Jitulsha,
AFprayica
GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOV EN I JE
Poštnina plačana v gotovini.
Ta država je država delavcev mesta in vasi in zato z vsemi silami pomagajte obnoviti svojo razrušeno deželo. Vzemite si za vzgled mnoge vaše tovariše in tovarišice v podjetjih in rudnikih, ki so že postali junaki dela. Bodite pazljivi do vsakovrstnih saboterjev in onemogočajte sovražnike ljudstva, ki ovirajo ustvaritev vaše srečnejše bodočnosti. TITO
Leto VII. - št. 3 I Izhaja vsak dan razen ob ponedeljkih
Ljubljana, petek' 4. januarja 1946
Mesečna naročnina Din 40.—
Cena Din 2.-
Pomen moskovske honierence
Konferenca zunanjih ministrov Sovjetske zveze, Anglije in Amerike je poleg konference v Potsdamu nedvomno najvažnejši doprinos k izgraditvi in utrjevanju miru v vseh delih sveta ter doprinos k izgraditvi vsaj približne oblike povojne ureditve. Prav zato, ker pomeni moslzovska konferenca s svojimi sklepi — predvsem sporazum o postopku za dosego mirovnih pogodb, reševanje daljnovzhodnih problemov ter ustanovitev komisije Združenih narodov za nadzorstvo nad atomsko energijo — resničen korak naprej pri urejevanju mednarodnih odnosov, in ker daje konferenca v svojih sklepih trdno jamstvo, »ki preprečuje Nemčiji, da bi gojila nade na novo agresijo« (»Rumanite«), so narodi sveta pozdravili sklepe te konference. V čem je torej pomembnost moskovske konference in zakaj pomeni velik korak naprej pri urejevanju in reševanju vseh povojnih problemov?
Nedvomno izhaja pomen moskovske konference in njenih sklepov predvsem iz dejstva, da je doživela mednarodna reakcija, ki je nastopala zadnje čase pod firmami kakor »zapadni bloki:, »atomska diplomacija«, »zaščitniki japonskega imperializma« in zagovorniki vojnih zločincev, težak udarec, tako da je morala odtegniti svoje roke od prenekaterega problema in mesto razdora prepustiti mesto sporazumu. Londonska konferenca se tokrat ni ponovila in brezsklepen razhod v Londonu je zamenjal sporazum o nekaterih najvažnejših svetovnih problemih. Politična smer reakcije, ki je še hotela nadalje taktizirali na ruševinah londonske konference z ustvarjanjem in zaostre-vanjem nasprotij med velikimi silami, ta smer je doživela v moskovskih sklepih, zlasti pa še ob perspektivah, ki jih odpira ta konferenca, resnično negacijo pod pritiskom zmagujočih demokratičnih gibanj in teženj v svetu. Jasno je, da s tem uspehom še ni izločen vpliv in preprečeno delo reakcionarnih in profašističnih sil v svetu. Zato pa tembolj pomeni moskovska konferenca uspeh v boju proti takim profašističnim silam in prav zato so moskovska »Izvestija« zapisala: »Sklepi konference treh ministrov so zmešali račune sovražnikov sodelovanja zavezniških sil, ki je nastalo med vojno. Ti sovražniki so bili posebno delavni v zadn jem času. Konferenca, ki se je pravkar končala v Moskvi, je nov korak k odnošajem enakega sodelovanja po vojni. Uspehi konference in vsa vprašanja, ki so jih tam reševali, dokazujejo, da je to sodelovanje stopilo v novo dobo razvoja.«
Narodi Jugoslavije so sprejeli mgskov-ske sklepe z resničnim zadovoljstvom, sodelovanje Združenih narodov v smeri utrjevanja miru in demokracije v svetu je v globokem interesu Jugoslavije, saj je naša republika to dokazala tako na bojnem polju v vseh štirih letih vojne kakor ves čas V sedanjem povojnem obdobju, ko so se demokratične sile trudile, da bi izgrttdild mir v svetu ter hkrati preprečile vsakršne poizkuse novih agresij. Vprašanje mirovnih pogodb, ki ga v glavnih obrisih predvideva moskovska konferenca, je za FLRJ nadvse važen političen akt. Kajti povsem jasno je, da ni mogoče ustvariti normalnih političnih odnosov v Evropi, dokler Hitlerjevi vazali, zlasti pa ItoJSja v našem primeru, ne sklenejo z zmagovitimi državami mirovnih pogodb. To vprašanje je rešila moskovska konferenca. Po določbah te konference pa morajo pričeti mirovna pogajanja najkasneje do 1. maja t. I. Tako je bila postavljena resna podlaga za rešitev tega vprašanja, ki poleg izročitve in kaznovanja vojnih zločincev ter vojne odškodnine v obliki reparacij pomeni, le bo vse to natančno in dosledno izpeljano, likvidacijo fašizma v Evropi ter njegove ekonomske m politične podlage.	.	.	»
2e na londonski konferenci je naša delegacija pod vodstvom podpredsednika Zvezne vlade tovariša Edvarda Kardelja postavila zahteve narodov Jugoslavije nasproti Italiji. Takrat je naša argumentacija odjeknila po vsem svetu tako, aa so jo vse demokratične sile s Sovjetsko zvezo na čelu popolnoma in v celoti podprle. Ob času te konference so se povsem razkrili še jasneje in ostreje sovražniki Jugoslavije v svetu — različni profašistic-ni agenti zlasti v Italiji kakor tudi v nekaterih drugih državah. Z uspehom moskovske konference pa so doživeli tudi ti agentje neuspeh, ki so hoteli dati premagani Italiji nagrado na račun in škodo zmagovite Jugoslavije.
Zato so narodi Jugoslavije sprejeli sklepe moskovske konference tudi kot dokument, ki potrjuje njihove osnovne zahteve in interese. Tako je moskovska konferenca odprla pot mirovnim konferencam ter končno naakzala tudi perspektivo, kako naj se sklenejo mirovne pogodbe, tudi tiste, ki se tičejo Jugoslavije. Toda dejstvo je, da je taka perspektiva še vedno hkrati vezana z delom in bojem slovenskih, italijanskih in hrvaških demokratičnih množic v Julijski krajini s Trstom, kakor je vezana z delom in bojem vsega ljudstva Jugoslavije. Gre torej za konkretno realizacijo moskovskih sklepov na podlagi samoodločbe narodov, na podlagi teheranske in krimske konference. In tudi v tej luči pomeni konferenca v Moskvi a srnjimi sklepi velik in pomemben korak k urejevanju povojnega sveta. Ih
Enotni sindikati so izraz enotne volje ljudskih množic Julijske Krajine
S skupščine Enotnih sindikatov goriškega okrožja
Dae 30. decembra 1945 se je vršila v Gorici skupščina vseh organizacij Enotnih sindikatov goriškega okrožja. Skupščine so se udeležili delegati vseh okrajnih sindikalnih organizacij, zastopniki mestnega odbora in delegati poedinih odborov podjetij. Skupščine se je udeležil tudi tajnik Pokrajinske zveze Enotnih sindikatov iz Trsta, Vojmir - Ivan Bukovec.	i
Skupščino je odprl predsednik mestnega odbora Enotnih sindikatov v Gorici, tov. Batti in podal izčrpno poročilo o delu odbora od 27. oktobra 1945 dalje, ko je bila zadnja skupščina organizacij Enotnih sindikatov v Strašicah.
Da poudarimo le nekaj osnovnih misli iz poročila: V tem razdobju se je zlasti obravnavalo vprašanje plač, ki je v coni A še vedno nadvse pereče in še nerešeno.
Prirejen je bil veličastni »festival dela«, ki je bil manifestacija enotnosti slovenskega in italijanskega delovnega ljudstva v coni A.
Enotni sindikati so dali vso moralno podporo splošni stavki 15. decembra 1945, ko je slovansko in italijansko ljudstvo Julijske krajine protestiralo proti kršitvi najosnovnejših demokratičnih pravic — proti kršitvi svobode tiska. Enotni sindikati so borbena razredna organizacija in kot taka morajo vedno podpirati vse upravičene zahteve delovnega ljudstva in braniti njih pridobitve. Omejiti se samo na mezdno gibanje, bi pomenilo izvrševati samo del dolžnosti.
Nasprotno pa Julijski sindikati ne mislijo in ne delajo v interesu delovnega
ljudstva, čigar enotnost skušajo vedno znova razbijati in razdvajati slovenske in italijanske delavce. Enotni sindikati, je dejal tovariš Batti, izražajo voljo ljudskih množic, medtem ko »Julijci« brezvestno branijo interese reakcionarnih klik. Delovno ljudstvo na Goriškem je spoznalo, kdo se bojuje za pravo demokracijo. Zavedno delavstvo vedno znova dokazuje svoje zaupanje Enotnim sindikatom. Neprestan dotok članstva v mestu kot v sedmih okrajih goriškega okrožja jasno dokazuje, kako mogočna in množična organizacija so Enotni sindikati.
Tajnik Pokrajinske zveze Enotnih sindikatov, tov. Ivan Bukovec, je podal nato kratko zgodovino nastanka Enotnih sindikatov, katerih predhodnica je bila »Delavska enotnost«.
, Med drugim je dejal:
Ta »Enotnost« je nastala v času najhujšega zatiranja demokratičnega ljudstva, ko je bil nacifašizem najmočnejši. V svojih vrstah je »Delavska enotnost« združevala vse ono delavstvd, ki mu žrtve za svobodo, za resnična demokratična načela, niso bila nikdar prevelike. Zavest nesebične pripravljenosti obvarovati svet pred nacifašističnimi grozotami, je bila tako močna, da so se z najskromnej-šimi sredstvi in najmočnejšo voljo lotili borbe ob strani vseh svobodoljubnih narodov. Ta »Delavska enotnost« je organizirala odpor, zbirala denarna sredstva, hrano, obleko, bodrila in pošiljala borce v partizanske vrste. Po osvoboditvi, v maju letošnjega leta, pa se je občutila potreba, da ta organizacija nadaljuje z delom na sindikalnem področju. Iz »Delav-
ske enotnosti« so nastali Enotni sindikati, ki naj branijo in se bore za delavske interese v mirni dobi. Ti sindikati niso nasledniki nacifašističn:h reformističnih sindikatov, to so sindikati, ki organizirajo napredno delavstvo po tovarnah in obratih v borbi za socialne in gospodarske pravice. Reakcija poskuša organizirati druge, sebi naklonjene sindikate, ki bi razbijali delavsko enotnost. Ob vsaki priliki in vedno znova poskuša ta reakcija razbijati delavske vrste, pri čemer ni prav nič izbirčna v sredstvih.
»Enotni sindikati se zavedajo, da je za dosego socialnih in gospodarskih pravic potrebna ljudska oblast«, je dejal tov. Bukovec. Le ljudska oblast lahko zagotovi uresničitev vseh onih pravic, ki pripadajo delovnemu ljudstvu. Reakcionarna politika poskuša usmeriti sindikalno delovanje na pot reformizma, S tem bi si želela izboljšati sedanje svoje šibke položaje in ustvariti take prilike, da bi lahko ponovno pričela s svojimi starimi metodami izrabljanja. Toda delovno ljudstvo je že toliko dozorelo, da ga ni več mogoče zaslepljevati, ker dobro ve, v čem so njegovi interesi. Ljudske množice se zavedajo, da so Enotni sindikati tista organizacija, ki pazi na njihove interese in se zanje tudi bori. Zato se dotok članstva iz dneva v dan veča in vključujejo sedaj Enotni sindikati v svojih vrstah 70.000 članov. To dejstvo je za vse napredne množice razveseljivo dejstvo, ki jim vliva zaupanje v bodočnost.
Zatem se je razvila diskusija, nakar je skupščina prešla k volitvam okrajnih predstavnikov v mestni odbor Enotnih sindikatov.
Byrnes in Bevin se zahvaljujeta Molotovu
Moskva, 3, jan. Tass poroča: Minister za zunanje zadeve Združenih držav Amerike Byrn.es je ob svojem odhodu iz Sovjetske zveze poslal komisarju za zunanje zadeve Sovjetske zveze Molotovu naslednjo brzojavko:
»Ko zapuščam Sovjetsko zvezo, želim, da Vam izrazim svojo iskreno hvaležnost za ljubeznjivost, katero ste pokazali do mene in do mojih tovarišev Vi osebno in sovjetska vlada za časa našega bivanja v Moskvi.
Prosim Vas, bodite tako ljubeznivi in sporočite mojo zahvalo prav tako ee-neralisimu Stalinu za njegovo ljubeznivost in gostoljubje.«
Moskva, 3. jan. Tass poroča, da je minister za zunanje zadeve Velike Bri-
tanije Ernest Bevin potem, ko je zapustil Sovjetsko zvezo, poslal komisarju za zunanje zadeve Molo,rivu pismo naslednje vsebine:
»Ko zapuščam Sovjetsko zvezo, Vam pošiljam to pismo z izrazi najtoplejše za-hvalnosti za velikodušno gostoljubnost, ki ste jo Vi in Vaši tovariši tako ljubeznivo izkazali meni in britanskemu zastopstvu v Moskvi.
Mislim, da je konferenca, ki smo jo skupno ž Vami in Byrnesom pravkaf končali, najvažnejša etapa na poti trdne in mirne ureditve, katero si želi človeštvo.
Željm Vam mnogo dobrega! Ernest Bevin.«
V vseh deželah pozdravljajo sklepe moskovske konference
Združene države:
New York, 3. jan. Tass poroča: Komentator lista »New York Herjild
Velika Britanija:
London, 3. jan- (Tanjug.) »Daily Mail« piše: če bi tudi v Moskvi doživeli neuspeh, ki bi bil sličen onemu v Londonu, bi se morali sprijazniti s slabimi posledicami in še z izgledom, da bo Evropa zašla še v večji obup. Temu pa smo se izognili in obstojajo svetle nade, da bodo diplomati izvedli učinkovito organizacijo in da bo s pomočjo dobre volje storjenega mnogo dobrega v bodočih mesecih.
»Reynolds News« komentira uradno poročilo moskovske konference in piše: Mnogo stvari je treba še dokončati. Vendar pa je res, da so ostali ljudje, ki so zavzemali svoje stališče v sporu med Sovjetsko zvezo in za-padom, presenečeni zaradi sklepov moskovske konference. Zmaga konference v Moskvi obstoji v tem, ker je našla način, po katerem bodo zavezniki lahko skupno pričeli reševati številne naloge pri obnovi Evrope.
Francija:
Pariz, 3. jan. (Tanjug.) ATT prinaša poročilo svojega pblffičhfega ko-
Tribune« komentira uradno poročilo mentaiorja, da je bilo uradno pote* moskovske konference ministrov za’ zunanje zadeve ijl piše, da dajejo sporazumi, ki so jiB dosegli na konferenci, možnost za ureditev sovjetsko-	r________
ameriških odnosov v vzfrodifi Evropi podlagi katerega bodo izdel in Aziji. Last pripominja, da predstavlja sodelovanje med Sovjetsko zvezo,
Združenimi državami Amerike in drugimi državami pri reševanju pr obl e* mov Daljnega vzhoda enega izmed velikih uspehov moskovske konference.
Tudi »New York Tunes« daje zelo-ugodno oceno o uspemh moskovske konference.
»New York Post« piše, da je moskovska konferenca dvignila medsebojno zaupanje in utrdila mir. Konferenca pomeni zopetno sodelovanje »velike trojice«.
List »Daily Worker« piše, da je uspeh moskovske konference precej ublažil politično napetost, ki je obstojala pred njo.
Atene, 3. januarja. (Tanjug) List »Mahi« komentira v uvodnem članku poročilo moskovske konference in piše, da se tičejo sklepi moskovske konfereneg Grčije v dveh pogledih:
1. Na konferenci so rešili vprašanje o mirovnih pogodbah z Bolgarijo in Italijo, od tega pa je odvisna organizacija povojnega miru na Balkanu. 2.) Moskov-ški sklepi zanimajo Grčijo tudi zato, ker je grško ljudstvo oBčutilo posledice ne-sporazipna med zavezniki in si želi zaradi tega mir.
Razumljivo je, da vesti iz Moskve niso razveselile onih krogov, ki so polagali prevelike nade v spore med zavez-pifci in ki so pripravljali Grčijo za oni kraj, kjer naj se VodijO pfiprave za ta Svetovni spopad. Njim so seveda ne do-phde zaupanji in sodelovanje med velikimi zavezniki.
List »Mahi« piše, da je v Moskvi zmagal djtfi demokracije, napredka in sodelovanja ih	Kolikor	se bomo čim-
jprej prilagodili temu duhu, toliko prej bomo laMfo nadoknadili škodo, ki jo je deželi prizadejala politika desničarjev in bomo lahko spet zavzeli naše mesto med zmagovalhiifii dafodi.
oilo, ki so ga objavili pp končani 190-skovski konferenci, Sprejeto v PaTizu z velikim Zadovoljstvom, čenrav jej mnogo sprememb pri postopku, na podlagi katerega bodo izdelali mirovne pogodbe, dobimo vtis, da so ministri Za zunanje zadeve izvršili v Moskvi ustvarjalno d Cio, ki bo pripomoglo k razčiščenju mednarodnega položaja.
Madžarska:
Budimpešta, 3. jan. (Tanjug) Minister za zunanje zadeve Janos Gyongyosy je dal v zvezi s sklepi moskovske konference madžarski brzojavni agenciji izjavo, katero so prinesli vsi lfeti. Minister je med ostalim rekel:
»Izid moskovskih pogajanj je vzbudil v madžarskih političnih krogih splošno veselje in pomirjenje. Pomirjenje je nastalo spričo dejstva, da so velike sile zavzele v Moskvi enotno stališče glede priprav mirovnih pogodb za države jugovzhodne Evrope. Ker bodo priprave mirovnih pogodb trajale vsega štiri mesece, se lahko nadejamo, da bo v prvi polovici leta 1946. v tem delu nastopilo pomirjenje, ki je vsaki državi, zlasti pa Madžarski, še posebej potrebno. Ko bo končno Madžarska imela v mednarodnem pogledu urejen pravni položaj, bo lahko pristopila k veliki nalogi obnove.«
Budimpešta, 3. jan. (Tanjug) Madžarski politični krogi so sprejeli uradno poročilo moskovske konference z velikim zadovoljstvom.
»Szabat Nep« piše v uvodnem članku o konferenci in prav?, da si bo Madžarska priborila zaupanje svojih sosedov in velikih sil samo takrat, če bo bolj odločno in jasno izvajala svojo notranjo in zunanjo politiko v demokratičnem duhu. Samo notranja zmaga demokracije nam bo pomagala, da nas bodo spoštovali tudi izven naših mej, da bomo izboljšali odnose z našimi sosedi spomladi do trajnega in sprejemljivega miru.
/S N. ••
urcija:
Mehika:
Mexico City, 3. jan. (Tanjug) »El Po-pular« prinaša članek, posvečen izidu moskovske konference in v katerem je rečeno, da so sovražniki miru, fašisti in reakcionarji vsega sveta doživeli V Moskvi vrsto porazov
»Sklepi, ki so jih sprejeli na konferenci,« piše list, »pomenijo zmago razuma in zdravega političnega pojmovanja Zedinjenih narodov, zmago, ki je postavila temelje za končno sodelovanje, katerega končni namen je pravičen in čvrsti
Tajnik Vseslovanskega odbora v Moskvi, polkovnik Močalov, čestita jugoslovanskim narodom za novo leto
Beograd, 2. jan. (Tanjug) Odgovorni tajnik Vseslovanskega odbora v Moskvi, gardi js-ki polkovnik Valentin Močalov, je poslal preko Vseslovanskega odbora v Beogradu naslednje pismo:
Drage sestre in bratje junaške Jugoslavije! Vseslovanski odbor vam prisrčno čestita k novem letu in vam želi, da hitro zacelite težke rane, ki so vam jih zadali največji sovražniki človeštva — nemški fašisti.
S posebnim občutkom veselja vam pošiljam ta pozdrav v imenu slovanskega odbora in v svojem imenu tudi zato, ker imam še sveže spomine na srečanja z vami v jugoslovanskih mestih in vaseh.
Dovolite, da vam istočasno s čestitkami za novo leto, podam tudi svoje poročilo. Vsa darila, ki ste jih poslali voditelju in organizatorju zmage nad nemškimi fašističnimi osvajalci — generalisimu Stalinu — so izročena.
Meščani in meščanke slavnega mesta Sarajeva, vaša preproga je izročena Josipu Visarionoviču Stalinu.
Mizar Avram Markovič je prosil, da se izroči tovarišu Stalinu fotel, ki ga je on izdelal. Izredno lep fotel Avrama Markoviča je sedaj v Kremlju pri velikem Stalinu.
