Esej o geodiverziteti • O definiciji in terminološki primernosti pojma geodiverziteta • Vzgoja in izobraževanje o geodiverziteti v osnovni šoli • Pivška presihajoča jezera - varovanje in ohranjanje posebnosti tovrstnega življenjskega prostora • Dostopnost gozdnih površin v Mariboru kot indikator pokrajinske povezanosti • Štirideset let Ljubljanskega geografskega društva GEOGRAFSKI OBZORNIK leto 2024 letnik 71 številka 3-4 Avtorica fotografije: LEA REBERNIK GEOGRAFSKI OBZORNIK strokovna revija za popularizacijo geografije Izdajatelj: Zveza geografov Slovenije, p.p. 306, 1001 Ljubljana Za izdajatelja: Aleš Smrekar ISSN: 0016-7274 Odgovorna urednica: Lea Rebernik Uredniški odbor: Nejc Bobovnik, Primož Gašperič, Mojca Ilc Klun, Drago Kladnik, Miha Koderman, Peter Kumer, Irena Mrak, Miha Pavšek, Anton Polšak, Tatjana Resnik Planinc, Uroš Stepišnik, Ana Vovk in Igor Žiberna Upravnik revije: Primož Gašperič Terminološki in jezikovni pregled strokovnih člankov: Drago Kladnik Elektronski naslov uredništva: geografski.obzornik@gmail.com Medmrežje: http://zgs.zrc-sazu.si/Publikacije/Geografskiobzornik/tabid/302/Default.aspx Tisk: Collegium Graphicum d.o.o. Naklada: 500 izvodov Cena: 6 € Transakcijski račun: 02010-0014166331, Nova Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana, Trg republike 2, 1000 Ljubljana Izid publikacije je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije iz sredstev državnega proračuna iz naslova razpisa za sofinan- ciranje domačih poljudnoznanstvenih periodičnih publikacij. Izhaja do 4-krat letno kot enojna ali dvojna številka. Geografski obzornik objavlja izvirne prispevke, ki še niso bili objavljeni nikjer drugod. Uredništvo si pridružuje pravico do (ne)objave, krajšanja, delnega objavljanja prispevkov v skladu z uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Prispevke pošljite natisnjene in po elektronskem mediju na naslov in elektronsko pošto uredništva. Poslanih prispevkov ne vračamo. Revija je vključena v SCOPUS. GEOGRAPHIC HORIZON professional magazine for popularization of geography Publisher: Association of Slovenian Geographers, p.p. 306, 1001 Ljubljana, Slovenia For the publisher: Aleš Smrekar ISSN: 0016-7274 Responsible editor: Lea Rebernik Editorial board: Nejc Bobovnik, Primož Gašperič, Mojca Ilc Klun, Drago Kladnik, Miha Koderman, Peter Kumer, Irena Mrak, Miha Pavšek, Anton Polšak, Tatjana Resnik Planinc, Uroš Stepišnik, Ana Vovk and Igor Žiberna Administrator: Primož Gašperič Terminology and language review of professional articles: Drago Kladnik E-mail: geografski.obzornik@gmail.com www: http://zgs.zrc-sazu.si/Publikacije/Geografskiobzornik/tabid/302/Default.aspx Print: Collegium Graphicum Price: 6 € Number of copies printed: 500 copies Bank account: 02010-0014166331, Nova Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana, Trg republike 2, 1000 Ljubljana, Slovenia The magazine is indexed in SCOPUS. This publication was co-financed by the Slovenian Reasearch and Innovation Agency. 4 Mihael Brenčič Esej o geodiverziteti 12 Borut Stojilković, Uroš Stepišnik O definiciji in terminološki primernosti pojma geodiverziteta 20 Nataša Mrak Vzgoja in izobraževanje o geodiverziteti v osnovni šoli 29 Eva Šabec Korbar, Nina Doles, Tadej Kogovšek Pivška presihajoča jezera - varovanje in ohranjanje posebnosti tovrstnega življenjskega prostora 38 Enej Reljič, Blaž Repe Dostopnost gozdnih površin v Mariboru kot indikator pokrajinske povezanosti 51 Jernej Tiran Štirideset let Ljubljanskega geografskega društva 64 Medina – »mesto in Mesto« 67 Nekaj geografskih opažanj s poletnih olimpijskih iger 2024 4 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 IZVLEČEK V prispevku je na podlagi avtorjevih osebnih izkušenj podano razmišljanje o razvoju koncepta geodiverzitete na območju Slovenije. Na kratko je povzet razvoj tega koncepta pri raziskovalcih in strokovnjakih s področja geologije. V razpravi je na kratko podana primerjava med konceptoma biodiverzitete in geodiverzitete. Slednje ni mogoče izvajati na podobnih temeljih kot koncepta biodiverzitete. Opredelitev geodiverzitete je možna le na podlagi splošno sprejetih družbenih vrednot in okoljske etike. Ključne besede: geologija, naravna dediščina, neživa narava, vrednote, okoljska etika ABSTRACT About Geodiversity – An Essay Based on the author's personal experience, the paper reflects on the development of the concept of geodiversity in Slovenia. The development of this concept by researchers and experts in the field of geology is briefly summarised. The discussion compares the concepts of bio- and geodiversity. The latter cannot be implemented on a similar basis as the concept of biodiversity. The definition of geodiversity is only possible on the basis of generally accepted social values and an environmental ethic. Key words: geology, natural heritage, nonbiotic nature, values, environmental ethic Esej o geodiverziteti GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 | 5 ESEJ O GEODIVERZITETI Avtor besedila in fotografij: MIHAEL BRENČIČ, doktor geologije, redni profesor Oddelek za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani Aškerčeva cesta 12, 1000 Ljubljana Geološki zavod Slovenije Dimičeva ulica 14, 1000 Ljubljana E-pošta: mihael.brencic@ntf.uni-lj.si COBISS 1.04 strokovni članek P o osamosvojitvi Republike Slovenije leta 1991 so se vzpostavili števil-ni družbenoekonomski procesi, ki so temeljito spremenili dotedanje prakse na področju prostorskega načrtovanja, posegov v prostor ter va- rovanja narave in okolja. Te spremembe so bile pogosto povezane s strateškimi političnimi odločitvami. Eden od takšnih primerov je bila odločitev Državnega zbora Republike Slovenije, ki je v prvi polovici leta 1993 sprejel program izgra- dnje avtocestnega omrežja v smeri vzhod‒zahod, nato pa leta 1995 še Nacio- nalni program izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (Uradni list RS 1996). V letih, ki so sledila, je gradnja avtocest temeljito preoblikovala Slovenijo. Z izgradnjo avtocestnega križa se ni izboljšala le povezljivost med kraji, posledice tega izjemno obsežnega posega v prostor so bile večplastne. Preoblikovala so se družbenoekonomska razmerja, z gradnjo avtocest so bile povezane številne spremembe na področju nacionalnega prava, spremenil se je tudi odnos do na- rave, okolja in prostora. Čeprav sta od izgradnje posameznih glavnih odsekov avtocest v Republiki Sloveniji in njihove predaje v promet minili že več kot dve desetletji, se zdi, da še vedno nismo dojeli vseh posledic tega procesa. Zakaj takšen uvod v razpravo o razumevanju geodiverzitete v Sloveniji? Avtor prispevka se s tem opisom želi navezati na osebno izkušnjo v razumevanju ge- odiverzitete, ali bolje rečeno do tega, kako ljudje posegamo v svoje življenjsko okolje, kako spreminjamo komponente, ki jih v današnji znanstveni, strokovni in laični razpravi imenujemo narava, okolje in prostor. Kot mlad inženir ge- ologije, ki se je usmeril v hidrogeologijo, sem pri gradnji avtocestnega križa sodeloval od začetka pa vse do konca. Ker se nihče od mojih starejših kolegov ni hotel lotiti tega projekta sem konec leta 1993 od vodje Oddelka za hidrogeolo- gijo na takratnem Inštitutu za geologijo, geofiziko in geotehniko dobil nalogo, da izpeljem hidrogeološke raziskave za fazo idejnega projekta gradnje cestnih predorov med Lukovico in Vranskim. Trideset let pozneje ugotavljam, da sem bil v začetni fazi dela na tem projektu zelo naiven. Skladno z razvpitim rekom, kar ne ubije, te okrepi, sem projekt, ob zelo dragoceni pomoči sodelavca, ki je skrbel za izvajanje raziskav na terenu, preživel in pozneje za avtoceste in druge velike infrastrukturne projekte izde- lal še na stotine hidrogeoloških elaboratov. Za mladega inženirja so bili takšni projekti velik izziv, z univerze sem prinesel le toliko znanja, da sem ugotovil, kako malo znam in česa vse se bom še moral naučiti. Na terenu sem kartiral, izvajal raznovrstne meritve, s pomočjo računalniških programov sem analiziral in interpretiral meritve, risal sem geološke karte in profile ter pisal poročila in projektiral. Kljub temu sem se zelo zgodaj začel zavedati širšega konteksta svojega dela. Začel sem premišljevati o etičnih posledicah našega poseganja v naravo in okolje pa tudi o tem, kako ta prostor razumemo. Med kartiranjem doline Radomlje vzhodno o Lukovice leta 1994 sem se ne- nadoma ustavil in se ozrl navzdol in navzgor po dolini. Stal sem na robu njive, 6 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 ESEJ O GEODIVERZITETI ki je prehajala v nizko grmičasto me- jico, in se zavedel, da stojim na točki, čez katero bodo nekoč drveli težki priklopniki, ki jih bodo prehitevali še hitrejši avtomobili in se spraševal, kako bo dolina izgledala čez nekaj let, ko bo tam zgrajeno avtocestno telo. Kakor v hollywoodskem filmu Nazaj v prihodnost sem si predstavljal, kako proti meni drvi ogromen tovornjak. Podobne misli so me prevevale še med številnimi drugimi projekti, za katere sem si vsaj približno predsta- vljal, kako bodo posegli v prostor. Med hidrogeološkim kartiranjem območja med Pesnico in Mariborom, za potrebe izgradnje globokega vko- pa Dragučova v Slovenskih goricah, sem stal na vrhu sedla, pod katerim je zdaj, vsaj 20 m globlje, speljan av- tocestni razcep. S sedla, ki ga ni več, sem zrl v dolino reke Pesnice in v ti- stem trenutku mi je bilo jasno, zakaj je ruski geolog in filozof Vladimir Ivanovič Vernadski človeka in njego- vo civilizacijo opredelil kot geološki faktor. Ko se zdaj po avtocesti pripe- ljete iz smeri Maribora in odvrtite vo- lan bodisi v smeri proti Budimpešti bodisi v smeri proti Dunaju, ko vas na levi in desni obdajajo visoki opor- ni zidovi, si skušajte predstavljati, da je bilo odstranjene ali premeščene več kot pol milijona kubičnih metrov ka- mnine, samo zato, da se lahko hitro in nemoteno odpeljemo naprej, in kako zelo se je zaradi tega spremenila pokrajina. Pa ne le to, s tako obse- žnim posegom smo spremenili tudi masne in energijske odnose v okolju ter uničili vse informacije, ki so bile morda zapisane v izkopanih kamni- nah in jih v času gradnje še nismo znali razbrati. Izgradnja avtocest je temeljito posegla tudi v hidrološke razmere posameznih območij. V severnem delu Dravskega polja so že pred izgradnjo avtocestne- ga križišča Slivnica ter nato krakov avtocest proti Slivnici in Maclju zelo spremenili odtok pohorskih potokov, za katere je bilo značilno, da so med stikom pobočja in ravnine tvorili vr- šaje, v katerih so prevladovale gline- no-meljne komponente. Zato se je voda, odvisno od pretoka in vodnega režima, razlivala na polje in napajala podzemno vodo. Izgradnja avtoceste je za seboj potegnila korenito preure- ditev mreže vodotokov in dokončno spremembo odtočnega režima. Nobe- den od vodotokov na tem predelu ni zadržal svoje prvotne naravne struge, celo več, vzpostavljene so bile povsem nove struge, stare pa so bile zasute. Iz- goni ali čreti, kakor so nekoč poime- novali potoke, ki so pritekali z vzho- dnih pobočij Pohorja (Pak 1964), so bili skupaj z svojim zelo specifičnim vodnim režimom svojevrsten primer geodiverzitete, ki se je v času regula- cij in melioracij ni zavedal nihče. Prav tako je v sodobnosti povsem izgublje- na zavest o njihovem nekdanjem ob- stoju. Izgradnja avtocestnega križa ni edini primer korenitega spreminjanja pro- stora in okolja. Lahko bi navedel še na stotine podobnih primerov korenitih sprememb v prostoru, od sprememb pokrajine do sprememb snovnih in energijskih tokov, kar ima mnogo večje in dolgoročnejše, a manj vidne posledice. V Sloveniji bi lahko od 18. stoletja dalje našli številne podobne primere, zlasti v povezavi s hidromor- fološkimi spremembami pokrajine. Nadomestni habitat Čeprav nova zakonodaja na začetku izgradnje avtocestnega križa še ni bila vzpostavljena, se je že zgodaj uveljavil koncept presoje vplivov na okolje. Ti postopki so izhajali iz primerljivih iz- kušenj v tujini, oblikovale pa so se tudi nekatere posebnosti, značilne za našo državo. Zavest, da gre za velike posege, se je oblikovala zlasti v odnosu do nara- ve in do vplivov na biodiverziteto. Zato se je poleg nekaterih drugih naravovar- stvenih ukrepov, kot so bili prehodi za živali, uveljavil tudi koncept nadome- stnega habitata. Tam, kjer je stroka na podlagi mehaniz- mov presoje vplivov na okolje ugotovi- la, da bo poseg uničil ali zelo prizadel občutljiv ekosistem, je moral investitor na drugi lokaciji vzpostaviti nadomestni habitat. Zahteva po izvedbi tega ukrepa sicer ni bila pogosta, a na nekaterih me- stih je bil vendarle izveden. Takšnemu popravljanju ali zmanjševanju škode, ki jo povzroči velik poseg v prostor, ni mo- goče nasprotovati, in tudi kritizerstvo v družbi, kjer je zelo težko vzpostaviti var- stvene mehanizme, ni na mestu. Pa vendarle, temu konceptu je treba po- staviti konstruktivno kritično ogledalo. Ne glede na nujnost takšnih ukrepov sta me vedno motili njihova antropocen- trična usmerjenost in argumentacija. Ukrep je bil usmerjen v ogrožene vrste rastlin ali živali, ob predpostavki, da se bodo manj ogrožene vrste »že znašle po svoje«. Težko bi se strinjal, da so bili v tem primeru ekosistemi obravnavani kot integralna celota, z vso raznolikostjo tega, kar je sodobni koncept razumeva- nja biodiverzitete; to je vrstne, genetske in sistemske pestrosti. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 | 7 ESEJ O GEODIVERZITETI Še bolj kot to pa me je pri uveljavlja- nju koncepta nadomestnega habitata motilo, da ni bila nikoli upoštevana pestrost neživega dela narave, ki je bila s posegom prav tako uničena. Če se je »povozilo« močvirje, ga nihče ni razumel v njegovi geološki in geo- morfološki pestrosti, še vedno je bila to le »luža«, v kateri živijo rastline in živali. To »lužo« se je nato s tehnič- nimi ukrepi poustvarilo drugje, po možnosti v kakšni opuščeni »pravo- kotni« gramoznici. Ne poznam pri- mera, ko bi se v postopke načrtovanja nadomestnega habitata vključilo zna- nja s področij geologije ali geomorfo- logije. Razen zelo redkih izjem se je pri posegih v prostor geodiverziteto varovalo le posredno ali »ex situ«. Na območju posegov se je izvedlo bolj ali manj skrbno dokumentiranje geolo- ških pojavov, ki so bili nato uničeni, tam, kjer je bilo to mogoče, pa se je najdbe preneslo v zbirke ali depoje muzejev. Vzroki in začetki V razmerah, ko je pri zaščiti narave njena neživa komponenta skoraj v celoti zanemarjena, je vznik kon- cepta geodiverzitete povsem razu- mljiv in pričakovan. Tako kot sem se o uničevanju geodiverzitete med svojimi kartiranji po trasah bodočih slovenskih avtocest spraševal sam, so o pestrosti geoloških in geomorfolo- ških pojavov razmišljali tudi drugi. Koncept geodiverzitete je razmeroma star, čeprav v preteklosti ni bil tako teoretsko, terminološko in definicij- sko izostren kot je danes. Upam si trditi, da se je koncept geodiverzitete v Sloveniji razvil samostojno, pred- vsem iz prakse terenskih geologov, brez vplivov tuje literature. Kljub temu smo v Sloveniji v sodobnem pomenu o geodiverziteti pričeli te- meljiteje razmišljati in jo uporabljati šele, ko se je koncept uveljavil tudi v anglosaksonski literaturi. Tako kot je v znanosti in stroki po- gosto, se nov koncept sprva uveljavlja zelo počasi, nato pa začne pogostost njegove rabe rasti, dokler je ne sprej- me širša skupnost. Pojem geodiverzi- tete je sedaj široko sprejet. Sprejem pojma geodiverzitete v mednarodni skupnosti dokazuje tudi UNESCO, ki je na svoji 41. skupščini leta 2021 razglasil 6. oktober za Mednarodni dan geodiverzitete (angleško Interna- tional Geodiversity Day). V mednarodni znanstveni literaturi je obveljalo prepričanje, da se je koncept geodiverzitete najprej razvil na ob- močju Tasmanije (Gray 2021). Vznik prepoznavnosti koncepta geodiverzi- tete je tesno povezan z globalnim vr- hom Organizacije združenih narodov v Rio de Janeiru v Braziliji leta 1992 in s sprejemom Konvencije o biološki raznovrstnosti, ki je politično uvelja- vila pojem biodiverzitete (angleško bi- odiversity). Povsem razumljivo je, da se je na podlagi tega pojavilo vprašanje, zakaj na politični ravni ne bi razmi- šljali tudi o geodiverziteti. V sloven- ščini je prva o geodiverziteti pisala ge- ologinja Branka Hlad, ko je kritizirala dosežke konference v Riu de Janeiru (Hlad 1996): »Žal v vseh dokumen- tih konference nekaj manjka. Manjka namreč enakovredno obravnavanje geodiverzitete in njene povezanosti z biodiverziteto; obe sta neločljivo po- vezani, biodiverziteta pa je odvisna od geološke, geomorfološke in hidro- loške pestrosti.« Avtoričina omemba geodiverzitete je povsem sočasna z ostalimi anglosaksonskimi objavami (Gray 2021). V sodobnem pomenu se je do koncepta geološke pestrosti v Sloveniji prvi natančno opredelil geo graf Bojan Erhatič (2007), ki je v svojem prispevku temeljito povzel sodobne koncepte geodiverzitete. Pri tem je v veliki meri izhajal iz prve iz- daje Grayeve znanstvene monografije Geodiversity (Gray 2004). Prvi, ki je v Sloveniji dejavno uvelja- vil koncept geološke pestrosti, je bil geolog Stanko Buser. Opredelil jo je praktično, ko je po velikem delu Slovenije speljal Slovensko geološko transverzalo (Buser 1984a, 1984b, 1998; Novak s sodelavci 2019). Med geologi je bilo razumevanje geo- diverzitete prisotno že pred letom 1991 (Rotar 1991) in je bilo tesno povezano z razumevanjem geološke naravne dediščine. Njene koncep- te in vrednote je v preteklosti med geologi teoretično najbolj temeljito razvijala Branka Hlad. V njenih de- lih najdemo vse elemente sodobnega razumevanja geodiverzitete (Hlad 1993, 2002). Nekoliko presenetljivo je, da je sodobni koncept geodiver- zitete najbolj posvojila ljubljanska geografska šola (Stojilković s sode- lavci 2023), medtem ko je slovenske geološke literature, ki bi se podrob- neje ukvarjala s tem konceptom, zelo malo, čeprav se geologi v praksi s tem konceptom srečujemo zelo pogosto (na primer ustanavljanje in vodenje geoparkov, akcije Geotrip, Progeo, Mednarodni dan geodiverzitete, za- ščita geoloških vrednot). 8 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 ESEJ O GEODIVERZITETI pojavi ne ogrožajo človeka in njego- vih dejavnosti v prostoru. Tudi če bi posege v prostor lahko prilagodili naravnim danostim vodotokov, tega v preteklosti nismo počeli, vsi ukrepi so bili usmerjeni v obvladovanje vodnih količin, le v zanemarljivi meri pa varo- vanju hidromorfologije. V literaturi močno prevladuje defini- cija geodiverzitete, ki jo je povzel Gray (Gray 2013; 2021). Poleg te naletimo še na številne druge definicije, kar kaže, da koncept še vedno ni ustrezno in enoznačno opredeljen. In to nav- kljub temu, da je vsaj na mednarodni politični ravni, ki jo predstavlja UNE- SCO, prepoznan. V naravovarstveni praksi naletimo celo na primere, ko prihaja do spraševanja, ali ob zaveda- nju o geološki dediščini potrebujemo še koncept geodiverzitete. Geodiverziteta je pojem, katerega uporaba se ob široki uveljavljeno- sti pojma biotske pestrosti in vseh praks, ki izhajajo iz tega, zdi nujna. Na prvi pogled se ponuja enostavna preslikava konceptualnih izhodišč iz biodiverzitete na geodiverziteto. To izhodišče izvira iz zahodnjaškega dualističnega razumevanja narave, ki slednjo deli na živo in neživo. Od tod izhaja tudi izhodišče, da, če varujemo biodiverziteto, moramo varovati tudi geodiverziteto, ker z varovanjem obeh varujemo naravo kot celoto. Ne glede na dualistično pojmovanje narave in predpostavko o simetriji med živo in neživo naravo lahko ugotovimo, da enosmerna preslikava konceptov med biodiverziteto in geodiverziteto ni mogoča. Pojem geodiverzitete ima izredno široko pojmovno polje, ki po pomanjkljiva ter podrejena varovanju žive narave. Te ugotovitve seveda ne pomenijo, da nasprotujejo varovanju žive narave, poudariti želijo le, da je treba več pozornosti nameniti varo- vanju nežive narave. V veljavnem Za- konu o ohranjanju narave (1999) so opredeljene geološke naravne vredno- te, a za razliko od biodiverzitete, kakor je zapisano v zakonu, geodiverziteta ni omenjena. To v naravovarstveni pra- ksi povzroča veliko problemov. Verje- tno ne pretiravamo, če zapišemo, da je splošna družbena zavest o varovanju nežive narave slaba. Če se še nekako zavedamo varovanja geomorfološke dediščine, ki je vidna in jo zato laž- je opazimo, pa je mnogo slabše z vso tisto geološko dediščino, za katero moramo imeti ustrezno znanje, da jo lahko prepoznamo. Podobno je s hidrološko naravno dediščino, tudi njeno varovanje ni ustrezno. Varuje- mo jo le do tiste mere, ko hidrološki Zavedanje o geodiverziteti ozemlja Slovenije in geološki naravni dedišči- ni je med geologi že zelo staro in sega vse do sredine 19. stoletja, vendar je vse do konca 20. stoletja teoretično niso opredeljevali kot geodiverziteto, temveč kot kompleksnost geoloških pojavov. Sodoben premik od razume- vanja kompleksnosti do geodiverzite- te pomeni le preoblikovanje starejših, že uveljavljenih konceptov in premik v novo pojmovno polje, ne pa tudi v drugačno pomensko polje. Skladno z lingvističnim besednjakom lahko za- pišemo, da je z uveljavitvijo koncepta geodiverzitete večina označencev osta- la enaka, spremenili in preoblikovali so se le označevalci. Razprava Skoraj vsi avtorji, ki pišejo o geo- diverziteti na območju Slovenije, ugotavljajo, da je zaščita neživega ali abiotskega dela narave neustrezna in Slika 1: Površina močno korodiranega apnenca na Kreti v Grčiji. Intenziven dež pod vplivom relativno visokih zračnih temperatur ustvarja svojevrstne korozijske oblike, ki nam ob opazovanju burijo domišljijo (foto: Mihael Brenčič). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 | 9 ESEJ O GEODIVERZITETI priori«. Entiteta geodiverzitete je lahko le tista lastnost ali skupina la- stnosti, ki jih določimo kot nosilce geodiverzitete. Gre torej za izbrano množico lastnosti, katerih presek tvori in definira geodiverziteto. Skle- panje na geodiverziteto je možno le z deduktivno metodo, medtem ko je biodiverziteto možno ugotavljati z in- duktivno metodo. Če izhajamo iz tega, da sta pojma geodiverzitete in geoloških naravnih vrednot med seboj večsmerno poveza- na, potem je pomembno, kako pote- ka opredeljevanje geoloških naravnih biološka vrsta, je ta razmeroma eno- stavno opredeljiva. V primeru geo- diverzitete pa osnovna entiteta, ki bi jo lahko enačili z biološko vrsto kot osnovno entiteto biodiverzitete, ne obstaja. Zato se veliko razprav vrti prav okrog tega, na podlagi katere entitete naj se geodiverziteta opredeli. V naravi osnovna entiteta geodiver- zitete ali skupina njih za razliko od biodiverzitete sama po sebi ne obsta- ja. Fenomenološko gledano osnovne entitete geodiverzitete ne obstajajo kot realni in neodvisno eksistirajoči objekti, ki bi jih naravoslovje s svo- jimi metodami lahko prepoznalo »a strukturi ni enako pojmovnemu po- lju biodiverzitete. Za razliko od bio- diverzitete, geodiverziteto razumemo mnogo širše in precej bolj ohlapno. Širino in ohlapnost v pojmovanju geodiverzitete lahko razberemo tudi iz tega, kako jo različni avtorji dolo- čajo in kvantificirajo. V primerjavi z biodiverziteto je to razumljivo. Tudi ob slednji med različnimi avtorji na- letimo na razhajanja o njenem razu- mevanju, vendar je njena opredelitev lažja, saj izhaja iz opredelitve biološke vrste kot osnovne entitete določanja biodiverzitete. Ne glede na vsa odpr- ta znanstvena vprašanja o tem, kaj je Slika 2: Izvir Okence na območju Žabnice v dolini Poden v severnem avstrijskem predelu Karavank. Tudi hidromorfološke oblike ustvarjajo izjemne pokrajinske in estetske vrednote ter svojevrstno geodiverziteto (foto: Mihael Brenčič). 10 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 ESEJ O GEODIVERZITETI vrednot v praksi. Že pojem geološka naravna vrednota nas napeljuje na to, da imamo opraviti z vrednotami in ne objektivnimi lastnostmi. Vrednote so v vsaki družbi kulturno pogojene. Celo več: »Odnos do varstva narave temelji na vrednotah, ki jih odločilno oblikujeta vzgoja in izobraževanje …« (Hlad 1999), torej je opredelitev geo- loških vrednot odvisna od formativne poti in družbenega okolja posamezni- ka ‒ strokovnjaka, ki jih določa. Tako so geološke naravne vrednote tisti naravni objekti, ki imajo kulturno, znanstveno, zgodovinsko ali estetsko vrednost (Hlad 1996), ali pa izje- mnost, tipičnost, kompleksno pove- zanost, ohranjenost, redkost ter eko- sistemsko, znanstvenoraziskovalno ali pričevalno pomembnost (Hlad 1993, 2002). Nobena od naštetih vrednot ni kulturno neodvisna. Geološke narav- ne vrednote torej niso naravni objekti, ki bi jih lahko opredelili na objektiv- nih, od vrednot neodvisnih kriterijih, kot je to na primer biološka vrsta, ki je osnova določitve biodiverzitete. Odločitev o tem, ali nek organizem pripada biološki vrsti, ni neposredno odvisna od vrednot. Za uvrstitev or- ganizma v vrsto lahko določimo od vrednot neodvisne kriterije, medtem ko so kriteriji za določitev entitet, ki določajo geodiverziteto, vedno opre- deljeni z vrednotami, tudi če te objek- tiviziramo. Ne glede na to, da je biodiverziteta v osnovi politični koncept, namenjen družbenemu upravljanju z živo nara- vo, je stopnja objektivnosti njenega določanja mnogo višja, kot je to mo- žno doseči pri geodiverziteti. Vendar, ali to pomeni, da moramo koncept geodiverzitete opustiti? Kako naprej? Kakor smo pokazali v predhodni raz- pravi, je koncept geodiverzitete tesno povezan z vrednotami. Te so poveza- ne s kulturo, predvsem pa izhajajo iz veljavnih etičnih načel, ki so vgraje- na v veljavno normativno pravo. Če smo vse od globoke preteklosti dalje kot človeštvo dosegli premike od na- ravnega k običajnemu pravu in nato Slika 3: Južno obrobje Skadarskega jezera pod Rumijo v Črni gori. Kopasti kras, kjer oblike različnih velikosti prehajajo drugo v drugo in ustvarjajo svojevrstno pokrajino ter geodiverziteto, ki je zanimiva tako s krasoslovnega, kot estetskega vidika (foto: Mihael Brenčič). