Stev. 82 Posamezna številka 20 stotink V Trstu, v petak 8. aprila 1921 Posamezna številka 20 stotink Uinik XLVI Izhaja — izvzemši ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se poSiljajo uredništvu. — Ne«rsnkIrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vrtajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij liata Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol leta L 32.— In cei > leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. EDINO Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stotink — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 strt., osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi dsna.nih zavodov, mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, naj nanj pa L 2. — 0*>lail, naročnina in reklamacije se pošiljajo Izključno upravi fiJinosti, v Trstu, ulica sv Frančiška AsiSkega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57* Upravni modrijani Dogodki v lužnl Istri Glavni civilni komisariat je izdal vče* Neznanski dogodki, ki jih je videla te kom. Vsa razlika obstaja v tem, da so I ^jo teh fogodkih stedeee "radno> poj - ^ vasi mesto orožni«I ročilo, ki ga tudi danes moramo posneti siti? Ali niso kmetje še nikdar videli, da se v vasi kdo aretira? Saj so gnali že neštetokrat kmete v zapore in ni nihče trenil z očesom! Saj se aretacije vršijo vendar v vseh državah in v vseh deželah sveta! Aretacije se bodo vršile, dokler ostane svet. Ali naj se vzdigne radi vsake aretacije kmečki punt? Saj bi se morala spremeniti vsaka država v pravcato klavnico, če bi obveljalo to načelo! A vendar je bila navadna, priprosta aretacija, ki je za kmete sicer sila navaden pojav, povod vsem groznim dogod- sta, ki jih nihče ne pozna in nihče ne ve kaj so, ter so se hoteli polastiti oseb iz vasi. Kmetje so bili mnenja, da imajo fašisti ravno tako pravico, aretirati pre bivalca iz vasi, kakor tisti prebivalec fa šiste. Jasno je, da je nazrranje kmetov v skladu z zakonom, zadržanje fašistov v nasprotstvu z zakoni katerekoli dr žave. To protizakonito, povsem nasilno za* držanje fašistov je bilo kakor iskra, ki pade v smodnršnico. Nasilje je rodilo nasilje, protizakonitost protizakonitost Neizmerno, pekoče mora biti sovraštvo kmetskega ljudstva proti fašistom, da je seglo po naj obupne j ših človeških sred stvih. Biti je moralo razkačeno, razdras ženo, pijano od srda in ogorčenja. Izpovedati hočemo pred italijansko javnostjo, da je ono, kar draži ljudstvo najbolj, neodgovorni, nespametni, izzl* vajoči fašizem, ki je položil oboroženo pest na našo deželo. Naše ljudstvo je miroljubno, privajeno redu, globoko je razvit njegov čut za zakonitost. Zastop* nikom javne oblasti se uklanja. Razglas šenim zakonom se pokori. Njegova pravna zavest je pa previsoko razvita, da bi brez najglobjega ogorčenja trpelo v svoji sredi proti postavno, nezakonito, izzivalno početje fašizma. Kmetje se uklonijo zakonitosti, nika* kor pa niso voljni, spoštovati nezakonit tosti. Čudna in lepa je uprava, ki trpi, da gospodari nad kmetskim prebivalstvom že leto in dan struja, ki teptaje vse za> kone žali, ponižuje in neprestano izziva kmetsko prebivalstvo. Če je kdo na Pri? morskem, kateri ogroža javni red in mir, je to fašistovski pokret, ki ga u* prava ne4e noče udušiti, temveč ga gle* da z dobrotnim, milim pogledom Kakšne sadove rodi taka uprava, so nokazali in dokazali dogodki v Istri Krnica je pokazala, kako žene naš u; nravni' sistem ljudstvo v nesrečo. Da se drugod niso pojavile nesreče, to je znak, la je ljudstvo razsodno, mirno, disciplj* nirano, pošteno, ne pa dokaz, da je naša uprava modra in kos svoji nalogi Jugoifavisa Jugoslovanska vojska zaseda Dalmacijo SPLIT, 5. Včeraj zjutraj je jugoslo* venska vojska in orožništvo s predsecU nikom dalmatinske vlade dr. Desnico in generalom Mihcem odšla, da zasede Knin. Ljudstvo je pričakovalo vojsko in ji priredilo burne ovacije, pri čemer se je vzklikalo kraijlu Petru, regentu Alek^ san dru in dr. Trumbiču. Pred prihodom j jugoslovenske vojske v Knin so Italijani razglasili, da se smejo razobesiti zasta* ve šele en četrt ure po njihovem odho* du, ljudstvo pa je kljub temu že prej razobesilo zastaive. Italijani so nato prišli z oklopnimi avtomobili in grozili, da bodo streljali, če se zastave ne odstra* nijo. Da se izognejo prelivanju krvi, so ljudje sneli zastave. Cez pol ure je pri* šlo jugoslovensko orožništvo, ki ga je na kolodvoru pričakovala velikanska ■množica ljudstva, sokolske župe in dru> ga društva. V imenu občine je izrekel dobrodošlico jugoslovenskim oblastvom upravitelj Jovič, kateremu je v imenu vojske odgovoril polkovnik. Ob dvajset tih je kninska občina priredila proslavo osvoboditve. Ženske so s cvetlicami ob* sipale jugoslavenske vojake. Poslale so se brzojavke kralju Petru, regentu A* leksandru, ministrskemu predsedniku, 13 nadaljevala in se je končno ta člen sprejel z večino glasov. Člen 13 se glasi: »Svoboda vere in vesti je zajamčena. Vse priznane veroizpovedi so po z ako* nu enakopravne fn morejo javno vršiti svoje obrede (v kolikor s tem ne žalfio javne morale). Uživanje državljanskih pravic ne zavisi od veroizpovedi in divi? dua. Nihče se ne more odtegniti, svojim državljanskim in vojaškim dolžnostim s tem, da bi se zraven skliceval na vero. Priznane so tiste veroizpovedi, ki so v kateremkoli kraju dobile zakonsko pri* znanje. Druge veroizpovedi se priznajo samo z zakonom. Piiznane veroizpoved di samostojno upravljajo svoje notranje verske zadeve v mejah zakona. Nihče ni dolžan, da javno vrši svoje verske dolžnosti in da prisostvuje zapovedanim verskim ceremonijam in svečanostim, razen ob državnih praznikih in s več a no > stih, v kolikor to odreja zakon in v ko* likor kdo spada pod očetovsko, vojaško ali variško oblast. Priznane veroizpove? di so lahko v zvezi1 s svojimi poglavarji, ki se nahajajo izven mej države, v ko» likor to zahtevajo njihovi duhovni pred* pisi. Način, kako naj se vrši ta zveza, se regulira z zakonom. V kolikor so v dr* žavnein proračunu predvidene vsote za verske svrhe, se imajo razdeliti med posamezne veroizpovedi z ožirom na preiskale kraja Montvorun in Cukone, zadele ob gručo kakih 60 vstašev. Štiri* i nd vaj se t jih je bilo zajetih in eden je bil ubit, dočim ni imel dotični oddelek nikakih zgub. Zaplenilo se je nekoliko orožja in dve ročni granati. Prejšnji dan je bilo aretiranih 56 oseb, ker so bile obdolžene nasilstev. Stroge odredbe so se izdale tudi za to, da se preprečijo na* silna in maščevalna dejanja. Položaj se stalno boljša.