Meščani in meščanke mest in vasi Jugoslavije sp nas prosili, da pozdravimo po prihodu v Moskvo tovariša Stalina in to prošnjo smo izpolnili.
Veliko sovjetsko ljudstvo pričakuje novo leto z novimi uspehi na področju narodnega gospodarstva in kulture. Zavedamo se, da so pred nami ogromne težave pri obnhvi tega, kar je sovražnik uničil, toda prepričani smo in polni upov, da bodo te težave premagane zato, ker je Stalin z nami.
Sovjetsko ljudstvo je gojilo in goji globoke simpatije do junaške Jugoslavije, do njenih narodov, do njenega vojskovodje in voditelja, maršala Josipa Broza-Tita.
Novo leto postavlja na dnevni red nove naloge, od katerih so glavne: da se utrdi zmaga velike stvari Združenih narodov, da se uničijo ostanki sovražnikovih gnezd povsod in na vsakem mestu, da se za vedno zdrobi fašizem, da se hitro zacelijo rane, da se obnovi porušeno narodno gospodarstvo, industrija, projnet, poljedelstvo, da se olajšajo muke ljudstva, da se odstrani beda, da se nasitijo in ogrejejo sirote, da se dvigne kultura, da se utrdi enotnost in bratstvo slovanskih narodov in da se brani mir na svetu.
Ni dvoma, da bo novo leto prineslo našim svobodoljubnim demokratičnim narodom nove slavne zmage.
Drage sestre in bratje, čestitamo vam k novem letu in vam želimo novih zmag. — Valentin Močalov.
Kanada:
Ottawa, 3. januarja. Kanadski tisk in radio živahno komentirata uradno poročilo moskovske konference. V Kanadi poudarjajo enotnost velike trojice pri reševanju raznih problemov.
Avstralija:
Sydney, 3. jan, Vsi avstralski listi so na prvih straneh objavili celotno besedilo uradnega poročila moskovske konference.
»Sydney Morning Herald« piše v uvodnem članku, da predstavljajo sklepi, ki so jih sprejeli v Moskvi, zopetno sodelovanje med Sovjetsko zvezo in zapad-nimi državami. Tako je dana možnost za rešitev skupnih evropskih vprašanj. Tako bo lahko pričela organizacija Zedinjenih narodov delati v ozračju, ki bo dajalo več nad.
- /
Kongres bolgarske Zemljedelske zveze
za še tesnejše vezi s Federativno ljudsko republiko
Jugoslavijo ,
Sofija, 3. januarja. (Tanjug) Kongres bolgarske Zemljedelske narodne zveze je sprejel resolucije idejnega, političnega in gospodarskega značaja.
Kongres popolnoma odobrava osnovo Domovinske fronte in ugotavlja, da se 80% njene vsebine popolnoma sklada z idejno političnim programom bolgarske zemljedelske narodne zveze. Kongres odobrava udeležbo bolgarske Zemljedelske narodne zveze v Domovinski fronti, v kateri so združene sile bolgarskega ljudstva, narodne inteligence in naprednih elementov, kar popolnoma odgovarja idelogiji Aleksandra Stamboliskega. Razen tega je kongres velik pristaš bratskih in pravilnih odnosov z bolgarsko delavsko stranko (komunistov). Kongres že-4i, da se izvedejo v najkrajšem času občinske volitve ter izraža svojo željo, da se čimprej skliče Veliko Narodno Sobranje, ki bo proglasilo Bolgarijo za republiko.
Glede zunanje-političnih vprašanj je sklenjeno naslednje:	Kongres potrjuje
svojo zyod, vinsko privrženost ideji slovanske enotnosti, svojo hvaležnost dvakratnemu osvoboditelju Sovjetski zvezi in njeni nepremagljivi Rdeči armadi. Pošilja goreče pozdrave voditelju sovjetskega ljudstva, velikemu pokrovitelju slovanstva generalisimu Stalinu. Ostaja zvest idejam Aleksandra Stamboliskega o slovanski enotnosti in izjavlja, da bo delal za vzpostavitev še tesnejših vezi med vsemi slovanskimi narodi, posebno pa med bolgarskim narodom in narodi bratske Titove Jugoslavije. Pozdravlja Titovo Jugoslavijo, katere sinovi so dosegli velik uspeh s tem, da so sprejeli federativno načelo in spremenili svojo državo ,v republiko. Občuduje svobodoljubni duh yseh narodov sveta, na čelu z velikimi demokracijami Sovjetsko zvezo, Anglijo, ZDA in Francijo ter želi utrditi ia razširiti prijateljske vezi z njimi.
Edvard Kardelj:
Naša argumentacija o Trstu, Slovenskem Primorju in Istri na londonski konferenci
(Odlomek)
Narodi Julijske krajine so stoletja oodili nepretrgan boj za soojo soobodo. Zlasti slovensko in hroatsko prebival-stvo Julijske krajine pa je o tej vojni delalo čudeže heroizma v boju protiitalijanski, a pozneje proti nemški vojski in Mussolinijevim bandam. Leta 1942 je izbruhnila v teh krajih splošna narodna vvstaja. Tri leta se je ljudstvo Julijske krajine z orožjem v rokah borilo proti množičnim italijanskim in nemškim silam. Iz tega boja sta se razvila dva korpusa jugoslovanske Narodne osvobodilne vojske, IX. in XI. korpus, ki sta oba sestavljena izključno iz borcev iz Julijske krajine. Te sile so vezale 60 do 100 tisoč vojakov italijanske vojske, a pozneje skoraj enako število nemških vojakov. Operacije enot Narodno osvobodilne vojske v Julijski krajini so znatno pomagale zavezniškim silam o Severni Afriki. Zaradi delovanja naših sil je glavna železniška proga Trst—Ljubljana funkcionirala samo z 12.6% svoje normalne kapacitete, medtem ko so vse ostale železniške proge v Julijski krajini delale z največ 16% svoje normalne kapacitete. To so podatki italijanskih in nemških dokumentov. Med to vojno so naše enote izvršile proti sovražnim četam in njihovim komunikacijam o Julijski krajini 4200 operacij večjega obsega. Za vse to vedo številni zavezniški oficirji, ki so se o letih 1943—1943 nahajali z našimi borbenimi četami v teh krajih. Že od 1943. leta so te čete ščitile obširne okraje osvobojene Julijske krajine pred sovražnimi napadi. Samo v enem razjobju 1944. leta se je istočasno nahajajo v vrstah Narodno osvobodilne vojske 43.000 borcev iz Julijske krajine, medtem ko jih je v štirih letih boja bilo 72:000, kar znaša 8% vsega prebivalstva. Vse to se je zgodilo kljub prisilni mobilizaciji, ki so jo vršili Italijani in Nemci.
Ker je bila mobilizacija za Narodno osvobodilno vojsko prostovljna, že to dejstvo samo dovolj kaže, kaj hoče Julijska krajina. Izgube Julijske krajine v boju za soobodo znašajo 42.000 mrtvih vojakov na fronti in civilistov, ki so dali svoje življenje za soobodo svojega naroda in za skupno zavezniško stvar. Niti pomisliti ne smem na reakcijo in globoko razočaranje prebivalstva Julijske krajine, če bi po nekem nesrečnem naključju bila njihova rodna zemlja spet izročena tujemu zatiralcu po vseh teh velikanskih naporih in žrtvah za zavezniško stvar.
Znatno število Italijanov po izvoru iz Trsta in drugih mest Julijske krajine se je tudi o tej vojni borilo skupaj s Slovenci in Ervati. Ta skupni boj je krepko povezal Jugoslovane in Italijane o Julijski krajini. Italijansko prebivalstvo v mestih Julijske krajine se zaveda dejstva, da mu bo bodočnost zajamčena le, ako ostane tesno povezano z jugoslovanskim zaledjem. Jugoslovanska vlada dobiva neprestano prošnje iz vseh krajev Julijske krajine, prošnje, ki jih podpisujejo tako Jugoslovani kakor Italijani in v katerih zahtevajo priključitev te pokrajine Jugoslaviji. Na oseh prošnjah, ki so bile doslej poslane jugoslovanski vladi — in katere je delegacija prinesla s seboj — je 346.486 podpisov, kar predstavlja 33% odraslega prebivalstva Julijske krajine. Obstoje pa še druge prošnje, ki jih jugoslovanska vlada doslej še ni prejela, razen tega pa se je treba zavedati, da gre tu za zaseben in spontan korak ljudstva, v katerem velik del prebivalstva ni imel priložnosti za udeležbo.
Na koncu bi rad poudaril samo še eno dejstvo. Leta 1919 in 1920 je bila Julijska krajina dana Italiji kot nagrada za njen vstop v vojno. Ta priključitev se je izvršila proti volji prebivalstva Julijske krajine. Petindvajset let je Italija upravljala to deželo s pomočjo terorja, koncentracijskih taborišč in ubijanja ter je zasejala toliko sovraštva in strahu med prebivalstvo te pokrajine, da bi to v povrnitvi k Italiji videlo smrtno obsodbo.
Italija je izkoristila Julijsko krajino kot vojno bazo za svojo osvajalno politiko proti Balkanu in Srednji Evropi. Zvesta tej politiki se je povezala s Hitlerjem in stopila v vojno proti zaveznikom. V štirih letih se je Italija borila proti zaveznikom, napadla Jugoslavijo, anektirala velik del Ilrvatske in Slovenije skupaj z Ljubljano in tako o pustošila eno tretjino jugoslovanskega ozemlja. Jugoslovanska Narodno osvobodilna vojska se je po samih italijanskih dokumentih neprestano borila proti italijanskim silam 300—400.000 vojakov. Ali more po vsem tem, kar je storila, imeti Italija najmanjšo pravico, postavljati zahteve po ozemlju, naseljenem z Jugoslovani, ki so se v razdobju zadnjih štirih let borili na strani zaveznikov in jim napravili velike usluge?
špekulanti, saboterji in njihovi zaščitniki v novomeškem okrožju
Bivši Notranjski odred
roslavlja v nedeljo, 6. januarja, pojo drugo obletnico ustanovitve.
roslava se vrši v Starem trgu pri ožu. .Vabljeni vsi borci in oficirji.
Ljudski sovražniki vseh vrst, ki so v bivši Jugoslaviji z žandarskim terorjem vzdrželi svojo protiljudsko oblast, so med osvobodilnim bojem narodov Jugoslavije, med njihovo borbo na življenje in smrt v prisrčnem sodelovanju z okupatorji organizirali in financirali belogardistično, švabobransko in četniško narodno izdajstvo. In sedaj, ko si je naše ljudstvo s tolikimi napori priborilo ljudsko demokratično oblast in ustvarilo Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo, ki jo s toliko požrtvovalnostjo in junaštvom dviga iz razvalin, so ti reakcionarji postali nepomirljivi sovražniki ljudske oblasti in še nesramnejši paraziti delovnega ljudstva.
»Ker so se razmere spremenile, ker je danes gospodar v državi ljudstvo, so bili brezvestni sebičneži in ljudski sovražniki prisiljeni, da staro, preizkušeno prakso prilagodijo novim okoliščinam,« je naglasil tovariš predsednik Boris Kidrič. »Dejansko škodujejo zlasti tam, kjer so ljudski napori hkrati s težavami in žrtvami naj večji, kjer pa so tudi demokratične pridobitve osvobodilnega boja najvidnejše, najizrazitejše: v obnovi, v državnem aparatu, v graditvi oblasti in končno v gospodarstvu na splošno.«
Kakšne težave in zločine nad našim ljudstvom povzročajo ti njegovi sovražniki, špekulanti, črnoborzijanci in gospodarski saboterji, ki so se med seboj povezali v zakletem sovraštvu do našega ljudstva, pri tem našli zaščitnika celo v vidnejšem funkcionarju državne uprave in nekaterih špekulantih, ki so se vrinili v njo, moremo prav nazorno videti na konkretnih primerih iz novomeškega okrožja.
V poslednjem času so organi ljudske oblasti v Novem mestu izvršili več preiskav pri nekaterih špekulantih, ki so sabotirali vse odredbe in zakone ljudske oblasti, prikrivali večje ali manjše zaloge blaga, navijali cene in črnoborzija-nili. S tem so si na račun pomanjkanja, v katerem živi delovno ljudstvo, hoteli grmaditi svoje premoženje, istočasno pa zavirati obnovo in ureditev gospodarskih razmer.
Pri špekulantskem trgovcu Golašu so organi ljudske oblasti odkrili nad 140 m raznega manufakturnega blaga, okrog GOO kg bele moke, ki se mu je že začela kvariti, da je z njo krmil prašiče, 40 kg sladkorja in večjo količino masti. Kljub svoji veliki zalogi živeža pa je ta podlež zahteval in prejemal polne živilske nakaznice. Pri trgovcu Kolarju Francu so našli precej neprijavljenih nogavic in sukanca, s katerim je uganjal črno borzo. Špekulantska trgovka Kopač je zločinsko prikrivala okrog 300 m raznega manufakturnega blaga, nogavice in sukanec, med tem, ko mora biti naše ljudstvo, ki žrtvuje vse za obnovo, skoraj boso in raztrgano.
Pri Prijatelj Mariji, znani belogardist-ki in špekulantki, je ljudska oblast zaplenila okrog 1.000 parov nogavic, ki so jih na podstrešju že uničevale miši, istočasno pa mora biti sedaj pozimi mnogo ljudi brez vsakih nogavic. Pri raznih strankah, v svojem stanovanju, trgovini in drugod je prikrivala tudi 30 kg volne in precej drugega blaga. Večje ali manjše uspehe so imele tudi preiskave pri črnoborzijancu Šmalcu, pri katerem je komisija našla v drvarnici 20 vojaških plaščev, pri trgovki Erjavec Frančiški, Kobe Juliju in drugod.
Kobe Julij, manufakturni trgovec, je predsednik združenja trgovcev v Novem mestu. Ker je sam špekulant, se je na vso moč zavzel tudi za svoje špekulantske kolege. Ko ga je okrajni odbor v Novem mestu pozval na posvet zaradi razdelitve blaga, mu je s spretnim govoričenjem in dokazovanjem, da je Ogoreutz »najbolj potreben in zaslužen trgovec v Novem mestu«, uspelo načelnika enkrat prevariti, da je Ogoreutzu nakazal največjo količino manufakturnega blaga, namesto, da bi ga dobile zadruge in pošteni trgovci. Ko pa je Kobe odkril, da je bivši minister za trgovino in preskrbo dr. Vavpetič, zaščitnik ljudskih sovražnikov in špekulantov, se je kar mimo okrajnega in okrožnega odbora začel v raznih špekulantskih namerah obračati na ministrstva. Tam je med drugim dobil tudi odobrenje, da sme prodajati ovoj 300 m sukanca po 42 din, čeprav je njega stal le kake 4 dinarje...
Takih primerov ščitenja in povezave s špekulanti pa je v novomeškem okrožju veliko iz zloglasne dobe protiljudske-ga in protizakonitega delovanja bivšega ministra dr. Vavpetiča, ki mu je že ljudstvo pri volitvah izreklo nezaupanje in se bo moral za svoja zločinska dejanja kmalu zagovarjati pred ljudskim sodiščem. Njegovo ministrstvo je šlo preko vseh predlogov in sklepov novomeškega okrožnega odbora in odrejalo popolnoma nasprotne ukrepe, ki so koristili špekulantom. Dr. Vavpetič je kar direktno, mimo okrožja in okrajev nakazoval kon-tigente blaga raznim špekulantskim trgovcem, ki so mogli na ta način brez vsake kontrole okrožja ali okrajev svojevoljno prodajati blago, verižiti in špekulirati.
Pred ustanovitvijo raznih odborov, ki jim je poverjena nabava in razdelitev blaga, je novomeško okrožje na konferenci v Novem mestu dr. Vavpetiču predlagalo, naj bi veletrgovina Ivana Medica, ki je sedaj last narodne imovine, postala inanufakturna veletrgovina za okrožje Novo mesto. Sprejemala naj bi vse pošiljke manufakturnega blaga za okrožje in ga potem razdeljevala zadrugam ter privatnim trgovcem. Podobno je okrožje predlagalo tudi zaplenjeni trgovini Le-schingg Schmidt v Brežicah, Engelsber-ger v Krškem in za okrožno zadružno centralo v Novem mestu. Bivši minister dr. Vavpetič je te predloge takoj odbil, istočasno pa razdeljevanje kontigentov za celjsko okrožje poveril znanemu špeku-lantn-veletrgovcu Stermeckiju, ki je bil pred božičem zaradi črne borze, špekulacije in gospodarske sabotaže pred ljud-
Iskim sodiščem v Celju obsojen na za-I nlembo celotnega premoženja, prisilno . jlo, izgubo časti in odvzem trgovske koncesije.
Težke nepravilnosti in sabotaže v preskrbi je povzročal tudi Navod, kamor so se v primeru Vavpetiča vrinili nekateri Vavpetičiči, zaščitniki špekulantov, ki so onemogočali redno in pravilno preskrbo našega ljudstva. Problem je bil še toliko težji, ker so podružnice Navoda samostojne in se pri razdeljevanju živil na posamezne trgovce sploh niso ozirale na navodila odsekov za trgovino in preskrbo pri okrožjih in okrajih. Ta samovoljnost je povzročala, da so zadruge mnogokrat ostajale brez potrebnih živil, ki njenim članom pripadajo na živilske nakaznice, dočim so privatni trgovci delili polne predpisane obroke. V Novem mestu se je nadalje zgodil primer, da je morala zadruga, ki ji je zaradi takega razdeljevanja zmanjkalo blago, morala dvigniti žvež pri privatnem trgovcu in ne pri Navodu!
Novomeški trgovec Turk je bil pred ljudskim sodiščem zaradi narodnega izdajstva obsojen na zaplembo vsega premoženja in izgubo državljanskih pravic. Ker pa na čuden način Turku ni bila odvzeta tudi trgovska pravica in je hiša s trgovskimi prostori last njegove žene, je ta narodni izdajalec lahko ponovno odprl 'svojo trgovino. Po zaslugi nekaterih ljudi iz Navoda je dobil v prodajo tudi racionirana živila. Ljudje so se večkrat začudili, ker je Turk včasih prodajal lepšo moko kot zadruge in ostali pošteni trgovci. Ali ni skoraj neverjetno, da obsojeni narodni izdajalec končno postane — priviligiran trgovec?!
Podružnice Navoda imajo stalno na razpolago avtomobile, ki jih okrožje nima niti za prevoz živil, kurjave in kontrolo. Če bi bile podružnice Navoda v stalnem sodelovanju z odseki za trgovino in preskrbo pri okrožju in okrajih ter z zadružnim sektorjem, bi lahko dostikrat pomagale s prevoznimi sredstvi, s čemer bi bila veliko bolj urejena preskrba našega ljudstva. Tako se pa dogaja, da so v marsikaterem primeru pro-težirani špekulanti, ki podkupujejo šoferje, dočim so zadruge, ki iščejo pomoč po redni poti, skoraj redno zapostavljene.
Kontrolor in inštruktor Navoda v novomeškem okrožju ne obiskuje in kontrolira v dovoljni meri vseh podružnic v okrožju. Posebno se pritožuje zaradi tega podružnica Navoda v Črnomlju. Tako se potem dogajajo nerednosti, da nimajo nekatere podružnice v zalogi vedno zadosti blaga, kot se je to dogodilo v okraju Črnomelj, kjer so bili ljudje dva meseca brez pralnega mila, čeprav ga je bilo drugod dovolj.
Navod tudi še ni pravilno organiziral odkup klavne živine. Kmetje v oddaljenih krajih zaradi tega kar sami koljejo živino in prodajajo meso po črnoborzijanskih cenah, včasih pa celo ceneje kot je maksimirano. Iz tega sledi, da se bi moglo s pravilno in pošteno organizacijo nakupa klavne živine veliko bolj redno preskrbeti mesta z določenimi količinami mesa. Podobno je s krompirjem, ki ga kmetje kar sami prodajajo, potrošniki v mestih pa imajo nakaznice, na katere dobe malo ali pa nič, da ostajajo le krpe papirja.
Podobno so se tudi v ostale družbe, osnovane s privatnim in državnim kapitalom, vrinili nekateri špekulanti in saboterji. Ker ni nad njimi stroge kontrole, povzročajo mnoge težke napake in sabotaže. Tako je državno podjetje Jugopetrol dostavljal bencin in petrolej trgovcu Korenu v Črnomelj kar direktno s svojimi avtocisternami, dočim ni Jugopetrol niti enkrat niti eni sami zadrugi ničesar direktno dostavil. Ta družba je nadalje postavljala svoja skladiSča in posredovalnice po okrožju brez vednosti okrožja in okrajev. Ko pa je okrožje energično interveniralo, je bila tudi Zadružna centrala v Novem mestu postavljena za posredovalnico.
Ker niti okrožje, niti okraji nimajo pregleda nad posredovalnicami in skladišči Jugopetrola, jih tudi ne morejo kontrolirati pri pravilni razdelitvi petroleja. Tako se je potem dogajalo, da so mogli številni trgovci petrolej kar prosto prodajati, čeprav je raeioniran in namenjen le onim, ki nimajo električnega toka. Na ta način so predvsem zadruge ostajale brez petroleja in mnogi upravičeni ljudje brez potrebne razsvetljave. Takih in podobnih primerov očite sabotaže pa je več tudi pri družbah Tkanina d. d. in Železnina d. d.
Da bomo zajezili in odpravili te nepravilnosti, špekulacije in očitne sabotaže, bo potrebno, da okrajni in okrožni odbori nudijo še večjo pomoč odsekom za trgovino in preskrbo, v katerih naj bo politično in strokovno izgrajen kader, da bo mogel uspešno reševati težka gospodarska vprašanja. Nujno je, da se odseki za notranje zadeve in odseki za trgovino in preskrbo povezujejo, ker le na ta način bo mogoče temeljito razkrinkavati vse špekulante in saboterje. Treba je posvečati večjo pažnjo pri vzgoji narodne miliee, ki se naj sproti in temeljito seznanja z vsem zakoni in odredbami ljudske oblasti. Nujno je tudi, da se okrajni in okrožni odbori tesneje povezujejo z Navodom in raznimi družbami, ki jim je poverjena nabava in razdelitev blaga, katerim pa naj ministrstvo posveča več pažnje in nadzorstva.
V neizprosnem boju proti špekulantom, saboterjem in njihovim zaščitnikom pa jo končno potrebno, kot je podčrtal tovariš predsednik Boris Kidrič, uvesti »v državnem aparatu najbolj rigorozno kontrolo! V množičnih organizacijah — javno razpravljanje o borbi proti špekulaciji, škodljjvstvu, kraji občeljudske imovine, ustvarjanje moralno političnega vzdušja za skrajno doslednost te borbe, mobilizacija vsega ljudstva, takojšnje prijavljanje ljudskim in javnim tožilcem! V celotni naši borbi — hiter in učinkovit postopek!«
Ljudstvo hoče in zahteva neizprosen
Organizirana borba vsega članstva Enotnih sindikatov proti špekulaciji in sabotaži
Glavni odbor Enotnih sindikatov delavcev in nameščencev Jugoslavije je poslal vsem svojim organizacijam in vsemu članstvu sledeč proglas:
Heroizem, ki ga kaže delovno ljudstvo pri obnovi in graditvi naše države, ni nič manjši od heroizma v veliki narodno osvobodilni borbi. Dvigajo se porušene tvornice in delavnice, obnavljajo se uničene poti in železnice, popravljajo se poškodovane hiše — kjer koli so surovine, pogonski material in ostala sredstva, se dela s polno paro. Delovno ljudstvo Jugoslavije je spoznalo, da obnova države zavisi edino od dela in samo od dela. Naši delavci delajo pogosto tudi pod najtežjimi pogoji, delajo požrtvovalno in pri delu presegajo vsa pričakovanja. Udarniško delo in delovno tekmovanje postaja pri nas masovni pojav. Tisoči in tisoči rudarjev, kovinarjev, železničarjev, tekstilcev, kožarjev — skratka delavcev in delavk z vseh strok in industrijskih panog, vsi tekmujejo, kdo bo več naredil, čigavi izdelki bodo boljši, kdo bo porabil manj surovin in pogonskih sredstev, očuval orodje in stroje.
Medtem ko ogromna večina ljudstva nesebično in samopožrtvovalno dela, pa saboterji in črnoborzijanci izkoriščajo težko stanje, ki ga je zapustil okupator, kradejo in špekulirajo na račun pridobitev znoja in krvi. Kot je delovno ljudstvo z orožjem, ki ga je vzelo sovražniku, okupatorja nagnalo in uničilo domače izdajalske tolpe, prav tako je>sedaj naloga delovnega ljudstva Jugoslavije, da nadaljuje svojo borbo tudi na ekonomskem polju, na polju proizvodnje in preskrbe.
Ta borba je najtežja na sektorju trgovine in preskrbe, kamor so sovražniki — ker so potolčeni na bojnem in političnem polju — prenesli svoje glavne moči. Okoriščajo se z našo gospodarsko neurejenostjo, pomanjkanjem dobrin, ki so najpotrebnejše za življenje, ter s špekulacijo in črna borzo izpodkopujejo temelje naše gospodarske obnove. Izkoriščajo pomanjkanje sposobnih kadrov v državnem aparatu proizvodnje in preskrbe in poskušajo vriniti vanj svoje agente ter s korupcijo slabičev ustvarjati sebi zaveznike. Temu sovražnemu delu pomagajo tudi nekateri nezavedni delavci, ki ne vidijo sprememb, ki so se izvršile, ampak delajo še vedno po starem. Prej so bili slabiči, ki niso bili dovolj pogumni, da bi se borili proti izkoriščevalcem, ampak so kradli svojim izkoriščevalcem — delodajalcem. Danes v ljudski državi pa so sovražniki delovnega ljudstva, ker kradejo ljudsko premoženje in pomagajo črnoborzijancem in njim sličnim.
Sektorju trgovine in preskrbe moramo torej posvetiti prav toliko pozornosti in borbene vztrajnosti kot tudi sektorju proizvodnje.
Naša dolžnost je, da organizirano in odločno pomagamo v borbi proti vsem oblikam umazanega in ljudstvu škodljivega delovanja špekulantov** in njihovih plomagačev, slabičev v organizacijah trgovine in preskrbe.
Že doslej se je ljudska oblast borila proti vsem tem škodljivcem. Toda ljudska oblast brez pomoči ljudstva
— predvsem pa delavskega razreda
— ne more premagati teh _ izrodkov in to nalogo uspešno izvršiti.
Zato je dolžnost sindikata, da ljudski oblasti nudi popolno, vsakdanjo in konkretno pomoč pri preganjanju vseh vrst špekulantov in njihovih pomagačev in pri izpopolnjevanju državnih organizacij trgovine in preskrbe. Delavski razred mora to vprašanje predvsem zanimati. To je vprašanje njegovega lastnega obstoja in povečanja realne mezde delavcev in nameščencev.
Z ozirom na gornja dejstva in zaradi boljše organizacije pomoči _ poziva Glavni odbor ESZDNJ vse sindikalne forume, naj pomagajo ljudskim oblastem pri izpopolnjevanju drž. ustanov in organizacij preskrbe in pri kontroli knlkuliranja in odrejanja cen.
Da bi bila borba proti korupciji, špekulaciji, kraji in sabotaži čim uspešnejša, je Glavni odbor sklenil, da se bodo pri sindikalnih organih, po-
družničnih upravah, krajevnih odborih, krajevnih medstrokovnih svetih, federalnih glavnih odborih in pri Glavnem odboru ESZDNJ ustanovile posebne komisije. Te komisije morajo biti stalno povezane s sindikalnim Članstvom, t. j. z delavci in nameščenci v podjetjih, delavnicah in ustanovah, istočasno pa tudi z odgovornimi organi državne uprave.
Te komisije lahko pravilno delajo le, če bodo odgovorni sindikalni organi neprestano pazili na njihovo delo, dolžnost komisij pa je, da se s svoje strani pobrigajo za stalen kontakt s svojim sindikalnim forumom.
Naloga teh komisij je, da odkrivajo vse oblike sabotaže, špekulacije, kraje in korupcije, v samem procesu proizvodnje, v razdeljevanju, izmenjavanju in dostavljanju blaga potrošnikom. Dolžnost komisij pri podružnicah in krajevnih odborih je, da neposredno mobilizirajo delavce in nameščence v svojih podjetjih in ustanovah za odkrivanje vsega, kar je v zvezi s sabotažo v gospodarstvu, da ta material uredijo in pošljejo komisijam krajevnih medstrokovnih svetov. Komisije krajevnih medstrokovnih svetov bodo raziskale najvažnejše obtožbe in preko samih krajevnih medstrokovnih svetov se bodo povezali s krajevnimi organi državne uprave zaradi _ nadaljnjega postopka. Dolžnost komisij je, da pri krajevnih medstrokovnih svetih predložijo prepis vsega materiala in ga dostavijo komisijam pri federalnih glavnih odborih. Komisije^ federalnih glavnih odborov bodo prožile stalno pomoč komisijam nižjih sindikalnih organov, urejale bodo dobljeni material in bodo dajale splošna navodila na osnovi dobljenih izkušenj. Dalje bodo komisije federalnih glavnih odborov obveščale komisijo Glavnega odbora ESZDNJ o vseh uspehih in neuspehih v borbi proti draginji in sabotaži in o vseh pridobljenih izkušnjah.
Dolžnost vseh komisij brez razlike je ne samo raziskovati dejanja sabotaže, kraje, špekulacije, korupcije in slično, ne samo urejati material in obveščati odgovorne organe državne uprave, ampak spremljati do sodbe vsak posamezen slučaj, ki ga odkrijejo na terenu. Ko komisije opazijo, da pri zasliševanju ali kaznovanju krivcev kaj ni v redu, je njihova dolžnost, da se zanimajo za vzroke in stvar raziščejo. Ponovno poudarjamo, da ne smemo pozabiti, da so saboterji vseh barv gotovo povezani tudi s protiljudskimi elementi, ki so se vrinili v razne državne ustanove in da v takih vidijo često svoje zaščitnike. Toda prav te zaščitnike saboterjev in špekulantov moramo najti, postaviti pred sodišča in za vedtio izgnati iz vseh javnih ali državnih ustanov.
Tovariši, naše ljudstvo je pokazalo, da je sposobno izvršiti tudi najtežje naloge. V oboroženi vstaji je ustvarilo svojo ljudsko oblast. Delovno ljudstvo s svojim lastnim delom obnavlja in izgrajuje svojo državo. Takšno ljudstvo je sposobno izvoje-vati zmago tudi v borbi proti špekulantom, saboterjem, tatovom in korup-cionistom v gospodarskem življenju države. Dolžnost sindikalnih organizacij je, da nudijo vso pomoč in dajo organizacijsko obliko tej važni nalogi vsega ljudstva. Delavci, nameščenci in uslužbenci se hočejo boriti proti dra-Sjnji in sabotaži in vsem drugim zločinskim pojavom. Organizirajjno to borbo in gotovo bomo iz nje izšli kot zmagovalci!
Naloga vseh sindikalnih forumov je, da skličejo sestanke, na katerih hodo prečitali in proučili to okrožnico, da takoj ustanovijo sindikalne komisije za horbo proti sabotaži, kraji, korupciji in špekulaciji, da podružnični in krajevni odbori ter krajevni med-strokovni sveti na konferencah in sestankih natančno poučijo vse članstvo sindikatov o nalogah navedenih v tej okrožnici in končno, da jih takoj pričnejo izvajati.
Pod geslom: borba Pr°B ,draginji, špekulaciji, sabotaži, korupciji in tatvini, toda za boljše življenjske^ pogoje delovnega ljudstva mobilizirajmo ves delavski razred!
Prva sodba pred specialnim sodiščem za sojenje špekulantom in trgovskim saboterjem
Včeraj zvečer sta se pred specialnim sodiščem za sojenje špekulantom, črnoborzijaicem in gospodarskim saboterjem vršili prvi dve razpravi proti znanim špekulantom: Brajkovičn Živku, čevljarskemu mojstru iz Rožne doline, in Malavašičevim z Vrhnike.
Brajkovič Živko,^ ki je prikril velike količine usnju, čevljarskih potrebščin in Taznega drugega blaga v skupni vrednosti 450.915 din, je bil na razpravi spoznan za krivega obtoženih zločinov in obsojen na 10 let prisilnega
dela z odvzemom svobode, državljanskih pravic, obrti in zaplembo celotnega premoženja.
Malavašič Ivan, Marija st. in Marija ml. so v svoji trgovini na Vrhniki prikrili blaga za 4,399.000 din. Zaradi tega zločina so se že dvakrat zagovarjali pred Okrajnim sodiščem. Sedaj pa je na zahtevo javnega tožilca Slovenije razpravljalo o teh špekulantih specialno sodišče. — Proti Malavašičevim ob zaključku lista še ni bila izrečena sodba.
Sodba specialnega senata Vrhovnega sodišča na Hrvatskem:
črnoborzijanka Josipa Mondekar je obsojena na smrt, ker je prikrivala velike količine raciomranega blaga
Zagreb, 1. jan. 1946. Pred specialnim senatom pri Vrhovnem sodišču Ilrvatske, ki je bilo postavljeno 31. decembra 1945 na osnovi uredbe Zveznega ministrstva za pravosodje, se je morala še istega dne zagovarjati črnoborzijanka in špeknlautka velikega
boj proti špekulantom, Črnoborzijancem in gospodarskim saboterjem. Zaveda se, da je ta boj poleg požrtvovalnega dela, velikih naporov v obnovi in neprestanega dviganja produkcije edina pot, po kateri more in bo v svoji ljudski republiki korakalo naproti lepšim in srečnejšim dnem.
stila, Josipa Mondekar, trgovka iz Zagreba. V njenem stanovanju in p0 raznih skrivališčih so bile odkrite ogromne količino raznovrstnega racioniranega blaga katerega vrednost znaša več milijonov dinarjev. To blago ni bilo prijavljeno in je bilo namenjeno za špekulacijo in črno borzo.
Specialni senat je po preučitvi škodljivega in protiljudskega delovanja te trgovke in no
sodbo, s katero se Josipa Mondekar kot špekulantka in črnoborzijanka obsoja na smrtno kazen, trajno izgubo državljanskih in političnih pravic ter izgubo
Boj za zvišanje nominalnih mezd -groba napaka nekaterih sindikalistov
Prva konferenca srednješolske mladine
Slovenije
Zaradi pomanjkanja življenjskih potrebščin vlada na našem trgu precejšnja draginja in mnogi predmeti so se v zadnjem času podražili tako, da naši delavci, nameščenci in uradniki laliko s svojimi plačami kupijo le najnujnejše življenjske potrebščine. Po večjih mestih in industrijskih krajih, kjer so špekulanti in črnoborzijanci še bolj izrabili gospodarske težave, pa je položaj še težji.
Pri nas vemo vsi, da je vzrok porastu cen pomanjkanje blaga, predmetov in najnujnejših življenjskih potrebščin ter da bomo zmanjšali draginjo le z dvigom produkcije. To ve nase zavedno delavstvo in zato tekmuje v proizvodnji, dviga produkcijo, izboljšuje svoje delovne metode in štedi z materialom. Le nekateri poedini »stari sindikalisti«, ki še niso otresli s sebe prahu svoje bivše strokovne organizacije in ki se ne morejo vživeti v dejstvo, da je delavski razred v naši novi Jugoslaviji enoten, ne morejo ali pa nočejo tega razumeti. Težak gospodarski položaj skušajo izrabiti zase, pred delavstvom nastopajo kot njegovi zaščitniki. Trkajo se na prsa in mu govorijo: »Zaradi povečanja draginje bi morale biti povečane tudi mezde, in plače.« Nato pa še namignejo, da je oblast kakor tudi sindikalna organizacija proti zvišanju mezd in plač. S tem hočejo v očeh delavcev zrasti, kajti bližajo se volitve delavskih zaupnikov, obenem pa hočejo svojo bivšo strokovno organizacijo in njene prvake pokazati delavcem v čim lepši luči.
Ce bi nepoučeni delavci zahtevali zvišanje mezd in plač, bi bilo jasno, da je to zabloda. Težko pa je misliti, da bi ti stari »izkušeni sindikalisti« ne uvideli, da bi dvig mezd privedel samo do inflacije, od katere Ivi imeli sami delavci največjo škodo. Možno je, da pozabljajo ali pa nočejo videti globokih sprememb, ki so nastale z zmago Osvobodilne fronte, posebno v ljudski oblasti in v socialni strukturi naše nove države, ter da imamo zaradi tega druga, boljša sredstva za soliden dvig realne mezde, ki bo obenem pomagala ureditvi in dvigu vsega našega gospodarstva.
Izkušnje našega predvojnega in mednarodnega sindikalnega gibanja nam pravijo, da samo enostransko povečanje plač ni nikdar dovedlo do trajnega zboljšanja položaja delavcev. Povišanje plač je bila samo trenutno olajševalno sredstvo. V najpovoljnej-ših pogojih, to je v pogojih visoke organiziranosti, borbenosti in enotnosti delavskega razreda na eni in omajanih pozicij buržuazije na drugi strani,- se je realna mezda razvijala postopoma. Kakor hitro je uspelo približati povišanje plač stanju cen na trgu, so cene znova poskočile, tako, da je bila draginja vedno večja in je plače niso mogle nikdar doseči. Delavski razred ni nikdar imel možnosti, da bi si s sindikalno-ekonomsko borbo zagotovil, da bi bile cene življenjskih potrebščin in drugih predmetov široke potrošnje v pravilnem razmerju s povprečno mezdo, to je da bi cene in plače odgovarjale življenjskemu minimumu. V kapitalistični družbi delavski razred ni imel sredstev za to, kajti v svojih rokah ni imel oblasti, s pomočjo katere bi z diktiranjem cen na trgu omejil dobiček.
Tudi danes se delovno ljudstvo v večini držav nahaja v približno enakem položaju, toda Jugoslavija ni med temi državami. Povsod tam, kjer delovno ljudstvo nima oblasti v svojih rokah, ali ni soudeleženo pri upravljanju države,^ ne more pobijati prevelikega dobička in špekulacije, kot mu je mogoče pri nas. V stari Jugoslaviji in v večini držav še sedaj, so delavci v svoji borbi proti izkoriščevalcem v manjšini, kajti izkoriščevalcem pomaga tudi državna oblast, ker je država v njihovih rokah. V Jugoslaviji pa je narobe. Delavstvo in država se borita proti izkoriščevalcem in špekulantom, kajti delavci imajo vso zaščito države, ker je oblast v rokah ljudstva.
Zahtevati danes povišanje mezd pomeni ne videti osnovnih družbenih sprememb v naši državi, pomeni prepuščati pozicije izkoriščevalcem in sovražnikom ljudstva, stremeti za povečanjem plač, jiomeni slabiti borbo proti špekulaciji in ji dajati novega poleta.
Preteklo leto nam je dokazalo, da nam samo z dvigom plač ni zagotov- j ljeno primerno življenje. Z uredbo o j mezdah in plačah so bile plače zado- j voljivo urejene. Ker pa delavci, njihove sindikalne organizacije, prodajne zadruge in državni preskrbovalni organi niso bili sposobni, da bi racionalno izvedli preskrbo, da bi zagotovili maksimalne cene in preprečili špekulacijo, je realna mezda izgubila na svoji vrednosti. Zanimivo je, da danes prav v predelih, v katerih je dovolj življ. potrebščin, vlada večja draginja kot v najbolj pasivnih in opustošenih krajih. Vzrok je v tem, da organizacija racionirane prehrane prav v teh predelih ni bila dobro izvedena in dovolj zagotovljena, ker so menili, da to zaradi zadostne količine potrebščin ni jx>trebno in ker je bilo dopuščeno tudi svobodno, to je zakonito špelculantsko trgovanje z življenjskimi potrebščinami. Medtem pa je v predelih, v katere je treba dovažati hrano iz drugih krajev, kjer vse potrebščine delijo državni organi za preskrbo, draginja manjša in plača kolikor toliko zadovoljiva.
Zato ne more biti govora o povi-
šanju plač, ki naj bi izboljšale ekonomski položaj delavcev in nameščencev. Nasprotno, treba je popraviti, kar je bilo napačnega in pomanjkljivega. Problem, kako bi izboljšali življenje delavcev, je samo v povečanju realne mezde, to je:
1. s pobijanjem špekulacije, črne borze in z racioniranjem življenjskih potrebščin;
2. s tem, da bo prvenstveno zagotovljena preskrba delavcev in nameščencev, ki delajo v mestih in v vseh tistih podjetjih, ki delajo po načrtu in navodilih države;
3.	z znižanjem proizvajalnih stroškov, kar bomo dosegli z dvigom produktivnosti dela, s pravilnim določevanjem proizvajalnih norm, z racionalnim izkoriščanjem surovin, z odpravo hib in pomanjkljivostvi v upravi proizvodnje in razdelitve dobrin;
4. z aktivizacijo sindikatov kot tudi drugih masovnih organizacij in s podporo državnim organom pri kontroliranju in izvajanju vseh odredb, v odkrivanju nepravilnosti, pomanjkljivosti, saboterjev in špekulantov, s tem da bomo brez milosti prijavljali krivce sodiščem ter protestirali proti vsem slučajem, v katerih ne bi sodišča ali organi ljudske oblasti postopali zadosti strogo.
Le na ta način bo mogoče dvigniti realno mezdo, ki bi bila v skladu s cenami in ki bi zagotovila pravilen razvoj našega občeljudskega gospodarstva.
Vsi tisti pa, ki zahtevajo za izboljšanje ekonomskega položaja delavcev predvsem povišanje mezd, so v zmoti. Prav nič ne mislijo na posledice samega povišanja plač, niti na to, da bodo špekulanti nadaljevali s svojo krajo in da bi zase ugrabili tudi to povišanje plač. Toda verjetno imajo nekateri pri zahtevah po povišanju plač svoje posebne račune. Izkoristiti hočejo sedanji težavni položaj delavcev in nepoučenim delavcem pokazati, da se samo oni, ki so bili prej v tej in tej organizaciji, brigajo za njihov položaj, in s tem slabiti enotnost Sindikalnega gibanja,' t. j. potegniti del manj zavednih delavcev v opozicijo proti državi in ljudskemu gibanju. Toda verjetno ti sindikalisti sami vedo, da bi se z dvigom mezd položaj delavcev ne izboljšal, pač pa hočejo sebe prikazati delavcem kot večje zaščitnike delavskih interesov, kot so na rimer komunisti, ki se jx> njihovih esedah spreminjajo v delodajalce, oziroma njihove zaščitnike. Drugače je nemogoče, da bi ti »izkušeni sindikalisti« ne vedeli, da bi povišanje plač imelo povsem kratkotrajen učinek, špekulacija bi dobila nov razmah, zaupanje v trdpost našega diilarja bi padlo, ponovno bi se dvignili proizvajalni stroški, inflacija bi bila neizbežna in vse to bi bilo le v korist reakciji.
Vse take »sindikaliste« volkove v ovčjem kožuhu je treba razkrinkati na skupnih sestankih sindikalnih organizacij, nepoučenim in manj zavednim pa pokazati njihovo zmoto in napačno gledanje.
Usoda delavcev je danes povezana z usodo naše ljudske države. Danes bi nominalno povišanje plač pomenilo, da bi lastni državi odvzeli milijarde, samo da bi jih požrli špekulanti. Naši delavci to dobro razumejo in ne bodo nasedali lepem besedam svojih »novih zaščitnikov«.
V naših delavcih je globoko vsajena zavest povezanosti interesov vseh delovnih slojev z interesi razvoja našega občeljudskega gospodarstva. Zato ne bodo nasedli paroli nekaterih sindikalistov, ki bi vnela le notranjo medsebojno borbo in oslabila borbo proti našim pravim sovražnikom — špekulantom. Ne borba za nominalno povišanje plač, temveč borba proti spekulaciji, borba za maksimiranje cen in racionirano organizirano preskrbo,' borba proti anarhiji v gospodarstvu, to je prava pot za realno povišanje mezd v skladu z občeljudskimi koristmi.
29. decembra 1945 je bila I. konferenca srednješolske mladine Slovenije. Konferenco je otvorii tovariš Vlado Jurančič, nakar je bilo izvoljeno delovno predsedstvo:	tovariši	Vipotnik Janez,
Kresovič Mara, Bračič Mira, Košmerlj Drago in Bertoncelj Ivan.
Tovariš Vipotnik je podal politični referat, v katerem je očrtal pridobitve narodno osvobodilne borbe in delež mladine ter poudaril važnost razprave o ustavi. Na kratko se je dotaknil treh bistvenih sprememb v naši novi ustavi, ki so jamstvo boljše bodočnosti za našo mladino. Govoreč o novih nalogah, ki se stavljajo srednješolskim mladinskim organizacijam, je najprej omenil napake, ki so se doslej delale: Mladina ni posvečala dovolj pažnje študiju, defaši-zacija se v naših šolah ni povsod dosledno izvajala, ljubljanska mladina pa, ki je v tem pokazala veliko revolucionarnost, ni svojih uspehov dovolj izrabila. Le dve šoli sta bili očiščeni fašistov, v ostalih šolah so se omejili le na posameznike. Za nas naj velja načelo: iz naših šol vse fašiste ven, na drugi strani pa vzgoja še bolj pridnega, še bolj discipliniranega dijaka. Potem je govoril o profesorjih. Nekateri so dobri, poznajo narodno osvobodilno borbo in predavajo v novem duhu, ki je zavel v naše šole z našo borbo vred. Na drugi strani pa so še stari reakcionarni profesorji, ki hočejo učiti še po staTem, ki se ne zanimajo za vse spremembe, ki so se dogodile, ki ne poznajo, niti se ne trudijo ^spoznati mladinsko organizacijo, ki^ne črtajo' mladinskih listov, skratka, nočejo imeti nobenega stika z mladino.
V mladinskih organizacijah gledajo le nekak kontrolni, policijski organ, naperjen predvsem proti profesorjem.
V svojem referatu je tovariš Vipotnik navedel nekaj značilnih primerov reakcionarnih profesorjev in ravnateljev, ki postopajo še vedno po starem.
V Murski Soboti je k ravnatelju Maučecu prišla madžaronka, da bi se vpisala v šolo. Ravnatelj Maučec ji je dejal: »Veste, prav rad bi vas vpisal, toda prav sedaj so tam v Ljubljani demonstracije, študenti se upiirajo temu, da bi se na naših šolah vpisovali tudi fašisti. Vendar ne skrbite. Ko se stvar v Ljubljani in drugod malo poleže, vas bom že vpisal. Takrat bodo prilike bolj ugodne.« Proti takim profesorjem moramo nastopati, je dejal tovariš Vipotnik. Če bodo tako postopali, je treba zapuščati njihova predavanja in zahtevati od oblasti, da jim prepovedo pouk. Mi hočemo profesorje, bi razumejo progresivnega dijaka, ki so tudi sami progresivni, ki poznajo mladinsko organizacijo in mladinsko delo in bodo učil v novem duhu. Kajti nova šola mora dati res pravega ljudskega, delovnega inteligenta, ki svojega naToda ne bo nikoli izdajal, kot se
Predstavniki srednješolske mladine Slovenije, zbrani na I. konferenci LSM smo pregledali dosedanje delo, uspehe in slabosti naše organizacije LSM in smo si zadali nove naloge, ki naj utrdijo in poglobijo organizacijo LSM.
Po vseh šolah bodo konference, zborovanja in študijski sestanki, na katerih bomo razpravljali o osnutku ustave. Ustavna kampanja, študij in razpravljanje o našem temeljnem zakonu, bo naša delavna kampanja, kampanja za poživitev in utrditev LSM, za poglobitev znanja in obzorja naše mladine, kampanja za načrtno delo.
Konferenca je ugotovila, da se po naših šolah, internatih in tečajih še vedno nahajajo fašistični elementi, tako v vrstah dijaštva kakor v vrstah profesorjev, ki nadaljujejo s svojim protiljudškim delovanjem. Ti elementi so sovražniki našega ljudstva in še posebej sovražniki naše nove šole. Mi hočemo novo, demokratično, ljudsko šolo, ki nas bo vzgajala v novem duhu, v dobre, sposobne in kulturne člane FLRJ. Zato bomo po naših šolah, internatih in tečajih izločili iz vrst dijaštva in profesorjev vse one, ki tem našim težnjam nasprotujejo. Dolžnost vseh organizacij LSM je, da zbirajo konkretne podatke o teh ele-
je to dogajalo do sedaj, inteligenta, ki nikoli ne bo delal proti ljudstvu, ki bo močan, nov faktor v bodočem življenju in bo sam del ljudstva.
Po referatu se je razvila živahna diskusija.
V drugem delu srednješolske konference je imela organizacijski referat tovarišica Mira Bračič. Govorila je predvsem o organizacijski strukturi naših srednješolskih organizacij in o napakah,
Po referatu tovarišice Mire je tovariš Bertoncelj govoril o pionirski organizaciji na srednjih šolah; o zgodovini pionirske organizacije, ki sega v leto 1942, o organizacijski strukturi pionirske organizacije, o povezavi srednješolske mladinske organizacije s pionirsko. Tudi po teh dveh referatih se je razvila živahna diskusija, kjer so dijaki v glavnem govorili o svojem delu, o svojih uspehih in napakah. Razpravljali so o socialnem stanju naših dijakov, o akcijah za pomoč revnim dijakom, o delovnih brigadah, o političnem in kulturnem delu, o sestankih, ki so ponekod živahni, ponekod mrtvi, o birokraciji, ki se ponekod še pojavlja, o oddvojenosii srednješolske mladine od ostale mladine itd.
Tovariš Smolej Viktor, načelnik srednješolskega odseka v ministrstvu prosvete, je govoril v diskusiji med drugim tudi o anarhizmu, ki se ponekod pojavlja na naših šolah, o pravilnem odnosu dijaka do profesorja, o načrtnem študiju, ki bo edini vzgojil res dobrega inteligenta. Boriti se moramo proti profesionalizmu mladinske organizacije, kajti naše prvo delo mora biti učenje.
Konferenco je zaključila tovarišica Mara Kresovič, članica centralnega odbora USAOJ-a, ki je poudarila, da moramo več pažnje polagati na socialno skrbstvo. Biti moramo bolj iniciativni in pomagati moramo naši oblasti. Tudi ona je ponovno poudarila disciplino: »Z disciplino bomo tolkli reakcijo na naših šolah. V tekmovanju moramo uvesti sistematično delo. Podajati moramo preglede in statistike o našem delu v šoli in izven nje. Vsa naša vprašanja moramo reševati vsi skupno.«
Čeprav je diskusija včasih potekala enostransko, vendar je konferenca dosegla pomemben uspeh. Mladinski funkcionarji po naših šolah so dobili jasno sliko nalog, ki jih čakajo, veliko problemov je bilo razsvetljenih. Pomenili so se o defašizaciji, o odnosu do študija, o študiju ustave in njegovem pomenu, o zahtevi po ideološki podlagi, o odnosu dijaka do profesorja, o odnosih med srednješolsko, delavsko in k mečico mladino itd. Ob nakazanih novih nalogah bo srednješolska mladina pridno nadaljevala svoje delo. Resolucija nam govori o sklepih, ki so jih dijaki sprejeli na tej svoji konferenci:
mentih, te podatke predajajo našim oblastem, reakcionarje pa razkrinku-jejo na masovnih konferencah.
V vrstah srednješolske mladine je občutno pomanjkanje politično-vzgoj-nega dela. Prav pomanjkanje politično vzgojnega dela je vzrok vsem napakam, ki se danes delajo s strani srednješolske mladine. Zato je potrebno po šolah, internatih in tečajih poživiti politično vzgojno delo in napovedati oster boj politični pasivnosti. Vsak posamezen srednješolec ali srednješolka, kakor organizacija LSM, bodo redno študirali naš tisk, naše brošure, literarna, politična in vzgojna dela. V ta namen bodo organizacije ljudske srednješolske mladine organizirale po šolah, internatih in tečajih vrsto predavanj, študijskih sestankov, bralnih večerov, ustanavljale knjižnice in čitalnice, se udeleževale predavanj naših ljudskih- univerz.
V temeljih se je spremenila naša ljudska oblast, spremenila se je naša šola, spremenil se je odnos med dijakom in profesorjem in spremenil se je naš odnos do učenja. Danes so v ljudski šoli dani vsi pogoji, da premostimo prepad med dijaki in profesorji. Samo profesorji ljudskega kova so naši najboljši vzgojitelji in resnični prijatelji. Zato bodo organizacije LSM neutrudno delale na utrjevanju ne-razdružljive vezi med dijaki in profesorji. Na naše konference in naše sestanke bomo klicali najboljše profesorje, ki nam bodo s svojimi nasveti pomagali pri organizaciji in pri dvigu učenja in strokovnega znanja. Učiti se moramo vestno, v naše šole bomo vnašali čut odgovornosti, duha discipline, marljivosti, tekmovanja, neumorno bomo dvigali svoje strokovno znanje, da bomo tako kot strokovno usposobljeni največ prispevali v korist našemu delavnemu ljudstvu.
Nudili bomo pomoč našim Revnim dijakom, posvečali jim bomo vso skrb in pažnjo. Organizacije LSM bodo delale na tem, da se bodo po šolah ustanavljale dijaške menze in internati, kjer bodo dobili zatočišče revni dijaki, predvsem oni dijaki, ki jim je okupator oropal ali uničil dom, pobil ra-ditelje itd.
V borbi se je ustvarila enotnost delavske, kmečke in srednješolske mladine. Da to enotnost še bolj utrdimo, bomo prirejali skupne izlete, skupne sestanke, zborovanja, utrjevali enotnost na kulturno-prosvetnem polju, pomagali bomo drug drugemu pri delu in učenju. LSM bo s svojimi predavanji po vajeniških domovih, tovarnah, vaseh pomagala delavski in kmečki
jn | mladini pri njeni vzgoji in izgradnji. Na ta način bomo utrjevali enotnost delavske, kmečke in srednješolske mladine, ki je organizacijsko izražena
Kampanja za agrarno reformo
Le vkup, le vkup uboga gmaijna . • •
Tovariš Fran Tršan, član odbora agrarnih interesentov iz vasi Smlednik, nam je poslal poročilo, kako pri njih delajo in se pripravljajo za razdelitev veleposesti barona Lazarinija. Lazarini je bil lastnik smleškega gradu in velikega dela zemlje v Smledniku, Sv. Valburgi in Dragočajni. Vaščani teh krajev so vseskozi tlačanili na Lazarini je vi zemlji, kajti svoje zemlje so imeli premalo, da bi mogli od nje živeti. Polovica vaščanov je imela le po približno 3 ha zemlje, mnogi pa so imeli komaj hišo in nekaj njivic okoli nfje. Do sedaj se je združilo v odbor agrarnih interesentov že preko 100 interesentov. Na sestankih so podrobno proučili zakon o agrarni reformi. Zdaj popisujejo, koliko zemlje bo prišlo pod agrarno reformo in ves mrtvi in živi inventar na tej zemlji. Agrarni interesenti so odločno vzeli izvedbo agrarne reforme v svoje roke. Skupno delajo s krajevnim ljudskim odborom, ki jim daje vso podporo. Sklenili so, da naj smlešlci grad postane dom za mladino, kjer bodo siromašni otroci dobili svoj dom.
V Gornji Savinjski dolini so si agrarni interesenti iz več krajev osnovali skupne odbore. V okraju bo razdeljeno veliko škofijsko posestvo. Agrarni interesenti so se domenili, da bodo osnovali živinorejsko zadrugo, ki bo prevzela v skupno last tiste gozdne predele, ki so primerni za obdelavo ali za pašnike in ki ne tvorijo strnjene gozdne nasade. Kajti če bi take gozdove razdeljevali, bi bilo v škodo njim in vsej državi. Na drobno razdeljene gozdove namreč ne bi mogli tako oskrbovati in vzgajati, kot ves gozd skupaj. Gornjesavinjski agrarni interesenti zato zahtevajo, naj ostanejo taki gozdovi v skupni lasti, t. j. v lasti države., Le manjši gozdni predeli naj bi se eventualno razdelili.
Na sestanku v Marijingradu pri Na-zarjih so se agrarni interesenti skupno z delavci dogovorili, da bodo graščino, ki spada pod agrarno reformo, spremenili v stanovanjsko hišo in na zadružni podlagi obdelovali zemljo, ki spada h graščini. Iz graščinskega parka bodo napravili vrt ter na ta način pridobili zemljo za obdelovanje. Ta primer lepo kaže s kakšnim navdušenjem je ljudstvo Gornje Savinjske doline pristopilo k izvedbi agrarne reforme. To je tudi dokaz velike povezanosti poljedelcev in delavcev v teh krajih, ki vidijo le v skupnem delu svojo skupno srečo.
V Vrbju pri Žalcu so se agrarni interesenti odločili, da bodo zemljo od konvikta usmiljenih bratov razdelili med kočarje in male kmete, gospodarska poslopja konvikta pa bo upravljala posebna ljudska uprava, ki si jo bodo sami izvolili iz svoje srede. Ljudska uprava bo poleg gospodarskih poslopij upravljala tudi sadovnjake in vrtove, le zemljo bo obdeloval vsak interesent zase. Tako bodo imeli od gospodarskih poslopij, sadovnjakov in vrtov koristi vsi interesenti.
V Škocjanu se je 18. decembra zbralo na sestanku za agrarno reformo blizu 90 ljudi. Ko so študirali zakon o agrarni reformi, so nekateri izrazili mnenje, da bi bilo bolje, da ostane cerkvi njeno posestvo do 50 ha zemlje, ker bi sicer oni morali dajati župnišču biro in druge dajatve Kočarji, ki so bili brez zemlje, so na te besede odločno odgovorili: »Cerkev je ločena od države in ne more zahtevati od nikogar kakih prisilnih dajatev. Cerkveno zemljo smo mi desetletja obdelovali in plačevali župnišču visoke najemnine. Bili smo cerkveni hlapci in docela odvisni od nje. S to borbo smo si priborili tudi to, da bomo zdaj svobodni in ne več hlapci! Zato hočemo zemljo, ki je naša! Kajti mi smo jo obdelovali, mi smo se na njej znojili!«
V Škocjanu novi župnik na vsak način skuša ustrahovati ljudi, da ne bi zahtevali cerkvene zemlje. Ne brani se uporabljati v ta namen celo spovednice. Na njegov pritisk so izstopili^ iz odbora agrarnih interesentov trije člani, češ da se boje, da se bo povrnil stari župnik in dal vse zapreti. Vse to jasno dokazuje, da je največja skrb škocjanskega župnišča, da bi si ohranilo zemljo in da bi še nadalje izkoriščalo delo škocjanskih kočarjev. Kot je stari župnik med vojno v svojih pridigah h n iskal na boj proti narodno osvobodilni vojski, tako skuša danes novi župnik Izigravati zakone ljudske oblasti. Toda prav z agrarno reformo se bo ljudstvo v Škocjanu enkrat za vseleij otreslo vsakega škodljivega vpliva svoje duhovščine in se osvobodilo iz njene gospodarske odvisnosti.
v naši enotni mladinski organizaciji kot sestavni del OF Slovenije.
Šole bodo med seboj tekmovale v političnem, kulturnem in organizacijskem delu. Tekmovanje bo trajalo od t. januarja do 1. marca. LSM Slovenije napove tekmovanje ljudski republiki Hrvatski.
Da bomo sposobni uspešno izvrševati vse te naloge, ki jih je postavila konferenca pred organizacijo LSM Slovenije, je prvenstveno potrebno, da utrdimo organizacijo LSM. Povsod je treba postaviti razredne in šolske plenume ter razredne in šolske odbore. Po mestih je treba postavljati mestne srednješolske ' odbore. Vsaka šola si mora napraviti načrt za svoje delo, kajti le z načrtnim delom bomo kos vsem nalogam, ki stojijo pred organizacijo LSM.
S te konference so poslali še brzojavke: maršalu Titu, Centralnemu komiteju Kom. partije Slovenije, Izvršnemu odboru OF, Narodni vladi Slovenije. Centralnemu odboru USAOJ-a in antifašistični srednješolski mladini Slov. Primorja, Trsta, Istre in Reko,
Delavci in delavke litijske predilnice razpravljajo o ustavi
V sredo popoldne so se ustavili stroji v litijski predilnici. Delavci delavke sledijo izvajanjem govornika o osnutku nove ustave, ki bo omogočila boljše življenje delovnemu ljudstvu.
RESOLUCIJA B. konference ljudske srednješolske mladine Slovenije
Radarji iz Srbije v borbi za obnovo države
V novembru in decembru je bil prekoračen načrt proizvodnje premoga
Na starega leta dan je bilo končano trimesečno tekmovanje rudarjev v srbskih rudnikih. Začelo se je 1. oktobra lani na poziv vrhniških rudarjev. Podrobnosti in končni izidi tega pomemb-
niso takoj začeli kopati premoga, temveč so najprej opravili pripravljalna dela, da so odkrili nove žile. Zato v prvih tednih tekmovanja ni bila dosežena posebno velika proizvodnja. Po
nega tekmovanja bodo ugotovljeni čez! končanih pripravah so se pa lotili ko-teden dni, ko bodo zbrana poročila vseh i panja in doseženi so bili zelo lepi uspe-rudnikov Vendar že nepopolna poročila j hi. To velja za premogovnik v Novem kažejo, da so skoraj vsi rudniki, ki so j Kostolcu. Napraviii so načrt za pridobi-vključeni v tekmovanje, dosegli vsaj vanje premoga v dnevnem kopu. V ta
tako proizvodnjo, kot je predvideval tekmovalni načrt, številni rudniki so pa določeno proizvodnjo prekosili mnogo bolj, kakor je bilo mogoče pričakovati.
Tekmovanja so se udeležili rudarji rudnikov v naslednjih krajih: Aleksi-nac, Bogovina, Senj, Resava, Vrdnik, Stari Kostolac, Novi Kostolac, Srbski Balkan, Dobra Sreča, Morava, Rtanj, Vrška Čuka, Orašac, Crljeni, Klenovnik, Junkovci, Radijevo, Podvis, Oplenac, Vrbica in Jelašnica.
Tekmovali so v zelo težavnih razmerah spričo pomanjkanja materiala in občutnega pomanjkanja strokovnih delovnih moči. Zaradi tega so morali zelo varčevati z materialom tudi takrat, ko je bil ueobhodno potreben, razen tega pa so morali ' pospešeno usposabljati strokovne rudniške kopače Tekmovanje je pokazalo, da so posebno v zadnjih tednih dosegli najboljše uspehe v rudnikih. kjer je bila pravilno izvedena organizacija oskrbovanja z jamskim lesom in kjer so bolj umno izkoriščali razpoložljiva, četudi primitivna mehanična sredstva ob požrtvovalnosti in zavednosti delavstva.
Med rudniki, ki so bili vključeni v to tekmovanje, so bili nekateri, ki so bili obnovljeni po umiku okupatorja. V teh rudnikih se proizvodnja š’ele razvija. V nekaterih je bilo treba najprej izčrpati vodo. Prihodnje mesece bo^pro-izvodnja v teh rudnikih znatno večja.
Pri tem tekmovanju se jim je posrečilo na načrtni osnovi najti poti za večje izkoriščanje rudnikov ter za postopno povečevanje proizvodnje do ne-slutemega obsega.' V nekaterih rudnikih
namen so morali najprej odstraniti zgornje zemeljske plasti ter postaviti strojne naprave, ki jih je terjalo to delo, organizirano v velikem obsegu. Ta naloga je bila uspešno končana in zdaj proizvaja premogovnik v Novem Kostolcu velike količine premoga. S pomočjo lopatil nakopljejo toliko premoga, kolikor ga lahko odvažajo z vagoni in vlačilci. Če bi imeli več prometnih sredstev, bi se proizvodnja v Kostolcu lahko podvojila.
Čeprav je tekmovanje trajalo sorazmerno zel« kratek čas, le tri mesece, so se kmalu pokazale njegove velike koristi Medtem ko so premogovniki v Srbiji lani septembra izpolnili proizvodni načrt do 78%, so ga oktobra do 96%, novembra in decembra so pa presegli načrt proizvodnje.
Posebni pečat temu tekmovanju je vtisnilo delovno junaštvo, ki je glavna gonilna sila vsega našega ljudstva pri obnovi dežele. Rudarji v Srbiji so tekmovali z vnemo ter zavedno v želji, da bi dosegli čim lepše uspehe in zavedajoč se, da bodo s tem izpolnili svojo dolžnost do domovine Tekmovalna vnema je zajela vse rudaTje srbskih rudnikov; niso tekmovali le, kdo bo čim bolj napel sile za povečanje proizvodnje same na sebi, temveč so tudi izpopolnjevali orodje in iskali boljše načine dela. S tem tekmovanjem seveda niso končane naloge, ki so pred našimi rudarji. Tega se rudarji dobro zavedajo, saj vedo, da je od njihovega uspešnega dela odvisno obratovnje vse industrije ter prometa. Zato bodo skušali tudi v prihodnjih mesecih storiti vse, da dosežejo in presežejo predvojno proizvodnjo.
Tekmovanje kurilnic v Beogradu in Mariboru
Decembra sta tekmovali med seboj niso bili zaposleni samostojno pri kakš-beograjska in mariborska železniška nem večjem delu. Ob tej priliki so pod kurilnica Delavci beograjske kurilnice nadzorstvom svojega mojstra povsem so napeli vse sile. da bi dosegli čim sami opravili popravilo lokomotive v lepše uspehe ter dokazali, da kljub te- ~x,:u 00	—	—x",: K
žavnim razmeram, v kakršnih delajo — v skoraj povsem porušeni kurilnici — lahko tekmujejo s tovariši iz Maribora.
V tem tekmovanju niso zaostajali tudi mladoletni delavca. Štirinajst vajencev in dva izučena delavca v starosti od 15 do 18 let so se lotili v začetku decembra generalnega popravila poškodovane lokomotive. Med temi mladimi delavci jih je bilo 8, ki delajo šele nekaj mesecev v kurilnici. Nikdar doslej vajenci
pičlih '23 dneh. Delati so začeli 5. decembra. Kurilnica ni imela šip in v nji je bilo tako hladno, da so delavcem otrpnili prsti pri delu. Popravilo lokomotive nd bilo v načrtu, vendar so va-jenei napeli vse sile, da bi jo popravili do novega leta. Svoj prvi izpit so opravili sijajno. Za vse popravilo je bilo treba okrog 614 delovnih ur, kar je 20% manj, kakor je treba normalno za to delo.
SARAJEVO Šest tisoč osem sto brezplačnih delovnih ur v korist države
Podružnica sindikalne organizacije glavne železniške delavnice v Sarajevu je pozvala delavce in nameščences da bi med drugim plenarnim zasedanjem tajništva Zveze železniških in prometnih delavcev v Beogradu iz hvaležnosti do invalidov, družin padlih borcev in ostalih žrtev fašističnega nasilja, delali po dve uri brezplačno za državo. ^ Delavci So sledili vabilu svoje podružnice ter so 28. in 29. decembra po končanem osemurnem delu ostali še dve uri v delavnicah. Delalo je 1700 delavcev in nameščencev, ki so tako žrtvovali v korist države 6800 delovnih ur.
NOVI SAD Lani so bile v Sremu obnovljene 1304 hiše
Takoj po osvoboditvi Srema se je ljudstvo lotilo obnavljanja porušenih in požganih vasi. Delali so v 11 vaseh šid-skega in mitrovaškega okraja. Izmed 735 porušenih in okrog 2000 težko poškodovanih poslopij so bile obnovljene 1304 hiše. Najpre.j so popravili manj poškodovane hiše, nakar so začeli zidati nove. Mnogo mestnih in okrajnih odborov v Vojvodini je nudilo podporo sremskemu ljudstvu, predvsem mesto in okraj Novi Sad. Novi Sad je prevzel nalogo, da obnovi vasi Sviloš in Grahovo, ki sta bili uničeni do 90%. Ljudje 60 bivali v hlevih, jamah in kleteh. Doslej je bilo popravljenih že nad 70 hiš, sezidanih je bilo 11 novih domov. Novosadski okraj popravlja vas Divoš. V dveh
bila je nevarnost, da se pri kopanju zrušijo narušeni zidovi. Primanjkovalo je delovnih moči in orodja. Ko so si priskrbeli najpotrebnejše orodje iz dalmatinskih rudnikov, so si začeli utirati pot v zasute ulice. Pri čiščenju ulic so cementa, se zlasti izkazali naši borci. Vse pri-' znanje pa zasluži tudi zadrska mladina.
Delat je prihajalo tudi ljudstvo iz oko-
MAKARSKA
Obnova turizma v Makarskem Primorju
Odbor za obnovo turizma v Makarskem Primorju je sklical konferenco, na kateri so sklenili, da obnovijo turizem. Prejšnje čase je imel turizem v gospodarskem življenju Makarske in njene okolice velik pomen, še večjega bo pa imel v prihodnosti. Za obnovo turizma v Makarski bo treba precej dela. Predvsem bo treba obnoviti hotele. Pripravljalni odbor je izdelal načrt za obnovo turizma. S pomočjo turističnih zadrug bi se naj razvilo hotelirstvo. Cisti dohodki hotelov bi se stekali v zadružni sklad.
PETROVGRAD Sladkorna tovarna v Petrovgradu je prekosila proizvodno nalogo za 25%
Te dni je sladkorna tovarna v Pe-trovgradu končala letno kampanjo. Za to tovarno prideluje sladkorno peso ves Banat, razen malega dela južnega Banata. V preteklem letu je tovarna prevzela sladkorno peso od 15.642 kmetov. Sladkorno peso v Banatu pridelujejo manjši pridelovalci. 14.784 pridelovalcev obdeluje zemljišča, ki merijo izpod 0.85 ha. Kljub vremenskim neprilikam se jim je posrečilo, da so pridelali po 78.28 kv. sladkorne pese na oral. Lani je s sladkorno peso posejana površina znašala okrog 76% največje predvojne površine. Zaradi suše so morali preorali okrog 3000 oralov njiv.
Zaradi prometnih težav je imela tovarna poldrugi mesec pred začetkom predelave sladkorne pese le okrog 300 vagonov premoga. Spričo te male količine premoga ni bilo mogoče niti misliti na začetek predelovanja. Kljub temu so težavno nalogo dobro rešili. Kotle so predelali za pogon z nafto. Sladkorna pesa je bila predelana v 65 dneh. Ministrstvo je poslalo tovarni proizvodni načrt, ki je bil presežen za 20%, za kar gre priznanje delavcem, kmetom, strokovnjakom in ljudskim oblastem.
ISTRA
Obnova istrskega vodovoda
Marsikje v Istri je pitna voda zelo redka in dragocena. Ljudstvo še vedno zelo trpi, ker so bile med vojno poškodovane mnoge vodovodne naprave. V nekaterih krajih porabijo ljudje skoraj ves dan samo za donašanje vode. Včasih hodijo po vodo celo do ‘25 km daleč. Pri vodnjakih čakajo v dolgih vrstah, preden pridejo na vrsto. Istrski vodovod je s svojim 260 km dolgim omrežjem dajal vodo okrog 120.000 prebivalcem v osrednjem, zahodnem in se-vemozahodnem delu Istre. - Ko je bil poškodovan ta vodovod, je ostala skoraj vsa Istra brez vode. Zato je bilo treba Simprej obnovili vodovod. Primanjkovalo je pa strokovnega osebja in potrebščin. Po osvoboditvi Istre se je lotil dela gradbeni odbor oblastnega ljudskega odbora v Pulju, ko so pa prišle zavezniške čete, je oilo delo ovirano in oblastni odbor se je moral preseliti v Labin. Pri tej selitvi so ostale v Pulju velike količine raznega gradiva in potrebščin. Delo je trpelo tudi zaradi tega, ker še ne obratuje cementarna pri Labinu in ne more pošiljati potrebnega
Bishustfa o ustav i
Primorsko ljudstvo sprejema ustavo FLRJ kot nekaj, za kar se je samo borilo
Razpravljanje o ustavi je zajelo celo Slovensko Primorje. Iz Tolminskih gora, z Banjške planote, s Cerkljanskega, iz Brkinov, od povsod prihajajo nešte-vilne resolucije. Vse te stotine pozdravov našega ljudstva, ki so naslovljeni na ministrstvo za Konstituanto FLRJ živo pričajo, da naše ljudstvo v Slovenskem Primorju vidi v osnutku ustave zmago vsega tistega, kar si je v narodno osvobodilni borbi z žrtvami priborilo. Primorsko ljudstvo sprejema ustavo kot nekaj svojega, nekaj, kar mu je najdražje.
Vaščani iz krajev Trebenjče, Gorje in Poče pišejo: »S tem načrtom se strinjamo in ga pozdravljamo kot svojega, ker vidimo v njem uresničeno vse tisto, za kar smo se borili in za kar smo dajali žrtve.« Ljudstvo iz Črnega vrha, Lom, Predgriž in Kanjega dola piše v svojih resoiuo'Bi-	hi rn o
tavlja vse pravice delovnemu ljudstvu, ki potrjuje to, za kar smo se borili, nam daje- novega poleta pri delu, da bomo Cimprej obnovili naše od fašistov porušeno gospodarstvo. Ta naša ustava je najuspešnejše orožje ljudstva v borbi proti reakciji.«
»Mi, Primorci, čutimo, da se nova Jugoslavija gradi na trdnih temeljih
tere ste vložili v delo za načrt take ustave, kakršno smo mi v borbi izoblikovali. Prosimo vas, da tohilačite doma in v tujini našo trdno voljo, da hočemo v bodočnosti živeti po tej ustavi združeni v novi Titovi Jugoslaviji.«
Na stotine in stotine je teh resolucij, teh preprostih besed, iz katerih veje odločna volja in zahteva Primorske, da postane ustava FLRJ. ustava primorskega ljudstva Mladenke iz Dupelj pošiljajo s svojega . sestanka resolucijo, v kateri pravijo: »Ustava obsega vse tisto, kar smo zaman pričakovali pod 25-letnim fašističnim jarmom, kar pa smo si z našo krvavo osvobodilno borbo sami priborili. Ta ustava je res demokratična in je v korist nas vseh, zato velja tudi za nas Primorce, ker jo tudi mi hočemo. Ljudstvo iz Kamenj, Vrtovina, Što-maža in Sril-j vzklika: »Ne bo več sile na svetu, ki bi se mogla igrati z našo usodo, kot se je to dogajalo v preteklosti. Narodi, ki si pišejo take ustave, so nezlomljivi.« — »Me žene obljubljamo« — pišejo žene iz idrijskega okraja — »da ne bodo klonile pri nobeni nalogi, ampak da bomo še bolj pospešile naše delo.«
Vse žive razprave primorskega ljud-
naših priborjenih pravic in da je to za i stva. vse resolucije, vse te iskrene be-nas, najboljše jamstvo, da bomo tudi mi j sede pričajo, da se primorsko ljudstvo
     1_______     1-1	•	X:	1	•	Lrv	mK	rt	IM	X.	lit	1. rt 1 rt] rt 1 T«rtl ILrt/vn	Irti rt, - m	r- T IrtL /V/IT, rt
KARLOVAC Delavci so največ prispevali za
lice. Zdaj je Zadar že toliko obnovljen, ustanovitev treh dijaških internatov
da je začet oživljati. Popravljene so vse
šole in dijaški dom. Obratovati so začele tudii tovarne. Tobačna tovarna proizvaja celo več, kakor pred vojno. Za načrtno obnovo Zadra pripravljajo v gradbenem ministrstvu federalne Hrvat-ske regulacijske načrte.
SKOPLJE Zadružno obdelovanje zemlje v Makedoniji
V nekaterih makedonskih vaseh so kmetje začeli takoj po osvoboditvi zadružno obdelovati zemljo. Tako je n. pr. v vasi Gornje Lišice pri Skoplju več kmečkih družin ustanovilo zadrugo. Ta zadruga je pridelala več kakor drugi kmetje. V Stipu deluje zadruga, ki šteje 25 družin. Zadružniki *o najeli ter obdelali 300 ha zemlje. Podobnih zadrug je v Makedoniji več in vse so dosegle pri svojem delu zelo lepe uspehe.
NEGOTIN
Na pobudo mestnega odbora Ljudske fronte so prebivalci v kratkem času iztovorili 123 vagonov pšenice iz vla čileev na Donavi
Kot pomoč za siromašno prebivalstvo
mesecih je bilo popravljenih 20 hiš. zaječarskega okraja, so prispeli v prista-Okraji Kula, Bačka Palanka in Kikinda I nišče Kusjak na Donavi trije vlačilci s
So 9e obvezali, da bodo popravili vsak po eno vas v Sremu. Okrožni ljudski odbor v Subotici bo obnovil vas Rako-Vac. Izdelani »o načrti za obnovitev sremskih vasi v letošnjem letu. Po tem načrtu bo popravljenih v šidskem in mitrovaškem okraju 346 manj poškodovanih hiš, 403 močnejše poškodovane in 102 porušeni hiši Za to delo bi bilo potrebno 59,352.000 din.
ZADAR Obnova mesta
Med vojno jo bilo v Zadru porušenih nad 80% poslopij. Razen tega so bile razbite vodovodne cevi, kanalizacija in električno omrežje. Elektrarna je bila popolnoma razbita. Po osvoboditvi so ljudske oblasti najprej obnovile elektrarno, tovarne mrež »Sapri«, aprila pa je prispela v Zadar »kupina strokovnjakov, ki so začeli organizirati obnovo mesta. Predvsem so začeli obnavljati vodovod in električno omrežje. Šele potem »o se lahko lotili popravil manj poškodovanih hiš in naseljevanja tistega dela Zadra, k* še razprostira na polotoku.	i	*
S čiščenjem ulic so bile velike težave. Vse ulice so hile neprehodne in
pšenico, v Prahovo pa eden. Pripeljali so 123 vagonov pšenice. Zaradi ledu, ki je nastal na Donavi, je bila nevarnost, da vlačilci zamrznejo. Treba jih je bilo hitro raztovoriti in vrniti v njihova prezimovališča. Delavci obalske podružnice niso mogli v določenem času iztovoriti pšenice. Zato je Ljudska fronta iz Ne-gotina izvedla akcijo za iztovarjanje vlačilcev. Na poziv Fronte se je za to delo prostovoljno javilo okoli 600 prebivalcev iz Negotina in okoliških vasi. V največjem številu 6e je odzvala delavska in šolska mladina in okoli 30 pionirčkov iz dečjega doma.
V štirih dneh so vlačilce iztovorili. 65 vagonov so iztovorili prebivalci prostovoljno, ostalo pa obalski delavci. V delu se je posebno izkazal Mile Trifunovič, ki je v treh dneb prenesel 405 vreč, v enem samem dnevu pa 140.
Od denarja, ki ga je Ljudska fronta dobila za iztovarjanje žita, je dala 5000 dinarjev mestnemu odboru USAOS-a, 5000 din sindikalni podružnici, 10.000 dinarjev za popravilo učiteljišča, 15.000 dinarjev dijaški kuhinji, ostali denar pa bodo porabili za nabavo radijskega aparata in drugih potrebščin za Ljudsko fronto.
Kmalu po osvoboditvi so prebivalci Karlovca ustanovili tri dijaške internate, ki nudijo streho 750 dijakom. Ker doslej v Karlovcu ni bilo takšnih zavodov, so morali najprej urediti primerna poslopja. Na pobudo mestnega odbora Ljudske fronte je bila sklicana konferenca organizacij in ustanov. Sklenili so, da bodo najeli pol milijona posojila pri državnih denarnih zavodih ter da bo ta dolg poravnala Ljudska fronta. Razen tega so sklenili, da bodo priredili nabiralno ak cijo. Karlovčanke so obljubile, da bodo same organizirale nabiralno akcijo v denarju in blagu. Mnoge izmed njih bodo oskrbovale dijake z vsemi življenjskimi potrebščinami. Na predlog neke delavke bodo delavci karlovških tovarn žrtvovali po eno mezdo v korist internatov. Razen tega bodo delavci brezplačno popravili poslopja za internate. Dalje je bil sprejet predlog, da gredo dohodki vseh zabav, kar jih bo 5. januarja, v korist internatov. Tako bo s požrtvovalnostjo karlovških prebivalcev omogočeno šolanje številnim revnim dijakom.
ZENICA Zeniški železničarji so pozvali osebje železniških postaj v Bosni na tekmovanje
Sindikalna podružnica železničarjev je priredila množično konferenco vseh železničarjev iz zemiškega okraja, na
zmagoslavno zaključili svojo borbo in dosegli priključitev k Titovi Jugoslaviji.« Tako vzklikajo vaščani s Planine. Podobno so napisali tudi Tolminci:
»Hvaležni smo vam za vse napore, ka-' Titove Jugoslavije.
čuti kot del velikega telesa svobodne Titove Jugoslavije. Naše ljudstvo v Slov. Primorju se v polni meri zaveda, da za njega ni in ne more biti življenja izven
Študij ustave v prevaljskem okraju
V mnogih krajih prevaljskega okraja j V Javorju so v diskusiji ob členu, ki
so imeli zadnje dni decembra številne sestanke, ki so se jih udeleževali delavci, kmetje, rudarji, žene in mladina ter razpravljali o osnutku ustave FLRJ. Posebno uspeli sestanki so bili v Prevaljah, v Črni, v Podpeci, v Javorju in v Zgornji Koprivni.
V Črni so rudarji, ki tvorijo pretežno večino prebivalstva, imeli že več sestankov in so v diskusiji predvsem poudarjali razliko med ustavami stare Jugoslavije in našo novo ustavo, ki je plod težkega osvobodilnega boja. Vse pravice in zaščito, ki jo nudi naša ustava delovnemu ljudstvu, si je to ljudstvo krvavo priborilo in tudi rudaTji iz Črne so prispevali svoj delež. Zato z navdušenjem sprejemajo ves osnutek in z odobravanjem predelavajo člen za členom. — Zase so imele v Črni sestanek tudi delavske žene. Prav posebno so na-glašale člen, ki govori o enakopravnosti žena in člen o zaščiti matere in otrok. Pri diskusiji so žene v popolnem soglasju odobrile ves osnutek. S himno »Hej Slovani«, ki so jo zapele skupno vse žene, je dobil sestanek poseben poudarek in potekel kot manifestacija žena ob severni meji za našo novo Jugoslavijo in njeno ljudsko ustavo.
pravi, da pripada zemlja tistemu, ki jo obdeluje, predlagali sledeče: Pri izvedbi agrarne reforme naj bi se pustila tukajšnjim kmetom najvišja dopustna površina zemlje, ker je zaradi goratosti pokrajine zemlja mnogo manj izrabljena kot v dolini. 0 tem se bodo natančneje pomenili še na sestanku agrarnih interesentov. Tudi o ostalih členih ustave so temeljito diskutirali in kot sklep sestanska sprejeli osnutek v celoti in v podrobnostih.
V Prevaljah se je zbralo 105 agrarnih interesentov, ki so se najprej pomenili o zbiranju podatkov za i-zvedbo agrarrte reforme, nato pa prešli na študij ustave. V diskusiji so naglasili, kako so se delavci, mali in srednji kmetje aktivno udeležili osvobodilnega boja in jim je kot uspeh tega priznana zaščita v naši novi ustavi. Podrobno so se lotili 19. člena in s tem v zvezi obravnavali naš federalni zakon o agrarni reformi. Tovariš Lipovnik Gregor je predlagal, naj bi se pri tem zakonu bolj upoštevali tudi koroški borci. Zal--n omenja namreč samo borce od leta 1914 do 1918, na koroške borce pa pozablja.
Tudi v ostalih krajih živahno poteka diskusija o ustavi.
Država naj poskrbi za ljudske talente
V tovarni Vidmar v Savljah imamo tovariša, ki nima nobenih posebnih strokovnih šol, le običajno učno dobo kot ključavničar. Ima pa prirojen talent in sposobnost, da z opazovanjem prodre do ustroja najbolj kompliciranih strojev. Na podlagi svojih opazovanj je popravil in montiral že take stroje, ki se jih sicer loti samo specialist. Tako je popolnoma sam sestavil veliki colton stroj za izdelovanje ženskih nogavic. Za to delo je tovarna navadno naročala monterje specialiste, ki jih je poslala dobaviteljica stroja in je popravilo stalo pred vojno 45.000 din. Zdaj je isto delo opravil naš tovariš sam. Jasno je, da bi omenjeni tovariš lahko dosegel še vse
večje uspehe, če bi imel možnost izpolniti svoje znanje, za kar kaže tudi veliko zanimanje, toda nima za to možnosti.
Med našim ljudstvom je skritih mnogo podobnih talentov, ki bi lahko mnogo pripomogli k skupnosti in sicer na vseh področjih ljudskega napredka. Zaradi tega naj bi se v ustavi dopolnil 37. člen, da bo država poskrbela za take naravne talente in jih na svoje stroške vzdrževala ter šolala v višjih strokovnih šolali. S tem, da bi bili gmotno preskrbljeni, bi lahko do kraja razvili svoje zmožnosti in neprimerno več koristili skupnosti.
Tone Falatov, knjigovodja tovarne Vidmar, Savlje
Prekmurske žene pozdravljajo načrt ustave
V Dolnji Lendavi so se sestale gospodinjske pomočnice in živahno razpravljale o ustavi Zelo so bile vesele, da ustava jamči ženam vse pravice: sklenile so, da se bodo trdno organizirale v svoji sindikalni organizaciji. Da bi se čimbolj izobrazile tudi politično, so sklenile, da se bodo sestajale vsako nedeljo in pridno študirale.
V Črensovcih so kmečke žene v diskusiji pozdravile zlasti čl. 24 ustave, ki govori o zaščiti matere in otroka. Zavzele so se za to, da si bodo v vasi osnovale otroško zavetišče kjer bodo brez skrbi puščale svojo deco, posebno poleti, ko ima kmečka žena na polju obilico dela.
Rudarji iz Hrvatskega Zagorja so poslali resolucijo ministrstvu za konstituanto
Rudarji iz Hrvatskega Zagorja so poslali ministrstvu za konstituanto naslednjo resolucijo: »Osnutek ustave je izdelan do vseh podrobnosti, tako -da
 _______0-______________zagotavlja lepše življenje vseh delov-
kaiteri so med drugim razpravljali o | nih množic. Soglasno odobravamo to ustavnem osnutku FLRJ. Osnutek so v I ustavo in zahtevamo, da se tako j zač-
podrobnostih sprejeli ter o tem ob ver 1	—... ....
stili ministrstvo za konstituanto v Beogradu. Poleg tega so navzoči sklenili, da ee meseca januarja 1946 uvede tekmovanje med vsema edinicami, desetinam in posameznimi uslužbenci na ozemlju zeniškega okraja, kakor tudi, da se po programu pozovejo na tekmovanje postaje Alipašin most, Doboj, Ka-kanj. Breza, Bukinje in Kraka, tako da bi se pospešilo odpošiljanje premoga, kakor tudi opravljanje prometne službe v splošnem. Nato je bilo odločeno, da se pozove kurilnico v Doboju in progovna nadzomištva na zvezi Sarajevo-Brod teir odseka za obnovo z ozemlja Bosn,e in Hercegovine, na tekmovanje z odgovarjajočimi enotami v Zenici. Končno je bila pozdravljena odločitev o začasni razvrstitvi položajev uslužbencev izvršnih železniških enot, ker se na ta način zboljšuje materialni položaj železniških delavcev, ki bodo še dalje vlagali vse svoje sile v to, da se v interesu FLRJ vzjrostavi in ohrani Čitn boljši promet.
no izvajati vsi tisti členi nstave, ki se nanašajo na špekulante in ljudske izdajalce, ki prizadevajo ljudstvu veliko škode. Premilo postopanje s temi proti-ljudskimi elementi žali zdravi ljudski čut in skrajni čas je, da dobijo zasluženo kazen.«
BITOLJ Okrožna konferenca AFŽ
Na Novo leto je^bila v Bitolju okrožna konferenca A F Z, katere se je udeležil tudi predsednik narodne vlade Makedonije Lazar Kuliševski s poljedelskim ministrom Bogojem Fotevom.
Pred začetkom dela konference je predsednik narodne vlade Makedonije Lazar Kuliševski pozdravil prisotne v imenu Ljudske fronte Makedonije. Predsednik Kuliševski je omenil naloge žena pri obnovi in je poudaril napore AFŽ-a v boju za osvoboditev dežele in v dobi mirne izgradnje. Žene bodo še nadalje pobijale nepismenost, povečavale delovno proizvodnjo in skrbele za vojne sirote.
V delovnem delu konference je tajnica Ratka Jovanovska prečitala poročilo o dosedanjem delu okrožnega odbora AF2. Med diskusijo o lem poročilu so se ljudje močno razživeli in so izne-
sli nekatere pomanjkljivosti pri delu in predlagali, kako bi se dalo stvar izboljšati.
Na koncu je bil izvoljen nov okrožni odbor.
Šahovski turnir »Osvoboditve’ v Ljubljani
Dne 2. januarja je bilo odigrano 7. kolo šahovskega turnirja »Osvoboditve« v Ljubljani, ki je prineslo sledeče rezultate: Pirc je remiziral z Ra-barjem, Preinfalk je izeubil z Pach-manom, Milič je porazil Puca, dr. Vidmar st. je igral neodločeno z Vidmarjem ml. in Gligorič je porazil Tomoviča. Stanje tabele po 7. kolu je nasled-je: Gligorič 5 in pol; Vidmar ml. 4 in pol; Pirc dr. Vidmar st.. Rnbar 4; Milič 3 in pol; Preinfalk, Puc, Pachman 2 in pol; Tomovič 2.
- »Nadaljevanje fašističnega režima v Španiji predstavila nevarnost za evropsko demokracijo"
London, 3. jan. (Tanjug) »Daily Wor-ker« priobčuje uvodnik pod naslovom »Razbojniški goljuf iz Madrida«. V uvodnem članku je rečeno:
»General Franco izkorišča neodločnost demokratičnih sil in začenja sedaj svojo predrznost družit: s svojini znanim hinavstvom in lažmi. Iz Madrida je prispela nota, ki v resnici predstavlja vele-delo drznosti, laži in samohvalisanja. Domišljavi Franco se čuti calo užaljenega. »Proti njegovi vladi«, pravi, »se pripravlja kampanja laži, ker se inozemstvo meša v notranje posle Španije«.
Krvnik, ki sta ga Hitler in Mussolini postavila na oblast, ki je pošiljal svoje legije na Vzhodno bojišče, neresnično obvešča svet, češ, da je bila Španija »med vojno strogo nevtralna«. Sodeč po pisanju tiska in odmevu londonskega radia na to najnovejšo Francovo taktiko, ki jo je podedoval od Hitlerja, se zdi, da je bila nota napisana posebej v propa-gadne svrhe v Britaniji.
»Observer« bi rad prikazal nevarnost, ki leži v tem, ako bi podvzeli korake, »ki bi lahko ped Francovim vodstvom združili vse Špance, ako bi se ranil njihov narodnostni ponos in njihovo gospodarsko blagostanje«, piše dalje »Daily Worker«. »Observer« je preveč dobro znan. Proslavil se je v dnevih, ko se je vodila pomirljiva politika do Hitlerja in Mussolinija. Ta list je resnično dal fašizmu proste roke. Dejstvo je, da ima sedaj ta omajani diktator pogum, da se hvalisa s svojim poročilom v Londonu in Washingtonu. Toda prav tako stališče zadržuje nasprotnike njegovega omajanega režima ter ovira združevanje protifašističnih sil v Španiji in izven nje.
Britanija in Amerika morata pričeti
piše »Daily Worker<
razgovore s Francijo glede francoskega predloga, da se čimprej podvzame izvajanje diplomatskega in gospodarskega pritiska na Španijo. Toda do seda; še ni nobenih znakov, da bi francosko stališče delili tudi Britaniaj in Amerika. Nadaljevanje fašističnega režima predstavlja nevarnost za evropsko demokracijo. Franco nudi v španski državi zaščito vojnim zločincem (v ta razred spada tudi sam), podpira nacistične organizacije na španskem ozemlju in hrani nemški kapital, ki je vložen v Španiji. Nobenega dvoma ni, da bi prekinitev diplomatskih odnosov z razbojniki v Madridu naletela na navdušeno odobravanje britanskega ljudstva«, zaključuje »Daily Worker«.
Člani ameriškega kongresa za prekinitev s Francom
New York, 3. jan. Tass poroča: Po poročilu washingtonskega dopisnika lista »New York Times« so člani kongresa Združenih držav Amerike,- ki so nasprotniki Francove vlade v Španiji, izjavili, da bodo obnovili kampanjo za prekinitev odnosov s Francom.
Namen kampanje je, prepričati komisijo za zunanje zadeve v predstavniškem domu o potrebi sprejetja resolucije, s katero bodo zahtevali prekinitev diplo-
matskih in trgovinskih odnosov s Španijo. Član senatske komisije za zunanje zadeve demokrat Kofy iz Pensilvanije se je izjavil za čimprejšnjo prekinitev odnosov s Francovo Španijo.
Kakor je sporočil dopisnik lista »New York Times«, je obveščevalni urad ameriške armade v Nemčiji odkril doslej še ne objavljene listine, ki pričajo, kako sta Franco in Hitler že v samem začetku vojne in pozneje sklepala razne sporazume glede sodelovanja in načrtov, kako bosta delila plen po nemški zmagi.
Po besedah madridskega dopisnika lista »New York Times« Francova vlada ni dala politične pomilostitve tistim, ki so zaprti. Francove oblasti so mučile partizanskega voditelja Fernandeza, da bi dobile od njega podatke o delavnosti nezakonitih organizacij v Španiji,
Franco povečuje izdatke za vojaštvo in policijo
Pariz, 3. jan. (Tanjug) Pariški tisk ugotavlja, da je Cortes frankistične Španije izglasoval proračun, v Katerem znašajo izdatki za policijo in vojsko 1 milijardo 800 milijonov pezet. Francovi vojni izdatki se od leta H94C stalno povišujejo. Čeprav je vojna končana, drži Franco pod orožjem nad 800.000 mož, med katerimi je ena desetina Maročanov.
Združene države ne bodo poslale novega veleposlanika
v Španijo
Washington, 3, jan. (Tanjug) Reuter poroča, da se je iz verodostojnih wa-shingtonskih krogov izvedelo, da Združene države Amerike ne bodo poslale
novega veleposlanika v Španijo na mesto nekdanjega veleposlanika Normana Ar-
»Humanife« o spletkah fašističnih elementov na Balkanu
Pariz, 3. jan, (Tanjug) Pierre Ervet piše v listu »Humanite« med drugim:
Sporazum med tremi velesilami preprečuje razvoj spletk in načrtov prohi-tlerjevskih frakcij v raznih deželah srednje Evrope, ki se pričenjajo po malem povsod vznemirjati. Tisti, ki so v času Med dvema vojnama tlačili Balkan z vso težo policijske diktature, ki ponižuje in ki je hotela podpreti obstoj fevdalne avtokracije, obsojene n propast, tisti, ki SO v tej dobi neprestano aretirali, mučili in ubijali in ki so končno pahnili svojo deželo ▼ hitlerjevsko vojno, se pojavljajo povsod kot izzivači in izvrševalci v službi proti boljševizmu. Oni iščejo najemnikov.
List nadaljuje:	»Demokratične sile
vsega sveta morajo prepričati demokra-
tične elemente vseh dežel srednje in vzhodne Evrope, da jim bodo pomagale. Te demokratične sile se morajo dvigniti proti vsem demagogom, tako proti tistim, ki hočejo ujeti ribo v kalni vodi, kakor tudi proti zakrinkanim fašistom, ter delati za konsolidacijo osnovnega elementa mednarodne organizacije in .svetovnega miru, a to je sporazum med tremi velesilami.«
Pierre Ervet poudarja na koncu, da je treba končno obračunati s »hitlerjevskim zaledjem«, ki še vedno obstoja v teh balkanskih frakcijah, ki se trudijo, da bi ovirale red, javni mir in dobre odnose Francije z njeno veliko zaveznico na vzhodu. Ali nas ni dovolj .poučila izkušnja inozemskih belogardističnih zarot in atentatov te vojne?
Predstavniki treh velikih sil v Bukarešti
Bukarešta, 3. jan. (Tass) Kralj je v svoji palači v Bukarešti sprejel komisijo, ki jo sestavljajo diplomatski zastopnik ljudkega komisarja za zunamje zadave ZSSR Višinski, poslanik Združenih držav v ZSSR Harriman in poslanik Velike Britanije v ZSSR Kcrr. Razgovori so trajali eno uro.
Vojni minister Združenih držav odpotoval na Daljni vzhod
Washington, 8. jan. (Tanjug.) Ameriška poročevalska agencija (USIS) poroča, da je ameriški vojni minister Robert PetersonMdjKdoval iz Wa«liingtona proti Kaliforniji, od koder bo nadaljeval pot na Daljni vzhod.
Ob tej priliki bo Petersen obiskal ameriške zasedbene čet* n« Daljnem vzhodu ter razpravljal z generalom Mac Arthurjem in generalom Wedemay»rjem o vprašanjih zasedbe. Po obisku zasedbenih čet na Daljnem vzhodu bo Peier-son z istimi cilji odpotoval v Nemčijo.
Razprava proti krivcem pokolja v Novem Sadu
Budimpešta, 3. jan. (Tanjug.) Pred ljudskim sodiščem v Budimpešti sa je danes pričela razprava proti krivcema pokolja v Novem Sadu.
Ustanovitev Zveze za ljudsko obrambo v Pragi
Praga, 3. jan. (Tanjug.) Tu ja bila ustanovna skupščina Zvezo za ljudsko obrambo, kateri so prisostvovali predsednik republike dr. Beneš, predsednik vlade Fierlinger in veliko število ministrov.
V svojem goajru je predsednik vlade dT. Fiertingef JL ra zložil vlogo in nalogo novo ustanovljene organizacije in poudaril zlasti neobhodno potrebo priprav, d* bi se usposobili možje in žene, da bi v primeru potrebo bili sposobni borci ali p* pomočniki tako v vojni kakor v miru. Vojna je končana, toda reakcionarni krogi še niso prenehali s svojim nevarnim delovanjem. Zato moramo biti pripravljeni braniti našo domovino in pridobitve naše ljudske republike, je poudaril dr. Fierlinger.
Pandk Nehru obfoja sistem kolonialnega izkoriščanja
Ljudstva se bodo borila za popolno izvojevanje svobode
Ujdapur (Indija), 3. jan. (Tanjug.) Reuter poroča, da je imel eden izmed voditeljev indijske Kongresne stranke Pandit Džavaharlal Nehru govor o vstaji milijonov ljudi v Aziji.
Ko je govoril o jugovzhodni Aziji in Indoneziji je Nehru rekel, da postaja vse bolj jasno, da vodi Velika Britanija izgubljeno bitko in da so viri njene stare imperialne sile vse manjši. Nedavni razvoj dogodkov dokazuje, da je Amerika soglasna z obstojem imperija, pristala bi samo na nekatere manjše spremembe, Ta odločitev bo imela polno najresnejših posledic za vse zainteresirane, ker je jasno, da se azijske dežele prostovolj; no ne bodo pokorile imperiju, niti ka-
kršni koli nadvladi, ampak se bodo proti temu borile.
To bo večna vstaja milijonov ljudi — je rekel Nehru — katero bomo vodili s takim poletom, ki ga niti atomska bomba ne bo mogla ustaviti.
Nehru je nadalje rekel, da je britansko posredovanje v Indoneziji nevarno in podobno posredovanju, ki sta ga izvajali fašistična Italija in nacistična Nemčija v Španiji in ki je bilo uvod v drugo svetovno vojno.
Britansko posredovanje — je na koncu svojega govora rekel Nehru — spremljamo z naraščajočo jezo ^ in gnusom, ker uporabijajo indijske čete za umazane britanske posle proti našim prijateljem, ki vodijo isto bitko, ki jo vodimo tudi mi.
Indonezijski borci ojačili svojo delavnost na Javi
Bafavija, 3. jan. (Tanjug.) Posebni Reuterjev dopisnik Raclay poroča, da so indonezijski borci spet pričeli s svojimi akcijami na osrednji in vzhodni Javi, zlasti pa v Semerangu na severni obali otoka. V poročilu glavnega stana je rečeno, da se je v zadnjih 24 urah delovanje indonezijskega mladinskega gibanja v Semarangu se povečalo.
Uspelo jim je, da privlečejo svoje 75 milimetrske topove na daljavo, s katere lahko obstreljujejo letališče v Semarangu; tudi današnje poročilo namreč pravi, da so Indonezijci obstreljevali letališče s topovi.
Na neko zavezniško letalo so streljali iz strojnice v trenutku, ko se je letalo hotelo spustiti na zemljo. Indo-
nezijci so tudi streljali na položaj pri Rajputani.
V Surabaji, ki je važno pomorsko oporišče vzhodnega dela Jave, so britanske čete spet naletele na odpor.
Delhi, 3. jan. Tass prinaša vest radia Delhi, da se na področju Ban-dunga nadaljujejo spopadi med anglo-indijskimi enotami in skupinami Indonezijcev.
V zvezi z napadi na angleške avtomobile, ki se se nadaljujejo, je angleško vojno poveljstvo pojačalo nadzorstvo na cesti v Bandung. Angleška vojna policija je podvzeia energične ukrepe zaradi teh napadov na angleške transporte. Izvršili so mnogo aretacij.
Delo kongresa Komunistične partije Italije
Rim, '3. jan. Tass poroča:	Kongres
Komunistične partije Italije je po govorih delegatov Aquille in Borgodi Papolia poslušal tajnika Komunistične organizacije Sicilije. Tajnik je razložil zgodovino separatizma na Siciliji in podčrtal, da so podpirali separatizem aktivno posestniki, ki se boje združenja mladih demokratičnih sil.
Nato je član Centralnega komiteja Komunistične partije Francije, poslanec ustavodajne skupščine Casanova, poudaril prijateljstvo med italijanskim in francoskim ljudstvom, ki obstoja še nadalje brez ozira na zločinsko Mussolinijevo napadalnost.
Za Casanovim je nastopil delegat iz Prosinone, ki je opisal težak položaj prebivalstva na področju Cassino. Delegat-Pavie je sporočil, da so prebivalci Pavie pripravljeni izkazati gostoljubnost 200 otrokom Cassina.
Član posvetovalne skupščine Tera-cini je govoril o življenju v Sovjetski zvezi. Naglasil je, da poskušajo nekateri ljudje na vsak način oklevetati dežele socializma in izkoriščajo v to svrho tudi nedavne odloke moskovske konference. Nato je pojasnil stališče italijanskih komunistov glede zunanje politike Sovjetske zveze. Na koncu je poudaril, da je v Sovjetski zvezi resnična ljudska demokracija.
Stavka rudarj'ev v mehiških rudnikih srebra
Mesico City, 3. jan. (Tanjug.) Reuter poroča, da je vež kot 30.000 rudarjev iz 28 mehiških rudndtkov erebra, ki jih je ▼ celoti 32, pričelo stavkati i zahtevo, da se poviša plača za 40%.
Ta stavka bo imela posledice v številnih rudnikih, M jih imajo Britanci (n Američani v s overnoz a hodn i Mehiki, med katerimi je tudi znameniti Rio del Monte, ki je največji rudnik srebra na svetu. Stavka je grozila že od tedaj, ko se je dvignila cena srebra.
Sirija in Libanon proti angleško-francoskemu sporazumu glede Bližnjega vzhoda
Damask, 3. jan. (Tanjug.) Reuter poroča, da bodo zastopniki Sirije in Libanona vložili na glavni skuščini Zedinjenih narodov v Londonu protest proti angleškp-franooskemu sporazumu glede Bližnjega vzhoda.
Sirijski parlament je končal razpravo o francosko-angleškem sporazumu glede Bližnjega vzhoda in je sprejel naslednjo resolucijo:
1. Sirijska vlada bo vložila protest pri Varnostnem svetu Zedinjenih naro-
dov; 2. ugotovljeno je, da predstavlja francosko-aftgleški sporazum nevarnost za ves Bližnji vzhod; 3. Sirijska vlada ima dolžnost, da podvzame vse ukrepe za primer, če bo ogrožena neodvisnost dežele.
Kairo, 3. jam (Tanjug) Associated Press poroča, da je sirijski poslanik v Egiptu Džamil Mardan bej izjavil, da bo v Siriji in Libanonu proglašena splošna stavka v znak protesta proti anglo-francoskemu sporazumu glede Levante.
Ameriški glas o delu sovjetskih sindikatov
New York, 3. jan. (Tass) Decaux, urednik lista »Cio News« (glasila CIO-a), ki je spremljal delegacijo CIO-a v Sovjetsko zvezo, ie napisal vrsto' člankov, v katerih opisuje obisk v Sovjetski zvezi in delo sovjetskih strokovnih sindikatov.
Deca x poudarja, da je v fevjsiski zvezi v nasprotju z Združenimi državami prav pomanjkanje delovne sile glavna težava pri preureditvi industrije za mirovno proizvodnjo. V državi ni brezposelnosti. V tovarnah, ki so si jih delegati ogledali, so povsod tožili o pomanjkanju delavcev in izrazili upanje, da bo to stanje zboljšalo z demobilizacijo vojaštva. Decaux pravi dalje, da predstavlja topli sprejem, ki so ga sovjetske sindikalne organizacije priredile delegaciji CIO-a, resnično prijateljstvo z ameriškimi delavci in je obenem dober znak za bodoče sodelovanje med USA in Sovjetsko zvezo.
O sestavu itn delu sovjetskih sindikalnih organizacij pravi Decaux, da je delegacija CIO-a prisostvovala številnim sindikalnim zborovanjem in se sestala s stotinami krajevnih sindikalnih voditeljev, obiskala tovarne in imela možnost, da se popolnoma seznani z delom sindikalnih organizacij. V sovjetski zvezi ni nikakih nasprotij med industrijci, ki bi stremeli za večjim dobičkom in delavci, ki bi zahtevali povišanje plač in sicer iz enostavnega vzroka, ker ni dobičkaželj-nih privatnih industrijcev. Iz tega sledi, da delajo sindikalne organizacije in vodstvo tovarn v tesnem sodelovanju za dvig proizvodnje in dosego drugih ciljev, kar je le v korist delavcev samih
Decaux poudarja nadalje, da je delokrog sovjetskih sindikalnih organizacij veliko večji od ameriških. Sovjetske sindikalne organizacije vodijo sistem socialnega zavarovanja, okrevališča, sanatorije, zdravilišča, otroške vrtce in otroška poletna taborišča. Sovjetske sindikalne organizacije skrbijo tudi za prehrano delavcev in njihova stanovanja. Izvajajo širše kulturno in vzgojno delo ter bolj skrbijo za šport in počitek delavstva nego ameriški sindikati. Decaux poudarja, da je sovjetski sistem socialnega zavarovanja najobširnejši na svetu.
Član delegacije CIO-a Robinson, predsednik sindikata gradbenikov in kovinarjev, ki tudi pripada CIO-u, popisuje v mesečniku »Sovjetska Rusija danes« obširno delo sovjetskih sindikatov in poudarja, da imajo le-ti veliko vlogo pri celotnem življenju v državi.
Madžarska zahteva od zaveznikov izročitev madžarskih oiicirjev
Budimpešta, 3. jan. (Tanjug.) Državni podtajnik ministrstva za vojsko Vilmos Zentayi je izjavil, da je napravila madžarska vlada korake, da bi zahodne siile, ki imajo v svojih zasedenih področjih še kakiih 12.000 madžarskih vojakov v formiranih enotah, izročile spisek voditeljev teh enot, katere bodo postavili pred sodišče za vojne zločince.
Zentayi je nadalje izjavil, da se jo doslej vrnilo vsega 150.000 madžarskih vojnih ujetnikov v domovino.
I"1"!!;!!!!"""!!!!!!""!'!!!!!! liMfliiMilliiiirciill^iilll^giiB^^
0 vlogi in nalogah sindikatov
X. kongres RKP (b)
(Konec.)
Delovna disciplina^ in disciplinska sodišča
1. Sindikati kot organ samoizobrazbe delovnih slojev v samem procesu proizvodnje so obenem, kakor so to pokazale izkušnje treh let proletarske diktature, šola discipline, v kateri se delavec, delavka in nameščenec na bazi tarife, prebiranja, razporeditve, vodenja reda pri uživanju dopusta, domov oddiha, delovne obleke, posebne prehrane itd. vsak dan uče podreditvo splošnim interesom ih na njih zasnovanim direktivam sindikatov kot celote.
2. Ker si nekateri zaostali elementi delovnih slojev šc niso povsem na jasnem glede svojih razrednih dolžnosti, ker včasih še motijo s kršitvijo delovne discipline skupno delo delavskega razreda na izgradnji Sovjetske Rusije, so bili sindikati prisiljeni ustanoviti posebno organe proletarskega prisiljevanja.
3. V splošnem sistemu teh organov in ukrepov sta velikega pomena ustanova tovarniških disciplinskih sodišč in ustanova poverjenikov za borbo proti dezerterstvu dela — pri sindikatih.
4. Ustanova poverjenikov za borbo Proti dezerterstvu z dela, poslujoča na temelju odredb, ki jih izdajajo najvišji sindikalni organi, določa ukrepe za borko proti vsem vrstam dezerterstva,-z dela *U kršitvam delovne discipline in skrbi ** njihovo uporabo na temelju objektiv-
nih podatkov, ki jih dobivajo v obliki sistema vsakodnevnih delovnih poročil iz podjetij in ustanov ekonomski oddelki sindikatov.
5. Seje disciplinskih tovarniških sodišč, ki so v proletarskem okolju po svojem značaju in po svojih nalogah sodišča proletarske tovariške časti, morajo biti javno.
6. Kompetenca in kazenska disciplina tovarniškega disciplinskega sodišča se razteza na vse člane sindikata kakor na delavce, tako tudi na vse višje sindikalno, gospodarsko-vodilno in administrativ-no-tehnično (osebje brez izjeme.
Neposredne organizacijske naloge sindikatov
1, Od sindikalnih zvez, organiziranih po poklicih, jo prešlo naše sindikalno gibanje v zadnjih »treh letih k organiziranju vsega proletariata v 23 centraliziranih vseruskih produkcijskih sindikalnih zvez, obsegajočih vse delavce, nameščence in administrativno-tehnično osebje vseh panog proizvodnjo.
' 2. Vzporedno s to centralizacijo gibanja je šlo tudi širjenje gibanja od industrijskih centrov na gubernijske centre, od gubernije na okraj in končno na manjša mesta in občino (vasi) potom organiziranja sekretariatov. Dočim so sindikati leta 1917 združevali v glavnem industrijski proletariat, so leta 1918 zajeli nove sloje (zdravstveno osebje, de-
lavce na polju umetnosti itd.), pritegujoč j pregrupacije kakor teh tako tudi drugih
v zveze še najprej pisarniško, potem pa, —'--------------- x------*-------J—!—
leta 1919 do 1920, tudi administrativno tehnično osebje, vključujoč ga v splošne zveze delavcev in polagoma prevzgajajoč ga potom podreditve tplošnoproletarski disciplini; končno so začeli pritegoyati v svoje organizacije male obrtnike in na pol kmečke elemente (poljedelske in gozdne delavce, razne dninarje itd.).
3. Sindikalna izgradnja bo nedvomno v najkrajšem času privedla do nadaljnjega znižanja števila sindikalnih zvez. Toda znižanje števila združenj in vključevanja raznih kategorij dela v enotno sindikalno zvezo, kar je igralo važno organizacijsko vlogo v pogledu uničenja protislovij in trenj med raznimi kategorijami dela, je imelo za določen čas iz vidika same proizvodnje tudi gotove negativne strani, ker so imele nekatere zveze opravka ne z enim, temveč z mnogimi gospodarskimi organi.
4. Nesorazmerje med številom zvez in številom glavnih komitetov in centrov, nesorazmernost obsega glavnih komitetov in sindikalnih organizacij predstavlja izvor slabosti gospodarskih organov in otežkoča vpliv delavskih množic na odgovarjajoče gospodarske organe. Zato smatra X. kongres RKP (b) za neobhodno pregrupacijo vseh naših gospodarskih organov iz vidika gospodarske smotrenosti in v isto svrho odgovarjajočo organizacijsko pregrupacijo v produkcijskih sindikalnih zvezah samih po sporazumu z SNH in z VCSPS, Zato smatra X. kongres za potrebno ustanovitev komisij s sodelovanjem pristojnih ljudskih komisariatov v svrho vzpostavitve organizacijskega sorazmerja med sindikalnimi in gospodarskimi organi potom potrebne
organov na temelju gospodarskih in produkcijskih izkušenj.
5. Poleg poenostavljenja in preciziranja sindikalnega aparata je najvažnejša naloga sindikatov vzpostavitev in utrditev sindikalne discipline, točnost v izpolnjevanju nalog, najstrožje polaganje računov in odgovornost kakor pred množicami volivcev, tako tudi pred višjimi sindikalnimi organi.
6. Postavljajoč pred sindikalni pokret nove izredno važne naloge in prenoseč v gotovi meri v interesu obnove narod-nega gospodarstva težišče dela na sindikate, jim morata Partija in sovjetska oblast priskočiti na pomoč z vsem potrebnim, da bodo mogli sindikati res izpolniti te naloge. Sindikalni aparat se mora izboljšati. Krajevne partijske organizacije in CK Partije morajo pomagati sindikatom, da bodo obnovili, utrdili, razširili in sistematizirali nižje celice sindikatov začenši od oddelkov in tovar-nških komitejev preko delegatskih in gubernijskih sindikalno-sovjetskih sestankov, pa tja do VCSPS. Tako je najvažnejša naloga partijskih, sovjetskih in sindikalnih organizacij utrjevanja vsega sindikalnega aparata kakor v centru tako tudi v provinci.
7. Da se poglobi sodelovanje omladine v vsakdanjem življenju produkcijskih sindikalnih zvez, smatra X. kongres RKP (b) za potrebno, čim hitrejšo pritegnitev predstavnikov s posvetovalnim glasom, kakor tudi praktikantov RKSM v vse organizacijske celice sindikatov (tovarniške ko-mitete, sindikalne svete in poedine sindikalne zveze.
IV.
0 delu sindikato T po vaseh
Neposredna organizacijska naloga Partije in sindikatov v tem trenutku, ki zahteva največjo pozornost in napetost sil, je utrjevanje organizacijskega in idejnega vpliva mestnega proletariata fla vaške delovne sloje.
To se lahko doseže samo z ustanavljanjem po vaseh dovolj širokih organizacij, ki bodo zajele proletariatu najbližje vaške sloje, in z vzgajanjem teh slojev v duhu proletarske discipline.
Ta naloga daje izjemen položaj organizacij splošno sindikalnih sekretariatov po občinah, vaseh in trgih, kakor tudi Vseruski zvezi poljedelskih in gozdnih delavcev ter njihovim krajevnim organom.
Gubernijski sindikalni sveti in okrajni sindikalni uradi, se morajo seznaniti z vso važnostjo dela po vaseh in morajo z vsemi sredstvi razvijati in utrjevati delo sekretariatov, ki morajo postati organi za zbiranje tovarniških delavcev in obrtnikov, razkropljenih po vaseh ter avantgarda mestnega proletariata v vasi.
Izredni pomen Vseruske zveze poljedelskih in gozdnih delavcev morajo pravilno upoštevati i Partija i sindikati, ki morajo tej zvezi in njenim organom nuditi vsestransko podporo, ter jo vsestransko utrjevati z gmotnimi sredstvi in funkcionarji.
Sindikati morajo odkriti praktične in dovolj gibčne oblike organizacije širokih polproletarskih slojev vasi, povezujoč te organizacije novega tipa s splošnosindi-kalnimi proletarskimi združenji in privlačujoč jih v sfero splošno razrednih interesov proletariata.
DOPISI
Ali so to ljudje V
Te dni mi je kazala izhirana viničarka, ki je pustila vse svoje moči v vinogradu nekega premožnega trgovca in ki je darovala za svobodo tudi moža, svoje otroke Pokazala mi jih z grenkobo v očeh, ne da bi zinila besedo. Obrnila je glavo stran in me pustila, da sem ogledoval njihovo raztrgano obleko ter bose, od mraza in jesenskih vetrov razpokane noge. - »Ne dobim obleke zanje!« je dejala. »V šolo pa hočejo hoditi.« Ko sem tipal pri nji, koga dela krivega za to, mi je dejala s komaj brzdano srditostjo, da pozna trgovce, ki so blago poskrili, ga odtegnili revežu in zdaj čakajo primernega časa, ko bodo lahko izrinili iz krvave bede čim več zase.
Na mariborskih ulicah sem srečal kmeta, ki je tarnal, da bi vse drugo bilo, le perila nima. Sramežljivo je razgrnil privihan ovratnik ter mi pokazal svoj goli vrat. Zaupno mi je povedal, da bi on že našel srajce pri mariborskih trgovcih. — Trdil je, da ima na sumu nekoga, ki je poskril velike zaloge perila, zdaj pa črnoborzijani z njim. Isto mi je dejal delavec iz mariborske tovarne.
V Rušah so se pritoževali pohorski drvarji, da nimajo obuvala. »Premehki smo, preveč popustljivi proti tistim, ki si ne dajo dopovedati, da je v naši dr-, žavi treba živeti od poštenega dela!« so mi pravili. Namigavali so na razne špekulante, ki da prodajajo čevlje pod roko Od Celja preko Savinjske doline do Ljubljane sem slišal povsod iste pritožbe delavcev in kmetov:	oblast se trudi,
oblast skrbi, toda so ljudje, ki niso bili nikoli vajeni živeti pošteno in ki hočejo na račun siromaščine bogateti še danes.
Isti čas, ko mi je slovenjegoriška vi-ničarka kazala svojo golo deco, ko mi je kmet s ptujskega polja sramežljivo pokazal svoje nage prsi, ko tisto ljudstvo, ki je nosilo vsa zadnja štiri leta težo boja proti fašizmu na svojih ramenih in ki danes z nečloveškimi napori dviga ! domovino iz razvalin, ko gradi, obnavlja, dela načrte, kako bo preoralo zanemarjeno polje, kako elektrificiralo vas, kako zgradiio nove tovarne, kako izpe- j Ijalo železnice, — ko to ljudstvo trpi j mraz in pomanjkanje, ko delavci oprav-1 ljajo svojd delo strgani, odkrivajo naše! oblasti pri raznih trgovcih ogromne ko-
ličine blaga, ki so ga špekulanti skrili, zakopali, odtegnili tistim, ki so zasadili lopato, da bi obnovili domovino.
Čitam zadnje dni številke o delu teh trgovcev — saboterjev in lasje se mi ježijo: špekulant je skril blaga za 27 milijonov dinarjev, drugi za 20 milijonov, tretji tudi skoraj za toliko. — »Ali je to odpustljivo?« se sprašujem. »Ali se da to s čem opravičiti?« Ne, to ni odpustljivo, ni upravičljivo in ne razumljivo!
Zločinec ni samo tisti, ki s kolom ubije človeka, zločinci so tudi vsi ti temni, neznačajni ljudje, ki kradejo ljudstvu z njegove mize, ki kot vampirji sede na utrujenem telesu naroda ter mu sesajo kri.
Ce bi viničarka iz Slovenskih goric •dobila v roke na priliko celjskega trgovca Dobovičnika, ki je skril za toliko milijonov dinarjev blaga, ko njeni otroci hodijo skoraj nagi v šolo, bi ne prišel živ iz njenih rok. Če bi drvar s pohorskih host sodil špekulantu, ki je skril toliko parov podplatov, bi ne tlačil več dolgo trave.
Če bi gospod Dobovičnik Franc, trgovec iz Celja verjel v to, kar so organi naše oblasti izjavljali, ko so apelirali na špekulante, bi izročil vojni dobiček ljudski oblasti. Toda on je mislil, da je beseda eno, dejanje pa drugo. Tudi gospod Pšeničnik Miloš, trgovec iz Celja, bi ne upal skriti za toliko milijonov dinarjev blaga, če bi vzel resno izjave naših oblasti. Toda tudi on je mislil, da bo v naši državi tako, kot je bilo v stari Jugoslaviji: bolj kot si kradel in goljufal, večjo veljavo si imel.
Zdaj torej naši ljudski oblasti preostane samo še to, da vsem takšnim trgovcem, ki so mnenja, da brez skrivanja blaga in brez črne borze ne morejo živeti, vsili v pokvarjene možgane spoštovanje do postav, ki si jih je naše ljudstvo napisalo s krvjo.
Za zločin najnižje vrste velja kazen z obešenjem. Kopičenje blaga v času, ko vlada tako velika stiska, je pač zločin najnižje vrste.
Viničarka iz Slovenskih goric, kmet s Ptujskega polja, drvar s pohorskih host in delavec iz mariborskih tovarn bodo dali svoj glas za obešanje špekulantov in črnoborzijancev.	Ignac Koprivec
Rudarski dam v Trbovljah poklonili Komunistični partiji
Na občnem zboru dne 16. XII. 1945 smo člani zadruge poklonili naš Rudarski dom Komunistični partiji.
Pred 25 leti so zavedni delavci v Trbovljah hoteli postaviti ta Rudarski dom kot zatočišče za preganjane borce, ki so se borili za lepše življenje delovnega človeka.
Ko so delali načrte in ko so se prvič sestali ustanovniki zadruge in rudarskega doma, so jih orožniki obkolili in aretirali. Kljub temu pa so zavedni delavci s prostovoljnim delom postavili dom in to v času krize, ko so vložili svoje poslednje dinarje v deleže. — Vedeli so, da bo nekoč drugače, a da je v borbi za to potrebno še mnogo žrtev.
Leta 1924 je »orjuna« požgala rudarski dom, toda na požganih temeljih so delavci postavili novega. Zan-darji so preganjali vsakogar, ki je zahajal v rudarski dom. Toda prav zato je rasla zavest in predanost trboveljskih rudarjev, prav zato so vedeli, da je rudarski dom žarišče, od koder izhaja delo in borba za boljšo bodočnost delavstva.
Leta 1941 so trboveljski rudarji odšli med prvimi v partizane. Bili so to borci, ki so zrasli v rudarskem domu, bil je kader ljudi, ki je položil temelje trboveljskega proletariata.
Borba je končana. Svobodno se shajamo v rudarskem domu. Ni pa več med nami tistih prvih, ki so se z nami borili: padli so Hohkravt, Vresk, Keše, Salamin, Tončka Čečeva in še mnogi drugi zaslužni borci Fašistični teror je zahteval 18 žrtev, usoda sedmih nam je neznana.
Da si postavimo smernice za novo delo, je bil 16. decembra sklican občni zbor. Tov. predsednik Giuliati je kratko orisal pomen ustanovitve zadruge, kjer so imeli zatočišče tudi najbolj preganjani borci — komunisti.
Tovariš Forte je poudaril pomen in vlogo Komunistične partije. Izrazil je željo zadružnikov, da bi Se v rudarskem domu vzgajala mladina.
Predsednik je predlagal, da bi poklonili člani zadruge rudarski dom z vso aktivo in pasivo Komunistični partiji. Zadrugarji so predlog z navdušenjem sprejeli.
Tov. Rancinger Janez, star borec, se je v imenu KP in okrajnfega komiteja zahvalil zadružnikom. Ob zaključku je dejal:
»Bodoče delo je delo za boljšo bodočnost delovnega ljudstva. V bodoče se bomo zbirali v rudarskem domu in vzgajali nove kadre za procvit uspehov naših borcev in za dokončno uresničenje programa KP.«
Ko so zadružniki oddajali vložne knjižice in deleže, so zatrjeyali, da ne bodo nikdar zahtevali povračila, ampak bodo še več žrtvovali, saj vedo, da žrtvujejo za skupnost.
Z občnega zbora so zadružniki poslali pozdrave tov. ministru Leskošku, ki je ob vsakem prihodu v Trbovlje prišel v Rudarski dom.
Občnemu zboru je prisostvoval tudi tov. Zdole Anton, blagajnik Zedoma v Ljubljani, ki je delala skupno z rudarsko zadrugo po enotnem načrtu in je tudi poklonila KP vse svoje premoženje.	Vodiškar A.
O B V E
MINISTRSTVO ZA NARODNO ZDRAVJE OBJAVLJA:
Tovariši(ice) Zubalič Angela, Hojan Marija, Urek Bežena, Peterca Ivan, Kobale Marta, Nedoh Milka, Trontelj Marijan, Potrebuješ Valentin, Nežnah Emil, Urh Franc, Novak Andrej, Jančar Lado, Zupančič Stanko, Fink Angela, Ajlec Marija, Šimenc Marija, Ule Majda, Zidar Zlatka, Sušnik Pavel, Medved Stanko, Mencinger Miloš, Rozman Ivan, Marinček Leopold, Fras Jožef, Heren Mihaela, Blažič Edvard, Čadež Jelka, Femec Božidar, Roter Gabrijela, Zupančič Janko, Recek Franc, Peterka Andrej, Kujavec Franc, Prodan Josip, ki so vložili prošnje za sprejem v tečaj za zdravstvene pomočnike (desinfektorje in laborante), naj se zglase v ponedeljek 7. januarja ob 8. uri zjutraj na institutu za bakteriologijo (Klinične bolnice v Ljubljani, Zaloška cesta 2). Tisti, ki stanujejo izven Ljubljane, naj prineso od doma s seboj poleg opreme še jedilni pribor in posodo ter živilsko nakaznico. — Tisti, ki so vložili prošnje, pa niso poimensko navedeni, naj ob priliki po možnosti osebno dvignejo svoje listine na bakteriološkem institutu.
*
Tovarišice: Kobal Breda, Kopriva Tatjana, Ferenčak Maj dal Peteline Hedvika, Pukšič Apolonija, Ajdič Pavlina, Zupan Majda, Djuraškovič Slavica, Laboda Ana, Sterman Marija, Drašler Ivana, Globelnik Slavica, Urekar Hedvika, Postrak Zora, Pezdir Marija, Orešič Marija, Terčak Slavka, Ješe Jelena, Sulčič Jolanda, Pucihar Ivanka, Smrekar Vida, Nija Bren-Smoleto-va, Tomažič Matilda, Praprotnik Vlasta, Marinič Slavica, Mikek Silva, Terpinc Dragica, Podbregar Ivana/ Muftič Mara, Nučič Nina, Matjašič Hilda. Sever Marija, Romih Marija, ki so vložile prošnje za kirurške instrumentarke in ortopedske asistentinje, naj se zglase 7. januarja ob 10 uri dop. v predavalnici kirurške klinike, Zaloška cesta 2. Vse, ki stanujejo izven Ljubljane, naj prineso od doma s seboj poleg osebne opreme še jedilno posodo in pribor ter živilsko nakaznico. Tiste, ki so vložile prošnje, pa niso imensko navedene, naj ob priliki po možnosti osebno dvignejo svoje listine na kirurški kliniki pri vodji tečaja.
KONKURZ ZA SPREJEM GODBENIKOV
V VOJAŠKE GODBE IV. ARMIJE
V času od 1. I. do 15. I. 1946., se vrši sprejemanje godbenikov v vojaške muzike godbe IV. Armije.
Pogoji za kandidate ki želijo vstopiiti v vojaške godbe so sledeči:
1. Da igrajo najmanj dva instrumenta in to enega v godalnem orkestru a drugega na pihala. Od tega pogoja so izuzeti oni kandidati kateri igrajo klarinet, rog ali tolkala.
2. Da niso kompromitirani afektivnim delovanjem proti narodno osvobodilnemu pokretu, kar morajo dokazati z dokumenti.
Točnejše podatke daje Dom Armije v Ljubljani, kjer se vrši prijavljanje kandidatov.
RAZGLAS
Komanda Vazduhoplovstva Jug. armade (avtomobilsko odelenje) potrebuje večjo količino ročnega mehaničnega orodja
Naprošajo se tvrdke, ki izdelujejo takšno orodje, da dostavijo svoje ponudbe, v katerih se mora navesti kakšne vrste orodja tvrdka lahko izdela ali ima že izdelanega in pod kakšnimi pogoji 6e proda.
Ponudbe poslati na komando Vazduh-plostva Jug. armade (avtomobilsko odde-lenje) — Zemun.
PRIJAVE ZA PREKOP PADLIH BORCEV NA DRŽAVNE STROŠKE
Vse sorodnike, ki žele prekopati posmrtne ostanke padlih borcev na državne stroške in še niso oddali pri krajevnih ozir. četrtnih odborih predpisane formularje, ponovno opozarjamo, da naj z istimi pohite v teh dneh in naj čimpreje oddajo izpolnjene formularje na svoje krajevne ozir. četrtne odboTe, ker po ttem roku se-ne bo sprejemalo prošenj.
Federalni odbor za organizacijo posmrtnih ostankov padlih borcev pri min. za notranje zadeve
OBVESTILO INVALIDOM
Vse vojne invalide, vojne vdove in sirote iz prve svetovne in sedanje vojne iz okrajev Jesenice, Kamnik, Kranj obveščamo, da so bodo vršili občni zbori Združenja vojnih invalidov v nedeljo dne 6. januarja 1946 na sedežih navedenih okrajev. Udeležite se v Čim večjem številu. Federalni odbor Združenja vojnlli invalidov v Ljubljani
OBVESTILO
Kemiki in farmacevtje! kdor namerava delati vaje v laboratoriju za kvalitativno analizo, se mora javiti najkasneje do 12. t m. na strokovnem klubu kemikov. Kdor se ne bo javil v določenem času osebno ali pismeno, ne bo imel pravico do dela v omenjenem laboratoriju.
Strokovni klub kemikov
OBVESTILO MESTNE ELEKTRARNE
Ljubljanska mestna elektrarna jo * januarjem 1946 preuredila izstavljanje računov za porabljeni električni tok. S tem dnem bo vsak inkasant hkratu odbral števec, izstavil tozadevni račun in ga pri stranki vnovčil. Stranko opozarjamo, da ima vsak inkasant strog nalog, v primeru neplačila računa takoj odklopiti tok. Ce stranka niti v naslednjih dneh ne poravna računa, bo elektrarna, dolžni znesek izterjala sodnim potom. Elektrarna poziva vso konzumen te, da to obvestilo upoštevajo in se na ta način izognejo nadaljnim stroškom.
Blagajna mestne elektrarne posluje za stranke izključno samo od 8—12 ure.
Darujte kri za ranjence!
STILA
OBJAVA
Okrajni ljudski odbor Škofja Loka sklicuje II. zasedanje Okrajne ljudske skupščine Škofja Loka, ki se bo vršilo dne 9. t. m. ob 8. uri zjutraj v Škofji Loki v spodnjem trgu v kulturnem domu.
Tajnik:	Predsednik:
Lautar Vida	Trojar Ivan
OKROŽNI IZVRŠNI LJUDSKI ODBOR NOVO MESTO
imenuje na predlog sindikalne organizacije in na osnovi čl 13. zakona o delavskih zaupnikih z dne 23. julija 1945 v okrožno volivno komisijo za izvedbo volitev delavskih zaupnikov za leto 1945/46 :
1. tov. Razdriha Feliksa, delavca. Novo mesto;
2. tov. Počervina Mihaela, mizarja, Novo mesto;
3. tov. Ferfolija Franca, železničarja, Novo mesto;
4. tov. Ivec Anico, šiviljo. Novo mesto;
5. tov. Avbelja 'Pavla, poštnega uradnika, Novo mesto.
Dnevne vesti
Tovariše iz Dacliau-a, Buclieinvalda Bergen-Belszua, ki so se nahajali v teh taboriščih, prosim vsakogar ki kaj ve o Šimenc Antonu, juristu-uradniku iz Metlike ki 6e je nahajal v zgoraj navedenih taboriščih, da sporoči proti povrnitvi stroškov na naslov njegove žene Šimenc Justine, v Gradu p. Cerklje pri Kranju.
Din 265 pošilja za tiskovni sklad zbrano na sestanku celice KPS Zidani most.
PRESKRBA
KROMPIR
Potrošniki, ki si še niso mogli nabaviti krompirja na odrezke K—7, K—S, K—9 in K—10, si lahko kupijo krompir na navedene odrezke pri Glavni kmetijski blagovni zadrugi, Novi trg 3 in pri Nabavni in prodajni zadrugi, poslovalnica na Bleiweisovi cesti in na Vodnikovem trgu.
FIZKULTURA
RAZPIS KLUBSKIH SMUŠKIH TEKEM TELESNO-VZGOJNEGA DRUŠTVA »ŽELEZNIČAR«
T. D. Železničar — Maribor, smuški odsek razpisuje za dne 6. I. 1946 tekmovanje za društveno prvenstvo v teku na daljavo. Tekme se vršijo pri Uranovi koči na Pohorju, v slučaju ugodnih snežnih razmer pa v okolici Maribora (pod Pohorjem). Kraj bo naknadno objavljen.
Dolžina proge znaša za člane 8 km z višinsko razliko 250 metrov.
Dolžina proge znaša za mladince 4 km višinsko razliko 120 metrov.
Dolžina proge znaša za mladinke 2 km z višinsko razliko 50 metrov.
Start je ob 1L uri predpoldne. Zmagovalci v posameznih kategorijah prejmejo naslov klubskega prvaka v teku na daljavo za leto 1946 in priznanico. Istotako prejmejo priznanice vsi do 6 mesta plasirani tekmovalci in tekmovalke.
Pravico tekmovanja imajo vsi verificira i in neverificirani člani društva.
Pismene prijave je poslati tajništvu na naslov: Delavnica drž. žel. Maribor najkasneje do 5. I. 1946 predpoldne. V izjemnih slučajih se bodo sprejele prijave še do 10. ure predpoldne na startu.
Tekmovanje se vrši v smislu bivših pravil in pravilnikov JZSS.
JAVNA BORKA ORT. A
ima na razpolago slodeča prosta mesta:
Pri obnovi naše živinoreje so nam nujno potrebni 4 hlapci, ki imajo vesolje in ljubezen do živali, posebno konj.
Naši obrtniki potrebujejo za kleparska, ključavničarska in lončarska dela sledeče kvalificirane ljudi: 1 lončarja, 1 inštalaterja, 1 modelnega ključavničarja, 3 samostojne orodjarje, 4 stavbne ključavničarje, 1 gal-vanizerja, 2 strojna ključavničarja in 1 urarja.
Za napravo opreme in lesnih izdelkov potrebujemo 2 pohištvena mizarja, 4 leso-strugarje, 1 lesorezca in 5 sodarjev.
Za napravo zimskih oblek in zimsko obutve nujno potrebujemo primerne delovne moči. Zato naj se javijo l krojač za velika dela, 10 Čevljarjev in 1 čevljarski pri-rezovalec.
Za zgradbo stanovanj potrebujemo 43 zidarjev in večje Število delavcev, ki bi pomagali pri stavbnih delih. Za potrebe neke večje ustanove potrebujemo 1 hišnika.
Različne obrti potrebujejo 1 dimnikarskega vajenca, 1 črkoslikarskoga vajenca in 1 ščetarskega vajenca
NESNAGA OB LJUBLJANICI
Ko hodi Ljubljančan ob Ljubljanici posebno po Cankarjevem in Gallusovem nabrežju ter Bregu, mu ostane pogled na kupčkih in kupih hišnih smeti ob ograji ter na terasah v strugi sami. Začasno se sprašuje odkod te 6meti in zaka; jih stanovalci no oddajo smetarju, kakor drugod v mestu temveč jih mečejo kar pred svoja okna.	»
Vsa dosedanja opozorila in pažnja pristojnih organov še niso mogle preprečiti grde razvade ali namerne zlobe oseb, ki se ne zavedajo, da je njihovo postopanje proti splošnim ljudskim zdravstvenim koristim in osnovnim načelom skupnega življenja.
Mestni smetar pobira redno trikrat tedensko smeti po vseh spredaj navedenih krajih, tako, da ima vsak priliko oddati smeti le njemu tor mu jih ni t-reba stresati v Ljubljanico.
Upamo, da bo to opozorilo zaleglo, ’da se bo prenohalo odmetavanje smeti na breg Ljubljanice. Vse prebivalce pa prosimo, da one, ki bodo še naprej odmetavali smeti na breg Ljubljanice javijo najbližji postaji milice ali pa jih javno razkrinkajo na uličnem množičnem sestanku.
SLOVENSKO NARODNO
GLEDALIŠČE
DRAMA
Petek, 4. januarja ob 20. uri: Goldoni: »Primorske zdrahe«. Premiera.
Bed Premierski.
Sobota, 5, januarja ob 20. uri: Pucova: »Svet brez sovraštva«. Sindikalna gledališka sobota. Red SA.
Premiera »Primorskih zdrah«. Danes v petek, dne 4. t. m., bo ob 20. uri v Drami premiera Goldonijeve komedije »Primorske zdrahe«, ki jo je prelil v zahodno kraško narečje ter presadil na slovensko morsko obalo Mirko Rupel. Delo, ki je tako jezikovno kakor tudi inscenacijsko najskrbneje pripravljeno, bo zaradi narečja iz našega Primorja in zaradi odgovarjajočega okoliša zbudilo nedvomno zasluženo pozornost. Delo je zrežiral in insceniral Bojan Stupica. V komediji nastopajo:	Bojan Peček, Elvira
Kraljeva, Ančka Levarjeva, Stane Česnik, Stane Sever, Ruša Bojčeva, Vida Levstikova, Tina Leonova, Jože Gale, Anton Po-tušek, Branko Miklavc, Pavle Kovič, Milan Brezigar, Branko Starič ter Dušan Škedl. Narodne pesmi se pojo v harmonizaciji Rada Simonitija. Predstava bo za Red Prflr mierski.
Opera
Petek. 4. januarja ob 19.30 uri: N. Rimski - Korsakov: »Sneguročka«.
Red D.
Sobota, 5. januarja ob 19.30 uri. B. Smetana: »Poljub«. V. Blodek: »V ! vodnjaku«. Sindikalna gledališka sobota. Red SB.
RADIO
DNEVNI SPORED ZA PETEK 4. I.
6.30—7 Koračnice, valčki in polke — 7— 7.15 Napoved časa, vesti, objave in pregled sporeda — 7.15—8 Jutranji koncert 12— 12.30 Opoldanski koncert sopranistke Maro Tiranove in basista Toneta Petrovčiča. Pri klavirju Dana Peruškova — 12.30—12.45 Napoved časa, poročila in pregled sporeda — 12.45—13 Vesele češke pesmi — 13—13.30 Revijski orkester Radia Ljubljana pod vodstvom Bojana Adamiča — 13.30—13.45 Napoved časa, pregled tiska, objave in pregled sporeda — 13.45—14.30 Petrovičev kvintet igra lahko glasbo — 14.30—14.45 Napoved časa in poročila — 14.45—15 Kmečki 6ekstet
—	15 Poizvedbe —	17—17.15 Baritonist
Franc Langus poje vesele pe6mi. Pri klavirju Dana Peruškova — 17.15—17.30 Mladinska telesno-vzgojna oddaja — 17.30—18 Popoldanski koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta (Leon Pfeifer, Albert Der-melj, Čenda Šedlbauer in Vinko Šušteršič)
— 18—18.20 Literarna ura — 18.20—18.30 Sovjetske pesmi na ploščah — 18.30—18.45 Poročilo komisije za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njih pomagačev — 18.45—19 Slovanska orkestralna glasba — 19—19.25 Napoved časa, vesti, objave in pregled sporeda — 19.25—19.30 Partizanske in umetne pesmi poje Slovenski sindikalni kvintet (Tov. Štibernik, Jeločnik, Plevel in brata Korenčana) — 19.30—19.40 Ljudska Univerza Radia Ljubljano — 19 45—20*15 VeČor Poher jevih solističnih skladb. Sodelujejo: baritonist Dušan Pertot, basist Ladko Korošec, pri klavirju Jože Pavlin — 20.15—21 Koncert radijskega orkestra. Dirigent Rudolf Starič — 21—21.15 Vokalni koncert basista prof. Julija Betetta, pri klavirju prof. Jože Pavlin —	21.15—21.30. Kratek orkestralni koncert — 21*30—22 Partizanske pesmi Rada Simonitija izvajata Vanda Ziherlova hi Marjan Kristančič, pri klavirju Rado Simoniti — 22—23 Oddaja o Ustavi — nato reproducirana glasba.
KINEMATOGRAFI
LJUBLJANA
KINO UNION: Francoski film »Decembrska noč«. Dokumentarni film »Auschwitz«. Ob 16.15, 18.15 in 20.15 uri.
KINO MATICA: Sovjetski film »Suvorov«, tednik. Ob 16.15, 18.15 in 20.15 uri.
KINO SLOGA: Ameriški film »Deževje prihaja«, tednik. Ob 16.15, 18.15 in 20.15 uri. KINO KODELJEVO: Ameriški film »Trije mušketirji«, tednik.
DRŽAVNI KINEMATOGRAFI
Spored 5. in 6. t m.
BLED: Sovjetski film »Neulovljivi Jan«»
tednik.
DOMŽALE:	Italijanski film »Traviata«,
tednik.
DRAVOGRAD: Ameriški film »Pustolovci«,
tednik.
GROSUPLJE: Italijanski film »Preko ljubezni«, tednik.
HRASTNIK: Francoski film »Ko sonce zahaja«, tednik.
IG: Ameriški film »Raziskovalci Ekvatorja«, tednik.
LJUTOMER: Angleški film »Njih devet«, tednik.
MARIBOR - »ESPLANADE«:	Sovjetski
film »Ob šestih po zmagi«, tednik. MEŽICA:	Jugoslovanski	film »Koraki v
svobodi«, tednik.
NOVO MESTO: Ameriški film »Pesem mladosti«, tednik.
ORMOŽ: Ameriški film »Daddy«, tednik. PTUJ — »TITOV DOM«: Sovjetski film »Deklici se mudi na sestanek«, tednik. RADOVLJICA: Češki film »Turbina«, tednik. RAJHENBURG; Sovjetski film »Življenje čebel«, tednik.
ROGAŠKA SLATINA: Sovjetski film »V.
Ckalov«, tednik.
RADEČE: Francoski film »Med štirimi stenami«, tednik.
RUŠE: Ameriški film »Zvezda mojo sreče«, tednik.
SLATINA RADENCI:	Sovjetski film »V
brlogu zveri«, tednik.
ŠKOFJA LOKA:	Angleški	film »Pod za-
stavo svobode«, tednik.
ŠOŠTANJ — »KAJUH«: Sovjetski film »A.
Parliomenko«, tednik.
TRBOVLJE: Ameriški film »Otroci de&cte ulice«, tednik.
VEVČE: Angleški film »Osvobojenje Afrike«, tednik.
VRHNIKA: Ameriški film »Žena ustvarja zgodovino«, tednik.
ŽALEC: Angleški film »Signal lz Alžlra«, tednik.
Ruska berila - TeKCTbi pn UTeHMsi
Ureja Društvo za kulturno sodelovanje Slovenije s Sovjetsko zvezo.
Pravkar je izšel 2. zvezek tega časopisa, ki prinaša rusko čtivo s slovenskim slovarjem. V tem zvezku so teksti J. V. Stalina, I. Erenburga, A.. P. Čehova, Cankarjeva črtica »Mati« v ruskem prevodu, razni poučni sestavki, pesmi.
Cena zvezka 12 din. Dobi se v vseh knjigarnah.
SLOVENSKI KNJIŽNI ZAVOD V LJUBLJANI Pred škofijo 5
Novomeški most v času obnove. Zdaj že čez njega vozijo vlaki.
Glavni urednik Ivan Bratko, Ljubljana, Kopitarjeva 6. Naslov uredništva, uprave in tiskarne »Ljudske pravice«, Ljubljana, Kopitarjeva 6. Telefon 23-62, 23-63, 23-64. Številka ček. računa 10*690,