PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini /	<•
Abb. postale I gruppo	“ Lidia lUU IlF
Leto XXX. Št. 51 (8757)
TRST, petek, 1. marca 197?
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PRESENETLJIVA POBUDA, KI ODPIRA VZNEMIRLJIVE PERSPEKTIVE
Nepričakovan odstop ministra La Malfe zaradi spora o gospodarski politiki
Jabolko spora posojilo mednarodnega monetarnega sklada - Sprejem posojila bi po mnenju ministra Giolittija pomenil uvedbo deflacijske politike v nasprotju z vladnim programom La Malfa odstopil tudi s položaja tajnika PRI-Seja vodstva PSI-Kmalu formalno vladna kriza?
RIM, 28. — S pismom, ki ga je poslal ministrskemu predsedniku Rumorju, je zakladni minister La Malta nepričakovano izstopil iz vlade in s tem ustvaril pogoje za odprtje vladne krize, ki bi utegnila biti ena najhujših v zadnjih letih in imeti hude posledice za demokratični razvoj države.
Jabolko spora je posojilo tisoč milijard mednarodnega monetarnega sklada, ki pa je v zameno postavil nekatere pogoje glede vladne gospodarske politike. Socialisti, in v prvi vrsti minister za proračun Giolitti, so se tem pogojem uprli, češ da pomenijo začetek deflacijske politike v škodo deiovnih ljudi. La Malta, ki je osebno vodil pogajanja o posojilu, je na to stališče socialistov reagiral * odstopom. Istočasno je La Malta odstopil tudi s položaja tajnika republikanske stranke.
Vest o odstopu zakladnega mini-
stra je močno razburila italijansko Politično življenje in je presenetita samega Rumorja, ki je že pripravljal vabila za jutrišnjo vladno sejo, na kateri bi morali med dru-Sim razpravljati prav o posojilu mednarodnega monetarnega sklada. Za sedaj še ni znano, če se bo vlada jutri sestala. Rumor se je najprej posvetoval s predstavniki svoje stranke: s tajnikom Fanfa-nijem, s predsednikom parlamentarnih skupin, s predsednikom vsedržavnega sveta Zaccagninijem in } namestnikoma tajnika Marcoro in Bisaglio. Ob zaključku sestan-
ka ni hotel Rumor dati nobenih izjav, Fanfani pa je na vprašanje nekega časnikarja omenil, da se bo verjetno sestalo vodstvo KD. Takoj nato je Rumor povabil v palačo Chigi ministra za proračun Giolittija, s katerim se je pogovarjal eno uro. Po razgovoru je Giolitti dejal samo, da je položaj tako resen, da se je primerno izogibati improviziranih komentarjev.
Sicer pa «improviziranih reakcij» ni manjkalo. Izjema je bila le socialistična stranka, katere vodstvo je pravkar zasedalo, ko je prišla vest o La Malfovem odstopu. Te-
Vzroki odstopa
Pismo ministra La Malte Rumorju
V pismu, ki ga je poslal ministrskemu predsedniku Rumorju in v katerem utemeljuje razloge svojega odstopa. La Malfa omenja, da je 31. januarja podal ostavko zaradi težav, ki jih je srečaval v oprav-‘janju poslov zakladnega ministra, da pa je nato preklical ostavko na P?ziv samega Rumorja in tajnika KD Fanfanija, da bi preprečil težko rešljivo vladno krizo. La Malfa je preklical ostavko tudi v pričako-vanju sestanka voditeljev strank le-ve sredine, na katerem je bil dejansko dosežen težaven kompromis.
. La Malfa nato ugotavlja, da se Je samo nekaj dni pozneje ustvaril ®e težji položaj. Minister opisuje, kako je na osnovi točnih vladnih smernic pred odhodom na konferen-co v Washington pooblastil guver-herja Bance d’Italia, da izposluje Posojilo pri mednarodnem monetar-Petn skladu in da določi njegove Ppgoje. Po odobritvi posojila s strabi mednarodnega monetarnega sklada bi moral sam La Malfa v ime-bd vlade poslati ravnatelju sklada Pismo, v katerem bi sprejel neka-ter obveznosti glede vladne gospodarske politike. Toda minister za Proračun Giolitti je poleg nekaterih obrobnih kritik izrekel bistven po-toislek, ki zadeva enega od osnov-bih pogojev za sprejem posojila, "iolitti — tako pravi La Malfa — bi soglašal z omejevanjem ekspan-21ie notranjega kredita, ki bi po zahtevah sklada ne smel presegati 22-400 milijard lir do 31. marca 1975. Giolitti je zahteval, naj bi ta odsta-v?k črtali iz La Malfovega pisma direktorju monetarnega sklada, ali Pn naj bi vsaj izposlovali, da bi ta znesek lahko pozneje zvišali glede ba spremembo položaja. Zakladni minister v svojem pismu nadaljuje, da je socialistični minister z izred-b° lojalnostjo in iskrenostjo izjavil, da če ne bo ori šlo do teh sprememb, b° sicer pooblastil podnis pisma in sPrejem posojila, ampak bo istočas-bo tudi ugotovil, bodisi kot prora-vunski minister kot tudi predstav-bik svoje stranke, da se je vladna Pnhtika spremenila v primerjavi s Programskimi obveznostmi.
La Malfa pravi, da je dolgo razmišljal o pomislekih kolega Giolittija in da je prišel do zaključka, da ima na razpolago dve alternativi: ali zanikati guvernerja Carli-ja in samega sebe ter ponovno odpreti pogajanja ali pa si prevzeti bdgovomost, ki so mu jo pripiso-vali, da je namreč v pogajanju z monetarnim skladom spremenil ok-^ir vladne politike. Jasno je — nadaljuje La Malfa — da nobena od dveh izbir ni mogoča in da torej mu ne ostaja noben izhod, saj je ,e jasno, kakšno stališče bi izšlo 12 prihodnje vladne seje.
La Malfa nato ugotavlja, da je Položaj težaven in da je potreben Ustrezen sporazum o gospodarski Politiki ter obtožuje sindikate, da J'odijo neosnovano kampanjo proti tako imenovani deflacijski politiki Nakladnega ministra, proti kateri bi Se hoteli boriti s kontradiktornim • Orožjem verižnih stavk. Prav zaradi teh svojih ocen La Malfa zaključuje, da mu ostaja edina mož-bost, da nepreklicno odstopi. La "lalfa zaključuje svoje pismo z že-; Do. da bi kdo drug dosegel v podajanjih z monetarnim skladom ti-sto, česar sam ni mogel doseči. Zakladni minister obvešča tudi Ru-P'orja, da je pravkar prejel pismo
ministra Giolittija o posojilu monetarnega sklada, ki mu potrjuje pravilnost sklepa o odstopu.
Kot smo dejali, je La Malfa odstopil tudi s položaja tajnika republikanske stranke. V tej zvezi je poslal članom vodstva PRI pismo, v katerem utemeljuje svoj odstop z željo, da bi pustil stranki popolnoma proste roke za ustrezne sklepe.
daj so prekinili diskusijo o splošnem položaju in predali besedo Gio-littiju. ki je obrazložil razloge svojega spora z zakladnim ministrom. Po kratki razpravi so odobrili izjavo o La Malfovem odstopu in o njegovi utemeljitvi. Vodstvo PSI meni, da so vzroki, ki jih je navedel zakladni minister, v nasprot-stvu z vladnim programon, in izraža svoje globoko zaskrbljenje zaradi posledic, ki bi jih odstop utegnil povzročiti za gospodarski in finančni sistem države.
Izjava poudarja, da sta PSI in socialistična delegacija v vladi že dolgo delovah z velikim čutom odgovornosti in se strogo in dosledno držah obvez, ki so bile sprejete ob sestavi vlade in potrjene tudi na zadnjem vrhu med tajniki strank. Med temi obvezami ima bistven pomen tista, po kateri je gospodarska politika vlade usmerjene k ekspanziji produktivnega procesa in k povečanju nacionalnega dohodka. Prav zaradi tega je PSI nasprotovala poskusom, da bi uresničili v
Saragatove manjšinske struje, ki je I slej samo skrivala za spori med ugotovil, da je nujno, da je gospo- republikanskim predstavnikom in so-
-J n H n 1 w M	»-» . . 1 ,	1 »	n	1 n	. v,.-«	J .. C 1 _	" —	J .. i .	i-- -m	4-	n 1 V « « et	1	n	i tt	Ant_	___1
darska politika z jasnim deflacijskim značajem naletela na odpor tistih sil, ki so zaskrbljene zaradi težnje, da sa naprtijo posledice hude gospodarske krize najbolj revnim slojem. Končno je liberalec Ma-lagodi kritiziral La Malfo, ker ni počakal jutrišnje vladne :|eje za svojo potezo.
Glasilo KPI «L’Unità» v jutrišnjem uvodniku ugotavlja, da je odstop zakladnega ministra spravil na površje globoko krizo, ki obstaja v sedanji vladni večini in ki mimo polemik o mednarodnem posojilu zadeva splošno politično linijo. List opominja, da je bil zakladni minister že dalj časa nosilec ozkih in zgrešenih stališč na gospodarskem področju, ki bi utegnila imeti izredno nevarne posledice za produktivni razvoj in za družbeni položaj, Gre torej za politično krizo, ki ji je treba dati jasen odgovor v skladu s potrebami delavskih množic in države. To jasno izbiro mora o-
BUDIMPEŠTA, 28. — Generalni tajnik madžarske partije Janos Kadar je sprejel romunskega ministrskega predsednika Maurerja, ki je na uradnem obisku v Madžarski.
bistvu’ deflacijsko politiko, in to- Pravlti Povsem KD, ki se je do-rej ukrepom za skrčenje monetarne baze in kredita za produktivne naložbe. Pomisleki, ki sta jih izrazila PSI in minister za proračun o predlogu pisma italijanske vlade v zvezi s posojilom mednarodnega monetarnega sklada zadevajo prav obveze, ki so v nasprotstvu s temi večkrat poudarjenimi cilji. Vodstvo PSI nadalje poudarja, da so mednarodna posojila lahko koristna in potrebna, da pa se je treba o njih pogajati tako, da bi lahko dejansko prispevala k reševanju gospodarske krize v skladu z interesi ne samo delavcev, ampak tudi proizvajalnih sil-države. Vodstvo PSI — se zaključuje poročilo — je naročilo tajniku stranke, naj pozove predsednika vlade in koalicijske stranke ter predvsem KD, naj si na jasen način prevzamejo odgovornost izbire gospodarske politike, ki je sedaj neobhodno potrebna.
To je za sedaj edina uradna in formalna reakcija na odstop zakladnega ministra. Že jutri bosta zasedala vodstvo PRI in tajništvo PSDI, pričakuje se pa, da se bodo sestali tudi vodilni organi vseh vladnih strank, kot tudi opozicijskih. Za sedaj naj omenimo samo prve reakcije nekaterih političnih osebnosti. Predsednik PSI Nenni je dejal, da morajo socialisti vzeti na znanje, da je La Malfa odprl krizo s premajhnim čutom odgovornosti, ker jn vztrajal na liniji gospodarske politike, ki je v nasprotstvu z velikimi ljudskimi interesi države. Socialist Di Vagno, pripadnik Mancirjijeve struje, pa je pikro pripomnil, da je La Malfov odstop «višek neodgovornosti». Tajnik PSDI Orlandi je de: jal, da bi bilo razumljivo, da bi odprli krizo, ker neka vlada si ne more zagotoviti posojila. Nerazumljivo pa je, da pride do odprtja krize, ker je vladi uspelo dobiti znatno posojilo, ki je tudi dokaz zaupanja s strani mednarodne skup nosti. Drugačen pa je komentar socialdemokrata Belluscia, pripadnika
cialisti ter skušala na ta način prikrivati svoje odgovornosti ali pa se jim izogibati.
Kot smo omenili, je danes zasedalo vodstvo PSI, na katerem je imel uvodno poročilo tajnik De Martino. De Martino je izrekel nekatere kritike na račun delovanja vlade, vendar pa se je jasno izrekel proti možnosti odprtja vladne krize (treba je opozoriti, da takrat še ni bila znana vest o La Malfovem odstopu). Zanimivo pa je, da je De Martino povsem zanikal govorice o domnevni pobudi PSI za odložitev referenduma o razporoki za eno leto. Tajnik PSI je dejal, da so na zadnji seji tajništva sicer razpravljali, na povsem teoretični ravni, o taki možnosti, da pa niso smatrali za potrebno, da bi tovrstno pobudo konkretizirali, posebno po stališču, ki ga je zavzela škofovska konferenca. Po De Martinovem poročilu, se je razvila razprava, ki pa so jo prekinili, ko je prišla vest o odstopu zakladnega ministra.
Visoka udeležba v Veliki Britaniji na predčasnih političnih volitvah
i , *
Vodja laburistične stranke Harold Wilson preden je oddal svoj glas na nekem volilnem sedežu v Louuonu
jiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
NA SEJI REPUBLIŠKEGA ZBORA SKUPŠČINE
Slovesna razglasitev nove ustave Socialistične republike Slovenije
Predsednik skupščine SRS Sergej Kraigher je dejal, da kaže nova ustava razredni značaj boja delovnih ljudi za osvobajanje človeka in dela, v mednarodnem delavskem gibanju pa novo uveljavitev marksizma za njegovo ustvarjalno uporabo v posebnih razmerah razvoja vsake družbe
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 28. — Danes nekaj po 14. uri je slovenska skupščina slovesno razglasila novo ustavo SR Slovenije. Odločno o razglasitvi je prebral član republiškega zbora Miran Goslar.
Nova ustava, je dejal Goslar, pomeni skupaj z novo zvezno ustavo revolucionarno dejanje v zgodovinskem boju delavskega razreda za osvoboditev človeka, v razvoju samoupravnih socialističnih odnosov in v razvoju državnosti slovenskega naroda, ki si skupaj z drugimi narodi in narodnostmi v enakopravni jugoslovanski skupnosti zagotavlja svoj obstanek in svoboden razvoj. Nova ustavna ureditev izpolnjuje zahteve vseh naših ljudi, je dejal Miran Goslar, da prevzamejo odločanje o svojem življenju in delu v lastne roke in si zagotovijo svoje neposredno sodelovanje pri urejanju vseh družbenih zadev.
S sprejemom nove ustave, je nadaljeval Goslar, skupščina SR Slovenije nadaljuje slavno tradicijo
.„,I„..........................m«............
URADNO SPOROČILO V OBEH GLAVNIH MESTIH
Washington in Kairo ponovno navezala diplomatske odnose
Kissinger prisostvoval odprtju ameriškega veleposlaništva v Egiptu Danes bo ameriški zunanji minister spet prispel v Izrael
KAIRO, 28. — Egipt in Združene države Amerike so po sedmih letih ponovno navezali diplomatske odnose. Uradno sporočilo so objavili istočasno v Washingtonu in v Kairu, kjer je slovesnosti prisostvoval tudi ameriški zunanji minister Henry Kissinger, ki je bil skupno s predsednikom Sadatom glavni pobudnik novih odnosov med obema državama. Egipt je prekinil diplomatske odnose z Washingtonom leta 1967, ker so ZDA podpirale Izrael v njegovi ekspanzionistični politiki.
Kissinger je imel v teku današnjega dne vrsto pogovorov s predsednikom Sadatom in z drugimi kairskimi voditelji. Baje so govorili tudi o ponovnem odprtju Sueškega prekopa. Američani' bodo po vsej verjetnosti sodelovali pri delih, saj razpolagajo z modernimi napravami,, ki so neobhodno potrebne. Predsednik Sadat je na vprašanje novinarjev, kaj svetuje sirskim voditeljem, da bi čimprej prišlo do rešitve krize ni Bližnjem vzhodu, izjavil, da je po njegovem mnenju najbolje, da kar ->e da olajšajo delo šefu ame-
riške diplomacije, da bi dosegli sporazum podoben onemu, ki so ga dosegli za ločitev sil vzdolž Sueškega prekopa. Kar zadeva obnovitev ženevske mirovne konference pa je ponovil, da se je Egipt ne bo udeležil, dokler ne bodo uresničili ločitev sil na sirski fronti in dokler se je ne bo udeležila tudi Sirija, saj gre za skupno borbo arabskega ljudstva za uveljavljanje svojih narodnostnih pravic.
Medtem se je v Jeruzalemu sestala izraelska vlada, ki je vzela na znanje poročilo ministrske predsednice Meirove o sestanku z ameriškim zunanjim ministrom Kissin-gerjem, nakar so sklenili, da se bodo ponovno sestali v ponedeljek. Tako so posredno demantirali uradno stališče izraelske vlade, da bodo izročili Kissingerju svoje protipred-loge komaj potem ko bo vlada proučila sirsko stališče. Očitno so svoje protipredloge že predstavili šefu ameriške d'nlomàaje. Izraelska via da je morala na neki način navzven pokazati svojo nepopustljivost do vprašanja vojnih ujetnikov, v bistvu
pa, podobno kot predsednik Asad, sodeluje s Kissingerjem, da bi dosegli čimprejšnjo ločitev tudi na sirski fronti. Kot znano je izraelska vlada izjavila, da se bo začela pogajati komaj potem ko bodo predstavniki Rdečega križa obiskali izraelske vojake v sirskem ujetništvu. Sirci so s svoje strani zahtevali od Kissingerja naj doseže od Izraela zagotovila, da bo pomenil izraelski umik na položaje, ki so jih imeli ob izbruhu zadnje vojne, le prvi korak k popolnemu umiku z vseh zasedenih arabskih ozemelj. Uradno izjavo o tem po vsej verjetnosti izraelska vlada ne bo dala, saj je še pred nekaj dnevi Golda Meir dejala, da je Golansko višavje sestavni del izraelskega ozemlja, s katerega se ne bodo umaknili.
Po pogovorih z egiptovskimi voditelji se bo Kissinger jutri vrnil v Izrael. Danes je v Kairu prisostvo val ponovnemu odprtju ameriškega veleposlaništva Ameriški veleposla nik v Kairu bo Hermann Eilts, med tem ko bo Egipt zastopal v ZDA Ašraf Gorbal.
kočevskega zbora o poslanstvu slovenskega naroda in čmomeljskega zasedanja Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, ko je slovenski narod, organiziran v Osvobodilni fronti pod vodstvom komunistične partije v narodnoosvobodilnem boju polagal temelje socialistične revolucije.
Miran Goslar je nato prebral sklep o razglasitvi nove slovenske ustave.
Na seji republiškega zbora skupščine, ki so se je udeležili poslanci vseh zborov, slovenski člani sveta federacije, člani ustavne komisije, predstavniki družbeno - političnih organizacij in številni gostje, je o pomenu nove ustave govoril predsednik skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher, ki je bil tudi predsednik komisije, ki je pripravljala besedilo nove ustave. Sergej Kraigher je v začetku poudaril, da je nova ustava sad triletnega dela in da so o njej dajali pripombe in predloge vsi občani v teku javne razprave. Javna razprava je pokazala, je med drugim poudaril Sergej Kraigher, kako v zavest vseh delovnih ljudi vse globlje prodira spoznanje o vsebini in pomenu suverenosti delovnega ljudstva Slovenije kot neposrednega nosilca oblasti Li upravljanja vseh družbenih zadev. Javna razprava je tudi pokazala, da se delovni ljudje vedno bolj zavedajo pomena suverenosti slovenskega naroda, ki smo jo izbojevali v narodnoosvobodilnem boju in jo uresničujemo v okviru SFRJ, zavedajo se polne in neposredne odgovornosti za svoj lasten socialistični razvoj, kakor tudi za krepitev moči in socialistični samoupravni razvoj federacije v usodni povezanosti z drugimi jugoslovanskimi narodi in narodnostmi. Prav odločujoč položaj delavskega razreda in delovnega človeka v razvoju samoupravne socialistične demokracije in družbenoekonomskih odnosov v Jugoslaviji, pomeni trden temelj in krepko vez med narodi in narodnostmi Jugoslavije, ki zagotavlja njihovo enakopravnost in njihov neoviran družbeni in gospodarski razvoj.
Sergej Kraigher je poudaril, kako nova zvezna ustava in ustava slovenske republike, kot tudi ustave vseh drugih jugoslovanskih republik in avtonomnih pokrajin, pomenijo izvirno in revolucionarno dejanje, katerega pomen široko presega o-kvir Jugoslavije, kakor tudi današnji čas. Presega ga zato, ker kaže sodobnemu svetu pravi družbeni značaj temeljnih problemov, ki jih mora reševati ob ogromni koncentraciji gospodarske, finančne, politične in vojaške moči v osamosvojenih centrih. Presega ga zato, ker kaže delovnim ljudem in naprednim silam v svetu možnost stvarnega izhoda v boju proti brezperspektivnosti njihovega položaja in proti nji hovi odvisnosti od osamosvojenih centrov moči. Ustava kaže razred
ni značaj boja delovnih ljudi za o-svobajanje človeka in dela. To pomeni v družbeni praksi in v medna-
DANES NA 4. STRANI prvi članek iz cikla
«NOVA JUGOSLOVANSKA USTAVA:
KAJ. ZAKAJ, KAKO»
Prvi članek z naslovom «Za današnji in jutrišnji dan» je uvod v serijo člankov, v katerih bo časnikar ljubljanskega «Dela» Jože Šircelj v strnjeni in poljudni obliki razložil glavne značilnosti- nove jugoslovanske in slovenske ustave.
Naslov naslednjega članka bo «Iz temeljnih načel».
rodnem delavskem gibanju novo u-veljavitev marksizma za njegovo u-stvarjalno uporabo v posebnih razmerah razvoja vsake družbe.
Pomen nove zvezne ustave in republiških ustav je tudi v tem, ker poglabljajo in utrjujejo enotnost jugoslovanskih narodov na temeljih samoupravno socialistične demokracije, s čimer se utrjuje tudi mednarodni položaj Jugoslavije in njene neodvisne politike aktivnega sožitja ter neuvrščenosti.
Predsednik republiške skupščine je nato obširno obrazložil vse poglavitne in bistvene značilnosti nove ustave, ki opredeljujejo Slovenijo kot «državo, ki temelji na suverenosti slovenskega naroda in ljudstva Slovenije, na oblasti in samoupravljanju delavskega razreda in vseh delovnih ljudi in kot socialistično samoupravno skupnost delovnih ljudi in občanov slovenskega naroda ter italijanske in madžarske narodnosti».
DRAGO KOŠMRLJ
liiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniniiimiiiiinnI,|„lllulllllinilIII||111||||I||1|lll||im(||III||mm|l|((|
TISKOVNA KONFERENCA GLASNIKA ZUNANJEGA MINISTRSTVA
LONDON, 28. — Od sedmih zjutraj so v teku devete povojne volitve v Veliki Britaniji, ki so jih tokrat razpisali leto dni preden je zapadla zakonodajna doba. Doslej so štirikrat zmagali laburisti, štirikrat pa konservativci. Položaj je tokrat bistveno drugačen, saj sa je v zadnjem času tretja britanska stranka, se pravi liberalci, močno okrepila in po nekaterih predvidevanjih naj bi dosegla celo 20 25 odst. glasov ter tako pogojevala vso britansko politično življenje.
Predvidevajo, da bo udeležba tokrat precej visoka, mgrda bo celo presegla rekordno udeležbo, iz leta 1950, ko je volilo 84 odst. upravičencev. Zgodaj zjutraj so vohli voditelji treh glavnih strank.
Zaskrbljenost v SFRJ zaradi prepovedi izvoza mesa v EGS
700 milij. mark posojila Jugoslaviji - Zanikane vesti o Titovi bolezni
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 28. — Zastopnik zveznega tajnika za zunanje zadeve Milan Zupan je na današnji redni tiskovni konferenci obvestil novinarje, da bo predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič na vabilo ministrskega predsednika Kuvajta od 9. do 11. marca obiskal Kuvajt. To bo priložnost, po besedah Župana, za razgovore o razvoju dvostranskih odnosov in širšega gospodarskega sodelovanja Na vprašanje, kako se uresničuje brionski sporazum med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo o rešitvi odprtih vprašanj iz preteklosti je Zupan dejal, da je z zahodnonemško vlado v skladu z brionskim sporazumom dosežen sporazum, da se posamezna odprta vprašanja iz preteklosti rešujejo z dolgoročnim sodelovanjem na gospodarskem in drugih področjih. V zvezi s tem je iugoslovanska vlada sprejela predlog zahodnonemške vlade o dodelitvi kredita od 700 milijonov mark pod ùgodnimi pogoji.
Zupan je nadalje dejal, da sklep Evropske gospodarske skupnosti o nrenoved’ uvoza mesa v nekatere države članice neposredno zadeva Jugoslavijo, posebno kar se tiče iz-
voza mesa v Italijo. Po sklepu E GS, ki ni v skladu s sporazumom med Jugoslavijo in gospodarsko skupnostjo, jugoslovanska vlada ni bila predhodno konzultirana. Zastopnik zveznega tajništva za zunanje zadeve je pripomnil, da jugoslovanska vlada trenutno preučuje to vprašanje in da pričakujejo, da bo EGS in njene članice, storile potrebne korake, da bi se našla u-godna rešitev, kajti začasna ukinitev tega sporazuma se bo negativno odrazilo na nadaljnji razvoj jugoslovanskih odnosov z EGS in s posameznimi članicami, kar ni niti v interesu Jugoslavije niti v interesu EGS.
