PRIDITE DANES V TREBČE NA VELIKO LJUDSKO VESELICO ASIŽZ PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Iz Trsta je mogoče izvažati le apnenec in a^no, je dejal polk. Pearson na sestanku komisij obeh področij Tržaškega ozemlja. Morda je prav to vz rok, da še do sedaj ni bila nobena država povabljena na letošnji mednarodni tržaški velesejem? jjfo IV - Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din TRST nedelja, 20. junija 1948 Poštnina plačana y gotovini Spedizione m abbon. postale Stev. 928 DENARNA REFORMA V NEMČIJI IZVEDENA V INTERESU N0N0P0LIST0V Proglas Sokolovskega prebivalstvu sovjetske cone - Vse nemško ljudstvo protestira proti enostranski denarni reformi Nevzdržen položaj zapadnih imperialističnih sil v Berlinu SERljjj, 19. — Iz zapadn:h za-con prihajajo poročila, da j H polastila nemškega prebival-urah pred zamenja-ju®ar:h rajhsmark z novimi «nem-*na:'kam:» prava panika. . velik„h mestih, zlasti v Frank-je videti pred trgovinami z brezkončne vrste ljudi, k: bi (la 2 ra kup0® blaga znebiti ttatn83” ^enarJa- Na železniških po-* flh opazimo iste prizore, vsak- felc 81 hoče kupiti krožni vozni li- _za pet dni. Oblasti so morale fafii velike prodaje teto voznih potrojiti žeiezniški osebni t Ker predvideva valutna re-da drobiž za eno marko in vrednostjo ne bo zamenjan, ^oče nihče dati iz rok in je na-rOTo veliko pomanjkanje drobi-■ Velik navai občinstva je tudi ^ banke. jj^ančn; svetovalci gen. Claya »obertsona so danes izjavili, da 'J amške marka nima nobene jfonarodne vrednosti in da zara- S»U. ?a ne bo kotirala v inozem-j. - Priznala etu tudi, da sta v za-J®*h conah industrija ln trgo-Popolnoma zastale. Jjjkfšai Sokolovski j6 objavil za poseben proglas, v katerem ».5sža nemško prebivalstvo: da Clarke, ki bodo prišle v pro-7 zapadnih conah, ne bodo do- Jr^ne v sovjetski coni in na j^NJu Berlina in da je prepove-| ji vsak uvoz starega nemškega j ^r3a iz zapadnih con. Končno “nt;ra maršal SokolovSkl nave-tikrep in ugotavlja, da je bila t, ^ja valutna reforma izvršena I i Peresu kapitalističnih monopo-u -Ji da deli ter Slabi Nemčijo, cjjr tudi da podrela njeno gospodo tujim koristim. Ta refor-pomeni nov udarec proti policij enotnosti Nemčije in je hkrati potsdamsk.h dogovorov, ki ^Videvajo nadzorstvo Nemčije . ^seh štlrilb velesilah. Proglas še j^ala, da se je sovjetska delega-? v zavezniškem nadzorstvenem *»6t] ^ u vedno trudila, da bi izvedla r^tno reformo za vso Nemčijo, jrbl ustanovila nemško finančno in centralno emisijsko *Hko. ^anes zjutraj so sovjetske stra-demarkacijski črti med za-in vzhodno zasedbeno co-*avrn'le vse pežče in motofizi-^ vozila. Ustavljeni so tudi vla-ih da ne vozijo niti zavezniški. Berlinski sektorji zapad- nih sil vzdržujejo zveze z zapadom samo z letali. Te ukrepe so pod-vzell, da preprečijo tihotapljenje Starih mark in prehod številnih prebivalcev Trlcone v sovjetsko cono, da bi se takoi izognili posledicam valutne reforme. Razburjenje nemškega prebivalstva zaradi valutne reforme se še vedno ni poleglo. Predsednik sveta nemškega naroda je izjavil, da služi ta reforma samo za ustanovitev posebne zapadno-nemške države, ki bo vključena v zapadni blok in za preosnovo zapadne Nemčije v gospodarsko in vojaško oporišče angleško-ameriškega zapadne-ga bloka, kakor predvidevajo to »londonska priporočila«. List «Berliner Zeitung* pa piše tako-le: «Dan 18. junija Je žalosten dan za Nemčijo, ker bodo zapadne imperialistične sile zadale Smrtni udarec zavezniškemu nadzorstvenemu svetu in štiri stranski upravi v Berlinu». Nato dodaja Lst, da zapadne sile dokazujejo s tem, da niso uvedle nove marke v njihovih berlinskih sektorjih, da smatrajo svoj položaj v tem mestu, kamor so prišli samo zato, da ovirajo razvoj sovjetske cone, kot obupen in nevzdržen. Za socialdemokratično stranko — tako piše njeno glasilo — ne pomeni valutna reforma nič drugega kot veliko nesrečo za delavstvo in pravo narodno katastrofo. Agencija DENA javlja iz dobro poučenih berlinskih krogov, da bo prišlo v bližnjem času qo valutne reforme tudi v sovjetski coni, ki bo obsegala še ozemlje Berlina. Glede na to tako komentira agencija — bodo zahtevale Sovjetske oblasti, da prevzamejo same vso upravo mesta Berlina, in da izločijo vse organe štirito sil, ker s kršitvijo potsdamskih sklepov ni-mejo več vzroka, da ostanejo v Berlinu. Londonski tisk skuša opravičiti uvedbo valutne reforme v Nemčiji s tem, da bo nova marka nadomestila cigareto kot denarno enoto, češ ker je dosedanja valuta izgubila svojo vrednost, toda istočasno priznava, da bo ta reforma še pospešila ločitev zapadne od vzhodne Nemčije. Angleški uradni krogi pa zatrjujejo, da bodo imčli še nadalje zaseden svoj berlinski sektor, tudi če bi sovjetske oblasti še bolj skrčile promet Berlina z zapadni-mi conami. Predsednika enotne nemške So- cialistične stranke Pieck in Grote-wohI sta bila te dni v Bukarešti. Na tiskovni konferenci je predsednik Pieck med drugim Izjavil, da j^ očitno, da bo razkosana Nemčije predstavljala vselej ognjišče nemira v Evropi in da je to vzrok, da se enotna socialistična stranka bori za enotno Nemčijo. Glede gospodarskega položaja v sovjetski coni je dejal, da so sovjetske oblasti zajamčile trajen gospodarski razvoj Vzhodne cone, da so izvedle razlastitev veleposestev in razdelitev zemlje kmetom. Poleg tega je bila v veliki meri izvedena demokra- tizacija, industrija pa j« bila nacionalizirana in je podvržena nadzorstvu ljudstva. Predsednik Grotewohl pa Je poudaril, da so predstavljali nemški junkerji in kapitalisti vselej nevarnost za neodvisnost drugih narodov. Toda v sovjetski coni uvedene reforme so te plasti prebivalstva, ki so doprinesle vse za triumf nemškega imperializma, izločile. Iz Frankfurta še poročajo, da je glavni sindikalni svet biconije takoj po objavi, valutne reforme objavil zahtevo aelastva za 15% splošno povišanje mezd. Nov kamen za stavba mira VARŠAVA, 1®. — Poljsko-mad-Sarška pogodba, ki so jo sinoči podpisali, je slična drugim, ki so jih-zadnje mesece sklenile države ljudske demokracije. Glasnik poljskega zunanjega ministrstva gen. Gra uničena, medtem ko čta Japelj velike izgube 61. divizija in /"‘Sada «za obrambo miru*. Kraljuje se hkrati ofemzTva vojake na vs»efh drugih pod' v Jehclu, južno-zapaidmi po. J.,1i Mandžurije, je osvobodila 11 29. maja Fengnlng in Lia-|W?.' Razen Cengteha je vsa p°-J tta Jehol osvobojena. O vzhodni kitajski fronti se v-r*no nadaljuje ofenziva ljudske na področju železnice Tien-!i) Pulkcvv, v pokrajini Santung t-.^aja in 1. junija je osvobodile L 4S kilometrov od glavnega k*ta Santunga, in Tawenkow cd Taiana. Poleg tega je ^°bcdila mesti Fe.čeng in Hsln-Y^3inan je popotacma obkoljen.. Sa- pokrajina Santung. vizhodno žlezni,.o T',nnffi:n-Pukcw, je v vaja ljudska vojska v južno-zapad-nera Hcnanu, na podjročju Nanjan-ga. Uspelo ji je prodreti do predmestja tega mesta, 4. junija je ljudska vojska premagala nadaljnjih 1200 kuomintangovih vojakov, od katerih se je predalo 700. Nanjang je poslednje utrjeno mesto kuo-rrainitamga, v južno-zapadneim Ho-oaiu V osrednjem Honanu je ljudska vojaka osvobodila 2. Jn 4. junija mesta Kwangwu, 48 kilometrov E>e-vernc-zapadno od Cengčova, Loho in Jenčeng. Agencija NONA poroča, da je v mesecu aprilu kuomintangcva vojska utrpela slodeče izgube: 44.60C mrtvih in ranjenh, 56.290 ujetnikov. Poleg tega se je 1960 kuounln-tangovih vojakov oprlo svojemu Štabu in priključilo ljudski vojski. (Od našega posebnega dopisnika) RIM, 19. — Italijanski zunanji minister Sforaa je danes dopoldne dobil krepko zaušnico od parlamentarne komisije za zunanje zadeve. Kom'siJa ni odobrile nujne procedure za ratificiranje pogodbe na konferenci šestnajstih držav, ki so pmtopiie k Marshallovemu načrtu. Na predlog komunističnega poslanca Pesentija in socialista Lombardija Je komisija vprašala grofa Sforzo, zakaj tooče izsiliti nujno proceduro za ratifikacijo italij&n-sko-ameriške pogodbe, ko še ni stopila v veljavo zaradi nesoglasnosti predstavniške in senatske zbornice v Washingtonu. Zunanji minister je moral priznati, da ni nobenega nujnega vzroka za ratifikacijo te pCgodbe. Dejal pa je, da treba «dokazati dobro voljo* (ameriškim gospodarjem seveda). Ista dva opozicijska poslanca sta vprašala, če Je še kaka druga država ratificirala to pogodbo. Komisija je dognala tako, da ni razen Velike Britanije nobena druga država izmed šestnajstih pogodbe ratificirala. Zaradi teh izjav je komisija kljub temu da po večini sestavljena od predsednikov strank ki so na vladi, zanikala nujno proceduro. . Današnji dan je bil nesrečen ne samo za zunanjega ministra, marveč tudi za najtrdovratnejše siaVi-telje Marshal.ovega načrta. Minister Tremellonl, podpredsednik odbora za kontrolo nad «Marshallovo pomočjo» je moral nocoj priznati na neki tiskovni konferenci, da se je zmanjšal za 100 milijard fond v llrato, ki bi moral izhajati iz prodaje tistega blaga, ki ga bo poslala Amerika kot «pomoč». Tako znaša fond 300 milijard lir in ne več 400. Od štirih sto milijard, k: so jih demokristjani obljubovali pred volitvami, bodo morali potrositi 50 milijard za politične cene, okoli 60 miliard pa kot povračilo tistega ameriškega blaga, ki ga pošiljajo kot začasno posojilo. Na neki tiskovn. konferenci je novinar vprašal poslanca Tremel-lonija, če odgovarja resnici vest, ki jo je objavil tržaški list «11 Lavora-tore» in ki pravi, da se je razbli-n.lo v nič 20 milijonov dolarjev, ki jih je Mafsfiiallov načrt predvideval za Trst, zaradi zmanjšanja pomoči, ki ga je izglasovala predstavniška zbornica ZDA. «N!ti mi ne vemo ničesar o tem in zaradi tega smo vprašali za pojrsnila v Wa-Sh ing tonu ». Odgovor ministra potrjuje torej vest, ki jo Je objavil «Lavorato-re» zaradi nezaslišanega početja De Gasperijeve vlade, ki se vtika v zadeve inozemskega mesta ter vsiljuje drugačno razdelitev in uporabo «Marshallove pomočiš za Tržaško ozemlje. E. MILIC * * • Danes so javili izid volitev za notranje komisije v raznih mestih. V tovarni I-va v Novi Ligure je izid sledeči: komunisti 1077 giar sov, socialisti 165, anarhisti 109, demokristjani 90. Sedež, bodo tako raadeljen,: komunisti 5, socialisti 1, anarhisti 1, demokristjani 0. V Turinu so dobili v eni sekciji tovarne FIAT komunisti 409 glasov od 769 možnih, socialisti 183, demokristjani 136. V turinski bom-.bažni tovarni so komunisti in socialisti dobili 599 glasov, demokristjani pa 73. V -mestu Lucca so socialisti in komunisti pri železničarjih dobili 63% glasov, demokristjani pa 37%. V Genovi imajo komunisti v lokalnih podjetjih od 15 sedežev 6, socialisti 2, demokristjani 3, sara-gatovci 2, republikanci 1 in neod-V.sniki 1.. V tovarni sladkorja so komunisti dobili 454 glasov, socialisti 49, republikanci 43, saragatov-ci 32 in demokristjani 1. Na volitvah uslužbencev bolnJnic so komunisti dobili 1253 glasov, socialisti 164, demokristjani 958, enarhitst! 