Leto TIH. V Celju, dne 26. junija 1913. St. 26. NARODNI UST Izhaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: ^Narodni List" v Celju. Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Rotovška cesta štev. 3. ^Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 v. NaroCnina se plaCnje vnaprej. Posamezna številka stane 10 vinarjev. Kaj mora vsak Slovenec vedeti o Jugoslovanstvu? i. Prebivalstvo. Jugoslovani se dele danes na štiri plemena in sicer: Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare. Angleški pisatelj Seton Watson (Scotns Viator) navaja v svoji znameniti knjigi „Jugoslovansko vprašanje v habsburški državi" sledeče številke prebivalstva, ki se precej vjemajo tudi s podatki češkega učenjaka Luborja Niederle v lepi knjigi „Slovanski svet": I. Slovenci 1,400.000 II. Hrvatje v Dalmaciji 500.000 v Istri 200.000 v Hrv. Slavoniji 1,750.000 v Bosni in Herzeg. 400.000 na Ogrskem 300.000 3,150.000 III. Srbi pravoslavne vere v Dalmaciji 100.000 na Hrv. in Slav. 650.000 v Bosni in Herzeg. 850.000 v Črnigori 300.000 v Srbiji 2,600 000 v stari Turčiji 300.000 5,300.000 Srbi mohamedanske vere v Bosni 650.000 v Turčiji 100.000 750.000 Skupaj je torej vseh Srbov 6,050.000 IV. Bolgari na Ogrskem 3,000.000 v Turčiji 1,800.000 na Rumunskem 100.000 4,900.000 Skupaj 15,500.000 Vseh Jugoslovanov bi bilo torej okroglo 15 miljonov in so bili pred zadnjo balkansko vojsko razdeljeni na sledeče države: Avstroogrska Bolgarska Turčija Srbija črnagora Rumunija Italija Po vojski pride zraven skoraj gotovo še Grška in Albanija, ker. se bo vojni plen brez-dvomno razdelil tako, da ostane v slednjih dveh neslovanskih državah precej Slovanov. Izmed ostalih držav so popolnoma slovanske sledeče: Bolgarska, Srbija in Črnagora. Po vojski bomo imeli Jngoslovane torej v devetih državah in sicer v treh samostojnih slovanskih (Bolgarska, Srbska, Črnagora), potem v šest naiodno mešanih (Avstroogrska, Rumunska, Turčija, kjer sega slovansko prebivalstvo preko Carigrada še tja v Malo Azijo, Grška, Albanija, Italija). Največ Jugoslovanov in sicer po zgornjih podatkih nad 7 miljonov ali skoraj polovica spada v Avstroogrsko državo, vendar pa ne pridemo do prave veljave in sicer zato ne, ker so nas raztrgali in razdelili na obe državni polovici, Ogrsko in Avstrijsko, razuntega na Avstrijskem na 7 kronovin; na Avstrijskem nas zatirajo Nemci, na Hrvatsko - Ogrskem pa Madžari. Končno imamo še Bosno, kjer skušajo Nemci in Madžari skupno zatirati Jugoslovane. Tako smo razkosani Jugoslovani na devet držav in skoraj nešteto število deželnih in državnih zborov. In vendar nas je vsega skupaj nad 15 miljonov. V Evropi pa je le šest držav, ki imajo več prebivalstva, kakor je nas in šestnajst držav, ki imajo manj prebivalcev, kakor 15 miljonov; nadalje je nas Jugoslovanov samo v Avstro-Ogrski skoro toliko kakor Nemcev v tej državi. V jeziku, ki ga govore Jugoslovani, bom pozneje posebej razpravljal. Le o veri še danes nekaj podatkov. Slovenci so vsi katoliške vere — Hrvatje tudi — Srbi so pa pravoslavni — so torej tudi kristjani, kakor Slovenci, vendar je njihova vera od katoliške cerkve v toliko različna, da ne priznavajo rimskega papeža za svojega cerkvenega poglavarja, potem da se maša v srbski cerkvi bere v srbskem oziroma staroslovenskem jeziku, ki ga vsak vernik razume, med tem ko pri katoličanih nihče ne razume latinskih molitvic; važna razlika na zunaj je tudi v tem, da se srbski duhovniki (svešteniki, popje) lahko ženijo in nosijo vsi dolge brade. Iste vere, kakor Srbi, so tudi Bolgari, torej pravoslavne. Vendar imajo Srbi svojega lastnega cerkvenega poglavarja in Bolgari svojega. To dela zopet razlike med srbsko in bolgarsko pravoslavno cerkvijo, tako da s^obe ne čutite kot eno, temveč kot dve samostojni cerkvi ali veri. Med zgornjimi številkami najdemo tudi 750.0o0 Srbov mohamedanske vere. Velika večina teh stanuje v Bosni in Hercegovini, nekaj jih je v krajih, ki so jih Si bi osvojili v zadnji vojski. Sami se pravzaprav ne prištevajo med Srbe. Le nekaj jih je, nekaj jih je pa zopet takih, ki se prištevajo med Hrvate, posebno v Bosni in Hercegovini — ker pa govore Srbi in Hrvati jednak jezik in so pravzaprav en sam narod, če tudi imajo dve imeni in govori isti jezik tudi teh 750.000 Mo-hamedancev, potem je najbolj pravično, da rečemo: to so Srbohrvati mohamedanske vere. Razuntega je tudi še nekaj Bolgarov te vere, tako da lahko rečemo, da je vseh Jugoslovanov turške vere približno en milijon, Potemtakem bi se Jugoslovani delili po veri približno sledeče: Katoličanov 4,500.000 Pravoslavnih 10,000.000 Mohamedancev_1,000.000 Skupno 15,500.000 Miloš Stibler Tržaške volitve. S. R. V nedeljo dne 8. junija so se pričele v Trstu splošne volitve za tržaški občinski odbor, ki je ob enem deželni zbor za mesto Trst in okolico. Avstrijska politična javnost zasleduje s posebnim zanimanjem dogodke v našem glavnem trgovskem središču. Trst je veljal še pred nekaterimi leti za popolnoma italijansko mesto. Vse državne in mestne oblasti so kar tekmovale v prizadevanju, ohraniti Trstu „narodno enoten" značaj. Vse slovenske pritožbe in želje glede enakopravnosti v mestni upravi so bile kot zdraž-barije zavrnjene in označene kot nepotrebne huj-skarije. (Tržaškim Slovencem se je godilo ravno tako kakor še vedno mariborskim, celjskim in ptujskim Slovencem.) Širša avstrijska javnost ni niti opazila, kako so se tržaški Slovenci počasi ojačili in okrepili in sicer v mestu in okolici. Okolica je že od nekdaj trdo slovenska, pa tudi v Oglasi se raCanijo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plaCevati po pošti na naslov: ,,Narodni List" v Celju. mestu samem so že prebivali od nekdaj Slovenci in imajo tam ravno tako domovinsko pravico kakor Italijani. Tekom časa in naraščanja mesta pa je rasla tudi slovenska manjšina v mestu; pri-seljujejo se izključno Slovenci in sploh Jugoslovani. In tako ni mogoče zabraniti delavnemu, zdravemu in narodno zavednemu slovenskemu prebivalstvu v mestu Trstu tudi političnega napredka. Obupno nasilje Italijanov in ravnodušnost ter nemarnost vlade napram zahtevi Slovencev po enakopravnosti in mogla tega napredka ovirati. Še le državnozborske volitve na temelju splošne in enake volilne pravice 1.1907. so poučile avstrijsko javnost o pravem značaju „italijanskega" Trsta. Vse