Političen Ust za slovenski narod. P« poŠti prejeraan velja: Za celo loto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 fld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeraan veljii: Za celo leto 12 ifld., z» pol leta 6 pld., za eetrt leta 8 fld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 jld. 30 kr. Te« na leto. Posamezno številke veljajo 7 k?. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške nlio« št. 2, II., 28. Naznanila (inseratil se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr 4e se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša R«k«pisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredniitvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1,6. uri popoludne. i*4tev. O. V Ljubljani, v petek 11. januarija 1889. Letnili XVII. Moč /.¡(lovstva. A Pisali smo že mnogo na tem mestu o antisemitizmu, ki se naravno mora širiti po krščanskih deželah. Krivico pa bi govoril oni, ki bi trdil, da je antisemitizem versko ali narodnostno vprašanje. Ne prvo, ne drugo, kakor smo že pojasnili v tem oziru svoje stališče. Antisemitizem, protižidovstvo je socijalno vprašanje. Kdo še vpraša sedaj svojega tovariša pri mizi, je-li žid, protestant ali katolik? Vsak nepristranski zgodovinar, ako ni žid ali židovski hlapec, more dokazati, da so se vsa židovska preganjanja — od izhoda Izraelcev iz Egipta do najnovejšega izgona Židov iz Rusije — vršila le vsled soeijalno-političnih vzrokov. Saj celo beremo v starem zakonu, da so si vsi židje pred izhodom iz Egipta izposodili od Egipčanov zlato in lepotičje, ne da bi mislili, kedaj je bodo vrnili. Žid je nekdaj in vselej častil zlato tele, in Merkur kaže Židu pot življenja. Židje sami trdijo, da le nevoščljivost proti židovskemu bogastvu poraja antisemitizem. A tudi ta židovska trditev je bosa. Saj je nainelo komaj petdeset let, ko židje še niso imeli sveta v oblasti. Židje so nomadsko pleme, ki ne gleda po nepremakljivem posestvu, marveč le po denarji. A dandanes ima denar največjo veljavo. Z denarjem kupiš si vso svetovno slavo, srečo in čast. Prišel pa bo in mora priti čas, ko se bo vse denarno gospodarstvo z oderuškimi postavami sesulo v prah in bode velik del socijalnega vprašanje rešen. Vsaka nenaravna stvar mora propasti, in to je sedanje denarno gospodarstvo, ko sedanji rod zastavi dolžniku delo in trud prihodnjih rodov. Pridejo še časi, ko se bodo ljudje smejali, da sedanji očetje zastavljajo delo svojih še nerojenih otrok, da sami žive v obil-nosti. Kaj bode posledica temu? Poznejši rodovi bodo rekli, mi ne plačamo neopravičenih dolgov svojih lehkoživih očetov. Ali je arijsko pleme ustvarjeno, da le dela in služi, semitsko pa, da uživa? Židje nimajo nobene prednosti pred Bogom. Kar si z delom zaslužijo, tega jim nikdo ne zavida. Kaj je torej vzrok antisemitizma? Način, kako so si židje v zadnjih desetletjih pridobili ogromno bogastvo, to je vzrok krščansko-socijalnega gibanja in praktičnega antisemitizma. Kdor opazuje, s kakimi sredstvi si židje kopičijo premoženje, mora priznati, da je antisemitizem naravna posledica sedanjih razmer. Krščanstvo išče sredstev, da ne pogine pod težo židovske more. Žid ne pozni morale, marveč le državno kazensko postavo. Te se boji in ogiblje. Pravi kristijan pa dela tudi po svoji morali, ker stori dobro zaradi dobrega in se ne varuje hudega le zaradi časne kazni, marveč ker mu vera prepoveduje. In odtod izvira razloček med Židom in kristijanom in posledica tega nasprotja je antisemitizem. Tudi žid ima vero, a ne ljubezni, marveč dobičkarije, ego-jizma. O tem nas tudi pouči neko pismo, ki kroži med Židi v Rusiji pod naslovom: „Kako si pridobi Izrael moč in oblast nad narodi sveta." To pisanje je sostavljeno iz izrekov slavnih rabincev, svojim čitateljem ga podamo v prevodu. 1. Šebet Ruben — Pariz. Vsi knezi in dežele v Evropi so zadolženi. Borza vravnava te dolgove. Taka kupčija pa se dela le z mobilnim kapitalom, zato mora biti ves v rokah Izraela. Začetek je dober. Na borzi smo gospodarji, zato gospodujemo državam. Pomagajmo državam, da morejo delati dolgove, ker tako jih dobimo v oblast. Najbolje je, da država zastavi železnice, dohodke, rudokope in pravice. Borza je tudi sredstvo, s katerim se more premoženje malih ljudi spraviti v roke kapitalistov. Kupčija s papirji je srečna iznajdba našega ljudstva in akoravno se borzijanci goljufajo, vendar plača račun le nevernik. 