnotežje, to se pravi, najti 7 milijard frankov (20 milijard dinarjev). Že se govori v inozemstvu, da se zna francoski narod boriti le v rovih, da pa ni sposoben, da si uredi javne finance. Dolžnost parlamenta je, da se bori proti grozečemu polomu. Pri tem je seveda predvsem potrebno, da se parlament zaveda svoje odgovornosti. Gre danes za to, da se brani in obvaruje svoboda, ki je v svetu vse redkejša. Socialist Blum odgovarja V imenu levičarskih socialistov je takoj za Da-ladierom govoril Leon Blum, ki je izjavil, da je proti vsaki deflacionistični politiki in da je proti vsakemu znižanju plač, ker se radi takega pošto- Dvoboi: Daladier - Blum V 17 mesecih je levičarski blok doživel tretji poraz - Francija s« želi sedaj rešitve od močne roke panja znižuje samo kupna moč širokih slojev ljudstva. Nc gre danes za to, da sc vpostavi v financah neko matematično ravnotežje, temveč je potrebno gospodarsko ravnotežje v državi, torej vpostavitev pravega in pravičnega ravnotežja plač in mezd s cenami. Daladier je poslal apel na republikanec. Toda Daladier ne sme pozabiti, da se je francoska republika proglasila na barikadah in da je rdeča barva v francoski trobojnici spomin na kri, ki :o je francoski dclavec prelil za svobodo. V imenu desničarskih socialistov jc govoril Renaudel, ki je ob ploskanju meščanskih strank in svojih pristašev izjavil, da ne more nič več slediti politiki Leona Bluma in da je radi tega pripravljen, vpoštevajoč resen zunanji in notranje politični položaj, pomagati Daladierovi vladi, da vpostavi ravnotežje v državnem proračunu. Socializem in parlamentarizem se lahko rešita samo s prilagoditvijo na potrebe in na dinamiko modernega življenja, ne pa z izvrševanjem zasilnih marksističnih pooblastil. Debata jc dosegla svoj vrhunec v govorniškem dvoboju med ministrskim predsednikom Daladie-rom in Leonom Blumom. Blum je izredno ogorčeno očital Daladieru, da dela na to, da razcepi socialistično stranko v dva tabora. Daladier mu ]c odgovoril enako ogorčeno, da je samo Blum s svojo ncpopustljivostjo in svojo kratkovidnostjo uničil levičarsko koalicijo, ki je pri volitvah v maju leta 1932 odnesla zmago. „Vi si domišljate" je nadaljeval z vzvišenim glasom Daladier, da imate monopol za obrambo delavskih interesov. Toda lahko vam rečem, da mi z mirno in polno zavestjo pričakujemo sodbo irancoskega delavstva. Bodočnost bo potrdila, kdo je od naju dveh branil prave delavske interese. Mi se zavedamo, da smo služIli državi dobro in smo prepričani, da bo država dala končno onemu prav, ki se ni obotavljal, da poseže tudi po najnepopularnejših ukrepih, samo da jo reši Smrf. .. Ob treh, ko je vznemirjenje v parlamentu doseglo vrhunec, sc je pričelo glasovanje. 45 minut pozneje je predsednik zbornice objavil rezultat glasovanja, ki se je končalo s padcem Daladierove vlade. Takoj so ministri zapustili svoje sedeže in odšli iz dvorane. Za vlado so glasovali radikali, nekaj manjših levičarskih frakcij in kakih 30 zmernejših socialistov. Proti vladi pa so bili vsa desnica, cctiler ter ostali socialisti, ki so na strani Leona Bluma, kakih 90 po številu. Kdo bo naslednik? Daladier, Sarraut, Chautemps; brez levice, brez desnice Pariz, 24. okt. b. Nočno glasovanje pomeni dvakratni poraz levice. V parlamentarnih krogih smatrajo, da ho Sedaj prišlo do sestave koncentracijske vlade pod vodstvom kakega senatorja. Nova vlada se ho naslonila ua neosocialiste od levice pa du Flandinove skupine na desni z izključitvijo Tar-dieujeve in Louis Marinovc skupine. Največ izgledov za novega vladnega predsednika ima po mnenju vseh političnih krogov minister za kolonije, senator Albert Sarraut. V njegovi vladi ho Flandin finančni minister, Daladier pa zunanji minister. Vse kaže. da sedanji zunanji minister v bodoči vladi, pa naj zgleda kakor hoče, ne ho obdržal svojega resorja. V kuloarjih se razen lega govori, da ni izključeno, da postane Daladierov naslednik in notranji minister radikal Camille Chnutemps. Nihče pa ne bo presenečen, če bo v novi vladi Daladier nasledil sam sebe. Pariz. 24. okl. b. Jutranji tisk zelo kratko komentira padec Daladierove vlade, ker se je glaso- vanje izvršilo v ranem jutru. Zmernejši lisli obžalujejo iz državnih in finančnih razlogov, da je vlada padla v sedanjem trenutku, obenem pa pozdravljajo sestavo koncentracijske vlade. Nacionalni tisk uporablja to priliko in meče odgovornost za sedanjo krizo na splošen parlamentarni' sistem ter pravi, da padec Daladierove vlade najbolj pokazuje, kako potrebna jc danes avtoritativna vlada. »Action Franeoise« trdi, da je zbornica pokazala popolno nesposobnost v gospodarsko finančni sanaciji države. Ostali listi naglašajo besede poročevulea senatnega finančnega odbora, ki je rekel: >Ce bo sedanja vlada še dolgo na oblasti, ho uničila ves sisteme. >Figarot piše, da so včerajšnji in nočni govori narodnih poslancev dokazali, da je ogrožen ves režim ter da mora priti do spremembe, ».lour-nee Industrielec zahteva temeljilo spremembo j>o-litike v Franciji. Radikalna »Volontec zastopa stališče, da bo prevzel oblast zopet Daladier v svoje roke. Zagotoviti pa si bo moral •sodelovanje Flan-dina. Beneš O gospodarski enoti od Prage do Aten P™*' reviziji, Anschlussu, Habsburžanom London, 24. okt. b. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je dal zanimivo izjavo zastopniku londonskega »Nevvs Chronielec, ki jo je objavil danes. V tem intervjuju govori dr. Beneš najpreje o svojih starih sanjah, da se od Prage do Aten ustvari edinstvena gospodarska celota. Tn načrt se do sedaj ni mogel ustvariti in je treba še delati na njem. tako dn Romunija, Jugoslavija in Češkoslovaška v teku prihodnjih let postanejo gospodarsko samostojna celota, ki naj v gospodarskem pogledu stopi na mesto stare avstro-ogrske monarhije. Dr. Fenes nadalje govori o odnosih Češkoslovaške in Madjarske. Ti odnosi niso dobri, pravi on, lo pa samo radi tega, ker Madjarska gleda Češkoslovaško z bolj ogorčenimi očmi, kakor drugi dve državi Male zveze. 0 reviziji mirovnih pogodb no more hiti niti govora. Taka revizija in bila lahko niogoea morda še v teku dveh let po vojni, danes pa nikakor ne. Zato pada odgovornost ua metodo madjarske oro- pagande, ki je v Češkoslovaški povzročila tako ogorčenje, da je vsa država enodušno proti reviziji. Kdor bi danes hotel spremeniti državne meje. hi poviročil vojno. Ob koncu svojega intervjuja je dr. Beneš govoril še o priključku Avstrije k Nemčiji. Češkoslovaška bi se v slučaju lake zveze takoj obrnila preko Ženeve na Francijo in Anglijo ter bi sodelovala pri vsaki akciji, ki bi jo sklenile velesile. Vpostavitev haltsliurškp monarhije smatra dr. Ilo-neš za popolnoma neverjetno. Ce pu bi že prišlo do tega. hi Mala zveza takoj odgovorila z popolno blokado male Avstrije. Končno je izrazil dr Beneš svoje mnenje tudi o razorožitveni konferenci, za kntero je rekel, da se mora nadaljevati in da ne sme kapitulirati pred Hitlerjevo Nemčijo. Praga. 24. okt. b. Zunnnje-politični odbor narodne skupščine ima svojo sejo 30. oklobra. Na tej seji bo zunanji minister dr. Boneš imel ekspoze o mednarodnem položaju. Amerika - Rusija - Japonska Grozilne besede ia- Ruski načrti ponsfregg generala Viiišiivn, 24. okt. tfr. T/ Moskvo poročajo k /Nižanju med Sov jctr-ko Itusijo in Xe. Poleg trgovinske pogodbe pa želi sovjetska Rusija skleniti s Zedinjeuimi državami 'udi prijateljsko pogodbo veljavno za daljšo dobo let. Sovjetska Rusija je pripravljena v pogledu komunistične propagande izpolniti vse želje Amerike in je tudi že razpii--tilu ameriški odsek pri komunistični interna-cionali. Prijateljska pogodba med tako velikima narodoma bi ustalila mir nn svetu, ker ni postavila v službo miru domala ">00 milijonov ljudi. i. l.itvinovn se nalaga nujnostmi naloga, lu popolnoma razčisti vprašanje D a I i -nega vzhoda. Litvinov ima strog nalog, da v takšna, da sovjeti upajo, da bo denarni spor mogoče ugodno rešiti, predvsem ker je na ameriški strani več zanimanja /a sedanji ruski trg kakor za obresti starih dolgov. f>. Končno je dobil Litvinov tudi nalog, da previdno pripravlja možnost ameriško-sovjetskega pakta o n e u a p nd n n j u , ki bi se priključil prijateljski pogodbi in /.a daljšo dobo let zapečatil politično in gospodarsko sodelovanje obeh držav. Rusija želi predvsem dobiti od Amerike pristanek na skupno obrambo miru predvsem proti onim državam, ki dvigajo orožje proti njej. Program, ki ga bo vzel Litvinov seboj v Ameriko, kamor pride okrog 6. novembra, je torej ogromen, preogromen, da bi ga bilo mogoče vzeti v obzir naenkrat. I.isti naglašajo. da bosta obe stranki že lahko srečni, če sc izpolni vsaj skromen del tega programa. Japonska grozi Tokio. 24. okl. e. »Ueiifro« agencija javlja, da jo vojni minister Araki izjavil, da ho Japonska do konra izvedla svojo politiko v Mandžuriji brez ozira na pretnje Rusije in Združenih držav. Mandžurijo je Japonska osvojila s svojim mečem in jo bo vrnila samo. če I ki poražena na bojnem polju. Nobeni ameriški ali ruski manevri ne bodo spravili Japonske s pota, da popolnoma zavlada v Mandžuriji, katero smatra za svoj vojni plen in zato za objekt izkoriščanja po volji Japoncev. Vlada je nujno po-ZTaln svojega poslanika v Washingtonu, da prido t Tokio. Zahtevala je od njegn, da prinese sporočilo o stališču ameriške vlade z ozironi na konflikt, ki vedno bolj dozoreva na Pacifiku in Daljnem vzhodu med Japonsko, Rusijo in Združenimi državami. Anglija pomaga Kitajcem na no0e London, 24. okt. AA. »Financial Ncws« poroča, da so angleške tvornice za tekstilne stroje predele velika naročila iz Južne Kitajske, kjer grade velike tekstilne tovarne .Iz Anglije so žc odpotovali razni strokovnjaki, da pomagajo kitajski tekstilni industriji na noge. Skandinavski blok Prizadevanja Švedske in Danske za ,severno skupnost' Jože Gregorič: Pot skozi puščavo V začetku septembra je bil v Ljubljani kongres mladih intelektualcev, ki sem se ga po srečnem naključju tudi jaz udeležil. O tem kongresu se je že precej pisalo in se bo najbrž še, zlasti če izide obljubljeno poročilo z referati, ki so že na kongresu vzdignili toliko prahu. Prav je, da se o tem piše in govori, zakaj vprašanje je mnogo važnejše, kot bi mislil površen gledalec: ne gre namreč samo za la kongres, tudi ne morebiti za to ali ono skupino ali gibanje, gre za največ, kar imamo: za našo mladino, za našo bodočnost. Zborovanje mladih intelektualcev je bilo v lepi in prijazni dvorani OUZD, ki je bila ravno dovolj velika, da je sprejela vase vse, ki so se zanimali za misli in hotenje naših izobražencev, ki so se z največjim trudom prikopali do zaželene izobrazbe, pa jim razmere ne dopuščajo, da bi živeli oh svojem delu in znanju. Takoj ob vstopu v dvorano sem se zagledal v prelepo Jakopičevo podobo »Kristus med ponesrečenci«. Med zborovan em mi je pogled venomer uhajal na to podobo, ki se mi je zdela tem lepša in pomembnejša, čim dlje 6em |o gledal. In nazadnje se mi jc zdela že kakor simbol: vsa ta mladina, zdrava in željna dela, je brez svoje krivde postala žrtev zablodele človeške družbe. Kakor je oni nesrečni delavec na sliki postal nesrečen radi vzrokov, ki niso bili odvisni od njega, enako trpi današnja mladina zaradi odločitev ljudi, ki ne čutijo odgovornosti za svoje početje. Zbodlo pa me je kričeče nasprotje: dočim na Jakopičevi podobi ponesrečenčeva žena z otrokom v naročju kleči pred Jezusom in ga z vsem svojim bitjem proii pomoči, dočim so vsi delavci na podobi nehali z delom in gledajo v Rešenika — se niti eden na vsem zborovanju m'a- | dih intelektualcev ni ozrl na to simbolno in prav za naše dni tako opominjajočo podobo. Nihče ni niti z besedico spomnil na Njega, ki ni vogelni kamen samo za oni svet, atnpak prav tako temelj vsake