Slev. 230. Naročnina za državo SHS: Aa mesec......Din 20 ta pol leta..... „120 ie celo leto .... » 240 za inozemstvo: mesečno...... . Din 30 Sobotna izdaja: celoletno « Jugoslaviji .... Din 60 v inozemstvu. ... . SO f LModL v nedeljo, dne il oktobra m Posamezna številka stane 3 Din LBlO LM. Slovenec '* Cene Inseralom: Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1'50 in Din 2*—, večji oglasi nad 45 mm viSine po Din 2-50, veliki po Din 3 — in 4'—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din Pri večjem naročilu popust Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj. Pošlaina Mm v oclovliiL S tedensko prilogo Ilustrirani Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/III. Rokopisi se ne vračajo: netrankirano pisma se ne sprejemajo. Uredništva telcion 50, upravništva 328. tn list n slovensl Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Duuaj 24,797. Zelo je razumljivo, da mora nasprotno časopisje vsak dan pisati o naši stranki. Naši nasprotniki v Sloveniji so majhni in malenkostni, kaj naj bi torej povedali o sebi! Ker o SLS, predstavnici večine slovenskega naroda, nočejo pisati dobrega, jo pač napadajo. Posebno veselje imajo v zadnjem času pisariti o njenem »propadanju« in o nekakem »razkolu« v njenih vrstah. Ta pesem ni nova in občudovanja vredna je vztrajnost ter potrpežljivost, s katero jo poslušajo slovenski svobodomiselci vseh inačic in prebirajo verni bravci nam nasprotnega časopisja. Vztrajno so jo peli vsi nam sovražni agitatorji pred volitvami in po volitvah v ustavodajno skupščino. Kdo se ne spominja slavnostnih člankov o pobitem klerikalnem zmaju? Prišla je pomlad 1921 z občinskimi volitvami, in kislih obrazov so morali spoznati, kako bridko so se varali. Ponavljali so ta napev pred 18. marcem 1923 s tako pridnostjo, da je postal najboljši pevec njihovih gajev za eno zakonodajno dobo mu-tast. Kdo ne ve, kako je »propadala« po njihovem časopisju prvoboriteljica za slovenstvo pri letošnjih volitvah v skupščino? Toda Ljubljana sama je podala uničujoč protidokaz. Po-znavavca razmer tedaj prav nič ne moti, če v takozvanem naprednem časopisju bere o »klerikalnih polomijah« in »zgrešenosti politike SLS«. Tudi veselje nad kakimi posameznimi občinskimi volitvami, kjer odločujejo krajevne koristi in kjer pristavljajo »napred-njaki« navadno svoj piskerček k ognju kake »gospodarske liste«, privoščimo nasprotnikom od vsega srca, ker vemo, kako bodo spet raz-očarrni svoj čas v ravno istih občinah. Da nekateri nasprotnih listov uničujočih porazov združenih demokratov in samostojnih v občinah kakor n. pr. Grosuplje niso niti omenili, je seveda za nas tudi v redu, ker tega od njih vendar ne pričakujemo. Nadaljnje razpravljanje o »propadanju in razkrajanju« SLS in protidokazovanje bi bilo gotovo po gornjih ugotovitvah čisto odveč. Kdor ne verjame, da imamo prav, bo pač moral spet poskusiti, ko nas pokličejo k volivnim skrinjicam! — Kdor pozna našo stranko natančneje .pa tudi ve, zakaj so vse nade nasprotnikov tako prazne. Naša moč je namreč v naših idejah in teh se ne da ubiti ne z intrigo, ne s pritiskom, ne s preganjanjem. Kaj je moral pretrpeti nemški centrum, da rabimo spet primero iz največje na našem krščanskem in demokratičnem temelju sloneče stranke, kako težki so bili njegovi dnevi v kulturnem boju, kako zapostavljam katoličani v Nemčiji še v dneh pred svetovno vojno, kaj pa danes po dolgem in vztrajnem boju predstavljajo v novi demokratični nemški državi! Pozuavavee italijanskih razmer ve tudi o italijanski ljudski stranki, da jo je mogel fašizem pač na zunaj oropati z nasilnim volivnim redom polovice mandatov, da pa njena notranja moč vedno raste. Na istih temeljih sloneča češka ljudska stranka se prav sedaj pripravlja na volivni boj, v katerem prav nič ne dvomi, da pridobi spet lepo število novih mandatov. To je moč velikih, vse obsegajočih idej, ki temelje na krščanstvu in na pravem pojmovanju demokra-tizma. Teh idej nihče ne zlomi in ne ukloni, ampak pridejo dosledno enkrat do veljave. Ljudstvo ljubi našo stranko, ker ve, da so njeni temelji poštenja ukoreninjeni v dekalo-gu, da so njeni voditelji čistih rok in jasnih nazorov, da je SLS demokratična ne le na papirju kakor druge stranke, ampak v dejanju, da no uganja nikake demagogije, ampak resno dela za demokratično ureditev naše države. V tem širokem pa ostro začrtanem okviru in v mejah strankine discipline vsak naš pristaš svobodno razpravlja o posameznostih, kako priti uspešneje in hitreje do cilja. Če taka razmišljanja posameznikov kdo smatra za razkol, je seveda sam kriv, da ga vsake volitve znova razočarajo. V tej notranji enotnosti in v tej jasnosti ciljev je moč naše stranice. Četudi torej kdo razpravlja o posameznih stopnjah, ki naj korakoma vodijo do končne izpolnitve naših želj, čeludi velja, kakor povsod, tudi pri nas, da je politika umetnost možnega, nikdar pa ni mogoče niti misliti, da bi naša politika krenila na radičevska pola. Zadnji naš volivec bi obsodil vodstvo, ki bi začelo govoriti za centralizem, ki ga je prej preklinjalo, z zaničevanjem bi se naše Dolitično izšolano ljudstvo obrnilo od moža, ki bi, dasi morda le navidez, spremenil v javnosti svoje tako izrazito podčrtane nazore, na tihem pa bi pošiljal po svojih agentih volivcem sporočila, da boče radikale le prevarati. Da je »propadanje« SLS samo slabo prikrita želja slovenskega svobodomiselstva, najbolj dokazujejo tisti, ki pišejo v »Jutru«, da se ponuja R. R. vladi in ki na drugi strani s članki v »Narodnem Dnevniku« poskušajo nekak pritisk na SLS, da gre v novo vladno kombinacijo. Če se SLS »ponuja«, čemu jo je potem treba siliti? Čemu siliti »propadajočo« stranko? Brez posebnega razmišljanja vsakdo lahko izprevidi, da ima obojestransko pisanje samo namen, ustvariti med našimi somišljeniki nerazpoloženie proti vodstvu, in da to poskušajo, ker ne poznajo zgoraj označene notranje sile naših vrst. Škodovati stranki, ki je predstavnica slovenstva, zveni iz vsake vrstice svobodomiselnega Časopisja. Kako bodo udrihali vsi, ki si izmišljujejo »ponujanje« in ki nas »silijo« v vlado, po naši stranki, če bo enkrat res stopila iz opozicije! Sploh ne razumemo, zakaj naj bi se >po-nujali«. Gospoda pozna naše stališče, — pozna iz letošnjih govorov dr. Korošca, če to ne bi bilo prej znando, ve iz našega časopisja, da z vso dušo želimo močne jugoslovanske države in njene skorajšne zadovoljive uotranje ureditve, ve tako dobro, da tega pač ni treba še ponavljati, ve pa tudi prav tako dobro, da o kapitulacijah po radičevskem načinu pri nas sploh in govora. Da taka kapitulacija v političnem položaju, ki ga še vedno obvladuje tisti del radikalne stranke, ki je s starikavo reakc.ionarnostjo zapustil nam sicer tako simpatične tradicije te velike srbske stranke, ne prinese nikakih pridobitev na gospodarskem al i socialnem polju najbolj kaže to, da radičevci kljub dobri volji, ki jim je ne maramo odrekati, še danes ne morejo pokazati kakih pozitivnih uspehov. Gospoda, ki so tako zgovorna o vstopu SLS v vlado in ki se delajo, kakor da rešujejo s tem slovenski narod, naj vendar konkretno povedo, kaj moremo Slovenci ob eveutuelnem vstopu v vlado na enem in drugem polju pričakovati. Tozadevnega praznega govorjenja je bilo res že več kot dovolj in vsako uadaljno besedo brez konkretnih navedeb koristi za naš narod bi morali smatrati za nadaljne prazne poskuse škodovati stranki, ki po zatrdilu ravno teh listov predstavlja slovenstvo. Zgodba o »propadanju« je kakor Balaa-mova kletev, ki se spreminja v blagoslov. Ali ni pisanje nasprotnega časopisja najboljši znak. da hodimo po pravi poti in da naša notranja moč, ki pride prej ali slej tudi do zunanjega izraza, vzbuja strah in zavist? Š. Isfii! UuaoslGvansKeGa klota IZPLAČILO PODPOR OŠKODOVANCEM OD POVODENJ IN TOČE. — KREDITI ZA LJUBLJANSKI VODOVOD IN REGULACIJO SAVE. — ZGRADBA PROGE ROGATEC -KRAPINA. — ZBOLJŠANJE ŽELEZNIŠKEGA PROMETA V SLOVENIJI. Belgrad, 10. oktobra. (Izv.) Te dni sta bila tukaj poslanca Franc K r e m ž a r in Fr. S m o d c j, ki sta intervenirala v raznih ministrstvih v nujnih zadevah. Posl. Smodej je med drugim interveniral v finančnem ministrstvu, da ostane proračun, kakor so ga predložila posamezna ministrstva glede neodložljivih kulturnih in gospodarskih potreb Slovenije, neokrnjen. Urgiral je tudi izplačilo podpor za oškodovance vsled povodenj. Poljedelski minister je na poslančevo urger.co zaradi še neizplačanih podpor za po toči oškodovane obljubil, da bo stvar v par dneh rešena in podpora brzojavno nakazana, ker umeva razlog, da potrebujejo oškodovanci podpore za nakup semena in je že skrajni čas za to. Na Slovenijo odpade 400.000 Din. Za osiguranje ljubljanskega vodovoda je vstavil v proračun za leto 1926-27 potrebno vsoto, kakor je že mcseca junija obljubil v odgovoru na tozadevno vprašanje poslanca Pr. Sinodeja. Tudi glede zahtevane regulacije Save pri Gameljnih je / smislu svoječasnega odgovora na vprašanje pesi. Smodeja obljubil, da se bo z delom takoj začelo, ako proračun ne bo previsok, siccr bo pa za kredit oskrbljeno v proračunu za leto 1926-27. Poslanec Smcdcj se je informiral tudi pri prometnem ministru radi svoječasne obljube Jugoslov. klubu, da bo zgradil progo Rogatec—Krapina. Minister mu jc zatrdil, da pride potrebna vsota v proračun. Zelo se je interesiral za železniški promet v Sloveniji, kako vozijo vlaki, za čistest v vagonih, čc imajo ljudje tozadevno kake pritožbe itd. in jc z veseljem poudaril, da je problem popravljanja strojev in vagonev rešen, ki jc promet že naravnost ogrožal in se jc bilo bati katastrofe. Minister je začel odločno borbo proti bro-dovskemu sindikatu, ki jo je vodil žc minister Sušnik, in dejal, da pričakuje v tej zadevi vsestransko podporo. E M f 9J i S & H S E <& S S 2 p -v? a e» jj ? ItADIČ ZAPUSTIL BELGRAD. - PAŠIČ UŽIVA LEPE DNI NA EIVIJERI. - SESTANKA SKUPŠČINE ŠE NEGOTOV. DAN Bclgrad, 10. oktobra. (Izv.) Nocoj je Radič z ženo odpotoval v Zagreb. Z njim so odpotovali tudi ministri njegove stranke. Radič se je ves dan mudiil izven Belgrada. Z avtomobilom se je odpeljal v Topolo, kjer ga je kralj sprejel v avdiened. Spremljala sta ga Kežman in Avgust Košutič. Kralj je Radiča po avdienci povabil na obed. Ravnotako sta bili povabljena na obed tudi Kežman in Košutič. Karakteristično je, da ni Radič po vrnitvi v Belgrad dal časnikarjem nobenih izjav. Vse Radičevo bivanje v Belgradu je imelo negativen rezultat. Stavil je sila mnogo predlogov, se o njih najkategoričnejše izjavil, končno se pa vrača v Zagreb, ne da bi kaj dosegel Glede Radičevega vstopa v vlado še ni nič definitivno določenega. Do bi Radič postal podpredsednik vlade, to smatrajo radi- kalni krogi za izključeno. Ravnotako je tudi stvar Kežmana padla popolnoma v vodo. Razen tega je zanimanje, ki je spremljalo preje vsako Radičevo kretnjo, popolnoma izginilo. Danes se v Belgradu nihče več ne zanima, kaj Radič dela in s kom se sestaja. Pašiča najbrže ne bo nazaj pred 15. okt. Vlada je sprejela brzojavko iz Monte Carla, ki govori o stanju Pašičcvega zdravja. Po tem poročilu je Pašičevo stanje zadovoljivo. Poročila časopisov, da je Pašičevo stanje slabo, niso resnična. Brzojavka pravi, da je Pašič radi lepih dni na rivieri sklenil ostati še par dni. Kar se tiče sestanka narodne skupščine, dan še ni določen. Verjetno je, da se bo sestala 17. oktobra. Vse to je seveda odvisno od Pašičevo vrnitve. Na sejali pred otvoritvijo rednega zasedanja bi se obdelale nekatere stvari, ki so v zvezi z zakljuaitvijo dosedanjega parlamentarnega zasedanja. OBISKI DIPLOMATOV. Belgrad, 10. oktobra. (Izv.) Zunanjega ministra je obiskal italijanski poslanik Bodtero, ki odhaja v Italijo za deset dui. Češkoslovaški poslanik Jan Šeba in bolgarski poslanik Va-karevski sta obiskala pomočnika zunanjega ministra Jovo Markoviča. V kratkem bo prispel v Belgrad danski poslanik na našem dvoru Host, ki ima svoje mesto v Pragi. V Belgradu se bo mudil par dni. ODVETNIŠKI ZAKON. Belgrad, 10. oktobra. (Izv.) Zastopniki odvetniške zveze so obiskali pravosodnega mi- nistra in mu predložili resolucijo, katera je bila sprejeta na pokrajinskem sestanku glede zakona o odvetnikih za celo državo. Minister jo zastopnike sprejel in izrazil svojo solidarnost z njimi. Obljubil je, da bo čimpreje predložil ministrskemu svetu zakon o odvetnikih za celo državo in da se bo potrudil, da l>o zakon v skupščini čimpreje sprejet. ČEŠKI DOLG AMERIKI. Washiuglon, 10. okt. (Izv.) Med češkimi in ameriškimi delegati jc dosežen sporazum. Češka plača 115 milijonov dolariev v 62 letnih obrokih. F. K-n. (Reminiscenca.) Ob peti obletnici plebiscita nesrečnega imena naj pišem; — kaj? Da hi obujal ne-vesele spomine na dan, ki ga bo zgodovina Slovencev označila nekoč za vdies atra«. Samo zgodovina Slovencev? O tudi zgodovina cele naše države, ker ji je bil iz živega telesa izrezan kos živega mesa, živ a sedaj narodni smrti zapisan del našega slovenskega naroda na Koroškem. Ali je doba petih preteklih let že zgodovina? ln ali nam je ta zgodovina od včeraj pravična, ali jo moramo prepustiti mnogo kasnejši dobi. ko se bo pisala zgodovina za pol stoletja, za stoletje nazaj, da bo pravično in objektivno presodila ta žalostni list v zgodovini Sloveniaje in kraljevine SHS: — kdo naj danes to ve? Zato pišemo ob petletnici koroškega plebiscita spomine na ta dogodek, da bo mogel kasnejši zgodovinar uvaževati vse stotere razne glasove naših iu nam nasprotnih, zlasti koroških sodobnikov, tem na čelu predvsem Jos. Frid. Perkoniga, čegar delo »Heimat in Not« (1921.) in dr. Martina Wutteja, čegar delo : Kamtens Frei-heitskampf« (1922.) slika dogodke od prevrata 1. 1918 na Koroškem pa do 10. oktobra 1920 kot dne plebiscita oziroma do 18. nov. 1920, ko je prešla uprava v coni A zopet v nemške roke, z barvastimi stekli na očeh le v črno-rdeče-žoltih barvah povsem tenden-ciozno. Odkrito rečeno, ni lahko danes pisati o dogodkih izza onih dni, ko je ves naš narod, pa tudi zunanji svet z veliko napetostjo in ponekod z nervoznostjo pričakoval izida ljudskega glasovanja dne 10. oktobra 1920. — O vzrokih našega poraza se je že tedaj in kasneje ob prvi obletnici pisalo že toliko, da bi bilo danes skoro deplasirano pisati znova o tem in pogrevati stare misli, pa tudi napake, da ne rečemo gpelie, ki so se godile in godili et inter muros et extra, če mislim pri tem na vse one činitelje v naši ožji in širši domovini, ki jim je nesrečna usoda odločila, da so se morali boriti z vidnimi iu nevidnimi, vsekako pa z neenakimi silami takiOzvanih aliiranih zunanjih velesil. — Zato mislim, da ne grešim niti proti svojemu narodu niti proti državni misli, če razmišljam ob poteku 5. let še enkrat na kratko o vzrokih našega poraza. Razne splošno znane vzroke poraza sem popisal ob prvi obletnici plebiscita v »Jugoslaviji« dne 10. oktobra 1921. — Le enega vprašanja se teduj nisem dotaknil v določnejši obliki. Zato naj zastavim po svojem »mnenju zelo zelo važno, dasi obenem jako kočljivo vprašanje: Ali je bila centralna vlada, zavedajoč se svoje velikanske odgovornosti pred vsem svetom in pred neizprosno sodnico zgodovino, storila v formalnem, v materialnem in v diploniatičnem oziru vse, da bi bila sebi, nam in državi priborila časten izid plebiscita z našo zmago? In pa: Ali ni morda storila naša delegacija kake taktične ali drugačne napake, ki je pripomogla k neugodnemu izidu, ozir. če ni naša delegacija česa opustila, kar bi bilo morda spravilo to mednarodno vprašanje na drug tir, in bi bil morebiti vendar le nastal drug položaj, če bi bila nastala mutatio rerum? Za potrebno smatram, da povem tudi v tem članku, kako je bila sestavljena plebiscitna komisija, akoravno bo našel čitatelj to povedano že drugje. Znano je, da je bila ta komisi ja določena v Parizu, in da A m e r i k a v n je j ni bila zastopana. Tako je prišlo, da so bile designirane tri aliirane velesile, ki jim je bila poverjena naloga, da liizvrše plebiscit. Bile so to: Anglija, Francija in Italija. Takoj smo bili — ali vsaj morali bi biti vsi na jasnem, da bo naš boj z Nemci iu 7 ozadjem 70 milijonskega naroda neenak; od Nemcev tudi brezobziren, silovit. To zlasti tembolj, ker nismo mogli niti vedeti, kdo iz. med zastopnikov navedenih držav nam ho — in če nam bo sploh kdo naklonjen. To se pravi: glede italijanskega zastopnika smo bili že a priori na jasnem, da bo na.