2. Sehet Simon — Rim. Zemljiško posestvo ostalo bode vedno železno in trdno premoženje vsake dežele. To daje moč, čast in vpliv. Torej mora priti v roke Izraela. To je lehko, ker imamo denar. Izrael mora torej skušati, da prežene z zemljišč sedanje posestnike; olajšav&ti moramo zadol-ženje mladega plemstva po velikih mestih. S sko-puštvom manjšamo premoženje aristokracije in tako slabimo njeno veljavo. Zemljišča morajo biti premakljiva (mobilizovana), ako postane kurentno blago. Kolilcor bolj se razkosavajo zemljišča, tem lažje in ceneje je dobimo v svoje roke. V ta namen moramo več č&sa odtegovati denar hipotekam. Z izgovorom, da se olajša breme revnejšim stanovom in delu, morajo države in občine le zemljiščem naložiti davke in bremena. Ko bodo zemljišča v naših rokah, bodo najemniki in delavci dajali nam desetkratno najemščino. (Konec slčdi.) Obresti v socijahieni oziru. Pristavek. (Konec) Pravi se: denar je zdaj rodoviten, zato so obresti opravičene. A ako je bil denar do sedanjega stoletja vedno nerodoviten, ako vsi oni cerkveni učeniki, vsi oni krščanski modroslovciTTi so o posojilu kaj pisali, enoglasno trdijo, da je denar nerodoviten, si pač ne morem misliti, zakaj bi bil denar naenkrat rodoviten postal. Da je denar za kapitaliste rodoviten, rad verjamem, ali da bi bil denar tudi za druge ljudi ali sam na sebi rodoviten, naj verjame, kdor more. Denar je koristen, ako se rabi po svojem namenu, ali rodovitnost je ravno nasprotna njegovemu namenu. Denar jo vrednostno znamenje, on nam zastopa ali predstavlja vrednost in ima zategadelj toliko rodovitnosti kakor kaka druga podoba. Kaj pa zmerne obresti? Jaz med malimi in velikimi obrestmi ne najdem druzega razločka kakor med malo in veliko krivico. Ko bi mi zdaj ne imeli nikakeršnega dolga in bi jeli trditi, da so malo obresti (recimo po 1%) same na sebi opravičene, ako bi dosledno ravnali, prišli bi v nekaj stoletjih gotovo v nihilizem. Sicer pa daje država le zmerne obresti in ima baš zaradi zmernih obresti veden deficit. Nezadolžen kmet dobi prav lahko posojilo z zmernimi obrestmi, a kedar ima že nekaj zmernih, ne dobi več na posodo z zmernimi, ampak le z velikimi obrestmi. Ko bi obrestno merilo palo in ko bi se zemljišča več ne smela zadolževati, bile bi gotovo za kmete malo obresti boljše od velicih. Ako pa kapitalizem neomejeno vlada, je za kmetski Za poklicem. (Češki spisal Fr. Jurij Koštal.) (Dalje.) Visoko gospodo popade dolg čas. In kako ne? Včeraj je bil pravi poletni dan, vroč in jasen in sedaj — dež in vihra. V salonu je tiho, žalostuo! Le tam iz-za kota velike peči sveti se dobrovoljni smehljaj sivega starca 1 Ali tega sedaj nikdo ne opazi. Vihra cvili in piska in dež silueje pada v okno, dokler niso vse šipe preplavljene z vodo! — Naenkrat pa nastano siluejši ropot in vso pre-gluši. Od daleč, od parka tam, ker se vsako deblo šibi pod težo viharja, šliši so in približuje ropot prihajajočega voza. Sredi dolgega časa zagrabi človek vse, kar ga more zmotiti! Visoka družba vstane in hiti k oknu! Videti hoče tega, ki si upa v takem vremenu zunaj se voziti! Prve so radovedne dame, za njimi dolgopeti „dandy" in zavaljeni bankir, zadnja pa propadnik in žid. Gledajo skozi okno! In kaj li vidijo? Kristalno okno prelito z vodo ne dopušča jasnega razgleda; ali visoka družba vidi dovelj. V vihri in dežji pelje se mimo okon razkošnega in gorkega salona — duhovnik — z odkrito glavo 1 — Vihra vrta mu v laseh in meče mu debele kaplje v obličje; a ni mu mari zato. Oči žare mu jasno in ogenj gori v njih, ogenj navdušenja. Kliče ga poklic; hoditi za poklicem pa jo tako sladko 1 „Duhovnik — k bolniku", šepne ginena soproga visokega uradnika. In pri tem se strese bankir, ziblje se nestrpljivo propadnik, in žid porogljivo se smehljajoč zmiga z glavo. Zadele so jih besede imenitne gospe nekako nemilo. „Duhovnik k bolniku — revež" ponavlja gospa besede, da jih čuje tudi oni starček tam v kotu. „In v takem vremenu!" „Dandy" hoče pokazati. kako da pomiluje tega duhovuika, prikupiti se hočegospej. „Kaj pravite, milostiva", dodene, „ni li to nezmisel? človek tam nekje leži, recimo, da umira, umira — umre že tako ali tako, čemu pa duhovnika v takej nevihti klicati izpod varne strehe, v vihro in dež ga goniti?" „Čemu?" „Dandy" se prestraši. Pred njim je starec z osivelo glavo in z dobro-voljnim smehljr.jem! A sedaj se ne smehlja! V modrih njegovih očeh sveti se navdušenje, „Cemu li duhovnika klicati v takej nevihti", vpraša starec naglašujoč vsaka besedo in dodene — „Hočete li, da vam povem, hočete li? Sicer ste navajeni drugačne zabave, ve krasne gospe in vi gospodje, kakor pa vam jo more podati reven, onemogel duhovnik — pogorski župnik — pa sedaj jo tam zunaj — in stari duhovnik se nasmehne — sedaj je tam zunaj nekako dolgočasno — morda me bodete vendar milostno poslušali. Hočem vam pripovedovati nenavadne dogodke mej tem. ko brat moj nekomu do-nese posledno tolažbo". „Oh prosim, prosim" ginena reče visoka gospa. In sama ne ve, kedaj in kako prime za roko sta- stan vso eno, so li male ali velike obresti. Ako je obrestno merilo visoko, ima zemljišče le malo kapitalistične veljave, zato se dobi nanj le majhno posojilo. Ako bi zemljišče še ne bilo zadosti zadolženo, zadolžilo bi so pa do zadnjega klina, ko bi otroci zemljiško vrednost med seboj delili. Ko bi obresti pale, bi se zemljiška vrednost zvišala in zopet bi se moglo in pri gospodarjevi smrti celo moralo na posodo vzeti in obresti bi se zopet pomnožile. Kolikor manjše so obresti, toliko več se na zemljišče napravi dolga in toliko teže bi se pri prihodnji reformi zemljišča rešila dolga. Kakor vse, kar je protinatorno, tako se morajo tudi obresti same uničiti. Recimo, da bi mi kristijani socijalno