je bilo presenečeno, ko so si Slovenci enega od petih tržaških državnozborskih sedežev kar v prvem naskoku z velikansko večino osvojili, v vseh ostalih okrajih pa so spravili svoje kandidate z italijanskimi ali pa italijanske s socialističnimi v ožje volitve. Za slovenske narodne kandidate je bilo pri prvih volitvah oddanih 8.415 glasov, za italijanske le 8.371; med 10.274 socij ali stičnimi glasovi pa je bila gotovo tretjina če ne več oddana od Slovencev. Po uradnem ljudskem štetju iz leta 1900 pa je bilo v Trstu le 24.679 Slovencev. Ako bi sodili po tem štetju, bi moral biti torej v Trstu vsak tretji Slovenec brez ozira na starost in spol volilec! Ljudsko štetje iz 1.1910 je krivico iz 1.1900 nekoliko popravilo. Navzlic pristranskemu postopanju italijanske komisije za ljudsko štetje, ki je imela konečno opraviti s sodnimi in političnimi oblastmi, se je vendar naštelo med 190.913 prebivalci mesta Trsta in okolice 56.916 Slovencev. Narastli so torej po tem uradnem štetju v 10 letih za 130% in tvoriio mesto prejšnjih 16 celih 30% celokupnega prebivalstva. Leta 1908 so vendar preuredili zastarani volilni red za tržaški občinski odbor, oziroma deželni zbor in 1.1909 so se vršile prve splošne volitve 80 občinskih odbornikov oziroma deželnih poslancev tržaških. Pri teh volitvah so dosegli Slovenci znatne uspehe. Osvojili so si takoj vseh 12 ^okoliških mandatov in so spravili svoje kandidate tudi v treh mestnih volilnih okrajih v ožjo volitev; v ostalih treh mestnih vodilnih okrajih so povzročili z velikim številom svojih glasov ožjie volitve med Italijani in socijalisti. Skupno število slovenskih glasov je znašalo 9.041. Tekom zadnjih štirih let je vojevala slovenska manjšina v tržaškem občinskem odboru oziroma deželnem zboru jako oster boj proti italijanski večini. Ta boj ni bil samo naroden, temveč je veljal celemu sistemu zanemarjene in strankarske mestne uprave. Da je pa bil ta boj upravičen, kaže dejstvo, da se je čutila celo avstrijska državna uprava primorana odtegniti tržaškemu magistratu dela prenešenega delokroga in izraziti vsaj na ta način mestni upravi svoje nezaupanje in nezadovoljstvo. Ta slučaj je menda dosedaj edini v zgodovini avstrijske mestne autonomije. (Štajerci mislimo na Celje, Maribor in Ptuj.. ..) Kritika slovenske manjšine v tržaškem deželnem zboru pa je dosegla tudi to, da je postala v zadnjih dveh letih državna kontrola o upravi in porabi javnih mestnih denarjev dokaj ostrejša. Ni se več trpelo, da bi se ti denarji javno rabili za italijanske narodno-politične namene. Vsled tega vlada že dvakrat ni hotela predložiti uvedbo mestnih davkov, ki jih je sklenila italijanska večina, cesarju v potrjen je. Podružnica LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE, ceue Graška cesta (v hiši g. Kolenca) obrestuje na hranilne knjižice po 4 31 O 4 na tekoči račun brez £jj®L ČlStlll odpovedi po na tekoči povedjo po na tekoči račun z od- CII 0| 2 O od dneva vloge do dneva dviga. NARODNI DOM obrestuje hranilne vloge počenši s prvim januarjem 1913 od dne vloge do dne vzdiga po Rentni davek plačuje sama. 66 51-23 To kot uvod za bolje razumevanje letošnjih tržaških volitev, katerih spregovorimo podrobno prihodnjič. Pred novo vojsko na Balkanu. V Srbiji, Bulgariji in Grški se pripravljajo z mrzlično naglico „za vse slučaje". Mlado in staro, komaj ozdraveli ranjenci in pohabljenci gredo zopet pod zastave, komandirani bodo morda že v nekoliko dnevih v novo, tokrat bratomorno vojno. Poglavitne vzroke razporov med Srbijo, Bul-garijo in Grško smo v našem listu že kratko navedli; gre za razdelttev popreje turške pokrajine Macedonije, ki leži v sredi med Srbijo, Albanijo, Grško in Bulgarijo. Gre pa tudi zato, katera država bo vbodoče igrala vodilno ulogo na Balkanu — \ in gre za spletke, v katere so nevoščljive evro- \ pejske velike države zapletle Srbijo, Bulgarijo in f Grško. ž Pred vojsko s Turčijo so sklenile Srbija, Bulgarija in Grška med seboj zvezno pogodbo. V taisti se je za slučaj zmage nad Turčijo prisodilo Srbiji takozvano Staro Srbijo in severni del Albanije do Jadranskega morja, Bulgariji večji del Macedonije, Grški jnžno Albanijo. Mej med temi ozemlji se pa ni določilo, istotako ne, komu pripade najvažnejše macedonsko mesto, morsko pristanišče Solun. Vojska s Turčijo je sicer zmagovito potekla, ali velike države so ustvarile Nemcem in Italijanom na ljubo samostojno Albanijo. S tem je zgubila Srbija dohod do morja in naravno je, da hoče imeti sedaj več Macedonije ko se je prvotno v pogodbi z Bulgarijo določilo. Hoče tudi imeti skupno mejo z Grško, da bi ne bila odvisna glede izvoza le od Bulgarije. Upravičena je vse to to liko bolj terjati, ker dobe Bulgari itak še največ Macedonije in celo Tracijo tje do Črnega morja. Bolgari pa stoje na stališču, da Srbija ne , sme v Macedoniji več terjati ko se je prvotno določilo in da tudi Grkom ne gre Solun. To svoje stališče hočejo zastopati z orožjem napram Srbom in Grkom. Danes je položaj ta, da stoji prilično 300.000 Bulgarov proti 275.000 Srbom in Grkom. Kdo bi zmagal, je težko reči. Če pride do te vojne, bo to eno izmed najbolj žalostnih poglavij v zgodovini Jugoslovanov. BelcžHc. Državni zbor je končal dne 20. junija svoje poletno „delo". Poslanci so šli na počitnice, ki bodo trajale do konca septembra. Ker zasedanje ni zaključeno, vlečejo poslanci po 20 K dnevno naprej, ne da bi jim trebalo za to kaj storiti. Vlada na ta način z denarjem podkupuje naše neomahljive „ljudske" zastopnike. Napravil ni državni zbor v poletnem zasedanju ničesar; kajti odobrenje računskega proračuna in začasno podaljšanje poslovnika se vendar ne more imenovati „delo". Rešitev raznih formalnosti in malih za-devic pa ne more priti v poštev, če se govori o delu. O naših štajerskih slovenskih poslancih je bilo malo slišati. Verstovšek je parkrat nekaj roguvilil, a jo je tako polomil, da je moral tiste, katere je napadal za odpuščanje prositi. Korošec je enkrat jako previdno govoril o jugoslovanskem vprašanju — s tem je pa bilo tudi vse „delo" naših poslancev pri kraju. „Liberalnih" poslancev sedaj ni, na koga se bodo sedaj po shodih izgovarjali za svoje neuspehe? Ako bi razdelili klerikalni poslanci svoje počitniške nezaslužene di-jete revnim šolarjem, bi vsaj nekaj dobrega storili. Med Srbijo in Bulgarijo