Š neizprosni nasprotnik. In kot tak se je gladki aristokrat princ L i v i o B o r g h e s e tudi izkazal, čeravno se ni eksponiral toliko sam, kakor so se tembolj in v polni meri eksponiral i njegovi podrejeni vojaški organi. Kakšno stališče bo zavzela angleška delegacija? smo se izprašovnli. Bo li nasprotno; ali bo objektivno, dobrohotno? Iz nepremičnih potez resnega obraza njenega — in potem predsednika celotne plebiscitne komisije, Oolonela (polkovnika) Capela P e c k a ni bilo mogoče razbrati ničesar. Pač pa niso obetale ničesar dobrega živahne — za ogromnimi črnoobrobljenimi očali se skrivajoče oči generalnega tajnika angleške delegacije, mistra Rolanda L. E. Brycea. Ostal je še francoski delegat polkovnik grof Charles de C h a m b r u n, vsektiko veliko bolj dobričina nego diplomat. Na njegovo dobrohotnost smo si upali zanašati se takoj iz početka. Pri tem, a edino pri tem je tudi v resnici ostalo. — No, da nam bo veljal ves boj avstrijske delegacije in njenega predsednika, umerjenega in gotovo spretnega diplomata fregatnega kapitana Alberta Petra-Pirkhama, o tem pač ni mogel dvomiti nikdo, kdor ve in pozna nemško brezobzirnost, predrznost in lokavost, potem pa organizacijski talent Nemcev, ki mu jim niti zdaleka nismo bili kos. — Organizacija je bilo plodonosno delo Nemcev, naša je pa bila agitacija s hrupnimi prireditvami, veselicami, izleti in last non least — s pijačo. Toda s to opazko tako mimogrede — sem se oddaljil od predmeta. — Torej in medias res! Ah je naša vlada tedaj postavila prvovrstno delegacijo, z vsemi diploma-tičnimi sposobnostmi in z zvijačami poklicnih diplomatov, pa tudi z vso potrebno energijo oboroženo zastopstvo v plebiscitni komisiji? In — ali je dala vlada svojim zastopnikom tudi ono polno moralno zaslombo ter krepko oporo v ministrstvu za zunanje zadeve, ki je bila neobhodno potrebna za izvršitev onega dejanja, od katerega je bila odvisna usoda velikega dela naroda, ki mu gre za biti ah ne biti? — Vsa čast velikemu učenjaku evropskega slovesa, univerzitetnemu profesorju in rektorju dr. Jovanu Cvijiču, možu plemenitega in blagega značaja! Toda — da bi bil on diplomat, ni mogoče trditi njegovemu največjemu oboževatelju. Saj ne trdim, da ni imela tedanja vlada najboljšega namena, ko je postavila na čelo tako važne misije, kakor je bila plebiscitna delegacija, prvovrstnega učenjaku. Ampak na mestu bi bil preje mož velike energije, ki bi bil o pravem času udaril s krepko pestjo ob mizo, tako da bi bilo zabrnelo po ušesih gospodom, ki so odločali o usodi dela našega naroda. In kaj bi bilo, če bi bil naš delegat o pravem času obrnil — hrbet tem gospodom, ki so nam rezali ovsen kruh pomešan s stotero drobci nam prizadetih krivic?! Dne 21. julija 1920 je bila prva seja plebiscitne komisije v starodavnem deželnem dvoru v Celovcu in od tega dne nadalje smo bih tudi na jasnem, da nas angleška delegacija ne bo podpirala. V resnici, pri vseh na-daljnih sejah je sledil poraz za porazom, izmed katerih je bil sklep, da se mora otvoriti demarkacijska črta med obema zonama A in B, naravnost katastrofalen, ker je odprl nemškemu agitacijskemu in organizacijskemu nasilju neovirano pot, vrlitega pa privedel v slovensko ozemlje cone A na tisoče neopravičenih glasovalcev. — Kar sem zapisal že 10. oktobra 1921. (»Jugoslavija«), to vzdržujem še danes: Bili smo prepopustljivi in osrednja vlada prav gotovo ni storila vsega v polnem obsegu, da bi s krepko podčrtano akcijo podprla našo delegacijo v vsakem oziru. Ali je bilo pa sploh in v resnici potrebno, da smo v takih razmerah, dobesedno vzeto — obkoljeni od sovražnikov skoro od površnike in modne hlače, velour za damske plašče, volneno modno blago za krila, obleke in kostume, vsakovrstne podlage, razne perilne barhante v najlepši izbiri in najceneje kupite pri, po solidnoeti znani, tvrdki: r.ta 0. fiorstar, I5«s>ljfl3ia, Sv. Petra c. 29. vseh strani, tedaj izvedli plebiscit do konca? — Ne vem, če in koliko se je že razmotrivalo to vprašanje v javnosti. Ce se je, da meni ni znano, nič za to! Dobro je, ako se govori o tem tudi v pričujočem članku. — Ne bom zagrešil kršitve uradne tajnosti, če je naša delegacija po porazu glede demarkacijske črte in po sklepu, da se dovoli prosta vrnitev vsem individijem in znanim tipom ne neoporečne preteklosti v glasovalno cono, — da je tedaj naša delegacija že vse pripravila, da pobere šila in kopita ter obrne hrbet vsemogočni gospodi antante iz angleškega in italijanskega tabora. O, zakaj ni tega storila, in zakaj ni takratna centralna vlada — vzlic morebitnim preoptimističnim glasovom od koderkoli — tega nele dopustila temveč naravnost odredila?! Tudi kasneje je bilo za tak korak prilike in razlogov dovolj. Tedaj je bila prilika, da bi bili dobili vsaj ozemlje do Drave brez plebiscita. A odhod naše delegacije v znali protesta proti krivičnim in nas ponižujočim sklepom plebiscitne komisije bi bil gotovo zbudil v zunanjem političnem svetu velikansko pozornost Res ni bilo mogoče tedaj — kakor ni mogoče niti sedaj vedeti in presoditi, kakšne bi bile posledice odhoda naše delegacije b politične pozornice. Vendar skoro ne more biti dvoma, da gotovo ne bi bile tako katastrofalne, kakor so bile po nesrečno izvršenem ter izgubljenem plebiscitu. Tisti gospodje v Parizu, ki so parcelirali Evropo po zemljevidu, bi biil na vsak način primorani še enkrat razmišljati o Koroškem vprašanju, in kdo ve, če bi se ne bila stvar zasukala in razvila drugače, nego se je pri ponovnih naših kapitulacijah. Je že res, da je vse to, in da so danes vse rekriminacije zvonenje po toči. Toda vestni zgodovinar bo moral uvaževati vse materielne in psiholo-gične momente, ko bo pisal nepristransko zgodovino o koroškem plebiscitu, izvršenem dne 10. oktobra 1920. Tedaj bo moral ugotoviti, da smo šli z golimi rokami v neenak boj z dobro organiziranim nasprotnikom, ki je bil v tesni zvezi s sovražnikom od včeraj — namreč z Italijo, pod prevzvišenim protektoratom Anglije; da nam je rezala »In-terallied Plebiscite Commission« kruh krivice, pa naj se je delal njen predsednik še tako nepristranskega, dočim je njegov namestnik in generalni tajnik mstr. Bryoe storil vse mogoče, da nam je odsekal, kar se je dalo. — In naposled bo moral zgodovinar na žalost ugotoviti dejstvo, kako skromno malo se je ravno naša jugoslovanska javnost zunaj meje Slovenije prav do zadnjih tednov pred plebiscitom zanimala za našo borbo. Pogrešali smo moralne in materialne podpore, med tem ko so zbirali Nemci v »rajhu« milijonske vsote za propagandni fond. Zato naj se pa sedaj potopi naša slovenska Koroška v vsenemškem morju? — — Kaj naj še rečem? Dvignimo brate onostran Karavank vsaj moralno, če jim zaenkrat drugače ne moremo pomagati. Pribfčevičev list zaplenjen. Belgrad, 10. oktobra. (Izvirno.) Današnja »Reč« je bila zaplenjena radi polemike, ki jo je priobčila o izjavi Laze Markoviča pariškemu dopisniku belgrajskega »Vremena« o današnjem položaju in sporazumu ter o Radičevih izjavah v Ženevi. Markovič naglaši v teh izjavah, da je v inozemstvu vladalo prepričanje, da je Radičeva akcija naperjena proti državi. Sporazum RR so v inozemstvu razumeli kot približevanje Hrvatov skupni državi. Radič je v svojih izjavah vedno na-glašal, da je s sporazumom RR rešeno hrvaško vprašanje. Koalicija, da je stalna, politika sporazuma RR vlade pa da je našla v kroni najboljšega svojega protektorja. Dr. žerjav in duhovniške plače. Znana odredba glede 200 domov je prišla na sledeči način v znano zloglasno odredbo: Člani vladne večine finančnega odbora so se med generalno debato o predlogu o duhovniških dokladah zbrali v poseben konvent, kjer so prvotno predlogo popolnoma prena-redili. Določba o 200 domovih je veljala prvotno samo za muslimane. Ravno ona tajna seja, ki se je je vdeležil tudi g. Pivko, torej pristen Žerjavov pristaš, je pa ono določbo raztegnila na vse duhovni štvo, tudi na katoliške župnije. Finančni odbor je potem kljub najostrejšemu protestu zastopnikov SLS ta omenjeni paragraf v spremenjeni obliki sprejel. In sedaj čujte: >Jutrc< poroča, da je dr. Žerjav pri ministru za vere posredoval, naj se cma odredba ukine. Kaj naj k takemu ravnanju poreče pameten človek? Najprvo je Žerjavov zastopnik aktivno sodeloval, da se je katol. duhovništvu zadala vnebovpijoča krivica, sedaj pa hoče dr. Žerjav zabrisati nezaslišano ravnanje svojega parlamentarnega druga s tem, da intervenira in potem to še po svetu razglaša. Ali je na svetu še kaj možatosti? Ali misli dr. Žerjav, da ima opraviti s političnimi otroki, ki ne vedo, da nosi tudi on in njegova stranka za one krivice glede zadnje odredbe v zadevi duhovniških plač od-govornost. Večina finančnega odbora je samo to odobrila, kar je tajna seja s pristavkom v navzočnosti dr. Pivka odobrila. Možatost, kje si? VARNOSTNA POGODBA I W> £8 a U k 5 Al H SPREJETA. - OPTIMIZEM ITALIJANOV. S ČEHI IN POLJAKI V TOREK. POGAJANJA Bim, 10. oktobra. (Izv.) Na podlagi in-fornncij iz Lccarua je edino težavno vprašanje, ki ga naj bi konferenca še rešila, vstop Nemčije v Društvo narodov. Glede jamstva za varnest vzhodnih mej sta se Nemčija in Francija, kakor vse kaže, principielno zedinili in sicer tako. da bi morala Francija jamčiti varnost mej ne samo Čehom in Poljakom za slučaj nemškega napada, ampak bi morala varovati tudi nemške meje, če bi Čehi in Poljaki Nemčijo napadli, če je to poročilo resnično, bi pomenilo to, da je konec vojaških pogodb med Francijo ter Češko in Poljsko. Locarno, 10. oktobra. (Izv.) Včeraj ni bilo nobene skupne seje. Dop; ldne sta se posvetovala Briand in dr. Streseinann, pop. pa Vandervelde in nemški zastopnik dr. Schubert. Tudi včerajšnji razgovori govore za opravičenost optimističnega razpoloženja. Locarno, 10. oktobra. (Izv.) Mussolini pride jutri v nedeljo v Locarno. Italijanski detektivi so že prišli v Locarno. Obmejno policijo so znatno pomnožili. Locarno, 10. oktobra. (Izv.) Italijanski zastopnik Scialoja je izjavil časnikarjem, da odločitev še ni padla, ampak okolnost, da se konferenca še nadaljuje, pomeni, da je upanje opravičeno, da se bo končala z dobrim uspehom. Locarno, 10. oktobra. (Izv.) Poljski minister za vnanje zadeve Skrynski je izjavil, da se sestane jutri z dr. Stresemannom. Rekel je ,da je Poljska pripravljena skleniti z Nem. čijo sporazum na podlagi obstoječih pogodb in statutu Društva narodov. Pomen mednarodnih pogodb je v tem, da se preprečijo vojne. Poljska tudi ne zahteva za vsako ceno francoskega posebnega jamstva za varnost svojih mej. Z ozirom na obisk čičerina v Varšavi je rekel Skrynski, da bo obiskal v kratkem Moskvo. Pariz. 10. oktobra. (Izv.) Na svoji da-našnji seji je konferenca sprejela načrt jam-stevene pogodbe z avarnost nemških mej na zapadu. Vprašanje vstopa Nemčije v Društvo narodov še ni rešeno, glavne težkoče in ovire pa so odstranjene. Sedaj iščejo formulo, ki bi Nemčiji omogočila tudi vstop v Društvo narodov, ne da bi nemška opozicija doma moglq ugovarjati. Poljski hi češki zastopniki bodo pozvani bržkone v torek na posvetovanja. Loče no, 10. oktobra. (Izv.) Po današnji seji so izdali uradno poročilo, ki ugotavlja, da je konferenca sprejela večino točk jamstven« pogodbe. Točke, ki jih še niso sprejeli, bodo obravnavali na naslednji seji. Italija bo podpisala pogodbo pod is'.i ni pogoji kot Anglija. Locarno, 10. okt. (Izv.) Briand, Chamberlain, dr. Stresemann in dr. Luther so se danes skupaj vozili z motornim čolnom po jezeru. Popoldanske konference ni bilo, kei jc delo dobro napredovalo. fluaauHiiij&via iiitUiUUnL v»IGAH CENTRALIZMA. _ URADNI JEZIK NA SODI. iii l^vLjtfčNO ITALIJANŠČINA. Rim, 10. oktobra. Ministrski svet je včeraj odobril načrt zakonskega odloka, s katerim se na prefekturah ustano\e mesta »pokrajinskih nadzornikov«, ki bodo izvrševali neposredno kontrolo nad občinami. Isti načrt določa, da bodo nv>rali poslej vsi občinski in pokrajinski nameščenci polagati prisego. Kdor je član kake organizacije, ki nasprotuje drž politiki, ne more dobiti občinske službe. Pre-fekt ima pravico odstaviti vsakega občinskega ali pokrajinskega nameščenca, ki sodeluje pri kaki akciji, ki nasprotuje splošnim smernicam vladne politike. Za evropsko federacijo. London, 10. oktobra. (Izv.) Znani prvo-boritelj za federativno zvezo evropskih držav po vzoru severo - ameriških Zedinienih držav Coudenhove-Kallergi je imel v »Foreign Po-licy As5ociation« v Newyorku predavanje o federativni zvezi evropskih držav. V svojem predavanju je omenil lepo število državnikov, ki so se že v preteklosti ogrevali za to idejo, nato pa je naglašal, da se je do danes že devet desetin najvplivnejših evropskih državnikov izreklo za to idejo. Oktobra mcseca 1. 1926. se bo vršil na Dunaju prvi vseevrop-ski kongres. Ooji v Siriji. Protifrancosko gibanje se širi. Pariz, 10. oktobra. (Izv.) Iz Bejruta poro čajo, da jo prišlo pri Džobeldrusu do novit krvavih bojev med Druži in Francozi. Franco. ske čete so pognalo Druze v beg. Druži so imeli pod predsedstvom Atraš-paše veliko zborovanje, na katerem so sklenili svoj boj proti Francozom nadaljevati. V Južni Siriji se je pričelo nevarno gibanje med tamošnjimi rodovi in napadi na evropske karavane so na dnevnem redu. im»mm' 3b sbumbbb Narodopisne črtice. Dr. Fr. Kotnik. 1. Setev in žetev v novinah. Maribor—Preval je 1 Na Prevaljah te čaka na kolodvoru poštni avto, ki te za 25 dinarjev potegne v Črno, znano po svincu, gozdovih, pašnikih, lepi živini in dobrih ljudeh. Črna je znana ludi slov. vojakom. Bitko pri Črni praznuje ljubljanski triglavski polk. Ne bomo se mudili v vasi, ki ji kraljuje na gričku sv. 02-balt — o njem beri v Storijali legendo in razpravo v mariborskem Časopisu 1924! — Kre-niino na pobočje sive Pece, pod katero spi kralj Matjaž! Tam gori v Topli je 5 velikih limeiij, Končnikova, (700 oralov), Burjakova (600 oralov), Kordeževa (450 oralov), Flori-nova (:J83 oralov) in Fajmutova (300 oralov). Poljn je malo. Živina in les dajeta, kar je za živež potrebno. Veliko sveta je seveda skalnatega in nerodovitnega. Zato pa delajo nov'ne (novine). Posekajo grmovje in les, ko je suho, suliljad zažgejo, prekopljejo svet in vsejejo ozimino. (Glej o tem moj članek v »Času« 1911 str. 430—431. »Nov'ne žgati — n<5v'ne kopati«.) Do kresa mora biti novina za setev pripravljena. Julija novins zažigajo. Ko so j>okosili planinske travnike, novine posejejo in čakajo, da jih za pere z ržjo. Ko so »potrebi« lih mornjo zagrabiti, da zverina in živina ne dela škode na njih. Bo Sent Ožbalta, ki je črnski farni patron. mora biti vsejano. Ko ie oziniiua v novinah vzklila in zrasla, zaženejo na nje ovce, ki jo popasejo. Rž nato gosteje požene. Drugo leto avgusta rž dozori. Gospodar in gospodinja vabita ženice iz vseh krajev, da v t.nem dnevu vse požanjejo. To je življenje v novinah! Goved ar mora snop je znašati. Snop-je skladajo na štore, ki še mole iz zemlje. To so »puebi« (fantje), 24 snopov snopov zloženih na štor je en »pueb). Snopje nosijo na »podjemalki« (priprava iz lesa). Volarji skladajo. Zenice dobe opoldne samo šartelj in kuhane posušene hruške. Zvečer je šele na domu glavna pojedina, ki sestoji iz meseno jedi, krapov in drugih dobrin. .ž. Nosačija. Rž se mora kakih 14 dni sušiti, kovine so v strminah, kamor z vprežno živino ne morejo priti. Zato je treba rž na tak kraj znositi, kjer jo lahko nalagajo na »gare« (voz z 2 kolesi) in kamor morejo z živino. Če se ne motim, se imenuje tak kraj »pradelj«. Tudi to delo izvrše vzajemno. Povabijo kakih 18 mož. Doma zakoljejo 2 ovci. Ko se svita, prihajajo možje. Vsak prinese v »adrci« (ruti) hodno srajco, klobuk in vrv. Na sebi ima drugo hodno srajco, zmečkan, star klobuk (tak klobuk se imenuje klampza, izgov. kuamuza) in trpežne hlače. Za zajtrk jim gospodinja skuha povojenih žgankov in mleka. Nato pa na delol Seboj nesejo podjemalke. To so dolgi drogi, ki imajo na spodnjem koncu luknjo, skozi katero pride vrv. Nosači imajo tudi usnja ta rokavico. Sno- pe nalože na podjemalko* ko je vseh 24 snopov na njej, zadrgnejo vrv in uosijo (puebe« na glavi k sosedom, ki stoje višje, ti zopet višje in končno na pradelj. To je sila naporno delo, noge najbolj trpe. Za malco dobe pše-ničnega kruha. Za južino (kosilo) pa je izdatno poskrbljeno. Doma so zaklali ovci, včasih tudi tolsto kozo. Od daleč se bliščita bela prta, ki sta pogrnjena na košarah, v katerih neseta nosačem dekli kosilo. Ko zapoje rog, se možje zbero. Ker so zmučeni, jim južina ne bi teknila, zato si zažgejo še pred kosilom pipo tobaka. Dekli poveznete košari, pogrnete »mizo« z belim prtom, razdelita žlice in pripravita vse za obed. Čista mesena juha, v njej ržen kruh potrošen s poprom, meso s kuhanim hrenom, »br&ti« (češke buchte?), krapi in kuhani posušeni češplji so navadno na jedilnem listu. Pri kosilu zadoni vesela fantovska pesem in odjekne razposajen vrisk. Po jedi zopet, delo do mraka. Popoldne ni male južine, kosilo je bilo obilno. Ko se noč stori, je delo končano. Nosači so pridno nosili in se potili. Hladno je. Zato si preoblečejo srajce in spremene tudi klobuke. Upehani in zmučeni se vračajo domov, lcjcr jih čaka večerja, kakor jo dobe na Veliko noč. Želodčeva juha, želodec z zeljem, seveda s svinjino nadevan in povojen, koroški štruklji, kloce ali jegliči in riž, krapički (presni krapi), pečeni štruklji, v katerih je strd nadevana, na ognju pečene jšnile«, jabolka s cimetom, kuhana na moštu in vinu, nazadnje pa »kadiva Župa«. Ko od-haiaio. dobi 2» vcnU avni rlftl; nnt hlnha nše- ničnega kruha, pol hleba rženega, dva brat« in štiri krape. To »delitev« vzamejo seboj na dom. No in nazadnje dobi še vsak svoj pu-šeljc, nageljček z muškatom, rožmarinom in »meglo«. Pušeljci so seveda povezani s svilo Ta domači praznik se imenuje nosačija, po delu, ki ga nosači vrše. Pravil mi je o njem Gregor KoniČ, rojen 1. 