Naročnina znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din. Posamezna štev. l Din. UREDNIŠTVO — UPRAVA: pri g. Jos. Benko v M. Soboti, telefon številka 8. štev. rač. poštne hran. 12.549 Izhaja vsako nedeljo- vi. leto SfiHjfiii Murska Sobota, 23. maja 1937. Cena oglasov Na oglasni strani : cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust. UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti. Rokopisi se ne vračajo. ŠTEV. 21. Evropa Z ozirom na politične dogodke zadnjih let, je marsikdo mislil, da je za Evropo nastopila doba, ko se mora umakniti v ozadje, spričo ostalega sveta, Vsem je še znano, kako težko bolezen je moralo v zadnjem času prestati Društvo narodov, ki se je rušilo na vseh koncih in krajih. In kolikor bolj je D. N. nehavalo predstavljati mogočno fronto vsega sveta, toliko bolj je gineval njen vpliv po drugih kontinentih. To seveda velja za države, ki so še ostale samostojne. Prvi udarec za Društvo narodov je bila zadeva z Mandžurijo, po kateri je Japouska kar čez noč stegnila svoje roke. Japonci se niso brigali za proteste, ki so prihajali iz Evrope. Kar so nameravali, to so storili. Nemoč Društva naroda je postajala očitna. Še več. Od takrat naprej se Japonci niso več brigali za besede evropskih diplomatov in ne za mnenje Društva narodov. Sprožen kamen je potegnil za seboj plaz: evropska politična situacija je postajala čim dalje bolj napeta in vsi znaki so že kazali, da stojimo na pragu katastrofalnih dogodkov. Slednjič se je še iz Amerike čul klic: »Pustite Evropo njeni usodi!" Kakor med narodi na celini, tako je tudi med kontinenti zazijalo pogubonosno brezno. V zadnjem času pa se je to stanje znatno izboljšalo in niso se uresničile prerokbe onih črno-gledov, ki so že vidli Evropo v onem krvavem plesu, v katerem so narodi umirali pred leti. Stiki med evropskimi in izvenevropski-mi državami so se zopet začeli krepiti in ugled našega kontinenta se zopet veča. Dokaz: Ni še dolgo od tega, ko je bila v Buenos Airesu (Amerika) konferenca, na kateri so bili zbrani zastopniki vseh ameriških držav (paname-riška konferenca). Na tem se-nku so izpričali zbrani zastop-liki, da se ne mislijo oddaljiti od Društva narodov, ker tudi takšno, kakršno je, more za sporazumno delo med narodi mnogo "koristiti ter vsled tega ni za podcenjevati. Pa tudi orjaško oboroževanje, v katero so se vrgli evropski narodi, ima svoje ugodile učinke Zadnjič smo na tem tnestu govorili o gospodarskem pomenu oboroževalnega tekmovanja, danes naj navedemo politične posledice. Za primer naj služi Rusija. Ogrožena od Japonskega imperializma se je Rusija začela temeljito pripravljati na možno bojevanje z Japonci. Pomnožila je svoje čete na Daljnem vshodu, utrdila meje, odprla nove prometne zveze in z vsem tem vcepila strah in spoštovanje Japoncem. Prej so bili vedno napadi in boji ob mandžurski meji in Japonska vojna stranka je zahtevala vojno z Rusijo. Ko so pa vidli, da ne bi bilo dobro spopasti se z Rusi, so postali Japonci kar čez noč silno pohlevni. Od samega rešpekta pred Rusi, ponujajo Japonci zdaj roko sprave in so pripravljeni, da sklenejo z Moskvo prijateljsko pogodbo. Ta slučaj, ki ni osamljen na evropski pozornici, je kaj značilen in potrjuje staro resnico, da slabič nima pravice ukazovati, temveč le slepo slušati. Da se utrdi nekdanje stališče Evrope, je namenjen tudi sestanek