Naročnina mesečno 23 Din, za inozemstvo 40 Din — ne« deljska izdaja ce* loletno % Din, ca inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi uL 6/111
DVENEC
Cefc. račun: Ljubljana it 10.690 ia 10.549 za inserate; Sarajevo »tv. 7963. Zagreb »tv. 39.011, Praga-Onnaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva ulica štet.*.
Anglija v težki uri
Borba med Nemčijo in Anglijo v sedanjem trenutku je podobna orjaški rokoborbi med dvema velikanoma. Angleži so kot boksarji poznani, da znajo s stisnjenimi zobmi spraviti veliko udarcev in da znajo čakati ugodnega trenutka, da jih vrnejo. Toda v sedanji borbi izgubljajo rundo za rundo; udarci, ki jih dobivajo, so vedno pogostejši in vedno težji. I o-dobni so zelo zdolanemu boritelju, ki se izmika odločilnemu spopadu, ker mu že nekaj udov ne služi več. A baš to podžiga nasprotnika, da naskakuje vedno bolj srdito in se pripravlja, da z enim samim silnim zamahom pobije nasprotnika na tla. Nemške priprave za izkrcanje na angleškem otoku naj bi bil tisti odločilni
udarec, ki naj dokončno zruši britanski im-perii"
Angleže so prevarala vsa njih pričakovanja. Prevaralo jih je upanje, da bo Nemčija dolgo časa zaposlena s pohodom na I oljsko; zmotili so se v pričakovanju, da se bo vojska na zapadu razvijala pred vsem na evropskem celinskem ozemlju; najbolj pa so se prevarali v prepričanju, da bo njihovo veliko brodovje imelo odločilno vlogo tudi v tej vojski kaKor še v vseh dosedanjih. Ta račun je bil pogre-šen, ker se je pokazalo, da v tej vojaki odloča letalstvo. Tn pa je Nemčija prehitela za nekaj let svoje nasprotnike.
Angleži so se trdovratno branili, da bi priznali letalstvu odločilno vojaško vlogo. Tudi še po dogodkih na Poljskem in na Norveškem so hoteli verjeti, da gre prvenstvo vendarle vojni ladji pred letalstvom. Toda po nemškem pohodu na Nizozemsko, v Belgijo, Francijo in po nemških zračnih napadih na Anglijo samo sedaj priznavajo tudi Angleži, da bo zmagal tisti, ki bo obvladal zračni prostor. Saj je to
Ribbentrop v Rimu
naravno!
Nemški listi trdijo, da v Rimu ne bo prazno mahanie po zraku Ameriška poročila napovedujejo nove ozemeljske in kolonialne preureditve v zvezi z bivanjem španskega mnistra Sunerja in italijanskega ministra Teruzzija v Berlinu
Nemške razlage
Kdor gospoduje zraku, more obvladati tudi suho zemljo in morje. V hitrici so sedaj tudi Angleži segli po tem učinkovitem orožju. Vprašanje je, če ne prepozno! Mogočno angleško brodovje pa, ki mu je komaj kaj enakega na svetu, mora tako rekoč nedelavno ostati ob strani, ko Anglija bije odločilni boj na življenje in smrt. Za operacije na odprtin morjih bi Angležem seveda odlično služilo njihovo vojno ladjevje. V Evropi vsaj bi bili tako rekoč brez tekmeca. Toda Nemčija si je znala osvojiti tako ugoden suhozem*ki položaj, da je odločilno po zor išče bojev z Anglijo 40 do 100 km široki Rokav. Na tem ozkem prostoru pa se Nemčija s svojimi podmornicami, bojnimi čolni in torpedovkami mnogo lažje giblje kot pa Anglija s svojimi ladjami velikankami! Male nemške vojne edinice, krepko pod|irte z letalstvom so celo mnogo bolj nevarne kakor pa ogromne angleške oklopnice, ki nudijo nasprotniku velik cilj in so daleč vidne. Nemci imajo v oblasti najvažnejša evropska pristanišča ob Rokavu: Cherbourg, Calais, Dunker-que, Ostende, Anvers itd. Nasproti njim leže najvažnejša angleška pristanišča, med njimi izliv Temze z Londonom v ozadju, ki je v mirnem času sam použil 40% angleškega suho-zemskega in pomorskega prometa! Brez teh pristanišč Anglija ne more živeti! Zaradi tega vzdržuje z njimi pomorski promet kljub nevarni nemški soseščini. Toda za ceno kakšnih žrtev! Angleži sami priznajo, da izgube v tej nevarni ožini tedensko 50 do 80 tisoč ton trgovskih ladij! Nemške navedbe pa so še mnogo večje.
Orjaški dvoboj se približuje svojemu višku. Ni dvoma, da bodo Angleži v odločilnem trenutku vrgli v borbo tudi svoje mogočno brodovje, proti kateremu pa Nemci ne bodo morda postavili oklopnic. ampak — bombnike, ki mečejo do 1000 kg težke bombe! Polni zadetek s takim nertvorom uniči vsa.ko ladjo. Toda kljub temu Nemci ne smatrajo da bo pot čez Rokav lahek sprehod, zato tako skrbno pripravljajo vse podrobnosti za velik) napad. Zavedajo se, da bi samo ena pogreška v načrtu mogla obrezuspešiti celotno podjetje. Letalski napadi naj ne zrušijo le nasprotnih ophorišč industrije, naj ne zlomijo le čivcevja angleškega civilnega prebivalstva, ampak naj pred vsejn zadajo nasprotnemu letalstvu tolike izgube, da bo izdesetkovano in ne bo moglo uspesno ovirati prevoza nemških čet čez Rokav. Na francoski in belgijski obali čaka na desetine nemških divizij na prevoz čez morsko ožino. Zdi se, da je le še od barometra odvisno, ku-ij bo dano znamenje za veliki najiad. V Rokavu so namreč pogosti viharji in slabo vreme bi izkrcanje na angleški obali zelo otežilo.
Med tem časom pa Angleži pridno bombardirajo nemško ladjevje, ki čaka v lukah na prevoz. Nemci pa po načrtu iz zraka obstreljujejo tiste točke, ki se jim na naspro jv obali zde primerne za izkrcavanje. Nemški napadi trajajo že deset, dni neprestano noč m dalT rušijo prestolnico imperija in tudi druga velika mesta in silijo nasprotnika da se izčrpava dan in noč v neprestanem boju z močnejšim sovražnikom. Tudi če so nemške izgube večje od angleških - napadalec	™™dno
večje izgube jih Nemci prenesejo lažje ker imajo številčno nadmoč nad Angleži, li se sicer krčevito trudijo, da bi izravnali svoje letalske sile z nemškimi. Njihove letalske tovarne delajo noč in dan in letalske šole v Kanadi so se tako izpopolnile da bodo vprihodnjih mesecih izvežbale tedensko do 700 letai-
Berlin, 18. sept. AA. DNB. Nemški zunanji minister v. Ribbentrop je odpotoval davi v Rim, kjer ostane krajši čas.
V tukajšnjih poli-tičnih krogih pripominjajo k potovanju zunanjega ministra von Ribbentropa v Rim, da je do tega potovanja prišlo zaradi posebne vrste italijansko-nemških odnosov. V istih krogih poudarjajo, da taki razgovori, ki so od časa do časa med zunanjima ministroma obeh sil osišča in kateri so sedaj v Nemčiji, drugič pa v Italiji, ne morejo nikogar presenetiti, kdor je razumel, da je osišče politična tvorba najbolj tesne strnjenosti. Po tem takem je povsem dosledno, da imata obe sili v vseh političnih vprašanjih, ki zanimajo oba državi, skupne posvete in da izdajala skupne sklepe in da skupno tudi nastopata. Taki razgovori predstavljajo odkrilo razpravljanje o vseh vprašanjih, ki lahko nastanejo, ali pa so že nastala in so posebnega pomena za oba zaveznika, spričo novega urejanja Evrope in glede na njuno skupno življenjsko borbo. Tudi sedaj gre za take razgovore, ki so bili večkrat poprej.
Ves nemški tisk na vidnem mestu prinaša vest o potovanju v Rim zunanjega ministra v. Ribbentropa, ki bo stopil v osebni stik z italijanskimi merodajnimi činilci. »Hamburger Fremdenblatt« pravi med drugim: Vzporedno z nemškim italijanskim vodstvom na evroj>ski celini se je uvedla nova diplomatska praksa, katere bistveni znak je v tem, da predstavniki sil osi v primerih, v katerih so si drugi kadili z uradnimi govori, delujejo in dosegajo dejanske rezultate. Tudi za ta primer smo lahko prepričani, da rimski razgovori ne bodo prazno mahanje po zraku. Ni nobenega vprašanja, v katerem bi sili osi delali vsaka na svojo roko. Obe skladno sodelujeta pri nalogah, ki so pereče ali pa utegnejo postati pereče pri bodoči preureditvi Evrope.
Italijanska ocena
Rim, 18. septembra. A A. Štefani: 0 priliki obiska nemškega zunanjega ministra v. Ribbentropa v Rimu izjavljajo v rimskih poluradnih političnih krogih, da prihaja ta obisk v reden okvir prijateljskih in zavezniških odnosov med Italijo in Nemčijo in da ima pri tem posebno velik pomen minister v. Ribbentrop. V Rimu izjavljajo, da v. Ribbentrop vrača obisk grofu Cianu, j>o drugi strani pa želi z merodajnimi italijanskimi krogi razpravljati o vprašanjih, ki zanimajo Nemčijo in Italijo.
Ameriško mnerre:
a
„Dogodek prve vrste
Wasliington, 18. sept. b. Ameriko trenutno zanimajo trije najvažnejši dogodki v Evropi, in sicer:
1.	Pot nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa v Rim.
2.	Obisk španskega ministra Suncrja v Berlinu in
3.	Objava vojne Italiji od strani Egipta.
Glede Ribbentropovega [»tovanja v Rim poroča dopisnik »United Pressa« iz Berlina, da o njem krožijo razne govorice in kombinacije brez določenih podatkov. Jasno pa je, da potovanju Ribbentropa pripisujejo tako berlinski, kakor tudi oslali politični svetovni krogi velik pomen, medtem ko smatra Rim obisk nemškega zunanjega ministra v italijanski prestolnici za dogodek prve vrste. V Ameriki so mnenja, da je istočasno srečanje generala Teruzzija in španskega zunanjega ministra Sunerja v Berlinu prišlo po načrtu in da bodo načeta vprašanja novih ozemeljskih
in kolonialnih vprašanj, o katerih bo nemški zunanji minister von Ribbentrop imel z italijanskim ministrskim predsednikom Mussoliiujem osebno daljšo razgovore v Rimu.
Suner v Berlin
»Obnovitev starodavnega
vojnega tovarištva
med Španijo in Nemčijo...«
Madrid. 18. sept. t. DNB: Berlinski dopisnik službenega španskega lista »Solidad Nacional« poroča iz Berlina o pomenu obiska španskega notranjega ministra Serrano Sunerja pri Hitlerju in drugih vodilnih osebnostih v Nemčiji, ter pravi, da to potovanje pomeni »povratek Španije nazaj k svoji stari moči in slavit. Španski notranji minister, ki je bil najodličnejši sotrudnik generala Franca in je tudi voditelj »španske falange«, je na tem, da spet med seboj poveže staro orožno prijateljstvo med Nemčijo in Španijo, ki je že nekdaj bilo jamstvo za njuno skupno slavo, špansko-nemško tovarištvo pomeni jamstvo za veliko bodočnost. (List namiguje na špansko-nemško zavezništvo v nasledstvenih vojnah v Španiji.)
Berlin, 18. sept. b. Glede obiska španskega ministra Sunerja v Berlinu ni nobenih podrobnosti. Dobro poučeni diplomatski krogi Irdijo, da je Suner izrazil politično mnenje generalisima Franca, ki gre za tem. da se Gibraltar vrne Španiji. Španski zunanji minister je imel daljšo konferenco s kanclerjem Hitlerjem in zunanjim ministrom Ribbentropom. ki je nato odpotoval v Italijo. Glede istočasnega obiska italijanskega generala Teruzzija v Berlinu izjavlja dopisnik -»International Npws Servicet, da crp zgolj za slučaj in da ni res, da bi bp pri tej priliki omenjeni državniki razgovarjali o razdelitvi kolonij.
Italijanska že 100 km
italijanska poročila
Vojno poročilo
njih mesečin lzvezouie i™™«"	- ....
cev. Amerika je dovolila, da bodo ameriški letalski častniki vežbali angleške vojaške pilote v Kanadi, zaradi česar bo več stotin angleških pilotov lahko odšlo na bojišče. Toda vse to je »muzika bodočnosti«! Zaradi tega je zn nemški napad najugodnejši sedanji trenutek. ko Anglija še ni mogla izvesti svojih obrambnih načrtov.	L>rln
Nekje v Italiji, 18. septembra. AA. Štefani: Sporočilo glavnega štaba italijanske oborožene sile št, 10 se glasi:
V	Severni Afriki so čete iz metropole in libijske čete, ki so tudi pri tej akciji v celoti potrdile svoje visoke vojaške sposobnosti in popolno
. zvestobo Italiji, nadaljevale s svojim zmagovitim prodiranjem in zavzele Sidi Barani, ki leži 100 km zračne črte od stare meje Kirenaike. Čete zdaj organizirajo nova oporišča, kakor tudi postojanke v ozadju. Ogorčen odpor sovražnika, ki 60 ga podpirale oklopne enote, je bil povsod strt. Naše letalstvo je večkrat hudo bombardiralo in s strojnicami streljalo na sovražnika. Pet sovražnih letal tipa »Gloucester« se je zrušilo v plamenih, medtem ko je eno verjetno zbito. Izginila so štirje naša le-tala.
Sovražnik je izvedel nočne napade na Ben-ghazi in Bero ter povzročil škodo na nekem pon-tonu in na neki torpedovki, ki sta izgubljeni. Izbruhnilo je več požarov, ki so bili takoj zadušeni. V Berni je bilo nekaj škode na neki ladji. Eno sovražnikovo letalo je bilo verjetno zbito.
Oddelek naših strmoglavcev je v spremstva lovskih letal bombardiral letališče na Malti in povzročil znatno škodo Pri tem je uničil na tleh vsaj tri letala. Sovražna lovska letala, ki so poskušala najprej izogniti se spopada z našimi lovci, so se pozneje spravila nad naše strmoglavce, vendar pa so naša letala zbila dve sovražni letali. Dve naši letali se nista vrnili domov.
V	Vzhodni Afriki je naše letalstvo bombardiralo več krajev v spodnjem Sudanu in povzročilo ogenj v nekem sovražnikovem oporišču. Nad Adenom je bilo zbito eno sovražnikovo letalo, nato pa se je naše letalo vrnilo domov. V Sa-rafiatu, severno od Galafita je bilo uničeno eno sovražnikovo letalo.
Napadi na Asab, Masauo, Asmaro in Harmi niso povzročili škode V Diredaui je bila ranjena ena oSeba, dočim je bila vsa škoda povzročena enemu hotelu. Protiletalsko mornariško topništvo je verjetno zbilo eno sovražno letalo. Eno sovražnikovo letalo »Blenheim«, ki je letelo proti Malti, se je spustilo po pomoti na letališče Pantelerija, kjer je bilo zaplenjeno, posadka pa je bila ujeta.
Brodolome! z neke angleške pettisočosemsto-tonske ladje, katero je bila potopila naši podmornica na Atlantskem morju, so se izkrcali v Lizboni.
Kako je bil zavzet Sidi-Barani
Nekje v Severni Afriki, 18. septembra. AA. Štefani: Posebni dopisnik agencije Štefani v Severni Afriki poroča sledeče: Italijanske čete so se po zavzetju Solluma na novo oskrbele ter odkorakale proti vzhodu. Tedaj jih je presenetila puščavska burja, zaradi katere se celo domačinom ni bilo mogoče umikati. Toda italijanski oddelki, ki so bili vr*eni proti novemu sovražnikovemu odpo-
vojska
globoko v Egiptu
ru, so navzlic hudim vremenskim razmeram nadaljevali z napredovanjem ter onemogočili vse poskuse angleškega protinapada. Angleške oklopne enote so se morale umakniti pred pritiskom italijanskih čet proti Sidi Barani, ki je predstavljal nov cilj napredovanja in ki ima ogromen stra-tegičen pomen zaradi svojega položaja na cesti v smeri proti Aleksandriji Zlasti je ta kraj važen zaradi svojih vojaških naprav in letališč. S svoje strani je italijansko letalstvo v borbi s strahovitimi vremenskimi razmerami podpiralo napade su-hozemske vojske. Močni oddelki črnih srajc, ki so se vozili s tovornimi avtomobili, so takoj prodirali za predhodnicami, ki so bili italijanski motocik-listi, kateri so bili večkrat prisilili sovražnika na umik in ga potiskali pred seboj vse dotlej, dokler, niso angleške predstraže zadnjikrat streljale s svojim topništvom in poskušale s tem zadržati italijanske čete. Libijske čete so podprle s svojimi sijajnimi manevri nastop črnih srajc. Po močnem napadu topništva so črne srajce prodrle v sovražni tabor skupaj z libijskimi domačinskimi divizijami. Angleške čete pri Sidi Baraniju so se začele z vso naglico umikati in uničevale za seboj vse vodnjake.
Angleška poročila
Kairo, 18. septembra. AA. Reuter: Uradno sporočilo, objavljeno v Kairu, pravi, da je angleško letalstvo v minuli noči bombardiralo zbiranje tovornih avtomobilov vzhodno od Bug B u g a.
Italijanske bombniške skupine so poskušale približati se Malti, toda prisiljene so bile, da se vrnejo.
Drugo uradno sporočilo pa pravi, da so sovražne čete nadaljevale z napredovanjem v dveh kolonah pri Sidi-Baranu. S sovražnikom so močne rezerve. Na ostalih bojiščih se ni dogodilo nič novega.
Kairo, 18. septembra, t. Reuter. Vrhovno vojno poveljstvo angleške armade poroča: Sovražnik je včeraj in danes utrjeval svoje postojanke pri Sidi Baraniju. Naša letala so položaje hudo bombardirala. Z drugih front ni nič novega.
Ameriški poročevalci o položaju
New York, 18. septembra, t. At,sociated Press. Ameriški listi objavljajo dolga poročila o vojnih dogodkih v Afriki in navajajo poročila iz obeh taborov. Listi prinašajo dolge posnetke iz italijanskih listov, kjer se podčrtava važnost doseženih uspehov in kjer z zaničevanjem govorijo o angleški obrambi, ki da je svoje sposobnosti doslej pokazala samo pri umikanju Kjer koli da so se angleški vojaki srečali z italijanskimi na afriškem ozemlju, povsod sc se takoj obrnili, Tako je bilo v Keniji, tako v Sudanu, tako v Somaliji in je spet isto sedaj v Egiptu Listi pa objavljajo tudi po-snetje iz angleških listov, kjer se opravičuje angleška umikalna taktika, češ da je hotel poveljnik angleških čet general Wavell italijansko želvo v Egiptu izzvati, da je pokazala svoje glavo, nakar
jo bo šele udaril. Toda ameriški listi dodajajo, da bo morala Anglija zelo hitro delati, da ne bo prepozno in da želva ne bo pogoltnila plena, ki ga vidi pred seboj.
Maršal Graziani vodi armado 300.000 mož
Washington, 18. septembra, t. Associated Press poroča iz Egipta, da italijanske čete napredujejo dalje po egiptski obali in se nahajajo že pri S i d i Barani, ki leži 100 km daleč od egiptsko-libijske meje. Italijanska vojska prodira sredi hudih bojev, ki se jih udeležujejo letala in motorizirani oddelki. Na obeh straneh so hude žrtve. Toda ne samo ob obali, tudi v notranjosti egiptske puščave Italijani prodirajo in so prišli že do znanega križišča puščavskih cest v Bug Bug. Italijanska vojska, ki ji poveljuje osebno maršal Graziani, šteje po računih angleškega generalnega štaba 300.000 mož, ter prodira v treh smereh. Glavni pritisk je, kakor rečeno, na egiptski obali, kjer se približujejo italijanske kolone že pristanišču in utrjenem oporišču Marsa Matruh. Italijansko letalstvo ima nalogo, da pred prihodom suhozemskih sil uničuje nasprotnikove utrdbe in zbiranje, predvsem pa njegova skladišča.
Angleška armada šteje 250.000 mož
Rim, 18. septembra, t. »Giornaie dTtalia« V svojem članku, kjer piše o važnosti uspehov italijanske vojske v Egiptu, trdi, da razpolaga Anglija tamkaj z armado 250.000 mož, okroglo 1000 tanki in 500 letali. Moč egiptske vojske pri tem ni všeta. Vse je pod poveljstvom generala Wavella,
Bolgarski trsk
m^^mmmtmmmmi^mm^rm
že napada Grcižo
Newyork, 18. sept. b. »Associated Press« poroča iz Sofije, da je bolgarski tisk danes pričel hudo gonjo proti Grčiji To smatrajo namreč kot uvod v teritorialne zahteve Bolgarije napram Grčiji,
Med Grčijo in Italijo
Atene, 18 sept. b. Tukajšnje italijansko poslaništvo objavlja, da bodo italijanski otroci i? Grčije, ki so bili na počitnicah v Italiji, odpotovali do 25 000 t. m. v Grčijo. To smatrajo za popuščanje napetosti med Grčijo in Italijo
Stockholm, 18 septembra AA. Štefani: Dva vlaka sta zavozila drug v drugega pri Goteborgu. Ubitih je bilo 6 ljudi, veliko število potnikov pa je bilo ranjenih.
Zagrebška vremenska napoved: Nespremenljivo vreme.
Žemnnska vremenska napoved: Pretežno
vedro bo v vsej državi. Jutranje megle bodo v dolinah in kotlinah. Toplota se bo dvignila.
Spet mušji pogovsri...
Ljubljansko »Jutro« poroča, da je ono že pred meseci sprožilo vprašanje spremembe zakona o Narodni banki v smislu podržavljenja, kar da je takrat izzvalo v vsej jugoslovanski javnosti obširne polemike. Polemike o tem »Jutrovem« predlogu so potem gotovo valovile sem ter tja, končno pa se je le pripetilo, da je za nje zvedela še kraljevska vlada, ki se je s tem problemom v zadnjem času tudi malo popečala in navsezadnje tudi še ona objavila v Službenih novinah uredbo, ki zakon o Narodni banki spreminja po predlogih glasila JNS. Ne vemo, kdo bo bolj začuden nad odkritjem o tej zanimivi podrobnosti v zgodovini omenjene uredbe, ali belgrajski delničarji Narodne banke, ki 6edaj vedo, da so, čeprav so mnogi med njimi bili zvesti pristaši JNS, prišli ob svoje reči po zaslugi glasila svojih slovenskih somišljenikov, ali Hrvati, ki si tudi prisvajajo izključno pravico, da so to vprašanje sprožili brez branja »Jutra« in ga končno po svojih željah dosegli, ali pa bralci slovenskega glasila JNS, ko bodo z zadoščenjem brali, kako velik vpliv ima vendar v državi to »Jutro«. Imamo prav isti vtis, kot smo ga zadnjič imeli pri branju mušjih razgovorov v opoldanski izdaji tega lista. T' " ' "----- " ' " ' "
V v
i v
Lir,

, V,- >(\',v * v ."J......
v Niso masoni...
Včeraj smo objavili izjavo petih gospodov in sicer Jovo Banjanina, dr. Dragutina Kostiča, dr. Koste Kumanudija, Dobroslava Hotelu novica in Bogoljuba Jevtiča, da nikdar niso bili člani kakšne masonske lo/e. Belgrajsko »V r e-m e« pripominja k tej in k drugim številnim zanikanjem, odnosno objavam masonskih članov naslednje:
».Spiski imen masonov. ki že več dni krožijo po Belgradu, so zanesli posebno vznemirjenje med večino tistih, katerih imena sc nu-hajajo v spisku. Odrekanja, omejitve in izjave so sedaj že kar stalna pojava. Izjave prihajajo sedaj celo od nekaterih osebnosti, o^ katerih je z gotovostjo znano, da so »imeli čast« biti čiarii inozemskih masonskih lož. Toda takšne izjave dajejo celo tisti, ki mislijo, da je za nje nedostojno, da bi se njihova imena nahajala na spisku proskribiranih. V ostalem menimo. ako se najbolj blago izražamo, da so odrekanja popolnoma nepotrebna, ker široki ljudski sloji sedaj dobro vedo in dobro čutijo, da je treba musonsko zlo brez usmiljenja za-treti že v korenini.«
V tej luči torej je treba brati razne izjave, ki prihajajo od ljudi, ki se čutijo prizadete po razodetjih o napornem nacionalnem delovanju masonskih bratov v Jugoslaviji,
»Hrvatski Dnevnik« k podržavijenju Narodne banke
Glasilo dr. Mačka »Hrvatski dnevnik«
posveča uvodni članek k spremembi zakona o Narodni banki, kar on bolj kratko in enostavno in bolj jasno imenuje »podržavljenje Narodne banke«. Clankar najprej dokazuje, kako je s pravno-tehniŽ-nega stališča vse lepo uredila v korist države in tudi dosedanjih delničarjev, nato pa nadaljuje, da bo »s tako izvedenim podržavljenjem tudi Hrvatom omogočen močnejši vpliv v Narodni banki. Ta vpliv bo seveda odvisen od politične moči Hrvatske ter v načinu, kako bo hrvatska moč prišla do izraza v osrednji vladi«. List nato pravi, da bo potemtakem hrvatski vpliv pač odvisen od politične zrelosti in strokovne sposobnosti hrvatskih zastopnikov v osrednji vladi Sedanji minister za finance dr. Šutej da se je pokazal odličnega zastopnika hrvatskih in državnih interesov. Poraz finančnih magnatov ne bo škodoval srbskim gospodarskim interesom, ker mali srbski človek da itak sedaj ni imel nobenega vpliva na Narodno banko, medtem ko mu bo odslej zajamčeno, da bo država vsestransko skrbela, da bo šlo vse v redu in po pravici.
Zakaj je bil dr. Pribičevič izključen iz SDS
V hrvatskem tisku že dalje časa pišejo o razlogih, zakaj je Samostojna demokratska stranka izključila dr. Rade Pribičeviča in tovariše iz svoje srede. Enkrat se je reklo, da zaradi tega, ker so od stranke zahtevali, naj se v zunanjepolitičnem programu zavzame za sodelovanje Jugoslavije s Sovjetsko Rusijo, drugič spet, da to ni res. Debata je sedaj končana z izjavo, ki jo je objavil Sava Kosali o v i č, kakor poročajo »Novosti«, tajnik Samostojne demokratične stranke, ki izrecno pra-,vi, da dr. Pribičevič in tovariši niso bili izključeni zaradi tega, ker so zahtevali neko določeno politično smer strankinega delovanja (torej!) marveč samo za to, ker so se s svojim postopkom pregrešili proti disciplini stranke, in nic drugega. — Zdelo se je čudno, da bi bila te nedisciplinirane gospode Samostojna demokratska stranka kaznovala zaradi tega, ker so se zavzemali za Sovjete. Sedaj je prišlo na dan. da so nekateri SDS delali krivico, ko so ji pripisovali protisovjetske težnje.
Inž. Kcšutič o nalogah hrvatskih zadrug
Na občnem zboru Saveza zadrug Gospo- | darske sloge na Hrvatskem je imel podpredsednik hrvatske seljačke stranke senator inž. Košutičo zadružništvu govor, v katerem je dejal, da so hrvatski zadrugarji »predvideli zlom kapitalistično-liberalističnegu gospodarskega reda v Evropi in na svetu« in du je zaradi tega »Hrvatska seljačka stranka že leta zbirala narodne sile za neki novi gospodarski red, ki bi odgovarjal narodnim potrebam in domačemu političnemu mišljenju«. Govornik je povedal, da so to vlogo, da pripravijo novi gospodarski red prevzele zadruge, G. inž. Košu-tič je v nadaljevanju svojega govora dejal, da zadruge Gospodarske sloge niso in ne bodo nastopale proti drugim zadrugam, ki še delujejo na področju Hrvatske, marveč jih smatrajo zn svojo narodno lastnino. Samo ono, kar je gnilo bo odstranjeno, ker »hrvatski narod, ki si postavlja svoj dom, v katerem hoče živeti dolgo časa, ne more sprejeti pod svoj krov nekaj, kar je preperelo«. Pozval je vse druge zadruge, naj pridejo pod krov Gospodarske sloge, ki je dom vsega naroda«. Kdor pa ne razume tega. je dejal inž. Košuti«, kdor «e temu proti vi, kdor prigovarja, da je treba ie poca-
i.-i! i____rvr.vr.mr. dn np bomo čakati.
jvaii, iciiin	p-......'-, .... i i
marveč, da smo pripravljeni iti do Kraja -MfflJ
Vemški protiletalski topovi na atlantski obali
Cene železu določene
Belgrad, IS. sept. A A. Na osnovi cl. 4 o uredbi o kontroli cen je urad za kontrolo cen odredil sledeče cene za železne profile: 1. za vse vrste železnih profilov se predpisuje za trgovce na debelo in uvoznike sledeče osnovne cene: Belgrad 5.55, Niš 5.63, Skoplje 5.55, Novi Sad 5 58, Sarajevo 5.55, Maribor 5.57, Kotor 5.58, Ljubljana 5.55, Celje 5.55, Subotica 5.65, Pančevo 5.63 in Petrovgrad 5.67 za kilogram.