reformo iz raznih ozirov in vzrokov odložili „ad calendas graecas", iu recimo, da bi proletariat, kateremu so obresti vzele imetje in vero, potrpežljivo prenašal krivico, bi so obresti vendar ne dale vedno ohraniti. Ker je na eni strani vedno več denarnega kapitala, na drugi strani pa vedno manj varnih hipotek ali da se tehnično izrazim, ker je vedno več ponujanja in manj popra-ševanja, zato obresti padajo in bodo padale, dokler ne propadejo. Zdaj se 5odstotna posojila premi-iijajo v 4odstotna. V petdesetih letih se bo po mnenji finančnih veščakov lahko dobilo na varno hipoteko posojilo po dva od sto. To bodo vendar zmerne obresti! V dvesto letih, če preje ne, bodo vsi dolžni papirji donašali toliko obresti, kakor zdaj srečke kake efektne loterije. Kaj pa potem? „Apres nous le delouge". Nam nič mar, saj nas ne bo več na svetu. Kdor hoče verjeti, da so obresti pravične, mora veliko verjeti. Ta mora verjeti, da so dohodki brez dela pošteno zasluženi, da je podoba rodovitna, da je denar plodonosen, da ima vnanja natora namen ali vsaj zmožnost ljudem dajati čist dobiček in morebiti še celo, da so kapitalisti naši največji dobrotniki. V našem razsvetljenem veku nam pride pa res dosti reči na misel in vse radi verjamemo, samo resnice ne. Kapitalizem je z obrestmi v najožji zvezi, jo skoraj identičen ž njimi. Obresti so čisti dobiček, bistvo kapitalizmovo je pa tudi čisti dobiček. Odpravite obresti in kapitalizem bo pal sam, pustite obresti pa zatirajte kapitalizem kolikor hočete in kapitalizem se vam bo v pest smejal. Nekateri učenjaki, ki nočejo biti na kapitalističnem stališči, so res poskusili (česa pa učenjaki še niso poskusili?) dokazati, da so obresti same na sebi opravičene. Zato je pa v njih dokazih toliko nasprotij, kolikor je odstavkov. Ko bi mi trdili, da obresti zdaj niso več krivične, zavrgli bi s tem krščansko moralo. Darovali smo kapitalizmu že toliko imetja, ohranimo si vsaj krščanstvo. Ker so obresti protinatorne, zato so tudi škodljive; ne morejo se tako rabiti, da bi bile koristne. Se ve, vsaka največa pregreha ali nesreča utegne „per accidens" v kakem oziru koristna biti. Največje in najškodljivejše zlo je gotovo izvirni greh in vendar poje cerkev o njem: „o felix culpa", pa tudi pristavi v katerem oziru: „quia talem ac tantum meruit habere redemptorem". Ko bi kdo rekel, da sta po-vodenj in požar koristna, bila bi laž; ko bi pa rekel, da sta koristna marsikakemu rokodelcu, bila bi po- rega duhovnika. Zdi se jej, da jo nekaj vleče k temu starcu! „Oh prosim, prosim" ponavlja „dandy" ljubeznivo smehljajoč se. „In ostali?" Bili so radovedni! Prej zdel se jim je starec uganjka in sedaj rešil jo je on sam, proglasivši se duhovnika. Iu res! Ko se starec samosvestno vzkliine, odveze se mu za vratom črn robec — in pod njim? Zasveti se bel, bisernat, duhovniški ovratnik--. „Prosimo, prosimo!" oglase se vsi! Kje, kedaj pa so slišali že le-ti kakega katoliškega duhovnika? Bankir ne more v svetišče radi vednih opravkov in njegova hči? Zmečkala in poškodovala bi si tam vsa svoja bogata oblačila. Propadnik ta je prene-maren iu Žid ? Ta je z duhovnikom govoril komaj dvakrat v svojem življenji in sicer takrat, ko so se bližale volitve. In sedaj bodo slišali duhovnika — ne propovodujočega a pripovedujočega. — In visoka družba vzemši starca t svojo sredo posede se okoli mize. In stari duhovnik začne pripovedovati. — (Dalje sledi.) polna resnica. Da so obresti „per accidens" kedaj koristne, je gotovo. Notranjega razloga za obresti ni nobenega in tudi nobenega biti ne moro, z vnanjimi razlogi se pa nobena reč opravičiti ne more. Mi smo tako daleč zabredli v obrestno močvirje, da ne moremo precej iz njega si pomagati in veliko jih je že obupalo, da bi so dalo še kedaj iz njega priti. Obresti so zlo, s katerim moramo potrpljenje imeti, ker ga ne moremo precej odpraviti, a prizadevati si moramo, da se odpravi, kar najprej mogoče. Politični pregled. V Ljubljani, 11. januarija. lotraa}« dežele. Na Dunaji se bodo vršila prihodnje dni vojaška posvetovanja. Došli so tjekaj v ta namen komi poveljniki fem. baron Philippovič iz Prage, fem. vojvoda Virtemberški iz Lvova, fem. baron Schoufeld iz Gradca, fml. baron Reiriliinder iz Brna, fml. princ Ludovik Windischgriitz iz Krakovega in fem. baron Katty iz Požuua. Kuez Friderik Wrede, pooblaščenec kardinala Lavigerieja, ki bode dne 20. t. m. odpotoval v Rim poročat o svojem dosedanjem delovanji, vdeležil se je predvčerajšnjim posvetovanja, pri katerem se je sklenilo ustanoviti v Avstriji društvo pod imenom: „Afriško društvo v zatiranje suženjske trgovine— Dne 16. t. m. zvečer ob 7. uri se bode vršilo v velikem „Musik-Vereinssaal" zborovanje, na katerem bode prečital začasni odbor društvena pravila. Vstop k temu zborovanju je vsakemu dovoljen ter se bode tudi smel vsakdo brez razločka vdeležiti razprave pri posameznih točkah pravil. Odbor se bode istotako volil iz navzočega občinstva. Graška „Tagespost" poroča, da je združena nemška levica sestavila odbor, ki se bode posvetoval o zemljiškem vprašanji. Nedavna