prave kulture, vsakega reda in sreče! Namesto, da bi govorili o tem, da današnji svet ne pozna Odrešenika in njegovega rešilnega evangelija, govorijo, da med ljudmi ni socialnega misije- j nia. Seveda ga ni in brez evangelija ga tudi nikdar ne bo! . . . Namesto, da bi povedali, da nihče več ne ve, kako visoko je povzdignjen človek j v krščanstvu in kakšno spoštovanje mu zato gre, -azpredajo meglene besede, češ, da ni demokratičnega duha, da ni duševne svobode, da ni socialnega instinkta... Lahko bi še marsikaj podobnega naštel, pa naj bo dovolj, sicer mi še kdo poreče, da pridigovanje nič ne korisli, kakor je nekdo pred kratkim zapisal, da so danes ljud e Solf potrebni dela kakor pa milosti božje. Današnja brezposelnost, ki mori ves svet, ie strašna šiba božja. Nimam namena razpravljati, kdo jo je zakrivil, to pa lahko pribijem, da mladino zadene gotovo najmanjša krivda. In ravno mladino najbolj duši! Ta strašna negotovost, to nesmiselno tavanje in omahovanje iz dneva v dan, ki onemogoča vsako smotrno delo. Kot bi se vozil na trhli ladji in venomer pričakoval, kje se bo razbila in potopila! Tako nesrečne dobe menda ni doživela še izlepa kakšna mlada generacija! Ko mladenič ali dekle dokončata svo,e učenie (nič bolje ni tudi z ročnimi delavci: sicer pa ne smemo delati prevelike razlike med ročnim« in »umskim delom!), upravičeno mislita, da se bosta postavila na lastne noge. Nazadnje pa se izkaže, da Ha staršem, družbi še v večjo nad'ego nego prej. Kako porazno vpliva taka Uvnr n;l človeka! Ko bi si moral mladenič osnovali družino ali drugače lelati za blagor občestva, pa niti ne ve, kje bo prespal noč in kie bo iutri jedel! In lo se ne godi Stockholm, 24. oktobra. Iz Kopenhagena poročajo, da odpotuje danski ministrski predsednik Per Albin Hansson 20. oktobra na švedsko, kjer se bo udeležil (iO-letuiee ' švedskega ministrskega predsednika Stauninga. I Švedski ministrski predsednik ni hotel dati časo-I pisoni nobene izjave glede tega sestanka, pač pa je j značilno, da je njegovo glasilo -Ny Tid - pod naslo-! voni »Nov skandinavski pokrPU objavil nn uvod-l nem mestu zanimive podrobnosti, ki dajo sklepati na politični razvoj v bodočnosti. Mankar izjavlja, i da je Stauning sani enkrat ob neki priliki izjavil, da je južna meja Danske obenem tudi skupna meja vseli severnih držav, ('lankar nato daje prav danskemu javnemu mnenju, -ki jo zelo vznemirjeno zaradi popolnega pomanjkanja vsakega gospod-skega čustva pri Nemčiji, ki iščejo svoje prvo žrtve stalno med najslabšimi. Istotako odobrava imenovani lisi danska stremljenja, da poveča in utrdi svojo varnost s tem, da se približa skandinavskim državam. Sicer ne more bili govora o kašni vojaški zvezi, pač pil švedska vlada sama dobrohotno sledil na sodelovanje na gospodarskem in političnem polju. Obstoj soiealistienili vlad na Danskem in na Švedskem, ki se jim ho v bližnji Imdočnosti pridru- žila še tretja socljalistična vlada na Norveškem, sodelovanje med skandinavskimi državami le olajšuje. Skupnost demokratičnih idej Im> ravno tnko pospeševali! to sodelovanje. Skandinavske države imajo trdno voljo, da bodo hodile svoja demokratična potil in bodo s tem gotovo vplivale tudi na ostalo Evropo, posebno pa na »taborišča Holento-tov« onstran Baltiškega zaliva.« Pariz, 24. okt. A A. V Carnegiejevi ustanovi so je vršilo predavanje bivšega estonskega zunanjega ministra iu estonskega poslanika v Varšavi Roberta Puste o baltskem statutu. Nato je povzel besedo predavatelj estonski minister Pusta, ki je najprvo očrtal temeljne obrise baltske kotline. Politična važnost teh krajev se zrcali že iz oznak, da je Baltik švedsko morje, po mnenju drugih zopet dansko morje in po mnenju Nemcev nemško morje. V resnici pa jo Baltsko morje morje, ki je v zvezi z drugimi morji. To področje ne more spadati pod vrhovno okrilje ene same države, pač pa je v interesu Evrope, da vlada na tem morju in ob teh obalah mir. Ta cilj ni nedosegljiv. ker so baltske države med prvimi podpisale londonski protokol o definiciji napadalca, kakor jo je predlagal I,itvinov. Ta protokol pomeni v resnici konvencijo o ohranitvi dosedanjega teritorialnega in političnega statusa v baltski kotlini. Polom razorožitvene konference •i Nob enega upa ni več na sporazum . . (Daily Express) London, 24. okt. b. Včerajšnji sklep angleške vlade, dii na zasedanja uradu razorožitvene konference' v Ženevi pošlje samo podtajnika Kdena in ne tudi zunanjega ministra sira Johna Simona, tolmači današnji tisk kot znak, dn konferenca ne bo mogla slorili ničesar drugega, kakor du se od god i sine die saj do začetka prihodnjega leta. Diplomatski urednik »1 )«i i I y Tclcgraphu« komentira pogajanja med Ameriko. Francijo in Italijo iu pravi, dn niso dovodi« do sporu/uma glede. ukre|Hiv, ki bi jih bilo treba Moriti /uradi razorožil vene konference. »Dailv Ekspress« pravi, du bo imel drž. podtnjnik Kden v /enevi posmrtni govor raz-oro/itveni konferenci, kajti odgoditev konfe- rence pomeni v resnici njen končni polom. -List trdi dalje, da je sir John Simon nn včerajšnji seji vlade izjavil svojim tovarišem, dn po pogajanjih, ki so se vodila zadnje dni. ui nobenega upa več, da bi se dosegel sporazum zti stvarno razorožitev. Oboroževanje nadah'u:eio Washington, 24. okt. b. Vojni minister jo dobil 10 milijonov dolarjev za motorizacijo ameriške vojske. Nadalje se zahtev« kredit 15 milijonov dolarjev' /a zboljšanje letalske službe ter napredek mornarice in vojske na kopnem. Sredstva se bodo vzela i/, fondu za pobijanje brezposelnosti. samo enemu ali drugemu, število takih nesrečne-žev je preseglo že milijone! In rasle še vedno. Kako mora biti pri srcu človeku, če v isti številki časopisa, kjer je poročilo o kongresu mladih intelektualcev, bere, da ima na Dunaju ena tretjina vseh beračev visokošolsko izobrazbo! Narava hoče svoje in sc ne da odpraviti z lepo obljubo. Zunanje razmere pa še vedno nič ne kažejo na izboljšanja! Kakšna bo prihodnost tega rodu, kakšni bodo nasledki te strašne abnormalnosti, ki razsaja v današnji družbi! Kaj bo čez 30 let s to mladino in kaj bo šele z rodom, ki bi moral priti, pa nima kam, ker nima prostora na svetu?! To 50 strašna vprašanja, ki bodo zahtevala odgovora, katerega pa bo mogel dali le notranje močan in urejen človek! Vsa omenjena zmedenest in abnormalnost današnjega sveta se mi vidi močno podobna oni dobi izraelske zgodovine, ko je izvoljeno ljudstvo zaradi svojih grehov moralo dolga desetletja bloditi skozi puščavo v obljubljeno deželo, Človek ne bi verjel, kaj vse so morali ti ljud;e prestati na svojem strašnem potovanju. Koliko jih je počepalo od žeje in lakote, koliko so jih pobili sovražniki, koliko so iih pomorile strupene kače in še lisoč drugih nadlog! Ves stari rod |e obležal v puščavi — celo njih voditelju Mozesu ni bilo dovoljeno stopiti v zaželeno zemljo — šele mladina je očiščena po tolikem trpljenju smela prestopiti v deželo sreče in miru. Nisem pesimist in nikdar ne bom, vendar me boli in skrbi trpljenje današnjega človeštva. In naj bo človek še tako samogolten, pa se mora zmeniti, če čila, da je danes ves svet podoben velikanskemu pokopališču. Toliko zdravih in močnih rok je brez dela, a koliko kričečih potreb je na vseh koncih in krajih. Koliko izobražencev strada in umira brez deli in najpotrebnejših sreds-tev, po svetu pa vlada čedalje večje divjaštvo in surovost, ki nič dobrega ne obeta. Za kulturni in gospodarski napredek vsega človeštva jc potrebno urejeno in vztrajno delo vseh onih, ki so za delo sposobni, pa naj bo potem žc tako ali tako delo. Problem brezposelnosti pretresa danes vesoljni svet. Rešiti ga bo moralo vesoljno človeštvo, a moral ga bo tudi vsak narod, vsak posameznik. Materialist ga nikdar ne bo rešil, zakaj po tej filozofij velja dobesedno rimski rek, da je človek človeku volk. Rešil ga bo samo oni, kdor priznava, da gre trud za duhovno ureditev sveta pred, ali pa vsaj vzporedno s prizadevanjem za materialno ureditvijo. Kdor govori in dela drugače, je pomilovanja vreden kruhoborec. Saj moramo priznali, da je do neke mere resničen rek »primum vivere . ali jaz sem imel na omenjenem zborovanju vtis, da je onim, ki so ga zagovarjali, »vivere* prvi in zadnii namen, ki pred in za njim ni ničesar. Zalo pravijo: le živimo, privoščimo si! Čim več ugodja iztrgajmo drugim, čim več prijetnosti izl snimo iz življenja, 1 a katero nismo nikomur odgovorni... Tako gledanje na svet in človeka že danes pogublja svet in ga tira v vedno slrašnejšo zmedo 111 bedo. Odrešenje bodo prinesli le oni, ki z nezlomljivim krščanskim optimizmom delajo, da se svet najprej duhovno prenovi in vrne k Bogu. Le oni, ki jih žeja in lakota na poli skozi puščavo ne bo premagala in obrnila od Boga, le taki bodo videli nove zarje, le taki bodo prišli v obljubljeno deželo. I.e kogar ne bo premamila želja po loncih egiptovskega mesa, la bo prinesel lepše dneve sebi in drugim! V tridesetih letih 10 milijonov samoumorov Ženeva. 24. okl. k. Soeialnopolitični odbor Zveze narodov je objavil statistiko, po kateri .je od 1. januarja 1901 do 31. decembra 1031 izvrš-ilo na vsem svetu samoumor 10 milijonov ljudi, prav toliko. kakoT je bilo žrtev v svetovni vojni. V Španiji - zelene srajce Barcelona, 24. oktobra, h. Ob navzočnosti j polkovnika Macie je bila tukaj velika proslava katalonskih športnih društev, na kateri je sodelovalo okoli 10.000 mladih ljudi v zelenih srajcah. Izjavlja se, da ta organizacija ni fašistična, temveč da se je ustanovila samo radi tega, da brani avtonomijo Katalonije. Strašna železniška nesreča v Franciji Evrcux, 24. okt. AA. Dopoldne ob 9.55 jc eks-pres iz Clierbourga v Pariz, ki je odpeljal ob 6.10 iz Cherbourga in ki bi imel prispeti ob 11.35 v Pariz, skočil s lira na viaduktu nad reko Rouloir. Lokomotiva s tiemi velikimi potniškimi vagoni je strmoglavila deset metrov globoko v prepad. Potniški vagoni so popolnoma razbiti. Do.zdaj so potegnili iz prepada okoli deset trupel, verjetno pa jc, da bo število mrtvih okoli 40. Vzroki katastrofe šc niso znani. Po najnovejšem poročilu znaša število smrtnih žrtev pri katastrofi cherbourškcga ekspresa 21, ranjenih je pa 34. Med žrtv&mi ni nobenega inozemca. Kaj je nesrečo povzročilo, sc Je ne vc. Sum o zločinskem atentatu se je pokazalo, da nc drži. RusUo brodove na Grškem Atene, 24. okl. AA. V Faleronski zaliv jc priplula sov jetska pomurska divizija .ene križarke in dveh lorpednih rušilcev. Policija je v pripravljenosti, da prepreči morebitne komunistične demonstracije; izvršila je več preventivnih aretacij. Kaznot atta na 6 milijonov Din Belgrad, 24. oktobra, m. Tukajšnja lovarna špirita Šetačka d. d.« je bila kaznovana od glavnega finančnega ravnateljstva radi tihotapljenja špirita na 6,500.000 kazni. Ravnateljstvo tovarne je proti odmeri kazni vložilo pritožbo na finančno ministrstvo, ki pa jo je ludi potrdilo. Za zadevo se je danes bavil državni svet, ki je potrdil kazen glavnega finančnega ravnateljstva, odnosno finančnega ministrstva. Kongres gostilničarjev Belgrad, 24. oktobra, m. V kino dvorani restavracije Kolarac bo pričel jutri zasedati kongres Gostilničarske zveze, katerega se bodo udeležili delegati iz vse države. V teku včerajšnjega in današnjega dne je prispelo na kongres okoli 200 gostilničarjev in mesarjev iz Slovenije, ki so si danes ogledali znamenitosti Belgrada, popoldne pa 60 napravili izlet v Zemun. Izvozniki perutnine Belgrad, 24. okt. A A. V zadnjem času so dobili mnogi izvozniki naše perutnine v inozemstvo blago nazaj, ker so na perutnini ugotovili koUux> Ker zato trpe uašj izvozniki škodo, je kmetijsko ministrstvo priporočilo kr. banskim upravam, da naroče veterinarjem, naj svetujejo izvoznikom, da dajo svojo perutnino neposredno pred odpremo v inozemstvo na lastne stroške cepiti zo|>er kolero. To cepljenje bi opravili pristojni veterinarji bodisi neposredno pred odpremo na železniški |x>staji, ali pa na zbirališču pri izvozniku samem. Pri cdpremi lako cepljene perutnine bo veterinar na certifikatu o poreklu in zdravju perutnine zapisal, da je cc-pljena zoper kolero. Kmetijsko ministrstvo pričakuje, da bo ta ukrep znatno zmanjšal ovire, ki sc sedaj pojavljajo pri izvozu naše perutnine v inozemstvo. Zavarovanje valut Belgrad, 24. oktobra. A A. Curinski oddelek finančnega ministrstva je (>o.slal carinarnani pojasnilo o enotnem postopku glede izkazil o zavarovanju valute za blago, ki se izvozi v predelavo, popravilo ali dodelavo. Po tem pojasnilu bodo cari-narne v bodoče zahtevale od izvoznikov izkazilo o zavarovanju valute za vse blago, ki se izvozi v predelavo, popravilo ,obdelavo ali dodelavo ua podlagi čl. 11 zakona o splošni carinski tarifi. Osebne vesti Belgrad, 24. oktobra, m. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je sprejel oslavko na državno službo, ki jo je podal dr. Ivan Kaukler, zdravnik Splošne državne bolnišnice v Ljubljani. Belgrad, 24. oktobra, m. S kraljevim ukazom so napredovali pri glavnem železniškem ravnateljstvu: za poverjenika v 6. pol. skup. v strojnem oddelku ing. Bogomir Wolf, dosedanji poverjenik iste položajne skupine v železniški delavnici Maribor; pri ravnateljstvu drž. železnic v Zagrebu v 5. pol. skup. za svetnika v strojnem oddelku ing. Miroslav \Volf, dosedanji višji tajnik iste položajne skupine v strojnem oddelku glavnega železniškega ravnateljstva. .Utrinki MINISTER KLICE l< POKORI Zagrebška vremenska napoved: Toplo, megleno in oblačno. Južnoameriški ministrski predsednik general llerlsog je vpričo le strašne gospodarske stiske, katero je ie povečala silim suša. pozval ese državljane v esej deieli, naj se pokore in motijo. Določil je še prav posebne dneve, ko naj se državljani pokore in z vso gorečnostjo molijo k Bogu za pomoč ter bodo prav posebno le dni po'ni pravičnosti in ljubezni do bližnjega. Saj Bog, ki edini more nslišali ves narod r njegovi stiski, to zahtevo | od vas. — škof Delalle je ob tej vladni odredbi ' izjaril: Mislim, dn je danes malo vlad na svetu, ki bi si nn Ink način upale go r urili o svoji veri. General llerlzog ni katoličan, ampak Afrikander. Pripada holnndski reformirani cerkri. Njegovo tarnanje pa kaže. kako globoko jc pri Hitrih razvil verski čut. < lovek bi želi I, da bi li Buri bili katoličani.< DRŽAVA IS VEST Dr. Gregor U h l b o r n (Dunaj) piše v Schii-ncre ZilkunfU, kako je človekova živa vest po-| Irebna za blagor države. > Meje državi ur poslavlja kilo ud zunaj, ampak so v bistvu države. I'ravn I država se suma omejuje. Poleg lega pa je kristjan I dolžan r svoji vesli ozirali se luili nn skupno življenje. Spušlutiinjr 11 ostbno vestjo v mejah, katere, določi skupnost, je končno le državi r korist. Pravu državniška umetnost se kaže v modrem upoštevanju vesli. Ne ljudje z zlomljeno hrbtenico, ampak možje res/i no za državno arton •■'■> najboljša in najzanesljivejša opora. Ti namreč So opora ludi takrat, kadar so r odporu. Nič namreč ne more bili opora, kar ne daje potrebnega odpora.« STANOVSKO KATOLIŠKA USTA I V.I /1-MISEL Monakovski vseučiliški profesor dr. Robert Linhardl v svojem razglabljanju o novi krščanski stanovski ustavi in aelorilalivni državi piše: >l'n luili demokratični element ne sme manjkati. Narod, ki je absolutistično cladnii, ne zasluži naziva državni narod. To demokracijo zahteva pred vselil človeško dostojanstvo vseh državljanov, ki naj v državi žive. kot svobodne osebnosti ne pa kol politično brezpravni sužnji. Brez političnih pravic v državljanih ni političnega interesa za državo, brez tega pa ne državnega življenja. Brez demokratične kontrole trajno ne more biti jamstva za res blagodejno državno vodstvo, ker so tudi najsposobnejši državni krtnilarji po naravi in izvirnem grehu zmotni ljudje in ostanejo. Diktatorski element je začasno opravičen in potreben le, ie naj državno življenje izpelje iz propadajoče demokracije v res organsko ustavno življenje po ovinki, dikla/iiro, katera začasno omeii preveliko svobodo, da pripravi bodoče pravo razmerje med politično avtoriteto in svobodo. Kongres lekarnarjev v Ljubljani Ljubljana, oktotra. Prvič v Ljubljani bo v začetku prihodnjega tedna lekarnarski kongres, na katerem se bodo zbrali lekarnarji, oziroma njihovi zastopnuci iz vse države. Dosedaj se je vsakoletni kongres jugoslovanskih lekarnarjev vršil ali v Zagrebu ali v Beogradu, enkrat tudi v Splitu, za letošnji kongres pa so si lekarnarji izbrali Ljubljano. Naše mesto je letos doživelo že mnogo kongresov, posrečenih ali manj posrečenih, zadnji letošnji kongres, ki bo zanesljivo spadal v vrsto dobro uspelih, pa bo lekarnarski. Pričakovati je dobre udeležbe kljub neugodnemu letnemu času. Po dosedanjih napovedbah je pričakovati nad tristo delegatov in članov. Člani lekarnarske zbornice so namreč vsi, ki so lastniki samostojnih lekarn in pa tisti farmacevti, ki so vsaj pet let v praksi. Lekarn je v naši državi 915, z uslužbenimi farmacevti pa šteje zbornica nad 1400 članov. Kongres bo v Ljubljani v ponedeljek, 30. t. m. v kazinski dvorani. Dnevni red lekarnarskega kongresa je prav zanimiv, tudi za širšo javnost. Le majhen del občinstva je poučen o tem, da so farmacevti akademski izobraženci, večina občinstva pa vidi v njih trgovce in njihove pomočnike. Za zdravila, za kemikalije in za preparate pa je farmacevt mnogo bolj odgovoren, kakor si kdo misli in celo bolj kakor pa zdravnik, ki napiše recept Če se n. pr. zdravnik v receptu zmoti za eno decimalko, mora akademsko izobraženi farmacevt napako popraviti pri izdajanju zdravil. Farmacevti Slovenije so vedno ostro pazili na ugled svojega stanu in zato so bili pripravljeni na vse razne diskusije o svojih stanovskih zadevah. Tudi na kongresu, ki bo v Ljubljani, bo ena najvažnejših točk razprava o farmakopeji. Farmakopeja pomenja nekakšno kuharsko knjigo za lekarnarje. Obsega namreč razne predpise, pravila in določila, kako sestavljati zdravila z ozirom na čistočo in kakovost. Mednarodnih in povsod veljavnih pravil v tem oziru ni ter ima vsaka država v tem oziru lastno farmakopejo. Slovenija in Dalmacija sta imeli do pred kratkim nekdanjo avstrij- Nov požar v Apače, 23. oktobra. Komaj deset dni je preteklo od zadnjega požara, o katerem je »Slovenec« poročal. Danes opolnoči je že zopet prebudila Apačane plat zvona. Gorelo je gospodarsko poslopje tukaj-šnjega trgovca Alojzija Reicha, ki se nahaja skoraj v neposredni bližini župne cerkve. Kakor zadnjič pri Hotzlnu tako tudi tu ni nihče ognja mogel takoj opaziti, ker je bilo poslopje krito z opeko, ki ni takoj popokala in 6e zrušila. Na pomoč so prihiteli domači gasilci in ogenj omejili ter preprečili nevarnost širjenja Afera z elektrarno v Vel. sko, Hrvatska svojo in Srbija prav tako posebno. Po sedanjem prepričanju lekarnarjev in primeria-nju s stališča sodobnosti, je bila še najbolj moderna — in tudi najbolj socialna — hrvatska farmakopeja. Ni dolgo tega, ko so se lekarnarji iz vse Jugoslavije združili na enotno za vso državo veljavno farmakopejo Nova farmakopeja pa združuje vse dobre lastnosti prejšnjih, v naših krajih veljavnih farmakopej ter je na sodobni višini. Ljubljanski kongres torej ne bo več razpravljal o pravilih farmakopeje, temveč o drugem, prav tako važnem vprašanju, namreč o cenah. Življenje občinstva pa je z interesi lekarnarjev v pogostem stiku. Tendenca sedanjega razpoloženja lekarnarjev kaže, da bodo zborovalci upoštevali tisto gmotno stanje, v katerem se nahajajo najširše plasti ljudstva. Drugo važno vprašanie, ki ga bo kongres obravnaval, je vprašanje študija farmacevtov. Do nedavnega je kandidat za farmacevta moral napraviti po maturi prakso v lekarni in nato polagati na visoki šoli izpit. Sedaj pa mora kandidat za farmacevta iti po maturi nakazala izredno (Požrtvovalnost in s tem preprečila večji jx>raz. Od SK Drave si obetamo šc mnogo lepih uspehov, razpolaga z izvrstnim materialom. Ljubljanske vesti: Pod mostovi v Ljubljanici Ljubljana, 24. okt. kljub razmeroma neugodnemu vremenu napredujejo zavarovalna dvla pod čevljarskim in frančiškanskim mostom precej lepo. Ljubljanska gradbena družba je namreč prevzela potem, ko so bili dovoljeni najnujnejši krediti /a zavarovanje pod novim čevljarskim mostom \ dolžini 15 m in betoniranje dna poti tri-inostjcm navzdol do tja, k jer je dno že beto-nirnno, kar znaša okrog 70 in. Radi nestanovitnega vremena je Ljubljanska gradbena družba pospešila delo in uvedla tudi nočno delo. Dno pod čevljarskim mostom je že skora j \ -e zabetonirano in še nocoj bo betoniranje končano. Pod čevljarskim mostom je sedaj za betoni rano dno v dolžini 15 metrov, torej približno toliko, kakor je most širok. Da tega dna kaka liujšu povodenj ne bi mogla spodkopati, so dno zavarovali z rebri. Proti toku sega v podbetonsko dno meter globoko in meter široko rebro. Na spodnjem koncu dna pa sega pol metra široko rebro prav tako meter globoko pod dno. Gotovo je. da tudi največja povodenj ne bo imela dovolj sile. da bi spodkopala na ta način zavarovano dno. S tem bodo zaenkrat končana dela pod novim čevljarskim mostom. Pod frančiškanskim trimostjem pa pripravljajo sedaj \se potrebno za betoniranje dna. •še ta teden bodo'začeli betonirnti dno na levi strani in sicer najprej ob oporniku, nato pa poševno <1 no. ki se bo dvigalo precej strmo med obema straniščema. S prav posebno paž-njo pa bodo zgradili krivino v kotu ob ženskem stranišču, ki bo \<>do poganjala nazaj v strugo tako, du vodu nikakor ne bo mogla Krožna proga skoraj končana Ljubljana, 24. oktobra. Glavna dela pri obnovi stare in zgraditvi krožne proge so se premaknila izpred Figovca na Zaloško cesto. V nedeljo bodo vozili tramvaji že ]>o Masarykovi cesti mimo kolodvora naprej do Ran-zingerja, torej do Jegličeve ceste. Prvega novembra pa bodo mogli voziti že naprej po Smartinski in Ahaci je v i cesti do Sarabona, s čemer bodo končana vsa dela na novih delih krožne proge. Na Smartinski in Ahacljevi cesli so liri že zgrajeni, prav tako so postavljeni drogovi s prečnimi nosilnimi žicami. V teku enega tedna bodo potegnili še tokovodno žieo in tramvaj bo lahko speljal do Sarabona. Obnavljanje stare enotirne proge od bolnišnice do garnizijske bolnišnice tudi lepo napreduje. Danes so zvaljali temelje za progo že do Sušnikn, jutri pa jih bodo do Leonišča. V bližini bolnišnice je ustavilo delo prelaganje plinskega voda, ki ga je bilo treba preložiti skoraj 200 m. Tudi na Hrvatskem trgu so začeli že odkopavati cesto in pripravljati temelje za trikot, ki bo podoben trikotu nn Ajdovščini. Park, ki je zgrajen sinhij v krogu, bo omogočat lažjo izpeljavo lokov, čeprav bi bilo ugodnejše, če bi bil park se nekoliko manjši. Tramvajski promet se bo vršil do bolnišnice še v nedeljo. Nato pa bodo zaprli cesto od bolnišnice do križišča Sv. Petra ceste s Ftignerjevo, ozir. nekdanjo fekofjo ulico. Na leni odseku se bo zgradila dvotirna nova proga in verjetno je, da bo dobila Zaloška cesta kmalu po Vseh svetih zvezo z. glavnini kolodvorom po novi krožni progi. Maloželez-niška družba je začela davi tudi betonirnti temelje za progo na šentpetrskem mostu tako, da bo nn liioslu vse pripravljeno, ko bo treba položiti po lijem dvotirno progo. Prav prijetna pridobitev, ki tm zlasti vplivala na lice Sv. Petra in Zaloške ceste pa je ta, da so skoraj vsi drogovi, ki nosijo prečne nosilne žice, prestavljeni s ceste na privatna zemljišča. Tako so drogovi postavljeni nn vrl bolnišnice, Leonišča, fslajmerjevega sanatorija, na vrt Gluhonemnice in posestva Doma slepih. Prav tako bodo slali stebri na privatnem Snrabonovem