2. Na te osnovne cene smejo trgovci na veliko in uvozniki na ime svojih doplačil brez razlike dodati 0.78 din za kilogram pri sledečih prodajah: a) kadar prodajalcem na drobno prodajajo palčasto, okroglo, štirioglato in plosč-iiato železo ter obroče za kolesa, betonsko in »oblikovano« (?) oglato, segmentno in »obliko-vuno« (?) za ključavnice v kakršni koli količinah. Kadar potrošnikom prodajajo kakega od gori navedenih profilov pod n), a naenkrat prodana količina znaša več kakor:
1. 1000 kilogramov betonskega železa. 2500 kg ostalih vrst železa pod a). Pri prodaji profila pod a) direktno potrošnikom po količinah do 1000 kg betonskega, a do 500 kg ostalega železa, vele-trgovci odnosno uvozniki lahko priračunajo na ime doplačila še 0.25 din, tako da skupni dodatek na osnovi relativne cene sme doseči največ 1.03 dinarjev za kilogram. 3. Na osnovne relativne cene sinejo trgovci na debelo odnosno uvozniki dodati na ime vseh doplačil brez razlike 1.80 din za kilogram pri sledečih prodajah: a) kadar v
kakršnihkoli količinah prodajajo prodajalcem na drobno sledeče profile: polokroglo, trakasto že-lezje od 2 mm navzgor (normalno in specialno), železo za lestve in vrata, obročno, klinasto, ban-dažno in osmerorobno železo, b) Kadar profile pod a) prodajajo direktno potrošnikom v količinah čez 250 kg naenkrat. Pri prodaji profila pod a) direktno potrošnikom v količinah od 200 kg naenkrat, veletrgovci odnosno uvozniki morajo priračunati na ime doplačila 0.25 din, tako da skupni dodatek na osnovi relativnih cen sme doseči največ 1.43 din za kilogram.
4. Kadar proizvajalci prodajajo direktno prodajalcem na drobno profile navedene pod 2.a.) smejo na osnovi relativne cene dodati največ 0.78 din pri kg, a pri prodaji profila pod 3.a.) 1.18 din za kg brez ozira na prodano količino. Cene izven zgoraj označenih mest se morajo povečati nad določeno maksimalno ceno še za znesek prevoznih stroškov od najbližje označene relativne cene do kupčeve postaje. Navedene cene se razumejo brez skupne trošarine na poslovni promet in morebitne krajevne davščine. Te maksimalne cene 6e ne nanašajo na prodajo od strani proizvajalca direktno potrošnikom niti na prodajo od strani proizvajalca veletr-govcem. Dolžni pa so, da za vsako povišanje cen prosijo odobrenje v smislu predpisa uredbe o kontroli cen v kolikor njihove cene ne padejo pod kon trolo ministrstva trgovine in industrije po uredbi o kartelih. S tem se razveljavljajo V6e prejšnje od redbe o maksimiranju cen železa.
Valter Halbert aretiran Skrival je za 4 milijone usnja
Maribor- 18. sept. Danes popoldne so orožniki po nalogu ban-ske uprave aretirali znanega mariborskega bogataša in bivšega tovarnarja Valterja Halbc-,-tha. Prijeli so ga v njegovi hiši pod Kalvarijjo ter ga izročili predstojništvu mariborske policije. Kakor znano, jc Valter Italberth skrival za nad 4 milijone dina./jev usnja.
Iz banovine Hrvatske
Zagreb, 18 6ept. b. Danes od 11 do 14 je bila seja regulacijskega odbora mostne občine, na kateri so razpravljali tudi o gradnji nove džamije v Eagrebu. Tako vodstvo HSS kot tudi zagrebška mestna občina gresta na roko željam in potrebam musliman om.
Zagreb, 18. sept. b, Dane9 dopoldne 60 obiskali evangelijski škof in senator dr Pop 6 še nekaterimi člani evangeljske cerkve bana dr. Šubašiča in ga povabili na svečano otvoritev nemške realne gimnazije, ki bo jutri. Doslej se je prijavilo 80 učencev, med njimi 10 hrvaške narodnosti. Banska oblast bo po vojni izpopolnila profesorski zbor s profesorji iz Nemčije. Imenovanje profesorjev potrjuje banska oblast Predmete iz nacionalne skupine bodo predavali v hrvaščini.
Zanimiv prepir med srbskim in hrvatskim tiskom
V hrvatskem in srbskem tisku že dalje časa traja zanimiva debata, ki se je pričela zaradi vprašanja, zakaj se industrija kar naenkrat seli iz banovine Hrvatske proti jugu na srbsko področje. Na mnogoštevilne pritožbe. ki jih ie v tem pogledu navedel hrvatski tisk. je belgrajsko »Vreme« odgovorilo, da hrvatski tisk nima prav, ako se pritožuje nad gospodarskimi nepriiikami, češ, »saj so vsi gospodarski ministrski resori v rokah hrvatskih ministrov, ki torej vodijo gospodarsko življe-nje vse države in zategadelj tudi ne more biti govora o kakšnem favoriziranju Belgrada na škodo Hrvatske«. Na to sedaj odgovarja »Hrvatski dnevnik«, ki je glasilo dr. Mačka, »da ni točno, da so vsi gospodarski resori v hrvatskih rokah, na primer se ne nahaja v rokah hrvatskih ministrov ministrstvo za nro-met, ki vodi podčrtano protihrvatsko politiko«. To ministrstvo predpisuje bolj ugodne tarife za isto blago, ako odhaja iz Belgrada, kakor če odhaja iz hrvatskih krajev, pa četudi bi bile razdalje za belgrajsko robo daljše, tako, da ima kupee ves interes, da robo nabavi v Belgradu, ne pa na hrvatskem ozemlju«. Nadalje meni list, (la je sicer res, da je trgovinski minister Hrvat, toda »šef vseh naših delegacij za trgovinska pogajanja z inozemstvom g. Pil ja je kot pomočnik zunanjega ministra osvobojen od »škodljivega vpliva hrvatskih gospodarstvenikov«. a tudi v drugih gospodarskih ministrstvih bo treba še mnogo dela. predno bo vpliv hrvatskih krajev uravnovešen z drugimi vplivi«
Iz železničarske službe
Belgrad, 18. septembra, m. Premestitve želez-ničarskih uradnikov: Z odlokom prometnega ministra so premeščeni: Jože Bernik z Jesenic v Trbovlje, Jože Paternost iz Trbovelj na Jesenice, Ivan Avsel iz Rogatca na Jesenice, Franc Šinkovec iz Ljubljane v obči oddelek ljublj. žel. ravn., Marjan Medvešček iz Ljubljane-BiSka v prom -kom. odd. pri žel. ravn., Andrej Povedi iz Zida-
nega mosta v Celje, Leon Lenard iz Zgornje Radgone v Logatec, Jurij Perdiamušin iz Brezovice v Poljčane, Anton Kolbe iz Ljubljane v kom, odd. ljublj. žel. ravn., Friderik Poljšak iz Novega mesta v Ptuj, Miha Lazor iz Št. Vida v Dravograd-Mežo, Aleksander Brajnik iz Zagorja v Gornjo Radgono. Miroslav Bergel iz Rače-Fram v Brezno, Anton Jan iz Murske Sobote v Dobravo-Vintgar, Feliks Drašler iz Logatca v Podnart-Kropo, Vida Jeglič iz Celja v Ljubljano, Neža Kozjan iz Ljubljane v Zidani most, Alojzij Jančar z Otoč v Mo-škanjce, Franc Ranfel iz Moskanjcev na Otoče, Ha-kija Rizlič iz Maribora v Slov. Bistrico, Derviš Ruzdija iz Maribora na Jesenice, Anton Gliha t Zidanega mosta v 5. sekcijo za vzdrževanje proge v Ptuju, Jože Herman z Jesenic na Rakek, Jože Tavčar iz Škofje Loke v Ljubljano-šiška, Janko Boltar iz Podnarta-Krope v Št. Vid-Vižmarje, Jože Zagorc iz Pragerskega v Novo mesto, Frančišek Penca iz Semiča v Kandijo-Novo mesto, Jože Dolgan iz Dobrave-Vintgar v Semič, Jakob Strojnik iz Maribora v Celje, Josip Kunčič iz Zagreba-Sava v Ljubljano-šiška, Branislav Kosi iz Ptuja na Pragersko, Ivan Lekan iz Slov. Bistrice v Maribor, Leopold Janež iz Pragerskega v Ljubljano.
Belgrajske novice
Belgrad, 18. sept. m. S kraljevim ukazom je napredoval za višjega svetnika 1-1 pri oddelku za TOI pri banski upravi v Ljubljani gosp. Ivan Brozovič, svetnik IV-1; za profesorja VI.sk. na državni srednji tehnični šoli je napredoval g. inž. Stanko H 1 a d n i k.
Belgtrad, 18. sept. m. V vznožju Avale so bile velike sanitetne vaje naše vojske. Vaj so se udeležili aktivni in rezervni oficirji, ki so se vadili v prenašanju in oskrbovanju ranjencev v slučaju vojne. Vajam je med drugimi prisostvoval pomočnik vrhovnega inšpektorja vojne sile armijski general Bogoljub Ili*
Kakšna bo nova Evropa
»Critica fascista« trdi, da se bo moralo narodnostno načelo umakniti načelu življenjskih prostorov
Rim, 18. »ept. t. »Critica Fascista« objavlja pod naslovom »Nova Evropa« daljša razidš-ljanja o preoblikovanju Evrope, ki bo sledilo sedanji vojni. Z ozirom na službeni značaj te znane italijanske reviie, so misli, ki jih razvija, pomembne, ker razodevajo v mnogem tudi nazore italijanske vlade. List piše med drugim, da se je pojavil pojem o »življenjskem prostoru« zaradi tega, ker gospodarskih vprašanj zaradi njihove obsežnosti in medsebojne zamotanosti ni mogoče reševati v tesnem okviru narodnostnih držav. Zaradi tega se bo moralo načelo o narodnostnih državah umakniti bol) obsežnemu pojmu, namreč pojmu »ljudstva«, ki bo načelu o »življenjskem prostoru« dal moralno osnovo in ga pravilno omejil. Pisec ne verjame, da bi po tem novem pojmovanju v Evropi mogel zavladati samo en »kompleks«, to je samo en »ljudski interes«. Za njega obstojata v okviru evropske kulture dva takšna »kompleksa«, in sicer severno evropski in sredozemski, ker da »slovanski kompleks itak nima svojega težišča v Evropi, marveč teži tja proti Aziji«, medtem ko bo »anglosaksonski kompleks dobil svoje novo težišče v Ameriki in bo Anglija ostala samo še neke vrste naprej potisnjena utrdba te skupnosti«. Tako ostaneta v Evropi le dve večji »ljudski skupnosti« ali kompleksa, germanski ali nordijski, kamor spadajo tudi severno-evropske države, ter sredozemski, ki mu je središče Italija Obe skupnosti imata 6voje bistvene lastnosti ki )ih drug od drugega razločujeta. Italija in Nemčija, obe, čeprav hodita po istih idejnih poteh, imata V6aka 6Voj lastni kulturni zaklad, svoje tradicije, svoj način življenja. Toda ta ločenost pa ju ne bo ovirala, da ne bi skupno, rama ob rami zasledovali razširjenje svojega vpliva po svetovnih morjih, predvsem na Bližnjem vzhodu, v Južni Afriki in v Južni Ameriki.
Francozi plačajo dnevno 300 milijonov za vzdrževanje nemške vojaške posadke
Bern, 18 sept. t. »Vaterland« poroča iz Vichyja, da bo morala francoska vlada v nezasedenem delu Francije razpsati notranje po6ojilo 50 milijard frankov, da bo mogla zadostiti bremenom premirja, ki ga je podpisala. V premirju se je namreč francoska vlada obvezala, da bo na lastne stroške vzdrževalo nemško armado, dokler bo imela francosko ozemlje zasedeno. Stroški znašajo, kakor poroča »Vaterland« 20 milijonov mark dnevno (to je po tečaju 1 marka + 15 din) 300 milijonov in (ali 9 miljard mesečno). Francoska vlada st je v skrbeh, kako bo mogla zbrati tako visoko vsoto za plačda, za katera 6e je obvezala.
Garinska meja med Nemčijo in protektoratom ukinjena
Berlin, 18. septembra. AA. DNB: »Rssener National Zeitung« piše dane6 o ukinitvi carinskih meja med Rajhom in Češkoslovaškim protektoratom. Carinska zveza, bi bila lahko ustanovljena že marca 1939, vendar bi to pripeljalo do težkih gospodarskih motenj v gospodarstvu protektorat«: Tudi prilagoditev višine plač in cene blaga je bilo treba organičjio izvesti. Nemčija je vsem tem vprašanjem posvetila največjo pozornost in s tem preprečila motcije v gospodarskem življenju prottktorata.
Tihomorsko brodovje na počitek
Honolulu, 18. septembra. AA. Reuter: Oddelek 30 ameriških vojnih ladij je na poti v Kalifornijo, kjer se bodo posadite teh ladij odpočile. Odhod ameriškega brodovja v Kalifornijo tolmačijo tukaj kot znak, da namerava mornarica Združenih držav še naprej obdržati za nedoločen čas svoje oporišče ca Havajskem otočju.
Največji madžarski pesnik umrl kot Rus in ruski pesnik
Zagrebške »Novosti« objavljajo senzacionalno poročilo, da je Petiifv, ki ga Madžari proslavljajo kot svojega največjega pesnika, umrl kot Rus in kot ruski pesnik. Zagrebški list pravi, da je Petofy srbskega porekla, doma iz Bekeščabe v Vojvodini, pa se je pomad-žaril in postal ideolog madžarske revolucije 1. 1848. Do sedaj je veljalo, da je Petiify umrl v neki bitki pri šegešvaru v Erdelju. Sedaj pa se je izkazalo, da je Petiifv prišel v rusko ujetništvo, ostal v Rusiji, se tamkaj oženil in končno umrl v Citi v Sibiriji. Nikdar ni nikomur povedal, da je na Madžarskem zapustil svojo prvo ženo. V Sibiriji je pesnil ruske pesmi, ki pa še niso bile objavljene. Te podrobnosti so objavili madžarski listi, ki so po čudnem naključju prišli v stik s še živimi vnuki Petofyja — Petroviča. Življenjepis »madžarskega Puškina« bo treba sedaj temeljito spremeniti.
Kje je vendar sodrug Blum
Glasilo dravskih marksistov »Delavska politika« zaskrbljeno raziskuje, kje neki se nahaja znameniti francoski sodrug Blum, predsednik tiste francoske vlade ljudske fronte, ki je Francijo tako vsestransko, niaterielno in duhovno, sijajno pripravila za odpor v vojni. List pripoveduje, da je iz nekih časopisov pobral, da se Blum nahaja baje nekje na Havani, kamor da je srečno prispel s svojo ženo in s svojim premoženjem. Žena, da mu je sicer pred leli že umrla, toda pri znanem Blumovem stališču glede zakona, da to nič ne de.
Razumemo zaskrbljenost mariborskih sodru-gov za usodo Bluma, ki mu je »Delavska politika« pred leti v ljubezni in vdanosti posvetila svoj koledar, ker tako zaslužnega moža človeštvo res ne sme izgubiti, ker bi ga le težko pogrešalo. Imamo še nekaj narodov v Evropi, ki potrebujejo njegovih strokovnih sposobnosti, da bo njihova sreča popolna. Zato se čudimo, kako so mariborski sodrugi tako slabo poučeni o usodi sodruga Bluma. Radi bi jim postregli z boljšimi informacijami. Ce smemo verjeti tistim redkim francoskim časopisom, ki še prihajajo k nam iz ostankov nekdanje Blumove Francije, se sodrug Blum sedaj nahaja že v bližini, ali pa že v 6amem gradiču Chazeron pri Riomu v nezasedeni Franciji, kjer bo ali že prebiva v tovarištvu z Dala-dierom, s katerim sla še leta 1930 složno in lepo vštric hodila v sprevodu po Champs Elysčes v Parizu ter složno dvigala levo pest v zrak proti skupnemu sovražniku, ki sedaj res leži poteptan nn tleh — namreč francoskem ljudstvu in njegovi kulturi. Tamkaj v Riomu bodo menda Francozi
pred sodiščem vprašali iz Amsterdam« . . _ nega odličnega potomca plemena Bluniov, zakaj je francosko domovino pognal v pogubo. Glede Blumovega premoženja, o katerem »Delavska politika« tudi sprašuje, kje je, pa bo težje odgovoriti. Kajti znamenite dobičkanosne veleproda-jalnice »Galleries Lafayette«, kjer je bil Blum na hrbtu tisočerih siromašno plačanih nanieščenk glavni akcionar, so ostale v Parizu, torej v zasedenem ozemlju, kjer so Blumovo gotovino verjetno nekoliko pretipali. Tovarne za svilo, ki jih je Blum »soposestvoval« v Lyonu, so sicer v nezasedenem ozemlju, toda danes najbrž ne obratujejo več, če pa še obratujejo, denarji gotovo ne gredo več v Rlumove predale. Kar tiče njegovih delnic pri podjetju »Air France« pa danes vsi vemo, da niso več donosne. Toda mariborskim sodrugom naj ne bo tesno pri srcu zaradi premoženjskega stanja sodruga Bluma. Brez dvoma je pravočasno mislil na sebe, ko je Francijo potiskal v brezno, sledeč pri tem načelom svojega plemena.
Tisti Blum, ki ga je »Delavska politika« odkrila na Havani, vsa srečna, da se je rešil, bo najbrž neki drugi Blum. Saj Bluniov je bilo mnogo. med njimi tudi Rlumov sin Blum. ki je kot letalski inženir deloval v podjetju svojega očeta nekaj časa tudi pri nas v Zemunu. Morda je ta tisti srečni Blum, ki je priletel do Havane, tako da kri tega za Francijo tako koristnega plemena ostane ohranjena za poznejše rodove, ko bo narod morda potreboval strokovnjakov za svojo obnovo.
Velika razdejanja v Londonu
Nemški letalski napadi trajajo sedaj noč in dan nad jugovzhodno Anglijo
Glavne bitke
Nemška poročila
Vojno poročilo
Berlin, 18. septembra. AA. (DNB.) Vrhovno poveljstvo nemške oborožene sile sporoča:
Včeraj in današnjo noč so nemške letalske sile izvedle hude letalske napade na London in so vrgle razne bombe na doke Zahodno indijske družbe, na doke Viktorija, na plinsko centralo, .vodovod, razne železniške postaje in druge vojaške naprave Na raznih krajih so izbruhnili požari. Nemški bombniki so izvedli včeraj napad na letališče Croydon, kakor tudi na letališče in vojaške naprave v jugovzhodni Angliji. Liverpool je bil bombardiran včeraj in preteklo noč. Letalske tovarne pri Liverpoolu so bile zadete od šestih bomb. Preteklo noč so bile bombe vržene tudi na Glasgow. Pri napadu na severno Irsko je bila s težko bombo poškodovana neka angleška 5000 tonska ladja.
Angleški letalci so preteklo noč napadali severno in zahodno Nemčijo. Bomhe so metali na civilne zgradbe, od katerih jih je več poškodovanih.
Nasprotnik je izgubil 5 letal v spopadih; 2 pa je zbilo protiletalsko topništvo, štiri nemška letala se niso vrnila.
Berlin, 18. septembra. AA. (DNB.) Preteklo noč so londonske sirene večkrat dajale alarmne znake. Nemški bombniki so izvedli več napadov na britansko prestolnico in metali bombe s posebnim uspehom na vse vojaške objekte. Bombe so povzročile večje požare v raznih dokih, zlasti pa v dokih Victoria. Požari so se pojavili tudi na postaji kakor na prometnem vozlu Thurston road. Pri Gravesendu in pri Tilburyju sta bili uničeni letalski tovarni.
Angleška poročila
London, 18. septembra, t. Reuter. Davi je letalsko ministrstvo objavilo naslednje uradno obvestilo:
Boji v torek
Včeraj je nasprotnik petkrat poskusil prodreti do Londona. Nekaterim bombnikom se je
C osrečilo priti nad mesto in metati bombe. Drugi ombniki so metali bombe na nekatera druga področja v Angliji. Neko mesto na Škotskem (Glas-gow!) je bilo bombardirano in je večja škoda na industrijskih napravah. Največji napad je bil pozno popoldne, ko je 300 nasprotnih bombnikov in lovcev priletelo nad Kentsko grofijo, kjer pa so jih naši lovci in naše protiletalsko topništvo zavrnili čez Rokavski preliv. Nasprotniku smo sestrelili včeraj 12 letal, naše izgube pa znašajo tri letala.
V noči na sredo
Nočni napad se je začel takoj z nastopom mraka ter je nepretrgano traial vso noč do zore. Trajal je 10 polnih ur. Nemški bombniki so vrgli več bomb v središče Londona, in sicer v okraje Maytaire in Westenda, kjer je bilo porušenih več hiš, mnogo pa poškodovanih. Tudi na neko predmestje Londona so padle bombe in porušile nekaj hiš. Število mrtvih in ranjenih civilistov še ni znano. Po površnih cenitvah pa je večje, kakor je bilo prejšnje dni.
Včeraj 7 dnevnih napadov
London, 18. sept. t. Reuter: Prvi letalski alarm je bil v Londonu razglašen že ob pol sedmih. Trajal je nekaj minut. Drugi alarm je bil ob četrt na osem in je trajal dobre četrt ure. Tudi pri tem napadu nemška letala niso prišla do Londona, pač pa so metala bombe na obrežna mesta v ustju Temze.
Tretji znak za letalsko nevarnost je bil ob pol devetih in je trajal dolgo časa. Pri tej pri-
POPISNA TRGOVSKA SOLA
V LJUBLJANI, Kongresni trg 16/11.
vpisuje
v svojo Dvoletno trgovsko šolo in ostale tečaje ter poedine predmete, kakor knjigovodstvo, stenografijo, pravo itd. ter tuje jezike, kakor nemščino, italijanščino, francoščino i. dr. Vpiše se lahko vsakdo. Pouk se vrši z dopisovanjem, je oseben in zato uspešen. — Vsa pojasnila pri vodstvu zavoda brez plačno.
ložnosti so nemški bombniki metali eksplozivne bombe izredne teže spet na mesta ob reki Temzi vzhodno od Londona ter na vzhodni del Londona, ki je izrazito delavskega značaja. Na eno mesto je padlo najmanj 50 bomb in je škoda zelo velika. Številne družine so prišle ob svoje domove. Preteklo noč so nemška letala metala bombe prav v isti pokrajini, ter so porušila številne stanovanjske hišice. Četrti alarm je bil malo pred poldne-vom in je bil kratek.
Peti napad je bil takoj v prvih popoldanskih urah. Kakor včeraj je tudi danes priletelo okrog 300 nemških bombnikov in lovcev čez Rokavski preliv ter nad Kentsko grofijo. Bombniki so bili dvomotorni in so bili razvrščeni v več skupin, ki jih je varovalo vsaj 200 nemških lovcev. Četrt ure se je nad 7000 m visoko v zraku zlivala ta strašna reka čez Rokavski preliv. Nad angleškim ozemljem so jih sprejeli angleški lovci, s katerimi so se razvile strahovite borbe v zraku. V teh bojih e bilo po neuradnem štetju sestreljenih 10 nemških letal.
Šesti napad je sledil skoraj takoj potem, ko je bil peti končan. Nova skupina bombnikov je priletela ob četrt na štiri in pritiskala proti Londonu. Znak, da je nevarnost minula, je bil v Lon-Jonu dan že četrt ure pozneje.
Sedmi letalski alarm je bil ob četrt na 7.
Ameriška poročila o škodi
Newyork, 18. septembra, t. (Associetad Press.) Ameriški listi objavljajo poročila o dosedanji škodi, povzročeni po letalskih napadih v Londonu. V prvih 10 dneh letalske ofenzive je bilo v Londonu popolnoma porušenih 2000 poslopij, hudo poškodovanih. tako da jih bo treba porušiti, je bilo 800(1 zgradb, 10.000 jih jih je pa bilo lažje poškodovanih. Največja škoda jc v pristanišču oh reki Temzi. Nekajkrat je bila pokvarjena tudi vodovodna, električna in plinska napeljava, toda nezgoda jc trajala le kratek čas. Avtobusni promet je bil nekoliko omejen, a ukinjen ni bil nikoli.
Newyork, 18. septembra, b. »United Press< poroča, da se je dopoldne vreme nad Anglijo in Kanalom popravilo in močan jugovzhodni veter je pojenjal. Nastalo je lepo vreme, ki omogoča nadaljevanje letalskih borb eni in drugi strani. Nad iOO nemških bombnikov strmoglavcev je takoj priletelo čez Kanal nad Anglijo, kjer so se razvrstili v posamezne formacije, ki so odleleli proti jugu in severu Anglije. Londonski poročevalec »United Pressa« trdi, da je težka bomba padla blizu ameriškega poslaništva, k sreči pa ni eksplodirala. Druga bomba je zadela predprostor \veslminstrske opatije, vendar na sami zgradbi ni povzročila posebne škode.
V teku popoldneva je prišlo do strahovitih letalskih bitk nad vzhodnim Londonom, o katerih še ni podrobnosti Dozdeva se le, da so nemška letala zravnala z zemljo cele bloke ulic v vzhodnem delu Londona. Napadi nemškega letalstva v pretekli noči so bili tudi mnogo hujši kakor dosedanji in je število mrtvih in ranjenih nenavadno veliko.
Švedska poročila o učinkih letalskih bomb v Londonu
O zadnjih bombnih napadih na London pišejo švedski listi med drugim:
Bombardiranje Londona je med drugim izzvalo odredbo, da se uvede v vse tovarne enoten delavnik, ki traja od 8.30 do 15 30. Ta odredba, ki jo je izdalo vojno ministrstvo, ima namen, da se zmanjša število žrtav. V isti odredbi se določa vsake tri dni delopust, da se morejo delavci od-počiti v zakloniščih.
Zaradi pomanjkanja živil je vlada nijela posojilo 40 milijonov iuntov, da nakupi v Argentiniji žita in zmrznjenega mesa.
Londonsko prebivalstvo je sedaj prisiljeno, da vso noč, pa znaten del dneva preživi v protiletalskih zakloniščih. Listih svetujejo vladi, naj zgradi še nova bolj varna zaklonišča ter jih oskrbi s kurivom ter ogrevalnimi napravami, ker letalski napadi še ne bodo tako hitro ponehali.
Velika bomba je zadela prav v sredino Angleško narodno banko obenem, ko so bile zadete mnoge palače na znamenitem Trafalger Squareju. Protiletalska obramba Londona je tako močna, da je nek ameriški žurnalist izračunal, da tako zvani Flaki (protiletalski topovi) vsako noč izstrelijo okoli pol milijona granat na letala v zraku. Sodijo pa, da je to število pretirano. Protiletalsko zaklonišče kraljevske družine, ki ga opisujejo švedski listi, je veliko in popolnoma opremljeno. Ima tudi radio in majhno knjižnico ter razne igre, da je mogoče prebdeti noči, ko zunaj poka na tisoče in tisoče granat.
Protiletalska obramba ni lahka. Tako na pr. se je izkazalo, da se žarometom, ki so pritrjena trdno na eno mesto, letala lahko izognejo, dočim oni reflektorjev, ki luč mečejo neprestano zdaj na desno, zdaj na levo. svoj predmet premalo časa osvetlijo, da bi ga bilo mogoče lahko zadeti. Zadnje dni se opaža, da imajo v sovražnem letalstvu glavno vlogo zažigalne bombe, ki naoravljajo največjo škodo. Ali se sovražnik poslužuje v ta namen kakšne posebne snovi, se še ne ve.
Zadnje bombardiranje so posebno prizadela razna londonska pristanišča, od kater;h nekatera še gorijo, zlasti velja to za pristanišče Portland. Kdo bi si kdaj mogel samo predstavljati, da bo največje mesto sveta kdaj izpostavljeno takim napadom! Požigi in razstrelki bomb imajo neverjetne izmere. Vendar prebivalstvo vse to še vedno junaško prenaša, kar pomeni veliko, če pomislimo, da so hudo poškodovane plinske naprave, električna centrala in vodovod ter telefonske zveze.
Promet zlasti ovirajo ogromni kupi zdrobljenega stekla. Hvala Bogu, da je bilo mogoče rešiti porušenja impozantno katedralo sv. Pavla, pred katero so, kakor znano, odstranili tempirano bombo, dve taki tempirani bombi pa sta padli tudi na travnato dvorišče za kraljevsko palačo, kjer še nista eksplodirali. Da pa je glavni namen sovražnika uničevati vojaške naprave in tako, če mogoče zmanjšati, vojni potencial Anglije, dokazujejo bombardiranja ne saeno pristanišč, ampak tudi ladjedelnic in arzenalov ob Temzi, ki jih ne pušča sovražnik nobene noči na miru. Tako zvane zaporne balone spuščajo sedaj Angleži veliko višje, kakor so bili do sedaj nameščeni, kar skušajo nemška letala premagati na ta način, da mečejo sedaj bombe celo iz višine 8—10.000 metrov nad zemjjo.
Človeške žrtve zaradi bombardiranja so veliko večje, kakor se uradno priznavajo. V.ada je sedaj organizirala tudi oskrbovanji ljudi brez doma in dela po ljudskih kuhinjah, ki se prevažajo iz kraja v kraj. Velikanski so tudi napori pilotov in osta
Napadi na Nemčijo
.Berlin, 18. sept. AA. DNB: Nekaj angleških letal je poskušalo v minuli noči napasti Nemčijo. Tri letala so letela v jugovzhodni smeri, dve pa v jugozahodni smeri. Nemški lovci so sprejeli boj z angleškimi letali ter jih prisilili vrniti se. Eno angleško letalo je bilo zbito.