____ Italija Krvavi nemiri v Padovi. Delavska zbor* niča sežgana. Več mrtvih in ranjenih Včeraj predpolne so izbruhnili v Pa* dovi težki nemiri. Povod jim je dal po* ker je kralju dovolila, da se sme preseliti na Špansko, Kako so Ogri priredili Karlu slovo BUDIMPEŠTA, 7. »Korrespondcnz Bureau« javlja sledeče podrobnosti o odhodu bivšega kralja Karla iz S teina* mangra: Pred odhodom so se v škofovi palači zbrali nekateri velikaši Zapadne Ogrske, med katerimi družine Cechrnv-Erdodv, Sigrav in Hunvadv, dalje civil* na in vojaška oblastva in duhovščina, da se pošlovijo od kralja. Zastopstvo delavcev je izročilo kralju vdanostno izjavo. Šolska mladina jc bila zbrana ob cesti od škofove palače do postaje. Šo* larji so metali cvetje na kraljev avtomobil. Na postaji je kralja sprejel orožni* ki poveljnik. Nato je kralj pozdravil predsednike, stopil v salonski vagon in dal znamenje za odhod. . v Avstrija in Ogrska PRAGA, 7. Avstrijski zastopnik žig tamkajšnje delavske zbornice, ki so Pragi Marek je izjavil poročevalcu lista ga fišisti zakrivil, da maščujejo nekega! »Prager Presse«, da bi bila Avstrija sma> svojega tovariša. Vodstvo delavske'.trala dmastično vprašanje za notranjo zveze je proglasilo splošno stavko. I ogrsko zadevo, ako bi ne bila nastala Tramvaji so ustavljeni, prodajalne za*j nikalra nevarnost za Avstrijo samo in prte. Ze predpoldne je bilo vrenje po ulicah nenavadno in vsled napetega raz* položenja je prišlo do krvavih spopa* dov med fašisti in delavci. Več oseb je bilo ubitih in veliko ranjenih. Policija je zaprla 50 oseb. Stavka se utegne raz* širiti tudi na železnice. Italijanska zbornica razpuščena Agencija Štefani javlja besedilo sledečega odloka: Viktor Emanuel III. po božji milosti in volji naroda kralj Italije smo — v zmislu temeljnega pravilnika italijanskega kraljestva, zakona o političnih volitvah, ki je bil potrjen s kr.'odlo-kom od 2. septembra 1919, št. 1495, zakona o političnih volitvah za nove pokrajine, ki je bil potrjen s kr. odlokom od 18. novembra 1920, št. 1655, kr. odlokom od 30. decembra 1920, št. 1861, s katerim se razteza veljavnost besedila prej omenjenega odloka tudi na pokrajine, ki so bile vsled rapallske pogodbe anektirane, dalje v zmislu kr. odloka od 8. aprila 1921, št. 320, s katerim se je potrdila razdelitev volilnih okrožij za politične volitve, "n kr. odloka od 20. marca 1921, št. 330, s katerim 5njene sosede. Toda ta nevarnost je na> stala, čim je Karel Habsburški prišel na Ogrsko. Odnošaji med Avstrijo in Češkoslovaško so zelo dobri. Avstrija želi sodelovati s Češkoslovaško za vzposta* vi te v navadnih razmer v srednji Evropi in za olajšanje dela mirovni konferenci. Avstrija si tudi prizadeva, da bi po če* škoslovaškem zgledu sklenila trgovske pogodbe s sosednimi državam?. Nova ureditev češkoslovaškega izvoza PRAGA, 7. Delež države na dobičku od izvoza lesu je bil odmerjen tako, da bo država dobivala 50% od lesa za delo in 30/6 dobička od lesa za ogenj. fimerlka Nota Zedinjenih držav zaveznikom WASHINGTON, 7. Nota, ki jo je vlada Zedinjenih držav poslala Angliji, Franciji, Italiji in Japonski, ne govori samo o vprašanju mandatov, temveč tudi o pravicah, ki jih ima Amerika pravijo, da je trgovski urad sovjetske republike, katrega vodi Litvinov, poslal v zapadno Evropo veliko število agen* tov, da nakupijo vojaško opremo. V Franciji in Angliji: so baje že naročili veliko tankov (oklopnih napadalnih vo* zov). Zastopniki angleških podjetij so prišli v Rcvelj, da sklenejo z Litvinovim pogodbe glede nabave raznega blaga, k! bi se moralo poslati v čim krajšem času. Bela Kuhn komisar na Krimu HELSINGSFORS, 7. Ru ska agencija »Union« poroča, da je bil bivši ogrski diktator Bela Kuhn imenovan za sovjet« skega komisarja na Krimu. Csrška Boji v Aziji —■ Grki zapuščajo Bruso ATENE. 6. Uradno poročilo z dne 5. t. m. pravi: Seve:na skupina. Sovražnikovi protinapadi proti n^šim položajem, ki smo jih zasedli, kakor je javljeno, — blizu Aogoina in Kova-liz zc, so dokazali, da ima sovražnik večjo moC kot mi. Vsled tega smo se morali ustaviti ter čakamo sedaj, da nam pridejo pojačenja, in tedaj bomo boje nadaljevali. Ukazal sem, naj se zasedejo naši prvotni položaji, kamor bo pomoč lažje prišla. Umik se je izvršil v popolnem redu. Duh naših čet je sijajen. Zavezniški častniki, ki so prisostvovali boje n, so ponovno pohvalili duh in hrabrost naših čet. Na južni fronti se položaj ni spremenil. LONDON, 6. Listu »Evening News javljajo iz Carigrada, da so Grki začeli zapuščati Rru-so. Turki se mestu naglo bližajo. Grški cari-grajski krogi zvračajo odgovornost za to nesrečo na kralja Konstantina. helija so se potrdila volilna okrožja novih pokrajin j d y . lideležbc v zadnji vojnl. po nasvetu ministrskega sveta in na predlog xt našega državnega tajnika za notranje zadeve in ministrskega predsednika, odredili in odrejamo: Čl. 1. Poslanska zbornica je razpuščena. Čl. 2. Nove volitve se bodo v državi vštevši pokrajine, ki so bile anektirane na podlagi čl. 3., zakona iz 1. 