1866. na Pristovi pri Črni, ki je dvanajst let služil na planinah. Če mi ni prav povedal, pa njega primite! Nosačija je praznik ob žetvi, ki je po ob rednih jedeh, katere nosači zavživajo podobeii »steljeraji«, domačemu prazniku v Mežiški dolini, ki se vrši v pozni jeseni, ko je delo ns polju opravljeno. (Prim. moj članek v Časo pisu za zgod. in narodopisje 1908 str. 105.) Naj bi se oglasili še drugi in opisali praznike ob žetvi! Gotovo so se še kje drugod ohranili Treba je dosti gradiva, da se more izreči prava sodba. Pajek v Črticah iz duševnega živ-ljenja štaj. Slovencev na str. 282. le malo pove o žetvi. 3. Zakleta deklica na Olševi. (Pripovedoval Grega Konič.) _ Na Olševi izvira Meža. Olševa tvori tudi mejo med našo državo in republiko Avstrijo. Na Olševi je veliko zijali«, kjer vedrijo in prenočujejo ovce in ovčji pastirji. Nekega dne jo pasel pastir svojo ovčjo čredo na Olševi. Sede! jo vrh gore in gledal proti Soičavi In Kamniškim planinam. Pri Sv. Lenartu je vprav zazvonilo opoldne. Kar.se mu prik&ie lena deklica in nrnvi: »Na ustraši oa! Jutri. Koroški dan v Ljubljani. ~anes ob 11 dopoldne pred univerzo JAVNO ZBOROVANJE Po zborovanju obhod Dalje je ministrski svet odobril načrt /dloka, glasom katerega velja poslej na vseli vcdiščih in sodnih uradih kot uradni jezik brezpogojno in brez izjeme edinole italijanščina. Vsaka vloga, sestavljena v kakem dru-;em nego italijaskem jeziku, se smatra kot aevložena in neveljavne so vse izjave, stro-sovna mnenja itd., M niso sestavljena v italijanščini. i« Danes ob 11 dopoldne manifestacijsko Zborovanje pred univerzo in po zborovanju »bliod po mestu. Vsak somišljenik naj smatra ja svojo dolžnost, da se te prireditve za Koroško gotovo udeleži. Dr. Korošec. ZA NAŠ SLOVENSKI KOROTAN. Sinočna akademija v Unionu Ljubljana je manifestirala včeraj z dušo, s prekipevajočimi čuvstvi in utripljaji tisočerih src, ki bijejo vroče za naše zasužnjene brate onostran Karavank. Akademija, ki jo je priredila Jugoslov. Matica kot »Koroški večer« na dan obletnice plebiscita v veliki dvorani hotela >Uniona«, je bila sijajen cdmev naših srčnih čuvstev. Kajti toliko elitne publike ni še kmalu sprejela dvorana, ki je bila dubkom polna od vrat do zadnjega prostora na galeriji in balkonu. Slavnostno umerjeno razpoloženje, primerno namenu večera, je obvladalo to ogromno množico ljudstva, ki se je zbrala v slavnostni dvorani, da na dostojen način manifestira za svoje trpeče brate v našem slovenskem Korotanu ob Dravi, ob Vrb-skem jezeru, na Gosposvetskem polju. — Med »vdlično publiko smo opazili mnogo koroških rojakov, ki jih je spodila krušna mati — hudobna mačeha izpod rednega krova. — Akademijo so pesetoli v imenu odsotnega velikega župana njegov namestnik dvorni svetnik Kremenšek; dalje namestnik finančnega delegata dvorni svetnik Bonač; minister n. r. dr. Žerjav; bivši deželni predsednik dr. Brejc; dekan bogoslovne fakultete dr. Slavič; univerzitetni profesor (koroški rojak) dr. R o ž m a n ; predsednik odvetniške zbornice dr. M a j a r o n ; 'zastopnik mestne občine ljubljanske gerent L i k o z a r in nešteto drugih odličnjakov. Poseben povdarek akademiji pa je dal nastop prvaka naših sodobnih literatov pesnika' Zupančiča kot slavnostnega govornika, ko nastopa ob istem času na enaki prireditvi naš najboljši prozaist pisatelj Finžgar v Mariboru. Burno aklamiran je pesnik Zupančič izvajal v resnično pesniško zamišljenem govoru: Onostran Karavank obhajajo spomin petletnice plebiscita s hrupnimi veselicami. Mi jiiim tega ne zavidamo, ker tam ne slave zmage pravice, temveč nasilja, oprto na pomoč velikega naroda. PelnajstUscč duš pa drhti v samoti in tihi žalosti, ter je?i pod strašnim moralnim in gmotnim pritiskom, petnajsttiscč onih duš, ki so dale svoje glasove Jugoslaviji. Pozdravljamo jih z ljubeznijo, ko se bore za svoj obstanek, odrinjeni od dobrin, ki gredo vsakemu bitju ped solncem, a to vzlic pogodbi, podpisani pred vsem svetom. Vendar so oni nam večja tolažba nego bi jo njim mogli dati mi. Ni tam tužni Korotan; to bi bila žalitev za ondotni naš nared, ki hoče ondi živeti svojo življenje. Koroška je del na- ko bo opoldne zvonilo, bom zopet prišla. V podobi velike kače se bom ovila okoli tvojega života. Ti pa me poljubi in se ne ustraši, ko bom odprla svoja usta!« Ko pastir drugi dan zopet sedi na gori, pride res velika kača, leze proti njemu in se ovije okoli pastirjevega života. Glavo je imela že pri niladeničevi glavi. Sedaj odpre usta in tako zazija, da bi bila izginila pastirjeva glava v žrelu. Pastir se ustraši in je ne poljubi. Kača pa se zmota z života in pravi: »Oh, zakaj me nisi rešil? Zakaj si zamudil trenutek? Zopet bom morala čakati sto let, da pride mladenič in me nemara reši. Dobil bi bil veliko zakladov zlata, na katerih sedim in jih varujem. Dobil bi bil mene za ženo.« Nato se odplazi. Ta pravljica spada v III. poglavje >Sto-rij«, ki nosi naslov: Zaklele deklice. Zakladi. Potujoče duše. 4. Narodopisni drobiž. Zaklad. V neki zsijalki na Olševi jc zaklad. Tam je gledal nekoč Grega iu videl baje črnega psa, ki je letal kakor blisk po jami. — Zaklad jo tudi tam zakopan, kjer se strnejo tri moje. Treba jo na takem kraju napraviti naopak ris. Nato so moraš v sest i sredi risa in priklicati akuSnJnvca. Če vzdržiš veliki hruše in šum, ki nastane, in se ne zbojiš, potem lahko vzdigneš zaklad. K res. Na »kresno bil jo« (predvečer pred Kresom) po Topli k tešijo. Fantje in dc-ilico princao >paceljiiov< (tnuka drva iz vej) šega telesa. Nemcem je le kolonija, Korotan je njim le za ekspanzijo. Nam pa je notranja bo-lezčina in ljubezeu, integralen del naše duše, sanje preteklosti in nada bodočnosti. Korotan nam je večen, večno živ, vedno naš v duše bolečini. Mal narod ima enako pravico do življenja kot veliki. Govor, iz katerega moremo priobčiti le nekaj glavnih misli, je žel dolgotrajno frene-tično odobravanje. Izvir bolesti in gorja kakor tudi veselja pa je Slovencu vedno — pesem. Ta nas drnži z brati onostran Karavank, in ravno Koroška pesem je pravi biser in odmev duše Slovenskega Korotana. Zato je tudi slovenska koroška pesem bila glavni del akademije. In ta pesem nas v duhu druži z brati Korošci. — Krasno so nastopili vsi zbori: Ljubljana«, >Glasbena Matica«, »Ljubljanski Zvon«. Vsem enaka čast za eksaktno izvajanje vseh koncertnih toči?. Posebna čast pa gospodu Banovcu za izredni užitek od njegovih solo-spevov. Pohvalno bodi omenjeno tudi spremljevanje na klavirju. Te koroške — v dno duše, v dno srca segajoče pesmi, ki navdušijo vsakega, ko jih začuje! Tem milejše, ker izvirajo iz duše, stoletja od tujca teptane. Najlepše, ko jih proizvajajo vrli pevski zbori, kot so naši. Piece de resistence je bila Adamičeva: Kaj ti je mojca, ter Premrlov: V Korotan! — Da Gremo v Korotan. Ce ne jutri, pa čez nekaj let, bodisi čez pol stoletja ali sto let. Enkrat getovo! Končno bodi omenjena še ljubka vmesna deklamacija mlade gojenke ženske gimnazije: > Pesem novih otrok«, ki jo izzvala živahno odobravanje. Rojaki v Korotanu: Mi smo z Vami, vi z nami — danes v duhu, nekoč v resnici! * * * RESOLUCIJA NA ZUNANJE MINISTRSTVO. Vse pomembnejše občine cele naše kraljevine poslale so te dni na naslov zunanjega ministra Dr. Momčila Ninčiča resolucijo s podpisi občinskega starešinstva. Resolucija ima sledeče besedilo: Vznemirjeni vsled stalno naraščajočega gibanja za priključitev Avstrije k Nemčiji prosimo lir. vlado, da posveti največjo pažnjo temu vprašanju. Pomaknitev mej Velike Nemčije r.a Karavanke ni samo resno ogrožanje naše države- temveč iudi svetovnega miru, ker pomeni nov nalet velenemštva proti iugu in vzhodu in povrnitev nemške države k predvojnim imperialističnim ciljem. Vsled tega je na novo odprlo vprašanje ujedinjenja koroških Slovencev z narodno državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, katero je opravičeno na samo iz obče priznanih etničnih načel, nego je tudi najboljše jamstvo za \ar-nost naše države in stalnost miru. Pričakujemo torej, da bo kr. vlada vpora-bila vsa sredstva za csvobojenje Koroške. Če se priključi Avsirija Nemčiji, mora biti Korotan naš! * * * Meštrovič Ivan, sloveči kipar iz Dalma-cjje, ki je med vojno bival v tujini in s svojimi kiparskimi deli pridobil mrogo ugleda naši domovini ter tako pripravljal ujedinjeno Jugoslavijo, je letos razstavil svoja umetniška dela v Ameriki. Ker o sodbi Amerikancev o tem našem velikem umetniku nismo nič izvedeli — naš Pres-bii'6 se za take malenkosti ne zmeni! — bo naš današnji članek zanimal pač tudi širše občinstvo. (Nekaj njegovih umotvorov je tudi v ljubljanski »Narod, galeriji«.) Kranjsko psvsko ck:;cžje priredi danes, 11. oktobra t. 1. v dvorani »Ljudskega doma« v Kranju svoj prvi pevski nastop. Spo- in jih mečejo v ogenj. Če ostaneta nazadnje dva, se fant oženi, dečla pa omoži; če pa ostane samo eden, pa še naprej samevata. — Ko ter jih z nogami mečejo čez glavo. Če je coklja ter jih z uogaim mečejo čez glavo. Če je coklja obrnjena drugam, bo posel v tisti smeri prihodnje leto šel služit k drugemu kmetu, če je pa obrnjena proti ognju, pa še ostane pri hiši. Ovce se po leti pasejo 3 mesece v Peci. Do Šent Jakoba ali Gospojnice jih tudi mol-zeio. Jalove zaznamujejo. 30 ovac da 1 »želitar« mleka. Iz njega delajo sir. Po planini se ovce porazgube in delnjo pastirju vsled tega preglavice. Da jih pa najde, mora kost ustreljenega ali ubitega človeka položiti po zimi pod prag, čez katerega ovce hodijo. Vsak večer iii vsako jutro mora za ubitega ali ustreljenega človeka »pomodliti«. Če ne bi molil, bi ga mrtvec prišel strašit. To pomaga, da po letu na planini vse ovce najde, četudi kak dan odide domov. red sledeči: C. Mohor: Uvodni govor. St. Premrl: Raj; A. Foerster: Naše gore; O. Dev: Meglica; Dr. Schvvab: Skrjanček poje, žvrgoli, meš. zbori, izvajajo združeni zbori. Till: Veseli godci, koračnica; Till: Naša pesem, valček; R. Lah: Fedora, uvertura, izvaja salon, orkester iz Tržiča; K. Adamič: Ples kralja Matjaža, meš. zbor, izvaja pevski zbor iz Šenčurja; Dr. G. Ipavic: Milada; Dr. Fr. Ki-movec: Večerni zvon, meš. zbora, izvaja pevski zbor iz Tržiča; Fr. Gerbič: Slovanski brod, izvaja združeni moški zbor. — Začetek ob 4 popoldne. Skupnega nastopa se udeleži 7 zborov. Vsi prijatelji glasbe vljud. vabljeni. — Po prireditvi bo v »Ljudskem domu« kratek sestanek okrožnjh referentov za Gorenjsko. Poročal bo delegat »Pevske zveze« glede prireditve imenovane zveze. Smrtna kosa med ameriškimi Slovenci. V Clcvelandu je umrl 43 letni Matija Hrastan, doma iz Drakovca, fara Št. Jernej na Dolenjskem; zapustil je soprogo in 4 hčere. — Strela jc ubila 54 letnega Ignacija Zeleznikarja v Geneva, O.; doma jc bil iz Stiske vasi pri Kranju. — V Clevelandu je umrl na posledicah zastrupljenja s svincem tovarniški delavec 56 letni John Belčar, doma s Primorskega; zapustil je ženo in 4 otroke. Vič. Sinočni »Koroški večer« v Društvenem domu na Viču je bil izredno lep. Udeležilo se ga je čez 300 ljudi: društvenikov in Orlov. Na sporedu so bile koroške pesmi, deklamacije in govor. Godba je zaigrala 7 komadov. Pobirali smo darove za Jugoslov, Matico. Tržič, Vsa kulturna tržiška društva pri-rede skupno manifestacijo cb petletnici zgubljenega plebiscita. Prosv. društvo sv. Jožefa priredi poleg tega še dva prosvetna večera, ki bosta z besedo in sliko pojasnjevala koroške razmere in kraje in budila rojake tostran meje, da nikdar ne zabijo svojih bratov onstran Karavank. Prvi prosv. večer sc vrši v ponedeljek, 12. okt. ob osmih zvečer v Našem domu z naslednjim sporedom: 1. God-bene točke sal. orkestra; 2. koroške narodne pesmi društv. moškega zbora; 3. dr. Pregelj: 10. oktober (1920—1925) kot vizija; 4. predavanje o Koroški. Poiožaj železniških upokojencev. Dne 5. okt. so se zbrali delegati društev železniških upokojencev v Belgradu na skupno konferenco: iz Sarajeva Bred in Černe, iz Bos. bro-da Basler, iz Zagreba Mihalič in Kis, iz Ljubljane Šalamun. Na tej konferenci so pričujoči delegati sestavili skupen memorandum, katerega so predložili vsem merodajnim faktorjem, kakor tudi vsem klubom narodnih poslancev. Merodajnih faktorjev kakor tudi poslancev je sedaj naloga, da obljube, katere so delegati prejeli, ne ostanejo prazne besede. Smrtna kosa. Umrl je 1. oktobra t. !. v Starem dvoru pri Škof ji Loki gosp. Melhior J e z c r c c , oče v Metliki umrlega kaplana g. Jezerca. Čevljarski tečaj se otvori v Zagrebu. Tečaj bo trajal šest tednov vsak dan od 8. do 10. ure. Učnina s pripomočki stane 350 Din za vsakega. Poučeval bo čevljarski mojster Gjuro Simonovič. Za kat, duhovski naraščaj v Vojvodini. Vojvodinski katoličani so uvedli akcijo, da se pri gimnazijah v Subotici, Bečkereku in Vršcu osnujejo katoliška semenišča za vzgojo du-hvoskega naraščaja. Vzdrževale bi ia semenišča katol. cerkvene občine v Vcjvodini. Iso Lang v csjeških zaporih. Avstrijska oblast je končno izrečila bivšega ravnatelja tovarne »Mira« v Osjcku, ki je z raznimi manipulacijami ogoljufal jugoslov. državo za težke milijone. Langa so te dni privedli v Osjek in ga oddali v sodne zapore. da ste dobili pravo Hleva l ZABELO i +0* morate dobro paziti na ime MAGGI na varstveno znamko zuazda s križcem Pri napolnjevanju naj se zahteva izrecno MAGGIi°va zabela iz velike MAGGlinvo originalne steklenice, ker iz teh se po zakonu sme prodajati samo prava MAGGI zabela V gimnaziji se udil strop. Na sarajevski gimnaziji se je te dni med poukom udri strop v zadnjem nadstropju in padel deloma v šolski razred. Na gimnaziji dozidavajo tretje nadstropje. Sreča jc hotela, da ni bilo žrtev, Prestrašene dijake so takoj odpustili domov in pozvali strokovnjake, da zgradbo prcgler dajo. — Konzulat češkoslovaške republike v Splitu. Za častnega konzula češkoslovaške republike v Splitu je imenovan ravnatelj Zadružne gosp. banke dr. Smolčič, ki jc že dobil eksekvatur od naše vlade in je te dni začel uradovati. Zasebna akademija za upodabljajočo umeinest v Splitu. Kipar Marin Studin in slikar Peter Bibič sta v Splitu osnovala zasebno akademijo za upodabljajočo umetnost, ki je že začela z delom. Prof. A. Ivačič pre-dava na akademiji kulturno zgodovino. Topli dnevi na Jadranu. Zadnji čas je nastopilo v primorju izredno toplo vreme; kopališča so znova oživela. Prorokujejo, da bodo lepi jesenski dnevi še dolgo trajali. Ogromni parciki v šifaeniški laki. V šibe niško luko sta te dni priplula dva ogromna tovorna parnika, da nakrcata bavksit Z3 Ameriko. En parnik bo nakrcal 9000 ton, clrugi pa 11.000 ton bavksita. Kljub svoj) ogromnosti sta parnika v šibeniški luki z naj. večjo lahkoto pristala. V Šibeniku ni piač. Duhovščina v šibe. niški škofiji že tri mesece ni prejela drugega nego osnovno plačo. Nahaja se v najtežjem položaju. Škofijski ordinarijat se je brzojavno obrni! na ministra za vere, da pospeši izpla-čilo doklad. — Državni uradniki in vpoko-jenci v Šibeniku še niso prejeli plače za tei koči mesec. Koncc širajka v paskih solarnah. Te dni se je v Pagu končal štrajk delavstva v tam-kajšnjih solarnah. Delavstvo je s svojimi zahtevami prodrlo in se mu zvišajo plače za 26 do 32 odstotkov. Štrajk je trajal 2 meseca in jc imela država, ki ni hotela pristati na ma. lenkostno zvišanje plač, v tem času ogromna škodo. Samomor, Pri Domžalah je skočil pod vlak 60 letni kovač Janez Jerovšek. Mož, ki je precej rad pil, je izvršil samomor, kot pripovedujejo domači, v polni pijanosti in je že večkrat, če jc bil pijan, obetal, da bo skočil pod vlak, česar mu pa ljudje niso verjeli. Vlak je truplo popolnoma raztrgal. Prepeljali so ga v mrtvašnico na Goričici in tudi tam pokopali. Dr. Joža Glonar: rscn-SM Talila (Hi'!?!