državno-zborska razprava o kmetskem dednem pravu je menda gospode poučila, da se jim je treba v tem oziru še mnogo učiti. Razni klubi ogerskega državnega zbora se vže več dni posvetujejo o novi orožni postavi. Sej liberalnega kluba se vdeležujeta tudi domobranski minister Fejervary in pl. Tisza. Kolikor se more soditi po dosedanjih govorih, sprejela bode liberalna stranka postavo nepremenjeno. Zmerna opozicija je sklenila, glasovati proti postavi. Vitanje države. Srbski poslanik na dunajskem dvoru, Milan Bogičevič, bode prestavljen v Atene. Na njegovo mesto bode prišel, kakor znano, Petronjevič. Dosedanji poslanik v Atenah, Kraljevič, bivši minister in prijatelj Milanov, ostane brez službe. Dalje je bil umirovljen okrajni glavar belgrajski, Bralovič, odločen pristaš Garašaninov. Vse te važne premembe v diplomatskem in notranje-političuem osebji so po splošnjem mnenji le napovedovalci nadaljuih večjih prememb, seveda le pod tem pogojem, ako 6e bode hotel kralj ravnati po narodovi volji, katera se je pokazala pri zadnjih volitvah. — Belgrajsko neodvisno časopisje pravi, da je sedanji ministerstveui provizorij vzrok neprestanemu vznemirjanju naroda. „Pol. Oorr." poroča, da se še ničesa ue ve, koliko časa bode Kristič še ministerski predsednik; splošnje se sodi, da bode trajalo to stanje še „nekaj tednov". — Poslaniki vseh evropskih držav v Belgradu so se minoli petek poklonili kralju Milanu ter m« čestitali k novi ustavi. Z Dunaja se poluuradno javlja, da je srbska vlada vsem svojim zastopnikom v inozemstvu z okrožuico naznanila sprejem ustave. Kakor povdarja „Pester Lloyd", vzbudilo je v Belem-gradu posebno pozornost to, da je kralju čestital tudi ruski poslanik Persiani. Ta okoliščina je v resnici znamenita, ker osvetljuje stališče ruske vlado nasproti Srbiji, ob jednem pa tudi kaže, koliko se sme verovati nekaterim vestem, ki govore o ruskih nakanah zoper srbski prestol. Pred nekaterimi dnevi se je zbrala k zborovanju bolgarska sinoda, da izvoli več škofov. Vlada je dotične volitve preiskala ter spoznala, da izvolitve škofov nasprotujejo postavnim določbam. Zaprla je tedaj zasedanje sinode ter ukazala eksarhu, naj razpiše nove volitve. — V drenopoljskem vila-jetu razsajajo črne koze. Bolgarska vlada je zaradi tega ukazala, da se morajo zdravniški preiskati vsi potniki, ki pridejo iz one pokrajine. Napačno pa je poročalo več listov, da s« je ob rumolijski meji odredila karantena. Za avstrijsko-ruske odnošaje je veliko važnosti nastopna vest londonskega vira: Polkovnik Zujev, ruski vojaški attache na Diiuaji, ki je svoj zadnji odpust prebil v Peterburgu, dobil je od carja nalog, naj cesarju Francu Josipu I. izrazi carjevo miroljubno mišljenje nasproti Avstriji. Car se je izjavil, da želi videti odstranjen vsak vzrok razprtijam, kajti kakor je nekdaj dvojil o avstrijski politiki v istočnem vprašanji, tako je 6cdaj prepričan o odkritosrčnosti in lojaliteti avstrijskega mišljenja. Rusija je za trdno sklenila, da ne bode storila ničesa, kar bi moglo kaliti mirovne odnošaje obeh držav. Ruski trgovci v Odesi in borzni odbor »o vložili pri upravi južno-ruskih železnic prošnjo, d» bi se uvedel brzovlak, ki bi vsaj po dvakrat na teden vozil mej Odeso in Dunajem. — Preiakava »a-radi nasreče pri Borkiju je končana. Založenih j» deset oseb; mej njimi predsednik upravnega soveta karkov-kurške železnice, baron Hahn, in vodja dvornega vlaka, državni sovetnik baron Taube. Ostali zatoženci so inženirji in želetniški uraduiki. — V Peterburgu so vladni krogi vedno bolj prepričani, da bode v kratkem odstopil minister Tolstoj, in sicer «aradi slabega zdravja. Grof Tolstoj se vže dlje časa ne vdeležuje več ministerskih posvetovanj. Kot njegov naslednik se imenuje pravosodnji minister Ma-nassein. Nemškemu zaveznemu sovetu je došel načrt postave o sodnijskem jeziku v Alzaciji-Loreni, ki odstranjuje vse po zadnjem sodnje-ustavnem zakonu dovoljene izjeme ter določuje, da je odslej nemščina službeni jezik za vse sodnijske in izvansodnijske pravde. Tudi opravilni jezik bilježnikov bo odslej nemški; francoščina je dovoljena le za nekatere slučaje pri oporokah. Kakor že poročano, otvorila sta se francoski zbornici dne 8. t. m. Prva seja je že pokazala, kako so republikanci razcepljeni. Pri volitvi predsednikovi je prvi pot dobil Meline 181, Clemenceau 116 in Andrieux 103 glasove. Treba je bilo nove volitve. Toda še-le tretji pot se je dosegel vspeh, ker je Clemenceau odstopil na korist Meline-u, ki je dobil 253 glasov, boulangista Andrieux pa 149 glasov, ker so zanj glasovali desničarji. Nizozemskemu kralju Viljemu se je povrnila stara ledičua bolezen. Prepovedano mu je vsako delo ter ne sme zapustiti sobe. Vendar so zdravniki mnenja, da ni še neposrednje nevarnosti, ker kralju še izvrstno dišč jedila. „Krentzzeitung" poroča iz rumunske prestolnice, da «e bodo kmalu pričele obravnave za trgovinske pogodbe z Avstrijo. Upanja je dosti, da se bo tudi sklenila pogodba. Dalje pravi napomi-nani list, da so Rumunci jako zadovoljni s sklepom prestolonaslednika Ferdinanda nastaniti se