1920, št. 1778, vršile dne 15. maja 1921., da si okraji izvolijo število poslancev, ki jim je določeno. Čl. 3. Državni senat in poslanska zbornica sta sklicana za dan 11. junija 1921. Ukazujemo, naj se na pričujoči odlok pritisne državni pečat, a odlok zapiše v uradno zbirko zakonov in odlokov kraljevine I talije s priporočilom vsakemu, ki se «£a tiče, naj odlok spoštuje in skrbi, da se bo spošlo-al. Rimska konferenca RIM, 7. Konferenca nasledstvenih dr> žav se je razdelila na dve podkomisiji, caterih ena se bo pečala z upravnimi in pravnimi, druga s finančnimi in gospo? darskimi vprašanji. Obe podkomisiji bosta izmed sebe imenovali razne odse* ce. Ker je vsak odposlanec član obeh podkomisij, je bilo določeno, da bo pr* va imela svoje seje ob torkih, četrtkih in sobotah, druga pa ob pondeljkih, sredah in petkih. Švica ministru za vojno in mornarico in pred; j njihovo število vernikvo in na njihove sedniku konstituante. Kancelparagraf v ustavnem odboru sprejet BELGRAD, 5. V včerajšnji seji ustav* nega odbora je prišel v razpravo tudi člen 13., ki se tiče verske svobode. Ta člen določa tudi med drugim, da se ka> znuje vsaka zloraba cerkve in prižnice v politične namene. V imenu Jugoslo* venskega kluba je proti paragrafu na* stopil dr. Šimrak, ki je zatrjeval, da ho^ čejo nasprotniki s ka-ncelparagrafom utesniti versko svobodo. V imenu so> cialnih demokratov je govoril Etbin Kri* stan, ki je obsojal zlorabo vere ter sc izrekel za popolno ločitev cerkve od dr* žave. Med govorom dr. Šimrak a je pri? šlo do ostrih spopadov med njegovimi pristaši in demokratskimi poslanci, zla= sti ker je dr. Šimrak naglašal, da je kan? celparagraf svoje vrste balkanska me? potrebe. Verski predstojniki1 ne smejo izrabljati svoje duhovne oblasti izven cerkve, ali v strankarske svrhe. (Presto> pek zoper to določbo se kaznuje po d odločb ah. ki predvidevajo kazen privat* nih oseb. Obtožba se predloži pristoj* nemu sodišču, ki potem uvede pre> iskavo.)« Jugoslovenski delegati v mednarodni zavezniški konferenci LJUBLJANA, 6. Dopisnik »Novosti« javlja: Za mednarodno zavezniško kon* ferenco. ki se bo v kratkem vršila v Rimu, da likvidira vsa vprašanja finan* enega gospodarskega in pravnega zna* čaja nasledstvenih držav, so z jugoslo* venske strani imenovani nastopni dele^ gati: dr. Rvbar, dr. Žolger in dr. Ivo Spevec. Jugoslavija bi bila nastopila z vojaško intervencijo BELGRAD, 6. »Pravda« ie priobčila toda V debato je posegel tudi poslanec,^ t m z debeLhni črkami tole vest: ))V dr. Žerjav, ki je v svojem govoru med1 drugim naglašal, da sc jc tudi za urack nike sprejela slična določba, kakor je kancelparagraf, vsled česar se ne more trditi, da bi bil kancelparagraf naperjen proti duhovnikom. Govornik je trdil, da se z last: v Sloveniji zlorablja vera s stra> ni duhovnikov v politične namene. Med tirugim - je tud? navajal pastirske liste dr. Jegliča in dr. Napotnika, ki sta jih izdala pred volitvami v konstituanto. Nato je zaiključil predsednik sejo. u .Na današnji se i i se ie debata o členu' naših političnih krogih so mnenja, da resolucija madžarskega parlamenta pro» ti Karlu Habsburžanu ne zadostuje. A< vantura Karlova se mera zvršitt z nje* govim odhodom. Rok, v katerem mora Karel zapustiti madžarsko ozemlje, je določen do 5. aprila. Ako Karel do tega časa ne odpotuje, je treba računati 2 našo vojaško intervencijo, kateri se bo» do pridružile vse ostale sosedne države. Vlada je v tem ozfru že izdala vse po> trebne odredbe, ki jamčijo za to, da bo akciia Donolnoma usuela.« Kako je Karel b?I sprejet na švicarski meji. — Za sedaj bo stanoval v Luzemu BUCHS, 6. Posebni vlak bivšega kra* Ija Karla je prispel v Buchs s 4 urami zamude. V vlaku je bilo nekoliko ita* lijanskih, francoskih in angleških vojas« kih oseb. Kralja je sprejel polkovnik Kippling, ki je tudi opravil vse, kar je bilo potrebno za potni list. Bivši kralj je nadaljeval svojo pot v salonskem vago= nu, ki je bil priprežen k navadnemu vla^ ku. Vlak je odpotoval s V2 ure zamude. Bivša kraljica Žita, ki je bila prišla v Buchs v avtomobilu, je odpotovala sku* paj s svojim soprogom. Vlak je sprem* Ijajo nekoliko švicarskih vojakov. Za* vezniške vojaške osebe, ki so spremlja* le Karlov vlak, se povrnejo na Ogrsko. Za sedaj bo bivši kralj Karel stanoval v Luzernu. _' Ogrska Izjava ogrske vlade o zadevi kralja Karla — Ogrska se je uklonila sili BUDIMPEŠTA, 6. Ministrski predsednik Te-leki je izjavil v narodni skupščini, da je vlak s kraljem Karlom šel včeraj ob 11. uri črez ogrsko mejo. Vlada mora tudi naglasiti, da se ni bil niti en odgovorni ogrski Činitelj pod vplivom od zunaj, temveč da se je kralj sam odločil, da pojde z Ogrskega, ko je dobro proučil položaj. Kralj se je odločil k temu največ vsled note poslaniške konference, ki je opozarjala na posledice vzpostavitve Habsburža-nov. Vlada je ukrepala po dobrem premisleku, ne da bi priznala pritiska od zunaj. Sicer pa ni pravica ogrskega naroda, da odloči o prestolu, po trianonski pogodbi prav nič prikrajšana kakor tudi ne po pravilniku Zveze narodov. Zadržanje ogrske vlade je bilo torej takšno le vsled sile razmer. Dežela je prenesla že več notranjih kriz in moram se narodni skupščini zahvaliti, da je bila tako dostojanstveno mirna in je š tem vladi omogočila rešitev tudi te zadeve. Vesti o vračanju kralja Karla dokazujejo, da je bila avstrijska vlaaa nezmožna zagotoviti kralju neoviran prehod, kakor je bila obljubila. Grof Teleki je ob zaključku izjavil španski vladi svojo hvaležnost. Nota se lahko smatra za oris zunanje politike nove ameriške vlade. Med dn:> gim opozarja, da imajo Zedinjene države soodločati o vseh vprašanjih, ki izhajajo iz vojne, kljub temu da ni pod? pisala mirovne pogodbe. Vlada Zedinje* nih držav naglaša. da Amerika ni nika» kor zgubila svojih pravic na otoku J&pu in do koristi, ki so obstajale, pre* den sta vrhovni svet in Zveza narodov začela delovati. Vsled te.^a Zedinjene države ne morejo priznati otoka Japon* ski in tudi ne mandata, ki ji je bil po* ver j en. ___ Nemčija Bavarska proti razorožitvi BEROLIN, 6. Poluradna agencija Hoffmann pravi, da bavarski' ministrski svet ni hotel sprejeti g. Heinza, ki je piršel, da obrazloži? stališče državne vla« de glede vprašanja razorožitve. Pri tem se je ministrski svet skliceval na ustavo. Ministri pa so bili sklenili, da bodo Heinza poslušali v neuradnem pogovoru. Ko pa so ga hoteli povabiti k pogovoru, Heinza ni več bilo v Miinchcnu. Levi listi obsojajo zadržanje vlade nasproti zastopniku osrednje vlade. 