se bo spor, kakor sedaj kaže, vendar še mogoče mirnim potem poravnal. Iz Belgrada se čuje, da se bo dosegel med srbskimi in bulgarskimi zahtevami neki sporazum, na podlagi katerega bo razsodil ruski car. Tudi Grška sej oglaša za mirno poravnavo z Bulgarijo. Slovenci na Reki so imeli lepo podporno in izobraževalno društvo, ki je štelo več sto članov in nekaj tisoč kron premoženja. Madžarska vlada pa je sedaj društvo razpustila, gotovo le iz sovražnosti in nestrpnosti proti Slovencem! V Reki (Fijumi) je zelo mnogo Slovencev, ki si iščejo tam zaslužka. Največ je Kranjcev, dobi se pa tudi precej Štajercev. Novi ban na Hrvaškem bo bojda bivši državni pravdnik Milan Accurti, ki si je pridobil v znanih veleizdajalskib procesih — zaničevanje in sovraštvo vseh Jugoslovanov. Ta bo pa pravi mož za bana! Redi — pobožnjak. O, znanem vohunu polkovniku Redlu pišejo listi: *„Redl ni samo hodil vsako nedeljo in dostikrat tudi med tednom z velikim molitvenikom k maši, nego je tudi sovražil in preganjal različne oficirje, ki so mislili, da za vestno in dobro izpolnjevanje vojaških dolžnosti pobožnjakarstvo ni ravno potrebno. Redi je bil eden glavnih provzročiteljev duhovnih vaj za oficirje in je močno delal, da so vojake vse bolj silili k spovedi. Zgodilo se je celo, da je Redi denunciral več oficirjev, ker niso bili prijatelji duhovnih vaj in jim je za vse življenje škodoval. Sploh je bil zelo goreč in fanatičen v verskem oziru in bil deležen največjih simpatij visokih cerkvenih krogov. In ta velepobožni vzorni katoličan je bil eden največjih izdajalcev in lumpov, kar jih je svet kdaj videl. Tu se je zopet pokazalo, koliko je vredna pobožnost in vernost tistih ljudi, ki imajo vero vedno na jeziku. Na vzornega katoličana Redla so pač lahko ponosni vsi cerkveni krogi in pa tudi vsi tisti vojaški krogi, ki so duhovne vaje za oficirje propagirali, da bi ž njimi utrdili zanesljivost, zvestobo, vnemo in požrtvovalnost oficirskega zbora. Na Redlu se je uspeh pokazal!" Dopusti vojakov za čas žetve. V področju 3. kora v Gradcu se bodo dajali vojakom dopusti za čas žetve od 30. junija do 20. julija; to velja za vse čete in polke c. in kr. armade. Pri domobranskem dolku št. 26 (v Mariboru in Celju) pa so se dajali dopusti od 11. do 30. junija. Nesreča na topničarskem strelišču pri Krakovu v Galiciji. Vkljub strogi prepovedi je vzel enoletni prostovoljec Jožef Blak s topičar-skega strelišča v telečnjaku seboj 8 cm granato, ki jo je našel nerazpočeno in jo je hotel nesti za spomin domu. Ko so pa vojaki odhajali s strelišča, se je granata razletela in je Blaka čisto razmesarila, poleg njega korakajočega prostovoljca pa ubila. Blaka je tako razmesarilo, da so 30 m naokoli pobirali posamezne ude. Nekemu tretjemu vojaku je odtrgalo telečnjak in plašč s telesa; plašč je začel goreti in je užgal neko slamnato streho, na katero ga je zaneslo. Povrh tega so še pjškodovani trije vojaki. Katehet pred poroto obsojen zaradi goljufije, poneverbe itd. Pred porotnim sodiščem v Steyerju se je končala štiridnevna porotna obravnava proti katehetu Karlu Frischu z obsodbo ka-teheta. P. Kari Frisch, ki je bil po mnenju klerikalnih in duhovniških krogov vzoron katehet in vnet borltelj klerikalnih krogov na polju ljudskega Izkoriščanja, je bil obtožen goljufije, poneverbe, krivega pričevanja in v dveh slučajih pregreška kride. Obtoženi katehet je priznal samo pregrešek kride. Porotniki so potrdili vprašanje glede kride soglasno, glede hudodelstva poneverbe In krivega pričevanja v dveh slučajih in glede goljufije v treh slučajih z zadostno večino. Sodišče je obsodilo Karla Frischa na dve leti težke ječe. ffijHfftnlsfcl sklep na srednjih šolah. Glasom obstoječih postavnih določil se mora prenehati s poukom na srednjih šolah, na dekliških licejih, na moških in ženskih učiteljiščih, kakor tudi na trgovskih in nautičnih šolah zadnjih deset dni pred zaključkom šolskega leta (15. julija), torej dne 6 julija. Ker pa pade ta dan na nedeljo, je naučno ministerstvo odredilo, da odpade pouk na teh šolah letos že dne 5. julija in bo tega dne sklepčna služba božja in razdeljevanje spričeval. C. kr. finančno deželno ravnateljstvo v Gradcu naznanja: Tekom III. četrtletja 1913 do-tečejo neposredni davki na Štajerskem v naslednjih obrokih: I. Zemljiški, hišno-razredni in hišno-najemninski davek ter 5-odstotni davek od najemnine onih poslopij, ki so prosta hišno-najem-ninskega davka: 7. mesečni obrok dne 31. julija 1913. 8. mesečni obrok dne 31. avgusta 1913. 9. mesečni obrok dne 30. septembra 1913. II. Občna pridobnina in pridobnina podjetb, podvrženih javnemu dajanju računov: III. četrtni obrok dne 1. julija 1913. „Slovan" mesečnik za književnost, umetnost in prosveto je v svoji 7. številki priobčil dve dojmoviti reprodukciji Ivana Meštroviča, tega morda največjega kiparja današnjih dni, Hrvata rodom. Oba umotvora sta vzeta iz „hrama Vidovega dne", iz težkih spominov na Kosovo; prvi nam kaže vdovo, okamenelo od strahote in bolečin, druga pa alejo, ki drži na Kosovi, alejo samih molčečih in ponosnih nositeljic naših bremen in nesreč. — Izmed člankov opozarjamo na analizo Vojnovičeve senzačne drame „Gospa s solnčnico", dalje na spis Jos. Cimperman, ki ga za 20-letnico njegove smrti priobčuje Prostoslav Kretanov. Pomagajmo družbi sv. Cirila in Metoda! Vsako leto nabirajo Nemci ob stoletnici Schiller-jeve smrti za nemški Schulverein. Tudi mi Slovenci imamo vsako leto narodni praznik, to je dan 5. malega srpana, god sv. Cirila in Metoda. Na ta dan naj se vsepovsod, kjer bivajo naši rojaki, pobira za družbo. Vsakdo naj daruje na ta dan „mal dar družbi na altar". Ako daruje vsak deseti Slovenec povprečno le 10 vin., dobi družba vsako leto nad 10.000 K. Prav umestna pa je ideja ljubljanskih ženskih podružnic. Te so sklenile, da se bode praznik sv. Cirila in Metoda obhajal kot narodni praznik v obliki cvetličnega dne. Vse podružnice prosimo, naj, kjer koli razmere dopuščajo, uvedejo praznovanje naših bla-govestnikov s cvetličnim dnevom. Za Ciril - Metodov obrambni sklad so se nadalje prijavili sledeči p. n. gg. in društva: 1096. Hranilno in posojilno društvo v Ptuju (Plačalo 200 K), 1097. Klub slovenskih biciklistov v Ljubljani (plačal 200 K). Znani kotoški Slovenožrc Dobernig je rodom sam — Slovenec! Stara in vedno nova pesem, da je poturica hujši od Turka. Te dni so listi poročali, da živi v Želinju pri Velikovcu Dobtrnigov stric, ki se je vojskoval že pod Ra-deckim in 1. 