URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 40 V LJUBLJANI, dne 19. decembra 1967 Cena 5 dinarjev Leto XXIV VSEBINA: 307. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni Soli. 308. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča. 309. Poslovnik Skupščine Socialistične republike Slovenije. 310. Sklep in priporočilo o ukrepih za nadaljnji razvoj stano* vanjskega gospodarstva in stanovanjske reforme. 311. Odlok o potrditvi zaključnega računa sklada SR Slovenije za šolstvo za dobo od 1. 1. 1967 do 30. 6. 1967. 312. Odlok o soglasju k drugemu rebalansu finančnega navrta cestnega sklada SR Slovenije za leto 1967. 313. Odlok o soglasju k finančnemu načrtu cestnega sklada SR Slovenije za leto 1968. 314. Sklep o imenovanju predsednika in članov upravnega odbora Prešernovega sklada. 315. Sklep o imenovanju predsednika in članov Upravnega odbora sklada SR Slovenije za pospeševanje proizvodnje in predvajanja filmov. 316. Sklep o imenovanju predsednika in članov upravnega odbora sklada SR Slovenije za pospeševanje kulturnih dejavnosti. 317. Sklep o izvolitvi sodnika okrožnega sodišča v Ljubljani. 318. Sklep o izvolitvi sodnika okrožnega sodila v Murski Soboti. 319. Sklep o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov okrožnega gospodarskega sodišča v Celju. 320. Sklep o imenovanju predstavnika družbene skupnosti, ki ga imenuje Skupščina SR Slovenije v svet zavoda prehodnega mladinskega doma v Ljubljani. 321. Odločba o razrešitvi direktorja Uprave zgradb SR Slovenije. 322. Odločba o predstavnikih družbene skupnosti v svetu Arboretuma Volčji potok pri Radomljah. 323. Poslovnik pravnega sveta Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije. 324. Navodilo za izdelavo vodnogospodarske osnove. 30T. Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam UKAZ o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 9. oktobra 1967 in na seji prosvetno-kultur-nega zbora dne 13. decembra 1967. St 61-11/67 Ljubljana, dne 13. decembra 1967. Predsednik Skupščine SR Slovenije: Sergej Kraigher 1. r. ZAKON • spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli 1. člen Tretji odstavek 62. člena zakona o osnovni šoli Uradni list SRS, št. 7-43/65) se črta. 2. člen 63. člen se spremeni tako, da se glasi: ■»Učitelji na osnovni šoli morajo opraviti strokovni izpit in se strokovno izpopolnjevati v skladu z določbami tega zakona.« 3. člen Za 63. členom se doda devet novih členov, ki se glasijo: >»63 a člen Učitelji pridobijo pravico opravljati strokovni izpit po dveh letih vzgojnega izobraževalnega dela, morajo pa ga opraviti najpozneje v petih letih opravljanja tega dela. Učitelj, ki v petih letih ne opravi strokovnega izpita, ne sme več opravljati vzgojnega izobraževalnega dela na osnovnih šolah. 63 b člen Republiški sekretar za prosveto in kulturo s pravilnikom podrobneje določi vsebino in način opravljanja strokovnega izpita in obveznega strokovnega izpopolnjevanja učiteljev. 63 c člen Delovna mesta učiteljev, ki opravljajo vzgojno izobraževalno delo poln ali najmanj polovičen delovni čas na osnovni šoli, se zasedajo po razpisu v skladu z določbami tega zakona. S statutom osnovne Sole se lahko določi, da se zasedajo po razpisu tudi delovna mesta učiteljev, ki opravljajo vzgojno izobraževalno delo manj kot polovičen delovni čas. Razpisi po prejšnjem odstavku so redni, naknadni in izredni. Osnovne šole so dolžne razpisati tista delovna mesta za posamezne učne predmete ali skupine učnih predmetov, za katere je ob upoštevariju učne obveznosti, določene s tem zakonom, nezasedenih najmanj 20 ur tedensko. Redni razpis se objavi vsako leto v času od 1. do 15. aprila, naknadni razpis pa v času od 1. do 15. julija. Osnovne šole pošljejo vsako leto republiškemu sekretariatu za prosveto in kulturo v objavo redni razpis najpozneje do 20. marca, naknadni razpis pa najpozneje do 20. junija. Republiški sekretariat za prosveto in kulturo skrbi, da se redni in naknadni razpis enotno objavita za vso SR Slovenijo. 63 ć člen upoštevati zlasti obseg in posebnosti v organizaciji vzgojnega izobraževalnega dela. Učna ura v osnovni šoli traja 45 minut. 63 g člen Cas za priprave in drugo delo v okviru 'delovne obveznosti, ki je povezano z vzgojnim izobraževalnim delom, je razlika med delovno obveznostjo in učno obveznostjo. V drugo delo v okviru delovne obveznosti, ki je povezano z vzgojnim- izobraževalnim delom, se šteje: pripravljanje nalog, razredništvo, skrb za knjižnico, kabinete, delavnice in telovadnice, dežurstvo, šolske konference, izpiti za redne učence, mentorstvo pri izvajanju prostovoljnih dejavnosti, delo s skupnostjo učencev, roditeljski sestanki, individualni stiki s starši in z drugimi osebami v zvezi z vzgojnim izobraževalnim delom, obvezno strokovno izpopolnjevanje, vodstvo šolskih kuhinj ter drugo delo v zvezi z vzgojno izobraževalno dejavnostjo osnovne šole. Rok za prijavo na razpds je 15 dni po objavi razpisa. Osnovne šole morajo odločiti o izbiri kandidata in obvestiti kandidata o izidu razpisa najpozneje v 20 dneh po izteku roka za prijavo na razpis. Učitelj mora najpozneje v osmih dneh po prejemu obvestila o izidu razpisa pismeno obvestiti osnovno šolo, kjer dela, da je sprejel razpisano delovno mesto. Učitelju, ki je sprejet na drugo delovno mesto na podlagi rednega razpisa, poteče razrešitveni rok (čas, ko mora učitelj ob prenehanju delovnega razmerja ostati na delovnem mestu) z 31. avgustom tekočega leta. Učitelju lahko preneha delovno razmerje po njegovi volji brez razrešitvenega roka, če osnovna šola v dogovorjenem roku ne izpolni z razpisom določenih pogojev. 63 d člen Razrešitveni rok za učitelje je šest mesecev, če ni s tem zakonom drugače določeno. Razrešitveni rok po prejšnjem odstavku in po četrtem odstavku 63 č člena tega zakona ne velja, če se delovna skupnost in učitelj drugače sporazumeta. 03 h člen Učitelji so lahko med letnimi šolskimi počitnicami poklicani na tečaje in seminarje za strokovno izpopolnitev ali na druge dolžnosti v zvezi s pripravami za začetek šolskega leta, prav tako pa tudi na učne in vzgojne aktivnosti, ki jih organizira osnovna šola med šolskimi počitnicami. Učitelju, ki iz razlogov po prejšnjem odstavku ali zaradi bolezni ali zaradi drugih opravičljivih razlogov ne more izkoristiti letnega dopusta med šolskimi počitnicami v trajanju, kot mu pripada po 65. členu temeljnega zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 43-516/66 in št. 52-617/66), je treba omogočiti, da izkoristi letni dopust oziroma preostali del letnega dopusta izven šolskih počitnic v istem koledarskem letu.« 4. člen V 80. členu se čteda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Ravnatelja osnovne šole imenuje in razrešuj« svet šole v soglasju z ustanoviteljem.« Sedanji tretji odstavek postane četrti. 5. člen 63 e Člen Drugi odstavek 88. člena se črta. Delovna obveznost učiteljev v osnovnih šolah je 42 ur tedensko. V ta delovni čas se šteje poučevanje, priprava na vzgojno izobraževalno delo in strugo delo, ki je v zvezi z vzgojno izobraževalno dejavnostjo osnovne šole. 63 f člen Učna obveznost učiteljev za razredni pouk je toliko učnih ur. kolikor jih določa predmetnik, vendar ne več kakor 24 učnih ur na teden. Učna obveznost učiteljev za predmetni pouk je tedensko 22 ur. Ce organizacija vzgojnega izobraževalnega dela tako zahteva, lahko svet osnovne šole v okviru delovne obveznosti poveča ali zmanjša posameznim učiteljem za predmetni pouk učno obveznost za naiveč dve uri tedensko. Učno obveznost določi ravnatelju in pomočniku ravnatelja v osnovni šoli svet šole. Pri tem je treba 6. člen Za 88. členom se dodasta dva nova člena, ki se glasita: •88 a člen Učitelji, ki nimajo izobrazbe ustrezne stroke ozi' roma stopnje, ki se zahteva za delovna mesta, na ka' terih opravljajo vzgojno izobraževalno delo ob uveljavitvi tega zakona, si morajo najpozneje v petih letif od uveljavitve tega zakona pridobiti zahtevano izobraZ' bo. Ce si učitelji v tem roku'ne pridobijo predpisan« izobrazbe, ne smejo več opravljati dela na teh deloV' nih mestih. Predmetni učitelji' in profesorji, ki so bili po slul" beni dolžnosti do konca leta 1959 dodeljeni na delovn* mesta učnega predmeta, za katerega nimajo izobrazb* ustrezne stroke, lahko ostanejo na teh delovnih mestih, će imajo več kot 20 let delovne dobe. Predmetni učitelji in profesorji s krajšo delovno dobo si morajo v petih letih pridobiti ustrezno strokovno izobrazbo. 88 b člen Učitelji, ki imajo na dan uveljavitve tega zakona več kakor pet let delovne dobe in še niso opravili strokovnega izpita v prosvetni stroki, morajo najpozneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona opraviti strokovni izpit. Ce učitelji v tem roku ne opravijo strokovnega izpita, ne smejo več opravljati vzgojnega izobraževalnega dela.«* .*i-j « 7. člen Za 89. členom se dodasta dva nova člena, ki glasita: »-89 a člen se Določbe 63. do 63 h člena ter 88 a in 88 b člena tega zakona se primerno uporabljajo tudi za vzgojitelje v vzgojnih varstvenih zavodih; obveznost vzgojiteljev v teh zavodih je 30 ur vzgojnega dela na teden, za letne dopuste vzgojiteljev v tistih vzgojnih varstvenih zavodih, ki poslujejo celo leto, pa ne veljajo določbe 63 h člena tega zakona. .*cu3iquH« liiittHt ntnut h-j&z 89 b člen KepubhSKi sekretar za prosveto in kulturo more izdati izvršilne predpise na podlagi tega zakona najpozneje do pričetka šolskega leta 1968/69.«* 8. Člen diiltolob dat dl .ftgnirttob M eo* *0(1 ami Zakonodajno-pravna komisija Skupščine SR Slovenije je pooblaščena, da določi in izda prečiščeno besedilo zakona o osnovni šoli. •u»v ao iglaog >nte 9. člen Ji ..us attlu**. Ta zakon začne veljati •Uradnem listu SRS«*. osmi M si •» vmš* dan po m! V ,'KXk objavi v •MfcVkMl .ioftiiatthav m t >onnfn dinja* ,;ifi«la•' Poslanci, katerih mandati so vertticirani, podpišejo >esedik> slovesne izjave na seji zbora. Besedilo slovesne izjave se glasi: »Izjavljam, da bom dolžnost poslanca Skupščin« ra in njegovih teles; z dovoljenjem tega zbora o*1' . ; . roma njegovih teles lahko sodeluje tudi pri njihovem delu,, vendar nima pravice odločati. , , Poslanec ima pravico udeleževati se sej komisij skupščine in sej odborov in drugih teles, ki jih je ustanovil njegov zbor, čeprav ni njihov član, kot tudi pravico, sodelovati pri njihovem delu, vendar mrha pravice odločati. Komisije, odbori ter druga telesa skupščine in zborov lahko izjemoma sklenejo, da so ni siji lahko navzoči le njihovi člani. ' - 17. člen Poslanec, ki ne more priti na sejo telesa, katerega člah je, mora to sporočiti predsedniku tega telesa in vnaprej ali pozneje opravičiti svoj izostanek. Poslancu, ki se iz opravičenega vzroka daljši čas ne more udeleževati sej telesa, katerega član je, lahko zbor na njegovo zahtevo dovoli, da mu ni treba hoditi fta seše. O tem odloča zbor brez obravnave. 'I 18. člen Predsednik zbora je dolžan obvestiti zbor, če član zbora trikrat zaporedoma ne pride na ,sejo zbora in ne opraviči svojega izostanka. ,'r- - ‘ v" Komisija, odbor ali drugo telo skupščine ali njenega zbora lahko, če kakšen član trikrat zaporedoma ni prišel na sejo tega teleaa in svojega izostanka ni opravičil, predlaga zboru, naj takega poslanca razreši članstva v tem telesu in izvoli novega člana. , .j-'« e. ig;'6ien' Poslanec ne sme brez upravičenega razloga odklo-hiti Jfimke&j in nalog, ki mu jih v mejah svojega d«l°v-Q*ga' področja poveri tek? s(nipščine, katerefca clan^j*. v* . , 7 • J«.f "> • -v,’ .. b) Pravica prcdlagania i.'.... ... 20. člen -.V. . . . r. ■* v J ...V.. | * v- ^Mšanec ima v zboru, katerega član je, pravico.: — predlagati izdajo zakonov, osnutke in predloge zakonov in drugih aktov s področja zbora kot tudi amandmaje k predlogom teh aktov; . 'f— predlagati obravnavanje vprašanj s področja zbora ali vprašanj, ki imajo pomen za delovne ljudi in delovne skupnosti s področja zbora; ’ — predlagati obravnavanje vprašanj, ki sč nana- ša! jo ha politiko in delo izvršnega sveta, na ižvrŠeva-hje zakohov ali na delo republiških organbv uprave, če spadajo taka vprašanja v področje njegovega zboraali imajb pomen za delovne ljudi ih delovne skupnosti s Piidročja zbora; ‘ ' ‘ — predlagati ankete o vprašanjih s področja zbora. 21. člefi ■ - '■ r' ' '' ' . |. ••'. ‘ •• t- ••.•••• C.'j . Poslanec lahko predlaga v zboru, katerega član je, naj ta zbor: ;i —'predlaga pristojnemu zboru, da jzda. z^kon ali drug akt- ali obravnava vprašanje z njegovega,,področja;'', •• •> • - , • rt „ —obravnava predlog zakona ali drugega akta aji 'takšpo. drugo vprašanje s področja kakšnega drugega žbora In da pristojnemu zboru mnenje o takem predlogu oziroma vprašanju ali amandma k predlogu, če hha'predlog oziroma vprašanje pomen tudi Zš 'jiidi in delovne skupnosti s področja nje’govega zbora. 22. člen Poslanec ima pravico, skupaj z drugimi poslanci, katerih število je določeno v tem poslovniku, predlagati izvolitev, imenovanje ali razrešitev funkcionarjev, ki se volijo na skupni seji vseh zborov, in skupaj z drugimi poslanci, katerih število je določeno v poslovniku zbora, predlagati izvolitev, imenovanje ali razrešitev funkcionarjev, ki se volijo na seji njegovega zbora. c) Pravica vprašanja 23. člen Poslanec ima pravico, postaviti izvršnemu svetu, republiškim sekretarjem in drugim funkcionarjem, ki vodijo republiške upravne organe, vprašanja, ki se nanašajo na njihovo delo ali na zadeve iz njihove pristojnosti. 24. člen Poslanec postavi vprašanje praviloma pismeno po predsedniku zbora, lahko pa tudi ustno na seji zbora. Predsednik zbora pošlje poslansko vprašanje izvršnemu svetu, vprašanje, ki je postavljeno funkcio-ngrju republiškega upravnega organa, pa tudi temu funkcionarju. , •Poslancem se z vabilom na sejo zbora pošljejo tudi -prepisi pismeno postavljenih poslanskih vprašanj; v zapisniku prejšnje seje pa je povzeta vsebina poslanskih vprašanj, ki so bila postavljena ustno na seji zbora. 25. člen Na pismeno vprašanje dobi poslanec odgovor na prvi naslednji seji zbora, če je vprašanje poslal najmanj osem dni pred sejo. ■ - Na. ustno vprašanje da odgovor član izvršnega sveta oziroma funkcionar, ki vodi republiški upravni organ, še na isti seji, na kateri je bilo vprašanje postavljeno. Će ne da odgovora takoj, ga je dolžan dati na naslednji seji zbora. 26. člen Poslanec lahko zahteva pismeni odgovor na svoje vprašanje. Pismeni odgovor mora biti dan v osmih dneh od drrčva,' ko je poslanec postavil vprašanje; pošlje se predsedniku zbora. • Predsednik zbora pošlje odgovor poslancu, na prvi naslednji »»ji zbora pa obvesti zbor, da je poslanec odgovor prejel. 27. člen Na zahtevo izvršnega sveta oziroma funkcionarja, ki vodi republiški upravni organ, lahko zbor podaljša roke^kf >so za dajanje odgovorov določeni v 25. in 26. členu tega poslovnika. J..'' . . |V,.-V v .28. člen " 'Na vprašanje, postavljeno izvršnemu svetu, da odgovor praviloma član izvršnega sveta; na vprašanje, postavljeno republiškemu sekretarju ali funkcionarju, ki yodi republiški upravni organ, pa da praviloma odgovor,.ta funkcionar ali funkcionar, ki ga po veljavnih predpisih nadomestuje. ,.. ,Izyršni svet lahko glede pa naravo postavljenega vprašanja odloči, da na vprašanje, ki mu je bito postavljeno, odgovori republiški sekretar ali funkcionar, ki vodi republiški upravni organ, kakor tudi, da na vprašanje, ki je bilo postavljeno republiškemu sekretarju ali funkcionarju, ki vodi republiški upravni organ, odgovori izvršni svet. Ce pomeni vprašanje državno ali uradno tajnost, lahko predlaga predstavnik izvršnega sveta oziroma republiški sekretar ali funkcionar, ki vodi republiški upravni organ, naj seja zbora, na kateri bo dal odgovor, ne bo javna. O takem predlogu odloči zbor brez obravnave. 