'Nemški novinarji v Gornji Šleziji ob* sojeni radi lažnjivih vesti OPPELN, o. Medzavezniško sodišče je obsodilo štiri nemške novinarje na globo 5000 mark in na pet do deset dni zapora, ker so na dan pred ljudskim glasovanjem objavili vest, da je varšavska borza zaprta. Francija General Lerond v Parizu PARIZU, 7. General Lerond, pred* sednik medzavezniške komisije za Goreli jo Šlezijo, je odpotoval iz Šlezije in se pričakuje v Parizu. Bavil se bo le malo časa. Njegova pot v Pariz je baje v zvezi z delom komisije, kateri je na? loženo, naj na podlagi izidov ljudskega glasovanja določi mejo v Gornji Sleziji. Rušila Nov odlok o lasti zemlje ____ HELSINGSFORS, 6. Agencija »Vzho* dna Evropa« poroča: Osrednji izvršilni odbor sovjetov je pred kratkim razglas sil nov zakon o uredbi lasti zemlje. Ta zakon se malo razlikuje od agrarne re= forme, ki jo je bila zamislila in deloma tudi izpeljala Stolvpinova vlada. Po ovinkih priznava ta zakon kmetom pra« vico last zemlje, ker določa, da se kme= tu njegovo posestvo ne bo moglo od* vzeti. Dalje pravi ta zakon da bi se nova delitev zemlje ne mogla izvršiti na ško* do tistih, ki jo sedaj uživajo. Zakon tudi dovoljuje posestnikom, da lahko povečajo svojo posest To pa bo odvis* no od njihovega veselja do dela in od njihove dobre volje pri plačevanju dav* kov s poljskimi pridelki. Rusija kupuje po Evropi vojni material LONDON, 7. »Daily Telegraphu« po* ________Jf ročajo iz Kopenhcgna: Vesti iz Reveljalkršenkoli korak. Stavka rudarjev traja dalje. — Nasilja, —■ Vlada pozvala obe stranki k pogas janjem LONDON, 6. Zastopniki zveze že* lezničar j e,v, ki so ud takozvane »del a v* ske trozveze« (železničarji, rudarji in pomorščaki), soJimcli danes pTedpoldne sejo, na kateri so se posvetovali o seda* njem položaju. Popoldne so imeli zopet sejo. Na sejah ni prišlo še do nobenega končnega sklepa. Po zaključku dopoldan* ske seje je dal voditelj železničarjev John Thomas novinarjem sledečo krat? ko izjavo: »Razpravljamo dalje o seda* njem položaju. Sestanek zastopnikov »delavske trozveze« se bo vršil dar.ja zvečer.« Tudi zastopniki transportnih delavcev so imeli danes predpoldne konferenco, na kateri so sklenili, da bodo zahteve rudarjev podpirali z vsemi močmi. Odboru je bilo naloženo, naj stopi takoj v dotiko z zvezama železni* carjev in rudarjev, da se določi način skupnega nastopanja celokupne »delav* ske trozveze«. Kljub tem novim grožnjam in novim nevarnostim, ki pretijo angleškemu go» spodarskemu življenju, bo nadaljni razvoj te velikanske socialne borbe odvr* sen od zadržanja, ki ga bodo rudarji zavzeli napram ponudbi posredovanja s strani angleške vlade. Neka poluradna nota pravi namreč, da je ministrski predsednik poslal predsedniku zveze lastnikov in predsedniku zveze rudarjev pismi, s katerima poziva obe zvezi, naj se začnejo zopet pogajati. V dolnji zbornici je Llovd Gcorge to svojo ponudbo na dolgo utemeljeval. Naglašal je, da delajo rudarji še največje oviro neposrednim pogajanjem. Pozival je poslance in posebno tiste, ki se smatrajo za zastopnike rudarjev, naj skušajo vplivati na rudarje, da bi preklicali svoj sklep glede pump in ventilacije po pre* mogovnikih. Ako bodo delavci ovirali delo pri pumpah, so pogajanja izklju* cena. Veliko premogovnikov je bilo že težko poškodovanih in drugi so v veliki nevarnosti. LTradniki se trudijo na vso moč, da bi rudnike rešili, toda po nekod sc jim to delo onemogoča. Kar predlaga — jc rekel Lloyd George — je le neka» ko premirje. O11 misli, da ne bo osebni ponos voditeljev prav nič trpel, ako dajo delavcem nalog, naj ob času po* gajanj opravljajo delo pri pumpah, tako da bi bili rudniki, ko se pogajanja kon* čajo, nedotaknjeni na blagor rudarjem in deželi. Lloyd George je smatal za potrebno poudariti, da, kar predlaga, ne predlaga v imenu lastnikov temveč v imenu vlade, ki je pripravljena posre* dovati. On da je pripravljen se poga* jati z rudarji o svojih predlogih. Kljub svojemu miroljubnemu razpo* loženju pa je vlada, kakor je bilo že jav* ijeno, izdala proglas, ki pravi »da se de* žela nahaja v kritičnem stanju«. Dolnja zbornica je tozadeven kraljev proglas odobrila z veliko večino. Odobreni s-o tudi vsi uk^jpi, ki jih je vlada odredila spričo sedanjega napetega položaja, ki bi se znal spremeniti v pravo nevarnost za ves angleški državni ustroj, ako prt* de do skupnega nastopa »delavske tro» zveze«. Zdi se vendar, da sc bo ta nevarnost odvrnila. Vsaj se da trditi, da znaki do« bre volje ne manjkajo ne na eni ne na drugi strani. Izvrševalni odbor zveze rudarjev je imel danes zvečer sejo, na kateri je sklenil, da se ima vladna ponuda ba za posredovanje sprejeti. Zastopniki rudarjev se bodo torej sestali z zastop* niki lastnikov. Ta sklep zveze rudarjev pa jo obenem mig drugima dvema zve zama »delavske trozveze«, naj se na prenaglita ter naj počakata izid omenje* nih pogajanj, preden se odločita za ka# Vesti o nasiljih, ki jih stavkajoči ru* ttarji počenjajo po raznih krajih, kjer se nahajajo premogovniki, dokazujejo, da je že prišel čas, ko je treba resno iskati rešitev. Blizu Edimburga je gru* ča kakih 500 rudarjev napadla delavce, ki so delali pri pumpah, in policijo, k! jih je varovala. Delavci so polomili pumpe in vse dru£e podobne naprave, tako da se je rudnik napolnil vode. Pet policijskih agentov in dva delavca sta bila ranjena. Delavci premogovnika Foulinghouse so bili posebno razkačeni. Nekega mladega mehanika, ki je de^ai pri pumpi, so prijeli za noge ter ga tako z glavo navzdol držali nad jamo, dok ■čijim ni obljubil, da ne bo več delal. Po* vsod po dolini Rhacnv so delavci pro* stovoljce preprečili, da niso mogli na delo. Vsled tega so vsi rudniki poplav* Ijeni. „ Na drugi strani pa so se začele pojav* Ijati posledice stavke tudi že na drugih vejah angleške industrije. Kovinarske delavnice v vorški grofiji so vsled po* manjkanja premoga morale ustaviti delo. Položaj je posebno kritičen v kraju Ton v, kjer je vsled stavke prišlo 20.000 ljudi ob delo. K temu številu je treba po pripovedovanju lista »Evening Stan> dard« dodati 30.000 strojarjev. Ako b! stavka trajala mesec dni — piše dalje omenjeni list — bi se število