London, 18. sept. t. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča: Naša letala so včeraj podnevu in ponoči napadla sovražno ozemlje. Glavni napad je veljal pristanišču Ostende in Zeebregge. kjer so bile bombardirane pristaniške naprave in prevozne ladje. Bombardirano je bilo letališče Imuj-den, nadalje pristanišče Hamburg. Antwerpen, Terneuzen Fluschin, Zeebrugge, Dunkerque, Ca-lais in Boulogne. Napravljena je bila velika škoda ladjam in vojaškim skladiščem. Tudi nemška topniška postojanka na Cap Gris Nez pri Calaisu je bila bombardirana. Druga skupina bombnikov je napadla nemška vojaška zbirališča in vojna skladišča v Krefeldu, Ehrangu, Hammu, Osna-brticku, Soestu, Rruslju ter v Stokumu pri Kolnu. Obrežna letala so napadla pristanišče Cherbourg in potopile tamkaj dve prevozni ladji. Nastali so veliki požari. V Cherbourgu je bil potopljen tudi nemški rušilec. Dvoje letal se ni vrnilo.
London, 18 sept. A A. Reuter. Letalsko ministrstvo sporoča, da so brit«n=Ve letalske sile
ponoči izvršile napad na sovražnikove ladje in vlačilce, ki so bili zbrani na sosednji obali Ro kavskega preliva. Britanska letala so letela tudi nad zasedeno Francijo in nad Nemčijo.
London, 18. sept. A A. Reuter: Letalsko ministrstvo sporoča: Noč za nočjo in ob vsakem vre menu so angleška letala polagala mine v pristanišča, ki jih je zasedel sovražnik ter v teritori-jalnih vodah, ki se vlečejo od obale Norveške do Biskajskega zaliva. Pri izvajanju te naloge so britanska letala preleteln na tisoče kilometrov Položenih je bilo 30 minskih polj in znano je da je zaradi teh min bilo uničeno več tisoč ton sovražnikove mornarice.
Informacijsko ministrstvo dodaja k uradnemu poročilu o napadu na nemška zbiranja v pristaniščih na zahodni obali, naslednja pojasnila: Včerajšnji dnevni in nočni napad angleških bombnikov na nemška zbirališča na zahodni obali je do sedaj največji napad, kar so ca analeški bombniki izvedli v sedanji vojni in spada ta napad med doslej največja dejanja angleškega letalstva v ofenzivni borbi proti nemškim pripravam za vpad v Anglijo. V Calaisu je dok Garnot največ trpel in ie ves v plamenu. Nanj je padlo vsaj 60 bomb. V Dunkerqueu so zletele velike pristaniške zgradbe v zrak, pomoli pa so
bili pornSeni
lega letalskega osebja, seveda tudi nemški piloti ne trpijo dosti manj.
Kar se tiče napada na Anglijo, ki ga Angleži sami napovedujejo, prav posebno pa delajo senzacijo z njim ameriški listi, sodijo na švedskem, da je vse to veliko preuranjeno. Gotovo je, da je Nemčija že pripravila veliko večino svojih sil v severni Franciji, oziroma c>b Kanalu, da pa napada tako hitro še ne bo, četudi bi bilo ugodnejše vreme, kakor je v resnici.
„Samo ena ustanova tel"
Na papežev prainik, ki ga praznujejo po stari navadi v državi Čile vsako leto, je imel na katoliški univerzi v prestolnici Santiago govor poslanik Združenih držav Severne Amerike, ki io v tem svojem govoru med drugim dejal.
»V teh dneh, ko se vsi tresejo zaradi bodočnosti sveta, ne bo mogel nihče, ki vsaj nekoliko pozna zgodovino, prezreti dejstva, da je skozi vsa stoletja, sredi padanju cjržuv in dinastij, izginjanja imperijev in neštetih iz-prememh svetovnega zemljevida ostala trdna sanio ena ustanova. Kulture so nastajale in zatonilo, ta ustanova pa je ostala kakor velikanski vrhovi nad nami. Videla je padec rimske omike. V dolgi dobi, ki je temu sledila so se svetile samo luči na njenih oltarjih, ki so v splošni temi predstavljali središče človeka dostojnega življenj«. V njenih samostanih so bili shranjeni sadovi preminule omike. Nato je zopet videla vzhajati novo omiko danes pa, ko so vnovič človeške strasti na delu, da to civilizaciji« zrušijo, se dviga Rim kot edina rešitev naših najvišjih vrednot, ki bodo preživele ta splošen polom. Kakor vsak ki se na razburkanih valovih morja nahaja na ostankih razbite ladje, ki se potaplja, išče čeri, da bi se rešil, tako vsi, ki ljubijo mir in pravico, obračajo nagonsko svoje oči k Cerkvi in pnpežu, vedoč, da je to edino, kar ne more propasti. Velika sreča za človeštvo jo da tudi v teh dneh vidimo na prestolu sv. Petra moža, ki ljubi človeštvo s širokosronostjo humanista, ki je bil in ie velik diplomat in z obsežnim ter »asnim razumom dru?: ve',iko srce. Upajmo, da se ho njegovim prizadevanjem in molitvam posrečilo., da se ho svet vrnil k načelom omike, v kateri lahko vsi živijo v miru in soelasiu in Inhko v varnosti nadaljujejo svoje vsakdanje f '•» ter so po-vzpeniaio pn posvetnih kulturnih pridobitvah bolj in bolj k Bogu «
Amerika išče nova oporišča
Pogajanja z Avstralijo, Perujem, Equadorjem in Urugvajem
Washington, 18. septembra, t. Associated Press: Pri današnjem sprejemu časnikarjev, ki so ga spraševali o nadaljnih pogajanjih ameriške vlade s tujimi državami za pridobitev novih oporišč, je državni tajnik Hull dejal, da o tem ne more mnoga izdati, ker eo razgovori šele v začetni razvojni dobi.
V zvezi s tem pa poročajo listi, da so političnih krogov informirani, da se ameriJka vlada razgovarja z nekaterimi vladami glede taKInih oporišč. Tako eo bile že izmenjane misi med ameriško vlado, angleško vlado in avstralsko vlado glede polbžaja na Tihem morju, kjer imajo Združene države Severne Amerike življenjske interese, ki se dajo branit« s skupnimi napori Anglije in Avstralije, ki imata tamkaj podobne interese. Prav tako je ameriška vlada sprožila izmenjavo misli tudi z vlado Peruja glede kakšnih oporišč za obrambo Panairtkega prekopa, nadalje z vlado Equa-d o r j a za odstop oporišč na otokih Galapagos v iste namene. Ameriška vlada želi dobiti v interesu skupne obrambe ameriškega kcrvtinecila, kakor je to bilo sklenjeno na vseamerišfti konferenci na Havani, "oporišča tudi v Urugvaju, kjer bi južno-
ameriškim državam, ki bi to želele v primeru nevarnosti stavila hitro na razpolago obrambna sredstva. V tej zvezi objavljajo newyorški listi članek, ki je izšel v urugvajskem listu »E 1 Debate«, ki se huduje nad politiko Združenih držav Severne Amerike, ki zahtevajo od Urugvaja pravico do pomorskih in letalskih oporišč, češ, da postajajo imperialistična stremljenja Severne Amerike preočiU, tako, da Južna Amerika napram tem težnjam ne bo mogla ostati ravnodušna.
Oboroževanje Amerike
Washington, 18. sept b. Mornariški minister Knox, ki je na inšpekcijskem potovanju Kaliforniji, je izjavil, da morajo Združene države navzlic zboljšanju položaja Anglije pospešiti oboroževanje. Glede proizvodnje letal je dejal, da bodo ameriške tovarne do 1. februarja 1941 imele letno kapaciteto 13.000 letal, do julija 1941 24.000 letal in leta 1942 kapaciteto 30.000 letal letno. Proizvodnja motorjev pa se bo povečala s 1. januarjem 1941 od 10.000 na 34.000 letno.
Med Romunijo In Sovjeti pomirjenje še ni nastopilo
Premikanje čet na obeh straneh romunsko-sovjetske meje
Bukarešta, 18. sept. b. Pred nekaj dnevi so se v romunski javnosti razširile novice o nevarnosti, ki grozi Romuniji od Sovjetov. V zvezi s tem poudarjajo poučeni krogi, da Sovjetska Rusija pomika svoje čete v severnem delu Bukovine in da obstoja nevarnost, da Sovjeti vpadejo v Mol-davijo. Prav tako poudarjajo, da je Moskva v zadnjem času zavzela do Bukarešte zelo ne-pomirljivo Stališče zaradi incidentov, ki so se zgodili na sovjetsko-romunski meji. Romunska javnost je zaradi namer Sovjetske Rusije v velikih skrbeh. To vznemirjenje pa povzroča tudi okoliščina, da romunski glavni štab premešča romunske čete iz Transilvanije proti sovjetsko-romunski meji, prav tako pa tudi poročila, po katerih je sovjetsko vrhovno poveljstvo pozvalo z dopusta vse častnike. Merodajni krogi poudarjajo, da Romuniji sicer ne grozi nobena nevarnost od Sovjetske Rusije in da je romunski odgovor na zadnjo sovjetsko noto napravil v Moskvi dober vtis. Podobno pojasnilo o položaju prihaja tudi iz Bukarešte, in sicer iz krogov, ki so blizu nemškemu poslaništvu. Ti krogi namreč še vedno poudarjajo, da je položaj Romunije okrepljen zaradi jamstva, ki sta ji ga dali Nemčija in Italija in ki predstavlja temelje romunske varnosti. V istem smislu je dal izjavo tudi b'vši romunski zunanji minister Manoilescu uredniku romunskega lista »Curentulac.
Bukarešta, 18. sept. b. Uradni krogi zanikajo glasove, da bi sovjetska vlada postavila Romuniji nove teritorialne zahteve.
Nemški in italijanski častniki generalnega štaba v Romuniji
Bukarešta, 18 sept. b. Včeraj je prispel v Bukarešto član nemškega generalnega štaba Tipel-kirch. Njegov prihod je v zvezi z željo romunske vlade, da se izvede reorganizacija romunske vojske. V Bukarešto pa so prispeli še trije nemški in dva italijanska častnika, ki so odpotovali v Er-delj. Politični krogi so mnenja, da bodo ti častniki stopili v stik z mešano komisijo, ki se mudi v Erdelju, da na licu mesta ugotovijo, v kakšnem stanju je romunska vojska zapustila Erdelj.
Svarilo nemškega lista
Bukarešta, 18. sept. b. »Bukarester Tagblattc je objavil članek, v katerem pravi, da je nevarno »matrati i-ntpre«p. romunskih dr?avlian<)v identične
interesom romunskih manjšin zunaj države, ker bi to moglo izzvati spore s sosedi. V ostalem Romunija ni izpolnila svojih obvezn^ti do nemške narodne manjšine, ki so ostale odprte celih 20 let. Kritika »Curentula< proti dunajski razsodbi lahko spravi v nevarnost odnošaje Romunije s sosednimi državami in pa sam obstoj romunske države, ki je odvisen od jamstva osiščnih velesil. To je razlog, zaradi katerega je general Antonescu prepovedal vsako kritiko dunajske razsodbe.
Svobodna prodaja nemških knjig
Bukarešta, 18. sept. m Evropa Pre6s Z odlokom vlade je ukinjena cenzura za vsa nemška dela ki so bila v Nemčiji tiskana <>d 1. 1933. naprej. Zaradi tega se bodo v Romuniji lahko v bodoče svobodno prodajale vse nemške knjige, tudi tiste, ki so tile prej prepovedane.
Obsežne pravice Nemčije za nadzorovanje plovbe do Ornega mor]a
Washington, 18. sept. b. »United Press« poroča iz Berlina o sestavi nove dunajske komisije pod vodstvom Nemčije. Nemški odposlanec bo imel pravico, da izvede na V6ej Dcnavi do Črnega morja potrebne ukrepe, da zagotovi varnost nemškim, transportom po Donavi.
Jugoslavlfa - Sov eti
Belgrad, 18 septembra. A A. Minister za ptt je odobril odpretje rednega telefonskega prometa med Jugoslavijo in sovjetske zvezo. Začasno bo mogoče opravljati razgovore med Belgradom in Moskvo skozi Berlin. Dovoljene so vse vrste telefonskih razgovorov, kakor jih predvideva mednarodni pravilnik Pristojbinska enota za triuiinut-ni razgovor znaša 14 70 zl. frankov.
Velike sovjetske vojaške vaje na Kavkaškem področju
Moskva, 18. septembra. A A DNB: Krasna ja zvezda poroča, da so se v transkavkaškem vojaškem okrožju začeli manevri čet. pri katerih delujejo ludi tankovski in letalski oddelki. Manevrov se udeležuje prvi namestnik voineea komisarja maršal BmliMiin
i^jozpcfdaKib/o
Podržavljenje Narodne banke
Po dolgotrajnih razpravah v javnosti je prišlo sedaj do objave uredbe, s katero se izpreminja zakon o Narodni banki, o čemer smo že včeraj poročali.
Bistvene izpremembe so naslednje:
1.	Do sedaj je bila posest države in njenih ustanov na delnicah Narodne banke omejena do največ 20%, sedaj pa je posest lahko neomejeno visoka.
2.	Dividenda sme znašati največ 8% na imensko vsoto delnic, torej na 240 din za delnico, dočim je n. pr. za leto 1938 znašala brutto 40 dinarjev (na delnico imenske vrednosti 3000 din) in za 1939 400 din, torej 13.33%. Donosnost tega papirja se je torej občutno zmanjšala. Ves ostali čisti dobiček dobi država, ki ga bo porabila za odplačilo svojih dolgov pri banki. Če primerjamo podatke za 1939, vidimo, da je znašal čisti dobiček banke 52.7 milij. dinarjev. Od tega bi n. pr. po novi zakoniti ureditvi šlo za zakoniti rezervni zaklad 5%, t. j. 2.6 milij. din, nadalje dobe delničarji največ 14.4 milij. din, kar da skupno z dotacijo rezervnemu zakladu 17.035 milij. din. Tako preostane čistega dobička, katerega dobi država, 35.674 milij. din, dočim je po prejšnji razdelitvi dobila država za lansko leto samo 17.263 milij. din. Če pogledamo razmerje med tem, kolikor so dobili delničarji in država prej in sedaj, dobimo naslednjo sliko (po podatkih za leto 1939): država prej 17.263 milij., sedaj 35.674 milij., delničarji prej 25.445, sedaj 14.4 milij. din.
3.	Največji del izprenieinb pa se nanaša na upravo banke. Do sedaj je banka imela enega guvernerja, dva viceguvernerja in dva člana izvršnega odbora, po novem jia bo k tem prišel še en član izvršnega odbora, tako da bo skupno imel z guvernerji izvršni odbor 6, namesto dosedanjih 5 članov.
Do sedaj je bil guverner postavljen s kraljevim ukazom na predlog ministra financ, sodaj pa je potrebno še soglasje s predsednikom min. sveta.
Upravni odbor banke je bil doslej voljen po delničarjih, odslej bodo upravni svetniki postavljeni s kr. ukazom na predlog finančnega ministra v si>orazumu s predsednikom min. sveta. 11 članov uprave je lahko delničarjev Narodne banke, največ pet pa je lahko državnih ali samoupravnih aktivnih uradnikov.
Nadalje bodo odslej trije člani nadzorstva postavljeni s kr. ukazom kot člani upravnega odbora, štiri člane nadzorstva pa voli občni zbor delničarjev.
Važno je tudi .novo določilo, da guvernerju, viceguvernerju ter članom upravnega odbora ni treba več, da bi bili delničarji Narodne banke kot doslej. Končno je omejeno število glasov, ki je znašalo prej največ 100 glasov, na največ 20 glasov.
Iz vsega tega je razvidno, da je država, ki je že itak prej imela odločilen vpliv na banko, dobila banko popolnoma v svoje roke, ker bo postavljala vso njeno upravo.
Drugič pa so izpremenjena določila glede porabe čistega dobička v korist države in so okrnjene možnosti dividende delničarjev na največ 8% imenske vrednosti. To je imelo seveda že vpliv na trg delnic Narodne banke, za katere je bilo danes na zagrebški borzi povpraševanje samo po 4000 din, na belgrajski borzi pa po 6000 din, dočim je bil še nedavno tečaj 7700 din. To odgovarja izpremenjeni donosnosti tega papirja.
S tem je debata o Narodni banki zaključena in pričakovati nam je izpremembe upravnega odbora in nadzorstva banke v smislu novih zakonitih določil. Počakati bo treba, kako se bo novo vodstvo banke obneslo v sedanjih težavnih razmerah.
Ekonomist.
Maksimiranje cen krompirja
Od Zbornice za trgovino, obrt in industrijo smo prejeli tole obvestilo:
Kakor zbornica doznava, 6e na merodajnih mestih računa z možnostjo, da bodo cene krompirju v Slovenji maksimirane in bi se utegnilo zgoditi, da dobijo javne aprovizacije pravico zaseči proti plačilu po maksimalnih cenah zalogo krompirja tudi pri trgovcih. Zato morajo računati trgovci z deželnimi pridelki pri nakupovanju krompirja s tem, da so bile v Sloveniji lansko leto cene krompirja zaradi slabe letine nenormalno visoke in da se letos v tem primeru ne bodo mogle obdržati na tej višini.	, .
Pri eventuelnem maksimiranju cen krompirja se bi računalo, kakor čujemo, vsekakor le z uporabno vrednostjo krompirja in z odnosom, ki je obstojal vedno na trgu med povprečno ceno pšenične moke na drobno in ceno krompirja. Uporabna vrednost kromoirja je samo četrtina uporabne vrednosti moke. Cena krompirju je bila vedno v odnošaju ene četrtine do ene tretjine povprečne cene pšenične moke. Cena pšenične moke je danes viso«&,>veadW-v povprečju ne presega cene din 5.50 za kg. -
Povsem izključno je po mišljenju merodainih, da bi mogla preseči cena krompirju- v primeru maksimiranja eno četrtino te cene. Trgovci, ki bi kupovali krompir dražje, riskirajo, da uteg.ne]0 utrpeti občutno škodo, ako se določijo kasneje nižje cene in zaplenijo dražje kupljene zaloge.
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne banke za 15. september kaže naslednjo sliko (vse v milij. din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 8. september):
Aktiva: zlato v blagajnah 2,064.35 (+ 1.5), zlato v inozemstvu 303.44 (+ 10.0), skupna podlaga po stabilizacijski vrednosti 2,367.8 (+ 11.5), devize izven podlage 515,9 (+ 24.7), kovani denar 24S.86 (— 15.75), posojila: menična 1,436.44 (—10.75), lombardna 180.1 (— 0.35), skupno posojila 1,616.4 (— 11.1), vrednostni papirji 375.64 (— 40.16), eskonto bonov drž. obrambe 5.025.0 (+ 131.0), razna aktiva 1.846.0 (+ 13.44).
Pasiva: bankovci v obtoku 12.158.2 (—75.34), drž. terjatve 43.8 (— 12.9), žirovni računi 1.455.46 (+44.3), razni računi 1.098.14 (+ 155.36), skupno obveznosti po vidu 2.597.44 (+ 1S6.8), razna p*, siva 339.54 (+ 2.7).
Obtok bankovcev in obvez, po vidu 14.755.7 (+111.44), skupna podlaga po stvarni vrednosti 3.788.5 (+ 18.4). zlato v blagajnah po stvarni vrednosti 3.302.96 (+ 2.4) milij. diij, skupno kritje 25.67 (v prejšnjenv izkaz* iaa:74)V?v tfd tega samo z zlatom v blagajnah po st*arni vrednosti 22.38 (22.53)%.
„ Izkaz kaže, da se je država nadalje znatno'zadolžila pri banki, obenem pa je banka prodala znaten del svojih državnih papirjev. Posojila banke zasebnemu gospodarstvu so se zmanjšala, narastel pa je zlati in devizni zaklad. Ker so naložbe
predmetov, dočim je prejšnji indeks obsegal 55 predmetov na osnovi cen leta 1926. Ima novi indeks tudi to prednost, da je tehtan po važnosti
I>osameznih predmetov, dočim je bil prejšnji indeks navadni geometrični seštevek jiosameznih cen. Novi indeks ima nove skupine, ki se razlikujejo znatno od prejšnjih. Lista predmetov kaže prvič razporejenost po proizvodih in tujega izvora, drugič po posrednem in neposrednem vo-livu iznozemskega povpraševanja, inozemske ponudbe in domačega povpraševanja. Poročilo prinaša tudi primerjavo gibanja dosedanjega indeksa in novega indeksa v zadnji dobi.
O hranilnih vlogah so po pokrajinah zanimivi naslednji podatki (v milij. din):
Slovenija Hrvatska ost. drž. vsa drž.
31.	marca 1940	2.110	3.613	4.522	10.945
31.	dec. 1938	2.291	4.010	5.177	11.478
30.	junija 1939 2.292	3.595	5.253	11.140
31.	avg. 1939	2.299	3.745	5.133	11.177 31.	dec. 1939	2.094	3.524	4.567	10.185 31.	maja 1940	2.006	3.359	4.384	9.749
Če primerjamo padec vlog po pokrajinah, vidimo, da so se od konca avgusta 1940 do konca maja 1940 znižale hranilne vloge v banovini Hrvatski za 10.3%, v Sloveniji za 12.7% in v ostali državi za 14.6%. Pregled po skupinah zavodov kaže, da so se najbolj zmanjšalo vloge pri državnih zavodih za 7.3%, pri samoupraonih hranilnicah za 5.5 in najmanj pri zasebnih bankah za 3.5%.
*
Razpisane licitacije za nova javna dela.
Razpisana je prva licitacija za težaška, zidarska, betonska in železobetonska dela pri zgradbi okrožnega sodišča v Celju za 7. oktober. — Nadalje je za 11. oktober razpisana prva licitacija za rekonstrukcijo dr avne ceste št. 50 od km 75.414 do km 76.660 (skozi Celje), kjer znaša proračunska vsota 950.620 din. Za 10. oktober pa je razpisana v zvezi s tem licitacija za dobavo malih kock za to rekonstrukcijo, kjer znaša proračunska vsota 840.720 din. Končno je razpisana licitacija za rekonstrukcijo drž. ceste št. 2 -d km 546.797.40 do km 549.143.82 (Žabja vas—Novo mesto—kolodvor) na dan 24. oktobra za proračunsko vsoto 3,229.733.97 din, obenem pa je dne 9. oktobra licitacija za dobavo drobnih kock in robnikov za tlakovanje te ceste in znaša proračunska vsota za to 2,141.762.50 din.
Ustavljena poravnava. Ustavljen, je poravnalni postopek v zadevi Svetelj Marije, pos. v Ljubljani, Bohoričeva ulica9.
Chromos, jugoslovanska tvornica kemičnih proizvodov v Zagrebu. Glavnica 6.0, bilančna vsota 29.14 (26.6), čisti brutodonos 9.7 (9.1), čisti dobiček 0.4 (0.3) milij. din, tako da je skupno narastel s prenosom iz prejšnjih leta na 2.1 milij. din.
Iz hrvatske tekstilne industrije. Dugaresa, predilnica in tkalnica izkazuje za lansko leto jiovečaiije bilančne vsote od 208.75 na 222.9 milij,. din pr i glavnici 56.25 milij. din. Pri bru-todonosu (brez prenosa) 1606.9 (90.2) je znašal čisti dobiček 10.1 (7.3), s pronesom vred 11.1 (8.1) milij. din. — Mira, tvornica nogavic v Du-gi Resi izkazuje pri glavnici 0.5 in bilančni vsoti 4.1 ter brutodonosu 2.8 milij. din čistega dobička brez prenosa 0.063, s prenosom vred 0.107 milij. din
Povišanje glavnice. »Ulujariea«, d. d. v Belgradu zvišuje glavnico od 5 na tO milijonov din z vpisom dne 24. septembra 1940.
Nova delniška družba. Trgovinsko ministrstvo je odobrilo osnutek družbe »Seonnc, pre-mokbjrria d. d. s sedežem v Belgradu. Glavnica znaša 2 milij. din (10.000 delnic po 200 din imenske vrednosti). Pri vpisu se plača 50%. Predhodni občni zbor delničarjev je bil 14 septembra.
I
Danes zadnjikrat! Francoski velelilm
Kot dodatek predvajamo še kratek barvan pevski film „Vescla žetev"
SRČNI UTRIPI
(Battement de Coeur) je ustvaril sodbo, da je to delo duhovito, polno šarma z nedosegljivo igro DANIELLE DARRIEUX Predstave ob 16., 19. 21. uri. - KINO UNION, telefon 22-21
Hedy Lamurr Je Pražanka
Njen prvi film v Pragi „Ekstaza" ji je prine=el svetovno slavo in angažma v Ameriki, kjer jo splošno imenujejo „lepotico štev. 1"_
Oglejte si io danes v pretresljivi vlogi MAN0N LESCAUT v filmski romanci
Danes ob 16. 19. in 21. uri
Odkupne cene pšenice v Sloveniji
Kraljevska banska uprava nas obvešča, da bodo odkupne cene pšenici v Sloveniji enake odkupnim cenam pšenice v Vojvodini.
Da bi se izenačile cene moke iz domače, in uvožene pšenice, se bo pobiral po Gospodarski zvezi izravnalen prispevek din 27 za 100 kg v korist banovinskega sklada za aprovizacijo, ki je ustanovljen z banovo odredbo z dne 11. septembra 1940 v svrho podpiranja siromašnega prebivalstva v Sloveniji.
Položaj usnjarske in čevljarske industrije
V dneh 17. in 18. septembra t. 1. je bila pri Zvezi industrijcev konferenca zastopnikov usnjarske in čevljarske industrije dravske banovine. Na konferenci se je razpravljalo o položaju naše usnjarske stroke ter o težkočah, ki so nastale glede preskrbe obratov s potrebnimi surovinami zaradi prenehanja uvoza surovih kož iz prekomorskih držav ter zaradi prepovedi izvoza takih kož iz banovine 1 Hrvatske. Konferenca je sprejela razne sklepe glede korakov, ki se morajo podvzeti, da se onemogoči brezvestna špekulacija in navijanje cen surovih kož ter izvede pravilna razdelitev razpoložljivih surovin na posamezna usnjarska podjetja, da se jim tako omogoči redno obratovanje in nadaljna zaposlitev delavstva. Posebna deputacija zastopnikov usnjarske in čevljarske industrije je bila dne 18. t. m. dopoldne sprejeta od bana, kateremu je predočila nevzdržen jioložaj usnjarske stroke ter ga zaprosila za nujne ukrepe v cilju, da se omogoči redna produkcija usnjarskih izdelkov ter istočasno zaščitijo konsumenti pred pretiranimi cenami, s katerimi je računati, ako se ne omeji neupravičen porast cen za surove kože. O. ban je vzel izvajanja in želje depulacije na znanje ter obljubil svojo vsestransko podporo.
*
Plače industrijskih nameščencev na Hrvatskem. Industrijska zbornica v Zagrebu je priporočila svojim članom, da povišajo onim nameščencem, ki imajo plačo do 1000 din za 86% po stanju dne 31. avgusta 1939. Ostali nameščenci pa naj bi prejeli povečanje za 35% samo na prvih 1000 din plače, kar pomeni, da bi pri vseh ostalih znašalo povišanje samo 350 din, torej enako kot onim s prejemki do 1000 din.
Jugoslovanska tvornica za impregniranje lesa Guido Riitgers, Hoče pri Mariboru. Glavnica 2 milij., bilančna vsota 14.26 (za 1938 1 5.1), brutodonos 2.3 (2.9), čisti dobiček 0.07 (0.754) milij. din.
na žirovnih in računih pri banki narasle in ker se je tudi povečal obtok kovancev, se je zmanjšal obtok bankovcev.
Stanje naših kliringov
Dne 15. septembra 1940 je bilo stanje naših , kliringov naslednje (v oklepajih razlika v primeri s stanjem dne 8. septembra);
Akt. kliringi:. Nemčija 4.285.320 (+ 1,087.052) mark, Protektorat 5,251.887 (+ 2,418.117) kron, Bolgarija 2,554.634 (— 1,453.288) din, Turčija 4,792.054 (+ 1.096) din, Francija 2,407.258 franc. frankov, francoske kolonije 2,573.064 Ir. frankov,' in Španija 2,934.960 pezet.
Pasivni kliringi: Italija 20.457.670 (—745.259) din, Madžarska 15,551.012 (+ 954.467) din, Romu-: nija 6,597.093 (— 405.046) din, Slovaška 24.089.861 (+ 536.574) kron, Holandija 66.669 (+ 30.084) goldinarjev, Belgija 1.333.411 belg, Poljska 18,896.014 din.
Izkaz kaže, da se je naša klirinška aktivnost z Nemčijo povečala za 16.1 milij. din, nadalje s protektoratom za 2.4 milij. kron, medtem ko so se naše terjatve v Bolgariji zmanjšale. Med pasivnimi • kliringi je omeniti znižanje aktivnosti v prometu z Italijo ter Romunijo, medtem ko se je povečala naša pisavnost v prometu z Madžarsko in Slovaško.
Narodna banka o gospodarskem položaju
Iz poročila o gospodarskem položaju v prvi polovici leta, ki ga je te dni izdala Narodna banka, posnemamo naslednje zanimivosti:
Če vzamemo vojne mesece september 1939 in junij 1940, dobimo v primeri z odgovarjajočo dobo leta 1938-39 naslednje Izpremembe: obtok denarja se je povečal za 46.4, posojila Narodne banke za 34.6, dočim so se žirovni računi pri NB znižal za 12.7%. Nadalje je narastel virmanski promet NB in PH za 82.5%, promet na domačih borzah pa za 5.1%. Hranilne vloge so se zmanjšale za 10.5%. Državni dohodki so narasli' za 8.0, rudarska proizvodnja za 6.9, topilniška za' 4.3%. Cene na debelo so narasle za 20.9, na drobno za 14%. Obsega zunanje trgovine se je povečal za 1.1, vrednost za 24.4%. Končno je število natovorjenih vagonov naraslo za 14%. dočim je število zaposlenih delavcev padlo za 0.4%. Iz teh podatkov so razvidne posledice vojnih za-pletaljajev v Evropi.