29. člen Ko dobi odgovor na svoje vprašanje, lahko postavi poslanec na seji zbora dopolnilno vprašanje. Ce je na vprašanje, postavljeno izvršnemu svetu, odgovoril republiški sekretar ali funkcionar, ki vodi republiški upravni organ, lahko poslanec zahteva, da na njegovo vprašanje odgovori izvršni svet. Poslanec lahko predlaga potem, ko dobi odgovor na vprašanje in morebitno dopolnilno vprašanje, da se postavi njegovo vprašanje kot posebna točka na dnevni red iste ali prihodnje seje. 30. člen Poslanska vprašanja In odgovori nanje naj bodo kratki. 31. člen Poslanec lahko postavlja predsedniku skupščine in predsednikom zborov kot tudi predsednikom komisij, odborov in drugih teles skupščine in njenih zborov vprašanja, ki se nanašajo na njihovo delo v skupščini in na delo teles, ki jim predsedujejo. Pri postopku za postavljanje teh vprašanj se primerno uporabljajo določbe 24. do 30. člena. 32. člen Na vsaki seji zbora mora biti predviden čas za postavljanje poslanskih vprašanj in za dajanje odgovorov nanje; v ta namen lahko zbor določi tudi posebno sejo. « Pravica zahtevanja obvestil 33. člen Poslanec ima pravico, zahtevati od republiškega sekretarja ali funkcionarja, ki vodi republiški upravni organ, obvestila o vprašanjih, ki so na dnevnem redu seje ali so v pripravi za sejo zbora, odbora ali komisije, kot tudi obvestila o drugih vprašanjih, ki so mu potrebna za opravljanje poslanske funkcije in se nanašajo na zadeve iz pristojnosti upravnega organa. Obvestilo zahteva poslanec pismeno ali ustno in ga naslovi neposredno na funkcionarja, v katerega področje spada vprašanje, o katerem zahteva obvestilo. 34. člen Republiški sekretar ali funkcionar, ki vodi republiški upravni organ, mora dati obvestilo pismeno ali ustno, kakor pač poslanec zahteva, praviloma v osmih dneh. Ce v osmih dneh ne more dati zahtevanega obvestila, mora v tem času obvestiti poslanca, kdaj mu ga bo dal. d) Obveščanje poslancev 35. člen Poslanec mora biti sproti obveščen o vseh vprašanjih, ki jih mora poznati, da bi mogel redno in pravilno opravljati poslansko funkcijo, zlasti pa: — o splošnih vprašanjih politike na vseh področjih dejavnosti skupščine; — o delu teles skupščine; — o delu izvršnega sveta; — o delu republiških upravnih organov; — o uresničevanju politike, začrtane v družbenih planih in drugih aktih skupščine; — o vprašanjih, ki so na dnevnem redu katere od naslednjih sej telesa skupščine, v katerem je član. ta um «b .'ttetian^hn —m rtrfr Da bi bili čimbolj popolno obveščeni, poslanci dobivajo oziroma so jim na razpolago »Informacije Skupščine SR Slovenije«, uradne publikacije skupščine, ter informativno in dokumentacijsko gradivo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu sej teles, katerih člani so, ter o drugih vprašanjih z njihovega področja. Poslanci dobivajo obsežnejše informativno in dokumentacijsko gradivo v povzetku, pri tem pa jim je vse gradivo v izvirnem obsegu na razpolago v dokumentaciji skupščine. Povzetek morajo sestavljavci izvirnega gradiva pripraviti hkrati, ko pripravljajo samo gradivo. Poslanci imajo pravico do vpogleda tudi v drugo informativno in dokumentacijsko gradivo, ki ga pripravljajo in zbirajo telesa in službe skupščine, ter v informativno in dokumentacijsko gradivo, ki ga pripravlja in zbira izvršni svet in republiški upravni organ v zvezi z vprašanji, ki jih obravnava skupščina Poslanec ima pravico, zahtevati od strokovnih služb skupščine dopolnilna obvestila o vprašanjih, ki so na dnevnem redu sej, ali o vprašanjih, ki jih želi poslanec poznati v zvezi z opravljanjem svoje 'funkcije. 37. člen Predsednik zbora, komisije ali odbora lahko takrat, ko se gradivo pošilja poslancem, označi določeno gradivo kot državno ali uradno tajnost. e) Zagotovitev pogojev za opravljanje poslanske funkcije 38. člen V skupščini so poslancem na razpolago strokovne, administrativne in tehnične službe, ki jim na zahtevo dajejo pomoč pri oblikovanju in formuliranju predlogov in poročil ter pri opravljanju drugih nalog, ki ji”1 jih poveri eno izmed teles skupščine, jim dajejo in' formacije, strokovna pojasnila in dopolnilno gradivo, skrbijo za to, da so poslancem zagotovljeni tehnični pogoji za delo, jim dajejo informacije o delu skupščine, sejah skupščinskih teles in njihovem dnevnem redu ter opravljajo po potrebi tudi druge naloge. Za delo. študij in sestanke poslancev in njihovih skupin ter za delo v drugih oblikah njihovega sodelovanja, daje skupščina poslancem potrebne prostore in jim zagotavlja druge delovne pogoje. g Te svoje pravice uporabljajo poslanci v skladu predpisi o notranjem redu v Skupščini SR Slovenijo- 39. člen V Skupščini SR Slovenije se lahko ustanovi v skladu s statutom Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije klub poslancev. Poslanci lahko razvijajo tudi druge oblike sodelovanja. 40. člen Poslancu je treba zagotoviti pogoje za opravljanje poslanske funkcije tudi na območju volilne enote, v kateri je bil izvoljen. f) Poslančeve pravice in dolžnosti v volilni enoti 41. člen Na območju volilne enote in občine, ki jo zajema, poslanec spremlja razvoj in probleme družbenega življenja; poslanec, ki je član kakšnega zbora delovne skupnosti, pa še posebej probleme družbenega življenja, ki posegajo na področje njegovega zbora. Pri izvrševanju poslanske funkcije se poslanec opira zlasti na občinske skupščine, krajevne skupnosti, samoupravne organizacije in njihove samoupravne organe ter na družbeno-politične organizacije, zlasti na temeljno organizacijo Socialistične zveze delovnega ljudstva. V ta namen se poslanci vključujejo v klube Poslancev na območju ene ali več občin, se zbirajo na skupne sestanke ter izmenjujejo mnenja o vprašanjih, imajo pomen za občane in delovne skupnosti. 42. člen Poslanec je dolžan obveščati volivce svoje volilne ®uote o svojem delu in o delu svojega zbora, Poslanci zborov delovnih skupnosti so še posebej dolžni, sestajati se s samoupravnimi organi delovnih organizacij in delovnimi ljudmi-volivci svoje volilne W»te, da se z njimi posvetujejo o vprašanjih, ki imajo Pomen za delovne organizacije in delovne ljudi ter da ikn na zahtevo dajejo odgovore in pojasnila. 43. člen Poslanec se je dolžan seznaniti v volilni enoti, v kateri je bil izvoljei* z mnenji o vprašanjih, ki jih obravnava njegov zbor. Poslanec je dolžan spremljati izvajanje zakonov in m"ugih aktov skupščine na območju svoje volilne enote 'h občine, ki jo zajema ter v zvezi s tem predlagati ftoipščini ustrezne ukrepe in odločitve, da se pomanj-tojivosti odpravijo. 44. člen Poslanec ima pravico udeleževati se dela občin-f** skupščine z območja volilne enote, v kateri je bil ’*voljen, in jo na zahtevo obveščati o svojem delu in 0 delu svojega zbora. Poslanci, izvoljeni v isti ali več občinskih skupšči-i organizirajo sestanke z odborniki občinske skup-*hie ter se z njimi posvetujejo o vprašanjih, ki imajo ^hje skupen pomen. Poslanec je na zahtevo občinske skupščine z ob-toočja volilne enote, v kateri je bil izvoljen, dolžan •ilotJti pred svojim zborom njene predloge in mne-W ° vpra^anJib s področja zbora. Poslanec zbora de-j,,Vne skupnosti ima poleg tega dolžnost pred svojim 0rom razložiti tudi predloge in mnenja ustrezne sa- moupravne skupnosti o vprašanjih s področja zbora, če to samoupravna skupnost od njega zahteva. Vsak poslanec ima pravico, da potem, ko predloge in mnenja občinske skupščine oziroma samoupravne skupnosti obrazloži, navede tudi svoja lastna mnenja in predloge k obravnavanemu vprašanju in se po svojem mnenju o takem vprašanju opredeli. 45. člen • Poslanec mora Piti obveščen o sestankih skupščinskih teles s predstavniki občinskih skupščin in občinskimi odborniki iz območja občine, ki zajema njegovo volilno enoto. Skupščinsko telo, ki sestanek sklicuje, mu mora poslati dnevni red sestanka, da se ga poslanec lahko udeleži, če smatra to za potrebno. Prav tako mora biti obveščen o drugih oblikah sodelovanja, zlasti v primerih, ko skupščina ali njena telesa želijo od občinskih skupščin predloge, mnenja in stališča o posameznih vprašanjih. 46. člen Poslanec ima pravico zahtevati od državnih organov ter od delovnih in drugih organizacij na območju, ki zajema volilno enoto, v kateri je bil izvoljen, podatke, ki so mu potrebni za opravljanje poslanske funkcije. g) Pravica do povračil in nadomestil 47. člen Funkcija poslanca je častna družbena funkcija. Pravice poslancev do nadomestila osebnih dohodkov in povračila stroškov urejajo posebni predpisi. h) Poslanska legitimacija 48. člen Poslanci imajo posebne poslanske legitimacije. V poslanski legitimaciji so navedene imunitetne pravice in druge pravice, ki jih poslanec s to legitimacijo lahko uveljavlja. Za izdajanje poslanskih legitimacij in za evidenco o izdanih legitimacijah skrbi tajnik skupščine. O izgubi poslanske legitimacije mora poslanec takoj obvestiti tajnika skupščine. 2. Imunitetna pravica 49. člen Poslanec ima od dneva, ko je izvoljen, do dneva, ko mu preneha mandat, imunitetno pravico v Skupščini SR Slovenije in zunaj nje. 50. člen Poslanec ne more biti klican na odgovornost, ne sme se mu vzeti prostost in ne kaznovati za mnenje, ki ga je izrazil, ali za glas, ki ga je dal v kateremkoli telesu skupščine. 51. člen Brez dovoljenja zbora, katerega član je, poslanec ne sme biti priprt; prav tako se, če se sklicuje na imuniteto, ne more brez dovoljenja tega zbora začeti zoper njega kazenski postopek. Državni organ, ki namerava pripreti poslanca ali začeti kazenski postopek zoper poslanca, ki se sklicuje na imuniteto, mora dobiti najprej dovoljenje od njegovega zbora. Dovoljenje za pripor oziroma za kazenski postopek zoper poslanca zahteva pristojni organ od predsednika skupščine. 52. člen Brez dovoljenja njegovega zbora sme biti poslanec priprt samo, če ga zalotijo pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen strogega zapora nad 5 let. Državni organ, ki v takem primeru pripre poslanca, mora to takoj sporočiti predsedniku skupščine. 53. člen Državni organ mora obvestiti predsednika skupščine tudi, kadar začne kazenski postopek zoper poslanca, ki se ni skliceval na imuniteto. 54. člen Zahtevo, naj se dovoli pripor poslanca oziroma kazenski postopek zoper njega (2. odstavek 51. člena), sporočilo državnega organa, da je poslanca priprl (2. odstavek 52. člena), in sporočilo državnega organa, da je začel kazenski postopek zoper poslanca, ki se ni skliceval na imuniteto (53. člen), pošlje predsednik skupščine predsedniku njegovega zbora. Predsednik zbora pošlje zahtevo oziroma sporočilo mandatno-imunitetni komisiji zbora; ta prouči zahtevo oziroma sporočilo in nato poroča o tem zboru na njegovi prvi naslednji seji. 55. člen O zahtevi, naj dovoli pripor poslanca oziroma uvedbo kazenskega postopka zoper njega, odloči zbor po poročilu mandatno-imunitetne komislije, v zvezi s sporočilom o priporu poslanca pa odloči, ali naj se postopek nadaljuje ali ustavi oziroma ali naj odločba državnega organa o priporu obvelja ali pa neha veljati. Ob sporočilu o uvedbi kazenskega postopka zoper poslanca, ki se ni skliceval na imuniteto, lahko zbor vzpostavi njegovo imunitetno pravico, če mu . je to potrebno za opravljanje javne funkcije poslanca. Ce zbor sklene, naj se kazenski postopek zopor poslanca ustavi, se postopek takoj ustavi; če zbor razveljavi odločbo državnega organa o priporu, se poslanec takoj izpusti. Ce zbor vzpostavi imunitetno pravico poslancu, ki se ni skliceval na imuniteto, se kazenski postopok zoper njega takoj ustavi. 56. člen Ce zbor ni zbran, lahko da mandatno-imunitetna komisija zboru, katerega član je poslanec, dovoljenje za pripor oziroma za kazenski postopok; prav tako lahko odloči, ali naj se postopok zopor poslanca nadaljuje ali ustavi oziroma ali naj odločba državnega organa o priporu obvelja ali neha veljati ali pa vzpostavi njegovo imunitetno pravico. Odločitev mandatno-imunitetne komisije je izvršljiva. Mandatno-imunitetna komisija mora sporočiti svojo odločitev zboru na prvi njegovi seji. Po sroročilu mandatno-imunitetne komisije odloči zbor, ali njeno odločitev potrjuje ali razveljavlja. 57. člen Kadar zbor oziroma njegova mandatno-imunitetna komisija da dovoljenje za pripor oziroma za uvedbo kazenskega p>ostopka, sme biti poslanec priprt oziroma sme biti kazenski postopek zoper njega uveden samo za dejanje, za katero je bilo dano dovoljenje. 3. Prenehanje mandata 58. člen Poslancu preneha mandat v primerih, ki jih določa zakon. 59. člen Poslanec lahko odstopi. Pravico ima svoj odstop obrazložiti. Izjavo o odstopu izroči poslanec predsedniku skupščine; ta jo pošlje predsedniku njegovega zbora. Član delegacije SR Slovenije v- zveznem zboru (zboru narodov), da izjavo o odstopu kot zvezni poslanec Skupščini SR Slovenije; pravico ima svoj odstop obrazložiti. Predsednik Skupščine SR Slovenije pošlje obvestilo o odstopu predsedniku zvezne skupščine. 60. člen Ce poslanec prevzame funkcijo oziroma delo, ki je po zakonu nezdružljiva s poslansko funkcijo, mora o tem takoj obvestiti predsednika skupščine. Predsednik skupščine pošlje to obvestilo predsedniku njegovega zbora, 61. člen , Predsednik zbora je dolžan vstaviti v predlog dnevnega reda za prvo naslednjo sejo zbora vsak primer, ki ima za posledico prenehanje mandata kakšnega njegovega člana. Zbor ugotovi na način, ki je določen v njegovem poslovniku, da je poslancu prenehal mandat. 4. Pravice in dolžnosti poslancev in republiških funkcionarjev, ki jim je potekel mandat oziroma prenehala funkcija 62. člen Poslanci in republiški funkcionarji, ki jim je potekel mandat oziroma funkcija, lahko nadaljujejo del0 v Skupščini SR Slovenije, če izpolnjujejo s predpis* določene pogoje. 63. člen Poslanci in funkcionarji, ki jim je potekel mandat, opravljajo za skupščino naloge, ki jim jih poveri predsednik skupščine. Predsednik skupščine lahko določi, da opravljal0 poslanci in funkcionarji, ki jim je potekel mandat, naloge za posamezne zbore, komisije, odbore in drug9 telesa skupščine in njenih zborov. 64. člen Posamezni zbori in druga telesa skupščine ozirom9 njihovi 'predsedniki poverjajo poslancem in funkcion91’" jem. ki jim je potekel mandat, n.aioee v mejah svojeg9 področja in določaio. kako naj jih opravljajo. Poslan in funkcionarje, ki jim je potekel mandat, lahko va bijo na svoje seje, morajo pa jih povabiti, ko razpravljajo o vprašanjih v zvezi z nalogami, ki so jim jih poverili. 65. člen Poslanci in funkcionarji, ki jim je potekel mandat, imajo pravico biti stalno in redno obveščeni o vseh vprašanjih, ki jih morajo poznati, da bi mogli v redu in pravilno opravljati zaupane jim naloge. Pri opravljanju zaupanih jim nalog lahko zahtevajo poslanci in funkcionarji, ki jim je potekel mandat, strokovno pomoč služb skupščine in uporabljajo njeno dokumentacijo. 5. Pravice in dolžnosti članov delegacije SR Slovenije v zveznem zboru (zboru narodov) 66. člen Za člane delegacije SR Slovenije v zveznem zboru (zboru narodov) se v okviru I. amandmaja k ustavi SR Slovenije uporabljajo v tem poslovniku navedene določbe o poslancih. Člani delegacije, ki niso poslanci republiškega zbora, imajo pravico sodelovati pri delu republiškega zbora in udeleževati se sej zborov delovnih skupnosti in drugih teles skupščine in njenih zborov, nimajo pa pravice glasovati. 