brezposeln nih povečalo za novih 70.000 delavcev. Zelo značilna je za angleško premo* garsko obrt sledeča vest agencije Ste> fani z dne 6. t. m.: Na seji liverpoolske trgovske zbornice je lastnik nekega prc> mogovnika izjavil, da je prejel iz Nem> čije ponudbo za nabavo premoga iz ruhrske kotline. Premog se ponuja po 54 šilingov tona, t. j. boljši kup kot je bil angleški premog pre-d sedanjo stavko. Odpoklic angleških čet spričo stavke rudarjev PARIZ, 7. Posebni poročevalec lista »Echo de Pariz« javlja iz Londona, da je vlada spričo resnega položaja v de= želi sklenila odpoklicati bataljon vo jaštva, ki ga je bila poslala v Slezijo. Ravno tako bodo odpoklicane čete iz Irske in iz Mezopotamije in Egipta, a na njih mesto pridejo čete, ki sedaj zapuščajo Perzijo. Redni otf il zDor poiiiičm društva „Edinost" Dr. Podgornik je zaključil: če sc nam ta jamstva ne dado, moramo ugo* toviti že danes, da tu ni možna svobodna volitev, da bodo torej te volitve nezakonite! Naš današnji protest veljal za vse, kar se je zgodilo doslej in tudi za to, kar se še utegne zgoditi v bodoče! (Zborovale! so viharno pritrjevali temu vskliku.) Oglasil se je k besedi, prisrčno po^ zdravljen, naš znani stari istrski bojev? nikt Franc Flego, ki je, sicer z ogorčeno, a vendar dostojanstveno besedo ožigo* sal postopanje proti nam v reklama* cijski dobi. Ugotovil je, da so bili vo> lilni imeniki nekoliko dni prekasno izloženi v vpogled. Naše reklamacije so sc odklanjale, ker niso bile sestavljene v j italijanskem jeziku. Govornik je vsklik« nil: Ali smo robi?! Če smo, naj nam od* krito povedo! Oni zanikajo prav to, kar določa zakon! Pravijo, da smo mi nji* ho vi sovražniki. To ni res: oni' so nam sovražni! Mi ne sovražimo nikogar! Go> vornik je omenjal, kako se naši učitelj! preganjajo, ker otroci nočejo hoditi v italijansko šolo. Učitelji da so krivi na tem. To ni res! Kajti oče je gospodar nad svojim otrokom. Mi bomo radi go* vorili italijanski, ko bodo oni radi go» vorili slovenski. (Burno pritrjevanie in ploskanje.) Mi ne odrekamo nikomur njegovih pravic. Ali zahtevamo tudi za> sc enako pravico. Ali vsi živi, ali vsi mrtvi! Ko je govornik končal, je zaorilo pri* trjevanje po vsej dvorani! Slišali so be* sede moža, ki je v vsej dolgi dobi svojec ga javnega delovanja' v vsakem položa* ju — kot priprost bojevnik v narodni vrsti, kot župan velike občine buzetske in kot deželni poslanec — vsikdar zve> sto in z vnemo vršil dolžnost zaupnika narodovega moža, ki je za našo stvar mnogo delal in tudi mnogo — trpel. Dr. Wilfan je obžaloval, da nam čas ne dopušča, da bi obsežno razpravljali o politično važnih izvajanjih dr.a Podgor* nika, ker se nam je še pogovoriti o pripravah za volitve. Volitve se bodo vršile dne 15. maja; v treh okrožjih, na eni listi in po propor* cionalnem sistemu. Vsaka stranka predloži oblastvu svojo listo. Glasovi se štejejo po liistah in tako se določajo tudi izvoIjeni kandidati. Stranke mora> jo predložiti uradno listo dvajset dni pred volitvami. Ta volilni red je zelo kompliciran m zahteval bo ogromnega dela. Mi stopamo v volilni boj kot jugoslos venska narodna stranka na tem ozem» j lju. Pripraviti in organizirati se mora» mo hitro in čim najbolje, kolikor je pač možno v sedanjih razmerah. Osnovati se morajo glavni volilni odbori v vseh treh okrožjih. Osrednji odbor v Trstu pa bo poslo\al za stvari, ki so skupne celemu ozemlju. Govornik je nujno pri* poročal, naj se v glavne odbore v okro* žjih izvolijo možje, ki uživajo zaupanje ljudstva, da pride do izraza volja naro» da glede mož, ki naj nas zastopajo v parlamentu. V volilnih okrožjih naj se \ zaupno dogovore glede oseb, ki naj pri-dejo v volilne odbore! Pred vsem je po* treben popolen sporazum med nami, da bomo mogli nastopiti povsem disciplini* rano! (Glasni vskliki so pričah, da je govornik govoril vsem iz srca.) Tudi Frane Flego je nujno priporočal brezpogojno slogo. V t«m težkem času ne sme biti strankarstva med nasni! Kri* tikovanje in ujedanje naj utihne, pač pa potrebujemo — delavcev! Sledila je dolga razprava, v katero so posedali razni govorniki: izražali so razne želje, dajali nasvete in prosili po* j as nil a, ki so jih dajali dr. WiLfan in drugi! govorniki. Vse pa se je vršilo to moramo posebno podčrtati —* v mir* nem, stvarnem in dostojanstvenem tonu. Bili smo res družina — ene misli, ene volje in iste ljubavi do milega našega rodu. Zborovanje se je res vršilo v zna> menju čistega, plemenitega slovensko-hrvatskega rodoljub j a. Zborovanje je zaključil dr. V ilfan s nrsirčno zahvalo za tako častno udelež* bo in za toliko zanimanje. Mnogi ugib* ljejo — je rekel govornik — kak uspeh moremo pričakovati pri predstojećih volitvah. Svari pred pretiranimi nadami. . Istotako pa kliče: proč z vsakim malo« CVrni^ dušjein! Saj naša naloga ni, da skrbimo - J samo za sedanjost, marveč pripravljati moramo tudi bodočnost! Kar ne doseže* mo mi, dosežejo zanamci! Mi ustvarja* mo podlage za to. Naše geslo bodi: pe> simisti v pričakovanjih, optimisti v svoji volji! (Z gromkim navdušenjem so zbo* rovalci pritrjevali temu vskliku predsed* •lika političnega društva.) Odhajali smo iz Divače — siccr z za» vestjo, da preživljamo težke čase, kt nam utegnejo prinesti še marsikako grenkost, ob enem pa tudi z blažilno to* lažbo in vero v srcu; kajti to zborova? nje nam je priča, da naša stvar — vkljub vsemu in vsemu — dalje živo klije! Se* daj pa zavihajte si rokave in podajte se na delo vsi, ki ste blage volje in se zavedate nalog, ki nam jih nalagajo tež* ki časi! seči resničen, trajen mir in red, morajo začeti z zdravljenjem razmer! — To pa jim more uspeti le tedaj, če bodo drugače skrbeli za to ljudstvo nego dosedanji gospodarji v istrski deželi! In tisto požiganje in uničevanje imetja! Komu naj to koristi? To vprašujemo s »Pic-colom« tudi mi. Mari ne tvori imetje državljanov premoženje države?! Lep način »kaznovanja«, ki ubija ugled države, v kateri se dogajajo taki — zločini?! Kajti, požiganje je zločin, ki ga zakon vsake pravne in moderne države mora prepovedovati in kaznovati, S a naj se je izvršil iz kateregakoli razloga, »blastva naj torej vpoštevajo vse okolnosti, ki so do vedle do krvavih dogodkov v Krnici. Potem bodo gledali te dogodke v drugačni luči nego jih slikajo poročila, narekovana od — sovraštva!! Igrice »Edinosti«. Pod tem naslovom oporeka »Nazione našemu poročilu iz Sežane, da se od strani oblastev pritiska na tamošnje trgovce in obrtnike, naj bi — *z ozirom na nov položaj« —- priredili na svojih prodajalnah, oziroma delavnicah italijanske ali vsaj tudi italijanske napise. ^Nazione« pravi, da to ni res, da je to le igrica -Edinosti«. Mi pa pravimo, da j« res. Kar smo trdili^ je bilo zajeto Ranjeni vojak. 