Važno je nadalje, da je NB pristopila izdelavi novega indeksa cen na debelo, katerega računa na osnovi cen za leto 1937, in sicer za ioa
Borze
Dne 18. septembra 1940.
Denar
Ameriški dolar 55,—
Nemška marka 14.10—14.90
jwvmcu-
-jcjctov iisftelvi\

Kraljica tropskih noti I
Kino Matica, tel. 22-41	Partner: Robert Taylor I
Nova delniška družba. V Belgradu je osnovana delniška družba »Hartija< za trgovino s papirjem in lepenko. Glavnica znaša 2 milijona din, ustanovitelji so M Milic (Zagreb), I. Stefanovič (Belgrad), T. Simič (Belgrad). Adolf Jakovljevič (Belgrad) in B. Bekič (Belgrad).
promptna 436—439, begluške obveznice 77—79, dalm. agrarji 69—71, 8% Blerovo posojilo 98—100, 7% Blerovo posojilo 94—96, 7% posojilo Drž. hip. banke 101—103, 7% stab. posojilo 94—96. — Delnice : Narodna banka 7.500—7.700, Trboveljska 285—295, Kranjska industrijska družba 148 denar.
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 97 denar, agrarji 50 denar, vojna škoda promptna 438 denar, begluške obveznice 78 blago, dalm. agrarji 70.50 blago, 6% šumske obveznice Blerovo posojilo 99 denar, 7% Blerovo posojilo 94 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar, 7% stab. posojilo 93 denar. — Delnice: Priv. agrarna banka 191 denar, Trbo"eljska 295—300, Gutmann 45 denar, Sladk. tov. Betkerek 600 denar, Sladk. tov. Osijek 205 denar, Isis 35 denar, Oce-ania 550 denar, Jadr. plovba 400 denar.
Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99 denar, agrarii 52 50 denar, vojna škoda promptna 438.50—439.50 (439|, dalm. agrarji 68.75—69.25 (69), 4% severni agrarji (52), 8% Blerovo posojilo 99 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 102 denar. — Delnice: Narodna banka 6000 denar.
Prešite Odeje od vate in puha
dajte obnoviti Koz poletje. V poletnem Času napravim takoj Io po znižanih cenah. — Sever, Marijin trg 2
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 1,237.092 din, na belgrajski 4, 384 000 din. V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 581.000 din.
Ljubljana — uradni tečaji:
London 1 funt...... . 178.27— 181.47
New York 100 dol....... 4425.-4485—
Ženeva 100 frankov..... 1009.84—1019,84
Ljubljana — svobodno tržišče:
London 1 funt....... 220.46— 223.66
New York 100 dol.	5480.-55.20.—
Ženeva 100 Irankov..... 1247.90—1257.90
Ljubljana — zasebni kliring: Berlin 1 marka ....... 14.70— 14.90
Zagreb — zasebni kliring: Solun 100 drahem 53 blago.
Belgrad — zasebni kliring: Solun 100 drahem 52 denar. Sofija 100 din 90.2091.80.
Curih. Pariz 9.80 (bankovci 6.45), London 16.70 (bankovci 7.80), New York 439 (bankovci 440), Milan 22.175, Madrid 40, Berlin 175.40 (reg. marke 52.75, trg. marke 24.50), Buenus-Aires 103, r. m. 52.75, trg. m. 24.50.
Vrednostni paplril Volna škoda;
v Ljubljani 436 —439 v Zagrebu 438 denar v Belgradu 438.50—439.50
Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilu 99—100, agrarji 51—53, vujna škuua
Žitni trg
Novi Sad. Koruza, bačka, kasa duplikat; bačka paritet lndjija in Vršac 342)4—345, ostalo nespremenjeno.
Sombor. Pšenica maksimirane cene, oves bački, sremski in slavonski 300^-320^, rž bačka 360—362 '/j, ječmen: bačka okol Sombor 64—65 kg 350—355, sremski 64—65 kg 350--355, bački pomladanski 415—420, baranjski pomladni 420—425, koruza bačka 335—340 Moka in otrobi maksimirane cene. Fižol bački beli 2% 440—445. Tendenca za koruzo lahka — ostalo nespremenjeno.
Gene živine in kmetijskim pridelkom
Črnomelj, 7. septembra 1940. Voli I. vrste 8— 8.50, II. vrste 7—7.50, III. vrste 6—6 50, telice I. vrste 7.50, II. vrste 6—7, krave J. vrste 7—7.50,
II.	vrste b—6.50, III. vrste 5—5.50, teleta 1. vrste 9—9.50, II. vrste 8—8.50, prašiči špeharji 10—12, prašiči pršutarji 9 din za kg žive teže. — Goveje meso 14, svinjina 18, svinjska mast 24—26, goveje surove kože 15, telečje surove kože 20—22, svinjske surove kože 11—12 din za kg. — Pšenica 3—3.20, ječmen 2.90, rž 3.10, oves 3, koruza 3—3.30, fižol 7—7.50, krompir 1.50, seno 0.80—1, slama 0.30, pšenična moka 5.50—6 50, koruzna moka 3,50 do 4 din za kg. — Trda drva 90—100 za kubični meter, jajca 1—1.20 za komad, mleko 2 din za liter, surovo maslo 46—48 din za kg Navadno mešano vino pri vinogradnikih 6—6 50 din za liter.
Kranj, 16. septembra 1940. Dogon: 52 volov, 17 krav, 12 telet, 2 junca, 1 bik, 29 ovac, 81 svinj in 41 prašičev. Prodanih je bilo: 41 volov, 13 krav, 12 telet, 1 junc, 1 bik, 29 ovc, 35 svinj in 33 prašičev. Cene naslednje: voli I. vrste 9, II. vrste 8.25,
III.	vrste 7.50, telice I. vrste 9, II. vrste 8.25, III, vrste 7.50, krave I. vrste 8.25, 11. vr;te 7.25, III, vrste 5.75, teleta I. vrste 9.25, 11 vrste 8 50, prašiči špeharji 16.50, prašiči pršutarji 14 50 za kg žive teže. Mladi pujski 7—8 tednov stari 310—380 din in ovce 100—275 din za glavo. Go\eje meso 16 din, svinjina 18—20, slanina 22—24, svinjska mast 24— 25, čisti med 24—28, neoprana volna 34—38, oprana volna 40—45, goveje surove kože 15—17, telečje surove kože 18, svinjske surcve kože 8—10 za kg. — Pšenica 3 50—4, ječmen 3 50. rž 3.50, oves 3.50, koruza 3.75 fižol 5—9, krompir 1.50—2, lucer-na za krmo 1 50—1.70, seno 1.50—1 70, slama 0.75, jabolka I. vrste 8, II. vrste 6, hruške I. vrste 14, II. vrste 6—10, III. vrste 4—6, pšenična moka 8.50, koruzna moka 5.50 ajdova moka 6.50—10 50, ržena moka 5.50—6.50 za kg. — Trda drv* 110—150 din za kubični meter, jajca 1—1.25 din za komad, mleko 2.25—2.50 za liter, surovo maslo 40—44 za kg.
»Ali bi ludi vdovca poročili?« »Ne, ljubi gospod polkovnik! Moža, ki jja bom poročila, hočem sama ukrotiti.«
Kralj Peter je obiskat Niš in okotico
S knezom Aleksandrom sta si v spremstvu predsednika vlade in generala Kosiča ogledala zgodovinske znamenitosti kraja — Kralj je bil deležen veličastnega sprejema tamkajšnjega prebivalstva
7. globoko pieleto si je mladi krall ogledal spomenik. Guverner general Kostič je nato pokazal kralju Jegarskn polje, na katerem se nahaja kraj, kjer so padli vojvoda Stevan Singje-lič in njegovih H«H» tovarišev. Z napeto pozornostjo je kralj poslušal svojega guvernerja, ki mu je na zanimiv način pripovedoval zgodovino in potek junaške bilke leta 1800. Ko je pripovedoval na zelo ganljiv način tragično smrt teh velikih junakov, je general Kostič dejal: Glejte Veličanstvo, v teh junaških podvigih Singjeliča in njegovih hrabrih tovarišev so črpal" j>o/.neiše generacije svoje ideale, ko so se borile za osvoboditev IKKljarmljenih bratov.
Nj. Vel. kralj in Nj. kr. Vis. knez Aleksander pregledujeta predelavo tobaka v nitki tobačni tovarni
v spremstvu predsednika vlade g. Cvetkoviča.
Potem, ko je pred nedavnim obiskal Nj. Vel. kralj Peter II. zibelko Nemanjičev v Srbiji, je te dni obiskal lepi in bogati Niš, središče nvoravske banovine. Tudi to pot je Nj. Vel. kralj Peter II. odpotoval iz Belgrada skupaj z Nj. kr. Vis. knezom Aleksandrom. Na potovanju v Niš je spremljal mladega kralja tudi predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič, ki se je v Nišu tudi rodil. Kralja, ki je bi'l na tem potovanju v unifoimi letalskega podporočnika, je spremljal tudi njegov guverner, ar-madni general g. Peter Kosič.
Prvi dan
V	prvih popoldanskih urah je dvorni vlak prispel v Niš, potem ko je prevozil rodovitno Šuma-dijo in pestro dolino Morave. Na postaji so pričakovali visoki obisk ban moravske banovine gosp. Janičije Krasojevič, poveljnik j>ele armadne oblasti armadni general Jovan Naumovič in številne druge ugledne osebnosti. Po prisrčnem pozdravu je naš mladi kralj napravil takoj prvi obisk.
V	niški tobačni tovarni
V	družbi Nj. kr. Vis. kneza Aleksandra je naš kralj v spremstvu predsednika vlade g. Cvetkoviča, guvernerja generala Kosiča in drugih krenil v veliko tobačno tovarno, ki je najmodernejša in hkrati največja tobačna tovarna na Balkanu sploh. Celo uro se je kralj zamudil pri ogledu tovarne in v katero koli delavnico je prišel, povsod ga je delavstvo navdušeno pozdravljalo.'Podrobno se je kralj zanimal za številne najmodernejše avtomate, ki so potrebni za avtomatično polnenje zavitkov s cigaretami. Pri odhodu je kralj zastopniku ravnatelja g. Sazonoviču, ki je ves čas spremljal kralja in mu razlagal podrobnosti tovarniških naprav, izrazil priznanje nad lepo ureditvijo in vzornim delom tovarne. Na dvorišču pred glavnim vhodom v tovarno pa se je medtem zbralo vse delavstvo tovarne in se z navdušenim vzklikanjem poslovilo od ljubljenega kralja.
V	Niiu
Kralj je sedel v spremstvu predsednika vlade g. Cvetkoviča v prvi avtomobil, z drugim pa se je odpeljal knez Aleksander. Krenili so proti središču mesta. Visokim gostom se je pokazala na živahnih ulicah čudovita slika. Povsod, kjer je vodila pot visoke goste, so bile ceste natrpano polne. Novica, da je naš mladi kralj v Nišu, se je z bliskovito naglico raznesla in ves Niš je bil na nogah. Po ulicah je odmevalo vzklikov »Živel naš kralj«, »Živela nada Jugoslavije«. Kralj je ljubeznivo od-zdravljal viharjem navdušenja. Pred sabomo cerkvijo, pred katero je bila zbrana celokupna duhovščina, je kralj izstopil. Po pozdravih je vstopil kralj v cerkev. Predsednik vlade g. Cvetkovič je objasnil našemu kralju zgodovino te čudovite cerkve. Za tem si je ogledal kralj še cerkev sv. nadangela Mihaela, ki stoji poleg saborne cerkve in ki je bila zgrajena že v dobi Nemanjičev. Ko je kralj prišel iz cerkve, je bil ves velikanski trg pred cerkvijo do zadnjega kotička nabit z množico, ki je prihitela iz bližnjih ulic, da še enkrat vidi svojega kralja.
V	mestnem muzeju
Kralj je s spremstvom krenil v slikoviti mestni muzej v Nišu. Prav posebno se je zanimal za starinske izkopanine iz bronaste dobe. V neki vetrini je zapazil zanimiv kipec, lepo delo, ki kaže Jupitra na prestolu. Želel si je ogledati od bliže to umetnino iz davnih dni. Odprli so vetrino in kralj je občudoval v resnici umetniško dovršeno delo. Kustos muzeja pa je pojasnil kralju, da so Angleži
nekoč ponudili samo za ta kipec muzeju 3 milijone dinarjev in da muzej te umetnine ni hotel prodati, ker je edinstvena na svetu. Kralja je zanimala tudi zanimiva stara hiša, zgrajena v turškem slogu, v kateri je muzej nastanjen. Zgrajena je bila pred 280 leti in je njena največja zanimivost prav majhna kapelica, ki je v notranjosti hiše postavljena na tako skritem mestu, da je tudi Turki, ki so svoj čas gospodarili nad Nišem, niso odkrili. Prav ta cerkvica je bila tudi zadnje zatočišče preganjanih kristjanov. Nj. Vel. kralj in knez Aleksander sta se še vpisala v spominsko knjigo muzeja, nakar je visoke goste pot vodila naprej.
Pri Čeli kuli
Kustos muzeja je vodil visoke goste s spremstvom še do znamenite Čele-kule, ki je prav gotovo edinstvena znamenitost v vsej državi. Ta stolp so pred 130 leti zgradili Turki in ga jiostavili ob eni najvažnejših prometnih žil v svarilo vsem pogumnim Srbom, ki niso hoteli odnehati v boju za svobodo zlato in križ častni. V boju s Turki je padlo veliko število srbskih junakov, ki so hoteli priboriti svobodo sebi in svojim rojakom. Da bi pa zastrašili ne samo Niš, amjmk tudi vsakega potnika, ki bi potoval po lepi nioravski dolini, so v bližini Niša ob glavni cesti z mrtvaških glav jiadlih srbskih junakov zgradili štirivoglat stolp. Iz vseh zunanjih štirih sten tega stolpa pa so se režale mrtvaške lobanje. Ta sj>omenik so kasneje prekrili z mavzolejem, zato da bi mu zob časa preveč ne škodoval. Pri vhodu v mavzolej, kjer stoji tudi spomenik Štefanu Sindjeliču, je sprejel kralja upravnik vojaške bolnišnice, ki skrbi tudi za ta 'mavzolej. Kralj si je ogledal to žalostno pričo najbolj junaških dni srbskega naroda in se zanimal za podrobnosti čegarske bitke, v kateri so padli srbski junaki. Od tod so gostje krenili še do rimskih izkopanin, ki so jih odkrili v bližini Niša. Posebno zanimanje je vzbudil dragoceni mozaik iz prve dobe rimske kolonizacije na Balkanu.
V Niški banji
Kralj je s knezom Aleksandrom in svojim spremstvom obiskal tudi lepo in znamenito kopališče Niško banjo v bližini Niša. Že pred tem pa se je v Niški banji razvedelo, da bo prišel na obisk naš mladi kralj. Zato je velika množica pričakovala visoke goste in jim navdušeno vzklikala. Najprej je pozdravil mladega kralja upravnik kopališča gospod Markovič. Nato pa je pristopila mala deklica v prekrasni narodni noši in z lepo prigodnico izročila kralju lep šopek cvetja. Kralj si je za tem ogledal moderno urejeno kopališče, prav posebno pa se je zanimal za oddelek, v katerem je bil gost večkrat tudi njegov vzvišeni oče kralj Aleksander. Ujiravnik kopališča je še posebej poudaril, da je Niška banja dolžna globoko hvaležnost pokojnemu kralju Aleksandru, saj je po njegovi zaslugi postala svetovno znana. Med navdušenim vzklikanjem gostov in prebivalstva je kralj s spremstvom zapustil kopališče in se na večer vrnil v Niš, kjer je s spremstvom vred prenočil na postaji v dvornem vlaku.
Drugi dan
Nazaj v Niš	>
Vlak je začel voziti proti Nišu. Ze v predmestjih Niša so bili prebivalci zbrani na okrašenih oknih in balkonih ter navdušeno vzklikali kralju. Ko je vlak prispel na postajo, je kralj takoj stopil iz vagona ter odšel skozi čakalnico pred postajo, kjer so čakali pripravljeni avtomobili. Skupno s knezom Aleksandrom in spremstvom se je kralj odpeljal na Cegar k spomeniku velikega vojvode Stevana Singjeliča in njegovih padlih tovarišev. Kraljev avtomobil se je komaj pomikal naprej skozi prei>olne ulice. Tretoarji in trgi v okolici spomenika blagopokojnega kralja Aleksandra in padlih junakov so bili natrpani ljudstva. Kot ogromno valovanje je bilo slišati njihovo burno vzklikanje.
Ob vhodu v vas Kamenico. ki je v nej>osred-ni bližini Čegra, je bilo ponovno zbrano ljudstvo, ki je vse veselo vzklikalo Živel kralji vse dokler avtomobili niso bili daleč iz vasi. Pred spomenikom na Čegru je bila zbrana zopet množica ljudstva. Mladi učitelj iz Kainenice Jovanovič je kratko |>ozdravil kralja in deklica z lepim šopkom cvetja pa je izrekla samo par skromnih besed, ki so pa izzvenele neizrečno toplo: >Sprej-mite to cvetje, kralj naš. v znak, da Vas zelo. zelo ljubimo!« Kralj se je zadovoljen zahvalil.
Pogled na zid znamenite Čele-kule, kakor je ohra-njen^, danes. Marsikatera lobanja je že izpadla iz zidu, vendar jih je ostalo še dovolj, da dokazujejo grozovitost turškega svarila.
Drugi dan je bil lep in sončen, med tem ko je prejšnji dan skoro ves dan padal droban jesenski dež. Ob poldevetih dopoldne je kraljev vlak odjjeljal proti prekrasni
Sidjevački klisuri
ki spada med najlepše kraje naše države. Na postaji Sv. Petka je dvorni vlak ustavil, nakar se
Iz taborišča ujetih francoskih oficirjev v Nemčiji
P6 naključju je lahko javnost že sedaj sj»o-znala življenje francoskih vojnih ujetnikov v nekem taborišču v Nemčiji. In drugih taborišč ni poročil, vsaj v javnosti ne. To naključje se jiiše Louis Wehrle, ameriški državljan, ki je že dolga leta živel v Parizu in je pred enim letom prostovoljno stopil v ambulanco ameriškega Rdečega križa. Prišel je v nemško ujetništvo in ga je preživel v nekem taborišču za ujetnike oficirje, Oflager-imenovan. Pred kratkim so ga spustili. Preko Švice se je vrnil v Francijo in je prvi prinesel poročila o življenju v tem taborišču. To jioročilo velja seveda le /a to taborišče in ne smemo misliti, da je življenje v vseh taboriščih francoskih beguncev, tudi oficirjev, fHxlobno opisanemu. Tudi ni v drugih taboriščih toliko odličnih osebnosti, kakor v igm, kjer naletiš na množico znanih imen iz umetnosti, leposlovja, znanosti, teatra. Zato si drugi življenja v ujetništvu ne morejo tako urediti. Čeprav je torej ta primer edinstven, je vendar zanimiv. Dokazuje, da vlada duh nad snovjo tudi v najtežjih položajih.
Iz prij>ovedovanja ameriškega prostovoljca ni toliko zanimiva prehrana, disciplina in red, odkrito tovarištvo med ujetniki, filozofski mir, s katerim perejo v skupni pralnici edino srajco in edini robec i edinim koščkom mila ljudje, ki so bili v Parizu na visokih položajih, ki so imeli mnogo slug in služkinj. To je v vseh taboriščih enako. Zanimivo je, kako so si ujetniki uredili notranje življenje v taborišču. Nemško vodstvo jim je pustilo veliko svobode. Francoski šef taborišča major M, ima dovolj ugleda i ii razumevanja, da lahko vodi in odgovarja za notranje življenje svojih tovarišev. Predvsem je napovedal boj največjemu sovražniku življenja po ujetniških taboriščih: dolgočasju, otožnosti, domotožju, črnogledstvu. Ujetniki so si ustanovili lastno taboriščno univerzo« in lastno gledališče.
Delajo od ranega jutra, pa dotlej, ko leže mrak na zemljo Pred poldne se uče jezike, vrste se predavanja v tehniških predmetih in pravu, p)|K)ldnevi so posvečeni lepi umetnosti, zgodovini in literaturi. Docentov ne manjka. V taborišču je samo juridičnih profesorjev
cel ducat, prav tako ludi fizikov, kemikov, literarnih in umetnostnih zgodovinarjev, jezikoslovcev in medicincev Marcel Prenant, oprostite, konjiški kajietan Marcel Prenant in tako bi jih lahko našteli celo vrsto, predavajo v zasilni predavalnici o ustavni zgodovini, zemlje-pisju, gospodarskih vedah,. v več tečajev so_ razdeljeni in nobeden še ni prenehal, ker bi mu zmanjkalo poslušalcev. še«t tisoč ujetnikov je v taborišču in vsak, tudi najstarejši, je'vpisan v več tečajev. Ta znani odvetnik se uči nemški. oni šef bolnice angleški, ta veleindustrialec željno posluša predavanje o. provansalski literaturi, oni poklicni oficir se nič ne kratkočasi pri predavanju o nravnih osnovah civilizacije iu tako naprej.
Ugledni mladi poročnik, toda /e slavni pisatelj Spire govori o pesniku Charlu Peguvju, priljubljeni kabaretni pevec kapetan Colline predava o zgodovini gledališke umetnosti, po večerih pa vodi petje. Samo predavan je o egiptovski umetnosti poseča 30 polkovnikov, 45 ka-petanov ter okoli 100 poročnikov in podporočnikov. še raje posečajo seveda tečaje za jezike. Za nemščino jc kar 20 tečajev, pet angleških. j>o dva do tri španskih, italijanskih, latinskih.
To je »univerza«. Major M. je lej>o uredil še več drugih stvari. Kot v baraki je določen za kapelo. Abbe Pri je ustanovil pevski zbor, basist pariške opere kapetan Foinellv intonira na velike praznike in slovesnosti »Te deuin« tako mogočno, cla le malo zaostaja za pariško Notre Dame.
Program izven predavanj izpopolnjujejo šahovski in kegljaški turnirji, majhni gledališki prizori in zanimiva predavanja, ki ne spadajo na »univerzo«, lako so si francoski oficirji uredili prisilno bivališče Nočejo zapravljati časa. izkoriščajo ga za predavanja- učenje in zabavo, da bi jih čim manj zajelo neplodna tarnanje in skušnjave za jKibitost ali za izbruhe obupanosti. Tudi jiogled vojnega ujetnika je obrnjen naprej, v bodočnost.
Boj desetletnega dečka z orlom
V bližini neke vasi v severni Grčiji ie pasel desetletni deček ovce. Nenadoma se je spustil na čredo velik orel in je hotel odnesti jagnje Fant se je spustil v boj z veliko ptico Že bi skoraj podlegel premočnemu nasprotniku, ko se mu je nazadnje vendar posrečilo, zasaditi srp v ptico roparico in jo ubiti. Orel je tehtal 20 kg. Z razpetimi krili je meril 3 metre.
75 letni starček rešil otroka
Prisotnost duha in pogum sta lastnosti, ki jih človek tudi v visoki starosti ne zgubi, kakor vidimo iz sledečega dogodka, ki se ie pripetil pred kratkim v Utrechtu. Triletna deklica je peljala v vozičku majhno sestrico na sprehod Na bregu neke tamošnje vode, ki je bil precej strm, deklica vozič' ka ni mogla več zadržati. Morala ga je spustiti in voziček z otrokom vred je zdrsnii v vodo. Milo je vpila in jokala ob bregu Ljudie so strmeč obstali, drugi so zmajali z rameni in šli naprej, nihče pa ni bil tako odločen in z duhom prisoten, kot neki pelinsedemdesetletni mož. ki je tudi videl to nesrečo. Ne da bi pomiMjal, je skoči) v vodo ia rešil otroka iz objema valov.
Domov v Belgrad
Z globokimi vtisi je kralj zapustil Čegar. Ko se je vračal v Niš z avtomobilom, je nastal nov vihar navdušenja. Ko se je zvedelo, da se kralj vrača skozi Niš, so se zbrale ogromne množice v središču mesta, da še enkrat vidijo -svojega kralja.
Točno ob 13. uri je odpeljal dvorski vlak s kraljem in knezom Aleksandrom ler spremstvom iz Niša. Vse dokler je bilo še videli vlak v daljavi. so prirejale ogromne množice, ki so se zbrale ob vsej jx>staji burne manifestacije kralju. Se dolgo, dolgo potem, ko se je vlak že izgubil v daljavi, je bilo slišati navdušeno vzklikanje.
Točno ob 17.30 popoldne je dvorni vlak prispel na topfidersko postajo. Iste osebnosti, ki so spremile kralja ob odhodu, so se zbrale tudi sedaj na postaji ter sprejele kralja ob vrnitvi.
Nj. Vel. kralj s spremstvom pred spomenikom Štefanu Sindjeliču v parku pred čele-kulo. V ozadju	^ k«t«jr» l«	~ ^
1	P	»om^ikom na Četfru ie mala deklica v narodni noši izročila našemu kralju kito poljske*, cvetja v pozdrav.
je kralj najprej peljal v drezini. Krasote sidje-vačke soteske so na mladega kralja napravile največji vtisek. Z velikim zanimanjem je kralj ogledoval lepote tega kraja ter ogromne planinske masive, ki se dvigajo v nebo na obeli straneh te čudovite tesni. Na levi strani proge prav zadaj grade lepo avtomobilsko često.
Ob izhodu iz ozke doline se v daljavi prikaže mestece D o I a k. Drezine se ustavijo v Dolaku. Šolski otroci v prazniških oblekah z velikim zanimanjem pričakujejo, da bi videli kralja. Živio kralj Peter II, odmevajo j>ozdravi mladih grl. Kralj veselo odzdravlja z roko.
Po kratkem postanku je Nj. Veličanstvo s knezom Aleksandrom ter spremstvom odšel nazaj. Iskreni in veseli vzkliki odmevajo še dolgo, dokler je še slišati iz daljave šum drezin. Na koncu doline se je kralj ustavil v Sičcvu. da bi pregledal niško električno vodno centralo, zgrajeno ob Nišavi. V spremstvu ravnatelja centrale je Nj. Vel. kralj pregledal vse oddelke centrale, zanima-joč se živahno za vsako podrobnost. Iz Sičeva se je kralj vrnil v dvorski vlak, ki ga je tu čakal na j>ostaji.
HCH/loe
Koledar
Četrtek, 19. septembra: Januarij, škof in tov. mučMici.
Petek, 20. septembra: Kvatrt, Evstahij in tovariši mučenci,
Novi grobovi
+ Davorin Žunkovič. podpolkovnik v p., je po dolgi bolezni izdihnil svojo dušo dne 18. t. m. na svojem domu v Ptuju. Dosegel je visoko starost 81 let. Rajni je bil znan po svojih zgodovinskih spisih, ki jih je prevevalo slovansko navdušenje. Pogreb bo jutri, dne 20. t. m., v Ptuju, iz hiše žalosti v Ulici Vseh svetnikov 9. Naj počiva v Bogu! Žalujočim svojcem izrekamo svoje sožal.je!
■J» V Selcih na Hrvatskem je umrla gospa Fani Lončarič, vdova gradbenega podjetnika in posestnika. Rajni g Lončarič je bil v Ljubljani s svojo družino dobro znan io povsod priljubljen. — Rajni naj «veti večna luči Žalujočim svojcem naše 6ožalje!
■f- Umrla je 18. sept. v Ljubljani v Vincenti-numu po krajši bolezni, v starosti 75 let sestra Viktorija Koj sneg v 57. letu svetega poklica. Pokojna sestra je skoraj do zadnjega izvrševala naporno delo bolniške strežbe po privatnih hišah. Pogreb bo danes, dne 19. septembra ob pol 6 z Žal, iz kapelice sv. Marije, na pokopališče k Sv. Križu. Naj ji bo Bog obilen plačnik in večna luč tiaj ji sveti! Priporočamo jo v molitev in blag spomin.
Osebne novice
= Za referenta pri ministrstvu prosvete v
Belgradu, oddelek za ljudsko šolstvo za dravsko banovino je bila imenovana gdč. učiteljica Merlak .Valentina.
= Iz sodnopisarniike službe. Pred izpraševal-iio komisijo apelacijskega sodišča sta napravila izpit za vodeče pisarniške uradnike Alojzij Zapušek, višji aodnopisarniški oficijal pri okrožnem sodišču v Celju in viiji sodnopisariiški oficjal Milan Vončina pri okrajnem sodišču v Konjicah. Pred isto komisiio sta napravila zemljiškoknjižni izpit Ivan Celhar, sodni kanclist pri okrajnem sodišču pri Sv, Lenartu v Slov. goricah in Milan Gostič, sodni kanclist pri okrajnem sodišču v Radovljici.
—	Naknadno vpisovanje v Robidov enoletni trgovski tečaj, s pravico javnosti, Ljubljana, Trnovska ulica 15, se vrši še vsak dan dopoldne in popoldne v pisarni ravnateljstva. Najnižja šolnina, ker se zavod nahaja v lastnem poslopju. Učni uspehi prvovrstni. .... ~	T
—	Za duhovnike bodo v Domu sv. Ignacija v Ljubljani. Zrinjskega cesta 9, duhovne vaje od 23. do 27. septembra. Priglasite se! Je še nekaj prostorov praznih.	.
