Posamezna Številka 30 ^iclrjcnir. Slev. 193. v mui v soloto, dne 24. ovgosfa 1918. LE10 XLVL es Velja po poŠti: «« oelo leto o a prej ,, u en mesec „ ., bi Hemčljo oeloletno. bb ostalo Inozemstvo. i V Ljubljani na dom Za oelo leto upre].. K 48-— bi en meseo Au .. K i-— V opravi preltmMMKDno „ 3-50 b Sobotna Izdaja: ~ Za oelo leto.....K 10-— sa Nemčijo oeloleino. „ 12-— BeoBtilolnoiemstTo. „ 15 — Enostolpna petitvrsta (59 mm Široka In 3 mm vUoka ali nje prostor) bb enkrat . . . . po 50 t bb dva- In večkrat . „ 45 „ pri večjih naročilih primerit popnat po dogovora. Ob sobotah dvojni tiri L Enostolpna petitvrsta K I* Izbija vsak dan lsviemSi bb« delje ln praznike, ob 3. ari pop. Redni letu priloga vozni red BSf Uredništvo ]e v Kopitarjevi allol itev. 8/m. Rokopisi se ne vračajo; nelranklrana pisma se ne ca sprejemalo. — Uredniškega telefona Itev. 50. = list za slovenski narod. Upravništvo Je v Kopitarjevi allol St 6. — Račan poStne hranllnloe avstrijske St 24.797, ogrske 26.511, boen.-hero. St. 7563. — UpravnlSkega teletom št 90. Trozveznica. (V spomin 17. avgusta 1918.) Ljubezen plameni od severa do juga, od severa buči na jug slovanska struga! O poj, naš spev, o večno poj s Pomorja do Balkana, o stoj, naš dom, o večno stoj od Balta do Jadrana! Žari svobode soj od severa do juga, Slovan gospod je svoj, sin Slave ni več sluga! O poj naš spev, o večno poj s Pomorja do Balkana, o stoj, naš dom, o večno stoj od Balta do Jadrana! Grmi pravice glas od severa do juga: en zakon druži nas »d žezla pa do pluga: O poj naš spev, o večno poj s Pomorja do Balkana, o stoj, naš dom, o večno stoj od Balta do Jadrana! Samo Stane c. t Slovanskim skladateljem! Znamenitega dne 17. avgusta 1918 so »e sešli v Ljubljani odposlanci češkega, poljskega in jugoslovanskega naroda. Na ta dan so sklenili med seboj bratsko zvezo, ki temelji na medsebojni ljubezni, stremi za skupno svobodo in se opira aa neomajno moč pravice. Da se obrani spomin tega velikega 9ne in da se utrdi v nas zavest češko-polj-iko-jugoslovanske vzajemnosti, razpisujemo češkim, poljskim, jugoslovanskim glasbenikom NAGRADO 5000 KRON za najboljšo skladbo zgoraj tiskane pesmi, Nagrado bo prisodilo posebno razsodišče. Skladbe, ki se hočejo tekme udeležili, naj se dopošljejo (z mottom in imenom skladatelja v zaprti kuverti) najkasneje do 15. novembra 1918 Uredništvu »Slovenca v Ljubljani. Pretekli teden. Dne 16. t. m. se je ustanovil v Ljubljani Narodni svet. Isti dan so prišli v Ljubljano češki, poljski in jugoslovanski gostje. Mesto in dežela sta slovanske goste najprisrčneje slavila. 17. avgusta opoldne so se slovanski gostje poklonili knezoškofu dr. A. B. Jegliču, i Popoldne je zboroval Jugoslovanski klub in | sklenii zahtevati, da se nemudoma skliče parlament in delegacije; protestiral ie ?nova proti ! zatiranju svobode v javnem življenju. V vseh | vprašanjih se je pokazala popolna edinost med poslanci. Nato se je vršila skupna konferenca jugoslovanskih, čeških in poljskih poslancev in se ustvaril temelj za vzajemno delo v kulturnih, političnih, socialnih in gospodarskih vprašanjih. 18. avgusta so se slovanski gostje udeležili odkritja spominske plošči dr. Kreka v Št. Janžu. Dolenjska je pokazala vso svojo globoko zavednost. Vojaštvo s strojnimi puškami, ki jc bilo pripravljeno, ni imelo nič opraviti. Ljubljanski slovanski dnevi so se za-vršili s popolnim uspehom. — Avstrijski nemški socialni demokrati so se na shodu svojih zastopnikov v Zeli am See dne 18. t. m. izrekli za samoodločbo narodov in federaliza-cijo Avstrije. — Za hrvatskega podbana je imenovan poslanec Paleček. — Na posvetih v nemškem glavnem stanu so se dogovorili o vseh vprašanjih vojne in miru in dosegli popolno soglasje. Podrobnosti niso objavili. Navzoča sta bila tudi zastopnika Poljske, princ Radziwill in Przedziecki, ki sta nato obiskala : tudi Dunaj in bila sprejeta pri cesarju. — •: Nemški državni tajnik kolonialnega urada dr. 1 Solf je imel 20. t. m. govor, v katerem je kot j prvi nemški državnik v tej vojni resno in iskreno govoril v mirovnem zmislu. Naglasil je, da so kolonije za Nemčijo življenjski pogoj; o Belgiji je rekel, da ie Nemčija ne namerava v nobeni obliki obdržati; vzhodni mir je le okvir za slike, ki naj pridejo vanj, Nemčija ne namerava tu nikakih nasilnih aneksij; Rumuniji je njene usode kriva Anglija, ki jo je potegnila v vojno. — V Rusiji začetni boji na vseh frontah, v notranjosti upori proti boljševikom, ki so pa trenotno še kos nasprotnikom. — Ruski cerkveni koncil, ki zboruje v Moskvi, je sklenil ustanoviti poseben odsek za zopetno združitev vseli krščanskih cerkva. — Na italijanskem in albanskem bojišču nič posebnega. — Na zapadu so Francozi med Oiso in Aisno 18. t. m. zopet silno napadli in nekoliko napredovali, a nemških črt niso prebili. 21. t. m. so severno od Ancre napadli tudi Angleži, a brez velikega uspeha. Nemci so se tekom tedna na več mestih umaknili. O ustanovnem zboru Narodnega sveta v Ljubljani se je izdal naslednji komunike: j Ustanovni zbor Narodnega sveta v l Ljubljani se je vršil dne 16. in 17. avgusta ' 1918 v posvetovalnici mestnega magistrata ljubljanskega. Narodni svet se je sestavil iz odposlancev, ki so jih imenovale sledeče organizacije: 1. Vseslovenska ljudska stranka; 2. Jugoslovanska demokratska stranka; 3. Jugoslovanska so- i cialnodemokratska stranka, ki sicer nc ] pošlje svojih delegatov kot članov N. S., a se bo delovanja N. S, vendar udeleževala; 4. tržaško politično društvo »Edinost«; 5. »Politično in gospodarsko društvo za Slovence in Hrvate v Istri; 6. »Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem«. Dalmacija sicer ne pristopi formalno k ljubljanskemu N.S., ker bi se vsled prevelikih prometnih težkoč dalmatinskim poslancem ne bilo mogoče udeleževati sej N. S., vendar je poslala svoje delegate k ustanovnemu zboru N. S. Nekateri delegati pa bodo redno prihajali k posvetovanjem N. S. v Ljubljano. Narodni svet v Ljubljani se smatra kot del vseobčega Jugoslovanskega narodnega odbora, ki se bo v kratkem sešel v Zagrebu. Na zboru, ki se je vršil 16. in 17. avgusta 1918, je najprej sklicatelj dr. Ant. Korošec opisal splošni politični položaj in razvijal vodilne ideje, ki so privedle do ustanovitve Narodnega sveta. Predsednikovemu poročilu je sledila temeljita debata, po kateri se je redigiraJ pravilnik N. S. Po tem pravilniku je glavni namen N. S. delo za ujedinjenje jugoslovanskega naroda v samostojno državo. Razen tega je namen N. S.: a) obramba in pospeševanje skupnih' kulturnih zadev, b) obramba in gojitev skupnih go< spodarskih interesov ter zavest' gospodarske osamosvojitve, c) reprezentacija naroda in pospeše« vanje narodnih koristi na zunaj, dogovor-« no s parlamentarno delcgacijo. N. S. bo imel fudi nalogo, sklepati in odločevati o vseh zadevah, ki jih v N. zastopani činitelji priznajo za skupne. Da bo mogel N. S. izvršiti vse to, so' se izvolili sledeči odseki: 1. Organizacijski odsek bo pomagaj predsedstvu pri organizaciji in bo izdela-val načrt za preuredbo skupne narodne organizacije v sporazumu s strankami. Ta odsek bode organiziral delo, ki ga bodo vršili posamezni okraji in občine. 2. Ustavno-pravni odsek se bo pečal s temelji bodoče ustave in uprave. 3. Odsek za propagando bo pojasnje« val ožji in širši javnosti naše cilje. 4. Odsek za varstvo naših interesov napram obstoječi administraciji. Ta odsek se bo bavil z borbo za enakopravnost našega jezika v šolah, uradih in vsem javnem življenju. 5. Odsek za gospodarsko koncentra* cijo bo zbiral naše gospodarske sile in jih smotreno vodil. Za sedaj bo posebno paž- LISTEK, Dijaški almanah Luž lil8.. i. Najprej, kaj je v knjigi o Kreku. Spredaj je njegova slika. Potem posvetitev: »Spominu jugoslovanskega veleuma dr. J. Ev. Kreku njegovi fantje« z naročilom: Vi vsi, ki ste seme..*. Za uvod jc Jože Plotova: Poslanica pred svidenjem, v kateri kratko poživlja na smotreno delo za kulturno organizacijo, ko mine vojska. Osebni cilj bodi: popolnitev. Narodov cilj...; boljši časi po boljših ljudeh. Proč z ljudmi, ki jim je navdušenje opravek. Treba velike volje: hočemo! Čimbolj je koga zabolelo v srcu ob pretužni vesti o Krekovi smrti, tem večjo in slavnejšo tolažbo je obenem občutil. Seme je zrastlo, dviga se naša slava, to kliče »Majci« (domovini) pesnik Vičentijc M i k š a v enajstih kiticah v prozi. O Kreku samem so pisali: Prof. Ivan Dolenec, dr. Djuka Kuntarič, dr. Stj. Pelz in o Leonardo Kalac. Na njegov spomin laletimo še tu pa tam po knjigi. Prof. Dolenec jc pisal o Kreku že ia Petdesetletnico — dobro, da je vendar j izšla dotična spomenica, ko je še živel I Krek — potem po njegovi smrti v »Dom | in Svetu«. Tudi članek v Almanahu čroa iz bogatega rudnika, da obogati misleče rojake in z ljubo podobo Kreka širi njegove ideje in pridobiva za njegovo delo. V svitu Krekovega spomina tako lepo in resnično govori o razmerju med laikom in klerom; pravično brani laike pred očitanjem, da premalo delajo; zelo važno je za naše razmere, kar pravi o podlagi za samostojnost, da se nezrelost za demokratično vlado kaže v tem, da ljudje ne čutijo potrebe, dati sc voditi po najboljšem iz svoje srede; točna je opazka ali oksimo-ron, da je bil Krek pri zabavi prav tako priden kakor pri delu. Čisto v duhu Krekovem je pisateljev domislek, ko se vzre po vrtu, da bo postavil svoje sadjarjenje na drugačno podlago in sc približal zopet pradedom. Učenci Krekovi razumejo zadnji stavek: »Laže bomo umirali, ker upamo in trdno pričakujemo, da se po smrti zopet snidemo z njim.« Kuntaričcv in Pelzov članek se ujemata in dopolnjujeta. 0'oa sta poslušala na Dunaju Krekova predavanja za dijake: prvi pozimi 1912-13, drugi leto poprej. Kuntarič, jurist, prinaša nekoliko zapiskov »kao slatko spominjanje na mrtvega vojvodu našega s kranjskim seširom, s kranjskom lulicom, s kraniskim-slavenskim dubokim i veselim pogledom, a još zarčom ljubavi«, — Tu omenjam samo zapisek o luziji S, L, S. s hrvaškimi pravaši v okviru monarhije inobojniidejiv naši politiki, V drugem zgolj strokovnem članku: »Organizacije soc. rada i opčine« navaja Kreka za zgled krščanskega reformatorja, ki išče socilnemu delu božjega blagoslova. Zanimiva je drobtina, kako je Krek dragu Josi prinesel iz Kranjske planinskega cvetja. Še več nam pove Pelz (filozof) o osebnem pojavu Krekovem med dijaki. Videl ga je prvič kot petošolcc na dijaškem sestanku 1907 v Zagrebu, ko je naenkrat nastal vihar v dvorani in se je bu-čeči val dijakov in klerikov razbil ob odru, na katerem je ves majhen sam Krek ostal, a izpregovoril. Prvi vtisek se jc šc poglobil na Dunaju. Hrvatje so se nalašč učili slovenščine, preden so prosili Kreka za socialni tečaj. A Krek se je včasih zamislil v daljavo in v zanosu govoril najčistejšo stokavščino. Iz opisa, kako je nastopal in občeval, dobimo njegovo živo sliko. — Prav kratek članek je napisal tudi o. Leonardo Kalac o Kreku kot profesorju filozofije. Njegova sodba o njem je bila: To je pravi demokrata. Zvestobo so ohranili Kreku njegovi učenci zkasti laiki v najhujših urah njegovega življenja, to jc faktum, ki ga pq-udarjajo Dolenec (str. 14 in 18), dr. Mani-čin (str. 58) in dr. Pelz (str. 110). Toliko privlačnost Krekovega genija jc treba porabili za propagando. Saj je bil sam največji agitator. Gotovo bi privolil: Jaz sem na razpolago, pa sekajte drva na meni. da bo Ic vam gorko. Ncdogledno ie, kar je in bo še vzbudil življenja in sil ta naš heroj blagonosni za obrambo slabih in pogaženih. II. Velik del knjige polni leposlovje in kritika. A. Pesmi. Isidor Poljak, Herce-govec, ima sedem lepih pesmi. Najlepši sta »Prometej« in »Plante bjeli ognjevi duše«: prva razodeva domoljubno, druga človekoljubno, krščansko srce, pripravljeno se žrtvovati. — Veselo iznenadi Ljude-vit Matkovič, Dalmatinec, s pesmijo »U čežnji«. Ko bo minila zima in bo nastopil maj, hoče vse cvctjc darovati sveti Gospej, ki ga bo blagoslovila. A kako prisrčna in izvirna, da, šegava je vsa pesem. Zdi se, da bi se v slovenščini še lepše glasila, ker ie v hrvaščini težava z jambom. Škoda, da ni dal šc katero! — Jože Plot je priobčil Sonet samote« s konccni: O, rad živim! in šc dve čedni pesmici. — Pesniški dar ima mladi Stanko Tomašič (Vičentije Mikša), V pesmi »Bolno jc bilo < slika pre-stano trpljenje in se želi odpočiti pri materi. — »U jesen ranu« j? živahna >clska idila v klasični obliki od Ljube Paviča. —-Prispevali so še Nonca, Vijolic, Bitcuc-Radoš in več drugih: vseh jc, če sem pra^ štel, devetnajst imen, B. Proza prinaša črti<.e in novclicc: zopet lepo število. Narte Velikonja »Bela vrtnica« je pekoča satiri o lakomnem krčmarju, kako tolaži svojo vest, ko je sam kriv pogube hčerke edinke, a po nie- njo posvečal prehrani onih krajev naši domovine, ki so v tem pogledu potrebni nujne pomoči, obnovi naših, po vojni opu-stošenih dežel ter vseh vprašanjem prehodnega gospodarstva. 