zastopnikov dominionov mogočne Anglije, ki so se te dni zbrali ob priliki kronanja angleškega kralja v Londonu. V zadnjem času so namreč dominioni (Avstralija, Novi Zeland, Kanada, Indija itd.) marsikaj očitali matični državi, zlasti glede obrambne možnosti in sposobnosti. Avstralci so se zbali Japoncev, ki so postali zelo objestni, ko se je Amerika umaknila iz azijskega vzhoda. Južnoafriški dominion hoče imeti odločno politiko Londona, ker se boji, da bi ga zadela ista usoda ko Abesinijo. Radi tega nam je tudi razumljivo, zakaj je letos Anglija določila tako velikansko svoto v svojem proračunu za svoje oboroževanje. S tem hoče vcepiti svojim podložnikom zaupanje v svojo moč. Ta korak angleške vlade, pa ni le dovedel do ojačenja matične države v imperiju samem in na zunaj, temveč je povečal tudi britanski ugled in britansko stališče ne le v Evropi, temveč tudi v izven-evropskem svetu. Po istih potih hodi tudi Francija, ki prav tako skrbi za oja-čanje svoje oborožene sile. To povzroča skrbi Ameriki, ki v svoji vojni moči na morju tudi noče zaostati. Da se to trenje ublaži, so se vse tri velesile med seboj spoprijaznile in zato se ni čuditi, da se v zadnjem času pogosteje imenujejo v eni vrsti Ameriko, Francijo in Veliko Britanijo, kakor da gre za en skupen politični tabor, ki ima skupne cilje in skupne naloge. In kolikor močnejši postaja ta tabor, ki narekuje politiko Evrope, toliko bolj mu raste ugled tudi izven Evrope. To so pa tudi sile, iz katerih črpa svojo moč Društvo narodov. Izgleda, da je doba, v kateri je Evropa izgubljala na ugledu, premagana in da se naš kontinent znova utrjuje ter pripravlja, da ponovno prevzame glas voditelja sveta. POLITIKA Ministrski svet je imel sejo, na kateri je notranji minister poročal o notranje političnem položaju. Na predlog ministra za telesno vzgojo naroda je bil določen poseben odbor ministrov, ki ima odobriti načrt zakona o fizični vzgoji naroda. — Nadalje je bilo skle njeno, da se bo takoj otvorilo nekaj novih pošt, med njimi tudi v Kapeli. V Franciji so zaprli terorista Stje-pana Maruiiča, enega od glavnih sodelavcev Ante Paveliča, ki ima na vesti umor Viteikega kralja Aleksandra I. Ujedinitelja. Imenovanemu se je pO atentatu, kjer je odigral gotovo vlogo, posrečilo pobegniti prtd vsem zasledovanjem mednarodne policije. Med nato drŽavo In Romunijo je bila te dni v Beogradu podpisana trgovinska pogodba. V ta namen je prispel v našo prestolnico romunski trgovinski minister Pop, kjer so ga slovesno sprejeli. Večje Število italjanskih gospodarstvenikov, industrijcev, trgovcev in bankirjev namerava v kratkem obiskati Jugoslavijo, da navežejo stike z našimi gospodarskimi krogi. Predsednik madžarske vlade je ob priliki proračunske razprave izjavil, da je pripravljen na to, da se pro-uče vsi predlogi o kakšnem sodelovanju Madžarske z ostalimi podonavskimi državami, če bi razgovori potekali na temelju popolne enakopravnosti. Njegov govor razlagajo kot prvi korak in izjavo o sporazumu med Madžarsko, Jugoslavijo in Romunijo. širijo te vesti, da namerava Italija izstopiti iz Društva narodov. Na- vajata se dva vzroka : 1.) Društvo narodov ne bo pogazilo lastna načela in priznala zavzetje Abeslnije s strani Italije. 