Zaradi odložitve dogovorjenega o-biska predsednika Tita na Madžarsko in ker se predsednik Tito ni udeležil proglasitve ustave SFRJ v skunščini, so se v inozemstvu pojavile vesti, češ da je predsednik Jugoslavije bolan. Na vprašanje dopisnika angleške agencije Reuter kaj lahko reče v zvezi s temi vestmi je Zupan dejal, da so ti glasovi brez vsake osnove, da se predsednik Tito dobro počuti in da o-"ravlja tekoče posle.
B. B.
Zakladni minister La Malfa je včeraj nepričakovano odstopi zaradi spora s socialisti in predvsem z ministrom za proračun Giolitti-jem v zvezi s pogoji, ki jih je mednarodni monetarni sklad postavil Italiji za posojilo tisočih milijard. Sprejem takih pogojev bi po mnenju PSI pomenil uvedbo deflacijske gospodarske politike v nasprotju ne samo z interesi delovnih ljudi, ampak tudi z obvezami, ki so bile sprejete ob sestavi Rumorjeve vlade. Giolitti je zato zahteval nova pogajanja z mednarodnim monetarnim skladom za spremembo postavljenih pogojev, kar pa je sprožilo nepričakovano reakcijo zakladnega ministra. Stranke vladne večine bodo sedaj sklicale svoje vodstvene organe, ki bodo odločali o morebitnem formalnem odprtju vladne krize.
Slovenska skupščina je včeraj slovesno razglasila novo ustavo SR Slovenije. Odločbo o razglasitvi je prebral član republiškega zbora M'ran Goslar. Na slavnostni seji republiškega zbora skupščine je predsednik skupščine Sergej Kraigher, ki je bil tudi predsednik komisije, ki je pripravljala besedilo nove ustave, poudaril, da je nova ustava sad triletnega dela in javnih razprav, ki so pokazale, da se delovni ljudje vedno bolj zavedajo pomena suverenosti slovenskega naroda, ki se u-resničuje v okviru SFRJ. Dejal je, da nova zvezna ustava, kakor tudi ustave republik in avtonomnih pokrajin, pomenijo izvirno in revolucionarno dejanje, ki presega okvire Jugoslavije in da odraža nova ustava razredni značaj boja delovnih ljudi za osvobajanje človeka in dela. Poudaril je še, da je pomen novih ustav tudi v tem, ker poglabljajo in utrjujejo enotnost jugoslovanskih narodov na temeliih samoupravne socialistične demokracije.
Odstop ministra La Malfe je ponovno potisnil v stran vprašanje preosnove državnega potniškega in trgovskega ladjevja. Odložitev razprave o novem zakonskem o-snutku v senatni komisiji je bila potrebna zaradi uskladitve idej ministra Pieraccinija z ministrom La Malfo, ki o zakonu ni hotel ničesar slišati. Prav ta njegov poseg je razburil duhove pri na& Ostri protesti so romali v Rim 1 raznih strani: predsednik deželnega odbora je izrazil Rumorju zaskrbljenost, protestne brzojavke pa so poslali predstavniki KPI in sindikatov, medtem ko pokrajinsko tajništvo KD zahteva, da senatna komisija sprejme ustrezne sklepe, s katerimi bi se izognifl hudi krizi.
OB 15. URI NA SEJI OBČINSKEGA SVETA
Danes v Nabrežini izvolitev centristične občinske uprave
Socialisti bodo v opoziciji - Predvidevanja o razdelitvi mest v tržaškem občinskem odboru
Danes ob 15. uri se bo sestal nabrežinski občinski svet, ki ima na dnevnem redu izvolitev župana in odbornikov. Vse kaže, da je prišlo do dokončnega sporazuma med tremi strankami leve sredine KD, PSDI in Slovenske skupne liste - tako glede programa kot tudi glede sestavè odbora, tako da bo že na današnji seji izvoljen odbor, v katerem pa ne bo socialistov, ki so sklenili, da preidejo v opozicijo. V skladu s stališčem pokrajinskih tajnikov leve sredine, ki smo ga objavili včeraj, gre v devinsko - nabrežinskemu primeru za «krajevno dialektiko», ki naj ne bi vplivala na izkušnje leve sredine na pokrajinski ravni». Na tak način so devinsko - nabrežinski primer osamili in se je tako tudi dopustilo krajevni sekciji socialistične stranke, da vztraja na svojem stališču, ki je še zlasti odklonilno do sodelovanja s krajevnim vodstvom KD.
Po nepotrjenih vesteh bo devinsko - nabrežinski svet danes ponovno izvolil za župana Legišo, v občinski odbor pa bodo načeloma izvolili prejšnje odbornike z izjemo, da bo socialista zamenjal socialdemokrat in da bodo demokristjani enega svojega odbornika zamenjali s Sucom.
Na vsak način pa se bo s prehodom socialistov v opozicijo premaknila politična os, tako da je upravičena ugotovitev, ki smo jo že slišali na prejšnji seji občinskega sveta, da gre za centristični odbor, v katerem bodo imeli prevlado demokristjani. Podrobnejša ocena pa bo možna na osnovi programa, ki so ga sestavile tri stranke na pogajanjih v palači Diana in ki ga bo prebral župan Legiša na današnji seji.
Župan Spaccini pa bo na današnji seji občinskega odbora razdelil pooblastila odbornikoma, ki sta bila na novo izvoljena na zadnji seji občinskega sveta, oziroma na novo porazdelil odborništva, kot to izhaja iz zaključkov sporazuma o preverjanju. Še vedno niso znane zadnje podrobnosti, saj gre za zelo zapleteno lekarniško tehtanje vpliva, ki ga imajo posamezni predstavniki strank na splošno, še zlasti pa znotraj lastne stranke, zaradi česar bo izrečena verjetno zadnja beseda šele danes dopoldne. Mnogo razprav je bilo o mestu, ki ga bo v odboru prevzel Giuricin, ki bo vsekakor postal podžupan, poleg tega pa je imel na razpolago več možnih odborni-štev.
Verjetno je, da bo prevzel od-borništvo za socialno skrbstvo, ki je prosto, saj bo dosedanji odbornik Dolhar prevzel odbomištvo za zdravstvo, ki ga je do sedaj imel demokristjan Pecorari. Ta naj bi postal odbornik za takse, kar je do sedaj imel podžupan prof. Lonza. To pa je samo del sprememb, saj
se predvideva, da bo prof. Danza, ki je v občinskem odboru zamenjal dosedanjega socialdemokratskega podžupana prof. Lonzo, prevzel odborništvo za šport, ki ga je imel republikanec Gasparini, ki sicer ni podal ostavke, mu pa je župan pooblastilo za odbomištvo odvzel. Prosto ostaja odbomištvo za proračun, ki ga je imel socialist Del Tutto, ki je podal ostavko in ki bo verjetno pripadlo demokristjanom, dokler se ne bo na kak način posrečilo izriniti odbornika Gasparinija iz odbora. To odborništvo naj bi pripadlo republikancem, ki sedaj niso v odboru. Ostaja odprto vprašanje Del Tutta in njegovega položaja v občinskem svetu. Govori se o možnosti, da bo podal ostavko in da bi na njegovo mesto prišel v občinski svet član levičarske struje PSI sindikalist Segene, ali pa da pride do verižne ostavke, tako da
bi prišel v občinski svet predstavnik struje riscossa Pesante.
Pismo gojencev bolničarsko šole
Gojenci L, 2. in 3. letnika šole za poklicne bolničarje, ki so pred dnevi zasedli šolo v znak protesta zaradi nezadostnega števila učnega osebja, so te dni poslali pismo u-pravnemu svetu glavne bolnišnice, upravnemu svetu omenjene šole, zastopnikom strank v upravnem svetu in tisku. V pismu pripominjajo, da je premalo upoštevana socialna stran poklicnega bolničarja, jemljejo na znanje pripravljenost upravnega sveta bolnišnice, da se reši vprašanje, toda poudarjajo, da bodo spet nadaljevali akcijo, če zadeva ne bo rešena v 15 dneh.
Danes zaprte trgovine s sadjem in zelenjavo
Trgovine sadja in zelenjave bodo danes zaprte v znak protesta proti novemu umiku, ki ga je občinska uprava v Trstu odredila za dejavnost pokrite zelenjavne tržnice na nabrežju. Lastniki malih zelenjavnih trgovin morajo namreč sedaj po zelenjavo in sadje ob pol šestih zjutraj, kar zanje pomeni, da morajo delati deset in več ur na dan. Lastniki malih trgovin s sadjem in zelenjavo zahtevajo, naj občinska uprava spremeni urnik sporazumno s prizadeto kategorijo.
Kmečka zveza vabi na občni zbor, ki bo v soboto, 9. marca 1974 ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio št. 4.
Dnevni red:
1.	Izvolitev predsednika občnega zbora
2.	predsedniško poročilo
3.	poročilo tajništva
4.	poročilo nadzornega odbora
5.	pozdravi in diskusija
6.	volitve
7.	razno.
V morebitnem drugem sklicanju, pol ure po prvem, je občni zbor sklepčen ob vsaki u-deležbi.
..........................................
PREOSNOVA DRŽAVNEGA LADJEVJA
Z odstopom ministra La Malte je vsaka odločitev odložena
Se včeraj se je minister izrekel za takojšnjo razpremo potniških ladij • Comellijeva brzojavka predsedniku vlade
JUTRI IN V NEDELJO V VELIKI DVORANI CCA
Prvi meddeželni nastop otroških pevskih zborov
Nastopila bosta otroška zbora «1 piccoli cantori della città di Trieste* in «Mladinski pevski zbor» iz Maribora
Odstop zakladnega ministra, republikanca Uga La Malfe je nepričakovano potisnil ponovno na odprto morje tudi vprašanje napovedane preosnove državnega potniškega in trgovinskega ladjevja. Prav v zvezi s tem vprašanjem je bilo včeraj javno življenje v naši deželi in zlasti v Trstu izredno živahno.
Senatna komisija za javna dela in trgovinsko mornarico v Rimu bi bila morala namreč razpravljati o zakonskem osnutku, Id predvideva pre-osnovo ladjevja «pretežnega državnega pomena» (pin — preminente interesse nazionale). Izvirnemu besedilu zakonskega osnutka je bilo predloženo nekaj popravkov, glede katerih je zakladni minister izrekel vrsto pomislekov. Da bi lahko natančneje pregledali zadevo, je bila razprava o novem zakonskem osnutku odložena na prihodnjo sredo, minister za trgovinsko mornarico Pie-raccini pa naj bi se bil med tem sestal s kolegom za zaklad, da bi se zadeva lahko premaknila z mrtve točke.
Rimski dogodki so sprožili takojšen odmev v naši deželi. Včeraj je namreč zasedala prva stalna komisija deželnega sveta, ki ji načeluje svetovalec Ribezzi (KD). Na seji so ugotovili, da je zakladni minis-
MiiiiiiiitfiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiriiiiuiiiiHiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiii
S PREDAVANJEM SINDIKALISTA FOE
Zaključen uspešen ciklus predavanj o fašizmu in družbi
Obračun prof. Miccolija * Foa obrazložil vzroke povojne krize delavskega razreda
S predavanjem sindikalista Foa se je v sredo zvečer zaključil ciklus predavanj o fašizmu in italijanski družbi, ki sta ga priredila Deželni inštitut za zgodovino odporniškega gibanja in Inštitut za srednjeveško in sodobno zgodovino filozofske fakultete tržaške univerze. Predsednik inštituta, ki je tudi ravnatelj univerzitetnega inštituta, prof. Giovanni Miccoli, je ob tej priložnosti podal krajši obračun ciklusa devetih predavanj.
Ciklus je pozitivno odjeknil zlasti med mladino, ki je vsak ponedeljek napolnila Avditorij. Na zadnjem predavanju je bila polna tudi galerija. Prof. Miccoli je dejal, da je na tak način zgodovinska in politična raziskava o črnem režimu, o njegovih predpostavkah in posledicah lahko prešla tesne meje univerzitetnih predavalnic in se uskladile z vsakdanjim političnim bojem proti fašizmu. Na predavanjih o fašizmu in kapitalu, vojski, cerkvi, sodstvu, tisku, kulturi, delavskem gibanju, kraljevini, diplomaciji, državnemu aparatu, je prišla do izraza tesna povezanost fašizma z določenimi krogi in inštitucijami, povezanost; ki je žal odporništvo ni povsem izbrisalo. Kljub določenim razlikam in neoporečnemu napredku, se v določenih primerih spet moramo vprašati, zakaj se fašizem spet tako nasilno poraja, zakaj so nekateri javni in zasebni organi še vedno tako čvrsto povezani s skrajno reakcijo.
Prof. Miccoli je nato predstavil govornika, sindikalista Vittoria Foa, enega izmed protagonistov sindikalnega življenja zadnjih 30 let.
Predavanje Vittoria Foe je težko na kratko povzeti, ker je nanizal vse preveč podatkov, analiz in bojev delavskega razreda in njegovega sindikalnega gibanja v obdobju od 1944 do 1948. V glavnem je govoril o nizkih plačah, o brezposelnosti, o sindikalni neorganiziranosti, o vlogi državnih gospodarskih organov in o strnjeni enotnosti gospodarjev, ki so bili dediščina, ki je ostala proletariatu po padcu ‘'»špma. Foa je govoril tudi o razlogih, ki so privedli do tolikih korakov nazaj, do izgube številnih
demokratičnih svoboščin, ki jih je napredno gibanje priborilo z osvoboditvijo. Vzrok tega je po njegovem mnenju bila v prvi vrsti strateška razdvojenost naprednih sil: na eni strani strategija splošnega političnega boja, na drugi pa strategija vsakodnevnega boja za iz-trganja določenih pravic. Prevladala je prva, presplošna, da bi lahko prizadela kapitaliste in delno je to izbiro zakrivilo tudi mednarodno napredno gibanje, strogo centralizirano v Moskvi, od katerega so si v Italiji pričakovali odlične rešitve, ne da bi dovolj prispevali k boju za boljšo družbeno ureditev.
Prihodnje leto se bo ciklus predavanj nadaljeval. Vrsta bo na fašizmu v naši deželi, na konkretnih analizah in stvarnostih, ki smo jih, in jih še danes, občutimo na lastni koži vsi napredni ljudje, zlasti pa naša narodna skupnost.
ter zavrnil vrsto popravkov k izvirnemu besedilu zakonskega osnutka, med katerimi se eden izrecno sklicuje na nujnost, da se v državnem ladjevju počaka z odpravo potniških ladij vse do trenutka, ko bodo namesto teh lahko začele poslovati nove tovorne enote. Svetovalec Colli (KPI) je na seji opozoril člane stalne komisije na nevarnost, ki jo zlasti za Trst in vso našo deželo predstavlja zahteva zakladnega ministra, da bi zakonski osnutek o preobrazbi državnega ladjevja ne upošteval vzporednosti med razpremo potniških ladij in vpeljavo ustrezne trgovinske tonaže. Zavrnitev popravka bi namreč pomenila, da bi potniške ladje stopile iz prometa nekaj mesecev ali morda celo nekaj let poprej preden bi v državno ladjevje lahko stopile nove tovorne enote. Razumljivo je, da bi pri tem ostalo brez dela veliko število pomorščakov in strežnega Osebja, močno prizadet pa bi bil tudi Tržaški Lloyd.- Colli je zahteval, naj komisija zavzame do tega vprašanja jasno stališče.
Z zahtevo so se strinjali tudi drugi člani komisije. Deželni odbornik za finance Coloni je zagotovil, da bo ki preti zlasti tržaški luki in to v deželni odbor nemudoma nastopil na pristojnih mestih, da se ta nevarnost trenutku, ko se Sredozemlje pripravlja na ponovno odprtje Sueškega prekopa, odpravi.
Predsednik deželnega odbora je naslovil na predsednika ministrskega sveta Rumorja brzojavko, v kateri izraža zaskrbljenost gospodarskih in socialnih krogov naše dežele ob vesti ,da je zakladni minister La Malfa — brzojavko so oddali pred ministrovim odstopom — zavrnil popravek, po katerem naj bi se potniške ladje odpravljale v razpremo šele tedaj, ko bi bile v nadomestilo pripravljene nove trgovske enote. Predsednik Comelli se v brzojavki zavzema za to, da bi predsednik vlade u-pošteval nujnost ohranitve sedanjega obsega zaposlitve v državnem pomorstvu in čim prejšnje odobritve zakona za preobrazbo državnega ladjevja v skladu z zahtevki vsega italijanskega in zlasti deželnega gospodarstva.
Poseg med razpravo senatne komisije je razburil duhove predvsem v našem mestu. Protestirala je tržaška federacija KPI, ostre protestne brzojavke je poslala tudi enotna federacija CGIL-CISL-UIL, pokrajinsko tajništvo KD pa v svojem poročilu nasprotuje nameram in zahteva, da senatna komisija dokončno sprejme ukrepe, ki bi rešili pomorsko dejavnost resne krize.
Sindikalna federacija pomorščakov CGIL—CISL—UIL bo iz protesta proglasila v obdobjn med 5. hi 16. marcem 24-urno splošno stavko pomorščakov na italijanskih ladjah tako v Italiji kot na tujem.
Z odstopom ministra La Malfe preide sedaj tudi to vprašanje ponovno v ozadje. Za' koliko časa, nihče ne more predvidevati v tem trenutku.
V krožku «Pinko Tomažič»
LovriJia o Kraški gorski skiposti
Deželni svetovalec Dušan Lovri-ha je sinoči v krožku za družbene in politične vede «Pinko Tomažič» govoril o predlogih komunistov glede Kraške gorske skupnosti in kraš-kih rezervatov. Predavatelj je izčrpno orisal demokratični pomen zakona crisal skupnostih in omejitve, ki jih je uvedel deželni zakon glede pristojnosti. Navedel je različne poglede, do katerih je prišlo glede razmejitve gorskih skupnosti, nato pa je prešel v obravnavo Kraške gorske skupnosti in na podrobnejše navedbe osnutka statuta, ki ga je izdelal kot tudi na oris razmerja sil, do katerega bo prišlo v predvideni skupščini. Glede kraških rezervatov pa je Lovri-ha dejal, da bi bilo najbolje, če bi jih podredili gorski skupnosti.
Poseben organizacijski odbor pri Inštitutu za dramsko umetnost v Trstu (Largo del Pestalozzi 1), je pobudnik «Prvega meddeželnega nastopa otroških pevskih zborov», ki bo jutri in pojutrišnjem popoldne v veliki dvorani Krožka za kulturo in umetnost na Trgu Verdi 1. Ljubiteljem mladine in mladinskega petja se bosta predstavila tržaški o-troški zbor «I piccoli cantori della città di Trieste» in «Mladinski pevski zbor» iz Maribora, žal pa ne bo predvidenega mladinskega pevskega zbora s Koroške.
Iz pravilnika za to srečanje povzemamo, da nastop zborov nima tekmovalnega značaja, temveč da je njegov namen predvsem v zbliževanju med sosednimi narodi, zlasti pa med mladino sosednih narodov, ki je najbolj spontana v medsebojnem sporazumevanju tudi mimo jezikovnih razlik. Zborovsko petje je za tako zbliževanje še posebno primerna oblika, saj pesem mnogokrat ni vezana na jezikovno razumljivost, ker predstavlja že sama po sebi univerzalni jezik kot odraz duševnosti in čustvovanja. Poleg tega so taka srečanja koristna tudi zaradi izmenjave pedagoških izkušenj pri pevski vzgoji in za posredovanje raznih načinov izvajanja in interpretiranja.
Odraz teh namenov, ki jih je treba brez nadaljnjega pozdraviti, in ki so svoje praktično potrdilo dobili že lani ob podobnem gostovanju tržaškega otroškega zbora v Ljubljani, bo tudi večjezično (tokrat zaradi odsotnosti zbora iz Avstrije le dvojezično) napovedovanje sporeda, ki bo tudi natisnjen v italijanščini in slovenščini. V še večji meri pa bi bili ti nameni uresničeni, ko bi na takem tekmovanju poleg italijanskega nastopil tudi slovenski otroški zbor iz naše dežele, toliko bolj, ker imamo kvaliteten otroški zbor, kakršen je na primer «Kraški slavček» iz Nabrežine. Prepričani smo, da bo v prihodnje prirediteljem uspelo zagotoviti zadostna finančna sredstva, da bo taka in po možnosti še večja razširitev števila nastopajočih zborov na tem srečanju možna.
Oba zbora, ki bosta nastopila jutri popoldne ob 16. uri in potem še na -..edeljskem koncertu ob isti uri, bosta zapela vsak po tri obvezne pesmi in po tri pesmi proste izbire. Mariborski zbor vodi znani mladinski zborovski pedagog prof. Branko Rajšter.
Prireditelji so poskrbeli tudi za dobro počutje mladih pevcev z ogledom mestnih zanimivosti in lepot tržaške okolice, kakor tudi z družabnim srečanjem nastopajočih otrok in njihovih spremljevalcev. Ti pa se bodo še posebej sestali na strokovnem posvetu. '
Tako sobotni nastop kot nedeljski koncert sta namenjena javnosti in zato vabimo ljubitelje petja in otrok, da se te prireditve udeležijo polnoštevilno in s svojim obiskom podprejo prizadevanja za vedno boljše medsebojno spoznavanje in sožitje.
lllllll■lllfllhllllllllllllllll||||||||||||||||||||||||||IlUl||||||M|I||||||||||||,|,||||l|||,,|||||||||||||||||,|,|,m„f|||,|||,||
50 let skupnega življenja
m


Pred petdesetimi leti sta 1. marca 1924. leta, Josipa In Josip Gerii, prav na današnji dan, stopila na skupno življenjsko pot. Otroci, sestre in bratje z družinami jima želijo še mnogo srečnih let v krogu svojih dragih, čestitkam se pridružujejo Lovrenc štrajn z družino in Pepca Bandelj
|	f———————
Danes slavita zlato poroko
MILKA in JANKO GERDOL
še na mnoga leta v krogu svojih dragih jima želijo hčerki, zeta in vnuki ter drugi sorodniki.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
PO GNUSNEM UMORU NORME CAVALLARIN
Preiskovalci še niso na sledi morilcu priletne ženske v Ul. del Muraglione?
Številna zasliševanja sosedov in osumljencev ■ Izid obdukcije
Imajo na letečem oddelku kvesture že v rokah krivca gnusnega umora v Ul. Muraglione? Uradni odgovor je ne, vendar precej dejstev kaže, da so odkrili pravo sled. Vsi, od načelnika letečega oddelka dr. Petrosina, do majorja Morandinija, so nam do pozne noči zanikali, da bi koga priprli, vendar so že popoldne zaprli v podzemske celice kvesture moža srednje postave, sivih las, starega 56 let, ki so ga potem odvedli na oddelek za fotografske posnetke in prstne odtise. Kaže, da je že večkrat imel opravka s policijo zaradi prekrškov proti imovini. Zasliševanja so se zavlekla pozno v
noč in mož je vseskozi zanikal, da bi imel kaj opraviti z groznim umorom Norme Cavallarin. Vendar pa so zbrali proti njemu že nekaj krepkih indicij, čeprav so se jim nekateri drugi izjalovili.
Še Po polnoči so bile vse luči letečega oddelka kvesture prižgane in tudi funkcionarji so bili na svojih mestih. Vsi so bili izredno zaprti in molčeči, tako da nam niso posredovali podatkov o tem, kako so možu prišh na sled. Domnev je lahko več, vendar je najbolj verjetno, da je zahajal k žrtvi že dalj časa in da so ga sosedje opazili, ali pa da ga je kdo opazil v nedeljo zvečer, ko
je večerjal s Cavallarinovo. V popoldanskih urah je že kazalo, da se zadeva bliža h koncu, kronisti in fotografi so napolnili hodnike letečega oddelka, dr. Petrosino in major Morandini pa sta jih odslovila z nekaj meglenimi izjavami. Odločno pa sta zanikala, da bi imeli pod ključem kakega «osumljenca zločina». Osumljenec zločina pa je uradni naziv, ki ga dobi samo tisti, proti kateremu imajo nekaj bistvenih dokazov. Stavek bi lahko torej tudi pomenil, da imajo sicer nekoga pod ključem, da pa ga še niso urad-
(Nadaljevanje na S. strani)
Razna obvestila
Danes, 1. marca ob 20. uri bo v krožku za politično-socialne študije «Che Guevara» v Ul. Madonnina 19 predaval primarij pokrajinske umobolnice v Trstu dr. Domenico Casagrande o temi «Umsko zdravje in družba». Sledila bo razprava.
