N a s v e t *) g. Praprotnikov pri okrajni ui.it. skupščini m. učiteljev dne 1. julija. Nekdaj so bila berila poglavitno v to, da smo seiznjih brati učili; pozneje pa so spregledali, da ima berilo biti merodajavno tudi drugemu podučevanju, da ima biti središče, okoli katerega se suče vse drugo podučevanje, da mora pospeševati jezikov poduk, da mora posredovati estetično izobraževanje mladine in da mora otrok to, kar bere tudi razumeti; tedaj pa so začeli spisovati za nenemške otroke drugačna nemška berila kakor za otroke, katerim je nemščina ruaterni jezik. Ta berila je bilo lahko preložiti v jezik, ki je otrokoiu materinski, da so jih potem razumevali, in berila so bila tudi vaje. v neinškem jeziku. Vitez Fr. dr. Močnik, ki pri nas še sedajživiv dobrem spominuje sestavil 1. 1858. »Erstes", nZweites" und nDrittes Lesebuch" za nemški poduk v nenemških ljudskib šolah. Ta berila so bila bistveno ena celota, berilo je bilo berilu v podlago, in vsako drugo je pervo razširjevalo. Beseda je bila prosta, slog lahko razumljiv in kolikor je jezikovo podučevanje napredovalo, toliko tudi jezik v berilu. Težave so se kolikor moč odpravljale, da so otroci berilo ložeje razumevali. Poleg teh primerno vravnanih beril je bilo tačas v rabi dvoje slovnic, dosihmal še v ta namen nismo videli boljših, ,,Praktična slovenskonemška gramatika" in nPraktisches, slovenisch-deutsches Sprachbuch" za najvišji razred slovensko-nemških ljudskih šol. Gramatiki ste se med saboj vjemali, druga je bila na podlagi perve postavljena, in nji enako osnovana. Iz tega se vidi, da se tačas nemški jezik na glavnih (sedaj štirirazrednih šolah) ni zanemarjal, in da so se otroci nemškega jezika ali iz pravil ali iz zgledov toliko naučili, da so doveršivši IV. razred, nemški z zavednostjo brali, in tudi svoje misli v tem jeziku v kratkih stavkih znali povedati in zapisati. Namesto nPraktične slovensko-nemške graniatike, pervega iu drugega nemškega berila" iinamo sedaj pervo ia diugo nemško slovnico, oboja pa ima tudi berilo v ravno isti knjigi. •) Sprevod iz nemskcga. V četertem razredu je sedaj v rabi MViertes Lesebuch" fiir Volkschulen, ki ima veliko tvarine, kar se tiče moraličnib povest in rečnih predmetov. Berilne vaje so zares izgledne, realije so skerbno zbrane in obširno obdelane. A vprašanje je tukaj, ali so že učenci v 4. razredu, akoravno se imajo učiti le enega jezika, toliko napredovali, da razuraejo berilne vaje. Recimo pa, da otroci, katerim je nemščina materni jezik, razumo te vaje, naši učenci, ki se imajo učiti jezika in stvari, jih ne razumo, vsaj v večini ne. Pisava v 4. berilu je odbrana, sprehaja se v razširjenih in sestavljenih stavkih, rabi podobe in poslužuje se primerjevanja. Kako vendar morarao zahtevati od otrok, kateri komaj razumo prost stavek, da bi razumeli to zapleteno pisavo, in da bi se iz nje tudi učili tvarine, ko sami iz sebe jedva stavek zapišejo ! Sicer se lahko reče, berilnih vaj je mnogo in na izbero; lahko se spuščajo težavnejše, naj se obdeluje le to, kar otroci lahko zapopadejo! Potem je pa tako rekoč, polovica benla od več, realije se ne vjemajo; sploh se pa mova vprašati: ako niora že ljudska šola toliko storiti, da otroci razumo to berilo in se tu zavedajo, kaj je potem naloga srednji šoli? Otroci se sicer nauče nekaj, poglavitne reči, za kar je ljudska šola, pa le malo. Nasvetujem tedaj naslednje: I. Sedanji nViertes Lesebuch" naj se predela in sicertako, dabo jezik povsod tak, kakor ga morajo razumeti naši učenci. Pisava naj bo jasna in priprosta, a ne sme preobložena biti s podobami. Berilne vaje naj se povsod naslanjajo na jezikov poduk. Pravopisje naj bo povsod enako. II. Nekatere vaje, ki zanimivajo le ondašnje kraje, nas pa nič ne niikajo, naj se izpuste. Med te spadajo: Berilna vaja 12.: nDer Birnbaum auf der "VVelserheide"; 13. wRubezahl;" 14. nDasDonauweibchenj" 15. BDer Springenvirt;" 19. nDerStieglitz;" 25. BDer Zopf." III. Okrajšati seima: Berilna vaja 39. nDieBieneK, 45. BDer Tabak." IV. Razširi in popolni naj se: ber. vaja 55. das Quecksilber — idrijski rudnik naj se opiše; 56. goriva, ki se rabijo namesto lesa— opiše naj se, kako se dobiva preraog in šota na Kranjskera. — K 65. b. v. Kreislauf des Wassers naj pride primeren sestavek ndas Wasser im Haushalte der Natur." V. Na novo naj se po sedanjem učnem čertežu privzame. a) der Mensch (iz ^drittes Lesebuch"), Gesundheitsregeln. b) Pred 68. berilo: ndas Barometer" naj pride primeren sestavek Bdie Luft." c) Želeti bi bilo, da bi ze vsled učnega čerteža, prirodopisni sestavki pomnožili, oziroma nekateri novo zložili.