26. V plinski industriji so komunisti dobili 70% glasov, socialisti pa 30%. V ligursko-*ombardskih tovarnah olja so komunisti dobili 89% glasov, demokristjani pa 10%. V tvor-nicah Fossati v Genovi so komunisti dobili 1774 glasov, socialisti 295, demokristjani 344, republikanci 86. saragatovci 158 in neodvisni 63. V Neaplju so bile volitve za notranje komisije pri južni električni družbi. Delavci so izvolili 9 komunistov za notranjo komisijo in 10 komun'stov za sindikate, medtem ko imajo demokristjani in saragatovci po enega predstavnika. Neki član «Volksparteia» iz Bočna je izjavil, da se je mudil v Turinu nekaj dni tudi Ante Pavelič, ki je bil gost te ruske belogardistične organizacije. Istočasno pa srrjo zvedeli, da je včeraj prispel z letalom v Rim bivši fašistični minister Federzoni s svojo ženo. Prišel je s Portugalske. Ravno tako je prispel pred enim tednom tudi fašist Rossoni, Oba zloglasna fašista sta se javila kvesturi, pokazala dokumente in svobodno odšla. Kakor je znano, ju je italijansko sodišče obsodilo na smrt v odsotnosti, toda kasa-ciisko sodišče ju je decembra 1947 oprostilo vsakršne obtožbe. Italija je postala pravi raj za največje fašistične zločince. Pavelič, Federzoni, Rossoni e>o na svobodi in še toliko drugih. Kmalu pa bedo prišli še vsi drugi, da pomagajo De Gasperij-evi vladi pri njenem protlljudskem delovanju, saj imajo petindvajsetletno prakso. In pravijo, da fašizem ne obstaja več! To je njihova demokracija, ki so jo prinesli v Evropo naši bivši zavezniki. Za fašiste vse svoboščine, za antifašiste in demokrate pa preganjanja, ječe in vse Kakor prej. Andersove vojaške edinice v Franciji VARŠAVA, 19. — Poljski poslanik v Parizu je poslal francoskemu zunanjemu ministrstvu oster protest poljske vlade zaradi pre-meščenja v Francijo novih Ander-sov.h vojaških edinic, ki jih Imenujejo «Poijska garda® in so jih sestavili v zahodni Nemč‘ji. Protest zahteva, naj francoska-vjada razpusti prispele poljske edinice in naj onemogoči sestavljanje takih enot. Iz spomenice SIAU Varnostnemu svetu 0 lem nea. Airev ni poročal Medtem ko Aireyevo poročilo Varnostnemu svetu OZN o delovanju sodišč — rednih in vojaških — naiteva le nekaj suhoparnih številk najbrž e zaradi tega, ker bi sicer natančnejši pregled delovanja vseh teh sodišč pokazal, da so izredna porotna sodišča, ki jih je bila ustanovila vojaška uprava za sojenje fašističnih dejanj in kola-boracionizma, izvršila svojo nalogo tako, da so več ali manj oprostila kar celo vrsto kolaboracionistov in fašistov. . Zato danes podajamo le nepopoln seznam od izrednegia, porot* nega sodišča oproščenih fašističnih in kolaboracionističnih zločincev, navedenih v POGLAVJU B, SESTE PRILOGE IZ SPOMENICE SIAU VARNOSTNEMU SVETU Organizacije združenih narodov. Tudi ta seznam je nepopoln. BODIGOJ DANILO, 19. 10. 191,5. Obdolžen, da je po 8. septembru 191,3 sodeloval z nemškim okupatorjem v Trstu m v Gorioi, s tern da je služboval kot agent javne varnosti in kot poročevaieo pri esosovcih. VISCA UMBERTO, BS. 10. 191,5, ker je kot agent javne varnosti, dodeljen k političnemu oddelku, aretiral rame osebe. KARLO MIANI, BS. 10. 191,7. Obdolžen kolaboraoioniema kot agent inšpektorata San Miohele. Pripadal je tudi črnim brigadam, Istih obtožb obdolžena in oproščena sta bila Bi. 10. 191,5. B’Angelo Giuseppe,, tl,. 10. 191$. Cetineo Giorgio in B6. 10. 191,5. Cafania Augustino. JANIERI FELICE, B6. 10. 191,5. Obdolžen kolaboracionizma, ker je ovadil in povzročil deportacijo v Nemčijo IB Zidov (med njimi pet otrok), od katerih se ni nobeden vrnil in ker je večkrat ovadil Gandinijevo Eldo, zaročenko nekega deportiranca, OENI ERNESTO, 9. 11. 191,5. Obdolžen, da je po 8. septembru sodeloval z nemškim okupatorjem, da se je udeležil kot agent javne varnosti inšpektorata v ul. Cologna čistk v mestu, da se je udeležil B5. aprila 191,5 oboroženega spopada z partizani in da je streljal iz hiše v ul. Gatteri in da je težko ranil nekega partizana. Da je po S. septembru ovadil nekega Sirabona, ki je bil na podlagi te ovadbe interniran v nekem strogem taborišču. KODRIČ DUŠAN, IS. U. 191,5. ObdoDžen kolaboracionizma, ker se je udeleževal kot agent javne varnosti v službi na inšpektoratu v ul. San Miohele čistk in da je bsvršil mnoge aretioije. SQUADDARA GIOVANNT, BO. 11. 191,5. Obdolžen kolaboracionizma, ker je pripadal politični policiji v ul. Bellosguardo in ker je aretiral mnogo oseb. PAGNINI CESARE, *7. 11. 191,5. Obdolžen, da je pospeševal sovražnikove politične načrte v svojstvu župana tržaškega mesta, po 8. septembru 191,3, da se je s tem udejstvoval temu primerno in predvsem, da je ustanovil mestno stražo, oborožen korpus, ki je vršil svojo sl/užbo za nemške tlačitelje in za SS, da je poslal v delovno službo občinske nameščence in da je še naprej obdržal svojo funkcijo kljub opetovanemu kršenju mednarodnih haaških konvencij s strani Nemcev, med katere spadajo obešenja nedolžnih talcev v ul. Ghega, v til. M. d’Azeglio, na Opčinah in drugod. CAUTO BRUNO in Zanetle Oerla, prvi obdolžen kolaboracionizma, da je kot agent javne varnosti v službi SS-ovcev ovadil mnogo oseb, izmed katerih je bila ena poslana, v internacijo v Nemčijo. Zanetti pa obdolžena, da je nemški policiji ovajala Zidc. LUPO TOMMASO, B9 IB. 191,5. Obdolžen kolaboracionizma, da je v Trstu po 8. septembru 191,3 kot agent javne varnosti, ekvadrist pohoda na Kirn v nemški službi, kot obveščevileo in kot pripadnik republikanske fašistične stranke ovadil Andreja Turkoviča, da vrši propagando in da pomaga partizanom. S tem je povzročil njegovo ar-etaoijo v Nemčijo. Poleg tega je ovadil ing. Agnettija, antifašističnega framazonstva. SGAROIN GIORGIO, 8. 1. 191,6. Obdolžen, da je po 8. septembru 191.3 sodeloval z nemških okupatorjem in SS ter da je sodeloval pri aretaciji nekega Julija B edina ta in nekega Henrika Destrar dija. _______ SILI PTHTRO. Obdolžen, da je služboval po 8. septembru 191,3 pri deželni milici, da se je udeležil H čistk in do je na ta način pomagal fašističnemu okupatorju- FERLIGOJ MARUA, B9. 1. 1946. Obdolžena, da je ovadila nemški formaciji SS Viktorja Henrija in Ivana Rapa, prvega zato, ker je bii Zid, drugega pa, ’ ker je bil partizan. PAULI FRANCESOO, 5. B. 191,6. Obdolžen, da je pripadal črmm brigadam in da se je kot tak udeleževal čistk in ubijanj po Istri po svoji dezertaciji iz vrst borcev za svobodo. RENVEGNU NARCISO, U. 8. 191,6. Obdolžen, da je prip'dal črnim brigadam, da je bil vpisan v republikansko fašistično stranko in da se je kot tak udeleževal čisik in kot tak pomagal nemškemu. okupatorju. MALUSA VITTORIO, S. 3. 191,6. Obdolžen, da je po 8. septembru 191.3 sodeiov&i pri čistkah na Krar s u in v Istri in tako sodeloval z nemškim okupatorjem. SIMUNIC MIRO, 16. S. 191,6. Obdolžen, da je služboval na glar\ nem inšpektoratu, kateremu je načeloval Golota in da je z orožjem napadel v bližini Latizane nepoznanega partizana. (Nadaljevanje sledi) Grška demokratična vojska osvobodila Asphrangelos ATENE, 19. — Radio Svobodna Grčija poroča o veliki aktivnost; grške .demokratične vojske. Demokratična vojaka je zasedla vas Dafaj m prisilila k -uimikii mo-narttffrfašistična ojačanja, ki oo prihajala iz vasi Mavrotalas. P&nti-zanske edinice so prodrle do vasi Langada in jo zasedle. Dopisniki listov poročajo iz severnega Eplra, da so demokratične čete po dolgotrajni bitki zased le mesto AJfphrangelos in goro Mit-sikali. S tem so popolnoma odrezali cesto Jemjina-Kalpaki in cd rezali mion-anhofašistlčne čete severnega Epira odi ostalih čet južnih predelov pokrajine. Fašisti so pripeljali velika oja Čanja in nekaj letal. Predvideva se, da se bo tu razvila velika bitka. Lažne vesti o zunanji trgovini ČSR TRST. 19. — Češkoslovaški narodni odbor y Trstu je izdal sledečo sporcjiilo: «V nekaterih drSavah Sirijo neresnične vesti o češkoslovaški zunanji trgovini, da bi s tem a-larmi-{ali in prikrili resnico javnosti. Sirijo n. pr. vest, da bo Češkoslovaška navezala trgovinske stike izključno z Vbodom. Ta vest je popolnima neutemeljena. Nasprotno vsa češkoslovaška trgovinska politik«; temelji in bo vedno temeijila na pospešitvi trgovinskih odnosov z vsemi državami svete, ker to odgovarja z aahte vam: vedno večje proizvodnje. Kar se tiče povečanja industrijske proizvodnje v CSR, sporočamo, da bodo v kratkem organizirana nova trgovinska podjetja, ki bodo podrejena generalnemu ravnateljstvu za industrijo. Notranja trgovina in Izvoz besta koncentriran i v teh podjetjih, kj bodo imela nalogo pospeševanja trgovinskih odnosov s tajimo, še posebej kap se tiče težke industrije in industrj-sklh strojev. Lahko rečemo, da ji b;la doba cdi januarja do maja letošnjega leta zelo ugodna za češkoslovaško industrijo, ki je dobival:-,, izvedno številna naroJlla la Inozemstva. V tem času, se je pričela trgov'-na z Vzhodom in s© se okre-piU odnosi z Zahodom. Češkoslovaška industrija si prizedeva, da izboljša kakovost svoj h proizvodov, da poveča kontingente za izvoz, s tem da uveljavi konkurenčne cene in razvija svoje prodajne organizacije. Z vsemi temi ukrepi hoče , ki je prenehal izhajati. Ta organizacija je sedaj poslala svoje članke Longanesiju, ki je natisnil knjigo ruskega fašisia Kravčenka. DANES sestanek Glavnega sveta SIAU Danes 20. t. m. ob 9 dopoldne bo sestanek glavnega sveta SIAU za ozemlje v dvorani kulturnega krožka «Kra-ljič» s sledečim dnevnim redom: 1. Politično poročilo in diskusija. 2. Odobritev II. spomenice SIAU Varnostnemu svetu OZN. 3. Sklepi. Vse francosko delavstvo se je udeležilo protestne stavke Z izzivanji v Clermonl Ferranclu je vlada holula odvrnili pozornost od svoje kapitulacije v raznih vprašanjih, zlasti pa v vprašanju Nemčije - ..Franc Tireur" zahteva odstop vlado PARIZ, 19. — Na poziv francoske Splošne konfederacije dela za ■uivedbo enourne solidarnostne in protestne stavke je danes nad 1/4 milijona delavcev iz kovinarske industrije, tekstilnih tovarn in us-njam samo v pariškem okolišu prekinilo z delom. Poleg tega pa so ustavile delo tudi vse dnuge inr duStrije, prevozniški delavci, poštni in železniški uradi, javni nameščene*, trgovine, skladišča itd. V času stavke so imele sindikalne organizacije po vsej Franciji zborovanja, hkrati pa so zbirale prispevke za 2'tve surovega napada policijskih čet v Clermont Ferran- d-u-. «Force Ouvrtetes je hotela sicer preprečiti to protestno mobilizacijo francoskega delavstva, zatrjujoč, da gre za «po!itičnl manever«, tgda vSe to ni nič pomagalo, ker so delavci strnjeno sledili navodilom svojih sindikalnih organizacij. Magnat tovarne gumija Bergou-gnan je prispel v Clermont, da b! obnovil pogajanja s predstavnik; paotiA« fnOPAlTI — PROPAN) PARIŠKI SALON ODVISNEZEV to^leznioe Tientsin-Pukcw, je v ^ ljudske vojske, razen Tsirna-■tt J11 luk Tsingtao, Cafe o, Liny: >iang. ^ troci-ti H cn an-Kl a/ngwi-An h |k;u ^ntrollra ljudska vojska 81 '■^etrov - -czn-ice Lung-iaja in blizu Houčova. ><,. ,lt>no z. e-aotami ljudske voj ^ plujejo tudi krajevne parti-ieu ; čete, ki uspešno napadajo ***e postaje langihajeve želez- ih ,'n kuomintaingove postojanke ti^-^znici Tlenlsin-Pukcvv. Par 'Vis'1® ed nice so oevcbodile me v j^^ngčemg, Cengov in Tiogtao Ju« ““srang, centov in miginv ■^h^-zapadjnena Santu'n,S'u- v teh s« ujeli 