1848. in 49. na Ogrskem. Ta slovenski Dobernigov stric živi od milodarov in občinske podpore. Njegov nečak veliki „Nemec", državni celovški poslanec Dobernig seveda nima časa, da bi se spomnil na starega in bolehnega strica. Sicer pa so tudi za njegovega očeta na stare dni skrbeli usmiljeni bratje v Št. Vidu. Razume se, da „Štajerc" Dobrniga na vse pre-tege hvali. Vročina v Ameriki. Iz Novega Jorka poročajo, da vlada po celi Ameriki silna vročina, vsled katere posebno veliko trpe mesta, kjer so velike tovarne in obratovališča. V Novem Jorku je dosegla vročina v zadnjih dneh čez 40 C°. Več sto oseb je zadela vročinska kap, 20 jih je do sedaj umrlo. Akad. tehn. društvo „Tabor" v Gradcu ima svoj II. redni občni zbor z običajnim sporedom v soboto, dne 28. junija 1913 v društvenih prostorih. Kolera. Iz Soluna poročajo iz zanesljivih virov, da vlada v okolici Soluna med bulgarskimi četami kolera, ki se vedno bolj nevarno širi in grozi že Solunu. Oblasti so mesto skoro popolnoma zaprle, vse ceste so zaprte, promet mesta z okolico je mogoč edino le še z železnico. Več kot 1000 bulgarskih vojakov je obolelo za kolero, veliko jih je že pomrlo, nekaj pa jih je pobegnilo. Nekaj slučajev kolere se je pojavilo tudi že v srbski armadi. Slovenskim rodoljubom 1 Odbor JPodpor-nega društva za slovenske visokošolce v Gradcu" je lansko jesen razposlal p. n. društvenikom in slovenskim redoljubom svoje petnajsto letno poročilo, v katerem opisuje nazadujoče gmotno stanje društva ter prosi imovito slovensko občinstvo, naj se spominja slovenskega, večinoma v siromašnih razmerah živečega * dijaštva na graških visokih šolah in naj podpira z radodarno roko dobrodelni namen našega narodnega društva. — Naš poziv žalibog nI imel zaželj enega uspeha. Poslani prispevki so cel6 precej zaostali za lanskimi, dasi vedno narašča število potrebnih in si ba y 2806, /■//1 /S Tovarniška znamka gmotne podpore res vrednih visokošolcev. Vsled tega gleda odbor otožnega srca v bodočnost, ker se boji, da bo moral podpore še bolj krčiti ko dozdaj ali jih popolnoma ustaviti. — V tem kritičnem položaju se obrača odbor pred vsem do tistih gospodov, ki jih je svoje dni podpiralo naše društvo ali drugo podobno društvo, in do vseh rodoljubov, ki jim količkaj pripušča njih gmotno stanje, z iskreno prošnjo, naj bi stopili med podpornike našeg?. društva in se ga spominjali o vsaki priliki — Denar se pošilja po priloženi čekovnici poštno - hranilničnega urada ali pa po poštni nakaznici društvenemu blagajniku gospdu Viktorju J. Krajncu, c. in kr. general-majorju v p. Gradec, Kčh Osistrasse 1. Kdor noče podpirati društva, naj odda poslano čekovnico v istem zavitku na pošto z napisom: retour Gradec Štajersko. Smrt gospoda Eugena Maggi, Cnrih. Pred kratkem je bilo v časnikih čitati vest, iz katere se je vobče sklepalo, da je umrli tovarnar čokolade in mlinski podjetnik Eugen Maggi, Curih, udeležen tudi pri Maggijevih podjetjih, katera izdelujejo in prodajajo znane Maggijeve juhine izdelke. Kakor smo izvedeli, ni bil gospod Eugen Maggi nikdar v kaki zvezi z Maggijevimi podjetji in toraj pri njih tudi udeležen ni bil. Mirti oKraj. Na občni zbor okrajne bolniške blagajne celjske dne 29. t. m. s tem izrecno opozarjamo prizadete kroge. Volilo se bo med drugim tudi nadzorstvo in je zelo važno, da se z dosedajnim nadzorstvom, pod čegar poslovanjem so izginili na goljufni način tisočaki iz blagajne, temeljito pomete. Glasovalno in volilno pravico na občnem zboru imajo samo delegati, ki so bili že pred leti, marca leta 1910. izvoljeni. Pozivljemo slovenske obrtnike celjskega, Vranskega in gornjegraj-skega okraja nujno, da skrbijo za polnošte-vilno udeležbo delegatov na občnem zboru. Iz Celja, Dne 20. t. m. je umrl g. August Egersdorfer, ki je bil 39 let poslovodja v Ra-kuševi trgovini. Kot rojen Hrvat bil je prva leta v Celju delaven član Čitalnice. Pozneje ko se je začel narodnostni boj poostriti, se je nam odtujil in se je vedno bolj nemški stranki približal, h kateri so pripadali njegovi službodajalci. Bil je pa vedno ljubeznjiv in postrežljiv proti vsakemu človeku. N. v m. p.! Slov. delavsko podporno društvo v Celju vabi svoje člane na domačo zabavo v Viharjevi (p;ej Pleterskijevi) gostilni na Bregu v nedeljo, dne 29. t. m. Igra društveni tamburaški zbor. — Dne 3. avgusta pa priredi spec veliko poletno veselico in sicer tokrat na Ostrožnem pri gosp. Fazarincu. Posebni vlak, ki bi vozil iz Šmartna pri Slovenjgradcu do Celja skuša dobiti Celjski Sokol in je v ta namen razposlal na vse kraje Savinjske doline vprašalne pole. Dosedaj je že dobil mnogo prijav, vendar še ni dobil vseh vprašalnih pol nazaj. Brate, ki so prevzeli to nalogo, prosimo, da čimprej zberejo vse prijave ter jih pošljejo v Celje. Kdor pa ni dobil pole v podpis za prijavo, se pa lahko priglasi naravnost pri odboru celjskega Sokola, da namerava se poslužiti tega posebnega vlaka. Več o zletu glej pod „Slo-venjgraški okraj". Vpisovanje v I. razred c. kr. samostojnih nemško - slovenskih gimnazijskih razredov v Celju se bo vršilo 5. julija in 16. septembra od 8.—10. ure dopoldne, a sprejemni izpiti bodo istih dnevov (to. j. 5. julija in 16. septembra, od 10. ure naprej. Slovensko čebelarsko društvo za Spodnje Štajersko bo imelo svoj občni zbor dne 6. julija v Zavodni pri Celju. Podrobneje v prih. številki! Z Brega pri Celju. Gostilno Pleterski na Bregu je prevzela dobro znana gostilničarka gospa Minka Vihar. Ob tej priliki se priredi v nedeljo, dne 29. junija popoldne v gostilni Pleterski otvoritvena veselica. Obisk gostilne toplo priporočamo. V Št. Jurju ob J. ž. je zgorelo gospodarsko poslopje in hiša posestnika Pečarja. Ker je bil prej visoko zavarovan, ga sumijo, da si je zažgal sam. Iz Šmarja pri Jelšah. Vlak je povozil blizu Stranj nekoliko slaboumno kmetico Marijo Vozlič. Slovensko pevsko društvo »Vranska Vila" priredi dne 27. julija s sodelovanjem c. in kr. vojaške godbe iz Celovca na Vranskem veliki koncert. Ker bode to za Savinjsko dolino nekaj posebnega, opozarjamo vsa sosedna društva na to prireditev že danes. Zahvala. Spodaj podpisani se zahvaljuje g. živinozdravniku Čehu, ker mi je ozdravil kravo, katera