6. Odsek za tujski promet, takozvani >Jugopromet«, bo skrbel za organizacijo in upravo tujskega prometa, železniških, avtomobilnih in parobrodnih zvez, za propagando lepote našega ozemlja in za pospeševanje trgovskih in prometnih zvez. 7. Pokrajinski odseki za Trst, Istro, Goriško, Koroško in za Maribor, eventuelno s pododsekom za Prekmurce. Vsi ti odseki bodo pripravljali gradivo, da se ugotove slovenske meje. Ti odseki bodo tudi skušali odpomoči prebivalstvu tudi v gospodarskih potrebah. 8. Finančni odsek bo skrbel za pokritje izdatkov Narodnega sveta. Debata je bila živahna, vsi sklepi so se izvršili soglasno. Predsednikom se je izvolil soglasno državni poslanec dr. Ant. Korošec, v predsedstvo pa še sedem članov Narodnega sveta. Ljubljana, 17. avgusta 1918. Deželna ustava, deielno gospodartvo in dr. Šusteršič. Fran pl. Šuklje. IV. Dr. šusteršič kot deželni upravitelj. Nikoli nisem imel pretiranih pojmov o upravnih zmožnostih svojega naslednika v deželnem glavarstvu, kakor tudi nikoli nisem precenjal splošne njegove darovito-sti, Vendar moram reči, da sem marsikaj pričakoval od njegovega glavarstva baš na polju uprave, katero je daleč najvažnejše zlasti za predstavitelja deželne avtonomije. Istina je sicer, da kot mnogoletni državni poslanec g. dr. Šusteršič nikoli ni kazal posebnega zanimanja za plodovito delo v odsekih, dasi se v mirnih odsekovih razpravah poslančeve zmožnosti najbolj uveljavljajo. V zvezi s to delno malobrižnostjo stoji dejstvo, da dr. Šusteršiča, vsaj v kolikor jaz pomnim, nikoli nismo videli na poročevalčevem odru v dunajski državni zbornici, Navzlic vsemu temu, ko je bil dosegel deželno glavarstvo, ko je prag deželnega dvorca prestopil kot deželni glavar vojvodine Kranjske, dejal sem sam pri sebi: »Brez dvoma je naslednik tvoj mož poln talentov, sedaj se bode sigurno s k a z al tudi kot dobrega upravitelja izročene mu dežele!« Kruto sem se varali Pred vsem usahniti je pustil malodane vse kali narodnogospodarske in kulturne organizacije, katero je večina deželnega zbora pod njegovim prednikom bila položila v sveto domovinsko zemljo, ne meneč se za to, da so povsod se uže kazali krepki poslanki! Morda ni bila škoda, prouzročena po premedlem zanimanju sedanjega deželnega glavarja, nikjer večja nego na raz-prostranem polju železniške politike. Kaj je hasnilo, da se je pod patro-aanco deželnega zbora bil ustanovil »Deželni glavni železniški odbor«, ki je glasom shranjenih zapisnikov začel razvijati zelo živahno delavnost ter kazati zdravo inicijativo! Od nastopa novega glavarja sem se nikoli več ni sklical, zaspal je in ž ni nesrečni smrti udinja dve lepi nedolžni deklici, da je v krčmi vsak dan pivovanje in ples. — »Petar Neznani« Vida Blažin-čiča je simbolistična noveHca, ki bi ji ključ iskal v dogodkih zadnjih let na našem jugu. Prvi del in ves starinski kolorit spominja na Simplicija Simplicissima, drugi del (Sen Petrov) pa na tolovaja Mataja, a brez pripovedne sile in zanosa Milčinske-ga. Reč je prepočasna in '.emna. — Slavo-ljub Kiirschnerjev »Povratak«. študija o tehniki in poeziji, se vrši večinoma — s presledkom v Ziirichu — na praških tleh. Moško se odloči novi inženir rekoč Ma-fenki: »Pojdimo zajedno, da vidimo, što li je ljubav? Nježni cvijet bre:.kve ili žrtva i pregaranje.« Naj pisatelj ne vrže proč peresa! — Političen, a zgolj artističen je Ncdeljko Subotičev »San gorske noči« s svojimi elementi: prijateljstvo, domača mesečina, grška poezija, romantika in čista ljubezen. Ali bo dorastel iz impresionističnih sanj do polnokrvnega katoliškega avktorja? — Narcis Jenko — pred kratkim umrli Fra Evgen Matič — je podaril prelepo legendo iz dobe poturčevanja in mučeništva kristjanov v Bosni. — Manjši prisnevki so: Jože Stabej »Zabrisani listi«, Jože Plot »Gospa in gospod«, V. Grmovič »Mcr're nlanine«, Ne'spjevana pjesma« in par drugih. Nekai člankov je v ozki zvezi z leposlovjem. Tako je napisal zaslužni mentor mNdih katoliških literatov dr. Ljubomir Marakovič »Pismo na bojište«. Tohžba je v niem in strokovni nasveti. — Vešče nas ^odi Narte Velikonja v Lnvrenčičcvo »Deveto dežeio«. Radoval se bo vsakdo take- njim vred vsi krajevni odbori, kateri so si bili stavili nalog, vzbujati tvorno zanimanje za važne železniške projekte med prizadetim prebivalstvom, organizovati podporo in sodelovanje ter tem načinom pod pirati uresničenje dotičnih načrtov, In ta nebrižnost glavarjeva je silno škodovala. Bilo je marcija 1917. 1., ko sem se slučajno v predsobi železniškega ministrstva srečal s sekcijskim načelnikom eksc. R e s s i g o m , kateremu so poverjene vse lokalne železnice. Tekom razgovora mi poreče visoki dostojanstvenik skoraj dobesedno: »Kako obžalujemo tukaj v tej hiši, da niste več deželni glavar. Odkar ste Vi odstopili, spavajo na Kranjskem vsa železniška vprašanja. Le pomislite progo Brežice — Novo mesto! Kolikokrat sva se midva razgovar-jala o tej črti. Sedaj —?! Mi sami obrnili smo se v tej zadevi na deželni odbor. Kak je bil odgovor na našo urgenco? Dolgo časa nič, potem dopis približno te vsebine, da deželni odbor tega pitanja še ni dovolj preštudiral ter se vsled tega še ne more obvezno izražati!« Stvar se glasi tako neverjetno, da moram odgovornost za njeno istinitost in točnost prepuščati svojemu poroku. Ali toliko mi pa je čisto jasno, da bi proga Brežice—Novo mesto uže danes morala biti gotova ter prometu izročena, ako bi deželni odbor in njemu na čelu dež. glavar dr. Šusteršič vršil svojo dolžnost v polni meri. Apatičnost teh gospodov prouzročila je še neko drugo škodo, o kateri se vobče pač malo govori v naši javnosti, ki jo pa tembolj čuti mesto Metlika in ž njo vred cela Bclokrajina. To je namreč stik naše belokranjske železnice s hrvaškimi progami. Kje se naj vrši menjava železniškega spremljevalnega osobja in strojev, na naši ali na sosedni zemlji? Večkrat sva se o tem posvetovala s prednikom prej imenovanega gospoda, s tedanjim sekcijskim načelnikom vit. W e e b r o m , kateri je sedaj generalni ravnatelj Južne železnice. Združila sva se v tej misli, naj pri določitvi stikališč na belokranjski—dalmatinski progi odloči kilometerska dolžina dotičnih delnih kosov, tako da bi ob črti Novo mesto—Karlovec ogrski vlak moral se pripeljati v Metliko ter tam se vršiti izmenjava, dočim bi naspro*no na dalmatinski črti Knin—Pribudič se moralo vršiti obratno. To je bilo tedaj dogovorjeno mej nama, ali predno se je stvar rešila, zapustil sem jaz deželni dvorec in g. vitez W e e b e r se je preselil iz železniškega ministrstva v direkcijsko poslopje Južne železnice, — v deželni palači na Kongresnem trgu ljubljanskem pa se živ krst ni več zmenil za to »bagatelo« in danes — danes je vezališče naše belokranjske proge s hrvaško črto neoporečno v B u b -n a r c i h, kjer je iz prejšnje samote čez noč nastalo mestece, Metlika pa je vsled nebrižnosti kranjskih upraviteljev zado-bila hudo neozdravljivo rano na svojem gospodarskem organizmu. A gospodinjski tečaji? Uprav briljantna ideja bila je Krekova misel o zasnovi gospodinjskih tečajev. Velika stvar, majhni troški in lepi uspehi! Stvar me je tako zanimala, da sem si sam pri-držal referat o tej inštituciji ter še danes se spominjam s pravim veseljem onih blagodejnih utisov, ki sem jih prejel pri nadzorovanju omenjenih tečajev. Po mojem odhodu pa se jih je kmalu lotila — j etika, in sicer celo »ta hitra«. Ni čuda! V oskrbo je namreč gospodinjske tečaje deželni glavar izročil najkompetent-nejšemu deželnemu odborniku, postavil je -zajca k bobnu! Nepristranski zgodopisec bode pač moral priznati, da je prvi deželni zbor, v katerem so pripadniki S. L. S. imeli večino, odlikoval se s posebno krepko inicijativo v kulturnih vprašanjih. Ustvaril je trgovsko šolo, prevažen zavod za strokovno izomiko slovenskega naroda, zasnoval je deželni umetniški svet, novih impulzov dajal je v izobilju kulturnemu razvoju. In videti je bilo, da bo zares kaj sadu iz te bogate setvel Na lastne oči sem se prepričal pri večkratnih posetih v deželni trgovski šoli, da je pouk zadovoljiv, disciplina v redu, učiteljstvo in učenci navdahnjeni najboljše volje, — začetek je bil storjen v znameniti nsudni stroki, katero smo dosihmal Slovenci krvavo pogrešali. In kam je črez par let pod dr. Šusteršičevim glavarstvom in večinoma po njegovi krivdi (Remčeva afera!) zagazila nadebudna ta zasnova! Stopita v naučno ministrstvo ter povprašujte tam in izvedeli boste iz kompetentnih ust, kako tam ocenjajo duševno ravnotežje in strokovno veljavo sedanje deželne trgovske šole! In deželni umetniški svet? G. deželni glavar tudi ni imel časa, pobrigati se za usodo te korporacije. Tudi o njej je kaj malo ali celo nič več slišati, odkar je deželno avtonomno upravo prevzel moj naslednik. Mrtvilo tudi tu! In slovensko deželno gledišče, deželni muzej — kaj bom še našteval drugih stvari! Vse to je splošno znano ter naravnost kriči proti nebu. Sedaj, ko vse to premislim, razumem sveto ogorčenost našega Jan. Evang. Kreka, kateri je enkrat v prijateljskem razgovoru z menoj dal duška svojemu čutu v jezni oceni dr. šusteršiča, rekoč o njem: »Ta človek je kulturi naravnost sovražen; kamor stopi, kulturo ubija!