67. člen Člani delegacije uresničujejo svojo pravico, sodelovati v republiškem zboru, zlasti s tem, da poročajo zboru o delu Zvezne skupščine v zvezi s svojim delom v njej, da predlagajo zboru, da zavzame stališča do vprašanj, ki se pripravljajo za obravnavo v Zvezni skupščini in da dajejo pobudo zboru, da obravnava za zvezo in republiko pomembna vprašanja, glede katerih smatrajo za potrebno, da se izoblikuje stališče zbora. Člani delegacije lahko predsedniku republiškega zbora predlagajo, da odbor tega zbora obravnava določena vprašanja, pomembna za zvezo in republiko. 68. člen Člani delegacije enkrat letno poročajo republiškemu zboru o delu Zvezne skupščine v zvezi s svojim delom v njej; poročilo, ki ga dajo pismeno, se pošlje vsem poslancem skupščine. Člani delegacije so dolžni udeležiti se sej zborov skupščine na zahtevo teh teles in jim dati obvestila in Pojasnila o delu zveznega zbora in zbora narodov. Na skupni seji lahko vsi zbori skupščine sklenejo, da jim člani delegacije poročajo o svojem delu ali delu Zvezne skupščine oziroma o posameznih vprašanjih, ki jih Zvezna skupščina obravnava. 69. člen Člani delegacije so na zahtevo Skupščine SR Slovenije dolžni razložiti v zveznem zboru in zboru narodov stališča, predloge in mnenja Skupščine SR Slovenije o vprašanjih s področja teh zborov. Vsak član delegacije ima pravico, da potem, ko stališča, predlo- in mnenja Skupščine ^R Slovenije obrazloži, navede tudi svoja lastna stališča, mnenja in predloge k obravnavanemu vprašanju in se po svojem mnenju ° takem vprašanju opredeli. 70. člen Člani delegacije odgovarjajo za svoje delo Skupščini SR Slovenije, ki jih voli in razrešuje. Da bi člani delegacije lahko izpolnjevali svoje dolžnosti: — imajo vse pravice republiških poslancev, zlasti glede prejemanja uradnih publikacij skupščine, gradiva, pomoči strokovne službe itd.; — dobivajo gradivo za seje republiškega zbora, na lastno pobudo pa tudi gradivo za seje posameznega ali več zborov delovnih skupnosti; — dobivajo vse predloge, stališča in mnenja, ki jih skupščina ali njena telesa pošljejo zvezni skupščini ali njenim telesom; — sestajajo se na lastno pobudo ali na predlog predsednika skupščine oziroma predsednikov zborov, da med seboj in s predsedniki zborov, odborov in drugih teles skupščine izmenjujejo mnenja in stališča o posameznih vprašanjih; — sestajajo se na lastno pobudo ali na željo samoupravnih skupnosti, samoupravnih organov in organizacij, ali na predlog predsednika skupščine, s predstavniki samoupravnih skupnosti, samoupravnih organov in organizacij na območju republike, da se seznanijo z njihovimi mnenji, predlogi in stališči do posameznih vprašanj, ki jih obravnava ali naj bi jih obravnavala Zvezna skupščina. III. TELESA SKUPŠČINE SR SLOVENIJE, NJIHOVO PODROČJE IN MEDSEBOJNA RAZMERJA 71. člen Zadeve iz pristojnosti Skupščine SR Slovenije opravlja republiški zbor enakopravno z ustreznim zborom delovnih skupnosti. Določene zadeve iz pristojnosti Skupščine SR Slovenije opravlja posamezen zbor samostojno. Skupščina SR Slovenije opravlja določene zadeve iz svoje pristojnosti na skupni seji vseh zborov. Skupščina SR Slovenije opravlja v skladu z ustavo, s svojim poslovnikom in poslovniki zborov določene zadeve iz svoje pristojnosti tudi v komisijah, odborih in drugih telesih skupščine in njenih zborov. Zadeve, ki so določene v tem poslovniku, opravljata za Skupščino SR Slovenije in njena telesa predsednik in predsedstvo skupščine. 1. Zbori Skupščine SR Slovenije 72. člen Vsak zbor je v svojem področju pri odločanju samostojen. Način dela zbora predpisuje v skladu z določbami tega poslovnika njegov poslovnik. 73. člen Vsak zbor se samostojno organizira m konstituira. V ta namen zbor samostojno: — verificira mandate in odloča o mandatno-imuni-tetnih vprašanjih svojih članov: — voli predsednika in podpredsednika zbora; — ustanavlja svoje odbore, komisije in druga telesa, jim določa področje ter voli njihove predsednike in člane; — sprejema svoj poslovnik. 74. člen Vsak zbor samostojno določa program svojega dela. Pri sestavljanju delovnega programa upošteva vsak zbor programsko osnovo za delo skupščine, predloge poslancev zbora in članov delegacije SR Slovenije v zveznem zboru, delovne programe svojih odborov, delovne programe drugih zborov in komisij skupščine, izvršnega sveta in republiških upravnih organov ter njihove predloge kot tudi predloge družbeno-političnih, delovnih in drugih organizacij ter samoupravnih skupnosti; pri tem mora vsak zbor upoštevati predloge in programe dela občinskih skupščin ter programe dela teles Zvezne skupščine, zlasti zbora narodov. Pri sestavljanju delovnega programa gleda zbor zlasti na zadeve in naloge, ki izvirajo iz družbenih planov in temeljev politike, ki jih je določila skupščina. 75. člen Delovni program zbora mora biti sestavljen tako: — da omogoča pogoje za dolgoročno delo in dolgoročno usmerjanje razvoja; — da določi prioritetne naloge nadaljnjega razvoja, ki omogočajo izpolnitev programa; — da omogoča spremljanje aktualnih družbenih vprašanj ter izvajanje politike in aktov, ki jih je skupščina sprejela. 76. člen Sprejeti delovni program objavi zbor v »Informacijah Skupščine SR Slovenije«. a) Področje zborov 77. člen Republiški zbor obravnava enakopravno z gospodarskim zborom vprašanja s področja gospodarstva in financ, kot so: stanje In razvoj posameznih gospodarskih področij; delitev družbenega proizvoda; družbeni plani in njihovo uresničevanje; bančni in kreditni sistem; notranja delitev v delovnih organizacijah na področju gospodarstva; delo In funkcioniranje samoupravnih organov v gospodarskih organizacijah; stanje kadrov in potrebe po kadrih na gospodarskem področju; druga vprašanja s področja družbenoekonomskih odnosov in gospodarskega razvoja ter druga vprašanja z gospodarskega področja, ki imajo pomen za delovne ljudi in delovne skupnosti. Republiški zbor z gospodarskim zborom sprejema zakone, daje avtentične razlage zakonov in sprejema druge akte: o gospodarskih organizacijah, gospodarskem poslovanju in gospodarskem združevanju; o delitvi družbenega proizvoda, prispovkih, davkih, taksah in drugih davščinah; o javnih posojilih; o denarju in drugih plačilnih sredstvih in o plačilnem prometu: o kreditnih in bančnih poslih; o cenah in kontroli cen: o zavarovanju; o varstvu pred elementarnimi nesrečami: o zemlji, gozdovih in vodah, cestah in izkoriščanju naravnih bogastev in drugih naravnih sil; o varstvu živali in rastlin: o prometu in zvezah: o projektiranju in gradnji, o komunalnem gospodarstvu In urbanizmu; o merah, standardih, tehničnih normativih, paten- tih, znamkah, vzorcih in modelih; o drugih vprašanjih s področja gospodarstva in financ in o drugih vprašanjih s teh področij, ki imajo pomen za delovne ljudi in delovne skupnosti. Republiški zbor z gospodarskim zborom sprejema družbene plane SR Slovenije in predpise, s katerimi se delovnim organizacijam nalagajo obveznosti za zagotovitev materialnih sredstev, potrebnih družbeni skupnosti. 78. člen Republiški zbor obravnava enakopravno s prosvet-no-kulturnim zborom: stanje in probleme izobraževanja in vzgoje, znanosti, umetnosti in drugih področij kulture kot tudi telesne kulture; vprašanja, ki se tičejo razvoja izobraževanja in vzgoje, znanstvenega raziskovalnega dela in njegove organizacije, umetnosti in drugih področij kulture kot tudi telesne kulture; stanje kadrov in potrebe po kadrih na teh področjih, zlasti v zvezi z zagotavljanjem materialne osnove za delo in razvoj, za napredek samoupravnih odnosov v delovnih organizacijah ter za izobraževanje in izpopolnjevanje njihovih kadrov kot tudi druga vprašanja, ki imajo pomen za delovne ljudi in delovne skupnost) na teh področjih. Republiški zbor sprejema enakopravno s prosvet-no-kulturnim zborom zakone, daje avtentične razlage zakonov in sprejema druge akte, s katerimi se urejajo vprašanja na področju izobraževanja, znanosti in umetnosti in na drugih področjih kulture, avtorskih pravic in telesne kulture kot tudi druga vprašanja s teh področij, ki imajo pomen za delovne ljudi in delovne skupnosti. 79. člen Republiški zbor obravnava enakopravno s socialno-zdravstvenim zborom vprašanja s področja socialne in zdravstvene politike, kot so: organizacija in funkcioniranje, socialnih in zdravstvenih služb in socialnega zavarovanja; samoupravljanje, notranja delitev in ekonomski odnosi v delovnih organizacijah s področja socialnega in zdravstvenega varstva; usklajevanje dela zdravstvenih služb in služb socialnega zavarovanja ter zagotavljanje sredstev za njihov razvoj; varstvo družine in otrok; vprašanja socialnega ih zdravstvenega varstva ter varstva pri delu, socialnega varstva vojaških invalidov; vprašanja stanja kadrov ih piotreb px) kadrih na teh p>odročjih; druga vprašanja s področja zdravstva, socialnega zavarovanja In drugih področij socialne px>litike. ki imajo pmmen za delovne ljudi in delovne skupnosti. Republiški zbor s socialno-zdravstvenim zborom sprejema zakone, daje avtentične razlage zakonov ih sprejema druge akte, s katerimi se urejajo vprašanja zdravstvenega varstva, nadzorstvo nad prometom z zdravili in nadzorstvo nad proizvodnjo in prometom mamil in strupov; socialno zavarovanje; varstvo vojaških invalidov; varstvo pri delu; skrbništvo in druga vprašanja s p>odročja zdravstva, socialnega zavarovanja in drugih področij socialne politike, ki imajo P0" men za delovne ljudi in delovne skupnosti. 80. člen Republiški zbor obravnava enakopravno z organi-zacijsko-p>olitiČnim zborom vprašanja družbeno-politič' nega sistema, kot so: svoboščine in pravice človeka ln občana: vprašanja družbenega samoupravljanja v delovnih in drugih samoupravnih organizacijah in dru*' beno-političnih skupnostih; položaj in samoupravne pravice delovnih ljudi, ki delajo v državnih organih, družbeno-političnih skupnostih in društvih tpr v drugih skupnostih, ter vprašanja notranje delitve; organi-žacija in delo državnih organov; stanje kadrov in potrebe po kadrih pri državnih organih; medsebojna razmerja med državnimi organi, delovnimi organizacijami in družbenimi organizacijami; druga vprašanja s področja družbeno-političnega sistema in z drugih področij iz pristojnosti skupščine, razen vprašanj, ki spadajo v enakopravno delovno področje drugih zborov ali v samostojno področje kakšnega drugega zbora. Republiški zbor z organizacijsko-političnim zborom sprejema zakone, daje avtentične razlage zakonov in sprejema druge akte o sistemu samoupravljanja v delovnih in drugih samoupravnih organizacijah ter družbeno-političnih skupnostih; o družbenem planiranju; o Volilni pravici; o referendumu; o osebnem statusu občanov; o zakonski zvezi in družini ter o posvojitvi; o družbeni lastnini; o premoženjsko pravnih razmerjih; o stanovanjskih razmerjih; o dedovanju; o razlastitvi; o delovnih razmerjih; o izvrševanju kazenskih sankcij; o gospodarskih prestopkih in prekrških; o ureditvi so-'dišč, javnega tožilstva in javnega pravobranilstva; o odvetništvu in drugih oblikah pravne pomoči; o zborovanjih in drugih javnih shodih; o društvih; o tisku in drugih oblikah Informacij; o organizaciji in delu služb notranjih zadev, državne varnosti, varnosti prometa, družbenega knjigovodstva, statistike, evidence in drugih služb, ki opravljajo zadeve, pomembne za republiko; o pravnem položaju verskih skupnosti; o drugih vprašanjih, ki ne spadajo v enakopravno področje drugih zborov ali v samostojno področje republiškega zbora. Republiški zbor z organizacijsko-političnim zborom sprejema republiški proračun ter odloča o sprejemanju materialnih obveznosti za republiko. 81. člen Kadar gre za vprašanja, ki zanimajo dva ali več zborov delovnih skupnosti, odloča enakopravno z republiškim zborom tisti zbor delovne skupnosti, v čigar Področje posega glavna tvarina ali pretežni del tvarine akta, ki ga zbora sprejemata. 82. člen Republiški zbor samostojno: — sklepa o spremembi meja SR Slovenije; — obravnava vprašanja in sprejema predloge. P^nenja in stališča v zadevah s področja mednarodnih odnosov, narodne obrambe in državne varnosti; • — voli In razrešuje predsednika In druge člane 'zvrJnega sveta; . — voli in razrešuje predsednike in sodnike Ustav-Pega sodišča SR Slovenije; — voli in razrešuje predsednika, sodnike in sod-nike porotnike Vrhovnega sodišča SR Slovenije, Višje-8a gospodarskega sodišča v Ljubljani ter okrožnih sod'.šč in okrožnih gospodarskih sodišč v SR Sloveniji; — imenuje In razrešuje republiške sekretarje, republiškega Javnega tožilca in republiškega javnega Pravobranilca ter druge republiške funkcionarje 'n člane organov upravljanja, ki jih po ustavi, zakonu ali drugem aktu Skupščine SR Slovenije voli Skupščina SR Slovenije; — uresničuje pravice skupščine glede odgovornosti politično-izvršilnih organov In republiških funkcionarjev skupščini; — razveljavlja in odpravlja protiustavne in nezakonite akte izvršnega sveta; — odloča o podaljšanju mandata odbornikom občinskih skupščin in odloča o tem, da je prenehalo stanje, zaradi katerega jim je bil mandat podaljšan; — odloča o nadomestilih in povračilih republiškim poslancem in funkcionarjem, ki jih voli ali imenuje skupščina; — opravlja drugo zadeve iz pristojnosti skupščine, ki niso v enakopravnem delovnem področju drugih zborov ali v samostojnem področju kakšnega drugega zbora. 83. člen Vsak zbor delovnih skupnosti lahko v svojem področju obravnava poročila izvršnega sveta in republiških sekretarjev ter funkcionarjev, ki vodijo samostojne republiške upravne organe, in lahko po obravnavi stanja na posameznem področju zahteva od republiškega zbora postopek za razrešitev vseh članov ali posameznega člana izvršnega sveta ali za razrešitev posameznega funkcionarja, ki ga imenuje Skupščina SR Slovenije. O taki zahtevi odloča republiški zbor, 84. Člen Republiški zbor oziroma ustrezni zbor delovnih skupnosti v svojem področju obravnava predloge aktov Zvezne skupščine ter lahko sprejema stališča Skupščine SR Slovenije o teh predlogih, 85. člen Vsak zbor delovnih skupnosti lahko na svojem področju samostojno obravnava vprašanja v zvezi z izvrševanjem zakonov in drugih aktov skupščine ter druga vprašanja, ki so skupnega pomena za delovne in druge samoupravne organizacije in delovne skupnosti z ustreznega področja, da se uskladijo njihovi medsebojni odnosi in razvija med njimi sodelovanje, izmenjava mnenj In iskanje najprimernejših rešitev za skupne probleme. Ti zbori imajo pravico, dajati samoupravnim organizacijam, delovnim skupnostim in državnim organom priporočila o teh vprašanjih. 86. člen Zbori delovnih skupnosti spremljajo, opirajoč se zlasti na delovne skupnosti, razvoj samoupravljanja in samoupravnih odnosov, ki posegajo na njihovo področje, in proučujejo pojave, ki nastajajo v zvezi z razvojem organov družbenega samoupravljanja, da s tem varujejo ustavni položaj in samoupravne pravice delovnih ljudi in delovnih skupnosti. 87. člen Statute delovnih skupnosti, za katere predpisi določajo, da jih obravnava Skupščina SR Slovenije, samostojno obravnava ustrezni zbor delovnih skupnosti: način obravnave določa njegov poslovnik. 88. člen Zbori delovnih skupnosti lahko samostojno obravnavajo vprašanja s področij, o katerih enakopravno odločajo z republiškim zborom, da ugotovijo stanje in dajo pobudo za njihovo rešitev. 