je bila na porodu ter bi taista gotovo poginila, da mi ni pomagal živinozdravnik. Prav srčna zahvala. Valentin Paulič, rudniški paznik, Hrastnik. Na Ojstrem nad Hrastnikom je v soboto popoldne treščilo v gospodarsko poslopje rudarja Novaka, ki je pogorelo. Poslopje je bilo polno sena, vsled česar ima Novak temvečio škodo, sreča pa je, da je ravnotakrat lilo kot iz škafa, kar je preprečilo, da se ogenj ni razširil. Gospodje trgovci! Šolsko vodstvo v Bočni-Gornjigrad priporoča zelo pridno in sposobno deklico iz ugledne hiše za vajenko v kako trgovino. Iz Št. Jurja ob Juž. žel. 18. junija je padel 3-letni Kari Čujež v Voglajno in utonil. Mati, tratenska mlinarica Čujež, se bo imela pred sodiščem zagovarjati, ker je pustila otroka ob potoku brez nadzorstva. Orožniki v Hrastniku so našli menda v Dragi bolano žensko govorečo jezik, ki ga oni niso poznali. Policaj Eržen je peljal ženo v celjsko bolnišnico, a ker je Golitsch ni hotel sprejeti, — češ da ne najde nobene bolezni jo je moral policaj privesti nazaj v Hrastnik. Kam so jo spravili sedaj nam ni znano. Ženska je stara kakih 25 let in trdi, da je doma iz vzhodne Galicije. Iz Trbovelj. Rudar nam piše: V Trbovljah smo imeli kaj ganljiv in vesel kresni večer. Lepo se je slišalo petje fantov iu šolske mladine! Res, kdor ima srce, zna za dom solze. Prijazen je bil pogled na mnoge bengalične lučice. Iz Trbovelj. Legar se ponavlja in zopet imajo nekaj bolnikov v izolirnici. Z ljudmi hiše, v kateri je bolnik, je prepovedano občevati. — Bolnik potrebuje najbolj zastopnega strežnika. Pravijo, da bolezen odločuje Bog, pa naši rudarji tega najbrže ne verujejo, ker so začeli prav grdo preklinjati. Od Sv. Štefana pri Šmarju. Tukajšnji napredni Slovenci napravijo na predvečer goda slovanskih agostolov sv. Cirila in Metoda, t. j. v četrtek, dne 4. julija v Št. Janžu velik kres z godbo, petjem lampijoni itd. Po kresu sestanek pri Tajnku po domače Osehovškem. V isti gostilni je v nedeljo, dne 6. julija cb 3. uri popoldne Ciril-Metodova slavnost z godbo, petjem, srečolo-vom in dr. Čisti dobiček se porabi za knjižnico pri Sv. Štefanu. Kmetje, somišljeniki, pridite! V Hrastniku so potegnili iz Save 17-letno utopljenko, hčerko nekega gostilničarja iz Zagorja. Prepeljali so jo na trboveljsko pokopališče. Šmarsko-rogaško učit. društvo ne zboruje 6. ampak 13. julija ob 1. uri popoldan pri Sv. Križu. Na sporedu je razgovor o konferenčnih vprašanjih. Ob 11. uri se vrši pevska vaja v šoli. Pesmi določi pismeno g. pevovodja. Od Sv. Petra v Savinjski dolini. Kdor veliko gleda, pa veliko vidi. Tako se je godilo tudi revnemu sinu te solzne doline pretečeno nedeljo. Dež je po malem rosil, a vseeno sem se vložiral k mali okrogli mizici na vrtu g. Cvenka. Bilo je nepričakovano veliko občinstva, ki je z iznenadenim vzklikom sprejelo nastop prve lepe deklamovalke: ..Naš narodni dom!" Lepo, da, prelepo je bilo, ko je narodna deva z navdušenjem v lepem glasu in ognjevitim bleskom v bisernih očeh slikala naš vstajajoči dom. Dal Bog njej in narodu izpolnitev teh gorkih želj. Deklamovalki pa vsa čast, storila je svojo nelahko nalogo kot govornica in kot igralka kar najboljše! Tudi vsi njeni sotrudniki zaslužijo pohvalo v prvi vrsti pač g. Kordula. Bog nas varuj, ko bi bile vse žene tako hude! — Živela deklamovalka gdč. Pavlina Širše, živeli vsi njeni pristaši, Bog in narod Splošna želja pa je, naj se prireditev ponavlja! Iz Št. Jakoba pod Kalobjem. V nedeljo, dne 29. junija t. 1. ob 3. uri popoldne priredi kmetijska podružnica Št. Jur ob J. ž. podučen govor o letnih opravilih v vinogradu. Zborovanje se vrši pri Graselliju. Pri tej priliki se bo razdeljeval gumi za zeleno cepljenje. Oficijelno poročilo hmeljarske zveze v Žatecu, dne 16. junija 1913. Ugodno, vroče vreme, začetkoma meseca junija se je sprevrglo; imeli smo nekaj prav vetrenih in hladnih dni in posebno mrzle noči. Le-to je povzročilo, da je hmeljska rastlina v rasti zaostajala. Krilatih ušic (Aphisfliege) je vedno manj, med tem ko se število nekrilatih ušic dosedaj še ni zmanjšalo. Ker torej nekrilate ušice ne preletavajo več iz hmeljišča v hmeljišče, se je marljivo pričelo ukonča-vanje nekrilatih ušic in sicer potom škropljenja. Zaostali nasadi v nizkih legah so posebno okuženi po ušicah in se je v teh nasadih že tudi pokazala medena rosa. Zgodaj razviti in krepki nasadi kažejo bujno zeleno barvo in jim hmeljske ušice dosedaj niso školovale. Povodom zadnje nevihte so imeli v nekaterih občinah tudi točo, katera je povzročila precejšnjo škodo. Vobče je stanje hmeljske rastline precej neenako; v nekaterih nasadih je rastlina prirasla do 3/4 visokosti drogov ali žič, pri drugih pa komaj do polovice. Nahajajo se pa tudi nasadi, v katerih je rastlina komaj iz zemlje prirastla; to pa posebno tam, kjer so imeli bolhača. Toplejše vreme, zlasti pa toplejše noči in izdatni dež bi nujno rabili, da bi si rastlina opomogla. V zadnjem času je bil promet v hmeljski kupčiji nekoliko živahnejši; nekaj hmelja se je prodalo po 165 do 175 K za 50 kg. Razpoloženje je sicer mirno, vendar ^o se cene dvignile za 2 do 4 K in sicer zaradi pičle zaloge in zaradi povpraševanja. Tako je torej s hmeljem in hmeljsko kupčijo na Češkem. tfariborsKi oHraj. Iz Maribora. Strelne vaje na mariborskem učiteljišču so se dovršile 14. t. m. s tekmovalnim streljanjem na vojaškem strelišču. Udeležilo se je tekme do 60 gojencev pod vodstvom nadporočnika g. E. Vaupotiča. Dijaški orkester in telovadni na- stopi so dali tej tek miznačaj lepe šolske slavnosti. Razen vojaških zastopnikov se je zbralo na strelišču obilo občinstva, ki je z velikim zanimanjem zasledovalo uspehe mladih strelcev. Po vzpodbu-jevalnem nagovoru g. ravnatelja H. Schreinerja se je razdelilo najboljšim strelcem 21 praktičnih in primernih daril. C. kr. gimnazija v Mariboru. (Sprejem v 1. razred.) O sprejetju učencev v prvi razred z nemškim in slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1913-1914, se naznanja sledeče: Vpisovalo se bo za prvi razred v poletnem roku : v nedeljo, dne 29. junija, v jesenskem roku pa dne 16. septembra, vsakokrat od 9. do 12. ure, v gimnazijski veži. Ob teh dneh naj učenci v spremstvu staršev ali njih namestnikov, ali pa po pošti, predložijo sledeča izkazila: 1. Krstni ali rojstni list, s katerim učenec dokaže, da je deseto leto že končal, ali da ga bo končal še v letu 1913. 