Jutri, 2, marca ob 16. uri bo na tržaški univerzi v dvorani Fe lice Venezian predaval profesor ljubljanske univerze dr. Veljko Rus o temi «Samoupravljanje:	resničnost
in utopija». Predavanje prirejata Kulturno združenje «Most» iz Trsta in Inštitut za delovno pravo ekonomske fakultete tržaške univerze.
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Amorlikl dolar	702.—
Funt iterling	1.613.—
Švicarski frank	225.—
Francoski frank	145.—
Namika marka	262,50
Avstrijski iiling	35,60
Dinari debeli	42,—
drobni	42.—
MENJALNICA
vseh tujih valut
Koncert
partizanskega zbora in Ljudskega tria v Dolini
V občinski telovadnici v Dolini, ki so jo domačini do zadnjega kotička napolnili, je s sodelovanjem občinske uprave organiziralo prosvetno društvo «France Prešeren» iz Boljunca koncert tržaškega partizanskega zbora in Ljudskega tria iz Brega.
Zbor in ljudsko godalno skupino je pozdravil Vojko Slavec, ki je poudaril, kako nosi partizanski zbor borčevsko tradicijo tudi v Breg, ki je toliko žrtvoval v NOB, medtem ko ljudska instrumentalna skupina (harmonika, oz. bas Karlo Grgič, kitara Tullio Možina in plo-nerca Oskar Kjuder) obnavlja izročilo lonjerskih godcev, ki so pred desetletji igrali na praznikih v Bregu in Brkinih.
«Tragedijica na grobljah» predstavljena občinstvu v Tržaški knjigarni
Sinoči so v Tržaški knjigarni predstavili občinstvu prozni prvenec pesnice Irene Žerjal, roman z naslovom Traoedijca na grobljah. Delo je bilo v nadaljevanjih že objavljeno v reviji Zaliv, danes pa so ga predstavili občinstvu v knjigi. Po uvodnih besedah Marka Kravosa je o literarni vrednosti romana govoril profesor Janko Jež. o-eksistencialističnih motivih dela I-rene Žerjalove pa je spregovoril študent Jakob Renko.
• Drevi ob 18.30 bo v krožku «Salvemini» na Korzu Italija ob priliki mednarodnega dneva žena manifestacija socialističnih žena. Govorili bosta Sabina Benedetti in Nadja Pahor.
• Drevi ob 20. uri bo na sedežu PD «I. Gruden» v Nabrežini občni zbor občinske sekcije KPI. Politično poročilo bo imel G. Depangher, organizacijsko pa posl. A. škerk. Prisostvoval bo C. Tonel.
# Drevi ob 20. uri bo na sedežu ŠK Kras v Zgoniku občni zbor krajevne sekcije KPI Politično poročilo bo imel tajnik sekcije dr. Godnič, zaključni govor pa bo imel dolinski župan ■ in deželni svetovalec Dušan Lovriha.
• Zaradi stavke osebja plinskega oddelka ACEGAT bodo jutri zaprta v uradih podjetja okenca namenjena potrošnikom, blagajni, proračunu in vzdrževanjem internih naprav za plin in vodo.
Stanje mlade Švicarke se je močno poslabšalo
Tragični dogodek v Sesljanu, kjer je mladi mož ustrelil svojo pravta-ko mlado ženo v glavo, je včeraj za-dobil še bolj tragičen značaj. Stanje 21-letne Marianne Hohl, kj ji je svinčeno zrno prebilo lično kost in se ji zarilo globoko v možgane, se je včeraj poslabšalo. V oddelku za oživljanje so ji dopoldne encefalograf-sko pregledali možgane in ugotovili. da so popolnoma odpovedali. Tudi pri popoldanskem pregledu je bila krivulja encefalografa ravna, kar v bistvu pomeni, da mlada Švicarka živi samo še vegetativno, verjetno brez možnosti, da pride sploh k zavesti.
Smrt ga je dočakala med sprehodom po stezi
Včeraj dopoldne je na Opčinah umrl 77-letni Rudolf Ravbar, ki je stanoval pri sinu Brunu v Ul. degli Alpini 140. Odpravil se je na sprehod in, ko je stopal po poljski poti, je nerodno stopil, padel na tla in se udaril v glavo. Zaradi prebitja lobanje je bil na mestu mrtev.
OBČINA TRST
KIH. ODDELEK
URBANISTIKA IN PROMET
Prot. št. xm/345/8-71
Predmet: Sprememba urbanistično - gradbenih pravil za izvajanje splošnega ob-/ činskega regulacijskega načrta po odobritvi novega gradbenega pravilnika.
ŽUPAN,
na podlagi odloka predsednika deželnega odbora št. 104/URB 01839/PRES z dne 14.5.1973. s katerim se odobrava sprememba urbanistično - gradbenih pravil splošnega občinskega regulacijskega načrta po odobritvi novega gradbenega pravilnika;
v skladu z 10. členom zakona št. 1150 z dne 17. avgusta 1942,
obveščam,
da so datuma tega razglasa za vso dobo njihove veljave spremenjena urbanistično-gradbena pravila za izvajanja splošnega občinskega regulacijskega načrta ter odobritve-ni odlok deponirani ter na prost vpogled občinstvu pri občinskem tajništvu, soba 607, XIII. oddelek — Urbanistika in promet.
GLAVNI TAJNIK Vucusa
ŽUPAN
Spaccini
Trst, dne 1. marca 1974
SMINO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
KULTURNI BOM
EDUARDO DE FILIPPO
BOŽIČ PRI CUPIELLOVIH
Prevod: Lelja Rehar Scena: Demetrij Cej Kostumi: Anja Dolenčeva Glasbena oprema: Ivo Merše Režija: JOŽE BABIČ
Danes, 1. marca ob 20. uri ABONMA RED A — premierski in red G
Jutri, 2. marca ob 20. uri ABONMA RED B — prva sobota po premieri
V nedeljo, 3. marca ob 16. uri ABONMA RED C — prva nedelja po premieri
Gledališča
SAG
Slovensko amatersko gledališče v Trstu gostuje s satiričnim kabare-ttri «Dlaka v jajcu» avtorjev M Kcšute, A. Rustje. S. Verča in A. Ki aj ja
Jutri, 2. marca ob 20. uri v restavraciji «Križman» v Repuu. V nedeljo, 3. marca ob 15. nri v Lokvah in ob 20. uri v Štanjelu.
V nedeljo, 10. marca ob 17.30 v Prosvetnem domu v Trebčah.
OBČINSKO GLEDALIŠČE
«G. VERDI»
Danes ob 20. uri ponovitev Verdijeve opere «Rigoletto». V glavni vlogi bo nastopil Tržačan Piero Cappuccini. Pri gledališki blagajni so na razpolago še preostale vstopnice.
AVDITORIJ
Danes, 1. marca ob 20. uri gostovanje pariške skupine «Tneatre de la Mandragore» z delom «Der Kater».
ROSSETTI
Drevi ob 20. uri šesta abonmajska predstava Teatra Stabile: «Tri sestre» Čehova v režiji O. C. Giovangiglia.
ED KRAŠKI DOM
priredi
jutri, 2. marca ob 20. uri v dvorani restavracije Križman v Repnu gostovanje Slovenskega a-materskega gledališča iz Trsta s satiričnim kabaretom
«DLAKA V JAJCU»
Vabljeni! ■
AMATERSKI ODER
PROSEK KONTOVEL
gostuje v nedeljo. 3. marca ob 17. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu z veseloigro v treh dejanjih
CHARIEYEVA TETKA
Vljudno vabljeni!
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 1. marca ALBIN
Sonce vzide ob 6.44 in zatone ob 17.51 — Dolžina dneva 11.07 — Luna vzide ob 10.02 in zatone ob 1.01.
Jutri, SOBOTA, 2. marca JANJA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 9,5 stopinje, najnižja 3,9, ob 19. uri 6,2 stopinje, zračni pritisk 1020,7 mb, rahlo narašča, veter 26 km na uro s sunki 45 km na uro vzhodni-severo-vzhodni, nebo 1/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 28. februarja 1974 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 15 oseb.
UMRLI SO: 24-letni Adriano Giannini, 35-letni Libero Cergol, 75-let-ni Ferdinando Rovina, 71-letni Sergio Gravazzi, 46-letna Clelia Mo-ratto por. Valich, 86-letna Maria Bosich por. Favretto, 72-letna Lucia Pison, 40-letna Edda Labinaz por. Precali, 70-letna Angela Nar-duzzi por. Trojsi, 38-letni Giuseppe Gregori, 83-letna Anna Livich vd. Tognolli, 79-letni Albano Carafoli, 75-letni Giovanni Dessardo, 82-letna Ida Teja vd. Codelli in 84-letna Caterina Pizzamiglio vd. Picherle.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Dott. Gmeiner, Ul. Giulia 14: Manzoni, Largo Sennino 4; INAM, Al Cedro, Trg Oberdan 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) All’Angelo d’Oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Ai due Lucci, Ul. Ginnastica 44.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124); Bazovica (tel. 226-165): Opčine (tel. 211-001); Prosek (tel. 225-141):	Božje polje -
Zgonik (tel. 225-596); Nabrežina (tel. 200-121); Sesljan (tel. 209.197); Žav Ue (tel. 231-137); Milje (tel. 271 124)

ter-
Igra
La Cappella Underground 19.00—21.00 Ameriški film «Pandora». V glavnih vlogah:	Ava Gardner in James
Mason.
Ariston 16.00 «Città amara» film Johna Hustona. Igrata Susan Tirrei in Stacy Keach. Barvni film.
Nazionale 16.00 «Preparati la barai— e preparatela comoda». Terence Hill, Horst Frank, Josè Torres.
Excelsior 16.00 «La sculacciata». !• grata Sidne Rome in Antonio So-linas. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00 «Oh! Calcutta!» Zabavni film v barvah. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 14.30 «Serpico». Galvno vlogo igra Al Pacino. Barvni film.
Eden 16.00 Pasolinijev film «Storie scellerate». N. Davoli, F. Citti, N. Machiavelli. Barvni film.
Ritz 16.00 «L’urlo di Chen rorizza anche l'occidente».
Bruce Lee. Barvni film.
Aurora 16.00 «O Luky Man!» Igra Malcom McDovvel. Barvni film. Prepovedano tnladini pod 18. letom.
Capitol 15.30 «Sesso matto». G. Giannini in L. Antonelli. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Cristallo 16.30 «Agente 007 vivi e lascia morire». Barvni film za vsakogar .
Ir .pero 15.30 «La sedia a rotelle». C. Spaak in Jean Claude Brialy. Barvni film.
Filodrammatico 16.30 «Fraulein in u-niforme». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «L’ultima neve di primavera». Bekim Fehmiu in Agostina Belli.
Ideale 16.00 «I lunghi giorni dello-dio». Guy Madison in Luìcìenne Bridol. Barvni vestem.
Vittorio Veneto 16.00 «La notte dell ul-timo giorno». Tony Rendali, Marina Malfatti, Corrado Pani. Pre-povečano mladini pod 18. letom.
Abbazia 16.00 «La casa delle cmbre maledette». D. Seby in G. Hall. Barvni film.
Astra 16.00 «L'idolo». Robert Lions, Beiinda Montgomery. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Radio 16.00 «La tomba di Ligeia». Vincent Priče. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Razstave
V umetnostni galeriji «Russo» na
Korzu Italija 9 (Pasaža Rossoni) bo od 1. do 10. marca razstavljal Ottóne Griselli.
Prispevki
V spomin ob 12. obletnici smrti dragega moža in očeta Zdenka Colje darujejo žena in hčerki 5.000 lir za SAG.
Dne 25. t.m. je priminlla v tržaški bolnišnici
Francka Butinar
Žalostno vest sporoča po pogrebi! brat Lojze z družino.
Hrušica, 1. marca 1974
ZAHVALA
Globoko ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob izgubi naše drage
Marije Montagne por. Kraljič
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli počastili njen spomin.
DRUŽINA
Trst, 1. marca 1974 Pogrebno podjetje Zimolo
GORIŠKI DNEVNIK
POSREČENA POBUDA
mVA SERIJA FILMOV V MLADINSKEM KROŽKU
Predvajali jih bodo ob sobotah, ob nedeljah pa jih bodo ponovili v Križu
Filmski odsek Mladinskega krožka v Dijaškem domu (Ul. Ginnastica 72) je pripravil drugo serijo filmskih predstav, ki bodo na vrsti vsako soboto točno ob 16. uri (večinoma jih bodo ponovili ob nedeljah v Križu).
Najavljenih je 13 filmov, izbranih z istim kriterijem kot prvih 5, se pravi v smislu povezovanja zabavnosti s kulturno vrednostjo filmov. Obiskovalce prvega predvajanja je tudi treba obvestiti, da je organizacija uredila tako, da ne bo več tehničnih neprilik prvega dne.
Filmi tega drugega sporeda so v glavnem razdeljeni v dva obširnejša ciklusa: mojstrovine ameriškega filma (najrazličnejših zvrsti in avtorjev) ter dela iz posrečenih serij italijanskega filma, se Pravi nekateri izmed najpomembnejših pripadnikov komercialnih «filonov».
2. marca je na sporedu primer ameriškega epskega westerna, znanega režiserja Cecila B. De Milla *La via dei giganti» (Union Pacific, 1938), v katerem igrajo Barbara Stanwyck, Joel McCrea, Akim Tamiroff, Brian Donlevy, Anthony Quinn.
9. marca bo pa na vrsti primer westerna z moderno ambientacijo: Georgea Stevensa « II gigante » (Giant , 1956), v katerem igrajo Elizabeth Taylor, James Dean, Rock Hudson, Carroll Baker.
16. marca bo na sporedu prvi film iz posrečenih italijanskih serij, m sicer primer melodrame režiserja Raffaella Matarazza in igralske dvojice Amedeo Nazzari - Yvonne Šanson: «Angelo bianco» (1955).
23. marca bo na vrsti mojstrovina fantastičnega filma: Lewisa Allena «La casa sulla scogliera» (The Uninvited, 1944) z Rayem Millan-dom in Gail Russell.
30. marca bodo predvajali drug Primer modernega westerna, reži-serja Davida Millerja in scenari-sta Daltona Trumba «Solo sotto le stelle» (Lonely Are thè Brave, 1962) s Kirkom Douglasom in Walterjem Matthauom.
6- aprila bo na vrsti ameriški musical «Voglio essere amata in un letto d’ottone» (The Unsinkable Molly Brown, 1964), zadnji glasbe-m film specialista Charlesa Wal-tersa; igrata Debbie Reynolds in Ed Begley.
Predvajanja se bodo nato nadaljevala po veliki noči, 20. aprila z ita-Ojanskim filmom iz serije komedij «Pane - amore»: na sporedu je Lui-
Srecanje borcev 30. in 31. divizije
Odbor XXX. divizije IX. korpusa NOV in POJ, v sodelovanju s predsedniki občinskih skupščin Primorske, vabi vse borce XXX. in XXXI. divizije na proslavo 30. obletnice bojnega pohoda XXX. divizije v Beneško Slovenijo in Rezijo.
Proslava bo v Ajdovščini 9. marca 1974 ob 17. uri. V kulturnem programu sodelujejo Sodba Ljudske milice, Slovenski oktet, pevski zbor «Srečko Kosovel» iz Ajdovščine in drugi.
Po priložnostnih govorih in kulturnem programu bo tovariško srečanje.
Posebnih vabil ne bo.
Odbor XXX. divizije
8'ja Comencinija «Pane, amore e Gelosia» (1954) z Gino Lollobrigido ln Vittoriom De Sico.
27. aprila: «11 volo della fenice» (The Flight of thè Phoenix, 1965) j® delo režiserja Roberta Aldricha, ki se tu kot drugod dotika prika-Zovanja vojne, militarizma in sovraštva. Igrajo James Stewart, Pe-ter Finch, Ernest Borgnine.
V počastitev velikega italijanske-komika Totòja bo predvajanje maja s filmom «Totò diaboli-cus» (1962) režiserja Stena; poleg Totòja nastopajo Beatrice Altariba, Nadine Sanders, Raimondo Vianel m. Mario Castellani.
R- maja bo na vrsti film Alfre-da Hitchcocka (ime pove vse) «Io confesso» (I Confess. 1953). igrajo Montgomery Clift, Anne Baxter, Karl Malden, Alfred Hitchcock.
i8. maja bo na sporedu zadnja ameriška mojstrovina, velikega re-«serja Josepha L. Mankiewicza ko-b’adija iz igralskega sveta «Eva contro Eva» (Ali about Eve. 1950); jsrajo Bette Davis. Anne Baxter, ^aorge Sanders. Marilyn Monroe.
25. maja bodo predvajali italijan-sao komediio iz serije «belli - pove-film Dina Risija «Poveri milionari» (1958): igrajo Maurizio A-Jana, Renato Salvatori, Lorella De buca, Alessandra Panaro, Silva Ko-®&na, Fred Buscaglione.
Letošnji spored se bo zaključil 1. junija, menda s filmom iz italijanske mitološke serije: Vittoria Cot-tafavija «La vendetta di Ercole» (1960), v katerem igrajo Mark For-rest, Broderick Crawford, Leonora Ruffo.
S. G.
VČERAJ V TRSTU
Preds. Conidli sprejel predstavnike obrtnikov
Predsednik deželnega odbora Co-melli je včeraj v Trstu sprejel predstavništvo obrtnikov, organiziranih v Obrtniški zvezi Furlanije - Julijske krajine. Obrtnike je spremljal svetovalec Pascolai (KPI). Na srečanju su obravnavali vrsto perečih vprašanj, tako zlasti vprašanja cen pri surovinah in polizdelkih. Predstavniki obrtnikov so postavili zahtevo po vpeljavi ustrezne kreditne politike in po priznanju davčnih o-lajšav. Pred sestankom s predsednikom Comellijem so se obrtniki srečali z načelniki svetovalskih skupin v deželnem svetu, katerim so prav tako obrazložili težave obrtniške kategorije v sedanji neugodni gospodarski konjunkturi.
Sprejet osnutek sporazuma
Sklad za gospodarske pobude raztegnjen na Videm in Pordenon
Na zadnji redni seji je deželni odbor sprejel osnutek sporazuma — ki ga je predložil odbornik za finance in splošne zadeve Coloni — med deželno upravo, Skladom za gospodarske pobude (FRIE) in tržaško, goriško, videmsko in porde-nonsko hranilnico, po katerem se bodo v okviru FRIE upravljala finančna sredstva, ki jih deželna u-prava daje na razpolago za razne gospodarske pobude. Pri tem gre zlasti za deželno podporo industriji, turizmu, trgovini in ljudskim gradnjam.
Sporazum bodo še ta teden podpisali predsedniki omenjenih hranilnic, nakar ga bodo registrirali pri Računskem dvoru. Kakor znano, deluje Sklad za gospodarske pobude sedaj le na Tržaškem in Goriškem, s tem sporazumom pa se njegova dejavnost raztegne tudi na videmsko in pordenonsko pokrajino. Prav z namenom, da bi olajšala raztegnitev poslovanja, bo deželna uprava namenila skladu izreden prispevek v višini 50 milijonov lir. Furlani so se že dalj časa zavzemali za to, da ni bdi tudi sami deležni olajšav, ki jih predvideva Sklad za gospodarske pobude in ki so bile namenjene Trstu in Gorici zaradi ozemeljskih in gospodarskih okrnitev, ki sta jih ustrezni pokrajini utrpeli zaradi sprememb, nastalih po drugi svetovni vojni. Prav zaradi tega je pričakovati, da najnovejši sklep deželne uprave ne bo ostal brez odmeva v poslovnih krogih s Tržaškega in Goriškega.
PO SKUPNEM POROČILU PREJŠNJEGA TEDNA
Zastopniki siniatov in strank bodo prikazali pretektu nevarno delovanje «uvoženih» tašistov v Gorici
Splošno zgražanje zaradi fašističnega napada med delavskim sprevodom v sredo
•imiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiKiuiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiii
P REO TRŽAŠKIM KAZENSKIM SODIŠČEM
V
Stiri leta zapora «Američanu» zaradi tatvine v orožarni
Obsojeni tudi ženska, ki mu je dala zatočišče in trije razpečevalci ukradenih samokresov
Pred tržaškim kazenskim sodiščem (preds. Ligabue, stranska sodnika D’Amato in Ginnetti, javni tožilec Tavella, zapisničarka Casanova) so včeraj sodili obtožencu tatvine v o-rožarni «Hubertus» v Miramarskem drevoredu 1, 31-letnemu Steliu Bilia-niju iz Ul. S. Zaccaria 4, in štirim osebam, ki so mu po tatvini pomagale. Tatvino so odkrili 2. decembra 1972, ko je lastnik orožarne nasproti železniške postaje, 38-letni Giorgio Marchesi odprl vrata in presenečen opazU, da so mu izpraznili razstavne police. Manjkalo je 15 samokresov in veliko nabojev za skupno vrednost nad 800 tisoč lir, tat pa se je prikradel v trgovino skoži stransko okno, ki ga je delno prikrivala b, raka gradbenega podjetja.
Po 10 dneh sp agenti letečega oddelka zasledili tatu, ki je znan v določenih krogih pod nazdevkom «Amerikanec». Ujeli so ga blizu stanovanja, v Ul. Crispi. Agentom je skušal pobegniti in je tudi potegnil iz žepa samokres — na srečo brez nabojev. Ko so ga zaslišali, je gladko priznal svojo odgovornost in tudi odgovornost prijateljice Paole Salmastri, stare 28 let, po rodu iz Tržiča, ki mu je dala zatočišče v svojem stanovanju v Ul. S. Zenone. Zato so jo obtožili vrste prekrškov: ker je skrila ukradeno orožje, ker je dala zatočišče tatu ker je Bilianija že prej iskala policija, ker so ga v Bologni obsodili, seveda v odsotnosti, na leto dni zapora zaradi tatvine. Sploh je kazenski list Bilianija precej «natrpan» z obsodbami, ker s« ga že sedemkrat obsodili v Trstu, Gorici, Bologni in Turinu.
Preiskava je še ugotovila, ua se je «Američan» povezal s tremi Jugoslovani, ki so mu pomagali pri preprodaji ukradenih samokresov. Včeraj jih ni bilo na zatožni klopi, ker so pravočasno pobegnili. Vendar pa so tudi njih obsodili, v odsotnosti: gre za 33-letnega Josipa Bobinaca iz Zagreba, za 26-letnega Josipa Mi-lovčiča s Krka in 25-letnega Josipa Salkoviča z Reke. Prvemu so naložili tr' leta zapora in 60 tisoč lir globe, drugemu 4 leta, dva meseca in 20 dni zapora ter 60 tisoč lir globe, zadnjega pa na eno leto, dva meseca in 8 dni zapora ter 200 tisoč lir globe. Salmastrijevo so obsodili na 4 mesece zapora, glavnega obtoženca, ki je še vedno v zaporu zaradi starih grehov, pa na 3 leta in 8 mesecev zapora, 4 mesece pripora in 120 tisoč lir globe. Tako so mu prisodili točno isto kazen, ki jo je zahteval javni tožilec.
«Gaslini» bo zaprta, dokler sc ne bo izreklo sodišče
Po sklepu tržaškega vodstva o-Ijame «Gaslini», da iz protesta zapre svoje obrate, so zaprli tudi podružnico tovarne v Genovi (Riva-rolo). Osemdeset delavcev bo odslej prejemalo mezdo iz dopolnilne blagajne.
Kot se bralci spominjajo, je tržaški pretor Losapio odredil zaplembo zalog oljarne (približno 5000 stotov semenskega olja), ker je na kovinskih škatlah bil naveden kraj
Opozarjamo vas, da bo vsakoletni
KNJIŽNI TEDEN
7 RAZPRODAJO KNJIG
plošč in folklornih predmetov od 4. do 9. marca v naših prostorih.
Bogata izbira, veliki popusti.
tiiaiita
TRST— ULICA SV. FRANČIŠKA 20, telefon 61792
izdelave na dokaj čuden način: «Trst -- Genova». Dr. Losapio meni, da bi na škatlah morali natančno navesti kraj proizvodnje, verjetno zato, da se zajamčijo možnosti nadzorovanja količin blaga v zalogah.
Proti tezam pretorja Losapia pa nastopa z vso ostrino podjetje «Gaslini», ki namerava stvar sprožiti tudi pred kasacijskim sodiščem. «Gaslini» trdi, da je vseeno, katera mesta so navedena na škatlah, saj gre le za formalnost in ne za kakovost olja. Z zaporo tovarn pa je bilo ustavljeno dobavljanje semenskega olja tega podjetja na i-talijansko tržišče.
«Za tak način navajanja kràja proizvodnje smo prejeli dovoljenje ministrstva», trde upravitelji družbe in pri tem dodajajo, da bi sprememba besedila na škatlah pomenila priznanje napake. Za to pa zakon predvideva kazen ene milijarde lir.