89. člen Vsak zbor ima pravico, obravnavati predloge zakonov, družbenega plana in proračuna ter drugih aktov s področja drugega zbora in dajati pristojnemu zboru amandmaje in mnenja k takim aktom, če gre za vprašanja, ki imajo pomen tudi za delovne ljudi in delovne skupnosti z njegovega področja. Zbor lahko po svojem predstavniku obrazloži svoj predlog in mnenje na seji pristojnega zbora. Pristojni zbor lahko zahteva od drugega zbora mnenje o predlogu zakona ali o drugem vprašanju, ki ga obravnava. Drugi zbor je dolžan dati zahtevano mnenje. Pristojni zbor je dolžan vzeti v obravnavo mnenja drugih zborov in zavzeti do njih stališče. Ce gre za vprašanja, ki imajo pomen tudi za delovne skupnosti z njegovega področja, lahko vsak zbor predlaga tudi, da se izda zakon ali drug akt s področja drugega zbora. 90. člen Sporna vprašanja o področju zborov rešuje predsedstvo skupščine z razlaganjem določb tega poslovnika, ki se nanašajo na področje zborov. b) Delo in sodelovanje med zbori 91. č*en Vsak zbor razpravlja in odloča o vprašanjih s svojega področja praviloma na samostojni (ločeni) seji. Republiški zbor in pristojni zbor delovnih skupnosti lahko skleneta, da bosta na skupni seji obravnavala predlog zakona ali drugega akta, ki ga enakopravno sprejemata. Ce zbora skleneta, da bosta na skupni seji tudi glasovala o takem predlogu, glasujejo člani vsakega zbora posebej. 92. člen Dvoje ali več zborov se lahko zbere na skupno sejo tudi za obravnavanje vprašanj skupnega pomena. Zbori delovnih skupnosti lahko na skupni seji obravnavajo vprašanja s svojega samostojnega področja (85. člen), ki imajo skupen pomen za delovne ljudi in delovne skupnosti z njihovih področij, in o njih sprejmejo skupno priporočilo. O takem priporočilu sklepa vsak zbor delovnih skupnosti posebej. 93. člen Skupno sejo dveh ali več zborov skličejo njihovi predsedniki po sporazumu ali po sklepu zborov, ko se poprej dogovorijo o dnevu in dnevnem redu skupne seje. Skupno sejo dveh ali več zborov lahko skliče tudi predsednik skupščine, če to predlagata dva zbora. Skupno sejo dveh ali več zborov, ići so jo sklicali njihovi predsedniki, vodijo ti izmenoma. Ce je skupno sejo dveh ali več zborov sklical predsednik skupščine, jo tudi sam vodi; v sporazumu z njim pa lahko tako sejo izmenoma vodijo predsedniki zborov. 94. člen Zbori Skupščine SR Slovenije sodelujejo med seboj. Zaradi usklajevanja dela zborov obveščajo predsedniki zborov vnaprej predsednika skupščine in tajnika skupščine o sklicu seje zbora in o dnevnem redu. ki ga predlagajo za sejo. Predsedniki zborov se sporazumevajo o načinu in rokih za obravnavo posameznih vprašanj, o katerih ti zbori enakopravno odločajo, kot tudi o opravljanju drugih zadev, ki imajo pomen za dva ali več zborov. 2. Skupna seja vseh zborov 95. člen Skupščina SR Slovenije na skupni seji vseh zborov: — voli in razrešuje predsednika in podpredsednika skupščine; — voli člane delegacije SR Slovenije v zvezni zbor (zbor narodov); — odloča o podaljšanju mandata poslancem Skupščine SR Slovenije in o tem, da je prenehalo stanje, zaradi katerega je bil poslancem podaljšan mandat; — sprejema poslovnik Skupščine SR Slovenije; — odloča o ustanovitvi komisij Skupščine SR Slovenije; — voli predsednike in člane komisij Skupščine SR Slovenije; — opravlja druge zadeve, ki jih določata ustava >n ta poslovnik. 96. člen Na skupni seji vseh zborov se lahko obravnavajo vprašanja splošnega političnega pomena. O vprašanjih splošnega političnega pomena lahko sprejema skupščina na skupni seji vseh zborov deklaracije in priporočila. 97. člen Na skupni seji vseh zborov lahko skupščina sprejema svoj poslovnik ali odloča o spremembah in dopolnitvah poslovnika, lahko pa obravnava in sprejema predlog poslovnika oziroma predlog za spremembo ali dopolnitev poslovnika vsak zbor zase na ločeni seji po postopku, ki velja za sprejemanje aktov, ki jih r*" publiški zbor in pristojni zbor delovnih skupnosti sprejmeta enakopravno. 98. člen Na skupni seji vseh zborov lahko skupščina odloča o ustanovitvi komisij skupščine, lahko pa o predlogo za ustanovitev komisij odloča vsak zbor zase na loče seji. 99. člen Na skupni seji vseh zborov voli skupščina Pre<^ sednike in člane svojih komisij v celoti, lahko pa opm vi tudi posamezne spremembe v njihovi sestavi. Komisije lahko skupščina izvoli tudi na ločerd sejah zborov, in sicer tako, da izvoli vsak zbor iz sV<*L vrst v tem poslovniku ali v odloku o ustanovitvi ko sije določeno število članov komisije. V tem pri1116 se komisija sama konstituira in izvoli izmed sebe predsednika in podpredsednika. Posamezne spremembe v sestavi komisij lahko opravi skupščina na skupni seji, lahko pa tudi vsak zbor na ločeni seji, in sicer glede tistih članov, ki so v komisiji iz njegovih vrst. O spremembah, ki jih opravi zbor na ločeni seji, obvesti predsednik zbora predsednika skupščine in ustrezno komisijo. Po istem postopku lahko skupščina na skupni seji ali njeni zbori na ločenih sejah razrešijo komisijo v celoti ali posamezne njene člane. 100. člen Na skupni seji vseh zborov lahko člani delegacije SR Slovenije za zvezni zbor (zbor narodov) poročajo o delu Zvezne skupščine v zvezi s svojim delom v njej. 101. člen Na skupni seji vseh zborov lahko sprejema skupščina tudi sklepe o načinu dela na seji ter sklepe, ki vsebujejo navodila za delo komisij in služb skupščine. 3. Predsednik skupščine in predsedstvo skupščine 102. člen Skupščina SR Slovenije ima predsednika; izvoli ga na skupni seji vseh zborov. Predsednik, ki mu je potekel mandat, opravlja funkcijo do izvolitve novega predsednika. 103. člen Predsednik skupščine organizira in sklicuje skupne seje vseh zborov in jih vodi; daje pobudo za obravnavanje posameznih vprašanj s področja skupščine in njenih teles ter skrbi za usklajevanje njihovega dela; spodbuja sodelovanje zborov in drugih teles skupščine ter skrbi za njihovo sodelovanje z drugimi organi in družbeno-političnimi organizacijami. Predsednik skrbi za izvajanje poslovnika Skupščine SR Slovenije, za uveljavljanje načela javnosti pri delu skupščine in /m uveljavljanje pravic poslancev v zvezi z opravljanjem njihove poslanske funkcije, razpisuje volitve poslancev in odbornikov občinskih skupščin ter izvršuje druge pravice in dolžnosti, ki jih ima Po ustavi, posebnih predpisih in po tem poslovniku. Predsednik podpisuje ukaze o razglasitvi zakonov, Podpisuje akte, sprejete na skupni seji vseh zborov, 'n akte, ki jih sprejmejo zbori, razen priporočil in skle-Pov, ki jih sprejme posamezni zbor. Predsednik razglaša z ukazom odlok o izvolitvi izvršnega sveta. Predsednik izda predpise o notranjem redu v Skupščini SR Slovenije. 104. člen Predsednik skupščine ima pravico, predlagati tele-som skupščine, da obravnavajo določena vprašanja z njihovega področja; ima pravico, sodelovati pri razpravljanju o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu ''•je teh teles. 105. člen Skupščina SR Slovenije ima dva podpredsednika: izvoli ju na skupni seji vseh zborov. 1 Podpredsednika se volita za štiri leta, če jima pred fem ne izteče mandat. Podpredsednik, ki mu je potekel mandat, opravlja funkcijo do izvolitve novega podpredsednika. 106. člen Podpredsednika skupščine pomagata predsedniku pri delu in opravljata v dogovoru z njim posamezne zadeve z njegovega področja. Ce je predsednik skupščine zadržan, ga nadome-stuje podpredsednik, ki ga določi predsedstvo skupščine. 107. člen Predsedstvo skupščine sestavljajo predsednik skupščine, predsednik izvršnega sveta, podpredsednika skupščine in predsedniki zborov. Pri delu predsedstva skupščine sodeluje tudi tajnik skupščine. 108. člen Predsedstvo skupščine: — razlaga določbe tega poslovnika glede pristojnosti zborov in drugih teles skupščine in druge njegove določbe ter zavzema stališča do vprašanj skupnega pomena za delo zborov, ki so določena v tem poslovniku; — usklajuje delovne programe zborov skupščine in izdela, če meni, da je to potrebno, programsko osnovo za delo skupščine; skrbi za sodelovanje med zbori pri uresničevanju njihovih delovnih programov; — usklajuje delo zborov skupščine in predlaga rešitve, če se zbori ne morejo zediniti glede načina in rokov za obravnavo vprašanj, o katerih odločajo enakopravno, ali glede opravljanja drugi zadev, ki imajo skupen pomen za dva ali več zborov; — predlaga zborom prednost za predloge in vprašanja, ki jih je treba hitro rešiti; — spremlja način dela teles skupščine in obravnava s predsedniki komisij in odborov skupščine in njenih zborov vprašanja, ki so v zvezi z delom teh teles; — usklajuje izvajanje delovnih programov skupščine in izvršnega sveta; — uresničuje sodelovanje Skupščine SR Slovenije in občinskih skupščin ter usklajuje sodelovanje njenih teles z občinskimi skupščinami; — uresničuje sodelovanje Skupščine SR Slovenije z Zvezno skupščino v vprašanjih skupnega pomena; — skrbi za sodelovanje skupščine z družbeno-političnimi organizacijami in delovnimi skupnostmi: — daje pobudo za obravnavanje vprašanj splošnega političnega pomena; — skrbi, da so poslancem zagotovljeni pogoji za delo; — določa načela o organizaciji dela in o notranjem redu v Skupščini SR Slovenije; — določa predlog za sredstva, ki naj bodo v republiškem proračunu zagotovljena za delo Skupščine SR Slovenije in njenih služb; — opravlja druge zadeve, določene v tem poslovniku. 109. člen Predsedstvo skupščine lahko predlaga, naj pride kako vprašanje na dnevni red seje zbora Skupščine SR Slovenije, in lahko zahteva, naj kako vprašanje obravnava na svoji seji komisija, odbor ali drugo telo skupščine ali njenega zbora. 110. člen Akte in predloge, ki izhajajo s stališč in sklepov predsedstva, podpisuje predsednik skupščine; ta daje tudi predloge, ki jih sprejme predsedstvo (109. člen) 111. člen Seje predsedstva sklicuje predsednik skupščine. Na seje predsedstva skupščine so lahko povabljeni, če to zahteva delo skupščine ali njenih teles, tudi predsedniki drugih teles skupščine, člani izvršnega sveta, poslanci in drugi funkcionarji v skupščini in republiških upravnih organih kot tudi predstavniki družbenopolitičnih, delovnih in drugih samoupravnih skupnosti. 112. člen Tajnik skupščine; — pomaga predsedniku skupščine pri pripravljanju in organiziranju sej predsedstva skupščine; poskrbi za poročila, dokumentacijo in drugo gradivo za vprašanja, ki jih obravnava predsedstvo skupščine; skrbi za zapisnike sej predsedstva skupščine; — skrbi za izvrševanje sklepov predsedstva skupščine; — opravlja druge zadeve, ki mu jih poveri predsednik skupščine; — pomaga predsedniku skupščine pri pripravljanju in organiziranju skupnih sej vseh zborov, se udeležuje skupnih sej in skrbi za zapisnike teh sej; — skrbi za usklajevanje dela sekretarjev zborov, komisij in odborov; — opravlja kot splošni vodja služb v skupščini zadeve po določbah tega poslovnika in drugih predpisov; — sestavlja predlog predračuna skupščine in je odredbodajalec za izvrševanje predračuna skupščine. 4. Komisije in druga telesa Skupščine SR SlovenHe A. Splošne določbe 113. člen Skupščina SR Slovenije ima komisije, da spremljajo in proučujejo posamezna vprašanja, da sestavljajo osnutke in predloge posameznih zakonov in predloge drugih aktov, da izvajajo ankete ter pripravljajo in opravljajo druge zadeve za skupščino in njene zbore. m. člen Komisije skupščine se ustanovijo s tem poslovnikom, lahko pa se ustanovijo tudi s posebnim odlokom, ki ga skupščina sprejme na skupni seji zborov ali na ločenih sejah posameznih zborov; na ločenih sejah zborov je odlok sprejet, če so zanj glasovali republiški zbor in vsaj dva zbora delovnih skupnosti. Odlok o ustanovitvi komisije določa njeno področje, pooblastila In sestavo. 115. člen Vsaka komisija ima predsednika, podpredsednika in določeno število članov. Ce število članov komisije ni določeno v poslovniku skupščine oziroma v odloku o njeni ustanovitvi, ga skupščina določi pred volitvami predsednika in članov komisije. 116. člen Predsednika, podpredsednika in člane komisije voli skupščina na skupni seji vseh zborov alj na ločenih sejah posameznih zborov (99. člen) izmed poslancev, določeno število članov pa je v posameznih komisijah lahko imenovanih izmed znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev. Predsednik, podpredsednik in člani komisije so izvoljeni za štiri leta, če jim medtem ne poteče mandat, vendar opravljajo svojo funkcijo do izvolitve novih predsednikov, podpredsednikov oziroma članov. Na skupni seji vseh zborov lahko skupščina sklene, da razreši predsednika, podpredsednika in vse ali posamezne člane komisije še pred potekom časa, za katerega so bili izvoljeni. Vsak zbor lahko razreši posameznega člana, ki je bil Izvoljen v komisijo izmed njegovih članov, še pred potekom časa, za katerega je bil izvoljen, republiški zbor pa tudi posameznega člana, ki je bil imenovan v komisijo izmed znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev. 117. člen Predsednik komisije organizira in vodi njeno delo. Predsednik daje pobudo za obravnavanje posameznih vprašanj s področja komisije, skrbi za obveščanje njenih članov in poslancev o problemih s področja komisije, sodeluje s predsedniki teles skupščine in s funkcionarji, ki vodijo republiške upravne organe, ter. s predstavniki ustreznih organizacij pri pripravljanju vprašanj, ki jih bo komisija obravnavala na seji, pripravlja seje, predlaga dnevni red za seje in jih vodi, usmerja delo strokovne službe komisije, skrbi za izvajanje sklepov in opravlja druge zadeve, ki jih določa ta poslovnik ali odlok o ustanovitvi komisije. 118. člen Komisije delajo na sejah. Seje sklicuje predsednik komisije na lastno pobudo, dolžan pa je sklicati sejo, če to zahteva predsednik skupščine ali če to predlaga petina članov komisije z navedbo vprašanj, ki naj bodo na dnevnem redu. Ce predsednik komisije ne skliče seje komisije, ko bi bil dolžan to storiti, jo skliče predsednik skupščine. 119. člen Komisija veljavno sklepa, če je na seji navzočih večina članov; sklepe sprejema z večino glasov navzočih članov. 120. Člen Komisija obravnava vprašanja s svojega področja na lastno pobudo, dolžna pa je obravnavati določeno vprašanje s svojega področja, če to zahteva predsednik skupščine, predsedstvo skupščine ali kakšen zbor skupščine, 121. člen Vsaka komisija si določi delovni program; vanj vključi tista vprašanja s svojega področja, ki jih namerava obravnavati v naslednji dobi. Pri pripravljanju delovnega programa upošteva komisija programsko osnovo za delo skupščine, delovne programe teles skupščine kot tudi predloge poslancev ter družbeno-političnlh, delovnih in drugih samoupravnih organizacij. Preden je delovni program na seji komisije sprejet-ga predloži predsednik komisije predsedstvu skupščine- da ga uskladi z delovnimi programi zborov, komisij in odborov ter drugih teles skupščine in njenih zborov. 122. člen Za proučevanje posameznih vprašanj s svojega področja in za sestavo poročil ter osnutkov aktov, ki jih pripravlja za zbore, lahko sestavi komisija občasne komisije ali strokovne skupine. Za zbiranje podatkov v zvezi z vprašanji, ki jih obravnava, lahko opravlja komisija ankete. 