« Najbolj pa je deželni glavar jo »polomil« z občinami, Priznana resnica je, da so temelj in podstava vsaki dobri upravi baš občine. Odtod izvira naravna dolžnost za slehernega deželnega glavarja, da vso svojo pozornost obrne na te funda-mente deželne avtonomije, da je v ved-nem stiku z občinskimi zastopi ter neprestano gleda in skrbi za razvoj pametne občinske samouprave. A kako je dandanes razmerje med deželnim odborom, odnos-no deželnim glavarjem in slovenskimi občinami na Kranjskem? Razdražene po smešno-avtokratičnih ukazih, skovanih v deželnem dvorcu od mož, kateri so docela izgubili vid za realne razmere ter čut za zakonite meje svojega oblastva, bunijo se danes naše občine po svoji pretežni večini z vso odločnostjo proti deželnemu glavarju in njegovim opričnikom! — Tak je g. dr Šusteršič kot deželni upravitelj. Po resnem premišljevanju prihajam do končnega rezultata, da deželna uprava v vojvodini Kranjski nikoli ni bila izročena nespret-nejšim in nesrečnejšim rokam nego so njegove! OkrjstVr zadružna teSsosfRa- Finančno ministrstvo je v sporazumu s prizadetimi ministri izdalo naredbo z dne 13. julija 1918 (drž. zakonik št. 259 z dne 24. juiija 1918), s katero se ustanavlja Avstrijska zadružna blagajna za pospeševanje ga vodnjka in v tako deželo. — Kdor želi spozmti mladi katoliški pokret na Hrvaškem, naj čita obširno literarno-historično študijo Josipa Andriča »Hrvatska katolič-ka književnost«. Gotovo bo izšla iz nje nova pobuda mladim pesnikom in pisateljem, Posebej je zanimiva tudi zato, ker naide-mo v nji več literatov, ki ?o prispevali za ta Almanah in jo tako lahko na mestu kontroliramo. V kratkem članku so ocene novih knjig od Dyo Jota, Stabeja in Kunta-riča. Mladi a bistri Dyo Jota (Ilija Jakov-ljevič) trebi literarno grmovie z ostrim ko-sirjem, a zna pravičen biti icsničnim zaslugam. Tako se vredno pridružuje kot tretji veščima pionirjema mlade katoliške struje Marakoviču in Grgcu. Drugače je posvečeno znanstvu, pouku in organizaciji še nekaj člankov. Aktualen je članek dr. Maničina »Kulturno tekmovanje«, — Začudil se bo kdo, ko bo naletel na F. S.F Šegulov spis »Profesor Anton Bezenšek in jugoslovanska stenografija«. A če sc prav premisli, ima pravico, da je notri. — Jože Stabej je napisal razpravico »Za ali proti« o nagoti v umetnosti: resno, a zaradi ranjene človeške narave pretežko vprašanje. — Ivan Sta-, novnik podaja nekaj misli k dijaški orga-i nizaciji. Želi več prostosti srednješolcem 1 in postavi alternativo: Kaj je bolje, ali če svariš mladega fanta pred nevarnostjo in držiš priklenjenega, da ne more vanjo; ali če mu nevarnost naslikaš in zraven poveš: Prost si, le pojdi, pa se ubij, če te ni ško-i da. — Omenil sem že dr. Kuntaričcvo | razpravo »Organizacija socialnog rada i I oočine«. katera priča, da je katoliška omla- dina res demokratična in ima pred očmi vse potrebe naroda. Tu zadostuj samo ena značilna drobtina. Jeseni 1913 se je skupilo tridesetorica domagojcev, da se posvetujejo, kako z organiziranim delom rešiti Hrvaško, ki je začela ponekod umirati. V kakem duhu, nam pove stavek: Sa pro-čelne stijene pod Isusovim raspelom ba-calo je na nas zabrinute i ozbiljne poglede oko Mahničevo. Pisatelj priporoča v po-snemo Kreka in zakliče: Pojdimo za njim, mrtvim vojvodom našim. — E. B. je zapisal nekaj misli imperializmu. — Krasno piše Čedomil Čekada »Odabranima izmedju tisuča«, dijakom, ki čutijo poklic za duhov-ski stan. Tudi drugi ga bodo s pridom brali in zajeli katoliškega duha. — Dobro premišljena razprava Pavao Matijevičeva »Isus i apstinencija«, Navedel je tudi izrek sv, Jeronima: Dicat quisque quod vult; ego loquor conscientiam meam: scio mihi abstinentiam et nocuisse intermissam et profuisse repetitam. Kako prestaviti? — Marko Vanič priporoča učitelisko organizacijo. * Taka je bogata vsebina Almanaha. Knjiga šteje 218 strani in prinaša prispevke kakih 50 peres. Kaže nam ne samo mlado voljo, ampak tudi mlado potenco v raznih študijih zorenja. Če pomislimo, da se v tem toku že gibljejo stotine in stotine slovenskih in hrvaških dijakov, ki se bra-tovsko družijo na delo pod katoliškim praporom, potem se nam ni bati za Jugoslavijo. Bodi, kar želi uredništvo (Jože Plot in Josip Stipančičl: Združujmo se in združili se bomol A.. V, zadružne izmenjave denarja in kreditnega poslovanja. Avstrijska zadružna blagajna pod državnim nadzorstvom in vodstvom. Za njene obveznosti jamči država, Blagajna bo med drugim dovoljevala posojila registriranim zadružnim zvezam, denarnim in kreditnim zavodom, iz katerih pravil in poslovanja se vidi zadružni ali skupnogo-spodarski značaj in katerih vpoštevanje dovoljujejo predpisi, ki naj jih izdaja finančni minister; nadalje bo prevzemala denar na tekoč račun, proti vložnim knjižicam in blagajniškim listom, kakor tudi v žirovnem prometu. O Avstrijski zadružBjrolagajni piše »Narodni Gospodar«, glasilo Zadružne zveze v Ljubljani: »Avstrijska zadružna blagajna ne predstavlja organično zrastle krone našega zadružnega drevesa, ampak birokratič-no streho nad tem drevesom iz tujega lesa, ki naj ščiti drevo pred viharji, ki mu pa tudi zastira svobodno solnce. Birokraciji ni izročen samo zavod sam, tudi zadružne organizacije, ki bodo morale iskati pri njem kreditne pomoči, bodo morale ugrizniti v kislo jabolko, saj določa § 4., da je Avstrijska zadružna blagajna upravičena, v kolikor terja to kontrola kreditne sposobnosti in poslovanja njen kredit uporabljajočih zvez in zavodov, pregledovati pri njih samih in pri včlanjenih posameznih organizacijah (!) knjige in druge zapiske in vpogledati v vse panoge pošlo« vanja. Ali ne bi mogla blagajni v ta namea zadostovati revizijska poročila morda nalašč v tozadevne namene izvršenih revizij Splošne zveze kmetijskih zadrug v Avstriji? Ta določba spominja nekoliko na prosvitljeni absolutizem. Če bi bil zavod nastal pred vojno, bi bil čisto gotovo osnovan na drugi podlagi, v drugačni obliki. Avtonomnost zadružništva bi bila gotovo našla več vpoštevanja. Med vojno se je država postavila v narodnogospodarskih vprašanjih na stališče pro-svitljenega absolutizma, ki zaupa samo uradništvu, vse druge ljudi pa smatra za nesposobne in težkim sodobnim nalogam nedorasle. Kljub splošno priznanim neuspehom, zlasti na gospodarskem polju, je država pri novoustanovljenem zavodu vztrajala pri svojem skrajno birokratičnem stališču, kar je zelo kočljivo, ker postaja na drugi strani ljudstvo ravno vsled jasnih neuspehov proti birokraciji vedno bolj skeptično. Slovenci smo glede avtonomnosti zadružništva posebno občutljivi, ker je Zadružna zveza ravnokar morala odbiti hud napad na avtonomnost zadružništva od kranjskega deželnega odbora. Ti pomi-sleki bodo skoro gotovo imeli za posledico, da bo zadružništvo nasproti novi blagajni ohranilo večjo hladnost, kakor te želi in pričakuje.« Češko časopisje je začelo boj proti Avstrijski zadružni blagajni. Pravi, da je to čisto birokratični zavod. Velika nevarnost je, da se bo H y d r a dunajskega centralizma tudi tu obrnila proti Čehom, kar bo tembolj nevarno, ker se bo z Avstrijsko zadružno blagajno na Dunaju ustanovila pravzaprav velika banka, ki naj razpolaga s sto in sto milijoni premoženja vseh narodov Avstrije, katerega velik del izvira iz malih čeških krogov. Prehranjevalne razmere v Dalmaciji so naravnost strašne. Do konca aprila t. 1. je prejela Dalmacija samo 61 odstotkov krušne hrane od kontingenta, ki ji je bil odmerjen najprej z 20 dkg na osebo, a po-znej znižan na 16 in pol dkg dnevno. Meseca maja ni dobila Dalmacija niti 30 odstotkov kontingenta, junija samo 8 odstotkov, julija 3 in pol odstotka, meseca avgusta so pa vsak dovoz krušne hrane ustavili. Do konca aprila je dobila Dalmacija 113 vagonov oluščenega ječmena in ovsa namesto 240 vagonov, torej 70 odstotkov od pripadajočega ji kontingenta. Vsled tega sta pričeli divjati v Dalmaciji dve vrst kuge: lakota in najbolj umazano oderuštvo. Blago so pričeli utihotapljati v Dalmacijo in ga plačevali po strašno visokih cenah. Seveda se to blago ni razdelilo pravično, ampak kdor je imel več zvez s tihotapci in oderuhi, ta ga je lažje dobil. Zato ni čudno, da je plačala Dalmaci!a do 200 milijonov kron letno več za utihotap-ljeno krušno hrano, kakor pa bi plačevala po maksimalnih cenah. To mora pripeljati Dalmacijo do finančne katastrofe. Dalmacija je imela dva finančna vira, s katerima je mogla vsaj deloma kupovati najnujnejši živež, En tak vir je bil pošiljanje denarja ameriških izseljencev. Tako je imel na pr. v začetku vojske majhen kraj Komiža na otoku Visu, eden izmed najbogatejših krajev v deželi, 12 milijonov kron v svoji kmečki blagajni. Ves ta denar so dvignili prebivalci do konca preteklega leta iz hranilnice in ga porabili za nabavo utiho-tapljene brane. Podobno je tudi v drugih krajih Dalmacije. Drugi finančni vir je ribolov in vino. Z ribolovom vsled vojnih dogodkov ni nič, v vinogradih pa divja fi-loksera in peronospera, a kolikor ima Dalmacija dobrih vinogradov, nima iz toliko koristi, ki bi jo imela, ker nima na razpolago sladkorja. Dalmacija je finačno izčrpana, ljudstvo je obubožalo, bati se je, da pomre od lakote. Zato se je odloČila Hrvatska, da ji po svojih močeh pomaga. Polisko vprašanje. .Princ Radzivvill o vprašanju Poljske. Dunaj, 23. avgusta. Na Dunaju bivajoči načelnik državnega oddelka poljske vlade princ Radzivvill je sprejel zastopnike časopisja. Princ je pozdravil navzoče z daljšim nagovorom, v katerem je izvajal: V prvi vrsti naglašam, da se obisk v nemškem glavnem stanu ni izvedel nepričakovano, ker je poljski državni oddelek kraljevine Poljske uvedel že en mesec prej korake, ki so merili na to, da se doseže sestanek poljske vlade z merodajnimi či-nitelji Avstrije-Ogrske in Nemčije. Pri sebi nisem imel izdelanega načrta o rešitvi poljskega vprašanja. S svojim obiskom sem le nameraval, da sc orientiram o nemških načrtih in da opišem najvišjim krogom sedanji položaj v Poljski. V takih okolnostih se seveda ni moglo govoriti o tem, da so se v moji navzočnosti v nemškem glavnem stanu stavili kakšni končno veljavni sklepi; nikakor torej ne odgovarja dejstvom, da se je opustila avstrijska-poljska rešitev, ki pripada še vedno tistim političnim možnostim, katerih razvoj zavisi od cele vrste okolnosti, ki se mora vsaka zase in vse v celoti proučavati, dokler se ne doseže praktična rešitev. Upam, da se doseže praktična odločitev morebiti v bodočih mesecih, morebiti že na posvetu zastopnikov Avstrije-Ogrske, Nemčije za Poljsko. Predposveti, ki jih zahteva taka konferenca, so že uvedeni. Naše načelo je, da se hočemo svobodno odločiti za kako rešitev. Veliko se je govorilo o volitvi kralja, imenovali so že tudi imena. Stališče, ki ga mi zavzemamo, je, da se mora ustvariti jasnost o drugih važnih vprašanjih, predno sc odloči vprašanje o volitvi kralja. Ne moremo in nočemo hoditi po negotovih potih, kakor na primer Litvinci, ki so izvolili nekega nemškega vojvoda in ustvarili sebi in nemškemu knezu zapleten položaj. Zastopniki poljskega ljudstva morajo proučiti vprašanje o volitvi kralja; poljskemu ljudstvu se mora nuditi prilika, da se izjavi. Iz Varšave so odposlali že 29. aprila noto vladama na Dunaj in v Berlin, ki je obsegala več predlogov poljske vlade. Teh predlogov od takrat nismo čisto nič spremenili. Iz Berlina in z Dunaja so nam odgovorili, da bodo noto dobrohotno proučili. Pribil sem tudi, da se drže tega dobrohotnega stališča tako v nemškem glavnem stanu, kakor tudi na Dunaju. Nc v Berlinu in tudi na Dunaju nam ne nameravajo ničesar izsiliti; tuintam so mi rekli, da bomo imeli popolno svobodno volitev, dejstvo, ki ho v Poljski zelo zadovoljilo. Posveti princa Radzivrilla s Hussarekotn in z Wekerlejem. Dunaj, 23. avgusta. Princ Radzivvill se jc razgovarjal danes dopoldne še z ministrskim predsednikom baronom pl. Hussa-rekom. Njegov nazor se popolnoma ujema z nazorom zunanjega ministra grofa Buriana. Ob 5. uri popoldne je zaslišal princa Radzivvilla ogrski ministrski predsednik dr. Wekerle. Zvečer je odpotoval princ Radzivvill v Galicijo, Pogoji Poljakov. V dunajskih listih sc navajajo sledeče zahteve ali pogoji Poljakov: Integriteta kongresne Poljske, integriteta Galicije, direktna meja med Poljsko in