2.) Italjani sami so mnenja, da je najnovejše prijateljstvo z Nemci dovolj močno in jim je Društvo narodov odveč. V mesecu aprilu je bilo v Abe-siniji ubitih 73 italjanskih delavcev. Od 1. januarja 1935 do 30. aprila 1937 je bilo ubitih ali pa se je ponesrečilo 1124 italj. delavcev. Tako se glasi italjansko uradno poročilo. Na Irskem, kjer se že dolgo vrši borba, da bi se otresli angleške nad-oblasti, so v glavnem mestu Dublinu, v času ko so kronali v Angliji svojega kralja, razstrelili spomenik kralja Jurija II. in javno zažgali angleško zastavo. Vsoto 75 milijonov dinarjev je odobril ministrski svet za javna dela. Od tega dobi Slovenija 7 in pol milijonov dinarjev za javna dela. Obenem je ministrski svet sprejel tudi odredbo o izplačevanju terjatev vlagateljev Poštne hranilnice na Dunaju. Po končanem rednem zasedanja češkoslovaškega parlamenta, je neki brezposelni delavec, ki se je nahajal na galeriji, streljal v zrak. Pri zaslišanju je izjavil, da je streljal zato, da na tak način protestira proti kartelom in monopolu v gospodarstvu.. Bivša demokratska stranka je sklicala sejo glavnega cdbora. Na seji bodo razpravljali o bodoči politiki stranke, o sodelovanju z združeno opozicijo in o predlogih za rešitev hrvaškega vprašanja. Francosko sodišče v Toulousu je obsodilo 20 ameriških državljanov, ker so hoteli na skrivaj oditi v Španijo kot dobrovoljci. Vsak je dobil po 40 dni ječe, kar bo zadostovalo, da se jim navdušenje poleže. Generalno ravnateljstvo drž. železnic bo nabavilo iz tujine več posebnih vagonov za sadje, oglje in bencin. Voditelj madžarske stranke malih kmetov Eckhardh je izjavil, da je prišlo že tako daleč, da predstavlja Madžarska v gospodarskem pogledu nemško kolonijo. Zato je tembolj potrebno zbllianje podunavskih držav, zlasti Avstrije, Madžarske in češkoslovaške. Frankovske letalske sile so z nemško letalsko eskadrilo .Kondor" napadle baskovske postojanke. Pri tem napadu je sodelovalo 200 letal, ki 10 vrgla na baskovske utrdbe nad 1000 t sikih in malih bomb * vnetljivimi plini. Pri tem je bilo ttbitih okrog 1000 ljudi nad 2500 pa ranjenih. Vzroki levičarstva naše mladine Še nam je v spominu, ko smo pred svetovno vojno živeli v gospodarskem pogledu bolj zadovoljno nego v vojnih in povojnih letih. Viaka voj na zapusti za seboj raznovrstne tež-koče, prav posebno pa jih čutimo še danes po slednji, ki je bila tako kruta in ki je trajala nad 4 leta. V splošni zmedi in stiskah postane človek, pa če je še tako dobro situlran in udan svoji domovini, nezadovoljen. V tem položaju začna omalovaževati obstoječe predpise, dru žabni red in kritizirati vse, k»r je dalo povod za poslabšanje prejšnjega blagostanja. Naša mladina, ki je zagledala luč sveta v vojni ali povojni dobi, je zrasla v času splošne kritike, delni stiski, pomankanju in v prcokreiu državne ureditve nasledstvenih držav. Starejši družinski člani naših pokrajin, ki so grozote vojne preživeli, so po stali napram vsem uredbam po vojni sledečem družabnem redu, v gotovi meri odporni. Trpeli so v vojni, povojnem času in trpeti morajo še danes. Splošno pomankanje na vsem kar je služilo za dostojno življenje in gospo-darjenje, se je v veliki meri občutilo tudi v povojnem času. K temu se je še pridružila visoka odmera davkov in raznih javnih dajatev, ki so še danes nesorazmerni z cenami kmečkih produktov in s stvarmi, ki jih naš kmet ali delavec mora kupovati. Vrh tega so sledile razne malver zacije, korupcije, neznosni karteli, strankarska trenja, dozdevne