Po izjavah odgovornih upraviteljev obratov v Trstu in Genovi ne bodo odprli, dokler ne bo sodišče razčistilo zadevo. To pa lahko traja dolgo, medtem ko so delavci dejansko brez posla.
12 milijonov lir za gorske reševalce
Včeraj se je v Trstu sestala peta stalna komisija deželnega sveta, ki ji predseduje svetovalec Rigutto (KD). Komisija je soglasno odobrila zakonski osnutek, ki določa deželni prispevek v višini 12 milijonov lir za gorsko in jamsko reševalno službo. Zakonski osnutek je orisal predsednik komisije Rigutto. Odbornik za turizem Devetag pa je pojasnil, da velja omenjena deželna pomoč za letošnje leto, pozneje pa namerava deželna uprava izdati poseben zakon za razvoj gorskih in jamskih reševalnih služb.
• Odbornika KPI Morgutti in Costa
sta vprašala župana, kaj bodo napravili z zemljišči, ki bodo prazna, ko bodo podrli razne hiše v Ul. Pon-zianino. Te hiše je pričelo podirati zasebno gradbeno podjetje in prebivalce zanima, če bo županstvo držalo besedo glede urbanistične preureditve tega področja šentjakobskega okraja. Na vsak način pa zadeva zanima rajonsko konzidto in bi bilo treba pred izdelavo dokončnih načrtov pojasniti, če se lahko na tem področju zgradijo ljudske stanovanjske hiše IACP.
• Združenje Confesercenti iz Milj
obvešča vse trgovce s svojega podro-čija, da bo njegov urad v Ul. Dante 7/A začasno posloval po naslednjem umiku: ob ponedeljkih od 9.30 do 12.30 in od 14. do 16. ure. ob drugih delavnikih pa od 14. do 16. ure.
Natečaj za ravnateljstvo mesta na tehnični!) zavodih
Ministrstvo za javno vzgojo je odredilo, da se ponovno določi rok, 60 dni po objavi v Uradnem listu, za natečaj (samo z naslovi) za 211 ravnateljskih mest na tehničnih zavodih. Zadevni dekret je objavljen v Uradnem listu št. 42 z dne 14. februarja 1974.
• Dne 8. marca opoldne bo zapadel rok za vlaganje prošenj za štiri štipendije ustanove «G. Grego, dott. F. Ziliotto e Riunite», štipendije po 150 tisoč lir bodo dodelili dijakom drugih ali višjih razredov tržaških višjih srednjih šol. Za vse informacije je na razpolago socialna služba občinske podporne ustanove ECA v pritličju v Ul. Pascoli 31 vsak dan od 8. do 13. ure.
Delegacija zastopnikov enotne sindikalne federacije in vseh političnih strank ustavnega loka bo obiskala danes goriškega prefekta, da bi mu predočila zaskrbljenost po-soškega prebivalstva zaradi povečane zločinske dejavnosti fašistov v Gorici in okolici. V naše mesto se je pritepla v zadnjih mesecih sodrga fašističnih barab z Juga, mnogi so iz Reggio Calabrie in vsem so goriški fašistični kolovodje dobili delovna mesta v tukajšnjih tovarnah. Nekateri so zaposleni v krminskih opekarnah, drugi v tovarni Lacego, tretji v tekstilni tovarni v Zdravščini. Zdi se, da so ti ljudje zaposleni tudi v nekaterih drugih tovarnah. Precej teh ljudi biva v podstrešnem stanovanju v Ulici Seminario v Gorici in baje je v zadnjih dneh prišlo v Gorico še več takih ljudi.
Ker je v zadnjem času prišlo do vrste nasilnih in izzivalnih dejanj in ker so baje ti ljudje tudi oboroženi, so se prejšnji teden sestali, na pobudo sindikatov, zastopniki demokratičnih strank, preučili položaj in podpisali skupni dokument. Od prefekta bodo zahtevali naj ukrepa proti tem ljudem in naj jih tudi izžene iz Gorice. Nekateri so že imeli opravka s sodno oblastjo, eden izmed njihovih kolovodij je baje imel že osem raznih obsodb.
V zvezi s tem omenimo, da je napad na delavce s sedeža MSI ob priliki splošne stavke v sredo ogorčil vse prebivalstvo. Še isti večer je tržiški občinski svet, z izjemo fašističnega svetovalca, obsodil to podlo dejanje. Prav tako so v sredo poslali tržiški sindikati in tovarniški svet ladjedelnice Ital-cantieri protestne brzojavke gori-škemu prefektu in goriškemu kve-storju.
Protest proti temu podlemu dejanju so podpisale tudi politične stranke. Pokrajinsko vodstvo krščanske demokracije obsoja fašistično dejavnost. Prav tako je protestiralo tudi mestno tajništvo socialistične stranke. V protestu PSI je izrečena obsodba fašističnega zločinstva in zahteva po odstranitvi teh ljudi iz Gorice.
Tiskovna konferenca o filmski dejavnosti v dvorani Modernissimo
V sejni dvorani Palače hotela v Gorici je v sredo zvečer upravnik družbe Italnoleggio cinematografico Giancarlo Zagni iz Rima prikazal časnikarjem ter zastopnikom raznih kulturnih društev kot ljubiteljem filmske umetnosti program, ki si ga je zadala ta državna_ družba. V upravi te družbe so levičarski filmski delavci, v glavnem socialisti, in ti želijo italijanski publiki prikazati tudi filmsko proizvodnjo, ki je ni moč videti v običajnih kinodvoranah. Gre v glavnem za filme s socialno tematiko, za filme, ki so dobili precej nagrad in za filme nekaterih dežel, katerih produkcije ne poznamo. Zagni je omenil možnost, da bi v goriški kinodvorani Modernissimo, ki jo bo od danes dalje upravljala ta državna družba, vrteli tudi filme vzhodnoevropskih držav, v glavnem jugoslovanske in dejal, da bodo lahko kdaj pa kdaj dajali tudi filme v origi-
nalu s podnaslovi.
Zagnija je predstavil predsednik EMAC Giuseppe Agati, nato se je razvila živahna diskusija v katero so posegli Ivan Mignozzi, Corbatto, Moise, Cocianni, Marko Waltritsch, ter številni drugi ljubitelji filmske umetnosti.
Danes bo nova uprava kinodvorane Modernissimo pričela s predvajanjem japonskega filma «La cerimonia» režiserja Naghisha Oshi-me, t.j. najboljšega režiserja sedanje generacije. Enotna vstopnina bo 500 lir.
Odobren v Krrainu občinski proračun
Občinski svet v Krminu je v sredo zvečer z majhno, vendarle odločilno večino glasov, odobril proračun občin® za leto 1974. Za proračun je glasovalo enajst svetovalcev (devet KD in dva PSDI), proti pa svetovalci KPI in PSI. Poročilo o proračunu je imel župan dr. Silvano lacuz, poleg njega pa je finančno plat proračuna prikazal odbornik za finance Basso. V debato so posegli številni svetovalci opozicije. Komunisti so omenili sploš-
na vprašanja, podražitev, ki onemogoča tudi vsakršno delo občinske uprave, socialisti pa so dejali, da so v proračunu vnešena dela. ki jih je odbor odobril še ko so bili oni v odboru. Med debato so komunistični svetovalci predlagali, da bi občina na Plešivem postavila dvojezične napise in da bi ustanovili tudi v krminski občini rajonske konzulte.
Sprevod delavcev po mestnih ulicah
Sindikalni boj v tržiški ladjedelnici se, ob negativnem odgovoru vodstva tovarne, da bi podpisali novo delovno pogodbo, nadaljuje Včeraj popoldne so stavkali dve u-ri delavci druge izmene. Delavci so zapustili delovno mesto dve uri prej in v sprevodu krenili po mestnih ulicah, kjer so izpričali nezadovoljstvo in zaskrbljenost ob trmastem vztrajanju vodstva ladjedelnice.
NA OBČNEM ZBORU JE BILO VEG KOT 300 ČLANOV
V Novi Gorici veliko zanimanje za planinstvo
Pozdrav sta prinesla tudi zastopnika SPD
Številna udeležba na občnem zboru planinskega društva v Novi Gorici, zbralo se je več kot 300 članov, kaže, da vlada med občani izredno zanimanje za gorništvo. Zbor pozdravili tudi številni predstavniki planinskih društev iz Vipave, Tolmina, Gorice, taborniške organizacije Soški mejaši in drugi. Za Slovensko planinsko društvo Gorica sta bila prisotna predsednica Jožica Smet in član odbora Vlado Klemše. Sme-tova je v svojem pozdravu poudarila važnost, da se pri vsakem planinskem društvu goji predvsem mladinski odsek.
Planinsko društvo Nova Gorica šteje nad 1370 članov, od teh je kar dve tretjini mladih. Vrste pionirjev in mladincev se večajo vsako leto. Vključujejo se v mladinski odsek, ki ga vodi prizadevna Milena Bizjak.
Dejavnost društva je bila v lanskem letu pestra in plodna. Okrog sto planincev se je v lanskem letu udeležilo šestih zimskih vzponov in to na Kmičico, Škrbino, Veliki Kuk, Porezen in Pelc. Omenjeni izleti so bili priprava za odpravo v Centralne Alpe, na Mont Blanc, Gran Paradiso in Monte Rosa. Na te štiriti-sočake se je skupno povzpelo 47 pogumnih novogoriških planicev. Da so bili vzponi uspešni in brez kakršnihkoli nevšečnosti, gre zahvala
• V Gorici bo drevi ob 17.30 seja občinskega sveta. Nadaljevali bodo z razpravo o letošnjem proračunu.
...........................................................................um........
PRIZADEVANJE GOSPODARSKIH IN UPRAVNIH ORGANOV
Trgovinska zbornica za enoten nastop v prid obnovitvi zakona o prosti coni
Zakon /e treba obnoviti pred koncem leta
Na seji odbora goriške trgovinske zbornice so razpravljali o poteku akcije za obnovo zakona o prosti coni, ki zapade letos 31. decembra. Predsednik zbornice Lupie-ri je obširno poročal o dosedanji akciji in tudi o vseh aspektih, ki zanimajo gospodarstvenike in prebivalstvo Gorice in Sovodenj v tem trenutku, ko so se carinski in davčni zakoni spremenili.
V debato so posegli vsi odborniki. V najkrajšem času bo predsed-
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
in
KLUB «SIMON GREGORČIČ»
vabita na
PEVSKI KONCERT
akademskega pevskega zbora «Vinko Vodopivec» iz Ljubljane, ki bo v nedeljo 3. marca ob 17.30 v veliki dvorani palače Attems na Komu.
Dirigent: BRANE DEMŠAR
Ob 16, uri bo. pod vodstvom prof. Milka Renerja, ogled stalne slikarske razstave v palači Attems.
nik Lupieri na tiskovni konferenci prikazal javnosti in vsem političnim silam stališče trgovinske zbornice, o katerem so izrekle pozitivno mnenje razne strokovne organizacije gospodarskega področja.
Trgovinska zbornica je že pred časom predlagala, da bi se za obnovitev zakona o prosti coni, ki ga je treba spremeniti, skupno potegovale vse upravne, strokovne in politične sile, tako da bi prišlo do enotnega nastopa v Rimu.
Sodelovanje med strelci iz Nove Gorice in Gorice
Široka odprtost meja na goriškem je nudila tudi strelcem pogoje za srečanje s strelci iz Italije. Preteklo je več let, da je Strelska zveza občine Nova Gorica uspela navezati prijateljske stike s strelci sosednje države. V Gorici, Trstu ali drugih mestih ob sami državni meji do nedavnega niso imeli strelskih organizacij.
Leta 1966 pa so strelci iz Nove Gorice le navezali stike s strelsko sekcijo iz Čedada. Že pri samih dogovorih so si bili enotni, da bodo vsako leto organizirali po dve skupni strelski srečanji in to eno v Novi Gorici ter drugo v Čedadu. Mestna organizacija SZDL Nova Gorica je kupila lep prehodni pokal, ki so ga imenovali pokal «Prijateljstva». štiri leta so se tekmovanja z MK puško odvijala izme-
iiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimimiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiimmiiiiiimmiiiiiiiimiiMumiiimmiiuiiuiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiifiiiiiiiiitiiiimiiii
NA PUSTNEM POGREBU V DOBERDOBU
V zadnji oporoki se je Lovre spomnil potreb občinske uprave in vaških društev
Pred čitanjem oporoke in sežigom /e Lovre «obiska!» Poljane in Vrb
«Lovre, Lovre kdo bo tvoje hlače nosil», so se slišali v sredo popoldne klici na pustovem pogrebu v Do-berdbu. Že kmalu po kosilu so mu postavili mrtvaški oder na dvorišču v osmici pri Rošotevih. Zbrali so se številni vaščani in radovedneži iz bližnjih vasi, ki vsako leto pridejo v Doberdob pokropiti Lovreta. Letos je bila pustu izkazana posebna čast, saj so ga z traktorjem peljali na obisk k sorodnim pustom na Poljane in na Vrh, kjer je prisostvoval pogrebu tamkajšnjega patrona vaških šem. Šele proti mraku se je skupina o-brednikov vrnila v vas, kjer jih je že nestrpno čakala številna množica, da bi slišala zadnjo Lovretovo oporoko.
Najprej je Lovre pozdravil znance v gostilnah, nato so ga spravili na voz. kjer je imel žalni govor Mertjenčev vikarij. Njemu je bila tudi poverjena oblast, da je navzočim prečital oporoko. Da bi ne posnemal vzgled italijanskih šolskih oblasti, je Lovre pripravil dvojezičen testament. Iz njega povzemamo, da se je za njegove zapuščene dobrote, kot vsako leto, najbolj okoristila občinska uprava, saj bo morala poleg zapuščenih dolgov še poskrbeti, da pospravi s ceste njegove posmrtne ostanke, če jih ne bo še prej burja razpihala po vasi. Osebno je še izročil županu šop bankovcev, manjše vsote pa Merlikinetu, Ferliškotu in Jankotu za Primorski dnevnik, da bi naš časopis s časom obogatel. Nadalje se je zahvalil prosvetnemu društvu «Jezero» za lep izlet v Makedonijo, kjer je Lovre oseb-
no poravnal domačim pevcem vse stroške in bil celo «rajžo» za tolmača. Spomnil se je še na svoje delovne tovariše v ladjedelnici, «kalafate» Mikliča, Bezika in druge, navzočim prometnikom pa je o-bljubil, da za eno leto jih ne bo več nadlegoval.
Na križišču pri Roški, so ponovno udarile «pokrovače», boben je zaropotal in Lovre je zgorel. Lovreta ni več. Vsaj za eno leto ga bodo v Doberdobu pogrešali, ko bodo iskali denar za saniranje občinske blagajne, za oživitev športno - prosvetne dejavnosti v vasi in pri zahtevanju odpovedi vojaških služnosti v občini.
Avtomobil s ceste:
dve osebe ranjeni
V	sredo zvečer, približno ob 21.30, se je v Koprivnem pripetila zelo huda nesreča, pri kateri sta se ranila dva brata iz Koštabone pri šentmavru. Gre za 25-letnega Guida Cuoio in za 22-letnega Claudia, bivajoča v Ul. Conigo 8.
Brata sta se z osebnim avtomobilom, katerega je vozil starejši brat Guido, vračala v Gorico, ko je nenadoma počila zračnica prvega kolesa. Avtomobil je najprej zavozil v obcestni jarek ter silovito trčil v betonsko ogrado. Zaradi udarca je vozilo spet vrglo na cestišče in se v nekaj trenutkih vnelo. Dva mlada Goričana, ki sta sledila avtomobilu, sta takoj z vrči vode pogasila požar in povlekla iz skrotovičega avtomobila ponesrečenca.
V	goriški bolnišnici je dežurni
zdravnik ugotovil 22-letnemu Clau-diu zlom desne noge, desne roke, pretres možganov ter verjeten zlom nekaterih reber. Zaradi resnega stanja mladega ponesrečenca si je zdravnik pridržal prognozo. Šofer avtomobila si je zlomil nogo ter poškodoval po obrazu.
nično in redno dvakrat na leto. Vsa srečanja so bila res prijateljska, obojestranska koristna in vzpodbudna- Pokal «Prijateljstva» je novogoriška ekipa osvojila samo enkrat, na vseh ostalih srečanjih pa pet članska ekipa iz Čedada.
V letu 1970 so MK strelišče v Čedadu pričeli popravljati, zato je bilo zadnje srečanje v Tricesimu, kjer so zmagali domačini.
Strelci iz Čedada že imajo pripravljen njihov pokal in obljubljajo, da se bodo prijateljska srečanja zopet pričela čim bo urejeno strelišče v Čedadu. Verjetno bo do ponovnega srečanja prišlo še v tem letu.
Kljub temu, da v Čedadu niso imeli že nekaj let rednega srečanja, čedadski strelci tekmujejo vsako leto ob prazniku občine Nova Gorica na strelišču v Panovcu pri Novi Gorici.
Proti koncu lanskega leta so goriški strelci navezali stike s strelsko sekcijo Gorica — Italija. V mesecu avgustu so že imeli prvo prijateljsko srečanje v tekmovanju z zračno puško. Tu so zmagali strelci iz Nove Gorice z nad močno konkurenco. Strelci iz Nove Gorice so se Gorici — Italija potegovali za «Grattonov» pokal, vendar niso bili dovolj uspešni, da bi pokal osvojili. Prijateljska strelska srečanja bodo imeli tudi v letu 1974.
Sfstand treh sekcij PSDI v Tržiču
Prejšnji večer so se v Tržiču sestale tri mestne sekcije socialdemokratske stranke. Na seji je bil predvsem govor o pokrajinskem kongresu PSDI, ki bo 19. marca v Gorici. V ta namen se bodo v prihodnjem tednu zbrale še enkrat vse tri sekcije, da bi preučile položaj, ki je nastal v zadnjih mesecih v tržiškem okolišu.
V	Vidmu debata
o furlanski univerzi
V	Vidmu bo danes ob 18. uri, v glavni dvorani srednje šole «Manzoni», debata o možnosti ustanovitve furlanske univerze. Večer prireja ljudska univerza, sodelovanje pa so obljubili videmski župan ter furlanski parlamentarci.
dr. Andloviču.
V poletnem času so organizirali več vzponov na naše gore. Člani mladinskega odseka so bili na Snežniku, Poreznu, Mangartu, Nanosu in na Pohorju. V minulem letu so organizirali kar deset predavanj o lepotah naše domovine.
Lep uspeh so dosegli z gospodarjenjem v Gomiščkovem zavetišču na Krnu. V lanski sezoni so imeli 1.500 domačih gostov in 860 tujih. Zadovoljni so tudi z obiskom doma Klementa Juga v Lepeni, saj je v njem poiskalo zatočišče 2.200 domačinov in 870 tujcev. S Stjenkovo postojanko na Trstelju novogoriški planinci nimajo sreče, ker ne morejo dobiti oskrbnika. Lani je bila zato večinoma zaprta.
Seznam letošnjih vzponov in izletov članov planinskega društva v Novi Gorici je obsežen. Program bodo v celoti uresničili le, če bo v blagajni na razpolago dovolj denarja.
Na občnem zboru so najbolj zaslužnim planincem podelili častne značke. Srebrno so dobili Anton Furlan, Rudi Honn, Edvard Mihelj, Stane Sedej, Stanko Šatej Janez Železnik, bronasto Ivan Koren, Iva Skočir, Nada Rijavec, Ivan Tell in Klementa Vuga. značke planinske transverzale pa so prejeli Danilo Bizjak, Kari Bizjak in Milena Bizjak. Poleg tega je društvo podarilo dr. Andloviču cepin za požrtvovalno delo s planinci.
Vodstvo KD za potrditev trojne koalicije na pokrajini
V sredo zvečer so se v Gorici sestali člani vodstva Krščanske demokracije, da bi p eučili rezultate pogovorov med delegacijami KD, PSDI in SDZ o možnosti tristranske koalicije v pokrajinski upravi. Poročal je tajnik Leardi. Ugotovili so, da te možnosti obstajajo. Zaradi tega so pooblastili tajnika Le-ardija, da nadaljuje pogajanja in da jih po možnosti zaključi že na sestanku, ki bo jutri popoldne.
Šolske vesti
Ravnateljstvo srednje šole «Ivan Trinko» v Gorici, Ulica Randaccio 10, sporoča, da bo v ponedeljek 11. marca ob 17.30 v šolskih prostorih roditeljski sestanek. Vabljeni so starši dijakov ali njihovi namestniki.
Predavanja
Kmečka zveza v Gorici vabi kmetovalce iz štandreža na predavanje inž. Zvonimira Simčiča, ravnatelja in enologa kleti v Dobrovem, na temo «Gojenje črnih vrst grozdja in vinarjenje». Predavanje bo jutri, v soboto, 2. marca ob 19.30 na sedežu prosvetnega društva «Oton Župančič» v štandrežu.
KZ priredi predavanje inž. Gerje-viča in inž, Koste s kmetijskega inštituta v Novi Gorici o gojenju, ter splošno o obdelovanju trte.
Predavanje bo danes, 1. marca v gostilni «Pri Pepiju» na Oslavju s pričetkom ob 19.30.
Smrt pusta. Za letos je norčij dovolj!
Gorica
VERDI 16.45—21.30 «La grande ab-bufata». Marcello Mastroiani in U-go Tognazzi. Prepovedano mladini pod 18. letom. Barvni film.
CORSO 16.00—21.15 «Papillon». S. McQueen in D. Hoffman. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.15-21.30 «La cerimonia». K. Nakmura. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14 letom.
VITTORIA 16.30-21.30 «Udrò di sesso». D. Warbeck in D. Keen. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 16.30-21.30 «Rapiti dat Tupamaros». E. Marekande in E. Wise. Barvni film.
Tržič
AZZURRO 17.30-22.00 «Elektra gli-de». Barvni film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «L'urlo di Chen terrorizza anche l'Occidente». Barvni film.
EXCELSIOU 16.00-22.00 «Scorpio». Barvni film.
J\ova Gorica
SOČA «Zgodba iz zahodne strani», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00,
ŠEMPETER «Ne joči Peter», slovenski film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Smrt Indijanca Džoa», a-meriški barvni film ob 19.30.
RENČE Prosto.
PRVAČINA Prosto.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
Rudi
ROJSTVA:	Neva Devetak,
Gorjan, Ambra Guiderà.
SMRTI:	71-letni upokojenec Giu-
seppe Mininel, 63-letni mizar Pietro Pettarin, 88-letni upokojenec Giuseppe Frausin.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Baldini, Verdijev korzo 57, tel. 2879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Rosselli, tel. 72340.
1. marca 1974
Nova jugoslovanska ustava: kaj, zakaj, kako
Za današnji in jutrišnji dan
PISE:
Jože Šircelj
ekonomiji, zgodovini socializma, političnih vedah.
Ob tem ko skušam imeti pred
Naloga ni nič kaj lahka, je pa hvaležna: kolikor se da na kratko in kar se da poljudno pa nazorno prikazati, kaj prinaša
nova ustava Socialistične federa- cf Primorskega dnevnika! š'temi tivne republike Jugoslavije, raz- zaDjski 0 novj jugoslovanski usta-glašena 21. februarja 1974.
Kolikor se da zgoščeno: to pomeni strniti na nekaj ducatih
nova. In ravno zato je bilo potrebno napisati novo ustavo, u-krojiti novo obleko družbenih od-
bila U v oblakih, ne na zemlji.
A ustava je lahko tudi kažipot
ud tem ko sKusam imeti prea v prihodnost. Vendar kažipot, po- Krojni novo odicko uruzoeiun uu-očmi tako prednosti kot morebit- stavljen na kaleh, mladikah, ki nosov, odnosov med delovnimi ne pomanjkljivosti takega načina poganjajo v družbi, pa čeprav so ljudmi. Za današnji in jutriš-pisanja, se obračam na vas, bral- morebiti tu pa tam še komaj
t->_;--1---- J------ *■—•’ opazne.
Nova jugoslovanska ustava, sprejeta po množični javni razpravi, je oboje: utrjuje vse tisto.
zapiski o novi jugoslovanski ustavi ki naj bi v zgoščeni obliki
_______ - -	_	-, prikazali, kaj prinaša ustava, za- -------------- ---------- - _____
meni strniti na nekaj ducatih ^0j so v njej nekatere bistvene kar je bilo doseženo v povojni Ju-tipkanih strani, kar so zapisali v novosti in kako bo poslej ustavno goslaviji in od začetkov nove Ju-406 členov jugoslovanske ustave urejeno življenje delovnih ljudi,	r.orwinnno.mVwlii.
— i-ir	™c!>..nisirocfn fnr- nar(xjov jn narodnosti v Jugosla-
na 135 straneh pisarniškega formata.
Kar se da poljudno: to je potrebno že zato, ker vsebuje nova ustava tudi bolj ali manj nove, bolj malo znane pojme, kot so združeno delo, delegatska razmerja, svobodna menjava dela, temeljne samoupravne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti — in še je takih novosti, ki kličejo po razlagi.
