Listek 765 broširanemu izvodu 35 kr., po pošti 40 kr., trdo in lepo vezano darilce 50 kr., po pošti 55 kr. To knjižico, ki obseza okoli štirideset po nekoliko ilustrovanih pesmij in povestec za nežno mladino, dal je g. Tomšič že leta 1865. prvič na svetlo. V drugi izdavi je knjižico predelal in ji tudi besedo popravil, tako da je v vsakem oziru lična in vsega priporočila vredna. Na naslovnem listu beremo: »I. zvezek 1888«. Vivat sequens ! — Iskrice. Zbirka pesmij in povestij. Spisal in slovenski mladini poklonil Janko Leban, učitelj v Avberu pri Sežani. I. zvezek. Cena 20 kr., po pošti 25 kr. Založil pisatelj, tiskala »Kat. Tiskarna« v Ljubljani 1888, m. 8, 40 str. »Iskricam« — pravi pisatelj — »je blag smoter: obujati v mladih, prsih iskre prave ljubezni do Boga, do cesarja, do milega jezika in naroda našega!« — Lična knjižica popolnoma ustreza blagemu svojemu namenu. — Koroške bukvice slovenskemu ljudstvu v poduk in kratek čas. Izdaja in zaklada Filip Haderlap Jurjev v Celovci. 9., 10. in II. snopič. Tiska J. Krajec v Ru-dolfovem. Vsebina je prav mnogovrstna in ustreza nam v mnogem oziru bolje, nego v prejšnjih zvezkih, dasi se g. Haderlap prav po nepotrebnem zadira v »Ljubljanski Zvon.« Vodnikov spomenik v Ljubljani. Odbor za Vodnikov spomenik je imel dne 18. novembra t. 1. v mestni dvorani ljubljanski drugo svojo sejo. Udeležili so se je zastopniki »Pisateljskega društva« dr. Vošnjak (predsednik), prof. Leveč, nadzornik Žumer; zastopnika »Matice Slovenske« notar dr. Zupanec (podpredsednik) in direktor Praprotnik, dalje zastopnik ljubljanskega mesta dr. Moše (blagajnik). — G. dr. Moše je najprej poročal, da je za omenjeni spomenik nabranih darov 5646 gld. 71 kr., tako da s prištetim deželnim prispevkom v znesku 1000 gld. znašajo vsi novci, ki so odboru na razpolaganje, 6646 gld. 71 kr. Ker bode spomenik stal okoli 8000 gld., sklene odbor, tudi mestno občino ljubljansko prositi za primerno podporo. Predsednik g. dr. Vošnjak omenja, da je umetnik g. Gangl (Metličan) na Dunaji zvršil Vodnikovega kipa model, kateri hvalijo strokovnjaki dunajski in profesorji on-dotne umetnostne akademije kot izborno delo, ki je v čast domačemu mlademu umetniku. Manjši model je poslal g. Gangl v Ljubljano, kjer si ga zdaj v deželnem muzeji lehko ogleda vsakdo. Kip bode pod Ganglovim nadzorstvom vlila znana livžirna na Dunaji. Delo bode zvršeno do junija meseca 1889. leta. Kip bode 2"45 m visok in ves spomenik z 3^30 m visokim stojalom vred bode imel 5-75 m visokosti. Nato odda odbor kamenarska dela pri spomeniku g. Feliksu Tomanu v Ljubljani, kateremu se naroči, naj postavi stojalo od št.štefanskega kamena. Sklene se tudi prositi mestno občino ljubljansko, naj brezplačno prepusti prostor za Vodnikov spomenik na Valvasorjem trgu pred gimnazijo. — Nadejamo se, da se vse, kar je še treba, odslej srečno zvrši in da bode bela Ljubljana čez dobrega pol leta olepšana s krasnim spomenikom prvega našega pesnika. Nagrobni spomenik Bož. Raiču in Fr. Levstiku. Nagrobni spomenik, kateri je s pomočjo slovenskih rodoljubov postavilo »Pisateljsko društvo« pokojnikoma Boži d aru Raiču in