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 | 11 ESEJ O GEODIVERZITETI in spremeniti. Težnje k zaščiti žive na- rave nas privedejo tudi k zaščiti nežive narave in s tem k geodiverziteti. Ne glede na to, kako zelo je koncept geodiverzitete odprt in nedorečen, mu moramo še naprej posvečati po- zornost, tako s teoretičnega vidika kot z udejanjanjem praks na področju varovanja narave. Zavest o geodiver- ziteti je živa, to dokazujejo raziskave in številni članki na to temo, in tudi praktični primeri, kot je ustanavljanje geoparkov, ter različne akcije, posve- čene promociji tega koncepta. zdaj takšna razmišljanja ostajajo le na ravni filozofije okolja. Sklep Potreba po varovanju geodiverzitete iz- haja iz preprostega dejstva in opažanj, da je človeštvo pretirano poseglo v svoje življenjsko okolje, ki ga je zaradi prevlade industrijske ekonomske ideo- logije spremenilo do te mere, da so se v globalnem Zemljinem sistemu vzpo- stavile povratne zanke, ki neposredno ogrožajo človekovo bivanje. Spoznanje o tem je zelo preprosto, tako ne gre več dalje, posege v okolje je treba omiliti h kodificiranemu pravu, ki je stvar družbenega dogovora, potem lahko spodbudimo tudi premike v etičnih načelih, znotraj njih pa vzpostavimo (novo) okoljsko etiko (Baird Calli- cott 1994). Odgovor na vprašanje o tem, kako v prihodnosti obravna- vati geodiverziteto, se skriva v nje- nem umeščanju v okoljsko etiko in v obravnavi narave kot celote, zunaj dualističnega koncepta razdelitve na živo in neživo naravo. Metodologije, ki bi presegla dualističen pristop do narave, pa sodobna disciplinarna na- ravoslovna znanost še ni razvila. Za Viri in literatura 1. Baird Callicott, J. 1994: Earth’s Insights: A Survey of Ecological Ethics from the Mediterranean Basin to the Australian Outback. Berkley. 2. Buser, S. 1984a: Slovenska geološka transverzala. Proteus 46-9/10. 3. Buser, S. 1984b: Vodnik poti Jezersko–Tržič–Jesenice: slovenska geološka transverzala. Tržič. 4. Buser, S. 1998: Slovenska geološka pot ‒ Prispevek k varstvu geološke dediščine. Geološka naravna dediščina. Ljubljana. 5. Erhartič, B. 2007: Reliefne oblike kot geodiverziteta (geomorfološka naravna dediščina). Dela 28. 6. Gray, M. 2004: Geodiversity: Valuing and conserving abiotic nature (1. izdaja). Chichester. 7. Gray, M. 2013: Geodiversity: Valuing and conserving abiotic nature (2. izdaja). Chichester. 8. Gray, M. 2021: Geodiversity: a significant, multi-faceted and evolving, geoscientific paradigm rather than a redundant term. Proceedings of the Geologists' Association 132. 9. Hlad, B. 1993: Geologija v sistemu varstva narave. Rudarsko-metalurški zbornik 40-3/4. 10. Hlad, B. 1996: Ohranjanje geološke/geomorfološke dediščine v okviru okoljske vzgoje in izobraževanja. Geografija v šoli 5-3. 11. Hlad, B. 1999: Varstvo nežive naravne dediščine. Proteus 61-8. 12. Hlad, B. 2002: Varstvo geoloških naravnih vrednot v Sloveniji. Geologija 45-2. 13. Nacionalni program izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji. Uradni list RS 13/1996. Ljubljana. 14. Novak, M., Žvab Rožič, P., Križnar, M., Rožič, B., Verbovšek, T. 2019: Slovenska geološka pot - zgodovina, stanje in načrti za obnovo in oživitev. Geološki zbornik 25. 15. Pak, M. 1964: Današnji gospodarski pomen izgonov na zgornjem Dravskem polju. Geografski vestnik 36. 16. Rotar, J. 1991: Varstvo narave in geološka dediščina v Sloveniji. Rudarsko-metalurški zbornik 38-2. 17. Stojilković, B., Stepišnik, U., Ferk, M., Breg Valjavec, M., Čonč, Š. 2023: Geodiverziteta – temelj vsega živega. Geografija v šoli 31-2/3. 18. Zakon o ohranjanju narave. Uradni list RS 56/1999. Ljubljana. 12 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 IZVLEČEK Terminološke razprave so izjemnega pomena ob razvoju novih konceptov in prevzemanju ter prevajanju tujih terminov v slovenščino. Od leta 2022 se odpira vprašanje, ali je geodiverziteta kot slovenski prevod angleškega termina geodiversity primeren oziroma ali bi bilo smiselneje uporabljati termin geopestrost. S širšo in ožjo opredelitviho koncepta, analizo obstoječih virov, znanstvene literature ter terminoloških slovarjev in tudi rabe v tujih ne-angleških jezikih ugotavljamo, da je pojem geopestrost napačen in ga vsem deležnikom v vsaki rabi odsvetujemo. Ključne besede: geodiverziteta, geodiverzifikacija, geografija, terminologija ABSTRACT On the definition and terminological appropriateness of the term geodiversity Discussions on terminology are of paramount importance when developing new concepts and when adopting and translating foreign terms into Slovene. Since 2022, the question has been raised as to whether geodiverziteta is an appropriate Slovenian translation of the English term geodiversity, or whether it would be more appropriate to use the term geopestrost. By defining the term broadly and narrowly, analysing existing sources, scientific literature and terminology dictionaries, as well as its use in foreign non-English languages, we conclude that the term geopestrost is incorrect and advise all stakeholders against its use. Keywords: geodiversity, geodiversification, geography, terminology O definiciji in terminološki primernosti pojma geodiverziteta GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 | 13 O DEFINICIJI IN PRIMERNOSTI POJMA GEODIVERZITETA Avtorja besedila in fotografij: BORUT STOJILKOVIĆ, doktor geografskih znanosti, docent Oddelek za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani Jamnikarjeva ulica 101, 1000 Ljubljana E-pošta: borut.stojilkovic@gmail.com UROŠ STEPIŠNIK, doktor geografskih znanosti, redni profesor Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Aškerčeva cesta 2, 1000 Ljubljana E-pošta: uros.stepisnik@ff.uni-lj.si COBISS 1.02 pregledni znanstveni članek Skrb za razvoj strokovne in znanstvene terminologije v slovenščini je vseskozi pomembna. Še posebej danes – ob digitalnem prehodu, vse-prisotnosti interneta in angleščini kot lingui franci – skrb za pravi- len razvoj terminologije ni zgolj izjemnega pomena, temveč tudi dolžnost. Strokovni jezik se razvija tudi v slovenščini, pri tem pa občasno prihaja do odklonov in razprav o pravilnosti rabe določenega termina v primerjavi z drugim. Tovrsten primer je pojem geodiverziteta (angleško geodiversity), ki je bil v strokovni in znanstveni literaturi že večkrat definiran, kar primarno velja za tuje in tudi za slovenske vire. Pojem ima številne izpeljanke (na primer geodiverzificirati se, geodiverzifikacija), ki nastajajo skupaj z razvo- jem samega koncepta geodiverzitete, zato je potreben tudi nenehen razvoj jezika. Cilji prispevka so tako: • povzeti širšo in podati ožjo definicijo geodiverzitete; • predstaviti primere razvoja koncepta geodiverzitete iz slovenskega prosto- ra in • pregledati pomenske vidike terminov, povezanih z geodiverziteto ter na- sloviti odprta vprašanja. Opredelitev geodiverzitete Naravo sestavljata živi in neživi svet, njune heterogene značilnosti pa ozna- čujemo s pojmoma biodiverziteta in geodiverziteta. V najširšem smislu geo- diverziteto pojmujemo kot diverziteto vsega neživega; izhodiščna teoretična definicija glavnine tujih člankov se naslanja na opredelitev geodiverzitete kot raznovrstnosti geomorfoloških elementov (reliefnih oblik in naravnih procesov), geoloških prvin (kamnin, fosilov in mineralov) in prsti (Gray 2004) ter hidroloških oblik in morfometričnih značilnosti površja (Serrano Cañadas in Ruiz Flaño 2007). Ker gre za izjemno širok koncept in pester nabor pokrajinskih prvin, ki pri vrednotenjih geodiverzitete prostora pridejo v poštev, so se študije geodi- verzitete praviloma omejevale na posamezne komponente: bodisi geomor- fodiverziteto bodisi le na razgibanost površja in podobno. V slovenskem znanstvenem diskurzu je geodiverziteta ožje definirana kot ''… raznolikost geoloških, geomorfoloških in hidroloških oblik. Nanaša se na izjemne dele litos- fere (paleontološke in geološke oblike), oblikovanost površja (površinske in pod- zemne geomorfološke oblike ter razgibanost površja) in vodna telesa (hidrološke oblike)'' (Stojilković s sodelavci 2023). Ta definicija je zajeta tudi v vseh obstoječih vrednotenjih geodiverzitete naše države (na primer Stefanovski, Grk in Hočevar 2020; Stojilković 2022b). Izbira posameznih prvin pa se praviloma razlikuje glede na raven vrednotenj (od lokalnega do globalne- ga), pri čemer si študije prizadevajo za poenotenje načina vrednotenj ne glede na raven (Zwoliński, Najwer in Giardino 2018). 14 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 O DEFINICIJI IN PRIMERNOSTI POJMA GEODIVERZITETA Definicija geodiverzitete ljubljanskega Oddelka za geografijo izhaja prav iz te tipologije in je prilagojena obstoječi znanstveni definiciji (Stojilković in sodelavci 2023) ter Zakonu o ohra- njanju narave (2004), po katerem lahko povzamemo, da je geodiverzite- ta raznolikost geosfere, torej Zemlji- nega površja, ki ga gradijo kamnine, sedimenti, vodna telesa in ledeniki. Ob tem geosfere ne razumemo kot celotno Zemljo, pač pa le kot njeno površje. Na Oddelku za geografijo Univerze v Ljubljani se termina geopestrost, ki se je pričel pojavljali leta 2022 kot slo- venski prevod, ne poslužujejo, saj ta slovenska različica neustrezno odraža sorodnost s konceptom varovanja ra- znovrstnosti žive narave, ki ga v slo- venščini imenujemo biotska raznovr- stnost. Terminološka doslednost med pojmoma bi morala biti ključna, saj oba izraza opisujeta raznovrstnosti naravnih značilnosti – en živega in drug neživega sveta. Raba termina geopestrost ne vzpostavlja jasne pove- zave med obema konceptoma, kar je geodiverzitete izhajajo iz koncepta, prilagojenega evropski in slovenski zakonodaji (Zakon o ohranjanju narave 2004). Metodološki okvir, ki so ga razvili, poskuša koncept geodi- verzitete približati biodiverziteti, a z določenimi prilagoditvami. Medtem ko biodiverziteta zajema raznolikost vseh delov žive narave, geodiverzite- ta teoretično obsega vse dele nežive narave – od središča Zemlje do naj- bolj oddaljenih galaksij. V praksi pa se geodiverziteta, kot orodje varstva narave, nanaša na tiste dele nežive narave, ki so občutljivi na antropo- gene vplive. V slovenskem kontekstu je geodiverziteta pestrost tistih delov nežive narave, ki so že opredelje- ni kot naravne vrednote (Zakon o ohranjanju narave 2004): površinske in podzemne geomorfološke oblike ter tekoče in stoječe vode. Naravne vrednote, ki so ključne za koncept geodiverzitete, so nadalje razvršče- ne v tipe: paleontološke in geološke naravne vrednote, geomorfološke naravne vrednote, podzemne geo- morfološke naravne vrednote ter hi- drološke naravne vrednote. Razvoj koncepta geodiverzitete v slovenskem prostoru: primer univerzitetnega predmeta Geodiverziteta na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani Koncept geodiverzitete se je v zadnjih desetletjih uveljavil kot ključni pristop k razumevanju in varovanju nežive narave, podobno kot se pojem biodi- verziteta nanaša na živo naravo. V slo- venskem prostoru je ta koncept aka- demski in raziskovalni temelj našel na Oddelku za geografijo Filozofske fa- kultete Univerze v Ljubljani, kjer se je vključil tudi v univerzitetni učni pro- gram. Pod nosilstvom prof. dr. Uro- ša Stepišnika so se redna predavanja pričela v študijskem letu 2011/2012, predmet pa se je zaradi terminolo- ških dilem in doslednosti pri upora- bi slovenskega jezika sprva imenoval Geografija naravne raznovrstnosti. Ker to poimenovanje ni dovolj jasno od- ražalo povezave z geodiverziteto, je bil predmet v študijskem letu 2014/2015 preimenovan v Geodiverziteta. Od vsega začetka je del magistrskega programa geografije in obsega 30 ur predavanj ter 15 ur vaj. Študentje se seznanijo s širšim konceptom varstva narave, s posebnim poudarkom na neživi naravi. Pri tem spoznajo tudi zgodovinski okvir varovanja narave in zakonska določila (Zakon o ohranja- nju narave 2004). V nadaljevanju pa se osredotočijo na koncept geodiverzi- tete, pri čemer analizirajo njen razvoj tako v tujini kot v Sloveniji. Študentje v okviru terenskega dela sami izvedejo vrednotenje geodiverzitete na izbra- nem območju. Na Oddelku za geografijo Uni- verze v Ljubljani pri vrednotenju Slika 1: Mednarodni logotip Mednarodnega dne geodiverzitete (vir: Novak 2022). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 | 15 O DEFINICIJI IN PRIMERNOSTI POJMA GEODIVERZITETA izrazov v slovenskem prostoru je po- trebno preučiti obstoječe definicije v slovenskih terminoloških slovarjih. V zadnjem času so se v strokovnih krogih pojavile različne dileme, zlasti glede uporabe izraza geopestrost. V tem kontekstu se pojavlja vprašanje, ali so obstoječe definicije v slovarjih skladne s koncepti, ki naj bi jih termini izraža- li, ter, ali nov termin, kot geopestrost je, ustreza uveljavljenim jezikovnim in strokovnim normam. Geografski terminološki slovar obrav- navanih terminov geodiverziteta in geopestrost ne vključuje (Geog. TS 2005). To je razumljivo, saj je bil slovar izdan pred prvimi omembami geodiverzitete v slovenski znanstveni literaturi (tj. leta 2007), čeprav se je pojem geodiverziteta v tujih publikaci- jah pričel uporabljati že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja (Stojilković 2022b). Enako velja za Geološki ter- minološki slovar (Geol. TS 2006). Slovar slovenskega knjižnega jezika prav tako ne vsebuje termina geo- diverziteta, niti termina geopestrost (SSKJ 2014), vključuje pa definicije drugih povezanih terminov, kot so di- verziteta, pestrost ter tudi raznolikost in raznovrstnost, pri čemer je diverziteta definirana kot ''pojavljanje v različnih oblikah, različnih vrstah'' in označena s sinonimom raznovrstnost, kot pri- mer pa je dodana biotska diverziteta (SSKJ 2014). Na podlagi tega lahko sklepamo, da je diverziteta sinonim raznovrstnosti (SSKJ 2014; Snoj in sodelavci 2018). Sinonimni slovar slovenskega jezika navaja sopomenke za raznovrstnost S poskusom preimenovanja geodiver- zitete v geopestrost je v strokovni in la- ični javnosti nastal nov izraz, katerega terminološka ustreznost pred tem ni bila sistematično obravnavana. Ker o tem ni bila izvedena niti strokov- na niti znanstvena razprava, je med geo grafskimi strokovnjaki in v širšem krogu zainteresirane javnosti prišlo do nejasnosti glede smiselnosti in primernosti tega prevoda. Dodatno vprašanje se odpira pri odločitvi, da se prevede zgolj končnica besede, pri če- mer je »diversity« nadomeščeno s »pe- strost«, medtem ko predpona »geo« ostaja nespremenjena in ni prilagoje- na slovenskemu jeziku, kot bi lahko bilo z uporabo izrazov »zemeljska« ali »Zemljina.« Zgolj delni prevod vzbuja pomisleke o terminološki doslednosti in celovitem jezikovnem prilagajanju strokovne terminologije. V strokovni terminologiji je pomemb- no, da so izrazi usklajeni in konsisten- tni, saj to omogoča jasnejšo komu- nikacijo med strokovnjaki in laično javnostjo ter olajša razumevanje in upo- rabo pojmov v različnih kontekstih. V primeru preimenovanja geodiverzitete v geopestrost pa obstaja nevarnost, da ta- kšna polovična rešitev vnaša zmedo ter spodkopava že uveljavljeno mednaro- dno terminologijo, ki je pomembna za doslednost in prepoznavnost pojmov v znanstvenih in strokovnih krogih. Zato se zdi smiselno ponovno premi- sliti o ustreznosti tovrstnih prevodov in razpravo o tem podpreti z ustrezno znanstveno analizo. Terminološke osnove Za boljše razumevanje terminološke rabe pojma geodiverziteta in sorodnih neustrezno in celo zavajajoče. Zato vztrajajo pri uporabi uveljavljenega termina geodiverziteta, ki že vsebuje mednarodno priznano terminologijo in vzpostavlja terminološko povezavo z biodiverziteto oziroma biotsko ra- znovrstnostjo, s čimer ohranja jasnost in skladnost v znanstvenem in stro- kovnem diskurzu. Razlaga slednjega sledi v naslednjih poglavjih. Geodiverziteta ali geopestrost – kaša ali kasha Pravilno prevzemanje strokovne ter- minologije je del razvoja jezika vsake stroke. Enako velja za pojme, poveza- ne z geodiverziteto. Ker so se v zvezi s tem pojavila vprašanja, jih je treba ustrezno razrešiti. Mednarodni dan geodiverzitete, kot se je sprva v slovenščini imenoval In- ternational Geodiversity Day, je vsako- letni dogodek, ki ga obeležujemo 6. oktobra (slika 1). Proglašen je bil na 41. generalni konferenci Unesca, ki je potekala 23. 11. 2021 (Records of the … 2022). V Sloveniji smo ga pod imenom Mednarodni dan geodiverzi- tete obeleževali v letu 2022, že istega leta pa ga je kljub prvotnim napove- dim Slovenska nacionalna komisija za UNESCO preimenovala v Medna- rodni dan geopestrosti (Novak 2022). Ob tem se niso upoštevale ustaljene terminološke prakse visokošolskih institucij ter dotedanje znanstvene in strokovne objave o geodiverzite- ti. Na spornost oziroma vprašljivost preimenovanja je bilo doslej pisno opozorjeno le enkrat, na znanstve- nem dogodku leta 2022 (Stojilković 2022a), ustno pa tudi v razpravah na vseh obeleževanjih tega dne. 16 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 O DEFINICIJI IN PRIMERNOSTI POJMA GEODIVERZITETA biopestrostjo ali biotsko pestrostjo, ampak z biotsko raznovrstnostjo (BTS 2023, Geog. TS 2005). Pestrost je na drugi strani definirana krožno kot ''lastnost, značilnost pestrega'' (SSKJ 2014) in celo kot ''dejstvo, da je kaj zanimivo, privlač- no sestavljeno iz zelo različnih prvin'' s sinonimoma dinamičnost in pisanost (Snoj in sodelavci 2018). Če biodiver- ziteto pojmujemo kot biotsko raznovr- stnost, geodiverzitete terminološko ne moremo enačiti z geopestrostjo, saj ra- znovrstnost in pestrost nista sinonima (Snoj in sodelavci 2018). Analiza navedenih virov kaže, da je bi- odiverziteta biotska raznovrstnost, ni pa biotska pestrost ali biopestrost. Ker geodiverziteta ni izključno geomorfo- loška, geološka ali kakšna tretja diver- ziteta in ker predpona »geotski-« v slo- venščini ne obstaja, je izraza »geotska raznovrstnost« ali »georaznovrstnost« terminološko neprimerno uporablja- ti, saj se v znanstveni literaturi še nista pojavila. Na enak način pojem geope- strost ni utemeljen v strokovnih geolo- ških, geografskih ali hidroloških virih, zato njegova raba glede terminološke pravilnosti in skladnosti s strokovni- mi standardi vzbuja pomisleke. Pojavnost pojmov geodiverziteta in geopestrost v znanstvenih in strokov- nih objavah Če primerjamo zadetke pojavnosti terminov geodiverziteta in geope- strost v sistemu COBISS (do konca junija 2024), opazimo, da je geodi- verziteta v izraziti prednosti tako z vidika števila objav kot tudi z vidika tipologije razvrščanja dokumentov in del: v znanstvenih virih se uporablja le pojem geodiverziteta (slika 3). Ker se je koncept geodiverzitete razvil analogno s konceptom biodiverzitete (Gray 2004; Kozłowski 2004) in ker smo v slovenščino oba pojma tudi terminološko prevzemali, je zaradi konsistentnosti treba preveriti tudi de- finicije biodiverzitete. Biodiverziteta je definirana kot ''pojavljanje velikega šte- vila različnih rastlinskih, živalskih vrst na določenem območju'' (SSKJ 2014); njena sopomenka je biotska raznovr- stnost (SSKJ 2014). V nobenem od relevantnih pregledanih slovarjev pa se biodiverziteta sinonimno ne enači z (slika 2), med katerimi so hetero- genost, diverziteta (zaznamovana je publicistično), ter starinski mnogo- ternost in mnogoterost, pa tudi so- pomenke iz knjižnega izročila mno- goličje, mnogoličnost, mnogolikost, mnogoobraznost, mnogostranost, mnogostranskost, mnogoternost, mnogoterost, mnogovrstnost, ra- znoličje, raznoličnost, raznolikost in raznorodnost; besedni zvezi, pove- zani z raznovrstnostjo, pa sta biotska raznovrstnost in biodiverziteta (Snoj in sodelavci 2018). raznoličje raznorodnost mnogoterost raznoličnost različnost mnogoternost mnogoličnost heterogenost raznolikost diverziteta mnogoobraznost mnogovrstnost mnogostranost mnogolikostmnogostranskost biotska raznovstnost mnogoličje POMEN SINONIMNE POMENSKE POVEZAVE RAZNOVRSTNOST BESEDNE ZVEZE SINONIMI Slika 2: Sinonimi in pomenske povezave pojma raznovrstnost (vir: Fran.si). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 | 17 O DEFINICIJI IN PRIMERNOSTI POJMA GEODIVERZITETA Slika 3: Pojavnost pojmov geodiverziteta in geopestrost glede na tip objave (vir podatkov: Cobiss 2024*). Zajeti so podatki do vključno zadnjega junija 2024. Slika 4: Pojavnost pojmov geodiverziteta in geopestrost glede na leto objave (vir podatkov: Cobiss 2024*). Zajeti so podatki do vključno zadnjega junija 2024. 0 2 1 1 1 1 1 1 2 2 2 2 3 4 4 4 4 14 13 4 6 8 10 12 14 16 18 objavljen povzetek znanstvenega prispevka na konferenci izvirni znanstveni članek strokovni članek samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji magistrsko delo diplomsko delo druge monografije in druga zaključna dela samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji drugi sestavni deli strokovna monografija doktorska disertacija pregledni znanstveni članek poljudni članek predgovor, uvodnik, spremna beseda znanstvena monografija radijska ali televizijska oddaja, podkast, intervju, novinarska konferenca geopestrost geodiverziteta 1 3 0 2 2 2 2 2 4 4 9 9 7 3 6 10 5 1 1 4 6 8 10 12 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 geopestrostgeodiverziteta 18 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 O DEFINICIJI IN PRIMERNOSTI POJMA GEODIVERZITETA konceptov je zapleten in zahteven postopek, še posebej ob dejstvu, da se terminologija v angleščini razvija z izjemno hitrostjo. Ker so se kljub več kot desetletni konsistentni rabi pojma geodiverziteta predvsem v ge- ografskih krogih, ki so tudi večino- ma objavljali članke s tega področja, pojavila vprašanja o morebitni smo- trnosti vpeljave nadomestnega termi- na geopestrost, je bilo treba analizirati obstoječe rabe, pomenske razlike in podati usmeritve za predvsem pravil- no rabo v bodoče. Glavni namen članka je podati pre- gled definicije geodivezitete in ra- zvoja njenega koncepta v slovenskem prostoru, ter osvetliti odprta vpraša- nja glede prevajanja samega pojma. Pregled literature in virov je pokazal, da se geodiverziteta kot znanstvena poddisciplina predvsem geografije v Sloveniji razvija že poldrugo desetle- tje, pri prevajanju termina geodiversi- ty pa prevod geodiverziteta v primer- javi z geopestrostjo izrazito prednjači, prav tako je pestrost v primerjavi z diverziteto nekomplementarna tudi z biotsko raznovrstnostjo oziroma bio- diverziteto. razpravlja oziroma se jo raziskuje, se uporabljajo različni prevodi an- gleškega termina geodiversity, kljub temu pa večina jezikov diversity ohranja kot diverziteto in je ne pre- vaja (preglednica 1), čeprav bi jo po- nekod lahko. Prevod geodiverziteta za razliko od geopestrosti omogoča izpeljanke, ki se uporabljajo za opisovanje tega kon- cepta v času: geodiverzifikacija (an- gleško geodiversification) je »proces, s katerim se geodiverziteta spreminja ali veča v času na lokalni, regionalni ali globalni ravni« (Stojilković in Gray 2024), iz termina geopestrost pa to- vrstnega polnopomenskega prevoda ne moremo izpeljati. Geoturizem (angleško geotourism), geoizobraže- vanje (angleško geo-education), geo- sistemske storitve (angleško geosystem services) imajo dobesedne polnopo- menske prevode, edino za angleški pojem geosite je bilo potrebno poi- skati primerno slovensko ustreznico, ki je postala geoznamenitost. Sklep Terminološki razvoj posameznih geografskih, geoloških in drugih Kronološka pojavnost obeh terminov se znotraj te tipologije prav tako raz- likuje, pri čemer je bila geodiverziteta prvič zavedena leta 2007, geopestrost pa leta 2022 (slika 4). Analiza tipologije virov (sliki 3 in 4), zaznamovanih z enim ali drugim ter- minom kaže, da je pojem geodiverzi- teta rabljen poldrugo desetletje dlje kot geopestrost. Izvirnih znanstvenih del z oznako geopestrost ni, z izjemno treh objavljenih povzetkov znanstve- nih prispevkov na konferenci – vsi trije so bili objavljeni v Zborniku povzetkov 6. slovenskega geološkega kongresa, pri čemer so avtorji svoje prispevke morali terminološko pre- imenovati iz geodiverzitete v geope- strost. Izid zbornika sovpada z odloči- tvijo Slovenske nacionalne komisije za UNESCO, da geo diverziteto pre- imenuje v geopestrost. Leto pozneje (2023) se pojavi še en vir s terminom geopestrost, zatem pa ni nobenega več. Prevajanje angleškega pojma geodi- versity v druge jezike in njegove izpe- ljanke V tujejezikovni znanstveni literaturi, kjer se o geodiverziteti najpogosteje Preglednica 1: Prevodi angleškega termina geodiversity v nekatere izbrane jezike. jezik prevod v ciljni jezik primeri znanstvenih virov v ciljnih jezikih finščina geodiversiteetti Tukiainen in Hjort 2021 francoščina géodiversité Giusti 2019 hrvaščina geodiverziteta Lepirica 2006 georaznolikost Žeger Pleše in Zwicker Kompar 2020 nemščina geodiversität Megerle 2024 poljščina georóżnorodności Zwoliński, Najwer in Jankowski 2021 portugalščina geodiversidade Insua Pereira 2020 španščina geodiversidad Serrano Cañadas in Ruiz Flaño 2007 GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 | 19 O DEFINICIJI IN PRIMERNOSTI POJMA GEODIVERZITETA Naloga vsake stroke je tudi termino- loški razvoj, ki ga avtorja pozdravlja- va. S tem (polemičnim) prispevkom upava, da bodisi odpirava prostor za argumentirano znanstveno razpravo na to temo bodisi odgovarjava na vprašanje, kateri pojem dosledno uporabljati, s čimer izničujeva dvo- me, ki so se pojavili. čene teme preučujejo, preden (kljub dobremu namenu) določene pojme pričnejo javno uporabljati. • Razvoj nove poljudne terminologije v slovenščini naj temelji na stroki, stroka na znanosti, znanost pa naj aktivneje razmišlja, razpravlja in se argumentirano izreka o novostih, ki se pojavljajo v slovenskem jeziku in postopoma prodirajo vanj. Na podlagi razprave lahko zaključimo: • Treba je vzpostaviti konsistentno rabo pojma geodiverziteta v vseh kontekstih in opustitev pojma geo- pestrost vključno s preimenovanjem mednarodnega dne nazaj v Medna- rodni dan geodiverzitete. • Resornim ministrstvom in strokov- nim zavodom v bodoče priporoča- mo posvet z znanstveniki, ki dolo- Viri in literatura 1. BTS [Botanični terminološki slovar] 2023. ZRC SAZU. Medmrežje: https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/slovarji/botanicni/iskalnik?iztocnica=b%C3%ADodiverzit%C3%A9ta (25. 