protek-cije, evolucija v denarju itd. Vse to je dajalo in še daja povod splošni kritiki, ki se jo je upravičeno izvajalo in se jo izvaja še danes po javnih lokalih, strankarskih sestankih in prav pogostokrat tudi v družinah. Vse te kritike posluša naša mladina, ki se jo je vcepila v duše in z njimi odšla v višje šolske ustanove. Takšna mladina se poleg drugega tudi v tem izpopolnjuje in dobiva čimdalje bolj levičarsko prepričanje. Mislimo, da so to glavni povodi, ki so prisilili gotovi del naše mladine, k levičarskemu stremljenju. Obžalovanja vredno je pa dejstvo da se slične nepovoljne kritike slišijo tudi v družinah in od posameznih oseb, ki živijo v izobilju in ne trpijo v pomankanju v ničemer, in to celo v pričo svojih otrok, kar daje povod, da se mladina tudi teh pri možnih družin čimdalje nagiba in deluje v ekstremnih levičarskih frakcijah. Dasi je kritika v marsičem potrebna, vendar bi bilo želeti, da se jo izvaja stvarno. Izmed raznih ustanov in funkcijonarjev smo imeli in morda imamo še danes takšne, ki zaslužijo najstrožjo kritiko. So pa tudi takšni, ki so večkrat neopravičeno deležni slabe kritike. Da naša mladina, ki obiskuje višje ioiske ustanove, ali se udejstvuje drugače v javnem življenju, ne bi preveč zabredla v ekstremno levičarsko smer, je potrebno, da se ji da prilika javnega udejstvovanja in upošteva vse one nazire, ki vodijo do zboljšanja našega življenja. Potrebno je pa tudi, da ne izvajamo nepovoljne kritike v prisotnosti mladine posebno ne v družinah, zlasti ne v onih, ki jim je vojna in povojna konjuktura doprinesla povoljno blagostanje, ali od očetov, ki so v javni službi in tako v gotovi meri priskrbljeni. Le s pravilno domoljubno vzgojo bo mogoče našo mladino obvarovati vseh tovrst nih slabosti i n jo dovesti v tabor za- dovoljstva ter vzgojiti kot prave stebre in zanesljive čU7arje naše domovine. Za dosego tega pa bi bilo potrebno brezobzirno odstraniti vse, k«r daje povod nepovoljne krtke, delovati na to, da zavlada enakopravnost vseh državljanov, upoštevat! upravičene potrebe poedinih pokrajin In sta nov ter opustiti strankarsko mržnjo, ki velikokrat brezsrčno sega v eksis tenčni obstoj poedinca, razdvoji dru žlnsVo življenje in tako povzroča hudo zlo. Le s takšnimi ukrepi, ki naj bi se jih pravično in strogo izvajalo, predvsem od strani oblastev, bo mogoče zajeziti škodljivo kritiko in v gotovi meri dovesti vse do splošnega zadovoljstva in boljšega blagostanja. Bojevnikom svetovne vojne in njih svojcem! Za jubilejno razstavo slovenskega novinarstva na jesenskem ljubljanskem velesejmu potrebuje pripravljalni odbor poieg vseh drugih slovenskih časnikov tudi vse slovenske časnike in časopise, brošure in letake, ki so jih pisali in razširjali slovenski bojevniki na frontah ali v ujetništvu in na pohodih skoraj po vseh delih sveta. Predvsem je važen dobrovoljski tisk, enako pomembna so pa tudi vsa glasila beguncev in internirancev ter političnih ali vojaških kaznjencev. Poiskati, zbrati in ohraniti moramo prav vse od pravega tiskanega in morda tudi ilustriranega časnika pa do litografiranih ali kakorkoli razmnoženih, torej tudi do pisanih ali z okorno roko risanih lističev, ki so samo po enkrat izšli. Tudi pisma z novicami, ki ste jih pošiljali tovarišem ali domov, spet poiščite, saj so taka pisma večkrat nadomeščala časnike, ki jih ali sploh ni bilo, aH pa