123. člen Komisija sodeluje z drugimi komisijami skupščine kot tudi z odbori in drugimi telesi zborov glede vprašanj, ki imajo pomen tudi za ta telesa, in ima lahko z njimi skupne seje. 124. člen Komisija ima pravico zahtevati, naj pride na njeno sejo predstavnik izvršnega sveta, kadar razpravlja na seji o njegovem predlogu ali o vprašanjih splošne politike, in predstavnik republiškega upravnega organa, kadar razpravlja na seji o vprašanju z njegovega področja. Predstavnik izvršnega sveta ima pravico, udeleževati se na seji komisije razprav o svojem predlogu. Predstavnik republiškega upravnega organa ima pravico, udeleževati se na seji komisije razprav o vprašanja s svojega področja. Predstavnika republiškega upravnega organa določi njegov predstojnik. Pravico, biti na seji komisije in udeleževati se njenega dela, imajo tudi drugi predlagatelji predlogov, ki jih komisija obravnava na tej seji, oziroma njihovi predstavniki. 125. člen Komis»ja ima pravico, zahtevati od republiških upravnih organov obvestila in pojasnila ter druge podatke, ki jih potrebuje za delo, ti organi pa podatke imajo ali jih morajo v svojem področju zbirati in evidentirati. 126. člen Komisija lahko pritegne k svojemu delu oziroma k proučitvi posameznega vprašanja (122. in 124. člen) predstavnike družbeno-političnih organizacij ter delovnih in drugih samoupravnih skupnosti in društev kot tudi znanstvene, strokovne in javne delavce. B. P-osebne določbe o komisijah skupščine 127. člen Skupščina SR Slovenije ima tele stalne komisije: — komisijo za volitve in imenovanja, — komisijo za državno varnost, — zakonodajno-pravno komisijo, — komisijo za družbeno nadzorstvo, — komisijo za vloge in pritožbe in — administrativno komisijo. a) Komisija za volitve in imenovanja 128. člen Komisija za volitve in imenovanja obravnava ®Pk>šna vprašanja kadrovske politike in vsa vprašanja v zvezi z volitvami, imenovanji in razrešitvami iz pristojnosti Skupščine SR Slovenije. Da bi mogla izpolnjevati svoje naloge, pripravlja komisija v sodelovanju z organi in organizacijami, zainteresiranimi za rešitev kadrovskih vprašanj, predloge in mnenja in jih daje pristojnim zborom. 129. člen V mejah nalog s področja splošnih vprašanj kadrovske politike skrbi komisija, da se izvajajo ustavna načela in družbene norme, ki se nanašajo na kadrovsko politiko, predlaga ukrepe za njihov napredek ter spodbuja dejavnost vseh organov in organizacij v zvezi z reševanjem vprašanj o stanju kadrov in o potrebah po njih. 130. člen V mejah svojih nalog s področja volitev, imenovanj m razrešitev iz pristojnosti Skupščine SR Slovenije komisija zlasti: — pripravlja in daje zborom skupščine predloge za izvolitev oziroma imenovanje in razrešitev funkcionarjev Skupščine in njenih zborov ter predloge za sestavo komisij skupščine in stalnih odborov zborov, lahko pa pripravi in da predloge tudi za sestavo drugih teles skupščine; — obravnava predloge, ki jih dobi skupščina za izvolitev oziroma imenovanje funkcionarjev iz njene pristojnosti s stališča, ali so izpolnjeni pogoji za posamezno funkcijo in ali je bil upoštevan določeni postopek, da se pripravijo predlogi za njihovo izvolitev oziroma imenovanje ter predlogi za njihovo razrešitev, in daje pristojnim zborom mnenje o takih predlogih: — sodeluje z ustrezno konlisijo Zvezne skupščine pri obravnavanju in postavljanju meril in pogojev za izvolitev oziroma imenovanje in razrešitev funkcionarjev Zvezne skupščine in njenih teles ter zvezne uprave ter pri pripravljanju in obravnavanju predlogov glede teh funkcionarjev, — daje republiškemu zboru predlog za izvolitev predsednika in sodnikov Ustavnega sodišča SR Slovenije; — daje republiškemu zboru predlog za izvolitev in razrešitev predsednika, sodnikov in sodnikov porotnikov Vrhovnega sodišča SR Slovenije in Višjega gospodarskega sodišča v Ljubljani ter predsednikov, sodnikov in sodnikov porotnikov okrožnih sodišč in okrožnih gospodarskih sodišč v SR Sloveniji; — daje, ko dobi mnenje izvršnega sveta, republiškemu zboru predlog za imenovanje in razrešitev republiških sekretarjev, republiškega javnega tožilca, republiškega javnega pravobranilca in drugih republiških funkcionarjev in članov organov upravljanja, ki jih določi zakon; — obravnava in predlaga ukrepe za izboljšanje pogojev za delo poslancev in uresničevanje pogojev za uspešnejše opravljanje poslanskih funkcij v skupščini in v volilni enoti, v kateri je bil poslanec izvoljen. 131. člen Komisija za volitve in imenovanja ima 15 članov. Štirje člani so izvoljeni izmed poslancev' republiškega zbora, po dva člana izmed poslancev vsakega zbora delovnih skupnosti, tri člane pa delegira republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. b) Komisija za državno varnost 132. člen Komisija za državno varnost: — spremlja, proučuje in obravnava vprašanja s področja državne varnosti ter izvrševanje predpisov, s katerimi se uresničuje politika varovanja ustavnega reda in politika Skupščine SR Slovenije na tem področju ter pripravlja mnenja in predloge za določanje te politike; — spremlja, proučuje in obravnava stanje službe državne varnosti na območju SR Slovenije ter metode in sredstva njenega dela in zavzema o tem stališča; — daje pristojnim zborom Skupščine SR Slovenije poročila, mnenja in predloge o vprašanjih s področja državne varnosti; — sodeluje z ustreznimi telesi Zvezne skupščine in njenih zborov pri obravnavanju vprašanj s področja državne varnosti. 133. člen Komisija za državno varnost ima 7 članov, ki so izvoljeni iz vrst poslancev in občanov. c) Zakonodajno-pravna komisija 134. člen Zakonodajno-pravna komisija: — obravnava predloge zakonov in drugih aktov, ki jih sprejemajo Skupščina SR Slovenije in njeni zbori, glede skladnosti z ustavo in pravnim sistemom, kot tudi glede njihove pravne obdelave in daje pristojnim zborom o tem poročila s svojim mnenjem in predlogi; — obravnava predloge za avtentično razlago zakonov in drugih aktov Skupščine SR Slovenije in daje o tem mnenje pristojnim zborom; — obravnava odgovore na predloge in obvestila, ki jih zahteva Ustavno sodišče Jugoslavije ali Ustavno sodišče SR Slovenije od Skupščine SR Slovenije; — daje predsedstvu skupščine mnenje o spornih vprašanjih v zvezi s področjem zborov Skupščine SR Slovenije; — spremlja graditev pravnega sistema in daje mnenja in predloge o načelnih vprašanjih te vrste; — sodeluje pri pripravljanju programov zakonodajne dejavnosti Skupščine SR Slovenije; — določa prečiščena besedila zakonov in drugih aktov Skupščine SR Slovenije, če je z zakonom ali drugim aktom za to pooblaščena, in skrbi za njihovo objavo. 135. člen Zakonodajno-pravna komisija ima 13 članov. Devet članov je poslancev republiškega zbora in pravnih strokovnjakov, po en član pa iz vsakega zbora delovnih skupnosti. č) Komisija za družbeno nadzorstvo 136. člen Komisija za družbeno nadzorstvo obravnava s stališča samoupravnih načel, zakonov in drugih predpisov splošna vprašanja v zvezi s tem. kako organi družbenega samoupravljanja, družbeno-politične skupnosti državni organi in organizacije, ki opravljajo zadeve splošnega pomena, izvršujejo svoje pravice in dolž- nosti, kako razpolagajo z družbenimi sredstvi in kako delijo dohodek. 137. člen Pri opravljanju zadev iz svojčga delovnega področja vpliva komisija na razvijanje odgovornosti socialističnih norm v samoupravljanju, poslovanju in razpolaganju z družbenimi sredstvi in opozarja na pojave in slabosti pri delu samoupravnih organov, ki imajo lahko škodljive posledice za splošne družbene interese. Pri obravnavanju vprašanj s področja družbenega nadzorstva komisija sodeluje s samoupravnimi organi. V sporazumu z ustreznimi telesi občinskih skupščin lahko z njimi organizira proučitev določenih vprašanj. Komisija za družbeno nadzorstvo lahko v zvezi z vprašanji, ki jih je obravnavala, daje Organom upravljanja samoupravnih organizacij in občinskim skupščinam predloge za obravnavanje posameznih vprašanj in za ukrepe, da se odpravijo ugotovljene nepravilnosti. 138. člen Odbori zborov Skupščine SR Slovenije, ki v mejah svojega področja spremljajo gibanja in pojave na posameznem področju družbenega življenja, opozarjajo komisijo za družbeno nadzorstvo na pojave, ki bi jih bilo treba s stališča družbenega nadzorstva Obravnavati. Pri obravnavanju vprašanj s svojega področja sodeluje komisija z odbori zborov, ki spremljajo gibanja in pojave na ustreznem področju. 139. člen Komisija za družbeno nadzorstvo daje ustreznemu zboru poročilo o svojih ugotovitvah s predlogi, kaj bi moral zbor ukreniti pri izvrševanju funkcije družbenega nadzorstva. 140. člen Komisija opravlja zadeve s svojega področja po delovnem programu, ki ga sama sprejme, in po opozorilih občanov, samoupravnih organov ter delovnih in drugih samoupravnih skupnosti. 141. člen Komisija za družbeno nadzorstvo ima 13 članov. Pet članov je izvoljenih izmed poslancev republiškega zbora, po dva člana pa izmed poslancev vsakega zbora delovnih skupnosti. d) Komisija za vloge in pritožbe 142. člen " ' Komisija za vloge in pritožbe: — obravnava vloge in predloge, v katerih občani in organizacije predlagajo izdajo ali spremembo zakona ali drugega splošnega akta za ureditev vprašanj splošnega pomena; po svoji ocenitvi pošilja upravičene in umestne predloge pristojnim telesom skupščine; — proučuje prošnje, pritožbe in druge vloge, ki jih pošiljajo občani in organizacije Skupščini SR Slovenije ali njenim telesom in ugotavlja vzroke zanje; — preizkuša po ustreznih organih pritožbe, ki se nanašajo na posamične zadeve, ukrepa pri pristojnih organih, da rešijo take zadeve po veljavnih predpisih-in obvešča o tem vlagatelje oziroma pritožnike; — obvešča ustrezna telesa Skuoš“ine SR Slovenij® o pojavih, ki nastajajo pri uporabi zakonov, in j'01 predlaga ustrezne ukrepe. 143. člen Komisija za vloge in pritožbe daje ustreznemu zboru poročilo o svojih ugotovitvah s predlogi, kaj bi bilo treba ukreniti. Ce ugotovi komisija pri obravnavanju vloge, da je bilo delo državnega organa ali delo organizacije nezakonito ali očitno nepravilno, o ugotovitvah obvesti pristojni zbor in odbor republiškega zbora ter izvršni svet. 144. člen Komisija za vloge in pritožbe ima 11 članov. Trije člani so izvoljeni izmed članov republiškega zbora, po dva člana pa izmed članov vsakega zbora delovnih skupnosti. e) Administrativna komisija 145. člen Administrativna komisija: — predlaga republiškemu zboru predpise o nadomestilih in povračilih republiškim poslancem in republiškim funkcionarjem, ki jih voli ali imenuje Skupščina SR Slovenije, izvršuje te predpise in izdaja v mejah svojih pooblastil natančnejše predpise za njihovo izvrševanje; — opravlja preglede, ali se pravilno uporablja sredstva, ki jih dobiva skupščina za svoje delo, in daje o tem poročilo republiškemu zboru; — sodeluje z ustrezno komisijo zvezne skupščine in komisijami republiških skupščin pri postavljanju meril za nagrajevanje oziroma dajanje povračil za delo v volilnih organih; — opravlja druge zadeve, ki jih določajo veljavni predpisi in ta poslovnik. 146. člen O svojem delu in o svojih predpisih obvešča administrativna komisija republiški zbor. Predpisi, ki jih izdaja komisija, se objavljajo v »Uradnem listu SRS«. 147. člen Administrativna komisija ima 11 članov. Trije člani so izvoljeni izmed poslancev republiškega zbora, po dva člana pa izmed poslancev vsakega zbora delovnih skupnosti. C. Druga telesa skupščine 148. člen Skupščina SR Slovenije, ima poleg stalnih komisij tudi druga telesa, ki jih ustanovi po posebnih pred piših, s tem poslovnikom ali z odlokom kot posebna telesa. Za ta telesa se primerno uporabljajo splošne določbe tega poslovnika o komisijah skupščine: njihov naziv naloge, pooblastila in sestavo dc»oča predpis, na podlagi katerega se ustanovijo. a) Svet za narodno obrambo 149. člen Svet za narodno obrambo opravlja naloge, določene z zakonom. Za svoje delo odgovarja skupščini in Izvršnemu svetu. 150. člen Svet za narodno obrambo ima predsednika, določeno število članov in tajnika. Sestava sveta je določena z zakonom; člane imenuje republiški zbor izmed svojih članov in drugih občanov. b) Komisija za vprašanja mednarodnih odnosov 151. člen Komisija za vprašanja mednarodnih odnosov je delovna skupina z nalogo: — da spremlja in obravnava zunanjepolitična dogajanja in zunanjepolitično aktivnost SFR Jugoslavije, zlasti še tista dogajanja in aktivnost, na katerih je SR Slovenija posebej zainteresirana; — da s svojim delom, analizami, mnenji in predlogi Skupščini SR Slovenije ustvarja pogoje za boljše sodelovanje z Zvezno skupščino na tem področju; — da pripravlja na zahtevo zborov in odborov skupščine ali na lastno pobudo za razprave na sejah teh teles o vprašanjih z njihovega področja informacije, analize, predloge, mnenja in stališča z vidika zunanje politike in mednarodnih odnosov; — da daje pobudo zborom in odborom skupščine za obravnavanje določenih vprašanj njihovega področja z zunanjepolitičnega vidika in pripravi potrebno gradivo. Pri izvrševanju teh nalog se komisija povezuje z organi in organizacijami, ki delujejo na področju zunanje politike in meddržavnih odnosov. 152. člen Komisija obvešča člane delegacije SR Slovenije o svojih sejah in njihovem dnevnem redu ter o informacijah, analizah, predlogih, mnenjih in stališčih, ki jih pripravi za Skupščino SR Slovenije, njene' zbore in odbore. 153. člen Komisija za vprašanja mednarodnih odnosov ima 9 članov, ki so izvoljeni iz vrst poslancev in občanov. 5. Odbori in druga telesa zborov 154. člen Republiški zbor ima stalne ali občasne odbore, da proučuje splošna politična vprašanja in daje predloge o takih vprašanjih, da pripravlja in proučuje predloge za izdajo zakona, osnutke in predloge zakonov ter drugih aktov Skupščine SR Slovenije in da obravnava druga vprašanja s svojega področja. Stalni odbori republiškega zbora: spremljajo gibanja in pojave na posameznem področju družbenega življenja, obravnavajo stanje na tem področju in posamezna vprašanja tega področja ter predlagajo skupščini, da določi politiko na tem področju oziroma reši posamezna vprašanja s tega področja; svoje predloge in ugotovitve posredujejo izvršnemu svetu: — spremljajo delo republiških upravnih organov In izvrševanje zveznih in republiških zakonov in drugih aktov ter predlagajo skupščini in izvršnemu svetu, naj določita ukrepe za njihovo izvrševanje: — proučujejo kot pristojni odbori predloge za izdajo zakona, osnutke in predloge zakonov in drugih UflAPNJ UST SRS §{. 40 - 19. XII, 19fr? gtran 5?8 aktov iz pristojnosti zbora ter dajejo zboru poročila z mnenji in predlogi; —* obravnavajo vloge in predloge, ki jim jih odstopi komisija za vloge in pritožbe in v katerih občani in organizacije predlagajo, da aa izda ali spremeni zakon ali drug splošni akt ga ureditev vprašanj splošnega pomena; — obravnavajo stanje kadrov in potrebe po kadrih na svojem področju; — obravnavajo predloge aktov, ki jih Zvezna skupščina pošlje Skupščini SR Slovenije in dajejo v zvezi s tem mnenja in predloge; — sodelujejo z občinskimi skupščinami v skladu z določbami tega poslovnika; — sodelujejo z ustreznimi telesi Zvezne skupščine in občinskih skupščin pri pripravljanju predlogov, gradiva in stališč. 155. člen Da proučujejo predloge za izdajo zakona ter osnutke in predloge zakupov in drugih aktov Skupščine SR Slovenije, in da obravnavajo vprašanja s svojega področja imajo lahko zbori delovnih skupnosti stalne in občasne odbore. Odbori zborov delovnih skupnosti: — proučujejo predloge za izdajo zakona, osnutke in predloge zakonov in drugih aktov iz pristojnosti zbora, in dajejo zboru poročila z mnenji in predlogi; — obravnavajo vprašanja, ki jih ima v delovnem programu zbor, in druga vprašanja z njegovega področja ter dajejo zboru poročila z mnenji in predlogi o njih; — spremljajo izvajanje aktov skupščine s svojega področja, poročajo o svojih ugotovitvah svojemu zboru ip dajejo v zvezi s tem mnenja in predloge svojemu Zboru ip izvršnemu svetu; r-r. obravnavajo predloge aktov, ki jih Zvezna skupščina pošlje Skupščini SR Slovenije in dajejo v zvezi s tem mnenja in predloge; — sodelujejo z ustreznimi telesi občinskih skupščin ter z občinskimi skupščinami in ustreznimi telesi Zvezne skupščine pri pripravljanju predlogov, mnenj in stališč. 