stalno v Bukarešti]. .Deutsches Wochenblatt" objavlja pismo afriškega potovalca Junkerja z Dunaja, v katerem dokazuje, da so vse vesti o Stanleg-u in JEminu paši nezanesljive. On sam trdi dvoje: Karavana Stanley-eva ni uničena ter je težko misliti, da je Emin paša vjetnik mahdijev. Ako so mahdijevci vjeli bele, potem sta to le Grk Marko ali malteški žid Vitehassan. Emin paša se je s parniki obrnil proti jugu Albert-jezera, ako je namreč zapustil Wadelai. Tippo-Tip je gotovo prijateljskega mišljenja, ker mu to velevate pamet in potreba. Izvirni dopisi. Iz Braslovč, 7. januarija. Po trgih in večjih vaseh zgornje savinjske doline vzbudila se je vže davno narodna zavest, in kar je ž njo v ozki zvezi, veselje do narodnega slovstva iu veselje po izobrazbi. V malih letih je ljubezen do materinega jezika in omike, katero si more priprost človek le z domačim jezikom pridobiti, tako krepke korenine pognala in tako plemenit sad obrodila, da se smejo savinjski trgi v tem oziru z vsakim drugim slovenskim krajem meriti. Spominjajmo se savinjskega „Sokola* z njegovim preblagim namenom, kmetske mladeniče v boljšo družbo vabiti iu jih tako pijančevanja in pretepa-vanja odvajati, prosto ljudstvo pa za narodne svetinje naše navduševati. Vsako leto prirejajo imenovani trgi veselice v narodnem duhu. Veselice pa niso tako neznatnega pomena, kakor se navadno sodi. Njih prvi namen je res pošteno razveseljevanje, kar je za mladega človeka potrebuo. Pa ž njimi se dosežo še veliko več; namreč na veselicah se seznanijo in spoprijaznijo ljudje med seboj, ki so vendar v tolikih iu tolikih slučajih drug na drugega navezani, iii kar je še največje vrednosti, z narodnimi veselicami pridobi se naše ženstvo najložje za narodno stvar. Tudi v tem oziru je zgornja savinjska dolina svoj smoter dosegla; kajti inteligencija nežnega spola je vže tako narodna in govori tako čist jezik, da more marsikaterega narodnjaka osramotiti. čeprav braslovški trg v sredini teh zavednih krajev leži, spaval je vendar dolgo in trdo spanje duševne nezavesti. Temu krivo je seveda, da biva v njem malo inteligentnih ljudij, največ pa, da so še ti za narodno stvar ne samo nekako mrtvi, temveč večinoma tudi vsakemu narodnemu podjetju nasprotni ; večne razprtije pa, ki so iz gole krušne zavisti nastale, delajo vsako skupno delovanje nemogoče. Sicer se je pred par leti otvorila tukaj Ci-rilova podružnica; pa iz navedenih vzrokov je njeno življenje zelo rahlo in dandanes hira in umira. Ce bi so mi torej na takozvane boljše in omikanejše _judi zanašali, zaostali bi za našimi sosednimi vasmi do čista. Pa priprosti kmetski posestniki in mladeniči združili so se in ustanovili v preteklem poletji „bralno društvo*. Ker pa vsled neugodnih, t na-iem trgu vladajočih okoliščin imenovano društvo od kraja ni veliko udov dobilo, začetek je pa vsak težak, obrnil 6e je njegov odbor do odličnih bra-slovških rojakov s prošnjo za podporo. Vendar tudi tu so nekateri pokazali pravo malomarnost za duševni razvoj svojih domačinov. Vkljub temu ratcvita se sedaj to društvo prav lepo s pomočjo xa branje tares zelo se zanimajočih društvenikov, zlasti pa z velikodušnostjo našega prečast. gosp. dekana, ki vse iil-se naročene liste njemu prepušča. Tudi xa društveno knjižnico je temelj vložen. Kako je bralno društvo v Braslovčah potrebno, vidi se iz splošnjega zanimanja naših posestnikov in mladeničev za berilo. Časopisi ss pazljivo prebirajo iu knjige pridno izposojujejo, da dajo v dolgih zimskih večerih poučljivo zabavo. Dobri nasledki marljivega branja kažejo se vie sedaj, da se sliši iz ust priprostega človeka veliko čistejša slovenščina in večja izobraženost, kakor pred par leti. Upati torej smemo, da pri daljšem razcvitanji bralnega ■društva in rastočem zanimanji Braslovčanov za slovstvo, narodnost in omiko bodemo tudi mi v kratkem času svoje vrle sosede došli in večkrat kako veselico v narodnem duhu zabeležiti imeli. Zato pa ne držimo rdk križem: Audentes fortuna iuvat! Slohanov Tine. Iz Prage, 9. januarija. Ni pač mesta, v kojem bi bilo društveno življenje tako razvito in bi se nahajalo toliko društev in družb, kakor je primerno to v Pragi. Saj je celo v večjem Berolinu samo sedem društev več nego v precej manjši Pragi in njenem okolišu. Zanimalo bode gotovo marsikaterega čita-telja „Slovenca", ako mu tu podam zanimiv pregled našega društvenega življenja, in pričnem najprej s sokolskimi društvi in drugimi telovadnimi družbami, za katerimi se vrste pevska, šahovna, besedna, politična in bralua društva. Praga s svojim okolišem vred broji vkupe 22 sokolskih društev, med kojimi je „Sokol" na starem mestu najstarši s prelepo telovadnico. Za dostojne in prikladne prostore sokolstva v tej dflbi osobito skrbe društva na Žižkovem, Smichovem, v Holešovicih-Bubneh in v Libni. Izmed banderij na konjih navajam: kmetski banderij okr. Kr. Vinogradi in banderij kmetov okr. Karlinskega. Borilnih društev čeških v Pragi je dvoje in dve češki veslarski društvi, na pr. ve-slarsko društvo „Slavia". Kolesarji češKi združili so se v klube, in teh je