Rusko, dohod Poljske k morju. Na vseh merodajnih mestih smo zastopali mnenje, da noben poljski državnik in domoljuh ne more stopiti pred naš narod in izjaviti, da je poljska država ustanovljena s tem, da so deli kongresne Poljske izvzeti ali da je del galiških Poljakov od ostalih bratov ločen. Iz gospodarskih in političnih vzrokov zahtevamo tudi direktno zvezo z Rusijo preko prejšnje gubernije Grodno. Končno, če hoče Poljska gospodarsko prosto dihati, mora dobiti prost dohod k Vzhodnemu morju. Drugo važno vprašanje je vprašanje volitve kralja. Nastopiti moramo predvsem proti temu, da bi sc eden ali drugi naštetih življenjskih pogojev Poljske morda v tem smislu spravljal v zvezo z volitvijo poljskega kralja, da bi se eden ali drugi moral žrtvovati kot kompenzacija za vprašanje kraljeve volitve. Ljudsko glasovanje na Poljskem. Berlinski »Vorvvarts« piše o rešitvi poljskega vprašanja, da sc Poljaki — v tem slučaju seveda samo sedanja poljska vlada v Varšavi — nagibajo k temu, da bi svojo mlado državo naslonili na Nemčijo, ki je v notranjosti manj komplicirana. Poljska vlada je baje celo pripravljena, da v dosego te rešilve dovoli Nemčiji gotovo koncesijo; med drugim poprava mej. Dalje piše Vorvvarts«' Nam se zdi vsekako pogubno važno, cla se doseže sporazum s oljskim ljudstvom samim. Gotovo je se-(aj težko reči, kako misli poljsko ljudstvo, kako jc n. pr. vplival razvoj dogedkov v Rusiji na njegove državne želje. So pa na drugi strani sredstva, da se to mnenje do-žene — namreč ljudsko glasovanje. To bi kmalu ustvarilo jasnost. Pred Petrogradom. Boljševiki krčevito branijo svojo oblast. Godi se jim zelo slabo. V Moskvi se pripravlja velika vstaja proti njim, kmetje v moskovski guberniji so se že uprli proti njim. Boljševiki trde, da so to vstajo zadušili. V Krasnojem Selu se pa pripravljajo njih nasprotniki na pohod v Petrograd; v Sibiriji se jim tudi ne godi dobro. Usoda boljševikov se bo odločila v Petrogradu in v Moskvi. Kakor vse kaže, bo kocka kmalu padla. Trajni ruski vojni svet. Moskva, 23. avgusta. Vlada sovjetov je sklenila, naj se ustanovi trajni vojni svet, ki naj vodi vojaške operacije na vseh frontah. V vojnem svetu so navadni vojaki, podčastniki in deloma tudi častniki. Boji ob Usuriju. London, 23. avgusta. (K, u, Reuter.) »Daily Mail« poroča 21. avgusta iz Har-bina: Angleži, Francozi in Japonci so se zapletli na fronti ob Usuriju v težke boje, a kozaki in Čehi so nosili zdaj glavno breme boja. Zavezniki so se pozneje umaknili premoči. Češke ojačbe so vzdržale naval sovražnih sil in so se obrnile proti Nemcem. Boljševi.ški motorni parniki na jezeru Hanka vznemirjajo levi breg zaveznikov. Čeho-Slovaki zavzeli Kazan. Moskva, 23. avgusta. Čeho-Slovaki in protirevolucionarji so, kakor trde, znscdli mesto Kazan. Rdeča garda beži. Boji v guberniji Orel, Moskva, 22. avgusta. (K. u.] V guberniji Orel so izbruhnile vstaje kmetov. Boljševiki so jih zadušili. Med Rusijo in entento ne obstoja vojno stanje. Beriin, 23. avgusta. Berlinsko rusko veleposlaništvo je objavilo izjavo, v kateri poudarja, da Rusija odklanja vsako vojno stanje, posebno še zato, ker Anglija in Fra ncija nista napovedali vojske, dasi sta poslali čete, ki skušaio udreti v deželo. Ob Bajkalskem jezeru. Moskva, 22. avgusta. (K. u.) Pravda« poroča: Predorov na jugozahodnem bregu Bajkalskega jezera so sc polastile čele sibirske vlade. Predori niso poškodovani. Sibirskaja Rjcč: javlja, da imajo predore na vzhodnem delu jezera zasedene boljševiki. Pohod proti Petrogradu. Moskva, 21. avgusta. (K, u.) Na velikem shodu v Tavrijski palači je naznanil Lisovskij, da je v Krasnojem Selu z geslom -Proč z vlado sovjetov vse pripravljeno Za pohod proti Petrogradu. Vstaja belih gardistov v Moskvi. Moskva, 21. avgusta. (K. u.) rlzvestja« piše: Izredna komisija jc obveščena, da so pripravili beli gardisti v Moskvi vse za vstajo v Moskvi. Izredna komisija poziva delavce, naj o vsakem sumljivem pojavu poročajo, — Is!i list poroča, da jc izbruhnila v moskovski guberniji vstaja kmetov; člane izvršilnega odbora je napadlo 15.000 kmetov. Vstajo so potlačili. — V Brjan-sku so nastali anarhistični nemiri. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 23. avgusta. Uradno: Italijansko bojišče. Avstrijsko-ogrska letalna skupina je podvzela uspešen bombni napad na italijansko letališče pri Mestre, — Sicer nobenih posebnih dogodkov. Albanija. Bojne sile generalnega polkovnika barona Pflanzer-Baltina so vrgle sovražnika na večib točkah iz njegovih prvih točk in so pripeljale ujetnike in topove. Načelnik generalnega štaba. Uradno pomočilo naše mornarice. Dunaj, 23. Avgusta. (K. u.) Vojno ministrstvo, mornariški oddelek, razglaša: Oddelek naših pomorskih letal je metal 21. avgusta zvečer z zelo dobrim uspehom bombe na italijansko letalno postajo Porto Corsini in je dognal, da so zadele bombe na številnih mestih letalne in druge lope. Vsa letala so se vrnila. Naši letalci so napadli brez lastnih izgub ponovno letališče pri Lidu v bližini Benetk in tabore sovražnih lop ob bregovih Piave; lastnih izgub ni. Sovražni letalci so razvijali dne 21. avgusta in v sledeči noči zelo živahno delovanje na severni Adriji. V dveh nočnih napadih so metali bombe na Pulj; prvi napad ni dosegel nobenega uspeha, drugi napad je povzročil neznatno stvarno škodo. Nekaj požarov v grmovju smo kmalu zadušili. V Fazani sta poškodovani dve zasebni hiši in je več civilistov ranjenih. Neki naš letalcc je sestrelil 21. avgusta y zračnem boju na severni Adriji italijansko pomorsko letalo. Bilka na Francoskem. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 23. avgusta. Veliki glavni stan: Bojni skupini kraljeviča Ru-perta in general, polkovnika p 1. B o' e h n a. Delne napade sovražnika severozahodno od Bailleula in na obeh straneh Lyse smo odbili. V protisunku smo ujeli ujetnikov. Anglež ;c včeraj dne 21. avgusta severno ocl Ane re začeti napad z vso silo nadaljeval in ga izločivši fronto ob Ancri severno od Alberta razširil na odsek od Alberta do Somme. Obsežno pripravljeni prodiralni poskus sovražnika se je v njegovem prvem navalu popolnoma izjalovil. Sovražnik je doživel včeraj težak poraz. Na bojišču severozapadno od Bapau-mca so v pričakovanju sovražnega napada napadle prus-kc divizije s saškimi in bavarskimi polki sovražnika med Moyenne-villo in Miraumonlom. Naletele so povsod na sovražni, v razvoju se nahajajoči napad in na močno pripravljene postojanke sovražnika in ga vrgle mestoma do dva kilometra daleč nazaj. Nato so bili za jutro pripravljeni angleški napadi odbiti. Tekom dneva je sovražnik Še večkrat napadel, posebno v smeri Puisieux-Boaumont Hamcl. Bil je povsod s težkimi zgubami odbit. Močni napadi iz Alberta so omagali v našem ognju. Med Albertom in Sommo je sovražnik napadel pod varstvom najsilnejšega ognja in jc začasno vdrl čez ccslo Albert-Brav v vzhodni smeri. Močan protinapad hesenskih čel z deli pruskih in virtember-ških polkov jc vrgel sovražnika čez cesto nazaj v njegove izhodne postojanke. Naše baterije so sestrelile Številne sovražne tanke. Severno od Brayja je sovražnik napadel s konjenico; bila je popolnoma uničena. Delni boji so trajali na bojišču do noči. Med Sommo in Oko v splošnem miren dan. Močan ognjeni boj južno od Somme je v dopoldanskih urah ponehal. Južno od A vre so se francoski napadi pri Fres-nieresu v našem ognju lc deloma razvili in so bili odbiti. Pehotni boji ob Divctti. Med Oiso in Aisno smo umaknili v zvezi z dne 20, avgusta izvršeno preložitvijo naših črt za Oiso, v noči od 21. na 2? avgusta naše čete, ne da bi nas sovražnik oviral, za Ai-letto nazaj. Močnemu napadu sovražnika med Montcampom in Pont St. Mardom so se naše stotnijc, ki so ostale na zahodnem bregu Ailette, umaknile za odsek. Delni napadi sovražnika med Ailetto in Aisno so se izjalovili v našem ognju in v protinapadu. Bojna skupina nemškega cesarjeviča. Med Bazochesom in Fismesom smo s krajevnim napadom potisnili ameriške črte nazaj in odbili protinapade. Dodatek k poročilu z dce 22 avgusta. Poročnik Udet je priboril svojo 57. in 58. zračno zmago. Pri letalskih napadih na domačo zemljo smo po dosedanjih poročilih od neke sovražne skupine, ki je bila namenjena proti K/irlsTuhe, uničili 7 letal. Nemško večerno poročilo. Berlin, 23. zvečer. Uradno: Angleži so ponovili svoje napade severnozahodno od Bapaume, pri Albertu in južno od Somme. Uvedli smo protinapade. Silni boj s streljanjem med Ailetto in Aisno. Prvi glavni kvartirn' mojster: pl. Ludendorff. Angleško poročilo. London, 22. avgusta zvečer. Sovražni protinapad v odseku Bray je potisnil na*c črte do 500 jardov nazaj. Boj se ie bil nekaj časa v Albertu, dokler niso izčistile mesta naše čete. Ujeli smo 1400 ujetnikov in ugrabili strojnice. Med Sommo in Moy-cnvvillo smo ugrabili 21. in 22. avgusta nad 500 ujetnikov. Napadi na Dunkerque. Berlin, 23. avgusta. Uradno: Zvečer se je poročalo: Lahke bojne sile mornariškega zbora so od 22. na 23. avgust napadle sovražne pomorske bojne sile v pristanišču Dunker.ue. S torpedi smo zadeli tri sovražne torpedovko. Dve vozili sta se potopili. Kljub silnemu protiučinku so se vrnile naše bojne sile polnoštevilno, brez izgub. Načelnik admiralnega štaba mornarice. London, 23. avgusta. (K. u. Reuter.) Nemci so obstreljevali ponoči na 22. avgust Dunkerque s težkimi kroglami. Ubitih je 7 civilistov, rajen je 1. Francosko poročilo. 22. avgusta popoldne. Francoske čete , so vzdržavale ponoči stik z umikajočim sc sovražnikom med Matzo in Oiso in vzhodno od Oise. Zasedli smo Plemont, Thies-court, Caunectaacourt in VilJe in dosefli Dirctte ter držimo breg Oisc v/.hodno od Noyona od Sempignyja do Bretignyja. Vzhodno od tam smo zavzeli Bourguignon in St. Paul-aux-Bois ter prodiramo seveT-no od navedene vasi. Do Ailette smo prišli pri Quimcju in pri l.e Basu. Med Ailetto in Aisno sc ni nič spremenilo izvzemši pri Pommcr.su, kjer držimo glavne vhode v kraj. 22. avgusta zvečer. Naše čete so na« daljevale podnevi prodiranje na celi fronti bitke med Matzom in Oiso. Ob Divetti stojimo od njenega izliva do \vricourta. Med Ailetto in Aisno smo oi i kraje Staur bin, Selens. Begmuv \r...: , . Bieuxy, Ve-nerezis in Pommicrs. .'v\ct! Aisno in Oiso je popustil sovražnik znatno množino materiala. Od 20. t. m. naprej smo našteli nad 200 ugrabljenih topov. Najjetos« med MemčijO In Spežftijo. Berlin, 23. avgusta, (K. u.) WolffoV urad poroča: Proti postopanju španske vlade, ki hoče vsled neke torpediran« španske ladje, potopljeno to«ažo uado« mestiti z v španskih pristaniščih zasidra« nimi ladjami, se je vložil z nemške strani odločen ugovor. Prizadeti vhdi sta uvedj/ pogajanja. Tf ' " * \ Če se razvije iz spora jnecl dozdaj nev« tralno Špansko in Nemčijo vojska, se b'a Svaza —. F Stanek. — B. Bradač. ' ' • Politične norice. Kako pri nas rešuiejo narodna ln ljudska vprašanja. Poročali smo zc, da bi sc zadnji čas imelo vršiti zborovanje vodi« teljev in bivših poslancev iz Bosne in Hercegovine. da sc posvetujejo o bodočem državnopravnem stališču Bosne; zborovanje je bilo prepovedano. Prav umestno piše k tej prepovedi >Arbeiterwille«: »Zborovanje jc prepovedano in s leni je vse rešeno: nobenega bosenskega vprašanja ni več, nobenega jugoslovanskega. Kvečjemu Ogrska vlada sme o Bosni govoriti, avstrijska ž c davno nc, in da bi morda srbsko ljudstvo v Bosni samo vprašali, čc soglaša s priklopitvijo v mažarski globus, jc seveda odveč —- meni