® 73 *cns!fe - cm. vsc B ILU.V* SJBC več vrsi, ie od 100 Din naprej SIIKNO glane°tcf vse* drugo'b fago m radi prevelike aloge N Izretiiso zntfane rac y VBOKBanu nsaoHP & A. POTOKAR, IJUDIJARA H poleg trga pri zmajskem mostu ffiBiT r™ "mMMMI* ""■iiimniBinmiBB«a O načinu, kako je Amerika sprejela Meštrovičevo umetnost in o njenem razmerju do nje prinaša beograjska »Raskrsnica« iz peresa urednika R. Mar ko vi ča zanimivo poročilo. Pisec pred vsem polemizira proti načinu, kako je naš ameriški poslanik, T r e s ie -Pavičič, ob otvoritvi razstave v Brooklyn-Museum Meštroviča Amerikancem predstavil v napačni luči. Vse Meštrovičevo življenje, tako pravi pisec, kolikor ga dosedaj lahko opazujemo in ki se pač ne bo več izpreme-nilo, kaže, da je v njem afektivna stran v primeri z intelektualno silno razvita. Zato je napak, fo ga dr. Tresič-Pavičič Amerikancem predstavlja kot velikega misleca. Izmislil ni MeštroVič nič, on jo samo občutil in k večjemu še kombiniral; v njem vseskozi prevladuje surova gigantska afektivna priroda. V surovi življenski sili in moči se kaže tudi v glavnem njegova lepota. Kako daleč mu je vsak inte-lektualizem, je dokazal tudi z značilnim stavkom v svojem pozdravu ua banketu: »Nimam vam kaj posebnega reči z besedami, ker vse kar znam in vem, Vam je povedano v razstavljenih delih. Mi umetniki — vsaj o kiparjih in slikarjih bi to rekel — smo nemi tudi v naši materinščini. Meštrovičevo razstavo so v Ameriki z nestrpnostjo pričakovali. Amerika, ki je iz Evrope prinesla vse, samo ne umetniškega ču- tenja, mora danes, ko smatra Evropo kot zastarelo in onemoglo, v njeni umetnosti zreti ves svoj lastni prenagli napredek. Amerika pa si nikakor ne more misliti, da zna kdo kaj boljše ali lepše napraviti kakor ona. Zato so si njeni kritiki naostrili peresa, da primerno pozdravijo evropskega umetnika, ki se mu je svoje dni poklonil sam Rodin. Pa ga niso niti s čutom niti z razumom dojeli (mogoče zaradi tega, ker vršijo tam ta posel po večini ženske). Edina »Chicago Tribune« je prinesla spodobno, dasi ne ravno ugodno kritiko. Ket niso mogli povedati nič neposrednega, pripomniti kaj o njegovi tehniki, ker niso mogli občutiti njegovega dela, ali pa vsaj ne izraziti občutkov, ki so jih v njih zbudila, hladni pred za njihov občutek čudnimi, mogoče tudi ekzotičnimi velikani, pred rečmi, ki so bile za njih nove, neznane, so kakor vsi ljudje, ki živijo samo v erudiciji in od nje, odšli z razstave z istim prepričanjem, s katerim so bili prišli, namreč, da jo Meštrovič velik umetnik. Njihove kritike pa so omledno prežvekovanje besed o italijanskih primitivistih in r©. neaanci, o vsem onem, kar jo Meštroviču po< polnoma tuje: govorijo tako, da bi brez na. vedbe Meštrovičevega imena nikdar ne vedeli, o kom se govori. Amerika je Meštroviča spre. jela zviška, lo tembolj, ker dihajo njegova dela barbarsko silo in so Amerika, kadar Jo beseda o umetnosti, sramuje svojega Deaip-seya. Meštrovičeva umetnost pa jo l«hkc nc sa-mo Američanom nerazumljiva, ampak fini na- » LUKULO" dišave v zavoiili Železniška nesreča. Včeraj popoldne se fe dogodila na postaji Koški pri Osjeku železniška nesreča, ki ni zahtevala človeških žrtev, povzročila pa je veliko materialno škodo. Od tovornega vlaka, naloženega z lesom, se jc odtrgalo 10 vagonov, ki so oddrdrali z veliko brzino proti Osjeku, na nekem ovinku pa so se vsi vagoni prevrnili v jarek. Cel dan je delalo 60 delavcev, da izvlečejo prevrnjene vagone iz jarka. Promet na progi je zopet vzpostavljen. Uboj zaradi konja. Iz Petrovaradina je peljal vojak Melio Kamarič dva konja na Kamnički put. Spotoma sta ga srečala dva človeka, od katerih je imel eden lovsko puško. Neznanca sta zahtevala od njega, naj njima izroči konja. Ker se vojak njihovi zahtevi ni udal, sta ga ustrelila. Policija je ubijalca že prijela. Oblasti zasledujejo Ivana Novaka iz Mokronoga, ker je na cesti v bližini Tržišča v družbi že aretiranega Iv. Črčka napadel in oropal Josipa Markoviča iz Vrhka in mu odnesel denarnico z vsebino 310 Din gotovine ter srebrno žepno uro in double - zlato verižico v skupni vrednosti 1110 Din. Opozarjajo na današnji oglas Drž, splošne bolnice v Ljubljani, ki išče primernega poslopja za nastanitev nadštevilnih umobol-ni hiralcev. Pri slabokrvnosti, bledici, izpuščajih, tvorih urejuje naravna »Franz-Josef-grenčica toli važno delovanje črev. Kapacitete medicinske vede so se prepričali, da dekije Franz-Josei-voda celo pri občutljivih osebah ne samo prijetno, ampak tudi zanesljivo. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. županski tečaj v Vse občine kamniškega sodnega okraja opozarjamo, da bo v nedeljo, dne 18. t. m. poučni tečaj za župane in druge občinske zastopnike ter občinske tajnike v Kamniku (Kamniški Dom). Pričetek tečaja ob devetih dopoldne oziroma po prihodu vlaka. Kot predavatelji pridejo trije uradniki velikega župana v Ljubljani. Predavalo se bo o vseh različnih panogah občinske iu druge javne uprave. Posebno važnost se bo polagala na debate, ki bodo sledile vsakemu predavanju in pri katerih bodo dobivali vpraševalci strokovna pojasnila in navodila. Po končanih predavanjih bo občni zbor podružnice »Županske zveze« za kamniški okraj. Želimo, da se občinski zastopniki tega predavanja in občnega zbora udeleže v kolikor mogoče velikem številu. Za sudni okraj Brdo bo prihodnji tečaj v enakem obsegu v Lukovimi. Dan, uro in prostor določimo in objavimo pravočasno. — Županska zveza. Blajroslovljcnjo novih zvonov. Na prijaznem hribčku blizu Ribnice stoji podružnica sv. Frančiška. Ta cerkvica je dobila dva bronasta zvonova, ki sla bila slovesno blagoslovljena dne 4, t. m. na dan cerkvenega žegnjanja, kar je svečanost še bolj povzdignilo. Vreme je bilo zelo ugodno, kar je privabilo Cf!o okolico na ta prijazni hribček. Na slavnostni dan so že v zgodnjih urah pokali to-piči. Zvonovom so kumovali, kar je vse pohvale vretVo, grajski gospod in gospa Rudež. ter g. dr. Schiffrer in njegova soproga roj. Rudež. Iz prijaznosti je sodelovala tudi godba iz Nove Štifte. Pevski zbor so tvorili sami domrči fantje in dekleta iz Dan, Bukovce in Sajevca, ki so pod vodstvom ribniškega organista krasno zapeli. Po 1 i Umikih se je razvila na prostem ljudsi a veselica, polna radosti in veselja. Slavnost nam ostane za vedno v dobrem spominu. Vsa zahvala pa gre za vso oskrbo in trud v- prvi vrsti gg. cerkvenim ključarjem in g. županu h P-ii. IZ iliane. : Gospa Sveta, novo jugoslovans?m trgu so se prodajale lepe ščuke in šlajmi in sicer po 100—120 kron kg, belice, ceoli in klini po velikosti in pa u\ ženi donavski somiči po 4o Din kg. Tudi sadja je bilo dosti na trgu, posebno so se dobila jako lepa jabolka. Posebno velika g-uča se je zbrala zlasti na vogalu sadnega trga. kjer je zaplenilo tržno nadzorstvo tri zaboje lepih jabolk, katere je prekupila neka branjevka v prepovedanem času in sicer po 6 kron za kg. Tržni nadzoro-valni organi pa so to prepovedano kupčijo zasledili in je morala žena pod nadzorstvom teh prodajati jabolka po ceni, ro kat :ri jih je kupila, namreč po G kron za kg. Žena je seveda protestirala, toda vse je bilo zaman. Na trgu se namreč do gotove ure ne sine prekupčevati živil iu sicer radi tega, da se nudi kupovalrem blago iz prve roke okoličanov, ki ga pripeljejo na trg. Še le ko ta čas mine, ki je določen v zaščito malega kupca, se sme blago v večji množini prekupavati. Jabolka so bila se.ecla naenkrat razprodana,, ker so bila lepa in tako po ceni jabolk letos še nismo imeli na našem trgu. Tudi jesenskega cvelia in drugega zelc ja je bilo izredno dosti na živilskem in na cvetličnem trgu. V gostilni »Pri .sodčku« na Žabjaku bo drevi zabaven večer z zanimivim sporedom. Sodeluje tamburaški zbor. Začetek ob G. Vstop prost. Policijske prijave od petka ne soboto: 2 aretacije radi tatvine, 1 telesna poškodba, 1 izzivanje, 8 prestopki kaljeuja nočnega miru, 1 ponesnaženje javnega prostora, 2 neprevidni vožnji, 8 prestopkov cestno-pol. reda in 2 prijavi radi prestopka avtomobil, predpisov. Nopreviden kolesar. P. F., mizarski pomočnik, je vsled neprevidne vožnje podrl s kolesom v Mostah štiriletno deklico Ivanko Cimperman ter jo lahko telesno poškodoval. Ob enem je zagrešil P. tudi prestopek cestno -pol. reda s tem, ker je vozil po desni strani ceste. Iz štajerske. Poročila sta se 7. t. m. v Višnji gori g. dr. Edvard V r a č k o, sodnik v Brežicah in gdč. Cilka Šorlijeva, učiteljica v Žireh. Poročil ju je ženinov stric, višnjegorsld župnik g. duh. svetnik Konrad Texter. Kozjanski okraj. Z vinsko trgatvijo se je v našem okraju pričelo dne 7. t. m. ter bo trajala do 15. t. m. Vina bo precej z mnogo boljšo kvaliteto kot prejšnja leta. Zelo ugodno je vplivalo solučno vreme zadnjih dni, ker je velike važnosti, da se vrši trgatev ob solnčnih dnevih; ima vino par stopinj sladkorja več. Cena vinskemu moštu je od 22 do 30 kron liter. Premeščena je poštna upraviteljica v Kctljah gdč. Brigitei Jurač v Maribor. Na njeno mesto jo došla gdč. Bauman iz Slovenskih goric. Dosedanja upraviteljica je bila priljubljena povsed, l er je znala ljudem postreči, upamo da bo tudi njena naslednica taka, IZ MARIBORA. Velike manifestacije v Mariboru. Jugoslovanska Matica je ■{. drugimi društvi pripravila vse potrebno, da bo manifestacija čim veličast-nejša. General Majster, stari borec naše Koroške, nastopi, nastopi naš župan, nastopi koroški rojak dr. Rozman. Občinski svet je v izredni sobotni svečanostni seji sklenil, da se ulica »Šolska ulica« prekrsti, in sicer v ulico »X. oktobra«. Dalje, da se pošlje zunanjemu ministru sklep občinskega sveta, da je Koroška naša, da se v slučaju priključitve Avstrije k Nemčiji zahteva Koroška za nas. Po celem Mariboru vlada borbeuo razpoloženje. Izredna seja občinskega sveta. Občinski svet je imel danes ob obletnici koroškega plebiscita izredno sejo, katere so se udeležili vsi občinski svetovalci razen socialistov. Na županov predlog se je sklenilo, da se dosedanja »Šolska ulica« prekrsti v Ulico 10. oktobra«, in da se odpošlje osrednji vladi resolucija, v kateri se zahteva, da mora vlada paziti na naš Korotan. Nemški občinski svetovalci (4) so glasovali proti obema predlogoma. Napovedani sestanek profesorskega društva sekcija Maribor in občni zbor »Samopomoči« se preloži radi manifestacije na drugo nedeljo ob istem času in kraju. Ustanovni občni zbor pevskega društva »Maribor« se bo vršil v pondeljek 12. oktobra ob G zvečer v dvom ni Zadružne gospodarske banke. Starešinski sestanek se bo vršil v pondeljek dxie 12. oktobra ob 8 zvečer v pisarni dr. Vebleta v Za družno-gospodarski banki. Poroča odposlanec iz Ljubljane. Važno! Carinska aiera je zavzela širok obseg. Dcsedaj je bilo aretiranih 12 oseb, med temi 2 carinska posrednika, 6 carinskih uradnikov in sicer 4 iz Maribora, 1 iz Dravograda in 1 z Je?enic ter 2 trgovca (1 iz Zagreba). Več o tej aferi bomo še poročali. Izjava železniških uradnikov. Prejeli smo: »Na protestnem sestanku v Narodnem domu v Mariboru dne 4. oktobra 1925 zbrani železniški administrativni uradniki III. kategorije najodločneje protestiramo proti ukinitvi tretje uradniške kategorije ter nazadnjaškemu osnutku nove službene pragmatike ter ga na podlagi sedanje v narodni skupščini pripoznane, od Ministrstva Saobradaja potrjene, in od kra- Jesenske suknje raglane, obleke ali blago za obleke naku. pite vedno najboljše' pri tvrdki Drago Schwab v LJubljani. lja sankcionirano službene pragmatike soglasno potom sestavljene resolucije a priori odklanjamo.« »Sprememba posesti«. Z ozirom na notico pod tem naslovom v št. 222 našega lista izjavlja g. Gjuro Valjak kot lastnik restavracije »Union«, da ni res, da bi se bil s »Sokolom pogajal o prodaja restavracije in da sploh nitma namena restavracijo prodati. IZ CELJA Nove uradne ure. Kakor čujemo, se uvedejo i pri okrožnem sodišču za zimski čas nove uradne ure, in sicer od 8—12 in od 14—17. Konkurz. Pred dnevi smo poročali, da se nahaja znana celjska tvrdka, knjigarna Fritz Rasch, v plačilnih težkočah ter da je lastnik ponudil upnikom 15 % izvensodno poravnavo za slučaj, če se mu posreči podjetje prodati. Sedaj doznavamo, da je tvrdka imela sedem kupcev, katerim pa visoka cena ni prijala. Zato je zdaj napovedal lastnik knjigarne konkurz. Tvrdka je stara preko 60 let. Učna pisma za trgovske vajence. Vsi oni trgovski pomočniki v področju gremija trgovcev v Celju, ki so z zaključkom šolskega leta 1924-25 dovršili svoj učni rok, se poživljajo, da se priglase v tajništvu gremija (poslopje carinarnice), kjer prejmejo potrebna »Učna pisma«. Istočasno ima predložiti vsak od svojega učhega gospodarja izstavljeno učno iz. pričevalo in odhadno izpričevalo tukajšnje »Trgovske nadaljevalne šole«. Načelstvo, ,Z TRBOVELJ. V Hrastniku gostuje danes Dramatični odsek bralnega društva iz Trbovelj v Logarjevi dvorani z narodno igro »Krivoprieežnik«. Čisti dobiček je namenjen novemu Društvenemu domu. Umrl je 8. t. m. v Lokah nadučitelj Cimperšek, dolgoletni učitelj na trboveljski šoli. Bil je blaga duša in je vžival med tukajšnjim prebivalstvom splošno spoštovanje. Prva živinorejska razstava. V soboto 17. t. m, so bo vršil v Trbovljah živin&ki in kiamarski sejem, združen z živinorejsko razstavo za področja trboveljske kmetijsko podružnici. Za tu dan vlada veliko zanimanje, ker doslej še ni bilo v Trbovljah živinorejske razstave. Kakor smo že poročali, je do, ločenih v celoti 21 premij v i-nosu 0100 Din, ki so ■ bodo razdelile mcu trb veljske obilne, ozirajoč se v glavnem na nego in rejo razstavljene živini;. Pr| premo-, ar iu pridejo v poštev voli nad 2 leti. vol/, pod 2 leti, telički nad leto dni stari ter kravji Premije »o sledeče razdeljene: za iole naii 2 leti^ en? premija po 500 Din, dve po 400 Din, tri po 300 Din; 7,n vole pod 2 leti: tri premije po 200 Din; za teličko nad leto dni: tri [>o 300 Din; za krave: tri po "00 Din, tri ]x> 300 Din, tri po 100 Din. Razstava se bo vršila na občinskem sejmišču. S premovanjem se bo pričelo ob 10 dopoldne. Ker je tega dne pričakovati večjega dogona živine ter dobre kupčije vabimo na sejem vse interesente. Iz tke doline. Gušlatij. Kakor p zemlji, obhajamo tudi mi koroškega plebiscita. Tik dolini čutimo njegove zle pa v gospodarskem oziru, god. Upamo pa, da tudi stran meje zasrje srlnce dočnosti. Žalibog je v na Tvsod po slovenski žalostno obletnice ob meji v Mežiški posledice, posebne še bolj kakor dru-našim bratom ono-boljše narodne bo-iem kraju še neka] kupite n a j bo i j e i r najcenešje pri tvrdk palača »Ljubljanske kreditne banke« in Gospo-svetska cesta 14. Vsi DELI, OPREMA in PNEVMATIKA na zalogi "OP. • ravnost zoprna. Surova življenska sila, čista senzualnost, ki diši po krvi in znoju in kakor se razodeva kot sestaven del lepote Meštro-vičeve umetnosti, je lahko nerazumljiva in naravnost zoprna svetu, ki narave več ne pozna in tudi ne priznava, ker teži za tem, da jo popolnoma usužnji svojim željam in potrebam. Ta lepota, katere pogoj je samo zdravje, ki ne pozna po degeneraciji prefinjenih oblik, ie znak mlade, sveže generacije; svet, ki mu je vse to tuje. ki je, dasi se sam imenuje mladrga, samo nekak umetno pomlajen del Evrope in zaradi tega brez pravih tradicij, ne naj'."e in ne more najti v Meštrovičevi umet-nor i ideala svoje lepote. Tako je Amerika spremljala in opazovala Meštroviča prav za prav z razočaranjem, ker ni mogla videti v njegovi umetnosti tega, kar je v njej res veliko. Ta umetnost nI pred očmi Amerikancev nastajala, ampak je v svoji končni, definitivni obliki stopila pred njih. V vseh amerikanskih slojih pa je preveč ukoreninjena vulcarizirana umetnost velikih mojstrov in šol; taka vulgarizacija umetnost, umetnost srednje baže je popolnoma prikladna amerikanskemu duhu in mu ugaja. Zato amerikanski svet ne more razumeti moči primitivne umetnosti in rafiniranosti moderne. intelektualne umetnosti, ker meri vse samo po sebi. Kupujte srečke Dij< podp. društva v Ljubljani! Mar-i-fcor. mu zboru slov. pc šiva Maribor.) .'U- -'esem budi, uči, opominia in svari! (Slomšek.) Če naj bo pesem faktor, ki nam daje verno sliko narodnega, kulturnega življenja, je razvoj pesmi v Mariboru dosledni razvoj sPetit Journal« poroča, da so se sorodniki nedavno od Abd-el-Krima na smrt obsojenega ministra za vnanje zadeve Abd-el-Krimu uprli. Med uporniki in četami Abd-el-Krima je prišlo do ljutih bojev. Matteotijev proces. Postopanje proti sokrivcem ustavljeno. Rim, 10. oktobra. Preiskovalno sodišče je oprostilo Rossija, MariDellija in Filippel-lija sokrivde na Matteottijevem umoru in odredilo ,da se takoj izpuste iz preiskovalnega zapora. Drama. Začetek ob 8 zvečer, itedelja 11. oktobra ob 3. popoldne: >Pravljt. .■ bodočnosti«; mladinska predstava. — Izven. Pondeljek 12. okt.: »Zimska pravljica.« — Red A. Torek 13. oktobra: — Zaprlo. Sreda 14. okt.: »Pegica mojega srcat. — Red C. Cetrlek 15. okt.: »Ifigenija na Tavridi«. — Red D. Petek 16. ol Koroški«. Šmartno pod šmarno goro: Danes popoldan ob 3. uri bo občni zbor tukajšnjega pros-svetpega društva. Obenem bo lepo skioptično predavanje: s Preganjanje kristjanov v Starem Rimu«. Cerknica: Prosvetno društvo priredi Koroški dan, danes popoldan ob 3. uri s skioptičnim predavanjem. Groblje: Prosvetno društvo vabi na zani-mivo predavanje, ki se vrši 11. t. m. ob 3. uri popoldan v društvenih prostorih. Ilrash?ik: Tukajšnje prosvetno društvo proslavi Koroški dan v dvorani g. Logarja i 11. t. m. ob 2. uri popoldan. Govori g. Ra-dešček. Koroški večer priredi Katoliško prosvetno društvo na Koroški Beli, 11. t. m. ob pol 8. uri zvečer. Na sporedu je tudi skioptično predavanje o Koroški. Danes, v nedeljo 11. t. m. so v Narodnem riedališču v Ljubljani sledeče predstave. Popol-inc> ob treh mladinska prestava »Pravljica bodočnost k, katero Igrajo gojenke ženske gimnazije in iirejske osnovne šole. Zvečer ob 8 je prva repriza langerjeve Periferije. V opori pa se poje D'Albertova opera »Mrtvo oči«, ki je dosegla na našem odru zalo lep in mogočen uspeh. Glavne vloge so v rokah ge. Caletove, ge. Thierry-Kavčnikove ter «t. Ilulodkova, Kovača in Banovca. - Preprodaja pri dnevni blagajni v operi. - Prva repriza Sha-kpap:v'.'