niso smeii objavljati takih vesti. Ne pozabite tudi na letake, ki so prihajali z one strani fronte z letali ali kakorkoli, zlasti pa poiščite vse dobrovoljske in revolucijonarne liste in letake. Prav vse zberite, naj bo še tako važen oklic, poročilo o zmagi ali porazu, še tako prešerno šaljiva in posmehljiva slika ali tudi osmrtnica. Zberite vse, kar so drugi v našem jeziku pisali za nas in tudi vse, kar smo mi v drugih jezikih pisali in razširjali med bratskimi in tujimi narodi. Poiskati in najti pa moramo tudi najvažnejše, kar so tujci pisali o slovenskih pokretih, o dobrovoljcih in o slovenskih vprašanjih sploh. Cim več bomo našli in zbrali, tem jasnejša in popolnejša bo slika, koliko smo Slovenci pretrpeli in koliko je naš na- rod žrtvoval za svojo s7obodo in za mir človeštval Vse, kar imate ali najdete, takoj pošljite pripravljalnemu odboru za razstavo slovenskega novinarstva v Ljubljani, ali mu pa vsaj pismeno javite naslov in vsebino časnika, letaka, pisma aH slike. Za vse posojene predmete prevzame razstavni odbor popolno jamstvo, da jih po razstavi dobi lastnik spet nepoškodovane in brez *troško9. Sklicujoč se na prvomajski okl/c naših častnih predsednikov gg. m; mistra dr. Antona Korošca, ministra dr. Alberta Kramerja in ministra dr. Frana Kulovca, prosimo vse, zlasti pa našo duhovščino in učiteljstvo, na] nam pri tem delu pomaga s svoje vplivno besedo, a tudi z zbiranjem in organiziranjem zbiralne akcije. Trdno smo prepričani, da vsi Slovenci tako zberemo še mnogo prevažnega gradiva za zgodovino našega naroda. Pripravljalni odbor za razstavo slov. novinarstva Ljubljana, Velesejem. Domače pesči Naročnikom v inozemstvu Vsem onim cenjenim naročnikom našega lista, ki bivajo v inozemstvu in so z plačanjem naročnine v zaostanku, bomo v najkrajšem času, ako ne plačajo čimprej naročnine, ustavili dostavo lista. fllurska S°bota: — Povračilo denarja z« vstopnice. Tujsko prometno olepševalno društvo obvešča, da izplačuje proti vstopnicam vplačane zneske za odpo vedan korcert Glasbene Mat/cs Ljub Ijana, blagajnik društva, upravnik pošte g. Vutkovič Slavko. — Tatvina kolesa. Dotična oseba, ki si je v petek dne 14. maja 1937 izposodila kolo iz dvorišča na pošti se poziva, da kolo nemudoma vrne nazaj na mesto, kjer ga je odpeljala. Oseba, ki je kolo odpeljala, je bila videna in se jo pozna. Ako ne vrne takej kolesa, se bo prijavlio orožništvu, ki bo preti njej postopalo kot tatu kolesa. Kolo je tvrdke Standard štev. 682936 in ima evidenčno tablico šle vilka 127687. — Uprava pošte. — Murina tombola. Na splošno željo vsega prebivalstva v Prekmurju se je tukajšnji športni klub .Mura" odločil prirediti letos zopet veliko javno tombolo. Predpriprave so v veščih roksh našega spretnega organizatorja gospoda Peterka, kar daje upravičeno upanje, da bo tombola dobro uspeia. Tombola, ki se bo vršila dne 4. julija 1937 na lastnem igrišču »Stadion Viteškega Kralja Aleksandra I.", bo ena največjih tombol daleč naokrog. Ker je predvidenih veliko štesilo glavnih dobitkov, med temi 6 novih dvokoles svetovnoznanih tvrdk, bo ustreženo marsikateremu, ki bo lahko za majhen denar deležen lepe nagrade. Pa tudi drugi igralei sreče bodo prišli na svoj račun, saj je vsega skupaj čez 700 dobitkov v vrednosti 50 000 dinarjev. — Po dolgotrajnem deževju je vendar nastalo težko pričakovano lepo vreme. Poprej smo po