6. 2024). 2. Cobiss. Medmrežje: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search?q=geopestrost&db=cobib&mat=allmaterials (30. 6. 2024). 3. Fran.si. 2024. Medmrežje: https://fran.si/208/sinonimni-slovar/4386263/raznovrstnost?View=1&Query=diverziteta (25. 6. 2024). 4. Geog. TS [Geografski terminološki slovar] 2005. ZRC SAZU. Medmrežje: https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/650 (22. 6. 2024). 5. Geol. TS [Geološki terminološki slovar] 2006. ZRC SAZU. Medmrežje: https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/653 (22. 6. 2024). 6. Giusti, C. 2019: La géodiversité représentée dans le Report on the Geology of the Henry Mountains (1877) de Grove Karl Gilbert (1843-1918). Géomorphologie Relief Processus Environnement 25-3. 7. Gray, M. 2004: Geodiversity. Valuing and Conserving Abiotic Nature. Chichester. 8. Insua Pereira, D. 2020: Da geodiversidade à geoconservação: a estratégia em Portugal. GESTÃO, CONSERVAÇÃO E PROMOÇÃO DE ÁREAS PROTEGIDAS DIÁLOGOS IBERO-BRASILEIROS. Laboratório da Paisagem Universidade Federal de Santa Maria. Medmrežje: https://repositorium.sdum.uminho.pt/bitstream/1822/72143/1/Da%20Geod%20a%cc%80%20Geoc_%20 ESTRATE%cc%81GIA%20EM%20PORTUGAL.pdf (27. 6. 2024). 9. Kozłowski, S. 2004: Geodiversity. The concept and scope of geodiversity. Przegląd Geologiczny 52-8/2. 10. Lepirica A. 2006: Geoekološke značajke doline gornjeg toka Une od Martin Broda do Pritoke. Hrvatski geografski glasnik 68-2. 11. Megerle, H. E. 2024: Geodiversität. Geotourismus. Medmrežje: https://link.springer.com/chapter/10.1007/978-3-658-42200-4_4 (25. 6. 2024). 12. Novak, M. 2022: Mednarodni logotip Mednarodnega dneva geopestrosti. Elektronsko sporočilo [osebni vir]. 13. Serrano Cañadas, E., Ruiz Flaño, P. 2007: Geodiversisad: concepto, evaluación y applicación territorial. El caso de Tiermes Cracena (Soria). Boletín de la Asociación de Geógrafos Españoles 45. 14. Serrano Cañadas E., Ruiz-Flaño, P. 2007: Geodiversity. A theoretical and applied concept. Geographica Helvetica 62. 15. SSKJ [Slovar slovenskega knjižnega jezika] 2014. Medmrežje: https://fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=133&View=1&Query=%2A (19. 6. 2024). 16. Snoj, J., Ahlin, M., Lazar, B., Praznik, Z. 2018: Sinonimni slovar slovenskega jezika. Medmrežje: https://fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=208&View=1&Query=%2A (19. 6. 2024). 17. Stefanovski, S., Grk, J., Hočevar, G. 2020: Kvantitativni model vrednotenja geodiverzitete na podlagi raznolikosti in gostote elementov geodiverzitete na primeru kontaktnega krasa med Kočevsko Reko ter Kostelom. Dela 54. 18. Stojilković, B. 2022a: K poenotenju terminologije o geodiverziteti oziroma geopestrosti v slovenščini. Vedeti (ne)vidno ‒ vloga geologije v naši družbi. Rogaška Slatina. Ljubljana. 19. Stojilković, B. 2022b: Vrednotenje geodiverzitete na različnih reliefnih tipih. Doktorsko delo. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 20. Stojilković, B., Gray, M. 2024: Geodiversification: The Evolution of Geodiversity Through Time. Geoheritage 16-91. 21. Stojilković, B., Stepišnik U., Ferk, M., Breg Valjavec, M., Čonč, Š. 2023: Geodiverziteta – temelj vsega živega. Geografija v šoli 31-2/3. 22. The Records of the 41st session of the General Conference 2022. UNESCO. Medmržeje: https://unesdoc.unesco.org/in/documentViewer.xhtml?v=2.1.196&id=p::usmarcdef_0000380399&file=/in/rest/ annotationSVC/DownloadWatermarkedAttachment/attach_import_7557e8c2-24f6-4a19-a40a-add60ffb2aee%3F_%3D380399eng. pdf&locale=en&multi=true&ark=/ark:/48223/pf0000380399/PDF/380399eng.pdf#%5B%7B%22num%22%3A100%2C%22gen%22%3A0 %7D%2C%7B%22name%22%3A%22XYZ%22%7D%2C54%2C164%2C0%5D (26. 6. 2027). 23. Tukiainen, H., Hjort, J. 2021: Maisematason geodiversiteetti Suomessa. Terra 133-2. 24. Zakon o ohranjanju narave (ZON). Uradni list RS 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18, 82/20, 3/22 – ZDeb, 105/22 – ZZNŠPP in 18/23 – ZDU-1O. 25. Zwoliński, Z., Najwer, A., Jankowski, P. 2021: Globalnie i lokalnie ważona kombinacja liniowa jako podejście metodyczne do oceny georóżnorodności geoparków. Landform Analysis 40. 26. Zwoliński, Z., Najwer, A., Giardino, M. 2018: Methods for Assessing Geodiversity. Geoheritage. Assessment, Protection and Management. Amsterdam. 27. Žeger Pleše, I., Zwicker Kompar, G. 2020: Geobaština u Hrvatskoj – jučer, danas i sutra. Acta Geographica Croatica 45/46-1. 20 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE O GEODIVERZITETI Geodiverziteto opredeljujemo kot temelj biodiverzitete. Gre za pestrost nežive narave, ki ljudem med drugim daje zadovoljstvo, je pomembna dediščina in učilnica v naravi. Slednje je pomembno prav v izobraževalnem procesu, saj jo s poukom na prostem, terenskim delom in različnimi drugimi dejavnostmi uporabljamo za doseganje ciljev izobraževanja. Učenci se s spoznavanjem geodiverzitete zavedajo njene vrednosti in pomembnosti njenega varovanja. V prispevku so opisane možnosti za vključevanje vsebin o geodiverziteti v vzgojno-izobraževalni proces. Predstavljene so tudi nekatere ugotovitve raziskovalne naloge, ki sta jo v letu 2024 izvedli učenki Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica. Ključne besede: geodiverziteta, osnovna šola, šolske dejavnosti, raziskovalna naloga ABSTRACT Learning about geodiversity in a primary school We define geodiversity as the basis of biodiversity. It is about the diversity of inanimate nature, which, among other things, gives people pleasure, is an important heritage and a classroom in nature. The latter is particularly important in the educational process, as it is used to achieve educational goals through outdoor lessons, fieldwork and various other activities. By learning about geodiversity, students become aware of its value and the importance of its protection. The article describes the possibilities of including geodiversity content in schools. It also presents some results of the research project carried out in 2024 by two pupils of the Dr. Janez Mencinger Bohinjska Bistrica Primary School. Key words: geodiversity, primary school, school activities, research project Vzgoja in izobraževanje o geodiverziteti v osnovni šoli GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 | 21 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE O GEODIVERZITETI Avtorica besedila in fotografij: NATAŠA MRAK, profesorica zgodovine in geografije Osnovna šola dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica Savska cesta 10, 4264 Bohinjska Bistrica E-pošta: natasa.mrak@guest.arnes.si COBISS 1.04 strokovni članek Geodiverziteta ali geopestrost je pojem, ki ga v osnovni šoli ne uporablja-mo veliko, morda ga niti ne omenjamo. Običajno govorimo o pestrosti nežive narave, še večkrat pa o geoloških značilnostih, reliefnih oblikah, geomorfoloških procesih in podobnem. Vsebine najpogosteje obravnavamo pri nastanku površja, varovanju okolja ter pri spoznavanju (naravnogeograf- skih) pokrajin in njihovih posameznih značilnostih. Skromno obravnavanje pojma je povezano tudi z zapostavljenostjo nežive narave v preteklosti in pri- pisovanjem večjega pomena biodiverziteti (Erhartič 2007). V zadnjih letih je opaziti spremembe: več je objavljenih člankov in raziskav, ki obravnavajo geodiverziteto, določen je bil Mednarodni dan geopestrosti, neživa narava je predstavljena na številnejših fotografskih razstavah in v dokumentarnih filmih. Iz strokovni javnosti dostopnega delovnega gradiva je razvidno, da bo tudi v prenovljenem učnem načrtu za osnovno šolo zapisan predlog o večjem poudarku na geodiverziteti, saj je pojem umeščen v strokovne termine, ki naj bi jih učenci ob zaključku osnovnega šolanja poznali, cilji pa še bolj poudar- jajo trajnostni razvoj. Program osnovnošolskega izobraževanja sestavljata obvezni in razširjeni del, šola pa lahko organizira tudi druge dejavnosti, ki jih opredeli z letnim delovnim načrtom (Zakon o osnovni šoli 1996). V članku so predstavljene nekatere de- javnosti, ki smo jih na Osnovni šoli dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica izvajali v šolskem letu 2023/24 in so bile povezane z vsebinami o geodiverziteti. Namen izvajanja dejavnosti ni bil vezan izključno na ukvarjanje z geodiverzite- to, vendar smo zaradi izbire teme za raziskovalno nalogo dejavnosti ovrednotili tudi s tega vidika. Načrtno seznanjanje z vsebinami o geodiverziteti je potekalo v posameznih oddelkih šole, ki so bili vključeni v raziskavo in so izpolnili vprašalnike ali bili udeleženci šole v naravi (četrti, osmi in deveti razred). Drugi učenci so se s pojmom seznanili, če so se udeležili geografskega tekmovanja oziro- ma dogodka Noč geografije. V nadaljevanju sledi predstavitev dejavnosti, ki prikazujejo postopno vključevanje pojma geodiverziteta v osnovnošolsko izobraževanje. Tekmovanje v znanju geografije Učenci, ki jih zanima geografija, se lahko od 6. razreda dalje preizkusijo na tekmovanju iz znanja geografije. Namen tekmovanja so med drugim širjenje in poglabljanje znanja nad zahtevnostjo rednega programa na področju geo- grafije, popularizacija geografije, spodbujanja zanimanja nadarjenih učencev za geografijo ter spodbujanje in razvijanje terenskega raziskovanja (Pravilnik o tekmovanjih … 2021). Zavod Republike Slovenije za šolstvo, ki organizira tekmovanja za geografijo, vsako leto razpiše tekmovanje in določi temo. V šolskem letu 2023/2024 je 22 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE O GEODIVERZITETIVZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE O GEODIVERZITETI Na začetku šolskega leta sta se deve- tošolki odločili za raziskovalno nalogo »Geodiverziteta Bohinja«. Ker sta že začeli z branjem člankov za tekmova- nje iz geografije, obenem pa smo se pripravljali na šolo v naravi na Komni, sta se dokaj hitro odločili za temo: raziskovanje geodiverzitete v doma- či občini. Zanimali so ju terensko delo, ki je bilo povezano tudi s hojo v hribe, pregledovanje različnih zbirk podatkov na digitalnih zemljevidih, izdelava ankete in zgodbe z zemlje- vidi (digitalna interpretacija izbrane teme). Opravili sta tudi intervju z ge- ologom Alešem Zdešarjem, predstav- nikom Triglavskega narodnega parka. Namen njunega raziskovanja je bilo raziskati predvsem, kaj mladi vedo o geodiverziteti, katere njene značilno- sti poznajo in v kolikšni meri se zave- dajo pomembnosti njenega varovanja. tekmovanju je vplivala na odločitev za vsebino raziskovalne naloge dveh učenk iz devetega razreda in razširitev tega pojma oziroma seznanitev z njim ostalih učencev četrtega, osmega in devetega razreda. Raziskovalna naloga Za nadarjene učence in tiste, ki si že- lijo poglobljeno raziskovati določeno področje, šola omogoči vključitev v ustrezno dejavnost razširjenega pro- grama, kamor spadajo tudi razisko- valne naloge (Zakon o osnovni šoli 1996). Učence tretje triade k samo- stojnemu raziskovanju na različnih ravneh, zlasti v domači pokrajini, spodbuja tudi učni načrt za geografi- jo. O pomenu raziskovanja, odločitvi za raziskovalno delo ter vlogi in nalo- gah mentorja v Geografiji v šoli piše Roškar (2024). bila tema tekmovanja geografija za- varovanih območij. Viri in literatura so že za šolsko stopnjo tekmovanja obravnavali vsebine, ki so se nanaša- le na različna zavarovana območja, načine varovanja, geodiverziteto ter interpretacijo (kulturne) pokrajine. Vsebine tekmovanja so se nanašale tudi na že znano, domače okolje: Alpe in Triglavski narodni park, tako da so bile učencem bližje (Seznam virov in literature … 2023). Učenci, ki so se odločili za tekmova- nje, so se ob prebiranju člankov prvič srečali s pojmom geodiverziteta in se seznanili s pomenom ter pomembno- stjo njenega varovanja. Prav tako so se seznanili z dejstvom, da je 6. oktober določen za Mednarodni dan geope- strosti, kar se je po svetu začelo obe- leževati z letom 2022. Udeležba na Slika 1: Ob Mednarodnem dnevu geopestrosti sta devetošolki v šoli v naravi pri Triglavskih jezerih sošolcem predstavili, kaj pomeni geodiverziteta in prve ugotovitve svojega raziskovanja (foto: Nataša Mrak 2024). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 | 23 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE O GEODIVERZITETI Navdušeni so bili tudi nad idejo, da kolegici zanje pripravita predstavitev nekaterih značilnostih v obliki teren- skega ogleda. S svojim raziskovanjem sta poznavanje pojma širili tudi med odrasle, ki so sodelovali v anketi. ta, ga razložili, predstavili izbrane pojave in procese ter opozorili na pomen varovanja nežive narave. Ker sta dejavnosti izvajali njuni sovrstni- ci, je bila vsebina za učence še bolj privlačna. Učenki sta v sklopu raziskovanja izve- dli krajšo anketo med sošolci v šoli v naravi, spomladi pa sta k izpolnjeva- nju ankete na to temo povabili učence 4. in 8. razreda. Učenki raziskovalki sta najprej raziskovali med svojimi vr- stniki, kar sta naredili s kratkim vpra- šalnikom, preden sta sošolce seznanili s pojmom geodiverziteta. Za sodelovanje v daljši anketi sta izbrali po en razred iz druge (četrti) in tretje (osmi) triade, tako da je bila med anke- tiranimi zagotovljena čim večja staro- stna razlika. S tem sta želeli ugotoviti, koliko se spremeni poznavanje vsebin in zanimanje učencev za varovanje ne- žive narave ter ugotoviti, ali na to vpli- va tudi proces izobraževanja. Z anketiranjem sta med sodelujoče učence razširili pojem geodiverzite- Slika 2: Učenci četrtega razreda so v sklopu raziskovalne naloge Geodiverziteta Bohinja izpolnjevali anketni vprašalnik (foto: Nataša Mrak 2024). Slika 3: Ena od možnosti interpretacije geodiverzitete so zgodbe z zemljevidi, izdelane v ArcGIS programu. Učenki sta uporabili zemljevid, fotografije, opise, povezave do spletnih strani in način predstavitve v obliki stripa (Habjan in Markelj 2024). 24 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE O GEODIVERZITETIVZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE O GEODIVERZITETI želim gorsko šolo v naravi na Komni, ki jo že več kot deset let izvajamo v za- dnji triadi, običajno konec septembra ali na začetku oktobra. Devetošolci tri dni preživijo na območju Komne, Krnskega jezera in Triglavskih jezer ter nekaterih bohinjskih planin. Pri tem naj omenim pomembnost dobre- ga sodelovanja med učitelji, vodstvom šole in zunanjimi sodelavci, zlasti z gorsko reševalno službo. Šola v naravi je priložnost za številne cilje, ki jih narekuje učni načrt za ge- ografijo: izvajanje pouka na prostem, v pristnem okolju, saj s tem omogo- čamo doživljajsko učinkovitejši pouk; neposredno opazovanje geografskih procesov in pojavov v okolju, kjer nastajajo; medpredmetno povezova- nje; razvijanje zanimanja učencev za domačo pokrajino in vzgajanje v spo- štovanju okolja in sočloveka; uporaba terenskih metod dela (risanje pano- ramskih skic, tematskih zemljevidov, orientiranje, opravljanje različnih me- ritev in še nekaterih). Geografske vsebine šole v naravi se ujemajo z učnim načrtom za deveti razred in jih je možno obravnavati na terenu. Učenci se poleg osnov orien- tacije (delo s kompasom in zemljevi- dom, risanje panorame) v gorskem območju seznanijo tudi z vsebinami, ki so povezane z geodiverziteto, pred- vsem s povezanostjo geoloških, geo- morfoloških ter hidroloških pojavov in procesov (geološka podlaga, nasta- nek in preoblikovanost površja, kra- ške oblike, rečni sistem, razvodnica, gorska jezera …). Vse te vsebine smo obravnavali, nismo pa jih povezovali s pojmom geodiverziteta. mladih raziskovalcev v Naklem. V sklopu Mednarodnega festivala alp- skega cvetja sta za skupino učencev predstavitev pripravljali na terenu, a je bil dogodek zaradi deževnega vremena in razmočenega terena od- povedan. Tudi ideja o predstavitvi raziskovalne naloge na konferenci Skupaj za Alpe v Kranjski Gori (Alpe – zatočišče za biotsko in geodiverzi- teto) se zaradi zaključevanja šolskega leta in osnovnošolskih obveznosti ni uresničila. Šola v naravi Zakon o osnovni šoli (1996) šolo v naravi opredeljuje kot organizirano obliko vzgojno-izobraževalnega dela, ki poteka strnjeno tri ali več dni izven prostora šole. V sklopu šole v naravi šola se izvaja del obveznega programa in drugih dejavnosti, vsebine predme- tov pa se medsebojno povezujejo. Kot učiteljica geografije pripravljam in izvajam posamezne vsebine za šole v naravi v 6. in 9. razredu. Izpostaviti V šoli v naravi sta opravili nekaj teren- skega dela in kratko predstavitev za so- šolce. Med nadaljnjim raziskovanjem sta obiskali številne lokacije, ki sta jih izbrali s pomočjo digitalnih zbirk po- datkov iz Atlasa okolja in Uporabne geografije, posneli sta fotografije, ki sta jih prikazali v kolažu in posebni zgod- bi z zemljevidi. Ta način sta izbrali kot možnost interpretacije, kjer se z zani- mivimi prikazi lahko posreduje vsebi- no o določeni temi. Poskusno različico sta predstavili sošolcem, ki so podali komentarje, tako pohvale kot predloge za izboljšavo. Z medsebojnim sodelo- vanjem se ni širilo le poznavanje geo- diverzitete in zavedanje pomembnosti njenega varovanja, ampak tudi kolegi- alno sodelovanje. K sodelovanju v anketi sta povabili tudi odrasle, sodelovali sta s predstav- niki Turizma Bohinj in Triglavskega narodnega parka. Rezultate svojega raziskovanja sta predstavili na regijskem srečanju Slika 4: Učenki sta velik del raziskovanja geodiverzitete opravili na terenu, izbor fotografij pa predstavili v kolažu (Habjan in Markelj 2024). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 | 25 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE O GEODIVERZITETI bila vključena tudi v eTwinning pro- jekt, ki smo ga načrtovali in prijavili za to šolsko leto. Tema se je navezovala na geologijo, posredno pa tudi na reli- efne značilnosti in procese, varovanje okolja (tudi neživega dela) in gospo- darsko rabo, v tem primeru kamnin. Učenci so del svojih aktivnosti, ki so se navezovale na geologijo domačega kraja, predstavili in objavili na portalu Twinspace, kjer so sodelovali z drugi- mi učenci partnerskih šol. Učenci so se prek teh vsebin spet srečali s poj- mom geodiverziteta ter poiskali pri- mere geodiverzitete s pomočjo porta- lov Uporabna geografija in Iskalnika po zemljevidih, Atlasa okolja in Atlasa naravnih nesreč. Nato so šli na teren, poiskali in fotografirali značilnosti ne- žive narave ter jih umestili v zaključno predstavitev izbranega kraja. Učenci so sodelovali tudi pri obisku dijakov iz Grčije in Portugalske v sklo- pu projekta Erasmus+. Obiskovalci so raziskovali geoparke in zavarovana ob- močja. Slovenski učenci so tako spo- znali, da niso edini, ki se ukvarjajo s temi vsebinami, ampak da to počnejo tudi vrstniki v drugih državah. Nalo- ga učencev izbirnega predmeta je bila pripraviti vodenje po delu Bohinja in predstaviti nekaj tipičnih značilnosti, ki so vezane na geodiverziteto (geolo- gijo, geomorfologijo …). Pripravili so kolesarski izlet do Bohinjskega jezera, na poti pa predstavili značilnosti lede- niško preoblikovane pokrajine. Zanimiva dejavnost, ki jo lahko vselej vključimo v pouk geografije ali izbir- nih predmetov, je snemanje fotogra- fij Zemlje z Mednarodne vesoljske postaje. S projektom Sally Ride Earth- Učenci zadnje triade (7., 8. in 9. ra- zred) imajo poleg obveznih predme- tov možnost izbrati izbirne predmete glede na svoje interese in želje (do tri ure tedensko). Eden od geografskih izbirnih predmetov je tudi Raziskova- nje domačega kraja in varovanje nje- govega okolja. Vsebine predmeta se povezujejo z vsebinami geografije kot obveznega predmeta, jih razširjajo in poglabljajo (Učni načrt. Izbirni pred- met … 2004). Med cilji predmeta je bil poudarek na poglobljenem terenskem delu, zlasti na neposrednem opazovanju in orientaciji ter dokumentiranju opazovanega, uporabi različnih virov (statističnih, kartografskih) podatkov ter ustrezni predstavitvi pridobljenih ugotovitev/znanj (ustno, grafično …). Del vsebin je bil povezan z naravnogeo- grafskimi pojavi in procesi. Skupina učencev, ki je izbrala ta predmet, je V šolskem letu 2023/24 smo v šoli v naravi prvič obeležili Mednarodni dan geopestrosti, ki je potekal pod spodbudnim geslom »Geopestrost je za vsakogar«. Učenki, ki sta se odločili za raziskovalno nalogo, sta med potjo iz doline na Komno med sošolci izvedli kratko anketo o tem, v kolikšni meri poznajo ta pojem (ali so že slišali zanj oziroma kaj menijo, s čim je pove- zan). Nepoznavanje pojma je vodilo v nove ideje za raziskovanje (anketira- nje). Pri Triglavskih jezerih sta učenki na kratko predstavili, kaj geodiverzi- teta je, zakaj je pomembna in pa, da svetovna javnost obeležuje ta dan v za- četku oktobra, leta 2023 šele drugič. Napovedali sta tudi svoje raziskovanje in pojasnili, kaj opazujeta in si bele- žita na terenu v času šole v naravi. S tem sta pritegnili zanimanje sošolcev in jih tekom raziskovanja še nekajkrat prosili za sodelovanje. Pomoč sošolcev se je izkazala kot vzpodbudna. Izbirni predmeti 0 4 45 90 51 23 10 45 31 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 da ne sem že slišal/a Ali poznaš pojem GEODIVERZITETA (geopestrost)? 4. razred 8. razred odrasli Slika 5: Rezultati ankete v sklopu raziskovanja, ali učenci četrtega in osmega razreda ter odrasli poznajo pojem geodiverziteta (Habjan in Markelj 2024). 26 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE O GEODIVERZITETIVZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE O GEODIVERZITETI je o vodah, gozdovih, izpostavil pa tudi pojem geodiverziteta in pouda- ril njen pomen. Izbrani kakovostni posnetki narave so naredili vtis na učence, zato so predavatelju zasta- vili zanimiva vprašanja. Tudi o tem, kako narediti kakovostno fotografijo. Pozneje so nasvete lahko upoštevali pri fotografiranju značilnosti izbra- nega kraja za izbirni predmet in pri oblikovanju predstavitve. Sodelovanje z lokalno skupnostjo Poleg že omenjenega sodelovanja v sklopu raziskovalne naloge in Noči geografije, smo na povabilo Turizma Bohinj z manjšo skupino učencev sodelovali tudi pri oblikovanju nove strategije Moj Bohinj 2030. Z vklju- čevanjem mladih v sodelovanje pri takih dogodkih jih spodbudimo k dejavnemu razmišljanju, oblikovanju mnenj in iskanju rešitev. S tem, da jih ne puščamo ob strani kot pasivne pod okriljem Zveze geografov Slove- nije praznovanju pridružili leta 2020. Za organizacijo prve slovenske Noči geografije je poskrbel Geografski in- štitut Antona Melika ZRC SAZU (Noč geo grafije 2024). Pri organizaciji Noči geografije smo želeli izpostaviti praznovanje 100. obletnice prvega zavarovanega ob- močja sedanjega Triglavskega naro- dnega parka, obenem pa poudariti geodiverziteto, zato smo geologa Ale- ša Zdešarja zaprosili za fotografsko predavanje. Poleg ostalih delavnic (kulinarične, plesne, filmske, spo- znavanja držav) smo se seznanili tudi z lepoto naravnih pojavov ter učin- kovanjem naravnih procesov in vpli- vov na oblikovanje površja. Učenci so prisluhnili predavanju, v katerem je predavatelj skozi fotografijo razlo- žil zgodovino nastajanja narodnega parka ter njegove geološke in geo- morfološke posebnosti, spregovoril KAM nam je nekajkrat letno omo- gočen pogled skozi kamere vesoljske postaje in občudovanje našega pla- neta. Posnete fotografije so odlična priložnost za preučevanje zanimivosti površja Zemlje in s pomočjo drugih virov tudi raziskovanje geoloških, ge- omorfoloških in drugih značilnostih določenega območja. Učenci lahko raziskujejo tako domačo pokrajino kot druge dele planeta (Radišek 2016; Mrak 2019). Učence je dejavnost pritegnila, fotografije Zemlje so ana- lizirali in jih objavili v Twinspace učil- nici, ki je del eTwinning projekta. Z izmenjavo fotografij med učenci par- tnerskih šol so spoznavali tako doma- če površje kot površje drugih držav. Noč geografije Dogodek je pobuda francoskih ge- ografov, ki so leta 2017 prvi aprilski petek začeli obeleževati kot Noč geo- grafije (francosko La Nuit de la Géo- graphie). Slovenski geografi smo se 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 na zemljevid, kompas, globus na vesolje, planete, zvezde, galaksije na skalovje,vode, ledeniške pojave na živali, rastline, glive Na kaj pomisliš ob pojmu geodiverziteta? 4. razred 8. razred odrasli 22 37 27 65 82 15 6 6 2 2 27 9 Slika 6: Učenki sta s pomočjo ankete izvedeli, na kaj učenci in odrasli pomislijo, ko slišijo za pojem »geodiverziteta« (Habjan in Markelj 2024). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 | 27 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE O GEODIVERZITETI zidu med Staro Fužino in Studorjem ter predavanje o pomenu suhozidne gradnje. Obnove zidu so se udeležili učenci izbirnega predmeta in tisti, ki jih je tema pritegnila. Strokovnjaki za kulturno dediščino in obnovo suhih zidov so učencem predstavili zgodovi- no gradnje suhih zidov, njihov pomen ter skrb za njihovo obnovo. Ob delu so učenci spoznavali, iz kakšnega ka- menja so zgrajeni zidovi na območju Bohinja ter se zavedli njihove upo- rabne in estetske funkcije v pokrajini. Spoznali so, da je pomen geodiverzi- tete tudi v njeni uporabnosti. Geodi- verziteta daje ljudem zadovoljstvo, prinaša blaginjo, nas oskrbuje s pro- izvodi, kot dediščina pa ima za člove- ka estetsko, kulturno in zgodovinsko vrednost (Erhartič 2007). nja skozi zgodbe. V skupini sta sode- lovali tudi učenki raziskovalki, ki sta razširiti idejo o zgodbah z zemljevidi, nista pa omenjali pojma geodiverzite- te, saj je raziskava še potekala in sta želeli z anketiranjem pridobiti mnenja odraslih o poznavanju tega pojma in o varovanju nežive narave. Sodelovanje s Turizmom Bohinj smo nadaljevali v projektu StoneRich/ KamnitoBogastvo. Gre za projekt Mednarodne komisije za varstvo Alp (CIPRA), ki ozavešča o kulturni de- diščini suhozidne gradnje ter njenem pomenu za spodbujanje biodiverzi- tete. V sklopu dejavnosti so bile maja or- ganizirani delavnice obnove suhega opazovalce, jim damo vedeti, da po- stajajo pomemben dejavnik v razvoju okolja. Ozaveščanje učencev, da po- stajajo soodgovorni za razvoj nečesa, kar presega okvir šole in pouka, je morda najpomembnejša vsebina uče- nja v partnerski skupnosti, obenem pa ustvarja dobre skupne bivanjske razmere. Povezovanje mladih s sku- pnostjo in njihovo vključevanje v sku- pnost je pomembna naloga odraslih (Lipovšek 2016). Učenci so prek predstavljenih dej- stev in značilnosti turizma v Bohinju kritično razmišljali o dogajanju v ob- čini. Za srečanje, na katerem je bilo zbranih približno 100 udeležencev, so pripravili iztočnice in predloge, med drugim spoznavanje značilnosti Bohi- Slika 7: Za obisk partnerskih šol v sklopu projekta Erasmus+ so učenci izbirnega predmeta pripravili vodenje po Bohinju, primeru ledeniško preoblikovane pokrajine (foto: Nataša Mrak 2024). 28 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE O GEODIVERZITETI Sklep Z vključevanjem geodiverzitete v osnovno šolo (pouk geografije, izbirni predmet, raziskovalna naloga in drugo) smo sledili ciljem (geografskega) izo- braževanja: neposredno opazovanje ge- ografskih procesov in pojavov v okolju, kjer nastajajo in učinkujejo, razvijanje zanimanja učencev za domačo pokraji- no, vzgoja v pravilnem vrednotenju in spoštovanju okolja, doživljajsko učin- kovitejši pouk, razvijanje sposobnosti za uspešno vključevanje učencev v od- ločanje o razvoju domače pokrajine. Možnosti za raziskovanje geodiverzi- tete v šoli je še veliko: terensko raz- iskovanje v sklopu interesnih dejav- nosti (planinski krožek, geografski krožek), izbirni predmeti (Turistična vzgoja, Okoljska vzgoja), ustvarjalno sodelovanje v natečajih (na primer Ustvarjalna geografska predstavitev mojega kraja, Mi v pokrajini, Podo- navski umetnik); spodbujati velja tudi mednarodno sodelovanje. Šolsko leto je lahko zelo pestro, pre- pleteno s številnimi dejavnostmi in možnostmi za sodelovanje med raz- ličnimi razredi, z lokalno skupnostjo, s strokovnimi službami in tudi vklju- čevanjem v mednarodne projekte (na primer Erasmus+, eTwinning). Pomembno vlogo je imelo raziskovanje devetošolk, ki sta s svojim raziskovanjem vnašali zanimanje za geodiverziteto med učence tako z anketnim vprašalnikom kot s predstavitvijo v šoli v naravi, so- delovanjem pri mednarodnih projektih in dogodkih na lokalni ravni (Noč geo- grafije, strategija turizma). Njune ugo- tovitve so spodbudne. Čeprav učenci večinoma ne poznajo pojma geodiver- ziteta, so ob fotografijah narave izrazili pritrdilno mnenje o njenem varovanju. Tako kot skoraj pri vsem, je tudi pri geodiverziteti pomembna ustrezna in- terpretacija, saj s privlačnimi pristopi skrbimo za njeno poznavanje in posle- dično spodbujanje njenega varovanja. Viri in literatura 1. Erhartič, B. 2007: Reliefne oblike kot geodiverziteta (Geomorfološka naravna dediščina). Dela 28. Medmrežje: https://journals.uni-lj.si/Dela/issue/view/dela.28 (7. 9. 2024). 2. Habjan, N., Markelj, E. 2024: Geodiverziteta Bohinja. Raziskovalna naloga. Medmrežje: https://www.osbohinj.si/files/2024/05/GEODIVERZITETA_BOHINJA_raz_naloga_drzavno.pdf (7. 9. 2024). 3. Lipovšek, I. 2016: Optimiziranje terenskega dela pri pouku geografije. Magistrsko delo. Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru. Maribor. 4. Mrak, N. 2019: Potovati okrog sveta z lastnimi posnetki Zemlje z Mednarodne vesoljske postaje. Zbornik 22. konference Informacijska družba – IS 2019. Ljubljana. Medmrežje: http://library.ijs.si/Stacks/Proceedings/InformationSociety/2019/IS2019_Volume_J%20-%20VIVID.pdf (7. 9. 2024). 5. Noč geografije. Zveza geografov Slovenije. Medmrežje: https://www.zveza-gs.si/noc-geografije/ (7. 9. 2024). 6. Pravilnik o tekmovanjih s področja geografije. Zavod RS za šolstvo. Ljubljana, 2021. Medmrežje: https://www.zrss.si/wp-content/uploads/2022/07/Pravilnik-tekmovanje-geografija_2022.pdf (7. 9. 2024). 7. Radišek, J. 2016: Sally Ride EarthKAM ali fotografiranje Zemljinega površja iz Mednarodne vesoljske postaje. Medmrežje: https://video.arnes.si/watch/nbdXeeiepECk (7. 9. 2024). 8. Roškar, B. 2024: Vloga in naloge mentorja učencu pri pripravi raziskovalne naloge na primeru raziskovanja geografskih potencialov za energetsko samooskrbo domačega kraja. Geografija v šoli 32-2. 9. Seznam virov in literature za tekmovanje s področja geografije v šolskem letu 2023/2024 na temo geografija zavarovanih območij. Zavod RS za šolstvo. Ljubljana, 2023. Medmrežje: https://www.zrss.si/wp-content/uploads/2023/07/Poziv-geografija_SEZNAM-VIROV-IN-LITERATURE-2023_2024.pdf (7. 9. 2024). 10. Učni načrt. Izbirni predmet: program osnovnošolskega izobraževanja. Geografija: življenje človeka na Zemlji, raziskovanje domačega kraja in varstvo njegovega okolja. Ljubljana, 2004. Medmrežje: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/izbirni/1-letni/Geografija_izbirni.pdf (14. 9. 2024). 11. Zakon o osnovni šoli (ZOsn). Uradni list RS 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 – ZUJF, 63/13, 46/16 – ZOFVI-K, 76/23 in 16/24. Ljubljana. ZAHVALA Za sodelovanje, in pomoč pri izvedbi nekaterih dejavnosti gre zahvala: • Urški Smukavec, geografinji in predstavnici Turizma Bohinj, zavoda za pospeševanje turizma (vodenje projekta StoneRich/ KamnitoBogastvo, pomoč učenkama pri iskanju virov za raziskovalno nalogo), • Majdi Odar, geografinji, predstavnici Triglavskega narodnega parka (organizacija gostovanja v prostorih TNP v Stari Fužini ter uvodni sprejem na Noči geografije), • Alešu Zdešarju, geologu, predstavniku Triglavskega narodnega parka (sodelovanje v intervjuju za raziskovalno nalogo, pre- davanje »Pomen naravoslovne fotografije za varstvo Triglavskega narodnega parka«). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 | 29 Varovanje in ohranjanje posebnosti tovrstnega življenjskega prostora IZVLEČEK Mokrotni travniki presihajočih jezer, del Nature 2000, so ogroženi zaradi opuščanja kmetijske rabe in zaraščanja. V Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera smo z naravovarstvenim projektom PIVKA.KRAS.PRESIHA na območjih Nature 2000 izvajali ukrepe za ohranjanje habitatnega tipa presihajoča jezera. Obnovili smo travnike z odkupi zemljišč in vključili zasebna zemljišča v naravovarstveno prilagojeno rabo. Prispevek predstavlja aktivnosti za izboljšanje stanja habitatov ter dolgoročni model ohranjanja skupaj z lokalnimi kmeti. Ključne besede: presihajoča jezera, ekstenzivna kmetijska pokrajina, ohranjanje narave, projekt PIVKA.KRAS. PRESIHA, Natura 2000 ABSTRACT The wet grasslands of intermittent lakes, part of the Natura 2000, are threatened by the abandonment of agricultural use and overgrowth. In the Seasonal lakes of Pivka Nature park, through the nature conservation project PIVKA.KRAS.PRESIHA, we implemented measures to preserve the habitat type of intermittent lakes in Natura 2000 areas. We restored grasslands by purchasing land and integrating private lands into conservation- oriented agricultural use. This article presents activities aimed at improving the condition of these habitats and a long-term conservation model developed in cooperation with local farmers. Key words: intermittent lakes, extensive agricultural landscape, nature conservation, project PIVKA.KRAS. PRESIHA, Natura 2000 Pivška presihajoča jezera 30 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 PIVŠKA PRESIHAJOČA JEZERA - ŽIVLJENJSKI PROSTOR Avtorji besedila: EVA ŠABEC KORBAR, magistrica geografije Krajinski park Pivška presihajoča jezera Kolodvorska cesta 5, 6257 Pivka E-pošta: eva.korbar@pivka.si NINA DOLES, univerzitetna diplomirana biologinja Krajinski park Pivška presihajoča jezera Kolodvorska cesta 5, 6257 Pivka E-pošta: nina.doles@pivka.si TADEJ KOGOVŠEK, univerzitetni diplomiran gozdar Krajinski park Pivška presihajoča jezera Kolodvorska cesta 5, 6257 Pivka E-pošta: tadej.kogovsek@pivka.si Avtorji fotografij: MARJAN KREBELJ, KRAJINSKI PARK PIVŠKA PRESIHAJOČA JEZERA COBISS 1.04 strokovni članek P resihajoča jezera so značilen in pogost kraški pojav na Zgornji Pivki. Na razdalji 15 km je kar 17 presihajočih jezer, med katerimi jih je 11 na območju krajinskega parka Pivška presihajoča jezera (KP PPJ). V vseh jezerskih kotanjah, ki so različnega nastanka, njihov razvoj je natančno opisal Uroš Stepišnik v monografiji Dinarski kras: plitvi kras Zgornje Pivke (2017), se ob daljših padavinskih dogodkih zadržuje voda. Izmenično zastajanje vode na površini oziroma občasne ojezeritve je zaznamo- valo tudi kmetijsko rabo teh zemljišč. Raba se je med jezeri razlikovala, tako za- radi dolžine in pogostosti zadrževanja vode kot tudi zaradi debeline sloja prsti. Stepišnik (2017) je z analizo električne upornosti tal dokazal, da je v jezerih v južnem delu Zgornje Pivke debelejša plast prsti (in jih opredelil kot udornice), kar je omogočalo njivsko rabo. Plast prsti v jezerih v severnem delu Zgornje Pivke je plitvejša in primerna le za košnjo. Paše živine na območju jezer po pripovedovanju domačinov nikoli ni bilo in tako je tudi v sodobnosti. Zaradi spremenjenih družbenoekonomskih razmer so lastniki v drugi polovi- ci 20. stoletja postopoma opuščali najprej njivsko rabo v jezerskih kotanjah, nato pa vse bolj zmanjševali območje košnje. Ta je bila na Petelinjskem in Pal- škem jezeru že prej otežena zaradi skalnatih predelov, ki so onemogočali strojno košnjo. Vladimir Klemenčič je v delu Pokrajina med Snežnikom in Slavnikom (1959) opisal, da so te v preteklosti vzdrževali celo s srpi, kar je bilo praviloma žensko opravilo. Posamezni deli so se postopoma zarasli, s čimer se je začelo krčenje mokrotnih travnikov in izgubljanje evropsko pomembnega travniškega življenjskega okolja (habitatnega tipa) presihajoča jezera varstvenega omrežja Evropske unije - Nature 2000 (Program upravljanja z … 2014). Presihajoča jezera so zaradi različnih reliefnih posebnosti in hidrološke dinami- ke izjemen kraški pojav. So tudi življenjski prostor različnih rastlinskih in ži- valskih vrst, s pomočjo katerih varujemo to izjemno geomorfološko posebnost našega prostora. V KP PPJ smo v zadnjih letih s ciljem izboljšanja in ohranjanja omenjenega habitatnega tipa presihajoča jezera začeli izvajati različne ukrepe. Namen prispevka je predstaviti posamezne ukrepe za varovanje habitatnega tipa presihajoča jezera in aktivno vključevanje lastnikov zemljišč ter kmetov, ki bodo ta zemljišča vzdrževali v ugodnem stanju in preprečevali njihovo zaraščanje. Značilnosti habitatnega tipa presihajoča jezera na primeru Pivških presihajočih jezer Habitatni tip presihajoča jezera sodi med najredkejše habitatne tipe, saj je vezan na kraška območja. V Evropi je prisoten na Irskem in v južnem delu Evrope, od Slovenije do Črne Gore, povsod v dinarskokraških pokrajinah. V GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 | 31 PIVŠKA PRESIHAJOČA JEZERA - ŽIVLJENJSKI PROSTOR Na območju Pivških presihajočih jezerih kot posebne rastlinske pred- stavnike izpostavljamo ilirski meček (Gladiolus illyricus), celolistni srobot (Clematis integrifolia), sibirsko peru- niko (Iris sibirica), usnjati silj (Peuce- danum coriaceum), robati luk (Allium angulosum) in modro stožko (Molinia caerulea). Veljajo tudi za značilnice združbe, ki poseljuje ta habitatni tip. Med živalmi pa je tu dom nekaterih metuljev, na primer strašničinega mravljiščarja (Maculinea teleius), raz- ličnih ptic, še posebej talnih gnez- dilk, Petelinjsko jezero pa tudi rakca kraškega škrgonožca (Chirocephalus croaticus), ki velja za endemita, njegov življenjski cikel pa je močno vezan ritev Petelinjskega in Palškega jezera avgusta 2023). Na območju Pivških presihajočih jezer doslej še niso izvedli hidromorfoloških posegov (na primer regulacije), s katerimi bi načrtno po- segli v vodno dinamiko, kar poznamo v nekaterih drugih primerih presiha- jočih jezer, na primer Cerkniškega. Presihajoča jezera ne izstopajo le po svojih geomorfoloških in hidroloških posebnostih, ampak tudi po rastlin- skem in živalskem svetu. Ravno zara- di vodne dinamike in kraškega razvo- ja površja so nastale ugodne rastiščne razmere za rast posebnih in redkih rastlin ter nanje navezanih nekaterih živalskih vrst. Sloveniji nastopa v dinarskem delu, večinoma v porečju Ljubljanice. Pre- sihajoča jezera so si med seboj različ- na, nekatera imajo reke ponikalnice z dotočno in odtočno stranjo. V primeru presihajočih jezer na Zgor- nji Pivki pa ob močnejših deževnih obdobjih na območju plitvega krasa v jezerskih kotanjah zastaja podtalni- ca (Podrobnejši načrt upravljanja … 2007; Stepišnik 2017). Značilna je ciklična izmenjava vodne in suhe faze. Vodna faza traja od enega meseca do dveh pa tudi do 6 mesecev letno, z jesenskim in spomladanskim viškom, kratkotrajna zalitja pa so mogoča tudi poleti (na primer ojeze- Slika 1: Zemljevid presihajočih jezer na območju Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera. 32 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 PIVŠKA PRESIHAJOČA JEZERA - ŽIVLJENJSKI PROSTOR PIVŠKA PRESIHAJOČA JEZERA - ŽIVLJENJSKI PROSTOR sta ga sofinancirali Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija, je Ob- čina Pivka (kot vodilni partner) so- delovala s strokovnimi ustanovami s področij varstva narave, kmetijstva in biologije oziroma Zavodom Republi- ke Slovenije za varstvo narave – ob- močna enota Nova Gorica, Kmetijsko gozdarskim zavodom Nova Gorica – območna enota Postojna (KGZ NG OE Postojna) ter Fakulteto za mate- matiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem. Širši namen projekta je bil ohranjan- je ekstenzivne kmetijske pokrajine v krajinskem parku, ki leži na območ- jih Natura 2000 Javorniki‒Snežnik in Snežnik‒Pivka. To je privedlo do šte- vilnih aktivnosti, namenjenih ohran- janju ekstenzivne kmetijske pokrajine oziroma kompleksnemu področju, ki ga pokriva več ustanov, zakonov, poli- tik, idej in prizadevanj. ment vseh članic Evropske unije in je skupaj z Direktivo o pticah podlaga za določanje območij Nature 2000. Na območju Evropske unije države člani- ce ohranjajo habitatne tipe z oprede- ljevanjem tako imenovanih posebnih ohranitvenih območij (POO). Slove- nija je habitatni tip presihajoča jezera opredelila kot kvalifikacijski habitatni tip na štirih območjih Nature 2000, med drugim tudi na območju Javor- niki‒Snežnik. Naravovarstvene aktivnosti za izboljšanje in ohranjanje habitatnega tipa presihajoča jezera Naravovarstvene oziroma varstve- ne ukrepe s ciljem izboljšanja in ohranjanja omenjenega habitatnega tipa smo v KP PPJ začeli usmerjeno izvajati leta 2021 s projektom »PIV- KA.KRAS.PRESIHA«. Pri izvajanju triletnega projekta (2021–2023), ki na vodno dinamiko jezer. Omenjene rastlinske in živalske vrste so na ravni Evropske unije redke in ogrožene, ne- katere tudi na seznamu Nature 2000, zato smo jih kot člani Evropske uni- je dolžni ohranjati oziroma izboljšati njihovo stanje (Direktiva o habitatih 1992). Glavna grožnja za izgubo habitatne- ga tipa je postopno opuščanje tradi- cionalne rabe teh zemljišč. S tem se srečujemo tudi v KP PPJ, kar nasla- vljamo z izvajanjem naravovarstvenih ukrepov prek pogodbenih in skrbni- ških varstev ter s spodbujanjem pri- mernih ukrepov skupne kmetijske politike. Habitatni tip presihajoča jezera je uvr- ščen na seznam Direktive o habitatih, ki je podlaga za varovanje izjemnih življenjskih okolij na ravni Evropske unije. Ta direktiva je zavezujoči doku- Sliki 2: Grafična predstavitev odkupljenih zemljišč po območjih posameznih jezer (levo) in zasebnih zemljišč (desno) v prilagojenem upravljanju po posameznih jezerih (površina je podana v hektarjih). 18,8 6,1 0,1 0,05 0,5 1,8 0,2 Palško jezero Petelinjsko jezero Malo Zagorsko jezero Veliko Zagorsko jezero Malo Drskovško jezero Veliko Drskovško jezero Parsko jezero 19,1 7,7 3,3 0,2 1,6 GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 | 33 PIVŠKA PRESIHAJOČA JEZERA - ŽIVLJENJSKI PROSTOR okvir po Odloku o KP PPJ (2014) še krajši, saj je strojno krčenje grmovja in drevja (z mulčenjem) na varstve- nem območju jezer po njegovem 12. členu prepovedano. Izjemoma je med 30. septembrom in 1. marcem ob za- dostni sušnosti tal dovoljena vnovična vzpostavitev ali sanacija ekstenzivnih travnikov s primerno mehanizacijo. Kratko obdobje krčenja zarasti lahko dodatno otežuje tudi dinamika jezer. Odstranjevanje zarasti je potekalo skladno s pripravljenimi načrti (kom- binacija ročnega in strojnega odstra- njevanja), v sodelovanju s sodelavci krajinskega parka, predvsem pa s sprotnim prilagajanjem izkušnjam med izvedbo del. Na kamnitih rob- nih površinah jezer je bilo opravlje- nega veliko ročnega dela, kar je imelo manjši vpliv na sestavo tal. Pri delu smo sledili usmeritvi Zavoda Republi- ke Slovenije za varstvo narave in želji po minimalnem poseganju v kamnin- sko podlago. Z deli smo se izogibali tudi površinskim strugam in izvirom, estavelam. Tako nismo posegali v ge- omorfološke in hidrološke lastnosti območja, kar je bilo ugodnejše tudi za habitatni tip, ki je zelo občutljiv in ima majhno nosilnost. Z odstranjevanjem zarasti smo pove- čali površine ekstenzivnih travnikov in oblikovali prehodna sukcesijska stanja, s čimer smo vsaj deloma zau- stavili zaraščanje in tako prispevali k ohranitvi mokrotnih travnikov. Vzdrževanje zemljišč za dolgotrajno upravljanje presihajočih jezer Dolgotrajno vzdrževanje travnikov in ohranjanje habitatnega tipa lahko Obnova travnikov z odstranitvijo za- rasti na območju habitatnega tipa presihajoča jezera Jezerski travniki so bili med prvimi zemljišči, ki so jih kmetje postopno opuščali. V to so jih prisilile naravne danosti, kot so poplavna dinamika, slaba kakovost pridelane krme in skal- natost v posameznih jezerih, zaradi česar je strojna košnja tehnično zah- tevna oziroma ponekod neizvedljiva. Zaradi naraščajočega trenda zarašča- nja zemljišč smo se odločili za ukrep obnove travnikov z odstranitvijo lesne in grmovne zarasti. S pomočjo izbra- nih zunanjih izvajalcev del in kme- tov smo z deloma ročno in strojno tehniko odstranili zarast na 18,2 ha zemljiščih (11,6 ha na odkupljenih zemljiščih in 6,6 ha na zasebnih ze- mljiščih). Ob tem je treba opozoriti, da je odstranjevanje zarasti proces, za katerega sta potrebna načrt njenega odstranjevanja in pridobitev različnih dovoljenj. Ker so nekatere jezerske kotanje ali presihajoča jezera po Za- konu o vodah (2002) uvrščene med vodna zemljišča, smo pridobili tudi vodna soglasja, ki jih izdaja Direkcija Republike Slovenije za vode. Zaradi lege zemljišč v krajinskem parku in na območju Nature 2000 je za tovr- stne posege treba pridobiti tudi Do- voljenje za poseg v naravo (izda ga pristojna upravna enota). Ob tem pa je treba upoštevati tudi časovni okvir izvajanja tovrstnih posegov, ki je opre- deljen z Zakonom o divjadi in lovstvu (2004) in traja od 1. avgusta do 1. marca s ciljem varovanja gnezd ptic. Odstopanje od tega časovnega okvira določajo posamezni pravni akti za- varovanih območjih. Tako je časovni Odkup naravovarstveno pomembnih zemljišč na območju habitatnega tipa presihajoča jezera Odkupe naravovarstveno pomemb- nih zemljišč smo načrtovali s ciljem, da bodo trajno namenjena dejavnosti ohranjanja narave. Odkup je potekal prek javno objavljene namere o od- kupih in pozneje, zaradi slabšega od- ziva, tudi z individualnimi pogovori z lastniki. Za odkup smo izbirali za kmetijsko rabo manj primerna, a na- ravovarstveno pomembna zemljišča, bodisi zaradi slabe kakovosti tamkaj pridelane krme bodisi zaradi zarašče- nosti ali skalnatosti zemljišča. Lastnikom, v večini neaktivnim kme- tom, smo predstavili, čemu bodo od- kupljena zemljišča namenjena, kar je večino spodbudilo k prodaji. Ceno od- kupov smo določali z uradnimi cenitva- mi, ki so sledile tržnim vrednostim in so bile odvisne od kakovosti posameznega zemljišča. Z odkupi nismo želeli kon- kurirati tržno usmerjenemu kmetijstvu Pivške kotline, zato smo si prizadevali odkupiti manj kakovostna zemljišča na območjih presihajočih jezer. V projektu je Občina Pivka, sicer upravljavec KP PPJ, odkupila 22,3 ha zemljišč (od načrtovanih 20 ha), ki so na območjih sedmih (Petelinjsko, Pal- ško, Parsko, Malo Drskovško, Veliko Drskovško, Malo Zagorsko in Veliko Zagorsko jezero) izmed enajstih presi- hajočih jezer krajinskega parka. Odkupljena zemljišča so temeljno jedro varovanih zemljišč, na katerih lokalni kmetje skladno s smernicami krajinskega parka izvajajo prilagojene kmetijske prakse. 34 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 PIVŠKA PRESIHAJOČA JEZERA - ŽIVLJENJSKI PROSTOR PIVŠKA PRESIHAJOČA JEZERA - ŽIVLJENJSKI PROSTOR Prilagojene kmetijske prakse smo fi- nancirali s projektnimi sredstvi v času izvajanja projekta. Ker smo želeli za- gotoviti trajno upravljanje zemljišč, smo obveznosti podpisnikov povezali z veljavnimi ukrepi Strateškega načr- ta skupne kmetijske politike (MKGP 2023). Med pogodbenimi zahtevami smo tako navedli tudi vpis zemljišč(- -a) za primerne operacije (glede na habitatni tip ali vrsto) v okviru inter- vencije Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila za obdobje petih let po izteku projekta. Gre za zahtevnejše, nadstan- dardne sonaravne kmetijske prakse, ki prispevajo k blaženju podnebnih spre- memb in prilagajanju nanje ter k varo- vanju naravnih virov (voda, tla, zrak) in biotske raznovrstnosti. Na prime- ru presihajočih jezer so se vključeni kmetje dolžni vključiti v operacijo členu (pogodbeno varstvo) in 48. členu (skrbniško varstvo) Zakona o ohranjanju narave (1999). S temi pogodbami določimo območje in ak- tivnosti skrbnika, s katerimi se doseže varstvo in opredelijo višina sredstev za aktivnosti skrbnika, njihovo trajanje in druga določila. Smernice oziroma aktivnosti za izva- jalca pogodbe smo določili skupaj s projektnimi partnerji, strokovnjaki s področja varstva narave, poznava- nja rastlinskih in živalskih vrst ter kmetijstva. V njih smo na primer opredelili čas in način košnje, način spravila sena in podobno. V zameno za prilagojeno košnjo omenjenih trav- nikov so bili pogodbeniki upravičeni do plačila nadomestila za prilagojene aktivnosti v okviru projekta. zagotovimo le v tesnem sodelovanju z lokalnimi kmeti. Zato smo še po- sebno pozornost namenili vključeva- nju in sodelovanju kmetov. Posebne oblike varstva smo izvajali tako na odkupljenih kot na zasebnih zemlji- ščih ali zemljiščih v lasti agrarnih sku- pnosti. Z namenom uvajanja prila- gojenega upravljanja naravovarstveno pomembnih zemljišč smo kmete na območju krajinskega parka povabili k sklenitvi pogodbenih ali skrbniških varstev. Gre za posebno obliko po- godbenega razmerja med upravljav- ci zemljišč ali lastniki in upravljavci zavarovanih območij z namenom iz- vajanja naravovarstveno prilagojene kmetijske prakse s ciljem ohranjanja in izboljšanja stanja posameznega habitatnega tipa ali vrste. Omenjena modela varstva sta opredeljena v 47. Slika 3: Krčenje zarasti na območju Velikega Drskovškega jezera (vir: Krajinski park Pivška presihajoča jezera). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 | 35 PIVŠKA PRESIHAJOČA JEZERA - ŽIVLJENJSKI PROSTOR evropsko pomembne habitatne tipe in vrste ter, da se območje Pivških presihajočih jezer ne zarašča. Z eks- tenzivnim upravljanjem ne ogrožamo geomorfoloških in hidroloških last- nosti območja, zaradi katerih so neka- tera tamkajšnja jezera opredeljena kot naravne vrednote. S tem nadgrajujemo Odlok o zava- rovanju krajinskega parka (12. člen), ki na varstvenem območju jezer (območje jezera in njegovo vplivno območje) prepoveduje izvajanje ak- tivnosti, s katerimi bi lahko bistveno vplivali na geomorfološke in hidrolo- ške lastnosti jezer (na primer prepo- ved hidromelioracij, agromelioracij, zasipavanja in odkopavanja zemljišča, čiščenja ponorov, gradnje prometnic ali kakršnihkoli drugih objektov). S sodelovanjem lahko učinkovito varujemo Uvajanje navedenih naravovarstvenih ukrepov in prilagojenih kmetijskih praks za upravljanje travnikov na ob- močju presihajočih jezer kot suhih travišč smo podkrepili s številnimi komunikacijskimi aktivnostmi, tako s kmeti kot predstavniki lokalnih in vaških skupnosti. Z različnimi komunikacijskimi ak- tivnostmi, kot so redna poljudna predavanja, delavnice za lokalno pre- bivalstvo in podobno, si v krajinskem parku že od njegove ustanovitve leta 2014 med lokalnim prebivalstvom prizadevamo okrepiti poznavanje de- lovanja kraškega sveta ob reki Pivki. Prizadevamo si predstaviti izjemne ra- stlinske in živalske predstavnike, ki so se tudi zaradi vzdrževanja prednamcev hajočih jezer izvaja naravovarstveni ukrep prilagojene košnje in rabe ze- mljišč. Sedem jih upravlja zemljišča v lasti občine Pivka, 13 pa se jih je odločilo, da tudi zemljišča v njihovem upravljanju upravljajo prilagojeno, skladno z zahtevami VTR (5 kmetov prilagojeno upravlja tako občinska kot lastna zemljišča). Predstavljen model vzdrževanja in obnove ter izboljšanja stanja vrst in habitatnih tipov Nature 2000 s košnjo ali pašo izvajamo tudi na območju suhih travišč s skupno površino okrog 105 ha. Tako smo na več kot 150 ha travnikov uspeli vzpo- staviti njihovo varstvo pred trajno iz- gubo vrstne pestrosti območja. Pri tem je treba poudariti, da so za vzdrževanje podobe pokrajine kra- jinskega parka pomembni vsi upravl- javci, lastniki in kmetje, ki redno vzdržujejo travnike in tako skrbijo za Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov (VTR) ali operacijo Travišč- ni habitati metuljev (MET). K temu spodbujamo tudi druge kmete, ki po- godbeno še ne sodelujejo s KP PPJ. Analiza kmetijstva (2022), ki jo je pri- pravil projektni partner KGZ NG OE Postojna kaže na porast vpisov obeh omenjenih operacij med letoma 2015 in 2022. Več o tem je prikazano na sliki 4. Tako s kombinacijo ukrepov kra- jinskega parka in navezavo na uvel- javljene naravovarstvene kmetijske ukrepe Skupne kmetijske politike zagotavljamo dolgotrajno vzdrževanje teh evropsko pomembnih mokrotnih travnikov, ki jim je do sedaj grozilo opuščanje in zaraščanje. Zdaj 15 kmetov na več kot 50 ha zemljišč na območju Pivških presi- 1,3 3,0 49,3 7,4 0 10 20 30 40 50 60 po vr ši ne v h a 2015 2022 Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov (VTR) Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov (VTR) Slika 4: Grafična predstavitev naraščanja vpisa operacij Traviščni habitati metuljev in Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov intervencije Kmetijsko- okoljska-podnebna plačila (KOPOP) na območju Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera (vir: Analiza kmetijstva … 2022). 