zemljišču in na vrtovih šentpeterskega župnišča. Tudi mestna elektrarna bo preložila svoje vode z. dosedanjih stebrov na stebre električne železnice, tako da bo Zaloška kakor ludi Sv. Petra cesla brez. stebrov, ki v splošnem tako motijo. Gradbeni urad se sedaj bavi z mislijo, da bi na otoku za pešce, ki bo v kratkem zgrajen na Ajdovščini, ]>oslavil posebno čakalnico za tramvajske potnike, ki bi gotovo služila vsem. zlasti ob slabem vremenu. Prepričani smo, da bo ta ideja našla priznanje vseh Ljubljančanov, čeprav bo morda iz. prometnih razlogov na Ajdovščini nekoliko neprijetna. ogrožati levega oporniku spodnjegu mostu. Precej dela pa dajejo seveda priprave za zgradbo posebnega zavarovalnega nasipa, ki bo približno pod zgornjim novim frančiškanskim mostom. Do tega nasipa bodo zabetonirnli dno struge. Seveda je jasno, du bo ob zaključku betonsko dno prav tako zavarovano z močnim rebrom, kakor pri čevljarskem mostu. Rebro bo segalo meter globoko pod dno in bo meter široko. Ker pa prav tu naprnvlja struga razmeroma oster ovinek, obstoja nevarnost, dn rebro gumo ne bi moglo zadostno varovati dnu. Radi tega bodo prod tem rebrom napravili 3 in pol metre široko zagatuo steno, v kateri bodo zgradili zavarovalni nasip, ki bo odbijal naval vode. S štirimi ročnimi ovni zabijajo sedaj noč in dan debele plohe, iz katerih bo zagatnn stena. V kratkem pn bodo začeli zabijali plohe s pomočjo ovnu nn motorni pogon in delo bo šlo hitrejše izpod rok. Plohi segajo dva metra pod novo betonsko dno in verjetno je. odo vodo, ki pritoka skozi kanale in skozi zaprto zatvornico. napel jali po koritih pod mostovjem 70 m nižje, kjer se bo iztekala v že betonirnno in sedaj z gruščem zasuto strugo. Nato pn bodo betonirali najprej že omenjeno rebro in postopoma nadaljevali z betoniraniein navzdol. Ce ne bo vreme preveč nagajalo, bodo vsa delu končana v treh tednih. Kai bo danes? Drama: »Sonata strahov«. Red Sredu. Opera: »Samson in Da I i In«. Red A. Kino Kodeljevo: Ob 8 »Krasotica s Havane«. (Znižane cene.) Nočno službo imntn lekarni: mr. Sušnik. Marijin trg 5 in mr. Kuralt, Gosposvetska c. 4. Q Pozornost so včeraj popoldne v Ljubljani vzbujali vozniki iz Strug, ki so z osmimi dvo-vpreženimi vozovi prišli po krompir in seno, ki ga je zbrala ljubljanska kat. akcija za poplavljence v Strugah. Pač mora biti beda med ondotnimi po-plavljenci velika, da prihajajo ti ubogi ljudje 10 ur daleč po živila zase in za živali, da se bodo čez zimo skromno prebili! O Akcijn zn glndujoče rudarje. V zvezi z rudarskim koncertom, ki je v soboto pred razprodano uilionsko dvorano dosegel velik uspeli, akcijski odbor še vedno nadaljuje tudi svojo zbirko odložene obleke in obutve za prezeba-jočo rudarsko dceo. Po dopisnici, ki je bila nedavno priložena »Slovencu«, so se mnogi Ljubljančani prijavili akcijskemu odboru iu poklonili za bedne rudarje, kar je bilo njim odveč. Gotovo pa je še kje kdo, ki je samo i/ pozabe doslej še izostal med darovalci. Akcijski odbor (Wolfova nI. t. tel. 20-56) pobira odloženo obleko in obutev šc do konca tega meseca in so ponovno obrača nn vse. ki bi lahko kaj pogrešili, da se mu javijo z dopisnico nli po telefonu. 0 V dveh zanimivih predavanjih s skiop-tičniml slikami nas je seznanil sloviti etnolog p. Pavel šebesta s plemeni pigmejcev ali pritlikavcev, l.i predstavljajo najstarejšo ra>odjeti.j in obratov se po odmeri davkarije giblje med 10—30 tisoč Din. Najnižje so taksirani obrtniki, najvišje med njimi rac- □ Maribor se poklanja Kristusu Kralju. V nedeljo 29. oktobra bo, kakor smo že javili, velika slovesnost v posvetitev in proslavo praznika Kristusa Kralja. Pred praznikom bodo v vseh mariborskih cerkvah tridnevnice, v nedeljo pa zaključna slovesnost v stolnici s procesijo, ki se je udeležijo verniki vseh mariborskih župnij. D Učiteljice Štubljeve zadnja pot. Da je bila priljubljena in od vseh spoštovana, je pričal njen pogreb. Udeležila se ga je velika množica ijudi, gojenkc učiteljišča šolskih sester, učenke osnovne šole šolskih sester, ki so obsule zadnji dom rajnke s cvetjem. Pogreb je vodil magdalenski kaplan Cafuta ob asistenci g. dr. Meška. V zadnje slovo so gojenkc učiteljišča šolskih sester zapele giiiljivo žalostinko. Blagi in vzorni učiteljici ohranimo trajen spomin! □ Poročita se danes v baziliki Matere Milosti gdč. irma 1'liberškova in g. Ferry Leinschitz. Mlademu paru naše iskrene čestitke! □ Koncert »Pariškega tria«, ki se je vršil v priredbi tukajšnje Ljudske univerze, je bil prvovrsten muziknlni dogodek za Maribor, ki ga je pa žal lo maloštevilna publika znala pravilno ceniti. Mladi umetniki so nastopili z dvema skladbama Roussela, eno sonato lloneggerja in Koncertnim dtioin češkega komponista Martinujn. V globino do jiodrobnosti izdelano in tehnično dovršeno podajanje je prineslo umetnikom obilo zasluženega priznanja. □ Proračun MP. Mariborska mestna podjetja so pričela s sestavo proračuna in obenem z inventuro v vseh svojih podjetjih. V svrho dovrši I ve tegn dela jo dalo mestno načelstvo uradu MP novo pisarniško moč. □ Umrla je na Meljski cesti 30 v visoki starosti 75 let gospa Karolina Tepek, vdova po nad-sprevodniku drž. železnic. Blago rajnico polože k večnemu počitku danes ob 15.30. Pogreb bo iz mrtvašnice na mestnem pokopališču na Pobrežju. Naj počiva v miru — žalujočim naše sožalje! čl Izredni občni zbor Mariborske zimskosport-nc podzveze bo 26. novembra. Na dnevnem tedu je sprejem podzveznih pravil in program za bodočo sezono. □ Zveza mladih izobražencev. Seja matičnega vodstva bo danes ob 11 v društvenem lokalu. □ Pomagajte! Mali-vdova, že šest tednov priklenjena na bolniško postelj v tukajšnji bolnišnici, šestero otrok od 2 do 14 let pa brez sredstev in pomoči! Usmiljenim srcem priporočamo bedne budi. Darove sprejema naša uprava na Koroški 1, ali podružnica na Aleksandrovi 6. □ Čuvaj na otoku. Mestna občina bo nastavila na Mariborskem otoku posebnega čuvaja, ki bo bival v kopališču ludi čez zimo. Pokazalo se je namreč, da so bile kopališke naprave čez zimo če-stokral obiskane od nepoklicanih gostov. Sedaj sicer ne morejo na otok, ko bo pa postavljen most, jiin bo pot seveda odprla. Urediti bo pa potraba v kopališkem poslopju še posebno stanovanje za čuvaja. G Tlakovalna dela na Aleksandrovi cesti se naglo bližajo zaključku. Še tekom tega meseca bodo prišli llakovalci najbrž do črte pred kolodvo- važnost in pomembnost te razprave je vabljeno vse članstvo. O Giinnastičnc smuške vežbe. Naznanjamo, da se prično gimnaslične snuiškc vežbe pod okriljem SPI) v pelek dne 3. n»vembra 1933 ob 20 v telovadnici II. drž realne gimnazije na Poljanah; vhod iz Ciril-Metodove ulice. Pridejo naj vsi, ki se zanimajo za ta tečaj. Prijave se sprejemajo na licu mesta in v pisarni Slovenskega planinskega društva, Masarykova cesla 14/1. (palača »Grafike«). © Hišni posestniki sc vnovič opozarjajo, da morajo vložiti prijave dohodkov od zgradb s prilogo »spisek najemnikov in podnajemnikov« po čl. 137 ozir. 138 zakona o neposrednih davkih najkasneje do 31. oklobra 1933, sicer bodo kaznovani. sarska obrt. Od inteligenčnih poklicev izkazujejo najmanj dohodka zdravniki, pri enem pa vendar presega številka 50.000 Din. Odvetniki so mnogo na boljšem, večinoma so predvideni dohodki med 20 in 50 tisočaki, pri enem celo precej nad sto tisoč. Tudi v trgovini se giblje dohodek med 20 in 50 jurji, eden celo z 300 jurji. Industrija se po večini giblje med 50 do 200 tisoč, le z.a večja tekstilna podjetju je izjema, ki dokazuje, da ta panoga pri nas res lepo prospeva. Tako je pri večini srednjih tekstilnih podjetij določen letni čisti dohodek na 3odeželnimi odri in našim Narodnim gledališčem ter si lako s skupnimi silami pomagajo »pri zgradbi naše celotne, res narodno-zavestne, vsem pripadajoče, jasne in ponosne gledališke kulture«. Kot smo omenili, želimo založbi uspeha in jo priporočamo vsem ljudskim odrom, knjižnicam in posameznim ljubiteljem ljudsko-itfralske umetnosti. —bič. Dunajsko gledališko pismo Dunaj — prvo gledališko mesto v Evropi. Nešteta gostovanja slavnih nemških igravcev Bassermann, Moissi, Duiieux ... Gledaš gledališke programe, sama odlična imena — pregnana iz Hitlerjeve Nemčije — samo prvovrstna gostovanja čakajo letošnjo sezono Dunaj. Kaj bi jih našteval, saj bomo kramljali to leto o vsakem posebej. Albergova igra »Konflikt« analizira duševno stanje preiskovalnega sodnika, ki zaide v konflikt med strogim, mrzlim paragrafom in njim kol človekom. Ne ve, kje je meja med tema dvema tečajema. Nič poseben gledališki komad — se vleče in utruja — včasi pa se le napne tetiva, te zgrabi in fascinira, posebno, ako zaigTa tak igravec kot je Albert Bassermann. Veliko je v tem »Konfliktu« močno zgrajenega, veliko lepih misli, napetih scen in par oseb, ki opravičujejo vprizoritev tega dela. Bassermann je še vedno stari neprekosljivi igravec, najodličnejših umetniških kvalitet. Njegov dr. Bohlen je lik kakor iz enega kova ulit; predvsem tako naravno človeški, vseskozi fin ka-valir, obudovanja vreden, pa na mestih, kjer se prikrade naskrivoma njegovo človeško trpljenje, kjer zapre njegov hripavi glas in odpre na stežaj svoje velike, za čudo globoke, skrivnostne oči... Bassermann — personificirano trpljenje — je za nemški oder to, kar je za vsako umetniško ustvarjanje najvažnejše: to je —-moči Poleg njega sloji Tilla D u r i e u x , največja nemška igravka razuma, izhajajoča iz Ibsenove atmosfere. Ima talent nakazati trpljenje, ga zadušili, se ž njim poigrati, razpalili in ga končno pognali v nedogled . .. vsaka solza, vsak ton, vsaka kretnja je preračunana in na svojem mestu — v tem je vredna občudovanja. — Na šomoštriji sem šc bil, ko sem si s poslednjimi krajcarji kupi knjigo: »Aleksander Moissi« — Muzi-kant Gottes«. Veliko let sem sanjaril o tem igravcu in ga želel videti, le dni pa se mi je spolniia želja ... O itfri sami »D i n n e r o b 8. uri«, 6e ime- nuje, ne bom izgubljal po nepotrebnem besedi, ker mu nedostaje prav vsake literarne kot dramatične vrednosti. Sramota, da dajejo gledališki ravnatelji ob teh resnih časih občinstvu tako plažo. Mimo tega kričijo v rdečih barvah lepaki že oddaleč, da gostuje zvezdnik Aleksander Moissi. Pa naslopi vsega skupaj v dolgih 4 urah samo v dveh kratkih scenah. Ne vem, ako je preveč pametno vodili ljudi tako za nosi Toda Moissi je velik, velik umetnik. Nemški verzi zadobijo v njegovih usiih italijanski zvok. Njegeva hoja kakor njegova drža in nio volitvah — je preložen, ker se je ona skupina, ki pri volitvah ni prišla na svoj račun, priložila na Uj.i:'vno sodišče. i'o zakonu se zadeva lahko zavleče najdalj za mesec dni. Županske |>osle bo naprej vodil g. Vodušek, ki pri zadnjih volitvah ui več kandidiral. Motel je že pred volitvami odložiti župansko breme, pa demisija ni bila sprejeta, sedaj bo treba pa še naprej se žrtvovati. Prijavo za zgrsdariuo iu podnajemnike je treba izvršiti do konca tega meseca. Tiskovine se dobijo na občini. Kolesarji naj gredo na občino po prometne knjižice in evidenčne tablice — tisli namreč, ki še teli stvari nimajo. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE Drama Začetek ob 20 Sreda, 25. okt. SONATA STRAHOV. Red Sreda. Četrtek, 26. okt. PRAVICA DO GREHA. Izven. Znižane cene. Petek, 27. oktobra: Zaprto. Opera Začetek ob 20 Sreda, 25. okt.: »Samson in Dalila«, Red A. Ahoncntc reda Sreda opozarjamo, dn imajo danes za svoj abonma izvrstno Strindbergovo dramo .Sonato strahov- v režiji g. Cirila Debevca. Delo je izvrstno naštudirano ler je imelo pri vseh dosedanjih vprizoritvah izredno velik us|ie!i. Ker je la vprizoritev ena poslednjih predstav tega dela na našem odru, še prav posebno opozarjamo vse prijatelje resne drame na ta večer. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 25. oktobra: Zaprto. Četrtek, 26. oktobra ob 20: VODA. Red A. Sobota, 28. oktobra: Mlinar in njegova liri . Izven. Radio Programi Kadio-Liubfiana t Sreda. 25. oktobra: 12.15 Plošče. 12.45 Po-ločila. 13.00 ("as, plošče. Is.(hi Komorna glasba, Rudiokvintet. 18.5(1 Itadio orkester. 19.00 Pujski promet in naše občine (tir. Brilej). 19.30 Uvod v opero. 20.00 Prenos opere i/. Ljubljane. Vmes čas in poročilu. Četrtek, 2«. okt.: 12.15 Plošče, 12.45 Poročila, 13.00 Čas, plošče, 18.00 Otrok in knjigo (Marija Kmetova), 18.80 Pogovor s poslušalci (prof. Pre-zelj), 19.00 Srbohrvaščina (tir. Rupel), 19.30 Plošče po željah poslušalcev, 20.00 Prenos iz Zagreba: Francoska glasba, 22.00 Čas ,poročila, Rndio-jazz. Drugi programi i Četrtek, 2(5. oktobra: Belgrad: 19.20 Narodne pesmi z orkestrom. 20.(X> Prenos koncerta iz Zagreba. — Zagreli: 17.00 Radio orkester, 20.00 Večer francoske gliisbe, 21.30 Skladbe Viktorja Koščice. — Dunaj: 1(1.00 Koncert za oboo, violino in klavir, 19.05 Koncert vojaške godbe, 22.00 Večerni koncert. — Miinchcn: 16.30 Orkestralni koncert. 19.00 llavduova Koncertna simfonija«, 21.00 »Lepa Oalateja«, komična opera, Suppe. — l/eipiig: 10.30 Koncert simfoničnega orkestra, 20.35 Čajkovskega 6 .simfonija (patetična). — Ivondon: 20.10 Orkestralni koncert, 21.00 Komorna glnsba. — Praga: 16.00 Radio orkester, 19.30 Strah na grad«, opera, KržiČka, Rim: 17.15 Vokalno Instrumentalni koncert, 20.45 Koncert tria (viola čelo in klavir), 22.15 Vokalni Koncert. — Varšava: 15.40 Salonska glasba, 16.55 Glasbena veledela od 16. do 20 stol., 20.00 Skladbe Joli. Slraussa. Za 100.000 dolariev mamil na ogn«u Policij« jc v Sari Kranciscu sežgala zalogo opija. inorTijn. kokaina in drugih uspnvajočih sredstev, katerih vrednost črnijo nn 100.000 dolarjev. Vso to množico opojnih sredstev je zaulcnila uoliciju »amo v lomi b todnov. V Uublinu, glavnem mestu Irske je že v teku propaganda za irsko loterijo, Irisli S\\eopstake. Zu to uporabljajo trojanskega konja. Ob zibelki kinematografa Križev pol izumitelja! Doma ga niso spoznali, v Rusiji so ga imeli za atentatorja Angleški župani molzejo Poročanje o zadnjih filmskih dogodkih je poslalo samostojna in jako razsežna panoga dnevne službe. Daje zaslužek tisočem strokovnjakov in razpolaga z vsemi tehničnimi sredstvi. Malokdo od nas bo deležen sprejema na dvoru abesinskega negusa, toda zadnji film Sammy Brilla nam predoči to edinstveno mešanico evropskih uniform in svetopisemskih prastarih noš z izčrpno nazornostjo. Ob priložnosti zadnjega prevrata na Kubi so posneli celo množico, ki je razdrla ameriški konzulat. Videli smo konzula, ki je zaklenil svoja vrata, vtaknil ključ v žep in pobegnil z balkona po pri-slonjeni lestvi. Znanstveniki nam predočijo v filmu svetlikajoče se pošasti oceanskih globin ali neusmiljen boj tigra z udavom v indskem pragozdu. V Parizu je žel velik uspeh jako poučen in nazoren. a za obutljivejše gledalce nemogoč film »Ope-racija slepiča . Kako drugačno lice je imel kinematograf pred 40 leti, v dobi, ko je bil pravkar zapustil zibelko, in sta otvorila brata Lumičre v Parizu prvo dvorano, kjer sta razkazovala »žive fotogiafije:. Njun nastavljenec Feliks Meguiche je bil takrat na svetu edini filmski poročevalec. Od leta 1805 in do 1919, v teku 25 let, je prepotoval vso zemljo na lovu za »zadnjimi dogodki«. Posnemal je prve kratke preproste filme: dogodke, dalj-nje dežele, vladarje, velike sodobnike, in je bil deležen burnega soglasnega priznanja. Gledalci so sprejemali prvi kinematograf kot pravi čudež. Me-guichevi spomini, ki so bili zdaj objavljeni, se čitajo kakor roman. Prva predstava v Newyorhu Amerika je poplavila ves svet s svojimi filmi, in Hol.lywood je središče mednarodne kinematografije. A prvi filmski aparat, ki je dospel junija meseca leta 1896, je bil vendarle francoskega izvora. Meguiche, ki ga je predvajal, pripoveduje o besnem navdušenju Američanov. Poprej so poznali samo Edisonov »kinetoseop1. brezfiomembno igračo, pri kateri je videl gledalec skozi ozko odprtino trak s slikami, ki ga je sam vlekel z roko. Američani so dvije žvižgal', prepevali »Marseiljezo« in zahtevali : »Lumiere brothers !< Izumitelja sta ostala na Francoskem, kar je zelo razočaralo Ameriko. A ko je zagledal pol leta pozneje Meguiche zopet Pariz, povsod se je predvajal ameriški »bio-seop«. Medtem, ko je razkazoval Meguiche v Ameriki prvi kinematograf, so že odkupili Američani patent, izboljšali izum in pričeli prodajati v Evropo bolj praktične aparate. Julija meseca istega leta 1898 je že dospel Meguiche na Rusko, kjer je doživel najbolj pisane pustolovščine. „Hudičeve punčke" v plamenu Pričel je svoje rusko gostovanje na znanem velesejmu v Nižjem Novgorodu. Imel je pravljičen uspeh. Množica je oblegala barako, kjer so se predajale žive fotografije«. Denar se je v potokih lil v blagajno. A kmalu je zvedel Francoz za razburljive govorice. Ljudstvo je domnevalo, da je ud ležen pri predstavah hudič. Meščani in trgovci so vedno gledali, ali ni skrit zadaj za razpetim platnom. Niso našli hudiča, pljuvali na tla in mrko liajali z glavam. Naposled so sklenili, da bodo »podtaknili hudičevim punčkam rdečega petelina, Avstralski letalec Charles Ulm je preletel iz Anglije v Avstralijo v 6 dne 17 urah in 56 minutah. Rekord, ki ga je postavil nedavno Kingsford Smith, je torej pobil za ti ur. Proti temu plinu ni pomoči ker sicer bo še prišla nesreča v deželo.« Meguiche je šel na policijo, ki je postavila stražnike pri vhodu. A kljub temu je bila baraka nekoč ponoči polita s petrolejem in pogorela do tal. Francoz je komaj rešil en aparat. Drugi je postal žrtev plamenov z vsemi slikami vred. Lepa Španka in nesrečni častnik Po požaru v Nižjem Novgorodu je sklenil Meguiche pogodbo z znanim petrograjskim poletnim gledališčem »Akvarijem«. Dospel je v prestolnico s preostalim aparatom, naročit iz Pariza filme in ponovno žel lovorike. Vse predstave so bile razprodane. Najodličnejše osebnosti so kakor otroci ponovno občudovali pri carskem kronanju posnete prizore, sliko prihoda vlaka, prve komične filme itd. itd. V »Akvariju« je nastopala takrat slavna Lina Cavaglieri. Njena sovražnica, neka španska plesalka, je naročila pri Meguicheu prvi »zvočni« film, da bi zasenčila tekmovalko. Pravi orkester je spremljal njen ples v filmu. Na to je izvajala isti ples sama, kar je nepopisno navdušilo občinstvo. »Lepa Španka« je slavila zmago, a naposled doživela dramo. Plesala je z nekim zaljubljenim gardnim častnikom. Njegovi predstojniki so nepričakovano sprejeli sklep, češ, da nastop v filmu in na odru ponižuje čast ruske garde. Policija je pre- V Londonu je te dni velika kmetijska razstava, pri kateri je posebno važna vloga odmerjena županu. Naša slika nam kaže župana iz Islingtona in njegovega tovariša iz Shorditsha, ki sla sama pravkar pomolzla, da bi se prepričala, koliko mleka ima krava. Kratko smo že poročali iz Pariiza, da se je nekemu francoskemu učenjaku posrečilo odkriti nov plin, ki po svoji učinkovitosti prekaša vse dosedanje Pred tem plinom odpove tudi najmodernejša plinska maska. Znimivo je, da je bil odkrit ta plin le slučajno in ne morda po dolgem vztrajnem preiskovanju. To strašno orožje je odkril Leonce Bert, docent za fiziko, ko je skušal s pomočjo svojega asistenta Pavla Dorierja sestaviti sintetično dišavo. Pri tem sta znanstvenika napravila majhno napako, ko sta sestavljala dve posebni dišavi za nov parfem. Plin je brezbarven in njegov vonj spominja na vzdušje v kaki mesnici. Ta plin prodre skozi vsako obleko iin napade vsa trdna telesa, predvsem pa je nevaren suhi koži. Če pride plin tudi na najmanjši površini do živega telesa, napade celice, ki se prično takoj razkrajati in v nekaj urah nastopi smrt. Prve poizkuse sta francoska znanstvenika napravila na psih. Pes je že po nekaj minutah po- ginil, ko so spustili do njega plin. Le ena stran moti francoske vojne kroge, ki neprestano mislijo na obrambo svoje države in ki jim je to odkritje gotovo dobrodošlo. Stroški za pridobivanje tega plina so namreč zelo veliki. Morda je to sreča v nesreči; sicer pa je znano, da so vsi smrtonosni plini navadno zelo dragi. Zanimiva je izjava, ki jo je dal prof. Bert o svojem odkritju: »Odkrili smo plin,« je dejal, »ki v svojih učinkih prekaša vse dosedanje. V primeru potrebe bi lahko napolnili v osmih dneh bombe in granate v dovolj velikem številu s tem plinom. Sicer pa nisem niti obvestil vojnega ministra o svojem odkritju. Stavil ga bom na razpolago vojaškim krogom edino v primeru vojne; seveda pod pogojem, da vojno ministrstvo ne ukrene že zdaj drugače.« 0 tem plinu torej poročajo, da mu ne kljubuje nobena plinska maska. Če pomislimo, da je človek zelo iznajuljiv, je vsekakor upravičeno upanje, da bo prav gotovo izumil sredstvo, s katerim se bo ubranil tega strašnega morilnega sredstva. Slavni francoski fizik Jean Lerond d'Alanibert je umrl 29. oktobra 1. 1783. Letos torej poteče 150 let od njegove smrti. Alambcrt je postavil takozvan Alambertov zakon, ki izvaja gibanje trdnega telesa iz gibanja ene točke mase. S sodelovanjem Oiderota je izdajal enciklopedijo, to je leksikon, ki .so ga smatrali za najpopolnejšo zbirko takratnega znanja. Vlogo Križanega bo igral povedala film. »Lepa Španka« je morala zapustiti Rusijo. Ista usoda je doletela nesrečnega Megui-chea Poprej je bil celo zaprt. Francoski poslanik ga je rešil ječe. A dva orožnika sta ga takoj spremila na mejo, ker je moral zapustiti Rusijo v teku 24 ur«. V »lepo Španko« zaljubljeni častnik se je kmalu nato ustrelil, ker bi bil sicer moral podati ostavko. Navidezna bomba Slično nesrečo je doživel Meguiche tudi pri drugem obisku na Ruskem leta 1904. Filmal je takrat v Moskvi svečan sprejem junaških mornarjev križark »Varjaga« in »Korejca«. Japonci so napadli obe ladji v nevtralnem pristanišču, in s tem se je pričela vojna. I>ri sprejemu je bil navzoč car z otroki. Vsled tega je potreboval Meguiche za predstave posebno dovoljenje moskovskega poveljnika, generala Trepova. Javil se je v njegovi palači, sedanjem sedežu Sovjetov, na Tverski, in stražnik ga je peljal v generalov kabinet. A v trenotku, ko je Francoz odvijal v časopisno polo zagrnjeno okroglo pločevinasto škatlo z filmi, sta nenadoma planila policijska častnika in mu bliskovito zavila roki nazaj. Trepov sam je dvignil pod kupom aktov na mizi skrit revolver in ga uprl Francozu v prsa. Meguiche se je kmalu rešil iz mučnega položaja. General, ki se je vse življenje skrival pred atentatorji in naposled postal njih žrtev, je s častnikoma vred bil prepričan, da je v nedolžni škatli nevarna bomba. Kralj Prajathipok, ki kraljuje Sinmu in o ka tereni gre zdnj glas, da simpatizira z revoluci-jonarnim gibanjem, ki je vstalo proti moder niziranju dežele. Atentat na oklopni vlak V Cicikarju pri Mandžuriji so Kitajci izvršili atentat na japonski oklopni vlak. Šestnajst japonskih vojakov je bilo ubitih, 45 pa ranjenih. 