Toda če obširno besedilo prikazuješ na kratko, utegneš nasesti na čereh površnosti. Prezreti ali preskočiti kaj bistvenega. Toda to možno, morebitno senčno stran odtehta sončna: tako se da prikazati jedro, odbrati osrednje značilnosti, pomagati bralcu, da se lažje znajde v besedilu ustave.
Če pišeš poljudno —- tudi zato, ker ustava ni lahko branje — preži nate past poenostavljanja, vul-garizacije. Obenem pa drži, da je poljudnost malone neogibna. Ni vsak za vse. Vsakdo ne more biti podkovan v pravu, politični
viji.
Za sprotno rabo bo bržkone zadostovalo, če ustavo opredelimo kot zakon zakonov, najvišji zakon. To je pravni akt, ki je nadrejen vsem drugim pravnim predpisom. Z drugimi besedami, zakoni in drugi zakoniti predpisi morajo temeljiti na ustavi, iz nje izvirati.
Ob ustavah nasploh je najbrž prav, če opozorim na staro debato: koliko je ustava zapis, v člene in poglavja razvrščen zapis pravic in dolžnosti državljanov, odnosov med državo in državljani, družbenopolitičnih odnosov sploh v tej ali pni državi, koliko pa je ustava program, deklaracija, ideja, ki naj bi jo šele uresničili.
Če denemo ob stran vse odtenke te razprave med strokovnjaki za ustavno pravo, je na dlani, da bi bila ustava, ki ne bi upoštevala resničnosti, ki le-te ne bi zapisala in opisale — neživljenjska. Bila bi zbirka želja, dobrih namenov,
goslavije med narodnoosvobodilnim bojem — ne brez bitk, sporov, tudi občasnih zastojev. Gradi torej na vsem, kar je bilo že storjenega za enakopravne odnose med jugoslovanskimi narodi in narodnostmi v družbi, v kateri se odlikujejo možnosti za svoboden in vsestranski razvoj vsakega naroda in narodnosti posebej in vseh skupaj.
Prav tako 21. februarja letos razglašena ustava SFR Jugoslavije povzema in prevzema izkušnje ^ dosežene revolucionarne pri skoraj četrt stoletja samoupravlja- dobit utrdili ico in nja v Jugoslaviji, izkušnje, ki so „„rnoct .^u^nih rennhlik ir se začele 27. junija 1950, ko je zvezna skupščina z zakonom izročila tovarne v upravljanje delavcev, pa do današnjih dni, ko
je _ samoupravljanje - premagu- Čialištlčnih " samoupravnih demo-joc nemalo težav v marsičem kratičnih odnosov na poti osvobo-dozorelo: v glavah ljudi in v ziv- ditve deIa jn izgradnje komuni-Ijenju samem.	__
Toda samoupravljanje je kakor fant, ki hitro odrašča. Obleka mu postane kmalu pretesna, nelagodno se počuti v njej. Preraste jo, ko se zdi, da je še skoraj
nji dan.
V tem smislu je nova jugoslovanska ustava tudi kažipot v prihodnost. In v tem je tudi razlaga dejstva, da jugoslovanske ustave sorazmerno pogosto spreminjajo. Tako je ustavo iz leta 1946 že 1953. leta ne le dopolnil, marveč v marsičem nadomestil ustavni zakon, napisan v znamenju prvih korakov delavskega samoupravljanja. Leta 1963 sprejeto ustavo so zaokroževali z ustavnimi dopolnili v letih 1967, 1968 in 1971. Zdaj so po široki javni razpravi, v kateri so zbrali na tisoče dopolnilnih in spreminjevalnih predlogov, sprejeli novo ustavo.
Zato da bi, kakor piše v njej sami, «utrdili in še naprej razvili dosežene revolucionarne pridobitve, utrdili pravico in odgovornost socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin za lastni razvoj in za razvoj jugoslovanske skupnosti v celoti, da bi zagotovili nadaljnji razvoj so-
NOVOST NA KNJIŽNI POLICI
Mn O’Hora: EWINGOVI
stične družbe».
Pa tudi zato, da bi «utrdili u-stavni ustroj na enotnih socialističnih samoupravnih temeljih».
Prihodnjič: Iz temeljnih načel
VZHODNOAZIJSKA PODROČJA SO VEDNO AKTUALNA
Čigava je nafta vzdolž zahodnih obal Patifika?
NOCOJ V KD PREMIERA
Pod Vzhodnim kitajskim morjem, v velikem loku, ki se pne vzdolž kitajske obale, od Koreje in Japonske do Tajvana, Filipinov in Vietnama, se zdi — vsaj tako je moč sklepati na osnovi opravljenih geoloških raziskovanj — da se nahajajo ogromne zaloge nafte. Po prvih ocenah nekaterih petrolejskih strokovnjakov, naj bi te zaloge znašale, kolikor vse doslej ugotovljene količine «tekočega zlata» skupaj na vsem področju Bližnjega vzhoda.
Za dežele tega predela sveta, ki jim primanjkuje nafte, kot je Japonska — ki bo letos za uvoz nafte morala odšteti okrog 15 milijard dolarjev, vsoto, ki predstavlja tretjino vrednosti celotnega uvoza — bi ta nahajališča nafte utegnila biti življenjskega pomena. Vendar se glede na to, da se nahajajo v veliki globini ter znatno oddaljena od obal okolišnjih dežel, postavlja vprašanje, čigava bi pravzaprav ta nahajališča morala biti. Za odgovor na to vprašanje kažejo zanimanje tudi ZDA, ker so pretežni del poizkusnih raziskovanj opravile ameriške družbe, po drugi plati pa imajo ZDA tudi obrambne sporazume z Japonsko in Tajvanom.
Dasiravno je potencialni obstoj petrolejskih nahajališč vzdolž zahodnega roba Pacifika bil znan že od leta 1968, ko so pod okriljem OZN tu opravili prva raziskovanja, je šele sedanja energetska kriza to vprašanje spet potisnila v ospredje.
A ko so kitajske vojne sile pregnale južnovietnamske čete s Pa-racelskih otokov, ki zanje Kitajska trdi, da so njeni, so nekateri v tem videli opozorilo Japonski, ki je bila podpisala sporazum z Južno Korejo o skupnem iskanju nafte na širokem področju, ki se razprostira med južnim koncem Korejskega polotoka in južnim japonskim otokom Kjušu. Kitajska je protestirala proti temu in sporazum kvali-ficiiala za napad proti njeni suverenosti, hkrati pa je Japonsko in Južno Korejo opozorila, da bosta «nosili vso odgovornost» za posledice .e akcije.
Medtem je Tajvan odobril koncesije petrolejskim družbam za poizkusna vrtanja na področju otoka Senkaku, med Tajvanom in Okinavo.
Ameriška petrolejska družba «A močo» pa raziskuje v bližini jugozahodne obale Tajvana, v vodah, ki ločijo ta otok od LR Kitajske. Prva raziskovanja so že rodila rezultate, dela pa bodo nadaljevali Kitajci so pristopili k poizkusnim vrtanjem v plitvem zalivu severno od polotoka šantung Južni Vietnam je lani odobril koncesije skupini štirih zahodnih petrolejskih družb, ki so že opravile geološka dela in se pripravljajo, da konec leta preidejo k širšim raziskovanjem morskega dna v bližini delte Mekonga.
Okrog same Japonske, v edinem primeru, kjer je bil v priobalnem pasu petrolej že odkrit, pa «Amo-co» in šr neka japonska družba že gradita skupno osnovo za ek sploatacijo odkritega nahajališča v Japonskem morju, oknui 10 milj od obale osrednjega rlela otoka Honšu. Vendar obstaja mnen je, da sta tako to kot neko drugo nahajališče, ki ga je lani odkrila družba «Eckson» okrog 100 mili severno od Tokia, v japonskih vodah Pacifika, po obsegu relativno skromni.
Navedena zadnja tri nahajališča v zalivu severno od polotoka Šantung, zatem v bližini delte Mekonga in okrog same Japonske, ki niso tako soorna, obenem tudi niso naibolj zanimiva, to pomeni, da gospodarsko ne predstavljajo kdo ve kakšnih možnosti. Naiholj obetajoča so pravzaprav ravno sporna področja, omenjena na začetku, ti-
sta južno od Koreje in okrog otoka Senkahu. Vse zainteresirane dežele so iznesle argumente v korist lastnih zahtev, sklicujoč se na zgodovinske in ozemeljske pravice, na teorijo o priobalnem pasu in celo na novo teorijo o tako imenovanih pravicah okrog arhipelagov.
Kitajska argumentacija je najenostavnejša in najbolj vseobsež-na: Kitajska stoji na stališču, da je «kontinentalni pas naravni podaljšek kopna» in se potemtakem njena suverenost razteza vse do roba tega pasu oziroma na ogromen prostor zahodnega plitvejšega dela Pacifika.
Južna Koreja in Tajvan se opirata na podobna stališča, na podobne argumente v odnosu do nekoliko manjšega področja, Filipinci pa so se oprijeli teorije o pravicah okrog arhipelagov, po kateri bi vse vode okrog Filipinskega arhipelaga sodile v pravno območje Filipinov.
Japonska argumentacija je najzapletenejša. Kot največja ribiška nacija na svetu, se je Japonska dolga zoperstavljala prizadevanjem, da se teritorialne vode razširijo preko njihovih sedanjih priznanih ozkih meja. Medtem pa se je tudi Japonska pridružila onim, ki zagovarjajo teorijo o kon-t -entalnem pasu, vendar v nekoliko spremenjenem smislu, da naj bi namreč v njej bil poudarek, da je treba, ko je jurisdikcija nad nekim pasom sporna, potegniti linijo, ki bi šla po sredini med spornimi področji. Glede na to, da Japonska trdi, da tudi otoki Senkaku zgodovinsko pripadajo njej vztraja obenem tudi na stališču, da bi v tem primeru linija imela potekati na pol poti med otoki Senkaku in Kitajsko.

______	'Imam >	- a.^
Slov. stalno gledališče je pripravilo Eduarda De Filippa delo «Božič pri
Cupiel lovih»
Že vsaka priročna literarna zgodovina vsebuje osnovne podatke o ameriškem pisatelju Johnu ffHari (rojen je bil leta 1905), ki sodi med najbolj znane in veliko brane sodobne ameriške pisatelje. Napisal je vrsto romanov in izdal več knjig novel. O’Hara je realistični pisatelj, ki v svojih delih opisuje ameriško visoko družbo, družbo tovarnarjev, bančnikov in trgovcev. Pri tem imajo njegovi opisi podrobnosti vsakdanjega življenja večjo sociološko kot pa umetniško vrednost Zlasti še, ker so ti opisi pogosto prepleteni z nenavadnimi dogodki in umetno ustvarjenimi zapleti, v katerih se javno življenje prepleta z zasebnim, preteklost s sedanjostjo. In prav ta karakteristika O’Harove literature je značilna tudi za roman Ewingovi (The Ewings), katerega slovenski prevod je izdala Pomurska založba v Murski Soboti. Sicer pa ga je kot prevajalka pripravila Olga Šijtar-Rapoša, knjigo pa je lepo opremil Franc Mesarič.
Roman Ewingovi naj bi predstavljal najnovejše delo Johna O’Hare. Vsaj tako pravi založba, ko to delo predstavlja slovenskemu bralcu. Toda to še ne pomeni, da gre za najboljšo pisateljevo storitev. Smeli bi celo reči, da predstavlja roman le poprečno storitev, ki današnjemu slovenskemu bralcu ne bo dosti povedala.
Roman, zajet iz življenja ameriške podjetniške meščanske družbe, se dogaja v letih pred in med prvo svetovno vojno. V ospredju pripovedi sta mlada zakonca William Euring, ki se pripravlja za odvetnika in to tudi postane in hčerka tovarnarja pohištva Edna Everett. Prikaz njune mladosti, njunega šolanja in srečanja, ki se konča s poroko, pa prikaz prvih petih let njunega skupnega življenja, to je pravzaprav vsa vsebina romana. Res da nam pisatelj predstavi tudi starše obeh mladih ljudi, življenje in njih doživetja. Toda to je po našem občutku mnogo premalo za dober pripovedni tekst, kakršnega si želimo. Tekst, ki bi nam sicer podal podobo življenja in kritično načenjal problem tega življenja, toda tudi tekst, ki nas bi s svojo zgodbo, zapleti in razpleti pritegnil. Zdi pa se nam, da v romanu Ewingovi gledamo razvlečeno podobo, ki nas s svojo neizraznostjo, skoraj bi rekli celo medlostjo, ne pritegne.
Umetniška podoba dela je res šibkejša. Omembe vrednejša je podoba življenja, ki nam ga pisatelj predstavi. Gre za življenje v dveh bogatih ameriških družinah in za življenje v še tretji družini, ki jo ustvarita mlada človeka. Res je sicer, da smo priča nekaterim manjšim zapletom, opisom strasti in izkrivljenega seksualnega življenja, toda v bistvu gre vendarle za prikaz tistega pološčenega, na zunaj brezma-
......................................................................
PREDSINOČNJIM V GLEDALIŠČU «VERDI»
Odlična 156. predstava «Rigoletta» v Trstu
Triumf Tržačana P. Cappuccillija - Nov uspeh Ivana Sancina
Bilo je pred 123 leti, ko je bila predsinočnjo vlogo grofa Di Monte-meseca novembra prva premiera ! roneja — kljub lažji trenutni neraz-Verdijevega «Rigoletta» v tržaškem | položenosti — dokazal, da mu je
NA FILMSKIH PLATNIH
Charles Chaplin :
«The Gold Rush»
Nadaljujejo se reprizna predvajanja mojstromn Charlesa Chaplina. Sedaj je bil na vrsti «The Gold Rush» (La febbre dell’oro, ozvočena verzija 1942).
«The Gold Rush* je mojstrska komična verzija westerna. v kateri se Chaplin dela norca iz nenaravnih človekovih naporov in nam razvija nešteto zabavnih «ga-gov». Film bi seveda zahteval daljše analize: tu smo hoteli le opozoriti bralce na njegova predvajanja.	S. G.
gledališču «Verdi», potem ko je bila v mesecu marcu istega leta sploh prvič prikazana v Benetkah. (Naslovno vlogo je pel takrat Gaetano Ferri.)
Do letošnje ponovne premiere pa je bilo v Trstu še 20 premier te popularne opere: od teh kar pet po drugi svetovni vojni, med vojno pa dve in vsaki premieri je sledilo tudi do 24 nonovitev. Te in druge podatke objavlja najnovejši gledališki list za 22. tržaško premiero, podatke, iz katerih lahko ugotovimo, da je bilo v teh 123 letih kar 156 predstav te onere.
Bila pa je hkrati morda tudi najbolj «tržaška», saj je naslovno vlogo oel že svetovno slavni tržaški baritonist Piero Cappuccini, ki je že letos določen, da bo prihodnje leto pel v «Don Carlosu» na otvoritveni predstavi Festivala v Salzburgu. Vojvoda Mantovanski sicer ni bil Tržačan, pač je tako rekoč iz sosednjega Pordenona — Beniamino Prior — glavnega mesta četrte pokrajine naše dežele. V našem dnevniku pa moramo posebej poudariti, da je slovenski Tržačan, že uveljavljeni basist Ivan Sancin, ki vedno bolj pogosto nastopa tudi
ki vedno bolj pogosto nastopa tum , izvrstno f v svojem rojstnem mestu, s svojo I še štirikrat.
odprta pot do velikih vlog. Poleg tega so domačini igrali in peli še celo vrsto manjših vlog, medtem ko je bila nesrečna Gilda — Maddalena Bonifaccio s svojim srebrnim sopranom — iz Vercellija.
Vsi, prav vsi —. od dirigenta Fernanda Previtilija in režiserja Carla Piccinata pa do zadnjega pevca in pevke v zboru, člana orkestra in plesalca ter plesalke so pripomogli, da je predstava izredno lepo uspela, tako da se lahko reče. da spada med letošnje najpomembnejše umetniške dopodke v našem mestu in deželi. Junak večera je bil seveda Cappuccini, ki je skupaj z Bonifacciovo in izvrstnim mladim tenoristom Priorom doživljal, kar drugega za drugim, v vseh štirih dejanjih burne aplavze pri odprti sceni po vseh popularnih arijah od «La donna è mobile...» v prvem in zadnjem ter «La bella figlia dell’amore...» v zadnjem dejanju. Nastopili so še: Alessandro Maddalena (Sparafucile), Gianna Jenco, Lucio Rolli, Raimondo Botteghelli, Dario Zerial, Patrizia Valle, Enzo Vario in Maria Loredan. Klasično sceno je ustvaril Tito Varisco. za zbor je skrbel Gaetano Riccitelli Izvrstno predstavo bodo ponovili
Kakšno bo vreme v marcu
RIM, 28. — V marcu bo vreme muhasto. Bo suho in vlažno toplo, celo nad normalo, nato pa spet hudo hladno, prav tako nad normalo. Tako menijo vremenoslovci
Zaradi menjave visokega in nizkega zračnega pritiska nad Pirenejskim polotokom in Tirenskim morjem bo nad Sredozemljem v prvih štirih petih dneh vreme spremenljivo. Spremenljivo bo tudi nad srednjo in južno Italijo. Nato bo vse do srede meseca dokaj deževno in vlažno vreme, ki bo hkrati tudi nadpoprečno toplo.
V prvih petih, šestih dneh druge polovice meseca pa bomo imeli v glavnem lepo in tudi nadpoprečno toplo. Nato bo tudi naše kraje in severno Italijo nasploh zajel hladen val, ki bo prišel z Balkana. Vreme sicer ne bo kdove kako grdo, toda med jasno vreme se bodo vrinjali deževni dnevi, ki bodo prinesli tudi mraz, tako da oo vreme bolj hladno kot je v tem času sicer. To velja še posebej za naša področja.
dežnega ameriškega meščanskega življenja, ki mu niti pisatelj noče skaziti podobe in ga kritično analizirati. Tako se torej kljub nekaterim konfliktom, ki jih pisatelj prikaže v dokaj blagi luči, kljub nekaterim stranpotem, do katerih ni niti kritičen, pokaže bolj ali manj le zunanja fasada ameriške meščanske družbe izpred šestdesetih let.
In ker se pravzaprav malo ali pa nič ne zgodi, ker ni niti družbene kritike niti prijetne zgodbe, nas roman pušča neprizadete. Je le toliko zanimiv, ker nam pokaže podobo življenja; toda to je za roman z več kot 300 stranmi mnogo premalo, še najbolj živahna je pripoved, saj je roman napisan v pogovornem jeziku in le deloma v knjižnem. Toda preveč je vsega tistega, kar manjka, da bi nas ta tekst o ameriški meščanski družini iz prvega desetletja našega stoletja pritegnil in osvojil, pa čeprav spoznavamo košček ameriškega življenja, z vsemi tistimi tipičnimi stvarmi kot so to malomeščanska miselnost, kopičenje premoženja, častihlepje in ne navsezadnje tudi erotične, zablode. Zato se lahko vprašujemo, ali je bila slovenska izdaja potrebna ali pa gre bolj za ponesrečeno izbiro urednikov.
Sl. Ru.
Slovim Raičkovid:
Balada o zgodnjem večeru
Pesnik in prevajalec Kajetan Kovič in Državna založba, katere urednik je, imata gotovo zasluge za približevanje jugoslovanske literature slovenskim bralcem. Res ie sicer, da je posebna knjižna zbirka, namenjena tem izdajam, zamrla. Očitno pa je, da tovrstno prizadevanje založbe še živi. To dokazuje tudi knjiga pesmi srbskega pesnika Stevana Raičkoviča Balada o zgodnjem večeru, zbirka, ki je v prevod Kajetana Koviča nedolgo tega prišla na knjižne police slovenskih prijateljev poezije.
V svoji uvodni besedi predstavlja Kajetan Kovič Raičkoviča kot predstavnika srbske povojne pesniške generacije, ki je s svojo poezijo doma in v svetu vzbudila pozornost. Med to poezijo se odlikuje poezija Stevana Raičkoviča, ki je razširila osnove sodobne srbske lirike in postala v njej samosvoj, nezamenljiv pojem. Ta poezija je s svojo potenco in o-blikovno dognanostjo izpričala življenjško sposobnost tistih vrednot, za katere se je zdelo, da so bile z modernizmom odrinjene na lirično periferijo. Ta poezija je poudarila čustvo, poiskala motive v prvobitnem svetu narave, zaslutila moderno temo stiske jezika ter hkrati uspešno zlila tradicionalno formo z načeli nove poetike.
Raičkovič je sicer napisal veliko pesmi, ki jih je izdal v več pesniških zbirkah: Detinjstva, Resina tišine, Balada o predvečer ju. Kasno leto, Tisa, Kamena uspavanka, St’hovi, Prolazi rekom ladja, Varice, Zapisi o črnom Vladi miru, Zapisi. To je torej njegova izredno bogata žetev, h kateri lahko prištejemo še nekaj knjig poezije in proze za otroke. Sicer pa se vesnik udejstvuje tudi kot prevajalec.
Pesmi slovenske izdaje Raičko-vičevih pesmi so prirejene po izdaji njegovih izbranih pesmi Var-ke oz. po tretji izdaii zbirke Balade o predvečerju. Obsega širok izbor pesmi, zajetih v glavnem iz štirih vesniških zbirk tako da Stevana Raičkoviča podrobno predstavlja slovenskim prijateljem poezije. Seveda ima pri tem svoj delež tudi spremna beseda Kajetana Koviča. Njegova poglavitna zasluga pa je v tem, da je sam prevedel vse pesmi Raičkoviča, zbrane v tem izboru. Njegovo delo je torej nadvse pomembno za zbliževanjem kultur jugoslovanskih narodov.
Sl. Ru.
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne nasprotujte ukrepom predstojnikov. Bodite objektivni do oseb, ki jih ljubite.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Izkoristite priložnost, vendar ne pretiravajte s svojo drznostjo. Deležni boste notranjega zadovoljstva.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Z inteligentno pobudo vam bo zagotovljen dobiček. Ne bojte se ni-
ellili HALE:
OBRAČUN V POSTOJNI 1»,
ne: bova ool
Go uživala/
PARTIZANSKA MOČ IZ DNEVA V PAN RAST

i •ri-
V^'V
• r. J
i
MEDT6M so partizanski
PIVERJZANITI PRODIRAJ.! VSE £LOBL73E V 3AMO,„
m
kogar, posebno če branite pravično stvar.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Preden se lotite dela skušajte izpolniti svojo organizacijo. Viharno vzdušje v družini.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Najprimernejši pogoji za uveljavitev delovne spremembe. Dosegli boste popolno srečo.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Z lahkoto boste odpravili nasprotja. Če so ukrepi drugih v nasprotju z vašimi, vi svoje dosledno branite.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Uspeh nekega pogovora vas bo povsem zadovoljil. Pazite, da se vaše čustveno življenje ne spre-vrže.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Nudila se vam bo priložnost za sodelovanje. Zamisel za ureditev družinskega vprašanja.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Uspelo vam bo popraviti marsikatero stvar. Pazite, kako se boste vedli spričo nepredvidenega primera.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Z uspehi si boste zagotovili tudi zaupanje oseb, ki vas obkrožajo.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Kljub oviram boste obveznosti izpolnili. V neki čustveni zadevi se oprite na svojo intuicijo.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ugodni pogoji za razširitev dejavnosti. S širino svojih idej si boste še povečali ugled.
PETEK, 1. MARCA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
9.30 - 11.30 Šola
12.30	Poljudna znanost: Moda in družba
12.55	Sestavimo skupno časopis
Ne gre za normalen časopis, pač pa za «stenčas», ki ga dijaki dveh šol na Sardiniji in sicer iz Alghera in iz Villanove Monteleone sestavljajo o domačih problemih, o življenju sardinskih pastirjev, o pojavu banditizma itd. Rubriko «Sestavimo skupno časopis» vodi Antonio Bruni, ki se je tokrat u-stavil na Sardiniji, ki pa oddaje ne bo zaključil tu
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu
14.10	Tečaj nemškega jezika
15.00	- 17.00 šola
17.00	DNEVNIK
17.15	PROGRAM ZA NAJMLAJŠE:
Italijanske lutke
17.45	Program za mladino
Toomai in Kala Nag: deček in slon Prvi del
18.10	Potovanje kot nagrada Dokumentarec
18.45	Poljudna znanost Krščanstvo in človekova svoboda
19.15	Italijanske kronike
Danes v parlamentu in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40 Teden aktualnosti
21.45	Glasbeni spored:
Klasična, lahka in pop glasba
Pred 20 leti je Elvis Presley napravil svojo prvo ploščo. Današnja oddaja mu posveča večjo pozornost, ker je to pevec in avtor, ki zasluži pozornost. Rubrika Klasična, lahka in pop glasba, ki jo vodi Adriano Mazzoletti, pa se v današnjem nadaljevanju ne bo ustavila pri tem. ker ima na sporedu še Ivo Zanicchi, Van Wooda, ki ga že dolgo nismo videli in ki tudi zasluži večjo pozornost, končno pridejo danes na vrsto tudi člani ansambla «I Camaleonti»
22.30	DNEVNIK Vremenska slika
DRUGI KANAL
18.45	športne vesti
19.00	Risani filmi: Rumena podmornica
George Dunning, avtor risanega filma «Rumena podmornica», spada med mojstre sodobnega risanega filma. Po rojstvu je Kanadčan, star je 54 let, svoje sedanje dejavnosti se je lotil pred 30 leti. Leta 1949 se je skupno z Jimom McCayem postavil na lastne noge in se 1956. leta preselil v Veliko Brita nijo, kjer je ustanovil podjetje TV cartons
20.00	Ob 20. uri
Oddajo vodi Bruno Modugno
20.30	DNEVNIK
21.00	PUCCINIJEVA BOHEME
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.10 in 14.10 TV šola:
Matematika, Gibanje živali. Evolucija življenja, Goranov dom, Promet itd.