1400 kuomlntango * v°jakov. Vtjs2° niiooan je pritisk ljudske f ■na frcr>ti osrednje Kitaj \‘('r so 1 j Klake edinice pr«-bn potolkle 8000 kuomintan-'''ojalcc-v, Poaebni pritisk iz Anglo-ameriška vojaška uprava v zapadni Nemčiji je torej kljub nasprotovanju sovjetska vojaške uprave in proti volji ogromne večine nemškega naroda izvršila zamenjavo «.renohsmirke» za novo nemško marko (deulsche Mark). Ta samovoljni korak zapadnih sil utegne imeli nedogiedne posledici-. ne samo za nemško gospodarstvo, temveč tudi za politični razvoj v Nemčiji, v Evropi kakor tudi izven nje. Z e samo dejstvo, da je sovjetska vojaška uprava odgovorila s takojšnjo ustavitvijo vstgu prometa med vzhodno til zapadno Nemčijo, je v tem pogledu dovolj zgovorno. Po zaslugi Anglo-američanov je Nemčija dejansko prerezana na dvoje. Zapadni evropski in ameriški tisk Je že pred meseci napovedoval denarno reformo kot represalijo proti Sovjetski zvezi. Sovjet-ska vojaška uprava je vselej svarila pred tem koralcom, ker je nasprotovala gospodarski in politični cepitvi Nemčije in temu dosledno zagovarjala skupno denarno reformo in uvedbo skupne valute za vso Nemčijo. Do končne odločitve zapadnih sil je prišlo na nedavni londonski konferenci za-pednih sil o Nemčiji. Hovjstska zveza je odločno pro-ttfti a a proti sklepom londonske konference, ker pomenijo h\;du krčitev dogovorov v Jalti in Gospodarska in politična gorostasnost DENARNA REFORMA V ZAPADNI NEMČIJI Potsdamu. Dogovor v Jalti (febr. 191,5) izrecno poudarja, da bodo tri velesile sporazumno reševale vprašanje vojne odškodnine (ki ga sklepi londonske konference in denarna reforma v Nemčiji kompromitirajo), medtem ko določa potsdamski sporazum (avgusta 191,5), da bodo zavezniki ravnali z Nemčijo z gospodarskega in političnega vidika kot s celoto. Mar so res gospodarske koristi Nemčije tako nujno z&htevale denarno reformo, da niso mogli An-glo-američani počakati do sporazuma s sovjetsko vojaško upravo t (O Francozih ne govorimo, ker morajo proti svoji volji slepo slediti poveljem iz WcsMnqtona). Vrednost mirite je v aaJ.i jem času res naglo padala. Tako je anglo-ameriška vojaška upra\xi v začetku, maja določila tečaj mar- ke za zunanjo trgovino 1 marka = 0,30 dolarja in skoro podvojila oene železa in jekla izražene v markah (surovo železo od 78.— na 11,5.— mark za tono, železniške tračnice od 137, BO na B Sl,.— mark); inflacija je bila očitna, toda že decembra je znani švicarski gospodarstvenik prof. Roepke, ki ne skriva svoje naklonjenosti nasproti Nemčiji, svaril v svoji polemiki z nekim nemškim znanstvenikom, naj se zapadna Nemčija ne prenagli glede denarne reforme. V začetku junija je v «Neue Zilruher Zeitung» svoje svarilo ponovil, češ v Nemčiji priča-ku.jejo vse preveč od denarne reforme mesto, da bi se lotili preobrazbe vsega gospodarstva. Tudi Francozi so se pogosto oglašali proti denarni reformi, češ da je treba prej dokončno za- gotoviti pcibžaj francoskega in belgijskega franka kakor marke. Razburjala jih je tudi napoved, da bo rnarka ustaljena na tečaju 0,10 do arja, lear bi pomenilo da bi veljala okoli u fr. frankov. Tako je Lučin C0quet (tTribune des Naticns*) mnenja, da bi bila morala francoska delegacija v Londonu odizino protestirali proti izvedbi denarne reforme brez sodelovanja s Sovjetsko zvezo. Ce so londonski sklepi prodrli v pariškem parlamentu z osmimi glasovi večine, potem si lahko mislimo, s kakšnim navdušenjem sledijo Francozi anglo-amzriškt-mu gaivpu. Podrobnosti o zamenjavi še niso bile objavljene. Vredinost znamk in kovancev, ki ostanejo še v veljavi, je bila zmanjšaaa lOkrat; viriatno bo torei marka zamenjana v razmerju 1:10. Značilno za razmere v zapadni Nemčiji je okolncst, da so se nove tr.arke p'javile na črni borzi v Muenchenu že 10. jumija in da so jih črnoborzijanci prodajali po 1 marko za BO starih, Dan pred napovedjo zamenjave je tečaj marke padel skoro na tečaj italijanske lire (150 mark za švicarski frank ali 530 mark za zasedbeni chlar). Denarna reforma bo v nemškem gospodarstvu povzročila pravo revolucijo, in to ne samo i» odnosu med priizvodnjo in trgom ter plačami in življenjskimi stroški, temveč zlasti -o trgovini med vzhodno in zapadno Nemčiji. Vzhodna Nemčija se lahko sama preživlja, toda zapadna Nemčija kot industrijska dežela, v katero se je priselilo okoli is milijonov beguncev, je glede prehrane navezana na vzhodno Nem%jo in na uvoz iz drugih držav. V amglo-ameriškem načrtu je, da se zapadna Nemčija priključi zvezi zapadnih evropskih držav (Angliji, Franciji, Belgiji, Holandiji in Luksemburgu) i» gospodarsko opomore s pomočjo Marshallovega načrta. Toda vse te države so predvsem industrijske. Kam pojde torej zapadna Nemčija s svojimi industrijskimi izdelki t stavkajočih in zatrjuje, da bo storil vse, samo da pride do sporazuma z delavci. Politični urad francoske komunistične part je pa protestira proti,politiki vlade, ki si priaadetfa, da> bi Francozi še dalje krvaveli, medtem ko vade v istem času so-deuje z nacističnimi magnati zapadne Nemčije, ki so odgovorni za zadnjo vojno in za vse nesreče Francije. V tovarnah Bergougnan pa so krajevni sindikati ob prisotnost: 5600 delavcev organizirali zborovanje, na katerem so delavci odklonili predloge tovarniškega vodstva :n zahtevajo ugoditev nj'ho-vih zahtev v ?qku 8 $n„ izpustitev aretiranih in njihoito nadaljnjo zaposlitev v obratu Vseeno se je spošne napetost v Clermontu polegia ,n mesto zeeio-biva počasi normalno lice. Tramvajski nameščenci, katecim je ravnateljstvo podjetja priznalo zahtevana izboljšanja mezd, bodo pričeli jutri z delom. «Za pravilno pojmovanje dogodkov v Clermontuv tako piše «Huma-nitč», je treba upoštevati sedanje politično ozračje: Polom vlade g e-de politike cen, polom «Force Ou-vriere», ki Je hotela oslab’ti delavske vrste, s tem da bi zanesla cepitev v vodstvo Splošne konfederacije dela, dalje je treba upoštevati kapitulacijo vlade v vprašanju 'lejične vagoje In končno dejstvo, da se je Vlada otl^cv?.'tia reparacijam 'n jamstvu za fr»nco-. sko varnost. V teh okoliščinah je poslabšal notranji minister Mooh razcepiti francosko ljudstvo, ki se pelagoma zaveda žalostne resnice Moeh bi hotel vireči en del ljudstva preti drugemu, zlasti srednje sloje proti delavstviu. V glavnem pa je hotel izrabiti dogodke v Cler-meretu kot diverziv za kapitulacijo francoske vlade na londcnsk: konferenci. Toda ravno dogodki v Clermontu so mu dokazali, da se je vse prebivalstvo strnilo cb strani delavstva za obrambo njihovega kruha in njihove svobcde.» . Vsi znaki kažejo, da je trenutno poetalo pereče vprašanje cen in mezd Celo socialistični Ust «Popi> laire* priznava, da so delavci Izpolnili svoje obveznosti, medtem ko jih vlada ni izpolnila. List ugotavlja, da vlada ni izvedla znižanja cen in da se širi glas celo o njihovem povišanju. Tega položaja delavstvo ne more sprejeti. List «Frano Tireur »smatra, da je edini izhod iz te politične in goe>po-darske krize, da se umakneta Bl-daiult in Rene Ma^or, oziroma da odstopi vsa vlada. Po današnji seji vlade je c&itno smatrala vlada za primerno, da izrazi svoje stališče. Tako je glasnik vlade med drugim izjavil, da Schu-man nima namena preosnovatl svoje vlade. Glasnik je nadaljeval da bo vlada nadaljevala svoje delo v »voj; sedanji obliki. Ce ji ne bo pcitm se bo pač odp^ve-oit.o avojua fuiokcijartji. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 20. junija 1948 Ne bodo uničili partizanstva Partizani ta aktivisti iz Trebč pri Trstu so poslali VU pismo, v katerem protestirajo proti temu, da so vrgli iz sedeža Zvezo primorskih partizanov ter v pismu nadaljujejo: »Smatramo to za sramotno dejanje od strani oblasti, ki se nam Je v (asu borbe kazala za zavezniško, medtem ko pa sedaj preganja naše predstavnike in jih meče iz sedeža, ki nosi naše najbolj častno ime. C e mislijo gospodje, da bodo uničili s tem partizanstvo, in njen ideal, se zelo motijo. Zato naj bo že enlerat konec tega preganjanja». Sledijo podpisi. Novo tržaško tiskarsko podjetje Včeraj popoldne je bil ob udeležbi predstavnikov tukajšnjih, vojaških oblasti, ravnateljev in novinarjev vsega tržaškega tiska kakor tudi inozemskih novinarjev in zastopnikov agencij, pregled novega tiskarskega podjetja založništva tržaškega TISKA, Gostje so z velikim zanimanjem pregledali zlasti nove moderno tiskamo, oinkografijo itd, ter prostore vseh uredništev, dnevnikov in tednikov, ki se bodo v tej novi brez dvoma najmodernejši tržaški tiskarni tiskali — in se twi brez izjeme o vsem, kar so videli, najpovoljneje izrazili ne štedeč besed občudovanja in, pohvale delavstvu, projektantom in vodstvu novega podjetja. Novo podjetje s tiskarno se nahaja v obnovljenem poslopja med vojno bombardirane šentjakobske slovenske šole v ulici Montecchi 6. Od 1. julija t. I. se bo tja preselilo tudi uredništvo našega dnevnika, kjer ga bo nova tiskarna tudi tiskala poleg dnevnika <11 La-voratore* ter številnih tednikov in štirinajstdnevnikov. O novi tiskarni bo mo poročaH obširneje pozneje. TRŽAŠKI DNEVNIK S trezno gospodarsko politiko bodo rešeni mnogi problemi Trst je bil poleg industrijskega tudi močno trgovsko pomorsko mesto, dokler je služil svojemu zaledju; zato je treba mestu vrniti ta značaj in s tem bo rešen problem 6000 brezposelnih pomorščakov Čudna nepristranost V četrtek Je bil pred zavezniškim eodiščem narok za razpravo proti e odmira policajem, ki so zapleteni v tatvino kovin v ameriškem vo> jaškem skladišču na lesnem pristanišču. Sam major Baylisa Je novinarjem prepovedal, da bi objavili imena obtoženih policistov. Isto prepoved nam Je popoldne ponovila policija. Na vsak način bi bilo zelo b/vale vredno, če bd oblasti to svojo prepoved utemeljile. Da bi zaradi objav Imen preiskava trpela, Je naravnost smešna. Saj je bil narok javen! To opravičilo ne bo držalo že zaradi tega ne, ker je bilo pred zavezniškim sodiščem že več narokov, in imena obtožencev niso bila za tisk nikdar nobena tajnost. Prav dobro ae spominjamo naroka za razpravo proti mladoletnikom^ o katerih se Je policija na dolgo in široko razpisala Kljub temu da med narokom še ni bila policijska preiskava končana, ni nihče pre> povedeš objaviti imen obtožencev Res ne vem«, zakaj tedaj ne bi pri objavi imen trpela policijska preiskava, sedaj pa naj bL Morda zaradi tega, ker so se zadnjič na dolgo in široko razkričali in hoteli vmešati vmes krožek Perossa, medtem ko je pa sedaj naravnost vmešana sama civilna policija. Ali pa je le ta vzrok, da nočejo postaviti na laž generala Alreya, ki se je celo uipal trditi, da Je ta policijski zbor dosegel največjo Izurjenost (pa na v tatvinah!). Res čudna stvari se dogajajo tarr», kjer vlada zakon Imperialističnih zahodnih demokracij. Mnogo smo ie pisali o tem problemu, vendar smatramo za potrebno, da se ponovno pomudimo pri problemu, ki je za Trst tako velike važnosti. Tukajšnje paroplovne družbe v vsem svojem delu streme za tem, da zmanjšajo kapaciteto svojega ladjevja, ki bi moralo biti registrirano v Trstu, do take mere, da je Trst že popolnoma izgubil svoje obeležje