naših ulicah gazili blato, a sedaj nas že začenja opihavati cestni prah. Blato odstranjevati iz ulic je težko in vezano z precejšnjimi izdatki. Škropljenje ulic je pa vendar enostavno in bi bilo želeti, da se čimprej začne. — Aleksandrova cesta obeta postati, potem ko bo popolnoma urejena, najlepša našega mesta. Obcestni nasadi in klopi, ki se jih sedaj postavlja, bodo k?nč te ulice. Trenutno je pa cesta posuta z predebelim in preostrim tučanic jm in je razen tega na gc-tovih trestih precej razruvana. Medtem ko opazujemo na drugih cestah, in celo na onih izven mesta, zelo droben gramozni nasip, je na Aleksandrovi takšen, da otežkoča redni promet. Želeti bi bilo, da se to Čimprej uredi. IS. Ul. 1937 — Akademija realne gimnazije v Murski Soboti. V nedeljo, dne 23. maja ob desetih dopoldne priredijo djaki državne in samoupravne gimnazije svej vsakoletni koncert in telovadni nastop v gimnazijski telovadnici. Starši, nj.hovi namestniki in vsi prijatelji mlad ne se na dijaško prireditev vijudno vabijo. otvoritev nove trgovine — Neograjena jama. Pri kamen-šuici v bližini Turopolja ob cesti M. Sobota—Tišina, je bila pred letom izkopana 2 m globoka in precej široka jama, ki je danes napolnjena z vodo. V takšnem stanju, ker se nahaja tik banovinske ceste, je zelo nevarno človeškemu življenju. Potniki, ki tu ponoči potujejo, prav lahko zabredejo v jamo in utone. Potrebno bi bilo jamo ograditi. z mešanim blagom — Grajska cesta. Nekoč zakotna in zapuščena, je danes zeio prometni. Temu je dala povod priselitev lokalnih uradov v grad ter naprava igrišča in kopališča. Potrebno bo cesto urediti tako, da bo imela veda odtok, in da ne bo preveč blatna. — Umrl je dne 16. maja po daijši bolezni g- Štefan Szukič, član uprave združenja obrtnikov N. v m. p. v Cerkveni ulici 13. — Tatvine dvokoles se zopet ponavljajo. V tem pogledu je upeljana evidenca dvokoles, prav malo polegla. Zviti tatovi neovirano odpeljejo ukradena kolesa. Potrebna bi bila boljša kontrola kolesarjev, zlasti onih, ki se jih osebno ne pozna. Kolesarji ne puščajte svoja kolesa nezaklenjena pred trgovinami in raznimi drugimi lokali. — Glasbeno-dramatski večer Sokola. Sokolsko društvo v Murski Soboti priredi v soboto, dne 22. t. m. ob pol 9. zvečer glasbeno-dramatski večer s prav lepim programom. Glas beni odsek bo izvajal dela Beethovna, Langa ter Kettelbeyas baritonist g. Gerbec bo pel pesmi Viiharja (Mor nar), G*rb!ča (Pojdem na prejo), Ada raiča(Nccoj je pa lep večer) ter nekaj narodnih pesmi. Diamatski odsek bo zaključil večer z veseloigro .Lotkin rojstni dan" od Ludvika Thome. Pred-prodaja vstopnic bo v trgovin! br. Izidorja Hahna. Vstopnice se ne bodo prodajale po hišah. — Prijava sedežev na poštnem avtobusu. Sezonski deiavc5, ki potu. . jejo v Francijo in Nemčijo se v njih ! lastnem interesu obveščajo, da prijavijo v slučaju večjega transporta na najbiižnii pošti ob progi Rogaševci — Murska Sobota dan kadar se želijo peljati. V avtobusu je samo za 22 oseb sedežev in v slučaju večje potrebe vozi na tej progi še en avtobus. Zlasti je prjavljenje potrebno z?radi prtljage, ki jo ima vsak delavec. Uprava pošte. DOPISI: — Konjske dirke na C enu pri Ljutomeru se bodo vrš le v nedeljo, dne 23 maja t. 1. ob 3 uri pop., v »lučaju slshega vremena pa na Telo-vo, dne 27 V. z istim sporedom. Vsi ljubitelji konjereje In konjskega športa iskreno vabljeni. — V marcu so narasle vloge pri 12 slovenskih hranilnicah za čistih 7 milijonov dinarjev. Po podstk;h Zveze jugoslovanskih hranilnic v Liub ljani s) narasle v marcu skupne vloge pri vseh 29 slovenskih hranilnicah odi 008 914 907 —D. na 1 031.130 476 din, torej za znesek 21,215 569 din. Ker pa so v tem zaesku vsebovane obresti vlagateljem za 1. 