10.50 in 15.45 Angleščina 17.35 Veseli tobogan:
OBISK V MARIBORU
18.05	OBZORNIK
18.20 PUST NA DRAVSKEM POLJU
To je tretja oddaja o starih ljudskih navadah na Slovenskem in bomo preko TV prisostvovali korentovanju v Ptuju, v Cir-kovcih in v Markovcih
18.55	Cesta in mi:
- , ALKOHOL IN VARNOST PROMETA Alkohol je lahko prijetna, lahko pa tudi nevarna pijača. Alkohol namreč opija in pripravi človeka do tega, da stori nekaj, česar bi trezen ne storil.
Alkohol kmalu preide v kri, ki ga nato raznese po vsem telesu in povzroči tudi določene motnje: zmanjša na primer sposobnost reagiranja, povzroča motnje v vidu itd. Te posledice se lahko hijdo odražajo pri človeku, ki sedi za volanom, kajti slabši refleksi pri večji brzini so lahko usodni. Posebno v naših prometnih razmerah, ki zahtevajo od vozača najvišjo mero psihičnih in fizičnih sposobnosti
19.05	Nalezljive bolezni: Zoonoze
Gre za kužne in zajedavske bolezni, ki se prenašajo z ži vali na človeka, pa tudi s človeka na žival. V današnji oddaji bomo spoznali vrančni prisad, steklino, leptospirozo in mehur-javost.
Posebno aktualna je steklina. Jeseni 1973 so steklino zanesle bolne lisice iz Madžarske v Prekmurje v Sloveniji in do pred nedavnim so v Prekmurju ugotovili že 42 primerov stekline pri lisicah in en primer pri psu. Gre za tako imenovano gozdno obliko stekline, ki se pojavlja v glavnem pri lisicah, te pa jo lahko prenesejo tudi na človeka in sicer ali neposredno ali pa preko domače živali, na primer psa
19.25	TV kažipot,
19.45	Risanka
20.00	DNEVNIK
20.25	Tedenski gospodarski komentar
20.40 UTVA	j
Sovjetski barvni film, ki ga je režiral Jurij Karesik, v glavnih vlogah pa igrajo Ljudmila Saveljeva, Vladimir četvernikov, Jurij Jakovljev in Alla Deminova. Film je posnet po istoimenskem odrskem delu Antona Pavloviča Čehova, ki ga je pred leti uprizorilo tudi naše tržaško Slovensko stalno gledališče
22.30	Umetnost in človek
Pesem zlata — poljudnoznanstveni francoski film
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
20.00 Risanka 20.15 DNEVNIK
20.30	Prva ljubezen — serijski film
21.05	Michelangelo z Zapada 21.55 Mehiški narodni plesi
TRST A
7.15, 3.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba: 11.40 Šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.50 Slov. skladatelj: V. Lovec; 1910 Domači avtorji; 19.25 Jazz; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Koncert; 22.10 V plesnem koraku.
TRST
12.15 Deželne kronike; 14.40 Tretja stran; 15.10 Radijski oder: 19.30 Deželne kronike.
KOPER
6.30.	7.30. 12.30, 14.30, 16 30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.30 Jutranja glasba; 9.00 Barok v glasbi; 10.45 Prijateljica Vanna- 12.00 Glasba po željah; 14.00 Na dvojnem tiru; 15.00 Tretja stran; 17.00 Tops-pops; 17.45 Kulturna canora ma; 18.00 Glasbeni cocktail: 19.00 Zborovsko petje; 20.30 Večer v glasbi; 21.30 Simf. koncert.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 21.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Reportaža: 13.20 Poseben program z Milvo; 14.40 Nadaljevanka; 16.00 Sončnica; 17.05 Glasbeni spored: 18.45 Sindikalno-ekonomska panorama; 19.25 Plošče; 20.20 Ponovno na sporedu z Mino; 21.15 Koncert.
II. PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Po-
ročila; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama; 9.50 Pesem za vsakogar; 10.35 Glasbeno-govorni spored; 13.00 Hit parade; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glas-beno-govomi spored; 16.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori: 19.55 Plošče.
ili PROGRAM
10.00 Koncert; 11.40 Brahmsov Kvintet op. 34; 12.20 Sodobni ital. glasbeniki: Gorini in Renzi; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 Dirigira Toscanini; 16.00 Preporod v glasbi; 17.25 Enotni razred; 18.00 Večerna diskoteka; 18.30 Lahka glasba; 19.15 70 let L. Daliapiccole; 20.15 Zdravstvena oddaja;
21.30	Novelli: «Napoleone a pranzo e a cena».
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: Ura teče, nič ne reče; 9.35 Jug. narodna glasba; 10.15 Teden dni na radiu; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.10 Orkestri v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam..., 14.10 Mladinski zbor Bukarešta; 15.40 Veracini: Sonata za violino iti klavir; 16.00 «Vrtiljak»; 17.10 Operni koncert; 17.50 Človek in zdravje; 18.00 Aktualnosti; 18.15 «Signali»; 18.50 Ogledalo našega časa: 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel B. Terglava; 20.00 Stop-pops; 21.15 Oddaja o morju; 22.15 Iz logov domačih: 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz pred polnočjo.
SPORT SPORT SPORT
1. marca 1974
SMUČANJE
y INNICHNU
Berweinova v slalomu najhitreje do cilja
Sanmanncanka Mat auso va vodi na lestvici za EP
mmCHEN, 28. - Zahodna Nem-iSaclà z 88:87 (49:51) in se uvrstila nL .,0nli , Berweill je zmagala da-1 v polfinale, kamor je vstopil tudi
Qor»10 Tl	Iri o« vvvirt	t —
nes v slalomu v Innchnu, veljavnem za evropski ženski smučarski pokal.
Po današnjem tekmovanju se je na prvo mesto skupne lestvice za evropski pokal uvrstila predstavnica San Marina Elena Matous, ki se je otresla družbe Španke Pui-gove.
Vrstni red slaloma:
1.	Monika Berwein (ZRN) 100,62 i' 7,?tricia Emonet (Fr.) 100,89
8. Odile Chalvin (Fr.) 102,76
4.	Elena Matous (RSM) 103,27
5.	Conchita Puig (šp.) 103,36
o- Christine Rolland (Fr.) 103,46 7. Valentina Hlife (VB) 104,76 n' ^gnes Vivet - Gros (Fr.)104,59
а.	Uons Noissinger (ZRN) 205.50 •10. Martina Hellmer (Av.) 105,86
Lestvica za evropski ženski pokal: , E160? Matous (RSM) 144 točk
2.	Conchita Puig (šp.) 134
3- Agnes Vi vet - Gros (Fr.) 109 !• Ingrid Eberle (Av.) 93 5. Elfi Deuftl (Av.) 81
б.	Edith Peter (Av.) 70
s y,ale.ntina Pbfe (VB) 66 o Marianne Ranner (Av.) 59
in n r0t1! Danuser (Švi.) 58 • Brigitte Totschnig (Av.) 56 C Cornelia Mathis (Av) in Ai ,, °rea Straub (Av.) 43 13. Cristina Tisot (It.) 42
Gaby Hauser (Av.) in Monika Berwem (ZRN) 39.
Sada. Turinčani, ki so prejšnji te den zgubili v Beogradu s 93:86, niso računali toliko na zmago za vstop v polfinale, kamor so imeli že zagotovljeno vstopnico, pač pa so merili na prvo mesto v svoji skupini, da bi se tako kasneje srečali z manj nevarnim nasprotnikom. Vendar pa je Crvena zvezda dokazala svojo premoč in izkušenost, posebno v drugem polčasu, ko je nadomestila zgubljene točke in premagala domačine. Tri minute pred koncem je še zmagovala Saclà s 87:82, nakar so Beograjčani pritisnili in niso dali domačinom možnosti, da bi še kdaj zadeli koš.
NOGOMET
KOMENTAR NARAŠČAJNIŠKE LIGE
Slabo vreme oviralo tekme
V nedeljo bodo zopet stopili na igrišča tudi mladinci
SKUPINA A
Slabo vreme je tudi to nedeljo o-viralo potek tekem. Nekatera srečanja so se končala predčasno, nekatera pa se sploh niso začela.
Tudi v tem kolu je imela glavno vlogo Triestina, ki je premagala solidni CGS. Tudi Union je osvojil celoten izkupiček v tekmi z openskim Supercaffejem. Tekma med Bregom in Libertasom iz Rocola pa je bila prekinjena kmalu po začetnem žvižgu, ko je bilo stanje 0:0, ker je burja onemogočila nadaljevanje srečania.
V nedeljo čaka Brežane težka naloga, saj bodo šli v goste k CGS. Tržačani so v prvenstvu za pokal Pacco premagali «piave» s 4:0. U-nion bo gostoval pri Libertasu od Sv. Marka. Od Podlonjercev pričakujemo zmago.
IZIDI: Breg — libertas Rocol
NOGOMET
Trener Pro Gorizie naj upošteva mlade
nezadovoljstvo vlada
delit lh Sp0rtnih krogih P° ne-domiT .?°Tazu Pro Gorizie na tekm?* 1 eh • .proti Bassanu. Po neria 5° krltizirali predvsem tre-na wV-a nuzzija’ ki J'6 P°slal gnsce zgrešeno postavo ter je
z a/11®6111 P0163811 zamenjal Borro Li- messom' medtem ko so neka-en mnenja, da bi z igrišča mota: Blanco. Verjetno je trener pri J zamenjavi zgrešil. Kljub temu P ostaja dejstvo, da celotna eki-v zadnjih tekmah precej šena. ekaten !gralci kažej0 na igrišču
np	volje do zmage, kar pa
bi ko Va° vokva na vso ekipo, čas oii, da trener pomisli tudi na firimf nezerve. Naj omenimo, na 7 ‘mer' slovenskega napadalca Marmi,3 12 Povodenj, ki se je v pred-p ,enstvenih tekmah zelo izkazal.
. ‘eg njega pa so še drugi do-mladi igralci, ki bi jih Valen-anjjzzi ne smel prezreti.
Po ponedeljkovem sestanku vodiva ekipe kaže, da bodo odslej «novali igralce Pro Gorizie, ki bi a 'grišču pokazali, da jim ni do zmage.
J^dhodnjo nedeljo bo Pro Gorizia gostovala v Coneglianu. V tej tek-vh bi morali Goričani, če še hočejo ostati pri vrhu lestvice, na vsak naein zmagati.
košarka
.Brno, 28. — Leningrajski Spar g?* jo premagal z 90:61 češkoslova ke košarkarice Kravolopolske v po-fatni tekmi turnirja za pokal po alnih košarkarskih prvakinj.
* # #
MADRID, 28. — Estudiantes iz "Jadrida je v povratnem srečanju tekmovanja za pokal pokalnih prva-. °v premagal Steauo iz Bukarešte * 70:51.
* * *
« BUKAREŠTA, 28. — V povratnem otrtfinalnem srečanju košarkarskih Pokalnih prvakinj je IEFS iz Bu-arešte premagal italijanski Geas s 66:53.
2. amaterska liga: Vesna je proti Stocku igrala na blatnem igrišču i	cneg — uuenas mucoi
..""".........................................................
EEEKmmn TEDENSKI PREGLED
■v
Črna nedelja za naše šesterke
V osmih tekmah so osvojile samo dve zmagi
Takega neuspeha, kot so ga dosegle naše šesterke preteklo soboto in nedeljo še nismo doživeli. V osmih tekmah je kar šest ekip zapustilo igrišče poraženih. Za nameček pa so se vse tekme končale s 3:0.
B LIGA — članice
Predstavnice Bora niso mogle proti drugemu na lestvici, Libertasu iz Brescie, prav nič. Gostje so se u-pirale solidnim nasprotnicam samo v prvem nizu, ki se je končal z nekoliko nenavadnim izidom. To pa je bilo vse, čeprav Tržačankam močno teče voda v grlo. To pa še toliko bolj, ker je DMA odpravila goriški AGI in ima dve točki naskoka. Tesno zmago je to pot izbojeval vodeči Vignoni v Comu. Prihodnji gost «plavih» Junior, je odpravil slabi Marzotto, toda ne brez velikih težav.
IZIDI 13. KOLA: Briantea — Vignarti 2:3, Junior — Marzotto 3:2, libertas Brescia — Bor 3:0, OMA - AGI 3:1.
LESTVICA
l’Acqua 0:3, Tisselli — GM Trst 3:1, Kras — AGLI Montecchio 0:3. LESTVICA
Libertas PD	13 12 1		37 10	24
Casadio Ravena	13 12 1		36 14	24
Dall’Acqua TV	13	8 5	28 19	16
GM Trst	13	5 8	24 25	10
AGLI Montecchio 13		5 8	23 27	10
Tisselli Cesena	13	5 8	20 28	10
Caldini Gorica	13	3 10	14 34	6
Kras Zgonik	13	2 11	12 36	4
PARI ZADNJEGA		14. KOLA:		AC
Vignoni Gottol.	13 11		2	35 18	22
Libertas Brescia	13 10		3 / 35 20		20
Junior Cas. Monf. 13		7	6	29 26	14
Briantea Como	13	7	6	28 28	14
AGI Gorica	13	6	7	26 31	12
OMA Trst	13	5	8	25 30	10
Bor Trst	13	4	9	21 30	8
Marzotto Vald.	13	2 11		19 37	4
Ekipa Vignoni iz Gottolenga je					to-
POKAL POKALNIH PRVAKOV
Crvena zvezda-Saclà 88:87
. TURIN, 28. — V povratnem srebanju četrtfinala za pokal košarkarskih pokalnih prvakov je včeraj '-rvena zvezda premagala v Turinu
rej pred končno zmago v tej skupini. Prav Vignoni in Libertas Brescia sta dva daleč najboljša tekmeca v tej skupini, ki je nedvomno manj kakovostna kot lani. Goriški AGI se niti letos ni proslavil in je prikazal precej nihajočo igro. Na zadnjem mestu pa je Marzotto, ki je daleč najslabši med vsemi.
PARI ZADNJEGA 14. KOLA: AGI
■ Libertas Brescia, Bor — Junior, Marzotto —- Briantea, Vignoni — OMA.
Tržačanke morajo v poslovilnem prvenstvenem nastopu doma zmagati s 3:0, če hočejo še naprej igrati v 2. ligi. Pogoj pa je, da OMA potegne v Gottolengu krajši konec v najboljšem primeru s 3:1.
C LIGA — člani
Odbojkarji Krasa so se poslovili od domačih gledalcev s tretjim zaporednim porazom. To je bilo obenem tudi slovo od 3. lige. Že lansko leto so se Zgoničani rešili skozi ši-vankino uho a ta šola jim ni veliko koristila. Letos pa je prišlo do popolnega poloma, čeprav ima Kras mnogo boljši igralski kader kot druge šesterke, ki so pred njim na lestvici. Vsekakor pa velja omeniti, da to ni edini neuspeh, ki ga bo doživela naša odbojka v letošnjem prvenstvu. Osrednja tekma kola je bila v Padovi, kjer je Libertas zadal doslej vodečemu Casadiu edini poraz.
IZIDI 13. KOLA: Libertas Padova — Casadio 3:0, Caldini — Dal-
LI Montecchio — Tisselli, GM Trst — Caldini, Dall’Acqua — Libertas Padova, Casadio — Kras.
Zadnje kolo bo le gola formalnost. Odločilno bo samo za vrh lestvice in težko bodo gasilci iz Trevisa u-gnali doma Libertas iz Padove, ki se je prebil na vrh lestvice prav v predzadnjem zavrtljaju.
C LIGA — članice
V zadnjem nastopu prvega dela prvenstva je Breg odigral svojo najslabšo tekmo. Solidne nasprotnice iz Padove so ga prekašale v vseh pogledih. Vsa prizadevanja so bila zaman in drugi poraz Dolinčank je bil neizbežen. Drugič je potegnil krajši konec' 'ftrdi1 Corridoni in to pot v Pordenonu. Po - dveh porazih je končno zadela v črno tudi Primavera v gosteh proti zadnji ekipi na lestvici. Izida tekme Monselice — Sala za sedaj še nismo izvedeli. Tako manjkajo skupno štiri tekme in glede na to je lestvica precej ne-
^IZIDI 7. KOLA: Libertas Porde-non — Corridoni 3:1, Summano — Primavera 0:3, Breg — CUS Padova 0:3.
LESTVICA CUS Padova	6	5	1	16	5	10
Breg	7	5	2	16	9	10
Oorridoni	6	4	2	15	8	8
Monselice	5	3	2	10	8	6
Libertas Pordenon	6 3	3	12	11	6
Primavera	7	3	4	12	15	6
Sala	514	5	13	2
Summano	6	0	6	2	18	0
Prvenstvo v tej ligi se bo nadaljevalo 9. in 10. t.m. z naslednjimi pari: Breg — Primavera, Summano — Sala, Monselice — Corridoni, CUS Padova — Libertas Pordenon.
D LIGA — člani
Tudi v tej ligi se je končal prvi del prvenstva. Naš edini zastopnik, goriška Olympia, se ni najbolje odrezal. Goričani so prvemu uspehu dodali še šest zaporednih porazov in so tako na zadnjem mestu lestvice. Njihov zadnji nasprotnik je bil De Vecchi, ki jih je v Bellunu odpravil s čistim 3:0.
It DIVIZIJA — člani
Zmagovita pot Bora se nadaljuje. Njegov tekmec iz 5. kola II Pozzo iz Vidma je bil prešibek. Naš drugi zastopnik v tej kategoriji, Dom iz Gorice, pa proti Are Linei ni mogel prav nič. Ker ne poznamo dveh izidov, ne moremo objaviti lestvice.
Bor je še vedno trdno na vrhu lestvice, Dom pa je na predzadnjem mestu.
IZIDI 5. KOLA: Are Linea — Dom Gorica 3:0, Torriana — Lib. Turria-co 2:3, Bor — Il Pozzo 3:0.
PARI PRIHODNJEGA 6. KOLA: Libertas Turjak — Bor, Noncello — Torriana, Dom PAV Dormisch, Au l'ora — Are Linea, Il Pozzo — AS F JR.
Tržačane čaka tudi to pot lahka naloga. Goričanom pa prihaja v goste zadnja šesterka na lestvici, PAV Dormisch iz Vidma, ki je za sedaj še praznih rok.
1. DIVIZIJA — članice
V	pni skupini Sloga ni odigrala srečanje s Torriano. V skupini B je bila tekma Sokol — Bor registrirana s 3:0 v korist Nabrežink. Z enakim izidom se je končala tekma med Julio in Bregom.
V	drugem zavrtljaju se bodo naše ekipe srečale z naslednjimi nasprotnicami: PAV Dormisch — Sloga, Bor — AGI, Breg — Sokol.
G. F.
BASEL, 28. — V prvi četrtfinalni tekmi tekmovanja za pokal nogometnih prvakov je švicarski Basel premagal Celtic (škotska) s 3:2.
OBISK DELEGACIJE ZSŠDI V LJUBLJANI
Pred ustanovitvijo stalne komisije za proučevanje manjšinskega športa
Delegacija ZSŠDI, ki so jo sestavljali predsednik Brezigar ter podpredsednika Roner in Bole, je bila včeraj v Ljubljani na obisku pri predstavnikih osrednjih slovenskih športnih organizacij. Te so predstavljali podpredsednik ZTKS Avgust Likovnik, sekretar ZTKS Zoran Naprudnik, sekretar RTKS Rajko Šuman, direktor šolskega centra ZTKS Mitja Prešeren in strokovni svetovalec za kvalitetni šport pri ZTKS Marko Račič. Na sestanku so natančno proučili problematiko, ki zadeva slovenski šport v zamejstvu in sklenili, da bodo ustanovili stalno komisijo, v kateri bodo zastopane organizacije ZTKS. RTKS, ZSŠDI in Fizkulturna zveza Koroške. Ta komisija se bo prvič sestala v drugi polovici marca, ko bo proučila kratkoročni program za razvoj manjšinskega športa. Ob tej priliki bo v Ljubljani tudi sestanek s športnimi novinarji in verjetno tudi s predstavniki podjetij, ki proizvajajo športno opremo.
Ob priliki gostovanja ženskih odbojkarskih ekip Bora in Brega v Ljubljani, v nedeljo, 3. marca, je v avtobusu na razpolago še nekaj prostih mest. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI, Ul. Ceppa 9, tel. 31-119.
Odhod ob 6.30 iz Boršta, nato iz Doline in ob 7. uri iz Trsta.
OBVESTILA
SPDT priredi v nedeljo, 3. marca dve varianti 8. zimskega spre-beda.
L POLDNEVNI SPREHOD: zbirališče ob 9.50 pri glavni železniški postaji. Odhod ob 10. uri z vlakom do Grljana, od tu peš na Kontovel, Sv. Primož, v Križ, do Nabrežine. Povratek z vlakom v popoldanskih urah.
2. CELODNEVNI SPREHOD^ zbirališče ob 8.15 v Ul. Cicerone. Odhod z avtobusom ob 8.30 do Bazovice. Od tam peš v Lipico in po stezah v Povir, Merče in čez Zi-dovnik v Sežano. Obvezna prepustnica.
# # #
JUTRI,. 2. marca se bo 19. uri v Prosvetnem domu Proseku nadaljeval moštveni
ŠAHOVSKI TURNIR tržaške pokrajine. Na sporedu bo 3. in 4. kolo.
oh
na
n.o., Cremcaffè — Libertas Sv. Mar- i ko n.o.. Triestina B — CGS 1:0, Union — Opicina Supercaffè 1:0.
PRIHODNJE KOLO: CGS — Breg, Opicina Supercaffè — Triestina B, Libertas Sv. Marko — Union, Libertas Rocol — Cremcaffè.
LESTVICA: Triestina B 4, Union 3, Opicina Supercaffè 2, Libertas Rocol in Lib. Sv. Marko 1, Cremcaffè in Breg 0.
SKUPINA B
V	nedeljo je padriška Gaja remizirala brez golov v gosteh pri Ede-ri. Prvenstvo v tej skupim je že od prvih kol zelo uravnovešeno, kar dokazujejo številni neodločeni izidi.
V	prihodnjem kolu se bodo naši fantje spoprijeli s krepkimi Giariz-zolami. Tržačani imajo za seboj dolgoletno tradicijo in so se vedno izkazali. Primorje, ki je v nedeljo počivalo, bo gostovalo pri Esperii od Sv. Alojzija.
IZIDI: Zaule — S. Giovanni 1:1, Edera — Gaja 0:0, Giarizzole — E-speria Sv. Alojzij 3:1.
PRIHODNJE KOLO: Esperia Sv. Alojzij — Primorje, Gaja — Giarizzole, S. Giovanni — Edera, Zaule počiva.
LESTVICA: Giarizzole, Gaja, Zaule 2, S. Giovanni in Esperia Sv. Alojzij 1, Primorje 0.
SKUPINA C
V	nedeljo je bilo srečanje med Inter SS in Vesno prekinjeno, ko je bilo stanje še brez golov. Stock je premagal Rosandro, Ponziana pa je nabrala drugi zaporedni par točk v tekmi z De Macorijem.
V	nedeljo se bo Vesna pomerila prav s Ponziano, katero vodi izkušeni trener Ruan. Naloga naših fantov ne bo lahka. Zanimivo bo tudi srečanje med Rosandro in Inter SS.
IZIDI: Stock — Rosandra 1:0, Ponziana — De Maceri 2:0, Inter SS — Vesna n.o., Domio ie počival. PRIHODNJE KOLO: De Macori ■ Domio, Vesna — Ponziana, Rosandra — Inter SS, Stock počiva.
LESTVICA: Ponziana 4, Vesna in Stock 2, Rosandra, Domio, De Macori, Inter SS 0.