pomorskega mesta. Paroplovne družbe so imele v Trstu registriranih mnogo ladij, ki so v času zadnjega konflikta končale na dnu morja, ostale pa, ki so bile celo zgrajene v Trstu in ki bi se po vseh pravilih morale vrniti v Trst, so registrirane sedaj v drugih italijanskih pristaniščih — »zaradi ne-slgumosti Trsten. Vse to ima svoj določen namen in zasleduje določene cilje. Ameriški imperializem, pomočjo Marshallovega plana, teži za tem, da izpodrine ali pa absorbira domača gospodarska sredstva in seveda s tem tudi mornarico. »Začasnost» Tržaškega ozemlji, je opravičilo domačih in tujih imperialistov, ki s tam skrivajo svoje interese, in nočejo, da bi se življenje v Trstu normaliziralo. Trst se je razvil v trgovska fre industrijsko mesto tedaj, ko je bU povezan s svojim zaledjem. Po 18 letu, ko je namreč Trst pripadel Italiji, je lahko životaril, toda samo zaradi tega, ker. ga je fašizem rabil, ker je pripravljal vojno. Toda, če je fašizem v svoji imperialistični avanturi upropastil italijansko trgovsko mornarico in vse jtaiijan-sko gospodarstvo, in če tudi sedanja De Gasperijeva gospodarska politika gre po poti, ki ni ravno najboljša, Trst ni Italija in ne sme doživljati enake usode, ker ima vse druge pogoje za svoj razvoj in za svojo bodočnost. Rekli smo že, da se je Trst razvil zato, ker je imel svoje zaledje, ki mu je dajalo življenjsko silo. To zaledje se od Trsta ni odmaknilo, niti ni Italijanska okupacija in vojna doba zemljeptsno spremenila lego Trsta glede na njegovo zaleu-je. Poleg tega so države tržaškega zaledja izrazile že večkrat željo po normalnih gospodarskih odnosili s Trstom in ozemlihm. Z Avstrijo, za Češkoslovaško, Madžarško in severni del Jugoslavije ter vso panamsko nižino bi M Trst mogočno pristanišče, kakor je bil takrat, ko je bil z vsem tem zaledjem povezan. Ta gospodarska povezava bi vrnila Trstu njegovo staro obeležje velikega pristanišča in s tem bi bil rešen eden izmed tistih težkih problemov, ki morijo tržaško gospodarstvo. 6000 in več brezposelnih pomorščakov bt dobilo zaposlitve in to bi blagodejno vplivalo tudi na ostalo gospodarstvo Trsta. Kriza, ki vlada v industrijski proizvodnji, povezana s krizo v pomorstvu, je le umetno napravljena, seveda z določenimi nameni. Ker pa obstajajo možnosti za normalizacijo vsega gospodarskega življenja in ker smo že tri leta po končani vojni ter že skoraj leto dni od podpisa mirovne pogodbe ter formalnega obstoja Tržaškega ozemljg kot državne bitnosti, je skrajni čas, da se prenehajo razne nesmisebne izjave o priključitvi Trsta k Italiji, ko vendar vemo, da nimajo nikake o-snove Preidimo k stvarnemu in treznemu gospodarstvu, ki bo rešilo mnogo perečih vprašanj, med ka-reriml tudi vprašanje eooo brezposelnih pomorščakov. Žalna svečanost v rlZarnl 22. junija 1944. je bilo sežganih v rižarni pri Sv. Soboti z drugimi žrtvami fažizma tudi 22 Zen. Da de oddolži tem žrtvam pripravlja ASIZZ za Trst, sporazumno z Združenjem političnih preganjancev. 22. junija komemoracijo v rižarni. Žalni sprevod » venci bo krenil ob 17 z Garibaldijevega trga ta bo šel po ul. del Bosco, Trg. Vico, ul. deil'Istria v rižarno. Prošnja za dovoljenje ZaJne svečanosti je bila Ze vložena. Vabljeno Je vse demokratično prebivalstvo, da se komemoracije udeleži v čim večjem številu. Vsi blvSl politični preganjanci tržaške in bližnjih sekcij se bomo udeležili spominske svečanosti prvih 40 žrtev krematorija rižarne. Zbirališče s trakovi naših preganjanj 22. junija ob 17 na trgu Garibaldi, od koder bomo krenili v sprevodu v rižarno pri Sv. Soboti. Odbor ZA KLEROFASISTICNO ČASOPISJE Množični sestanki partizanov V tem in prihodnjem tednu bodo v raznih krožkih zborovanja partizanov, kjer se bo razpravljalo o vprašanjih velikega zborovanja partizanov Tržaškega ozemlja. Množični sestanki partizanov bodo danes ob 9 na Opčinah, ob 10 v Križu in Boljuncu, jutri 21. t. m. ob 21 pri Sv. Soboti, v torek 22. t. m. ob 22 pa pri PD Škamperle. Vabimo vse ljudstvo posameznih delov mesta, da se teh zborovanj udeleži, kajti vprašar nje partizanov je vprašanje vsega ljudstva. Partizanom sedež' v središču mesta Zahteva vse ljudstvo Trsta. Da Imajo partizani pravico do svojega sedeža v središču mesta, smo že pisali ta ponavljanje Istih argumentov bi bilo odveč, vendar moramo podčrtati dejstvo, da je celo conski svet, gotovo ne po svojem prepričanju, ampak na pritisk, ki ga vse ljudstvo vtšI na oblast: bil prisiljen priznati, da se mara Zvezi primorskih partizanov dodeliti dostojno mesto v središču mesta. Sicet Je ta ugotovitev bila spremljana na conskem svetu z gorostasno ugotovitvijo, da. če Imajo pravico do svojega sedeža razne fašistične (točno tako!) stranke, imajo to pravico tudi partizani. Nerazumljivo in z druge Strani ostudno je vzporejati partizane z raznimi fašističnimi strankami, včndar, končno tudi pri onih, ki so najmanj naklonjeni Zvezi primorskih partizanov, je, pod pritiskom dejstev, pronikla ugotovitev, da se Zvezi mora dati sedež. Da so se tudi gospodje s conskega sveta odločili celo Javno priznati to Stvarnost, je to odmev na stalne proteste s strani ljudstva iz raznta tovarn in predelov mesta. Zavezniški vojaški upravi so po- slali delavci tovarne strojev, uslužbenci ACEGAT-a, delavstvo kono-pljarne, ljudstvo Skoljeta ta drugih predelov mesta ostre proteste proti zadržanju vseh Vojaških In civilnih oblasti nasproti Zvezi primorskih partizanov in vsem partizanom sploh. Na zadnji seji conskega sveta so vsi svetniki razen enega, ki je glasoval proti, in enega gospoda Svetnika, ki se je glasovanja vzdržal, glasovali za to, da se Zvezi primorskih partizanov dajo prostori v središču mesta. Videli bomo sedaj v koliko veljajo njihove besede, ali pa bodo, kot mnogokrat, iskali razne izgovore z namenom, da bi rešitev zavlekli, ali pa, Izgovarjajoč se na svojo nekompetentnost, evra-čali krivdo na organe vojaške uprave itd. itd., ali pa bodo dejansko držali besedo, ker v nasprotnem primeru bodo prisilili, da si partizani s še večjo upravičenostjo, in tudi večjo odločnostjo priborijo Svoj sedež. Partizanom pa bo, za-kar doslej, stalo ob strani vse ljudstvo, kajti partizani so le del in sicer najboljši del ljudstva. Danes vsi v Trebče! him PREDEN SO AMERIŠKI PODČASTNIKI, KI SO »POMOTOMA* PREKORAČILI RAZMEJITVENO ČRTO, NADALJEVALI POT V KOPER, SO SI V KOPALIŠČU SV. NIKOLAJA OKREPČALI ZELODOE. TAKO JE PAC NA ONI STRANI «ZELEZNE ZAVESE* Kaj je z obljubami Znižanje davkov navaden manever I in II, močno cerebralni, vendar lirično nadahnjenl kažejo čisto svojsko umetniško naravo. Med realisti naj še imenujemo Homolkove «Mlade za vasjo«, Jana-čekovo suho iglo »SCuka», Ifoti-kove rahlo humoristične suhe igle, satirično Lleslerjevo ujedanko »Bar«, nežno, Mayer-jevo »Pomlad«, v krepkih potezah izdelano Sedlačekovo litografijo »Konji na polju«. Sivko s svojo barvasto u-jedanko »Pri oknu« od daleč nekoliko spominja na Spacala. Stret-tijeve «Zenske v cerkvi« so ljubko lirično nadaMjena litografija, folklotnega značaja. Cisto je Viko-vo »Junijsko jutro«, Vondrovsova »Praga« pa ižredno fino in podrobno izdelana ujedanka. Zelo krepak in dobro zastopan je ekspresionizem. Razdove »Deček z obročem« skoro romantično učinkuje, kakor čustveno zgrabi Jirin-oove »Konec« s svojo tragiko. On-dračekovo »Delovno polje« prime s svojo čustveno vsebino kot tudi s svojo risbo. Sovčekovo »Delo na polju« je tudi socialno zamišljeno. Ce omenimo, še kako surrealistično stvar kot n. pr. »Pokrajino t mesecem« Jaroslava Novaka in kako primitivistično, n. pr. zanimivo Kočijevo »V vrtu«, smo v glavnim zaključili bežni pregled te krepke razstave, ki nam podaja jasen pojm o umetniški višini obeh slovenskih narodov onstran tželezne zavese«. ZORKO JELINČIČ Razne obljube ta trditve v časo piaju, da Je vprašanje davčnih olajšav za mate ta srednje trgovce in obrtnike tako rekoč ž® v povolj-nem smislu rešena stvar, ao se izkazale za navaden manever. Zate so nam mali trgovci poslali na slednje parno, v katerem, opisujejo svoj sedanji peložaj. Podpisani trgovoi živil na drobno so v veliki stiski, ker nimajo na razpolago denarja, da plačali prvi obrok dohodninskega davka in to posebno sedaj, ker bo v kratkem zapadel rok za plačilo ob roka. Ker so se trgovci zadolžili že za plačilo prvega obroka, tie vedo, s čim in na kakšen način bodo plačali drugi obrok. Ker je vsakomur jasno, da je davčna obremenitev malih trgovcev prevelika, so ti upravičeno upali, da bodo omilili davke. Zaman so zaupali v razne trgbvske zveze, da bodo te rešile to vpraša nje in branile koristi srednjih tr-govoev, Čeprav so razne delegacije in odbori izjavljale, da Je to vprašanje, ki Je življenjske važnosti za trgovce, že rešeno in so trgovoi pričakovali, da bodo uradna poročila dejansko nekaj doprinesla, je treba na žalost priznati, da ni nihče ničesar storil, da bi zmanjšal davčni pritisk. Zato prav zaradi te zmešnjave ne vedo trgovoi, kaj bi storili, posebno pa sedaj, ko bo treba pla čati obrok davka v roku, ker sicer bodo trgovci izpostavljeni nevarnosti, da bo sledil rubež. In to kljub vsem zagotovilom, da se to ne bn zgodilo. Cernu se branite pobude dijakov? Ob zaključku šolskega leta pri reja mladina vsako leto proslavo. Tudi na slovenski srednji šoli v Trstu so mladinci sami — dijaki — v pošolskem pouku pripravljali spored za zaključek šolskega leta. Program za to prireditev so predložili ravnatelju slovenske višje srednje šole v Trstu, ki pa ni dovolil, da bi nastopili s tem programom z izgovorom, da imajo eni sami zadosten program. Spored srednješolske mladine je sestavljen v duhu sedanje dobe in ni prav, da ravnateljstvo odklanja prostovoljno sodelovanje dljaštva, da zavrača njihovo iniciativo ter s tem ubija njihovo dobro voljo. Ni znano sicer, kdo so ti, ki pri pravljaje to prireditev, kakšen program imajo in kdo jih vodi. Znano je samo to, da so dijaki za učenje «uradnega» sporeda zgubljali učne ure in predvsem slovenščine. Starši dijakov so se upravičeno pritoževali, ker je prav slovenščina tista, katere so najbolj potrebni in ki dela dijakom še velike preglavice. Ce gre že za tako tradicionalno prireditev, smatramo, da bi bilo najmanj, kar bi moglo in moralo steriti vodstvo šole, da bi se posvetovalo z dijaki o tem, kakšna naj bo ta prireditev in da bi moralo pozdraviti sodelovanje dijakov samih. Očltelil DDStlll nad sto otrok brez pouka Danes smo prejeli dopis staršev iz Katinare: «Zvedeli smo, da Je včeraj 19. Junija didaktični ravnatelj dovolil učiteljem na Katinari, da zapustijo šolski pouk in odidejo na kultur no prireditev ob zaključku šolskega leta na slovenski srednji šoli v Trstu. Zaradi tega so bili naši otrooi brez pouka. Razumemo si-oer, da se vsak slovenski izobra- ženca in zlasti učitelj kot vzgojitelj otrok udeležuje kulturnih prireditev, vendar pa se nam zdi, da je to zadeva, ki spada izven šole. Na noben način ne bi smel didaktični ravnatelj dovoliti, da zaradi tega trpi šolski pouk. Vprašali bi šolsko oblast, ali naši otrooi preveč znajo, da ravnateljstvo dopušča izostajanje šolskega pouka? Cernu se morajo