2000 japonskih ribičev pogrešajo Nad Japonsko je divjal strahovit vihar, to |e tajfun. Potopil je parnik »Jašima Maru«. Uničen ie otok Šikoku. Še vedno pogrešajo okoli 2000 ribičev, ki so ribarili na odprtem morju v tisoč čolnih. Alojz Lang je bil letos določen, da bo pri pasi-jonskih igrah v Obcrammerganu igral Krisiusa prihodnje leto. Alojz Lang je umetnik rezljač ★ Izkušnja uči, da napade progresivna paraliza trikrat več moških kakor žensk. Gospodarstvo Zaposlenost v Sloveniji Kot znano našim čitateljem, objavljamo slalno mesečne podatke Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Ti podatki so nekakšen barometer za presojo zaposlenosti v Sloveniji. Toda podatki niso kompletni in nam zato v nekaterih strokah ne dajejo prave slike. Predvsem so za Slovenijo važni še podatki o zaposlenosti delavstva v premogovnikih, ostalih rudniki in topilnicah. To so podatki bratovskih sldadnic, odnosno Glavne bratovske skiadnice. Ker so nam na razpolago detajli za OUZD in Trg. boln. |Y)d|>orno društvo za julij (po »Radnički zaštiti«) navajamo tudi za brat. skiadnice, da je znašalo julija število zavarovancev 10.100, julija lani 10.748. Padec ni znaten: 739 oseb, iz lega bi bilo sklepali, da se je pri nadaljnem lahnem nazadovanju zaposlenost v velikih obrisih nekako stabilizirala v primeri z lanskim letom. Nadalje smo sestavili skupen pregled zaposlenih po strokah (tako pri OUZD kot pri Trgov, boln. in podp. dr.): julij 1932 julij 1933 kmetijstvo 662 621 promet (javni) 625 522 promet (priv.) 1002 903 rudarstvo 5 3 kamen, zemlja 4865 4190 •kov. strojna 6348 6487 gradba prev. sr. 296 284 kemična 1735 1820 elektr. vodov. 677 570 tekstilna 8913 10.540 papir 1790 1933 usnje 1420 1622 pred. usnja 3321 2984 gozdna, žage 6423 6423 lesna 4172 3460 hran., pijače 3687 3643 tobak 865 949 gost., kav. • 3304 3395 obleka 4598 4199 gradbe cest itd. 2291 2401 gradbe nad zemljo 7191 5817 grafična 1218 1178 higijena 1705 1756 obč. podj. 1157 1414 7511 6934 1440 1420 1277 1533 8001 8086 86.802 84.767 trgovina denarstvo svob. poklici služinčad Skupaj Pri analizi podatkov smo prišli do zaključka, da nam že podatki OUZD v večini panog dajejo pravo sliko o zaposlenosti delavstva; ce pa hočemo ugotoviti položaj v skupinah: trgovine, denarstvo itd., svobodni poklici je pa treba prišteli še številke Trgov. boln. in podp. dr. Julija u. pr. je bilo v trgovini pri Trg. boln. podp. dr. zavarovanih 'S5S4 oseb, pri OUZD pa 3350, nadalje v denarstvu 002 proti 518 itd., velik je delež tudi pri gledališčih, svob. poklicih itd.: 420 proti 1113. V teh treh skupinah samo |x>datki OUZD ne zadostujejo za pravo slik". Ta tabela kaže, da se je zaposlenost v večini strok poslabšala. Relativno največje je nazadovanje v lesni industriji ter pri gradbah nad zemljo, kar pomeni nazadovanje investicijske delavnosti in stagnacijo na gradbenem irgti. V celi vrsti panog pa nam je zabeležiti izboljšanje kot n. pr. v tekstilni industriji, kjer je število zaposlenih (zlasti žensk) naraslo za 1627, v tobačni tovarni, usnjarski stroki itd. Poleg nekaterih drugih panog je znatno nazadovanje v Irgovski široki: od 7511 na 6034, kar dokazuje veliko krizo baš v tej panogi. V denarstvu iu zavarovalstvu se je zaposlenost ustalila odn. ni mnogo zmanjšala. Za Slovenijo bi morali, če hočemo dobiti celotno sliko o stanju zaposlenosti, prišteti še zavarovance pri zagrebškem Merkurju, ki ima v Sloveniji tri podružnice in pri njih, okoli 700 zavarovancev. Vendar teh 700 celotne slike ne bi dosti izpremenito. M koncu še beseda o statističnem delu Osr. urada. •Radnička zaštita«, organ Osr. urada v Zagrebu, ne prinaša redno statistik, ker za nekatere mesece ni bilo ničesar objavljenega. Poleg tega pa prihajajo |:odatki le preveč z zamudo do javnosti. Želeti bi bilo, da Osrednji urad svoje delo pospeši in če že nc more redno iu pravočasno poročati v svojem organu, dostavlja interesentom podatke drugače. Avstrijska agrarna avtarkija postaja vedno bolj znatna tudi v živinoreji. Iz »Neue Freie Presse« posnemamo o dovozih živine na dunajski trg tele podatke: goveja živina (mrtva in živa) 1. 1030 iz Avstrije 48.570 glav, iz inozemstva 21.300, I. 1932 iz Avstrije 118.000, iz inozemstva 21.300 glav, letos v prvih 0 mesecih pa 73.000 proti 18.370. Podobno je za prašiče pršutarje: 1930 Avstrija 47.720 glav, inozemstvo 456.740 glav, 1932 215.120 in 103.700, letos v prvih 9 mesecih pa 183.650 proti 134.730. Uvoz jajc v Avstrijo jc padel od 170.000 met. stol. 1930 mi 114.000 st. lani. Borza Dne 24. oktobra. Denar J Bruselj, Nevv York in Praga so danes popu-flIi. Neizpremenjeni so ostali Curih, Pariz in Trst, dočim so Amsterdam, Berlin in London narasli. Avstrijski šiling je na ljubljanski borzi popuslil od 8.75 na 8.70, na zagrebški borzi je bil zaključen po 8.71, na belgrajski pa notiral 8.60 den. — Grški boni so notirali v Zagrebu 40.25—41.50, v Belgradu pa 39—40.50 (40.50). Ljubljana. Amsterdam 2307.63—2318.99, Berlin 1362.91 -d 373.71, Bruselj 797.46 -801.40, Curih 1108.35—1113.85, London 183.80—185.40, Nevv York 3963.83 —3992.09, Pariz 223.85—224.97, Praga 10').79 do 170.65, Trst 301.01—303.41. Zagrebški promet brez kompenzacij 50.C64 Din. Dunaj. Dinar notira 8.S4 deu. Curih. Pariz 20.1975, London 16.75, Nevv York 360, Bruselj 71.975, Milan 27.22, Madrid 43.175, Amsterdam 208.175, Berlin 123.10, Dunaj 72.57 (57.10), Stockholm 86.40, Oslo 84.20, Kopenhagen 71.80. Praga 15.325, Varšava 57.90, Atene 2.95, Carigrad 2.51, Bukarešta 3.05. Pariz.'Ob 11.45. Nevv York 17.70, London 82.375. London (začetek). Pariz 83, Nevv Yorl< 4.65. Zlato v Londonu 128/1. Vredno-tn i papirji Tendenca za državne papirje je poslala prav čvrsta. Narasli so tečaji škode in dola'rskih posojil. Promet se je povečal in znašal na zagrebški borzi: vojna škoda 300 kom., 7% Bler 1000 dol. in 8% Bler 1000 dol. Ljubljana. 7% inv. pos. 50 den., agrarji 27 d., vojna škoda 248 den., begi. obv. 36.50 deti., 8% Bler. pos. 37.50 den., 7% Bler. pos. 34-35.50, 7% pos. Drž. hip. banke 45 den. Zagreb. Državni papirji: 7c/c inv. pos. 50--53, agrarji 27 den., vojna škoda 247.50 - 248.50 (248), 12. 249—250 (249), 6% begi. obv. 36.50 -38, 8% Uler. pos. 37—37.50 (37.50), 7% Bler. pos. 34.50 do 35.50 (35). — Delnice: Narodna banka 3550 d , Priv. agr. banka 227—229, šečerana Osjek 165 bi., Inipeks 50 den., Trboveljska 80—110. Belgrad. Narodna banka 3630—3700, Priv. agr. banka 227—228 (228), 7% inv. pos. 52 den., aerarjj 27.25—28. voina škoda 247—247.50 (247. 246.50), 12. 248—248.50 (248.50, 248), 6% begi. obv. 37.10 do 37.20 (37.50, 37.15), 3% Bler. pos. 36.50-38, 7% Bler pos. 34.50—35 (34.50). Dunaj. Don. sav. jadrati. 52.65, Landerbank 16, Narodna banka 140, Stevveag 8.65, Alpine 9.80. Žitni trg Koruza ie nadalje zelo čvrsta zaradi kvalitativno slabe letine. Nadalje je živahen izvoz koruze v Avstrijo, ki plača 75 nakl. post. V ostalem slane umetno sušeno blago 67.50. Tudi cene pšenice polagoma naraščajo, saj je trg kot pri 'koruzi skoraj brez ponudbe. Ban. blago stane 100—102.50, bč. pa 105 107.50. Cene moke so jKiskočile za 15 par in se gibljejo med 205 in 215. Živina Dunajski prašičji sejem 24. oktobra. Prignanih jc bilo 8018 pršutarjev in 5506 špeharjev, skupno 13.614, od tega iz Avstrije 5195, iz inozemstva pa S4I9. Cene so bile sledeče v šil. za kilogram žive teže: špeharji I. 1.40—1.42, stari 1.30—1.33, kmetski 1.10-1.46, križani 1.40 1.50, pršutarji 139—1.55. "rorhet je bil miren. Živahno povpraševanje je bilo M 'peharje, med kaferimi so se ogrski veleposestniki podražili za 5 grošev, ostali pa za 2 do 3 froše. Pršutarji so se pocenili za 5 grošev. Hmelj ?alec. 24. oktobra. Mirno nakupovanje se je nadaljevalo v manjšem obsegu tudi danes, lendenca je ostala ncizpremeiijena in prav lako ludi cene. Za boljše blago se je plačevalo 65— 68 Din, za slabše pa po 60 65 Din za kilogram. Za izbrano prvovrstno blago se je nudilo izjemoma z napitnino tudi do 70 Din za kilogram. Zatcc, 24. oktobra. Mirno nakupovanje se je polagoma nadaljevalo tudi danes in žateški hmelj notira neizpremenjeno 74 94 Din za kilogram. Najvišja efektivno dosežena cena je bila danes 90 Din za kilogram. Več zanimanja je bilo le za boljše in najboljše blago. Tudi v Roudnicl je ostal položaj neizpremenjen in se je ludi danes plačevalo po 55 do 65 Din za kilogram. Radio Senzacija 1933-34 "HIS MAS TE RS VOICE" APARAT R 28 P Ta nov supcrheterodin radio-aparat /.a sprejemanje EVROPE in AMERIKE deluje na dveh področjih valov in lo: 100-214 m 200-550 m (1400-2800 Kc.) (540—1500 Kc ) izmenični tok 220 V. Ta aparat spre'ema tudi amaler-ke emisijske poslaie kratkih valov. Aparat je opremljen z najnovejšim dinam čnim zvočnikom. NEDOSEGLJIVA SELEKTIVNOST NEDOSEGLJIV V TONU NEDOSEGLJIV V CENI Proti gotovini Din 3200" Na obroke Dm 3500" NaDlačilo Din 1400% ostanek <)AA>. v 7 mesečnih obrokih po Din Dobi se v vseh toiadevnih trgovinah in pri generalnem zastopstvu IM GRAH0PH0NE C0t1PANY LID. M. MA3STOROVIČ, Zagreb. Račkoga ulica štev. 2 Spoti Smučarska gimnastika B. Vaje na orodju. Vaje 7. orodjem in na orodju. Zadnjič (glej Slovenca št. 239. z dne 10. oktobra) smo se sezuanili l giinnastičnimi vajami, ki naj jili vadijo smučarji kot predpripravo za delo na terenu. Namen današnjih vrstic pa je seznaniti cenjene čitateljiee in citat olje z onimi vajami, ki jih moremo izvajati samo v večjih prostorih in kjer imamo ua razpolago tudi |>otiebno orodje, s katerim odnosno na katerem moremo vaditi. Te vaje tvorijo l giinnastičnimi vajami nekako celotno predpripravo za smučanje, kajti jioleg potrebne moči in korajže si pridobimo zia.sli pri vajah na gredeh in na telovadnem orodju občutek za ravnovesje, ki ga tako pogrešamo pri smučarjili-začetnikili. Zatorej naj vsakdo, ki ima količkaj priložnosti, vadi tudi te vaje, ker mu bodo mnogo koristile. Pri orodnih vajah bi prii>omni.l še to, da naj sn izvajajo s polnim koleboni. tezuih vaj naj se pa dala le toliko, kolikor je neobhodno potrebno za moč in vzt ra jnost. Ob tej priliki bomo obdelali ludi nekaj vaj z medicinsko žogo, ki so tudi za smučarje zelo važne, m. drugi strani pa napravimo večere, ki v lesnih iu zaprtih prostorih že itak niso posebno prijet ni, — malo bolj pestre in privlačne. Kaj pa je pravzaprav medicinska žoga? Čisto kratek odgovor: To je žoga, težka 3 kg za moške, 2 kg za mladino in ženske, napolnjena z živalsko dlako. Zelo važno pri teli vajah je tu, da žogo vedno ujamemo, da no pade na tla. Orl sebe jo pa rezko, energično in s polnim znmnbom odsunemo. Seveda moramo bili pri lovenju žoge previdni, ker bi se nam v nasprotnem slučaju moglo pripetiti, da si »pahnemo kak prst na roki. Prodno preidemo k vajam samim, bi se še dovolili pri|K>mniti, da to še /daleka niso vse vaje, ki bi jih pravzaprav morali delati, temveč sem Izbral samo one, ki se mi zde najprimernejše in najpotrebnejše za smučarje. Sedaj pa le pridno na delo, ko zapade sneg, ali morda še malo preje, se borno pii seznanili z nekaterimi praktičnimi vajami v terenu, ki nas bodo uvedle v tajnosti bele umetnosti. Do tedaj pa. Smuki A. Vaj'' 1 medicinsko žogo: 1. vaja: liazkoračna sloja — žogo primi ob strani iu napravi vzročenje (nad glavo — roki stegni) močno nazaj — žogo vrzi z vso silo nasproti stoječi osebi. Vajo ponovi fl-krat. lslo vajo izvedi ludi sede na tleli. 2. vaja: Ha/koračna stoja — izvedi močan predklon, z žogo i 11 i med nogi, hipno se vzravnaj, žogo pa vrzi skozi vzročenje čez glavo nazaj zadaj slo-ječi osebi To napravi šestkrat. Isto vajo izvedi sede na tleh. 'i. vaja: Razkorafna slpjn — žogo primi ob strani ler jo prinesi na prša. roki pa obenem zasuči na not — nato jo močno in vodoravno odstmi nasproti stoječi osebi. Vajo ponovi šo«tkrat in jo izvedi tudi sede na tleh. 4. vaja: liazkoračna stoja — žogo prinesi zadaj na križ — /. lahnim predklonom in zamahom rok gor, jo vrzi če/, glavo naprej, nasproti stoječi osebi. To ponovi šestkrat ter izvedi isto vajo ludi v sedu na tleh. 5. vaja: liazkoračna stoja —- vzroči z žogo — z globokim predklonom jo vrzi med nogama visoko nazaj, zadaj stoječi osebi. Vajo i/.vedi šestkrat. <>. vaja: Žoge so okleni z nogama — odrini se visoko v zrak, v najvišji točki (v zraku) pa vrzi nogi v prednos (predse), da odleti žoga precej visoko nasproti stoječi osebi. I ako ponovi vajo šestkrat t. vaja: Plezaj po dveh vrveh samo s |H>močjo rok — nogi visita |>roslo dol. 2. vuja: Iz poševne ležne opore 7. oprijemam rok na dveli vrveh se odrivamo menjaje enkrat z desno, nato /. levo roko. 3. vaja: Modi po gredi (vaja za ravnovesje); najprej na nizki, nalo na visoki in končno na jio-Sevni gredi. Na nizki gredi poskakuj na desni, nato pa na levi nogi, tako, da je ena noga vedno v zraku. 