—	»Vrtčevim« poverjenikom sporočamo, da je naklada lista popolnoma pošla. Naročili smo ponatis. V nekaj dneh bomo razposlali že naročene izvode, sprejemamo pa tudi še nova naročila. — Uprava.
—	Slomškova družba vabi svoje članstvo, da
pohiti dne 22. septembra t. 1. v Maribor na grob A. M. Slomška, čigar 140 letnico obhajamo letos. Odhod iz Ljubljane ob pol 6 zjutraj. Po dohodu vlaka bo na Slomškovem grobu sveta maša in govor, nato bo kratko zborovanje, po zborovanju in kosilu pa bo odhod na Ptujsko goro, kamor je Slomšek najraje zahajal na božjo pot. Ker praznuje letos tudi Slomškova družba 40 letnico svo-
jega obstoja, upamo, da se bodo člani žrtvovali in prihiteli dne 22. septembra v Maribor — dne 6. in 7. oktobra pa v Ljubljano. — Odbor.
—	Stenotipistovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2. Vpisovanje se vrši dnevno. Tečai priporočamo vsem onim, ki se žele temeljito izobraziti za prvovrstno pisarniško moč v stenografiji iu strojepisju. Šolnina najnižja in zato dostorma vsakomur.
—	Poziv delodajalcem. Društvo združenih zasebnih in trgovskih nameščencev v Ljubljani je te dni naslovilo na vse večje delodajalce v Ljubljani nujen poziv, da spričo ogromnega dviga cen življenjskim potrebščinam takoj zvišajo prejemke svojim nameščencem, med katerimi ie pričelo resno gibanje za zboljšanje skrajno neugodnega položaja. Apeliramo na vse delodajalce, da se temu pozivu nameščencev odzovejo, saj so se cene dvignile za 40 do 80% in so vprav delavci in nameščenci tisti, ki vso krizo v največji meri in najtežje prenašajo.
—	Trgovsko učilišče Robida, Ljubljana, Trnov-ska ulica 15, otvori poseben tečaj za posamezne trgovske predmete (knjigovodstvo, stenografija, strojepisje, korespondenca, nemščina itd.), ki jih mora znati vsaka pisarniška moč. Vpisovanje v pisarni ravnateljstva: Trnovska ulica 15.
—	Prešernova koča na Stolu je bila 16. t. m. zaprta, na kar opozarjamo planince!
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srci. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in podobno. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.
—	Vpisovanje v trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15, (telefon 43-82! za Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti se vrši še la teden, ker je zaradi naknadnih prijav otvorjen še en oddelek.
—	Zaradi nekaj kil moke. V 209. številki je na sedmi slrani pod naslovom w3aradi nekaj kilogramov moke, ga je pretepel do nezavesti« vaš list prinesel porgčilo, na katero nam g. Robida Mihael mlajši pošilja to-le pojasnilo: »Holcer Juri se je nahajal v gostilni Sušter v Marijagradcu (ne pa v mlinu, kakor je navedeno), kamor je prišel tudi moj oče, Holcer je začel mojega očeta izzivati z najgr-šimi psovkami, naposled ga je pa tudi dejansko napadel in ga udaril brez vsakega vzroka dvakrat po glavi. Moj oče je bil zaradi tega silno razburjen, pa ie v tej svoji jezi počakal Holcera nad gostilno, ter se mu tu maščeval za storjeno mu krivico, Kot glavni vzrok, da je Holcer padel v nezavest, smatram jaz preobilico zaužitega alkohola, ne pa udarci, ki bi mu jih dal moj 52 letcii oče.« — Prinašamo to pojasnilo, da se popravi krivica, ki bi se bila morda zgodila g. Robidi starejšem.
HIŠNE GOBE
In naJrulNnejUh ikodljivcav v hiil. skladlttih. na njivah, na vseh rastlinah Itd. daje po|asnila in navodila poobl. agronom. Int. Prezelj, Wolfova ul. 3, tel, ?4-73, Ljubljana.
—	Prošnja. Doktorska diploma dr. Z e i Miroslava je bil.a pomotoma izročena nepravi osebi, ki se naproša, da jo po pošti vrne uradu, ker ima neprilike in stroške samo dotična uradnica.
—	Kolavdacije novih šol. Dne 5. avgusta t. 1. je bilo kolavdirano novo šolsko poslopje na Sko-picah pri Krškem. Poslopje ima dve učilnici, upravne prostore in stanovanji za učitelja. Veljalo ie 280.000 din. — Dne 26. avgusta 1940 je bilo Kolavdirano dozidano šolsko poslopje v Turju, okraj Laško. Dozidani del obsega eno učilnico, upravne prosfore in stanovanje za upravitelja, tako da ima sedaj ta šola dve učilnici in dve naturalni stanovanji. Obnovljen je bil tudi ves stari del šolskega poslopja s pritiklinami. Skupni stroški znašajo približno 300.000 din.
■— Vsi, ki mnogo jedo in stalno sede in trpe zaradi tega prav pogosto na trtU stolici, naj pijejo vsak dan čašo naravne" »Franz-Joselove« grenke vode, ki se mora poprej segreti. Davno preizkušena in priznana »Franz-Josefova« voda se odlikuje po svojem sigurnem učinku in prijetni porabi.
Reg. po min. soc. pol. ln n. idr. S-br. 15.485, 2S. V. 85.
Jčaj JpKavit&f
Gospod uredniki
»Slovenski narod« si je s svojim duhovitim kritikom Žal, ial zadal nalogo, da osmeši delo enega največjih slovenskih in najbolj idealnih mož g. prof. J. Plečnika.
Ali ne vidite, gosp. urednik, da je na Žalah res vse ravno narobe f Ne prostor ne okolje, ne ideja ne finesa jim ne ustrezajo. Žale so kup ne-ukusnosti in najiak. Kar je poceni — je preeno-slavno, kar je lepo — je izumetničeno in predrago. Kapelice imajo vse mogoče podobe kot oblaki pri fakirju. Ali ne veste, da je največja umetnost, dali omalovažujoč naziv kateri koli človeški ali božji tvorbi? AH res ne vidite, da je Ljubljanski grad podoben stari barki, nebotičnik škatli, Šmarna gora kameli, kritikaster »Slovenskega naroda« pa, začetku in koncu vse modrosti, pravičnosti, objektivnosti »n resnice?
Belina kapelic ga spravlja v jezo, nebelina gospodarskega poslopja v afekt. Vzdrževanje beline, posebno še nasadov, bo spravilo ljubljansko občino na boben. Ubogi Tivoli! Še celo okna na. Žalah bo treba snažiti. Klopi v molilnici imajo svit-kom podobne podstavke, mrliški stražar, da požira vsak gib in vzdih oialoščenih, pa v kapelici še prostora nima!
Ali ne bi bilo lepie, če bi na arhitektonsko tako bogati stavbi na Ambroževem trgu, dosedanjem domovanju Pogrebnega zavoda, še naprej imeli združeno vso fineso, reprezentanco in vzor genialnega gospodarstva? Kaj res ne vidite, kako edinstveno lepa bi bila n. pr. v tej stavbi, tam v kleteh ob Ljubljanici, dolga, prava, pravcata mr-
liška veža. Črno pobarvana zunaj, s črnimi zave- UPRAVA: LJUBLJANA, STRELISKA 12
sami pokrita znotraj. Iz kotov in posameznih na- I — stavkov bi se režale mrtvaške glave in vzduh po | _ trohnobi bi izpopolnil okolje v najidealnejšo, res
ne tajnosti nasproti Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev«, »Predpis o papirnih vrečah za vkladanje kristalnega sladkorja«. »Nove telefonske zveze z Italijo«. »Nove telefonske zveze z Nemčijo«, »Odločba o odpravi zapornic«, »Pravilnik Banovinske podkovske šole v Ljubljani«. »Odločba o določitvi najvišjih cen za meso, slanino in mast« in »Odredba o mletvi in cenah mlevskih izdelkov v dravski banovini«.
—	Večerni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2, nudi potrebno izobrazbo vsem onim, ki so čez dan zaposleni in se pouku posvetijo lahko šele v večernih urah. Prijave za vpis v Večerni trgovski tečaj, jezikovne tečaje in za pouk posameznih trgovskih predmetov sc sprejemajo dnevno v pisarni zavoda.
—	Opozarjamo: sobota — zadnji dan vpisovanja! Zahtevajte najprej brezplačen spored petdnevnega avtoizleta po Dalmaciji 27. seplembra! Najprijetnejše, najzanimivejše jesensko potovanje! Pisarna: Ljubljana, Sv. Petra nasip 17 a.
—	Pouk posameznih predmetov (strojepisje, slovenska in nemška stenografija, knjigovodstvo, korespondenca itd., tuji jeziki) se prične 25. septembra. — Izbira predmetov poljubna! Učnina zmerna. — Dnevni in večerni tečaji po želji obiskovalcev. Specialni dnevni stenotipistovski tečai in posebni večerni trgovski tečaj. — Podrobne informacije daje ravnateljstvo trgovskega učilišča »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15 —telelon 43-82.
pO cbi&CML
*	12.500 kil svinjske masti so zaplenili v Skop-lju tovarni za milo »Aerosapun«, ki je lastnina bratov Jovana, Stepana in Stojča Stojanoviča. V Skop-
Iju je namreč naenkrat začelo hudo primanjkovati mati. Prišla pa je ovadba, da ima ta tovarna velike zaloge svinjske masti Oblast je napravila preiskavo ter res našla mast. Tovarnarje so takoj naznanili sodišču. Izgovarjajo se, češ, da mast potrebujejo pri izdelavi mila, da pa so zato imeli več masti v zalogi, da so lahko temu ali onemu z njo postregli po nižjih cenah kakor pa na trgu. Oblast pa trdi, da je izgovor piškav, ker so tovarnarji mast sicer res prodajali, dokler jo je bilo na trgu dovolj. Kakor hitro pa je je začelo zmanjkovati, je tud« oni niso več hoteli dajati, pričakujoč viših cen. S tem so špekulirali z njo in zaslužijo kazen.
*	Nevarnega vlomilca so prijeli v Sarajevu v osebi Aladina Dragiča, ki je bil sila predrzen. Povsod je imel 6Voje pomagače, ki jih je oblast zapovrstjo lovila, njemu pa ni mogla do živega. Aladin je imel to lastnost, da je hladnokrvno skozi okno zlezel v tuie stanovanje, le da ni bilo nobenega moškega doma. S svojim hipnotičnim pogledom ie užugal vsako žensko, ki se ni upala ganiti, dokler je ropar premetaval stanovanje. Ko je nabral dovolj blaga, je spet mirno odšel skozi okno. Te dni je policija zvedela, da 6e mož skriva med zidovjem neke nove hiše, ki jo šele grade. Policija je obkolila vse tri strani hiše, kjer 60 okna, toda vlomilec je po četrti strani splezal po zidu na ulico, kjer se je začel mirno sprehajati, medtem ko je policija pre-iskavala ono hišo. K sreči pa ga je nekdo spoznal ter o tem obvestil policijo, ki je brž prihitela, šele po hudem boju so ga mogli zvezali,
*	Obsojeni špekulanti v Zagrebu. Kakor poročajo zagrebški listi, je bilo te dni odposlanih v kon-finacijo v Donji Lapac šc nekaj obsojenih špekulantov: Milana Babiča, Dragutina Domitroviča in Tomo Kavura. Z njim sta bila poslana tjakaj tudi Geza Wollner in Bela Wolf, in sicer vkljub temu, da je sodišče ta dva oprostilo vsake krivde ter je zaplemba njihovega blaga od sodišča razveljavljena.
*	Za 25 milijonov kurjave bo nakupila zagrebška mestna občina, da bo preskrbela prebivalstvo z zimsko kurjavo.
*	Vlomilec v puškarski trgovini, V torek zjutraj so v zagrebški Ilici št. 57 prijeli vlomilca Mirka Tomiča. Mož se je splazil v trgovino z orožjem Rudolfa Vidoviča, kjer je vzel dva samokresa in streliva za skupaj 6.400 din. Ko je hotel oditi iz hiše, je našel vrata zaklenjena. V tem je v hiši zalajal pes in zbudil hišnika, ki je prihitel z napetim revol-
Ljubljana, 19. sept.
Gledališče
Drama!
21.	septembra, sobota; »Romeo in Julija«. Otvo« ritvena predstava. Red Premierski.
22.	septembra, nedelja: »Romeo in Julija«. Izven.'
23.	seplembra, ponedeljek: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Red Premierski.
24.	septembra, torek: »Pohujšanje v dolini šent-florjanski«. Red Torek.
25.	septembra, sreda: »Pohujšanje v dolini šent-florjanski«. Red Sreda.
26.	septembra, četrtek: »Pohujšanje v dolini šent-florjanski«. Red Četrtek.
27.	septembra, petek: »Razvalina življenja«. Red Premierski.
Radio Ljubljana
Četrtek, 19. sept.: 7 Jutranji pozdrav, 7.05 Napovedi in poročila, 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče), 12 Zvoki iz Bolgarije (plošče), 12.30 Poročila in objave, 13 Napovedi, 13.02 Dno harmonik (brata Goloba), H Poročila, 18 Vsakemu nekaj (Radij, orkester), 18.40 Rdeči križ v Jugoslaviji in Sloveniji (Jos. Skalar), 19 Na-jiovedi in poročila,. 19.20 Nac. ura, 19.441 Objave, 19.50 Deset minut zabave, 20 Flavta solo s klavirjem Slavko Korošec, pri klavirju prof. M. Lipovšek, 2045 Reproduciran koncert simfonič. glasbe, 22 Najrovedi in poročila, 22.15 Veseli zvoki, igra Radij, orkester.
Drugi programi
Četrtek, 19. sept. eept.: Belgrad: 20 Zabavna ura. — Zagreb: 20.30 Slovanske kompozicije za violino. — Budimpešta: 19.55 Wagnerjeva gl. — Rim-Tutrin-Florenca: 21.30 Vokalni in instrumentalni konc. — Bernniiinster: 20.15 Konc. radijskega orkestra. — Sottens: 19.25 Švicarski skladatelji. _ Praga: 20.30 Veber: »Čarobni strelec«, opera v 3 dejanjih. — Moravska Ostrava: 18.20 Vokalni konc. — Brno: 21 Koncert čeških skladateljev — Bratislava: 20.20 Narodne pesmi — Toulouse: 18.45 Valčki 1. 1900. — Kodanj: 21.30 Simfonični orkester — Andora: 20 Harmonika.
Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA, YUB (49.19 m): 19.40 Poročila v slovenščini. — YUF, YUG (19.69 m): 1.55 Oddaja za Južno Ameriko. — 3.0 Oddaja za Severno Ameriko.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne; mr. Sušnik, Marijin trg; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10 in mr, Bo-hinec ned., Rimska cesta 31.
verjem, 6 katerim je ukrotil vlomilca in ga izročil policiji
*	Hudo obsojen sarajevski Špekulant. Urad za
pobijanje draginje v Sarajevu je izročil sodišču veletrgovca Mišana Čoroviča, ker ni hotel ljudem prodajati moke, ki jo je imel v skladišču. Sodišče ga je obsodilo na mesec dni zapora ter na 50.000 din globe. Vrhu tega so mu iz njegove zaloge zaplenili še 5C00 kg moke. Okrožo sodišče je sodbo ie potrdilo
*	Nova delavska kolektivna pogodba za delavce v solarni v Kreki je bila podpisana 17. t. m. v
Belgradu ter med drugim določa: Noben delavec ne sme biti mlajši ko 18 oziroma 16 let, nobeden starejši ko 40 oziroma 50 let (kar se nanaša na moške oziroma na ženske). Vsak delavec mora napraviti pomočniško skušnjo. Tisti, ki niso kvalificirani, pa morajo najmanj 5 let produktivno delati pri pridobivanju soli. Delavni čas traja 8 ur, ob sobotah pa 5 ur. Nedelja je praznik za delavce vseh ver. Čez-urno delo se plača na delavnik s 50% za prvi dve uri, za druge ure pa po 100% več kakor za nočno delo. Za nedeljsko ali praznično osemurno delo se plača 50%, nedeljsko čezurno delo pa 100% povi-šek. Pogodbo so podpisale vse delavske organizacije.
*	Hud potres so 16. i. m. spet čutili v Mostarju, kjer je padlo na tla več dimnikov, podrla pa se je tudi stara bosanska hišica. Zadnje dni čutijo tam vsak dan potrese,
l
suznia
Kino Sloga, tel. 27-30
Zanimiva filmska zgodba evropske žene za
rešetkami turškega harema. V gl. vlogi: Viviane Romance in John Lodge Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri
]
Vaja ljubljanskega prebivalstva pred napadi iz zraka
— Velikansko škodo je napravil nedeljski vihar v občinah Ig in Tomišelj. Najbolj je prizadet Tomišelj, kjer je vihar napravil na stotisoče škode na polju in vrtovih. Uničen je ves jesenski pridelek, koruza, ajda in proso kakor tudi sadno drevje. Vihar je podiral kozolce, ruval drevje in s streh odnašal opeko in slamo. Ljudje se sprašujejo, kaj bodo zdaj jedli, ko žalostni gledajo svoja opusto-šena polja, ki so videti taka, kakor bi jih bila zalila voda. Koruza, ki je še zelena, je vsa poman-drana. Ljudje tarnajo in pravijo, kaj bo, če jim oblast ne pomaga. Letos siromaki niso drugega pridelali kakor prompir, ki pa zaradi vednega deževja močno gnije. — Tako žalostno se glasi poro-ročilo, ki smo ga dobili z Ižanskega.
DIJAKI, DIJAKINJE NAROČITE SVOJ LIST
lfNAŠA. ZVEZDA"
pristno mrliško vežo. Vse, vsak korak in vsak pogled bi nas spominjal smrti. Saj vendar ne sme biti namen sočloveka, dati od žalosti razbičanim svojcem uteho, treba jim je pečat groze, žalosti, smrti in obupa povečali do skrajnosti, sicer po takem pojmovanju ni prava — mrtvaška veža. Ali res ni jeze vredno, da so zdaj šli, postavili te Žale, v spotiko nekaterim, ko bi praviloma Ljubljančani morali čakati ie enkrat petnajst let, da bi tem polirskim kritikom-uslvarileljem dozorela misel in zrastla gospodarska in finančna zmožnost, poitaviti pravo grozotno mrtvaško vežo, podoben umotvor, kakor sem ga pravkar nakazal in ki jim lebdi pred očmi!
Gospod urednik! Ali s takimi kritikami ne pokažemo dovolj, kako »veliki« smo in »zreli«. Kakšna sreča, da imamo ie take glave, vsezmožne kritike, sol iloveitva! Popljuvati vse do zadnje pi-iice, ubijati voljo, mazali vse, kar je domačega in samoniklega, delavne, zaslužne in idealne pa sme-Jiti. To je največja zmožnost — hvala Bogu, le nekaterih, redkih, lavistnih, uspehov in dela nezmožnih!	Ueičan.
V »Službenem listu« kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 18. septembra t, 1. je objavljen »Ukaz o amnestiji«, dalje »Uredba o izmeni verbalnih not ministrstev za zunanje posle kraljevine Jugoslavije in republike Slovaške glede trgovinskega sporazuma ter izmeni verbalnih not ministra za zunanje posle republike Slovaške in generalnega konzulata kraljevine Jugoslavije v Bratislavi«, »Podaljšava veljavnosti trgovinskega sporazuma med Jugoslavijo in Slovaško«, »Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o določanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, poravnavanju in razaodniit«u«, »Spremembe v navodilih za izvrševanje uredbe o določanju minimalnih mezd«, »Pravilnik o opravljanju pripravniške zdravniške službe pri vojski in mornarici«, »Pravilnik o številu in vrsti mer in merilnih priprav, ki jih morajo imeti gostinski obrati«, »Pravilnik o spremembi in dopolnitvi pravilnika o številu in vrsti mer in merilnih priprav, ki jih morajo imeti gostinski obrati«, »Spremembe in dopolnitve pravilnika o zaščiti pred letalskimi napadi, I. del«, »Dopolnitev navodila za sprejemanje dnevničarjev na delo pri oddelku t.a gradnjo železnic«, »Pojasnilo o oprostitvi organov javnih bolnišnic od urad-
Ljubljanska policija razglaša:
Na osnovi 51. 18. tč. 1. uredbe o zaščiti pred napadi iz zraka z dne 13. IV. 1939, SI. list št. 195/36, ter na podlagi čl. 66. in 67. z. n. u. se izda naslednja naredba za območje mesta Ljubljane:
Med 24.-27. t. m. bo v Ljubljani po odredbi nadrejenih oblastev dnevna vaja v obrambi pred letalskimi napadi.
I.	Pretečo nevarnost bodo naznanili naslednji znaki:
a)	več hitro zaporedoma si sledečih topovskih strelov;	.
b)	tri minute trajajoče tuljenje občinskih siren s prekinitvami (okrog 6 do 10 minut);
c)	triminutno prekinjeno zvonenje cerkvenih zvonov po načinu »plat zvona«;
d)	da preti letalska nevarnost, označuje tudi belordeča zastava, predeljena po diagonali, razpeta na Gradu.
II.	Konec nevarnosti bodo označili naslednji znaki:
a)	tri minute trajajoče neprekinjeno tuljenje občinskih siren;
b)	tri minute trajajoče neprekinjeno pritrko-vanje zvonov;
c)	belordeča zastava z Grada se sname.
III.	Na dan 26.-27. t. m. je prepovedana običajna raba tovarniških siren.
Predpisi za obnašanje prebivalstva.
1.)	Osebe, katere so ob času objave nevarnosti na ulicah in na drugih odprtih prostorih, morajo te kraje takoj zapustiti in se podati v bližnje hiše, veže, dalje pod oboke itd., tako da bodo zakrite pred opazovanjem iz letal ter obenem zavarovane proti letalskemu napadu.
Osebe, ki jih doleti znak nevarnosti v bližini Javnih zaklonišS, naj gredo tja, dokler je še prostora v njih. V poštev pride rov na trgu Kralja Petra in pa zavetišče v kleteh K resi je.
2.)	Osebe, katere so ob času objave nevarnosti v javnih lokalih, pisarnah, stanovanjih in drugih zaprtih prostorih, naj se poslužijo hišnih zavetišč, ako so, sicer pa morajo ostati v teh prostorih tako dolgo, da je dan znak za konec nevarnosti.
Osebe, ki so na polju v občinskem območju in daleč od stavb, poiščejo kritje (v jarku, jami itd.).
3.)	Vrata vseh poslopij je treba takoj po znaku nevarnosti zapreti, okna odpreti, njih zastore (roloje) pa spustiti oziroma naoknice (polknice) zapreti. Stati ob oknih in gledati ven, je prepovedano.
4.)	Vozila z vprežno živino morajo vozniki takoj odstraniti z glavnih prometnih Cest v stranske ulice ali ceste. Živino je treba izpreči in na kratko privezati, v skrajnem primeru tudi na vozilo, ki pa mora biti zavrto. Privezati živino ob hidrante in pri studencih, je nedopustno.
5.)	Motorna vozila je treba ustaviti na krajih, kjer ne bodo ovirala prometa rešilnih in gasilskih voz, in sicer ob robu desnega cestišča v smeri vožnje. Ustaviti jih je treba najmanj 10—20 m daleč od hidrantov, studencev, cestnih križišč in mostov.
6.)	Prepovedano je postaviti kakršna koli vozila pred vhode v javna zakolnišSa, bolnišnice, rešilne postaje, na tračnice cestne železnice, prometne otoke, mostove, na cestne ovinke ter v ozke in nepregledne ulice.
7.)	Vozila cestne železnice se morajo ustaviti v najmanjši medsebojni razdalji 10 m, in to tako, da ostanejo cestna križišča prosta.
8.)	Potniki morajo iz ustavljenih vozil izstopiti iin se skriti v bližnja poslopja.
9.)	Trgovine je treba ob znaku nevarnosti zapreti in spustiti železne zastore na izložbah in vratih. Kupci, ki bi se ob tel priliki nahajali v trgovini, morajo tam počakati skupno z nameščenci do znaka prenehanja nevarnosti.
10.)	Vsako postajanje po ulicah lo odprtih prostorih je prepovedano. Na ulicah se morajo nahajati ali gibati le naslednje osebe:
a)	lastniki stojnic ln odprtih prodajalnic (na trgih) in
b)	potniki, ki gredo na kolodvor, ter bolniki ln zdravniki pri iskanju oziroma izvrševanju zdravniške pomoči,
Prednja naredba se s tem objavi, v veljavo pa stopi takoj po objavi oziroma doznanju letalskega napada.
Vsaka kršitev navedenih predpisov »e bo kaznovala po 51 69. zakona o notranji upravi r, globo 10—500 din, ob neplačil« globo v odrejenem roku pa z zaporom od 1—10 dni.
| IJUBIJAN4
Skozi Moste grade tramvaj
Začetek septembra se je začela izpolnjevati stara želja Moščanov. Ljubljanska cestna železnica je začela s prvimi pripravami za podaljšanje proge do Karmehčank. Železnica gradi progo v lastni režiji, in sicer celo zelo hitro. V začetku septembra so začeli razkopavati cesto za progo, ki bo šla prav tako kakor na Zaloški cesti na desni polovici ceste, če gledamo proti Ljubljani. Hitro je bila napravljena temeljna plast, tako so ročno položili žlebičaste tračnice, pred enim tednom so začeli tračnice že variti in včeraj popoldne so varenje že zaključili. Približno polovica proge od železniškega prelaza pa do šole v Mostah je že vkopana in zasuta z gramozom. Druga polovica od šole pa do Karmeličank pa je v glavnem že speta s prečnimi vezmi. Še dober teden dni, pa bodo glavna zemeljska dela na vsej progi opravljena m bo tudi tako imenovani spodnji ustroj dograjen.
Zanimivo je, da je tramvajska družba porabila za novo progo skozi Moste precej starih, a uporabnih tračnic, zaradi česar proga ne bo posebno draga. Vsega skupaj je nova proga dolga 600 m in bo imela eno samo izogibališče v bližini konca proge pred karmeličankami. Poleg končnega postajališča bo na novi progi še eno postajališče, in sicer v bližini moščansko šole. Popolnoma je tudi že urejen prehod čez železniško progo. Manjka le še priključek na staro progo n,a Zaloški cesti. Tega bodo zgradili kasneje, ko bo proga
že popolnoma urejena. Delo gre hitro izpod rok zato, ker je zaposlenih precej delavcev, seveda s položitvijo tračnic.ne bo še vse opravljeno. Alo-rali bodo' namreč še postaviti železne drogove, ki jih tudi že postavljajo, drugod pa potegniti prečne žice, ki bodo nosile električno žico nad progo. Ce ne bo preveč nagajalo vreme, bo tudi vse to delo že opravljeno še ta mesec.
Ko gleda človek graditev proge, ki je prav tako enotirna, kakor na Zaloški cesti, se upravičeno sprašuje, zakaj s podaljškom proge istočasno niso položili od Šlajmerjevega doma naprej pa do vojaške bolnišnice tako potrebnega drugega tira. V Moste sarrte že zaradi prelaza čez dolenjsko železniško progo ne bi imelo smisla podaljševati dvojni tir. Pač pa bi bilo nad vse primerno, da bi podaljšali drugi tir na Zaloški cesti, ki ima velikanski promet in ki bo v kratkem tlakovana. Neprijetno prestopanje in čakanje pred bolnišnico bi s tem odpadlo. Ce upoštevamo, da bi morali položiti le kakih 400 m tira, bi se ta izdatek prav gotovo izplačal že iz prometno tehničnih razlogov. S tem pa bi bilo tudi ustreženo ljudem, ki marsikdaj samo zato ne gredo na tramvaj, ker se jim ne zdi vredno čakati in prestopati. Pomanjkanje sredstev temu najbrž ni razlog, saj je tramvajska družba, kakor čujemo, dobila nov kredit v višini 4 in pol milijona din. S temi sredstvi namerava povečati remizo in modernizirati v svojih delavnicah 12 priklopnih voz.
i
Sleparski dobavitelj za Weygandovo armado pred sodniki
Mounib bey el Solh, baje trgovec in vojni dobavitelj za VVeygandovo aimudo, rodom iz Beyruta je pravi orijentalski tip. Prepotoval je že vse evropske države. Govori arabsko, francosko, italijansko, grško, nemško in romunsko, razume tudi nekaj srbskih besedi. Že od 1. 1938 je vedno na potovanju.
Letos 23. maja je iz Italije prispel v Ljubljano. Policija mu je dovolila začasno bivanje v Ljubljani za 90 dni. Mounib bey el Solh je takoj navezal poslovne zveze s tvrdko Fr. SI i-mič, s katero je sklenil pogodbo za dobavo 18 vagonov svežega govejega mesa in velike množine različnih mesnih konzerv. Cene so bile dogovorjene v dolarjih. Tvrdki je premeteni »dobavitelj« zagotavljal, da ima pri neki švicarski banki odprt kredit v dolarjih in da tvrdka dobi od banke po Ljubljanski kreditni banki kredit do 63.000 dolarjev. Drzni slepar je tvrdko premamil, da mu je posodila 1800 din.
V začetku junija je Mounib napravil posebno pogodbo s tvrdko A. Tavčar v Mariboru. To tvrdko je ociganil za 390 din. Tvrdka Sla-mič je pozneje telefonično vprašala Curih, ali ima Mounib pri njej kakšen kontokorentni račun. Odgovor je bil negativen, pač pa so sporočili, da po tem človeku povprašujejo razne velike tvrdke v drugih evropskih mestih. Slepar je osleparil tudi vratarja hotela Metropol za 2100 din in trgovskega zastopnika G. Me-nardija v Ljubljani za 500 din. Policija je sleparja prijela na ovadbo tvrdke Slamič.