36 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 PIVŠKA PRESIHAJOČA JEZERA - ŽIVLJENJSKI PROSTOR Sklep V prispevku smo predstavili prizade- vanja KP PPJ za ohranjanje eksten- zivne kmetijske pokrajine na Pivškem ter ohranjanje in izboljšanje stanja mokrotnih travnikov na območju habitatnega tipa presihajoča jezera. Doseganje zastavljenih ciljev skupaj z lastniki zemljišč, kmeti in upravljavci zagotavljamo z izvajanjem naravovar- stvenih ukrepov, kot so odkup nara- vovarstveno pomembnih zemljišč, odstranjevanje zarasti in izvajanje pri- lagojene košnje. S predstavljenimi naravovarstvenimi ukrepi smo začrtali smer naravovar- stvenega prizadevanja krajinskega parka. V prihodnje želimo tovrstne pretehtali možnosti vpisa določenih operacij in ukrepov skupne kmetijske politike oziroma morebitno sodelo- vanje v projektnih aktivnostih. Vsem vključenim kmetom smo nudili po- moč pri pripravi in urejanju potrebne dokumentacije. S tovrstnimi dogodki in aktivnim so- delovanjem smo spletli medsebojno zaupanje in vzpostavili aktivno sode- lovanje s 34 kmeti na območju kra- jinskega parka. Prav velik poudarek na vključevanju in izvajanju različnih dogodkov za domačine, kmete in druge interesne skupine je ključnega pomena za uspešnost naravovarstvene službe, ki je osrednja aktivnost v KP PPJ. ohranila v ugodnem stanju. Z doda- tno celostno predstavitvijo teh poseb- nih življenjskih okolij v Ekomuzeju Pivških presihajočih jezer smo ves čas krepili zavedanje, da je vredno skrbeti za ta zemljišča in na njih izvajati prila- gojene prakse. V projektu smo v sodelovanju s kme- tijskimi svetovalkami iz KGZ NG OE Postojna krepili predvsem aktiv- no delo s kmeti. Z njimi smo imeli tudi individualne sestanke. Še posebej dobro pa so bili med kmeti sprejeti »informativni dnevi«. Na njih smo skupaj s strokovnjaki za kmetijstvo obravnavali posamezne kmetije in kmete tako z naravovarstvenega kot kmetijskega vidika. Z njimi smo Slika 5: Košnja mokrotnih travnikov na območju Palškega jezera (vir: Krajinski park Pivška presihajoča jezera). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 | 37 PIVŠKA PRESIHAJOČA JEZERA - ŽIVLJENJSKI PROSTOR PIVŠKA PRESIHAJOČA JEZERA - ŽIVLJENJSKI PROSTOR šča vzdržujejo in ob tem ne ogrozijo ekonomike posamezne kmetije. Predstavljeni model širimo tako na območju krajinskega parka kot tudi na sosednjih zavarovanih območjih. S prizadevanji za ohranitev tukaj- šnjih travnikov in njihove vrstne pestrosti prispevamo k ohranjanju kulturne pokrajine, ki so nam jo v razmeroma dobrem stanju zapustili naši predniki. Poleg pridelave hrane imajo naši kmetje tudi pomembno vlogo ohra- njanja posebnih traviščnih habitatnih tipov, ki so na ravni Evropske unije vse redkejši, saj jih ogrožata bodisi zaraščanje bodisi/in intenzifikacija kmetijstva. S predstavljenimi ukrepi prilagojene košnje, spodbudami sku- pne kmetijske politike ter prizadeva- nji krajinskega parka in kmetijskih svetovalk kmetom omogočimo, da naravovarstveno pomembna zemlji- ukrepe širiti tudi na območje drugih jezer znotraj parka. Še posebej si pri- zadevamo, da k sodelovanju pristopi- jo upravljavci zemljišč z lastnimi ali najetimi zemljišči, ki s finančnimi spodbudami skupne kmetijske poli- tike prispevajo k nadaljnjemu vzdr- ževanju kulturne pokrajine. Zaveda- mo se, da je zaradi reliefnih omejitev kmetovanje na Pivškem težavno in zato nekonkurenčno drugim obmo- čjem v Sloveniji in Evropski uniji. Viri in literatura 1. Analiza kmetijstva na območju Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera. Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, Območna enota Postojna. Postojna, 2022. 2. Direktiva o habitatih 1992. Svet Evropske unije. Medmrežje: https://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CONSLEG:1992L0043: 20070101:SL:PDF (1. 8. 2023). 3. Klemenčič, V. 1959: Pokrajina med Snežnikom in Slavnikom: gospodarska geografija. Ljubljana. 4. MKGP [Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano]: Zbirna vloga 2023 - navodila za uveljavljanje intervencij iz Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027. Ljubljana, 2023. 5. Občina Pivka. Projektna naloga PIVKA.KRAS.PRESIHA. Pivka, 2020. 6. Odlok o Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera. Uradni list RS 43/14. Ljubljana, 2014. 7. Podrobnejši načrt upravljanja za projektno območje Snežnik. Natura 2000 v Sloveniji – Upravljavski modeli in informacijski sistemi. Ljubljana, 2007. 8. Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja. Uradni list RS 130/04, 53/06, 38/10 in 3/11. Ljubljana, 2004. 9. Program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2014–2020. Ministrstvo za okolje in prostor. Ljubljana, 2014. Medmrežje: https:// natura2000.gov.si/fileadmin/user_upload/Dokumenti/Life_Upravljanje/PUN__ProgramNatura.pdf (25. 9. 2024). 10. Stepišnik, U. 2017: Dinarski kras: plitvi kras Zgornje Pivke. GeograFF 10. Ljubljana. 11. Zakon o divjadi in lovstvu. Uradni list RS 16/04, 120/06 – odl. US, 17/08, 46/14 – ZON-C, 31/18, 65/20, 97/20 – popr., 44/22 in 158/22. Ljubljana. 12. Zakon o ohranjanju narave. Uradni list RS 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18, 82/20, 3/22 – ZDeb, 105/22 – ZZNŠPP in 18/23 – ZDU-1O. Ljubljana. 13. Zakon o vodah. Uradni list RS 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15, 65/20, 35/23 – odl. US, 78/23 – ZUNPEOVE in 52/24 – odl. US. Ljubljana. 38 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 kot indikator pokrajinske povezanosti IZVLEČEK Stopnja prehoda ljudi in drugih organizmov v prostoru, ki je odvisna od strukture pokrajine, vpliva na vsoto ekosistemskih storitev. S fragmentacijo gozda je dostopnost gozdnih površin tako za človeka kot druge organizme otežena. Primernost pokrajine za prehod ljudi je možno vrednotiti z analizami dostopnosti, premik živih bitij pa z analizami pokrajinske povezanosti. Prispevek raziskuje odnos med konceptoma pokrajinske povezanosti in dostopnosti do rekreacijskih površin v teoriji in na izbranem območju Maribora. Ključne besede: pokrajinska povezanost, dostopnost, rekreacija, ekosistemske storitve, struktura pokrajine, Maribor ABSTRACT Accessibility of forest areas in Maribor as an indicator of landscape connectivity The rate of people and other organisms to move in space, which depends on the landscape structure, affects the provision of ecosystem services. Fragmentation of forest areas make their accessibility difficult for both man and other organisms. The suitability of the landscape to facilitate movement of people can be measured with accessibility analyses and movement of living organism with landscape connectivity analyses. The article examines the relationship between the concepts of landscape connection and accessibility to recreational in theory and in selected study site of Maribor. Key words: landscape connectivity, accessibility, recreation, ecosystem services, landscape structure, Maribor Dostopnost gozdnih površin v Mariboru GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 | 39 DOSTOPNOST GOZDNIH POVRŠIN V MARIBORU Avtorja besedila: ENEJ RELJIČ, univerzitetni diplomirani geograf Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Aškerčeva cesta 2, 1000 Ljubljana E-pošta: reljic.enej@gmail.com BLAŽ REPE, doktor geografskih znanosti, izredni profesor Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Aškerčeva cesta 2, Ljubljana E-pošta: blaz.repe@ff.uni-lj.si Avtorja fotografij: LEA REBERNIK, ENEJ RELJIČ COBISS 1.04 strokovni članek P rehodi organizmov, snovi, energije in informacij v prostoru omogočajo funkcionalno delovanje ekosistemov in ohranjanje biotske raznovrst-nosti (Correa Ayram s sodelavci 2015). Gozdni ekosistemi opravljajo ekološke funkcije, med katerimi so temeljne primarna produkcija, kroženje hranil in omogočanje habitata živim organizmom. Če ima družba posred- no ali neposredno korist od funkcij ekosistema, izvor funkcij opredeljujemo kot ekosistemske storitve. Koristi gozdov, kot so uravnavanje temperaturnih ekstremov, produkcija lesne biomase in zniževanje posledic onesnaževanja, človek ne more nadomestiti oziroma jih zelo težko nadomesti (Escobedo, Kroeger in Wagner 2011). Antropogeni posegi v prostor spreminjajo ekosis- temske procese in funkcije, kar vpliva na produkcijo ekosistemskih storitev (Mitchell, Bennet in Gonzalez 2013). Največkrat so vplivi obravnavani kot negativni, kar je med drugim tudi posledica zmanjšane možnosti prehoda organizmov v pokrajini oziroma manjše pokrajinske povezanosti (Mitchell s sodelavci 2015). Številne raziskave navajajo, da je pri gozdovih v urbanih in suburbanih okol- jih prevladujoča ekosistemska storitev omogočanje prostora za rekreacijo (Escobedo, Kroeger in Wagner 2011; Dobbs s sodelavci 2018; Berglihn in Gómez-Beggethun 2021). Človek potrebuje stik z naravo, med prebivalci urbanih okolij pa se ta navezanost izgublja (Dobbs s sodelavci 2018). Gozd- ne površine ponujajo obilje pomirjujočih informacij in dražljajev, ki imajo poživljajoč oziroma regeneracijski učinek. Pogosteje kot posameznik obišče gozdno pokrajino in več časa kot preživi v naravi, manjša je dovzetnost za bolezni, povezne s stresom, in boljše je njegovo splošno psihofizično zdravje (Grahn in Stigsdotter 2003). Zato je za izpolnitev potreb po rekreaciji za- želeno, da je struktura pokrajine načrtovana tako, da so gozdne površine čim bolj dostopne, saj je s tem možnost njihovega obiska večja (Pirnat in Hladnik 2016). Pirnat in Hladnik sta v raziskavah na območjih Ljubljane (Hladnik in Pirnat 2011; Pirnat in Hladnik 2016) in Nove Gorice (Pirnat in Hladnik 2019) kot načelo preučevanja pokrajinske povezanosti v mestih regijah uporabila kon- cept dostopnosti do gozdnih površin. Na podlagi vrednotenja pokrajinske povezanosti gozdih zaplat sta sklepala o njihovi dostopnosti za prebivalce, vendar analize dostopnosti nista izvedla. V naši raziskavi želimo preveriti, do kolikšne mere je možno enačiti povezanost gozdnih zaplat in dostopnosti do rekreacijskih površin. Kot pilotno območje proučevanja je bilo izbrano nasel- je Maribor s širšo okolico. Pokrajinsko povezanost Maribora sta v diplomskih delih analizirala že Lužnik (2004) in Klemenčič (2011). Slednji je dostopnost do zelenih površin prikazal zgolj kartografsko, brez interpretacije rezultatov. Rekreacijske potrebe in navade v Mariboru so raziskovali Jeršič (1998) ter Kokot Krajnc in Vovk Korže (2013), vendar dostopnosti do rekreacijskih površin niso obravnavali. 40 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 DOSTOPNOST GOZDNIH POVRŠIN V MARIBORU DOSTOPNOST GOZDNIH POVRŠIN V MARIBORU 2013). Po drugi strani nekateri teo- retični modeli in empirične raziska- ve opozarjajo, da imajo pokrajinska povezanosti in drugi vidiki strukture pokrajine manjši pomen v primerja- vi z velikostjo, kvaliteto in fizičnimi spremembami habitata (Fletcher s sodelavci 2016). Poleg tega Rudnick in sodelavci (2012) navajajo, da je pokrajinska povezanost elementarna zgolj na večjih prostorskih enotah. Kljub temu je priznano, da večja pokrajinska povezanost vodi v večjo izmenjavo genov, pojavnost in ra- znovrstnost organizmov (Fletcher s sodelavci 2016). Interakcije med abiotskimi in biot- skimi elementi ekosistemov opre- deljujejo množino, kakovost, vrsto in zanesljivost ekosistemskih stori- tev (Mace, Norris in Fitter 2012). Produkcija večine ekosistemskih storitev je pogojena s prehodom or- ganizmov in snovi, katere vzorec in stopnjo določata struktura pokrajine in povezanost pokrajinskih elemen- tov. Z izboljšano zmožnostjo preho- da živih bitij se neposredno poveča kapaciteta nekaterih regulacijskih in podpornih ekosistemskih storitev, kot so opraševanje, kroženje hranil ter uravnavanje škodljivcev in bole- zni. Poleg tega so vse ekosistemske storitve do neke mere vezane na bi- otsko raznovrstnost, saj ta omogoča stabilnost in funkcionalnost ekosis- temov (Mitchell, Bennet in Gonza- lez 2013). Iz tega sledi, da se dobra pokrajinska povezanost med deli habitata lahko odraža v veliki biot- ski raznovrstnosti, ta pa zagotavlja visoko sposobnost opravljanja funk- cij ekosistemov (Mitchell, Bennet pokrajine in odziva živih bitij na to strukturo (Mitchell, Bennet in Gon- zalez 2013). Na podlagi tega lahko pokrajinsko povezanost razdelimo na strukturno in funkcijsko komponen- to. Pri strukturni so opredeljene loka- cije posameznih delov habitata, njiho- ve medsebojne razdalje ter obdajajoča raba tal, pri funkcijski pa se upošteva- jo tudi bivanjske in migracijske zah- teve vrst (Rudnick s sodelavci 2012). Zaradi razlike v prehodnosti pokraji- ne, evklidske razdalje med zaplatami habitata pri vrednotenju pokrajinske povezanosti niso reprezentativne, saj se organizmi praviloma premikajo po poteh najlažjega premikanja (Gon- zalez, Rayfield in Lindo 2011). Pred- postavka, da je gibanje organizmov v prostoru odvisno zgolj od težavnosti prehoda, je lahko neupravičena, saj zaradi kompleksnega vpliva struktu- re pokrajine na premik in preživetje organizmov tega v okviru raziskav pokrajinske povezanosti ne moremo dosledno kvantificirati (Fletcher s sodelavci 2016). Pokrajinska povezanost je ena iz- med komponent, ki določa dina- miko premikanja organizmov in posledično vpliva na strukturo in obstojnost populacij (Nam Ng, Jing Xie in Jun Ju 2013). Prehod živih bitij skozi pokrajino omogoča širitev vrst, kolonizacijo neposeljenih za- plat habitata, sezonske migracije in vztrajnost meta populacije na dolo- čenem območju (Rayfield, Fortin in Fall 2015). Teorija meta populacije trdi, da je dobra povezanost zno- traj habitata nujna za vzdrževanje številčnosti in raznovrstnosti popu- lacij (Mitchell, Bennet in Gonzalez Namen pričujoče raziskave je preučiti odnos med konceptoma pokrajinske povezanosti in dostopnosti do goz- dnih površin. Pri temu izhajamo iz hipoteze, da se boljša pokrajinska po- vezanost odraža v boljši dostopnosti do gozdnih površin, posledično lahko z analizami dostopnosti vrednotimo pokrajinsko povezanost. Povezave med konceptoma so oblikovane iz pregledane literature, pri čemer so v ospredju vsebine, ki obsegajo vplive pokrajinske povezanosti na ekosis- temske storitve, primernost umestitve gozdnih površin za rekreacijo, njiho- vo fragmentacijo in metodologijo za vrednotenje obeh konceptov v pro- storu. Skladnost metodoloških in te- oretičnih izhodišč v zadnjem koraku preverjamo tudi z analizami v geoin- formacijskem okolju na območju Ma- ribora in njegove okolice. Preveritev hipoteze je upravičena zato, ker sta pri prostorskem načrtovanju s ciljem bolj kakovostnega bivalnega okolja za ljudi in druge žive organizme obravnavana tako koncept dostopnosti (Koppen, Sang in Tveit 2014) kot povezanosti (Pirnat in Hladnik 2019). Skladnost rezultatov bi tako omogočila zgolj vrednotenje ene izmed lastnosti po- krajine, pri čemer je dostopnost pro- storskim načrtovalcem lažje razumlje- na in manj abstraktna. Vpliv pokrajinske povezanosti na žive organizme in ekosistemske storitve gozdov Pokrajinska povezanost je stopnja, do katere je omogočeno gibanje genov, propagul (semen, spor …), organiz- mov in populacij v določenem okolju (Rudnick s sodelavci 2012). Zmo- žnost prehoda je odvisna od strukture GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 | 41 DOSTOPNOST GOZDNIH POVRŠIN V MARIBORU so temeljne prostorske lastnosti dos- topnosti. Večja gostota aktivnosti se odraža v manjših razdaljah in trans- portnih stroških ter posledično večji dostopnosti, pogostosti interakcij in možnosti izbire hoje in/ali kolesar- jenja kot načina premikanja (van Wee 2011). Tudi v kontekstu dostopnos- ti do rekreacijskih površin je možno večjo dostopnost in pogostost obiska dostikrat enačiti z krajšimi razdaljami (Grahn in Stigsdotter 2003; Janovska s sodelavci 2011). Na dostopnost do rekreacijskih povr- šin pa poleg strukture pokrajine vpliva tudi posameznikov odnos do prostora rekreacije (van der Zee 1990). Namen in način potovanja ter lastnosti po- sameznika in aktivnosti delujejo kot modifikator pri dojemanju razdalje, zato so lahko bolj privlačni cilji, ne glede na oddaljenost in čas potovanja, obravnavani kot bolj dostopni. Kljub temu so premiki v prostoru pravilo- ma manjši pri večjih stroških, pa tudi času in trudu, povezanimi s potjo do aktivnosti (Geurs in Ritsema van Eck 2001). Prav tako so bolj dostopna ze- mljišča običajno vrednotena kot bolj Dostopnost do gozdnih rekreacijskih površin Koncept dostopnosti je uporabljen v številnih znanstvenih disciplinah, kot so geografija ter urbano in prometno načrtovanje, zato je dostopnost opre- deljena in uporabljena na različne načine (Geurs in van Wee 2004). V naši raziskavi se osredotočamo na ka- zalnike dostopnosti, ki so povezani z rabo tal in prometnim omrežjem. Kot najprimernejšo opredelitev dostop- nosti smo ocenili definicijo Hansena (1968): »… dostopnost je možnost za interakcijo s priložnostmi oziroma ak- tivnostmi«. Interpretiramo jo lahko kot količino stroškov, časa in truda, ki so potrebni za dosego določene aktivnosti na izbrani lokaciji v danih razmerah (Geurs in van Wee 2004). Časovna in stroškovna obremenitev je odvisna od kompozicije prometnega omrežja, lokacij in značilnosti aktiv- nosti ter posameznikovih lastnosti in transportnih zmožnosti (van Wee 2011). Gostota in raznolikost lokacij ak- tivnosti ter njihova oddaljenost od uporabnikov po prometnem omrežju in Gonzalez 2013; Mace, Norris in Fitter 2012). Zmožnost prehoda or- ganizmov med zaplatami habitata je zaradi fragmentacije, intenzifika- cije rabe tal in biotske homogeni- zacije oslabljena (Rayfield, Fortin in Fall 2015). Pri pretvorbi gozda v kmetijsko in urbano pokrajino so habitati razdrobljeni na manjše in pogosto izolirane dele, kar otežuje prehod organizmov in širjenje popu- lacij v pokrajini (Haddad s sodelavci 2015). Strukturna in funkcionalna izolacija pokrajinskih elementov je ovira pri kapaciteti delovanja eko- loških procesov, zato je indikator povezanosti ključen pri vrednotenju vpliva spremembe rabe tal na odnose med organizmi in okoljem (Ayram s sodelavci 2015). Predvsem izolacija v daljšem časovnem obdobju pov- zroča nepovratne spremembe ekolo- ških procesov (Rudnick s sodelavci 2012). Kljub temu se negativni vpli- vi fragmentacije na ekološke procese ne bodo nujno izrazili v vsoti ekosis- temskih storitev, saj se te navezujejo na uporabo ljudi, ki pa se z bližino uporabnikov poveča (Mitchell s so- delavci 2015). pretvorba gozda v kmetijsko ali urbano rabo fragmentacija in izolacija habitata večja uporaba ekosistemskih storitev vsota ekosistemskih storitev večja ranljivost populacij manjša pokrajinska povezanost manjša proizvodnja ekosistemskih storitev manjša biotska raznovrstnost Slika 1: Vpliv fragmentacije na vsoto ekosistemskih storitev (Mitchell s sodelavci 2015). 42 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 DOSTOPNOST GOZDNIH POVRŠIN V MARIBORU ali 15 minut hoje oziroma od 5 do 10 minut za vsakodnevno rekreacijo. V drugih delih (Hladnik in Pirnat 2011) se sklicujeta tudi na raziskave iz Skandinavije, ki postavljajo v ospredje razdaljo do 300 m. V raziskavi smo za prag primernosti razdalje do gozdnih površin uporabili razdaljo 1 km, pri klasifikaciji vrednosti dostopnosti pa smo upoštevali tudi druge navedene vrednosti. Metodologija Za analizo pokrajinske povezanosti smo uporabili metodo poti najnižjih stroškov (angleško least cost path), ki je bila po pregledu raziskav Ayrama in sodelavcev (2015) največkrat izve- dena. Metoda predpostavlja, da so premiki organizmov povezani z dolo- čenimi stroški, ki se izražajo v porabl- jeni energiji za prehod in potencialni smrtni ogroženosti živali (Rudnick s sodelavci 2012). Izračun stroškov po- teka tako, da algoritem sosednjih celic izbere najnižjo vrednost upora oziro- ma težavnosti prehoda, ki se določi na podlagi pretvornika ter jo pomnoži z prepoznano razdaljo (Adriansen s sodelavci 2003). Analizo najnižjih stroškov smo izvedli v programskem orodju ArcMap 10.8.1 (ESRI 2020) z orodjema Cost Distance in Cost Con- nectivity. Za analizo dostopnosti smo upo- rabili lokacijske analize aktivnosti (angleško activity-based measures), pri katerih je izmerjena razdalja od izhodišča do najbližje aktivnosti. Pri absolutnih analizah razdalje se meri evklidska razdalja, relativne metode pa upoštevajo tudi zgradbo promet- nega omrežja. Pri vrednotenju dos- Dunaja med vikendi. Na podlagi tega lahko sklepamo, da ima oddaljenost od gozdnih površin večji pomen za pogostost rekreacije kot njihove last- nosti. Zgornja meja stroškov, ki je še pri- merna za dosego rekreacijskih površin za potrebe vsakodnevne rekreacije, se znotraj stroke razlikuje. Običaj- no je glavna enota merjenja razdalja oziroma čas hoje. Iz raziskave Colesa in Busseyja (2000) je razvidno, da večina prebivalcev v urbanih okoljih do gozdnih površin pešači. S tem po- vezana številčnost obiska gozdov med prebivalci, ki so od njih oddaljeni več kot 5 minut hoje, bistveno upade. Avtorja na podlagi javnomnenjske ra- ziskave sklepata, da je idealna oddal- jenost do gozdov med 100 in 400 m oziroma od 6 do 8 minut hoje. Pirnat in Hladnik (2019) kot razdaljo, ki je še sprejemljiva za ustrezno dostopnost do gozdnih površin, navajata 1 km privlačna, ne glede na njihove lastnos- ti (van der Zee 1990). Številne evropske raziskave navajajo, da so gozdovi pomemben kraj za za- gotavljanje potrebe po vsakodnevni rekreaciji in so med najbolj priljublje- nimi lokacijami za rekreacijo na pros- tem, še posebej pri meščanih (Coles in Bussey 2000; Janovska s sodelavci 2013; Dobbs s sodelavci 2018). Ar- nberger (2006) v raziskavi z Dunaja ugotavlja, da so gozdovi znotraj mest in v njihovi bližini deležni obiska raz- ličnih rekreativnih skupin – tekačev, sprehajalcev in kolesarjev. Prebivalci se med delavniki raje odločajo za rekre- acijo v gozdu v bližnji okolici, čeprav so gozdovi zunaj mesta po nekaterih lastnostih, na primer boljši opremlje- nosti s kolesarskimi stezami in večjem občutku miru, bolj privlačni. Gozdne površine v urbanem okolju je med tednom obiskalo dvakrat več ljudi kot v suburbanem, kljub večji privlačnos- ti in številčnosti obiska gozdov izven Slika 2: Gozdovi Pohorja so pomembno območje rekreacije Mariborčanov (foto: Enej Reljič). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 | 43 DOSTOPNOST GOZDNIH POVRŠIN V MARIBORU minut. Sloj cest smo pred uporabo v analizah omrežja z orodjem New net- work dataset pretvorili v transportno omrežje, pri čemer smo sledili ponu- jenim nastavitvam. Rezultati analize pokrajinske povezanosti Iz rezultatov analize pokrajinske po- vezanosti z metodo poti najnižjih stroškov (slika 3) lahko sklepamo, da so gozdne površine na Pohorju in Kozjaku dobro povezane, v Sloven- skih goricah in Dravski dolini srednje dobro, gozdovi na Dravskem polju in v neposredni okolici Maribora pa so z drugimi slabo povezani. Mreža predvidenih poti premikanja je najgo- stejša na severu Slovenskih goric. Vre- dnosti poti stroškov so nizke, vendar so razdalje med majhnimi gozdnimi površinami velike. Na jugu Sloven- skih goric so razdalje manjše, zato je pokrajinska povezanost boljša. Iz na- štetega lahko presodimo, da ima na območju Maribora in njegove okolice stopnja upora večjo težo pri stroških kot razdalja med zaplatami. Poleg tega so na območju visokega in srednjega upora predvidene poti premikanja kljub kratkim razdaljam imele visoke stroške. Najvišji stroški poti so bili iz- računani med gozdovi, ki krožno ob- dajajo naselje Maribor. Zaradi velike razdalje in stopnje upora med gozdovi lahko gozdne zaplate v okolici Mari- bora, kot so Pekrska gorca, Betnavski, Tezenski in Stražunski gozd, opredeli- mo kot funkcionalno izolirane. Pove- zanost med posameznimi pokrajinski enotami v širši okolici Maribora je večinoma neustrezna, kar sklepamo iz odsotnosti predvidenih poti sko- zi mesto Maribor in velikih stroškov minimalna velikost gozdne zaplate, ki je še primerna za rekreacijo. Pri vseh analizah dostopnosti so bili kot izho- dišča uporabljeni centroidi 100-me- trske mreže prebivalstva, pridobljeni iz spletnega portala STAGE za leto 2019 (SURS 2019). Pri analizi najnižjih stroškov je bila vsaki kategoriji rabe tal iz sloja dejan- ske rabe tal (MKGP 2020) pripisana vrednost upora. Kategorije rabe tal so združene v osem kategorij. Pretvorni- ki, prevzeti po ključu Pirnata in Hla- dnika (2016), so prikazani v pregle- dnici 1. Preglednica 1: Pretvorniki vrednosti upora kategorij rabe tal (Pirnat in Hladnik 2016). raba tal pretvornik upora zemljišča v zaraščanju 5 travniki 15 ekstenzivni trajni nasadi 30 intenzivni trajni nasadi 40 njive 60 zemljišča v zaraščanju s površinsko vodo 60 vodne površine 100 pozidano 1000 Kot vhodni podatek transportnega omrežja za relativne analize dosto- pnosti je bil uporabljen sloj Open stre- etmap, pridobljen s portala Geofabrik (2022) za dan 25. 