Fr. Levstiku, spada gotovo med najlepše spomenike, ki jih vidiš na ljubljanskem pokopališči Sv. Krištofa. Naredil ga je po načrtu deželnega inženirja g. H r askega v renesančnem zlogu ljubljanski kamenar g. Alojzij Vodnik od peterih raznih vrst repentaborskega, beljaškega, št.anskega, kararskega in solnograškega marmorja. Posebni kras spomenika je na napisni plošči pritrjena palmova veja z lipovim in lavorjevim vencem. Zdelal jo je od kovanega železa v delarnici g. A. C. Ahčina pomočnik Spreitzer , bivši učenec obrtne šole na Dunaji. Ograjo od kovanega železa je naredil tudi v renesančnem zlogu g. B e 1 e c v Št. Vidu nad Ljubljano. jbb Listek. Na plošči bereš na levi strani ta napis: , BOŽIDAR RAIČ, župnik pri Sv. Barbari v Halozah, deželni in državni poslanec, pisatelj slovenski, z besedo in peresom ognjevit branitelj narodnih svetinj. Porojen dne g.februvarija 1827. pri Sv. Tomaži na Slovenskem Štajerskem. Umrl v Ljubljani dne 6. jtmija 1886. ¦»Rodu pravico In. Na desni strani: FRAN LEVSTIK, c. kr. skriptor v licejski knjižnici, pesnik, kritik in jezikoslovec slovenski. Porojen dne 28. septembra 1831. v Spodnjih Retijah pri Velikih Laščah. Umrl v Ljubljani dne 16. novembra 1887 Ljubezen tvojo vso — prepolno mero — Življenja sad dobil je v dar tvoj rod ; Ljubezen njemu hranil si in vero, Ko si potil krvav pod križem pot; Učitelj svojemu narodu, peti In govoriti si nas ti učil; Kako se služi domovini sveti, Sijajen vzgled si ti Slovencem bil! Kaj bil si, zlata duša, bratje tvoji Zdaj znajo, ko v preranem spiš pokoji. Te lepe besede je zložil Stritar pokojnemu prijatelju svojemu. Reklo »Rodu pravico!« imel je pokojni Raič vrezane na svojem pečatnem prstanu. Troški za spomenik in rako znašajo nad 1400 gld. Janko Gruden f. Dne 28. oktobra t. 1. je na rojstvenem svojem domu Podsmreko pri Velikih Laščah umrl v mladih letih notarski kandidat g. Ivan Gruden, ki je prejšnje čase tudi v »ljubljanskem Zvonu« zapel kako pesem pod imenom »Bogomil«. G. Gruden je bil jako nadarjen mladenič, ki je imel zlasti dobro satirično žilo. Bil je zategadelj priden sotrudnik našim šaljivim listom in spominjamo se, da je pred dvema letoma v »Rogači« objavil epopejo, v kateri je klasično opisal vse znamenite osebe od župuikovega psa do najvišjega cesarskega uradnika — v Rovtah. Cujemo, da je ostavil lepo zbirko pesmij. Prosimo gospode v Velikih Laščah, naj skrbe", da se ne poizgube". Spomenik slavnemu pisatelju in pesniku hrvaškemu Avgustu Seno i, kateri je postavila »Matica hrvatska«, blagoslovil je dne I. novembra preč. g. kanonik dr. Fr. Rački. Hrv. tip. pevsko društvo »Sloga« zapelo je po blagoslovu pesem »Molitva« od Hudkovskega in potem je bil slavnostni govor g. prof. H. Badaliea. — Po končanem govoru je zapelo še društvo »Sloga« »Na grobu« od Eisenhuta. — Na spomeniku, katerega je zdelal hrvaški umetnik Iv. R e n d i č, vidi se poprsje (Šenovo in ta napis : AVGUST S ENO A * 1838 f 1881. Prerano nam popucaše žice Glasne tvoje bogo-duhe lire, Al s njih vazda pjesme budilice Ljubav k rodu po Hrvatstvu sire, Uvjek živu pripovjesti tvoje, Gdje nam slike prošlih dana stoje! C.