Drž. tožilec g. Lendovšek je Mouniba obtožil zločina obrtne prevare. Pred malim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Ivan Brelih, je bila včeraj prva razprava. Mednarodni pustolovec je dejanja v bistvu priznaL Razprava je bila preložena na 2. oktobra, da se
izvedejo še nekateri dokazi.
*
1 FO sv. Peter ima drevi ob 8 redni sestanek s predavanjem. Udeležba obvezna za vse redne člane. Vabljeni so tudi novi člani.
1 Knjižnica Delavske zbornice v Ljubljani je v jesensko zimskem času odprta ob sobotah popoldne od 4 do 8 zvečer, dopoldne pa od 10 do 12 kakor vedno. Na vse druge delavnike posluje kakor doslej od 10 do 12 dopoldne in od 5 do 8 zvečer.
1 Soba St. 36 na okrajnem sodišču. Zadnji čas ja ogromen naval strank v sobo št. 36 na okrajnem sodišču Tu vodijo poverilni zapisnik, ki je do včeraj dosegel že 4065 številk. Od zgodnjih uradnih ur do opoldne neprestano prihajajo stranke z različnimi listinami, da dajo poveriti svoje podpise. Prejšnje mesece so tja prihajali prodajalci hiš in zemljiških parcel, zadnji čas so v sobo navalili koroški borci, ki jim sodišče na raznih izjavah, 6 katerimi potrjujejo priče, da 60 se borci resnično udeleževali bojev za Koroško in ostalo severno mejo. Samo včeraj je ga. uradnica poverila na 100 izjavah podpise takih prič. V zadnjem času eploh je bilo nad 1.500 pod pi60v poverjenih na takih izjavah.
1 Stanovanjske odpovedi. Do 15. t. m. je bilo letos pri okrajnem sodišču vloženih 1470 6odnih stanovanjskih odpovedi, s katerimi zahtevajo gospodarji izpraznitev stanovanj odnosno raznih obratnih lekalov in gostilen. Zadnji čas so stanovanjske odpovedi redke, kajti po zakonu ne morejo hišni gospodarji odpovedati 6tanova«jia onim najemnikom, ki 60 bili vpoklicani na orožne vaje. Ta mesec je bilo doslej vloženih samo 49 odpovedi.
1 Uboj na pustni torek pr Mokarju. Mali kazen-ffci 6enat pod predsedstvom s. o. s. dr. Julija Fella-herja ie v torek vodil razpravo proti samskemu delavcu Stanku Jankoviču iz Črne vasi pri Ljubljani. Predmet razpravi je bil krvavi pretep pri Mokarju na Ižanski cesti na pustni torek po noči 5. februarja t. 1. Jankovič je bil obtožen zločina uboja ih zločina hude telesne poikodbe. Med pustnim rajanjem se je okoli druge ure ponoči vnel hud prepir med barjanskimi fanti, ki so tvorili dve skupini. Prepiru je sledil pretep. Hudo poškqdovan je bil Alojzij Vidmar, ki je dobil sedem vbodijajev na raznih mestih Žrtev pretepa je postal posestnik Feltks Škafar, ki je v pretepu skušal miriti. Stanko Jankovič ga je z žepnim nožem sunil v levo stran vratu pod čeljustjo. Škafarja so prepeljali takoj v bolnišnico. Zdravniška pomoč je bila zaman. Škafar je hudi poškodbi podlegel 19. februarja. Obeh zločinov obtoženi Jankovič je krivdo zanikal. Sodišče je zaslišalo 18 prič, ki so skušale obtoženca razbremeniti. Razprava je trajala v torek do 20. in se bo nadaljevala 1. oktobra pred malim kazenskim senatom.	, _ _
1 Razburljiv prizor na krompirievem sejmu. Na Sv. Petra nasip je bilo včeraj pripeljano 6 voz krompirja, ki je bil kmalu prodan po 1.50 din kg. Razvil pa se je proti poldnevu razburljiv prizor. T|a je pripeljal neki kmetič iz Ponove vasi pri Grosupljem 3 vreče krompirja in jabolka. Voz krompirja, v katerega je bil vprežen volič, je pustil na nasipu in postavil kot varuha svojega sinčka. Sam je nesel jabolka na Vodnikov trg. Prišli sta dve ženski, pograbili 2 vreči krompirja in ga nesli na Bre-skvarjevo tehtnico, Fantič ie ugovarjal in protestiral.
Ko je kmetič prodal Jabolka, je prišel tja in začela se je huda debata med kmetičem in ženskama. Kmetič je nato 2 vreči krompirja njima prodal, zatrjeval oa je, da je krompir pripeljal za svojo sestro v Ljubljani. Žensk: sta bili že tako drzni, da sta od kmetica zahtevali, na njima krompir odpelje ali odnese na njiju dom. To je kmetica, ki se je ves potil, nekoliko razjarilo. Odklonil je. Ženski sta konec koncev morali sami poskrbeti, da je bil krompir odpeljan na dom.
1 Zamenjam letošnji abonma »Sreda«: ložo v Operi in drami (po 4 sedeži) za enakovredni loži za abonma »Četrtek« ali »Torek«. — Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Abonma »Sreda« 14102.
I Smrtna nesreča pri delu. Na Opekarski cesti kopljejo jarke za kanalizacijo in precej delavec je pri tem delu zaposlenih. Jarki 6ami gredo po sredi ceste in eo globoki dva metra. Pri kopanju jarkov je bil zaposlen tudi 28-letni Franc Kračman, doma iz Šmarja v ljubljanski okolici. Kračman jc z družino stanoval na Cesti dveh cesarjev. V torek popoldne se je med delom vsula na Kračmana debela plast zemlje in ga popolnoma zagrnila. Tovariši delavci so z vso naglico začeli odkopavati Kračmana. Nezavestnega so potegnili iz kupa zemlje. Kračman je dobil hude poškodbe in je v noči* od torka na sredo izdihnil. Kračman zapušča številno nepreskrbljeno družino.
I Številne tatvine. Iz konjskega hleva dr. Luk-mana na Emonski cesti eo bili ukradeni trije železni stebrički, ki so služili za pregrade v konjskem hlevu. Prodani so bili najbrž za 6taro železo, saj so bili vredni 2500 din. — Iz zaklenjenega skladišča ob novi banovinski hiši na Vrtači je odnesel tat inž. Gaberščku 700 metrov bakrene žice za električno napeljavo in 1C0 metrov telefon6f.ee žice v skupni vrednosti 1200 din. — Nad marmelado se je spravil tat, ki je skozi okno vlomil v shrambo Horvata Jakoba v Levstikovi ulici. Odnesel je več kozarcev vrednih 900 din. — Bombone si privoščil
vlomilec, ki je iz barake Stare Ivanke na Vrazcrvem trgu odnesel 2 kj bombonov in pol kg kekaov, vrednih skupaj 100 ckn. — Tat starega železa je odnesel
dva kanalska jaška, težka po 20 kj{ in vredna 500 dn z dvorišča hiše v Ilirski ulici. — Zlato rapestno žensko uro, železniško legitimacijo in nekaj drugega drobiža, je žepar odnesel s torbico vred Ani Košuta iz cerkve sv. Cirila in Metoda. Žepar je napravil 1300 din škode. Iz kovčega na podstrešju hiše v Kamniški ulici je neznan tat Andolič Hed-viki odnesel gojzerce, vredne 300 din. — Kolesarski tatovi 6o si zadnje dni privoščili zopet dve kolesi, ki sta bili pa to pot malo vredni.
1 V nedeljo s Putnikom na Zelenico.
1 Čigavi so ključi? Te dni je ljubljanska policija prijela zlikovca. pri katerem so našli dva 6troja za rezanje mesa, ali slanine in en par črnih skoraj novih športnih nizkih čevljev s trojnim podplatom. V njegovi posesti pa je bil tudi 6veženj ključev, ki so bili spravljeni v rjavi denarnici. Na skupnem obroču, je osem ključev, med temi štirje znamke »Yale«, od katerih sta dva enaka. Kdor pogreša ključe, naj 6poroči upravi ljubljanske policije.
1 Izgovor je dober, če ga pes na repu prinese. Predvčerajšnjim je prišel v neko gostilno na Dunajski cesti 27-letni možakar J. A., dclavec iz ljubljanske okolice. Bil je lačen in si je naročil dobro večerjo pa pol litra cvička. Ko je pospravil prvo večerjo, si je naročil še drugo 'n tudi to po-sipravil. Nič čudnega, če je bil žejen. Korajžno je stopil k sosednji mizi, kjer je sedela družba, zagrabil pol litra, ki je stal na mizi in ga zlil na tla ter naročil nov cel liter in »častil« celo omizje. Bil je zelo dobro razpoložen in pripravljen plačati še več litrov. In v resnici je plačal kar s celim sto-takem, ko ga je prišel iskat 6tražnik. Ogledati si je hotel malo pobližje moža, ki v današnjih resnih časih brez razloga tujim ljudem plačuje za pijačo. Na policiji se je izkazalo, da ima mož še 2200 din pri sebi. Ker na zunaj ni bilo videti, da bi bil tako petičen, je moral razložiti odkod ima denar. Pa je povedal, da je denar ukradel očetu iz kovčega. Ko se je prespal na pričnah, pa jo je pogruntal, da se je slabo zagovarjal in je zjutraj spremenil svoj zagovor. Zovedal je, da je prejšni večer pri stranišču v Zvezdi srečal neznanca, ki mu je za majhno uslugo odrinil kar tri tisočake. Vprašali so ga, če res v Zvezdi in če to lahko pokaže, nakar je resno zatrdil, da. Pa so ga peljali v Zvezdo. Krepko jo ie korakal proti grmovju, kjer je svoj čas res bila mala hišica. Mož je vedno bolj debelo gledal, na koncu se ie pa začudeno ustavil in nedolžno vprašal spremljevalce: »Kako je to mogoče, 6aj snoči je tukaj še stala hišica?« Pa 6o mu ljubeznivo po-vedak, da se je vendarle zmotil. Takoj 6e je sjjom-ni), da je denar dobil od neznanca pri neki baraki, za katero pa ne ve kje 6toji. Sedaj čaka v zaporu, da se mu vrne 6pomin.
I Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj na prazen želodeo en kozarec naravne »FRAN7. I0SBF« grenčice.
1 Hedy Lamarr je Pražanka. Mnogi Ljubljančani, ki so videli te dni prekrasno filmsko umetnico Hedv Lamarr v kinu Matici v filmu »Kraljica tropskih noči« ne vedo tega, da šarmalna žena ni nikaka Američanka, temveč da je Čehinja iz Piage. Prvi njen film 6 katerim si je pridobila velik sloves, je bil znameniti češki film »Ekstaza«, ki je bil tudi pri na6 v Ljubljani z ufpehom prikazan. Lepa krasotica je tedaj vzbudila pozornost po vsem svetu in posledica je bil angažma v Ameriki. Tam je izredno hitro napredovala; igrala je s Charlesom Boyerje«n v filmu »Alžir« in sedaj jo vidimo s part-jem Robetom Taylorjem v vlogi lepe Manon kot »Kraljica tropskih noči«. Splošna 6odba Ljubljane je ta, da Hedy Lamarr, dejaneko zasluži ime in 6lavo prave filmske zvezdnice. Film »Kraljica tropskih noči« pa je tudi vsebinsko lep, ganljiv in nudi gledalccm polno nepozabnega užitka. Oni, ki ga doslej še niso videli, naj ne zamude zadnje prilike, kajti film bo v* kinu Matici samo še daneul

Vrednost zaplenjenega usnja nad 4 milijone
Okrajno sodišče je zaplembo potrdilo — Drugo bo ukrepalo kazensko sodišče
Maribor, 18. septembra.
Ogromno zanimanje je zbudilo danes j>o Mariboru poročilo »Slovenca« o odkritju in zaplembi ogromnih zalog usnja, ki so jih našli organi mestne občine v skladišču bivšega tovarnarja Valterja Halbartha v Koj>ališki ulici. Zanimanje je bilo tem večje, ker je v Mariboru že nekaj časa res veliko pomanjkanje usnja, ki se je podražilo kar za dobrih 150 odstotkov. O tej zaplembi je izdalo mestno tržno nadzorstvo danes sledeče obvestilo za javnost:
»Od ponedeljka 16. t. m. pregledujejo in popisujejo štiri komisije — sestavljene iz enega člana tržnega nadzorstva in enega policijskega organa — vse zaloge življenskih potrebščin pri tukajš-nzih trgovcih in tovarnarjih. Te komisijo niso ugotovile nikakih prekrškov uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije razen slučaia, kjer je mestno poglavarstvo izreklo začasno zaplembo večje množine usnja in podplatov v vrod-nosti ca din 4,000.000 din. O tej odločbi odloča nadalje okr. sodišče v Mariboru. Ing. Večerjevič s. r.
Okr. sodišče je danes dopoldne slučaj vzelo v razpravo ter je zaplembo, ki jo je začasno izrekla mestna občina, fiotrdilo. Slučaj je sedaj izročen kazenskemu oddelku okrajnega sodišča v nadaljnje postopanje. V slučaju, da najde sodišče, da je zadeva kaznjiva, določa zakon kazen do 100 tisoč din ali do enega leta zapora. Odločbo o konfinaciji pa izda predstojništvo mestne policije. Primer pa je v toliko zapleten, ker lastnik tega usnja Valter Halbarth že štiri leta nima obrti
ler je svojo tovarno in trgovino z usnjem opustil že lela 1936.
O preiskavi HalbHrthovih skladišč smo iz vedeli prav dramatične podrobnosti. Včeraj dopoldne je prišla v Kopališko ulico, kjer so njegova skladišča v o|iuščeni tovarni, občinska komisija, ki je našla lastnika tam. Skraja ji ni hotel pokazati skladišča, temveč ji je jx>nujal le neke j>oslovne knjige v pregled. Na energično zahtevo je slednjič odprl skladiščne prostore. Člani komisije so bili presenečeni nad tolikimi zalogami. Na podlagi tega odkritja je potem mestno poglavarstvo izdalo odlok o začasni zapleni bi ter je odredilo popis zaloge in ocenitev. Odloka pa lastniku ni bilo mogoče izročiti, ker ni prišel v skladišče na opetovane pozive. Zaradi tega je bil poklican ključavničar, ki je zaklenje na skladišča s silo odprl. Šele potem je prišel lastnik ler vzel odlok na znanje. Poklican je bil nato sodni izvedenec in zapriseženi cenilec gosp. Drago Roglič, lastnik tovarne za čevlje »Karo«, ki je ocenil zaloge na 4 milij .din, vendar ni vzel za podlago današnjih cen, temveč cene, ki so veljale pred dobrini mesecem, ko se je dobilo kilogram podplatov za 80 din, dočim se prodaja danes po 130 din. Zaloga obstoja iz krujKinov (podplatov), vratovine in averne (telečje usnje za gornje dele čevljev). Po pregledu in popisu je komisija vse prostore zaklenila ter jih zapečatila.
Mariborska javnost pričakuje sedaj z veliko nestrpnostjo, kako se bo ta afera nadalje razvijala in zaključila.
Pazite kaj pijete!
Zahtevajte vedno našo najboljšo mineralno vodo, ki je obenem ludi zdravilna za razne bolezni srca, želodca, jeter, žolča, ledvic razne katare in čiščenje krvi ter normalizira delovanje notranjih žlez in živcev
ono z rdečimi srci!
zanimive rabuke. Neka kmetica je pripeljala na trg več vreč krompirja. Ko je izvedela, da ga ne sme prodajati dražje kakor po 1.50 din za k«, se je usedla na vreče ter ni hotela gosjiodinjam svojega pridelka prodati. To so je med ženskami bliskovito razneslo, pa je takoj velika gruča obiskovalk trga obkolila lastnico krompirja. Zadeva je [Kjstajula za njo zelo pereča ter bi so ji bilo slabo godilo, če je ne bi bil vzol v zaščito stražnik. Spričo takega neugodnega položaja se je potem kmetica le omehčala in začela prodajali krompir po 1.50 din.
m Pojasnilo Vinarske šole. Na naše poročilo, da je čuvaj Vinarske šole v Vinarski ulici streljal na štiri vajence, nam sporoča ravnateljstvo Vinarske in sadjarske šole, da ni bil to čuvaj tega zavoda, temveč sosednjega posestnika.
m Spet najdeno kolo. Na serpentinah, ki peljejo od Ruške ceste na dravsko brv, je našel policijski stražnik j>onoči moško kolo, ki je bilo brez gospodarja ter je ležalo prtslonjeno ob breg. Na kolesu se je nahajala tudi prazna aktovka. Kolo. ki ima evidenčno številko 133550 2-20, jo stražnik odpeljal na policijo.	_
m Bedni avtobusni promet na Pohorje je za letošnjo sezono ukinjen ter se vršijo vožnje na Pohorje od prihodnje nedelje daljo le po naročilu, ako se do prejšnjega dne zvečer do 18- ure prijavi v prometni pisarni na Glavnem trgu dovolj interesentov.
m Šahovski turnir za prvenstvo Maribora so je začel v torek zvečer v kavarni »OrienU ter se bo tam nadaljeval. Vodi ga predsednik šahovske sekcije SK Železničarja — ki turnir prireja — Jože Fišer. Sodelujejo najboljši šahisti vseh treh mariborskih šahovskih klubov, in sicer od »Vidmarja« čertalič, Gerželj. Mavrin. Kukovec, od »Mariborskega ŠKt prof. Stupan, Breš, Bien, od »Železničarja« Regoršek, Ketiš. Dasko, Ma-roti. Prvo kolo je bilo v torek zvečer ter se jo končalo z rezultatom: Regoršek : Ketis 1:0. Ma-roti : čertalič 1:0, Dasko : Stupan 1:0, Kukovec: Mavrin 1:0, patrtiji Breš : Bien in Gerželj : Boh a k pa sta bili prekinjeni. Prihodnje kolo se igra drevi ob 20 v kavarni »Orienk.
ni Proslava 20-letnice mature. Mariborski gimnazijski maturanti letnika 1020 proslavljajo 20-letnico mature v nedeljo, 22. t. m. Ob 10 bo v kapeli dijaškega semenišča služba božja za pokojne tovariše in profesorje, nato pa skupno kosilo.
m Subvencija mariborskemu gledališču. Zaradi draginje so igralci mariborskega gledališča zahtevali povišanje svojih prejemkov. Zaradi večjih izdatkov, ki so s tem v zvezi, je gledališče začelo z akcijo z,a zyi,San.je ((|-žayne,,sulivencijo. Prosvetni minister je tozadevni predlog stavil finančnemu ministru, ki ga je pa odbil. Zaradi tega se je sedaj v Belgradu ponovno uiudila de-puiacija, ki je posredovala v finančnem in prosvetnem ministrstvu, obiskala pa je tudi ministra dr. Kreka in senatorja Smodejtt in .ju prosila pomoči. Deputacija je dobila vtis, da bo njena prošnja ugodno rešena.
ni Razpisana zdravniška mesta. Mestno poglavarstvo mariborsko razpisuje dve službeni niesli pri mestnem fizikatu, in sicer: eno mesto drugega uradnega zdravnika in eno mesto pogodbenega zdravnika. V poštev pridejo samo mlajše moči. Drugi uradni zdravnik bo nastavljen po službeni pragmatiki za uradnike in oslaie uslužbence avtonomnega mesta Maribora, pogodbeni zdravnik pa proti mesečni začetni plači 2o00 din. Prošnje je vlagati pri mestnem poglavarstvu v Mariboru do dne 5. oklobra 1010. Prošnji jo priložiti rojstni list, družinski list. domovnico, spričevalo o dovršenih šolah, event. spričevalo o napravljenem fizikatskem ali odgovarjajočem izpitu, zdravniško spričevalo, potrdilo o ureditvi vojaške obveznosti in nravstveno spričevalo, — Predsednik dr. Juvan.
m Abituricnti. ki so se priglasili za sprejem v V. letnik državnega učiteljišča v Mariboru, pa šo niso bili pregledani, naj se predstavijo ravnateljstvu v soboto, dne 21. t. m. ob 8 zjutraj.
Celje

Zidarska stavka na flutterjevem bloku
Maribor, 18. sept. Danes dopoldne ob 9 so zidarji in delavci, ki so zaposleni pri gradnji največje letošnje stavbe v Sloveniji, 1 lutterjevega stanovanjskega bloka v Mariboru, nenavadno stopili pred delodajalce z zahtevo po zvišanju mezd. Zidarji so zahtevali 20% zvišanja mezde, težaki pa 30%. Zidarji zaslužijo na uro 7 din, težaki |)a 5 din. Ker pogajanja še niso uspela, so danes popoldne o» 3 ustavili na vseh stavbah delo. Pogajanja se še vedno vrše in verjetno je, da bodo še nocoj uspešno zaključena. Delo izvršujejo 3 največje mariborske tvrdke Sclilei-
rnar & Jelene, Kiffmann in Nassimbeni *
m Slovenski avtokluh — motosekcija Maribor priredi 22. septembra ob 14.30 (v slučaju slabega
vremena 29. septembra) veliko medklubsko mo-tociklistično in avtomobilsko dirko na dirkališču Tezno. Startajo najboljši dirkači iz vseh krajev Jugoslavije. Predprodaja vstopnic: Motoklub« Trg svobode 3 in pri »Putnikut. Od 13 naprej avtobusi na razpolago. ' m Uprava bolnišnice nam sporoča, da ponesrečeni industrijalec g. Anton Tavčar ni iskal pomoči v tukajšnji bolnišnici in se tudi ni tukaj zdravil, temveč v domači oskrbi, od koder je odšel na graško kliniko. Tukajšnja bolnišnica, ki razpolaga tako z zdravniki-specialisti, kakor z vsemi potrebnimi zdravilnimi sredstvi in pri-pomočki, ne pošilja svojih bolnikov v inozemski zavod. Ako je že klinično zdravljenje absolutno potrebno, potem je na razpolago klinika v Zagrebu in sedaj tudi v Ljubljani, m Vse za šolo v Cirilovi! m Zanimiv incident na trgu. Na mariborskem trgu je prišlo včeraj, na »mali tržni dan«, do
c Celjski šah. Rezultati 5. kola sjiominske-turnirja dr Schwaba: Golja — Fajs 0 : I, Medved — Ilajsinger 0 : 1, Pukmojster — t'. Schneider 0 : I, Esih — Verčkovnik 0 : 1, Mir-nik — F. Csiirgii 0 : 1, Rcgner — Zomanjko I : 0, Ahlik — Rajšek 0 : 1. Habenšus — J. Schneider 0 : 1, Slimšck — E. Csiirgii prekinjeno.
c Fazarinc Anton predsednik upravnega odbora Mestnega hranilnice. Nn torkovi seji Mestne hranilnice se je konstituirala nova uprava. Za predsednika je bil jxinovno izvoljen g. Fazarinc Anton, za iK>dj>redscdniku pa g. Janko Dolinur.
c Licitnrija vseh del za gradnjo sodne palače v Celju bo 7 oktobra pri tehničnem oddelku banske uprave v Ljubljani, 3 rini jiozne-je, 10. oktobra bo isiotam licitacija za obnovitev Mariborske ceste. Tako je upati, da se bodo delu že letos pričela.
c Na kozolcu fja je presenetila policija. Policijski stražnik Emeršič je zasledoval kletnega Franca P., katerega je osumil več tatvin. Davi na vse zgodaj ga je presenetil na nekem kozolcu v bližnji celjski okolici in ga pretiral. l>osedaj je Franc priznal 4. tatvine koles v Celju in okolici, jio mnenju policije pa ima naj-brže še več masla na glavi.
c Koncert vojaške godbe v korist Rdečega križa bo drevi od 6 do 7 na balkonu mestnega poglavarstva
c Nabiralne pole, s katerim pobira društvo Rdeči križ v Celju prostovoljne prispevke še do vštete sobote so žigosane s jiečntom sr?-kc-ga odbora društva Rdečega križa ter podj>isane od predsednika in tajnice O tem obveščamo občinstvo, ker je odbor zvedel, da pobira te prispevke neka oseba, ki ni z Rdečim križem v nobeni zvezi.
c V celiski bolnišnici so umrli: 49letni dninar Vinko Kurent <r. Lise pri Celju, viletni posestnikov sin Janez llrovat iz Sv. Rupcrta nad Lahkim in 8^ letna občinska reva Elizabeta Friškovec iz Polzele. Naj počivajo v miruj
KULTURNI OBZORNIK
Slovenska slovnica za srednje šole
Ze večkrat smo na tem mestu poudarjali pomen novih slovenskih čitank za srednje šole in njim sorodne ustanove, ki jih sestavljajo priznani šolniki: dr. Anton Bajec, dr. Rudolf Kolarič, dr. Mirko Rupel, nadzornik Anton Sovre ter prof. Jakob Šolar. Štiri čitanke, ki so urejene po vseh sodobnih metodah, obenem pa trdno postavljene na slovenski temelj, so prava zakladnica lepih slovenskih sestavkov, klasičnih beril in nazornega jezikovnega in literarnega pouka. Pri prvih dveh čitankah za 1. in II. razred so »čitankarji« dodali na koncu tudi nazoren jezikovni pouk, osnove slovenske slovnice, v kolikor je za te razrede potrebno; III. in IV. del pa je ostal brez tega slovničnega dodatka. Že tedaj so se prireditelji namenili, da zaradi večjega obsega in globlje natančnosti morajo za ta dva razreda sestaviti posetv no slovnico. In za to slovnico so pritegnili v svoj krog tudi našega največjega praktičnega šolskega slovnicarja ravnatelja dr. Antona Breznika ter z njim na čelu priredili novo Slovnico za III. in IV. razred, ki je prišla te dni v založbi Slavističnega društva na svetlo ter se že vpeljala v naše srednje šole kot nujno potrebna slovenska knjiga. Slovnica pa ne vsebuje samo gradiva, ki je potreben za ta dva razreda, temveč podaja tudi gradivo iz prejšnjih let sostavno ter tako vsebuje glavna pravila in razložitve slovenske slovnice, kakor jo mora obvladati in poznati dijak, ki zaključi nižjo srednjo gimnazijo. Tako so v tej slovnici obravnavana vsa poglavja slovenske slovnice o ustroju in tvorbi "jezika, ter tudi lepoto skladnje ter pravopisa, obenem pa tudi odpira pogled v slovensko metriko in pesniške oblike. Tako ta knjiga pomeni osnovo vse slovenske slovnice, ki pa je podana po načelih sedanjega šolsko-pedagoškega podajanja ter zato nazorna s slikami (glasoslovje) oz. diagrami, obenem pa še z vprašanji in mimogrede tudi že z odgovori.
Za glasoslovjem, ki predstavlja v teh šolskih letih nujen uvod v razumevanje tvorjenja oblik pri glagolu in drugo (preglas, prilikovanje, mehčanje, premena, permet, prevoj itd.) sledi nauk o besedah ter njih sestavah (koren, prepone, obrazila, podstave, itd.), dalje glavni obris slovenskih narečij ter tudi že pogled v primerjalno slovnico, v toliko, da dobi učenec pojem o sorodstvu slovanskih jezikov ter njihovi zvezi z indoevropsko jezikovno skupino, obenem pa tudi pojem o tem, kako se »besede jemljejo«, njih postanku ter izposojenkah. To sta uvodni poglavji, katerih snov se v teh razredih deloma ponavlja (sestava besed), deloma predstavlja novo snov, oziroma njeno razširitev in poglobitev. Središče slovnice predstavlja oblikoslovje, sklanjatve in spregatve, menjanje oblik vseh vrst besed, v prvi vrsti pregibnih, pa tudi pravilna raba nepregibnih besed. Čeprav so nekatera poglavja iz oblikoslovja samo ponavljanje iz prejšnjih let, je novo poglabljanje v pomen in rabo glagolov ter glagolskih časov in naklonov. V teh paragrafih bo človek, ki je že
kdaj predelaval slovenske slovnice, naletel marsikje na nove razlage in pojmovanje glagolov, tako o povratnih glagolih, ki so tudi samo prigodno povratni, ali pa so eno in drugo; posebno nazorno je prikazana razčlemba glagolov z ozirom na trajanje glagolskega dejanja ter n. pr. raba dovrš-nikov tudi za nedovršnike (dejati, deti). Po glagolskih vrstah so natančno obdelani časi po obliki in trajanju, zlasti zadnje je nazorno in na novo obdelano, ob enem pa je vedno mimogrede opozorjeno na napačno rabo dovršnikov ali nedovr-šnikov pri določitvi časa dogajanja. Zanimivo je obrazložena raba namenilnika in nedoločnika ter tvorba in uporaba deležnikov vseh vrst itd. Slovnica obravnava tudi sintakse (stavek) in njeno analizo, v posebnem zaglavju tudi rabo sklonov, s čemer je prava slovnica prav za prav končana. V Dodatku pa je pregled stilistike (o rabi besed) ter poetike (merjenje). Prav na koncu pa je dodanih nekaj sestavkov, ob katerih naj dijak s pomočjo Breznik-Ramovševega Pravopisa ugotavlja pravilnosti in barbarizme — vaja, ki bi tudi nam časnikarjem ne škodovala.