otroci za vsak izostanek posebej opravičiti, v tem primeru pa so šolniki sami dali otrokom slab zgled in kršili šolsko disciplino. Na noben način se ne da opravičiti ta izostanek z izgovorom, da gre za kulturno prireditev, saj je bilo skoraj sto otrok brez pouka. Prepričani smo, če bi šlo za kakšno kulturno prireditev v okviru demokratičnih Organizacij, da šolske oblasti ne bi napravile te izjeme in da bi celo poskušale napraviti vse, da se je ne bi udeležili, K temu ne mislimo dati nobenega komentarja, V nedeljo bo v Trebčah velika ljudska zabava v organizaciji ASIŽZ s sledečim spremenjenim sporedom. Ob 10.30 tekme v odbojki ženskih vrst; ob 13.30 kolesarska tekma; ob 16 pevski koncert ženskih zborov; ob 17 telovadni nastop; Ob 19 boksanje. Od 15 dalje bo ples. Bar bo deloval od 10 dalje, medtem ko bodo avtobusi vozili vsakih 15 minut od 10 dalje z Garibaldijevega trga in iz ul. F. Severa 5. Dva avtobusa bosta v nedeljo ob 9.30 odpeljala udeležence iz Škofij. Telovadce bosta dva kamiona odpeljala v Trebče in sicer ob 13 in ob 14 uri izpred ul. F. Se-vero. F1ZKULTURA Po naših igriščih Prvenstvo Tržaškega ozemlja: na stadionu ob 8.30 Magdalena-Naibre-žtaa, ob 13 Kcštalunga-Miije, ob 15 Ponzlana-Ižola, ob 17 Dreher-Ske-denj, ob 19 Prstaniščniki-Ajrara; v Zavljah ob 9 MontebeUo-Tovar-na strojev; v Ižoll ob 15 Rojao-Umag, v Piranu ob 17 Sv. Ana-Piran. Okrožno nogometno prvenstvo: v Zavijah ob 10.30 Aquiia-Kolonja, igrišče GRDA ob 16 Gteta-INAM, na Proseku ob 17 Primorje-Sv. Marko. Prvenstvo I. skupine: v Nabrežini ob 10 Opčine-Rocol, ob 17 Sko-Ijet- Col ILVA, igrišče CRDA ob 13 Elektra-Sv. Marko, ca Proseku ob 15 Primorje-Sv. Ivan. Mladinsko nogometno prvenstvo: v Nabrežtai ob 9 Rocol-Opčine, igrišče CRDA ob 17.30 D nanio-Na-brežina, ob 18.30 Rojan-Magdalena. Plavanje: Danes ob 10 se bodo v BarkoVljah začele plavalne tekme ZDTV za »Otvoritveni pokal. Kolesarstvo: S. K. OMMSA organizira danes prvo kolesarsko tekmo za vse skupine: Zbor atletov bo v nedeljo ob 7.30 pri baru «Co-atafica* na Goldonijevem trgu, medtem ko bo odhod ob 8.30 ob začetku ul. P. Severa. Cilj pa bo v Trebčah. Lahka atletika: Dane zjutraj ob 10 se bodo nadaljevale izbirne lahkoatletske tekme na stadonu pfi Sv. Soboti s sledečim sporedom: tek na 200 m, na 1500 m ter tekma v hoji na 5000 m za moške ter tek na 100 m za ženske. Atlete naprošamo, da se zbero pod glavno tribuno ob 9.30. Balincanje: Danes se bodo nadaljevale sledeče baltacarske tekme: ob 16 Nardin A-Megdalem, ob 18 Nardin B-8v. Alojz C, ofo 16 Ko-nopljarna C-Operaia B, ob 18 Ko-ngpljarna B-Mezgec A, ob 15 Aqu!la B-Magdalena E, ob 9 Aoe-gat A-Magdfllena C, on 18 Acegat B-Bellavtsta B, ob 16 Rocol-Ve-spuoci B, ob 18 Magdalena A-Asne-rlkana B. KOLESARSKA DIRKA V ŠVICI Iz Zserioha poročajo, da Je državna kolesarska dirka zaključena. Prvi je prispel na cilj Švicar Koebler a časom 41 ur, 53 minut in 38 sekund. Sledil mu je Italijan Brescl. Tretje mesto je zasedel Svicat Sommer, a četrto Francoz Robič. Grgiča Antona-Ujca so včeraj pokopali Včeraj so v Padričah pokopali Grgiča Antona Ujca. Bil je stara kraška grča, zaveden Slovenec, pošten in dober sovaščan, cenjen od vsega domačega, ljudstva ter od vse okolice. Kljub visoki starosti se je vsak dan in ob vsaki priliki do zadnjega dne stalno zanimal za politične razmere in borbo našegti ljudstva in ni izgubil prilike, da ne bi odločno pokazal svojega priznanja in odobravanja borbe našega ljudstva za njegove pravice. Umrl je in včeraj so ga pokopali. Umrl je prezgodaj. Le petnajst dni nas še loči od dne, ko bo prosvetno društvo iz Padrič proslavljalo petdesetletnico svojega obsto ja in delovanja. Ta praznik bi bil tudi praznik tov. Ujca, ki je bil vedno vnet in požrtvovalen pevec dskler mu ni sluh odpovedal. To-variša se bodo Padričani ter vsi okoličani spominjali dblgo, posebno pa se ga bodo spominjali njegovi stari prijatelji — pevci. H KINO URH 16.00: «Njih KINO OB MORJU, trinajst*. ROSSETTL 16.00: »Kralj v izgnan-stvu*, Douglas Fairbanks, Maria Montez, Paul CJroset. FENICE. 10.30: »Višnjeva dalija*, Alan Ladci, Veronika Lake, tVil-liam Benedix. FILODRAMMATICO. 18.00: »Velika ježa*, Kit Carson, J. Hall, D. Andrew.°. SUPERCINEMA. 15.30: »Buffalo Bill*, O’ Hara, Linda Darnel. MASSIMO. 16.00: »Brlghtcna Je zadavil*, J. Duprex, J. Lodes. AL A BARDA. 16.00: »Margareta Gauthier*, G. Garbo, R Taylor. ARMONIA. 15.00: «Carmen», Vir vlane Romance, J. Mara s. IDEALE. 15.00: «Cigani», S. G o**11 zbor! DAROVI IN PRISPEVKI ZA BRUNO UNAŠIČ je iv roval N. N. 500 lir. Iva®* Ob 25-Ietn.ioi poroke tov. ‘-Dj Rcnčlja darujejo njegovi sode® za Dijaško matioo 2.100 Ur. Odg. urednik STANISLAV REH^O Tisk Stabilimento Tip. Trd^ MALI OGLASJ[ taWf BANČNI URADNIK išče za . ali za prvi julij opremljeno “Lgj lahko tudi v predmestju v h h tramvaja. Ponudbe na upravo®— ■ — .ibliž®5 STAVBENO PARCELO Pr',Iora. 2000 kv. m pršdam. Naslov v vj lista.________________________________ ' ŠIVALNI STROJ »Singer* prod*'9. Barkovlje, ul. Bonafata 25. KONCESIJ^ GOSTILNIŠKO KONCBaw Trstu (v mestu aSi kjer koli v mestju). Ponudbe na upravo Izleti v Uiblja* Opatijo in Tolim; v NEDELJO 18. JULIJA 194« Vpisovanja pri vseh % uradih do sobote »o- 'mP • Informacije telefon s ^ PROSVETNO DRUŠTVO GABROVICE PRI PRoS priredi v NEDELJO 20. *• javen pl®! na prost©111 Vljudno vabijo # KINO OPCI Mildredin roman predstave zanimivega filma iWH»U* UUIII 1 U!»' Roman žene, ki je hotela z enim samim poljssbom obrise vso zločinsko preteklost; žena, o kateri so moški trdili, je poosebljen vrag. V glavni vlogi svetovno znana J. Crawf01_J SPORED PRIHODNJEGA V PONEDELJEK-TOREK TEDNA: Srebrno brodovje__ V SREDO in ČETRTEK: Nepriklarten čas za nortM! V SOBOTO in NEDELJO težko pričakovani film . , “Waterlooški mosb* OGLEJTE SI JIHt OGLEJTE SI JlB1 KINO OPČINE: «M!lrcdln roman. KINO V NABREŽINI. Danes ob 21: »Pustolovščina*. Amerikansk: film. Radijski sporedi TRST II (m 203.6, Kc 1474) v nedeljo 20. junija 7.30. Koledar. 7.35. Jutranja glasba. 7.45. Napoved časa in poročila. 8.00. Jutranji glasbeni spored. 9.30. Kmetijska oddaja. 10.00. Maša — prenos iz cerkve sv. Justa. 11.15. Mozart: Sonata v A duru. 11.30. Pridiga. 11.45. Nedeljška opoldanska glasba. 12.45. Napoved časa in poročila. 13.00. Glasba po želji. 14.00. Dnevi pregled tiska. 14.15. Batistuta Slavica in vaški kvintet — izvajajo slovenske narodne pesmi. 14.28. Citanje sporeda. 16.30. Priljubljene melodije slovanskih narodov. 17.00. To, kar vsakdo rad posluša. 18.00. Sprehodi po podeželju. 18.15. Iz opernega sveta. 19.00. Ali že veste? 19.15. Lahka glasba. 19.45. Napoved časa m poročila. 20.00. Beethoven: Koncert za violino In orkester v D duru op. 61. 20.38. Zborovska pesmi raznih narodov. 21.00. Vesela ura: Izvajajo člani Slov. nar. gledališča za Svobodno tržaško ozemlje. 21.30. Orkester Allen Roth. 22 00. Večerni koncert pestre glasbe. 22.40. Lahka glasba. 23.00. Ameriška jazz glas ba. 23.15. Napoved časa in poročila. 23.80. Citanje sporeda. 23.35. Polnočna glasba. OBMORSKO KOPALIŠČE NIKO! RESTAVRACIJA - BAR - BUFFET - ODLIČNA POSTREŽBA - PLES NA PROSTEM OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: ODHODI S POMOLA RIBARNICE ODHODI IZ SV. NIKOLAJA Parnik »Vettor Pisani* . Motorna jadrn. »Levante* Parnik »Itala* » . . . Parnik »Vettor Pisani* . Motorna jadrn. »Levante* Parnik »Itala* .... Motorna jadrn, »Levante* Parnik »Vettor Pisani* . Parnik »Itala* .... Parnik »Itala* . . . , ura legal, ura sončna ob 7.30 Motorna jadrn. «Levante» ob 9.15 8.15 , » 8.15 Parnik «Itala» • » • • » 9.50 8.50 , > 9.00 Motorna jadrn. »Levante* » 12.00 11.00 • » 10.15 Parnik »Vettor Pisani* , » 12.45 11.45 , > 11.00 Parnik «Itala» • • • • » 13.15 12.15 , » 11.30 Motorna padra. »Levante* » 17.30 16.30 , » 13.30 Parnik «Itala» • • • • » 18.15 17.15 , » 14.15 Parnik »Vettor Pisani* » 19.00 18 00 , » 14.45 Motorna jadrn. »Levante* » 19.30 18.30 » 19.10 Parntk »Itala* • • • • » 20.00 19.00 Parnik »Vettor Pisani* . » 21.00 20.00 Motoma jadrn. »Levante* » 21.30 20.30 Cene kombiniranih voznih listkov (vožnja tja, kopališče in vožnja nazaj) ob nedeljah (n praznikih: za odrasle 180.— lir, za otroke od S do 10 let lto.— Hr. URNIK OB DELAVNIKIH: ODHODI S POMOLA RIBARNICE Motorna jadrn. «Levante* ob 9.30 Motoma jadrn. »Levante* » 11.15 Motorna jadrn. «Levante» » 14.30 Motorna jadrn. »Levante* » 17.00 Motorna jadrn. »Levante* » 19.15 Motorna jadrn. »Levante* » 21.30 Cene kombiniranih voznih listkov (vožnja tja, kopališče in vožnja nazaj) ob delavnikih za odrasle 160.— Hr, za otroke od 3 do 10 let 100.— Hr, V TRSTU — legalna ura Motorne jadrn. »Levante* . , ob 8.30 Motorna jadrn. «Levante» . . » 1030 Motorna jadrn. «Levante» . . » 13.30 Motoma jadrn. »Levante* . . » 15.30 ODHODI IZ SV. NIKOLAJA legal, ura sončna 8.30 10.15 13.30 10.00 18.15 20.30 ODHODI MOTORNIH JADRNIC IZ KOPRA V SV. NIKOLAJ IN NAZAJ OB DELAVNIKIH IZ KOPRA IZ SV. NIKOLAJA OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH IZ KOPRA IZ SV. NIKOLAJA 8.00 sončna ura 8.45 10.00 10.45 18.00 13.45 15.00 17.00 17.45 18.15 19.00 19.15 20.15 21.00 Cena kombiniranih voznih listkov (vožnja tja, kopališče in vožnja nazaj) za odrasle 110.— lir, za otroke od 3 do 10 let 60.— lir. 8.00 10.39 14.30 16.30 17.45 19.00 20.15 eončna ura 8.45 11.00 15.15 17.00 18.15 19.30 2100 Cena kombiniranih voznih listkov (vožnja tja, kopališče in vožnja nazaj) za odrasle 100.— Hr, za otroke od 3 do 10 let 60.— Hr. de bo potrebno, bo promet s parniki polačan, kar bo objavljeno v časopisi ; ■ .A : ALI SI 2E NAROČNIK PRIMORSKEGA DNEVNIKA? ganiaaclje nastajajo na vselbi koncih in krajih. Od devetih okrožij v osrednjem Hopeju je v kratkem času 37 tisoč žena, polovica od celokupnega števila žen v 388 vaseh, pristopilo v žensko organizacijo. 2ene so zavzele vse večji polet na voliščih po vaseh, okrajih in državnih volitvah. V Je» nanu se j« volitev za občinske uprave udeležilo 80% žena. V Je-holu se je pri prviJh volitvah po osvobojenju udeležilo 40% žena. V drugih pokrajinah pa je bil ta odstotek mnogo večji. Veliko število žena je, ki so predsednice mestnih in vaških občin in članice ljudskih kongresov. V Jenan-skem obmejnem področju je od fSMORSKr DNEVNIK *■ 8 *» ________________20. 1049 UR PREJŠNJI ZNESEK . 606.781 MAKOVEC MARUA in J UKU »«■••■•••• 1.000 TONTI ROBERTO In ZINA 1.000 ZETKO FRANCKA . . 