grot' Burian. Tako so narodna in ljudska vprašanja v Avstriji i* Ogrski vedno reševali, dokler te rešitve niso privedle do razkroja,« 4 Preganjanja Slovakov na Ogrskem, Voditelj Slovakov na Ogrskem dr. Vavro Šrobar je bil, kakor poročajo češki listi, na odredbo ogrskega notranjega ministr* siva dne 14. t. m. aretiran. Dr. Šrobar, zdravnik, je bil (po Stiirgkhovem vzorcu) v Czegledu interniran, predvsem zato, ker se je udeležil demonstracije ob priliki praških slavnosti. »Moravske Orlice-« pripominjajo, da je to prvi znak za to, kako hoče ogrska vlada s .svojo .slrahovlado preprečiti, da se nc bi čeho-slovaška ideja razširila prav sedaj, ko so sc Slovaki v skupni, slovesni in obvezni izjavi v Liptu-St. Miki ošu izrekli zu to idejo. •f Za korvetnega kapitana jc imcm> val cesar svojega brata nadvojvodo Maksa. Za okrožno sodišče v Trutnovu priredc mestni hotel Union; prezidava sc izvrši v sestih lednih na račun mcslne občine. Sodišče začne poslovali začetkom oktobra. Hišne posestnike so pozvali, nni oreskrbe stanovanja za uradnik* J Zboljšanja železničarjem. Dunaj, 22. avgusta. (K. u.) Uradno: V železniškem ministrstvu so se danes na vabilo ministrskega predsednika pogajali z zastopniki organizacij državnih železničarjev. Bistveno se je sklenilo: Uračunanje SOodstot-ne draginjske doklade I. rodbinskega razreda v pokojnine se razširi na vse uslužbence državnih železnic ne glede na službeno dobo. Dalie se je dovolilo, da sc zaračuna del te kvote normalnim preskrb-ninam vdov in sirot. Ženske uslužbenke (železniške oficiantke) dobe primerno zvišane krajevne doklade, ki se prilagode razpredelnici o stanarinah poduradnikov. Ženskim uslužbencem so dovolili, cla se zaračuna 40odstotne dejanske krajevne doklade k pokojnini. Za oženjene delavce brez otrok so uvedli nov razred draginjskih doklad. Posebno važno je, ker se ura-čunavajo železničarjem vojna leta za napredovanje v službi. Upoštevajoč okolnost, da se je med vojsko posebno veliko _ zahtevalo od železničarjev v izvajanju obratne službe, se z gotovimi podpogoji priračuna tem uslužbencem za vsako koledarsko leto med vojno dobo pol leta za napredovanje v službi. Ugodili so tudi želji uslužbencev državnih železnic, da se opusti odpovedovalna pravica službenega razmerja v prvih petih letih po uvrstitvi v službo po opravilniku. Možnosti miru. Švicarsko časopisje razpravlja v zvezi z dogodki na francoskem baiišču o vprašanju miru; zelo se pečajo tufli z zadnjimi izvajanji nemškega državnega tajnika dr. Solfa. V svojih razmotrivanjih pravijo, da je vsled razvoja bitke v Franciji ententi odpadla velika ovira miru. Foch in Haig stopita zdaj na čelu zmagovitih armad. Če tudi ni še padla dejanska odločitev, zdaj že lahko zavezniki odnehavajo, ne da bi trpel njih prestiž. Osrednje velesile tucli lahko brez sramote sedejo k zeleni mizi, ker so kljubovale skozi štiri leta svetu sovražnikov. Prišel je psihološki trenutek sporazuma narodov, miru ljudstev, morebiti celo zveze narodov, v kolikor zavisi od vojaškega položaja. Upati je, da privede v obeh vojnih taborih s sodelovanjem nevtralcev to spoznanje k velikemu dejanju miru. Če se vojska zdaj ne bo končala, se ne more vedeti, kdaj se bo končalo sedanje blazno klanje. -f Posvetovanja na Dunaju. Ogrski korespondenčni urad poroča 23. avgusta z Dunaja: Popopoldne je sprejel dr. Wekerle obisk princa Radzivvilla. Nato se je peljal ministrski predsednik v palačo ministrskega predsedstva, kjer je imel pogovor z baronom pl. Hussarekom. V souoto dopoldne ob 10. uri se bo vršil v zunanjem ministrstvu skupni ministrski svet, ki se ga bosta udeležila oba ministrska predsednika, obo-'•estranski strokovni ministri ter oba domobranska ministra. + Angleški glasovi o dr. Solfovem govoru. Iz Londona poročajo 23. t. m.: Novozelandski premierni minister Mas-sey se je izrazil v nekem pogovoru o dr. Solfovem govoru: Solf in njegovi tovariši dobro vedo, da je njihovo edino upanje pacifistična politika ali sporazumni mir, a da bodo tudi v tem zopet doživeli razočaranje. Kar tiče Solfove opazke, da Nemčija ne v Afriki, ne v Tihem oceanu ni vodila ofenzivne politike — dobro poznamo nemško mirno pronicanje in nemško bojevanje. Obeh ne maramo. Dokler se Nemčija ne sookori za svoje pregrehe proti Bogu in ljudem ter ne zajamči poboljšanja — če je to sploh mogoče — tako dolgo naj Nemci ne veljajo za civiliziran narod. — »Manchester Guardian« piše v uvodniku: Dr. Solfov govor je najbrž del propagadne vojne, ki jo je zahtevalo nemško časopisje. Sicer je boljši, nego razni drugi nemški govori, toda odkritosrčen ni, Tako trdi na primer dr. Solf. da si bo Anglija nemške kolonije pripojila. Balfour je pa le rekel, da se nemške kolonije ne bi vrnile Nemčiji, kakršna je danes, pač pa drugi Nemčiji, ki bi bila pripravljena, da se udeležuje mirnega dela civilizacije. Dr. Solf pravi sedaj, da že imamo opraviti s to drugo Nemčiio. To je skraina neodkrito-srčnost. Dr. Solf je zagovarjal brestovske in bukareške pogodbe. Kar je rekel o tem, je celo za Nemčijo nekoliko smešno, kajti tudi tam so že začeli izprevidevati, da so bile te pogodbe zločin in neumnost. Nočemo dvomiti nad dobrimi nameni dr. Solfa, l.oda novi svet mora priti po poti resnice. Druge poti ni. + Cesar Viljem nemškim škofom. Na udanostno brzojavko škofovske konference v Fuldi je cesar Viijem odgovoril: Da morem na pomoč in sodelovanje škofov vedno računati, me navdaja z zadovoljstvom in zaupanjem. Okrepimo v našem narodu jasno spoznanje nevarnosti, ki pre-tc oo sovražniku in trdno voljo, da premaga -> vse, kar ie težkega; potem bo Nem-tern sem prepričan, nepremagljiva, ? nst bo naša. '•'a prijateljstvo *ned narodi. Princ 'enski je v svojem govoru povo-tnice badenske ustave rekel, da j >rod ne sme slediti zgledu Cle- j ' in Lloyd Georgea, ki hočeta 7,a- \ 3 v nc. nesti sovraštvo in maščevanje še onstran miru in nadaljevati vojno z drugimi sredstvi. Vsi listi, ki.jim je medsebojno prijateljstvo narodov res na srcu, morajo danes biti verni in trdni v upanju, pa naj zveni beseda »liga narodov« spričo današnjega mišljenja naših nasprotnikov še tako sumljivo. •j- Rumunija. Rumunrka zbornica je j sprejela zakon o • preosnovi zemljiško-j kreditnega zavoda. Min. predsednik Mar-] ghiloman je izjavil, da spada ta zakon v j okvir obveznosti, ki jih je bila prevzela vlada, da odtegne kreditne zavode in narodno banko vplivu strankarske politike. — Ministrski svet je sklenil, da se dovoli po vojni oškodovanim 600 milijonov lejev. -f- Pogajanja med italijanskimi socialisti in ameriškimi delavskimi zastopniki glede sklicanja mednarodnega socialističnega kongresa so se, kakor poroča »Pe-tit Parisien« iz Rima, izjalovila. Američani z radikalno skupino sploh niso hoteli stopiti v stik in so se pogajali samo z oliciel-nimi socialisti. + Nova ameriška armadna predloga. Obe zbornici v Washingtonu razpravljati o armadni predlogi. Reprezentantska zbornica bo zborovala, dokler se predloga ne sprejme. + Omejitev ameriških časopisov, »Daily Telegraph« poroča iz Montreala: Ameriška vlada je že odredila, da morajo časopisi omejiti svoj obseg. -f- Odpr?".": tzseljeniških postav v Združenih dr"— ah. Wilson je naznanil kongresu, naj se odpravijo naseljevalne postave za vojne begunce do dobe pol leta po končani vojski. Načrt obsega določilo, naj pripuste v Združene države 1800 srbskih beguncev; 500 otrok je med njimi, ki bivajo zdaj v Rusiji -j- Zopet govorice. Uradno poročajo; Z ozirom na ženevske in lausanske vesti, da sc mudi v Lausanni mati cesarice Cite, nadvojvodinja Parmska, in njen sin princ Ludvik Bourbonski v spremstvu grofa Hindenburga ter da so se v Luzernu sešli z bivšim grškim kraljem, opozarja korespondenca Wilhelm, da je vojvodinja ravno v času, ko je ta vest krožila po lahkovernih listih, na gradu \Vartholz prisostvovala izročitvi maršalske palice cesarju. Od srede julija do 12. avgusta se je vojvodinja mudila na Štajerskem, nato pa odpotovala v Schvvarzau, ki ga je zapustila le 17. t. m. povodom gori omenjene slavnosti. -f Rešitev avstrijskega vprišanja. »Frankfurter Zeitung« je pisala v svoji 230. številki o konfederirani Avstriji: Izobraženi Avstrijec utemeljeno dvomi kljub vsem poskusom, da bi se posrečilo rešiti avstrijsko krizo, preden se nc konča svetovna vojska in svetovna kriza. Notranji mir v Avstriji zadeva natančno ob tiste težave, s katerimi se bori sporazumni mir med narodi. Na poti mu je nada na končno zmago. Ker je preosnova Avstrije med drugim edenizmed vzrokov kakor tudi smotrov svetovne vojske, se ne sme nihče čuditi, da je način, kako se bo Avstrija preosnovala, v tesni zvezi z izidom vojske. Narodi v Avstriji sami ne stremijo po preosnovi zaradi Avstrije, marveč vsled svetovne grupacije. Cilj Slovanov ni, osvoboditi se od nadvlade Nemcev, ta cilj tudi ni notranjepolitičnega značaja, marveč gre jim za to, da se odpravi zveza z nemško državo in da se pridružijo sovražni skupini velesil, ker hočejo zajeziti pangerma-nizem. Velik de! avstrijskih Nemcev pa vidi danes bolj kot kdaj v Avstriji pred vsemu krilno varstvo nemške države in bi prej pripustili razpad Avstrije, kakor odpad od nemške zveze. Avstrijcev zaradi Avstrije same skoraj ni več. Kako naj se pri tako nasprotujočih si tendencah v željah za bodočnost izvede notranja ureditev SDorazumno z vsemi, preden ne dokaže konec svetovne vojske, da ena ali druga orientacija države ni mogoča? + Bavarski kralj obišče bolgarskega carja. »Voss. Ztg,« poroča iz Sofije: Bavarski kralj Ljudevit obišče v prvi polovici meseca septembra v Sofiji bolgarskega carja Ferdinanda. -f- Bolezen nemške cesarice. Uradni bulletin pravi, da se je cesarici vsled naporov poslabšala mnogoletna srčna hiba. Cesarica potrebuje popolnega miru. Stanje se ji je pa že izboljšalo ter je upati, da se ji zdravje zopet povrne. Občni zbor »Slovenske Straže" in »Slovenske krščansko-soci-jalne zveze" za vse slovenske dežele se vrši v Ljubljani dne 10. septembra. norice. — Narodna galerija v Ljubljani, Deželna vlada je pravila društva »Narodna galerija« odobrila. Društvo, ki mu je, kakor znano, namen, v Ljubljani oživotvoriti narodno galerijo umetnin in pospeševati vpodabljajočo umetnost, se bode konstituiralo v kratkem. — Strašna nesreča. Iz Tržiča se nam piše: Včeraj v petek je šel Bornov tovorni avtomobil v Kranj po krompir za občinsko aprovizacijo. Na vozu so bili šofer, oskrbnik Bornove graščine Sonnbichler in občinski tajnik Jožef Weber. Na Pristavi blizu Tržiča se je hotel voznik avtomobila umakniti nekemu vozu in je zavozil ritensko, pri tem se je prevrnil čez cestno ograjo s krompirjem in pokopal vse tri pod seboj, G. občinski tajnik Weber je obležal mrtev na mestu, prebita mu fe bila lobanja, g. Sonnbichler in voznik sta bila lahko poškodovana, na avtomobilu zadaj sedeči uslužbenec g, Ahačič je pravočasno skočil z voza. Webrovo truplo so prenesli v Tržič, kjer bo pokopano. — Dopis. V št. 186. »Slovenca« popisuje nekdo kričeče razmere v Mariboru. Dasi so res žalostne, vendar bodo Mariborčani oprostili, če jim v tolažbo povem, da posili vojaka pri čitanju takih pisem smeh. Točka o tatinskem brlogu na Tez-nu v omenjenem pismu je kruta šala. Da so se uzmoviči spravili ravno nad blago »Fiir die Armee im Felde«, jim pač vsak vojak srčno privošči, ker, kdo od moštva je pokusil v vojni konjak?! Kdo sardine, razen onega, ki je lansko leto poletel za Italijanom v Benečijo? Kdo pecivo? Skoro gotovo je