20Ietni vojak Mihael Det-j tuglia, ki je -nastanjen s_ svojim vojaškim od- j " sik« _ t — ■, p.„ . HALI OGLASI delkom v tovarni mila Pollak v unci Limita-1 nea št. 253, se je bil prepiral z nekim vojakom v istem oddelku. Prepirala sta se že od ranega SPALNA SOBA, nova, jutra. Že pred 10. uro je bil ogenj v strehi. Beseda je dala besedo in končno sta se vojaka spoprijela. Okoli nju se je nabralo več vojakov, ki so se jima krohotali ter ju podpihovali. Nekaj časa sta se bojevala na pesti. Ali enemu to ni zadostovalo. Odstranil se je z a solidna, z umivalnikom, miza, dve stolici. Redka prilika, L 1250'—. Via Geppa 17, skladiSče. (561 NOVA OBEDNA SOBA, hrastova, sr oroda za. L 4300*—. Na ogled od 12 - 14 v ulici Geppa 17, skladišče. - 562 hip ter se povrnil,z nožem v roki. Nato se je' LEPA KUHINJA, nova, popolna, s ceJilni-nadaljeval pretep, katerega je bilo pa kmalu* kom itd., belo lakirana, sc proda za nizko konec. Vojak je zasadil svojemu tovarišu Det-: ceno. Via Geppa 17, skladišče. 563 lugli nož v hrbet ter pobegnil. Dettuglia se je - zgrudi! ket mrtev na tla. Na lice mesta je pri- MODERNA SPALNA SOBA, iz masi\ nefia bresta, s kristalnim ogledalom, sc prod i za L 3100'—. Na ogled v ulici Geppa 17, skladišče, od 12 - 14. * 564 D&sttafe vesti Pouk, ki ga dajejo dogodki v Krnici. Prva dolžnost vseh činiteljev, ki morajo s svojo avtoriteto in s svojim vplivom posegati v te žalostne dogodke, je, da se ne puščajo zavajati od predsodkov ali celo strasti h krivim sodbam, in vsled lega k zgrešenim korakom. Oni morajo trezno in objektivno zasledovati vzroke, ki so dovedli do teh žalostnih dogodkov. Kajti vsak izbruh v širokih ljudskih plasteh more izvirati iz različnih vzrokov. Te vzroke je treba spoznati in uvaževati, drugače sodimo krivo o dejanjih in o osebah. Dogodke v Krnici so silno pretiravali, zvračali so krivdo na ubogo ljudstvo, izmišljali so si grozote, ki jih ni bilo. Govorila je pač v teh stvareh strast, in celo proračunjen slab namen. O raznih vzrokih, ki so dovedli do krvavih dogodkov v Krnici, smo izpregovorili v vesti, priobčem pod naslovom »K dogodkom v Krnici«. To smo storili po podatkih osebe, ki dobro pozna tamošnje ljudstvo in tamošnje razmere. Iz njegovega opisa izhaja, da so povzročili dogodke razlogi narodne, gospodarske, socialne in kulturne narave! V prvi vrsti imajo dogodki izvor v neizmerni bedi. Tisti, ki danes mečejo kamenje na listo ljudstvo in »v kazen« zažigajo še tisto malo siromaštva, ki je ostalo ubogim ljudem, naj bi se nekoliko pobavili z vprašanjem: koga zadene v prvi vrsti krivda na bedi tamošnjega nesrečnega ljudstva?! Kdo je imel upravo dežele v svojih rokah skozi desetletja do izbruha svetovne vojne? Komu je bila poverjena usoda tega ljudstva? Kdo mu je rezal gospodarski in kulturni kruh ?Ali ni bila uprava dežele v rokah — italijanske večine v deželnem zboru? Ali ni bila v rokah tiste oligarhije, ki ji sedaj tudi z italijanske strani očitajo, da je slabo gospodarila in vedno mislila le na svojo korist? Mislila je na klike in osebe, nikdar pa na blaginjo ljudstva. Ni se brigala za njegovo gospodarsko pov-zdigo, za njega kulturni napredek! V Krnici se sedaj maščujejo stari grehi, ali žal ne na koži krivcev, ampak na koži naših nesrečnih ljudi in države. To naj bi uvaževala zlasti oblastva, ki sedaj z najostrejšimi sredstvi vzpostavljajo »mir in red «. Red dosežejo gotovo. Ali to bo le vnajni uspeh, ki je le za oko! Če hočejo do- iz povsem zanesljivega vira. — Dalje nam pod tika r Na z ione«, da hočemo prestrašiti trgovce, ki bi morda priredili tudi italijanske napise, ker bi hoteli s tem dokazati, da žele mirno sožitje med obema narodoma. Naj hitro primemo prijateljico »Nazione« za besedo! Če se prav spominjamo, so se v Trstu, po raznih krajih Primorja, In celo v izključno slovenski Postojni s silo snemali slovenski napisi. In če smo prav poučeni, so bili razni trgovci in o-brtniki v našem mestu prisiljeni, da so sneli slovenske napise, prirejene poleg italijanskih, ali za italijanskimi I! Prav nič se ne spominjamo, da bi bila »Nazionet izpregovorila radi tega le besedico graje! Po njeni lastni logiki ji moremo mi s polno pravico očitati, da ne želi mirnega sožitja med obema narodoma. Kajti logika je logika, pa naj se ima uveljaviti v Trstu ali pa v — Sežani!! ^Nazione« vidi torej, da imajo naše »igrice« precej dobro in zelo — resno podlago! Selitveni urad opozarja javne nameščence, ki se morajo seliti v Jugoslavijo, da se prijavijo do 20. t. m. pri uradniku Antonu Pod-brščeku v Trstu, ul. Torre bianca 39, I. Potrebno je, predložiti uradno potrdilo dosedanjega službovanja na tem ozemlju in izjavo, da imajo doličniki preskrbljeno stanovanje v Jugoslaviji, ker ni dopustno, da bi izseljenci ostali v vagonih več kot 24 ur po prihodu. Oni, ki se obračajo na urad pismenim potom, naj ctostavijo znamko za odgovor. Šolsko prireditev vprizeri Proseško - Konto-veljska ljudsko - šolska mladina v nedeljo, dne 10. aprila 1921 ob 16. uri v dvorani Gospodarskega društva na Kontovelju s sledečim vsporedom: 1. Iv. Kiferle: »Rija - raja «, dvo-glasni mešani zbor. 2. M. Gregorič: »Snegulj-čica«, igrica v 2 dejanjih. 3. O. Župančič: »Pripovedka o nosku«, šaljiv prizorček. 4. J. Mihelčič: »Venček narodnih pesmi«, troglasni mešani zbor. 5. M. Gregorič: »Cista vest«, igrica v 1 dejanju s petjem. 