500 JAZBEC ALOJZIJ . m t 500 ZETKO SERGIJ 500 TONTI AT.EK 1150 SKUPAJ 610.431 (Nadaljevanje objavljanja dotedanjih darovalo?,v sledi). OPOZORIL/). Prispevki v »klad «za zgraditev novih zidov na slovanskem kulturnem pogorišču* se sprejemajo: v ul. Machiavelli št. 1-1., pri vseh slovenskih in hrvatskih prosvetnih društvih na Tržaškem ozemlju in pri upravi ^Primorskega dnevnika» Goldonijev trg it. 1-1. Za prispevek v znesku nad 100 Kr prejme darovdleo začasno potrdilo, na podlagi katerega pa ČASTNO PRIZNANICO glasečo se na njegovo ime. II nekaterih značilnostih slovenskega Tržaška mladina Vprašanje reši te k združenjem naroda v celoti v okviru odgovarjajoče države. Trst ne bo šel po šovinistična liniji, kar. bi pomenilo le š/codo za FLRJ ter demokratično Italijo. Z uresničenjem bratstva imamo ru že nekatere potrebne posebne pogoje za uspešno reševanje narodnega vprašanja na Tržaškem, dtžavne pripadnosti itd. tako kakor odgovarja interesom delovnega ljudstva. Dogodilo se bo pač, da bo tržaško delovno ljudstvo vedno Stremilo le tja, kjer se mu obeta čim srečnejše življenje! Zdrave zamisli za reševanje tržaškega vprašanja ter že napravljeni koraki niso ostali brez odmeva posebno v kolonialnem svetu; prepričani smo, da bo Trs/t v tem pogledu sčasoma še marsikomu služU za dober vzor. o Albaniji naivnega gibanja na Tržaškem ©ssmlja blaški Slovenci predstavljajo |fod vsega začetka zelo važen *** ■» slovenskem narodnem gir V novejši slovenski zgodni so prihajale napredne tež--J« Wa.'o kje tako čisto do izraza pri tržaških Slovencih. av gotovo ni zgolj slučaj, da nekateri starejši slovenski polki govorili s ponosom o Trstu tr tržaških Slovencih m ni slu-da je Ivan Cankar govoril a Političnih, zborovanjih v Tr-J* *er nazorno razčlenjal tria-l^/^Prašanje. V tem. okolju je 7*0 bujno rasla OF in ptzneje Jočno pognala svoje korenine ki ne pomeni le priznanje Jr*’*14 zrelosti OF (s strani itar demokracije), temveč ta-*°»aupanje v OF, ki daje prav 'Odi tega SIAU pečat trajnor Z1 »ft kaže obenem, da je SIAU , *® splošna ljudska organizaci-...^ gibanje), ki bo sčasoma ., lahko izvršila gOspodar- Preobrazbo mesta Trsta ter odhčilno vplivala na razvoj vsebine in Oblike bodoče državnosti na tem Ozemlju. Ce so se tržaški Slovenci že v starejši dobi uporno baviti s študijem svoje lastne zgodovine, vre zdaj težnja za takim študijem še močneje na dan; glavni podpornik take težnje je OF, ki se dosledno bori za popolno rešitev slovenskega narodnega vprašanja tudi na Tržaškem ozemlju. C e so bili v prejšnji dobi rezultati naporov v taki znanosti že precejšnji, postajajo zdaj vedno b»lj otipljivi. Slovenski razumniki, mladi aktivisti, slovenski dijaki itd., lahko zdaj uvajajo« v svoje znanstveno delo take metode, ki so šle skozi izkušnjo na-rodno-osvobodilne borbe in se pokazale za trdne in pravilne. Tako raste naš narodni zaklad na pod-ročju misli tudi na Tržaškem; naš narod se jača kljub vsemu pritisku in gleda « vedrim čelom v bodočnosti fenja po združenju vseh Slovencev se javlja pri nas v 18. stoletju ®!ovenska narodna misel, to je n/a za združenjem vseh Slo-?ICe^ težnja za povezavo v vza-"»ni gradnji gospodarstva ter tič* re' težnja za enotnim poli-vodstvom, se javlja tudi JVžašfce»n ozemlju v svoji preit i*** obliki nekako v sredini lt. kletja, v tej dobi je bil turški JJ^ni imperij že v polnem raz-«« Balkanu in Vzhodni Ev £ »o se jele prebujati mlade J6* ki so gledale z velikimi upi ^ Pokanje fevdalnega jarma na te«. Gospodarsko oživljanje kja zdaj za Srednjo Evropo |™sen pojav in tak vzpon je bil j"*1) še posebno viden v Trstu. „ *ye zdaj zaleta ne le »loven- *e7r v „ ne mesta lahko opomore in ?rWe obrtništvu ter trgovstvu, ?eč tudi kmetu, ki se zaradi 3 odkupom različnih fev ‘»ih obveznosti, f^alnega podiožništva yprej lomljenja prihaja v mestih samih in nato i^Movi neposredni bližini! Oja-i*6 zdaj tudi sloj slovenskega t^mništva; sinovi imOvitejših venoev se zdaj tudi tu bavijo **anostjo ter umetnostjo. Ce da so v preteklosti rodovi ter prve sloven-t’e Polfevdalne države podlegle . Wbj * močnejšim nemškim faalizmom in da si je v Trstu Tffansko patricijsko jedro ohra-l!°zaradi svojega posebnega potila svoje gospodarske pozicije, *to razumeli, da Slovenoi v Tr-J* niso mogli zgraditi svojega , *Podarstva kar preko noči, po ef>rat) predstavljajo znaten del Rivalstva v Trstu vse od nji-'’t’e stalne naselitve na današ-ozemlju. Podrejeni položaj j^Proti nemškim in deloma tudi ^■fansldm fevdalcem ter na-r°*i italijanskim patrioijem ter beljenim italijanskim in nem-buržujem se javlja zdaj kot ovtra za njihov gospo-kulturni in politični rae-^ V 70 letih prejšnjega stolet-razmah mesta Trsta po ne *® ie začel tu sistem vsilje-, jerobstva močno krhati; trdimo, da je imela tako e*ovana imladoslovenska strur ^ rnry v Trstu tvoje najmoč-tV*9 podolje in tako se javlja ® Trstu slovenska liberalna v svoji najbolj čisti obli-j'* fci uo(H začetka najdoslednej-tiste čase) bOrbo za osnov l/*. tfravloe slovenskega naroda. na slovenskih tleh se li-stranka ni tako močno fj^rala v kmečke množice kakor 5j^*o v okolioi Trsta. Nikjer na Jenskem ni bilo v slovenskem gibanju tak& malo ^kalnih primesi kaloor ravno u ^stu. Italijanski burluaziji, 5, i* imela najboljše odnose » dmorom, so se jela fctoti* tla pod nogami, zbala M ],j’ bodo začeli usihati prefiti. je kopičila na račun izko-®nja slovenskega prebival-Tako prihaja najprej do go-proti imovitejšlm Slovencem I' fonfno proti vsemu, kar je ^enskega. Večidal italijanske lu^^azije nastopa zdaj s cesar-dvorom popolnoma anotno proti Slovanom. Na drugi strani pa opažamo, da se mladi italijanski imperializem boji za imperialistične pozicije, ki so v njegovem načrtu (iredentizem generala Imbrianija); ta linija dobiva zdaj zaslombo predvsem v nekih krogih italijanskega tržaškega razumništva ter tmodernizi-rani» italijanski tržaški buržua-ziji; gonja, ki prihaja od tu In ji je cilj zanikanje vseh pravio slovenskega naroda v mestu Trstu, ne zaostaja za prvo. TAKO SO SE ZNAŠLI TRŽAŠKI SLOVENCI V OGNJU ITALIJANSKEGA TER NEMŠKEGA ŠOVINIZMA, DO KATEREGA JE PRIŠLO, KAKOR ZE REČENO, PREDVBEM ZARADI TEGA, KER SLOVENCI NISO HOTELI VEC PRENAŠATI JARMA GOSPODARSKEGA (tudi političnega i» kulturnega) ZAPOSTAVLJANJA. SLOVENSKA OFENZIVA JE RODILA ŠOVINISTIČNO PROTIOFENZIVO. Popolnoma razumljivo je, da se je moral v takem položaju tudi pri Slovencih pojaviti neki šovinizemi, TODA TA ŠOVINIZEM JE Bi L LE OBLIKA OBRAMBE ŽIVLJENJSKIH INTERESOV SLOVENSKEGA NARODA. TA ŠOVINIZEM (ki je imel brez nadaljnjega tudi svoje negativne črte) SE NE JAVLJA KOT NEKA OVIRA ZA NAPREDEK ITALIJANSKEGA ALI NEMŠKEGA NARODA; MEDTEM KO STA BILA PRVA DVA ZE ZDRUZEN A( po letih 1870-71), SO BILI SLOVENCI SE VEDNO RAZCEPLJENI IN NISO IMELI V OKVIRU AVSTRO-0 GRŠKE MONARHIJE NITI SVOJE ENOTNE UPRAVE (5 deželnih vlad ali odborov ter posebna uprava v Trstu). Šovinizem oziroma iredentizem (konkretne zahteve italijanskega imperializma) je v Trstu zadržal svojo že navedeno Unijo vse do današnjih dni. Ojačano v borbi, gospodarsko povezano, je sl&venstco delovno ljudstvo v drugi polovici prejšnjega stoletja preraslo v narod (naoijo). Ta okrepitev in ta gospodarska povezava nista bili v vseh slovenskih deželah enako trdni. Na prvem mestu sta bili Kranjska z Ljubljano ter Trst s svojo okolico. Medtem ko se je slovenski narod krepil, pa »o bili posamezni njegovi deli še daleč Od tega, da bi svobodno dihali. Formiranje slivenskega naroda v našem primeru še ne pomeni, da je bilo rešeno tudi slovensko narodno vprašanje. Slovensko ljudstvo^ je po razpadu Avstrije še večkrat menjalo svoje gospodarje. Primorski Slovenci so doživeli še črne dneve 25letnega fašističnega jarma in vsi Slovenoi pa jarem nacifašistične okupacije. Toda zdaj se je vsak pošten Slovenec globoko zamislil v svoje trpljenje ter odločno vstopal v OF, ki je zajela tudi vse tržaške Slovenoe. Tako se zdaj slovensko narodno vprašanje v FLRJ rešuje do kraja. V FLRJ izginjajo med narodi polagoma vse gospodarske razlike. Sletni gospodarski načrt skuša te razlike čim bolj zabrisati, kar pomeni, da se tu vsi narodi v polni meri uveljavljajo. Drugače je s Slovenci, ki so ostaft izven meja FLRJ. Vojaška uprava mesta Trsta in okolice ni pokazala niti najmanjše volje, da bi dosledno reševoM (n. pr. tako kakor je predvideno v statutu) slovensko narodno vprašanje tar-ko, kakor si želijo Slovenci. Ni upoštevala ogromne škode, ki so jo utrpeli Slovenci za časa fašistične strahovlade. Nasprotno! Vsa njena politika je Slovencem sovražna! Obilno pomoč uživajo le listi, ki so v eni ali drugi obliki slovenskega človeka teptali že v prejšnji dob\. Kljub temu da je OF edini naslednik tržaškega mladoslovenstva (pozitivne črte v mladem liberalizmu) ter narodnega gibanja za časa fašistične diktature (mučeniki v Bazo• vici itd.), se vendar vse temne sile zaletujejo v OF ter SIAU; tu se javl[ki še SDZ, ki nima nič skupnega s slovenskim človekom na tem ozemlju! Da, take so tu posledice politike oživljanja šovinizma, posledice uvajanja kolonialnega režima! In prav zaradi tega se bistroumnim upraviteljem ter njihovim uradnikom do-nes tako kopičijo papirji (procesi, stalne aretacije, eksplomcija v fojbab itd.) kakor ie nekoč Metternichovim uradnikom. Toda kopa je tedaj tako no/rasla, da je s padcem docela zmečkala živi birokratski aparat (v kolikor ga pa ni, pa bi do tega vendarle lahko prišlo!). Slovenci so se v zadnjih letih marsičesa naučili in dobro vedo, kaj je tu. v Trstu starega tn kaj novega! Značilno za slovensko narodno gibanje na Tržaškem ozemlju je se, da se danes spaja (skupen političen nastop) z italijanskem, demokratičnim gibanjem. Rezultat tega spajanja je SIAU in pomeni brčz nadaljnjega, da je demokratično gibanje v Trstu močno in na podlagi tega je lahko napraviti oceno tudi glede bodočnosti. Močno sredstvo za združevanje je bratstvo med Slovenci ter Itar lijani. Samo nekateri naivni malomeščanski zaslepljenci danes lahko ie mislijo, da se narodno PREDSEDNIK CESKOSLOVASKE NARODNE SKUPSCINE DR. OLDRICH- JOHN (NA SKRAJNI DESNICI) POZDRAVLJA PREDSEDNIKA REPUBLIKE KLEMENTA GOTTWAI.DA. KI JE PRIŠEL V VLADISLAVOVO DVORANO PRAŠKEGA GRADU, NA SLAVNOSTNO PRISEGO C&OM GLAVA MNOŽICA DELAVCEV IZREPUBLIKE^LE*fENTA^GOTT^ATn^M SS%%£ bSSTSšLS! V istem času, ko so v Jugoslaviji gradili mladinsko progo Sar mao-Sarajevo, • »i je tud» albanska mladina postavila nalogo, izgraditi progo Drač-Elbasan. Da bi se še bolj okrepile prijateljske vezi med vso demokratično mladino, je aibanska mladina povabila mladino iz raznih držav, da bi ji pomagala pri graditvi proge. Temu povabilu se je odzvala tudi tržaška mladina in iz njenega pripovedovanja ob povratku smo izvedeli marsikatere zanimivosti Iz življenja albanskega naroda. « Čeprav je Albanija mnogo pretrpela med zadnjo svetovno vojno, je v polnem teku obnova dežele, ki bo lahko zagotovila albanskemu narodu boljše in srečnejše življenje. Prva skrb države je bila,t preskrbeti vojnim sirotam dom ter jim nuditi možnost, da se izobrazijo ter si izberejo poklic, ki bi jih najbolj veselil. Bilo je ustanovljeno že več otroških vrtoev, od katerih je najbolj mode/mo urejen vrteo v Tirani, kjer, prabiva 365 otrok vojnih sirot. Albanske žene so se še prav posebno zavzele za te otroke ter so jih sprejele v svoje varstvo. Cur vajo jih i» skrbijo zanje prav tar ko kot 6i bili njihovi otrooi. Zato se počutijo ti otroci v otroških vrtcih popolnoma domače ter »o srečni in zadovoljni. Toda štiriletna vojna je zapustila svoje posledice tudi n/l zdravju albanskih otrok, od katerih jih je veliko število precej težko bolnih. Takoj po osvoboditvi je držama storila vse, da bi preprečila širjenje raznih nalezljivih bolezni ter je pričela ostro borbo proti jetiki in malariji. S tem da je