.jve »Zimske pravljice« bo pondeljek, dne 12 i m. w red A. Novi aparati: »Universal«, kateri proici-rajo razglednice, slike in diapozitive so došli iz Pariza. Aparat se lahko ogleda v pisarni Prosvetne zveze na Miklošičevi cesti 7a. Stane Din. 15.700,- DopIsL Šmarje pri Grosupljem. Na dopise iz Šmarja pri Grosupljem v »Jutru« in v »Domovini«, v katerih se priporočata dve liberalni gostilni in v katerih nekdo napada mene osebno kot pristaša SLS, odgovarjam na kratko tako: Zahvaljujem se vsem sotrudnikom »Jutrat in »Domovine« za brezplačno reklamo. Na mojo željo bi je gospodje gotovo ne bili priobčili. Na razne govorice čislanih napred-njakov in spoštovanih demokratarjev bi že odgovarjal, ampak no v časopisih, temveč nekje drugje, če bi imeli gospodje pogum se podpisati. Upam pa, da moja gostilna ne bo prišla v konkurz zaradi naprednjakarskih napadov in tudi moje polje bo še rodilo, če Bog da srečo. Do danes mene ni še nihče rubil, in upam, da me tudi nihče ne bo. Demokratskim gostilnam, ki jih priporočata »Jutro« in »Domovina«, pa že naprej častitam na obilnem obisku, ki jima ga bo prinesla demokratarska reklama. — Šmarje, dne 10. oktobra 1925. — A. škerjanc, posestnik in gostilničar. Cerkveni vestnik! Kmgregacija za gospe pri sv. Joiefu ima prihodnji torek ob pol 7 zjutraj sv. mašo za ranjko g. Frančiško B i b e r. ki vestnik. Ljubljanski Orli se udeleže manifestacije za Koroško v civilu. Zbero se na Kongresnem trgu od govorniškega odra proli nunski cerkvi ob pol enajstih. Tehnični lelaj za načelnike in vaditelje iz ljubljanskega okrožja se prične danes ob pol deveti uri v Ljudskem domu. • Športni teden. Na tihem so Ogri kaj škodoželjno privoščili Avstrijcem poraz proti Špancem. Mislili so, mi jih pa bomo in s tem indirektno tudi Avstrijce. Pa jih niso, temveč so le Španci Ogro 1:0. To je bila že tretja zmaga Špancev v Srednji Evropi; Švicarje so potokli 3:0, Avstrijce 1:0, Ogre 1:0. Torej ne bo držalo, kar pravi signor Cavazzano, ki razdeli glavne evropske nogometne narode v tri oddelke: prvi so srednjeevropski, Avstrija, Češkoslovaška in Ogrska, za njimi latinska skupina Spancev in Italijanov, nato Skandinavci. — Mednarodna nogometna zveza razpošilja program iger med posameznimi državami za 1925-26. Med tednom priobčimo ves program; danes igrata v Pragi Češkoslovaška in Ogrska. ivakor smo naprej povedali, je pokazal pariški lahkoatletski meeting izborne rezultate. Včasih so se svetovni rekordi kar tresli. 100 metrov Ilolandec van den Berghe 10.6 (holandski rekord), 200 m Amerikanec Evans 21.4, 400 m Šved Engdabl 49.6, 800 m Švicar M ari in 1:55.4, 1000 m Francoz Baraton 2:29.4 (francoski rekord), 5000 m Finec Berg 15:04, 110 m staje Amerikanec Riley 15, 400 m staje Šved Petersson 54.8 (švedski rekord), skok v daljavo Catcr 7.61, Iloff 7.57!, skok ob palici Iloff 4.15, diskos Finec Niittymaa 44.33 itd. — Mesti Brno in Praga sta izvojevali lahkoatletski dvoboj, postavili so dva nova češkoslovaška rekorda: Drozda 800 m 1:5S, Jvo krogla 13.63. — Ru-munski atlet David je pognal diskos 4318 daleč, kroglo 13.81, naš Ambroži pa d i s k o s 45.12 metrov, nov jugoslovanski rekord. — Omenimo še Šveda Janssona, krogla 14.70, torej že blizu Amerike. Kdo bo boljši? Kar dva ležkoatletska rekorda ob istem času: Luksemburžan Alzin je tezno dvignil 120 kg, ennko Dunajčan Schielberg. Zakaj Steinbach ne mara več? Pa bi bilo takoj 130 kilogramov. — Velikansk je bil dvoboj med R i g o u 1 o t o m in C a d i n o m za naslov »najmočnejši mož sveta«. Kar se namreč dviganja uteži tiče. Zmagal je Rigoulot, a samo s 16 točkami, imel jih je 2166, Cadine pa 2150. Tczno r. desnico (ne da bi se kaj premaknil) Rigoulot 49.5 kg, Cadine 45 kg, 7. levico pa Rigoulot 45 in Cadine 49.5. Obojeročno tezno R. 94, C. 91.5 kg. Zavihtel je R. 80, C. pa 87 5 kg, potegnil z desnico R. 96.5, C. P9, sunil z levico R. 91.5, C. z desnico 89; potegnil je obojeročno R. 121 kg, C. 110.5, z ročkami sunil R. Najboljše in najcenejše kupite ma.ic, volno, trikotažo, rokavice, r.ojja-v^ce, nahrbtnike za Šolarje in turiste, potrebšč ne za Šivilje« krojače, čevljarje iu sedlarje pri J © S i P PET25.IPJC-U LJUBLJANA, poleg Prešernovega spomenika (ob Na debelo! vodi.) Na malo! I Operni premijeri. V drugi polovici tega me- ; seca bo3ta v Narodnem gledališču v Ljubljani dve i operni premijeri in sicer se vprizori prilcrat Ger- ! bičova opera »Nabor« in Hatzejeva opera »Povra- l tek«. Na obe deli so še povrnemo. To naj velja le kot prednaznanilo o dveh jugoslovanskih premije-I rah v našem gledališču. SHAKESPEARE: ZIMSKA PRAVLJICA. Končno občutje, ki ga v nas zapusti Zimska pravljica, je novo pri Shakespearju. Ne gremo iz gledališča vase zaprli in zgroženi nad temnimi brezni človeške duše, kot se godi to po vsaki njegovi tragediji; tudi ni naša veselost taka kot_ po njegovih komedijah, ko nas klovni in osmešeni modrijani spremljajo še vso pot, ne prenehajo igrati in so nam na uslugo, kadar se spomnimo nanje — ne, za Zimsko pravljico sije v nas solnce, kajti zgodilo se je čudo — želja je postala resnica, dragi in dobri, od katerih nas loči smrt, žive in gredo z nami v boljše življenje. Tedaj se življenje da vendar popraviti? Tudi pri Shakespearju? Vprašujemo so, kako jc blio mogeče, da se je ta ti-tanski oblikovalec temnih človeških usod tako mo-drostno uniilil in razvihnrjene strasti pripeljal k pokori, katere ne pozna? Ta najneizprosnejši pesnik vseli časov 8e namreč ni nikoli spokoril na odru, pri njem ni sprave ne v tragediji ne v komediji. Odgovora na naša vprašanja ni dal nikjer, a povsod priča sam o sebi. V tej pravljici je Shakespearova duša zapustila osebe, v katerih so je borila, umetnik je sam stopil raz oder in gleda z nami vred zaokrenjeno usodo po želji dobrega srca, po ljudski pravičnosti in njenih postavah. Zalo nam dobrohotno pripoveduje, dobro mu de, da nas vidi srečne. Še celo sam se Bpozabi in verjame. Epik je, ki skuša popraviti dramatika in res ga ukani. To naziranje nam najbolj živo dokazujo slog tega dela. Nobenem razvoja od znotraj: le začetek se rodi po notranji logiki, pa tako hitro zdrevi naprej, da be»amo za dogodki: nikjer razpleta in 7iple'anja V sredi: dogodek preganja dogodek, da prej prid« srečno nasprotje navadno neljubemu koncu. Človek se umika lutkam. Ni čudno, da je zgodba v Zimski pravljici tako osiro podobna Othellu. Slepo ljubosumje, lu stare čudovit cvet, Desdemono, se tudi tu ponovi. Hermiona je druga Desdemona, Leontes, sicilski kralj: Othello. Le enega ni: Jaga, ki bi sproti kotil in porajal temne navdihe. V Leontu se strast rodi sama po sebi in raste do zločina, še pričanje boga Apollona, da je Hermiona čisla, ga ne premakne in mu je laž. Mesto Jaga imamo tu Camilla, vzor poštenjaka, ki sicer obvaruje kralja, da ni kriv zločinov nad prijatelji — ne more pa ukrotiti raz-viharjene kraljeve strasti nad ženo. ln tako se zgode strašne stvari: kralj obsodi ženo na smrt, ona od žalosti umrje. Pa zgodi se, kar se pri (»ličilu ni zgodilo. Desdemona je mrtva, čeprav nase želje ne verjamejo — Hermiona živi. v Kakor v pravljici se zbudi, njen kip oživi in resnična, prava žena objame spokorjenega moža. Se več: sreča je poiskala tudi sprta prijatelja, češki in sicilski kralj potrdita prijateljstvo s poročno zvezo svojih otroK. Kako pa je to, pove samo pravljica in Shakespeare, ki nikjer ni pomešal v oliko elementov kot tukaj, nikjer dopustil toliko anahronizmov kot tu. A poli o-novo proročišče in - krstna obleka najdencka, južni in severni dvor - idilični pastorale v severnem kraju se ovija okoli grozne viharne scene, lopovi in kralji se kretajo med srečnim ljuds vom revni ovčar obogati in v pastirja oblečeni kraljevič najde v lepi pastirici — kraljično. Pa je vse resnično, ker je Shakespearovo in ker la resnica — ne boli. Pravljica za odrasle, ki so uresniči, ce je človek dober. Uprizoritev je v Zupančičevem prevodu in ob Ilumperdinkovi glasbi pripravil višji režiser g. u. Šest. Prizore je postavil na dvodelno sceno, Rt jo poznamo že iz prejšnjih uprizoritev Shakespeara. Tehnično se je izkazala in odgovarja tudi slogu pesnitev in našemu občutju: mestoma hlc*k. mestoma go'a dr.-rrijfl. Sirski dvor ju-eds »vlja bo-„„,; .JTl„X..: .......... AaSb.. i.lilirnn mwlirskfl liol.ra- Prišel je žid v Ljubljano, je mislil, da v zaspano prinesel bo novost. Ponujal laške fige in razne migomige, — kdo mara za norost? Ponujal je mazila, sleparska razna mila, a kupil niliče ni! Pri nas > GAZELA« milo si svet je priborilo, vse drago nam smrdi! Saj je svetovnoznano napravilo Ljubljano, zato ga vse časti! 115, C. 120.5, z veliko ročko sunil R. 156 kg, C 137, od tal dvignil R. 245, C. 261, pa bi se m« bilo kmalu posrečilo 266 kg (263 kg je svetova rekord). O b o k s e r j i h dosti beremo. Nemcu Brei teastralerju se je posrečilo, da se bo boril s Paoli' nom. Zmagal bo Paolino; zadnjič je Paolino izbor, nega Angleža Pliil Scotta podrl v 6. rundi k. o Tudi Carpenlier bo spet prilezel na dan; gre v Ameriko, a ne nad Dempseya, temveč nad bol) pohlevne nasprotnike. Pač pa bosta z Dempseyeni skupaj nastopila v športnem filmu, kar tudi pra* veliko nese, pa še nič ne boli. Borba Dempseya j Willsom je sedaj perfektna, prihodnje leto enkrat se bosta udarila. 16letna plavalka Erna Huneus iz Mtin chen-Gladbacha je plavala v prsnem slogu 100 n v 1:29.3; dosedanji svetovni rekord Angležinje Gil bert 1:31.8. Prvega oktobra lanskega leta je belgiski k o lesar Vanderstnyft prevozil za motorjem in zi brambo proti vetru na navadnem kolesu 107.71! kilometrov v eni uri in je s tem prekosil 15 lo stari svetovni rekord Francoza Grignnrda 101.623 Vanderstnyft se ni dolgo veselil; že 19. oktobra i« prevozil Francoz Brunier 112.44 km v eni uri ii spet je bil rekord v francoskih rokah. Letos je pi ob obletnici, 1. oktobra, Vanderstnylt spet posku sil in je prevozil 115 098 km. Neverjetno! »Nekronano kraljico Južne Francije« imenu jejo Suzano Lenglen, najboljšo igravko t e n i s > na svetu. Ona je za Nizzo lo, kar je Nurmi za Fin sko. Živi samo tenisu, nobena druga stvar je n» zanima. Rojena je bila leta 1899. Svetovno mojstr stvo je dobila 2i krat, premagana je bila samo en krat, v Ameriki, strta od morske bolezni. Seda) gostuje na Dunaju in beremo, da je Duuajčane na ravnost očarala. Drugo teto bo pa na Dunaju delavsk? o 1 i m p i j a d a, katere se bo udeležilo okoli 100.000 športnikov. _ Poizvedovanja. Neznano kam sta odšla brata Zadravec. Baj» sta v okolici Brežic. Kdor kaj ve o njih, naj tc sporoči Anionu Zadravcu v Mostah pri Ljubljani objekt 6, I. nadstropje. Psica, ki sliši na ime »Zala«, lemnosiva, volčje pasme, se je zgubila. Na ovratniku ima d v« znamki: št. 522 in 352. Kdor bi jo našel, naj jc pripelje ali sporoči na naslov: A. Kos, Vidovdan. ska cesta 1. j i na, obe loči markantni viharni prospekt. Na t« ozadje je postavljena v ostrem teku se vršeča ign — pravljično uglašena v gestah in glasu. Močai pravljični kralj - tiran Leontes je g. L e v a r umerjen, plemenit g. S k r b i n š e k. Kraljico Her m i on o je ga. M. Vera v prvem dejanju poj movala pravljično-komedijsko, pred sodnijo visoki I tragično — jaz bi bil v prvem delu za umerjenejš« igro. Dasi je Pavlina ge. Medvedove nosili tudi nekaj realističnih potez, se je polno uvelja vila. Lepo umerjeno po3tavo Camillovo je dal s ' G r e g o r i n, le njegov smeh ni bil na mestu Ga. Šari če v a je v Perdito poleg ljubkosti ii naivnosti primešala nekaj preotožnih potez — do ber kraljevič je bil g. J a n — pa pri njem ču I tirno, da še bo, kar ni. V komedijskem delu s-i gospodarili g. Rog o z kot pretkani nepridipra-Antolikus in ovčarska dvojica: g. Plut kot oče n ' t Peček kot sin. V dovršeni recitaciji je poda g. Lipah kot Cas svoj prolog k drugemu deli ' igre. Predstava teče gladko, zaokroženo in igra nje je, izvzemši večino dvorjanov, pri vseh sodelu jočih dobro. Svežost veje iz vsega dela. — Obisl naravno ni bil obilen, ker se je predstava vršila oi istem času kot Koroški večer, vendar pa — zi izven — zadovoljiv. Fr. K. Ljudski etier v Ljubljani Nedelja, dne 11. oktobra ob pol 8. uri zvečer *'rozna pomladljudski igrokaz v petih deja njih. (Noviteta, prvič na odru.) Predprodaji vstopnic danes od 10. do 12. ure dopoldne ii popoldne od 5. ure dalje do začetka predstavi v pisarni Ljudskega odra. » • * Nvre gledaliike igre. Ljudski oder v Ljub ljani si je na novo nabavil nastopno nove igre ki jih izposojuje podeželskim odrom: »Veseli vo Jaki«, ljudska igra s peljem v 4 dejanjih; »0.1» m&tvn in dobrota«, ljudska igra s npHom .. k Ljubljanska borza. 40. oktobra 1925. Na ljubljanski borzi, ki je v prvem letu svojega obstoja prebrodila največje težkoče, postaja vedno bolj živahno. Blagovni promet izkazuje zelo ugodne rezultate. Promet zagrebške borze v blagu zaostaja daleč za prometom ljubljanske borze. Tudi tržišče z efekti postaja v Ljubljani živahnejše in beleži vedno več interesentov. V prvem letu svojega poslovanja je postala ljubljanska borza važen gospodarski faktor in dokazala svojo življensko zmožnost. Pred nami so podatki o prometu v me-cesu septembru t. 1. Na blagovni borzi je bilo v tem mesecu zaključenih 220 vagonov blaga napram 181 in pol vagona v mesecu avgustu L 1. Največ zaključkov je v lesu: v septembru 171 vagonov (v avgustu samo 123 vagonov); zaključki v bukovem oglju: september 4 vagoni (avgust 2 vagona). — Žito in poljski pridelki zaznamujejo v septembru zaključkov v količini 45 vagonov (v avgustu 56 in pol vagona). Zaključki so se razdelili sledeče: koruza 22 vagonov (avgust 32 vagonov), pšenica 5 vagonov (avgust 6 in pol vagona), oves 4 vagoni (avgusta 4 vagoni), otrobi 4 vagoni (avgusta 10 in pol vagona), fižol 7 vagonov (avgusta —), krompir 3 vagoni (avgusta —). Zlasti pa je oživelo zanimanje za efekte. Danes je v Ljubljani nešteto interesentov, n. pr. za vojno škodo. Zato je tudi promet z efekti postal živahnejši. Dočim je n. pr. v avgustu t. 1. bilo v efektih prometa le 99.730 dinarjev, je dosegel v septembru promet že 198.568 dinarjev. Zanimanje za efekte v tekočem mesecu ni ponehalo. Ze v prvi dekadi t. m. je promet večji kakor v odgovarjajoči dobi minulega meseca. Skupno je bilo v prvih 9 mesecih t. L v efektih za 1,633.265.50 Din zaključkov napram 486.101.50 Din v lanskem letu. Na blagovni borzi ie bilo zaključenih v prvih 9 mesecih t. 1. 1560 vagonov (lani 536 in pol vagona). Zaključki so se razdelili sledeče: les in oglje 1364 vagonov (lani 420 vagonov), žito in poljski pridelki 196 vagonov (lani 116 in pol vagona). Te številke so značilne za napredek ljubljanske borze. Ob tej priliki moramo omeniti tudi borzno razsodišče, katerega poslovanje se najugodnejše razvija. Tudi zadnji teden je največ interesa za efekte. Toda tendenca se slabša. Predvsem je omeniti značilen padec vojne odškodnine v prometu; s tem papirjem vlada radi raznih falzifikatov velika opreznost. V Zagrebu je padel ta papir celo pod 300, na 294.50—295.50. V naslednjem podajamo tečaje začetkom in koncem tedna: 5. okt. 9. okt 7 % inv. posoj. 81-r 85 80 den. vojna odškodninn 362— 367 311 zaklj. zast. listi 20— 25 20— 24 kom. zad. 20- 25 20- 24 Celjska 201— 205 201—205 Ljub. kred. 225— 240 220—240 Merk. 100— 105 L100—.102 Praštediona 1000—1005 Kred. zavod 175— 185 175—185 Strojne tovarna 126 zaklj. 132 Trbovlje 362- 368 348—358 Vevče 120 zaklj. 120 den. Stavbna [165— 180 165-180 Sešir 115- 150 128-148 Promet je bil v tem tednu zlasti v vojni odškodnini, Celjski in Merkantilnl, v industr. papirjih Strojne, Trbovlje in .Vevče, D. P. • % m Sladkorjenje letošnjega vinskega mošta. Veliki župan ljubljanske oblasti razglaša: Vsled trajno neugodnega vremena za zadostno dozoritev je pričakovati v kvalitativnem oziru večinoma nepovoljen vinski pridelek. Da bo pridelek pa vendar čim boljši, priporočam vinogradnikomevent. gnilo grozdje podbi-rati, z glavno trgatvijo pa čimdalje počakati in na ta način izkoristiti onih par solnčnih dni, ki nam jih najbrž prinese oktober. Obenem dovoljujem vinskim producentom na podlagi § 5. vinskega zakona z dne 12. aprila 1907, drž. zak. št. 210, prosto in splošno sladkanje letošnjih vinskih moštov v ljubljanski oblasti in sicer z navadnih grozdnih vrst, ki imajo izpod 14% in z 2—4% od finejših vrst, ki imajo izpod 17% sladkorja. V ta namen porabljeni sladkor mora biti popolnoma čist, brez vsakih primesi. Rjavi, takozvani ameriški sladkor se ne sme rabiti v to svrho. Istotako se sladkor ne sme raztopiti v vodi, marveč le v vinskem moštu. Sladkor naj se doda koj ob trgatvi in na vsak način pa po možnosti še ki-pečemu moštu. Vsled splošne dovolitve slad-korjenja odpadejo v ljubljanski oblasti posamezne prošnje za sladkorjenje, kakor tudi posamezna naznanila o izvršenem sladkorjenju od strani vinskih producentov. (Razglas je datiran od 1. oktobra, prejeli smo ga pa šele včeraj >z n a p r o z b o«, da ga objavimo. Op. u.) Carinski tarif. Kakor poročajo iz Belgrada, nameravajo po debati v parlamentu izpre-meniti več postavk novega carinskega tarifa Zatrjujejo, da bo prišla v poštev predvsem zaščita poljedelstva. Interesna skupnost med Bosansko industrijsko banko in banko A. Rcin, Zagreb. Iz Zagreba poročajo, da je Bosanska trgovska in industrijska banka d. d. Sarajevo, ki ima pet podružnic, pristopila kot komandistinja tvrd-ki: Banka kom. dr. A. Rein in Comp. v Zagrebu. Znižanje uvozne carine na lesene zabojo. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je vložila na ministra trgovine in industrije dr. Krajača protest proti koncesijam, katere je dala delegacija na škodo naše domače industrije lesne embalaže v trgovski pogodbi z Avstrijo. Uvozna carina, la je znašala poprej 10 zl. dinarjev, je bila znižana v pogodbeni tarifi na 3.40 zl. dinarjev, torej za 65 %. Zbornična spomenica navaja, da obstoja v Sloveniji 10 velikih podjetij, ki so specializirane za izdelavo raznovrstne lesene embalaže. Od teh tovarn ima ena še od lanskega leta 8000 zabojev neprodanih v zalogi. Zbornica zahteva, da se tej panogi s primernimi železniško-tarifnimi olajšavnmi omogoči nadaljnji obstoj in delovanje, ker je njih eksistenca vsled neugodnih trgovskih pogodb z Italijo in Avstrijo ogrožena. Obenem je zbornica intervenirala pri Generalni direkciji carin, da se izda naredba glede kontrole uvoza zabojev iz inozemstva, ker so se do sedaj tozadevni predpisi na škodo domače industrije izigravali. Na ministra saobračaja A. Radojeviča in na ministra za šume in rudnike dr. Nikola Nikiča je zbornica naslovila drugo spomenico, v kateri zahteva, da se za prevoz zabojev v glavna eks-portna središča določi posebna ugodnostna tarifa, da se vsaj na ta način omogoči konkurenca z inozemskimi tovarnami in nekoliko popravi pogreška trgovinskih pogodb. Cenitev svetovnega pridelka hmelja v 1. 1925. V Karlovih Varih je te dni sestavil od- bor III. mednarodnega hmeljarskega kongresa končno cenitev svetovnega pridelka hmelja v letu 1925. Cenitev daje sledeče rezultate: svetovni pridelek 958.500 stotov, po 50 kg, od tega Češkoslovaška 126.900 stotov, Nemčija .120.000 stotov, Francija 68.000 stotov, Jugoslavija 40.000 stotov, Belgija 40.000 stotov in Poljska 22.000 stotov, skupaj evropski kontinent 418.500 stotov, Anglija 320.000 stotov, Amerika in Kanada 200.000 stotov, Avstralija in Nova Zelandija 20.000 stotov. Najnovejša cenitev presega cenitev na kongresu dne 15. avgusta t. 1. za 70.000 stotov po 50 kg. Iz teh podatkov sledi, da količina pridelka visoko-vrednega srednjeevropskega hmelja ne bo zadostovala za potrebe pivovaren, ki izdelujejo kvalitetno pivo. f Borze. Denar. 10. oktobra 1928. Zagreb. V današnjem prostem prometu bo bili sledeči tečaji: Berlin 13.42 (13.85—13.45), Italija 2.25 (224.44—226.84), London 272.90 (271.88 do 27388), Ne\vyork 56.30 (55.97—56.97), Pariz 262 (259.50-263.50), Praga 167 ((165.94-167.94), Dunaj 7.95 (7.888—7.988), Curih 10.875 (10.826 do 10.926). Curih. (Predbor/.a.) Belgrad 9.2075 (9.175 do 9.20), Italija 20.75 (20.75—20 80), London 25.115 (25.115-25.175), Ne\vyork 518.75 (518.25-51875), Pariz 23.90 (24—24.10), Praga 15.38 (15.35—15.40). SJCCiLLA najboljši in vendar najcenejši stroj rodbino in obrt. — Nadomestni deli za vse stroje. I. Goreč, Mubijana palača Ljubljanske kreditne banke Propadale Skailra. ROPARSKE TOLPE. — PREBIVALSTVO SKADRA. — ZAPRTE TRGOVINE. — ZAKONSKE RAZMERE CENA BEGA. Kakor poroča dopisnik »Jugoslov. lista«, so Dibranci pod komando majorja Arifa Le-šita napadli selo Pulaj, ki je oddaljeno 5 ur od Skadra, in oplenili ondotno katoliško cerkev. Lepo in veliko sliko sv. Nikole so uničili. Razen tega so oropali tudi 8 hiš. V Skadru je ta rop vzbudil silno ogorčenje, ker je cerkev sv. Nikole božja po*, in so celo muslimani varovali s spoštovanjem to svetinjo ondotnega naroda. List »Ora e matere« piše o strašni bedi, ki vlada v Skadru; prebivalstvo strada, najrevnejši se hranijo s koprivami. Čez 150 trgovin je zaprtih. Kot značilen navaja slučaj, da je te dni neki seljak kupil v Skadru 18 hiš in 12 dučanov (prodajaln). Trgovci pa gredo za sluge in hamale (težake). Cena beg, minister zunanjih zadev, je odpotoval v Pariz, da se poravna s svojo ženo, ki je pobegnila od njega v Pariz. Vt ALLSTREET KUP RUŠEVIN. — 18.000 LJUDI POGINILO. - A3IERIKANSKA HLADNOKRVNOST NA PREIZKUŠNJI. Pretekli teden je amerikansko zračno brodovje imelo velike manevre in vprizorilo napad na Newyork. Zamisel je bila sledeča: sovražnik se nahaja na južnem robu Manhat-tana, v neposredni bližini finančnega centra. Oltana izkuša uničiti sovražnika z zračno protiofenzivo. Prihrumeli so roji letal z vseh strani in metali dol na mesto na tisoče — papirnatih bomb, ki so se razletavale z glasnim pokom. S streh nebotičnikov pa so ropotale strojne puške in sikale v zrak ogromne rakete. Prebivalstva, ki o teh tako bučnih manevrih ni prej nič vedelo, se je seveda polotil silen strah in naravnost panika. Ženske so padale v omedlevico. Iz vseh pisarn pa so prileteli ven uradniki, misleč, da se ponavljajo dogodki podobni atentatom na Morgana 1. 1922. Požarna bramba je bila neprestano alarmirana s tele fonskimi klici na pomoč. Amerikanci so čisto pozabili na svojo slovečo hladnokrvnost in v celem tem dirindaju so se najbolje znašli — žeparji, ki so imeli bogato žetev. Kot rezultat zračnega napada in obrambe Newyorka pa je vodstvo manevrov objavilo: Wallstreet kup razvalin; čez 18.000 ljudi je padlo kot žrtev plinovih bomb... n . 5 S>1 Ifl >.•;!:' ja< — zoprna beseda! Državni prispevek k duhovniški plači = kongrua minus fasija. Za neduhovne omenimo, da je »fasija« v župnem uradovanju pri-znatek krajevnih, domačih duhovnikovih prihodkov. Ivo smo ugotovili, koliko znaša duhovniška kongrua na papirju, in primerjaje s prejemki državnih uslužbencev po avstrijskih činovniških razredih in po sedanji službeni pragmatiki in z draginjskim koeficijentom tudi dognali, koliko bi duhoven »stanu, krajevnim in časovnim potrebam primerno«, resnično moral prejeti in koliko prejme, nam preostane še, da spregovorimo besedo tudi o fasiji in o tistem, kar je redno s fasijstvom v zvezi. Ker smo svoje dokazovanje o primernosti in višini kongrue naslonili v prvi vrsti na tozadevni zakon iz 1. 1885., naj še dodatno navedemo nekaj okoliščin, kako se je ta zakonska predloga motivirala. Vladni referent je izvajal: »Das Congrua-Ausmass war vorne-herein ungeniigend ; seither durch die enorme Steigerung der Preise aller Lebens-verhaltnisse, durch die Erhohung der Steuern und offentlichen Abgaben... noch um vieles ungentigender gevvorden, kann man anneh-men, dass in den mehr als 9 0 J a h r e,n, in \velchen das Congruaausmass s i c h g 1 e i c h geblieben ist, die Preise der Lebens-bediirfnisse auf das Vierfache gestie-gen sind.t A kljub tem — pravi referent — je vlada primorana »sich auf der aussersten Linie des Unentberlichen und Unerliisslichen najnovejših modelov, krasno blago, s kožuhovino ali brez se nedvomno dobijo najceneje pri tvrdki Frarn JLuksiEč preji Si-soffljo Modni ševiot plašči že od Din 450.— dalje. — Velur plašči od Din 600.— dalje. janjih; »Župan«, igrokaz v 3 dejanjih; »Pozna pomlad«, ljudski igrokaz v 5 dejanjih ter eno-dejanke (veseloigre in burke) »Mojega brata brat«; »Zaostali ptiče, >Za nogavice« in >Pojdiva na iz-preliod«. Sedaj prevaja nekaj novih božičnih iger, ki so primerne za naše podeželske odre in ki jih ho lr.hko že prve dni meseca novembra izposojal. Knjige in revije. Dr. A. Ušeničnik: Socialno vprašanje. Osnovni nauki v vprašanjih in odgovorih. Orlovska knjižnica št. 15. Izdala Orlovska podzveza. Založila Društvena nabavna zadruga. To je najnovejše delo našega poznanega sociologa dr. Aleša Ušeničnika. V obliki vprašanj in odgovorov nam pisatelj razgrinja bistvo, razvoj in reševanje socialnega vprašanja: v Jedrnatem, silno jasnem in preglednem posnetku nam pravzaprav podaje svojo Sociologijo. Vprašanj iu odgovorov je 307 — nekatera so krajša, druga daljša — mnogo odgovore pa še ilustrira z raznimi zgledi in zgodovinskimi reininiscencami. Kakor je razvidno iz predgovora, ie pisatelj izbral to obliko, ker to odgovarja tehniki prosvetnega dela v orlovski organizaciji, na katere prošnjo ie avtor izdal to delo. Pa tudi tistemu, ki bi se rad hitro, pregledno in vendar dovolj temeljito orientiral v socialnem vprašanju, bo ta oblika zelo ustrezala. Zlasti pa bo prav prišla predavateljem, ki bodo na podlagi te knjiga poljubno snov lahko pregledno in jasno obdelali. O knjigi bomo več še izpregovo-rili Cena. kakor smo se informirali, še ni določena, gotovo pa ne bo nad 30 Din izvod, v celo platno vezana pa ne čez 40 Din. Naroča se pri Društveni nabavni zadrugi, Ljubljana, Ljudski dom. Misijonski koledar 1920 (7. letnik, 128 strani ostnerke, cena 8 Din, izven Jugoslavije 10 Din) je prejšnji teden izšel in se sedaj razpo" 'ja na naslove kakor lani. Ce bo šlo vse po sreči, ga bomo tekom prihodnjega tedna odposlali na vse naslove. Poverjenike (zlasti č. g. duhovnike) opozarjamo na lupe agitacijske misli v članku »Ce imaš srce, boš razumel (v koledarju str. 11). Za morebitna ponovna naročila se poslužlte koledarju priložene tiskovine. — Uprava Misiionskeita koledarja, Ljubljana, Tabor 12. »Uvod v perutninarstvo«. Kako vzgajamo, gojimo in negujemo domače ptice. Sestavil A. Sliv-nik, 1925. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena broš. izv. Din 44.—, vez. Din 56.—. Gospodarska stroka se goji med Slovenci znanstveno šele par let. Samo na polju čebelarjenja imamo precej dobrih knjig. Perutninarstvo je našlo v Slivnikovi knjigi svojega prvega pisatelja. In vendar so kokoši najbolj razširjena >,domača žival« med nami in smelo trdim, da je ni slovenske hiše, kjer bi ne bilo saj par »glav« kuretine. Ker se kura hrani v pretežni večini s kuhinjskimi odpadki, zato malo stane, jajce je pa le nekaj vredno. Slivnikova elegantno opremljena knjiga pa daje racionalne nasvete, kako gojiti kurjerejo dobičkanosno. In to je nekaj za naše gospodinje in kmetovalce, kako se da ta »drobiž« izpremeniti v »debel denar'. Knjiga obravnava kuro, purana, pegatko, pava, goloba, gos, raco, laboda in noja. Seveda je pretežni del knjige na dve tretjini posvečen kuri. Tu najdeš pač vne, kar moraš vedeti o kuri: popis telesa, korist kurjereje, jajčarice in mesnate kure, pasme, plemenska kokoš, razvoj jajca, valitev, kokla, pšanci, krma, opitanje, prevozni kurnik, konserviranje jajc, vnanje in notranje kurje bolezni, porodništvo in razvade. To je tako vestno, točno, natančno in strokovno obdelano, da moramo brez dvoma priznati, da je pisatelj na polju kurjereje špecijalist. Mnogo prav lepih, primernih in jasnih slik vzvišuje vrednost knjige. Vsak nasvet, ki nam ga da gospod Slivnik in teh je premnogo, ker knjiga jc res praktično in le malo teoritizira — je stokrat preizkušen in kdor se bo držal teh nasvetov si bo prihranil drago šolnino, pa bodi ta v tej ali oni obliki Prebral sem nebroj nemških knjig iz te stroke, od najbolj obširne in znanstvene do kratkih praktičnih navodil — zato opravičilo trdim, Slivnikovo Pe-rutninnrstvo je izbran kompendij vseh, ki vsebuje v kratkih in poljudnih potezah prav vse kar mora vedeti človek, ki se hoče dobičkanosno pačati s kurjerejo. Najnovejša »Železniška karta b popolnim seznamom vseh železniških postaj in postajališč v kraljovini SHS« jc ravncki.r izšla. Izdal Rafajlo M. Krampuš, uradnik generalnega ravnateljstva drž. železnic. Cena Din 35.—. Dobi se tudi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. »Nora Revijamesečnik za vero in znanost; urejuje ga o. P. dr. Grabič, izdaja frančiškanski samostan v Makarski. Prinaša hrvatske in slovenske razprave, resume v francoščini. Zadnja — 3. številka — prinaša sledeče razprave: Dr. fr. S. Petrov: Moderni konvertiti; dr. fra Karlo Eterovič: : Fra Filip Grnbovac, njegov život, rad i stradanje; dr. Josip Mantuani: Glasbeniki iz reda sv. Frančiška; dr. fra Oton Knezcvič: Liberalna Majka na svetu godinu; J. Butmi-M. Tomič: Krvave osnove ili protokoli sionskih mudraca. Obilo zanimivega gradiva obsegajo Kulturni pregled, Književni pre-j gled, Vjesnik in Cronioue religeuse en Yougo3lavie. Nar-črrnn 50 Din letno. Naznanila. ."' Stolne prosvete in somišljeniki se zbero danes popoldne ob 1 na vrtu gostilne pri Guzelju blizu kapucinskega samostana v Škofji Loki. Za one, ki se ne morejo udeležiti izleta v Crngrob, | je prikladen vlak, ki odhaja z glavnega kolodvora ob 11.40 dopoldne. Umetniška šola *Probuda.r. Redni pouk se prične v pondeljek, dne 12. t. m. Urnik se objavi isti dan na šolski deski (poslopje Tehn. srednje šole). — Za one, ki so zamudili redni rok vpisovanja, se vrši naknadno vpisovanje vsak dan do 17. t. m. od 16. do 17. ure. — Opozarjamo ponovno na specialne oddelke te šole za grafiko, malopla-stiko, fotografijo in usnjerez ter knjigoveštvo. Vsi ti predmeti so kakor risanje v rokah izvrstnih strokovnjakov. — Ravnateljstvo. »Udruienje graditelja, kraljevine SHS« sklicuje svojo redno glavno skupščino na 19. oktobra v Belgradu v hotelu »Srpski kralj«. Ob tej priliki se otvori velika gradileljska razstava. Interesentjc naj svoje proizvode za razstavo takoj odpošljejo na naslov: »Udruženje graditelja, Zagreb, Ilica 71.« Ljubljanska sekcija vsled tega vabi vse svoje redne in izredne člane na svoj občni zbor, ki se vrši v torek 1C t. m. ob 5. uri pi,poldne v gostilni Mrak, Rimska cesta. — Prosimo polnoštevilne udeležbe! Pokrajinska zadruga kleparskih, inštalacijskih in kotlarskih mojstrov obvešča svoje člane, da se vrši vajeniška preizkušnja dne 29. oktobra ob 17 v zadružni pisarni. Prijave se sprejemajo do 17. oktobra. — Načelstvo. Jescnico. »Godba Kat. del. društva« priredi v nedeljo t. j. 11. t. m. ob 11. uri dopoldne »Pronie-nadnj koncert« na prostoru pred kolodvorom. Klub esperantistov v Ljubljani otvori v torek, dne 13. t. m. v šentjakobski šoli esperantski tečaj za začetnike. Kdor so misli učiti tega važnega mednarodnega jezika, naj se zglasi navedenega dne ob pol 20. v šentjakobski šoli II. nadstr. Mesečna učna pristojbina bo znašala Din 15.—, za dijake Din 10. Esperantiste in vse one, ki se zanimajo M Esperonto opozarjamo, da izide v uajkrajšem času »Popolna slovnica esperantskega jezika« z malim slovarjem. Interesenti naj se obrnejo pismeno na »Esperantski klub v Ljubljani« (Narodna kavarna). »Klub espcrantislov v Logatcu« priredi v nedeljo, dne 18. t. in. ob 16 v »Hotelu Kramar« javno predavanje: »Pomen Esperantae. Predava somišljenik Z. Bernot iz Ljubljane. Po predavanju se vrši prosta zabava s plesom. Vse somišljenike in prijatelje »Esperanta« uljudno vabi k obilni udeležbi — klub. Vinsko trgatev s pestrim obhodom po Toma-čevem in sosednih vaseh priredi danes tomačec-ska mladina. Za izviren spored in dobre domače klobase ie poskrbljeno v gostilni »pri Kovaču' Pridite, vabimo vas! *Hcrastavbna registrovana zadruga z o. t-v Ljubljani vabi cenj. eadrutnike, ki retlektirajo na stavbe na Kodeljevem (Moste), da se zanesljivo udeleže setanka na licu mesta dne 14. t. m. ob 2 popoldan, da se more pričeti z gradnjo še nadalj-nih eno- in dvodružinskih hiš. — Načelstvo. »Hera«, stavbna registrovana zadruga z o. t. v Ljubljani naznanja cenj. interesentom, da blagovolijo priložiti pri vseh dopisih, nanašajočih se na informacije in za prilaganje zadružnih pravil etc. znamke za odgovor, ker ne more zadruga vsled ogromnih povpraševanj kriti pisarniških stroškov iz lastnega. — Načelstvo. zu halten, dass sogar die selbst von der Re-gierung zuerst ins Auge gefassten Ziffern wie-derholt reducirt wurden, bis endlich eine Grenze erreicht schien, die wohl als das nicht weiter herabsetzbare Minimum einer Aufbes-serun.fr gelten komite.« (Mortini, Zur Congrua-frage.) Torej, kaj je vladni referent priznal? Da se do 1. 1885. ni kongrua 90 let revidirala, da se je v istem času draginja za Štirikrat povečala, in da gredo tudi sedaj do skrajno nizke meje — do najpotrebnejšega. In kako so določili novo kongruo dušnim pastirjem? Za kaplana 300 gl., za župnika 600, ev. 700 gl. — in v I. 1782. je bila nastavljena za kaplana z 200 gl. si. d., za župnika 300 gl. si. d., torej čez 90 let komaj 2 krat več, četudi vladni referent priznava, da je draginja štirikrat večja. To je torej drastičen dokaz z vladno mize, da je bila že v 1. 1885. določena kongrua — res minimalna. Dedukcijo od 1. 1885. do sedanje dobe si naredi vsak sam kakor tudi zaključek, v kakšnih nižinah stoje sedaj duhovniške plače. Samo to naj še pristavimo, da 300 gl. si. d. iz jožefinske dobe predstavljalo vrednost čez 25.000 Din sedanje valute. Tu čujem ugovor: Pa vendar ne bo tako hudo — nekateri župniki in tudi kaplani stoje boljše, morda celo sijajno... Po pravici povedano: pisec tega ne pozna takih gospodov, ne kaplanov pa tudi župnikov ne — pozna pa gospode, ki imajo krasne ekonomije, pa se bore z dolgovi in pomanjkanjem. Tukaj moramo zopet javnosti in radi javnosti povedati, da je morda prav mulo duhovnikov, ki bi dobivali vso kongruo; nekateri polovico, mnogi pa nič. Zal, da nam ni mogoče postreči s točno statistiko, ampak le s približno. Po prvem državnem proračunu s poboljškom po kongrui iz 1. 