sedem. Dalje til stoluje „Češko osrednje društvo velocipedistov". Pevska društva, teb je sedemnajst v Pragi, vedno bolj procvitajo in se zlasti odlikujejo po velikem številu svojih članov. Dokaz temu so društva na pr.: „Hlahol" (najstarše), „Lumir", „Slavoj", „Vitkov", „Ozvena", „Lukes", „Kos", „Boleslav", „Včnceslav", „Tovačovsky" itd. in Ljubljančanom še v dobrem spominu sloveča „Kytara". Med njimi ima odbor namen poseben zgraditi največjemu in najstaršemu pevskemu društvu „Hlahol" dostojen lasten dom. In nič manj ni glasbenih društev, in sicer sedemnajst. Med njimi se posebno odlikuje družba za negovanje cerkvene godbe, društvo citrarjev, harfenistov „David", pomočno društvo pražkih godbenikov „Cecilija", „Lyra", „Smetana" itd. Prijatelji šaha najdejo dosti zabave v štirih društvih, koja goje to igro. Mnogobrojno je število besed; teh je devetnajst! Središče umetnikov je „Umelecka beseda", Moravani so shajajo v „Moravski besedi", trgovski Bvet ima „češko - slovansko trgovinsko besedo", in osobito mnogo članov broji „Katolickii, beseda" — vsi v Pragi. Učiteljstvo ima dve besedi. Bralna društva so tri; dalje so tudi izobraževalne besede, zlasti za rokodelce. Rokodelskih besed je šestnajst, in sicer se nazivljajo navadno po slavnih možeh, na pr.: •Oelakovsky, Havliček, Jablonsky, Tyl itd. Političnih društev broji Praga z okolico vred štiriintrideset, med njimi bo znameniti: „Češki klub", „Društvo pražkih meščanov", „Katoliško politično društvo", „Češk o - si o ve n s k o društvo" itd., in konečno je pet bralnih društev, mod njimi „Akaderaicky etemiisky spolek" in jed-najst dramatičnih društev, na pr.: „Thalia", „Pokrok", „Tyl", „Ratolest", „Kolar", „Lipa slovanska" itd. Med vsemi navedenimi društvi bode pa nas na Sloveuskem, zlasti one na Notranjskem in v okolici tržaški, zanimalo v sedanji ddbi društvo sv. Rafaela v obrambo katoliških izseljencev. Temu društvu je glavni namen, da svari in varuje katoliške izseljence goljufnih in sleparskih meše-tarjev, ki nevednost izseljencev iskoristujejo njim v gmotno in nravno škodo. To društvo stoluje v mestu Limburk na Lani in spolnjuje svoj namen s posredovanjem zaupnikov, koji so postavljeni na raznoterih krajih. Ti poverjeniki dado potujočim ljudem brezplačen svet in pomoč v vseh zadevah, tičočih se potovanja v novi svet, zlasti da na prikladno la-dijo stopijo, da niso opeharjeni, ko menjajo tuj denar, in da so priporočeni zaupnim možem v Ameriki. Vsak izseljenec torej, ki potuje preko Prage v Ameriko, in se izkaže z modrim listkom, koji se mu vroči na kolodvoru, dobi potrebni pouk in pomoč v knežji pisarni nadškofijskega konzistorija v Pragi na Hradčanih zastonj. Konečno vam javim, da se je v minolem letu tu usmrtilo 78 oseb, poskušeuih samomorov je pa 59, vkupe torej 137 oseb, bodisi da je nasilno storilo svojemu življenju konec, bodisi nameravalo si okrajšati življenja pot. Med samomorilci je največ krščene, šivilj in vojakov. Kdor ima priliko v mestih opazovati, kaki ljudje se ženijo in može, ne čudi se prav nič tej samomorilni maniji. Vsak snubilec prinesti ima v zakon neki fond — ne treba, da bi bili vselej denarji — temveč poglavitno v nravni sili, eneržiji življenja, da ne govorim o verskem fondu. Dandanašnje je večina ljudi, ki se ženijo: na duši in na telesu zbankrotovanih. Kaj revščina — ta ni še tako velika zapreka, ta pri nravni sili človeški traja samo en čas, ampak ta gorostasna nravna revščina. Marsikdo se oženi kot bogataš, in je vendar poleg vsega svojega imenja — velik revček. K zakonski sreči in blaženosti je neobhodno potreben velik zaklad nravne sile in moti, ki umeje prenašati vse človeške slabosti, iu to ne samo znabiti tre-notek, temveč za vse življenje. Zaradi tega ni čuda, ako se soprog kmalu po poroki uveri, da si je k svojemu srcu pripel z rožicami odičenega — gada, ali pa, če se soproga prepriča, da je svoje življenje navezala na ničemurnika, otroka in sužnja, a ne na moža, potem seveda mora nastati — žalosten konec! In kaj stoprav, ako se takoj po svatbi uverita oba, da sta glede ničemurnosti takorekoč vstvarjena jeden za druzega in si nimata vzajemno nič očitati in predbacivati! Kakošno je potem življenje! Dnevne novice. (Presvetli cesar) je daroval občini Orešje v bizeljski župniji 50 gld. za zvon. (Državni zbor) se snide v drugi polovici tekočega meseca ter se bode pečal večinoma z gospodarskimi predlogami. Na vrsto bode prišlo tudi vprašanje o preklicu prostih pristanišč v Trstu in Reki. Kar se tiče železnic, predložila bode vlada postavni načrt, da se podržavite ogrsko-gališka in zapadna ogerska železnica. (Deželni odbor kranjski) je te dni dobil prvi načrt za zgradbo deželnega gledališča. Načrt je izdelal arhitekt Jurij Hladnig na Dunaji, sin bivšega finančnega prokuratorja Hladniga v Ljubljani. Troški bi po tem načrtu znesli 182.000 gld., gledališče bi imelo prostora za 900 oseb. (Slovensko gledališče.) Jutri dne 12. t. m. se bode igrala v dvorani ljubljanske čitalnice veseloigra „Srečen oče". Ta igra je bila slovenskemu občinstvu vedno všeč. Za mesec januarij