bilo za »Armee im Felde « tudi nekaj zabojčkov »egiptovskih«. Kdo pozna te? — Poziv slov. visokošolcem na Dunaju. Slov. dijaštvo na Dunaju namerava ustanoviti s prihodnjim šolskim letom svojo menzo. Kdor reflektira na kosila in večerje te menze, naj to sporoči na naslov: med. Elsa Soss, Kamnik. Zadeva je nujna, poznejših prijav ne bo mogoče upoštevati. — LTčiteljstvo novomeškega okraja ima sestanek v torek 27. avgusta t. 1. v stari gimnaziji v Rudolfovem, ne pa v soboto kakor je bilo pomotoma poročano. — Poročila se je v Zagrebu hčerka podpredsednika Jugoslovanskega kluba dr. Matka Laginje, Helena, z vojnim akce-sistom g. Ivanom Razenom. — Vojaška odlikovanja. Vitežki križec Franc Jožefovega reda z vojno dekoracijo in z meči je dobil vojaški intendant Božidar pl. Kodolič. — Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo in meči so dobili: nadporočnik 17. pp. Marij Zlobec, nadporočnik 87. pp. Rudolf Smerdu, nadporočnik 17. pp. Kristijan Pertot, poročnik 7. pp, Franc Jaklič, poročnik 17. pp, Ivan Kern in poročnik 17. pp. Josip Zvonar. •— V drugič sta dobila ponovno Najvišje pohvalno priznanje stotnik 79. pp. Karel Čada in nadporočnik 3. gor. top. p. Franc Wresnig. — Ponovno Najvišje pohvalno priznanje z meči je dobil poročnik 3. bos. herc. lov. baona Franc Stuhec. — Najvišje pohvalno priznanje z meči so dobili: poročnik 128. polj. top. p. Josip Zorko, poročnik 28. težkega polj. top. p. dr. Aleksander vitez Gorup pl. Slavinjski, poročnik 17. pp. Ivan Putik, poročnik 3. bos. herc. pp. Franc Grabner in poročnik 55. saperskega baona Bruno Majer. — Najvišje pohvalno priznanje je dobil stotnik Adolf Mahorčič. — Cesarsko otomansko srebrno Liakat-vojno svetinjo je dobil nadporočnik avtomobilne čete Gaberščik Jos. — Cesarsko otomansko vojno svetinjo sta dobila topničar 7. težkega top. p. Rudolf Vodopivec in tit. narednik brzojavnega polka Jurij Medved. — Smrtno ponesrečila je na Mutuljah čuvajeva žena Marija Rolih, doma iz Zagorja na Krasu. Hotela je odpreti progo, pa jo je vojaški avtomobil podrl. Zapušča tri nepreskrbljene vtroke, — Iz italijanskega ujetništva se je oglasil praporščak v rez, 2. gorsk, strel, polka Vilko Sporn iz Kranja. Pogrešal se je od 19. junija t. 1. — Za invalide je oddati eno mesto Jakob pl. Schellenburgove ustanove letnih 253 K 50 vin, (za celo življenje). Prošnje je vložiti do 15. septembra pri c. in kr. dopolnilnem okrajnem poveljništvu v Ljubljani. Več je razvidno iz objave na mestnem magistratu. — Nova zasirapljenja z gobami. Na Dunaju so zopet umrle štiri osebe, ker so užile strupene gobe. Vseh teh žrtev je kriv 751etni strojarski pomočnik Anton Presekan, ki je sam hodil nabirat gobe in jih je prodajal po 3—4 K 1 kg. Prcschana so zaprli. — Odredba za letoviščarje, Dunaj, 22. avgusta. (K. u.) Uradno se razglaša: Ker s, nekatere politične oblasti zadnje 'čase ukrenile ukrepe, ki omejujejo tujski promet, je naročil urad za ljudske prehra-Jio z ozirrm na obstoječe odredba o ureditvi tujskega prometa v -zdraviliščih in letoviščih v seziji 1918 političnim deželnim oblastim, na] izdajo precej primern,? naročila političnim okrajnim oblastim, da se pooblaste občine, da pri že naseljenih le-trvičarjih ne ugovarjajo dobavi živil, v kolikor sc ne ovira preskrba domačega prebivalstva in se nc ovirajo občine v svojih clobavalnih dolžnostih. Samo ob sebi je umljivo, da so podvrženi Ictcvi-ščarji vsem omeiitvam pri dobavi, ki so se ukrenile za domače prebivalstvo. Ravno tako se mora izvesti prehrana letoviščar-jev v gostilnah. — Pomoten letalski alarm na Dunaju so imeli 23. t. m. ob 8. uri 50 min. dopoldne. Bih so domači letalci. Ob tej priliki se )e pokazalo, da odredbe za slučaj letal-skega napada izborno delujejo. Prebival stvo je ostalo mirno in se povečini poko nlo ob astvenim napotkom. Le pri manj. šem delu ,e zmagala radovednost nad var-nostjo. Letalski alarm smo imeli isti dar tudi v Ljubljani, a sovražnih letalcev n' bilo opaziti. — Osirotela dunajska univerza. Listi poročajo, da je na dunajskem vseučilišču nezasedenih 16 učnih stolic; najbolj je ob tem prizadeta medicinska fakulteta — Budimpešta — Judapešta. Po naj. oelt?S Prebivalstva je v Budim- P 51 odstotkov Židov. Cela Odrska na ima 1,380.000 Židov. g pa ■ UbHa italijanska vojna ujetnika. V pkohci Budimpešte so našli ustreljena dva ahjanska vojna ujetnika; eden izmed nji ju je bil mrtev, drugi je še dihal. Najbrže fn f.l Zasacena- k° sta kradla grozdje m tako našla smrt. SI KrJLv -mJbor Vl"c*ncijeve družbe za Kranjsko ,e 20. avgusta 1918 izvolil slede- nL?nj' ,niJ0zirI0ma uPravni Svet. častni n k nf"^ Gruden< stoln* kano- žnli- j1^ Franc Lavtižar, mestni solski nadzornik; 1. podpredsednik Franc b nzgar mestni župnik; 2. podpredsednik Albin Zajec c. kr. fin. rač. revidept- 3 podpredsednik cesarski svetnik Janez N Koger, posestnik; tajnik Josip Pire dež' rac nadoficiial; blagajnik Janko Barle, mestni župnik; svetovalci: prelat Andrej iUlan stolni kanonik in vodja Marijani-sca; Karel Lachainer, hišni posestnik; Friderik Laschan pl. Solsiein, blagajnik dež. plač urada v p.; Ignacij Nadrah, stolni kanonik; Janez Sušnik, stolni kanonik; msgr, dr. Ales Ušeaičnik, papežev komornik in profesor bogoslovja; predsedniki in pod-predsedniki posameznih konferenc. lj Deželni predsednik grof Attems je nastopil dne 24. avgusta 14dnevni dopust. Jj Seja Ehzabetne konference za Šent-petersko župnijo bo v ponedeljek dne 26. avgusta ob 7. uri zvečer. Prosi se polno-številne udeležbe. lj Vspored porotnih razprav pri tukajšnjem deželnem sodišču. Dne 26. t. m. proti Venclju Smerdelu, delavcu brez stalnega bivališča, in Josipu . Karolu Preku iz Smartna, delavcu nestalnega bivališča, oba dva zaradi hudodelstva tatvine in vla-cugarstva. Dne 27. t. m. proti Vincenciju Lobodi iz Ljubljane in Viljemu Bevcu iz St. Ruperta, poštna uslužbenca, zaradi hudodelstva tatvine, in proti Juriju Rusijan iz Prevoj, delavcu v Dvorju, radi hudodelstva goljufije. Dne 28. t. m. proti Ani Pre-voršek iz Ljubljane, in Karli Delak iz Štor-ji pri Sežani zaradi hudodelstva tatvine, lj Občni zbor Društva za nabavo novih zvonov pri cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani bo v hiši oo. jezuitov v sredo, 4. septembra, popoldne ob 4. uri. lj Inženirski izpit je napravil na gra-škem vseučilišču nadporočnik železniškega polka Franc Fine. lj V kapeli oo, jezuitov bo jutri popoldne ob petih propoved o brezverstvu. lj Foročilo z ljubljanske fronte. Nobenih posebnih dogodkov. — Lepo vreme pospešuje priprave za generalni naskok z nahrbtniki na celi fronti. Sovražnik se, kakor so ugotovili naši letalci, pripravlja na_ trdovraten odpor. Pričakovati je hudih bojev. lj Prodaja gob. Po poročilih, ki nam dohajajo z Dunaja, so se pripetile hude nesreče, ker so se med občinstvom gobe 3rez kontrole prodajale in kupovale. Kakor naznanjajo listi, umrlo je že 20 oseb za strupenimi ali pokvarjenimi gobami, Vsled tega je odredil župan, da se od sedaj naprej prodajanje gob na ljubljanskem trgu dene pod najstrožje nadzorstvo, Vsled tega se je odredilo: 1. Za prodajo gob se določijo štiri stojnice v Šolskem drevoredu, ter se bodo brez izjeme zaplenile vse gobe, ki bi se kje drugod prodajale. 2. Na trg se smejo prinašati: jurčki (Steinpilze), capucinci (Birkenpilze), konjiči (Rotkopf-chen), lisičke (Eierpilze), glive (der graue ^itterling), zajčki (der gchaufte Ritterling), mavli (Stoppelpilz) in srnce (Habichts-pilz). 3, Druge gobe sc smejo na trg postaviti le takrat, če so se prej prinesle na magistrat, da jih pregleda tržni nadzornik Ribnikar ali pa župan sam. —• Na vsak način pa je izključena prodaja gob, ki so pod klobukom rdeče, ali pa imajo rdečkasto stebelce. Istotako se bodo na trgu brez izjeme zaplenjevale gobe, katerim sa vidi, da so stare, črvive aii pa katere dajejo pri pritisku vodo od sebe. Kdor bi se toin predpisom ne pokoril, bo strogo kaznovan. Siccr pa se hoče magistrat potruditi, da si pridobi kakega izvedenca, ki bo posebno sedaj v jeseni pregledoval na trg prinesene tfobe, lj Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 11. do 17. avgusta 1918: Novorojenih 12, mrtvorojen 1, umrlih 14. Od umrlih je 9 domačinov in 5 tujcev. Umrli so: za jetiko 1 (tujec), za različnimi boleznimi 13. — Oboleli so: za tifusom 5 vojakov, za grižo 6 domačinov, 2 tujca in 3 vojaki, za vratico 1 domačin. Stalerske novice. š Kaj vse moramo jesti? Prehranjevalni uradi nam delijo neko mešanico, ki pravijo, da je moka. Kot pokorni državljani, ki so za to, da ubogajo, ne da bi si še ubijali glavo o umetnosti ali neumetnosti odredb gosposke, smo tudi temu zatrjevanju, da je ona mešanica res moka, brez ugovora verovali. Toda Beljačani so bolj revolucionarnega mišljenja, pa zato zatrdilom gosposke, da jim dek moko, niso hoteli verovati kar na slepo. Poslali so zato ono mešanico, ki naj bi bila moka, na graško kemično preizkuševališče, ki je izdalo sledečo izjavo: Moka, ki je bila izročena sem v preizkušnjo, je močno otroba-sta, nečsta, mešana moka (pšenica, rž, koruza itd.), ki je, ker je bila vskladiščena v vlažnih prostorih ali ker je bila vlažno ipleta, pomešana s številnimi močnimi črvi, ličinkami, dalje prejo in neštetimi jajci gosenic, — Pri teh razmerah je res čudno, da nismo že vsi pomrli. š Letalski alarm v Mariboru. Iz Maribora nam poročajo dne 22. avgusta: Menda je izvabilo lepo vreme italijanske letalce, da so danes zopet enkrat obiskali naše kraje. Tukaj pravijo, da so italijanski letalci tudi danes oddali svoje posetnice v Ljubljani. V Mariboru je dobila med drugim tudi požarna bramba ob pol 11. dopoldne ukaz, naj bo v pripravi. Toda našim gasilcem se je silno mudilo ali pa so hoteli imeti svoj »hec«. Zato so kar lcrat-komalo napravili alarm. Vznemirjal se zaradi tega ni v mestu nihče, in ker je vsa stvar trajala le pet minut, se tudi ni zgodila druga nesreča, š Povišani brivski tarifi. Mariborska brivska zadruga je sklenila povišati tarife za povprečno 200 odstotkov. Mestni magistrat pa tega sklepa ni potrdil ter zahteva, da zniža predlagane tarife vsaj za 25 odstotkov. Tudi ako se to zgodi, bo treba v bodoče plačati samo za striženje las 1 K 50 vin. š Maribor. Izlet na Pohorje. Dramatično društvo priredi v nedeljo, 1. septembra skupen izlet k Sv. Arehu na Pohorje. Vabimo vse, ki živijo na Pohorju in okoli njega, da prihitijo ta dan navsezgodaj na zelene višave in pozabijo za nekaj ur v veseli družbi in prijetni zabavi skrbi in težave vojnega časa. š Obesili so v Gradcu 22. t. m. morilca Petra Rahnerja. Ko so mu 21. avgusta naznanili, da ni pomiloščen, je rekel: Nič ne de, bo vsaj stradanje prenehalo. Za večerjo je zahteval svinjsko pečenko, moč-nato jed in črno kavo. Na dan obsodbe je vstal ob 5. zjutraj in se je spovedal. Pri obešanju na dvorišču sodnega poslopja je bilo navzočih približno 120 oseb. Truplo so prepeljali čez eno uro po izvedbi smrtne obsodbe v sodnijski medicinski zavod. š Zopet letalski alarm. Iz Maribora nam poročajo dne 22. avg.: Danes smo imeli zopet letalski alarm, toda danes zares. Ognjegasni avtomobil je med neprestanim trobenjem preletel dvakrat glavne mestne ulice, zvonovi so bili plat zvona in tovarniške sirene so klicale na pomoč. Policija je izpraznila glavni trg in odredila, da so se zaprle trgovine. Ves alarm je trajal od 10V2 do 10% predpoldne. Ljudem 'e bilo žal, da se letalci niso prikazali, ker pri praznem alarmu ne najdejo nikake zabave.,, Koroške n®wma k »Nov« rotovž v Celovcu. Mestna občina je kupila od kneza Rosenberga pala-ua Franc-Jožefovem (prej novem) trgu v Celovcu, da tam nastani mestne urade. Stavba je zelo stara in za urade ne ravno P?