1885. bi imeli dobiti bivši kranjski duhovni, aktivni in umirovljeni, 56.834 gl., kar je za 500 dušnih pastirjev ljubljanske škofije zelo neznatna vsota. Mogoče je torej, dn prejema kak duhovnik vcčje domače prihodke ali v biri ali zemljišču ali v renti, pa tak tudi od vlade le manj ali nič ne dobiva. Ce ima (ali jo imel) kak župnik po zlati valuti 600 gl. vrednih domačih prihodkov, on je s tem plačan; njemu ne daje država nič. Če pa drug župnik nima posebnih domačih prihodkov, temu pa do malega vse le vlada plačuje. In takih župnikov je največ med tistimi župnijami, ki nimajo 200 hiš in ki so sedaj reducirane. Zato ne gre, če je slučajno kje kak duhovnik res nekoliko boljše situiran že s tem, kar se vidi in kar doma prejema, takih slu-čajpv pavšalirati na vse duhovne. Le minimalna višina kongrue ju za vse duhovne določena, kojiko pa posameznik tega dohodka prejme od vlade, koliko pa od drugod — to pove f a s i j a. Tukaj gre sedaj praktično za to, kdo je boljši plačnik — ali vlada ali kak drug činitelj — glavno je, da se dobi vsaj k a -kor valuta zahteva. Valutarne spremembe so fa&ijstvo spravile v velik nered. Župnik je dobival recimo 200 K rente, sedaj ni to nič, četudi sploh kaj dobi — 5 let doslej ni dobival nič, ker država niti tega ni v redu plačevala; v fasiji ima postavljeno 210 gl. za kapiansko hrano — sedaj ni to nič; v nekdanji fasiji se mu je zemljišče vštevalo s čistim kat. donosom, sedaj se mu všteva po ploskovni meri brez kakega o ira na faktično rentabiliteto — prej je morda še kaj doplačila za kongruo .dobival, sedaj ne. Kon-fisciral se mu je sedaj grunt in kongrua. Župnik N. N. je imel pred vojsko 1.163 K doplačila za kongruo; moral bi sedaj dobiti vsaj 50 krat toliko = 58.150 K, dobi pa na dan 10 kron, kar je še za siromake premalo. Tako je sedaj zavladal cel kaos v duhovniških plačah. Če bo vlada še dajala kako draginjsko doklado, tega ne sme več vršiti kar na osebo, ampak z ozirom na f a s i j o. Le tako je mogoče doseči kolikor toliko pravično enakomernost. Fasijstvo je sicer sitna, komplicirana stvar, ampak — rebus sic stanti-bus — je vendar neka potrebna, preskušena pot; sedaj smo krenili na mlakužnste kolovoze. — Župnik s 40 let duš. pastirstva. Otroški VOZIČEK popolnoma nov, se prod« po nizki ccni. - Vpražati ie na Celovški cesli Stev. 43. Cours de vacances v Strasbourgu. Kakor je občevanje različnih kultur med seboj vedno plodonosno, tako je nam, sicer maloštevilnemu, a že po svojem narodnem značaju kulturoljubnemu narodu zgledovanje pri sosedih — da ne rečem modro posnemanje tujih kultur — naravnost potrebno. Narod raste ob narodu, kajti družina smo. In danes, ko mi Slovenci % nemško, sicer solidno znanostjo uživamo obenem protestantsko miselnost, dasi se morda niti ne zavedamo, bi bilo potrebno, da oplodimo svoje slovenstvo tudi z duševnim bogastvom drugih narodov, da paraliziramo nemški vpliv, da širimo svoje obzorje in se spopol-nimo. Predvsem mislim tu na kulturno svojino romanskih narodov, zlasti Francozov, ki so po svoji nežni, sangvinični čudi nam, čuvstvenim Slovanom, pravzaprav bližji kot razumarski Nemec. Tudi že zaradi naših južnih bratov, ki so zajemali na Francoskem kot mi na Nemškem, je globljo spoznavanje zapadnoevropske kulture za našo organsko narodno rast nujno. * Izvrstno sredstvo za to medsebojno upo-znavanje so n. pr. počitniški tečaji za francoščino na univerzi v Strasbourgu. Dajejo ljubitelju francoskega jezika in francoske misli lep uvod, kratek, a dober pregled in kratko sintezo francoske kulture — kar si inozemec pač najbolj želi in tudi najbolj potrebuje. Koristni in primerni so predvsem za izpopolnitev znanja, ki ga nudijo naše realne srednja šole. Predpostavljajo namreč nekaj jezikovnega znanja, a ga izpopolnjujejo z vseučiliško metodo. Saj so podobni tečaji tudi drugod: Lausanne v bogati in dragi Švici obiskujejo zlasti Sredr.jeevropci, v blagostanju toneči Dijon se bnha s celimi tisoči obiskovalcev svojih kurzov. Ali svojevrsten je Strasbourg, mesto na križišču francoske in nemške kulture in vprav zato sposoben, da svojevrstnost obeh kultur tem jarkeje izkaže. Extrema iiixta posita clarescunt. Ima namreč poleg obširnejših francoskih tečajev tudi krajše za nemščino. In študij v lopem, umetniškem in zgodovinsko privlačne-1 Strasbourgu je morda bolj prijeten kot kjerkoli drugod. Žive ti tečaji že celo vrsto let, francoski, mislim, od 1. 1920. in nemški od 1. 1923. Oboje je država priznala in jim dovolila veljavo enega vseučiliškega semestra in pravo izdajati spričevalo o dovršenih francoskih modernih študijah. Spočela jih je pač podjetnost in uvidevnost g. profesorjev, morda deloma tudi potreba. Alzacija namreč guvori nemško, spačeno porensko narečje, a misli in čuti francosko; njen jezik je nemški, srce pa francosko. Zato je bil študij »velike domovine Francije« tudi za domačine potreben; še letos je bilo precej Al/, .iča no v v tečaju. A večino tvorijo le tujci. Najbolj številni so Angleži in Amerikanci, a tudi Slovani so gosto sejani: Poljaki, Čehi, Slovaki, Bolgari i. dr. Kajti v prvi vrsti so ta predavanja namenjena inozemcem, ki jih pristno francoska ljubeznivost organizatorjev mora privlačiti. Najdeš pa tam tudi Italijane, Špance, Bclgijce, celo Japonce in Kitajce, — znamenje, -da tečaji slovč. Reči moram, da so kurzi naravnost izborno organizirani. Hočejo nuditi kolikor mogoče dobro sliko galoromanske kulture in skušajo olajšati 'n osladiti študij, kar se da; posebno društvo se briga za vse potrebe, želje in tudi gmotne skrbi študirajočih. Predava so kratko-inalo vso. Poglablja se znanje jezika s praktičnimi in teoretičnimi vajami, več tedenskih m- je posvečenih izgovarjavi, glasnemu čitanju, teoretični fonetiki, konverzaciji, ki je glavna | stvar — profesorji se drže principa: »Parler pour parler« in dajejo poguma s pristno francosko prijaznostjo in tudi s humorjem; diktati in prosto spisje pa so dobro sredstvo za kontrolo vsaktedenskega napredka. Za pi. .aianjo v francoščino ima vsaka narodnost svojega profesorja, prevajanje iz slovanskih jezikov vodi bivši profesor naše ljubljanske univerze, gosp. Tesničre, pisatelj obširnega francoskega dela o slovenski dvojini. Praktične vaje se pa merjavrjo z najbolj raznovrstnimi predavanji. Najprej seveda — literatura; saj Francozi sami priznajo: Najboljše, kar more Francija dati s\etu, je njena lepa knjiga. (Žalibog je treba dobro, dobro re-šetati, da dobiš ne samo estetsko, temveč tudi idejno užitno knjigo.) Predavajo slovstveno zgodovino od začetka francoske knjige preko renesanse, klasicizma, razpravljajo na široko o skoro brezmejnem vplivu Rousseaujevem, razlagajo romantiko, a posebno vrsto tvori navadno vrsia predavanj o modernih, »sodobnih« pisateljih. Letos je vseučiliški profesor Kohler orisal m.jbolj vplivne literarne osebnosti današnje Francije, kakor so: zaslužni Paul Bour-get, neumorni delavec akademije, Maurice Bar-rčs s svojim »culte du Moi«, Romain RollanJ, ki je znan pri nas po subjektivnih biografijah Michelangela, Beethovna in Tolstoja in čigar deset zvezkov obsegajoči roman »Jean Chri-stophe« čitajo danes skoro v vseh kulturnih jezikih; dalje kozniopolit Paul Claudel, ki poje o Mariji: »Vous avez sauve la France« in čigar »kozmične forme« francoski konservativni katoličani ne marajo; enako »genij-diletant« Anatole France, socialna poezija Charles Louis Philipea in komunista Barbussea ter katolika Henri Bordeauxa, ki se peča z vprašanjem francoske družine. Dalje so obravnavali in označevali poezijo svežega Jean Girandouxa, Pierro litija, ni3ž kot so Charles Mauras, Re-my de Gourniont, Paul Adam, Leon Daudet, Paul Block, Jules Romain itd. Če jim pridružimo še misleca Bergsona, ki tvori z Bourget-jom, Barrčsom in Romain Rollandom osrednje žarišče in najbolj vpliva na mladino, imamo v tem pogledu vso značilne predstavnike današnje francoske miselnosti. — Obdelujejo leposlovje pač bolj z idejne strani, kar je za tako različno poslušavstvo, kateremu je treba predstaviti Francijo, edino mogoče. 1 edavajo dalje o francoski filozofiji, seveda le sumarično, o zgodovini, zlasti o revoluciji, o francoski pokrajini in kolonijah o upravi in ustavi, o zgodovini umetnosti in glasi ^ posebej in seveda tudi o »ožji domovini: Alzaciji ki jo ljubijo z vsem srcem. Pridružijo so potom ;,a obiski umetnostnih zanimivosti, katerih je Strasbourg poln, — Alznrija leži 11. pr. v domovini gotike. — Program je torej pester, vsestranski, a vodstvo tečajev skrbi, da se moreš tudi poglobiti — francoska prijaznost ti zmeraj govori s smehljajem okrog ust: iTout 4 votre dispo6itiou.« Zasebnemu študiju in zanimanju služi pre-bogata vseučiliška knjižnica, ki obsega vsa dela francoske in nemške lepe znanstvene književnosti ter celo vodilne politične liste malone cele Evrope. Vodstvo tečajev skrbi tudi za razvedrilo; vsako nedeljo prireja skupne izlete v gozdnate Vogeze, razkazuje industrijski podjetja in daje priložnost vaditi se v vsak ..rst-nem športu, kar je posebno za Amerikance potrebno kot opoldansko kosilo. Dijaško društvo skrt.i '/a vsaktedensko prijateljske sestanke, zabavne večere, koncerte in seveda ' di za ,pies. Tako se zasnuje prijateljstvo med posameznimi narodnostmi in nehote se hitro čutiš domačega med temi ljudmi. Bivanje v Strasbourgu je torej prijetno in ostane vsakemu vo-njiv pornin. Pa tudi ni drago, vsaj v primeri z drugimi državami kot Nemčija ali Švica. Tečaji svojemu namenu: poglabljati znanje francoščine in nuditi kratko, pregledno sintezo francoske civilizacije in kulture, zares izvrstno ustrezajo. Kdor nekoliko sodeluje s šolo, si la;ilmesto cest« že od Rimljanov sem, z delavskim Milhouse-om (Miihlhausen za pruskih časov) in Baalom na eni in z Nancyjem na drugi strani. Med poljem pa mesta z go ki mi cerkvami in v sredi holm sv. Odilije, alzaška narodna božja pot, ki jo z enako prisrčnostjo ljubi izobraženec kot preprosto ljudstvo, vedno polna romarjev. Če se vživljaš v to razpoloženje alzaške pokrajine .a zgodovine, se ti zdi, da skoro naravno spadajo v to sliko naši in slovaški izseljenci, ki jih srečaš na vlaku, podobne vojaškim vpoklicancem, ki se vračajo in ti točijo. »Francija ima za nas dela, a nima zaslužka.« In če vprašaš potem domačina o atzaškem narodnem in političnem prepričanju, ti bo a ljubeznijo g voril o Alzaciji, svoji »petite pa-trie« in nazaduje resignimno zaupal: »Mi ljubimo Francijo, ali še rajši bi bili — sami.« J. P. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica !'50 ali vsaka beseda 50 par. Najmanjši S Din. Oglasi nad devet vrstic se računaio više. Za odgovor znamko I Na brezplačno stanovanje se sprejme dijak humanistič. gimnazije proti inštrukciji, -Hrenova ulica 19, pritličje. VAJENCA m pekovsko obrt, samo z dežele, sprejme Jurij Ravnik Bled it. 94. b882 Samostojna, starejša PRODAJALKA dobro verzirana v nakupu in prodaji moškega modnega blaga, se išče za detajlno, modno trgovino. — Pismene ponudbe na upravo lista pod šifro: -Krščanska« It. 6874. Iščem mesto služkinje, najraje v Beograd ali Sev- > nico. Naslov v upravi »Slo- j venca« pod Številko 6867. ' SLUŽKINJA pridna in poštena, se takoj sprejme k zakoncema brez otrok. - Predstaviti se je na K orlovski ccsti 30/L 6895 ODDA se služba tajnika Z višjo trgovsko izobrazbo in znanjem tujih jezikov. — Prošnje s prepisi spričeval in navedbo referenc je poslati do 20. oktobra 1925 na TOURIST-OFFICJE — Lfub-llana. <,885 , PRODAJALKA ~ prvovrstna moč, želi radi malega prometa premeniti , sedanje, neodpovedano mc-j sto. Cenj. ponudbe na upra-! vo »Slovenca« pod Šifro: »Marljiva in vestna« 6881. Spreten ln trezen starejši i mlinar z dobrimi spričevali, se takoj sprejme pri F. S. SKRABAR — Višnja gora. 1 Trgovski UČENEC, rodom Hrvat, ki se je že štiri mesece učil, izredno nadarjen, pošten in nad vse marljiv, IŠČE MESTA v Sloveniji, da se priuči tudi "'iv. in nemškega j"-'1 ,ve reflcktantov r ra- va »Slovenca 145. Francoščino in nemščino poučuje temeljito diplomirana učiteljica. Prijave pod: »Bouvard« na upravo lista. Ža sirote! Za trajno sobivanje v angl. inozemstvu sc išče zdrava deklica pod 18 let, ki zna kuhati in nekoliko šivati ter je sploh uporabna za vsestransko pimoč v gospodinjstvu. Prednost imaji deloljubne, snažne, skromne poštene in pridno vzgoiene sirote brez staršev, z dobr. šolsk. in služben, spričevali. Ponudbe s sliko in zahtevki na upravo »Slovcnca« pod šifro: »Transvaal« št. 6869. Pozor mlinarji! Naprodaj: štiri vodna kolesa (1 nov), 1 vaPZnl sini s 4 valji, 1 Aspitratčr St. 3 in 1 Inlčilni stroj. — IVAN KR8MANC Pšala, p. Dol pri Lfubliani. 6761 ! Korespondentinja samostojna sila, v slovenskem, srbr hrv. in nem. jeziku, brza slenolipistinja, s prakso in vešča tudi vsem ostalim pisarn, poslom, išče primer, nameščenja v mestu ali provinci. Nastop 15. okt. ali 1. nov. - Ponudbe s pogoji jc poslati upravi lista pod: Korespondentinja 6693. Vajenca od poštenih staršev, ki fe izvršil 2 razreda sred. Sole, sprejmem. I. SEDLAR, spe-crrija in delikatese, Ljubljana, Linhartova ulica 4. I'pOllOr " pekovsko vuCIlCb obrt, poštenih staršev, se takoj sprejme. Učna dob« je 2!^ leta; učenec mora biti star najmanj 16 let. Prednost ima oni, ki se je že učil obrta. - Joiln S«š«k. pfk, mojster, Metlika —. Slovenija. M £ DI Č A R S KI POMOČNIK vešč popolnoma svoje stroke ter bcajznnia, treren in pošten, se takoj sprejme. — Stalna služba. Drugo po dogovoru. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Mcdičar-ski pomočnik« štev. 6791. Išče se dobro izurjen za samostojno obrt v industrijskem kraju na Gorenjskem. — Ponudbe ni poštni predal 153 — LjuHjann. Vdsva bolftngn stapii, iTVožbpnn rfn- spodinja, išče primer, službe kot gospodinjo; event. sprejme službo v kaltcm župnišču. - Naslov pove uprava lis'a »Slovenec« pod Stev, 6821. Specer. stslaže in skrinja s predali za moko, sc proda. — Ogleda se lahko v skladišču »Balkan« na Dun.i':ki cesti. 6897 "klavirji Zaloga prvovrst. klavirjev. » Prodaja na obroke. - Hilšer-jeva ulica št. 5/1, 6894 BUKOVA DRVA~~ vagonske množine, kupi Družba »Ilirija«, Ljubljana . Kralja Petra trg 8. 6892 Karel Muc trgovina z mešanim blagom. LJUBLJANA, Sv. Petra c. 53 naznanja otvoritev trgovin« in se priporoča ccnj. občinstvu za obilen obisk. Galanterija, šolske potrebščin« in krasne različne podobe v prvi vrsti. Cene konkurenčne. Solidna nnstrcihju Angleščina! Miss FARLER prične s poukom dne 15. oktobra 1925, Dvorakova ulica 3, III. nadst. Pekovski vajenec dobrih staršev, se sprejme takoj v uk. Stanovanje in hrana pri mojstru. Učna doba 3 leta. Ponudbe naj se pošljejp na: Mih. Zavodnik, pekovski mojster, Guštanj. Jezice kupim vsako množino po najvišji dnevni ceni franko vagon. Ponudbe na upravo lista pod: »Eksport« 6677. Državno konces. ZASEBNO UčILIščE ZA STROJEPISJE. G. PETAČ — LJUBLJANA, Valvazorjev trg 6 (pritličje). IŠČEM DELA ta dopoldanske ure kot po-strcžnica ali za pranje. — Naslov v upravi pod: 68S8. Denar pada! Zato kupi brž turške srečke — najboljše vrednostne papirje (franki!) in hkrati srečke z milijonskimi dobitki. Vsaka zadene. Izguba nemogoča. — Pojasnila brezplačno. — Pisma na upravo »Slovcnca« s pristavkom: »Turške srečke«. 6877 TRGOVINSKA HIŠA 30 m dolga, 500 kvadr. metr. vrta, naprodaj. Hiša je tudi pripravna za jajčji izvoz in je oddaljena 5 minut od kolodvora Poljčane. J. Wouk, Poljčane. 6834 Pozor, ČEVLJARJI! Proda se v Laškem radi smrti popolni čevljarski inventar z dvema strojema; odda se tudi delavnica in stanovanje v sredini tr<*a. Naslov v upravi pod št. 6887 PRODAM nov, lahek ZAPRAVLJIVČEK ir. SANI, kakor tudi zamenjam za stare vozove po dogovoru. — IVAN LAH, kovač, Lesce. 6873 Premog, drva, oglje, briketi, koks. — »ILIRIJA«, Kralja Petra trg 8. — Tel. 220. Sprejmem takoj krojaškega pomočnika za boljše, stalno, veliko delo. Hrana in stanovanje v hiši. Ivan Stuplca, krojaški mojster, DOB pri Domžalah. STENOTIPIŠTINJA t večletno prakso, zmožna slovenščine, nemščine (deloma srbohrvaščine), obeh ste-nografij, cirilice — želi nre-meniti mesto. — Ponudbe pod šifro: »Perfektna 23« na upravo »Slovenca«. Z5KL KLOBUKi kakor tudi F 1 L C I v vseh modrih barvah v veliki izberi in po nizkih cenah pri minki HORVAT Ljubljana, Stari trg št. 21. Popravila sc sprejemajo. Žalni klobuki v zalogi! Stavbišča ra vile naprodaj. Vodovod, elektrika, kanalizacija izpeljana. — Vprašati: Cesta v Rožno dolino št. 10. 6862 Popolnoma varno naložile svoj denar v v Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«. Hranilne vloge se obrestujejo nalueodrsejše. Varnost nudijo lastna palača, hotel »Union«, hiše in zemljišča. — Krediti v tekočem računu. — Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva i. t. d. — Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. Opremljeno sobo manjšo in čisto, s posebnim vhodom, (tudi na periferiji), išče boljši, zelo soliden gospod. - Ponudbe na upravo pod: »Piijazna sobica« 6S58. OKUSEN IN MODEREN klobuček napravi iz šala, svilene bluze ali krila za 80 Din. Sprejema tudi FILC-KLOBUKE v moderniziranje. — Cena nizka. Postrežba točna. S^ priporoča modislka J. STEM-BERC-ER-REŠ, — Dunajska cesta 9. 6877 K?ova hiša z vel. vrtom, 5 min. od kol. Vižmarje, naprodaj. Potrebni kapital Din 15.000. Več pove uprava lista pod 68S4. Zaloga vsakovrstnih novih KLOBUKOV vseh barv in oblik. Poprav-ljalnica, barvanje in šivanje. Najnižje cene, domače delo. Popravila v 4—8 dneh. Lovrenc Okeršlar klobučar, Ljubljana, Kongresi:i trg 5. Medvode 32. — Ladja 19. "trgovska hiša z dobro vpeljano trgovino in . pekarijo v zelo prometne -i industrijskem kraju v bllž ni i CELJA se radi bolezni poceni proda. — Ponudbe na: Lovro Čremožnik — CELJE, j : Prešernova 19. 6784 DIJAKI se sprejmejo na stanovanje in hrano. Naslov v upravi pod št. 6831. » 2 novi šupi, • krili z opeko, uporabljivi za prodajo premoga in drv ali pa zelo pripravni za razno shrambo kakemu posestniku; 2 LOPI, pripravni za branjarijo ozir. raznovrstno proHajo ter en kompleten vrtni paviljon, zelo ličen tudi za gotbo, oziroma h kaki gooti'ni aH kavarni za prodajo okrcpSil. Natančni podatki se i7veJo pri ge. Meri'; St iccl. Ljubljana, Sv. Pr.tn cesta 33. ' ........