preskrbela otrokom zadostno prehrano ter da jim je nudila zdravniško pomoč, je država preprečila povečanje otroške umrljivosti. Da bi bil otrok čim bolj odporen, je država po-skrbela, da prejme vsak otrok zadostno količino hrane; ie je otrok le bolan, ga država pošlje brezplačno v razna zdravilišča, dokler ne ozdravi. Ustanovljene so bile tudi razne počitniške kolonije, največ ob morju. Letos bo odšlo v počitniške kolonije okrog 1000 albanskih otrok, ki bodo o-stali na letovišču dni. Razen tega bo ustanovljeno BO dnevnih zavetišč, v katerih bo lahko prejemalo vso oskrbo in postrežbo okrog 4000 otrok. Ker je glavni vzrok obolenj ravno nesnaga, so »i albanske žene vzele za nalogo, poučiti vse kemčke žene o važnosti stanovanjske in osebne higiene. Za otroke, ki nimajo še treh let, tn za vse one otroke, katerih matere so težko bolne, ter za vse one, ki nimajo staršev, so bita ustanovljena štiri otroška zavetišča. Osnova šolske reformo v Albar nlji je demokratizacija šole, kar se lahko izrazi: šola naj bo dostopna vsem ne glede n<* stanoir-sko ali sooialno razliko. Novi šolski programi bazirajo na novi morali, ki ima za-dl j raziti jati pri mladini ljubezen do dela, čut »a disciplino in solidarnost. Da bi bili najmanjši vedno pod skrbnim nadzorstvom, je organizacija mje-ze albanskih žen pomagala ustar novi N večje število otroških vrtcev in to še prav posebno v vaseh, kjer so matere po ves dan zaposlene no polju. Da W dala možnost pravilne vzgoje vsem tistim otrokom, ki sto zaradi neurejenega življenja stopili na pot zločina in. nepo-itenega življenja, je država ustanovila poboljšemlnioe, v katerih »e pripravljajo pod skrbnim nadzorstvom določenih učiteljev za novo, pošteno in lepše življenje. Kljub vsem ukrepom, ki jih je držam izdala, da bi rešila problem mladine, ne moremo še trditi, da bi bilo to vprašanje popolnoma rešeno. Posledioe zadnje vojne se seveda še vedno Občutijo. Toda v Albaniji, kjer je oblast ti rokah ljudstva, se položaj iz dneva v dan izboljšuje. Glavna skrb države je, nuditi mladini srečnejše in boljše življenje. Albanska mladina pa pomaga po vzgledu mladine ostalih demokratičnih držav graditi in obnavljati svojo domovino. S svojim požrtvovalnim delom je dokazala, da je pripravljena prenašati vse težave in težkoče samo, da bo pripomogla h gospodarskemu, kulturnemu in socialnemu razvoju Albanije. Tisoče in tisoče mladincev in mladink se je z navdušenjem odzvalo pozivu organizacije ljudske mladine, M je povabila vse, da se udeležijo obnovitvenih del. Danes ima v Albaniji žena use pravioe ter zavzema važno mesto v vseh javnih službah kot tudi pri obnovi. Po osvoboditvi je stopilo v upravno službo že 1162 žen. Nekatere med njimi so dovršile razne tečaje ter se tako usposobile za izvrševanje raznih težjih služb. Sli deklet je obiskovalo pedagoške tečaje v Tirani in so danes že »oposlene kot učt-teljice. V vaseh kot v mestih obiskujejo žene pridno razne bolničarske, strojepisne in tečaje za telefonistke kakor tudi tečaje za ^ vzgojo otrok. Danes koraka al-j banska žena skupno s svojimi to-j t**riši nasproti boljšemu in srvč-I nejšemu življenju. Povsod se čw-| ti pomoč požrtmvalnih in marlji-! vih albanskih žena. Z navdušenjem se udeležujejo vseh vzgojnih in političnih konfereno ter se zanimajo za vse ženslce, kakor tudi ostale probleme ter jim sku-j šajo najti pravilne rešitve. Pridno obiskujejo kulturne prireditve, večerne tečaje in knjižnice. Albanske žene so trdno odločene braniti pravioe, ki so si jih z narodnoosvobodilno borbo pridobile, in m* bodo nikoli dopur stile, da bi jih kdor koli zopet zasužnjil. Zanimiv je dogodek, ki se je dogodil v Bfiati, ko je mlada vaščanka Temi Kud stopila ob priliki nekega ljudskega zborovanja■ na oder ter je kljub ostrim kritikam, ki so jih izročali nekateri še zaostali vaičani, glasno izja^Hla: (Nekateri W hoteli, da bi žiiiele me albanske žene Se vedno v temi. Toda me se bomo složno uprle, da preprečimo ures-ničttev takih nakan. jela naša ljudska oblast, ki nam daje vso podporo in zaščito». Sledilo je burno odobravanje. Napredna kultura in politKna vzeto ja, ki jo danes prejemajo Albanke, so najboljše orožje v borbi uroti zastarelemu mišljenju starejših generacij. To je v kratkem pregled živ Ijenia albanskega naroda, ki se je dvignil i« narodnoosmbodtins borbe močan in trden ter ie pri" pravilen delati in oradifi, dokler ne bo dosegel vseh svojih otljeah Takt KITAJSKE ŽE Duh Kitajskih junakinj preveva kilajsRe žene in dekleta v borbi proti imperializmu Maiokatere žene so v zgodovini tako odločno prekinile s preteklostjo, kakor so to naredile žene osvobojenih pokrajin Kitajske. Te danes sodelujejo v vladi, v proizvodnji, kadar pa Je potreba, pa celo v borbi pfoti 60-vi-ažniku. Pomagajo pri izvajanja agrarne reforme, pri likvidiranju banditskih toip. Skratka take so kitajske Zene. Burno osvabojenje aena se je izvrSilo 1925-1927 za časa velike fevoiucije. Tedaj so žene z ostriženimi lasmi korakale proti se-veifu skupno z nacionalnimi armadami:. Tedaj s<2 propagandisti v vojni uniformi prepovedali e-nak-ganizacij izseljenih Nemcev iz Poljske in Češkoslovaške, je pa «la vrsta šol, kjer vzgajajo člane nacistične stranke in jih seana-. njajo z načeli demokracije. Funkcijo, ki jo ima na aapa-du Schlange-Schoeningen, zavzema v sovjetski okupacijski coni nemški komunist Heinrich Rau, bojevnik v 11. mednarftdni brigadi v Španiji in jetnik koncentracijskega taborišča v Matchau/e-nu. Vodilna mesta v policiji sovjetske okupaciJske oblasti zavzemajo bivši interniranci m znanj antifašisti. «Denacifikacljo v sovjetski okupacijski coni so izvedli odbori vseth političnih strank«, piše angleški novinar Gordon Shafer. Ta denaclfikacija je bila resna in tar ko temeljita, da danes ne predstavlja več glavnega problema. To je Izjava angleškega novinarja, ki je prebil več tednov v sovjetski okupacijski coni in je vso prepotoval V istem času pa je tudi javno mnenje začelo dobroSrčnejše gledati na ženo. V primeru, d& združenje žena nž more prepričati moža, da je dolžan človeško postopati s svojo ženo, tedaj lahko skličejo miting, na katerem obvestijo vso vas o surovem postopanju moža. Z lepaki po vasi pa ožigosajo postopanje takega moža. Osvobojenih krajih začenjajo nove družine. Mož ne postopa 5 svojo ženo po suženjsko, temveč jo smatra za sebi enakopravno. V večini osvobojenih predelov «o žene mnogo naprednejše nego r jenanskih obmejnih predelih. Razlog je deloma ta, ker so bile druge pokrajine ekonomsko mnogo bolj napredne, deloma pa ker se je borba proti japonskim okupatorjem spremenila v splošno borbo proti sovražniku. Zene so v teh pokrajinah začele pomagati pri agrarni reformi. Zenske 0?- 200 članov ljudskega kongresa T žena. Z?ne so tudi tajnice pri upravnih oblasteh. Nekatere pa se udejstvujejo tudi ? vojaških borbah. Ko so čete Cangkajška prodrle 1. 1947 v severnem Kjan-Su, je 2 tisoč žena te pokrajine pristopilo k ljudski milici. V Santungu je kraj, znan pod Imenom Dolina petlja tigrov. Ta kraj nosi ime t čast petih Junakinj, ki so se odlikovale v vojni proti Jv pončem- Med temi junakinjami! bile dve mladenki, ki nista bili sta b!H 2 mladenki, ki nista bili klet, ki so se odlikovale po ovoji hrabrosti, preveva danes kitajska dekleta in žene v borbi proti imperializmu. PRIMORSKI Dokumen t Naj se tl, dKvek, ki el si prvi ums.il dokumente, sam zlodej obesi na dušo. Sodim, da je to moje mnenj? popolnoma utemeljeno spričo težav in neprUik, ki jih neumestna znajdba povzroča človeštvu še dandanašnji. Naj se mu torej... kakor sem 2e povedal. Razen gostilničarjev, ki naj Jim bo na tem mestu .zrečeno posebno priznanje, terjajo od mene c6ct>ng izkaznico povsod, kadar koli in kjer koli se le pokažem. Zahtevajo zloglasno podobico v kopališču in jo zahtevajo na preskrbovalnem uradu tet sem prav zaradi nje ostal te nekaj mesecey brez pasjega prepečenca in zgoščenega mleka, ki nam ga stric z Amerike dobrohotno pošilja. Imate dokument? Kajpada ga 8mam in sem ga pokazal, dokument s sliko, s podpifiom in odtisom. Ne, ta ni pravi, ni legi-timac ja z dvema črtama. S 6’m, p."os;m? Z dvema črtama pač... Vi vendar n ste Tržačan, od kod pa prhajate? Oh, res ne od dar leč, ja« sem kljub temu iz Trsta, sem se tu rodil in krstil in... Ne, ne, to nikakor ne zadoStur je. Tu je ukaz in ta prfidlvideva dve črt;. Njim je resda zelo žal, ampak trenutno mi nikakor ne m požrtvovalnem in nesebičnem delu, ki ga je približalo narodu in malemu človeku v svetu. Nesmrtna dela Mak*'trna Gorkega predstavljajo neminljivo vrednost vsem svobodoljubnim in miroljubnim narodom sveta. borbo proti krvavemu Hitlerjevemu režimu. To je bil naravnost dramatski trenutek v delu kongresa. Prisotni so stoje ploskali hrabremu človeku, k; se je v nevarnosti za življenje oddaljil iz Nemčije in govoril o hrabri borbi nemškega podfalnega pokreta proti fašizmu. Neznanec s črnimi naočniki je nenadoma izginil, kakor se Je ne-nedoma pojavil. In glej, pred kratkim skoro po 12 let'h se je zgodilo, da eem tega neznanca srečal v Berlinu in tako spoznal, da je to poznani nemški beletrist Peterson. Visok, suh in siv je govoril o sebi rezervirano ln suho. Iz Pariza se je vrnil v Nemčijo in nadaljeval podtalno delavnost. Ko so mu prišli na s’ed, Je moral bežati in žimu ln drugi, ki so bili v emigfra-oiji, so razkrinkavali fašizem javnemu mnenju. Vendar vsem ni bilo dano, da prežive propad nacizma. Fašistični zločinci so v koncentracijskem taborišču ubili znanega revolucionarnega pesnika Erioka Miihsama. Poslali so v smrt svetovno znanega publicista, pobomika miru ln demokracije Karla Ossieckova, ubili so talentiranega pripovednika in lirika Adama Kukfora. Nekateri znani pisci, obupani nad težko borbo s fašizmom in nad težkim življenjem v emigraciji v kapitalističnih državah, so napravili samomor, tako na primer Stefan Zwetg, največjl nemški beletrist XX. stoletja, Ernest Toller, znani dramatik jn pesnik, Kurt Tu-cholsky, znani pamfletist, Wal- Zakon o češkoslovaških umetnikih Po majski revoluciji 1945 je na predlog ministra za informacije Vaclava Kopeckega oživela na Češkoslovaškem institucija narodnih umetnikov — največje odlikovanje, ki ga češkoslovaški umetnik lahko dobi. Za prvega narodnega urnef n.ka Je bli imenovan «in memoriarn* dan po svoji smrti veliki češki pesnik Josef Hora, ki Je umrl 21. Junija 1915. V mesecu novembru 1945 Je pa češkoslovaška vlada sklenila da bo dala tej instituciji zakonsko podlago. Ta namen češkoslovaške vlade je bil uresničen šele v teh dneh s posebnim zakonom, katerega je sprejela ustavodajna narodna skupščina. Po tem zakonu lahko imenuje narodnega umetni ka predsednik republike na predlog vlade, ki ga pripravi prosvetni minister v sporazumu z min^trom kv informacije, če gre za literaturo, godbo, oblikovalno umetnost ail pa gledališče, ali pa minister za informacije v sporazumu s prosvetni® ministrom, če gre za film ali pa radio. K nameravanemu predlogu mora izraajiti svoje mišljenje vrhovna sindikalna organizacija in pri slovaškh umetnikih pa tudi odgovorni slovaški ustavni člnMelji. Ca narodnega umetnika je lahko imenovana oseba, ki je trajno obogatila narodno kulturo s posebno pomembnim; deli in z izrednim pomenom evojega umetniškega delovanja. 