™®*? Primerna. Mesto je dalo zanjo 500.000 kron in dosedanji stari rotovž na cesar Viljemovem (prej starem) trgu. Knez Rosenberg, pravijo, da je napravil prav dobro kupčijo, ali bo celovškim davkoplačevalcem v korist, je drugo vprašanje. Pa nemški Celovčani se od nekdaj odlikujejo po svojem »vzornem« gospodarstvu. Dobro Km teknilo! k Smrtna kosa. V Kotičah je umrl dne 14. avgusta po kratki bolezni c. kr. okr. sodnik Franc Zechner, star 39 let. — Nagle smrti je umrl v Gradcu dne 17. t. m. celovški steklarski mojster Ferdinand Potzl. Ko je v neki trgovini nakupoval steklo, ga je zadela kap in se je zgrudil mrtev na tla, — Dne 17. avgusta je umrl v celovškem sanatoriju »Marija Pomagaj« Vinko Čebul, trgovec in hišni posestnik v Velikovcu, star 63 let. — V Št. Juriju ob jezeru je umrla grofica Karolina Egger, stara 77 let. k Strašna huda ura jc divjala v nedeljo dne 18. avgusta popoldne po Podjunski dolini. Okrog Škocijana do Dobrevasi je silna toča, velika kot golobja jajca, uničila vse poljske pridelke, sadje, vihar je ruval drevesa. Škoda je neznanska. Tudi okrog nemškega Št. Vida, Sv. Donata, Št. Lipša in drugod je huda ura isti dan napravila nepregledno škodo. Žalosten je pogled v bodočnost! k Samoumor vsled vojske. Žalostno smrt si je izbral veletrgovec Albin Ortner na Muti v Ziljski dolini. V razvalini njegovega doma, ki ga je bil Lah razstrelil, so ga našli dne 12. avgusta obešenega, Med vojsko je težko zbolel na živcih in v smrt ga je gnal največ strah pred gladom. Star je bil 59 let. k Gnil krompir. Te dni so pripeljali v Celovec vagon krompirja, 11.000 kil, ki pa je bil malone ves gnil. Došel je iz Poljske, Določen je bil za železničarje. k Jasna pisava. »Fr. St.« št. 189 poročajo, da je nekdo pisal na dopisnici iz Bavarske: »Vkljubu vsemu temu imamo tu dosti jesti, ne gre tako slabo kot pri vas, zdi se mi, da sem v nebesih, nasproti času, ko sem bival pri vas v Avstriji.,.« Temu dostavlja list: Da, nemški red in organizacija! Pri nas pa: »bureaukratisehe Recht-haberei, osterreichische Schlamperei und jiidischer Grol3wucher.« — Primeri k temu, kaj se v slovenskih listih vse konfis-ciral p Velika tatvina o belem dnevu. Roman Ussai v Trstu, stanujoč v ulici Ama-lia, je te dni kakor navadno ob 4, popoldne odšel s soprogo na izprehod. Ko sta se zvečer vrnila, sta našla stanovanje popolnoma cplenjeno. Tatovi so odnesli za 18.000 K perila in drugih vrednosti ter 5000 K v gotovini. Tatove so že zaprli. p Zaposlovalnega tečaja c. kr. goriških učiteljišč v Ljubljani v prihodnjem šolskem letu 1918/19 n c bo več, ker se z oktobrom t. 1. otvorijo vse prejšnje goriške šole zopet v Gorici sami k rednemu pouku. Lanski gojenci in gojenke zaposloval-nega tečaja ljubljanskega kakor tudi vsi oni Goričani, ki bi želeli vstopiti v I. letnik učiteljiški naj se torej prijavijo tekom meseca septembra pri svojem ravnateljstvu, t. j. moškega, oziroma ženskega učiteljišča v Gorici. Dopisi na ravnateljstvo moškega učiteljišča goriškega, ki se dne 29. t. m. preseli iz Ljubljane (Dunajska cesta št. 38, II. nad.) v Gorico, naj se pošiljajo od tega dne počenši pa do daljnega obvestila na naslov: Ulica v Stračice št, 38. liko hvaležnih čitateljev. Saj njeni temeljni zakoni in nazorni nauki so za vsakogar neobhodno potrebni. pr Pravoslavje. Spisal dr. Grivec. Ta knjiga je delo, kakor ga nemška in druge literature sploh še nimajo; nudi premnogo pogledov na socialno-politične in narodne razmere slovanskih pravoslavnih narodov. Knjiga je bogata po vsebini, nudi silno mnogo ter je nad vse aktualna. Vzemi jo; z zadoščenjem jo boš čital in proučeval, Dr. Srebrnič, Prispevajte za m S. L. s. pr Um die Jugoslavija, Eine Apologic, Von dr. Alexius U š e n i č n i k. Ta knjiga izide v naslednjih par dneh v Katoliški bukvami in bo stala 3 K 60 vin. Glavne misli so: I. Ursprung der jugoslawischen Idee. II. Warum Jugoslavvija, warum nicht nationale Autonomic? III. Ob nicht staats-feindlich? IV. Selbstbestimmungsrecht und Nationalitatsprinzip. V. Ob die Mittel nicht widerrechtlich? pr »Zora-Luč«. Uredništvo glasila jugoslovanskega kat. dijaštva »Zore« in njene priloge »Luči« prosi cenjene sotrudnike, na pošiljajo slovenske prispevke do preklica na naslov: Slov. kat. akad. tehn. društvo »Danica«, Dunaj I,, Universitat. — Rok za 1. zvezek poteče 15. septembra. pr Dr. Ivan Dostojen: Pravila za oliko. Založila Katoliška bukvama. Cena brošuri 3 K. Pravila za oliko so skrajšana in predelana izdaja knjige o lepem vedenju. Knjiga ima samo 142 strani. V njej so manj važne stvari iz knjige »O lepem vedenju« izpuščene in snov povedana v krajši obliki. Nazorno nam to delo kaže pravo vedenje v najrazličnejših življenjskih prilikah, z raznimi ljudmi ob različnih krajih in časih. Po pravici upamo, da bo ta knjiga, prav kakor ona »O lepem vedenju«, našla ve- A^revszacila. a Iz seje mestnega aprovizačnega odseka dne 23. avgusta 1918. — Odsek razpravlja o potrebščini najvažnejših aprovi-zacijskih predmetov za prihodnjo sezijsko dobo in konkretizira tozadevno svoje zahteve do c. kr. deželne vlade v Ljubljani. Poročata mestni župan dr. Ivan Tavčar in podžupan dr. Karel Triller. — Od 1. julija 1917 do 30. junija 1918 je porabila mestna aprovizacija za prehrano dodeljenega ji prebivalstva okroglo 425 vagonov mlev-skih izdelkov. Vrhtega se je razdelilo med občinstvo še 56.798 kg fižola, ki se naj vračunava v odmerjeni kontigent. Za peko kruha se je porabilo, kakor izkazano, celo leto 328 vagonov moke, torej mesečno po 27 vagonov. Spočetka je tehtal hleb kruha 700 gramov in se je moral skrčiti pozneje na 600 gramov; danes prejema občinstvo kruh, ki tehta komaj 500 gramov. S skrčenjem krušne racije je bilo prebivalstvo najobčutrteje prizadeto, in to še prav posebno, ker je bilo tudi razdeljevanje moke za kuho kakor tudi drugih mlevskih izdelkov tako pičlo, da nikdo izhajati ni mogel. Mestna aprovizacija z dosedanjem mesečnim kontingentom ne more izhajati, če hoče, da dobi prebivalstvo neskrajšano krušno racijo, 600 gramov. Aprovizacija ima oskrbovati 66.300 oseb in potrebuje najmanj 45 vagonov mlevskih izdelkov na mesec za preskrbo prebivalstva po postavno odmerjenih množinah za posamezne osebe. Zato niti govora ne sme biti, da bi c, kr. deželna vlada zahtevani kontingent na katerikoli način krajšala. Izven kontingenta mora dobiti mestna aprovizacija nadalje še najmanj 20 vagonov ješprenja in kaše in 20 vagonov iižola. Nedopustno je, da bi Ljubljana ostala, kot lansko leto, brez kaše, ješprenja in fižola, ko so ga druga mesta dobivala iz naše dežele v precejšnjih množinah. — Mestna aprovizacija ima trenutno toliko moke za peko na razpolago, da ji bo omogočeno s prihodnjim torkom pričeti s peko hlebcev po 609 gramov. Hleb se bo zaračunaval po naročilu vlade po 64 vinarjev. Pričakujemo, da bo za nadalje mogoče vzdržati težo 600 gramov za hleb in da dobi aprovizacija že prihodnji teden zadostne množine krušne moke na razpolago. — Prihodnji teden razdeli mestna aprovizacija na krušno karto po pol kilograma bele ogrske moke za kuho. Cena se še objavi. — Prihodnji teden razdeljuje mestna aprovizacija tudi pšenični zdrob za otroke in matere. Razdelilni načrt se objavi. — Vprašanje premoga in drv je precej kočljivo. Aprovizacija ima sicer že nekaj zalog premoga, vendar te komaj zadostujejo za mestne urade, šole in pekarijo. Za nadrobno razdelitev prebivalstvu bo morala aprovizacija dobiti še najmanj 100 vagonov premoga in je napolniti dvoje skadišč, da bo pomagano največji potrebi. Deželna vlada bo morala z odkazili za premog kar najbolj vpoštevati mestno občino in to takoj, da bodo še pred zimo napolnjena skladišča. Nadalje prosi mestna aprovizacija, da ji prepusti c. kr. deželna vlada v Kranjski gori 1500 m3 drva. Le s to množino izpolnjene dosedanje zaloge drva mestne aprovizacije bodo komaj in komaj zadostovale najnujnejšim zahtevam. C. dr. deželna vlada mora v tem pogledu v polnem obsegu pritrditi minimalni zahtevi mestne aprovizacije, ker jc drugače nemogoče prevzeti odgovornost za katastrofo, ki bi Ljubljano gotovo zadela vsled pomanjkanja kuriva. Priznati se pa mora, da je posebno zadnji čas šla glede kuriva deželna vlada zelo na. roko mestni občini in aprovizačni odsek izreka referentu, gospodu deželne vlade stavbnemu svetniku Jakšetu, za njegov trud svojo zahvalo. — Mestni aprovizaciji se je dalo na razpolago za peko kruha 25 vagonov koruzne moke, ki pa je iz kaljene koruze. Zahteva se, da primešava mestna aprovizacija pri peki kruha po 20 labolka, brusnice, robidnice, in maline kupi in dobavi sode zvozno podjetje za sadje (»Obst-'xportunternclimuny«, Gradec, Marschallgasse št. 13. .'u se kunuielo tudi sodi vseh velikosti Hrasna vrtna oziroma stavbna PARCELA na najlepšem delu mesta, sedaj cela izborno obdelana, se prodaja. V sedanjem obdelanem stanju zadostuje za potrebo 5 do 0 družin in se rentira z nad 20<>/o letno. Poizvo se pri Fran Goldman-u Ljubljana, KriževnlSkn ulica št 9/II. s GORICA . P Ratjpl LJUBLJANA Stolna ul.2-4 1 • »dlj^l Slari tr(j it. 28 trgovina in mehanična delavnica. Moška in ženska DVOKOLESA Se s staro pneumatiko, ŠIVALNI in PISAI.N! STRO-Ji, GRAMOFONI, ELEKTRIČNE ŽEPNE SVETILKE. Najboljše BATERIJE. : Posebno nizka cena za preprodajalce, i Za izgotavljanje zabojev se sprejmejo mlzsrp aa sprotni delavci. ki imajo že nekaj prakse v toj stroki. Sprejmejo se tudi drugi težaki. Kolinska tovarna, Ljubljana. Sprejmejo se takoj ali s 15. septembrom btagapicMai u mino Isiliurita za kavo in SDOlfliUalikSI. ............................................ Kje, povo uprava lista pod štev. 3018. odstotkov kaljene koruze. Splošna sodba je, da nakazana koruzna moka ni užitna in bi bil kruh pokvarjen s tako mešanico, Mestna aprovizacija bo zato na poskušnjo spekla v svoji pekarni z dodatkom koruzne skaljene moke poskušnje hlebce. Če sa bo izkazalo, da je kruh neužiten, bo zavrnila nakazano koruzno moko. — Mestna aprovizacija bo zahtevala od c. kr. deželne vlade za predstoječo prehranjevalno sezono 000 vagonov krompirja z zahtevo, da se ji krompir dodeli takoj v zgodnji jeseni, ker kaže izkušnja, da pozneje mestna aprovizacija ne more računati na dovoz krompirja. Do 1. oktobra je neobhodno potrebno, cla se dobavi aprovizaciji vsaj 240 vagonov, do 1. novembra 120, do 1. de« cembra 100 vagonov krompirja, ostalo množino pa pozneje. Če bo zahtevi mestne aprovizacije ugodeno, bo prebivalstvo takoj jeseni dobilo skoraj celo množino krompirja, kar ga ima dobiti za eno leto, Aprovizacija prosi deželno vlado, da se ji dodeli kot rekvizične okraje za krompir ljubljansko okolico, kranjski in kamniški politični okraj. — Z vladno podporo za pokritje deficita pri razdelitvi živil ubož-nejšim slojem mestna aprovizacija ne more izhajati. Da se mestna aprovizacija obvaruje izgube pri državni podporni akciji, sklene odsek, da sc bodo odslej oddajala živila in druge potrebščine pri razdelitvah ubožnih akcij s sledečimi popusti na običajne prodajne ccne: Skupina A 67 odstotkov, skupini B in C 50 odstotkov, D 25 odstotkov, uradniški skupini I. in II. 50 odstotkov, III. in IV. 25 odstotkov popusta, — Aprovizačni odsek kar najodločneje ugovarja proti krčenju mesnega kontingenta. Če se že enkrat v tednu vsled trans« portnih težkoč mora skrčiti razdelilna kvota mesa, bi jo bilo pri drugi razdelitvi nadomestiti s tem, da bi se razdeljevalo večje množine mesa. Kontingent se nei sme na noben način krajšati. Nadalje bi bilo najenergičneje preprečiti klanje pod roko na deželi. C. kr. deželna vlada naj prekliče sklep, da ni dovoljeno klanje prešičev na domeh in preko lastne domače potrebe. Tudi v sili zaklano živino bi se moralo oddati prcvzemalnicam. — Mestna aprovizacija bo tudi letos kupovala zelje in kisala v lastni režiji. Prevzela bo Jakopi« čevo zeljarno na Mirju v najem in skisala najmanj 40 vagonov zelja. a Oddaja kumar. Mestna aprovizacija bede oddajala kumare v ponedeljek, dne 26. avgusta na trgu (pod Mahrovim zidom) 1 kilogram stane 80 vinarjev. Stranke naj pripravijo drobiž. a Krompir za I. okraj. Stranke I. okraja prejmejo krompir na zelena nakazila v ponedeljek, dne 26. avgusta pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-le red: doooldne od 8. do 9. št. 1—150, od 9. do 10." št. 151—300, od 10. do 11. št. 301—450, popoldne od pol 2. do pol 3, št. 451—600, od pol 3. do pol 4. št. 601 do 750, od pol 4. do pol 5. št. 751—900, od pol 5. do pol 6. št. 901 do konca. Stranka dob' za vsako osebo 3 kg krompirja. 