5. 2022 pod Slove- nia - roads. Za nadaljnjo analizo smo izmerili dolžino posameznih odsekov poti in iz tega izračunali čas hoje. Pri izračunu smo uporabili hitrost 1,111 m/s (4 km/h), izračunano iz podatka Hladnika in Pirnata (2011), da je 1 km hoje enak potovalnemu času 15 topnosti do večjega števila aktivnosti se uporabi analizo izolinij (angleško contour measure), na podlagi katere je prepoznano število ciljev, ki jih lahko dosežemo pri fiksnih razdalji, času ali stroških (Geurs in van Wee 2004; Geurs in Ritsema van Eck 2001). Analize dostopnosti so bile izvede- ne v programskem orodju ArcMap 10.8.1 (ESRI 2020), analiza evklidske razdalje z orodjem Euclidean Distance, relativne analize dostopnosti pa v mo- dulu Network analysis. Za analizo naj- bližjega objekta smo uporabili orodje New Closest Facility, za analizo izolinij pa New Service Area. Pri analizi izoli- nij smo na podlagi primerne razdalje za dostopnost rekreacije kot podatek uporabili razdaljo 10 minut hoje. Pridobivanje in obdelava podatkov Vse podatkovne baze, uporabljene pri analizah, so javno dostopne. Območje preučevanja je zajemalo naselje Mari- bor z okolico v razdalji 5 km. Mejo 5 km smo uporabili zato, da so bile v analize vključene naravnogeografske enote Pohorje, Kozjak, Dravska doli- na, Slovenske gorice in Dravsko polje. Vektorski sloj naselja Maribor je pri- dobljen iz Registra prostorskih enot (GURS 2010), ki smo ga razširili za pas evklidske razdalje 5 km. Pri analizah pokrajinske povezanosti in dostopnosti smo kot vhodni po- datek gozdnih površin uporabili vsa območja iz sloja dejanske rabe tal za leto 2020 (MKGP 2020) z identifika- cijskim številom 2000. Dodaten kri- terij za izbor gozdnih površin je bila površina gozda, večja od 2 ha, saj Co- les in Bussey (2000) navajata, da je to 44 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 DOSTOPNOST GOZDNIH POVRŠIN V MARIBORU DOSTOPNOST GOZDNIH POVRŠIN V MARIBORU značilno večja od evklidske razdalje. Posledično se splošna ocena dosto- pnosti prebivalcev Maribora in oko- lice do gozdnih površin spremeni iz zelo dobre v dobre oziroma za večino v sprejemljivo. Sklepamo, da je hoja po cestnem omrežju povezana z naj- nižjimi stroški premikanja, zato so rezultati relativnih analiz bolj verodo- stojni od evklidske razdalje. To potr- juje pomembnost dejavnika cestnega omrežja pri vrednotenju dostopnosti. Primerjava konceptov pokrajinske povezanosti in dostopnosti do gozdnih površin Koncepta dostopnosti in pokrajin- ske povezanosti vrednotita zmožnost prehoda skozi pokrajino, pri čemer se dostopnosti celic prebivalstva v na- selju Maribor so velike le ob Stra- žunskem, Tezenskem in Betnavskem gozdu ter Pekrski gorci in Piramidi. V praktično celotnem zaledju Mari- bora, z izjemo nekaterih predelov na severu in severovzhodu Slovenskih goric je evklidska razdalja do najbliž- je gozdne površine manjša od 300 m, zelo dobro dostopnost pa relativni analizi dostopnosti opredeljujeta zgolj na Pohorju in Kozjaku. V neposredni okolici Maribora, Dravski dolini in Slovenskih goricah se pasovi ustrezne in neustrezne dostopnosti izmenjuje- jo, pri čemer so razlike v dostopnosti pri relativnih analizah dostopnosti ve- čje kot pri analizah evklidske razdalje. Pri relativnih analizah dostopnosti je tudi na drugih območjih dostopnost na Dravskem polju ter v neposredni okolici mesta. Našteta območja ležijo med Slovenskimi goricami, Pohorjem in Kozjakom, zato je komunikacija med njimi povsod otežena, z izjemo Dravske doline in določenih gozdnih zaplat na severu. Rezultati analize dostopnosti Pri analizah evklidske razdalje (slika 4), najbližjega objekta (slika 5) in izo- linij (slika 6) je razporeditev veliko- stnih razredov dostopnosti podobna. Dostopnost se praviloma od središča Maribora veča navzven. Pri naštetih analizah je dostopnost do gozdnih po- vršin v centru mesta in na Dravskem polju opredeljena kot neprimerna, saj je oddaljenost najbližje gozdne površina večja od 1 km. Vrednosti Maribor z okolico gozdovi, večji od 2 ha 10–140.000 150.000–280.000 290.000–430.000 440.000–570.000 visoka srednja nizka Legenda stopnja trenja stroški poti S Oblikovanje in kartografija: Enej Reljič Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Oddelek za geografijo Viri podatkov: MKGP 2020; GURS 2010. Ljubljana, 2022 KARTA ANALIZE POVEZANOSTI Slika 3: Rezultati analize pokrajinske povezanosti po metodi poti najnižjih stroškov. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 | 45 DOSTOPNOST GOZDNIH POVRŠIN V MARIBORU Po drugi strani, se pri fragmentaciji pokrajinska povezanost slabša, kar vodi v zmanjšanje kapacitete za pro- dukcijo ekosistemskih storitev, ker pa se dostopnost gozdov za rekreaci- jo lahko poveča, vsota ekosistemskih storitev ne bo nujno manjša (Mitchell s sodelavci 2015). Kljub temu lahko rekreacija na gozdnih površinah z od- stranjevanjem vegetacijskega pokrova, onesnaževanjem ter spremembami hidroloških in erozijskih procesov poseže v dinamiko premikanja orga- nizmov in negativno vpliva na dru- ge funkcije ekosistema (Pickering in Hill 2007). Pritiski na fragmentirane dele habitatov se tako povečajo, kar se lahko odraža tudi v zmanjšanju primernosti gozdnih površin za re- kreacijo (Mitchell s sodelavci 2015). Neposredne povezave med stopnjo pokrajinske povezanosti in zmožno- stjo ekosistemov za opravljanje rekre- acijske funkcije med pregledom lite- rature nismo zasledili. Če izhajamo iz predpostavke, da prehod organizmov skozi pokrajino omogoča funkcional- no delovanje ekosistemov in ohranja- nje biotske raznovrstnosti (Ayram s sodelavci 2015), potem so gozdovi pri dobri pokrajinski povezanosti prostor rekreacije, saj ta ekosistemska storitev temelji na zagotavljanju funkcij pri- marne produkcije in biotske raznovr- stnosti (Escobedo, Kroeger in Wagner 2011). Določene komponente biotske raznovrstnosti, na primer prisotnost zanimivih živalskih vrst, pomembno vplivajo na privlačnost rekreacijskih površin (Mace, Norris in Fitter 2012). prvi navezuje na človeka, drugi pa na ostala živa bitja. Stroški poti so najniž- ji ob kratkih razdaljah, ki so se z izbra- nimi metodami dostopnosti izmerile po cestnem omrežju, pri pokrajinski povezanosti pa po kategoriji rabe tal z najmanjšim uporom. Skupni vplivni dejavnik stroškov poti je umeščenost gozdnih površin v prostoru. Čeprav se izhodišča in poti ljudi razlikujejo od drugih organizmov, lahko predpo- stavimo, da večje število gozdnih po- vršin na majhni razdalji pomeni več možnosti za interakcijo iz določene lokacije tako za ljudi kot druga živa bitja. Kljub temu zaradi vpliva zgrad- be prometnega omrežja in rabe tal zveza med pokrajinsko povezanostjo in dostopnostjo ni nujno premosoraz- merna. S Oblikovanje in kartografija: Enej Reljič Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Oddelek za geografijo Viri podatkov: MKGP 2020; GURS 2010; SURS 2019. Ljubljana, 2022 EVKLIDSKA RAZDALJA PREBIVALCEV DO REKREACIJSKIH GOZDOV 0–100 101–300 301–600 601–1000 1001–1597 evklidska razdalja [m] Maribor z okolico Legenda Slika 4: Rezultati analize dostopnosti do rekreacijskih površin z metodo evklidske razdalje. 46 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 DOSTOPNOST GOZDNIH POVRŠIN V MARIBORU DOSTOPNOST GOZDNIH POVRŠIN V MARIBORU območja. Sklepamo, da je to posledi- ca velike oddaljenosti med gozdnimi zaplatami in njihove umeščenosti zno- traj kmetijske pokrajine, ki zaradi veli- kega upora in redke transportne mreže otežuje premikanje. Dostopnost pre- bivalcev v bližini gozdov v mestu in na njegovem obrobju je visoka, vendar so stroški poti premika drugih organiz- mov med zaplatami veliki. Iz tega sle- di, da izolacija in fragmentacija zaplat zmanjša zmožnost prehoda živih orga- nizmov in posledično produkcijo eko- sistemskih storitev, rekreacijski pomen pa se poveča, saj so te zaplate prebival- cem najbolj dostopne. V južnem delu Slovenskih goric so ocene dostopnosti in pokrajinske povezanosti lokalno variirale, vendar je kljub temu pove- zava med pokrajinsko povezanostjo vrednotenje na podlagi večjih prostor- skih enot (Rudnick s sodelavci 2012). Na Pohorju in Kozjaku je poselitev redka, gozdne površine so velike in med seboj dobro povezane ter prebi- valcem dobro dostopne. Na območju velike gostote celic prebivalstva je upor zaradi pozidave velik, zato so imele predvidene poti premikanja pri analizi pokrajinske povezanosti visoke stroške oziroma sploh niso bile opredeljene. Iz tega sledi, da je Maribor zaradi po- zidave ovira za prehod organizmov in večinoma tudi območje neustrezne dostopnosti. Nizka pokrajinska po- vezanost in dostopnost sta izmerjeni še na Dravskem polju, zahodno od Pekrske gorce ter po večini severnega in severovzhodnega dela preučevanega Poleg tega se razdalja med prebivalci in gozdnimi površinami poveča, zato je dostopnost do rekreacijskih površin slabša (Koppen, Sang in Tweit 2014). Na podlagi primerjave rezultatov po- krajinske povezanosti in dostopnosti do gozdnih površin (slike 7, 8 in 9) lahko sklepamo na njun medsebojni odnos in vpliv strukture pokrajine na proučevana parametra. Pri primerjavi je treba opozoriti na razlike v merilu rezultatov in njihovi interpretaciji. Pri analizah dostopnosti je obravnavana dostopnost vsake celice prebivalcev zase, zato je več razlik v vrednosti na lokalni ravni, medtem ko je pri ana- lizah pokrajinske povezanosti upošte- van širši vidik umestitve gozdov v pro- stor. Za interpretacijo je primernejše 0–100 101–300 301–600 601–1000 1001–4522 oddaljenost [m] Maribor z okolico Legenda S Oblikovanje in kartografija: Enej Reljič Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Oddelek za geografijo Viri podatkov: MKGP 2020; GURS 2010 Geofabrik 2022; SURS 2019. Ljubljana, 2022 ODDALJENOST PREBIVALCEV DO REKREACIJSKIH GOZDOV Slika 5: Rezultati analize dostopnosti do rekreacijskih površin z metodo najbližjega objekta. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 | 47 DOSTOPNOST GOZDNIH POVRŠIN V MARIBORU ve Jeršiča (1998) ter Kokot Kranjčeve in Vovk Koržetove (2013), so kot naj- pogostejši kraj rekreacije navajali tako obisk sosednjih ulic in parkovnih povr- šin kot gozdnih površin. Na podlagi rezultatov raziskav ne moremo trditi o dejanskem razlogu izbire, lahko pa sklepamo, da gozdne površine niso bile vrednotene kot najbolj privlačne, saj so manj dostopne od ostalih zemljišč. Poleg tega so analize dostopnosti upoš- tevale vse gozdne površine, ne glede na lastništvo in primernost vstopnih točk, ki bi lahko onemogočale dostop. Zara- di naštetega bi bila za natančnejšo oce- no dostopnosti potrebna identifikacija rekreacijskih površin v uporabi, kot je bilo to opravljeno v raziskavi Koppe- nove, Sangove in Tweitove (2014) na Norveškem. nat in Hladnik (2016; 2019). Kljub temu v analizo poti najnižjih stroškov niso bili vključeni celoten zeleni sis- tem koridorjev in stopnih kamnov ter pomembnost posamezne gozdne površine. S slednjima vidikoma me- todo poti najnižjih stroškov nadgradi metoda teorije grafov (Rudnick s so- delavci 2012). Na drugi strani, pri analizah dostop- nosti do rekreacijskih površin upora- ba gozdnih površin kot aktivnosti ni povsem ustrezna. Van der Zee (1990) opozarja, da kart gozdnih in rekreacij- skih površin ne moremo enačiti, saj so pokrajinski elementi kot rekreacijska območja obravnavani šele takrat, ko jih ljudje kot take prepoznamo. Prebivalci Maribora, ki so bili vključeni v raziska- in dostopnostjo večinoma premoso- razmerna. Območja, kjer so gozdne zaplate dobro povezane, a prebivalcem slabo dostopne, se pojavljajo redkeje, praviloma le pri ekstenzivno obdela- nih zemljiščih s slabo razvito transpor- tno mrežo. Pri analizah dostopnosti in pokrajin- ske povezanosti so bili cilji poti gozd- ne površine. Pri analizi pokrajinske povezanosti je predpostavka, da so gozdne površine najbolj primerne za zagotavljanje pretoka utemeljena, saj so gozdovi v okolici Maribora naravni biomi in primarni habitat (Ogrin in Plut 2011). Gozdne površine sta iz klasifikacije rabe tal kot temeljni ele- ment pokrajinske povezanosti v razis- kavah v Sloveniji uporabila tudi Pir- 0 1 2 3–4 5–9 število gozdnih površin Maribor z okolico Legenda S Oblikovanje in kartografija: Enej Reljič Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Oddelek za geografijo Viri podatkov: MKGP 2020; GURS 2010; Geofabrik 2022; SURS 2019. Ljubljana, 2022 ŠTEVILO REKREACIJSKIH GOZDNIH POVRŠIN V RAZDALJI 10 MINUT Slika 6: Rezultati analize dostopnosti do rekreacijskih površin z analizo izolinij. 48 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 DOSTOPNOST GOZDNIH POVRŠIN V MARIBORU DOSTOPNOST GOZDNIH POVRŠIN V MARIBORU PRIMERJAVA ANALIZE POVEZANOSTI IN ANALIZE BLIŽINE 0–100 101–300 301–600 601–1000 1001–4522 oddaljenost [m]Maribor z okolico rekreacijski gozdovi 10–140.000 150.000–280.000 290.000–430.000 440.000–570.000 visoka srednja nizka Legenda stopnja trenja stroški poti S Oblikovanje in kartografija: Enej Reljič Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Oddelek za geografijo Viri podatkov: GURS 2010; SURS 2019; MKGP 2020; Geofabrik 2022. Ljubljana, 2022 Slika 8: Primerjava rezultatov analize poti najnižjih stroškov in analize bližine. 0–100 101–300 301–600 601–1000 1001–1597 evklidska razdalja [m]Maribor z okolico rekreacijski gozdovi 10–140.000 150.000–280.000 290.000–430.000 440.000–570.000 visoka srednja nizka Legenda stopnja trenja stroški poti S Oblikovanje in kartografija: Enej Reljič Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Oddelek za geografijo Viri podatkov: GURS 2010; SURS 2019; MKGP 2020. Ljubljana, 2022 PRIMERJAVA ANALIZE POVEZANOSTI IN ANALIZE EVKLIDSKE RAZDALJE Slika 7: Primerjava rezultatov analize poti najnižjih stroškov in analize evklidske razdalje. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 | 49 DOSTOPNOST GOZDNIH POVRŠIN V MARIBORU tati. Neskladja konceptov izhajajo iz pomembnosti individualne percepci- je do rekreacijskih površin in prome- tnega omrežja pri oceni dostopnosti, ki za pokrajinsko povezanost ni rele- vantna. Pri rezultatih se to zrcali na pozidanih območjih v mestu Maribor in na njegovem obrobju, kjer je do- stopnost do gozdnih površin ustre- zna, vendar je komunikacija med zaplatami otežena. Glavni sklep raz- iskave je, da lahko koncepta pokra- jinske povezanosti in dostopnosti do gozdnih površin vrednotimo hkrati, vendar je za kakovostnejše rezultate potrebna njuna ločena obravnava. ekosistemskih funkcij in storitev ter procesov fragmentacije. Gostejša razporeditev gozdnih površin se naj- večkrat odraža v večji pokrajinski povezanosti in dostopnosti ter nižjih stroških poti za dosego gozdnih po- vršin. Poleg tega prehod organizmov v pokrajini vpliva na opravljanje ve- čine ekoloških funkcij in ohranjanje biotske raznovrstnosti ter posledično na produkcijo ekosistemskih storitev, med katere uvrščamo tudi zagotavlja- nje prostora za rekreacijo. Hipotezo, da se boljša pokrajinska povezanost odraža v boljši dostopnosti do goz- dnih površin, podpirajo tudi rezul- Sklep Pokrajinska povezanost vrednoti strukturo pokrajine iz ekocentrič- nega, dostopnost pa iz antropocen- tričnega vidika funkcij ekosistemov. Pri prostorskem načrtovanju je po- membno usklajevanje življenjskih potreb ljudi in drugih živih bitij ter zagotavljanje visoke vrednosti ekosis- temskih storitev. Pristopa pokrajinske povezanosti in dostopnosti omogoča- ta celovito obravnavo ekosistemskih storitev in se ob določenih predpo- stavkah usklajujeta. Koncepta lahko primerjamo z vplivnimi dejavniki strukture pokrajine, stroškov poti, Maribor z okolico rekreacijski gozdovi 10–140.000 150.000–280.000 290.000–430.000 440.000–570.000 visoka srednja nizka Legenda stopnja trenja stroški poti S 0 1 2 3–4 5–9 število gozdnih površin na razdalji 10 minut hoje Oblikovanje in kartografija: Enej Reljič Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Oddelek za geografijo Viri podatkov: GURS 2010; SURS 2019; MKGP 2020; Geofabrik 2022. Ljubljana, 2022 PRIMERJAVA ANALIZE POVEZANOSTI IN ANALIZE IZOLINIJ Slika 9: Primerjava rezultatov analize poti najnižjih stroškov in analize izolinij. 50 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 DOSTOPNOST GOZDNIH POVRŠIN V MARIBORU Viri in literatura 1. Adriaensen, F., Chardon, J. P., De Blust, G., Swinnen, E., Villalba, S., Gulinck, H., Matthysen, E. 2003: The application of ‘least-cost’ modelling as a functional landscape model. Landscape and Urban Planning 64-4. 2. Arnberger, A. 2006: Recreation use of urban forests: An inter-area comparison. Urban Forestry & Urban Greening 4-3/4. 3. Correa Ayram, C. A., Mendoza, M. E., Etter, A., Pérez-Salicrup, D. 2016: Habitat connectivity in biodiversity conservation: A review of recent studies and applications. Progress in Physical Geography. Earth and Environment 40-1. 4. Coles, R. W., Bussey, S. C. 2000: Urban forest landscapes in the UK — progressing the social agenda. Landscape and Urban Planning 52-2/3. 5. Berglihn, E. C., Gómez-Beggethun, E. 2021: Ecosystem services from urban forests: The case of Oslomarka, Norway. Ecosystem Services 51. 6. Dobbs, C., Eleuterio, A. A., Amaya-Espinel, J. D., Montoya, J., Kendal, D. 2018: The benefits of urban and peri-urban forestry. Unasylva 69-1. 7. Escobedo, F. J., Kroeger, T., Wagner, J. E. 2011: Urban forests and pollution mitigation: Analyzing ecosystem services and disservices. Environmental Pollution 159-8/9. 8. Environmental Systems Research Institute (ESRI), 2020. ArcGIS Desktop: Release 10.8. Redlands. 9. Fletcher, R. J., Burell, N. S., Reichert, B. E., Vasudev, D., Austin, J. D. 2016: Divergent Perspectives on Landscape Connectivity Reveal Consistent Effects from Genes to Communities. Current Landscape Ecology Reports 1-2. 10. Geofabrik. (Open street maps) 2022, Vektorski sloj cestnega omrežja. Medmrežje: https://download.geofabrik.de/europe/slovenia.html (25. 5. 2022). 11. Geurs, K. T., Ritsema van Eck, G. J. 2001: Accessibility Measures: Review and Applications. National Institute of Public Health and the Environment. RIVM report 408505006. 12. Geurs, K. T., van Wee, B. 2004: Accessibility evaluation of land-use and transport strategies: review and research directions. Journal of Transport Geography 12-2. 13. Gonzalez, A., Rayfield, B., Lindo, Z. 2011: The disentangled bank: How loss of habitat fragments and disassembles ecological networks. American Journal of Botany 98-3. 14. Grahn, P., Stigsdotter, U. A. 2003: Landscape planning and stress. Urban Forestry & Urban Greening 2-1. 15. GURS [Geodetska uprava Republike Slovenije]: Register prostorskih enot. Ljubljana, 2010. 16. Haddad, N. M., Brudvig, L. A., Clobert, J., Davies, K. F., Gonzalez, A., Holt, R. D., Lovejoy, T. E., Sexton, J. O., Austin, M. P., Collins, C. D., Cook, W. M., Damschen, E. I., Ewers, R. M., Foster, B. L., Jenkins, C. N., King, A. J., Laurance, W. F., Levey, D. J., Margules, C. R., Melbourne, B. A., Nicholls, A. O., Orrock, J. L., Song, D.-X., Townshend, J. R. 2015: Habitat fragmentation and its lasting impact on Earth’s ecosystems. Science Advances 1-2. 17. Hansen, W. G. 1959: How Accessibility Shapes Land Use. Journal of the American Institute of Planners 25-2. 18. Hladnik, D., Pirnat, J. 2011: Urban forestry—Linking naturalness and amenity: The case of Ljubljana, Slovenia. Urban Forestry & Urban Greening 10-2. 19. Janovska, I., Donis, J., Straupe, I., Panagopoulos, T., Kupfere, L. 2013. Assessment of forest recreation accessibility in Latvia. Fresenius Environmental Bulletin 22-7. 20. Jeršič, M. 1998. Bližnja rekreacija prebivalcev Slovenije. Geographica Slovenica 29. 21. Klemenčič, M. 2011: Zeleni sistem mesta Maribor s poudarkom na vzpostavitvi javnih zelenih površin v novem delu južno od Drave. Diplomsko delo, Oddelek za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 22. Kokot Kranjc, M., Vovk Korže, A. 2013: Družbena sprejemljivost zelenih površin v Mariboru. Geografski obzornik 60-1/2. 23. Koppen, G., Sang, A. O., Tveit, M. S. 2014: Managing the potential for outdoor recreation: Adequate mapping and measuring of accessibility to urban recreational landscapes. Urban Forestry & Urban Greening 13-1. 24. Lužnik, J. 2004: Ekološko omrežje v obmestnem prostoru; primer Maribora. Diplomsko delo, Oddelek za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 25. Mace, G. M., Norris, K., Fitter, A. H. 2012: Biodiversity and ecosystem services: a multilayered relationship. Trends in Ecology & Evolution 27-1. 26. Mitchell, M. G. E., Bennett, E. M., Gonzalez, A. 2013: Linking Landscape Connectivity and Ecosystem Service Provision: Current Knowledge and Research Gaps. Ecosystems 16-5. 27. Mitchell M. G. E., Suarez-Castro, A. F., Martinez-Harms, M., Maron, M., McAlpine, C., Gaston, K. J., Johansen, K., Rhodes, J. R. 2015. Reframing landscape fragmentation‘s effects on ecosystem services. Trends in Ecology & Evolution 30-4. 28. MKGP [Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano]: Dejanska raba tal. Ljubljana, 2020. 29. Nam Ng, C., Jing Xie, Y., Jun Yu X. 2013: Integrating landscape connectivity into the evaluation of ecosystem services for biodiversity conservation and its implications for landscape planning. Applied Geography 42. 30. Ogrin, D., Plut, D. 2012: Aplikativna fizična geografija Slovenije. Ljubljana. 31. Pickering, C. M., Hill, W. 2007: Impacts of recreation and tourism on plant biodiversity and vegetation in protected areas in Australia. Journal of Environmental Management 85-4. 32. Pirnat, J., Hladnik, D. 2016: Connectivity as a tool in the prioritization and protection of sub-urban forest patches in landscape conservation planning. Landscape and Urban Planning 153. 33. Pirnat, J., Hladnik, D. 2019: A tale of two cities—From separation to common green connectivity for maintaining of biodiversity and well- being. Land Use Policy 84. 34. Rayfield, B., Fortin, M. S., Fall, A. 2011: Connectivity for conservation: a framework to classify network measure. Ecology 92-4. 35. Rudnick, D. A., Ryan, S. J., Beier, P., Cushman, S. A., Dieffenbach, F., Epps, C. W., Gerber, L. R., Hartter, J., Jenness, J. S., Kintsch, J., Merenlender, A., Perkl, R. M., Preziosi, D., Trombulak, S. C. 2012. The Role of Landscape Connectivity in Planning and Implementing Conservation and Restoration Priorities. Issues in Ecology 16. 36. SURS [Statistični urad Republike Slovenije]: STAGE. Število prebivalcev – skupaj. Ljubljana, 2019. 37. van der Zee, D. 1990: The complex relationship between landscape and recreation. Landscape Ecology 4-4. 