Vrednost knjige je v tem, da je marsikakšn.i stvar drugače razložena, kakor je bila v prejšnjih slovnicah, ter da se v tem kaže večja popolnost v razlikovanju psiholoških fines v jezikovnem izražanju. Tudi je kakšno mnenje sedaj popravljeno 9 in drugačno, kakor pa je bilo še v Breznikovo slov- | niči, ki je vsekakor prenatrpana, nepregledna in preobširna za sodobno šolsko uporabo. Glavna novost pa je pedagoškega značaja: knjiga je tako jasno, pregledno in nazorno urejena in tudi tiskana, da je dijakom čudovito olajšano pojmovanje slovničnih pravil. Vsa so deduktivno izj>eljana iz zgledov, ki stoje v začetku člena, na kar slede vprašanja, ki suponirajo odgovore in jih deloma tudi sama nudijo, na kar šele je debelo stavljeno pravilo, katerega je dijak že sam razumel iz predhodnega. Tako je vsa snov v sedanjim metodam ustrezajoči nazorni obliki, ki bo pa ob besedah učiteljevih ter pravilni porazdelitvi (napotek in načrt poučevanja je nakazan v zadnji opombi!) jiostala lahko last vsakega dijaka brez večjih muk. Jasnost in nazornost je glavna odlika te nove slovnice, ki je v skladu z vsem sistemom poučevanja jezika in slovstva v naših srednjih šolah ter tudi s Čitankami, katerim pomeni stvarno dodatek. Od Bunčevega pregleda pa se loči po tem, da je ta Slovnica v nekih stvareh tudi snovno šla naprej, je namenjena vpeljavi in razlagi pravil. Bunčev pregled pa daje samo kratki repetitorij v obliki izbranih gesel, namenjen ponavljanju tva-rine. In to je velika šolsko-pedagoška razlika. — Slovnico je založilo Slavistično društvo, iz kate- H rega izhaja tudi vsa reforma v podučevanju slo- § venskega jezika in slovstva po naših srednjih šolah — v dobro našim dijakom, ki dobivajo tako pregledne in na višini sodobne znanosti stoječe šolske knjige. Želeti je samo, da bi tudi uspeh ne izostal.	td.
V znamenju časa
O znanih opicah na gibraltarskih skalah pripovedujejo, da je vedno huda lakota bl.zu, kadar te opice zapuste svoja osamela bivališča v skalovju in se podajo v bližino ljudi. No v letu nezgode 1940. so prestrašene od grmenja topov in od eksplozij granat pribežale v bližino ljudi. Za njih še ni prave lakote, le malo skrčila st jim je hrana, opice pa vendar kar v celih čredah, večkrat z mladimi na hrbtih skačejo, se igrajo in vohajo po ovinkastih gibraltarskih pristaniških ulicah, če bi našle kaj za pod zob Vsem prebivalcem, v kolikor jih še niso izselili, je strogo prepovedano dajati opicam kakršno koli hrano, da se ne bi privadile na novo okolico. Če ne bodo hotele poginiti od gladu, bodo morale oditi zopet lepo nazaj v svoja gnezda po neprijetnem skalovju in tam poslušati čudno grmenje topov.
Velikanski most preko Mississipija
V kratkem bodo izročili prometu velikanski, enajst kilometrov dolg most preko Missisipija v Ameriki. Gradili so ga tri leta. Stroški znašajo štiri milijone dolarjev. Novi velikan med mostovi je že osmi most, ki veže pokrajino na obeh bregovih južno od mesta San Louis Ta most veže tri važne ceste in nadomešča bred, ki je bil doslej tam v prometu. Novi most veže tudi glavni stan tretje armade s trdnjavo Benning in s taboriščem Beauregard v Louisiani, kjer so navadno veliki manevri ameriške vojske.
Luknja — povzročena od angleške bombe na berlinski ulici Ost-West-Achse. — V ozadju se vidijo Brandenburška vrata
ŠPORT
Pred operno sezono
Pogovor z ravnateljem g. V. Ukmarjem
V nekaj dneh se bo zopet odprla slovenska opera z veličastnim klasičnim delom Beethovnovim »Fideliom« ter bo tako že s tem dogodkom poudarila, da hoče voditi ta naš najvišji glasbeni zavod najvišje vrednote, ki jih je svetu dal glasbeni genij Ker smo čutili, da raste naša opera v nov pogon ter da je novemu ravnatelju g. Vilku Ukmarju že v tako kratkem času, ko je plaval še v dediščini prejšnjega leta preko vseh zavir in zaprek, uspelo postaviti opero v novo živahnost, smo se sedaj obrnili nanj z nekaj vprašanji, ki se tičejo njegovih ničel in umetniških smernic pri vodstvu ojiere. G. ravnatelj nas je sprejel ter razvijal naslednje misli:
»Osnovni smoter vsega opernega dela je oblikovanje čim višje, elično in estetično fundirane umetnosti. K temu cilju bi rad strnil in spojil vse plodne sile brez izjeme, da sodelujejo pri graditvi čim višje slovenske operne kulture.«
»To je Tvoje načelo, ki si ga izpovedal tudi v svojih glasbenih poročilih. Izdaj mi skrivnost, kako si to leto mogel tako uspeti, da so se čudili tudi Ljubljančani?«
iRes smo uspeli moralno in materialno. Tako nam priznava tudi javno mnenje, ki ga predstavljajo revije in časopisi. Posrečilo se mi je z demokratičnim vodstvenim načrtom vzbuditi med člani novo veselje do dela, pa tudi s tem, da sem pritegnil k gledališču nove sposobne ljudi,, jim izročil ustrezajoča mesta in tako dvignil kvaliteto izvedb. Tudi kvalitetna gostovanja, ki so bila nujna zaradi pomanjkanja domačih moči, so se izkazala za dobra. Občinstvo pa, ki je v Ljubljani na zelo visoki glasbeni stopnji, je dokazalo, da zna prav ceniti napore za dvig naše opere, ter se moram uspehu zahvaliti njemu, da me je podpiralo s svojim obiskom. Prihodi so se zvišali skoraj za četrtino, kar pa seveda še ne pomeni mnogo z izdatki in z vsem, kar je naši operi še krvavo potrebno.«
»Sicer pa smo se zadnjo sezono morali boriti z vojno atmosfero, kar je nam precej otežilo delo, saj nismo mogli dobiti niti potrebnega notnega gradiva, kakor bi ga hoteli. In to nam bo tudi za sedanjo sezono hodilo napak. Tako bo program prav zaradi tega malo utesnjen ter v mejah, ki je nam mogoč. Bral si že naš program za novo sezono. Videl si, da sem dal na program klasična dela, romantična in naturalistična, impresionistična in najnovejša poleg domačih slovenskih del, ki bi jih rad forsiral, če bi bila. S tem sem hotel, da bi se občinstvo seznanilo s klasičnimi deli vseh dob in struj, s tistim, kar predstavlja zlati spored vseh oper. Tako bom dvignil kvaliteto del in seveda po vseh močeh tudi kvaliteto izvedbe. Tako ima program značaj resnega umetniškega pokreta. Celo opereto bomo dvignili: upošteval sem klasična operetna dela, pri katerih bodo sodelovali ludi operni solisti. Da pa bo opereta tekla, kakor . mora, sem določil za opereto dve generalki, kajti ni slabšega, kakor lahka opereta, ki šepa in se zatika. Spored bo tako resen, pa tudi upamo, da smotren, kajti pokazal Ito vsestranski razvoj oper, obenem pa tudi zaposlil smotrno naše soliste, tako da se bomo izognili prevelikemu »zvezdništvu«, ki je po svojem stremljenju, da postavi v ospredje nekaj posameznikov, gotovo v kvar celoti.«
»Kako pa je se težavami, ki jih imas?«
»Delo v našem zavodu je težko, ker je celotni ansambl brez dvoma premajhen, od njega pa se 'ahteva ista kvaliteta, kakor od velikih gledališč. >icer bi po kvaliteti morali tekmovati z drugimi >perami, kajti čeprav smo majhni, smo vendar iredstavnik slovenskega, narodnega opernega gle-lališča. Ne dvomim, da bi se dala opera močno
dvigniti na zavidljivo stopnjo, da imamo na razpolago več denarnih sredstev. Hrvatsko gledališče je dobilo letos posebnih podpor 13 milijonov! Zato se bo lahko razmaknilo. Rad bi dvignil naš javori tako visoko, da bi naši priznani pevski mojstri ostajali doma ter ne bi uhajali v svet druga: če, kakor kakšno sezono na gostovanje. Tako bi se iz sveta spet vračal domov na oder, ki bi z njim dobival tudi glas v tujini. Toda zato je treba veliko sredstev. Za sedaj pa moram naš ansambl malo razbremeniti, da se bo lahko poglobil bolj v izvajanje ter ne bo samo iz vaj bežal v vaje, iz novitete v noviteto. Velika gledališča imajo samo 4—5 novitet v sezoni, vse drugo je ponavljanje, pri nas pa smo bili navajeni na 18! Zato tudi ni šlo tako na globoko. V tem pogledu sem sedaj skrčil za dve noviteti, da pridobim na času ifc druge.«
»Velik problem je tudi zvišanje kvalitete v orkestru, ki nima niti najmanjšega števila članov, kakor je predviden za taka gledališča. Godala so nasproti pihalom občutno preslabotna in zato orkester ne more dobiti pravega zvoka? Ba-vimo se z raznimi načrti, kako bi odpravili to pomanjkljivost — morda se nam bo to sezono vsaj malo posrečilo. Prav isto je z zborom in baletom. Imam pa najlepše upanje, da nam bodo šli na roko vsi, ki so poklicani, da varujejo naš najvišji glasbeni zavod. Sposobnih moči imamo Slovenci veliko, da bi mogli zgraditi zgledno opero, v tem sem prepričan. Manjka nam samo denarja in razumevanja.«
»Rad bi tudi zanimanje za operno gledališče prenesel v najširše vrste, zato sem v dogovoru z velesejmsko upravo, kako prirejati velike^ pred: stave v počitnicah z našimi najboljšimi močmi, ki tedaj prihajajo iz tujine, ter tako popularizirati našo opero. Pa tudi to je šele pesem bodočnosti in še ni zrela, da bi govoril o njej, čeprav večkrat sanjam o tem O tem pa morda drugič. Za sedaj naj bo samo še to, da z velikim veseljem in upanjem stopamo v novo sezono, z voljo, da dvignemo opero na višino, kakršna bi ustrezala reprezen-tantki naroda in kakršne bi ljubljansko glasbeno zelo vzgojeno občinstvo tudi zaslužilo.« td.
Kaj manjka slovenskemu športu?
Prav v zadnji dobi je dosegel slovenski šport tri velike uspehe: Ilirija si je izvojevala državno prvenstvo v plavanju za leto t940, naši kolesarji so se odlično držali na devetdnevni dirki okrog Srbije saj so zasedli prvo in drugo mesto med najboljšimi srbskimi in hrvatskimi dirkači, in tudi lahko atleti so dosegli prav lepe rezultate na zadnjih mitingih in celo en nov državni rekord, četudi ni bilo tiste ostre konkurence, ki bi bila ob srečanju najboljših slovenskih, srbskih in hrvatskih atletov. Ti uspehi so prav gotovo sad dolgoletnega in vztrajnega dela onih slovenskih šjKirtnih delavcev, ki žrtvujejo za napredek našega športa ves svoj prosti čas denar in celo zdravje. Velik idealizem in nesebičnost skromnega slovenskega človeka sta ustvarila vse to kar vidimo danes na športnem polju, sta napravila vsa ona športna igrišča, domove sploh vse športne naprave, ki služijo današnji mladini za gojitev raznih športov potom katerih krepi svoje telo v vodi, soncu in zraku.
Ako bi imeli Slovenci vsega v izobilju, bi prav gotovo ne prišli na športnem polju na ono sto|>njo, na kateri danes smo. S tem seveda nikakor nočem trditi, da se ne bi dalo še več doseči, če bi bilo več dobre volje pri onih, katerim je šport, katerim so telesne vaje in s tem v zvezi zdravje naše mladine deveta briga. še več, precej več bi se dalo doseči, če bi imela vsa slovenska mladina tako razumevanje za telesne vaje kakoršnega imajo nekateri med njimi. Zato pa mora biti odslej naša prva dolžnost, da pridobimo še ono mladino v telovadne in športne vrste, ki stoji danes ob strani, ono mladino, ki takorekoč mrzi telesne vaje. Kajti fante in dekleta moramo že v mladih letih privaditi na delo, mladina se mora že takoj v začetku privaditi na borbo, ki jo čaka v življenju. To pa dobi prav v telovadbi in šjiortu, kjer je treba dosti Helati, kjer se moramo mnogo gibati, če hočemo doseči kak uspeh. Vse premalo znoja pade dandanes na tekališča, vse prekomodno se vzamejo telesne vaje pri nekem delu naše mladine in zato ni zaželjenega uspeha.
Na precej višji stopnji in precej bolj razširjen bi bil šport med Slovenci, če bi se naše vrhovne sj>ortiie organizacije tako zavzele za napredek vsega jugoslovanskega šf>orta kakor se ne. Koliko pa imamo vrhovnih športnih zvez v državi, ki so se vrgle na razširjenje šfiorta, ki bi osnovale nove športne klube? Te zveze skrbijo samo še za državno tekmovanje, za reprezentance, ki nas zastopajo na mednarodnih tekmah in za one tekmovalce, ki pridejo v poštev za državne reprezentance. Skrb naših športnih zvez gre samo še za kvaliteto in še to ne povsod, za razširitov športa med narodom se pa skoraj nihče ne briga. In prav to je glavna naloga vseh vrhovnih športnih zvez. Tega pa ne morejo ali nočejo razumeti. Koliko lažje stališče bi imeli pri izbiri državnih reprezentanc, če ne bi imeli na razfiolago v vsaki panogi recimo sto kandidatov, kakor pa če jih je samo par kar je največkrat slučaj. In včasih se celo zgodi, da komaj spravimo reprezentanco skupaj in moramo zato pobrati vse kar imamo, da o kaki izbiri sploh ne go-vorim.	.
V slovenskem športu je bila še pred kratkim v tem pogledu popolnoma ista slika Sedaj se pa stvar obrača na boljše in novi klubi se še kar zadovoljivo ustanavljajo. 1 renotno je precej veliko zanimanje za lahko atletski šport, ki se je začel v zadnjem času tudi na deželi lepo razvijati. Smučarski šport lejx> napreduje, četudi zadnje zime niso bile tako ugodne kakor bi želeli. Toda oni, ki so ostali pri tem iepem zimskem športu, so res pravi
športniki in tudi lepo napredujejo. Napredek je zaznamovati tudi v plavalnem športu, četudi na široko še ni one zadovoljive slike, katero bi radi dosegli. Za kolesarski šport je zadnja leta zopet večje zanimanje in tudi uspehi naših dirkačev so vedno lepši Zelo je razvita odbojka, ki je že na prav visoki stopnji. Isto je s telovadbo, za katero je ve.lno večje zanimanje, zlasti pri vrhunskih telovadcih. Tudi nogomet, izglenla, da gre boljšim časom nasproti. Prav tako se težka atletika lepo razvija in ima zaznamovati prav čedne uspehe. Za tenis je precejšen interes ne samo med igralci, temveč smo videli v zadnjem času tudi lepo število gledalcev pri raznih tekmah. Namizni tenis se je v zadnjem času močno poživel. In še več je panog, ki se prav lepo razvijajo, vendar naj to zadostuje Veselimo se napredka v slovenskem športu toda pri tem ne smemo pozabiti, da še zdaleka nismo dosegli svojega cilja in da bo treba še mnogo dela in truda, ako bomo hoteli spraviti primerno število mladine v telovadne in šjx>rfne vrste. Dokler pa tega ne dosežemo, se ne smemo |>opo'noma zadovoljiti z našim športom, kajti le tako bomo koristili naši ožji in širši domovini. I. K—er.
Zopet poročajo o streljanju z velikimi topovi čez Rokavski preliv. -v v '	nemški top, ki jc pravkar odda! strel proii Doveru
— Na sliki vidimo težek
Kako je sedaj z romunskim športom?
Zadnji politični dogodki so prinesli tudi v romunske športne vrste razne spremembe. Z odstopom severne Sedmograške je izgubila Romunija nekaj pomembnih nogometnih klubov, kakor »Univarsi-tatia«, >Victoria«, »CAD«. in tudi večino svojih lahkoatletov ter najboljše plavače. Poleg tega je odšlo tudi več madžarskih športnikov iz glavnega mesta, zlasti Dobay (Ripensial, Bodola in J.hasz (Venus). ki so bili vsi trije dolga leta važna opora romunske drž. reprezentance. Politični preoferet bo sploh prinesel velike spremembe v romunske šoort-nem življenju.
Sportska revija št. 30. z dne 15, septembra t. 1. je ravnokar izšla z bogato vsebino in raznimi fotografskimi posnetki V tej številki se nahajajo tile članki: Dog>dki v srbski <n hrvatski nogometni ligi, Ilirija zmagovalec v plavalni ligi, zanimivosti o kolesarski dirki okrog Srbije, plavalne in teniške tekme med Madžarsko in Jugoslavijo, kako se moremo naučiti nog vneta in še druge zanimivosti iz našeda športnega življenja Posamezna številka stane 3 din, celoletna naročnina pa 60 din, Naslov: Belgrad, no-štni predal 973.
Propagandni table tenis turnir SK Mladike
Turnir se odigra 22. sertemhra 1940 v dvorani SK Mladike na Kodeljevem. Igra se od 9. do 12. ure in od 14 do konca turnirja.
Prijavo se sprejemajo do 21. t. m. na naslov: Kiie.mnr Alojzij. Društvena ulica 5. Ljubljana-Moste. Žrebanje se vrši pol ure pred pričetkom turnirja ob prisotnosti kapetanov sodelujočih klubov.
Igra se po pravilih T. '1. S. s Hanno Extra žogicami. Vse partije se odigrajo po čistem coiip sistemu na dve dobljeni igri Moštvo tvorita dva igralca za single in double par po Daviš coup sistem«; Vsi igralci, ki so se prijavili, morajo brc7 pogojno plačati prijavnino negleiie na to ali igrajo ali ne.
Discipline: a) Moštva 15 din. b) Oospodje posamezno 10 din. c) Novinci posamezno 5 din.
Pravice Igranja pod a) in b) imajo samo verificirani igralci, pod c) pa vsi, ki še nisc doslej igrali na javnem table-tenis turnirji. JTTS. Protesti se uvn-žujejo je v pismeni obliki nnjpoznnje pol ure po odigrani partiji s priloženo kavcij- 3 din. ki se vrne, če se protestu ugodi. Zmagovalci sk:ii>-n pod a) bi, dobe pokal, pod el pa diplomo in naslov prvaka Most in Kodeljevega za 1. 1910.
Vili. pohorski gorski tek
8 S K. Maraton priredi v nedeljo, dne 22. se -tembra 19H1 VIII. pnhnrski gozdni tek zn poedinee in moštva trojic, s št.ar'"m ob U. uri pri Ruški ko« in eiljem pri Pohorskem domu. Proga je dolga ca. 1700 m ter gre ro glavni poti od starta do cilja. Pravico starta imajo tudi neverificirani člnn' ki jbov včlanjenih v J. A. S., razen članov stoječih pod znbrino.
Moštva se sestavijo iz prvih treh na cilj prišedših atletov vsakega kluba. Vsak tekač prinese svojemu klubu število točk. odgovarjajočih zasedenemu mestu. Točke treh se seštejejo ter zasede prvo mesto klub, čigar moštvo ima najmt.nj točk.
Nagrade prejmejo: a) Prvi naslov: Prvak pohorskega teka za leto 1940 in darilo; drugi: da-ilo; t.rotii: diplomo- b) I moštvo prehodni pokal in diplomo; II. moštvo dlp!ony>: III. dlpl«,i:o.
Prijave s prijavnino 5 dl»- ra osebo je poslati potom klubov nn naslov: Smerdel Jože, Maribor, G>-spoeka 23, do 18. septembra 1940.
Vesti športnih zvez, klubov In društev
Sloventka tahletrnls tvetn sporoča vsem gg. odbornikom. da bo redna seja v četrtek, dne 19. t. m. ob 8. uri v prostorih S K. Mladike. — Prosimo siguren udeležbe; zlasti g Strojnik Aleš in g. Djinovski Vojo se naj sigurno odzovota povabilu! — Tajnik.
Športni klub Slavila. Prosimo vse člane naj so sigurno udeležijo sestanka dne 19. t. m.; ravnotako naj pridejo vsi odborniki k izredni seji radi pogreba dolgoletnega aktivnega člana Tnjona MIlani.
S. K. Mladika vabi na sestanek, ki bo drevt ob pol osmih v prostorln Mlidinskega doma. vse aktivne igralce juniorskega in I. moštva. Naprošenl so tudi vsi odborniki ln reditelji, da se sestankn sigurno udo-leže. - Tajnik.
S. K. Planina. Na mitingu S. K. Ilirijo, kt »e vrSI dne 22. t. m. (v nedeljo) s pričelkom ob IS. uri nn telovadlšču v Tivoliju, startajo sledeči naši atleti: Rrntol H., dr. fnsnjr J., Oole L., .Tegrč Fr., Jerman F. Jovan S . Klinar J.. Kraner T.. Koeutnr F.. Kuk A., Mavsar T>. Merala H . Mravlje I. in II . Vrbanč.i« I., Strupi S.. Žele fl. — Danes nni pridejo na trening sigurno: Bratož, Mravlje I. In It., Poli. Kraner In Oftle. Vožnja za atlete Klinar, Kuk in Mavsar bo po-vrnl.nA.
Dvoboj Roosevelt - Wilkie
Boj med velikanoma, med katerima ni razlik — In zunanja politika?
Ne samo Ameriko, temveč ves svet živo zanima, kdo bo novi gospodar bele hiše v Washing-tonu.
Vsaka štiri leta prirejajo v USA narodne igre, ki se jih ameriški otroci — in kdo ni v Ameriki otrok — tako vesele. Vsaka štiri leta se nudi prilika za velike demonstracije, za teater brez vstopnic, za velike pohode po ulicah, v katerih vidiš karavane oslov in slonov, predstavljajoče tiste, ki bodo volili nasprotnega kandidata, ojačevalce, papirnate kače, pevske zbore, baklade, svetlobne reklame, za volilno juho in volilne sendviče, itd. Kandidati potujejo po državi s posebnimi vlaki v velikih spremstvih, stiskajo roke volilcem in poljubljajo njihove otroke, vse pa spremlja živahnost, vpitje, hrup.
Letošnjo jesen je prav tako. Moderni, vedno »današnji« Amerikanci strašno ljubijo svoje tradicije. Po teh tradicijah pa spada v volilni boj hrušč, papirnate kače, osli itd. Treba je zelo natančno gledati, če hočeš spoznati, da ta volilni boj vendar ni za las podoben prejšnjim. Nekaj ga močno loči od njih. To nekaj, ni amerikanski dogodek, temveč se dogaja izven nje, onstran morja v starem svetu: evropska vojna.
Boj med velikanoma, med katerima ni razlik.
To je prva zanimivost. Druga, prav tako redka zanimivost pri teh predsedniških volitvah je ta, da program ali »platforma« kakor ga v Ameriki imenujejo, nima nobene vloge. Roosevelt je v osemletni vladi izčrpal svoj notranjepolitični program. Svojemu novemu gospodarskemu redu, po eni strani tako hvaljenemu, po drugi pa grajanemu, ne more več ničesar bistvenega dodati, le to lahko obljubi volilcem, da ga bo izvajal do konca. Republikanska »platforma« je še revnejša. Celo kopico narodnogospodarskih teorij iz prejšnjega stoletja, preživetih in neživljenjskih imajo, nekaj gesel o posameznikovi in skupni blaginji — to je vse. Niti en odstotek volilcev ne bo pri glasovanju mislil na ta program. Programi v tem volilnem boju nimajo nobene vloge. Borba gre samo za osebe. Glasovali bodo za Franklina Roosevelta ali proti njemu.
Tretja novost v tej volilni borbi je Roosevel-tova tretja kandidatura, kar po starih Washingto-
v
= 1
novih načelih ni bilo v navadi. Republikanska stranka bo torej rekla: Roosevelt hoče zrušiti naše demokratsko izročilo, stremi za diktaturo. Komur je naša demokracija pri srcu, bo glasoval proti njemu. Demokratska stranka pa bo zopet rekla: takšni možje, kot je Roosevelt, se rode komaj vsakih 100 let. Bodimo srečni, da lahko v teh težkih časih zaupamo vodstvo države temu možu še za štiri leta.
Ti razlogi so postavljeni drug proti drugemu v letošnji volilni borbi. Strankarski programi niso zanimivi, to tem manj, ker se oba kandidata skoraj v vseh točkah svojega programa strinjata. Wilkie ne gleda niti malo na liberalna gesla republikanskega programa. Izjavil je, da nikakor nima namena odpraviti Rooseveltovo novo gospodarstvo in vključiti amerikansko gospodarstvo v prejšnje neomejno liberalne tire. Še več, on hoče nadaljevati začeti Rooseveltov program, nadaljevati hoče tudi njegovo oborožitveno politiko, on je pa za povečanje ameriškega bojnega brodovja in za splošno vojaško dolžnost.
In zunanja politika?
Preostane pa še zunanja j . xa, pravijo navadno. Tu pa se oba kandiu_.u uuao razlikujeta. Pa je tudi to le pravljica. Kujti v zunanji politiki, v stališču do evropske vojne in v vprašanjih daljnega vzhoda sta si oba moža tudi edina. Le kake malenkosti ju ločijo. Wilkie goreče želi v Evropi zmago istih sil kot Roosevelt. Le tega noče, da bi bil v ta spor potegnjen tudi on in njegova država. Seveda tega tudi Roosevelt noče, upa pa si vendar voditi Ameriko malo bliže tem dogodkom nasproti.
Tako ta dva moža ne predstavljata različnega ameriškega javnega mnenja. Razliko m-.d obema kandidatoma moreš iskati • povečevalnim steklom. Enodušna do zunanjih vprašanj, enodušna do notranjih vprašanj, enodušna do strankarskih programov se zanima ameriška javnost le za dvoje osebnosti. Kljub temu je zavel volihi boj oslreje, tudi za ameriške pojme zelo ostre oblike. Morda je tako i oster prav zaradi tega, ker sto)e v ospredju osebni | razlogi.
Sedmograška in njeno prebivalstvo
Ta članek je bil napisan pred dunajsko razsodbo. Zavoljo tega ni prav nič izgubil na važnosti in bo čitatelje sedaj še posebno zanimal. Objavili so ga švicarski listi.
Brzovlak, ki bi moral ob pol enih ponoči zapustiti Budimpešto in odpeljati proti Bukarešti, je imel zamudo. Posedali smo po kovčegih v temni čakalnici in zehali. Okoli enih je le privozil na postajo vlak, ki bo čez 20 minut zapustil Budimpešto. Proti jutru smo dospeli na madžarsko-ro-munsko mejo Potne liste nam je pobral nek kontrolni uradnik in sedaj čakamo nanje. Mož ne pride ill ne pride naz,aj. Ko sem gledal .*kozi okno, sem na veliko začudenje opazil, da so med tem, ko smo mi napol zadremali, odnesli vso našo prtljago. Na mah smo se vsi prebudili in že smo bili na peronu pri naših kovčegih ter v vseh jezikih zahtevali, naj nam jih vrnejo. Nazadnje je prišel carinik in nam razložil, da nam je moral prepovedati nadaljnje potovanje, ker nimamo potnih listov. Videl sem, kako se je za našimi hrbti polagoma premikal naš vlak, a brez nas. Kmalu zatem sem lahko pokazal carinskemu uradniku dovoljenje za potovanje. Pisalni sfcroj, plašč in razne druge malenkosti so ostale v starem vlaku in so že na poti v Bukarešto. Nam pa ni preostalo drugega, kakor da smo počakali na osebni vlak, ki nas bo čez 24 ur pripeljal na cilj. Prometni uradnik nas je medtem povabil v svoj urad na črno kavo. Nosil je belo obleko, čez prsi z zlatimi okraski pokrito. V uradu sta bila še dva mlada uradnika. Prvi se je dolgočasil ob morzejevem aparatu, drugi si je snažil nohte. Vprašali smo: Parlez-vous francais? »Nem« (Ne), odgovori prvi. »Sprechen Sie deutsch»« — »Jo, sprech ich ein ■wenig,< je odgovoril drugi. Po daljših razgovorih sem spoznal, da so bili vsi trije Madžari iz Sedmograške, ki so v Romuniji obiskovali madžarske šole in kmalu nato stopili v državno službo. Pravili so, da jim dobro gre in da jim nihče ne dela težav, zato ker govore madžarski. Kolikor je njim znano, se sploh madžarska manjšina na Sedmo-graškem nuna mnogo pritoževati. Le starejši ljudje, ki so živeli še v avstroogrski monarhiji, so se
nekoliko težje uživeli v nove razmere. Mladi, ki so zrasli v Romuniji, so si vsi obetali lepo bodočnost.
Naslednji dan smo bili pri romunskem prosvetnem ministru. Pravil nam je o zastopstvu madžarske in nemške manjšine v romunskem parlamentu. Sploh smo imeli povsod občutek, da hoče Romunija iskreno in temeljito rešiti manjšinsko vprašanje.
Pred menoj leži na mizi lična igrača za otroke in odrasle z navodilom za uporabo v angleščini, francoščini in madžarščini. Ce pritisneš rdeč vzvod na desnem oglu počasi navzdol, se ti odpro v sredini igrače posamezne pokrajine. Igra se glasi: Madžarska pred in po Trianonu. Na postajah, ki jih prikliče Vzvod, pa moremo videti pokrajino, število prebivalstva, Madžare, Nemce
Del Londona z zraka. V tem delu so vladne palače z Wcstminsfrom (1) in Downingstrectom (2).
Desno zgoraj je kolodvor Waterloo (3).
Slovake, Romune. Rutene itd. Ta igrača je približno podobna astrološki tablici, ki jo moreš naravnati na vprašanje, kdaj ste rojeni, pa lahko čitaš odgovor o svoji usodi.