156. člen Odbori zborov se ustanavljajo s poslovnikom zbora ali z odlokom. Zbor določa v skladu Z določbami ustave in tega poslovnika naloge, pooblastila }n sestavo svojih odborov. Zbori lahko ustanavljajo tudi občasne odbore, komisije, skppine poslancev in drufca telesa m jlrn poverijo proučitev posameznih vprašanj ali pripravo osnutka posameznega zakona ah drugega akta, ankete in podobno. 157. člen Odbori razpravljajo samostojno o zadevah * svojega področja. Odbori načenjajo na lastno pobudo vprašanja s »vojega področja, dolžni pa »o proučiti posamezno vprašanje in dati zboru poročilo z mnenji in predlogi, če tako zahteva zbor ali njegov predsednik- V poročilu, ki ga odbor pošlje zboru, morajo biti navedena poleg stališč, predlogov in mnenj, ki jih je odbor sprejel, tudi stališča, mnenja in predlogi, ki jih ni sprejel, in razlogi, zakaj jih je zavrnil. Odbori lahko sprejemajo sklepe o svojem delu. 158. člen Delo odborov posameznega zbora usklajuje predsednik zbora v dogovoru s predsedniki ouoorov. Odbori posameznega zbora in odbori dveh ali več Zborov sodelujejo med seboj in lahko sklenejo, dg bodo vprašanja, ki so v njihovem področju kh ?o zanje pomembna, obravnavali n« skupni seji; ngčm in roke sporazumno določijo predsedniki odborov. 159. člen Odbor enega zbora opravi po prejšnjem dogovoru s predsednikom drugega zbora posamezno zapevo s svojega področja za ta zbor. Odbori dveh ali več zborov lahko ustanovijo med-odborske komisije, anketne ali podobne komisije, študijske in delovne skupine ali druga telesa, da proučijo posamezna vprašanja in pripravijo e ia bo ra te o njih. Za člane teh komisij oziroma drugih teles so poleg članov odborov lahko imenovani tudi funkcionarji republiške uprave ter znanstveni, strokovni in javni delavci. 6. Skupne komisije dveh ali več zborov Skupščine SR Slovenije 160. člen Dva ali več zborov Skupščine SR Slovenije iahko ustanovi skupno komisijo, dp obravnava in prouči posamezno vprašanje kot tudi da pripravi osnutek ali predlog zakona ali drugega akta Skupščine SR Slovenije. Skupna komisija dveh ali več zborov Skupščine §R Slovenije je lahko le začasna komisija za izvršitev določene naloge. Ko izvrši nalogo, za katero je bila ustanovljena, da zborom, ki so jo ustanovili, poročilo ? mnenji in predlogi, nato pa preneha delati. 161. člep Skupno komisijo ustanovijo zbori skupščine, v katerih področje spada vprašanje, za katero jo ustanavljajo. Ustanovitev skupne komisije predlagajo pristojnim in drugim zainteresiranim zborom predsedniki teb Zborov po poprejšnjem dogovoru ali pg sklepu zbprpv. Ustanovitev skupne komisije lahko predlaga zborom tudi predsedstvo skupščine, 162. člen Skupno komisijo ustanovijo zbori Skupščine SP Slovenije z odlokom, ki gg sprejmejo na skupni sejj. Zbori lahko sprejmejo odlok o ustanovitvi skupne komisije tudi na ločenih sejah. V takem primeru velja komisija za ustanovljeno, ko sprejmejo zbori v enakem besedilu odlok o ustanovitvi skupne komisij*- Odlok o ustanovitvi skupne komisije dploča pjene naloge, pooblastila in sestavo. 163. člen Skupna komisija ima predsednika in določeno število članov. Predsednik komisije se voli izmed poslancev. Člani komisije sp Izvoljeni izmed članov zborov Skupščine SR Slovenije ki komisijo ustanavljaj?, lahko pa tudi izmed članov izvršnega sveta, funkcionar' St. 40 19. XII. 1967 URADNI LIST SRS Stran 559 jev republiških upravnih organov ter znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev, ki lahko pripomorejo, da se vsestransko obravnavajo in rešijo vprašanja, zaradi katerih se komisija ustanavlja. 164. člen Glede volitev predsednika in članov ter načina dela skupne komisije, njenih pooblastil in razmerij do drugih teles Skupščine SR Slovenije in njenih zborov, izvršnega sveta in republiških upravnih organov se primerno uporabljajo določbe tega poslovnika, ki se nanašajo na komisije Skupščine SR Slovenije, če ni v odloku o ustanovitvi skupne komisije drugače določeno. IV. IZVRSNI SVET 1. Sodelovanje izvršnega sveta v delu Skupščine SR Slovenije 165. člen V izvrševanju svojih funkcij izvršni svet: — sodeluje po svojem predstavniku na sejah zborov, da razloži stališče sveta do posameznih vprašanj, ki so na njihovem dnevnem redu, daje amandmaje k predlogu zakonov in se izjavlja o drugih amandmajih k takim predlogom, daje odgovore na nanj naslovljena vprašanja, ki se nanašajo na splošno politiko, in lahko zahteva, naj zbor odloži obravnavo posameznega vprašanja, dokler ga svet ne preuči; — daje pristojnim zborom mnenje o vsakem predlogu za izdajo zakona ali drugega splošnega akta kot tudi o osnutku ali predlogu takega akta, če to hi njegov predlog. V ta namen je treba vsak tak predlog oziroma osnutek poslati izvršnemu svetu, preden se o njem odloči; — lahko zahteva, naj se na seji pristojnega zbora obravnava posamezno vprašanje, o katerem bi rad povedal svoje stališče, in lahko zahteva, naj zavzamejo do njega stališče pristojni zbori. Predsednik zbora Skupščine SR Slovenije je dolžan sklicati sejo zbora, če izvršni svet to zahteva, da bi povedal svoja stališča ali slišal stališče pristojnih zborov. 166. člen Izvršni svet sodeluje po svojem predstavniku tudi pri delu pristojnih odborov posameznih zborov in komisij Skupščine SR Slovenije, bodisi na lastno pobudo ali na zahtevo odbora oziroma komisije, kadar obravnava odbor oziroma komisija na seji vprašanja splošne politike ali predlog za izdajo zakona ali drugega akta skupščine, osnutek ali predlog takega akta in daje pristojnim odborom oziroma komisijam svoje mnenje o takih vprašanjih. V skladu s sklepi republiškega zbora in zborov delovnih skupnosti lahko predlagajo stalni odbori teh zborov izvršnemu svetu politiko in ukrepe za izvrševanje zakonov in drugih aktov Skupščine SR Slovenije 167. člen Da se zagotovi sodelovanje zborov in drugih teles Skupščine SR Slovenije z izvršnim svetom, obveščajo te telesa izvršni svet o svojih sejah, njihovem dnevnem tedu ter o sprejetih sklepih. Kadar ta telesa obravnavajo predlog akta, ki ga ni dal izvršni svet, se predlog akta in gradivo v zvezi s tem aktom pošlje izvršnemu svetu. 2. Predstavljanje izvršnega sveto v Skupščini SR Slovenije 168. člen Splošno pravico, predstavljati izvršni svet v telesih Skupščine SR Slovenije, ima predsednik izvršnega sveta. Izvršni svet lahko določi svojega Člana, da ga predstavlja glede posameznega vprašanja v kakšnem telesu Skupščine SR Slovenije. 169. člen Izvršni svet lahko določi posamezne svoje člane za stalne predstavnike v posameznih odborih zborov in komisijah Skupščine SR Slovenije ali za stalne predstavnike glede posameznih vprašanj. 170. člen Ce je na dnevnem redu predlog za izdajo zakona alj drugega akta Skupščine SR Slovenije ali pa osnutek oziroma predlog takega akta, pa izvršni svet ni predlagal tega akta, lahko izvršni svet po sporazumu s funkcionarjem, ki vodi republiški upravni organ, v čigar področje spada vprašanje, na katero se predlog oziroma osnutek nanaša, določi tega funkcionarja za svojega predstavnika. 171. člen Izvršni svet sporoči hkrati z vsakim predlogom za izdajo zakona ali drugega akta Skupščine SR Slovenije ali z osnutkom oziroma predlogom takega akta, kt ga predloži Skupščini SR Slovenije, katere svoje predstavnike je določil za posamezne pristojne zbore in odbore Skupščine SR Slovenije. 3. Poročanje izvršnega sveta Skupščini SR Slovenije 172. člen Izvršni svet poroča Skupščini SR Slovenije o svojem delu, zlasti pa o izvajanju politike, za katero je Skupščina SR Slovenije določila temelje bodisi v celoti ali za posamezna področja družbenega življenja, o izvrševanju posameznih zakonov ali drugih aktov, ki jih je sprejela Skupščina SR Slovenije, o gibanju in razvoju gospodarstva in drugih področij družbenega življenja ter družbenih odnosov na teh področjih kot tudi o drugih zadevah, ki jih je opravljal, in o problemih-ki jih je pri delu ugotovil. 173. Člen Izvršni svet je dolžan poročati Skupščini SR Slovenije o vprašanjih iz 172. člena tega poslovnika, kadar to zahteva republiški zbor Skupščine SR Slovenije. Vsak zbor Skupščine SR Slovenije lahko zahteva, naj mu izvršni svet poroča o svojem delu na področju, ki spada v področje zbora, in o drugih vprašanjih « tega področja. Tudi predsednik skupščine lahko zahteva, naj Izvršni svet poroča Skupščini SR Slovenije o vseh ali o posameznih vprašanjih iz 172. člena tega poslovnika- 174. člen Izvršni svet poroča Skupščini SR Slovenije o svojem delu in o drugih vprašanjih po svojem predstavniku na seji tistega zbora, v katerega področje vprašanje spada, ali pa s pismenim dokumentom, ki ga pošlje predsedniku skupščine. Predsednik skupščine pošlje ta dokument predsednikom pristojnih zborov. 175. člen Ce izvršni svet poroča Skupščini SR Slovenije s pismenim dokumentom, razpravljajo o njem pred obravnavo na seji pristojnega zbora pristojni odbori tega zbora. Po obravnavi pismenega dokumenta izvršnega sveta predložijo zbori pristojnim zborom Skupščine SR Slovenije svoje poročilo z mnenji in predlogi o delu izvršnega sveta in o drugih vprašanjih, ki jih izvršni svet v dokumentu načenja. 176. člen Poročilo izvršnega sveta Skupščini SR Slovenije nato obravnava na seji zbor, v čigar področje spadajo vprašanja, o katerih izvršni svet poroča. Ce je dal izvršni svet skupščini poročilo v pismenem dokumentu, lahko d& njegov predstavnik v začetku obravnave kratko pojasnilo o vprašanjih, ki jih vsebuje dokument. Ko je končana obravnava, lahko zavzamejo pristojni zbori Skupščine SR Slovenije stališče o delu izvršnega sveta in drugih vprašanjih, ki so jih obravnavali, ter določijo telesom skupščine in izvršnemu svetu obveznosti za izvajanje politike in izvrševanje zakonov in drugih aktov ter nove naloge in smernice za nadaljnje delo. 4. Odgovornost izvršnega sveta 177. člen Izvršni svet odgovarja za svoje delo Skupščini SR Slovenije. Pravice Skupščine SR Slovenije glede odgovornosti izvršnega sveta uveljavlja republiški zbor. 178. člen Ce meni, da ne more zagotoviti izvajanja politike, za katero je osnove določila Skupščina SR Slovenije, ali izvrševanja zakonov ali drugih aktov, ki jih je skupščina sprejela, kot tudi v drugih primerih, ko se ne strinja s temelji politike, ki jih je določila Skupščina SR Slovenije, lahko izvršni svet dd kolektivno ostavko. 179. člen Kolektivna ostavka izvršnega sveta zajema predsednika in vse njegove člane. Kolektivno ostavko izvršnega sveta dš predsednik sveta predsedniku skupščine, ta pa jo pošlje predsedniku republiškega zbora. Kadar izvršni svet dd kolektivno ostavko, opravlja svoje' naloge do izvolitve novega sveta. 180. člen Izvršni svet ima pravico in dolžnost, da kolektivno ostavko obrazloži. O obrazložitvi in vprašanjih, ki so dovedla do ostavke izvršnega sveta, lahko začnejo pristojni zbori skupščine obravnavo. 181. člen Ostavko da tudi predsednik izvršnega sveta in vsak njegov član, če se ne strinja s stališči, ki so jih zavzeli pristojni zbori skupščine ali izvršni svet. Kadar da ostavko predsednik izvršnega sveta, razreši republiški zbor tudi vse njegove člane. Ostavko da predsednik izvršnega sveta oziroma član sveta predsedniku skupščine, ta pa jo pošlje predsedniku republiškega zbora. Predsednik izvršnega sveta in član sveta imata pravico in dolžnost ostavko obrazložiti. O obrazložitvi in vprašanjih, ki so dovedla do ostavke predsednika oziroma člana izvršnega sveta, lahko začnejo pristojni zbori Skupščine SR Slovenije obravnavo. 182. člen Ce meni, da ne more zagotoviti izvrševanja predlagane odločitve, ali da ne more prevzeti odgovornosti, če ne bi bila sprejeta predlagana odločitev, lahko postavi izvršni svet vprašanje zaupnice. 183. člen Vprašanje zaupnice postavi v imenu izvršnega sveta njegov predsednik ali član, ki ga je svet določil za predstavnika, na seji pristojnih zborov Skupščine SR Slovenije, preden ti zbori sprejmejo svojo odločitev. O zaupnici glasujejo pristojni zbori takrat, ko glasujejo o stvari, zaradi katere je vprašanje zaupnice postavljeno. Ce sprejmejo pri glasovanju odločitev, ki nasprotuje mnenju ali predlogu izvršnega sveta, se šteje, da so hkrati izglasovali svetu nezaupnico. 184. člen Vprašanje zaupnice vsemu izvršnemu svetu ali posameznemu njegovemu članu lahko postavi na seji zbora 10 poslancev, ki so člani zbora. Eden izmed poslancev, ki postavljajo vprašanje zaupnice, mora na seji zbora razložiti, zakaj ga postavljajo. Vprašanje zaupnice postavijo poslanci zlasti, kadar pristojni zbor obravnava delo izvršnega sveta ali druga vprašanja, o katerih izvršni svet poroča Skupščini SR Slovenije, kot tudi v drugih primerih, ko predstavnik izvršnega sveta ali njegov član na lastno pobudo ali na zahtevo pristojnega zbora razlaga stališče sveta oziroma svoje stališče o posameznem vprašanju. Zbor po razpravi odloči, ali bo glasoval o zaupnici. 185. člen Ce ob vprašanju zaupnice, ki je bilo postavljeno na seji kakšnega zbora delovnih skupnosti, ta zbor izglasuje izvršnemu svetu ali posameznemu njegovemu članu nezaupnico, predlaga republiškemu zboru razrešitev predsednika in vseh članov oziroma posameznega člana izvršnega sveta. Predlog pošlje predsednik zbora delovnih skupnosti predsedniku republiškega zbora; zbor odloči o njem samostojno. 186. člen Republiški zbor obravnava na svoji seji vprašanje zaupnice Izvršnemu svetu ali posameznemu njegovemu članu, če je to vprašanje postavilo 10 poslancev, ki so člani tega zbora, ali če je kakšen zbor delovnih skupnosti predlagal temu zboru postopek za razrešitev predsednika in vseh članov oziroma posmeznih članov izvršnega sveta. Ce republiški zbor ob vprašanju zaupnice ali ob predlogu kakšnega zbora delovnih skupnosti izglasuje nezaupnico izvršnemu svetu ali posameznemu njegovemu članu, razreši predsednika in vse člane oziroma posameznega člana sveta. V. RAZMERJA TELES SKUPŠČINE SR SLOVENIJE DO REPUBLIŠKIH UPRAVNIH ORGANOV 187. člen Izvajanje zakonov in drugih aktov Skupščine SR Slovenije in drugih republiških predpisov ter politike, ki jo je določila Skupščina SR Slovenije, zagotavljajo republiški upravni organi. Na podlagi in v okviru zakonov in drugih aktov Skupščine SR Slovenije ter drugih predpisov opravljajo republiški upravni organi samostojno zadeve s svojega področja. Delo republiških upravnih organov nadzoruje izvršni svet kot politično-izvršilni organ Skupščine SR Slovenije. V skladu z osnovami politike, ki jih je določila Skupščina SR Slovenije, daje izvršni svet republiškim upravnim organom splošne smernice za delo in usklajuje njihovo delo. 188. člen Republiški upravni organi lahko dajejo Skupščini SR Slovenije predloge za izdajo zakonov ali drugih aktov; o tem predhodno obvestijo izvršni svet. Republiški upravni organi so dolžni zagotoviti telesom skupščine, ki jih določita pristojna zbora Skupščine SR Slovenije, izdelavo zakonskih osnutkov ali osnutkov drugih aktov in jim na zahtevo dati strokovno pomoč v zvezi s pripravami za tak osnutek. Prav tako so jim dolžni dati podatke in obvestila, če so potrebni za izdelavo osnutka, in jim dati mnenje o osnutku. Republiški upravni organi so dolžni izdelati osnutek zakona ali drugega akta, kadar tako skleneta pristojna zbora skupščine. 