2. Zadnje šolsko spričevalo kot dokaz dosedanje ljudskošolske izobrazbe. — NB. Na prepozne prijave se ne bo oziralo. Sprejemni izpiti se vrše : 1. V poletnem roku dne 5. julija od 10. do 12. ure dopoldne pismeno, od 2. ure dalje ustmeno. 2. V jesenskem roku dne 17. septembra ob istih urah. NB. Učenci morajo priti točno ob napovedanih urah. Opombe: 1. Vspeh izpita se pove še istega dne. 2. Prepovedano je, istovrstni sprejemni izpit ponavljati bodisi na istem ali na drugem zavodu. 3. Učenci, ki so bili v juliju sprejeti, naj se zglase šele dne 18. septembra pri slovesni otvoritveni šolski maši. Pri sprejemnem izpitu se zahteva: 1. Iz ve-roznanstva toliko znanja, kolikor si ga more učenec pridobiti v prvih štirih tečajih ljudske šole. 2. V učnem jeziku (nemškem in slovenskem) spretnost v čitanju in pisanju, znanje početnih naukov iz oblikoslovja, spretnost v analizi prosto razširjenih stavkov, praktično znanje pravopisnih pravil. 3. V računstvu izvežbanost v štirih osnovnih računskih načinih s celimi števili. Pristojbine: Vsak na novo sprejeti učenec plača prvega šolskega dne, to je dne 20. septemb. skupne pristojbine 8 K 40 h. Iz Maribora. Nemški listi poročajo, da ne bodo novega mosta čez Dravo otvorili, kakor je bilo nameravano, na dan 18. avgusta, temveč kak drugi dan. Namestnik Clary in drugi visoki uradniki bi se 18. avgusta zaradi raznih cesarskih slavnosti ne mogli otvoritve udeležiti. Iz Maribora. V nedeljo dne 13. julija priredi Podravska podružnica S. P. D. v Rušah izlet k Sv. Arehu na Pokorju (1250 m). Zbirališče v Mariboru: železniški predor na Frana Josipa cesti. Odhod ob pol 5. uri zjutraj čez Bolfenk. Izlet se vrši pri vsakem vremenu. Pri Sv. Arehu služi ob 9. uri zjutraj dr. Anton Medved iz Maribora mašo. Pohitite vsi na naše lepo zeleno Pohorje! Iz Maribora. Pravni praktikant pri mariborskem okrožnem sodišču Alojz Šumenjak je imenovan za avskultanta. Iz Maribora. Umrl je v nedeljo g. poštni uradnik Kralj, ki je dalje časa služboval v Celju. Blag mu spomin! Iz Maribora. (Sokolski naraščaj.) Ideja našega „Sokola", skrbeti za sokolski naraščaj se je kaj vrlo obnesla. Nismo pričakovali skraja toliko udeležbe. V par tednih je poskočilo število tega naraščaja na 70 glav! Imamo rednih telovadcev fantov 38 do 40, deklic da do 20. Prvi vadijo v posebnih urah, deklice pa s sokolicami. Če pojde tako naprej, in to trdno upamo, se nam odpira vedno lepši pogled v bodočnost. Na zdar! Iz Št. Lenarta v Slov. Gor. »Slovenski Gospodar" z dne 12. t. m. očita, da nekateri liberalci kaj radi obiskujejo nemškutarske gostilne. Ho-ho, kaj poreče tajnik tukajšnje klerikalne posojilnice k temu, da se je celo njegov gostač, mladi pisač prav pridno sukal na zadnji šulferajnski veselici v Št. Lenartu, kjer se je tudi hajlalo? Tudi hčerki nekega tukajšnjega pi-sača, kateri mora trobiti v klerikalni rog, so se po tej veselici sline cedile; ta se je baje slučajno izrazili, da bi tudi ona rada šla na veselico v nemško šolo, pa žalibože povabila ni dobila. — No, zakaj pa se ta elegantna dama ne udeleži veselic, ki se prirejajo v slovenski gostilni? Pregovor pravi: Vsak naj pred svojim pragom pometa! SloVtniegrafti oljraj, Zlet celj. sokolskega okrožja v Šmartno pri Slovenjem gradcu se vrši, kakor smo že poročali, na dan 13. julija 1913. Hvaležen kraj so si izbrali sokoli za letošnji svoj okrožni sestanek. Tik ob koroški meji v prijazni dolini, kjer najnevarnejše pluskajo valovi nemške pohlepnosti, leži Šmartno pri Slov. Gradcu. Pol ure od tod, v Slov. Gradcu cvete v pravem razkošju nemškuta-rija. Nemška objestnost stega že tudi roke po okolici slovcnjegraški, toda zaman. Vsak poskus ponem-čiti te krasne naše kraje je bil dosedaj srečno odbit. V tem ozira je Šmartno pri Slov. gradca v pravem pomenu besede narodna in napredna trdnjava, ob kateri se je že vsak nasprotnik hoteč jo podjarmiti, opekel prste. Tod deluje podružnica Ciri-Metodove družbe polnih 25 let tiho, vstrajno in plodovito. Ne zbira le denarja, ampak vzbuja tudi narod, vodi ga naprej, da se krepko postavi v bran preko koroške meje prihajajočim sovražnim valovom. Ko obhaja tako važna podružnica svojo 25 letnico, hočejo tudi sokoli, povzdigniti sijaj te narodne slavnosti s tem, da prihitijo v kar največjem številn ter spopolnijo spored z javno telovadbo. Ne pripravljajo pa se samo sokoli, ampak tndl draga celjska narodna društva in sploh narodno občinstvo za ta zlet z veseljem in zanimanjem. Največjo radost pa vzbuja vest, da prihitijo v velikem številu na ta zlet naši bratje iz Koroške. Narodni Celjani in Savinjčani, kdor je naš, pojde 13. julija v Šmartno pri Slov. gradcu. Birma v Velenju. Obljubili smo, da poročamo o izida birme v Velenju. Dasi ni naša navada poslušati v sodni dvorani razne tožbe, smo to zanimivo obravnavo težko pričakovali. Kar objavita zadnja ,,'Vahtarica'' in „Štajerc" obširno častno Izjavo in preponižno zahvalo za umak-nitev tožbe šulferajnskega učitelja Dwofaka proti velenjskemu katehetu Malajnarju, katero je zadnji najponižneje podpisal ter povrhu plačal 120 K za šulferajnski otroški vrtec in odvetniške stroške. Kdor se zanima videti, kako malo časti imajo naši „prečastiti" dandanes, naj si ogleda to izjavo v zadnji številki celjske ..Vahtarice" ali pa ptujskega „Štajerca". Vam pa črna gospoda — , Pober tek! Občinski odbor trga Tnzeniea se je izrekel soglasno v svoji zadnji seji za delazmožnost deželnega zbora ter naprosil vlado, da čim preje izvede mali finančni načrt, da bo mogoče urediti učiteljstvu plače. Na Mnto je prišel novi zdravnik doktor Seitz iz Gradca, ker je dobil prejšnji celo v nemških krogih nepriljubljeni doktor SchrOder službo v KOflachu. Novi zdravnik je neki doma iz Zidanega mosta. V Dravi je ntonil pred kratkem blizu Mu te potujoči mesarski pomočnik Nenholz, kakor je bilo orožništvu lahko konštatirati iz najdene obleke. Najbrže se je šel kopat, a ga je požrla Drava. Trupla še niso našli. ptujsKf oKraj. Iz Ormoža. Ormoški nemškutarji se pene jeze, ker se jim ni posrečila nakana vloviti s svojim „Gautagom" slovenskih kaiinov in zaradi rega bljuje ogenj in žveplo užaljeni „Štajerc". Stvar je gotovo neprijetna. Opustiti so morali nameravano ljudsko veselico, pri kateri bi jim stregla naša dekleta, naprosili so