ste še na re-pertoirji opereta „Mesečnica" in izvirna veseloigra „Pene". ((J. državni poslanec profesor Šukljc) je v sredo kot član odseka za borzni davek obiskal dunajsko borzo, da bi na lici mesta proučil denarno kupčijo. (Kandidat za državni zbor) namesto doktorja Aussererja, ki je odložil mandat, je A. Bakes, umirovljen c. kr. sodniški pristav in sedaj notarski kandidat v Slov. Bistrici. Zadnjo nedeljo je novi kandidat že razvijal svoj program v gostilni „Pri slonu". (Pri usmiljenih bratih v Gradcu) je minolega leta bilo 2009 bolnikov, za vse sknpaj pride 40.386 dni; ozdravelo jih je 1427, okrevalo 276, neozdra.v-ljenih izstopilo 27, umrlo 177 in v oskrbovanji preostala za letos 102. Štajercev bilo je 1302, Ogrov 108, Korošcev 92, Čehov iu Kranjcev po 72, tioruje- in Spodnje-Avstrijcev 74. Moraveev 38, Hrvatov 30, Taljanov 22, Tirolcev 17, Primorcev 15, Bavarcev in Silezakov po 12, Galičanov 7, Solnogradčanov 5, Prusov in Hesov po 4, Saiov in Švicarjev po 3, iz Pruske Silezije, Vorarlberga, Wilrttemberga po 2, iz Banata, Dalmacije, Anglije in Erdelja po 1 bolnik. Po veroizpovedanji bilo je 1972 katolikov, 1 Grk, 30 protestantov, 4 Izraeliti in 2 brezveroizpovedanea. (Zaradi bogokletja pred kipom blažene Device Marije) ob cesti je bil klobučarski pomočnik A. M. v Ljubnem na Gornje-Stajerskem obsojen na šest mesecev ječe. (V Lipnici) ob Muri je v zadnjem tednu v fari mrtvoud zadel pet oseb, in sicer jednega in istega dne tri do smrti. (Prošnji trtnoušne komisije celjske) je mini-sterstvo ustreglo ter dovolilo ustanovo okrajne trsov-niee za vzrejevanje ameriške trte, kakoršne se ne loti trtna ušica. Nekateri strokovnjaki trdijo, da je izsesana zemlja kriva, da trta vzboli in da imenovani mrčes bolezen samo spremlja ter ni prvotni virok bolezni ; pravijo, da jednaka osoda s časoma lahko zadene tudi ameriško trto, ko bode ta porabila za živež jej potrebne snovi v zemlji. Toda bodi temu kakor hoče, toliko je gotovo, da se dozdaj ušica še ni lotila nobene ameriške trte, ki so jo bili zasadili v okuženih krajih. V okrožnici z dne 5. t. m. vabi c. kr. okrajni glavar celjski ude trtnoušne komisije, kakor se nam piše, v sredo dne 16. t. m. na razgovor, kje in kako bi se naj vredila za celjski okraj dovoljena trsovnica. (Naučno ministerstvo) je vsled rekurza zauka-zalo, da mora na trirazredniei pri sv. Marjeti niže Ptuja biti izključljivo le slovenščina podučni jezik. (Umrl) je dne 9. t. m. čast. gosp. Korbinijan L a j h, župnik pri sv. Juriji na Pesnici. N. p. v m.! (Požar.) V Meretincih, župnije sv. Marjete pri Ptuji, je včeraj teden zgorelo pet hiš z gospodarskimi poslopji. Trije gospodarji so bili zarovani za neznatne zneske. (Cesarjeviča Ilndolfa bolnišnica) usmiljenih bratov v Št. Vidu na Koroškem je v minolem letu imela 1016 bolnikov raznih stanov, in sicer Bavarce 8, Čehov 6, Danca 1, Francoza 1, Italijanov 10, Korošcev 789, Kranjcev 66, Hrvatov 10, Primorcev 18, Moraveev 5, Gornje- in Nižje-Avstrijcev 19, Poljaka 1, Prusa 1, Saksonce 4, Solnogradčana 2, Silezijana 1, Slavoncev 32, Štajercev 39, Tirolcev 7, Ogra 1. Po veri je bilo 982 bolnikov katolikov, 21 protestantov, 13 grkov. (Ljudsko štetje.) Prihodnje leto se bode.vršilo ljudsko štetje in se delajo že priprave. Upamo, da se bode to štetje bolje vršilo od zadnjega. (Deželni zdravnik na Slatini,) gospod dr. J. Iloisel je tožil g. J. Johanusa, posestnika Slatine v Kostrivnici, zaradi žaljenja časti. C. kr. okrajno sodišče v Rogatci je priznalo razžaljenje, pri c. kr. okrožnem sodišči v Celji pa je propadel „Šulverein", zato žaluje, „nemška sestra" na Slatini pa si je naročila črno obleko. (Naučno ministerstvo) je vsem šolskim obla-stvom poslalo ukaz, da morajo svetui učitelji imeti v smislu § 5. novele za ljudske šole dovoljenje od cerkvenih oblaetev dotičnih veroizpovedanj za poučevanje v krščanskem nauku. (S Koroškega): Pri občinskih volitvah v Štebnu na Žili so zmagali Slovenci. Vsled tega grozna jeza v nasprotnem taboru. V Bekštanju so Slovenci propadli vsled mlačnosti, ker jih ni dovolj prišlo na volišče. Na Bistrici v Rožni doliui in v Svečah so sijajno zmagali slovenski možje. — V Smihelu pri Pliberku so rodoljubi dne 28 decembra ustanovili posojilnico za podjunsko dolino. Deležniki vplačajo po 10 gold. Načelnik je gosp. Jožef Kraut. — Za šolo v Lipi je presvetli cesar daroval 300 gold. (V Komen) je prišel nadomestovat sodnika sodniški pristav g. Kazafura; na njegovo mesto je prišel avskultant g. Platzor iz Gorice. (Novomeška čitalnica) je dne 2. t. m. izvolila za častnega člana g. Josipa Gorupa. (Pozor!) Po Štajerskem se klati neki Vidmar ter prejtMna naročila s predplačili za neko steklarsko tovarno na Dunaji, pa ne odpošilja denarja ali naročil. (Bralno društvo v Kostanjevici) priredi letošnji predpust, in sicer dne 13. januarija veselico s petjem, godbo, tombolo in prosto zabavo; 2. februarija „Vodnikovo svečanost" s posebnim sporedom; 17. febr. | veselico s petjem, godbo tombolo, in 3. marca na I pustno nedeljo „maškerado". Odbor. (Vabilo) k veselici, katero priredi .Narodu a