ROKOMET
SKUPINA D
Tudi v tej skupini je očitna premoč Triestine. Tržačani so v tekmi s Costalungo bili osemkrat uspešni. Libertas Trst je premagal Roianese z 2:0. Muggesana je v nedeljo prvič nastopila in osvojila (čeprav ne brez težav) par točk v tekmi s Ter-gestejem. Prihodnjič bo na vrsti zanimivo srečanje med Muggesano in Triestino.
IZIDI: Tergeste „ —- Muggesana 1:2, Triestina A — Cóstàlùnga 8:0, Libertas Trst _ Roianese 2:0.
PRIHODNJE KOLO: Roianese — Fortitudo, Costalunga — JLibertas Trst, Muggesana — Triestina 4. Tergeste počiva.
* * *
V nedeljo se prične mladinsko «poprvenstvo». Nastopalo bo deset ekio, ki so med najboljšimi v tržaški pokrajini. Tekmovanje bo po vse' verjetnosti zelo zanimivo, saj nastopajo vse ekipe, ki so vstopile
finale mladinskega prvenstva.
Ekipe so: Costalunga. De Macori, Giarizzole. Libertas Trst, Liber-fas Rocol, CGS, Inter SS, Cremcaf fè, Muggesana.
Jolo
Prva zmaga Jugoslavije
(Od našega dopisnika)
HALLE, 28. — Jugoslovanska rokometna reprezentanca je danes v prvi tekmi svetovnega prvenstva premagala moštvo Bolgarije s 25:17 (11:7).
B. B.
HOKEJ NA LEDU
BELLUNO, 28. — Hokejska ekipa Cortine je osvojila letošnji naslov italijanskega prvaka v hokeju na ledu. V zadnji tekmi je s 6:3 premagala Bolzano, ki se je uvrstil na drugo mesto, z devetimi točkami zaostanka.
KOŠARKA
5. MARCA PO SKLEPU FIBA
Olimpija bo igrala z ASVEL v Milanu
RIM, 28. — Mednarodna košarkarska zveza je poverila Italijansk' košarkarski zvezi organizacijo na slednjih dveh dodatnih tekem:
KORAČEV POKAL
Olimpija Ljubljana — ASVEL Vil-leurbanne (v Milanu, 5. marca ob 21. uri).
POKAL POKALOV
Estudiantes Madrid — Steaua Bu karešta (v Rimu, 7. marca ob 21.30).
Berlocchi-Apostoli šporlnika leta F-JK
Združenje športnih časnikarjev F-JK je proglasilo za najboljša športnika naše dežele v preteklem letu svetovna prvaka v jadranju Roberta Bertocchija in Roberta Apostolija iz Milj.
IIIHIIIIIlllllIlllllllltlllllllllllllMIIIIIIIIIIIIUllllllllllllllIllIlltfMlIlllllllllllIlltlllllllllllHllliliHliliHiiiiiiiinm
SASSARI-CAGLIARI
KOLESARSTVO
G. P0LID0RI PREKINIL NADVLADO BELGIJCEV
•Tekmovalci so dosegli zelo visoko poprečno hitrost
CAGLIARI, 28. — Italijanski pro- kolesarske dirke v Španiji, medtem
C Inna Irvi IrrtTrton« i    1 _	_i •   . i i ,
fesionalni kolesar Giancarlo Poli dori je zmagal v današnji 25. cestni dirki Sassari — Cagliari. Poli-dori je zasedel prvo mesto s sprintom, s katerim je premagal svoje štiri tovariše, s katerimi je pričel odločilni beg nekaj kilometrov pred končnim ciljem. Za peterico najboljših je po 47 sekundah prispela na cilj deseterica kolesarjev, med katerimi je bil tudi Merckx. Glavnina pa je privozila na cilj po skoraj osmih minutah. Dirka je bila zelo hitra, saj so na 225 kilometrov dolgi progi tekmovalci vozili s poprečno hitrostjo 42,592 km na uro. Polidori je z današnjo zmago prekinil nadvlado belgijskih kolesarjev, ki so doslej odnesli največ zmag na tej klasični cestni dirki.
Vrstni red na cilju:
L Polidori 5.16 49” s poprečno hitrostjo 42,592 km na uro;
2.	Francioni (It.);
3.	Bruyere (Belgija);
4.	Lualdi (It.);
5.	Laghi (It);
6.	Fontanelli (It.) 47” zaostanka;
7.	Zanoni (It.);
8.	Panizza (It.);
9.	De Vlaeminck (Bel.);
10.	Van Linden (Bel.).
ATLETIKA
GENOVA, 28. — Med drugim in zaključnim dnevom atletskega tekmovanja v Genovi je Enzo Del Forno izboljšal italijanski rekord v skoku v višino z 2,20 m.
KOLESARSTVO
ALICANTE, 28. — Danski kolesar Ole Ritter je zmagal v drugi etapi
Primorec v napadu pred vrati Costalunge
ko vodi na skupni lestvici Italijan Bergamo.
KOŠARKA
Razpored tekm prvenstva dečkov
V nedeljo se je začelo košarkarsko prvenstvo dečkov. V tem prvenstvu nastopajo tri naše peterke: Bor, Kontovel in Polet. Zaradi velikega števila ekip so sestavili dve skupini, in sicer:
A SKUPINA: Centro Giovanile Italiano Milje, Don Bosco, Lloyd Adriatico B, Inter 1904, Centro Giovanile Studenti, Bor, Servolana.
B SKUPINA: Libertas Trst, Polisportiva Flaminio, Kontovel, Polet, Dopolavoro Ferroviario, Italsi-der, Lloyd Adriatico A.
Spored
A SKUPINA
1.	KOLO: (že odigrano)).
(2.3.): Servolana — Bor (18.30), CGI — CGS, Don Bosco — Lloyd B. Počitek: Inter 1904.
3.	KOLO (10.3.): Don Bosco —
Servolana, Lloyd B — CGS, CGI — Inter 1904.	Počitek:	Bor.
4.	KOLO	(16.3.):	Inter	1904	—
Lloyd B, Bor — Don Bosco (20.30), Servolana — CGI. Počitek: CGS.
5.	KOLO	(24.3.):	Inter	1904	—
Bor (12.30), Servolana — CGS, CGI
Lloyd B. Počitek: Don Bosco.
6.	KOLO	(31.3.):	CGS — Inter
1904, Lloyd B — Bor (8.15). CGI
—	Don Bosco. Počitek: Servolana.
7.	KOLO (6.4.): Inter 1904 — Don Bosco, Servolana — Lloyd B Bor
—	CGS (17.30). Počitek: CGI.
B SKUPINA
2.	KOLO (3.3.): Italsider — Polet (12.30), Libertas — Ferroviario, Kontovel — Flaminio (11.00). Počitek: Lloyd A.
3.	KOLO (10.3.): Kontovel — Italsider (11.00), Flaminio — Ferroviario, Libertas — Lloyd A. Počitek: Polet.
4.	KOLO (17.3.): Lloyd A — Flaminio, Polet - Kontovel (11.00), Italsider — Libertas. Počitek: Ferroviario.
5.	KOLO (24.3.): Lloyd A — Polet (10.00), Italsider — Ferroviario, Libertas — Flaminio. Počitek: Kontovel.
6.	KOLO (30.3.): Ferroviario — Lloyd A, Flaminio — Polet (13.30 ob 11.00), Libertas — Kontovel (19.00). Počitek: Italsider.
7.	KOLO (7.4.): Lloyd A — Kontovel (10.00), Italsider — Flaminio, Polet — Ferroviario (11.00). Počitek: Libertas.
b. L
TONE
SVETINA
Na zahodnem Prisojniku ga je Joža pod steno še ogovarjal z gospodom doktorjem. Smehljaje ga je zavrnil: «Joža, kar Slane mi reci. Ko se človek naveže s kom na vrv, morata bi-y prijatelja. In veš, kaj je pravi prijatelj? Ena duša v dveh telesih.» In še to je dodal: «Kolikokrat sem bil že razočaran v dolini! V gorah še nikoli!» Sicer še sam ni bil povsem prepričan, a že to, da verjame v ljudi, ga je delalo drugačnega ^ večine.
Se nekaj je bilo, kar je Joža bolj vleklo k Stanetu kakor k Jugu. Stane ni bil tako resen in napet. Stane je bil dovzeten za humor — Joža pa se je rad šalil. Na življenje ni gle-?al tako resno, da se ne bi mogel vsak dan nasmejati sebi 111 drugim ljudem.
Tudi Stane ni štel gora za edino sredstvo človeškega '‘riganj a.
Imel jih je rad, tako kot Joža — na poseben način so teu bile potrebne
Plezala sta vse više molče, vsak s svojimi mislimi. Stena
postala zahtevnejša, globina je rastla. Priplezala sta na te-z, od koder je globina segala vse do snežišč pod steno.
Njuno zaposlenost je zmotilo sičanje sproženega kamenja. *£ot glava velika skala je priletela na vrh stebriča med njiju te toliko da ni presekala vrvi. Raztreščila se je na stotine
koscev. Zadišalo je po smodu. Stisnila sta se k steni in še nekaj kamnov je švlstnilo v globino.
«Prekleto! Hudič, hudičevi,» Joža je zmolil molitvico kletvic. «Nekdo pred nama proži kamenje!»
«Skoraj bi naju pobil,» je pol stežaja vrvi pod njim roba tnil Stane in si brisal z obraza pot.
Precej časa sta počakala, potem pa sta nadaljevala plezanje, misleč, da se je kamenje oddrobilo samo. A spet so zabobnele sprožene skale. Razdražena sta naglas preklinjala in samo čakala, kdaj jo bo kdo od njiju skupil v glavo.
«No, če se že sam paziš, se najde pa kdo drug, da te spravi na oni svet!» se je jezil Joža.
Ugibala sta, kdo bi bil pred njima, saj ni nihče rekel, da je namenjen v dolgo nemško smer, pa tudi spodaj pri vstopu navsezgodaj ni bilo nikogar. Prevzela ju je tesnoba. Nadaljevati plezanje pa je pomenilo nastaviti se padajočim skalam, a čakati jima tudi ni kazalo, ker sta bila na preveč izpostavljenem in nerodnem mestu. Čop je bil rdeč od jeze. Obraz mu je žarel v besu in ploha očitkov, podkrepljenih s primernimi kletvicami, je rohnela med stenami kot nenadna nevihta.
«Kakšna porka pa proži kamenje?»
Ko je odnehal, sta čakala, da se bo kdo odzval. Vse je bilo mimo. čez vrh gore je zaplul samoten oblak, z ledenika pa so odmevali vriski planincev. Začela sta lesti dalje. Visoko zgoraj v razu, malone iz svoje smeri, sta zaslišala obupane klice. Ustavila sta se in poslušala. Odmevalo je po vsej steni.
«Na pomoč! Na po-pomoč!»
«Nesreča!» je dejal Joža. «Pa sem ga že vsega preklel!» Zal mu je bilo, da je tako izbruhnil. «Ho-hoj! Ho-hoj! Pridemo! Kmalu!» se je oglasil.
Dobre pol ure sta plezala za glasom, ki je v enakomernih presledkih klical na pomoč Z vrha stolpa sta zagledala v gladki steni na ram človeka ki se je lepil v komaj opazen kamin na pošastnim piepadom.
Dva klina je zabil Joža, preden sta s Stanetom priplezala do ponesrečenega.
«Kaj je s tabo!? Kaj iščeš tam?! Saj nisi šel prav!»
«Zaplezal sem se, udarila me je skala. Ne morem ne nazaj ne naprej. Pomagajta!»
«Da id pomagava? Toliko da naju nisi pobil s kamenjem, ki si ga prožil. Zdaj pa naj spet tvegava glavo?! če ti ne moreš, kako pa bova midva, a?» ga je Joža ozmerjal. Najbolj je bil gorak takim, ki so prožili v steni kamenje brez pomisleka, da je letelo od njihovih nog in rok kakor izpod kure, ki brska po pesku.
Stane je priplezal do Joža pod polico pod zaplezanim. Joža je z jezo zabijal klin na prestopu v izvešeno poklino in zapel vponko, da bi ga Stane varoval, ko bo naskočil zračni kamin. «Ali ga poznaš! Kdo je? Meni se zdi znan, pa ne vem, kam bi ga dal,» je šepetaje dejal Joža.
«Dobro si ga oglej v krake. Sloki je! Saj ni take prekle med plezalci...»
«Saj res! Ampak ne vidim ga v obraz, v zadnjo plat pa
smo si tako vsi podobni... no, ta ima malo bolj koščeno_________
Sile mu ni. Sicer se ne bi drl tako vztrajno in tako naglas!»
«Jaz ga dobro poznam. Z univerze. Večni študent! Književnost in umetnost študira, jezen je na ve ssvet, najbolj pa sam nase. Veš, samohodec je. Odkar se mu je v Kamniških Alpah ubil soplezalec, prijatelj, ne najde več zlepa koga, ki bi plezal z njim. Kako je bilo, še sedaj ni razjasnjeno. Govore vse mogoče ; tudi to ga gnjavi...»
«Naj bo, kakor že. Zdaj ga bova spravila ven, čeprav naju je tako nemarno bombardiral s kamenjem,» je rekel Joža in se vzpel v ozko poč kamina. Precej mu je dala opraviti. Nehote je zaplezani, ko je premagoval izpostavljene metre nad praznino, pridobil nekaj ugleda, ker se je sam in nevarovan lotil tako tveganega vzpona.
Kmalu je Joža zagledal od spodaj navzgor vitkega, visoko
preklanega fanta s ptičjim obrazom in užaljenimi očmi Na stono je bil privezan z vrvjo na prostorčku, kjer je imel še za nogo malo prostora. Od utrujenosti so mu noge drhtele kakor trs v vetru.
«Madona, ta je že nagonil bicikel,» je pomislU Joža. «Zmeraj je tako, kdor ne dela z glavo, plača z ritjo...» Videl je da je plezalec pri kraju z močmi. Prišla sta o pravem času!
Sloki se je skozi svoje mednožje oziral na rešitelja, ki se mu je plezaje približeval. Globoko se je oddahnil, če ju ne bi bilo, ne bi vzdržal v tem položaju. Vrv se mu je zajedla v meso, v noge so ga prijemali krči, roke so mu drevenele in neprestano je spreminjal lego telesa. S čela mu je mimo očesa spolzel curek krvi in se strdil. Tudi levo roko je imel opraskano in krvavo.
Stane je gledal, kako je Joža priplezal do njega in mu pomolil čutarico s pijačo. Vedel je, da je zaplezani eden od plezalcev, ki ga ne more primerjati z Jugom ne s čopom, ne s seboj ne s komerkoli drugim. To je bil samotarski volk ki se je klatil po gorah poleti in pozimi, najraje sam. Mnogo je tvegal, še več pa je pripovedoval. Zakaj toliko tvega, pa najbrž tudi sam ni vedel prav dobro. Napravil je nekaj svojih smeri za zimske vrhove in srečavali so ga često na še ne uhojenih poteh, V Skalo se ni vključil, čeprav je dobro poznal vse njene člane. Sovražil je vsako organizacijo, ki bi zavirala njegovo svobodo. Večkrat se je prepiral z Jugom, ker le čisto po svoje gledal na steno in svet
Sloki se je odžejal. Pil je hlastno, da se mu je črna kava cedila po neobriti bradi. Zdaj, ko je bil ob njem čop, se je znebil obupa. Občudoval je njegovo plezanje. Prav rad bi se mu pridružil za kakšno prvenstveno. Toda ni vedel, kako priti z njim v stik. Zvečer je slišal, da gresta s Stanetom plezat v dolgo, nemško, pa je skoval načrt, da bi se nekje pod vrhom srečal z njima.
(Nadaljevan)* sledil
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PR 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70
Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501°1'603'4o5^
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/II nad. telefon 2_ 20/
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca- trgovski 200, finančno -
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško tr goriško pokrajino se naročalo pr oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italne pr. b.r.i.
1. marca 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
H
ZTT - Trst
PO UPORU DRUGE DIVIZIJE V ASMARI
Vojaki zasedli Adis Abebo: Etiopija v rokah upornikov
Vojaki zahtevajo strogo kazen za ministre Wol-dove vlade - Položaj je vsaj navidezno miren
ADIS ABEBA, 28. — Položaj v Etiopiji je iz ure v uro bolj napet in zmeden. Pod noč je poveljstvo policijskih sil sporočilo, da bo od danes v veljavi policijska ura, kraljevska straža in druga etiopska divizija pa sta izrekli solidarnost z vojaki, ki so se spuntali v Eritreji. Letališče v Adis Abebi, etiopska državna banka, osrednja radijska postaja in ministrstvo za informacije so v rokah vojakov.
Napetost v etiopski prestolnici je začela postopoma rasti danes zjutraj, od kar so vojaška letala posula mesto z letaki, v katerih so vojaki izrekali solidarnost asmar-skim upornikom in poudarjali svoj sklep, da se ne bodo borili proti svojim tovarišem, ki se borijo za svoje pravice in za pravice etiopskega ljudstva. Sindikalni protest vojakov je danes očitno prerasel v politično akcijo. Vojska je namreč izrekla svoje zadovoljstvo nad padcem Woldove vlade, «ki je pozabila na interes etiopskega ljudstva in na mandat, ki ji ga je zaupal
ceno svojih življenj zoperstavijo vsa ki zunanji sili, ki bi hotela izko ristiti položaj in rušiti enotnost države. Po mnenju političnih komentatorjev je to jasen opomin bodisi eritrejskemu osvobodilnemu gibanju kot somalski vladi, naj ne izkoristi prilike za enostransko nasilno reševanje že toliko let odprtih vprašanj.
Davi je cesar Haile Selasie sporočil, da je poveril bivšemu ministru za pošto in telekomunikacije Woldu Endalkatcewu Makonenu mandat, da sestavi nov vladni kabinet. Vojska, ki ima novega ministrskega predsednika za reakcionarja je izrekla svoje negodovanje nad cesarjevo odločitvijo, ni pa še zavzela do tega vprašanja dokončnega stališča. Kaže, da si vojaki ob tem vprašanju niso povsem enotni. Kraljevska straža, naj bi ne nasprotovala Makonenu, odločno proti njemu pa naj bi bili vojaki pehote, mornarice in letalstva.
Cesar je s posebnim dekretom zviša] plačo vojakom, toda ne v meri, ki so jo zahtevali uporniki. V
Po drugi strani pa so vojaki pod-1 jutranjem govoru je Haile Salasie črtali svojo pripravljenost, da se za | zagotovil, da je proučil vse zahteve
ZAOSTRUJE SE SPOR MED LEVIM IN DESNIM KRILOM PERONIZMA
Upor policije v Cordobi: agenti zaprli guvernerja
Dolžijo ga, da je marksist - Še nobena reakcija osrednje vlade
upornikov in da se bo v kratkem izrekel o njih. Zanikal je tudi govorice, da bi se odločil za kazenske ukrepe proti upornikom in dejal, da gre za laži, ki jih širijo sovražniki države. Ob koncu je še ukazal vsem vojakom, naj se vrnejo na mesta, ki so jim dodeljena in naj izpolnjujejo svojo dolžnost. Pri tem pa je kot vse kaže naletel na gluha ušesa.
Država je praktično v rokah vojske. Sodeč po učinkovitosti in hitri izvedbi akcije je zelo verjetno, da so jo vodili častniki glavnega štaba. Po dosedanjih pričevanjih kaže, da je ljudstvo povsod navdušeno sprejelo vojake. Očividci so bili presenečeni tudi nad dejstvom, da so med uporniki opazili le vojake, podčastnike in nižje častnike. V nekaterih diplomatskih krogih pa sodijo, da je to le zvijača voditeljev upora, ki se nočejo javno kompromitirati.
Letališče v Adis Abebi je bilo ves dan odprto prometu. Tako so lahko delegati, ki so se udeležili plenarnega zasedanja QUA (konferenco so prekinili ,ker so etiopske oblasti sporočile, da ne morejo jamčiti za osebno varnost delegatov) lahko zapustili državo. Edina sitnost stroga osebna preiskava za ugotovitev istovetnosti. Opazovalci menijo, da hoče vojska na ta način onemogočiti odstavljenim ministrom vsakršno možnost bega.
Vodstvo Fronte' za osvoboditev Eritreje v Kairu je objavilo tiskovno sporočilo, v katerem trdi, da napetost v Etiopiji posledica represivne politike, ki jo je etiopski režim toliko časa vodil v Eritreji. Po mnenju voditeljev fronte bo upor vojske pospešil padec cesarja in bo privedel do ustanovitve vlade, ki bo priznala neodvisno Eritrejo.
CORDOBA, 28. — Včeraj ponoči se je v Cordobi uprl pokrajinski korpus policije. Agenti so se polastili pokrajinske vlade ter so a-retirali gubernerja Riccarda Obre-gona, njegovega namestnika in vse člane pokrajinske vlade. Upor je izbruhnil nepričakovano po nekaj dneh napetosti in manifestaciji policijskih agentov, ki jih gre uokviriti v splošen boj med desničarskim in levičarskim krilom justi-cialističnega gibanja.
Na čelu upornikov je sam policijski upornik, podpolkovnik Antonio Domingo Navarro, katerega je guberner včeraj odstavil, ker je natolceval, da bo deželna vlada odslovila 1800 agentov. V resnici pa je guberner sprožil sodni postopek ie proti 19 policistom, ki so obtoženi, da so konec januarja ubili pet voditeljev kmečkih zadrug.
Skupina agentov v popolni bojni opremi je ponoči vdrla v guberner-jevo palačo in kmalu nato je krajevna radijska postaja «La voz del pueblo» sporočila, da je policija «odpravila leglo marksistov ter a-retirala gubernerja in njegovo vlado». Zgodaj zjutraj je prišlo v mestu do omejenih spopadov in slišati je bilo nekaj strelov. Vse kaže pa, da je sedaj položaj pod nadzorstvom uporne policije.
Desničarsko krilo peronističnega gibanja je napad cordobskega gubernerja Obregona že v začetku leta in stalno zahteva od predsednika dižave, naj ga odstavi. Peron, čeprav je sam sprožil kampanjo proti levici, pa si tega ni upal, ker je Cordoba splošno znana kot mesto, kjer so levičarske sile najmočnejše. Zato je poseg policije prišel «caudillu» še kar prav in razumljivo je, da je notranji minister definiral upor policije kot pokrajinsko zadevo.
Desničarsko krilo peronističnega gibanja, ki ima svojo oporo v enotnem sindikatu CGT je proglasilo od danes opolnoči splošno stavko v podporo «patriotičnemu posegu policijskih sil». Tako so se tako imenovani «pravoverni peronisti» postavili na stran policije, ki ima še vedno v rokah gubernerja in njegove sodelavce in ki je zagrozila, da bo zatrla z naj večjo strogostjo kakršnokoli ljudsko manifestacijo proti policijski vstaji.
Sredi popoldneva (po srednjeevropskem času) ni dobilo krajevno vojaško poveljstvo še nobenega ukaza naj poseže in vse vojaške enote so bile v vojašnicah. Opaziti je bilo le prihod treh bataljonov žandarmerije. Osrednja vlada je ponavljala, da je v Cordobi položaj normalen. Razplet dogodkov bo po vsej verjetnosti odvisen od stališča, ki ga bodo zavzeli neodvisni levičarski sindikalisti. Cordoba je že od nekdaj najbolj «eksplozivno» argentinsko mesto, kjer so se porajala gibanja, ki so nekajkrat povzročila tudi padec osrednje vlade. Tako je bilo tudi s kabinetom generala Carlosa Onganie, ki je moral junija 1970. leta odstopiti zaradi upora cordobskih delavcev, ki so paralizirali vse industrije v pokrajini.
Položaj v Argentini je zaradi (to godkov v Cordobi zelo napet in kaže, da se upor še širi. Stavkali so tudi policijski agenti v Mendozi, ki so zahtevali poviške plač in odstop krajevne vlade, ki naj bi vodila «marksistično» politiko.
RIM, 21 — Družba «Solitone», ki pripada skupini EGAM je prevzela posest rudarskega okrožja v Grosse-tu, ki je prej pripadalo družbi SIELE.
Na tem področju so bogati italijanski rudniki živega srebra.
Nenavadno ozračje na Veneri
SAN FRANCISCO, 28. - Sodeč po slikah, ki jih je posnela ameriška vesoljska sonda «Mariner 10» ima Venera zelo čudno ozračje, ki baje kroži 60-krat hitreje kot planet sam. Izjemo predstavlja samo neko pod ročje, ki ga vedno obseva sonce.
Te podatke je posredoval načelnik fotografskih eksperimentov dr. Bruce Murray. Povedal je med drugim tudi, da je «Mariner 10» posnel 3.700 slik. Iz polovice teh slik je razvidno kroženje Venerinega ozračja.
Stavka v Regij1 Renault
CAEN (Francija), 28. — Delavci so danes ponovno zasedli tovarno «Saviem» (obrat za izdelavo industrijskih prevoznih sredstev podjetja «Regie Renault») v Blenvilleju-Sur-Orne. Sklep je sprejelo 2.055 delavcev proti 1.092. Sore jeli pa so ga, ker je včeraj popoldne vodstvo podjetja sklenilo zapreti tovarno.