Sedmograška je v smislu Trianonske pogodbe pripadla Romuniji. Istega due so izobesili v Budimpešti črno-belo-zeleno zastavo s krono sv. Štefana v sredini na pol droga. Po ulicah so se pojavili plakati s tremi besedami: Nem, nem soha! (Ne, ne nikdarl) V resnici Madžari tega niso nikdar pozabili. Tiskali so razglednice z besedami kot: »Kaj bi rekli vi Švicarji, če bi vam odvzeli nemške, francoske in italijanske kantone ter bi vam ostali le stari kantoni?
V teh 20 letih so Madžari in Romuni marljivo zbirali in do podrobnosti urejevali gradivo, ki naj bi dokazalo, da imajo oni pravico na te kraje. Toiiko gradiva je nabranega, da človek skoro sam ne ve, kje je resnica. Sicer pa nazadnje tudi Turki ne bi težko dokazali, da imajo oni pravico na te kraje »onstran gozdov«, saj se je
fospodstvo nad temi kraji od Atile pa do danes e mnogokrat spremenilo in zapustilo večje ali manjše sledove.
Sedmograška leži na višinah med Tiso. Ri-strico in Transilvanskimi Alpami. Cluj, Arad in Temešvar gledajo proti zahodu; Kronstadt, Va-radin in Kraljevi Gradec gledajo proti Vlaški.
Po madžarskih računih je na Sedmograškem 1,(500.000 Madžarov in 2,800.000 Romunov. Po romunskih podatkih pa jc 1,350.000 Madžarov in 8,206.000 Romunov. Angleški podatki navajajo 1 milijon 480.000 Madžarov in 3,270.000 Romunov. Če odštejemo nekaj 100.000, ki jih vsaka stran dodaje sebi v prid za propagando, se te številke ravno ujemajo. Razmerje med Madžari in Romuni je 1:3, iz česar sledi, da je Madžarsko stališče težje zastopati in da bo potreben dober advokat za zagovor slabše stranke, ali ^ia" bodo morali močni prijatelji vreči oboroženo pest na tehtnico.
mat
Zločini nevarno naraščalo
Ljubljana, dne 17. septembra.
V teh dneh listi nenavadno mnogo pišejo o raznih vlomih na podeželju in po mestih. Koncem avgusta je bil izvršen velik in drzen vlom v največjem in najbolj obiskanem našem tujskooromet-nem središču — na Bledu. •
"V.'*
Vlomilec Je tako dobro poznal razmere, da je lahko opravil svoj posel v temni deževni noči popolnoma nemot no. Zadrževal se je na Bledu nato še nekaj dni in opravil še nekaj vlomov, tokrat kar pri belem dnevu, ne da bi ga kdo pri tem motil Tako izredno poznavanje razmer izpričuje, da je vlomilec od prav blizu in da ga n« iskati kje daleč okoli.
Vlomi pa se ne ponavljajo samo na podeželju amoak se že zelo nevarno množe tudi v mestih, v zadnjih dneh pa zlasti v Ljubljani sami. Pred nekij dnevi je bil izrvršen posku9 vloma pri vodilnem kinematografskem podjetju v Ljubljani. Vlomilec Je delal v tako lepem in varnem miru. da si niti ni iz bral tiste znane »ure strahov«, ko bi lahko izpričal
Mihael, romanski kralj, ekskralj in zopet kralj
Usoda mladega romunskega kralja Mihaela I„ I Mihaelov stari oče kralj Ferdinand umrl, je bil naslednika odstopivšega kralja Karola; bo v zgo- I šestletni Mihael proglašen za kralja. To^nan) takrat dovini morda edinstvena. Rodil se je 1 1921. kot " ' ' '	' ..........
sin tedanjega prestolonaslednika Karola in princese Helene, sestre sedanje grške kraljice. Ko je Karol zapustil družino in domovino ter odšel v pregnanstvo, je vzgajala Mihaela mati Helena. Ko je 1. 1927.
Romanski kralj Mihael
še ni naredilo globljega vtisa, saj ga vidimo na slikah, kako se igra s konjiči, psi, svinčenimi vojaki, na vrtu, kakor pač vsi otroci. Tri leta je bil kralj. Potem se je vrnil z letalom iz tujine njegov oče, ljudstvo in narodna skupščina mu je izglasovala vrnitev njegovih pravic, oklicali so ga za kralja. Romunski patrijarh mu je posadil krono na glavo. Devetletni sin Mihael je postal ekskralj, Karolov dedič, prestolonaslednik.
Karol se je zelo posvetil vzgoji svojega sina. Dal ga je izučiti v slikanju (slikarski talent je podedoval od stare mame), v lepih umetnostih, klavirju, sam je nadziral športno in vojaško izobrazbo svojega sina, in je bil vedno z njim. Ko je dosegel štirinajsto leto, je smel biti ob očetovi strani pri paradah in drugih slovesnostih Na rojstni dan ga je imenoval za senatorja, za člana predsedstva strake »Narodnega prerojenja« in za predsednika mladinske organizacije Leto dni nato je postal de-vetnajstletni Mihael drugič kr*lj.
l , > v^V >- >,
t	y -v ' - ~ u V -' > •/
- • * 1 v* V s * i" J •
-V A 1 f	f*- I«.	A---" •
■ - - < / '
svojo navzočnost v enem izmed najbolj »varnih« 6redišč mesta Ljubljane. Vlomilec je nasprotno delal kar skoraj že pri belem dnevu. Lepo mimo in nemoteno je svedral velika in težka vrata že celo noč tja proti jutru; ko je ob pol 6 zjutraj prišla služkinja, da bi uredila pisarniške prostore, se je vlomilec tako razjezil nad njo, da je prišla motit njegovo delo, da jo je močno udaril po glavi. Seveda je bil udarec dovolj močan, da je služkinji odvzel zavest za nekaj minut, med tem pa je svedrovec pobral svoje orodje in lepo oošel po obširnih hodnikih in stopnicah naprej po svojem poslu.
Kmalu nato so listi pisali o drzmern vlomu v izložbeno okno, ki je bil prav tako izvršen ob belem dnevu v neko trgovino v središču Ljubljane. 0 storilcu tudi ni sledu. Še več drobnih zgodb in podatkov o drznih vlomih pa kroži iz dneva v dan in vsi imajo to značilnost, da se ponavljajo zmerom bolj pogosto in da v svoji izpeljavi niti niso preveč »kunštai« in prav nič ne računajo z možnostjo posledic. Pošteni ljudje se branijo, kakor se pač morejo in znajo: pridno zaklepajo vrata, razne blagajne dobivajo močnejše oklepe, številne zavarovalnice pa bodo najbrž te dni dobile več naročil za zavarovalne pogodbe proti raznim vlomom.
Povprašujte kjer koli, kaj je vzrek vseh teh neljubih dogodkov, povsod vam bodo tožili, da so tpga krive razmere ljudi ženejo »razmere« v greh in zločin Vse se hoče izgovarjati na draginjo; vlomilec krade, ker se bo pred sodiščem z lahkoto zagovarjal, da so ga v zločin podile nemogoče »življenjske razmere«, uradnik in nameščenec pa bosla jadikovala, da zaradi tega nista čuvala poverjene lastnine in javnega blagra, ker sta bolj lačna ko sita in ker so razmere na trgu take, da ni nikjer več nobene prave zavesti o tem, da je red največji blagor človeštva; prenizke plače pa silijo ljudi na razna stranpota.
Misirmo, da bi ujeli ves ta problem pri pravem vrhu, če bomo obdolžili na enak način zločince in tiste, ki «e na širjenje zločinov in na pomanjkanje borbe proti zločinom izgovarjajo na tak način. Čim težje so namreč razmere, tem odločnejša mora biti služba redu in njegovim zahtevam in tem ostrejši mora biti nastop proti vsem izrastkom, pa naj jih čas pr»naša s 6et>oj še v tako vpijoči obliki. V raznih sosednjih državah so določili že najhujše, tudi smrtne kazri za tiste, ki 6e hočejo izgovarjati za svoje zločine s tem, češ, da eo razmere take, da ženejo ljudi v zločin, ali pa dajejo priliko zanj. Čim bolj se bodo širili zločini, tem bolj strogo je treba nastopati proti zločincem in tem več mora biti gorečnosti med tistimi, ki so plačani za to, da zločin zatirajo. Mogoče ne bo šlo drugače kakor tako, da se zločin kaznuje s podobnimi sankcijami-
Dva nova vodovoda v krškem okraju
V	naši občini gradi kr. banska uprava v vasi Kobile in Gorenja vas vodovode, ki bodo še poznim rodovom pričali, kdaj je bil v krikom okraju narodni poslanec naš g. minister dr. Miha Krek. — Desetletja so se pehali in mučili vašiani vasi Kobile in Gorenja vas, kako pripeljati vodo iz oddaljenih studencev v vasi — lo delo je sedaj skoraj že gotovo. Zidarska dela pri obeh vodovodih so skoraj gotova, potrebno je samo še izkopati jarke za cevi, katere so že na polu m jih je vsak čas pričakovati.
V	dobi JNS režima ni bilo za klerikalce denarnih sredstev ter so bile vse prošn|e zaman. Naš poslanec g. minister dr. Krek je imt.1 veliko razumevanje za potrebe svojega okraja, občin in vasi, ter je odobril znatne kredite, t j. 150 000 din, ter s tem omogočil gradnjo vodovodov, za kar mu bomo vsi trajno hvaležni, ter mu izrekamo tisočkrat hvala. Veliko razumevanje je pokazala tudi banska uprava, ter je prispevala k gradnji vodovodov znatne znes,ke, za kar se toplo zahvaljujemo g. banu in gospodom na hidrotehničnem oddelku. Velike žrtve so prevzeli in tud' že delno prenesli tudi sami vaščani v obliki prostovoljnega dela, katerega izvršujejo z veliko požrtvovalnostjo.
Tozadevne načrte je napravil Higienski zavod v Ljubljani, za kar se posebno zahvaljujemo g. direktorju dr. Pircu, ki ob vsaki priiiki pokaže razumevanje za potrebe našita kraja, ter je bilo v zadnjih letih vprav po njegovi zas'ugi narejenih več higienskih nparav v tukajšnji okoiici Ne smemo pa pozabiti izreči tople zahvale našemu neumornemu okrajnemu desinftktoriu g. Loizetu Jakliču, ki e> posvetil mnogo časa in truda vprav tem vodovodom, ki so seda| v giadnji in š> nešteto drugim studencem in vodnjakem. za katere ie predvideno, da bodo v bližnii bodočnefti asanirani. G. Jaklič povsem zasluži s svojim delom, katerega izvrši veliko več kot mu je dolžnest, priznanje z najvišjega mesta. Da so st uresničile dolgoletne želje vaščanov vasi Kobile in Gorenia vas, je tudi zasluga našega župana g Stare Franca in tajnika g. Preglja, ki nista nikdar zamudila nobene prilike in vložila veliko truda, da so želje postale enkrat resnica.
Ta dva vodovoda sta dosti jasen dokaz vsem onim političnim netopirjem, ki iščejo varuštva izven naše slovenske domovine, da imajo razumevanje za potrebe slovenskega ljudstva samo vodilni možje Slovencev, a vsi drugi bi cofe uporabljali le za drobiž pri plačevanju svojih računov.
Tako mine slava tega sveta
Anglija potrebuje železo za zlivanje topov in za bombe. Kakor povsod drugod tudi tu iščejo stare železne reči, ki niso več nujno potrebne. Sedaj na veliko zbirajo staro železo Najbolj vnete so železniške družbe, ki stalno dobavljajo stare vagone, lokomotive, tračnice, kretnice itd Te dni je morala iti med staro železo tud: 'tara zgodovinska lokomotiva, spomin na kronanje Jurija V. To lokomotivo so izdelali leta 1911, ko se je kralj Jurij V. takoj po kronanju peljal iz Westminstra v Windsor in je ob tej priliki ta lokomotiva prvikrat vozila Odslej je ta lokomotiva edina prevažalo kraljevski par. Tuda oba Jurijeva sinova, Edvard, bivši kralj, sedaj vvindsorski vojvoda in sedanji kralj Jurij VI. sta večkrat potovala s to lokomotivo, čeprav bi lahko uporabljala druge, modernejše Stevensonove otroke. Pred dvemi leti je ta lokomotiva doslužila Postav:.h so je v železniški muzej. Sedaj so določili tudi to lokomotivo za topove in granate. Na ta način bo lokomotiva zadnjikrat služila domovini in monarhu.

Kranj
Slomškovi iz kranjskega okraja imajo v nedeljo. 22. t. m. ob 2 v novi deški ljudski šoli v Kranju svoi redni sestanek. Na sestanku govori dr. Janko kalan. Sestanek za člane obvezen — prijatelji vabljeni!
RAZGLAS LICITACIJE
Osrednji urad za zav. delavcev bo imel v Prostorih Okrožnega urada za zavar. delavcev v Ljubljani dne 30. sept. 1940 ob 11 drugo javno ponudbeno licitacijo za oddajo del pri gradnji nove ekspoziture iiubljanskega OUZD v Cehu.
Licitirajo in oddajo se vsa gradbena in obrtniška dela obenem razen instalacijskih del centralne kurjave in sanitarne opreme.
Vzorci za sestavljanje ponudb se lahho dobe vsak dan pri tehničnem odseku Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagtebu ali pri Okrožnem uradu za zav. delavcev v L ubljani med uradnimi urami za 100*— din
Zagreb, 14. septembra 1940.
Stev. 50.458-1940
OSREDINi URAD ZA ZAVAR. DELAVCEV
Rn 1661
Naročite »Slovencev" koledar!
Otroik/ kotiček
Mlhčeve Čudovite dogodivščine
Naročniki Slovenca, Slovenskega doma in Domoljuba ga dobe po 10 din. — Nenaročniki teh listov ga dobe pa po 28 din.
Naročila pošljite na naslov:
»Slovencev koledar«
Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6.
Mati oglasi
V matih oglasih »elja naka beseda 1 din: tenltoranjskl •glasi f din Debelo Uakane naalovne besede ■■ računajo dvojno. Najmanjši anesek ia mali orla« IS din. • Mali •rlaal •• plačujejo takoj pri naročilu. • Prt oirUslb reklamnega enačaja (e računa enukolnnaka. S mm visoka Datltna vrxtlea po 1 din • Za plamen* odgovor* rlede mallb ocluov treba prllotltl luamko.
Oskrbnik
samski, z nižjo kmetijsko šolo ln večletno prakso, išče službo s 1. ali 15. oktobrom. Dopise upravi »Slovenca« pod »Ekonomija« 14.104.	(a
Absolvent
enoletnega trgov, tečaja z meščansko šolo Išče službo. Obvlada slovenski in srbohrvatskl Jezik deloma nemški, ter stroje-pis in stenografijo. Cenj. ponudbe upravi »Sloven.« pod »rraktikant« 14.129.
mm\
Vajenko
z dobrim spričevalom, spretno računarko, takoj sprejme trgovina šugman Sv. Marjeta pri Moškanj-cih.	(v
I
Foto-amaterjem
razvija, kopira ln povečava Foto-atelje Manclni 'LJubljana-Vič
ItfTHMI
Za nameščenje
nujno potrebujete znanje stenografije in strojepisja. Vpišite se v poseben tečaj na Trgovskem učl-lišču Robida, Ljubljana, Trnovska ulica 15. Vpi sovanje in pojasnila v pisarni. Šolnina nizka, u
Gimnazijska izobrazba
pismenim potom, že nad 15 let obstoječa Vidovl-čeva dopisna šola v Sa rajevu omogoča mlajšim in odraslim gimnazijsko izobrazbo pismenim potom. Brezplačne informacije daje ravnateljstvo Vidovičeve dopisne gimnazije, Sarajevo, poštni predal 217.	(u
Naročajte in širite »Slovenca« !
Nemščina I
začetniški, nadaljevalni in konverzacljski tečaji, j dnevni tn večerni. Beethovnova 9/1.	(u
»umu
Natakarica
pridna in poštena, dobi stalno službo. Mencingerjev trg 8, Kranj.	(b
Frizerko
dobro moč, takoj sprejmem. Mesto stalno. Ponudbe: Kranjc Tone, frizer, Černetova ulica 23, LJubljana VII.	(b
Pridno dekle
pošteno, za vsa hišna dela in kuho, se sprejme k 2 osebama v meščansko hišo na Bledu. Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »N. N. Bled« 14.106. (b
Kupimo
r Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica št. 8
Kislo zelje!
Prvovrstno kislo zelje Imam VBako množino v zalogi po najnižji dnevni cent. J. Oražem. Moste. Telefon St 34-02.
Kislo zelje
novo, prvovrstno, v sodč klh, dobavlja po naročilu in najnižji ceni Gustav Er klavec, LJubljana, Kodeljevo, Povšetova 47, Telefon 25-91.
Zvezke za osnovno šolo
male po 40 par, večje po 50 par, prodam. Pripo ročljivi za domače naloge. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Odjem najmanj 100 komadov« 14.125.	(1
Dražba lesa
ca. 2000 prm bukovih drv in ca. 200 plm buk. tehn lesa na panju iz razla ščenih gozdov na Plešiču na Pohorju bo prodalo Revirno vodstvo Plešlč dne 2. oktobra 1940 pri Sv. Lovrencu na Pohorju Informacije ln pogoji na vpogled pri Sumskl upra vi v Črni ter Revirnem vodstvu Plešlč pri Sv Lovrencu na Pohorju. (1
iHEKSSJI
Kupim avto
novejši model. - Plačam takoj. Beethovnova ulica 14, vrata 21.	(f

Nepričakovano nas je za vedno zapustil naš nad vse ljubljeni sin, brat in svak, gospod
BOGOMIL FAJOH
elektromonter Kranjskih deželnih elektraren
18. septembra po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, v 25. letu starosti.
Na zadnji poti ga bomo spremili v petek, dne 20. septembra, ob štirih popoldne z Zal — kapela sv. Petra — na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana-Predoslje-Kranj, dne 18. septembra 1W0.
Žalujoče rodbine: Fajon, inž. Bulič — ter sorodstvo.
»Puch« motor
200 ccm, model 1940, zaradi bolezni naprodaj jsa 5500 din. Ctzerl, Beethovnova ulica 14/11.	(f
2 tovorna in osebni avto
5 ln 2 tone, ter mali lu ksuzni z novo gumo, za nizko ceno naprodaj. Na slov v upravi »Slovenca pod 14.133.	(f
Stanovanja
ODDAJO:
Dvosobno stanovanje
oddam. Sv. Jakob ob Savi št. 25.	(č
Komfortno stanovanje
v Ilirski ulici v novi hiši oddam s 1. novembrom Vprašati Sv. Petra e. 83
(47) Začel je kričati: »Le kaj ti pride na misel! Če misliš, da boš z mano takele neumnosti počenjal, se presneto motiš!« Prav tako besno pa zakriči tudi napadeni: »Nikar se ne potvarjaj! Ali misliš, da ne vem, kdo je vrgel kamen v tole palico, da se je zlomilo? Misliš, če si sam tak razbojnik, da ne moreš nikogar pustiti v miru, da so potem drugi tudi?«
Parno lokomobilo
LanZ 25 KS ugodno prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod 13.949. (1
ji
Pohištvo
1
Mreže za postelje
izdeluje tn sprejema rabljene v popravilo najceneje Alojz Andlovic, Gregorčičeva ulica št. 5 (prt Gradišču)
Prodam parcelo
v Spodnji šlškl. Poizve se: Milčinskega 66, Jankovič.	(P
Lepa parcela
Št. Vid-Vižmarje, primerna za vsako obrt, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 14.063.
Hiša na Ižanski cesti
št. 255 naprodaj za 67.000 din. Hipoteke 10.000 din. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 14.124.	(P
(48) Prav ta prepir pa je Mihec hotel doseči z metanjem kamnov. Kajti med prepirom sta se stražarja drug drugemu čisto približala, in tako je Mihec lahko ujel oba obenem. Spretno je vrgel nanju zanjko iz vrvi, ki jo je našel v jami in preden sta se stražarja zavedla, kako in kaj, sta že bing-ljala v zraku in neznana sila ju je vlekla kvišku.
Hiša z gostilno I Kupujte pri naših
in pekarijo, naprodaj. 2 minuti od postaje Medvode. Vprašati Ivan Avguštin, Skofja Loka, kolodvor.	(P
Enodružinski hišico
kupim, najraje Stadion, Stožice, Slška ali St. Vid. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »100.000« — 13976.	(P
Dvostanovanjsko hišo
z vrtom v Ljubljani ali okolici, kupim. Ponudbe s ceno na upravo »Slovenca« pod »Dvostano-vanjska« št. 13816. (p
inserentih!
Izjava
Podpisani izjavljam, da g. Pečnik Lovro, stanujoč v Ljubljani, Blelweisova cesta 42, nI več upravičen za tvrdko »Zaveso«, lastnik A. Boc, Vodnikova cesta 43, prodajati zavese in rolete ln ne jemati akontacije ali kakršen koli denar za zgoraj navedeno tvrdko. — »Zavesa« A. Boc, Ljubljana, Vodnikova cesta 43. (o
Sporočam v svojem, kakor iudi v imenu njegovih in svojih otrok žalostno vest, da je moj dobri soprog, gospod
Davorin Zunkovič
podpolkovnik v pokoju
danes, dne 18. septembra 1940 ob 3 zjutraj, po dolgotrajni bolezni, previden s sv. zakramenti, v starosti 81 let, izdihnil svbjo blago dušo.
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 20. septembra ob 14 iz hiše žalosti Vseh svetnikov ulica 9 na mestno pokopališče, kjer ga polože k večnemu počitku.
Ptuj, Hvar, Wien, Budapest, Zagreb, Urgos, dne 18. septembra 1940.
Josefine Zunkovič, soproga: dr. Orcst Žunkovič, dr. Ifigenija Zunkovič, Aglaja Gal roj. Zunkovič, Aristides,
Demeter in ostalo sorodstvo.
Alphonse Daudet:
Jakec
Prevedel Fišer Frane
»Saj vendar dobro veste, da gospod ne pusti, da bi se kdo dotaknil gnjati,« je godrnjala mati Archambauld.
Res je bil poet zelo sladkosneden in v jedilni shrambi je imel spravljena izbrana jedila, ki so bila samo zanj
»Že dobro! Že dobro!« je dejal mali Jakec, ki mu je ugajalo, da se je lahko malo postavil kot hišni gospodar.
Dobra žena je ubogala, toda nato se je ponosno — užaljena umaknila v svojo kuhinjo.
Mož se je ves čas zahvaljeval in jedel z vidnim tekom. Mali mu je natakal pijače in ga opazoval, ko je rezal kruh na velikanske kose in jih potem postrani tiščal v usta, ker so bili preveliki.
»Vam tekne, kajnePe »Oh! Da, da, imenitno!« Zunaj je grmela nevihta in dež je udarjal na šipe. Mož in deček sta se pogovarjala, oba sta občutila tisto ugodje, ki ga nudi občutek varnosti. Krošnjar je povedal, da mu je ime Belizar in da je najstarejši sin številne družine. Njegov oče, on, trije bratje in štiri sestre stanujejo v Židovski ulici v Pari/.u. In vsi izdelujejo za poletje klobuke-slamnike, za zimo čepice. Ko je blago gotovo, krenejo eni v predmestja, drugi na deželo, da ga razpečajo in prodajo.	....	, , , ,
»Ste daleč namenjeni?« je vprašal Jakec. »Do Nantes, kjer se je nastanila moja sestra. Pojdem čez Montargis, Orleans, Touraine
in Anjou.«	,
»To bo zelo mučno za vas, ker težko hodite.«
»Res je... šele zvečer, ko te nesrečne čevlje sezujem, občutim majhno olajšanje; a še to veselje mi zagreni misel, da jih bom moral spet obuti «
»Zakaj vaši bratje ne potujejo mesto vas?«
»Premladi so še; poleg tega se stari pa pa sploh noče ločiti od njih. Preveč bi ga skrbelo. Pri meni je to drugače.«
Govoril je, kot da je čisto naravno, da ima oče mlajše brate raje kot njega. Gledal je žalostno svoje široke rumene čevlje, na katerih so njegove pokvečene noge napravile polno vzboklin in nabreklin ter nadaljeval:
»Ko bi si vsaj mogel naročiti par čevljev po meri!...«
Nevihta je zunaj še huje divjala^ Dež, veter in grom so delali nepopisen trušč Nič več se ni slišalo govorjenje. Belizar je tiho naprej jedel. Naenkrat je nekdo silno močno potrkal na vrata in takoj nato spet. Mali Jakec je pre-bledel.
»Oh, moj Bog! Sta že doma!«
ITArgenton in Šarlota sta se vrnila. Imela bi priti šele ponoči, toda zbala sta se nevihte in mislila, da ji bosta ušla, če se požurita in zato sta se lahko prej vrnila Prišla sta v najhujšem dežju in pesnik je bil grozno slabe volje, ker se je bal revmatizma.
»Brž, brž, Lolota!... V jedilnici naj se zakuri!«
»Da, dragec.«
Medtem, ko je z njiju curljalo, ko sta se otresala in razpela na široko dežnike po veži, je d'Argenton presenečen opazil velikanski kup slamnikov.	_	„
»Kaj pa to pomeni,« je vprašal?
Oh! Ko bi se Jakec mogel pogrezniti sto čevljev pod zemljo s svojim čudnim poslom in pogrnjeno mizo vred! A tudi na ta slučaj Jakec ne bi imel več časa. kajti poet je naglo vstopil, se s hladnim pogledom ozrl- po sobi in vse razumel. Deček je zajecljal par besed, da
bi se oprostil, da bi razložil.,. toda ta ga ni poslušal.
»Šarlota! Pridi sem in poglej. Nič mi nisi povedala, da ima gospod Jakec danes goste. Gospod sprejema. Gospod gosti svoje prijatelje.«
»Joj! Jakec, Jakec!« je dejala mati z ocita-jočim glasom.
»Ne kregajte ga, gospa!« je Belizar poskušal govoriti. »Jaz sem tisti...«
Razsr jeni d'Argenton je odprl vrata in jih z visoko gesto pokazal nesrečnežu.
»Vi, vagabund, bodite najprej toliko prijazni in molčite ter se pri priči poberite! Ce pa ne, vas dam zapreti in naučiti, kaj se pravi vdirati v tujo hišo.«
Belizar je v svojem krošnjarskem poklicu doživel že vsa ponižanja. Prav nič ni ugovarjal. Oprtal si je brž svoj koš, vrgel žalosten pogled na curljajoče šipe, nato silno hvaležno pogledal malega Jakca, se sklonil in ponižno, zelo ponižno pozdravil ter ostal tako sklonjen še, ko je prestopil prag, od katerega so odska-kovale deževne kaplje, ki so zdaj udarile na njegove slamnike, da je zašumelo kot ob toči.
Tudi zunaj mu ni prišlo na misel, da bi se vzravnal. Kruta usoda in zlobnost vremena sta mu hrbet upognila. Oddaljeval se je in med neurjem se je zaslišal njegov žalostni in brezbrižni glas:
»Klobuki! Klobuki! Klobuki!«
V sobi je za trenutek nastalo tiho. Čuvaje-va žena je medtem v prostornem kaminu napravila z dračjem velik ogenj, Šarlota se je mučila s sušenjem pesnikove obleke, a ta se je svečano in dostojanstveno sprehajal po sobi. mila ga je strašna jeza. Ko je šel mimo mize, je nenadoma zagledal njat, svojo gnjat. v kateri je krošnjarjev nož, i ga je vodil di"ji apetit, napravil globoke zareze, zevajoče luknje, pravcate kaverne!
Lo)
E
Postal je besen.
Vedeti morate, da je bila ta gnjat sveta, prav tako kot njegovo vino, njegov lonček z gorčico in mineralno vodo.
»Oho! Oho! Tega niti videl nisem... To je bila cela pojedina... Tako! Gnjat tudi?.. «
»Gnjati se je kdo dotaknil?« je vprašala Šarlota in se osupla in ogorčena vzravnala vsled take predrznosti.
Čuvajeva žena je pridjala:
»Ah! Saj sem rekla, da bo gospod hud, ker dajemo tak lep kos svinjine tistemu potepuhu... Toda tole je še premlado, kajne, saj ne razume...«
Jakec zdaj seveda ni bil več v svoji dobrodelni vnemi; tudi ni imel več pred sabo simpatičnega nagubanega nasmeha — da!, nasmeha, ki je žel tako sočutje. — Jakec se je tako prestrašil svojega drznega dejanja, da je obstal kot ukopan. Prepaden in trepetajoč je jecljal:
»Oprostite!«
»Ha! Seveda! Oprostite!«
Ranjen v svojem ponosu in svoji sladko-snednosti, je d'Argenton zdaj jzbruhal vso mrž-njo, srd in zaničevanje do tega dečka, do te sumljive preteklosti, obtoževalca ženske, ki jo je nekoliko ljubil, a prav nič spoštoval.
Popadla ga je strašna jeza, kar je bilo pri njem sicer redko. Pograbil je Jakca, tresel to dolgo mladeniško telo in ga vzdigoval, kot bi hotel pokazati, kako slabo je:
»Zakaj si se predrznil dotakniti mesa? S kakšno pravico?.,. Dobro veš, da ni tvoj! Sicer pa tukaj ni ničesar tvojega. Postelja, kjer spiš, kruh, ki ga ješ, vse ti dajem iz dobrote, iz usmiljenja. Da, res sem neumen, ko sem tako usmiljen, Ali te končno sploh poznam?
Kdo si? Odkod si? Včasih mi tvoja tako zgod-
slu
jem porek'
nja izprijenost vzbuja strašne eklu ...«
lutnje o tvo-
Za jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; Jo2e KramariB
Izdajatelj: inž. Ježe Sodja
urednik: Viktor Čenči*