6 tem Je bila poudarjena dvojna zahteva: pogtj visoke umetniške ravni in odmev umetnikovega dela v narodu m njegovi kulturi. Nanodml umetniki bodo Imeli tudi poseben čaatni znak, da bi na ta način postali širokim ljudskim množicam osebno znani in da bi bila tudi na zunaj ocenjena važnost njihovih kulturnih zaslug. Vsak narodni umetnik bo dobival do konca svojega življenja redni mesečni častni prejemek, ki Je oproščen* davkov ln ki je enak plači visokošolskega profesorja v najvišjem plačilnem razredu z vsemi dodatki. Prejemki za narodne umetnike bodo izplačevanj od 1. januarja 1948. Vlada bo skrbela za izdajanje in popularizacijo del narodnih umetnikov. Zakon o narodnih umetnikih in njihovi gmotni preskrbi dokazuje, kako socialistična Češkoslovaška Izpolnjuje svojo dolžnost do kulturnih delavcev, katere so prejšnji režimi tako sramotno odklanjali ln odbijali. ter Hasenclewer, znani dramatik in drugi. Nemški demokratski kmževni-ki pa, ki so preživeli kruto borbo kot Peterson, so se dali na razpolago obnavljanju književnosti, da tako sodelujejo pr! izgradnji nove demokratične Nemčije. Nemška književnost sedaj zbira moči in tradicijo, ki jo je uničil fašizem. Mnogi veliki nemški književniki se še niso vrnili iz emigracije v domovino in njihova dela niso poznana nemškim čitateljem. V Ameriki živita brata Mann; Tomas je posial ameriški državljan, a Henrik, ki je znan po svojih simpatijah do Sovjetske zveze in socializma, se ni asimiliral v Ameriki, temveč se namerava v kratkem vrnit! v domovino. V Ameriki živi tudi Leon Feuch-wanger. Ameriška reakcija ovira povratek v Nemčijo največjemu nemškemu dramatiku Bertu Brechtu. Večina nemških demokratičnih književnikov se Je zbrala zopet v Nemčiji in se oprijela književnega in društvenega dela. Naj- večji in idejno najnaprednejši so se zbrali v Berlinu in v sovjetski okupacijski coni Nemčije. V septembru preteklega leta je bil v Berlinu prvi vsenžmški kongres književnikov. PrU>ostvovalo je 284 delegatov in 250 gestov iz vse Nemčije. Bili so zastopani vsi književniki današnje Nemčije, oni, k; so bili dvajset let v emigraciji, kjer so razkrinkavali zverski lik nacizma pred celimi svetom, in oni, ki so se v Nemčiji aktivno borili proti fašizmu ozire ma se mu pasivno upirali. Čudno politično stanje, v katerem je sedaj postavljena Nemčija, je vsakemu književniku in umetniku veliko vprašanje, s kom je in kateremu taboru pripada. Taboru imperialistov, ki upajo, da bodo uspeli v izzvanju neve vojne, in žele izkoristiti zapadn« Nemčijo kot strateško oporišče proti Sovjetski zvezi ali taborui nove demokracije, ki ujedinja nar rode pod zastavo miru in svobode im ki se bori za enotno demokratično Nemčijo. Kongres je dal Jasen odgovor na to vpraSanJe. Kljub poizkusom reakcije, da se vsili v delo kongresa, so se udeleženci odločno in v ogromni večini izrekli proti imperialističnemu hujskanju, mir in prijateljstvo narodov tčr za enotno Nemčijo. Zelo značilno je dejstvo, da se je na kongresu književnikov razpravljalo tudi o političnem položaju. V predhitlerjevski nemški književnosti so prevladovale izredno močne sile apolitičnosti, estetizma in indiferentnosti na-prani društveno — političnim vprašanjem. Take tendence so se javljale tudi na kongresu. Nekateri izmed delegatov zapadne cone so hoteli prepričati kongres, da ni stvar književnika baviti se tudi s političnimi vprašanji Bili so enostavno zasmehovani. Posebno je globoko odjeknil apel Ericka Weinerta vsem kulturnim delavcem: «Aktivno delajte v današnjem življenju, živ.te z interesi in potrebami svojega naroda, borite se z orožjem umetniških besed za demokratsko preobrazbo Nemčije, za napredek demokracije ter za mir v svetu». Nemški demokratski književniki so trdno zavzeli svoja mesta v vrstah naprednega demokratskega gibanja nemškega naroda. Njihov glas je gromko odmeval na prvem in drugem narodnem kongresu za enotno Nemčijo. Oni aktivno pomagajo demokratskim strankam v izvedbi demokratičnih reform in v vzgajanju množice v duSiiu mržnje proti ideološkim naslednikom nacizma, proti militarizmu in proti šovinizmu. Ve1i\ usfceh orodnih jugoslovanskih telovadcev Kakor smo že javili, £*> bile ballianflko-sredinjeevropBke tekme v orodni telovadbi preložene na september in to zaradi olimpijskih iger. Vendar pa so se madžarski in jugoslovanski telovadci domenili, da skupno preizkusijo moči m dvoboju, ki se Je te dni končal v Budimpešti, Presenečenje za nas je predvsem pon c ve n pojav Patakya, za katerega je krožila vest, da si je ztcmjl nogi in da ne bo mogel letos nastopiti na nobenih tekmah. Toda, kakor pravijo očividci tekme, je Pataky cid lanskega leta tako napredoval, da se najbrže ne bo treba bati na olimpiadi ln ga imajo za resnega tekmeca za najvliji naslov. Sicer se je Pataky res nekoliko ponesrečil, toda po ozdravljenju je takoj pričel a treningom in tako napredoval, da so ga vsi odkrito . 18sil TOTH, EDEN GLAVNIH STEBROV MADŽARSKE ORODNE VRSTE, KI JE NA ZADNJEM TEKMOVANJU V DVOBOJU Z JUGOSLAVIJO ZASEDEL TRETJE MESTO občudovali, posebno prj njegovi vratolomni pertem; vaji. Zmagala je Madžarska s 345.20 točkami pred Jugoslavijo s 335.25 točkami, Posamezniki so se zvrstili v sledečem redu: 1. PataJkji 58.90 točk, 2. Baraniy 58.55, 3. Toth 57.55, 4. Varkojr 57.45, (vsi Madžarska), 5. Grilo 57.35, & Ku-jumdlžič 57.05 (cba Jugoslavija). 11, 12, 13, 15 in 16 vrsto so zasedli Jugoslovani in sicer Janež, Jelič, Longyka, Jelič D., Subelj in končno Boltižar, ki je dosegel sa- mo 34.95 točk, ker ni dokončal tekmovanja zaradi natrgane mišice. Zanimivo Je dejstvo, da so Jugoslovani Izredno napredovali, saj so za Madžari samo za 9.95 točk: medtem ko je razlika mtd Pataktvem in prvim Jugoslovanom, k; je zasedel v skupnem plasmaju peto mesto, Grilcem samo 1.55 točk razlike. Drugi najboljši Jugoslovan Kujucdžič pa je zaostal za Grilcem samo za tri desetine. Vsedržavni zlet jugoslovanske gluhoneme mladine Jugoslavija je lahko ponosna na ta uspeh in to tik pred clim-piado. Se majhen trening in Jugoslovani se bedo lahko še bolj približali Madžarski, ki Je resen kandidat za prvo meeto. Skoda Je le, da se Je odličnemu Bolti-žarju/ dogodila nesreča, ki mu n! dovoljevala nadaljevati tekme, kajti v tem primeru bi Jugoslavija zaostala za Madžarsko morda le za pičlo teč ko in morda niti ne. Nekateri trde, da hi Jugoslavija celo zmagala, kajti Boltižar je odličen telovadec in še boljši tekmovalec, V dneCi 19. do 21. Junija 1948 bo v Subotici prvi vsedržavni fizkultumi zlet gluhoneme mladine Jugoslavije. K sodelovanju Danes ob 17 nogometno sreča-nde za naslov prvaka Tržaškega ozemlja na igrišču stadiona pri Sv. Soboli DREHER- SKEDENJ na zletu so povabljeni vsi gluhonemi pionirji, pionirke, mladinci ln Mladinke, ki se šolajo v zavodih za gluhonemo mladino Jugoslavije. Prireditveni cdbor v Subotici Je povabil k sodelovanju tudi gluhoneme iz gluhonemnice v Portorožu v Istrskem okrožju STO-ja. Uvidevajoč veliki vzgojni, učni, nacionalni in propagandni pomen tega zleta Je ravnateljstvo in učno coebje zaveda enoglasno sklenilo, da se udeleže zleta tudi gluhonemi gojenci gluhonemnice v Portorožu. Gojenci so £« z veliko vnemo ln navdušenjem lotili vaji S preko dva meseca trajajočimi vežbo njem so dosegli, da izvajajo danes vse vaje, predpisane za zlet zabavni glasbi. Obe smeri imata isto tako potvorjen kozmopoll-tičen značaj: ntvelizlrali sta samoraslo glasbeno življenje narodov. Obe smeri, pa četudi si dozdevno nasprotujoča, sta dejansko dve poglavji istega neblage-ga kulturnega stanja, istega dru žabnega procesa. Ml, skladatelji in glasbeni kritiki, ki smo se sestali na H. mednarodnem kongresu v Pragi, opozarjamo na nezdravo disharmonijo tega stanja z dobo, v kateri se tvorijo nove družabne oblike In v kateri vsa človeška kultura vstopa v višji stadij in postavlja umetniku nove in nujne naloga. Kongres ne namerava določiti predpise ali pa navodila, kako naj bi se ;umetniško tvorilo. Kongres razume, da mora vsaka država in vsak narod korakati po svojih poteh in svojih metodah. Vsem skupaj pa bodi razumevanje vzrokov in osnove glasbene krize in vsem skupaj naj tudi bo napor in volja to krizo premagati. L Ce so skladatelji te krize zavedajo ln če se odrečejo tendenci skrajnega subjektivizma, potem bo glasba postala izraz novih, velikih in naprednih idej in občutkov širokih ljudskih množic in vsega, kar je v sedanji dobi nar prednjega. Ce se bodo umetniki v svojih delih bolj globoko povezali z nar rodnimi kulturami svojih držav in če. jih bedo branili proti potvorjenim kozmopolitičnimi tent-dencam; kajti prava in resnična mednarodnost glasbe je lahko samo posledica razvitja njihovega narodnega značaja. 3. Ce bodo skladatelji posvetili zan'manje tudi onim glasbenim oblikam, katere so 1 ali k o vsebinsko najbolj konkretne .zilasti operam, oratorijem, kantatam, zborom, pesmim iti 4. Ce se bodo udeležili vsi ustvarjalni glasbeniki in glasbeni znanstveniki aktivno in praktično dela, ki gre za tem, da se 0000000000030000000000 MIZARJI! mZARJI! ln macesnove, trde vrste lesa, vezane plošče raznih debelin. CALEA - Viale Sonnino št, 24 Telefon 90-441 premaga glasbeni analfabeti®® in poglobi glasbeno zanimanj« •# vzgojo širokih ljudskih množic. Kongres polaga na srce sk’i- dateljem vsega sveta, da bi u stvarjalj taka dela in tako & bo, v kateri bo povezana vlsol« umetniška vrednost, kakovost ustvarjalna individualnost z 8 boko in resnično ljudskostjo. pričani smo, da je izmenja' skušenj in misli skladateljev glasbenih znanstvenikov sed« povsem neizbežna. In če s« j hoče doseči, potem se mora>o vezati glasbeniki naprednega u ha med seboj predvsem v svoj-državah, To bo potem v bli®. bodočnosti privedlo d*> ve mednarodne zveze napre skladateljev ln glasbenih zn stvenikov. Prepričani smo, da ta nova mednarodna zveza p rednih skladateljev in glasben ^ znanstvenikov vseh držav in hovo -vztrajno ln zavestno ? premagalo nevarnost, ki _ , trajni in globoko zakoren-nJ glasbeni krizi in da bo glasbi P ^ dobijo zopet ono pomembno i plemenito funkcijo v družbi-mo na ta način lahko glasba močni činltelj pri nju velikih zgodovinskih n*°c pred katerimi stoji vse napr človeštva POZOR! REDKA PRH^ Zaradi odhoda prodam kofflP zakonsko spalnic°| z vzmetmi ln žimnicami lir, samsko spalnico V ur, eamsKo spara.co za 3S. žimnice z vzmetmi, Stirideln0^^ ro. Kuhinjo z marmorji ** ‘^ lir. Šivalni stroj Singer, modem store, štedilnik, motorno kolo> ^ proge in radij, aparat za 15-000 TRST - Raffaele Sanzio 20, 1 oooooocooooooooooooooo i šivalni stroj popolnoma nov za 12.000 lir, drugi pogrezljiv, prodam. Sprejemam vsakovrstna popravila s popolnim Jamstvom po zelo ugodni ceni. Coslovich, Trst, ni. Manzoni 4 Š n 0 t < 1 o K Oh ____ B D U šiuo, veze, krpa, obšiva luknje, prišlje gumb* in čipke brez 6 PLETILNI STROJI NECCHI Tulilo fflatal6 TRST črti Ul. C. Battisti 12, tel. Podružnica v T R 2 I ^ ^ Korzo i p