Pravijo, da bo stavka v podjetju dolga iii trda, spričo diametralno nasprotnih si stališč delavcev in industri jcev.
Petrokjska afera: sporne pristojnosti?
GENOVA, 28. -—Verjetno se bo zvedelo šele jutri, če bodo trije genovski sodniki Mario Almerighi, Carlo Brusco in Adriano Sensa po zitivno odgovorili aa zahtevo genovskega državnega pravdništva, da mu izročijo vse akte, ki zadeva jo preiskavo o petrolejskem stanju in s katerimi še razpolagajo. Kot je znano, so sodniki že poslali rim skemu državnemu pravdništvu ko pico dokumentov, ki so jih že p» sredovali, oziroma jih bodo, parlamentarni preiskovalni komisiji.
Pobuda genovskega državnega pravdništva, ki jo je sprožil ge neralni pravdnik Francesco Coco je povzročila določeno osupljenost. Dr. Coco je danes izjavil, da ima generalni pravdnik pravico, da ie seznanjen z delovanjem sodnijskih organov v svojem okrožju, da tako lahko ukrepal v skladu s svojo pristojnostjo ter strogim izva janjem zakonskih določil.
Stališče genovskega pravdništva je nekoliko čudno, ker prihajajo v Rim tudi drugi akti v zvezi r petrolejsko afero. Take akte je po slala rimskemu pravdništvu dr Carla Podo sodnica v kraju Ca-varzere.
Kongres sprejel zakon o energetski krizi
NEW YORK, 28. — Sinoči je ameriški kongres dokončno odobril zakon o izrednem stanju, ki ga je povzročila energetska kriza v ZDA. Senat je bil odobril zakon že 19. februarja. Na kongresu je glasovalo prid zakona 258 poslancev, proti pa 151.
Zakon je sestavljen v bistvu iz treh delov: pooblastila predsedniku za racioniranje bencina, številni u-krepi za omejitev potrošnje energije in plafoniranje cen petrolejskih proizvodov. Predsednik Nixon se ni strinjal s tem zakonom ter je storil vse, kar je bilo v njegovih močeh, da ne bi bil sprejet. Trdil je med drugim, da bo zakon še poslabšal položaj.
Poslanec Staggers, ki je bil poročevalec na kongresu, pa je trdil: «To je zakon za potrošnike, je zakon za revne ljudi in ne za bogataše.»
Medtem se je v ZDA poslabšal položaj načelnika ameriškega zveznega urada za energetsko krizo Wil-liama Simona zaradi njegovih kritik na račun iranskega šaha. Kot je znano, je Simon označil izjave iranskega vladarja kot nepremišljene in neodgovorne. Izjave so zadevale vprašanje dobave petrolejskih proizvodov ZDA. Po šahovem mnenju so Združene države prejele v zadnjem času več petroleja kot v preteklosti, V nekaterih krogih pravijo, da je Simon zaigral vsakršno možnost, da bi postal bodoči ameriški zakladni minister. Govorilo se je tudi, da bi sedanji zakladni minister George Shultz v kratkem odstopil. Ta pa je izjavil, da bo odstopil šele 1. 1976.
ZAKLJUČEN OBISK R. CASTRA V SER.)
POROČILO ALDA MORA KOMISIJI ZA ZUNANJE ZADEVE POSLANSKE ZBORNICE
Pomemben italijanski prispevek sodelovanje z arabskim svetom
za
Razvite države se morajo sprijazniti z dej-stvom, da so se odnosi z nerazvitimi spremenili
RIM, 28. — Italijanski zunanji mi-, francosko politiko, vendar pa ji
nister Aldo Moro je danes poročal komisiji za zunanje zadeve poslanske zbornice o nedavnih mednarodnih političnih dogodkih. Njegov govor se je nanašal v glavnem na dogodke preteklih trideset dni.
Italijanski zunanji minister je peudaril, da italijanske pobude pri navezavi stikov z arabskim svetom niso samo posledica energetske krize, ki je nastala v zadnjem času, temveč spadajo v okvir širše noli-tične akcije. Še enkrat je potrdil, da njegovo potovanje in obisk v a-rabskih državah ni bil povezan izključno z energetsko krizo (čeprav je tudi ta vplivala na ponovno navezovanje stikov v precejšnji meri). S tem je hotel poudariti, da so bili njegovi stiki predvsem političnega značaja in manj gospodarskega.
Bilateralni ali multilateralni odnosi? Moro je dejal, da je Italija pripravljena, da naveže multilateralne odnose, toda v sedanjih razmerah ne obstaja nobena mednarod na organizacija (posebno na ravni zahodne Evrope), ki bi zagotovila pametno in načrtno energetsko politiko. Če bi prišlo do take organizacije, potem bi bila Italija pripravljena da opusti politiko bilateralnih odnosov ter se vključi v multilateralne pobude. Zgleda, da Italija v določeni meri sprejema
.....umi..........................................
NA SN0ČNJI ODDAJI RISCHIA TUTTO
Profesor Claudio Volontieri ob žezlo zdravnik Sergio Rondelli nov prvak
MILAN, 28. — Claudio Volontieri ki je šest tednov s težavo branil naslov prvaka televizijske oddaje Rischiatutto, je sedmi teden zdrknil. Naslov prvaka mu je odvzel kirurg Sergio Rondelli iz To-lentina, izvedenec za zgodovino jadranja. Miniprvak, kot pravijo milanskemu profesorju matematike, si je tokrat s težavo priboril 800 tisoč lir (skupno je osvojil 5 milijonov in 120 tisoč lir), premalo, da bi bil kos novemu prvaku, ki je v enem samem večeru zbral kar 5 milijonov in 260 tisoč lir. Z naslovom prvaka je Volontieri zgubil tudi pravico, da tekmuje na finalnem srečanju prvakov. Sergio Rondelli ga je z današnjo zmago prehitel na lestvici.
Po dolgem času je bila oddaja danes spet zanimiva. Poživil jo je predvsem zdravnik iz Tolentina, ki je miren, pripravljen in dober igralec pomagala pa sta mu tudi kot običajno polemični Volontieri in bojeviti Milančan Giampiero Colombo, izvedenec v zemljepisu, ki se je spotaknil ob podvojilno vprašanje: pozabil je ime reke, ki teče skozi Bangkok.
A vrnimo se k igri. Po navadi se prvi spopade z začetnimi vprašanji prvak, danes pa je Bongiorno zamenjal vrstni red in začel kar z izzivačem Rondellijem. Zdravnik je namreč izreden jadralec in Miku je šlo, du bi čimprej spregovoril
0	svojem športu. Volontieri pa se mu je maščeval in ves čas na glas klepetal s prisotnimi časnikarji.
1	Rondelli se pripravlja na res iz-
reden podvig: namerava ob jadrati svet s 25-metrsko jadrnico. Skušal bo zrušiti rekord slovitega britanskega plovca-samotarja Francisa Chichestera, ki je plul sedem mesecev in samo enkrat pristal na kopnem. Zdravnik upa, da bo hitrejši in da mu ne bo treba niti enkrat v pristan.
Rondelli, 44 leten, poročen a ločen. brez otrok, je že prejadral sam Indijski ocean z 11 - metrsko jadrnico. Njegovo pripovedovanje je zelo zanimivo, a časa je malo. Misliti je treba na tekmovanje. Zdravnik se res dobro odreže in zadene odgovore na vseh deset začetnih vprašanj. Manj sreče ima 33-letni bančni uradnik Giampiero Colombo, ki ie petkrat zadene v črno: 130 tisoč lir. Na vrsti je Volontieri, kateremu je mednarodna zveza lenuhov poslala izkaznico častnega člana. Po dolgem razglabljanju o nemškem baroku. Mike je prepotil biblijskih sedem srajc, da ga je ustavil, se je tudi prvak spopadel s kvizi in pravilno odgovoril na vseh deset začetnih vprašanj.
Začetni udarec gre kljub temu Rondelliju, ki najde superjolly in ga osvoji: 200 tisoč lir. Od tega trenutka dalje zdravnik ni dal več pobude iz rok. Na pomoč mu je priskočila tudi sreča, ki mu je namenila dve tveganji in dve super tveganji (prvič je igral 300 tisoč lir, v ostalih primerih pa kar pol milijona). Tretje tveganje, dva jol lyja in eno supertveganje je usoda
namenila Colombu, z Volontierijem pa je bila kot običajno skopa: prvak je moral zbrati 400 tisoč lir z drobižem na panoju (argumenti so bili tokrat: potovanja, svetovno prvenstvo v nogometu, ameriški pisatelji, Italija v popevkah, Arabci, konji v slikarstvu).
Rondelli, ki je vodil po prvem delu igre, je zadnji odgovarjal na podvojilna vprašanja. Volontieri je škodoželjno upal, da mu bo spod letelo, a zaman. Zdravnik je osebni prijatelj Alexa Carezza in zato dobro pozna vse podrobnosti o njegovem podvigu: z jadrnico od Japonske do ZDA.
Porast izmenjave med SPRJ in Albanijo
BEOGRAD, 28. — Izboljšanje od nosov med Beogradom in Tirano bo omogočilo občuten porast trgovinskih stikov med obema državama. Komisija za zunanje zadeve pri črno gorski skupščini je preučevala to vprašanje ob intervenciji jugoslovanskega veleposlanika v Tirani Pe-čenoviča. Lato je trgovinska izme-
noče slediti brezpogojno in do konca. Zato je Italija pristala na določene ameriške zahteve na wa-shingtonski konferenci enajstih držav, vendar pa z določenimi pomisleki.
V svojem poročilu je bil Aldo Moro zelo umerjen. Poudaril je, da bo imela Italija veliko korist od navezave stikov s Saudsko Arabijo z Libijo, Iranom, Kuvajtom in Abu Dha-bijem. Deležna bo petrolejskih dobav v zameno za tehnološke dobave storitve.; Prav s temi pobudami se bo Italiji posrečilo, da bo povečala svoje možnosti za prebroditev sedanje krize.
Nadalje je Moro govoril o perspektivnih odnosih med Italijo in Libijo. Obisk libijskega premiera Žaluda je bil zelo pomemben ter je odprl možnosti za sodelovanje s to državo. Se enkrat pa je poudaril da je italijanska politika odprta za vsestransko sodelovanje z arabskim svetom in I-ranom, kar omogoča tudi rastoče tesnejše stike z Afriko.
Nato je zunanji minister govoril o vprašanju miru na Bližnjem vzhodu ter dejal, da bo mogoče bližnja ureditev sporov med arabskim svetom in Izraelom prizadela tega ali onega glavno pa je. da bo prišlo tam do miru. Ta mir bi moral zagotoviti pravično ureditev palestinskega vprašanja in tudi nedotakljivost izraelske državne tvorbe.
V nadaljevanju svojega govora je Aldo Moro pojasnil svoje stališče do sedanjega političnega stanja v svetu. Gre za pomembne premike v odnosih med razvitimi in nerazvitimi državami, za nujnost, da razvite države pomagajo nerazvitim. Zahodni svet se mora sprijazniti s temi dejstvi, čeprav je Italija morda najbolj prizadeta, ker mora u-važati surovine, ki so postale zelo zelo drage, ter potem izvažati predelane proizvode. To stvarnost pa je treba sprejeti. Pripomnil je še, da bo višji nivo mednarodne pravičnosti pomenil višjo ceno za industrializirane države, toda istočasno bo krčil razliko med razvitimi in nerazvitimi.
Nadalje je minister Aldo Moro o-bravnaval vprašanja odnosov do Evropske gospodarske skupnosti, do ZDA in drugih perečih mednarodnih vprašanj. Zaželel je, da bi se Evropska gosoodarska skupnost izvlekla iz sedanje krize na podlagi skunnih interesov, ki vežejo vse prizadete države.
V svojem govoru je tudi poudaril pozitivno stališče Sovjetske, zveze (zunanji minister Gromiko je bil pred kratkim v Italiii), ki stremi za tem, da se okrepijo perspektive miru in sodelovanja.
kateri zagovarja baskovske pravice. Škof meni, da imajo Baskovci pravico do svojega lastnega jezika, do svoje kulture in pravične svobode. Besedila omelije španski časopisi niso objavili.
Alfamirano konlal obisk v Jugoslaviji
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 28. — Včeraj je odpotoval iz Beograda glavni tajnik socialistične partije čila Carlos Alta-mirano, vodja delegacije fronte nacionalne enotnosti Čila, ki je na vabilo Zvezne konference socialistične zveze obiskala Jugoslavijo. Med bivanjem v Jugoslaviji se je delegacija razgovarjala z zastopniki socialistične zveze in drugimi jugoslovanskimi osebnostmi, med njimi s tajnikom izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stanetom Dolancem in podpredsednikom predsedstva SFRJ Mitjo Ribičičem, ki sta,
BEOGRAD, 28. — Iz Beograda je danes popoldne odpotovala delegacija kubanske partije, ki se je pod vodstvom prvega podpredsednika vlade in drugega tajnika CK KP Kube ter obrambnega ministra Raula Castra Ruza med večdnevnim obiskom razgovarjala z delegacijo ZKJ, ki jo je vodil tajnik izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc. Delegacijo so sprejeli podpredsednik predsedstva SF RJ Mitja Ribičič, predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bije-dič in zvezni tajnik za narodno obrambo, armadni general Nikola Ljubičič. Posamezni člani delegacije so imeli poleg tega ločene razgovore z drugimi jugoslovanskimi osebnostmi o vprašanjih skupnega interesa in napredka jugoslovansko-kubanskih odnosov. Poleg Beograda je delegacija obiskala nekatere kraje v Makedoniji, Sloveniji 'in Srbiji.
V skupnem sporočilu o razgovorih kubanske delegacije z delegacijo ZKJ se med drugim ugotavlja, da se odnosi med obema partijama uspešno razvijajo na osnovah marksizma in leninizma, v duhu prijateljstva in medsebojnega zaupanja. ZKJ in vlada Jugoslavije zahtevata, da se prekinejo gospodarska in politična blokada in druge sovražne akcije proti Kubi ZKJ in KP Kube zastopata stali
podobno JBodi'n® ”^banof j. *°r blščr Jugoslavija‘U0b7'’vabiir“ sta cialisticne zveze, poudarila solidar . ...	i-f,,™ ent-oiot; nn.
Hišni pripor za bilbaoškega škofa
BILBAO, 28. — Španska agencija «Cifra» je sporočila, da so vladne oblasti zahtevale, naj bilbaoški škof msgr. Antonio Anoveros in njegov generalni vikar Jose Angel Ubieta ne zapustita svoje rezidence. Agen-
Preiskovalci
še niso
na sledi morilcu
(Nadaljevanje z 2, strani
no obtožili zločina. Zato bo v prihodnjih urah, lahko že to noč, zadeva razjasnjena. Lahko bodo moža pribili z neizpodbitnimi dokazi, lahko pa se bodo vse indicije izjalovile, kot so se prejšnjo noč proti prvemu o-sumljencu. Ni izključeno torej, da bodo morali moža izpustiti.
Prejšnjo noč so zasliševali od polnoči do polštirih nekega znanca žrtve strahotnega zločina. Priletni moški, ki stanuje v isti ulici, je pred časom redno zahajal k Ca-vallarinovi in zato so po prvih zasliševanjih sosedov odkrili to sled in ga takoj odvedli na kvesturo.
Tu sta ga načelnik letečega oddelka dr. Petrosino in major Mo-randito začela navzkrižno zasliševati, vendar je mož imel svoj ali--bi in po več urah zasliševanja so ga izpustili, saj je dokazal svojo nedolžnost.
Izjalovila se je tudi sled za skupino hippyjev. Sosedje pokojne ženske so preiskovalcem takoj povedali; da se zadnje čase zbirajo v podstrešnem stanovanju, prav nasproti hišice, v kateri je prišlo do gnusnega umora, številni mladi dolgolasci. Dodali so tudi, da se jih prav vsi bojijo, zlasti zvečer, ko je ta revni in zapuščeni del Sv. Jakoba tako samoten in sko-ro popolnoma brez luči. Izkazalo pa se je ,da so mladeniči prav v redu, in da kljub nekoliko predolgim lasem živijo precej redno življenje, zlasti pa da lahko vsi dokažejo, kje so bili ob času, ko se je pripetil umor.
Točne ure zločina ni sodni zdravnik dr. Nicolito mogel ugotoviti, vsekakor so žensko ubili med nedeljo zvečer in ponedeljkom zjutraj. Morilec ji je z nožem prerezal grlo do sapnika. Zlomil ji je tudi nekaj reber in jo potolkel po glavi. Verjetno jo je tudi pred smrtjo posilil, vendar niso našli sledov organske snovi.
Žalostno delo sodnega zdravnika je še odkrilo neki drug podatek: v nedeljo popoldne je Cavallarova pojedla v baru Santese v Istrski ulici nekaj smetane z amareno v družbi svoje prav tako priletne prijateljice. Zatem pa je še pojedla tenko testenino za juho in radič. Doma pa niso našli take testenine ne umazanih krožnikov, pač pa samo makarone. Morda je potem, ko je odšla iz bara in pustila prijateljico, odšla na večerjo in morda srečala moškega, ki naj bi ga povabila na svoj dom, kjer se je odigrala tragedija.
Morilec je zbežal, pred tem pa je izbrisal prstne odtise z noža in pobrskal po predalih. Vendar je izključeno, da je žensko napadel iz roparskih namenov: v torbici so namreč našli hranilno knjižico s 700 tisoč lirami in še 40 tisoč lir.
šče, da je vsako revolucionarno gi-	.
banje odgovorno pred svojim delav- | Ni^ jih ukradel, čeprav je torbica
skim razredom in svojim narodom in da borba delavskega razreda in vseh naprednih sil na svetu prispeva k uresničevanju smotrov borbe za socializem in družbeni napredek na svetu. Raul Castro je v imenu Fidela Castra povabil predsednika Tita, naj obišče Kubo. Istočasno je Stane Dolanc ponovil vabilo predsednika Tita Fidelu Castru, da o-
nost Jugoslavije s nravično borbo čilskega ljudstva. V razgovoru z voditelji socialistične zveze so poleg tega izmenjali misli o bodočem sodelovanju
bili z zadovoljstvom sprejeti. Datumi obiskov bodo naknadno določeni.
(Na sliki: Dolanc in Castro na beograjskem letališču.)
B. B.
V VASI SEMINARA V KALABRIJI
Obračuvanje med mafijci: pastir zahrbtno umorjen
V treh letih je krvavi spor med nasprotujotima si družinama terjal 13 mrtvih in 26 ranjenih
njava med Jugoslavijo in Albanijo j cija ni sporočila, kakšni razlogi so
znašala 5 milijonov dolarjev, letos j narekovali vladno zahtevo.
pa bo dosegla 10 milijonov. SR Črna V nekaterih krogih pravijo, da ta . ,	.	....... zahteva pomeni pravzaprav nekak-
šen hišni pripor. Do zahteve je pri-
gora bo uvažala iz Albanije električno energijo za 336 milijonov kWh.
Albanci pa nameravajo odkupovati televizorje, hladilnike, razne stroje, papir in pohištvo.
Šlo tri dni potem, ko je msgr. Ano veros izdal omelijo, ki so jo čitali
PALMI (Reggio Calabria), 28. — Krvavo obračunavanje med nasprotujočima si mafijskima družinama v Semirari: snoči je bil ubit 55-letni pastir Francesco Caia. Neznani morilec se je skril za drevo in ga u-strelil v hrbet, medtem ko je Caia spravljal drobnico v hlev.
Ranjenemu pastirju so priskočili na pomoč kmetje, ki so bili v bližini in ki jih je priklicalo lajanje Caiovega psa. Nemudoma so odpeljali ranjenca v bolnišnico v Palmi, a za nesrečneža ni bilo več pomoči. Po nekaj urah je kljub zdravniški negi izdihnil.
Po prvih rezultatih preiskave kaže, da je bil umorjeni Caia član klana Gioffrè, mafijske družine, ki se že nekaj let bori z družino Pellegrino za nadoblast nad Seminaro. Preiskovalci zato domnevajo, da gre za umor pastirja uokviriti v krvavo obračunavanje med družinama. Doslej je boj za nadoblast terjal že 13 mrtvih in 26 ranjenih.
Preiskavo vodi osebno načelnik državnega pravdništva v Palmiju dr. Sposato. Na njegov ukaz so orožniki in policija postavili cestne bloke tudi na zelo malo prometnih gorskih cestah, a brez uspeha. Morilec je izginil kot kafra.
Krvavi spor med družinama Giof frè in Pellegrino je izbruhnil pred slabimi tremi Jeti na večer 17. septembra 1971, ko sta se v vaški go-
vseh baskovskih cerkvah in v stilni v pijanosti sprla Giuseppe Fri
sina, eden od klana Pellegrinovih, in eden od Gioffrèjevih. Frisina, kateremu je nasprotnik priselil krepko zaušnico, je izvlekel samokres in hudo ranil 19-letnega Giuseppa Gioffrèja. Bil je le začetek krvavega obračunavanja, ki je v treh letih terjalo kar 13 smrtnih žrtev. Nekaj dni po sporu v gostilni je kmet Antonio Pierpaolo, sorodnik Pellegrinovih, padel v zasedo. Nesrečnež je bil hudo ranjen in je umrl mesec dni pozneje v bolnišnici.
Glavni osumljenec za snočnji u-mor je Salvatore Pellegrino, kateremu so nadeli vzdevek «človek z brzostrelko». Policija ga dolži u-mora dveh ljudi, sumijo pa, da je bil vpleten še v vrsto kriminalnih dejanj, katerih krivcev še niso od krili. Salvatore Pellegrino si je zaslužil vzdevek «človek z brzostrelko» konec novembra 1971, ko se je z brzostrelko v roki pojavil med pogrebci Giuseppa Gioffrèja, katerega je sam ubil dva dni prej. Klan Gioffrèjevih jo je prestrašen pobrisal, tudi tisti, ki so nosili rakev, so pokazali nasprotniku pete in pustili mrtveca kar sredi ulice.
Eden od Salvatorejevih bratov, Michele Antonio, je bil ranjen sredi oktobra lani na pokrajinski cesti Palmi - Seminara, predzadnji dogodek krvavega obračunavanja pa je napad na Salvatorejevega bratranca Antonia Garzo: neznanec ga ie 5 januarja letos zahrbtno napadel iti ranil z dvema streloma v hrbet.
ležala prav na postelji, kamor jo je verjetno ob prihodu v spalnico Cavallarinova odvrgla. Vzel pa je ključe, skrbno zaklenil vrata in izginil.
Sosedje niso opazili nikogar tisti večer in niso niti slišali nobenega krika ali ropota. Preiskovalci letečega oddelka so zaslišali vse sosede in zlasti stanovalce stanovanja — če lahko tako imenujemo dve sobici brez vode s spalnico, ki gleda na cesto — in so jim tudi pregledali vse do zadnjega kotička, vendar brez uspeha. Od raznih sosedov so le izvedeli, da pokojna ni bila preveč priljubljena, da se je večkrat spričkala s sosedami to da je eno tudi oklofutala.
V UL del Muraglione je stanovala od leta i958, ko se je priselila v sestrino stanovanje po smrti moža. Takrat je zapustila otroka, ki ju je mož imel od prejšnjega zakona, in se preselila v Trst. Ko ji je sestra umrla pri prometni nesreči, je ostala sama v skromnem stanovanju. Živela je od skromne podpore občinske podporne ustanove, komaj 8.000 lir mesečno in od pomoči podporne ustanove S. Vincenzo de Paoli. Zato je toliko boli nerazumljivo, kako je imela kar 700 tisoč lir v hranilnici in 40 tisoč lir v listnici.
Življenje pokojne ženske pa je bilo neoporečno: zjutraj je odhajala po nakupe v bližnjo pekarno in trgovino, večji del dneva je prebila doma, proti večeru je večkrat odhajala na sprehod in se zgodaj vrnila domov. Le redkokdaj jo je kdo obiskoval, v zadnjih časih pa sploh nihče, razen priletne prijateljice.
Genovski generalni pravdnik prijavljen tržaškemu sodišču
Genovski odvetnik Nino Musio-Sale je tržaškemu sodišču prijavil novega genovskega generalnega državnega pravdnika dr. Francesca Cocca zaradi izkoriščanja uradnih poslov v osebne namene, korupcije io podpore kršilcu zakonov. Odv. Musio-Sale brani v Trstu nekega poveljnika ladje, ki pluje pod lažno tujo egistracijo. Muzio-Sale je predsednik vsedržavnega gibanja za pravice državljanov MDC, obtožuje P® dr. Cocca stikov z industrijcem Rie* cardom Garronejem (ki je med dru* gim vpleten v škandal o petroleju), nepravilnosti pri odnosih s pretorji. ki so uvedli preiskavo o petrolejskem škandalu in drugih prekrškov. O zadevi je obvestil tudi višje k#' sacijsko sodišče.