189. člen Vsak zbor skupščine lahko zahteva v mejah svojega področja od republiških upravnih organov: — da proučijo posamezna vprašanja s svojega področja in rhu o tem poročajo; — da mu razložijo stanje na svojem področju; — da izvršijo druge strokovne zadeve s svojega področja za zbor ali njegova telesa. 190. člen Republiški upravni organi sodelujejo s komisijami skupščine in z odbori zborov. Odbori zborov Skupščine SR Slovenije spremljajo delo republiških upravnih organov in lahko v ta namen zahtevajo od njih zlasti: — da jih obveščajo o stanju na njihovem področju; — da jim dajejo obvestila in pojasnila o vprašanjih z njihovega področja; — da jim pošiljajo podatke, ki jih v svojem področju zbirajo in evidentirajo. 191. člen Telesa skupščine obveščajo republiške upravne organe o sejah, na katerih bodo obravnavala vprašanja, ki spadajo v njihovo področje, da bi se jih njihovi predstavniki lahko udeležili. 192. člen Funkcionarji, ki vodijo upravne organe, imajo pravico in dolžnost, udeleževati se dela na sejah teles skupščine, kadar je na taki seji v obravnavi predlog za izdajo zakona ali kakšnega drugega akta skupščine, osnutek ali predlog takega akta ali drugo vprašanje, ki spada v njihovo področje. Na sejah teles skupščine dajejo ti funkcionarji telesu potrebna obvestila, pojasnila in mnenja o vprašanjih, ki so v obravanavi. 193. člen Funkcionarji, ki vodijo republiške upravne organe, poročajo skupščini o stanju na ustreznem upravnem področju, o izvrševanju zakonov in drugih aktov Skupščine SR Slovenije ter drugih republiških predpisov in o drugih vprašanjih s svojega področja, in o delu tega organa. O takih vprašanjih morajo funkcionarji, ki vodijo republiške upravne organe, poročati, kadar to zahteva pristojni zbor. Glede načina poročanja funkcionarjev, ki vodijo republiške upravne organe ter glede obravnavanja vprašanj, o katerih ti funkcionarji poročajo skupščini, veljajo ustrezne določbe tega poslovnika, ki se nanašajo na poročanje izvršnega sveta Skupščini SR Slovenije (172. do 176. člen). 194. člen Funkcionarji, ki vodijo republiške upravne organe, odgovarjajo Skupščini SR Slovenije in izvršnemu svetu za delo organa in za izvrševanje nalog in zadev iz njegove pristojnosti. 195. člen Ce je funkcionar, ki vodi republiški upravni organ, mnenja, da ne more zagotoviti izvrševanja kakšnega akta skupščine ali politike, ki jo je določila skupščina, ali da ne more prevzeti odgovornosti za delo organa in za izvrševanje nalog in zadev iz njegove pristojnosti, lahko odstopi. Funkcionar, ki ga imenuje Skupščina SR Slovenije, poda izjavo o odstopu predsedniku skupščine, ta pa jo pošlje predsedniku republiškega zbora in o odstopu obvesti izvršni svet. Funkcionar, ki vodi republiški upravni organ, ima pravico in dolžnost, svoj odstop obrazložiti. V zvezi z odstopom lahko začnejo pristojni zbori obravnavo. 196. člen Deset poslancev lahko na seji svojega zbora postavi vprašanje zaupnice republiškemu funkcionarju, ki ga imenuje Skupščina SR Slovenije. Ce je ob vprašanju zaupnice, ki ga je postavil kakšen zbor delovne skupnosti, izglasovana funkcionarju nezaupnica, predlaga ta zbor republiškemu zboru, da ga razreši. Razrešitev republiškega funkcionarja, ki ga imenuje Skupščina SR Slovenije, lahko predlaga tudi izvršni svet. Ce republiški zbor ob vprašanju zaupnice ali ob predlogu kakšnega zbora delovnih skupnosti ali izvršnega sveta izglasuje nezaupnico republiškemu funkcionarju, ki ga imenuje Skupščina SR Slovenije, ga s tem razreši. VI. SODELOVANJE SKUPŠČINE SR SLOVENIJE Z OBČINSKIMI SKUPŠČINAMI 197. člen Skupščina SR Slovenije, njeni zbori, komisije in odbori zborov neposredno sodelujejo z občinskimi skupščinami in njihovimi telesi. Pri uresničevanju tega sodelovanja Skupščina SR Slovenije in njena telesa zlasti: — izmenjujejo z občinskimi skupščinami mnenja, predloge in stališča pri obravnavanju zadev z vseh področij dejavnosti skupščine in pri odločanju o teh zadevah obravnavajo njihova mnenja, predloge in stališča, jih vabijo na sestanke in razvijajo druge oblike sodelovanja (3. člen); — pri sestavljanju delovnih programov zborov in komisij skupščine ter odborov njenih zborov razpravljajo o predlogih občinskih skupščin ter o njihovih delovnih programih (74. člen); — pošiljajo občinskim skupščinam osnutke in predloge družbenega plana, republiškega proračuna in zaključnega računa ter osnutke in predloge zakonov in drugih aktov Skupščine SR Slovenije pred razpravo v telesih skupščine (243., 25«., 260. in 271. člen); — vabijo predstavnike občinskih skupščin jna seje odborov, ki obravnavajo predlog akta ali drugo vprašanje, ki ga je poslala zvezna skupščina, če so glede na značilnosti tega akta ali vprašanja za njegovo reševanje še posebej zainteresirane (223. člen). Predsedstvo skupščine usklajuje delo Skupščine SR Slovenije in njenih teles z občinskimi skupščinami ter uresničuje njihovo sodelovanje (108. člen). 198. člen Občinske skupščine lahko podajo predlog za izdajo zakona (248. člen) in so pooblaščeni predlagatelji zakonskega predloga (267. člen). VII. SODELOVANJE SKUPŠČINE SR SLOVENIJE Z DRUŽBENO-POLITIČNIMI ORGANIZACIJAMI 199. člen Skupščina SR Slovenije lahko na skupni seji vseh zborov skupaj s predstavniki Sacialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije in drugih družbeno-političnih organizacij in društev, ki delujejo v vsej Sloveniji, kot splošni zbor obravnava vprašanja, ki imajo splošen pomen za republiko. Pobudo za sklicanje splošnega zbora lahko da predsedstvo skupščine, zbor Skupščine SR Slovenije, republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije ali drug najvišji organ družbenopolitične organizacije ali društva. Splošni zbor lahko sprejema deklaracije kot tudi priporočila za delo državnih organov ter delovnih in drugih samoupravnih organizacij in občanov. 200. člen Telesa Skupščine SR Slovenije lahko vabijo na svoje seje predstavnike družbeno-političnih organizacij in društev, da skupaj obravnavajo načelna vprašanja z njihovega področja, ki se nanašajo na stanje na posameznih področjih družbenega življenja, lahko zahtevajo od družbeno-političnih organizacij in društev mnenja o predlogih posameznih zakonov ali drugih aktov ali mnenja o posameznih vprašanjih in lahko zahtevajo od družbeno-politične organizacije ali društva, ki je dalo svoje mnenje, naj na seji tega telesa po svojem predstavniku to mnenje obrazloži. Telesa Skupščine SR Slovenije lahko razvijajo s temi organizacijami tudi druge oblike sodelovanja. VIII. SODELOVANJE SKUPŠČINE SR SLOVENIJE S SAMOUPRAVNIMI SKUPNOSTMI TER DELOVNIMI IN DRUGIMI ORGANIZACIJAMI 201. člen Skupščina SR Slovenije in njena telesa sodelujejo s samoupravnimi skupnostmi, samoupravnimi organizacijami, delovnimi organizacijami, znanstveno-raz-iskovalnimi in drugimi inštituti ter znanstvenimi in strokovnimi delavci. Pri izvrševanju svojih nalog se Skupščina SR Slovenije neposredno povezuje z organi samoupravljanja samoupravnih skupnosti ter delovnih in drugih organizacij. Skupščina SR Slovenije sodeluje s samoupravnimi skupnostmi ter delovnimi in drugimi organizacijami zlasti: — pri sestavljanju programov dela zborov in drugih teles skupščine; — v sodelovanju na sejah zborov in drugih teles skupščine, zlasti v sodelovanju na sejah zborov delovnih skupnosti in njihovih teles; — V obravnavanju in — če to predpisuje zakon — v potrjevanju statutov organizacij oziroma dajanju soglasja k njim; — v skupni obravnavi vprašanj, ki imajo pomen za samoupravne skupnosti ter delovne in druge organizacije in delovne ljudi v teh organizacijah. 202. člen Telesa Skupščine SR Slovenije, zlasti zbori delovnih skupnosti in njihovi odbori, vabijo na svoje seje predstavnike samoupravnih skupnosti ter delovnih in drugih organizacij, da z njimi izmenjajo mnenja o vprašanjih z njihovega področja. Od, samoupravnih skupnosti ter delovnih in drugih organizacij lahko telesa skupščine preskrbijo mnenja o predlogih posameznih zakonov ali drugih aktov ali mnenja o posameznih vprašanjih; zahtevajo lahko, da se po svojem predstavniku udeležijo seje telesa skupščine, na kateri se obravnava akt ali vprašanje, glede katerega je bilo mnenje dano, in to mnenje obrazložijo. 203. člen Sporazumno s samoupravnimi skupnostmi ter delovnimi in drugimi organizacijami lahko telesa skuP" ščine v občasne komisije, delovne skupine itd. imenujejo njihove predstavnike ter znanstvene in strokovni delavce, da proučijo posamezna vprašanja, izvedejo ankete, analize in podobno ali pripravijo elaborate- Telesa skupščine lahko razvijajo s samoupravnimi skupnostmi ter delovnimi in drugimi organizacijami tudi druge oblike sodelovanja. IX. RAZMERJA SKUPŠČINE SR SLOVENIJE DO USTAVNEGA SODISCA SR SLOVENIJE 204. člen Zbori Skupščine SR Slovenije, ki so za to pristojni po določbah ustave in tega poslovnika o področju zborov, obravnavajo mnenja in predloge Ustavnega sodišča SR Slovenije za izdajo in spremembo zakonov, za obvezne razlage zakonov in za druge ukrepe, s katerimi naj se zagotovi ustavnost in zakonitost ter varstvo pravic samoupravljanja in drugih svoboščin in pravic občanov in organizacij. Svoja mnenja in predloge pošilja ustavno sodišče predsedniku skupščine, ta pa jih pošilja predsednikom pristojnih zborov Skupščine SR Slovenije. 205. člen Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije mora biti povabljen na sejo zbora Skupščine SR Slovenije, kadar ta obravnava mnenja in predloge ustavnega sodišča, in se lahko udeležuje dela zbora. 206. člen Komisije skupščine in odbori zborov obvezno vabijo ustavno sodišče na seje, na katerih obravnavajo mnenja in predloge tega sodišča, lahko pa ga vabijo tudi na seje, na katerih obravnavajo druga vprašanja, ki so pomembna za uresničevanje ustavnosti in zakonitosti. Seje komisije skupščine ali odbora zbora se lahko udeleži predsednik ali sodnik ustavnega sodišča. 207. člen Skupščina je dolžna obvestiti ustavno sodišče, kaj J« sklenila v zvezi z obravnavanjem njegovih mnenj in predlogov. 208. Člen Skupščina, pa tudi vsak zbor Skupščine SR Slovenije lahko sklene, naj se pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije začne postopek za presojo ustavnosti ali zakonitosti. Postopek za presojo ustavnosti ali zakonitosti predlaga po sklepu skupščine oziroma zbora predsednik skupščine oziroma zbora. 209. člen Predlog za postopek za presojo ustavnosti zakona, ki ga pošlje Ustavno sodišče SR Slovenije Skupščini SR Slovenije kot udeležencu v postopku pred ustavnim sodiščem, dobi v obravnavo telo Skupščine SR Slovenije, ki ga določi njen predsednik. V skladu z mnenjem in sklepi tega telesa daje tajnik skupščine odgovore na predloge in obvestila, ki Jih zahteva ustavno sodišče. Predsednik skupščine določi, kdo predstavlja Skupščino SR Slovenije kot udel^enca v postopku v posameznih primerih. 210. člen Odločbe Ustavnega sodišča SR Slovenije, ki se nanašajo na republiški zakon, pošilja ustavno sodišče predsedniku skupščine, ta pa jih posreduje predsednikom pristojnih zborov Skupščine SR Slovenije. Predsednik pristojnega zbora je dolžan na prvi naslednji seji seznaniti zbor z odločbo ustavnega sodišča, ki se nanaša na republiški zakon. Ta odločba se priloži sklicu seje zbora. Pristojni zbor mora najkasneje v treh mesecih razpravljati o ukrepih, ki jih je potrebno izvesti v zvi-zi z odločbo ustavnega sodišča. 211. člen Glede postopka z Ustavnim sodiščem Jugoslavije se primerno uporabljajo določbe tega poslovnika o Ustavnem sodišču SR Slovenije. X. RAZMERJA SKUPŠČINE SR SLOVENIJE DO VRHOVNEGA SODISCA SR SLOVENIJE IN VIŠJEGA GOSPODARSKEGA SODISCA V LJUBLJANI 212. člen Vrhovno sodišče SR Slovenije in Višje gospodarsko sodišče v Ljubljani obveščata Skupščino SR Slovenije o uporabi zakonov, o vprašanjih sodnega dela In dela sodišč v republiki in dajeta predloge, mnenja in stališča k predlogom aktov, pomembnih za delo in organizacijo sodišč in pravosodja. Poročilo Vrhovnega sodišča SR Slovenije in poročilo Višjega gospodarskega sodišča v Ljubljani obsega zlasti vprašanja, ki »e nanašajo na pojave in družbene odnose, ki sta jih ti dve sodišči spremljali in proučevali, ter mnenja in predloge o potrebi izdaje ali spremembe predpisov alt njihove obvezne razlage ali o potrebi drugih ukrepov za preprečevanje družbeno nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti. 213. člen Vrhovno sodišče SR Slovenije in Višje gospodarsko sodišče v Ljubljani pošiljata Skupščini SR Slovenije svoja poročila na njeno zahtevo ali na lastno pobudo. Poročilo lahko zahteva vsak zbor skupščine v mejah svojega področja kot tudi predsedstvo skupščine. 214. člen Poročilo z mnenji in predlogi Vrhovnega sodišča SR Slovenije oziroma Višjega gospodarskega sodišča v Ljubljani, obravnavanimi in sprejetimi tako, kot določa zakon, da predsednik Vrhovnega sodišča SR Slovenije oziroma Višjega gospodarskega sodišča v Ljubljani. Poročili se pošljeta predsedniku skupščine, ta pa pošlje poročilo Vrhovnega sodišča SR Slovenije predsedniku republiškega zbora in predsedniku organiza-cijsko-političnega zbora, poročilo Višjega gospodarskega sodišča v Ljubljani pa predsedniku republiškega zbora in predsedniku gospodarskega zbora. Ce vsebuje poročilo pomembna vprašania s področja kakšnega drugega zbora, pošlje predsednik skupščine poročilo tudi predsedniku tega zbora. 215. člen Poročila Vrhovnega sodišča SR Slovenile in Višie-ga gospodarskega sodišča v Ljubljani obravnavajo pristojni zbori Skupščine SR Slovenije. Poročila lahko poprej obravnavajo pristojni odbori zborov. Predsednik Vrhovnega sodišča SR Slovenije oziroma Višjega gospodarskega sodišča v Ljubljani morft biti povabljen na sejo telesa skupščine, ki obravnava njegovo poročilo, in se lahko udeležuje dela tega telesa 216. člen Po obravnavi poročila Vrhovnega sodišča SR Slovenije oziroma Višjega gospodarskega sodišča v Ljubljani odločijo pristojni zbori Skupščine SR Slovenije, kaj ,ie treba ukreniti. Zbori lahko dajo ob takih poročilih smernice za delo drugim organom. XI. RAZMERJA SKUPŠČINE SR SLOVENIJE DO REPUBLIŠKEGA JAVNEGA TOŽILSTVA IN REPUBLIŠKEGA JAVNEGA PRAVOBRANILSTVA 217. člen Republiški javni tožilec obvešča Skupščino SR Slovenije o problemih uporabe republiških zakonov, ki nastajajo pri izvrševanju funkcije javnega tožilstva, in o drugih problemih, ki nastajajo pri delu javnega tožilstva, kot tudi o stanju kriminalitete in o drugih problemih in pojavih splošnega pomena, ki jih je javno tožilstvo opazilo pri svojem delu. 218. člen Republiški javni pravobranilec obvešča Skupščino SR Slovenije o opažanjih in proučevanjih javnega pravobranilstva, o pojavih, ki imajo pomen za pravno varstvo družbenega premoženja, in o drugih vprašanjih v zvezi s svojim delom. 219. člen Glede poročil republiškega javnega tožilca in republiškega javnega pravobranilca ter njihovega obravnavanja se ustrezno uporabijo določbe tega poslovnika p poročilih Vrhovnega sodišča SR Slovenije in Višjega gospodarskega sodišča SR Slovenije ter njihovem obravnavanju. XII. SODELOVANJE SKUPŠČINE SR SLOVENIJE Z ZVEZNO SKUPŠČINO 220. člen Skupščina SR Slovenije in njena telesa sodelujejo z Zvezno skupščino v zadevah, ki so pomembne za zvezo in republiko. Sodelovanje Skupščine SR Slovenije z Zvezno skupščino se uresničuje v delovnih stikih teles Skupščine SR Slovenije s posameznimi telesi Zvezne skupščine in s predstavniki teh teles. Skupščina SR Slovenije sodeluje z Zvezno skupščino po predsedniku skupščine, predsednikih zborov in predsednikih komisij ter odborov. 