- i v sredini mesta, se ODDA v najem. — Naslov se izv • v upravi lista pod št. 6S55. .TSSt&Ha&MHESiaSSBaSBaEEEHIKHiffiEaSS mm prodam 4-6 PS, MHM (M ležeč na vozu, prav r'o'->rem stanju. - RUDOLF KRU C, Radeče pri Zidar.era mostu. eemeea*--.' v-7oi ««SB» r Premog - cFmiTll fl W6)itOVa< '■|jf'1 i. 8? 1» TcIpIo . ste v f! f M J%L' moška Iz češkega ševijota in fina dunajska konfekcija Din 580. fina (jamska volnena obleka Din 220. Damskl piašč Din 400. fantovska obleka Din 190. dekliška obleka Din 50. RazpoSil)e velelrgo vina R. Siermecki, celje št. u liustrovani cenik z če: 1000 slikami se pošlje vsakemu zastonj, vzore, od sukna kamgarna in razne manufekturne robe pa samo za 8 dni na ogled. Kdor pride z vlakom osebno kupovat dobi nakuou primerno povrnitev vožnje. Naročila čez Din 500 poštnine prosto. Trgovci engross cene. E! Restavracijo ali špecerijsko trgovino v prometnem kraju, vzamem v najem ali kupim. — Cenjene ponudbe se prosi na upravo lista pod šifro »LASTNI DOM« štev. 500. Dokolenice (GAMASE), prvovrstne (blank in špalt), ru-jave in črne, nudi po konkur. ceni izdelovatelj FRflKC ISKRA :: Vrhnika. TRGOVCI POPUST. TRGOVCI POPUST. Zahvala. Ker mi ni mogoče se zahvaliti vsakemu posebej, se zahvalim tem potom v imenu vseh bratov, sestre in ostalih sorodnikov vsem, ki so prišli od blizu in daleč na pokopališče v Trbovlje. — Posebej bodi izrečena iskrena za. hvala čč. duhovščini, osobito č. g. Zmavcu za krasni govor. Zahvaljujem se tudi Orlom, ki so v tako lepem številu spremili pokojnika na pokopališče in tam zapeli ganljive žalostinke; srčna hvala vsem darovalcem prekrasnih vencev in šopkov. — Tisočera hvala vsem I Trbovlje, dne 9. oktobra 1925. Pavla Govejšek ter ostali sorodniki. Stoto &»> ... Nsassr w» l i. ant-, i *W,-Jt * r.-T^r.'.^ "Sflf,** «!uv.' v POZOR. Amerikanci! Posestvo: hiša z 2 sobama, kuhinjo, vrtom, 1 ali 2 orala zemljišča, 5 minut orl postaje Poljčane, proda J. Wo :k v Pol-čanah. 6835 "več kanarčkov " naprodaj. — Stari trg št. 34, pritličje. 6805 Naprodaj dobro ohranjen pletiinl stroj 0/20 Več se izve v trafiki Franc Eremšak, Čutna 16, Kamnik. bi s a ■ is ■ a a sa B ii? K ss B in veloor za plašče za površno suknje in modni šerijot za moške in ženske obleke in drugo manufakturno blago v veliki izbiri po zanesljivi nizki ceni priporoča obče znana tvrdka i. iii,lil širtip? i Zunanjim naročnikom se dopošljejo vzorci na zahtevo poštnine prosto. rj e w p Krm rezljam iz trdega lesa, solidnega in trpežnega izdela, se dobe za ceno od 250 Din dalje pri kiparski tvrdki Kolodvorska ulica štev. 20, LJUBLJANA. Dne 25. oktobra bo prodanih na javni dražbi 25 .šž^s&aa^e nstdšfgBiisda psm^rs-si.fs araeri&ssisfeiii ftnij-diriiafieD m ■ ? komadov »sdšfgo Smšts noti*. polnokrvne angleške pasme, Konji izhajajo iz graščinskih posestev Kamendcin in Kulpin. — Žrebci in kobile so v starosti od dveh do 14 let. Dražba se vrši v Kulpinu na dan 25. oktobra, t. j. v nedeljo dopoldne ob 11. uri. Reflektanti, kateri žele prisostvovati dražbi, naj pravočasno priglase svoj dohod na graščino Kel.rin, pošta Kulpin (Eačka). Zadnja postaja je Pašičevo, kamor dospo vlaki iz Novega Sada ob 10 4 dopoldne, a iz Subotice cb 10.5 dopoldne. Na postaji Pašičevo bodo čakali reflektante vozovi za prevez v Kulpin. ISjsraosslk graSiMfh jsosesIsu Vsem, ki ste sočustvovali z nami ob preselitvi nase dobre stare matere iz ženskega v duhovno življenje, kličemo Bog povrni. Rodbine: Gre gore, Ambrožič, Dovžan. Radovljica, Ljubno, Dovje, 30. septembra 1925. Zahvala. Za mnogobrojne dokaze globokega sočutja radi smrti našega predragega soproga oziroma očeta in brata, gospoda B£dr I izrekamo tem potom vsem in vsakemu najiskrenejšo zahvalo. Posebno častiti duhovščini, častitim očetom frančiškanom za slovesno opravo pogrebnih obredov v cerkvi, visokim oblastem, častitemu odboru Ljudske posojilnice za posebno naklonjenost, kakor tudi Prometni banki, darovalcem prekrdsnih venccv in vsem prijateljem in znancem, ki so ga spremili na zadnji poti. Globoko žalujoča rodbina Šusteršič. w Svetovno znani »Favorit« in »Ullstein«-kroJi se dobijo samo pri veletrgovini M, Krisper - Ljubljana Stritarjeva ulica 3. Edino zastopstvo za vso Slovenijo I od najfinejše do najpriorostejše opreme po izredno znižanih cenah se dobi pri ANDREJ KRI^M*. Sovama pohism St. Vid nad Ljubljano nasproti kolodvora Vižmarje Na velesejmu razstava v paviljonu :zak Žagi sltfeva &sl§ca broj 13 priporoča cenj. usnjarjem vse v njih stroko spadajoče potrebščine; ribje olje, degras C. I.f strojilna olja „Hessna", vse vrste eks-traktov in kemikalij ter usnjarskega orodja, dalje še laka in tragantov. Naznanjam slavnemu občinstvu, da se vrši 25. novembra t. 1. žrebanje dobitkov, kateri so spodaj navedenL Kdor zeti biti za m al denar srečen, naj pošlje po poštni nakaznici Din 60— (šestdeset), na naslov: Franjo Brir.ovc, trgovec in posestnik, Višnja gora 36, Sovenija — do 19. novembta t. 1. Za ta denar dobi vsak franko po pojti 2 m barhenta, flanele, kontenine ali pa šifona, razen tega ima pravico do žrebanja. Vsak pošiljatelj dobi tekočo številko, ki se mu bo zraven pošiljke objavila. Žrebanje sc vrši, kakor že zgoraj omenjeno, 25. novembra t. 1„ pod vodstvom in kontrolo g. notarja Antona Zevnik v Višnji gori, Slovenija. Izžrebane številke kakor tudi naslovi se objaviio po časopisih; dobitki se žrebajo, ako bode nad 10.0C Uu ročnikov iz cele države. Dobitki; Enonadstropna trg. hiša, spalna op kuhinjska oprava, kredcnca, železna blagajna, ši stroj, dvekolesa, srcbme, zlate ure in verižice in št dobitkov razne vrste v vrednosti 25.000 Din. Na razna vprašanja sc ne bo odgovarjalo. Denar je treba poslati na moj naslov. FRANJO ERINOVC trgovec in posestnik — Višnja gora, Slovenija. ! -S" a H '» s> Rhi iTVPiT.n s% liif ji s 4l (4 ____ Flach Ruud Links-Links in Jackard ;-; za ročni in strojni pogon ;-; SPDiHASCiiBNE | MmmMmm in^nsiiM f Sn cSicit s!r©Se? za vse slsjcine In L UŠISO^P ve:tno na skladišču pri ;-; £u|tanirska ulica šlev. 42. Glavni zastopnik teiniške ooslounice ja industrijo strojev za pleteni« FeHf^ Lederer, Wien se zopet dubiva v v^eh boljših trgovinah I, i uMMMi Generalno zastopstvo: C. C. imipalt S. £., Zagreto Vlaška ul. 46a. Telefon-2- S3 & u m m ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ la dalmatinski land cement svetovno znane znamke nM* tvornice .Dalmatia* d. d. Sučurac pri Spl.tu Obrnite se za ponudbe na izključno zastopstvo za Slovenijo & CO.. Ljuhtiana $£l zalogi. * , f" J" ■■mmhhbb vasL-atmaone-immmm c Gilardi & Bettiza — Split ustanovljena leta 18o5, torej najstarejša tvornica te vrste v Dalmaciji Izdeluje: prvovrsten Pornenfl cement zastopnik za Slovenijo Ivan Pcsiolisih ln drug. Ljabilano Resljeva cesta 3 Tel. int. 949 mmM^mmzmm ^amHKSBmmzmmmmmmHHU AFILIRANI ZAVODi Banke Čehoslovaških legij v Pragi z njenimi 2i podružnicami v Čehoi>lova?ki ter delniško glavnico od Kč 70,0! 0.0!<0-— ter rezerv, fondom od Kč 30,000.000'— ter vlogami nad Kč S00.000.000'— Obavlja vse hanlne posle na luTsntneje. usjutitu uutmu V ocelruZnica Ljubil: hs /opolno vp^čana del. glavnica Din 5,000.000"— Rezerve Din 750.000 — Brzojavi: ,'DOBROBANKA" Ljubljana. Telefona; 5 in 720. Prevzema vlrg-- n: hranilne knjižice In na tekoče račune ter jih obrestne kar najugodneje. Otroke kapitana Granta. 9ti (Potovanje okoli sveta.) (Francoski spisal Julea Veme. — Poslovenil A. B. Proti enajsti se je zdelo, kakor da vihar nekoliko popušča. Mokre megle so se zdaj pa zdaj razpršile. V takem trenotku je John zagledal nizko obrežje, ki je bilo nekako šest milj proč v smeri, kamor jih je pmal vihar. »Duncan« je drvel naravnost tja. Pošastni valovi so se zaganjali ob obrežje in se vzpenjali petnajst do dvajset metrov visoko. John je spoznal, da so naleteli na trdna tla, sicer bi se ne mogli zaganjati v take višine. »Peščene sipine,« je dejal Austinu. — Tudi jaz mislim, mu je odgovoril namestnik. — V božjih rokah smo, je nadaljeval John. če nam Rog ne odpre p/ehodnega mesta in če Sam ne povede »Duncana«, si.io izgubljeni. — Baš je plima, kapitan, mogoče vendar pridemo srečno čreznje. — Poglejte vendar, Austin, kako po ti valovi razdivjani. Katera ladja bi jim mogla kljubovati? Prosimo Boga, da nam pomaga, prijatelj!« Medtem se je »Duncan« s vojim malim jadrom bližal obali z grozno naglico. Kmalu ni bil več kakor dve milji od prvih sipin. Megle so zastrlo od časa do časa suho zemljo. Vseeno se je Johnu zazdelo, cla je opazil onstran penečega se roba mirno jezerce. Tam bi bil »Duncan« kolikor toliko varen. Pa kako dospeti tja? John je dal poklicati na krov vse popotnike. Ni hote!, da bi bili v trenotku, ko se brod razbije, zaprti v kabinah. Glenarvan in tovariši so se razgledali po strašnem morju. Mary Grantova je prebledela. »John, je dejal po tiliom Glenarvan mlademu kapitanu, skušal bom, da rešim ženo ali pa umrjem ž njo. Ti poskrbiš za gospodično Grantovo. — Da, blagorodje,« jo odgovoril John Mangles in poljubil lordu roko. Solza se mu je utrnila. »Duncan« je bil oddaljen le še streljaj ali dva od Prvih sipin. Morje, ki je bilo baš v dimi. bi brez dvo- ma nudilo ladji dovolj vode pod gredljem, da bi prišla čez te nevarne plitvine. Toda sedaj so se dvigali, padali in razlijali tu ogromni valovi, ki bi jo prav gotovo nasadili na sipine. Vsaj z zadnjm delom gredlja je ladja morala zadeti. Ali ni nobenega sredstva, da umire gibanje valov, da potolažijo razburkano morje? John Manglesu je prišla rešilna misel. »Olja! je zavpil; dečki, pripravite olje, pripra ite olje!« Vsa posadka je takoj razumela, Laj hoče kapitan. Šlo je za to, da poskusijo še zadnje sredstvo, ki ima včasih usjjeh. Valovi se dajo pomiriti, če jih pokriješ z oljnato skorjo. Olje ostane na površju in ublaži udarjanje vodnih delcev, ki jim da neko opolzkost. Učinek je takojšen, pa trdi lakoj izgine. Ko je ladja preplula to umetno gladino, podvoji morje svoje divjanje, in gorje ladji, ki gre za njo.* Posadka, ki ji je nevarnost postoterila moči, je privlekla na prednji konec ladie k ograji sodčke z oljem morskih psov. S sekirami so jim razbili dno in jih postavili na ograjo. »Pozor!« je poveljeval John Mangles in iskal ugodnega trenotka. V dvajsetih sekundah je prišla jahta do vhoda v ožino, ko ji je zaprl pot rjoveč val. Sedaj je bil čas. »V božjem imenu, zdaj!« je zavpil mladi kapitan. Mornarji so na povelje obrnili sodčke, da so se curki olja razlili v morje. V istem hipu je sluzava tekočina umirila penasto morsko gladino. »Duncan« je zletel preko mirne vode in se kmalu znašel v tihem zalivu onstran peščenih sipin. Medtem pa se je Ocean oprostil prisiljenih vezi in vzdivjal v nepopisnem srdu. šesto poglavje. Rtič B e r n o u i 11 i. Prva skrb kapitana Johna je bila, da trdno zasidra svojo jahto z dvojnim sidrom. Ustavi! se je precej daleč od brega, kjer je bila voda še deset metrov globoka. Tla so bila kakor nalašč za sidro. Tako se ni * Zato jo v pomorskem pravilniku izrečno prepove Ignn kapitanu, d.t portbi lo zadnje obupno sredstvo, čc mu sledi šo i">kn ladia na isti oiiui. i bilo trrbn bati. da jih zanese na plitvine ali pa nazaj na viharno morje. Po tolikih in tako velikih nevarnostih je prišel »Duncan« vendar v mirno zavetje, majhen pristan, ki so ga na treh straneh branili pred vetrovi obrežni grički. Lord Glenarvan je stisnil mlademu kapitanu roko in dejal samo: »Hvala, John!« A John je bil presenečen in se čutil bogato po-plačanega s temi dvemi besedicami. Glenarvan ni bil razodel nikomur, v kakšni nevarnosti so bili, ne gospe Heleni, ne Mariji Grantovi. Niti Robertu se ni sanjalo, da je manjkalo za las, pa bi bili vsi izgubljeni. Eno stvar še je bilo treba vedoti: kam je zanesla strahotna nevihta ubogo jahto? Kako naj pride zopet na staro pot, na svoj sedemintrideseti vzporednik? Kako daleč proti jugozapadu je rtič Bernouilli? To so bila prva vprašanja, ki so jih stavili Johnu Manglesu. Ta se je takoj podal k svojim instrumentom, izmeril z mljcpisno lego in jo zarisal na ladijskem zemljevidu. V resnici se »Duncan« ni bil tako daleč oddaljil od svoje poti, komaj za dve stopinji. Nahajal se je na avstralski obali pri 186° 12' vzhodne dolžine in 35° 07' južne širine, ob rtiču Katastrofe, ki je že v južni Avstraliji in je oddaljen od rtiča Bernouilli kakih tristo milj. Nasproti rtiču Katastrofe žalostnega imena je rtič Borda, ki je skrajna točka Kengurujevega otoka. Med tema dvema rtičema je preliv Investigator, ki pelje v dvoje zelo globokih zalivov: na severu Spcncorjev zaliv, na jugu pa zaliv sv. Vincencija. Na vzhodni obali tega zadnjega je pristanišče in mesto Adelaida, glavno mesto dežele istega imnea v južni Avstraliji. Mesto, ki so ga ustanovili 1. šteje Štirideset tisoč prebivalcev in ima zelo ugodno lego tor velike naravne zaklade; AH prebivalci veliko raje obdelujejo rodovitno zemljo in gojijo vinsko trlo, pomaranče in podobno sadje, kakor pa da bi ustanavljali velika industrijska podjetja. Med prebivrdstvom je velika ve-r;;vs poljedelcev in le malo podjetnikov. Za trgovino iu obrl nimajo smisla. 111=111= =lll=ill S 'S rt c-š £ S k > ■a n •2.-c 0 > H £ m a G o 0 ft-g IM .Z, U ^ & a 3 o co d d I 2 Q £ 8 N of ® ® > G • —< »»-4 C 00 k 1—• • ih s - Si w> n « . »M 2 « o = 111 = 111 111=111 = Dnevno Koncerti: V kavarni od 5 do '/jI zvečer V kleti „ 6 „ 12 „ V restavraciji 7 » 12 „ „ Ob nedeljah in praznikih zajutrkovalni koncert v restavracij. Popoldanski koncerti ob 5. uri. DAMSKA KAPELA f BMMMCIJI )ZVEZDA< Točna in solidna postrežba. Prvovrstna vina, gorka in mrzla jedila. Se priporočata Fran in Rosa KrapeS Kupujte samo prvovrstno domačo svinisko mest znamke J, P* a Lastni izdelek tvrdke Janko Popovič v Uubl ani Najnižje dnevne cene! Solidna postrežba! Razpošilja so v sodih po 50, 100 in 200 kilogramov. primerno za nastanitev kakih 150- 200 mirnih umobolnih (hiralcev), ker so zavodi za oskrbo umobolnih vsi prenapolnjeni. Poslopje bi se vzelo v najem za dobo več let proti posebni pogodbi. Ponudbe naj se pošljejo najdalje do 25. oktcbra na ravnateljstvo državne splošne bolnice v Ljubljani. '"Illiltilii mm** stavbenik sodnijskc zapriseženi Lvedenec Ljubilansi Gnsposvetska cesta štev, 12/11. 25 ietna praksa izdeluje ne rte, proraiur.e, cenitve in prevzema vsake vrs ;e stavb. Med mnogošt. izvrš. stavb napravil: cerkve v Prečni Zaplaz. Šmi-hel, Šumperk, Podgradiid, prezidava hiše Souvan, rtestni trg •te|j.!iji|jj|!jt|:;||j!|ji,;. iiiiiitiljiiiiiiiiiiiiiliiiiM^T*^^ iliiiliiF penili ■hh bana Istlna, da je jesenska ln zimska doba izredno prikladna za oglaševanje v »SLOVENCU", prav posebno pa v njegovi nedeljski Izdaji. V teh mesecih se časopis neprimerno pazljlveje prečita. Ne prezre se niti najmanjši oglas. Trgovel, obrtniki ln sploh vsi, ki imate kaj naprodaj, izrabite v polni meri to ugodnost ob vsaki dani priliki in oglašujte v „SL0YENC0". Cenik ali proračun zahtevajte od uprave. Uverjenl bodite, da bo ^ s te.n dosežen velik uspeh — m ttHvBS dosežena veliko korist! 6- V) dobroznanih in priljubljenih CT3> 0» !l|i!iilil:i!!fl!i!:l IplfeTF l|tll|!tti;:| Da zadostim številnim vprašanjem po dobrih in cenenih šivalnih strojih, odločil sem se poleg svoje že obsto eče lig -vir.ie na dslbeio v L ubitan«, Kolodvorska ul.ca 3, tivorišče za šivalne stroje, kolesa in njih nadomestne dele otveriti tudi Istokm posebni odilslek za nadrobno prodajo strojev šivalr&fii JiL% h Založtn bodem vedno z bogato izbiro šivalnih strojev vseh vrst za rodbinsko I?) rabo v najmodernejših opremah, kakor t 'di za šivilje in obrtnike. Kot dolgo etni poslovodja tvrdke Singer sem pridobil mnogovrstnih skušenj, SS zato up.-m cenjene odjemalce zadovoljiti v vseli ozirih. Vab m torej vsakega, naj si pred nakup m šivalni ga_ stroja ogleda mojo la razslavo v I, u&l »el, K »ioUvorska. ulica šl. 3, dvorišče, v kateri se naha-§8 ajo najmodernejše današnje opreme. K3 Za prijazen obisk se priporoča H. HiSERHMšHER w3SS2W&gmaeamBagmimam .. . ^ ■ i ■• | s-a felix Toman kamnoseški mojster Ljubljana Resljeva cesta št. 30 priporoča bogato zalogo nagtonih sporne• nikov od marmor/a in granita, plošče za robmee, marmornate piošče za mobiltje po na/niž/ih cenah mrnmr.TrstmmmBmammmun Moderno urejena in najboljše vpeljana ia Ily se vsled rodbinskih razmer Ug^ulKU |i Upoštevajo se Ie resni reflektanti z gotovino. Dopise posreduje: Poštni predal 41, Maribor I. nisuTE na mm m zi ter si oskrbite pravočasno W Si 11 STftLMEZA1©CE pititn^sv, sjoi«s;, šuto, cm« sn ru'ave 8 r;1 " v ra'st»vi. Cen-Ki l-»nko. a d« d ® Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10 (V lastni palači vis b vis hotela „UnionH). Telefon št. 57 in 470. BaSuu poStno čekovnega urada za Slovenijo štev. 11.945, v Zagrebu štev. 30.080. Podružnice: CELJE, DJAK0V0, MARMOR, NOVI SAD, SARAJEVO, SOMBOR, SPLIT, SiSENfK. Ekspczitura: BLED. Kapital in rezerve skupno nad Din 15,000.000*-. Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije. ■■mu —.jupjpjMiiari SS^rrlMlEK: