• Reportaža: NovicE Z RIBNIŠKO-KOČEVSKEGA KONCA maj 1993 • cena 100 SIT • št. 52 Poštnina plačana pri pošti 61310 Ribnica • Štefka Mlinko: HUMANOST IN ČUT DO SOLJUDI • Riko: BREZUPNO NAVZVEN IN NAVZNOTER • Tekstilana: STEČAJ KOT EKONOMSKA ŠOLA • Ribnica, Sodražica: IZGLASOVALI PREIMENOVANJE ULIC MEDVEDKA S ŠTIRIMI MLADIČI OBISKOVALA VAŠČANE • Kabelska TV: R-KANAL V RIBNICI ŽE LETOS? • Kočevski vrtec: ODDELEK S KRŠČANSKO VZGOJO? • Ciril Zlobec: LJUBEZEN TROEDINA RUFAC NOVO IZ REVOZA: CLIO 1,2 RN/5 V 1,192.200 SIT Ob Mahovniški cesti 3 — 61330 Kočevje CLIO 1,4 RT/5 V cat 1,454.524 SIT cene so do registracije Možnost testne vožnje ! Dobava takoj! Bogata oprema! Tel.: 061-854 042, Fax: 061-854 042 0 fes RENAULT AVI C>50 zalogi imamo:___ ŽIVLJENJA ' ^R5 campus, R 19, R 21, ŠAFRANE, EX RESS Financiranje: kredit ali leasing na 36 mesecev SERVIS ZA VSE ZNAMKE AVTOMOBILOV KOVINOTEHNA NAJUGODNEJŠI NAKUPI! Obtočna črpalka IMP GHN 20-25 6.990,00 Agregat za pranje avtomobilov 100 bar 37.000,00 Gorska kolesa uvoz iz Italije izjemno ugodno že od 23.360,00 SIT naprej, prodaja na tri čeke Radiatorski zaključek 3/8 ravni in kotni 649,00 Koleno 1/2 pocinkano 64,00 Kroglična pipa 1/2 KOVINA 472,00 Enoročne Armalove armature po tovarniški ceni Tuš kabina KOLPA SAN 20.570,00 Kopalniška štiridelna garnitura 19.900,00 WC kotliček CIKLON 3.990,00 WC školjka Strumica - bela 5.698,00 Zamrzovalna omara 10M Gorenje (gotov, plačilo) 37.362,00 Električni kabel PPR 3x1,5 ^ 44,50 Vrtna mreža (cena za m“ 160,00 Cevi črne od 3/8 do 5/4 za centralno ogrevanje (cena za kg) 79,00 Pocinkane cevi (cena za kg) 110,00 PRODAJNI POGOJI BELO TEHNIKO PRODAJAMO NA PET ČEKOV BREZ OBRESTI. OSTALO BLAGO NAD 7000 SITNA DVA ČEKA, NAD 10.000 SIT NA TRI ČEKE BREZ OBRESTI. GOTOVINSKI POPUST PRI NAKUPU NAD 12.000 SIT. TRGOVINA KOVINAR Reška c. 23, tel. 853-621, fax 851-613, del. čas od 8. do 12. ure, od 16. ure do 18.30 sobota od 8. do 12. ure KOVINAR Kočevska Reka 48, tel. 800-043, del. čas: od 8. do 15. ure KOVINOTEHNA širi svojo ponudbo v RIBNICO! Vabimo vas na otvoritev trgovine na Opekarski (pri ITPP) 28. maja ob 12. uri! UVODNIK 9. maja sta minili dve leti od izida 1. številke NOVIH NOVIC. Ne delamo si utvar, ta je to ne vem kako pomemben jubilej, pa vendar se je v tem času nabral kar zajeten kup: 52 številk s preko 1000 stranmi drobnih novic, človeških usod in podob, ki pričajo o tem, da ribniško - kočevski konec le ni mrtev rokav v sicer hitrem, marsikdaj norem toku dogajanj, ki so deželico na sončni strani Alp pahnila tudi pod soje žarometov medijev z več miljon-sko publiko. Tako kot svet zaradi prisotnosti medijev postaja vesoljna vas, se tudi na vasi odražajo vplivi vsega sveta. Zato nam za njegovo razumevanje ni treba potovati po njem z reaktivci ali loviti njegov utrip preko satelitov. Pogosto zadošča, da da se sprehodiš iz vasi do mesta ali obratno, da se odpraviš na pohajkovanje od lokala do lokala, da se zazreš v mimoidoči tok znanih obrazov ali pločevine in že je mogoče spoznati vse razloge, zaradi katerih se svet vrti naokrog. Veliki dogodki so že po svoji naravi vnaprej popačeni, ker jih velike lahko naredijo le mediji, sicer jih še opazili ne bi. NOVE NOVICE ne morejo producirati velikih dogodkov, ker bi že iz zornega kota regije ali naše sicer majhne države postali provincialna novička. Zato skušamo dogajanja preliti na papir nepopačena, z zavestno odločitvijo, da ostanejo majhna za vesoljni svet. Zato tudi našemu jubileju medijsko ne posvečamo nobene večje pozornosti, kot jo je mogoče spraviti v okvirček tegale uvodnika. Ampak na koncu pa si bomo vendarle čisto malo samovšečno nazdravili. Še kakšno obletnico pa bi nam tudi vi privoščili, kajne? UREDNICA AKTUALNO Riku strokovne analize prerokujejo črno prihodnost, ki je tudi politična volja ne more kaj prida osvetliti. Iz temne preteklosti pa se je uspelo izviti Tekstilani, ki pa bo breme stečaja še nekaj let morala nositi na svojih plečih. NOVE NOVIČKE Ribniška občinska odeja je premajhna za pokritje vseh potreb, zato so jo poslanci z vlečenjem na vse konce nazadnje le dovolj raztegnili. Spotoma so nekaj ulic prebarvali iz “rdeče“ na “črno“ in si določili večerni “bora legalis“. V kočevskih vrtcih so tudi iznašli formulo, s katero so preprečili premo odvisnost zmanjševanja število otrok in njihovih skrbnic, pri tem pa naj tudi nekaj nove barve za zidovi ne smelo škodovati. REPORTAŽA Medvedka z mladički je lahko od daleč prav nedolžna zverina, še posebej, če jo hodiš občudovat čez državno mejo. Dobro varovana meja pa ne predstavlja nobene ovire morilskim ptičem, saj so sami še bolje zavarovani. KULTURA Zlobec v Kočevju ni izrekel veliko besed. Deloma zato, ker je vsaka izrečena beseda že sama po sebi veličina, deloma pa zato, ker je ostal skoraj brez glasu. VAŠ INTERVJU Življenje sestre Štefke je gosto popisan debel roman, iz katerega smo Iako iztrgali le stran ali dve. DOBRO JE VEDETI V Ribnici se oživlja projekt, ki bo v naše domove po kablu pripeljal podobe z vsega sveta, pa še iz domačih logov za povrh. NoTicE NOVE NOVICE izdaja PROZA d.o.o., Ribnica. Glavna in odgovorna urednica: Darja D. Hafnar. Novinar in lektor: Stane Hafnar. Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana. Organizacija: Luxuria d.o.o., Ljubljana. Po odločbi Ministrstva za informiranje št. 23/92 sodi časopis NOVE NOVICE med proizvode informativnega značaja in se zato plačuje 5 % prometni davek, ki je vračunan v ceno časopisa. Polletna naročnina 1200 SIT. Naslov uredništva: Vrtnarska 2, Ribnica. Poslovni čas od 8.00 do 11.00. Tel. 861-765 med poslovnim časom, ostalo 861-704. Žiro račun: NOVE NOVICE 51310-685-1349. NovYcE______________________________AKTUALNO Riko BREZUPNO NA VZVEN IN NA VZNOTER Riko je v zadnjih tednih doživel več obravnav na zunanjem področju. Inštitut za managment je za potrebe Ministrstva za delo izdelal finančno analizo Rikovih podjetij, ki so jo dobili v roke tudi poslanci ribniške skupščine. Poslanci SKD so v zvezi z Rikom podali tudi svoje predloge in zahteve, ki se nanašajo tako na lastništvo Rika in odnose v vodenju podjetja kot na odnos občine do Rika. Delavci pa so dobili v podpis sporazum, s katerim naj bi hkrati z odločbo o tehnološkem višku pristali tudi na izplačilo odpravnine po obrokih. Medtem pa se je na licitacijah in mimo njih odprodajala Rikova lastnina, kljub vsemu pa je stečaj po ocenah mnogih edina pot, da Riko oz. tisto, kar je od njega ostalo, začne znova. Finančna in kadrovska izčrpanost Direktorica Inštituta za managment Alenka Podbevškova, ki jo je na revizijo Rika poslala ministrica Puharjeva, je ocenila, da Riko s proizvodnjo težke cestne mehanizacije, specializirane za rusko tržišče, nima možnosti na zahodnem trgu, kjer vlada recesija. Stiki s tujimi investicijskimi partnerji so ostali v fazi potencialnih povezav, na domačem trgu pa ni resnega povpraševanja, ker se država pri gradnji cest zateka k podeljevanju koncesij tujim izvajalcem. Riko po ugotovitvah Podbevškove ni sposoben konkurirati zahodu, grozi mu kratkoročna nelikvidnost, nezmožnost reševanja tehnoloških presežkov in pokrivanja fiksnih stroškov poslovanja, nima strokovnjakov za sanacijo trenutnega stanja niti ustreznih ekip, ki bi pri tem lahko pomagale. Čas za pravočasno ukrepanje je bil zamujen, saj so se težave najavljale že več let, plani in sanacijski ukrepi pa so ostali na papirju. Ob nadaljnjem životarjenju in izčrpavanju Inštitut Riku prerokuje zmanjševanje njegove vrednosti in ob vsakem pogajanju podrejenejši položaj. Vsi zaposleni izgubljajo motivacijo, ne samo zaradi nizkih OD, ampak tudi zaradi zaostrovanja medsebojnih odnosov. Ker je potrebno ukrepati hitro in učinkovito, bi bila možna rešitev v močnem strateškem partnerju in bodočem lastniku, ki bi lahko zagotovil del trga in nov razvoj. Finančna analiza priporoča kot skrajni ukrep stečaj nekaterih delov holdinga, ker bodoči vlagatelji ne bodo pristali na tolikšno negativno hipoteko. Skratka, ta nič kaj spodbudna analiza je v ekonomskem jeziku povedala tisto, kar ve in občuti sleherni delavec. S tako strokovno popotnico pa si Riko od države ne more veliko obetati. SKD za strokovni team Poslanski klub SKD Ribica je zaradi finančnega, organizacijskega in soci-lanega stanja na Riku zahteval uvedbo posebne točke dnevnega reda na zasedanju skupščine 5. maja. V obrazložitvi je Benjamin Henigman opozorili na alarmantnost dogajanj po zadnji skupščini 31. marca, ki so se zaradi pomanjkljive zakonodaje in nadzora razvila v kaos. Skupščini so ponudili v sprejem zahtevo vodstvu Rika, da pripravi poročilo o odprodaji ali odtujitvi premoženja. Zahtevali so tudi takojšen nadzor nad obratnimi in osnovnimi sredstvi, formalnopravno ureditev odnosa na ravni odločanja direktor-upravni odbor, določitev lastnika (države!) za javni nadzor, poročilo o obljubljeni reviziji in poročilo o ukvarjanju IS z Rikom v zadnjem mesecu. Predlagali so tudi, naj poslovodni organ poda poslovne rezultate v letošnjem tromesečju, naj država zagotovi sposobno vodstvo podjetja in da naj občinska skuščina zagotovi “strokovni team“ s strokovnjaki pravnega, organizacijskega in marketinškega področja, ki bo redno mesečno spremljal zasnove podjetništva v občini. Poslanci SKD so spričo brezpravja na gospodarskem področju naredili politični “salto mortale“ in zahtevali tudi ponovno uvedbo družbenega pravobranilca samoupravljanja, ki so ga pred dobrim letom ukinili na njihovo pobudo. Po razpravi je bila večina pobud in zahtev sprejetih, čeprav nekaterih spričo grožnje po uvedbi stečaja morda ne bo možno izpeljati. Na zavod sporazumno ali ne S to dilemo se je čez prvomajske praznike spopadalo preko 300 čakajočih na delo, ki je dobilo na dom od upravnega obora Rika sporazum, s podpisom katerega naj bi kot trajni tehnološki viški pristali na izplačilo odpravnine v treh obrokih v obdobju od konca septembra letos do koca marca prihodnjega leta. Za lažjo odločitev je bil sporazumu pridan tudi dopis, v katerem so vsakega delavca obvestili, da je dobival plačo že dve leti praktično brez prave ekonomske osnove. Ker ga kot trajno presežnega delavca ne morejo več obdržati na plačilnem seznamu, so mu izračunali višino odpravnine po kolektivni pogodbi, preračunali v marke in se z obojestranskim podpisom sporazuma obvezali, da mu bodo tolarsko protivrednost izplačali v omenjenih obrokih po tedanjem tečaju. Dolg za odpravnino naj bi bil dodatno zavarovan z vpisom hipoteke na premoženje, v primeru stečaja po podpisu sporazuma pa bi delavec lahko uveljavljal izplačilo odpravnine iz stečajne mase. Enake sporazume je prejelo tudi čez tristo delavcev, ki so že na zavodu in bi jim sporazum veljal za nazaj. Do postavljenega roka, 5. maja, je prišlo na kadrovski oddelek s podpisanimi sporazumi le okrog 130 delavcev. Med njimi je bilo največ takih, ki so bili na čakanje poslani v zadnjem mesecu. Tisti, ki so na čakanju dlje časa, so se morda med tem že toliko znašli, da jim je kakšen mesec delovne dobe ob negotovem nadomestilu dragocenjši od prostovoljnega takojšnjega odhoda na zavod ali čakanje na negotovo odpravnino. Odpravnina bi jim namreč v primeru stečaja ne pripadala. Podobne sporazume naj bi prejeli tudi vsi zaposleni na IND-u, saj je malo verjetnosti, da se bo za invalide našla kakšna boljša rešitev. Tudi zaradi precej nizke pripravljenosti zaposlenih na Riku, da bi pred svoje eksistenčne probleme postavljali kakršen koli interes podjetja po preživetju, se tako prav lahko zgodi, da bo usodo trenutno še vedno velike večine delavcev na plačilnem seznamu ukrojil stečajni upravitelj. Tekstilana stečaj kot „ EKONOMSKA SOLA Tekstilani smo zadnjič pisali med njeno najhujšo stečajno agonijo pred kake pol leta, ko je delavkam prekipelo zaradi popolnega brezpravja, neznosnih delavnih razmer in prenizkih plač. Tedanji stečajni upravitelj ni kazal posebnega posluha za njihove težave, podjetju pa je kljub temu ali pa morda prav zato stečaj uspelo preživeti. 15. januarja je Tekstilana kot nekakšen ptič feniks vstala iz pepela, prevzela nekdanje ime in orgniziranost in se s prisilno poravnavo po skoraj dveh letih izvila iz stečajnega postopka. Po stečaju je v.d. direktor za obdobje enega leta postal Matjaž Lesar, ki je med stečajem s Teksti-lano sodeloval preko zasebnega podjetja KLM. To podjetje je vodilo nabavo materiala in prodajo izdelkov za Tekstilano, s čimer tudi med stečajem ni bilo posebnih težav. Tekstilano so iz stečaja rešili prav zagotovljeni tuji trgi, zaradi katerih so upniki pristali na prisilno poravnavo v višini 60% od ugotovljenih terjatev. Dolgove bo morala Tekstilana po sodnem sklepu vrniti z obrestmi v roku dveh let v polletnih anuitetah, v kar direktor precej optimistično verjame kljub trenutnim težavam sezonske narave. Zaradi sodnih obveznosti si Tekstilana ne more privoščiti zadolževanj za tekoče poslovanje, kljub temu pa jim je v zadnjih mesecih uspelo plače v povprečju okrog 30.000 SIT zagotavljati redno. Dobavitelji pristajajo na odložena plačila, kupci pa prevzemajo tudi del njihovih zalog, s katerimi blažijo sezonska nihanja. 95 % vse proizvodnje odej prodajo v tujini, največ Nemčiji, nekaj pa tudi v Kanadi in na Danskem. Tekstilana danes torej lahko preživi, ne more pa vlagati v doseganje boljše kakovosti, kar se ji pozna na cenovnem področju. Načrtujejo dokapitalizacijo v opremo predilnice, ki naj bi znašala okrog 30 % celotne vrednosti Tekstilane. Za to kaže interes skupina tujih vlagateljev, speljali pa jo bodo hkrati s procesom lastninjenja tako, da bo večinski delež ostal v domačih rokah. Tekstilana trenutno nima tako strogih pogodbenih odnosov s KLM-om kot pred stečajem, to nekdaj direktorjevo podjetje pa zanje še vedno opravlja izvozne-uvozne posle. Morasto in negotovo stečajno obdobje je torej za Tekstilano, predvsem pa njene vsega hudega vajene delavke zaenkrat mimo. Od 343 pred stečajem zaposlenih delavcev jih je danes ostalo 221, velika večina zaposlenih za nedoločen čas. Med stečajem so preživeli precej kruto ekonomsko šolo, kjer je to družbeno podjetje spoznalo, kako težko je lahko preživetje. Po stečaju se je v podjetje vsaj formalno vrnilo stanje z zagotovljenimi pravicami od nekdanjega delavskega sveta do sindi- Matjaž Lesar je bil najprej zaposlen v komerciali Tekstilane, potem je komercialne posle zanjo opravljal preko zasebnega podjetja KLM , januarja pa je bil po ukinitvi stečaja Tekstilane imenovan za njenega v.d. direktorja. kata. Strah pred koriščenjem bolniškega in porodniškega dopusta, ki sta bila še donedavna razlog za prenehanje podaljšanja začasnih pogodb o delu, je v teh letošnjih mesecih začel popuščati. Izplačan je bil celo regres v višini 25.000 SIT in čeprav bi si marsikdo želel še več in bolje, kakšnih zlorab ali izrazov nezadovoljstva iz Tekstilane ni bilo zaznati. Za kočevsko tekstilno podjetje je nihanje na spodnjem robu že tako slabo cenjene in plačane tekstilne branže prazprav uspeh, ki ga znajo ceniti predvsem tisti, ki so bili leta pod njim. e rr Cesta na Ugar, Ribnica (bivša kasarna) Tel.: 061/860-437 Odkup in prodaja RABLJENIH AVTOMOBILOV; urejanje dokumentacije (prenos lastništva za avtomobile); POSREDOVANJE pri nakupu rabljenih VOZIL IZ TUJINE; prodaja VULKANIZERSKIH strojev in DVIGAL; prodaja specializiranega ORODJA za avtomobilsko dejavnost. TRGOVINA Z AVTODELI: za tipe OPEL, WV in ostale RENT A CAR!!! PRODAJA NOVIH AVTOMOBILOV: (OPEL, WV) Na zalogi Astra 1.4, 5 vrat, cena 24.300 DEM. Možnost nakupa STARO ZA NOVO!! AVTO SERVIS: lakiranje v lakirni komori; kleparska dela na rezalni mizi; mehanična dela; avtopralnica; vulkanizerstvo VSE NA ENEM MESTU ZA VAŠ AVTO!!! NovVcE NOVE NOVIČKE ........ | ii Zasednje ribniške skupščine RAZDELILI 350 MILIJONOV IN PREIMENOVALI ULICE 5. maja je poslancem ribniške skupščine uspelo pospraviti s klopi skoraj vse zadeve, ki so se vlekle še iz lanskega leta, vključno z dvema točkama, ki so jih na dnevni red uvrstili na sami seji. Tako so sprejeli številne sklepe, ki se nanašajo na razmere v Riku, uskladili letošnji občinski proračun, preimenovali ribniške in sodraške ulice, pristopili k programu Revit in podali pripombe na osnutek o novem poslovnem času. Več denarja za intervencije Riko, ki zaposluje 1/4 aktivnega prebivalstva, je prišel na dnevni red na pobudo desetih poslancev SKD. Njihove pobude so na straneh te številke NOVIH NOVIC popisane pod gospodarsko tematiko, v pobudi za ustanovitev “strokovnega teama“ in ponovno uvedbo družbenega pravobranilca samoupravljanja pa se dotikajo tudi proračuna. V proračunu naj bi bilo namreč po sprejetih in usklajenih pobudah poslancev namenjenih 9 miljonov SIT za razvoj gospodarstva, kar je 6 miljonov več kot je bilo predvideno v osnutku. Miljon in pol tega denarja naj bi porabili za svetovanje gospodarskih strokovnjakov, ostalo pa za že utečeno kreditiranje razvoja obrti in podjetništva. Denar za pravobranica naj bi se našel med sredstvi za občinsko upravo, za miljon tolarev pa so povečali predvidena sredstva za intervencije v kmetijstvo. Proračun je zaradi teh intervencij na odhodkovni strani za nekaj čez 6 miljonov tolarjev večji kot na prihodkovni, manjkajoča sredstva pa naj bi se natekla iz na repulbliški vladi sprejetega sklepa, da se občinam dodeli za nekaj % več denarja kot je bilo sprejeto v izhodiščih, po katerih se je delal osnutek občinskega proračuna. Poslanci so sprejeli tudi sklep, da se proračun lahko zadolži za vsak primer tudi do višine 5 %. Poslanci so tako razporedili dobrih 350 miljonov tolarjev, pri čemer bo 93 miljonov ostalo na občini za delo državnih, upravnih in pravosodnih organov. Osnovne šole bodo smele za materialne stroške porabiti 32 miljonov tolarjev, kultura skoraj 13 miljonov, telesna kultura dobrih 5 miljonov, sociala pa z 80% prenosom stroškov na republiko le 3 mi-Ijone tolarjev občinskega denarja. Vrtce bo občine sofinancirala s približno 47 miljoni tolarjev, logopeda v zdravstenem domu pa z 1,3 miljona. Za prevoze otrok bo občina prispevala 10 miljonov, za razne socialne zavode 16 miljonov in za zdravstveno zavarovanje za občane 2 miljona tolarjev. Intervencijam v kmetijstvu in gospodarstvu je tako vključno s požarnim varstvom namenjeno dobrih 20 miljonov, krajevnim skupnosti 10 miljonov, strankam 1,7 in društvom 1,6 miljona tolarjev. Skoraj celih 100 miljonov SIT pa je še vedno namenjenih investicijam, pri čemer je najdražja postavka sofinanciranje infrastrukture za demografsko ogrožene z 20 miljoni, sledi ji izgradnja vodovoda Sodražica-Ribnica s skoraj 15 miljoni, za kanale po Ribnici in Sodražici je namenjenih 11 miljonov, 5 miljonov za pokopališče v Jurjeviči, 4 miljoni za sanitarno močvirje in prav toliko za čistilno napravo v Loškem Potoku. 3 miljone SIT je namenjenih centralni deponiji odpadkov, z dvema miljonoma naj bi sofinaci-rali obnovo ceste ob železnici s parkirišči, prav toliko naj bi namenili za spomisko obeležje v Hrovači, miljon in pol pa za obnovo sakralnih objektov. Večino teh investicij bo mogoče izpeljati le pod pogojem, da bo vsaj 50 % sredstev zanje preko raznih natečajev prispevala tudi republika, 27, 5 miljonov tolarjev za investicijsko vzdrževanje cest in komunalne infrastrukture pa bo morala v vsakem primeru pokrivati občina sama. Preimenovanje ulic na hitro Po predlogu predsednika skupščine Franca Miheliča naj bi se poslanci na seji odločali le o preimenovanju Trga Veljka Vlahoviča in dela Šeškove ulice, vendar so poslanci sprejeli tudi sklep, da se glasuje o predlogih SKD za preimenovanje tudi nekaterih drugih ribniških in sodraških ulic. Z večino glasov v zboru KS in družbenopolitičnem zboru je bil TVV prekrščen v Knafljev trg oz. naselje (odvi- sno od dokončne revizije geodetske uprave), banka, SDK, zavarovalnica in župnišče s cerkvijo pa v Ulico Stanislava Škrabca. Z večino v zboru KS, ki pa je bila očitno dovolj velika, da je kompenzirala manjkajoče glasove v družbenopolitičnem zboru, se je Partizanska cesta spremenila v Cesto Petra Kozlerja, Kurirska pot pa v Ulico Antona Skubica. Sodražani so vsem razprtijam navkljub ali prav zaradi njih z glasovanjem občinskih poslancev v paketu dobili Krekov trg, Notranjsko cesto, Potoško cesto in Ulico Franceta Goršeta. Trg 25. maja, Cesta Notranjskega odreda, Cesta Majde Šilc in Kurirska cesta so torej nazivi, ki bodo v dobrem mesecu odšli na smetišče zgodovine, njihovi stanovalci pa bodo lahko okus svojih poslancev nagradili ali sankcionirali šele na naslednjih volitvah. Odlok o nočnem življenju Največ pripomb na osnutek Odloka o poslovnem času se je nanašalo na predviden poslovni čas diskotek in nočnih barov do 4. ure zjutraj. Poslanci SKD so v razpravah menili, da bo tak poslovni čas slabo vplival na našo mladino, na tak način zaslužen denar pa tudi ne bi bil poseben prispevek k razvoju podjetništva na našem koncu. Policijska postaja Ribnica je podala pisno pripombo na 27. člen odloka, po katerem naj bi nadzor nad izvjanjem odloka poleg tržne inšpekcije opravljala tudi policija. Policisti so menili, da so njihove naloge opredeljene v drugih zakonskih aktih, zato jih ni smiselno ponavljati v občinskem odloku. Tako naj bi bil salomonsko rešen tudi eden bistvenih razlogov, zaradi katerih je bila sprememba odloka sploh sprožena. Policisti so predlagali tudi, da se zaključene družbe, zaradi katerih je lahko gostinski obrat odprt neomejeno dolgo, prijavi na pristojen organ v naprej. Ker bi to pomenilo, da bi se moralo na občino prijavljati poroke, obletnice in podobno, bi se lahko začelo dogajati to, da bi se tovrstna slavja selila v druge občine, kjer jih ne bi bilo prijavljati. Takega predloga torej poslanci najbrž pri sprejemanju odloka ne bodo upoštevali, zahtevali pa so tudi razlago, po kakšnih kriterijih upravni organ določa “upravičene primere“, po katerih v nekaterih členih odloka dovoljuje ali zahteva izjeme v poslovnem času. Kočevski vrtci SPREMEMBE PO OBLIKI IN VSEBINI Socialne in druge stiske, ki pestijo mlade družine v Kočevju, so najbrž glavni razlog, da bo letos po odhodu 137 otrok v šolo v vrtcih premalo otrok, da bi bilo jeseni po normativih mogoče zaposliti vse dosedanje delavke. Hkrati s predlogi za reševanje njihovega statusa pa je prišla v javnost tudi pobuda, ki se vrtca loteva po vsebinski plati - pobuda za ustanovitev krščanskega vrtca. Če do letošnje jeseni ne bo bistvenega povečanja novih vpisov v vrtec, bo po obstoječih normativih tedaj brez dela ostalo 17 delavk. Zaradi tega je vodstvo vrtca na kočevski IS poslalo pobudo, naj zmanjša povprečne normative otrok na oddelek od sedanjih 15 na 13 otrok v jasličnem oddelku in od 23 na 21 otrok v oddelkih od 3. do 7. leta. S sprejetjem spremembe normativov bi se hkrati humaniziral odnos do otrok in ohranila zaposlitev 7 delavk. Na izvršnem svetu so ob upoštevanju dejstva, da so podobni normativi na novo uveljavljeni tudi drugod po Sloveniji in izračuna, da bi tudi presežne delavke zaradi prejemanja nodomestil še naprej obremenjevale proračun, sprejeli predlagano verzijo spremembe normativov. Tako naj bi jeseni v vrtcu ugotovili 8 presežnih delavk. Hkrati s problemom premajhnega števila otrok v kočevskih vrtcih pa se je v javnosti pojavila pobuda kočevskega odbora Slovenske ženske zveze, ki bi po njenih pričakovanjih utegnila povečati interes nekaterih staršev za vpis otroka v to inštitucijo. Kot alternativo sedanjim vrtcem je zveza ponudila krščanski vrtec, ki naj bi letos z enim oddelkom deloval v sklopu vrtca. Financiral naj bi se tako kot ostali oddelki deloma iz proračuna deloma pa s prispevki staršev, zato bi bila cena zanj za starše enaka. Cerkev pri sami organizaciji vrtca ne imela nič, zato so po izjavah predsednice zveze prof. Mete Prelesni-kove zmotna pričakovanja nekaterih, da bo krščanski vrtec cenejši ali celo zastonj. Vzgoja v vrtcu naj bi temeljila na veri v Boga, v program dela takšnega vrtca pa naj bi bile vtkane krščanske in hkrati občečloveške vrline kot so ljubezen do bližnjega, strpnost, hvaležnost... Za vrtec s krščansko vzgojo bi se starši odločali prostovljno, tako kot za druge oddelke pa bi potrebovali zanj vsaj 21 otrok. Če se jih bo do konca junija prijavilo dovolj, bo SŽZ zaprosila kočevski izvršni svet za podelitev koncesije za oddelek vrtca s krščansko vzgojo, podobno kot imajo to že rešeno v Logatcu, Vrhniki in nekaterih drugih občinah. Kočevske ceste DO BOLJŠIH CEST PO STRANKARSKI POTI? 4. maja se je v Kočevju na povabilo tukajšnje SKD mudil državni sekretar v Ministrstvu za promet in zveze. Sestal se je z najvišjimi predstavniki občine, ki so ga odpeljali tudi na ogled ceste Mozelj-Brezovica. Na ta način naj bi tudi po strankarski plati povečali pritisk na ministrstvo, da bi vendarle začelo reševati kočevske cestne zagate. 41 miljonovo SIT, ki jih je v letošnjem proračunu na voljo za ta nesrečni odsek ceste, bo resda komaj zadosti za asfaltiranje ceste do Knežje lipe in nekaj kilometrov zemeljskih del, vendar so na obisku s sekretarjem dosegli dogovor, da bo ministrstvo dalo pismeno izjavo, da bo denar za nadaljevanje del zagotovilo naslednje leto. S to izjavo bi bilo mogoče z izvajalcem skleniti dogovor, da dotlej gradnjo samo kreditira, asfaltna povezava z Belo Krajino pa bi tako vendarle že letos postala realnost. Nič pa ne kaže, da se bo letos kaj premaknilo na področju cestne povezave z Osilnico. Ceste Borovec - Osilnica ni še niti na papirju. Na srečanju s sekretarjem so ugotavljali preslabo sodelovanje z obrambnim in notra- njim ministerstvom, saj so tam Kočevju že nekajkrat obljubili podporo pri vzpostavitvi povezave z Osilnico preko Kočevske Reke. Nič ne bo tudi z asfaltom v Struge, saj so iz “makroekonomskega stališča“ take ceste premalo obremenjene, da bi jim na republiki namenili večjo pozornost. Kočevska SKD ima največ članov prav na podeželju, zato je za ureditev cest na teh področjih tudi najbolj zainteresirana. Kot kaže, je podobno tudi v drugih občinah, zato se bodo konec maja zbrali njihovi predstavniki iz vseh 18 obmejnih občin s Hrvaško in ob prisotnosti ministrov zahtevali drugačne kriterije za določanje prioritet na cestnem področju. v:::::::- T ■STT T7T7 ... M SS! 88*$ 8S8 88i * •888$ •8 •888$ A» •w ■: Zamostec MEDVEDKA S ŠTIRIMI MLADIČI OBISKALA VAŠČANE Prav hitro se je po bližnjih in bolj oddaljenih krajih s sodraškega in z ribniškega konca, pa tudi dlje, razširila novica o obiskih medvedke z mladički. Medvedka se je namreč v začetku aprila začela kazati ljudem vsak večer, od 19. 30 ure naprej. Včasih je prišla na oglede sama, največkrat pa je prišla s svojim letošnjim naraščajem. Medvedka z mladički v nasprotju z dosedanjimi izkušnjami poznavalcev obnašanja in življenja medvedov ni bila prav nič napadalna, ravno nasprotno. Mirno se je pasla po travniku, od časa do časa pa je zvedavo, vendar neagresivno, zrla v nekaj deset metrov oddaljeno množico ljudi. Medvedki so se prekopicevali ob materi. Trije so bili že pravi korenjaki, četrti pa je bil za tretjino manjši od preostalih bratcev in sestric. Medvedka je vzbudila toliko zanimanja, da so prisotni v treh tednih, kolikor je približno trajalo medvedkino razkazovanje, v posameznih dneh našteli prek sto avtomobilov radovednežev. Mamica medvedka je vzbudila radovednost in zanimanje ljubljanske TV in drugih novinarskih hiš, a sama očitno ni kaj dosti dala na novinarje. Kadarkoli smo bili na gmajni v Zamostcu, vasici pri Sodražici, prisotni predstavniki sedme sile, jo kot nalašč tisti večer ni bilo na spregled. Tako nismo odšli z dolgim nosom samo pri NOVIH NOVICAH, tudi televizijci in novinarji bolj uglednih hiš so se lahko za atraktivne fotografije obrisali pod nosom. Pa nismo kljub medvedkini ignoranci držali križem rok. Ker na našem koncu res ni običajno, da se medvedka z mladiči mirno pase praktično le streljaj od radovednežev, smo povprašali za oceno strokovnjake, ki so pristojni za to področje in se nanj tudi najbolj spoznajo. Tako nam je vodja Lovske družine Sodražica, g.Franc Sivec, povedal o tem primeru marsikaj. Naj na kratko podamo njegovo razlago medvedkinih obiskov. Medvedka je najbrž polegla mladiče na tistem mestu, kamor se je potem tudi ob večerih vračala. Lovci iz tega rajona so bili o medvedkinih obiskih takoj obveščeni in so tudi takoj ukrepali. Najprej so nevarna mesta zaščitili s tablami, ki so opozarjale na medvedjo nevarnost. Ugotovili so tudi, da Ervinu Levstku je uspelo ujeti medvedko v objektiv video kamere. medvedka obiskuje mrhovišče, ker sama ne more prehraniti štiri mladičke. Zato so ji lovci pomagali s prinašanjem hrane na določeno mesto, da bi si opomogla in odšla. Prav zaradi pomanjkanja hrane je medvedka tako dolgo hodila v bližino ljudi. Lovci s tega konca so predlagali odlov, tako da bi medvedko omamili in premaknili na področje Kočevske Reke. Dvome jim je vzbujal sam način omame, saj injekcija začne pri takšni živali delovati v petih minutah, v tem času pa bi se medvedka lahko odmaknila daleč od ljudi. Za blagoslov pa so morali sodraški lovci zaprositi odgovorne ljudi z republike. Žal se je zadeva zavlekla zaradi prvomajskih dopustov, po prvem maju pa medvedke ni bilo več na spregled. Verjetno se je z mladiči odmaknila kakih sto metrov v gozd, saj ji ob vse bolj bujni pomladi tudi stradati ne bo več treba. Za medvedko iz Zamostca so se zanimali tudi Avstrijci, ki so si jo prišli ogledat. Od petega aprila naprej, torej od prvega dne, ko se je medvedka prikazala, pa do prvih majskih dni, ko se je z družino pomaknila v gozd, je medvedko videlo veliko ljudi. Nekateri med njimi so bili tudi veljaki, ki bi lahko kaj storili za sodraške lovce, ki imajo 5200 ha velik revir, po podatkih pa imajo na tako majhnem področju, ki je običajen za enega medveda, kar okrog 10 medvedov. Ker je medved zaščitena žival, ga lovci ne smejo odstreliti. Sicer je res, da doslej kakšnih večjih problemov z medvedi niso imeli, razen pred nekaj leti, ko je v Podklancu medved vdrl v svinjak in ubil dva prašiča. Se bodo pa ljudje po dogodku z medvedko zagotovo še dolgo bali kraja, kamor je hodila, pa tudi v bližnjem gozdu se ne bodo počutili prav prijetno. To, da so njive neredko prav blizu gozda, ni treba posebej omenjati. Pa tudi tega ne, da bi si medvedka gotovo zaslužila bolj resne obravnave poklicanih. Zanimivo in neobičajno zanje bi bilo, če drugega ne, že število njenih mladičkov. Običajno ima medvedka enega do dva, redko tri medvedke. Prav zato so ljudje, ki so medvedko od daleč opazovali, sprva mislili, da ima dva lanska mladička, dva pa letošnja. Pa se je izkazalo, vsaj po lovskih zatrjevanjih, da temu ni tako in da so vsi letošnji. Ne nazadnje pa bi se lahko zamislili tudi nad številom medvedov v posameznih revirjih. Ko se v zadnjem času tako radi sklicujemo na zahod, pa si poglejmo, kako se tam obnašajo do medvedov - če jih sploh še kje kaj premorejo. Človek dobi občutek, da bi tujci, predvsem naši najbližji sosedje, želeli, da bi imeli pri nas bogato lovišče zveri in divjadi, sami pa bi samo skočili prek meje, in že bi bili sredi divjine. Da pa bi jih sami gojili, jim ne pride na misel. Zakaj ne, se ve. D.D.H. Društvo ljubiteljev malih živali v novih prostorih Ribniško Društvo ljubiteljev malih živali je s svojo dejavnostjo popestrilo že marsikatero razstavo. Pred kratkim pa je na Marofu pri skladiščih državnih rezerv dobilo tudi svoje prostore. Vsako soboto bodo od 10. do 12. ure dajali koristne nasvete vsem rejcem malih živali, ki sicer niso člani društva, nasvet poznavalcev pa jim lahko pride prav tako pri prehranjevanju, zdravljenju ali vzreji malih domačih živali. Ptiči na nenavadnih poteh NA KOLPI KORMORANI, V RIBNICI ŠTORKLJE Letošnjo pomlad je zaznamovalo nenavadno obnašanje nekaterih živali tako na našem koncu kot tudi v niti ne tako daljni okolici. Mnogi mediji so poročali o invaziji miljonov stonog na vasico Zlobno v Gorskem Kotarju, ki so jo njeni prebivalci več dni doživljali mot moraste sanje. O medvedki z mladiči, ki se je udomačila v Zamostcu, smo tudi mi spisali posebno zgodbo, o ptičih - morilcih rib pa poročajo iz Žlebov na Kolpi. Za piko na i pa so poskrbele še štorklje, ki so se te dni popasle na poljih v Hrovači pri Ribnici. Na stotine ptic podobnih gosem s 15 centimeterskimi kljuni se je kar dva meseca zadrževalo v Žlebeh na Kolpi. Domačini so jih letos videli prvič, poimenovali pa so jih karmani, ker verjetno gre za kormorane. Po pripovedovanju so , če so se dvignili v zrak, kot oblak zastrli sonce, največ škode pa so napravili ribjemu življu. Poleg tega, da so se z njimi prehranjevali, so veliko klenov tudi le pomorili tako, da so jih stisnili za vrat in zadavili. O škodi, ki so jo delali ptiči, so obvestili pristojne v Kočevju, ker pa so zaščiteni tako ptiči kot ribe, ni nihče nič ukrenil. Precej bolj prijazne pa so bile obiskovalke Ribnice. Pri Petkovih v Hrovači so nekaj dni zapored opazovali zdaj eno zdaj tri štorklje, ki se niso dale motiti pri obhodih po njihovih njivah in travnikih. Eno smo v dokaz, da so nas v teh deževnih dneh res obiskale te lepe vodne ptice, v objektiv ujeli tudi z ribniškim zvonikom v ozadju. Dokazov, ki bi potrdili njihovo vlogo pri porastu števila otrok tudi na našem koncu, pa žal še nismo uspeli zbrati. Mali oglasi: Hišo v gradnji, 3. faza (pod streho) ugodno prodam v novem naselju Gornje Lepovče. Tel. 863-270. NovVcE KULTURA .......... "1 ......................... 111 ^ syš.' .v/ ^ ." Xy.y .vssyy's s ■" •‘sVAVS • ■' ■' •>X'V* ■'■'■V Muzej Kočevje Razstava Idejno arhitekturne rešitve nove cerkve v Kočevski Reki govo delo Slovo od mladosti iz leta 1991 in je izdelano iz poliure-tana, aluminija, platna in lesa v dimenziji 128 x 210 cm. izdelka bo v soboto, 22. maja, od 14. do 22. ure na dvorišču stare gimnazije, nastop številnih domačih in tujih skupin v živo pa bo potekal pod naslovom NO BOR-DER JAM. V galeriji kočevskega muzeja je od konca aprila do konca junija na ogled razstava idejno arhitekturnih rešitev nove cerkve v Kočevski Reki. Razstavo šestih prispelih del na natečaj DOMUS ECCLESIAE so preselili iz galerije v Kočevski Reki. Kot je znano, je bil izbran projekt avtorja Janeza Gomboca DOMUS ECCLESIAE. Razstava je popestrena tudi s cerkvenimi slikami in obrednimi eksponati iz slovenskega verskega muzeja v Stični. Miklova hiša Razstava Jožeta Slaka-Doke 29. aprila so v Galeriji Miklove hiše odprli razstavo slik Jožeta Slaka-Đoke. Na fotografiji je nje- KS Kostel Razstava o zgodovini Kostela Svet krajevne skupnosti Kostel je za tri dni v maju ob popoldanskem času postavil v Vasi 1 na ogled razstavo originalnih doko-mentov o zgodovini kraja: kostelsko krstno knjigo iz let 1702-1719 v latinskem in slovenskem jeziku, inventar in urbar kostelske župnije iz leta 1768 ter dokumente o kostelskem kmečkem puntu iz let 1767-75 z zahtevami pogumnih puntarjev z Vrha, Ajblja, Jastre-barskega in Novih sel. Razstavili so tudi fotokopije graščinskih urbarjev in inventarjev zadnjih pet stoletij kostelske zgodovine. Zgodovinsko gradivo jim je odstopil župnijski urad pri Fari ter republiški arhiv. Glasba NO BORDER JAM Kočevski band GOTTSCHEE je pred kratkim izdal na Dunaju, skupaj s še 15 slovenskimi in 6 avstrijskimi skupinami kompila-cijsko CD ploščo. Promocija tega Likovni salon Kočevje Razstava Stojana Kotarja V kočevskem likovnem salonu bo 11., 12., in 13. maja na ogled razstava del likovnega samorastnika in člana KUD CZMK Stojana Kotarja. Kočevska Reka Fotografije štirih letnih časov Turistični delavci iz Kočevske Reke vabijo fotografe iz vseh koncev Slovenije k sodelovanju na natečaju Štirje letni časi. Foto lovci imajo motive na pomladno tematiko po Kočevski Reki čas zbirati še do začetka junija, ko bo njihova dela ocenila komisija, v kateri sta poleg znanega fotoreporterja Joca Žnidaršiča še akademski kipar Stane Jarm in Konrad Lampe iz foto kluba Diana. Posebej bodo nagradili tudi fotografijo z najboljšim lovskim motivom. NovYcE KULTURA Ciril Zlobec LJUBEZEN TROEDINA V četrtek, 6. 5. 1993, so se ob 19.30 v prenovljeni muzejski dvorani v Šeškovem domu v Kočevju srečali s Cirilom Zlobcem vsi ljubitelji njegove poezije. Pesnika in njegovo najnovejšo zbirko LJUBEZEN TROEDINA je ob tej priložnosti predstavil dr. Matjaž Kmecl. Na srečanju je bil možen nakup zbirke, ki jo je priporočil in prodajal kar založnik Mihelač osebno, po želji pa jo je avtor Zlobec tudi podpisal. Najprej je vse prisotne pozdravil kočevski župan dr. Petrovič in se v njemu lastnem slogu pohvalil s poznavanjem nekaterih manj znanih Zlobčevih pesmi. Potem je besedo prevzel dr. Kmecl, Zlobčev literarni sopotnik in do nedavnega kolega v predsedstvu Slovenije. Tudi on je spregovoril o liriki. Povedal je, da je zanj lirika najbolj intimna, najbolj osebno izpovedna zvrst. Da je celo “Cirilu nerodno, ko bere pesmi o ženi...“ Lirika pa gre z roko v roki z Ljubeznijo, ta pa s smislom življenja. Tako je svet poln ljubezni, če je smiseln. Če pa ni smiseln, potem ljubezni ne pozna. Ljubezen se vseskozi vleče skozi zgodovino civilizacije in tako tudi nenehno napaja Zlobčevo pesniško življenje, postaja neke vrste vesoljni aksiom. Ob tem, ko je dr. Kmecl govoril o Zlobčevi poeziji, se ni mogel izogniti komentarja o t.i. “veleizdajalcu slovenskega naroda“, kakor so hoteli nekateri interpretirati pesnikovo obnašanje in dejanja pred in med predlan- sko desetdnevno vojno. “Njega, ki je izgoreval za slovenstvo, njemu nabašejo na glavo veleizdajo,“ je bil ogorčen dr. Kmecl, “njega, ki mu dom, domovina in ljubezen skozi življenje pomenijo največ! “ Res, da je Zlobec napisal tudi nekaj političnih pesmi, vendar te prihajajo iz drugega Zlobca, ki je na tak način kot javni delavec pokazal svojo prizadetost ob raznih političnih podtikanjih. O zadnjem Zlobčevem delu pa dr. Kmecl sodi, da je v njem mnogo bolj svoboden, eruptiven verz, da je v zbirki zbrana poezija, ki je blizu slehernemu izmed nas. Za konec se je opravičil za predolg uvod in zaključil z mislijo,da se lirike ne splača razlagati, saj je treba liriki le prisluhniti. Če se nas dotakne, ni potrebna nobena razlaga, če pa se nas ne, tudi še tako dobra razlaga ne pomaga. In potem smo prisotni doživeli Cirila Zlobca, ki nam je s prehlajenim, pa morda ravno zato še bolj šarmantnim, prav “armstrongov-skim“ glasom bral svojo liriko. Pesmi ne bomo komentirali, naj kar držijo Kmeclove besede. Torej, prisluhnite jim, tukaj sta le dve iz pesnikove nove bogate zbirke: Ljubezen, ki je ni, najbolj boli, ker je bila in ker bila je lepa. Spomin se kot obljube je oklepa, obljube vseh obljub: do konca dni. Tako vse od ljubezni že bilo je, pretakalo se v zlitje dveh teles, da sva bila si več kot trdna vez, postajala sva kratka večnost v dvoje. Na goro plezala sva lahke sape, pogum sva si bila, ki šibke dviga, svetal potoček skoz temačne grape. Bila sva sama v sebi sklenjen krog, svetloba, ki navznoter se prižiga in je skrivnost kot troedini Bog. Sinaptični sonet Telo vzdrhti, ko te poljubim, vsak dan, vse dni, odkar te ljubim. To je ta sled, ta pot življenja, ko vodi v svet, se k tebi vzpenja. V ta svet srca, kot jaz, zaupaj, v njem sva bila in bova skupaj, naj rečem ti: do konca dni? D.D.H. Novi c E VAŠ INTERVJU Štefka Mlinko HUMANOST IN ČUT DO SOLJUDI Ob tednu Rdečega križa se je sama od sebe porodila misel, da bi predstavili na teh straneh življenje Štefke Mlinko, dolgoletne zdravstvene delavke in aktivistke RK. Skušali predstaviti v najbolj grobih obrisih, saj bi za bolj podrobno predstavitev o njej lahko napisali dolg roman. Pa ni naš namen pisati zgolj pestro zgodbo iz življenja, pač pa prikazati, kako človek lahko kljub nenehnim življen-skim preizkušnjam z delom in optimizmom premaga vse težave, še celo mati naravo lahko prinese okrog za dobro desetletje. Vse to in še marsikaj bi lahko mirno trdili za Štefko Mlinko, ki jo kot dolgoletno medicinsko sestro, aktivistko Rdečega križa in javno delavko pozna mnogo ljudi z našega konca. Pozna po dobrem in humanem. In to je nekaj, kar je vse bolj redka lastnost in kar največ šteje. Že od rojstva najprej ste tako-rekoč popotnik... Štefka: Rodila sem se v Zagrebu, otroštvo pa sem preživela v Vojvodini. Oče je bil Hrvat, mati pa je Slovenka. Oče je med vojno umrl, 1947 smo prišle mama, sestra in jaz nazaj v Slovenijo. Tako sem obiskovala slovensko Srednjo šolo za medicinske sestre v Mariboru in jo leta 1952 uspešno končala. Na začetku sem imela kar nekaj težav z jezikom. Ne z govorjenjem, s pisavo... Vaši začetki v zdravstvu so bili najbrž drugačni kot so za mlade sestre danes? Štefka: Dodelili so me na Goričko, na tromejo Slovenija-Avstrija- Madžarska. Temu je precej botrovalo moje znanje madžarščine. Delo je bilo zelo odgovorno in zahtevno, saj sem bila hkrati patronažna sestra, laborantka in socialna delavka. Tedaj ni bilo ločevanja med temi področji, še posebej na deželi ne, saj sem se v odsotnosti zdravnika (v ambulanto je hodil le dvakrat tedensko) večkrat morala znajti tudi v njegovi vlogi. K sreči so nas za delo usposobili že v šoli, kjer so imeli precej večji poudarek na praktičnem delu kot današnje. Po petih letih, ko sem odslužila štipendijo, sem se vrnila domov v Žalec, kjer sem delala v patronaži - v otroškem dispanzerju. Pa tudi tu niste ostali dolgo? Štefka: Zaradi družinskih razmer sem se preselila v Makedonijo, kjer sem se zaposlila na republiškem odboru RK za Makedonijo. Seveda, Slovenci smo bili v Makedoniji zelo cenjeni. Ko so slišali, od kod prihajam in kje sem opravila šolanje, so mi bila vrata marsikje na stežaj odprta in dobra služba se je sama po sebi razumela. Do kdaj ste ostali v Skopju? Štefka: V Makedoniji, torej v Skopju, sem ostala do potresa leta 1963, ko je bilo Skopje skoraj dobesedno zravnano z zemljo. Prav po srečnem naključju sem ga sama preživela, ker sem bila v času potresa na Dojranu. Če bi bila takrat doma, bo bilo po meni... Seveda sem sodelovala v reševalnih ekipah, najprej s transfuzijo, potem pa v iskanju ponesrečencev in nudenju pomoči vseh vrst. Po prihodu v Slovenijo ste se zaposlili na Golniku. Štefka: Ja, do leta 1969 sem delala na Golniku, potem pa sem šla zaradi sinove astme delat v Kra-Ijevico, kjer sem v zdravilišču za otroke delala cele dneve. Dopust sem lahko koristila le v zimskem času, tako da sva s sinom hodila pozimi na počitnice k sestri v Ribnico. Zakaj ste se potem vrnili v Slovenijo? Štefka: Predvsem se mi je ponudila priložnost samostojnega dela medicinske sestre na Rakitni, kjer sem ostala do njenega zaprtja. Voda je bila namreč zelo oporečna NoTicE VAŠ INTERVJU 1 "" "" " '.... ....... ............ ..............; in šele pred kratkim, nekaj let nazaj, so jo spet odprli. Zdaj pa sta s sinom že štirinajsto leto v Ribnici. Štefka: Januarja leta 1979 sva prišla s Tomijem v Ribnico, tako da se je v drugem polletju četrtega razreda priključil ribniškim šolarjem. Sama sem delala najprej v splošni ambulanti, prav kmalu pa sem prišla v ambulanto za šolske otroke, kjer sem delala do svoje upokojitve leta 1989. Se vam je življenje v teh zadnjih štirih letih kaj bistveno spremenilo? Štefka: Spremenilo se je le toliko, da ne hodim več v službo. Razlike res ne čutim, saj delam še vedno. Aktivna sem v Društvu upokojencev, kjer sem zadolžena za organizacijo zdravstvene prosvete in poučujem ribniške sedmošolce, aktivna sem pri civilni zaščiti, kjer organiziramo tečaje prve pomoči po podjetjih, že vrsto let poučujem prvo pomoč bodoče šoferje ... Kot aktivistka Rdečega križa ste bili zelo aktivni ob prihodu beguncev v Ribnico. Štefka: Od šole naprej sem tudi aktivistka Rdečega križa in normalno, da sem bila tri mesece res sleherni dan prisotna v begunskem centru, kjer je bilo zlasti na začetku ogromno dela. Treba je bilo usposobiti prostore, organizirati pomoč in spodbujati ljudi k dobrodelnosti. Sama sem kar osebno stopila do znancev in jih poprosila za pomoč beguncem,predvsem je na začetku primanjkovalo obutve in spodnjega perila. Po nekaj mesecih je oskrba centra stekla organizirano, tako da tudi mene ne potrebujejo več. Ste zelo živahna in delavna gospa. Gledate vedno na življenje optimistično? Štefka: Življenje me je preizkušalo od malih nog. Preživela sem drugo svetovno vojno, zgodaj ostala brez očeta, bila marsikdaj prisiljena začeti od začetka... Vedno sem bila prisiljena živeti od svojih rok in svojega znanja, vse do danes. Marsikdaj ni bilo lahko, a dela se nisem nikoli branila. Seveda so bili tudi trenutki pesimizma, a vedno sem jih premagala s svojo voljo... Lahko rečem, da sem v glavnem optimistično razpoložena, že po svoji naravi ... Pri vas se delo v zdravstvu neprestano prepleta z aktivističnim delom na humanitarnem področju. Ali je ta potreba vsajena v vašo osebnost ali pa je to le neke vrste nadaljevanje službe... Če kot zdravstveni delavec pre-moreš tudi čut do sočloveka kot celotne osebnosti, potem se tega ni mogoče znebiti s prihodom iz službe. Glede na to, da je že sama služba največkrat zahtevala celodnevno prisotnost in da smo bili vsaj v obdobju moje mladosti pogosto na raznih prostovoljnih ak- cijah, ti delo z ljudmi res zleze pod kožo. Če pa pri tem lahko komu še pomagaš, je zadovoljstvo toliko večje. Saj ne da bi se pritoževala, vendar se mi je pri odhodu v pokoj žal potrdila slutnja, ki sem jo občutila pri delu v združenju medicinskih sester: ta, da naše delo družba veliko premalo ceni. Delo, delo in še enkrat delo... Vam v življenju ostaja kaj časa za hobije? Štefka: Seveda. Vedno si najdem čas za branje, ročna dela, druženje. Sem zelo družabna, verjetno že po naravi svojega dela, tako da sem tudi v prostih trenutkih rada med ljudmi, rada pojem, od tretjega leta sem plesala pri folklori in jo kasneje tudi vodila... Rada imam glasbo, igrala sem na violino in na harmoniko... Rada hodim na izlete,če drugega ne, pa do Francetove jame... Rada rešujem križanke, zato redno kupujem KIH... Imate kakšno neizpolnjeno željo? Štefka: Rada bi potovala, videla več sveta...V mladih letih mi je to željo preprečevalo delo, zdaj, ko bi se pa morda našel čas za potovanja, si jih pa privoščiti ne morem. Pokojnina je majhna, preživeti pa je treba iz meseca v mesec ... Želim si, da bi imeli upokojenci vsaj tako velike pokojnine, da bi lahko vsaj približno normalno preživeli mesec ... Štefka je morala svojo temperamentno izpoved zaključiti kar nekako predčasno, saj se je po dveh urah naštevanja zgolj grobih podatkov o svojem delu šele prav razgovorila o svojih občutjih do dela, do soljudi... Morala je namreč na dopoldanski sestanek aktivistov Rdečega križa v Ribnici, saj je bil že petek, zadnji delovni dan pred začetkom tedna Rdečega križa. Da, taka je g.Štefka. Kljub pokoju se ji še vedno nenehno kam mudi. Darja D. Hafnar NovVcE IDEAL ■■■" ' i:1:!:::;!!!-:-:-;-:-:-:::::::-:-:-::::-:;::.: ■s toi: i S: ZLATARSTVO KODRE ima 20-letno tradicijo v oblikovanju in izdelovanju nakita iz plemenitih kovin, dragih in poldragih kamnov. Sodelovali smo že na mnogih domačih in mednarodnih razstavah, kjer smo prejeli številna priznanja, med drugim tudi znak kakovosti ALPE-JADRAN. Nudimo: - nakit iz plemenitih kovin - unikatno oblikovanje nakita - delo po naročilu in želji stranke, iz našega ali vašega zlata - popravila in vzdrževanje nakita - odkup zlata ŠPORTNA OPREMA IN REKVIZITI Ekskluzivni znamki AESSE in AXO RIBIŠKA OPREMA znamke BALZER LOKOSTRELSKA OPREMA '“«s MODNE ITALIJANSKE OBUTVE Posebna ponudba: rolke - lahka športna obutev po konkurenčnih cenah - gorska in navadna kolesa - otroške superge MOŽNOST NAROČILA w KLUBSKIH ŠPORTNIH DRESOV PO KATALOGU (J*# (znamke AESSE in DIA-DORA) NovicE IDEAL || KAKOVOST LAHKO KUPITE PO UGODNIH CENAH TUDI V RIBNICI!!! Da bi lahko izbirali med MODNO in KAKOVOSTNO PRIZNANO (na zahodnem tržišču v samem vrhu) JEANS KONFEKCIJO znamk EMANUELE, COTTON in GYMNASIUM, Vam ni potrebno v tujino! Napotite se v Jeans Boutique v Ribnico in lahko boste izbirali med artikli celotnih programov omenjenih blagovnih znamk. Prijetno boste presenečeni nad pestrostjo in KAKOVOSTJO ponudbe in morebitnega nakupa ne boste obžalovali. NE OMAHUJTE, OBIŠČITE NAS!!! JCrćL'ijai' Vam ponuja: - bogato izbiro izdelkov suhe robe - pletene sedežne garniture - pletene košarice za živali - lesene otroške igrače - vinske sode različnih dimenzij - lončene izdelke - kristal - kozarce vseh vrst - veliko izbiro porcelana Kam po izdelke ribniške domače obrti? H KROŠNJARJU! Kolodvorska 2 Ribnica Podjetje MS d.o.o. proizvodnja in trgovina s tekstilnimi izdelki TRGOVINA RIBNICA Kolodvorska 2 - ekskluzivni program TRIKON-a - lastni program: lahka konfekcija iz pliša, jersey-a, lagure in suprema Novi c E DOBRO JE VEDETI - Kabelska televizija R - KANAL v Ribnici že letos ? V Ribnici je bilo v preteklih letih že kar nekaj poskusov izgradnje kabelsko razdelilnega sistema (KRS), vendar je vse ostalo le pri ponudbah. Prihajale so večinoma od zunaj, zato jih brez velike angažiranosti bodočih uporabnikov ni bilo mogoče izpeljati. Ker pa je pridobivanje naročnikov in tehnična izpeljava sistema zahtevno delo, se je marsikdo malo neučakano raje odločil za individualno sprejemanje satelitskih programov. Parabole na strehah in balkonih so se razrastle kot gobe po dežju, kar tudi v Ribnici tako kot drugje po svetu potrjuje velik interes ljudi po pestrejši in kvalitetnejši TV ponudbi. Ker pa so v svetu in pri nas v urbanih naseljih ugotovili precejšnje prednosti spremljanja satelitskih in zemeljskih programov preko kabelskega sistema, bo po mnenju našega sogovornika Zlatka Polajžerja iz Dolenje vasi KRS slej ko prej prišel tudi v Ribnico in druge urbane predele na našem koncu. Kot strokovnjak za to področje je prevzel preko d.d. v ustanavljanju vse priprave za izpeljavo projekta R (ribniškega) - KANAL-a, ki naj bi začel delovati že letos. Kakšno je trenutno stanje na področju spremljanja TV programov v Ribnici? V Ribnici in oklici je mogoče dobiti 1. in 2. program TV Slovenija, Koper ter 1. in precej slabo tudi 2. program hrvaške TV. Le redki imajo 100 % kvalitetno zagoto-vjen sprejem teh programov, saj so zato potrebna merjenja, ojače-vanja in tehnični dodatki, ki predstavljajo precejšen dodatni strošek. Zaradi pestrejše ponudbe programov in tudi kvalitete slike se številni odločajo za individualne satelitske sisteme. Po Ribnici in okolici ste preko svoje firme LINE napeljali že precej individualnih satelitskih sistemov. Ali ni vaše prizadevanje za izgradnjo kabelsko - razdelilnega sistema nekako “pljuvanje v lastno skledo“? Za KRS sem se angažiral preprosto zato, ker ga bo tako kot drugje po svetu in v Sloveniji tudi Ribnica slej ko prej morala imeti. KRS in individualni satelitski sistem pa se ne izključujejo, kvečjemu dopolnjujejo. Preko kabelskega sistema je mogoče kvalitetno spremljati vse zemeljske programe, v Ribnici konkretno z ojačanjem tudi Kanal A in Avstrijo. Sam opažam, da so lastniki individualnih satelitskih sistemov kljub 8 ali več novim tujim programom kmalu razočarani. V investicijo okrog 700 DEM so šli zaradi športa, risank za otroke, glasbe in filmov in manj zaradi informativnih programov. Po 14. dneh pa marsikdo ugotovi, da ni dobil tistega, kar je pričakoval. To pa je žal tudi res, saj so najboljši tuji programi (predvsem s filmi) kodirani, za dekodiranje pa je potrebno vložiti še 1000 ali več DEM. KRS omogoča sprejem kodiranih programov, saj se zaradi 1000 ali več odjemnikov teh programov investicija v dekodiranje praktično porazgubi. Lastniki individualnih sistemov pa imajo s priključitvijo na KRS tudi to prednost, da svojo parabolo lahko nastavijo na spremljanje katerega od satelitov, ki ga po kablu ni. S priključitvijo na KRS bo naročnik Zlatko Polajžer dobil tudi kvalitetnejši radijski sprejem, ki ga individualni sitem ne nudi. Zato v zadnjem času običajno pred montiranjem idivi-dualnih satelitskih sistemov stranke opozorim, da se bo začelo z uvajanjem KRS in naj se odloči, ali ne bi kljub temu počakal nanj. Pogovarjava se o kabelsko razdelilnem sistemu, kot da je to že čisto domača zadeva, vendar bi ga bilo za boljše poznavanje manj poučenih potrebno predstaviti še po tehnični plati... Kabelsko razdelilni sistem pomeni, da na neki lokaciji zberemo vse možne zemeljske programe in tiste satelitske, za katere je večina naročnikov zainteresirana. To je t.i. glavna postaja (stolp z antenami, ojačevalci, dekoderji...), od tam pa se po primarnih in sekundarnih vodih razpeljuje signal z vmesnimi ojačevalnimi mesti do S63««:::s*SStS«:r'>:S« naročnika. Naročnik se na sistem priključi podobno kot na telefon lahko z enim ali več TV aparati. Kabli se razpeljujejo po zraku ali pod zemljo poleg že obstoječih PTT vodov, v nekaterih primerih pa je za napeljavo kabla potreben poseben prekop. Napeljava kabla do individualnih naročnikov je vključena v projekt, rešitev razpe-Ijave po objektu pa je predmet dodatnih dogovorov. Investitor je dolžan sistem po izgradnji tudi vzdrževati, posebna prednost KRS pa je, da ga je glede na želje in potrebe naročnikov mogoče praktično neomejeno dograjevati. KRS omogoča tudi kanal za posredovanje lokalnega TV programa, ki je vpeljan že marsikje po Slovenji, domače informacije pa je mogoče širiti tudi po teletekstu podobni obliki. Kako daleč ste prišli s pripravami na R-kanal v Ribnici? KRS v Ribnici je v fazi izdelave projekta in zbiranja ponudb za izvajalca. Opravili smo mnogo obiskov že vpeljanih KRS po vsej Sloveniji, R - kanal d.d. v ustanavljanju pa se je priprav lotil skrajno profesionalno. O projektu smo obvestili krajevno skupnost in pristojne občinske organe, ki so zagotovili sodelovanje pri pridobivanju ustrezne dokumentacije. Prizadevanja po uvedbi KRS podpirajo tudi zaradi potrebe po menjavi dotrajanih anten na stanovanjskih blokih. Prav v tem času smo se lotili intenzivne kampanje seznanjanja javnosti s prednostmi KRS in zbiranja prednaro- čil, ki bo stekla konec maja s plakati in letaki z naročilnicami. Kakšne pogoje ponujate in kakšen odziv pričakujete? Projekta se ne bi lotili, če ne bi poznali potreb potencialnih naročnikov. Kljub zaposlitveni in drugi krizi v Ribnici se ljudje množično odločajo za individualne satelitske sisteme, kar pomeni, da pred televizijo preživijo dovolj časa, da se jim investicija obrestuje. Omenili smo že, kakšne prednosti ponuja KRS v primerjavi s sedanjim individualnim načinom spremljanja zemeljskih in satelitskih programov, bistven motiv za bodočega naročnika pa je seveda cena. Ob predpostavki, da se bo na KRS R - kanal priključilo 60% gospodinjstev, ki zaradi bližine urbanega naselja še pridejo v poštev za priključitev na sistem, bi bila cena priključka okrog 400 DEM. Cena bo nekoliko varirala glede na število naročnikov po blokih, veljala pa bo tudi za lastnike individualnih hiš, dodaten strošek je le še notranji razvod po hiši. Naročnikom bo s pogodbo, ki bo opredeljevala medsebojne obveznosti, omogočeno tudi plačilo na obroke. R - kanal je že v tej fazi organizacijsko, tehnično in finačno zahteven projekt. Zato smo zagotovili zagonski kapital in stremimo za čim profesional-nejšo izvedbo celotnega projekta od projektantov do izvajalcev in vzdrževanja sistema. Zaupanje potencialnih naročnikov je najlaže pridobiti z opravljenim delom, zato pričakujemo priključevanje naročnikov v prvi fazi že v začetku jeseni. Priključevanje bo potekalo po fazah glede na izkazan interes naročnikov. S tem pogovorom sva najbrž šele odprla kopico vprašanj, ki se bodo porajala našim bralcem in morebitnim koristnikom R- kanala. Osebno menim, da se je obveščenost ljudi na tem področju v zadnjem času precej povečala že z uvajanjem individualnih satelitskih sistemov. Na marsikatero vprašanje bodo odgovorili plakati in letaki, ki bodo na poljuben način obrazložili tehnično plat R -kanala. S.H. 1 % uppi IM* ^]i^l Jiq RUTOGEmmn TRGOVINA, ZASTOPANJE, IZVOZ-UVOZ, PROIZVODNJA, KOČEVJE d.o.o. Ljubljanska 75 61330 KOČEVJE telefon n.c.: 061/851-402 tel ./fax: 061/855-300 SUBARU JUSTY J10, J12 2WD IN 4WD Prijateljem JUSTY J10 z dvo- ali štirikolesnim pogonom premore vse kar od njega pričakujete. Še več, JUSTY J12, motor z elektronskim vbrizgavanjem goriva, štirikolesnim pogonom in še veliko več za Vaše zadovoljstvo!!! NUDIMO PRODAJO PO UGODNIH KREDITNIH POGOJIH IN LIZING! V naši prodajalni vam nudimo PO KONKURENČNIH CENAH: nadomestne dele za: ZASTAVA, GOLF, LADA, RENAULT, F 126 P - FIAT in DRUGA VOZILA motorna olja: CASTROL, OMV, STP, ARAL svetila SATURNUS akumulatorje VESNA avtoplašče SAVA (možnost plačila v več obrokih) avtolake HELIOS DOBAVA TAKOJ! Obiščite nas, skušali vam bomo ustreči! Delovni čas: vsak dan od 800 do 1200 in od 1500 do 1830, sobota od 800 do 12°° SUBARU © Trgovinsko podjetje TRIO GASIĆ Kidričeva 6, Kočevje Tel.: 061/853-481 Poleg IGRAČ Vam nudimo bogato izbiro. prodajalna BAD5IKA Trg zbora odposlancev 15, KOČEVJE (za samskim domom) BLIŽA SE POLETJE IN ČAS POČITNIC Ob koncu meseca maja Vam bo na voljo bogat izbor POLETNE POČITNIŠKE OPREME za na vrt in plažo! Omenili smo le delček naše KONFEKCIJE za otroke in odrasle ponudb, zato nas 0««« m izbeme! POLETNO OBUTEV (zlasti otroško) ANTIREVMATIČNE vzglavne blazine DEŽNIKE (najpestrejša ^ izbira na kočevsko-ribniškem področju) KOZMETIKO po zelo ugodnih cenah (tudi uvoz) No v']c E CRNA KRONIKA ■ ZAGORELO PRI DANAH 24. aprila je v popoldanskem času zagorel travnik nad Bukovico na kraju imenovanem Vrh. Ogenj se je razširil na obronke bližnjega gozda, kjer je ožgal nekaj smrek. Požar so pogasili gasilci iz Bukovice. Zaradi nastale škode okrog 50.000, povzročene zaradi malomarnosti, je bila proti povzročitelju podana kazenska ovadba na sodišče. OD KJE DENAR ROMKINJI? Ko sta Romkinji Jagoda in Polona 27.4. prišli po nakupih v Mercatorjevo samopostrežbo v Ribnici, sta postali s svojim obnašanjem in polno denarnico denarja tako sumljivi, da so za vsak primer poklicali policijo. Tam so hitro ugotovili, da sta si denar “priskrbeli“ z obiskom hiše na bližnji Struški ulici, kjer so pogrešili 8.300 SIT. Večji del plena sta Romkinji skrili v naravni trezor - pod bližnjo skalo. NOBENIH SLEDI ZA ZLOČINCI Televizijski poziv po zločinu v Ljubljani, naj občani sporočijo karkoli v zvezi z morilcema in zažigalce-ma, je morda preveč dobesedno vzela občanka iz Ribnice. Policiji je sporočila, da sta se na njenih vratih pojavila dva človeka, ki bi lahko bila osumljenca. Policisti so okolico preiskovali do 2. ure ponoči, vendar niso odkrili nič sumljivega. SPRAVIL SE JE NA VW Viktor M. je sporočil na ribniško policijo, da mu je nekdo v noči na 2. maj odtrgal kljuko s parkiranega VW. Neznani objestnež je njegov avto vzel v prav posebno obravnavo, saj je v noči na 1. maj že risal črte po pločevini na blatnikih in pokrovu. Skupno škodo so ocenili na 100.000 SIT. ČELADI V BISTRICI 4. maja je Boštjan T. v strugi Bistrice opazil dve čeladi znamke Novlan in Uvex. Najdbo je sporočil na ribniško policijsko postajo, tam pa so najdbo povezali z izginotjem motornega kolesa, ki so ga prijavili dan prej in ki je bilo medtem že vrnjeno lastniku. PES POD AVTO 4. maja je na cesti med Zamostcem in Vincami voznik Janez A. zbil psa s spodnjim delom vozila. Lastnik psa Milan K. bo moral pred sodnika za prekrške, ker živali ni pravilo zavaroval. Voznik je imel prazprav srečo, saj so v tem času na tem koncu brez nadzora okrog lomastile tudi precej večje zverine. AUDI V DREVO 5. maja ob 13. uri je zaradi neprilgojene hitrosti glede na stanje vozišča na Bregu pri Ribnici zapeljal s ceste Lado O. Audi 80 je zaustavilo drevo pod cesto, poškodovanih ni bilo, škode na avtu pa je za preko 450.000 SIT. APARAT IZGINIL IZ RIKA 6. maja je direkor Robotike na Riku na policijsko postajo podal ustno kazensko ovadbo, da pogrešajo varilni stroj s podajalno napravo. Apart je bil zadnjič viden 15. marca, vreden pa naj bi bil 2 miljona SIT. IZSLEDILI VOZNIKA POBEGLEGA CLIA 6. maja je Marija M. zavijala iz Gorenjske ceste proti Majnikovi ulici. Iz neprednostne ceste ji je pot zaprl bel CLIO novomeške registracije, v zadnji del Marijinega avtomobila pa se je zaradi tega zaletel še Mile I. Voznik Clia je po nesreči odpeljal naprej, vendar so ga kmalu izsledili v Novem mestu. Tamkajšnjim policistom je svoje dejanje že priznal. NESREČO VENDARLE PRIJAVIL 6. maja je vioznik motornehga kolesa Branko M. doživel nesrečo na križišču Opekarske in Urbanove ulice. Prednost mu je izsilila voznica Marija G. in trčila v prednji del kolesa. Dogovorila sta se, da bo povzročiteljica poravnala škodo in da nesreče zato ne bosta prijavljala. Ker pa oškodovanec dogovoru le ni povsem zaupal, je nesrečo, v kateri je nastalo za 25.000 SIT škode, vendarle prijavil na policijo. S ŠKODO V BMW 7. maja se je zaradi neprevidnega prehitevanja zgodila huda prometna nesreča pri bencinski črpalki v Žlebiču. Drago B. je s Škodo prehiteval vozilo, pri tem pa mu je pravilno po svojem delu cestišča nasproti pripeljal Božidar D. z BMW-jem nemške registracije. Kljub umikanju na rob nereče ni mogel preprečiti. BMV-ja je po trčenju odneslo v telefonski drog. Poškodovanega voznika Škode so najprej oskrbeli s prvo pomočjo iz ZD, potem pa odpeljali v Klinični center. HRANILNO KREDITNA SLUŽBA RIBNICA Ribnica: 061/862-131 Spoštovani varčevalci in naše bodoče stranke! Pri Hranilno kreditni službi Ribnica bo vaš denar varno naložen, saj za vse hranilne vloge jamči M-Kmetijsko gozdarska zadruga Ribnica z vsem svojim premoženjem. Poleg tega jamči za hranilne vloge tudi Republika Slovenija ter Slovenska zadružna kmetijska banka d.d. Ljubljana. Lahko se odločite za različne vezave, od katerih posebno priporočamo vezavo z devizno klavzulo. Poleg že omenjenega vam nudimo še: - izplačevanje pokojnin in drugih prejemkov, - plačilni promet, - vodenje žiro računov. Vse informacije dobite osebno na sedežu Ribnica, Seškova 15, ali na zgoraj omenjeni telefonski številki. NAŠE GESLO JE: Vaš denar pri HKS ohranja trdno vrednost! zavarovalnica tilia d.d. novo mesto TILIA d.d. NOVO MESTO agencija BIO d.o.o. RIBNICA Kolodvorska 1, Ribnica VABI k sodelovanju: HONORARNE ZASTOPNIKE za sklepanje premoženjskih zavarovanj na področjih: RIBNICE DOLENJE VASI SODRAŽICE LOŠKEGA POTOKA VELIKIH LAŠČ OBMOČJA OBČINE CERKNICA Pisne vloge posredujte na naslov: AGENCIJE V RIBNICI. Informacije na tel.: 061/ 861 -921 Agencija BIO d.o.o. Ribnica lati kla Dnevno sveže okusne delikatese kruh in pecivo | C na Ugar2 • 61310 Ribnica- S 061/862 089 LUDVIK AMBROŽIČ, SUŠJE 29 A. RIBNICA tel.: 061/863-168 POSEK IN SPRAVILO LESA POTREBUJETE SLIKE ZA NOVE DOKUMENTE ? - pri družinskem slikanju za dokumente vam nudimo 15 % POPUST - EXPRES slikanje ( 5 min ) - starejše, invalide in onemogle slikamo tudi na domu NUDIMO VAM ŠE: - za dva ali več prinesenih filmov v razvijanje in izdelavo slik vam PODARIMO BARVNI FILM - film kupljen pri nas vam razvijemo zastonj - ugodno prodajamo fotoaparate, filme in ostali fotografski material SPREJEMAMO NAROČILA ZA SLIKANJE IN SNEMANJE: OBHAJIL, BIRM, POROK IN DRUGIH DRUŽINSKIH JUBILEJEV PO UGODNIH CENAH ! Za Vas in z Vami FOTO TONI v___________________________J NoTicE MLADO PERO PRIJATELJ “Prijatelj? Smešno, pa saj jih imaš na desetine!“ To so besede nekoga, ki je, ali tako srečen, da vse težave prebrodi sam, ali pa ravno obratno, tako nesrečen, da mu usoda še ni namenila pravega prijatelja. Po mojem mnenju bi moral biti pravi prijatelj tisti, ki mu lahko zaupam in hkrati pričakujem pomoč, tisti, ki me nikoli ne izda ali zasmehuje, kadar me ni poleg in tisti, ki ve, kdaj sem resna in kdaj se samo šalim. In, ko upoštevam vse to, ugotovim, da je takšnih toliko, kolikor je belih vran. Takšni ne rastejo na drevju kakor hruške in prav tako tudi ne ležijo naokoli kakor kamenje. Vsak mora svojega prijatelja najti. Prijateljstvo gradimo kakor hišo; najprej temelje, nato zidovje in končno še streho. Nekaterim uspe priti do strehe, drugim spodleti. Vendar vsak ima možnost začeti znova. Moji prijateljici je ime Tina. Poznava se že od majhnih nog, vendar sva pravi prijateljici šele kakšni dve leti. Ima temne lase in modre oči. Ne bi se moglo reči, da sodi v društvo “velikanov“,pa tudi majhna ni. Je prijetnega značaja, vzorna in pa predvsem dobrega in odkritega srca. Nima nobene večje napake: ni lažnjivka, ni zlobna, se ne baha in vedno mi pove, kar misli. Kadar sva skupaj, še posebno izven šole, je ni minute, da se ne bi smejali. Vse, tudi tiste najbolj uničujoče težve, ki bi potrle marsikoga drugega, se lotiva z vnemo in dobro voljo, ter na vsaki slabi stvari najdeva kaj dobrega. Imam tudi nekaj drugih prijateljev. Z njimi se kartam, drsam in smučam. Vendar smo si med seboj zelo različni. Ločijo nas leta in z njimi nastanejo tudi večje razlike v naših razmišljanjih. Lahko delim z njimi moje prigode, vendar ne skrivnosti. In zato imam jaz Tino in ti nekoga drugega. VABLJIVI SADEŽI Pri sosedovih so rastle lepe, debele hruške. Drevo je bilo visoko, zato so bile nedosegljive. Rastle so na velikih vejah v košati krošnji. Krošnja je oddajala s svojo senco hladen prostor. Zato je znal pod hruško počivati star, bradat mož s svojim psom. Pes je bil velik in hudoben in kadar je spal, je zaradi vsakega šuma odprl oči. Mož je bil trepet za vsakogar. Pet otrok pa nas je gledalo za drvmi. Nato se je Boštjan povzpel na streho in s strehe na hruško. Vsi smo bili tiho in nismo niti dihali. Ko nam je dal znak, smo si nabrali kamne in jih lučali na drugo stran od hruške. Pes je odhitel za kamnom, Boštjan pa po hruške. Tako smo psa nekajkrat uspeli pretentati. Ko pa se je zbudil g. Arko, smo se začeli potiti in trepetati. Gospoda je namreč zbudilo sumljivo pasje tekanje. Zagledal nas je, strah nas je bilo, zato smo pograbili hruške, pozabili na Boštjana in oddrveli na naše dvorišče. Hoteli smo prigrizniti, pa smo se spomnili na Boštjana, ki je ostal na hruški. Hruške smo pobrali in jih odnesli v zameno za Boštjana. Gospod nam je odprl. S solzami v očeh smo izročili hruške in se lepo opravičili. Gospod nam je vrnil srečnega Boštjana in nam je dal vsakemu po eno lepo, debelo hruško. Tisti vežer me je bilo strah, kajti mi smo se poznali z gospodom. Ko pa sem videl, da ga ne bo, se mi je srce otoplilo in umirilo. Helena Žagar, 7. b, OŠ Ob Rinži, Kočevje Zoran Viljevac, 6. a, OŠ Ob Rinži, Kočevje NUDIMO VAM: - stavbno pohištvo INLES in LESNA - lamelni parket - furnirane in talne obloge že od 550 SIT/m2 dalje - domače keramične in klinker ploščice LES PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE, d.0.0. LUISA ADAMIČA 10 RIBNICA TEL.: 061/862-067 IZREDNO UGODNO (UVOZ IZ ITALIJE); - tuš kabine od 12.300 SIT dalje - keramične ploščice - sanitarna keramika Nudimo PREVOZNE USLUGE s tovornim avtomobilom! MOŽNOST PLAČILA NA DVA ALI TRI ČEKE (BREZ OBRESTI)!!! BARVE LAKI LEPILA d .0.0. TRGOVINE: Grič c. VII 13 Ribnica, tel. 862-287 TZO (za NAMO), Kočevje NOVA PONUDBA: VODOVOD, CENTRALNO OGREVANJE LITOŽELEZNA PEČ “SIME“ (Italija): - kombinirana od 118.800,00 SIT - na olje od 49.000,00 SIT GORILEC MINOR od 39.000,00 do 48.000,00 SIT BOJLER: - kombiniran (el. + centr.) 1001 23 232,00 SIT - električni 80 1 18.150,00 SIT RADIATORJI: - DeLonghi Italija tip22 600x1080 12.735,00 SIT - klasični TRIKA - IG po tovarniških cenah ČRPALKA Grudfos 8.700,00 SIT ENOROČNE MEŠALNE BATERIJE od 8.400,00 SIT RADIATORSKI VENTILI: - (FAR) 1/2“ 852,00 SIT - (BIANCHI)l/2‘‘ 450,00 SIT POCINKANO KOLENO 1/2“ 65,00 SIT PRIMEŽ 100 mm 5.717,00 SIT REGULATOR VLEKE »SAMSON« 4.900,00 SIT HIDRAVLIČNO DVIGALO 31 4.840,00 SIT BELA TEHNIKA NA 4 OBROKE URBAN ... V mesecu marcu vam poleg dobro založene trgovine na Gallusovem nabrežju 10 nudimo: • avtomobile ŠKODA vseh tipov s takojšnjo dobavo • avtomobile CITROEN z bistveno krajšim dobavnim rokom NOVO NOVO NOVO • avtomobile SUZUKI, ki jih imamo tudi na zalogi Vse podrobnejše informacije dobite po telefonu 061/861-857. FRIZERSKI SALON FRIZERSKI SALOM KOZINA MAJDA Gornje Ložlne 1 61332 Stara cerkev Tel.: (061)851-341 Delovni čas: ponedeljek, torek. sreda, petek od 13. do 19. ure in četrtek, sobota od 8. do 14. ure DOVOLITE, DA ZA UREJENOST VAŠIH LAS POSKRBIJO V FRIZERSKEM SALONU Gornje Ložlne 1 Stara cerkev 61332 (v zgradbi Gostišča Dallas) DA NE BOSTE PO NEPOTREBNEM IZGUBLJALI ČASA S ČAKANJEM, NAS POKLIČITE! Tel.: (061) 864-478 GRADBENO PODJETJE K0GRÄ, D.0.0. KOČEVJE Rudarsko naselje 30, telefon 852-520 IZVAJANJE VSEH GRADBENIH IN OBRTNIŠKIH DEL • Specializirano podjetje za sanacijo in adaptacijo gradbenih objektov po najnovejših postopkih z za to delo usposobljenimi ekipami: - sanacije razpok v nosilnih konstrukcijah - injektiranje vseh vrst zidov in temeljev - sanacije in obnova poškodovanih in obrabljenih betonskih površin - specialni premazi - hidroizolacije - izvajanje specialnih ometov v vlažnih površinah Vsa dela izvajamo strokovno in po konkurenčnih cenah. S 853-988, 852-520 ves dan fax: 853-988 NovvicE ŠPORT '•H-?.?.'"?? -ir- rrrrrrrr v.;.;.;, v.;- WS :& ■frSS: ■&88& % :X :SSS> SSS&Ž: (5& ssl4 ssssssss $SSS:WSSSSSSSSSSSSSSS:WSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSS:*SSSSSAWSSSSSSS:8 Turnir v malem nogometu “SODRAŽICA 93“ Na turnirju v Sodražici je sodelovalo 12 ekip, ki so se med sabo pomerile v treh skupinah. Najboljši iz posameznih skupin so se pomerili v polfinalu oz. finalu, kjer je bil vrstni red zmagovalnih ekip naslednji: 1. PIGA KLUB AVTODEPONIJA 2. TRGOVINA MATEJA 3. K A KLUB ON L Ribnica - II. kolo V ribniški občinski nogometni ligi se igra v dveh skupinah. Vrstni red prvih treh po II. kolih je v skupini A naslednji: 1. SODRAŽICA 2 1 1 0 8:3 3 + 5 2. D. LAZI 2 1 1 0 6:5 3 + 1 3. GRČARICE 2 1 0 1 6;4 2 +2 Vrstni red prvih treh v skupini B: 1. T. MATEJA 2 2 0 0 13:7 4 + 6 2. OAZA 2 1 1 0 8:0 3 + 8 3. D. JEZDECI 2 1 1 0 13:7 3 + 6 Občni zbor lokostrelskega društva Ribnica Lokostrelsko društvo je bilo v Ribnici ustanovljeno že lani septembra, 16. aprila letos pa se je skupina ljubiteljev tega atraktivnega športa zbrala na svojem prvem občnem zboru. V času svojega obstoja so se uspeli uradno registrirati, vključiti v Športno zvezo Ribnica in Lokostrelsko zvezo Slovenije. Na občnem zboru so ponovno izvolili za predsednika Franca Pirkerja in se dogovorili za članarino, ki znaša za odrasle 1000, za šolarje pa 500 SIT. Treninge in poučevanje lokostrelskih veščin bodo imeli na stadionu na Opekarski v dogovoru s tamkajšnjimi kinologi, razpored treningov pa bodo objavili na oglasnem panoju AMD Ribnica. Mlajše bodo vadili izkušenejši člani, za ta namen pa je društvo nabavilo nekaj klubskih lokov in puščic. Strokovno pomoč bo občasno nudil tudi Stane Natlačen iz Postojne, ki je poleg trenerja tudi znan izdelovalec lokostrelske opreme. Vso potrebno opremo je mogoče nabaviti tudi v nekaj specializiranih trgovinah na našem koncu, zato je mogoče pričakovati za ta špot v letošnjem letu kar precejšnje zanimanje. O organizaciji raznih tekmovanj pa zaenkrat v društvu še ne razmišljajo, saj so za to potrebne izkušnje in nenazadnje boljša klubska oprema. Kolesarstvo “PO SLOVENIJI 93“ Med 3. in 9. majem smo lahko po vseh medijih spremljali atraktivno mednarodno etapno dirko “Po Sloveniji 93“. Preko sto kolesarjev je v 7. etapah prekrižarilo Slovenijo po dolgem in počez in prevozilo okrog 1000 km. Kako je videti prava kolesarska tekma, smo imeli priložnost 7. maja opazovati tudi v Ribnici. Kolesarji so v 5. etapi štartali na Otočcu in vozili preko Metlike, Črnomlja, Črmošnjic, Dvora, Kočevja, Ribnice do Ljubljane, kjer so po 170 km etapo končali. Bolj kot strnjene grupe in posamični tekmovalci pa je bilo za večino gledalcev, ki so se zbrali ob cesti, zanimivo številno spremstvo: od policij-skiha avtomobilov in motorjev z vključenimi sirenami do helikopterja in kilometerskih kolon spremljevalnih vozil s trenerji in rezervnimi kolesi. Tekma se je uspešno končala 9. maja, slovenske ekipe pa so se kljub močni mednarodni konkurenci najbolje odrezale. d.o.o., ŽU.!nč38 (Postavna erwta Vrvarska 3 61310 Ribnica, SCovtnia Id. +38 61 861185 RETA smo podjetje, ki vam nudi kvalitetne storitve na področju finančnega poslovanja, in sicer: - vodenje poslovnih knjig v zasebnem podjetju po principu dvo-stavnega knjigovodstva - obračun osebnih dohodkov - vodenje blagajne - plačilni promet - izterjave - fakturiranje - finančno svetovanje Vse navedene storitvem vam nudimo hitro in strokovno na računalniško podprtem informacijskem sistemu. Obiščite nas, pogovorili se bomo in prepričali se boste o naši ponudbi! Nudimo vam: - moško in žensko konfekcijo - trenirke, ženske puloverje bluze, majice - spodnje perilo - jeans Lewis program KOČEVJE TZO 6 _ odprto od 8h-18h sobota od 730-1230 ■ teh: 851-539 ■ AKTUALNO!!! ■ MATURANTSKA 1 KRILA IN KOMPLETI tev rs r V Ribnici (Komercialni center IDEAL) smo odprli podružnico menjalnice Mihel - Kranj Menjalnica MiKEL d.o.o. - udkup in prodaja deviz po najugodnejših pogojih - strankam ne zaračunavamo provizije - popust za večje količine in stalne stranke NE EKSPERIMENTIRAJTE S ČIŠČENJEM SVOJIH OBLAČILI! NISO TAKO POCENI!!! PREPUSTITE TO DELO STROKOVNIM ROKAM! EXPRES KEMIČNA ČISTILNICA TEKAVEC GAŠPER Delovni čas: RIBNICA Kolodvorska 7 od 800 do 1700 Tel.: 863-147 Drogerija "'N. delovni čas: MARIJA PETEK ( ^ od 8-12 KOLODV*TRSKA 2 V JlI RIBNICA Telefon 0*t/*61-792 od 16-19 / sobota 8.