4. vaja: Na doskočnem drogu se dvigamo gor, vselej do višine brade, nato pa se vračamo nazaj v slegnjeno veso. 5. vaja: Na koncu nizke bradlje s čelom na ven: z oprijemam na obe lestvini se odrinemo v slegnjeno oporo, nogo skrčimo ter skočimo visoko iu daleč naprej (terenski skok). Islo vajo izvajamo 1 s polobralom (za 90 stopinj) na desno in nato na levo (prečili skok). 0. vaja: V primerni razdalji postavimo konje (brez ročajev) in koze navzdolž, nato pa tečemo čim hitreje po njih, razdalje med posameznimi orodji pa enonožno preskakujemo. 7. vaja: Na začetku bradlje: skoči v slegnjeno oporo, potem se spust i dol v skrčeno oporo in so zopet povrni v stegnjeno oporo. Vajo ponovi šestkrat. S. vaja: Na sredi bradlje se vsedemo na eno lestvino, tako. da gledamo proti drugi lestvini, nogi pa zataknemo pod drugo lestvino — nalo se spuščamo z vzročenimi rokami počasi nazaj in dol, pri čemur križ močno vleknemo, nato se pa povrnemo zopet v prvotni |>oložaj. Vajo |ionovi šestkrat. Po možnosti naj se izvedejo vse vaje pri vsa: kem gininastičnem treningu. Ce bodo vadili vsi smučarji, zlasti pa začetniki gimnastiČne vaje. ki smo jih navedli zadnjikrat v našem listu in pa današnje vaje z orodjem, ozir. na orodju vsaj dva meseca, prodno se podajo na smuči in pa, dn jih poleg tega ludi sami doma izvajajo, sem prepričan, da jim bo šlo delo hitro in gladko izpod rok. Kajti o tem sem se imel priliko sam najbolj prepričati na lanskem zafetniskem tečaju, na katerem so pokazali oni, ki so obiskovali redno giinnastični tečaj, neverjetno velik uspeh. Zatorej opozarjani še enkrat na potrebo gimnastičnih in primernih orodnih vaj, brez katerih dandanes niti nniboljši smučarji ne morejo več izhajati. I, K-or. Lipine tekme prihodn'o nedel o V nedeljo sc odigraio naslednje liginc tekme: v Ljubljani: Primorje—Hafduk, v Belgradu: Jugoslavija—Slavija Sarajevo, v Osijeku; Slavija Osi-jek—Hašk, v Zagrebu Concordia—Gradjanski. Crosscounlry tek za dame Ljubljanska hazena podzveza priredi 12. novembra ob pol 11 na igrišču SK Ilirije ob Celovški ccsli in po bližnji okolici crosscountry tek na 2 km za dame. — Pravico tekmovanja imajo klubi od najmanj 6 tekačic, od katerih najboljša čctvorica šteje za klasifikacijo kluba in poedinke, ki so verificirane ali neverificirano tekmovalke JSŽS. Klasifikacij kluba sc odredi lako, da prva na cilju dobi eno, druga dve točki itd., a klub, ki ima najmanjše šlevilo loik, doseže prvo mesto in prejme v trajno last kip zmagovalca, darilo LUP. Prijave jc poslati naikasnc:c do 5 novembra opoldne na naslov: Karba Drago, kavarna • Kvropa •. Ljubljana. Tekmuje sc po pravilih JLAS. Pred novo športno afero Kaj bo z našim reprezentantom ASK Primorjem? Po poročilih zagrebških lislov stojimo v našem nogometu žc zopet pred novo aiero. Kakor znano, se je ljubljanski klub SK Svoboda v letošniem marcu fuzioniral z ASK Primorjem. To fuzijo 'r* LNP prijavil v aprilu in obenem zahteval, da sc briše SK Svoboda iz članstva JNZ. Naš nogometni predstavnik ie igral vse ligine tekme po določenem redu. Toda SK Svoboda ;c bila glasom objave v službenem glasilu JNZ št. 12 črtana iz članstva šele 26. septembra, torej celili sedem mesecev kasneje, ko je došla tozadevna prijava in ko je Primorje odigralo žc več ko polovico tekem. • A šlo sada?« sc vprašujejo zagrebški l:-sli. Še bolj sr.o pa seveda radovedni mi, ker le pri stvari prizadel predstavnik vsega slovenskega nogometa. Ali se bodo vse tekme, ki jih ie odigralo Primorje od marca do 26. septembra, razveljavile, ali se jih prizna s 3 0 in z dvema točkama za nasprotnika, ali se razpišejo nove tekme? Vsekakor stojimo pred izredno važnim vprašanjem v našem državnem prvenstvu in vsi sino radovedni na tozadevno odločitev JNZ. Pri celi stvari jc pa naMepše to-le. da citiramo zadrebške »Novosti, z dne 24. oktobra šl. 293: »Prijava- u lom predmetu posloii podniieli su je «prijatelji» Primorja iz Ljubljane, a čini sc, da sc ie pridružila i <-Voivodin,T.. Nema sumnie ovim vrijednim pronašaščem poslužili čc se i svi oni, koji su bili koji hod ostavili Primorju.« Haiduk : Pr:mor:e Po več ko enem mesecu bomo imeli zopet pri -, liko videli v Ljubljani ligino tekmo. V nedeljo sc i nam bo predstavil mojster z morja, ki ga žc vse j ljubljansko sporlno občinstvo tako željno pričakn-| je. Zlasti želijo vsi videli Kragiča, najboljšega 1 strelca v letošnjem državnem prvenstvu, ki jc brez dvoma eden najopasnejših strelcev v naši državi sploh. Podrobneje o tej tekmi bomo še poročali Občni zbor gorenjske zimsko-športne zveze Gorenjska zimskosiportna podzveza sklicuje za nedeljo 5. novembra ob 15 v hotelu Paar na Jesenicah svoj II. redni glavni občni zbor. Dnevni red jc sledeč: 1. Otvoritev občnega zbora in pozdrav predsednika. 2 Odobritev zapisnika zadnjega rednega občnega zbora. 3. Poročila: tajnika, načelnika smuško-tehničnega odseka, načelnika drsalno-tehničnega odseka blagajnika, nadzornega odbora, 4. Samostojni predlogi članov. 5. Volitev upravnega širšega in nadzornega odbora. 6. Določitev sedeža podzvczc. 7 Slučajnosti. Delegati morajo imeli povcrilnice klubov. V primeru, da ob napovedanem času nc bo navzočih vsaj polovica čla nov, se bo vršil občni zbor v smislu S 12 zveznih pravil pol ure kasneje istotam drugi občni zbor. ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzoč-nili članov. Samostojne predloge jc poslali pod- zvezi najkasneje do 29. oktobra. * Karel SchSfer, evropski in svetovni pr\ak v umetnem drsanju, jc odricl v Pariz, kicr bo v tamkajšnji športni palači treniral. Prvič bo nastopil ob priliki tekem avslrijske reprezentance v hokeju na ledu. Tedaj se bo predstavila javnosti ludi dvojica Papetz-Zvvack. Kaj vse si dovolijo ljudje, ki imajo dovolj časa in preveč denarja. Neki ameriški dolarski mili o-nar jc nastavil 14 smučarjev, ki mu za njegovo privatno zabavo — kadar si seveda on zaželi kažejo svojo umetnost, V to svrho si jr ta reve/ zgradil lastno smučarsko skakalnico, da uživa nad uspehi smučarjov-skakačev. časi sc pač spreminjajo. Prej so si laki magnatje vzdrževali lastni teater in balet, sedaj, ko živimo v dobi športa, sc Da zabavajo na račun športnikov. MALI OGLASI v malih oglasih velja »soka besede Din i'—; ženltovanjiki oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri taročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska 3 mm »isolta pelilna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložili znamko. Službe iščejo 1000 Din dobi, kdor mi preskrbi stalno službo. Naslov v upravi • Slovenca« pod »Izučen zidar, zmožen kavcije« it. 12610__W 3000 Din kavcije položim, ali pa 500 Din tistemu, ki mi preskrbi stalno zaposlenje. Ponudbe na upravo -Slovenca« pod šifro »Priden in zanesljiv« št. 12607. (al Blagajničarka absolventinja drž. trg. šole išče mesto. Ponudbe pod »Poštena« štev. 12604 na upravo >Slovenca«. (a) Otroško sestro ssu perfektno izvežbano, sprejme k - otrokoma s 1. januarjem 1934 Vlllm Conen. Subotica pužbodobe Zastopnike sprejme zavaroval' — Ponudbe pod »Takoi« št. 12611 na upravo »Slovenca« Maribor. (b) Mlajšo pletiljo z nekaj kapitala sprejmem. Ponudbe na upravo, »Slovenca« pod »Družab-nica« št. 12609. (b) Vezilja ki sprejme ženska ročna dela na dom — se išče. Naslove sprejema uprava Slovenca« pod šifro »Vezilja«^_(b) Kmetijsko društvo v Dobrepoljah r. z. z o. z. — sprejme takoj v službo na svoji podružnici v Su-šaku trgovsko usposobljenega poslovodjo Prednost imajo mlajše moči z dovršeno srednjo šolo. Tozadevne prošnje naj se odpošljejo čim prej & spričevali trgov, usposobljenosti oziroma s šolskimi izpričevali na Kmetijsko društvo v Dobrepoljah Službeni pogoji so zelo ugodni. (b) iezseei Šoferska šola E. Čeh I Im vsa Camrrnlkova šoleraka Solil I nibtiana. Ounaiaka c. 3W 3oIh r.n poklicne Šoferje tn amaterje Prospekti in potisnih, zastonj tn franko Stanovanja IŠČEJO: Mirno sobo najrajši z vso oskrbo — išče ves dan odsotna gospodična v centru, pri boljši družini. Ponudbe pod »Mirna« št. 12629 na upravo »Slovenca«. (s) II Objave Objava! Podpisana obžalujem, kar sjm govorila o Uršuli Svab, Sp. Veterno, in se zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. — Lucija Gradišar, Semično. (o) Opremljeno sobo solnčno, v sredini mesta, iščeta dve mirni gospodični Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Cena«. (c) ODDAJO Stanovanje petih sob s pritiklino, v vili med Tivoli in glavno pošto v Ljubljani, solnčna mirna lega, moderni komfort, povsem renovirano, se takoj odda. Naslov v upr. Slov.« pod št. 12373. (č) nfBppnB! ODDAJO: Lep trgovski lokal na Gosposvetski cesti — oddamo takoj v najem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12586. (n) Lokal Tyrševa 38, v pritličju hiše Zadružne zveze, se odda s 1. novembrom. — Informacije pri Zadružni zvezi, kjer je vložiti tudi ponudbo. (n) Trgovski lokal se odda s 1. novembrom v palači »Dunav« v Beethovnovi ulici. Vsa pojasnila pri Splošnem Jugoslovanskem bančnem društvu, podružnica Ljubljana, v palači »Dunav«. (n) Restavracijo v sredini Maribora dam v najem radi bolezni. Ponudbe na upravo »Slovenca« v Mariboru pod »V najem« št. 12626. (n) Solopetje poučuje po najnovejši metodi diplom, profesorica glasbe Bogumila Čerin — Gosposvetska c. 14/1. (g) Klavirji! Planini! Kupujte na obroke od Din 400*— prve svetovne labrikate: Biispndorfer. Steinway, Forsler, Petra!, Holzl Stingl original, ki so nesporno najboljši! (Lahka precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz B esna!« Aleksandrova cesta 7. Velikanska zalog" vseh glasbenih Inštrumentov In strun Posestva 111 ■■ 11 ■ 11 ■■) 111111II11111M11II1111 (11111 ■ 11111 Droben oglas v •Slovencu posestvo ti hitro proda; če ie ne t gotovim denarjem nač kupca ti s kniiiicp da iiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiii milimi.................................... Ce avto svo/ stun prvda/ai at motorja bi znebil se rad hri kuncev ti mnm>o prižem Slovenčev naimaniS' inserat 1111111.....IIMilllllllllllllllllllllllllMIlllllllllllllllllll Nogavice, rokavice robce, perilo, torbice, kravate nizke cene samo pri PETELINC.U Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika. Kislo zelje repo, sarmo prvovrstno, v sodih, po najnižji ceni dobavlja: Homan, Sv. Petra c. 83. Puh za pernice la beli Din 230 — sivi „ 140-— Lepo perje po Din 25'-, 35--, 56-, 95--, 180-- kg. Puhaste odeje po naročilu najcenejše izdeluje RIlDOir M VER MARIJIN TRG ST. 2 VINA Za težko delo Vam z dobrim vinom postre/e Centralna vinarna v Ljubljani. Nogavice, rokavice in pletenin« Vam nudi » veliki izbir' oaiugodoeie id aaiceneie tvrdka Kari Prelog Liubhana Židovska ulica in Star trg II) Jabolka prvovrstna, obrana, namizna, iz Savinjske doline, ima na zalogi Trgovska in gospodarska družba z o. z., Cigaletova ulica 1 (poleg sodnije). (1) Več voz zdrave pese zamenjam za dobro krmo ali steljo ali jo poceni prodam. Gerkman, Ljubljana, Poljanska c. 85. (r) Koča z vrtom lepa, novo zidana, se odda. Ponudbe upravi [ Slovenca — »Kresnica«, j 12409 (p) Prodam ali dam v najem lesno trgovino, hišo in skladišče na prometnem kraju — radi starosti. M. Sajk, Kačičeva 18, Vinkovci. p Prodam iz proste roke v sredini mesta trgovino z želez-nino z vsem inventarjem. Plačljivo tudi v hranilnih knjižicah. Ponudbe vpo-slati na upravo »Slovenca« pod »Zeleznina« štev. 12615. (p) Hišo z vrtom oddam v najem. Glince št. 16, St. Vid nad Lj. (p) Hišo z vrtom zelo poceni prodam. Breg-Ptuj — Plauc, Maribor. (p) kitajte in širite »Slovenca«! Domske plošče najceneje nudi LUČ, Linbllaia Sv Petra cesta 38 Izdelava po meri. Mizarji Najcenejše