čitalnica" v Kamniku v uedeljo dne 13. januarija 1889 na korist starosto igralcev gosp. G. Slabanji. Vspored: 1. .Damoklejev meč." Gluma v jednem dejanji. — 2. „Čitalnica pri branjevki." Burka v jednem dejanji, po francoski poslovenil J. Nolli. — 3. Prosta zabava. Vstopnina navadna. — Začetek ob 7. uri zvečer. K tej veselici uljudno vabi odbor. (Duhovniške premembe v tržaški škofiji.) Duhovni pomočnik v Skednji, č. g. Josip Kompare, gre kot župnijski in dekauijski oskrbnik v Ospo; na njegovo mesto pride č. g. Brunou Krat z i g, doslej v škofijski pisarni. Raznoterosti. — Šolstvo na Ogerskem. Te dni nam je do rok prišel izkaz, iz katerega povzamemo to, da so naši sosedje onkraj Mure leta 1887 imeli v 12.699 občinah 16.538 narodnih učilnic. Država vzdržavala jih je 783, občine 1880, posamezne kon-fesije 13.673, društva 31, a zasebniki 171 šol. Čez 300 občin še niina šole. Za šolo godnih otrok je 2,377.558, od teh jih je obiskovalo samo 1,929.377. Od 1000 otrok nemških obiskuje šolo 907, slovenskih (slovaških) 850, madjarskih 842, hrvatskih 838, srbskih 802, rusinskih 675, rumunskih 622. Učiteljev bilo je 24.148, zdatno množe so učiteljice. Plača učiteljem je v Budapešti 1097 gld., po večjih mestih nekaj čez 600 gld., potem pada celo do 222 gld. A naklad na ljudstveuo šolstvo je 14,866.120 gld. Učiteljišč bilo je 71, in sicer 25 državnih in 46 veroizpovedanjskih. Srednje šole obiskovalo je 39.333 učencev, med njimi se je za Slovake priznalo vendar-le še 1659 mladeničev. — Spomenik grofa Thuua. Ustanovil se je odbor, ki bo umrlemu grofu Thonu postavil spomenik na dunajskem vseučilišči. Naučni minister je nekda obljubil podporo iz državnega zaklada. — Domače sredstvo zoper davico. Kalifornijski zdravnik dr. Gartoyski objavlja v „Lan-cetu", da je v najhujših slučajih davice z izvrstnim vspehom rabil citrone (limone), ali pa njih sok. V Kitaju je citronin sok vže davno razširjeno domače sredstvo, posebno v davičnih epidemijah. Jemlje naj se citrona jednako pomerančam, ali pa kot limonada. Ker je to sredstvo jako priprosto in nikakor ne more škodovati, velike je vrednosti posebno za one kraje, kjer ni zdravnik takoj pri rokah. — Eiffelov stolp se maje. Iz Pariza se poroča: Mnogo oseb, ki so natanko opazovale orjaški stolp, je trdilo, da se je znižal, vendar pa niso bili jedini. ali se je nagnil na levo ali na desno. Eiffel je takoj odredil, da se preišče stvar, ter je dognal, tla se je srednja os stolpova nagnila k večjemu za dva centimetra. Posebna komisija bo še le preiskala, kaj je resnice na tem. — Amerikansko bogastvo. „Newyork World" je izračuniia, da skupno premoženje družine Vauderbiltove znaša 274 milijonov dolarjev. Letni dohodki znašajo 13.864.000 dolarjev. — Pozabljivost. Na dunajsko svetovno razstavo je prišel neki Madjar, ki si je za čas bivanja na Dunaji najel stanovanje v hotelu nižje vrste. Ime doticnega hotela je takoj naznanil svoji družini na Ogerskem, ker je nameravala priti za njim. Naš Madjar takoj prvi dan obišče razstavo v „rotundi", kjer se mudi več ur. Ko so naveliča, hoče iti domov. A kako se prestraši, ker se več ne more spomniti imena svojega hotela. Ker je bil prvič na Dunaji, neznane so mu bile ulice in hoteli. Kaj storiti ? Gré na brzojavni urad in vpraša svojo družino doma, kje stanuje? — Opravičeval ni list. Neki švicarski učitelj v Bazelu jo dobil pred nekaterimi dnevi list, ki obsega gotovo najboljši opravičevalni vzrok. List slove: „Bodite tako dobri in opravičite mojega sina Frica, da ne pride v šolo. Umrl je. Vdova H., perica." — V južni Italiji so taki zameti, da 6e je ustavil železničui promet mej Temolijem in Campo-bassom. Italijani nas smejo letos zavidati. Telegrami. Dunaj, 11. januarija. Cesaričinja jo dopo-ludne erl, izdeloTalca oljnatih barr, firiiežer, lakov In napisov. Pleskarska obrt za stavbe in meblje. ZXD.B «a BB> Ijs& Raa», za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja Mal št. 1 priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje cene. Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicall (Blechbüchsen) v domačem lanenem oljnatem tirneži najfineje naribane in boljše nego vse te vrste v prodajalnah. Conilvo na ziihtcviinjo. Hj n n n n * n K H St. 273. <8S? (3-2) Pobiranje pasjega davka za leto 1889. pričelo so je s 1. januarijem in je plačati ta davek v okrožji ljubljanskega mesta od vsacega psa, izimši one pse, kateri so za varstvo na samoti ležečih posestev neobhodno potrebni. Lastniki psov naj si vsaj do 1. februarija t. 1. preskrbe letošnje marke, katere se dobe pri mestni blagajnici proti plačilu 4 forintov av. v. Z ozirom na § 14. izvršilne naredbo v pobiranje pasjega davka se vsi lastniki psov opozarjajo, naj o pravem času vplačajo takso, ker bode konjač od 1. februarija letos začenši vse one pse polovil, kateri se bodo na ulicah nahajali brezlletos veljavne marke. Mestni liiajfistrat l jubljanski dno 5. januarija 1889. Um BUttva,. v Ljubljani, Stolni trg št. 6 se priporoča za na r oč i l a, vsakovrstnih tu- in inozemskih časnikov, teolo-gičnih in drugih del. m pl I