-13. ure PRVA SPECIALIZIRANA DROGERIJA V RIBNICI! Končno lahko na enem mestu kupite dekorativno in negovalno kozmetiko, parfume, otroško kozmetiko, linijo za sončenje, celotno kolekcijo kozmetike znamke PALMOLIVE in še marsikaj! VABLJENI!! VENMA vzdrževanje elektroaparatov Albert Mrak Konca vas 8, Stara cerkev, tel. 855-130 SERVIS oljnih gorilcev, električnega ročnega orodja, varilnih aparatov MONTAŽA toplotne tehnike in vseh vrst instalacij POSEBNO UGODNA STORITEV montaža obnovljenih oljnih gorilcev WEISHAUPT, ELKO, ERTLI, HOFMAT.. »BOUTIQUE NISA« Kolodvorska 2, RIBNICA Nudimo vam: - metrsko blago različnih kvalitet in designov - garen, volno - zadrge - gumbe, stiskače - vse vrste igel in pribora za ročno in strojno šivanje - pletilke in kvačke zavese, ki vam jih po želji tudi sešijemo OBIŠČITE NAS! Most EKOLOŠKI SOCIALNI IN DELOVNI TABORI Društvo za prostovoljno delo MOST je slovenska podružnica Service Civil International, mednarodne organizacije, ki se ukvarja z organizacijo prostovoljnega dela in projektov vezanih na ekologijo, socialno delo in mirovništvo. Most je neprofitna in nevladna organizacija, ki letoš načrtuje 18 ekoloških (raziskave onesnaženja voda in zraka, izdelava kastastrov divjih odlagališč, očiščevalne akcije ipd.), 29 socialnih (pomoč invalidom, delo z mladostniki v težavah ipd.) ter nekaj delovnih taborov. V tovrstne projekte se je v preteklem letu vključilo preko 300 mladih iz Slovenije (večinoma študentov) ter 300 tujih prostovoljcev. V letošnjem let pričakujejo glede na večji obseg projektov še večje število udeležencev. Tako kot prejšnja leta je tudi letos MOST izdal program mednarodnih in domačih projektov, na podlagi katerega se zainteresirani lahko prijavijo na zaželjeni tabor. Iz programov, ki smo jih dobili na uredništvo Novih novic smo povzeli le nakatere tabore: OKOLJE 93 Izdelovanje katastrov onesnaženosti zraka, vode, tal, prekomerenega hrupa, odkrivanje divjih olaga-lišč odpadkov; opravljanje ankete za določanje virov ogrevanja stavb. ZAGORJE 93 Iskanje urbanističnih rešitev arhitektonske zasnove novogradenj; varovanje naravne in kulturne dediščine; anketa o željah prebivalcev v naselju... DELAVNICA 93 Delavnica za usposabljanje bivših psihiatričnih bolnikov za kreativno delo v delovnih organizacijah, iz katerih so bili zaradi svoje bolezni odpuščeni. SPOZNAJMO SE Z NARAVO IN GLUHOTO Nadaljevanje lanskega tabora v Bohinju za otroke gluhih stršev in za gluhe posameznike z namenom, da se bistveno izboljšajo možnosti komuniciranja otrok s starši. OSEBNA RAST IN SOCIALNO DELO Ukvarjanje prostovoljcev z marginalno skupino otrok ( zapuščeni ter duševno in telesno prizadeti otroci) z namenom, da se razvijejo njihove gibalni-ške in govorniške spretnosti. DELOVNI TABOR METELKOVA Ureditev prostorov Roza kluba na Metelkovi, ki bi omogočali bolj neposreden stik s homoeksualno populacijo in boljše informiranje druge populacije o dejavnosti Roza kluba. ŽIV-ŽAV Organizacija otroških aktivnosti v vseh slovenskih begunskih centrih; dva krat mesečno prirejanje likovnih, glasbenih, kreativnih in socilanih aktivnosti: odprtost tudi za slovenske otroke za učenje tolerance do sovrstnikov iz različnega okolja. TABOR RK 93 Socialno-zdravstvena pomoč ljudem na nerazvitih območjih Slovenije in varstvo predšolskih socialno ogroženih otrok; tudi v begunskem centru v Ilirski Bistrici. ŽENSKE IN SOCIALNO ZDRAVJE Raziskovanje potreb žensk s psihosocilanimi težavami (na Polju ali od tam odpuščenih); raziskovanje marginalnih skupin žensk ( brezdomke, samohranilke, alkoholičarke, žrtve nasilja). STANOVANJSKA SKUPINA MAVRIČNA DRUŠČINA Resocializacija oskrbovancev Zavoda za duševno in živčno bolne Hrastovec: pomoč pri vsakdanjih opravilih, zabavah, sprehodih, skrb za vzdušje v skupini... POTOVALNI TABOR Radenci ob Kolpi Delo z mladimi iz vzgojnih zavodov, otroki s težavami, otroki iz rejniških družin; razvijanje ustvarjalnosti mladih, ki te možnosti v preteklosti niso imeli: foto-video krožek, taborištvo, arnžerstvo, novinarstvo ... AKTIVNE POČITNICE V NARAVI in KULTURNI VIKEND ZA OTROKE IZ BIH Šmarješke Toplice Delo v likovnih, glasbenih, športnih in drugih delavnicah za otroke iz finačno šibkih družin; izleti bosanskih otrok, ki živijo pri družinah, v naravo. DRAVA 93 Teme tabora: orintologija, mali sesalci s sovo, botanika z zdravilnimi zelišči, sociološka anketa s poudarkom na odnosu ljudi do okolja. prijave in informacije: Društvo za prostovoljno delo MOST, SCI Slovenija, Breg 12, Ljubljana, tel. 253-244 int. 43,71 in 217-208 AVTOMOBILSKA IZLOZBA AGATON d.o.o. Ribnica Podružnica Ribnica, Šeškova 42, tel. 861-488, telefax 860-653, odprto od 9. do 13. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 9. do 12. ure NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO GENERALNO ZASTOPSTVO ZA SEAT ZAGOTOVLJEN SEAT TOLEDO l,6i CL KAT, različne barve (24.950 DEM) SEAT TOLEDO 1,9 TD GL, različne barve (27.900 DEM) NA OGLED TUDI NAJNOVEJŠI TIP SEAT IBIZE SERVIS Na zalogi so tudi: VW GOLF l,4i CL KAT, 5 vrat, rdeč (26.045 DEM) VW GOLF l,4i GL KAT, 3 vrata, rdeč, sončna streha (27.935 DEM) OPEL ASTRA l,4i GL, 3 vrata, 82 PS, različne barve OPEL ASTRA l,6i GT, 3 vrata, 100 PŠ, črne barve OPEL ASTRA l,6i GLS in GL, 4 vrata, različne barve OPEL ASTRA l,4i in l,6i GL, 5 vrat, različne barve OPEL ASTRA l,4i CLUB, 82 PS, karavan, različne barve OPEL VECTRA l,6i GL diamond, različne barve Sprejemamo naročila za vsa SEATOVA VOZILA Cene so do registracije, plačljive v tolarski protivrednosti po prodajnem tečaju LB na dan plačila. Se priporočamo! BOGATA PONUDBA - DOBAVA TAKOJ |ggi|gi§gg FIESTA MONDEO ESCORT NA ZALOGI: FIESTA od 17.800 do 22.470 DEM ESCORT od 23.730 do 27.980 DEM CENE SO DO REGISTRACIJE MONDEO od 29.500 do 37.120 DEM ORION od 25.160 do 28.760 DEM Na voljo so še SCORPIO in KOMBI TRANZIT POHITITE Z NAKUPOM KER SE PRIČAKUJE SPREMEMBA CEN! SMO NAJCENEJŠI V SLOVENIJI! PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE d.o.o. Im TRGOVINE IN GROSISTI - POZOR! cokle vseh vrst po ugodnih cenah Informacije in naročila: Šalka vas 130, 61330 Kočevje, tel. 852-463 o o ZA VIKENDE, HIŠE, GOSTILNE, VESELICE, ZABAVE, ZBOROVANJA, UTE,PLANINSKE DOMOVE, BIFEJE, DELAVNICE, ŠOLE, TABORNIKE ŽA 8 ODRASLIH OSEBI Kjer potrebujete mizo za veselo družbo, delovno mizo, ki jo po uporabi hitro umaknete, _ poceni rešitev za gostinski obrat v sezoni, je rešitev preprosta: uporabljajte J ZLOŽUIVO GARNITURO. Lahka, trpežna in nezahtevna, zložena in postavljena pokončno /10 kompletov na m2/ je v 1 minuti ponovno na željenem mestu. ugodna cena 13.500 SIT + p. d. Material: poln les in kovinski nosilci 2 klopi 220 x 25 x 3 cm 1 miza 220 x 50 x 3 cm PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE d.0.0. Šalka vas 130 K sodelovanju vabimo zastopnike za prodajo informacije m naSa „ ■ i 11 i tel: 061/852 - 463 naših izdelkov! fax: 061/854 - 278 vam predstavljajo novo ponudbo v komercialnem centru IDEAL: • SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA • MESARIJA (sveže meso, odojek, janček, - samostojna predelava v kooperaciji z mesarstovom IVANETIČ JANEZ iz Črnomlja) • RESTAVRACIJA »KRONA« - malice, kosila (možne kompenzacije za vsako blago) - ponudba za šolarje (hot dog, hamburgerji, pizze, špageti, solate...) POSTREŽBA NA TERASI! VSAKO DOBRO IDEJO ZA DODATNO PONUDBO BOGATO NAGRADIMO! VABLJENI! X] IM as H M VELEBLAGOVNICA KOČEVJE d.o.o. UGODNO - talne obloge - preproge - žarnice - ročne ure - krožniki in skodelice za kavo - mesečna košarica živil RAZŠIRJENA PONUDBA IN VELIKA IZBIRA poletne moške in ženske konfekcije - damskih torbic in čevljev - fitness programa - igrač iz uvoza NOVO ponudba kompletne kolekcije lasne kozmetike ALFA-PARF KDOR IŠČE, TA NAJDE V N A IVI I OE Ljubljanska 18, tel.: ■ cfo£(4^. /J. Koč] nb?J 7 Jžcsf-Z bj i - i ou PRODAJNA AKCIJA OD 20. 5. do 5. 6. 1993 DO 40 0 POPUSTA ZA: salame • klobase • vino • testenine • bomboni • keksi • kava • kumare, paradižnik, paprika ETA • pomarančni sok • čips • šampon • deodorant • tekoči detergent • mehčalec • pribor za piknik • plinski gorilnik V VSEH TRGOPROMETOVIH TRGOVINAH V KOČEVJU IN OKOLICI LAHKO KUPUJETE Z MERCATORJEVIMI KARTICAMI IN KARTICAMI LJUBLJANSKE BANKE! Mercator Jelka Šeškova 52 tel. 061/862-027 Vabimo vas v vse naše trgovine, kjer boste iahko izbirali med bogato ponudbo raznovrstnega blaga. Nudimo različne ugodnosti: - upokojenci: popust pri takojšnjem plačilu prehrambenega blaga oziroma odloženo plačilo; - po ugodnih cenah nudimo ves gradbeni in instalacijski material v FE: a) ŽELEZNINA RIBNICA tel. št. 861-006 b) ŽELEZNINA VELIKE LAŠČE tel. št. 781-266 c) HRIB LOŠKI POTOK tel. št. 867-011 - do 25. 5. 1993 akcijska prodaja bele tehnike GORENJE: a) pri takojšnjem plačilu 10% popust b) na 4 obroke brezobrestno c) na 6 obrokov 6% stroški financiranja Pralni stroj GORENJE pri takojšnjem plačilu že za 47.900 SIT/kom. - od 20. 5. do 5. 6. 1993 v vseh trgovinah posebna akcijska prodaja 39 izbranih artiklov po do 40% nižjih cenah; - kupljeno blago poleg naštetih ugodnosti lahko plačate tudi s KARTICO EUROCARD in KARTICO LJUBLJANSKE BANKE. OBIŠČITE NAS TER IZKORISTITE UGODEN NAKUP! DOBER DAN - MERCATOR VSAK DAN!