vezane plo 4če lelševe. bukove. OUouine, Pa ne I v velikosti 221/122 in 2«tl 12! dobile p. na inižJih centih v i vorntškeni skln ilftflu LJUBLJANA, Dunajska 31 Sir ala trapist in čajno maslo Sir, zajamčeno polnoma-sten, 15 Din, čajno maslo v bloku, 24 Din, čajno maslo, zavoji '/», l/8, '/io 26 Din, domače maslo — blok, jako dobro za slaščičarje, 18 Din, domače za 1 kg — vse franko. Naročila je poslati na: ko. Naročila poslati na: Mlječni proizvodi Dragica, Hercegovac. Sprejmem zastopnike. Sveče kavo V • cai rum priporoča JOS. JAGODIC, CELJE, Gubčeva ulica 2 Glavni trg 14 Specialno iibiro modnih hlač in oumporc dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra c. ZIMSKA JABOLKA sortirana v zabojčkih in SADNA DREVESA za jesensko saditev, visoka in nizkodebelna — dobite pri KMETIJSKI DRUŽBI V LJUBLJANI, NOVI TRG ŠT. 3. ifl Novo spalnico 9 komadov — prodam za 1600 Din. Naslov v upravi »Slovenca« št. 12632. (š) Šperano spalnico pleskano, s psiho, prodam za 2200 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12606. (š) fll ATFLIJA Kupimo Železno blagajno kupi Lana, Rimska cesta št. 2. (k) Srebrne krone staro zlato in srebro ku-puie RAFINERIJA DRA GIH KOVIN Ljubljana Ilirska ulica 36. vbod / Vidovdanske ceste on gostilni Možina Albumi za marke kompletne izdaje, sedaj novo izdelani. Zelo praktični, prvovrstna izvedba in izvršitev. Album za marke Bosne - Hercegovine Din 40 Din; za marke Črne Gore 20 Din: za marke Srbije 40 Din; za marke kraljevine Jugoslavije 85 Din. Poštnina 5 Din. Priporočeno 3 Din več. Predplačilo zneska. Izidoi Steiner, Zagreb, Masarvkova ulica 5. Obrt Hubertus plašči ter vsa v krojaško stroko spadajoča dela za gospode se izvršujejo ceno in solidno pri Fr. Himelreich, Ljubljana, Pred škofijo 9. Telefon 2059 2elod zdrav, vsako vrsto zase, ponudite firmi »Suma« — Zagreb, Zvonimirova 1. k Premog miiha drva r.PElITE UMOM SLOVENCA » ........nimlllllflllll Pogačnik, Bohoričeva ulica 6 Mlinarji! KI. proso, ajdo ID ječmen kupite najceneje pri A VOLK. LJUBLJANA Veletrgovina iita m moke. Resljeva cesta 24. NEVESTE! GOSPODINJEI Najlepši okras Vašega doma ie perilo, zavese, posteljna pregrinjala! Najfinejše in najtrpežneiše ga okrasite z vezenjem od tvrdke MATEK & MIKEŠ, LJUBLJANA, poleg hotela Štrukelj. Izdelujemo gumbnice, prebadamo šablone, pred-tiskujemo čisto ženska ročna dela. imamo spe-cijelni entel za obleke in volane, ažuriramo in entlamo. Vsakdo že ve, da imamo največjo in najmodernejšo vezilnico. Ker sami delo sprejemamo, ga sami nadziramo, zato Vas najboljše postrežemo. Tudi v naši oodružnei Ljubljana, Miklošičeva cesta št S (paviljon) lahko plačate naročnine za »Slovenca«. »Domoljuba. in »Bogoliuha« naročate inserate io dobite razne intormacne - Poslovnt ure od pol 8 ziu-trai do doi I popolJnt in od 2 do 6 popoldne ZAHVALA. Ob nepričakovani težki izgubi našega ljubljenega soproga in očeta Janeza Klenovšek se zahvaljujemo častiti duhovščini, g. dr. Krulcu in njegovemu tovarišu g. Hole-manu za poslednje spremstvo in tola-žilne besede pri odprtem grobu, g. ravnatelju Škrlepu in vsej upravi hotela Union, darovalcem cvetja ter vsem, ki so nam stali ob težki uri ob strani in ga spremili na zadnji poti. Žalujoča soproga in otroci. ZAHVALA. Za vse izraze iskrenega sožalja ob nenadni smrti naiega predragega ANTONA SLAVlCA se vsem najiskrenejše zahvaljujemo. Najprisrčnejšo zahvalo izrekamo g. dekanu kemz. svetniku Jos. Weixlu, ki je podelil ob zadnjih zdihljajih rajnemu zadnja svetstva naše sv. vere in imel na grobu globoko občuten govor; g. zdravniku dr. F. Lebarju za hitro prisotnost pri umirajočem; vsem, ki so se trudili za prevoz v domačo hišo; vsem, ki so prišli od blizu in daleč k rajnemu molit in kropit; vsem, ki so okrasili njegov oder z venci in cvetjem; vsem, ki so rajnemu na kakršenkoli način izkazali zadnjo čast, kakor bivšemu županu A. Domanjku kot bivšemu občinskemu odborniku; g. dr. Jos. Leskovarjii, bivšemu predsedniku mariborske oblasti in bivšemu oblastnemu poslancu Fr. Hrastelju kot bivšemu oblastnemu soposlancu, ki sta prišla na pogreb iz Maribora z g. dr. Šmajdlom; bivšemu državnemu poslancu Fr. Zebotu, ki je govoril na grobu pretresljive besede kot pobratimu in prijatelju izza mladostnih dni slovenskih mladeniških organizacij; učiteljskemu zboru v Vučji vasi za korporativno udeležbo z učenci pri pogrebu rajnega kot odbornika krajnega šolskega sveta; Posojilnici v Križevcih, ki je izkazala rajnemu zadnje časti kot posojilniškemu odborniku, kakor tudi Kmetijska podružnica kot predsedniku; vsem drugim javnim ustanovam in organizacijam, pri katerih je rajni sodeloval; vsem 14 duhovnikom, ki so prišli na pogreb, med njimi msgr. prof. Iv. Vreže iz Maribora, p. gvardijan dr. Gracijan Heric iz Maribora, župnik Fr. Stuhec od Sv. Jurija, provizor M. Škofič od Kapele in župnik A. Zamuda iz Črešnjevca, ki so prišli že k sprevodu od doma, msgr. A. Lovrec s kaplanom Mundo iz Ljutomera, kaplan dr. A. Osterc iz Celja, domači kaplan M. Ašič in gg. župniki od Male Nedelje, Gornje Radgone, Ceza-njevec in Veržeja; vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so prišli v obilnem številu na pogreb iz domače župnije in iz sosednjih bližnjih in naljnih krajev; križev-skemu pevskemu zboru, ki je spremil pokojnika z ganljivimi žalostinkami na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakomur: iskren Bog povrni! Bučečovci, Križevci pri Ljutomeru, dne 25. oktobra 1933. ŽALUJOČI SLAV1ČEVL Aleksandra Rahmanova: Dijaštvo, ljubezen, 15 Čeka in smrt 30. oktobra 1016. Danes se je Lizočka Vasiljevskaja odpeljala domov. Vsa prizadevanja so bila zaman. Kljub prošnjam mojega očeta in pomoči guvernerja in drugih vplivnih oseb je niso hoteli sprejeti na nobeni gimnaziji. Ali sluti ta Avstrijec z gosHmi, la je zaradi njega uničeno LizoCkino življenje? Upam. da ne l*> nikoli zvedel. 1. novembra 1016. Za filozofsko nalogo sem dobila: »Filozofija, religija in poezija« in knjige, ki mi jih je dol profesor, prebiram s slastjo; v »pametnih knjigah« najdem vedno več veselja. In dozdeva se mi čitn-dalje bolj. da je, kot pravi Blok: Zaklad v mojem srcu skrit. Do njega sama najdem pot...« Prepričano sem, ila edino od mene zavisi, če bom kuj ali nič. Ne, nikomur ne bom žrtvovala svoje svobode! Nikomur ne bom samo »ženskn«. 2. novembra 1916. Danes nas je zapustila Grizelda Nikolajevim. Dala sein ji velik sveženj živil in perila ler denarja za pot. Ni imela poguma iti še enkrat na svoje stanovanje, ker je vedela, da ga policija nadzira. »Sporočite, prosim, staršem,« je rekla, ko se je poslavljala od mene, »da jim nikoli ne pozabim, kar so mi storili. Ce bom imela kdaj priliko, d« jim povrnem, storim to, jki naj me stane, kar lioče ... Toda bržkone se to ne bo zgodilo nikoli, ker odhajam v tujino.« Potem me je objela in pristavila: »In Vam, ljubo dekle, svetujem: Zaničujte vse ljudi in njih duše! Ljudje niso zanimivi, in skoro vsi so ničvredni! Če ne boste poslušali mojega sveta, ne boste doživeli v življenju drugega, nego bridka razočaranja. Vi pni ostanite taka, kakršna ste, če mogoče, tako naivna, tako ljubezniva in tako dobra!« Malo so se ji zasolzile oči. Tako je odšla od nas. Silno jo pomilujem. Tako nesrečna je, kako žalostna, tako osamljena! Kar ne moreni razumeti, da je to ljubo, tiho dekle prav tista, ki je pred malo dnevi govorila one strašne besede o maščevanju, mukali in krvi. In če jo dobe, bo morala v Sibirijo! Zakaj je toliko sovraštva v ljudeh in zakaj koprne vsi za tem, da bi se med seboj žalili in mučili? 15. novembra 1016. Prišla sem nn današnje dijaško zborovanje. Se preden se je pričelo. Veliko dvorana je bila skoraj zasedena, da sem komaj dobila mesto. Poleg mene je sedel majhen, grbast dijak na okenski polici in zvonil s tenkimi nogami, ki so tičale v ponoše-nih, od talega snega čisto premočenih Čevljih. Dijakinji, ki je sedela zraven njega in imela zelo ljubek, pa ne preveč duhovit obraz, je govoril: »Veste, Veročkn, lepo neumnost ste skovali v svojih postnih! Da vojak umrje za domovino, to bi Se bilo. Ampak zn carja?! Oprostite, to kaže, da nimate nikakega okusa, ne umetniškega ne političnega. Kdo bo pa dandanes še umrl ,za carja'? To mora edino narednik službeno vojakom natvezatl, naša naloga pa je, ljudstvo poučiti In ga prepričati, da Rusija ne potrebuje ne carja ne Boga...!« V tem hipu se je zborovanje pričelo in grbasti dijak je utihnil. Za predsednika so dijaki izvolili Zapožmikova, istega, ki je zadnjič govoril na prepovedanem zborovanju. Zopet sem premotrila njegove poteze in zopet sem prišla do zmključka, da je celoten vtis vseskoz simpatičen kljub fanatičnemu in temnemu izrazu. Čutiš, da ima silno močno voljo. Za namestnika je bil izvoljen Govorov. Velike, otožne oči ima in čudovito lepo belo čelo; debele, rdeče ustnice seveda niso v skladu s tem. Kadar govori, se vedno z jezikom zatika obnje; zdi se, kot da bi mu bil kdo ustnic" prišil na ob-mz brez ozira na to, če spadajo tja ali ne. Mnogo sem že slišala o njem, enako kot o našem docentu gre tudi o njem glas, da se vsaka vanj zaljubi. On pa je vedno hladen. ,Žensko' proučava samo s stališča ženskega zdravnika. Predava o temi ,Ženska' s psihološkega in fiziološkega vidika. Ne kadi, ne pije in je zelo veren. Dijakinje ga obožavajo, o trpljenju žene, pravijo, zna tako govoriti, da ga nobeden ne more poslušati s suhim očesom. Dijaki ga pa ne marajo. Je v tretjem letniku medicinske fakultete. Prva tajnica je bila I ročka Veselkova, medi-c.inka. Okrog nje se vedno smuče tolpa dijakov, ki §o vsi do ušes zaljubljeni vanjo. Opazovala sem jo z velikim zanimanjem. Velika, vitko je in gibčna kot prot. Obraz je na prvi pogled nerazumljiv; najbolj očarljive so njene graciozne kretnje. Telo ji drgeta in živi vsak trenotek. Kakšen štor je v primeri z njo njena soseda, ki jo imajo sicer za prav čedno dekle! »Iročka Veselkova!« so kričnli dijaki. Z urno kačjo kretnjo se je dvignila in krik-nila z jasnim, zvenečim glasom, da se je čulo po vsej dvorani: »Hvala, odklanjam to čast!« in brž je zopet sedla. Ne, ne morem reči kar enostavno, da se je usedla. Biki je ccla simfonija sijajnih tresljajev, v kateri so zvenele njene rame, roke in prsa kot očarljivi akordi. Vsaka kretnja je bila narejena, pretirana celo, pa navzlic temu neodoljiva. Ni lepa, ne, ampak kar zgrabi te, sem si mislila. Onih par odklonilnih besed je spravilo dijake čisto iz sebe; tolkli so z nogami in kričali: »Divna Iročka, prosim, reci vsaj še enkrat!« Zopet se je dvignila in skoraj prezirljivo okre-nila glavo kot kraljica nasproti podložnikom in ponovila: »Odklanjam to čast!« Dijakom pa še vedno ni bilo zadosti, še bolj so besneli: »Se enkrat, samo še enkrat, lepa Iročka!« so rjuli. Končno se je polegel hrup in za tajnika so izvolili rdečelasega dijaka z opičjim obrazom, kJ je bil ludi taknat na prepovedanem zDorovanju. Prva točka dnevnega reda je bila: razgovor o plesu, ali naj se namreč vrši dijaški ples ali ne. Prvi je govoril dijak v beli rubaški, z nenavadno širokim obrazom. »Medicinec iz četrtega letnika!« ml je zašepe-tala moja soseda. »Študira prav pridno, hočejo ga pridržati na vseučilišču za asistenta. Prav dober govornik in zelo družaben!« »Tovariši, pleSimo!« je zavpil s sijajno kretnjo. »Če vs«k večer lazimo okoli ko zaspane muhe, zato na fronti ne bo bolje! Gosli v roke! Zasuči se, mladina! S teboj je smeh!« je začel nare.kati. »Kaj zato, če je vojna? Prav zato je potrebno, da ostanemo dobre volje I Veseli hočemo biti, -dokler je mogoče!« Sedel je in odobravanja ni hotelo biti konec. Bilo je očitno, dn je govornik zadel pri dijaldh na pravo struno. (Dalje sledi.) Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ceč, Izdajatelj: Ivan Kakovee. Urednik. Lojze tiolobič.