38. van Wee, B. 2011: Evaluating the impact of land use on travel behaviour: the environment versus accessibility. Journal of Transport Geography 19-6 GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 | 51 Ljubljanskega geografskega društva Prerez delovanja v zadnjem desetletju IZVLEČEK V letu 2024 Ljubljansko geografsko društvo praznuje 40 let svojega obstoja. Prispevek ocenjuje trenutno stanje društva in se sprehodi skozi njegovo delovanje s poudarkom na zadnjih desetih letih. Vzporedno se sprašuje, kako društvo izpolnjuje svoje poslanstvo, kako se prilagaja na družbene spremembe in katere novosti je vpeljalo v svoje delovanje. Zlati časi društva, če jih merimo po številu članstva in udeležbi na ekskurzijah, so morda minili, vendar se njegovo kolesje še naprej vrti, kar potrjujeta pester program z nekaterimi novimi dejavnostmi kot tudi pridobljen status društva v javnem interesu. Ključne besede: Ljubljansko geografsko društvo, ekskurzija, predavanje, članstvo, geografija ABSTRACT Forty years of Ljubljana Geographical Society: An overview of its last decade In 2024, Ljubljana Geographical Society celebrates its 40th anniversary. The article assesses the current state of the society and provides an overview of its activities, focusing on the last ten years. At the same time, it asks how the society fulfills its goals, how it adapts to social changes and which organizational changes have been introduced. The golden era of the society, measured by the number of members and participants in the excursions, is probably over, but the society is still in good shape, which is confirmed by the fact that the society has been awarded the status of a non-governmental organization in the public interest. Key words: Ljubljana Geographical Society, excursion, lecture, membership, geography Štirideset let Ljubljanskega geografskega društva 52 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 ŠTIRIDESET LET LJUBLJANSKEGA GEOGRAFSKEGA DRUŠT VA Avtor besedila: JERNEJ TIRAN, znanstveni sodelavec ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika Novi trg 2, 1000 Ljubljana E-pošta: jernej.tiran@zrc-sazu.si COBISS 1.04 strokovni članek Ljubljansko geografsko društvo (LGD) v letu 2024 praznuje 40 let svojega obstoja. Podatku sicer lahko oporekamo, saj se letnica 1984 nanaša zgolj na datum njegove formalne ustanovitve, njegove korenine pa so veliko globlje. Od leta 1960 je namreč delovalo znotraj Geografskega društva Slovenije (GDS) kot njegova ljubljanska podružnica, ki se je kmalu preimenovala v Ljubljanski aktiv GDS. Leto 1984 torej pomeni predvsem nekakšen organizacijski mejnik, ko se je društvo odcepilo od svoje matice in postalo samostojen pravni subjekt. Iz zapisnika ustanovnega občnega zbora, ki je potekal 17. maja 1984, razbere- mo, da se ga je udeležilo 25 članov* takratnega GDS. Po predstavitvi poročila o delu so trije eminentni slovenski geografi (dr. Jurij Kunaver, dr. Ivan Gams in dr. Mirko Pak) podali nekaj konkretnih predlogov za aktivnejše delovanje. S tem, ko je občni zbor sprejel statut društva, je bilo Ljubljansko geografsko društvo tudi formalno ustanovljeno, sledile so le še volitve novih organov. Za prvega predsednika društva je bil izvoljen dr. Matjaž Jeršič, ki je do tedaj vodil ljubljanski aktiv GDS. Kmalu zatem je društvo postalo tudi član tedanje Zveze geografskih društev Slovenije (sedanje Zveze geografov Slovenije). Dandanes Ljubljansko geografsko društvo velja za stanovsko organizacijo, ki združuje tako geografe kot ljubitelje geografske stroke, zlasti iz osrednjega dela Slovenije. Po statutu društva je namen LGD »razvijanje geografske znanosti in geografskega izobraževanja, uveljavljanje geografije v družbi, strokovno izobraže- vanje članov in popularizacija geografskih spoznanj«. Ali je temu res (še vedno) tako? Navedena dikcija se sliši kar ambiciozno. Obletnice so dobra priložnost, da se zazremo v ogledalo in ovrednotimo preteklo dogajanje; tako je bila med pripravami na 20. obletnico sprejeta odločitev, da se vsebinsko in kronološko uredi arhivsko gradivo društva. Na tej podlagi je nastal tudi prispevek s pregle- dom društvenega delovanja (Žnidarčič 2006), leta 2014 pa je izšla posebna številka Geografskega obzornika, ki je obsežno predstavila dotedanje delovan- je društva (Ciglič 2014; Kozina 2014; Koželj 2014; Pipan, Tiran in Klemen 2014; Repe in Pipan 2014; Trobec in Lapuh 2014). Dekada, ki je sledila, je bila ena najbolj dinamičnih in burnih v novejši zgodovi- ni: pospešena digitalizacija, razmah družbenih omrežij, nadaljevanje trendov ato- mizacije in individualizacije … vse to naj bi v teoriji spodjedalo delovanje društev. Vse te trende je nenazadnje pospešila epidemija covida-19, ki je delovanje društva za nekaj časa skoraj zaustavila. V kakšni kondiciji je torej LGD po 40 letih obstoja (na vsaj 24 let podlage), ali še vedno opravlja svoje temeljno poslanstvo? Prispevek ocenjuje trenutno stanje Ljubljanskega geografskega društva in se sprehodi skozi njegovo delovanje s poudarkom na zadnjih desetih letih, med letoma 2014 in 2024. Vzporedno se sprašuje, kako društvo izpolnjuje svoj na- men, zapisan v statutu, kako se prilagaja na družbene spremembe in katere novosti je v svoje delovanje vpeljalo v zadnjem desetletju. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 | 53 ŠTIRIDESET LET LJUBLJANSKEGA GEOGRAFSKEGA DRUŠT VA zadnja leta izvedli nekaj dodatnih promocijskih akcij na družbenih omrežjih in Geolisti, ko smo v ted- nu okrog Noči geografije na novo včlanjenim, ne samo študentom, po- nudili 50 % popust. Odziv je bil kar dober. Višina članarine je že vse od leta 2015 nespremenjena (29 evrov oziroma 18 evrov za druge družinske člane), koristi članstva pa je kvečje- mu več kot prej. Poleg tradicionalnih nižje cene udeležbe na ekskurzijah, prejemanja Geografskega obzornika in društvenih knjižnih vodnikov ter vabila na novoletno srečanje Alumni kluba geografov Univerze v Ljublja- ni, je to v zadnjih letih še možnost udeležbe na pohodnih ekskurzijah in na nekaterih kratkih ekskurzijah. skurzije, so nepreklicno minili. Dan- danes v društvo sprejmemo vsakega, tudi če se ne udeležuje društvenih dejavnosti, kot sicer pri obravnavi negeografov veleva veljavni statut društva. Vtis je, da je teh čedalje več, številni pa spadajo med najbolj de- javne člane društva. Objokovanje konca zlatih časov naj- brž nima smisla, kot tudi ne igran- je na strune stanovske pripadnosti, ki je lahko celo kontraproduktivno. Ljudem je bolje pojasniti, da je čla- narina osrednji društveni prihodek, da je obstoj društva pomemben tudi za obstoj geografije in, kaj lahko pri- čakujejo za vloženi denar. Namesto pasivnega čakanja na nove člane smo *Vsi izrazi v prispevku, zapisani v mo- ški spolni obliki, so uporabljeni spolno nevtralno. Ni društva brez članov Pomen stanovske pripadnosti bledi, zato članstvo v geografskem društvu ni več tako samoumevno ali celo stvar ponosa, kot je morda bilo nekoč. Ka- teri so poglavitni motivi za včlanitev v društvo, ne vemo, lahko pa domne- vamo, da so čedalje bolj raznovrstni. Gotovo so med člani tudi takšni, ki nimajo razvite zavesti o stanov- ski pripadnosti in tehtajo, ali se jim članstvo izplača, s čimer načeloma ni nič narobe. Časi, ko so ljudje stali v vrsti, da so se lahko prijavili na nekoč izjemno obiskane prvomajske ek- Slika 1: Zapisnik ustanovnega občnega zbora Ljubljanskega geografskega društva (foto: arhiv LGD). 54 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 ŠTIRIDESET LET LJUBLJANSKEGA GEOGRAFSKEGA DRUŠT VA Maroko, je leta 2019 sledil še zadnji poskus izvedbe ekskurzije v Bosno in Hercegovino, ki je doživel enako uso- do kot predhodna dva. Epidemija covida-19, ki je kmalu zatem močno posegla v društveno življenje, je dokončno pokopala de- javnost, ki je že kakšno desetletje postopoma ugašala, potem ko je bila vrsto let celo osrednja blagovna znam- ka društva (enako usodo so že leta 2013 doživele šolske ekskurzije, ki so potekale desetletje). Spomin na prvo- majske ekskurzije se tako ohranja le še v izdanih knjižnih vodnikih in arhiv- skih fotografijah, občasno pa jih želi (žal neuspešno) obuditi kdo izmed prisotnih na občnem zboru. Menim, da je edina rešitev za njihovo oživitev ta, da se jih organizira v sodelovanju s še kakšnim društvom ali ustanovo. Zato velja ta prispevek razumeti tudi kot apel Geografskemu društvu Go- renjske (ki večdnevne ekskurzije v tu- jino še vedno uspešno izvaja) k skupni organizaciji prihodnje prvomajske ekskurzije. Potrebo po obisku tujih dežel smo v zadnjem desetletju vsaj deloma pote- šili v okviru ekskurzij po Sloveniji in zamejstvu, saj smo se nekajkrat odpravili v tujino, pri čemer sta bili ekskurziji na Dunaj (leta 2016) in v Prago (leta 2017) dvodnevni. Ekskur- zije po Sloveniji in zamejstvu so sicer namenjene terenskemu spoznavanju in celostni predstavitvi izbrane po- krajine pod strokovnim vodstvom, po čemer se razlikujejo od izletov turis- tičnih agencij. V okviru te dejavnosti je bilo v zadnjem času malo več ekspe- rimentiranja, saj smo leta 2019 izvedli haja tudi med članstvom. Kaj lahko ugotovimo, če zdajšnje dejavnosti društva primerjamo s tistimi izpred desetih let? Eden od prispevkov v posebni šte- vilki Geografskega obzornika se je posvetil ekskurzijam in geografskim odpravam v tujino, bolj znanim kot prvomajske ekskurzije. Avtorja sta v prispevku med drugim orisala glav- ne organizacijske izzive, med kateri- mi sta izpostavila tudi zmanjševanje interesa za ekskurzije v organizaciji društev. Prispevek sta sklenila takole: »Upajmo, da se ne bo zgodilo, da bomo morali tovrstne ekskurzije opustiti, saj bi bila to zaradi dolgotrajne tradicije nepopravljiva škoda.« (Repe in Pipan 2014, 31). Žal se je zgodilo ravno to. Ekskurzija v Armenijo in Gruzijo leta 2014 je bila namreč zadnja prvomaj- ska ekskurzija društva. Potem ko smo morali zaradi premajhnega števila prijav leta 2015 odpovedati načrtova- no ekskurzijo na Irsko in leta 2016 v V izvršnem odboru društva z zado- voljstvom ugotavljamo, da smo uspe- li ustaviti trend padanja članstva in ga celo obrniti (slika 2), saj je druš- tvo konec leta 2024 štelo 240 članov, kar je največ po letu 2013. Upamo si trditi, da je to vsaj deloma posle- dica kakovostnih in raznovrstnih dejavnosti, ki ostajajo temelj našega delovanja. Geografsko je struktura članstva podobna tisti izpred desetih let (Trobec in Lapuh 2014) – dob- ra polovica včlanjenih namreč živi v Ljubljani, približno petina pa v Ljubljanski urbani regiji. Širjenje geografskih obzorij Dejavnosti društva na eni strani odsevajo želje in potrebe članov, na drugi pa stanje duha tako v družbi kot stroki. Svet se naglo spreminja, s tem pa tudi potovalne navade in za- nimanja. Bolj ali manj stalno se spre- minja tudi sestava izvršnega odbora, ki skrbi za organizacijo dogodkov; do sprememb, sicer počasneje, pri- 239 209 211 217 213 193 186 193 200 214 240 150 160 170 180 190 200 210 220 230 240 250 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 Slika 2: Število članstva LGD v zadnjem desetletju (v letih 2014–2024). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 | 55 ŠTIRIDESET LET LJUBLJANSKEGA GEOGRAFSKEGA DRUŠT VA ŠTIRIDESET LET LJUBLJANSKEGA GEOGRAFSKEGA DRUŠT VA gi okrog 15 km oziroma 5 ur hoje) ter opazuje geografske pojave in procese (slika 4). Pri tem je zaželeno aktivno sodelovanje udeležencev, tako glede vsebine kot pomoči pri orientaciji. Med letoma 2016 in 2021 smo v 25- ih etapah prehodili pot po navidezni krožnici okrog Ljubljane s polmerom okrog 35 km. Ker je bilo zanimanje veliko, smo že leta 2021 pričeli z dru- go izdajo pohodnih ekskurzij: zasno- vali smo jo kot potepanje po nekdanji deželi Kranjski s poudarkom na zava- rovanih območjih narave in manjših demografsko ogroženih naseljih, in do konca leta 2024 izvedli že 26 etap. Če smo v zadnjem desetletju prvo- majske in šolske ekskurzije »pokopa- li«, pa se je zato leta 2016 rodila nova društvena dejavnost – pohodne ek- skurzije. Njihove korenine sicer sega- jo vsaj v leto 1996, ko je bil pod vod- stvom dr. Mateja Gabrovca izveden pohod prek Slovenije, in sicer v devet- najstih etapah od Sečovelj do Hodoša (že pred tem je bilo izvedenih nekaj bolj pohodno obarvanih ekskurzij). Dejavnost torej ni povsem nova, je pa zadnjih devet let postala redna. Pohodne ekskurzije so zasnovane tako, da se v manjši skupini hodi po okvirno začrtani poti (praviloma dol- kolesarsko ekskurzijo po Tržaškem Krasu, kar nekaj ekskurzij pa je bilo tematsko obarvanih (slika 3). Istega leta smo premierno izvedli tudi lite- rarno ekskurzijo, ki postaja vsakolet- na. Čeprav se udeležba na ekskurzijah ne more več primerjati s tisto okrog leta 2010 (Pipan, Tiran in Klemen 2014), je še vedno zadostna, da porav- na nastale stroške, v zadnjih letih pa je opaziti celo naraščajoči trend. V tem času so bili referenti za ekskurzije Pe- ter Kumer (v letih 2014–2019), Erik Logar (2019–2021) ter Marko Senčar Mrdaković (2022–) in Lenart Štaut (2023–), ki si funkcijo delita. Slika 3: Ekskurzije po Sloveniji in zamejstvu so »zvezda stalnica« društva in pritegujejo tudi številne negeografe (foto: arhiv LGD). 56 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 ŠTIRIDESET LET LJUBLJANSKEGA GEOGRAFSKEGA DRUŠT VA Čonč (2021–2023) in Katja Brcar (2024–). Še najmanj vsebinskih sprememb so doživeli potopisna predavanja in geografski večeri. Njuna največja sprememba je organizacijske nara- ve in je povezana s covidom-19 ter selitvijo predavanj na splet (slika 6), sedaj pa so vsa predavanja izvedena na hibriden način, torej tako fizično kot virtualno. Ta novost je bila med članstvom dobro sprejeta, saj omogo- ča tudi udeležbo na daljavo, kar je še posebej dobrodošlo za tiste, ki ne živi- jo v Ljubljani. Prve analize kažejo, da poznane, vendar (sploh geografom) sila zanimive lokacije, objekte, usta- nove in znamenitosti v Ljubljani ter njeni bližnji okolici, ki jih običajna turistična vodenja praviloma pre- zrejo (slika 5). Kratke ekskurzije so izvedene peš ali s kolesom in trajajo okrog dve uri. V povprečju se jih udeleži 17 oseb, absolutni rekorder po udeležbi pa je obisk Musliman- skega kulturnega centra, ki smo ga zaradi izjemnega zanimanja ponovi- li. Za organizacijo kratkih ekskurzij je med letoma 2013 in 2018 skrbel Jernej Tiran, zatem pa Nela Hali- lović (v letih 2019–2020), Špela Posebnost pohodnih ekskurzij je tudi, da so izvedene večinoma z rednimi li- nijami javnega prevoza, kar nenazad- nje pomeni tudi simbolno promocijo trajnostne mobilnosti in manjši ogl- jični odtis. Zadnja dekada je prinesla tudi do- končno utrditev kratkih ekskurzij kot samostojne društvene dejavno- sti. Med letoma 2007 in 2011 smo jih nekaj poskusno uspešno izvedli, od leta 2013 pa zanje skrbi poseben referent. Na kratkih ekskurzijah pod strokovnim vodstvom obiskuje- mo različne nišne in pogosto manj Slika 4: Na pohodnih ekskurzijah spoznavamo manj obljudene, a zato nič manj zanimive kotičke Slovenije, na njih pa ne manjka pripetljajev, kot je na primer srečanje z »lokalnim šerifom« (levo spodaj; foto: arhiv LGD). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 | 57 ŠTIRIDESET LET LJUBLJANSKEGA GEOGRAFSKEGA DRUŠT VA je hibridna izvedba nekoliko zmanjša- la udeležbo v živo, vendar je povečala skupno udeležbo, kar je dobro tudi z vidika širše prepoznavnosti društva. Kar nekaj predavanj smo tudi posneli in naknadno objavili na društvenem YouTube kanalu ter s tem poskrbeli za promocijo geografije v širši javnosti. Poleg ekskurzij po Sloveniji in zamej- stvu so najstarejša društvena dejav- nost potopisna predavanja. Gre za poljudne, kar se da doživete in geo- grafsko obarvane predstavitve najraz- ličnejših krajev sveta: predavatelji po- slušalcem v sliki in besedi, tudi prek glasbe in prinesenih predmetov, pred- stavijo svoja zanimiva doživetja v tujih deželah. Med potopisnimi predavanji so v zadnjem desetletju močno prevla- dovala tista, ki so predstavila katero izmed azijskih dežel, s čimer se je Azi- ja zavihtela na vrh najpogosteje pred- stavljenih celin (86). Evropa je zdaj na drugem mestu (77), na tretjem pa je Afrika (34). V društvu nadaljujemo tradicijo vzajemnega medgeneracij- skega sodelovanja, da vsaj eno preda- vanje letno pripravijo člani Društva mladih geografov Slovenije (DMGS), s čimer geografskemu podmladku ponudimo priložnost za predstavitev pred širšo (geografsko) publiko in s tem nabiranje dragocenih izkušenj javnega nastopanja. V zadnjem deset- letju so za izvedbo potopisov skrbeli Jani Kozina (v letih 2011–2016), ki je pripravil tudi prispevek o potopis- nih predavanjih v okviru počastitve 30. obletnice društva (Kozina 2014), Kristina Glojek (2017–2021) in Sašo Stefanovski (2022–). V okviru geografskih večerov smo nadaljevali z obravnavo raznolikih in karseda aktualnih tematik, povezanih z geografijo. Dejavnost, ki je bila uve- dena leta 1998, je poskus stanovskega Slika 5: Kratke ekskurzije po Ljubljani in bližnji okolici so se v zadnjem desetletju dokončno utrdile kot samostojna društvena dejavnost (foto: arhiv LGD). 58 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 ŠTIRIDESET LET LJUBLJANSKEGA GEOGRAFSKEGA DRUŠT VA Geografski večeri so v zadnjem času doživeli še eno novost: leta 2022 smo v želji po pogostejšem obravnavanju tematik, vezanih na Ljubljano, pričeli z organizacijo tako imenovanih ljubljan- skih večerov. Odslej bomo vsako leto en geografski večer namenili aktual- nim geografskim pojavom, procesom ali problematiki, ki se pojavljajo na ob- močju Ljubljane in njene okolice. Za geografske večere so v obravnavanem obdobju skrbeli Tanja Koželj (v letih 2013–2014), Tomaž Gorenc (2015– 2019) in Anja Abrahamsberg (2019–). Zadnje desetletje je zaznamovala še ena nova društvena dejavnost – fo- todelavnice. Te so bile uvedene leta 2014 v spomin tragično preminule- mu dr. Bojanu Erhartiču, dolgoletne- mu članu izvršnega odbora društva, ki je bil od januarja 2013 do mnogo bil denimo geografski večer o Islamski državi 10. novembra 2015, ki ima še vedno rekord po številu obiskovalcev v živo: po nekaterih pričevanjih se ga je namreč udeležilo več kot 100 ljudi, številni so ostali zunaj dvorane Zeml- jepisnega muzeja in predavanje poslu- šali kar iz ulice. Nekatere večere smo organizirali v obliki okrogle mize, po- govora ali pa jih izkoristili za zbiranje sredstev v dobrodelne namene. Tudi za geografske večere velja, da smo z njihovo spletno ali hibridno izvedbo močno povečali število poslušalcev. Tako je izrednemu geografskemu ve- čeru o snežnih plazovih, ki je potekal 24. februarja 2021, le deset dni po hudi nesreči pod Storžičem, prisluh- nilo rekordnih 446 ljudi, pri čemer smo omejitev števila oseb na Zoomu premostili tako, da smo predavanje v živo prenašali še na YouTubu. prispevka, v okviru katerega se eni strani geografska stroka odziva na ak- tualna dogajanja in s tem opozarja na svojo kompetentnost pri obravnavi najrazličnejših tematik, na drugi stra- ni pa z geografskimi večeri »potešu- je« svojo pregovorno vedoželjnost po spoznavanju kompleksnih pojavov in procesov, četudi so vabljeni gosti ne- geografi. Zastopanost tematik v zadnjem de- setletju po geografskih disciplinah je v primerjavi z obdobjem 1998–2013 (Koželj 2014) podobna, pri čemer še nekoliko bolj prevladuje družbena geografija. Dokončno so se uveljavi- li tako imenovani izredni geografski večeri, ki so praviloma organizirani ad hoc (torej niso napovedani v dru- štvenem obvestilu) in obravnavajo še posebej aktualno tematiko. Takšen je Slika 6: Med epidemijo covida-19 smo potopisna predavanja prestavili na spletno platformo Zoom, kar je močno povečalo njihovo obiskanost (foto: arhiv LGD). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 | 59 ŠTIRIDESET LET LJUBLJANSKEGA GEOGRAFSKEGA DRUŠT VA strokovnjaki, po možnosti domačini, ki jim obiskana pokrajina pomeni »domače igrišče«. Še vedno velja, da je za nastanek vodnikov potrebna cela veriga ljudi (referenti, pisci, kartograf, recenzenti, založba …), vendar je kot najbolj zaslužnega za njihov kakovos- ten videz in vsebino treba izpostaviti dr. Draga Kladnika, ki za njihovo ure- janje skrbi že več kot 20 let. Pomemb- nejša novost je, da so od leta 2021 vsi vodniki, razen sveže izdanih, na straneh Založbe ZRC prosto dostop- ni tudi v elektronski obliki. Od leta 1991 je društvo izdalo 33 vodnikov, od tega devet v zadnjem desetletju, njihovo redno izdajanje pa je začasno devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je organiziralo tečaj za najboljšo geo- grafsko fotografijo ali videoposnetek (Perko 1991; Gabrovec 1992). V sodelovanju z Založbo ZRC dru- štvo nadaljuje z izdajanjem publi- kacij oziroma knjižnih vodnikov, ki popisujejo spoznanja z društvenih ekskurzij. V vodnikih so ob bogatem kartografskem in slikovnem gradivu predstavljene fizično- in družbenoge- ografske značilnosti izbrane pokraji- ne ter priporočena pot z lokacijami, vrednimi ogleda, s čimer presegajo podajanje klasičnih turistično zanimi- vih informacij, saj jih podajajo izbrani prezgodnjega konca v letalski nesreči 17. oktobra istega leta tudi njegov predsednik. Bojan Erhartič je bil ve- lik ljubitelj narave, popotnik, gornik, obenem pa izjemen fotograf. Da bi nanj v društvu ohranjali trajen spo- min, vsako leto skušamo izvesti fo- tografsko delavnico ali predavanje, na kateri udeležence pod strokovnim vodstvom poučimo o različnih vidi- kih fotografiranja. Do zdaj smo izve- dli sedem takšnih dogodkov, za nji- hovo organizacijo in izvedbo pa skrbi poseben referent (vse od leta 2014 je to Rok Godec). Kot zanimivost naj omenimo, da je društvo izkazovalo afiniteto do fotografije že na začetku Slika 7: Geografski večeri so namenjeni obravnavi različnih tematik, povezanih z geografijo, na katerih se tako geografska kot negeografska stroka odzivata na aktualna dogajanja (foto: arhiv LGD). 60 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 ŠTIRIDESET LET LJUBLJANSKEGA GEOGRAFSKEGA DRUŠT VA ŠTIRIDESET LET LJUBLJANSKEGA GEOGRAFSKEGA DRUŠT VA funkcionalno ustreza sodobnim stan- dardom in potrebam. Povsem digital- no je tudi finančno poslovanje: zdaj poslujemo le še brezgotovinsko in tudi finančno dokumentacijo hrani- mo samo še v elektronski obliki. Leta 2024 smo prvič doslej pošiljali tudi e-položnice, prejemnikov fizičnih obvestil pa je le še peščica. Funkcijo tajnika so v tem času opravljali Tajan Trobec (v letih 2014–2019), Tina Ša- bec (2019–2020), Aleš Grlj (2021) in Adam Gabrič (2022–). Za društveno blagajno in finančno poslovanje sta skrbeli Lucija Lapuh (2013–2023) in Jasna Sitar (2024–). Prilagajanje času Ena izmed večjih sprememb v za- dnjem desetletju je nedvomno digi- taliziranje društvenega poslovanja. Če smo nekdaj prijave na ekskurzije in včlanitve v društvo sprejemali po telefonu, na telefonskem odzivni- ku ali v živo, so te zdaj možne le še prek spletnih obrazcev. Takšna rešitev je najbolj enostavna zlasti za referen- te, navkljub določenemu tveganju za digitalno izključenost pa se je kot priročna izkazala tudi za člane, ki so novost dobro sprejeli. Spletna stran ima od leta 2018 prenovljeno, sodob- no podobo, ki že več let oblikovno in ogrozil le covid-19, ki je preprečil izvedbo društvenih ekskurzij. Vodniki so še vedno uporabni tako v popot- niške kot izobraževalne namene, kar potrjuje dejstvo, da so med najbolje prodajanimi publikacijami Založbe ZRC, kar nekaj pa jih je bilo razpro- danih. V zadnjem desetletju so za za- ložniško dejavnost skrbeli Rok Ciglič (v letih 2009–2014), ki je izdajatelj- stvo podrobneje opisal tudi v prispev- ku ob 30. obletnici društva (Ciglič 2014). Za njim sta referentstvo za založništvo in kartografijo opravljala Tanja Koželj (2015–2017) in Miha Klemenčič (2018–). Slika 8: Fotodelavnice, ki smo jih uvedli v spomin na dr. Bojana Erhartiča, obravnavajo različne vidike in tehnike fotografiranja (foto: arhiv LGD). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 | 61 ŠTIRIDESET LET LJUBLJANSKEGA GEOGRAFSKEGA DRUŠT VA Med drugimi, manjšimi novostmi velja omeniti uvedbo darilnih bonov (leta 2023), s katerimi lahko kupci svojim bližnjim podarijo izvirno geografsko darilo v obliki ekskurzije, dobroimetja ali pa slednjega združijo s članstvom. Izpostaviti velja tudi spletni zemljevid ekskurzij, na katerem so prikazane vse dosedanje društvene ekskurzije s pripa- dajočimi informacijami. Zemljevid, ki ga stalno posodabljamo, je dobrodošel pripomoček za načrtovanje izleta ali strokovne ekskurzije v lastni režiji in prinaša tudi zanimiva spoznanja o geo- grafskem vzorcu obiskanih lokacij sko- zi čas (Klemenčič 2021; Štaut 2024). omrežjih: novosti sta že omenjeni YouTube kanal, kamor nalagamo po- snetke izbranih predavanj, ter Insta- gram profil, ki smo ga aktivirali leta 2024. Leta 2019 smo pridobili status nevla- dne organizacije v javnem interesu na področju vzgoje in izobraževanja, potem ko smo poprej vložili vlogo na pristojno ministrstvo. Status nedvo- mno pomeni priznanje dosedanjemu delu, ga pa moramo potrjevati vsaki dve leti. Prinaša tudi potencialne fi- nančne ugodnosti, saj nam lahko naši simpatizerji namenijo del dohodnine. Digitalizacijo je med drugim pospe- šila epidemija covida-19, ki smo se ji zoperstavili v obliki spletnih preda- vanj, zdaj pa jih izvajamo na hibriden način (v živo in prek spletne platfor- me), enako tudi občne zbore. To sicer pomeni nevarnost, da bi se člani med seboj manj pogosto srečevali, vendar ima hibridna izvedba dogodkov vse- eno več prednosti kot slabosti – pri- naša namreč več obiskovalcev in lažjo udeležbo tistim na oddaljenejših lo- kacijah. Za spoznavanje, mreženje in druženje v živo pa je več kot dovolj priložnosti na ekskurzijah. Društvo ostaja prisotno tudi na družbenih Slika 9: Izdajanje publikacij ostaja ena od osrednjih dejavnosti društva. Prikazane so vse publikacije, ki so izšle v zadnjih desetih letih (foto: Založba ZRC). 62 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 ŠTIRIDESET LET LJUBLJANSKEGA GEOGRAFSKEGA DRUŠT VA ŠTIRIDESET LET LJUBLJANSKEGA GEOGRAFSKEGA DRUŠT VA opravlja svoje temeljno poslanstvo, zlasti v smeri izobraževanja in zdru- ževanja tako geografov kot ljubiteljev geografije ter popularizacije te čudo- vite vede. To potrjuje tudi pridobljen status društva v javnem interesu. Upati je, da bo na teh trdnih temeljih tudi v prihodnje aktivno sooblikovalo (geografsko) društveno pokrajino in krepilo stanovsko zavest. Kakšna bo prihodnost društva, je težko napovedati, saj nanjo vpliva vrsta de- javnikov, časi pa se hitro spreminjajo. Če si dovolimo špekulirati, bo večina dejavnosti potekala še naprej, saj so se skozi čas dodobra ustalile in »izbrusile«. Morda se bodo uvedle nekatere nove, druge pa se utegnejo preoblikovati in prilagoditi duhu časa, prihajajočim izzivom (na primer zeleni prehod), stanju geografije in njene društvene organiziranosti ter željam in potrebam članstva. To je v marsičem odvisno tudi od zamisli izvršnega odbora in po- sameznih referentov – v kolikor bo za 800 izobraževalnih dogodkov, izdalo 29 knjižnih vodnikov in sedem zbirk diapozitivov. V tem času se je društve- nih dogodkov udeležilo okrog 25.000 oseb, natisnjenih pa je bilo okrog 10.000 izvodov vodnikov. Ljubljansko geografsko društvo je v zadnjem desetletju svojo dejavnost obogatilo s kratkimi in pohodnimi ekskurzijami, ki so se dokončno utr- dile kot samostojni društveni dejav- nosti, ter fotodelavnicami, nekatere dejavnosti, kot so prvomajske in šolske ekskurzije, pa so iz različnih razlogov ugasnile (slika 11). Kljub manjšemu zastoju, ki ga je leta 2020 povzročila epidemija covida-19, dru- štvo ostaja dejavno, se skuša prilaga- jati duhu časa, sledi željam svojih čla- nov ali pa jim celo ponuja tisto, za kar niti ne vedo, da potrebujejo, kot je ob 20. obletnici društva domiselno izja- vil dr. Karel Natek, eden izmed nje- govih nekdanjih predsednikov (Ur- banc 2004). Društvo tako še naprej Ves ta čas smo ohranili tudi zgledno stopnjo sodelovanja z DMGS-jem, ki je bilo nekoč del LGD-ja v obliki štu- dentske sekcije; vidnejši člani DMGS- -ja pozneje praviloma zasedajo tudi vodstvene funkcije v LGD-ju, kar je za delovanje in pomlajevanje društva zelo pomembno. V zadnjih desetih letih so funkcijo opazovalca, ki je po- membna za pretok informacij in uskla- jenega, vzajemnega meddruštvenega delovanja, opravljali Lea Rebernik (v letih 2014–2016), Maša Jančič (2016– 2018), Maša Adlešič (2018–2020), Barbara Hauptman (2020–2022) in Klemen Baronik (2022–2024). Sklepne misli Ljubljansko geografsko društvo je po 40-ih letih samostojne poti v dobri kondiciji. Njegovi zlati časi, če jih me- rimo po številu članstva in udeležbi na ekskurzijah, so resda minili, vendar se kolesje društva še naprej vrti. Vse od leta 1984, ko je bilo formalno usta- novljeno, je društvo izvedlo več kot Slika 10: Leta 2021 je zaživel spletni zemljevid izvedenih društvenih ekskurzij. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 | 63 ŠTIRIDESET LET LJUBLJANSKEGA GEOGRAFSKEGA DRUŠT VA Za to, da je društvo ob 40. obletnici v dobri kondiciji, so zaslužni vsi, ki so v vseh teh letih kakorkoli prispe- vali k obstoju in dobrobiti društva: dosedanji predsedniki, člani izvršnega odbora in drugih društvenih organov, vodje ekskurzij, predavatelji, uredniki in vodje geografskih ustanov, ki so na različne načine podpirali društveno to zanimivo, izpopolnjujoče, a konec koncev prostovoljno delo, v prihodnje še kaj zanimanja. Tudi obujanja starih dejavnosti ne gre povsem izključiti, pri čemer pa bodo nujne določene prila- goditve, denimo v obliki tesnejšega povezovanja z drugimi geografskimi društvi in ustanovami, kar ostaja neiz- koriščen potencial. delovanje. Še največjo zaslugo pa ima- jo člani društva – tako aktivnejši, ki z udeleževanjem društvenih dogodkov osmišljajo njegovo delovanje in obstoj, kot pasivnejši, ki s plačilom članarine omogočajo njegovo delovanje, četudi jim računica članskih ugodnosti ne po- kaže pozitivne bilance. Vsem iskrene čestitke! Viri in literatura 1. Arhiv Ljubljanskega geografskega društva. Ljubljana. 2. Ciglič, R. 2014: Založniška dejavnost Ljubljanskega geografskega društva. Geografski obzornik 61-3. 3. Gabrovec, M. 1992: Drugi natečaj geografske fotografije in videoposnetkov. Geografski obzornik 39-3. 4. Klemenčič, M. 2021: Spletni zemljevid ekskurzij Ljubljanskega geografskega društva. 5. Kozina, J. 2014: Potopisna predavanja Ljubljanskega geografskega društva. Geografski obzornik 61-3. 6. Koželj, T. 2014: Geografski večeri Ljubljanskega geografskega društva. Geografski obzornik 61-3. 7. Perko, D. 1991: Nagrajeni diapozitivi. Geografski obzornik 38-2. 8. Pipan, P., Tiran, J., Klemen, J. 2014: Ekskurzije Ljubljanskega geografskega društva po Sloveniji in zamejstvu. Geografski obzornik 61-3. 9. Repe, B., Pipan, P. 2014: Ekskurzije in geografske odprave v tujino Ljubljanskega geografskega društva. Geografski obzornik 61-3. 10. Štaut, L. 2024: Spletni zemljevid ekskurzij Ljubljanskega geografskega društva. Prenovljena izdaja. Medmrežje: https://arcg.is/TDnzH (26. 8. 2024). 11. Trobec, T., Lapuh, L. 2014: Ljubljansko geografsko društvo skozi čas. Geografski obzornik 61-3. 12. Urbanc, M. 2004: Dvajseta obletnica Ljubljanskega geografskega društva. Geografski vestnik 76-1. 13. Žnidarčič, T. 2006: Ljubljansko geografsko društvo – generacijski most med geografi? Geografski obzornik 53-2. Slika 11: Prikaz LGD-jevih dejavnosti in dogodkov skozi čas. 64 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 ZEMLJEPISNOIMENSKE DROBTINICE V tokratni zemljepisnoimenski drob- tinici se posvečamo zanimivemu ime- nu na Bližnjem vzhodu. Ta pokrajina glede svojega obsega deli usodo mno- gih ostalih. Nekateri pod tem ime- nom razumejo le države na Arabskem polotoku skupaj s Sirijo, Libanonom, Izraelom, Irakom in Jordanijo, drugi vanj umeščajo še Egipt, Iran in Turči- jo, najbolj skrajni celo dele Balkana. Tako je na primer britanski arheolog David George Hogarth (1902) v svoji knjigi The Nearer East (Bližnji vzhod) v to regijo poleg Arabskega polotoka, zahodnega dela Irana in Egipta vkl- jučil tudi Albanijo, Črno goro, južno Srbijo, Bolgarijo, Grčijo, Anatolijo in Armenijo. Slovenska različica imena Bližnji vzhod (v nekaterih drugih evropskih jezikih tudi imenske različice) izhaja iz francoščine. V 19. stoletju se je namreč v francoskih geografskih kro- gih za to regijo uveljavil pojem Pro- Medina – »mesto in Mesto« che-Orient oziroma v prevodu Bližnji vzhod, da bi lahko regijo razlikovali od Daljnega vzhoda. V angleškem jezikovnem okolju pa se je uvelja- vilo ime Middle East, kar v prevodu pomeni Srednji vzhod. Ta denotativ- na razširitev obsega poimenovanja je povezana z Osmanskim cesarstvom, saj se je od sredine 19. stoletja pa vse do propada imperija to poimenovan- je nanašalo celotno njegovo ozemlje, vključno z deželami na Balkanskem polotoku. Raba tega imena se je uvel- javila do današnjih dni (Bližnji vzhod 2023). Tudi v arabščini, ki je jezik ve- čine tamkajšnjih sodobnih držav, se je uveljavilo ime األوسط -translite ,الشرق rirano Aš-Šarq al-Awsaṭ, kar v prevo- du pomeni Srednji vzhod. Našo osrednjo pozornost pa name- nimo enemu izmed pomembnejših naselij na Bližnjem vzhodu. Ni red- kost, da ima ime naselja več imenskih različic. Te so lahko posledica ekso- Slika 1: Pogled na Medino (Burton 1893). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 | 65 ZEMLJEPISNOIMENSKE DROBTINICE nimizacije. Za vsem dobro poznani Dunaj, z endonimsko različico Wien, obstajajo tudi eksonimske različice Vienna (angleško), Vídeň (češko), Beč (hrvaško), Beciu (romunsko) in še mnoge druge (Kladnik s sodelavci 2013). Lahko bi celo rekli, da bolj kot je (bilo) neko mesto pomembno, več eksonimskih različic ima njegovo ime. Nekateri pravijo, da je mesto z največ eksonimskimi različicami Jeruzalem. To naj bi bil le eden od kazalnikov za njegovo pomembnost v svetovni zgo- dovini. Mnoga imena mest pa imajo alternativno različico, ki je lahko tudi neke vrste opisni nadimek ali opis- no poimenovanje. Tako na primer Rimu pravimo »večno mesto«, New Yorku »veliko jabolko«, Stockholmu »severne Benetke«. Upam pa si trditi, da toliko alternativ- nih imen oziroma poimenovanj, kot jih ima saudovoarabska Medina, nima nobeno drugo mesto na svetu. To niti ni tako presenetljivo, saj je Me- dina drugo najpomembnejše mesto za muslimane z vsega sveta. Omenja se v Koranu in Suni, svetih knjigah muslimanov. Mesto je povezano tudi s pričetkom štetja let pri muslimanih. Mohameda je namreč njegovo pleme Qurayš (arabsko قريش), ki je bilo za- dolženo za skrb poganskega svetišča Kaba v Meki, zaradi njegovih prepri- čan preganjalo. 9. septembra 622 je zapustil svoj dom, se tri dni zadrževal v eni od bližnjih votlin in 13. septem- bra s skupino privržencev odšel proti severu. Naselil se je v 320 km oddal- jenem naselju Yathrib, in na mestu, kjer je pokleknila njegova kamela, po- zneje zgradil mošejo, kjer je pokopan. V Yathribu so ob njegovem prihodu živeli judje, muslimani in pogani, ter upali, da bo Mohamed v mestu vzpostavil mir. Leta 638 je drugi kalif Omar njegovo pot razglasil za priče- tek muslimanskega koledarja. Preden je torej Mohamed prišel v Medino, se je mesto imenovalo Yathrib. Yathrib se v pisnih virih pojavi že v 6. stoletju pred Kristusom. V napi- su, najdenem v turškem Harranu, ki je pripadal babilonskemu kralju Nabonidu (rojenem v letih 556–539 pred Kristusom), je med mesti se- verozahodne Arabije omenjen tudi Yatribu (ia-at-ri-bu) (Gadd 1958). V drugi polovici prvega tisočletja pred Kristusom sta v minajskem napi- su, najdenem v bližini starodavnega mesta Maʿīn, ki predstavlja neke vrs- te popis žensk iz neminajskih dežel, omenjeni dve, ki izvirata iz Yathriba (ytrb) (Mlaker 1943). Naslednji vir, ki omenja Yathrib, je Ptolemajeva Geografija iz 2. stoletja. V Arabiji Feliks je omenjeno naselje lathrip- pa (λαθριππα) (Stevanson 1932). V sredini 6. stoletja je naselje omenjeno še dvakrat. Prvič ga je kot iathrip- pa (ιαθριππα) omenil Stephanus Byzantinus (okrog 528–535), ki ga je lociral blizu Hegre (Al-Ḥijr) (Biller- beck in Zubler 2011). Druga omem- ba izhaja iz sabejskega napisa Abraha, južnoarabskega vladarja, ki je nastal kmalu po letu 552. V tem besedilu je med drugimi območji Arabskega polotoka napovedal vzpostavitev svo- je oblasti nad Jatribom (ytrb) (Robin 2015). Ime Yathrib je dobro izpriča- no tudi v več novejših besedilih, na primer v Koranu (A Pre-Islamic … 2018). Kmalu po znameniti Bitki v jarku leta 627 je po islamskem izro- čilu Mohamed prepovedal imeno- vanje mesta s tem imenom (Hanbal 2003) ter ga preimenoval v Taybah -v pome (َطابَة) oziroma Tabah (َطْيبَة) nu prijazna ali dobra, tudi dišeča. Obe imeni nastopata tudi skupaj, Taybat at-Tabah (الطيبة -v pomenu naj (طيبة prijaznejši med prijaznimi. Ime Tay- bah se pojavlja tudi v naslovu ljudske pesmi ter na enem od skalnih napisov, ki je datiran v 8. stoletje (Al-Asqala- ni 2017; Muslim 2019). Pozneje se v hadisu, zbirki poročil o dejanjih in besedah preroka Mohameda in njegovih privržencev, nastali v 8. in 9. stoletju (Veliki slovar tujk 2002), prične pojavljati ime Medina (arab- sko ٱْلَمِدينَة, transliterirano Al-Madi- nah) (Al-Asqalani 2017). Ime izhaja iz občne besede za mesto. Imenu Me- dina so pozneje dodali različna desna določila, med najpogostejšimi in naj- bolje uveljavljenimi so Al-Madīnah an-Nabawiyyah (arabsko ٱْلَمِدْينَة in Madīnat un-Nabī (arabsko (ٱلنَّبَِويَّة النبي oboje v pomenu prerokovo (مدينة mesto, ter Al-Madīnat ul-Munawwa- rah (arabsko المنورة v pomenu (المدينة razsvetljeno mesto. V Koranu in Suni se Medina poleg nekaterih že omenjenih imen pojavl- ja tudi kot Dar al-Hijrah (arabsko -v pomenu kraj/mesto/domo (الهجرة دار vanje hidžre in Mʾarz al-īmān (arab- sko اإليمان v pomenu cedra vere (مأرز (Moneim 2018). Številni zgodovinarji in drugi pisci omenjajo veliko številčnost poime- novanj Medine. Islamski učenjak iz 15. stoletja Al-Samhudi, ki velja za zadnjega, ki je vstopil in očistil notra- nji del grobnice preroka Mohameda, 66 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 ZEMLJEPISNOIMENSKE DROBTINICE IZVIRNO IME POMEN أرض الهجرة dežela selitve/izgnanstva أرض هللا Alahova dežela أّكآلة البلدان požiralec dežel/držav أّكآلة القرى požiralec vasi vera اإليمان الباّرة pravičnost البحر morje البُحيرة jezero البالط ploščice (zaradi veliko ravnih površin, ki so bile tlakovane) البَلَد država/dežela بَلد رسول هللا prerokova dežela بيت الرسول hiša Alahovega preroka التبحيرة zmedenost تندد obtoženost تندر obsojenost الجبّارة združitev/razbitje (označuje dober vpliv na vernike in slab na nevernike) جزيرة العرب otok Arabcev الُجنة nebesa/raj الُجنّة الحصينة utrjeni raj (ime izhaja iz bitke pri Uhudu, kjer je Mohamed izjavil, da živi v utrjenem raju in naj spustijo nasprotnike k njemu) الُحباب ljubljena الحبيبة draga (v čustvenem pomenu) الحرم kampus الدّار dom دار األبرار dom pravičnih دار األخيار dom dobrih دار اإليمان dom vere دار السالمة dom varnosti دار السُّنة dom sune دار السالم dom miru دار الفتح أو الفتح dom osvajanja الدرع الحصينة utrjen ščit ذات الُحَجر kot kamen/okamnel ذات الِحرار kot toplota ذات النخل kot palma الحبيبة ljubljena (Mohamed je prosil boga, naj naredi Medino tako drago, kot je Meka, ali še bolj) الَحَرم svetišče/sveta, nedotakljiva َحَرم رسول هللا svetišče Alahovega preroka َحَسنَة dobro delo, dobrota الَخْيَرة dobrota الّسِلقَة to ime je omenjeno v Tori سيدّة البلدان gospa dežel/držav الّشافية zdravilka العاصمة prestolnica العذراء nedolžna/devica اء العَرَّ devica الغَّراء lepilo َغلَبَة prevladujoča الفاِضَحة detektivka IZVIRNO IME POMEN القاِصمة Ime omenja Tora (pomeni cepitev, ker je uničilo vsakega, ki je mesto hotel zavzeti) قبّة اإلسالم kupola islama (tako je omenjeno v hadisu – Medina je kupola islama, prebivališče vere, dežela priseljevanja) القرية vas أم القرى mati vasi قرية األنصار vas Ansarjev قرية رسول هللا vas preroka قلب اإليمان srce vere المؤمنة zvesta الُمباركة blagoslovljena مأرز اإليمان znamenje vere أُ الحالل والحرام ُمبَوَّ kraj/zavetje bivanja zakonitega in prepovedanega مبين الحالل والحرام določitev dovoljenega in prepovedanega (ime izhaja iz dejstva, ker se je v Medini pričelo razlagati, kaj je dovoljeno, in kaj ne) الَمْجبورة prisiljena المحبَّبة všečna, naklonjena الُمَحبَّة ljuba المحبوبة ljubljena المْحبُورة ljubljena الُمحّرمة prepovedana المحروسة zavarovana/varovana المحفوظة zaščitena/ohranjena المحفوفة nevarna الُمختارة izbrana (ker jo je bog izbral za Mohameda), tudi nadarjena ُمدخَل ِصْدق vhod v iskrenost مدينة الرسول mesto preroka المرحومة pokojna/žalostna المسكينة revna (ker je bila prostor naselitve revnih, ponižnih in pokornih ljudi) الُمسلمة pokorjena, predana Bogu, zvesta المشكورة hvaležna مضجع رسول هللا poslednje počivališče božjega odposlanca oziroma preroka المحية Pozdravljena/pozdrav المقدّسة Sveta/svetniška (tako je mesto poimenovano v Tori oziroma Pentatevhu) الَمقَّر sedež (v pomenu lokacije), tudi prebivališče ali kraj miru المكينة utrjena v pravi veri ُمهاجُر رسول هللا priseljenec božjega odposlanca الُمَوفِّيَة vernica الناجية preživela نَْبالء plemkinja النّحر žrtvovana الهذراء nesmisel يَْندَد obsojena الغاضمة skrivnostna Preglednica 1: Primeri nekaterih imen za Medino. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 | 67 ŠPORTNOGEOGRAFSKE NOVICE 4. Bližnji vzhod 2023. Medmrežje: https://sl.wikipedia.org/wiki/ Bli%C5%BEnji_vzhod (24. 6. 2023). 5. Burton, R. F. 1893: Personal Narrative of a Pilgrimage to Al-Madinah and Meccah. London. 6. Gadd, C. J. 1958: The Harran Inscriptions of Nabonidus. Anatolian Studies 8. 7. Hanbal, A. 2003: مسند أحمد بن حنبل. Aman. 8. Hogarth, D. G. 1902: The Nearer East. London. 9. Kladnik, D., Ciglič, R., Hrvatin, M., Perko, D., Repolusk, P., Volk, M. 2013: Slovenski eksonimi. Ljubljana. 10. Mlaker, K. 1943: Die Hierodulenlisten von Maʿin: Nebst Untersuchungen zur Altsüdarabischen Rechtsgeschichte und Chronologie. Leipzig. 11. Moneim, M. A. 2018: The names of Madinah and their meanings. Medmrežje: https://web.archive.org/ web/20210126023401/https://www. almrsal.com/post/717325 (25. 6. 2023). 12. Muslim, I. 2019: Ṣ̣aḥīḥ Muslim : with the full commentary by Imam al-Nawawi. London. 13. Robin, C. J. 2015: Ḥimyar, Aksūm, and Arabia Deserta in Late Antiquity: The Epigraphic Evidence. Arabs and Empires before Islam. Oxford. 14. Stevenson, E. L. 1932: Geography of Claudius Ptolemy. New York. 15. Veliki slovar tujk. Ljubljana, 2002. 16. Who is al-Sayyid al-Samhudi? 2023. Medmrežje: https://web.archive.org/ web/20141129071929/http://www. shafiifiqh.com/who-is-al-sayyid-al- samhudi/ (25. 6. 2023). navaja, da za Medino obstaja 95 raz- ličnih imen (Who is … 2023). Ra- znolikost imen omenja tudi Richard Burton v delu Osebna pripoved ro- manja v Medino in Meko (Burton 1893). Wikipedija v arabskem jeziku vsebuje seznam 118 različnih poime- novanj. Prostora, da bi omenili in razdelali vsa ta imena, žal nimamo, v duhu drobtinic pa v preglednici 1 natrosimo nekaj najbolj zanimivih, ki jih še nismo omenili. dr. Matjaž Geršič, ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika Viri in literatura 1. A Pre-Islamic Nabataean Inscription Mentioning the Place Yathrib, 2018. Islamic Awareness. Medmrežje: https:// www.islamic-awareness.org/history/islam/ inscriptions/yathrib1.html (24. 6. 2023). 2. Al-Asqalani, S. 2017: Fath ̣ al-Bārī : Victory of the Creator. Birmingham. 3. Billerbeck, M., Zubler, C. 2011: Stephani Byzantii Ethnica II. Berlin. Nekaj geografskih opažanj s poletnih olimpijskih iger 2024 Olimpijske igre, ki so letos potekale v Parizu, niso samo osrednji global- ni športni dogodek leta, ampak tudi svojevrsten geografski pojav. Tako lahko pobliže spremljamo in analizi- ramo prostorsko razporeditev prizo- rišč, umestitev olimpijskih objektov v prostor, vpliv tekmovanja na lokalno in tudi širše okolje (na primer število obiskovalcev, ogljični odtis). Z vidika gledalcev pred zasloni pa imajo še naj- bolj očitno geografsko razsežnost so- delujoče države oziroma športnice in športniki*, ki zastopajo njihove barve in potem v njihovem imenu nabirajo medalje. Že na otvoritveni slovesnosti smo lahko opazovali, da so olimpijske igre svojevrsten festival neenakosti: na njih sicer sodelujejo skoraj vse države sveta oziroma natančneje nacionalnih olimpijskih komitejev (tokrat jih je bilo skupaj 206). Vendar so marsikomu v oči hitro padle razlike v številčnosti posameznih ekip. Za manjše države je seveda razumljivo, da na igre pošljejo le peščico tekmovalcev. Vendar, kako si razlagati na eni strani zgolj sedem športnikov 240-milijonskega Pakista- na in na drugi strani kar 90 športnikov 2-milijonske Slovenije? Velike razli- ke nam je po koncu iger razkrila tudi preglednica števila osvojenih medalj, a je te podatke smiselno pogledati pobli- že. Katere države so bile pri osvajanju medalj najbolj uspešne, če upoštevamo različne metrike? Kako so bile medalje porazdeljene po športnih panogah in glede na stopnjo razvitosti držav? Slika 2: Med petkovo molitvijo pred Veliko mošejo preroka Mohameda v Medini (foto: Matjaž Geršič). 68 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 ŠPORTNOGEOGRAFSKE NOVICE Med dobitnice medalj se je uvrstilo 91 držav, kar je drugo največje števi- lo v zgodovini. Prvo medaljo doslej so osvojili Dominika, Sveta Lucija, Zele- nortski otoki in Albanija, pa tudi olim- medalj (126). Tretja je bila domačinka Francija, ki je s skupno šestnajstimi zla- timi in skupno 64 medaljami potrdila pravilo, da gostiteljica iger izboljša obi- čajno bero svojih medalj (Jerič 2024). Razmerje med celinami se ni bistveno spremenilo: prva prepričljivo ostaja Evropa, ki je skupno osvojila 448 ozi- roma 43 % vseh medalj. Med dobitnicami medalj se je po- novno znašla tudi Slovenija, ki jo z dvema zlatima in eno srebrno medal- jo najdemo na 34. mestu, po skup- nem številu medalj pa si je delila 59. mesto s še sedmimi državami. Število osvojenih medalj prikazuje tudi slika 1; v primerjavi s seznami oziroma preglednicami, ki so za takšne prikaze najbolj pogosti, je prednost zemljevi- da ta, da prikaže tudi države, ki niso osvojile medalje; slednje prednjačijo v Afriki, med njimi pa najdemo tudi kakšno bolj razvito državo, kot je na pijska ekipa beguncev. Na vrhu lestvice medalj so bile že četrte poletne igre za- pored Združene države Amerike, ki so bile po številu zlatih medalj izenačene s Kitajsko (40), a so skupno osvojile več Slika 1: Zemljevid skupnega števila osvojenih medalj na olimpijskih igrah v Parizu leta 2024 po državah. svetovno prebivalstvo nizek (≤ 0,550) srednji (0,550–0,649) visok (0,700–0,799) zelo visok (≥ 0,800) INDEKS ČLOVEKOVEGA RAZVOJA (HDI) osvojene medalje Graf: Jernej Tiran • Vir: MOK, ZN, MDS • Ustvarjeno z Datawrapper Slika 2: Primerjava razporeditev svetovnega prebivalstva in osvojenih medalj glede na indeks človekovega razvoja. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 | 69 ŠPORTNOGEOGRAFSKE NOVICE primer Finska. Drugačen primer sta Belorusija in Rusija, katerih tekmo- valci so na igrah tekmovali v ekipi »nevtralnih športnikov« (ta je skup- no osvojila pet medalj). Olimpijske medalje so tudi stvar nacionalnega prestiža, zato se pri interpretaciji pogosto upošteva tisto metriko, ki državi prinaša najboljši rezultat. Za Slovenijo kot majhno državo je ugodno zlasti razmerje med rezultati (na primer osvojenimi me- daljami) in številom prebivalcev, po čemer se že vrsto let uvršča v sam sve- tovni vrh (Greatest Sporting Nation 2024). Temu je bilo tako tudi tokrat, saj smo se po številu zlatih medalj na prebivalca uvrstili na visoko peto mesto. Vendar se pogosto zamolči, da je ta metoda nepravična do več- jih držav, ki niti v teoriji ne morejo osvojiti toliko medalj, da bi na lestvi- ci prehitele Slovenijo. Zato sta Dun- can in Parece (2024) razvila metodo razvrščanja, ki odpravlja navedeno pomanjkljivost: metoda poleg števila prebivalcev upošteva tudi število me- dalj, ki jih je možno osvojiti (število tekmovanj je namreč končno), in ugotavlja razmerje med pričakovani- mi in osvojenimi medaljami. Njeni rezultati so do manjših držav, vkl- jučno s Slovenijo, manj prizanesljivi, na vrh pa postavljajo 26-milijonsko Avstralijo, ki je v Parizu osvojila 53 medalj. Više od Slovenije je po tej metodi kar nekaj evropskih držav, tudi sosedi Madžarska in Hrvaška. Preglednica 1: Število in metrike osvojenih medalj za izbrane države. DRŽAVA ZLATO SREBRO BRON VSE MEDALJE RANG: MEDALJE / ŠTEVILO PREBIVALCEV RANG: ZLATE / ŠTEVILO PREBIVALCEV RANG: METODA VERJETNOSTI Združene države Amerike 40 44 42 126 47 34 5 Kitajska 40 27 24 91 76 51 83 Združeno kraljestvo 14 22 29 65 24 27 3 Francija 16 26 22 64 25 23 2 Avstralija 18 19 16 53 7 10 1 Japonska 20 12 13 45 50 31 11 Italija 12 13 15 40 37 28 7 Nizozemska 15 7 12 34 9 6 4 Nemčija 12 13 8 33 45 33 12 Južna Koreja 13 9 10 32 40 22 9 Kanada 9 7 11 27 38 24 10 Nova Zelandija 10 7 3 20 4 3 6 Brazilija 3 7 10 20 71 59 80 Madžarska 6 7 6 19 8 11 8 Španija 5 4 9 18 48 36 27 Uzbekistan 8 2 3 13 51 25 35 Iran 3 6 3 12 66 50 66 Ukrajina 3 5 4 12 53 42 39 Kenija 4 2 5 11 63 44 57 Švedska 4 4 3 11 23 15 14 … Hrvaška 2 2 3 7 11 12 17 … Avstrija 2 0 3 5 41 26 40 … Slovenija 2 1 0 3 17 5 37 70 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 ŠPORTNOGEOGRAFSKE NOVICE delitve na globalni sever in globalni jug«. Pa je temu res tako? Osvojene medalje smo zato analizirali po in- deksu človekovega razvoja, ki ga spre- mljajo Združeni narodi in je ena od najbolj uveljavljenih tovrstnih mer. Izračunan je iz treh skupin kazalni- kov: pričakovane življenjske dobe, stopnje izobrazbe in bruto domačega proizvoda na prebivalca (Human De- velopment Index (HDI) 2024). Ugotovimo lahko, da medalje, ki so jih osvojile države globalnega juga (če vanj uvrstimo tiste z indeksom, nižj- im od 0,8), obsegajo zgolj 27 % vseh osvojenih medalj, čeprav imajo te dr- žave kar 79 % svetovnega prebivalstva (slika 2). Čast najmanj razvitih držav so rešile Etiopija (4) ter Pakistan in Slonokoščena obala s po eno osvojeno medaljo. Uspeh športnikov je torej v izraziti odvisnosti od razvitosti držav, od koder prihajajo. Z vidika stopnje razvitosti so zani- mive tudi osvojene medalje po pano- gah. Izkaže se, da manj razvite države v številnih športih v najboljšem pri- meru sodelujejo, medalje pa osvajajo zlasti v borilnih veščinah in dviganju uteži (slika 3). Podobne rezultate do- bimo, če države razvrstimo na naj- manj razvite države, države v razvoju in najbolj razvite države (Internati- onal Monetary Fund … 2024; List of Least … 2024). Prvi dve skupini držav sta skupaj osvojili več medalj kot najbolj razvite države v zgolj sed- mih panogah: dviganju uteži (73 % vseh medalj), rokoborbi in boksu (po 69 %), trampolinu (67 %), tekvan- doju (66 %), skokih v vodo (62 %) in badmintonu (60 %). jem govoru na otvoritveni slovesnosti izpostavil, »da v olimpijskem svetu ni Predsednik Mednarodnega olimpij- skega komiteja Thomas Bach je v svo- Slika 3: Osvojene medalje po panogah in indeksu človekovega razvoja. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 | 71 NAPOVEDNIK Viri in literatura 1. Duncan, R. C., Parece, A. 2024: Population-adjusted national rankings in the Olympics. Journal of Sports Analytics 10-1. 2. Human Development Index (HDI). Medmrežje: https://hdr.undp.org/data- center/human-development-index#/ indicies/HDI (15. 8. 2024). 3. International Monetary Fund: Country Composition of WEO Groups. Medmrežje: https://www.imf.org/external/ pubs/ft/weo/2022/01/weodata/groups.htm (26. 8. 2024). 4. Jerič, S. 2024: Gostitelji iger precej izboljšajo bero osvojenih medalj: 1124. del rubrike Športni SOS. Medmrežje: https:// www.rtvslo.si/sport/sportni-sos/gostitelji- iger-precej-izboljsajo-bero-osvojenih- medalj/717277 (24. 8. 2024). 5. List of Least Developed Countries. Medmrežje: https://www.un.org/ development/desa/dpad/wp-content/ uploads/sites/45/publication/ldc_list.pdf (26. 8. 2024). 6. The Greatest Sporting Nation. Medmrežje: https://greatestsportingnation.com/ (24. 8. 2024). vlaganjem v šport, razvito športno tradicijo in dobro infrastrukturo za športno udejstvovanje, kar dokazuje- jo tudi številni kazalniki, ki nas po rezultatih postavljajo v sam vrh. Če- prav tokratne olimpijske igre po šte- vilu osvojenih medalj za nas niso bile najuspešnejše v zgodovini, pa smo na njih s številčno udeležbo športnikov in številnimi vrhunskimi uvrstitvami ponovno potrdili, da smo del šport- no razvitega sveta. dr. Jernej Tiran, ZRC SAZU, Geograf- ski inštitut Antona Melika * Zaradi boljše berljivosti smo v besedilu uporabili moško spolno obliko, ki je mi- šljena spolno nevtralno. Ti rezultati postavljajo izjavo gospo- da Bacha pod velik vprašaj. Tudi to- kratne olimpijske igre so bile priredi- tev, na kateri so najbolj razvite države razkazovale svojo (športno) premoč, preostalim pa so bile na voljo zgolj drobtinice. To nam daje misliti, ali šport, ki naj bi bil ena izmed najbolj združevalnih dejavnosti, namesto tega neenakosti utrjuje ali reprodu- cira, saj manj razvite države enostav- no nimajo na voljo dovolj denarja in infrastrukture, da bi bile konkurenč- ne v nekaterih panogah. Kaj pa Slovenija? Čeprav majhna, je razvita država z dobrimi naravnimi razmerami tako za zimske kot po- letne športne panoge, z zadostnim Foto: Arhiv Oddelka za geografijo FF UL Ste na poti v Ljubljano obtičali v jutranji gneči? Se vam zdi cena nepremičnin v Ljubljani zelo visoka? To sta le dva dokaza, da v Sloveniji poteka razvojna centralizacija. Več o njenih dejavnikih in geografskih posledicah ter prizadevanjih za bolj uravnotežen razvoj … … v naslednji številki Geografskega obzornika. 72 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2024 G E O G R A F S K A R A Z G L E D N I C A Foto: Miha Pavšek (ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika) Pogled na Petelinje jezero