6, * * * »Rajanje«, — rajalni nastop deklic s petjem. — Namen: Izpopolnitev mladinske šolske knjižnice. — Stariši in prijatelji mladine omogočite z rado-voljnimi prispevki dosego lepega namena! — Proseško - Kontoveljsko učiteljstvo. Natečaj za trafiko. Finačno nadzorništvo razglaša, da se začasno podeli razpečevalnica monopolov (trafika) št. 92 v Trstu pri Sv. Jakobu na Hribu št. 22. Osebe, ki se potegujejo zato, da bi jim bila podeljena, morajo predložiti odnosno prošnjo finančnemu ravnateljstvu do 6. maja 1921. Prednost imajo vojni invalidi ter vdove in sirote po padlih vojakih. Kdor želi podrobnejša pojasnila, naj se obrne na finančno nadzorništvo na tekališču Cavour št. 6., III. — Trst, 5. aprila 1921. Šentjakobska CMD ima danes ob navadni uri sejo. Učiteljsko društvo xa Trst in okolico ima v soboto dne 9. t. m. ob 17. url odborovo sejo v vrdeljski šoli. — Predsednik. Iz tržaškega živlienša Padel pod tovorni vlak. Včeraj zjutraj se je zgodila v prosti luki pri sv. Andreju nesreča, vsled katere je bil smrtno raDjen 70letnl Rihard Nigris. Nigris je usluzben v prosti luki kot delovodja. Kljub visoki starosti je še zelo žilav mož in spretno opravlja težavni in nevarni posel. Ko nadzoruje delavce, stoji ob železniških tračnicah. Mimo njega pa drvijo dan za dnem vagoni: eni gredo dol, drugi zopet gor. Pri tem poslu mora biti zelo oprezen, kajti drugače je v nevarnosti, da pride pod kolesa. Ali pregovor pravi, da nesreča ne počiva nikoli! Nigris je opravljal včeraj svojo službo kakor po navadi. Okolnost je zahtevala, da je moral čez železniški tir. Ker je pa v prosti luki več tračnic in je moral vse prehoditi. Pri tem je zahtevala nesreča, da je pridrdralo po tračnici, na kateri se je ravno nahajal Nigris, več vagonov. Nigris jih ni opazil ne slišal. Vagoni, ki so drveli z veliko brzino, so podrli Nigrisa na tla. Prava sreča je bila, da se je nahajal Nigris med tračnicami, kajti drugače bi prišel z glavo pod težko kolo. Ali vagon, ki je bil pridrvel z vso silo, ga je vrgel ob tla s tako silo, da je obležal kot mrtev. Ko so videli delavci nesrečo., so pritekli od vseh strani delovodji na pomoč. Okoli njega je ležala mlaka krvi. Kri mu je tekla kar curkoma iz čela in iz ust. Na lice mesta je bil pozvan zdravnik rešilne postaje, ki ga je odpeljal v mestno bolnišnico. Tam sta ga operirala zdravnik Zen-naro in Sinavini. Ta dva dobroznana zdravnika skušata na vse mogoče načine, da bi o-hranila Nigrisa pri življenju. Ali njun trud bo najbrže zaman. KONOPLJO, solnčnice in bučne peške prb-daja v vsaki množini Sever ćt Komp. V. N. Machiavelli št. 13. 560 šel zdravnik rešilne postaje, ki je odpeljal ranjenca v vojaško bolnišnico. Zdravnik je ugotovil, da ima vojak 10 cm globoko rano v hrbtu. Ranilca so orožniki prijeli ter ga odvedli v zapor v ulici Coroneo. Vzrok pretepa ni znan. Prodal je delavnico, ki ni bila njegova last. . »Societa Anonima Commerciale«, ki ima svoj PRODAM krasno hrastovo spalno sobo z umi-glavni sedež v Budimpešti, je dala svojo de-( valnikom in zrcalom na omari ter mizo za lavnico v ulici S. Ciiino Št. 514 inženirju Zul-! L 3600'—. Via deli'Istituto 39, pritličje, tanu Trozerju v varstvo. Ta je zopet predal, KolariČ. 558 varstvo delavnice drugemu inženirju Minzu. -;--— Tudi ta je ni maral in jo oddal v varstvo Jo- j SOBA, opremljena, se da v najem uradn.ku sipu Tassaniju. Tassani jo je znal plodonosno! al» uradnici. Via di Koiano 4, IV. Gorjup. uporabiti. Prodal je delavnico tvrdki Rocco 559 Osvaldella. Kupcu je zagotovil, da je delav- DOLGE MIZE za deželo, 35 komadov, in 41 mca njegova last. Tassani je prodal delavnico glol yse y 6ohrcm stanjll| proda.n po u- "c2j?l!ol?os.t,° ^inZa> del.fv£lco >e..do°lf godni ceni en bloc ali pa posamezne kose. .30.000 lir, katere je pa zapravil, iossanija, ki' - - - prodaja delavnice« ki niso njegova last, so .zaprli. Virgil Bajt, sodar, Via di Canipo Mar/io št. 14. 556 Vesti Is Goriške Kraška kopriva. Na sivi skali stoji in moli proti nebu svoje suha rebra vas Kopriva. Le i POROČNE SOBE za L 2200'—. svetle postelje, omare, mizice, ponočne omarice in stolice, se prodajo po nizki ceni. Campo Belvei ere 1, Semolich. 527 redko pošilja v svet svoje glasove. Pa vendar r PRODAJALKA, starejša, spretna, dobro iz-nc misli, dragi tujec, da živi tukaj tako neza- vežbana v manufakturni stroki in učenka poštenih siarišev s primerno šolsko izobrazbo se sprejmeta pri Vinko Šket, manufakturna trgovina v II. Bistrici. 555 vedno ljudstvol Dejstva govore nasprotno Res je, da Kopriva peče, pa vendar ima v sebi mnogo zdravilnih lastnosti. — Pridite cenjeni rodoljubi v Koprivo dne 8. maja, da se navžijete okrepčujočega kraškega terana ter SOBA s posteljo se odda pošteni osebi, najraje dušne hrane ob zbrani harmoniji pevskih zbo-j moškemu. Naslov pri upravnistvu._553 rov. Prepričali se bodete, da Kopriva ni naj- : " ~ : T . , , " " i,-____a J* i HIŠA z vinogradom in precej obdelanega zem- ljišča, se proda. Scala Santa 314. TRGOVSKI POMOČNIK, izurjen v manifak- turi in specariji, išče službe. Naslov pove upravništvo. 472 zadnja gorska naselbina. — Omenjenega dne priredi tukajšnje pevsko bralno društvo »Zarja«, svojo slavnostno veselico v proslavo 25letnice svojega društvenega obstanka. Vsled tega prosim v imenu društva vsa bratska društva iz okolice, da ne priredijo istega dne veselic, marveč da prihite v Koprivo, da skup- B8INJEVEC jamčeno naraven, no praznujemo 25letnico našega društvenega obstanka. — Zanašujoč se, da bodo bratska društva to upoštevala, bilježim Kari Turk, predsednik. Gospodarstvo Padanje cen v Češkoslovaški. Kakor poročajo iz Prage, so v zadnjem času cene živini znatno padle, ker je število živine skoraj isto, kakor v mirni dobi. Istotako so padle cene obleki, obutvi in železu. _ poljubni množini, se dobi po zmerni ceni pri Fr. De-kleva, Slavina p. Prcstranek. 34 POZOR! Srebrne krone po najvišjih cenah plaču .i edini grosist Belelli Vito. via Madonnina 10, I. 389 ŠTEDILNIKE m vzidanje, vsake velikosti, domače delo. Izdeluje in po dogovoru tudi postavlja. Izdelovalnica Štedilnikov, (Kranjec Lti-dovik, Trnovo pri 11. Bistrici. 