1936, katere je pripisala ta mesec neka večja hra niinica v znesku 14 2 milijonov din, ostane čistega prirastka 6.947 776.39, din, kar je zelo razveseljivo. V marcu I so narasle skupne vloge pri 12 hranilnicah, padiepasopri 17. Najugod tieje so se razbijale vloge v tekočem računu, ki so se dvignile pri 16 hranilnicah za skupno 19.5 milj. (po odbitku znižbe pri ostalih) Ker vodi le 20 hranilnic vloge v teicočem računu, izkazujejo torej le 4 hranilnice padec vlog v tekočem računu. Te številke dokazujejo dovolj zgovorno, da se je začelo zaupanje v hranilnice in de narne zavode vobče vračati, obenem pa prihaja vedno več denarja zopet na dan in v redni promet, kaaior spada. Zato po možnosti ne proda-| jijte vložnih knjižic, ker se položaj na denarnem trgu zopet boljša ! POZOR I POZOR I nova mmm i Prevoz potnikov vsak čas in v vsako smer, tudi v inozemstvo VoZitla udobna, cone nizko! ŠTIVIkVf ERNEST, M. SOBOTA TELEFON 39. Island — Vatna Jakull — Ekspe-diclja priporoča za solnčenje samo Tschamba Fll. Glavno zastopstvo Dro-gertja Gregorlč, Ljubljana, Prešernova ul 5. — Gerlinci. V noči od petka na soboto so dolgo prstneži kar po vrsti cd hiše do hiie pobirali svojo szbiro". Tako so zaželi najprej pri posestniku g. Fiegarju, kjer se jim ni posrečilo, ker jih je gospodar pravočasno siišal in z večkratnim strelom z puško pregnal. I neli pa so pri drugem poskusu malo veš sreče, vendar še ne popolne, kajti g. Dover v. p. narednik se je nsjbrže slučajno obračal na postelji in zato niso utegnili ukrasti skozi odprto okno na mizi ležečo uro. Ukradii so mu pa očale in fajfo. V tretjič pa gre navadno rado, to potrjuje tudi g. Gutman. Odnesli so mu 2 kolača kruha, putro bučnega olja, eno vajet in še druge malenkosti. Kot četrtega so si zbrali g. Gomboca. Tu so si nabasali moko in seveda na kruh tudi niso pozabili. Mimogrede so se vstavili ludi pri g Fiegarju in odnesli iz podstrešja pe rilo pripravljeno za pranje. Slednjič so ob skali g. Frumena. Tu so se za vsak slučaj hoteli zavarovati s tem, da so vežna vrata zavezali in pripeli grablje na povprek. K sreči jih je žena slišala in opozorila moža na ropot na podstrešju. Le ta je hitro smuknil v vežo, dalje pa ni mogel. Z vso silo je vlo mil vrata, toda uzmiči so to siišali in pravočasno zbežali. Ukradii so ženski plašč. Orožnšštvo je tatovom na sledu in upamo, da jih bodo v kratkem predali roki pravice. — Gornja Lendava. Ženska podružnica družbe sv. C .' is yl od '''srs: — Gornji Črnci. Potnik, ki že dalj časa potuje skozi to vas, je že pred letom tam opazil nepravilno pisano obcestno tablo, ki visi na nekem drogu. Dolžnost cestnih uslužbencev in tamošnje inteligence bi bila, tablo že davno odstraniti in jo nadomestiti z pravilnim napisom. — Murski Črnci. Orožnikom ti šinske postaje se posrečilo izsled.tl pri nas neke tihotapce madžarskega pipa tobaka. Veliko količino tobaka so imeli skrito v kupih stelje v Črnski šumi, cd koder so ga v syrho iazpro-daje, nadnašali po vaseh Popravljanje tehtnic za žigosanje. Z