že gostilničarje, kateri so potem točili na naši veselici, celo slovenska ormoška godba bi jim morala sviratt. Ljudstvo bi se čudilo ljubeznjivosti nemških gostov in nemška stvar bi pridobila. Poznamo predobro nemškega „Mihelna". Kjer ima nadvlado, je krut in zavraten, če pa gre zato, da se preslepi neuko ljudstvo, prihaja v ovčji obleki. Pri-šedši do moči, obleko sleče in prikaže se v pravi obliki kot — požrešni volk. Da, da, vse bi radi požrli, ti kujoni, kar diši po slovenskem. Slučajno pa poznamo popisane lastnosti naših nemškutarjev in zato smo Slovenci vseh strank pohiteli na narodno slavnost v Frankovce, kjer se je zbralo slovensko ljudstvo, dočim so se morali nasprotniki zadovoljiti z nekaterimi radovedneži poleg slavnih loperčkih „fajerberjev". Ako bi Nemci imeli svojo „iibungo", makar v Ptuju, bi imeli večji uspeh in si prihranili povrh popotne stroške. Naše ljudstvo se je 15. junija 1.1. marsičemu priučilo, spoznalo je te nemške prijateljčke, ki so se upali med nas samo v spremstvu 60 orožnikov in klicali raz svojih vozov „Heii" in peli „die Wacht am Rhein". Odstraniti so morali nemško-nacijonalno veleizdajalsko zastavo in zato je padalo kamenje na mirno Središčane, ki so se vračali po cesti mimo Leperšic. Da, mnogo brige ste imeli in malo slave ste želi. Slovenci pa smo spoznali bistvo nemškutarske prireditve in do kosti spoznali nemškega protektorja in bivšega burša pri okrajnem glavarstvu v Ptuju. Še par takih „Gautaerov" in vaša slava je „fač". Prosimo torej za svidenje! Velika narodna slavnost v Frankovcih pri Ormožu dne 15. junija se je jako dobro obnesla. Nemci in nemškutarji so napravili tisti dan neko gasilsko zborovanje v Loperčicah, da bi dražili in izzivali slovensko prebivalstvo. A namen se je nemškutarjem čisto ponesrečil. Kar je bilo domačih ljudi pri klaverni nemškutarski gasilni prireditvi, so prišli vsi kasneje na slovensko slavnost in se norca delali iz nemškutarjev, kateri so dobili pač par desetin fajerberkarjev iz Ptuja, Ormoža in Ljutomera, ljudstva pa ni hotelo biti. Menda se bodo zdaj kmalu tudi Loper-čani spametovali, bodo svoji požarni brambi dali slovenski narodni značaj, pristopili k zvezi slovenskih gasilnih društev, ter tako zbrisali madež, ki ga edini tvorijo danes še v ormoškem okraju. Nasprotno pa se je izvršila slovenska narodna slavnost na Ivanuševem prostoru v Frankovcih nad vse sijajno. Iz celega okraja je prihitelo do 2000 ljudi, da pokažejo vladi in nemškutarjem, kje stoji ogromna večina slovenskega ljudstva v ormoškem okraju. Ormoški in sre-diški „Sokol" sta nastopila in telovadila nekaj vaj. Častno je bila zastopana vsa ormoška okolica, dalje Obrež in Središče, pa. tudi vse druge občine ormoškega okraja so dale množice ljudstva. „Sokol" iz Ptuja je poslal deputacijo na 2 vozih. Z njo je prišel tudi znani narodni delavec dr. Brunčko. Navzoč je bil tudi drž. posl. Brenčič. Za razvedrilo množice je skrbela hardeška narodna godba pod vodstvom g. Serajnika, dalje ormoški pevski zbor ter vrle pevke iz Obreža. Za okrepljenje telesa sta poskrbela z vinom in pivom g. Vtičar in gospa Otorepec, z jedili, bu-teljnimi vini, kavo, pecivom itd. pa požrtvovalne narodne gospe in gospodične iz Ormoža in okolice. V navdušenih domoljubnih govorih so dr. Sernee, dr. Brunčko, Splndler in Kolarlč pojasnili zbranemu ljudstvu cilje nemškutarije na Sp. Štajerskem, pozivali k narodni zavednosti in doslednosti ter želi obilo priznanja. Ormoškim Nemcem in njihovim nemškutarskim podrepnikom je njihov namen, postaviti se z »gautagom'1 pred slovenskim kmečkim ljudstvom in nasjati med njega na ^nepolitičen" način nekaj ljulike, temeljito spodletel. Prirediteljem čestitamo na lepi frankovski slavnosti! — Kar pa piše o slovenski veselici ptujski smrdljivi „Stajerc", ni vredno dolgega odgovora. Nemškutarski kramarji in šnopsarji v Ormožu in Ptuju nimajo našim kmetom, požar-nikom in veterancem ničesar komandirati. Ti bodo vedno v uniformi in brez uniforme pokazali celemu svetu, da so zavedni Slovenci oe pa Nemcem za šnops in vino prodani izdajalci svojega roda in jezika. Iz Ormoža. Nemškutarskega požarniškega zborovanja v Loperčicah so se udeležili tudi odposlanci požarnih bramb pri Vel. Nedelji, na Dor-novi, v Cirkovcih in Bukovcih pri Sv. Marku pod Ptujem. Slovenci v dotičnih krajih bi naj smatrali za svojo častno nalogo, spraviti te zapeljane požarne brambe na pravo pot in upeljati v njih slovensko povelje. Nemškutarji nimajo na deželi ničesar več iskati in prežalostno bi bilo, da bi slovenski možje kot gasilci hlapčevali strastnim sovražnikom svojega roda iu jezika! Iz Ptuja. (Nemška nestrpnost.) Eden izmed Faulandovih trgovskih pomočnikov je pri „Sokolu" in se je udeležil tudi zleta ptujskega „Sokola" na narodno slavnost v Frankovcih. Zato zahteva ,,Štajerc", da mora Fauland takoj fanta odpustiti, drugače bodo ptujski nemškntarji njegovo trgovino bojkotirali. Škode bi sicer ne bilo velike, vendar pa se Slovenci lahko kaj iz tega slučaja naučimo. Od Sv. Bolfenka pri Središča. Dne 20. julija t. 1. priredi Bralno društvo „Lipa" pri Sv. Bolfenku blizu Središča veliko proslavo desetletnice svojega obstanka. Izvršujoči odbor po-zivlje že naprej vsa slovenska bratska društva, da v mnogobrojnem številu prisostvujejo tej svečanosti. Spored in drugo se bode še v najkrajšem naznanilo.| ____ Umrl je v Ptuju dne 18. junija okrajni gozdar Franc Božič. Kmetje so ga imeli zaradi njegove postrežljivosti prav radi. Iz Žetal pri Bogaten nam pišejo: Dne 19. junija 1913 je bil za župana prisežen Anton Peklič v Dobrini. Tistemu hujskaču v duhovniški suknji lahko v tolažbo povemo, da od njegovih pristašev ne bi nihče v tej občini mogel izvoljen biti, ker še takih tam toliko ni kakor imamo prstov na eni roki. Nič ne bi bil pridobil tisti pisec „Slov. Gospodarja", ki je nekoč pisal, da bodo Dobrinčani Antonu Pekliču županski stolec spodmaknili. Pa vrli prebivalci te občine že vedo, komu smejo zaupati. Boljšega in priljubljenejšega moža sploh ne bi mogli najti. Za to je pa že zdaj tretjekrat izvoljen županom. Vsa čast vrlim Do-brinčanom, ki vedo zaslužne može častiti! Od Sv. Bolfenka pri Središču. Salezijanci iz Veržeja imajo v Gomili svoj vinograd, katerega nadzoruje mož, ki ne zna besedice slovenski. Ker z viuičarjem ne more govoriti, mu napiše na papir