381 Borzna poroifla, Tečaji: V Trstu, 6. aprila 1921. -............^ .............2090 . ............ _____________g • 1200 Martinolich .....................^ Oceanla .................. Premuda Tripcovicli •«••»•••••****• Ampelca Cement Dalmatia ,«••«••••••• KRONE plača vedno par cent. več r.cfio vsak drugi kupec, edinole Alojz Povh, trgovina Piazzj Garibaldi št. 3, tc'ef. 3-29 (prej trg Bariera) Jadranska banka Cosullcb . • • • Dalmatia . • • • GeroHmich . • • Libera Triestlna . LIoyd . • • • • Lussino . 440 410 600 380 Cement Spalato 382 Toj« valuta na t rž alke m trgu: V Trstu, 6. aprila 1921. Neprepečatene krone — 5.— avstrijsko-nemške krone . •••••• 3.7o— 4.—- češkoslovaške krone 32.--32 oO dinarji..............--67-_ le j I marke doiarji ......* • * • < francoski franki •••••• švicarski franki ...... angleški funti papirnati . • • angleški funti, zlati . . • • rubli napol coni .«••••••* Švicarsik tečaji ŽENEVA, 6. Lira 24*30, marka 9 43, avstr. krona 1525, angl. funt 22'6375, fr. frank 40'75, dolar 5*7612. . . 33.-- 34.— . . 37.- 37.75 . • 21.90- 22.- . . 161.--162.— . . 400.--402 — . . 88.-- 88.25 . „ 100.--104.— . . 12.--13.- . . 76.-- 80.— ABSOLVENTIH J A slov. trg. šole, zmožna slovenskega, italijanskega in nemškega jezika, s prakso, išče službe. Ponudbe poii »Takoj« na upravništvo. 498 GOSPODIČNA, poštena, brez starišev, vstopila v službo kot družabnica ali oskrt ..ca, samo za hrano. Naslov pri upravništvu. 550 OKNA, vrata, protiokna, 2 razni tehtnici, oprema za prodajalno, sodčki, mlin na roko in 2 kopelji iz cinka. Kosak, via Udino št. 27, 549 SOBNO SLIKARSKI in pleskarski pomočnik se sprejme v trajno delo. Miro Vičič, stojna. Po-543 45 MLADIH OVAC z jagnjeti proda takoj, Benitfar Alojz, Trnovo 34 pri 11. Bistrici, 5?3 nemi KNJIGOVODJA zmožen slovenskega, škega in italijanskega jezika išče službe. Ponudbe pod ^Agilen'; na upravništvo. (4761 ZLATO in srebrne krone plačam več kot dru(£i kupci. Albert Povh, urar, Mazzini 46 (v bliliil drvenega trga). 25 POUK: Angleškega, francoskega, italijanskega, jugoslovenskega, nemškega jezika, slovnica, konverzacija, korespondenca, stenografija? trimesečni tečaji za odrastle; posebni tečaji in ponavljanje za deco. Prestavljanje. Vi« Boccaccio 3, vrata 14. fll 10 Poslano*) Zahvala. Smatram za svojo dolžnost, da sej« javno zahvalim veleuč. g. dr. Leonardo, | D'Antona, zdravniku in operaterju | v Sežani, ki me je s svojo dobroznano „ _ SSPozdravil od smrtno nevarne 1CESKE STEKLEHIHE JOSIP VATOVEC i Porcelan, Iončevlna, cilindri, raznovrstne ste-r S klenicc, kozarci /a vino, pivo in žganje, Sipe, 288 bezana ilo g raznovrstne svetiljke in drugo kuhinjsko po- sodo, vse po konkurenčnih cenah- 33 — TVRDKA — ! ĐEBIASIS & DOMENIŠ ■ Trst, ul. Coroneo 13, le!. 12-34 i se priporoča cenj. gg. odjcmalcem, trgovcem a ' in gostilničarjem za ugoden nakup * v v PODLISTEK V. F. B. V malem svetu (15) — Nc, ne mislim ... je hitela Ivanka, da bi udobrovoljila sestro — omenila sem le zato, ker bi se mama strašno jezila, ali vendar, dasi ni nič na stvari... • Potiskali ste se skozi gnečo vsak dan istih sprehajalcev v Ilici, ne da bi utegnile pogledati v sijajne izložbe, pač pa sti tu pa tam vraćali pozdrave znancev, a večkrat ste se morali z lakti potiskati skozi ljudi ,ki prihajajo semkaj dan na dan, da gledajo in da jih drugi gledajo, skozi to množico, ki večinoma po dnevu ne prihaja do izprehoda, ki pa v večernem vrvenju po mestnem tlaku v sijajni razsvetljavi Auerjevih svetiljk in po razkošnih, omamnih proaajalniških oknih gleda, da pozablja na dnevni trud- Mnogi si razkoSje, ki ga nimajo, nadomeščajo z gledanjem, mno£i vzdišejo po nedošežnih lepotah; mnogi pijejo vase strast po načinu življenja preko denarnih sredstev, največji del pa prihaja, da bije ali vsaj gleda tisto bitko očij na tem vsakdanjem zbirališču zagrebških ljubimcev. Ah, ko bi ta iliški tlak mogel pripovedovati, koliko tragedij se je tu začelo, koliko dram ljubezni, ljubosumnosti, zavisti in vseh človeških strasti se je tu razvijalo In odigralo; koliko soprogov in očetov je tu preko volje trgalo podplate svojih črevljev; koliko nad in načrtov je tu nastalo in propadlo, koliko src pogaženih... Ali, tlak je vstrpljiv, ta iliški tlak. vstrpljiv in diskreten in vsakdo more hoditi po njem, kolikor le hoče in vsakdo mu more poverjati tajnosti svojih korakov. Ko ste Ivanka in Mila že prešli to vrvenje in šle mimo Kočičevega spomenika, ste nada-Ijevali zopet razgovor, ki ga je pretrgal prehod po Hici. Sicer molčljiva Mila je imela seda} prepolno srce in se ni mogla vzdržati, da ne bi ga malo odprla sestri. — Kak lep je tak ulan v svoji modri ulan-ki! — je rekla sanjavo. — Ahl ti ugaja torej njegov suknjič! — je odgovorila Ivanka nekoliko ujedljivo. — Mari ni lep? ... In ti si prej vedno govorila, da so častniki lepši, nego vsi drugi... — Morda ... je odvrnila Ivanka, ki pa ni bila s svojimi mislimi povsem pri tem razgovoru, pak je pripomnila: — Ako ti častniki ugajajo, si moraš najti drug ideal in ne Roderja, ker je ta zaljubljen v Zoro ... — Tega ne vem . .. Pogledal me je nekoli-kokrat in na razstanku mi je tako močno stisnil roko, da bi bila skoro zakričala. — A, a — se Je čudila Ivanka. Bilo ji je na jeziku, da bi povedala mali, da take šale še niso zanjo, ker je premlada« No, bala se je, da bi užalila njeno občutljivost in se s tem izpostavila nevarnosti, da Mila vse izda materi. Pustila Jo je torej v njem obmami in je pritr-jala njenim pripombam. (Dalje). *) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko kolikor mu zakon veleva. S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem, da se je danes, 6. t. m., naš preljubljeni soprog ozir. oče Janez Oblak J tnlSkl nadpizni:< v pok. po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti, preselil v srečnejšo večnost v visoki starosti 86 let. Pogreb se bo vršil dne 8. t. m. iz župnišča v Gorjanskem na domače pokopališče. Priporoča se v pobožno molitev. 2S6 GORJANSKO, dne 6. aprila 1921. Tereslja Oblaki soproga. Karol Oblak« kurat, sin. Hi