1 kg stana 70 vinarjev. Stranke naj pripravijo drobiž. a Prodaja praških klobas po znižani ceni. Mestna aprovizacija bo prodajala klobase v vojni prodajalni v Gosposki ulici v ponedeljek dne 26. avgusta popoldne strankam z zeleno izkaznico B od št, 1400 do 1600. Vsaka oseba dobi pol kilogram? kilogram stane 6 kron. a Prodajalci moke se vabijo, da sa zanesljivo udeleže v torek, dne 27, t. m„ ob 9, uri v mestni posvetovalnici zaradi nakazila moke. a Gg. hišni gospodarji, ki še niso naznanili pri krušnih pomisijah v hiši stanu-jočih strank in koliko ima vsaka stranka oseb, naj to nemudoma naznanijo pri osrednji krušni komisiji na magistratu, ker se sicer za dotično hišo r>c bodo izdale več nakaznice za živila. Za vso škodo strank in za napačne napovedi so odgo« vorni gg. hišni posestniki. 3015 v kartonažni BONAČ SIN Ljubljana. Zgubi! se je včeraj srebrn rožni venec Pošten najditelj se prosi, naj ga odda Dunajskv cesta 33/1. Zgubil se jc v nedeljo na kolodvoru V Št. Janžu dežnik. Pošten najditelj se prosi, naj ga odda proti nagradi delovodju tobačne to-varne Franc Sluga. »Franz Josef« grenčica oživi zanesljivo, milo in naglo delovanje želodca in črev, čemur se navadno pridruži blagodejen počutek polajšave. Zavod za straženje Ljubljani sprejme več zaklepanje v 2784 noemn stražnikov < . j Rcflektanti, tudi za to službo sposobni Tovarni invalidi ali penzijonisti naj sc zglasc v :- pisarni v Kolodvorski ulici 23 od 5. do 6, ure popoldne. Plača po dogovoru. s primerno šolsko naobrazbo SPREJME A. SUŠNIK, trgovec s Specerijo in želez-nino v Ljubljani, ZaloSka r— tirana in stanovanje v hišk. 3009 dobri zn vožnjo, sc prodajo Naslov pove upravništvo Slovenca pod št. 2991, Q(9QG(9(9(9(9G(9QQ(9 fgf- Feliks Vršič trgovec, Oti Vršič roj. Bračko poročena. Ljutomer 24. avgusta 1918. Ljubljana. ■"»"Jm malo PRODA SE 2743 gospodarsko poslopje, hiša in hlev zidana, podi leseni, sadni vrt, npve, travniki in gozdovi v največji meri 20 oralov. Na željo tudi le J^ HIŠA z man, zeml.e. Posestvo leži 2 uri na Ljubljano v Spod. Pirničah »t. 20; tam dobč interesentje tudi pojasnila. _ Službo organista m cerkovnika , primerno plačo v naturalljah in denarju razpisuje DUHOVNIJSKI URAD SLIVJE, * pošla Materija, Istra.__ SPREJMETA SE TAKOJ 2938 dobro izvežbana v vseh čevljarskih delih. Plača 25-35 kron na teden s brano in »tanovanjem. Nastop tako,. - MAKS PEČNIK, čevljarski mojster, SRfcDNJE. GAMELJNE, St.Vid nad Ljubl,ano. hlšinio le boljše dekle, sprejme takoj proti dobri plači Franja ZIDAR, Ljubljana, Dunajska cesta 31. I. i za dr _____________li J. Pffllfy, Pra&a, II. Havličkovo nam. 32. 2685 CERAR FRANJO, tovarna slamnatih izdelkov v STOBU PRI DOMŽALAH, se priporoča gg. trgovcem ln slavnemu občinstvu za obila naročila različnih SLAMNATIH ŠOLNOV SLAMNATIH TORBIC (cekarjev) PREDPRAŽNIKOV itd_._ 2690 Sprejme se takoj pošten HLHPEC odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvirno zakonito zajamčeno »Skabo-iorm« mazilo. Popolnoma brez duha, ne maže. Poskusni lonček 3 K, veliki lonček 5 K, porcija za rodbino 12 K. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem jelenu, Ljubljana, Marijin trg. Pazite na varstveno znamko »Skaboiorm«! Ročni mlin za žito I S ' Moj Izvirni ročni mlin za 21-to jc izbo-rcuzn debelo in fino mlelev vsakovrstnega 2ito, je "pripro-slo pa trpežno izvršen z izmenjujoč, mlovnlmi ploščami iz trdega materijala -a ~ in skoro neporušen tudi pri najveC|i porabi. Neobhodno potreben za vsako qospodinjstvo. Model 4 z vrtilom za mali obrat, teža 7 kg K 120--. Model 5 z gonilnim kolesom za večji obrat okolu 12 kg K 160. Nadomestne mlevske plošCe K 16-- za par. Razpošilja z Dunaja proti predplačilu zneska glavne zastopstvo B9HNEL. Dunaj IV. Uargaretenstr. 27, odd. 32. oSSSSooopoooi Kupujte le domač izdelek, to je: Dccimalno vago ki vzdigne vsaj 200 kg ali več, KUPIM ali tudi zamenjam. J*" tud» suhe jedilne gofoe po dnevni ceni 2940 LOVRO REBOLJ V KRANJU. k enemu konju na deželo. — Več pove: F. Toman, Ljubljana, Resljeva cesta 30. Edina slovenska veletrgovina umetnega cvetja in pogrebnih potrebščin Hnton Z. Finžgar VARAŽDIN (HRVATSKO) dobavlja samo na debelo: umetno cvetje, nagrobne vence, okraske, -------------------------- noge in tapete za rakve tančice . Dobiva gc y ysak. daJa,nl| mrtvaške čevlje i. t. d. Svoji k svojim! :s Svoji k svojim! 1-1 ,-. ^ ^ r-, iiD P zdravnik za očesne, ušesne in vratne bolezni, ::: ordinira sopfci redno, v kolikor do-; pušča vojaščina, s —■na—MM Odvetnik dr. Leopold Boštjančič naznanja, da je otvoril svojo odvetniško pisarno v Trstu, ulica Arciduca Ciuseppe (Ex Caserma) 15 I. Brez posebnega obvestila. NA PRODAJ je v Spodnji Idriji na najlepšem prostoru dponadstrapna z gospodarskimi poslopji in zemljiščem za eno kravo. Hiša ima lepe gostilniške prostore, mnogo sob za tujce, verando, obokane kleti in hleve, prostor za malo prodajalno in traiiko. V gospodarskem po-sloolu je prostor za večjo prodajalno in mesnico; poleg je mostna tehtnica. Vse stavbe so v najboljšem stanu. < Po)asnila daje. Okrajna hranilnica in posojilnica v Idriji. _^ FRAN VERBIČ, bivši trgovec v Borovnici, naznanja v svojem in v imenu svojih otrok in vseh ostalih sorodnikov pre-tužno vest, da je njegova iskrenoljubljena, nepozabna, dobra soproga, oziroma mama, stara mama, sestra in tašča, gospa 10 vinarlsv (za dopisnico) Vas stane moj cenik, ki se Vam pošlje na zahtevo zastonj. C. In kr. dvorili znlo2nik lan Konrad, razpoSiljalnica Brtix st. 1996 (Češko). I. britev iz srebro jekla K 7.—, g-_ n-_. Varnostni brivski aparati poniklj. K 7-50, dvorezna rezerv, rezila tuc. 12 K., lase- in bradostrižniki K 26'—, 28-—. Pošilja se po povzetju ali predplačilu. Zamena dovoljena ali denar nazaj. _ POSOJILNICA V RADOVLJICI reg. z. z o. p. naznanja, da se vrši njen M v četrtek, dne 22. avgusta t. 1. nenadoma preminula. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v nedeljo, dne 25. avgusta 1918, ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice pri sv. Krištofu na pokopališče istotam, kjer se položi v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Priporočamo jo v molitev in blag spomin. V L u b 1 j a n i, dne 23. avgusta 1918. 3013 Žalujoči osiaiš. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. naznanja, Vsem velecenjonlm gostom in obiskovalc i moje gostilne na Stari poti v Ljubljani (pri Marajončku) naznanjam, zahvaljujoč se za dosedanjo naklonjenost, da bom isto v ponedeljek, dne 26.8. ti. začasno zaprla Z odličnim spoštovanjem Marija Je I en i Č gostilničarka. ©a (umivaln! prašek za lase) Znak pristnosti: Nlkak nadomestek I Garantirana izvirnost. Fenl se močno. aii Nikak nndomestek! Garantirana izvirnost, Peni se močno. Obrani lase gibke in mehke, snaži glavo luskin, hladi možgane. Vsakomur potrebno sredstvo za giavo. Dobi se v vsaki lekarni, drožeriji in zadevnih trgovinah. Samozastopstvo za štajersko, Koroško, Tirolsko, Kranjsko, Primorsko, Hrvatsko, Bosno in Hercegovino, le samozaloga 5MK S v Mariboru ob Dravi, Koroška ul. št. 21. Po pošti se pošilja cd 5 kg naprei po poštnem povzetju. Zastopniki se iščejo xa wse kroitovtne. 3*ehmčna pisarna za izvršitev vsakovrstnih načrtov in proračunov. Oblastveno konces. piuMpamkaiiJMmusi zasebna posredovalnica za nakup in prodajo zemljišč, gozdov in posestev Valentin jRccetto zapriseženi sodni izvedenec 2780 V LJUBLJANI, TRNOVSKI PRISTAN ŠT. 14. Izvršujem na željo tudi privatne cenitve v mestu in na deželi. — Prodajalci in kupci naj se obrnejo na gori označeno posredovalnico. Prevzemam tudi stavbinska dela in nadzorovanje. Tajnost zajamčena. lUKKinBgMaDffinanaiBHaiaHaai ružnica n.-a. dež. življenske in rentne, nezgodne in jamstvene zavarovalnice v Lfuhljanf, Marife Terezije cesta 12, II. n., sprejema zavarovanje na doživetje in smrt, združeno tndi z vojnim rizikom, otroških dot, rentna ln ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja. — Javen zavod. — Absolutna varnost. — Nizke premije. — Prospekti zastonj in poštnine prosto. — Sposobni zastopniki se sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji. toda ne odlašajte! - Zahtevajte takoj ponudbo na 20°/o MaII-S«"> solini^0/© Itajjfilif Poznejših naročil vsled težavnega uvoza ne bo mogoče izvršiti! Pojasnila so Vam na razpolago! Jamstvo za kakovost! VINKO VABIC, veletržec, Žalec, Juž.-štaj. II m 0 Hotno kreditni zanosi za južna aojaa ozemlje da je cetizarlev n MSo pričelo~poslovati v svojih prostorih v Ljubljani, Poljanska cesta št. 2 (c. kr. finančna prokuratura). 29o9 Uradne ure od 9. dopoldne do 2. popoldne. rj5p v ponedeljek, dne 2. septembra 1918 ob 3, uri popoldne v pisarniških prostorih. DNEVNI RED: 1. Potrjenje letnega računa za l . .o 1917. in sklepanje o razdelitvi čistega dobička. 2. Volitev ravnateljstva. 3. Volitev nadzorstva. 4. Slučajnosti. 3012 RAVNATELJSTVO. registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva . brez odbitka rentne- cesta štev. 6, za irančiškansko cerkvijo, k 1 U ga davka, katerega sprejema hranilne vloge vsak delavnik do- U (J fl plačuje zavod sam poldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po * za svo,c vložnike, tako, da dobe lc-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinar|ev na leto. »Ljudska posojilnica, sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo najboljše. Rezervni zakladi znašajo nad en milijon kron. Stanje hranilnih vlog bilo kuncem leta 1917 nad 34 milijonov kron. G. kr. avstrijski zaklat! za vdove ~>ote zavarovalni oddelek sprejema še nadalje lj zavarovanja na 8. vojno postnlo if :-: pod najugodnejšimi pogoji m Tako zavarovanje olajša vsakomur zajetje VIII. vojnega posojila z malimi delnimi vplačili v daljši ali krajši dobi. Premije se morejo plačati tudi z vojnimi posojili sedme ali prejšnjih izdaj. Zahtevajte ustmena ali pismena pojasnila pri deželnem zavarovalnem oddelku v Ljubljani (Frančcvo nabrežje 1, H.), pri okrajnih zavarovalnih oddelkih v Črnomlju, Kamniku, Kočevju, Kranju, Krškem, Litiji, Ljubljani (Frančevo nabrežje 1, I), Logatcu, Postojni, Radovljici in Rudolfovcm in pri njih pooblaščenih zastopnikih. —;: Sprejemajo se spretni in zanesljivi akviziterji. 2774 »J 1 si ii Jii m m m i 81 li CTHnraiTMu