ozirom na to, da prihajajo od strani člani članstva in drugih gospodarstvenikov pogoste pritožbe radi previsokih naplačil za popravljanje tehtnic, opozarjamo zato vse prizadete, da lahko dajo popraviti svoje tehtnice kjerkoli, morajo pa biti pri pregledu in žigosanju v čistem in urejenem stanju. Obenem vabimo vse prizadete, ki so dali popraviti svoje tehtnice, ter plačali po njih sodbi previsoke takse za popravila, da pred-lože tajništvu Združbe trgovcev tozadevne originalne račune in bomo nato v vseh feh slučajih uvedli postopanje in preiskavo. Omenjeni računi se naj predlože po možnosti čimprej vsak dan med uradnimi urami. Sprejemajo se tozadevni računi tudi od nečlanov. Združba trgovcev M. Sobota. ARDILLA - TORPEDO orig. KOLE/A najcenejše pri Nemec J. M. Sobota t JpmsrJŠ. Prvak Zagrobikoga podsa-veza poražen! Mura: Slnvija (ffaraždin) 3:1 (Z :1) Na binkoštno nedeljo je gostovala v M. Soboti varaždinska Slavija, večkratni prvak ZNP-a, ki se bo v kratkem boril za vstop v ligo. Po krasnih uspehih proti HASK-u, Gradjanskemu in Concordiji ter po njeni zmagi v Ljubljani proti SK Ljubljani s 7:2, Muri ni dal nikdo nikakih šans. Toda Muraši se niso ustrašili teh uspehov, prav tako tudi ne igralcev, ki so še pred nedavnim igrali v moštvu takratnega državnega prvaka ter so bili često v reprezentanci Zagreba kot So-lerti in Cimermančič, temveč so zaigrali 8 tako voljo, da je moralo tehnično boljše moštvo kloniti pred njihovim elanom. Gosti so nastopili v kompletni postavi: Gottlich — Jugovac, Gušič — Cimermančič, Starej, Cerjan — Solerti, Bradaška, Jugovič, Horvat, Novak. Pri domačinih so nastopili tudi igralci, ki še v prvenstvenih tekmah niso imeli pravico nastopa, z njimi je bilo moštvo znatno ojačano, tako da pri Murinem moštvu ni bilo siabe točke; vsi igralci so dali vse iz sebe, da dosežejo čim častnejši rezultat. Murino svetišče je odlično branil Jandl, ki je neštetokrat rešil Muraše s smelimi paradami sigurnega gola. Branilca Flesch in Krančič sta bila vedno na svojem mestu. Flesch se je izkazal zlasti z dobrim startom in sigurnim odbojnim udarcem. Krilska vrsta je opravila svojo nalogo brezhibno. Kukanja je bil s svbjo pametno igro spiritus movens celega moštva, napad je zalagal z uporabnimi žogami ter je znal v slučaju potrebe priskočiti tudi obrambi na pomoč. Njegov gol iz prostega strela od 30 m je bilo pravo mojstersko delo. Stranska krilca Čagran- in Srlmf sta bila zelo dobra in zanesljiva. Napad v postavi Sever-Berden-Starc-Hojer-Turk je bil vedno nevaren ter je znal pripraviti gostom nešteto vročih trenutkov. Gosti so predvedli tehnično zelo dobro igro ter so docela upravičili svoj dober sloves, tako dobrega moštva še nismo videli na soboškem igrišču. Ugajala sta pri njih zlasti Gušič in Solerti. Sodil je dobro in objektivno ss. g. Turk J. Pripomnimo, da je juniorsko moštvo (ne rezervat) iste Slavije premagalo preteklo jesen kompletno Lendavo z 10:2. Lahkoatletlka Lahkoatletska sekcija SK Mure je dne 6. t. m. priredila propagandni miting, kot prireditev po dolžnosti. Poleg številn h atletov Mure je nastopila tudi 9 članska ekipa mariborskega Maratona. Viden uspeh je dosegel atlet Mure Szi-Iagyi, ki je vrgel disk 38 SO. Rezultati: Tek 100 m sen: I. Vidic (Maraton) 12, H. Košir (Maraton) 12 2 Tek 100 m. jun : I. „Sander" (Mura) 12.1, II. „Milko" Mura 12.2. Met diska sen.: I. Sz