opravila za naslednji teden — tudi v nemščini. Ubogi viničar mora pač dolgo iskati človeka, ki mu prečita te ,.levite". Žalostno je, da se s slovenskim denarjem vzgojujejo pritepenci, ki pod krinko ,,svete vere" širijo nemški vpliv med naše ljudstvo. Šolsko leto na ptujskih ljudskih in meščanskih šolah se letos konča že dne 21. junija in sicer zaradi škrlatice, katera še vedno ni prenehala. £jutotner$Ki oKraj. Iz Ljutomera. Na realki ne bo nekaj tednov pouka, ker je zbolel realni učitelj g. J. Kryl in se zdravi v radgonski bolnišnici. Dal mu Bog skorajšnjega zdravja! Jz raznih $l S © Ci ® S 5 Zdravilišče z vodo in elektriko v Krapini Odprto od I. aprila do I. dec. po sistemu prof. VVinternitza iti po Kneippovem = last si. in kralj. pov. trga KRAPINE = * Srednje blago podnebje ; mesto je obkroženo od izrastkov štajerskih Alp. bogato na krasotah narave, kaže gledaicu bajne prizore. Bolnikom so na razpolago tople, marmorne in kopeli z ogljikovo kislino, masaža, električno zdravljenje, parne, peščene in solnčne kopelji itd. Sedaj je zdravilišče pod upravo izkušenih zdravnikov hidropatov, ki so se priučili zdravilne metode pri prof. Winternitzu na Dunaju ter skozi dalje časa v Worishofenu. Oskrba poceni, stanovanj dovolj : glede teh se treba obrniti na kopališčno upravo. 302 15—4 ssss za letne moške in ženske obleke, kakor moderni krepon, delen, etamin, štikan batist, cefir itd. priporoča s solidno in točno postrežbo velika, narodna manufaktupna trgovina »l CELJE Narodni dom Napodni dom H»:ai3nsE™si»BS H največje trgovina in velikanska zaloga ur, zlatnine, Za ženine in nevestice srebrnine, verig, uhanov, zaponk, priveskov, prstanov z demanti, brilanti in drugimi kamni. «6 50-24 poročne zlate prstane ter ženito-vanjska darila po najnižjih cenah. ZALOGA očal, naoč nkov, daljnogledov td. Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto! Svoj* k svojim \ R. Salmič, Celje, Narodni dom LIKAR « PLESKAR prevzame vsa dela dekoracijske, slikarske in pleskarske stroke, katera izvršuje solidno in po najnižjih cenah. MIHAEL DOBRAVO, Celje Gosposka ulica štev. 5. 46 51-25 88 Gradbena, kulturnotehnična in zemljemerska pisarna 88 Ing. ]. SKoberne E Ing. D. Bustincič Telefon 16.31. Trst, Via. Zonta 9. Telefon 16.31. Konstruktivna, podjetniška in izvedeniška pisarna za vsa v gradbeno, kulturnotehnično in zemljemersko stroko spadajoča dela, kakor n. pr.: izvršitev del in načrtov za ceste, mostove, železnice, vodovode, uravnave voda, osuševanja in namakanja poljedelskih zemljišč, izdelovanje geometerskih načrtov za zemlje- knjižne odpise in prepise delitve skupnih zemljišč, ponovitve meja itd. Tehnična izvedeniška mnenja in nasveti. Cenitve zemljišč in drugih tehničnih predmetov. Vedno točna izvršitev ! 301 5— 5 SliKar in plesKar prevzame vsa v svojo stroko spadajoča (iela kakor slikanje i*ob, : cerkev, gledaliških : odrov, črkoslikarstvo na steklo, les itd. — Zmerne cene. — Priporoča se za obilna naročila. Svoji k svojim! Viktor Bevc, Celje 76 Graška cesta št. 43. 49-23 Franc Strupi Celje, Graška cesta priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, svetilk, raznovrstnih šip itd. Najnižje cene. Prerzetje yseh steklarskih 35 del! 52-26 Na debelo! Na drobno! 1 Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, puljenega 2 K, boljšega 2 K 40 h; prima polbelega 2 K 80 h; belega 4 E; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega, pnljevega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg pnha, sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K, najfinejši prsni pah 12 K. — Kdor vzame 5 kg. 16 dobi franko. 26-26 Zgotovljene postelje iz goitonitega rdečega, modrega, belega ali ru-menega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm Široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm Širok, napoljen z novim, tivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 E; napol pnh 20 E; pnh 24 E; same pernice po 10 E, 12 K, 14 E. 16 E; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. -Pernice 200 cm dolge, 140 cm Široke K 13 —, E 14-70, E 17 80 in K 21 —; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm Širok E 4 o0, E 5 20, E 5'70; podpernica iz močnega rižastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm Široka, E 12 80, E 14 80. Razpošiljanje po povzetju od 12 E naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za neugajoče se povrne denar. S. Benisch v Dešenici, štev. 773 Češko, Bogato ilustrirani ceniki zaston: in U*> I 1 as Kako se drzneš mi kaj drugega prinesti nego preizkušeno dobri svalčični papir ali stroke ,Ottomanc ¥ m Radi poprave hiše in prenovljenja trgovine I izložbeno okno s kamenitim okvirom, I vrata in 3 okna z okviri po nizki ceni. ===== Ivan Ravnikar, trgovec v Celju, prodam Goričar & Iseskoušek, Celje Graška ulica št. 7, podružnica Rotouška ulica št. 2. Spomladna in poletna sezona: Nahrbtniki (Rucksacke) v veliki izberi po raznih cenah. Čaše iz papirja in aluminija. Za veselice: konfeti, serpentine, papirnati krožniki, servijete. Lampijoni, predmeti za šaljive pošte in srečolove. 39 52-26 Tovarniška zaloga šolskih in pisarniških potrebščin. Lastna zaloga Ijudskošolskih zvezkov in vseh tiskovin za urade. Nagrobni venci in traki. Dopisnice Savinjskih planin in drage. Zaloga različnega papirja. Solidno blago. Nizke cene. Točna postrežba. B-1 « • • o > o ts « E 2 « a £ __co a > _ as £8 O N| M 03 - > m m ■ h a b ■ n d v.v u a mrn-m ZVEZNA TISKARNA V CELJU. KH-5 Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez nčinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa Deprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da delnje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem ozira izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Cene nizke. Lastna knjigoveznica« ° p m ■e o« o ® S. § s B- — 3 2 — 93 Z. C* M C P a O* pi tO U£> tO V aw pegistrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v GABERJU pi»i CELJU sprejema druge ali hranilne vloge od vsakega, je ne in jih obrestuje nepretrgano od vložitvi sledečega dne do dne Rentni davek plačuje zadruga sama In ga ne odteguje vlagateljem. po pet in pol od sto 5Wo 86 49-24 Avstr. poštne hranilnice račun štev. 54.366. Ogrske pošt. hranilnice račun štev. 26.283. Telefon št. 48, Pisarna je v Celju, Rotovška ulica št 12 XXXXX>Q