221. člen V okviru sodelovanja Skupščine SR Slovenije z Zvezno skupščino daiejo skupščinski odbori in komisije na lastno pobudo ali na predlog Zvezne skupščine predloge in mnenja o zadevah iz pristojnosti Zvezne skupščine; predloge in mnenja k predlogom za izdajo zakonov, osnutkom in predlogom zakonov in drugih aktov ter pomembnih vprašanj, ki jih obravnava Zvez- na skupščina; predloge in mnenja k programu dela Zvezne skupščine in njenih teles ter pri sestavljanju svojega programa dela upoštevajo prograjn dela Zvezne skupščine. Odbori in komisije skupščine dajejo mnenja in predloge ustreznim telesom Zvezne skupščine, da prispevajo k razpravam v teh telesih in pomagajo pri 'razčiščevanju obravnavanih vprašanj; predlogi in mnenja odborov in komisij pa niso predlogi in mnenja Skupščine SR Slovenije. 222. člen Predsednik pristojnega odbora oziroma komisije Skupščine SR Slovenije odloči po posvetovanju s predsednikom pristojnega zbora, katerega od predlogov zveznih aktov oziroma drugo vprašanje bo predlagal odboru oziroma komisiji v obravnavo. Pri tej odločitvi upošteva pomembnost akta oziroma vprašanja ter posebnosti in izkušnje na obravnavanem področju. 223. člen Na sejo, na kateri pristojni odbor obravnava predlog za izdajo zakona oziroma osnutek ali predlog zakona ali drugega akta Zvezne skupščine, morajo biti vabljeni izvršni svet, predstavniki ustrezne samoupravne skupnosti in predstavnik ustreznega republiškega upravnega organa; na sejo se lahko vabijo tudi predstavniki občinskih skupščin in družbeno-političnih organizacij, ter delovnih in drugih organizacij pa tudi znanstveni in strokovni delavci, ki so glede na značilnosti v predlogu akta obravnavanega vprašanja za njegovo reševanje še posebej zainteresirani in ki lahko pripomorejo, da se problemi vsestransko osvetlijo in kvalitetne je rešujejo. O seji in njenem dnevnem redu se obvestijo tudi člani delegacije SR Slovenije v zveznem zboru (zboru narodov). 224. Člen Odbor oziroma komisija lahko na seji ugotovi, da o predloženem aktu ni potrebna razprava; če o predloženem aktu razpravlja, lahko ugotovi, da se s predlogom v celoti strinja, ali, da nima pripomb, ali pa.dš k predlogu akta svoje mnenje in pripombe. Ce odbor oziroma komisija sprejme k predlogu akta mnenje oziroma predlog, sklepa še o tem, ali se mnenje oziroma predlog odbora pošlje pristojnemu telesu Zvezne skupščine. 225. člen Mnenja in predlogi, ki jih sprejme odbor oziroma komisija k predlogom zveznih aktov in za katere je sklenil, da se pošljejo pristojnim telesom Zvezne skupščine, pošlje predsednik odbora oziroma komisije temu telesu Zvezne skupščine in članom delegacije v zveznem zboru (?boru narodov). O tem obvesti tudi predsednika zbora in ustrezna telesa skupščine. 226. člen . V okviru sodelovanja Skupščine SR Slovenije z Zvezno skupščino obravnavajo zbori skupščine na lastno pobudo ali na predlog Zvezne skupščine zadeve iz pristojnosti Zvezne skupščine. O predlogu akta Zvezne skupščine ali o drugem vprašanju, ki ga obravnava Zvezna skupščina, lahko razpravljajo posamezni zbori skupščine. Po končani razpravi zbor odloči, ali o vsebini razprave obvesti pristojni zbor Zvezne skupščine. Vsebino razprave z mb- rebitnimi mnenji in predlogi sporoči pristojnemu zboru Zvezne skupščine predsednik zbora. 227. člen Kadar na predlog predsednika skupščine razpravljata o predlogu akta Zvezne skupščine ali o drugem vprašanju, ki ga je poslala Zvezna skupščina, po tem poslovniku pristojna zbora skupščine oziroma republiški zbor v zadevah svoje samostojne pristojnosti, lahko po končani razpravi pristojna zbora oziroma republiški zbor sprejmeta mnenja, predloge in stališča, ki jih je šteti kot mnenja, predloge in stališča Skupščine SR Slovenije. Tako sprejeta mnenja, predloge in stališča pošlje predsednik Skupščine SR Slovenije predsedniku Zvezne skupščine 228. člen Sodelovanje Skupščine SR Slovenije z Zvezno skupščino se uresničuje tudi z izmenjavo mnenj in izkušenj med predstavniki skupščin in njunih teles; z organiziranjem skupnih sestankov in konferenc predstavnikov skupščin in njunih teles, na katerih se obravnavajo posamezna vprašanja vsebinske in organizacijske narave; z občasnimi delovnimi skupinami poslancev obeh skupščin oziroma njunih teles, da proučijo določena vprašanja, in z drugimi oblikami sodelovanja. Na podoben način lahko uresničuje Skupščina SR Slovenije tudi sodelovanje s skupščinami drugih republik. XIII. JAVNOST DELA SKUPŠČINE SR SLOVENIJE 229. člen Skupščina SR Slovenije obvešča javnost o delu svojih teles, o svojih odločitvah in stališčih do vprašanj, ki jih obravnava in o svojem delu nasploh 230. člen Skupščina SR Slovenije objavlja osnutke zakonov ih drugih za javnost pomembnih aktov, ki jih obravnava. Občanom je dostopno tudi informativno in dokumentacijsko gradivo v zvezi z vprašanji, ki jih obravnava, skupščina; pogoje in način za to določajo predpisi o notranjem redu v Skupščini SR Slovenije. 231. člen Občanom je v skladu z določbami predpisov o notranjem redu v Skupščini SR Slovenije zagotovljen prost dostop na skupne seje vseh zborov in na seje posameznih zborov skupščine na prostoru, ki je določen v ta namen. - • Na skupni seji vseh zborov in na seji vsakega zbora lahko zbori sklenejo, da bodo o posameznem vprašanju razpravljali brez navzočnosti občinstva. Komisije in odbori skupščine in njenih zborov lahko objavijo svoje seje in vprašanja, ki bodo na sejah obravnavana, ter dovolijo občanom dostop na seje. 232. člen Predstavnikom tiska in drugih oblik informacij so na razpolago informativno in dokumentacijsko gradivo, ki ga obravnavajo Skupščina SR Slovenije in njena telesa; prav tako dobivajo za javnost tudi druga obvestila o delu njenih teles. 233. člen Predstavniki tiska in drugih oblik informacij imajo pravico, biti navzoči na sejah zborov in na skupnih sejah vseh zborov Skupščine SR Slovenije in obveščati javnost o njihovem delu. Na seji zbora in na skupni seji vseh zborov lahko zbori sklenejo, da smejo biti predstavniki tiska in drugih oblik informacij navzoči na seji, tudi kadar na njej razpravljajo o kakšnem vprašanju brez navzočnosti občinstva. O takem vprašanju pa smejo dajati za javnost le tista obvestila, za katera tako sklene zbor. Zbor lahko sklene tudi, da smejo dati obvestila o takem vprašanju šele po preteku določenega roka. . Predstavniki tiska in drugih oblik informacij imajo pravico, biti navzoči tudi na sejah komisij in odborov skupščine in njenih zborov. Komisije in odbori lahko določijo pogoje, pod katerimi ti predstavniki obveščajo javnost o delu na sejah. Na seji lahko komisija ali odbor skupščine ali njenega zbora sklene, da bo o posameznem vprašanju razpravljal brez navzočnosti predstavnikov tiska in druai oblik informacij. 234. člen Obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki tiska in drugih oblik informacij organizira in opravlja za potrebe skupščine posebna služba. Naloge in organizacijo te službe ter pravice in dolžnosti predstavnikov tiska in drugih oblik informacij v Skupščini SR Slovenije določa poseben predpis. XIV. AKTI SKUPŠČINE SR SLOVENIJE 1. Splošne določbe o aktih 235. člen Skupščina SR Slovenije sprejema zakone, družbene plane, republiški proračun in republiški zaključni račun, deklaracije, resolucije, priporočila, odloke in sklepe (akti Skupščine SR Slovenije). Skupščina SR Slovenije daje obvezne razlage svojih zakonov. 236. člen Zakone sprejema republiški zbor enakopravno z ustreznim zborom delovnih skupnosti, v primerih, ki so določeni v ustavi in tem poslovniku, pa republiški zbor samostojno. Avtentične razlage zakonov daje republiški zbor enakopravno z zborom, ki je sodeloval pri sprejemanju zakona. 237. člen Z deklaracijo izraža Skupščina SR Slovenije splošno stališče, ki so ga zavzeli pristojni zbori do splošnih ali posameznih vprašanj, ki imajo splošen pomen za republiko. 238. člen Z resolucijo opozarja Skupščina SR Slovenije na probleme in potrebe na posameznem področju družbenega, življenja, določa politiko, ki jo je treba izvajati na tem področju, in daje obvezna navodila za njeno izvajanje. Resolucija vsebuje obvezne smernice, ki jih daje Skupščina SR Slovenije za delo državnih organov ter delovnih in drugih organizacij v zadevah iz pristojnosti republike. 239. člen S priporočilom opozarja Skupščina SR Slovenije na pomen posameznih vprašanj in na ukrepe, s katerimi naj bi jih državni organi ter delovne in druge organizacije v skladu z njihovimi nalogami in interesi reševali. 240. člen Deklaracije, resolucije in priporočila sprejema po določbah ustave in tega poslovnika o področju zborov republiški zbor enakopravno z ustreznim zborom delovnih skupnosti. Deklaracije in priporočila o vprašanjih splošnega političnega pomena lahko sprejema skupščina tudi na skupni seji vseh zborov. Priporočila o vprašanjih, ki jih po ustavi in tem poslovniku (85. člen) samostojno obravnavajo zbori delovnih skupnosti, lahko sprejemajo ti zbori samostojno. 241. člen Odloke sprejema Skupščina SR Slovenije kot izvršilne predpise, kot akte, s katerimi izvršuje svoje pravice, ali kot akte, s katerimi ureja svojo notranjo organizacijo in notranje odnose. Odlok kot izvršilni predpis je akt, ki ga sprejme Skupščina SR Slovenije za izvršitev in konkretizacijo posameznega zakona, če je tako določeno v samem zakonu; sprejmeta ga zbora, v katerih področje spada tak predpis. Odlok kot izvršilni predpis lahko sprejme tudi administrativna komisija Skupščine SR Slovenije, če je z zakonom za to pooblaščena. Z odlokom kot aktom, s katerim skupščina izvršuje svoje pravice, odločajo zbori, ki so pristojni po določbah ustave in tega poslovnika o izvolitvi, imenovanju ali razrešitvi, o potrditvi ustreznih aktov samoupravnih organizacij ali o soglasju k takim aktom ter o drugih pravicah, ki jih ima Skupščina SR Slovenije po ustavi in tem poslovniku. Odloke, s katerimi urejajo notranjo organizacijo in odnose v Skupščini SR Slovenije, sprejemajo zbori v obliki poslovnikov, pravilnikov in podobno. Take odloke lahko sprejemajo tudi komisije Skupščine SR Slovenije ter odbori in druga telesa njenih zborov. 242. člen Zbori lahko v mejah svojega področja s sklepi ugotavljajo stanje ter zavzemajo stališča v zvezi z vprašanji, ki so jih obravnavali in lahko nalagajo obveznosti izvršnemu svetu in republiškim upravnim organom glede priprave zakonov In drugih aktov ali glede opravljanja drugih zadev z njihovega področja. Vsak zbor lahko sprejema sklepe o svojem delu. Komisija, odbori in druga telesa Skupščine SR Slovenije ig njenih zborov lahko sprejemajo le sklepe o svojem delu. 243. člen Osnutki in predlogi družbenega plana, republiškega proračuna, republiškega zaključnega računa in vseh zakonov kakor tudi osnutki in predlogi drugih aktov Skupščine SR Slovenije se pred razpravo v telesih skupščine pošljejo občinskim skupščinam. 244. člen Predsednik skupščine podpisuje akte, ki so bili sprejeti na skupni seji vseh zborov, in akte, ki so jih sprejeli zbori v enakopravnem ali samostojnem področju, razen priporočil in sklepov, ki jih je sprejel posamezen zbor. Besedila zakonov nihče ne podpisuje. Ukaz o razglasitvi zakona podpiše predsednik skupštine. Priporočila in sklepe, ki jih je sprejel posamezen zbor, podpiše predsednik zbora. Sklepe zborov, komisij, odborov in drugih teles skupščine glede notranjega dela teh teles podpisujejo predsedniki teh teles. 245. člen Na izvirnike zakonov in drugih aktov Skupščine SR Slovenije ter na obvezne razlage zakonov se pritisne pečat Skupščine SR Slovenije. Z izvirnikom zakona oziroma drugega akta Skupščine SR Slovenije ali obvezne razlage zakona je mišljeno besedilo zakona oziroma akta ali obvezne razlage, ki je bilo sprejeto na sejah pristojnih zborov. Izvirnike zakonov in drugih aktov Skupščine SR Slovenije ter obveznih razlag zakonov hrani Skupščina SR Slovenije. Za pripravo izvirnikov, za pečat na njih, za njihovo hrambo in za evidenco o njih skrbi tajnik skupščine. 246. člen Zakoni In drugi akti Skupščine SR Slovenije ter obvezne razlage zakonov se objavljajo v -Uradnem listu SRS«. Zakone in druge akte Skupščine SR Slovenije ter obvezne razlage zakonov pošilja v objavo tajnik skupščine. Tajnik skupščine daje na podlagi izvirnega besedila sprejetega zakona ali drugega akta Skupščine SR Slovenije ali obvezne razlage zakona popravke morebitnih napak v objavljenem besedilu zakona, akta oziroma obvezne razlage. 247. člen Sklepi zborov, komisij in odborov ter drugih teles skupščine o njihovem delu se objavljajo v -Informacijah Skupščine SR Slovenije«. 2. Postopek za izdajo zakona a) Predloa za Izdajo zakona 248. člen Predlog za izdajo zakona lahko poda vsak poslanec v zboru skupščine, v katerem Je član, izvršni svet, komisija skupščine ali odbor zbora, občinska skupščina kot tudi funkcionar, ki vodi republiški upravni organ. Vsak zbor lahko predlaga tudi izdajo zakona s področja drugega zbora. 249. člen Delovne In druge samoupravne organizacije, društva In občani se lahko obračajo z zahtevami za izdajo zakonov na Skupščino SR Slovenije ali na kateregakoli od pooblaščenih predlagateljev. Zahteve za izdajo zakona, ki so naslovljene na Skupščino SR Slovenije, se pošljejo komisiji za vloge in pritožbe. Komisija za vloge in pritožbe obravnava zahteve teh organizacij, društev oziroma občanov (142. člen); če spozna, da je zahteva utemeljena, predlaga skupščini, da izda zakon. Organizacijo, društvo oziroma občana mora obvestiti, kakšno stališče je zavzela do njegove zahteve. 250. člen Predlog za izdajo zakona se pošlje predsedniku skupščine. Predlog mora navajati razloge, ki utemeljujejo po-potrebo po novih predpisih ali po spremembi predpisov, načela, na katerih naj zakon temelji in oceno kakšne bodo finančne posledice zakona. 251. člen Predsednik skupščine pošlje predlog za izdajo zakona predsednikoma zborov skupščine, v katerih področje spada tak zakon, in občinskim skupščinam. Ce zakona ni predlagal izvršni svet. pošlje predsednik skupščine predlog tudi njemu, da da mnenj« o njem. Izvršni svet daje mnenje o predlogu za izdajo zakona praviloma, preden ga obravnavata pristojna zbora skupščine. 252. člen Preden obravnavata pristojna zbora na sejah predlog za izdajo zakona, obravnavajo predlog pristojni odbori. Odbori zborov obravnavajo predlog s stališča, ali je zakon potreben in ali so utemeljena načela, na katerih naj temelji, ter s stališča njegove vsebine, in dajo o tem zboru svoje poročilo z mnenjem in predlogi. Predlog za izdajo zakona obravnava v mejah svojega področja tudi zakonodajno-pravna komisija, ki da o tem zboroma svoje poročilo z mnenji in predlogi. Poročila odborov in zakonodajno-pravne komisije morajo dobiti člani pristojnih zborov najmanj 8 dni pred dnem, določenim za sejo, na kateri naj zbor predlog obravnava. 253. člen Predlog za izdajo zakona morajo dobiti poslanci zborov, v katerih področje zakon spada, najmanj 15 dni pred dnam, določenim za sejo, na kateri naj zbor predlog obravnava. 254. člen Predlagatelj mora biti povabljen na sejo zbora in ima pravico, udeležiti se obravnave. 255. člen Na podlagi obravnave predloga za izdajo zakopa zavzameta pristojna zbora skupščine stališče o tem, ali je zakon potreben. Ce pristojna zbora spoznata, da je predlagani zakon potreben, sprejmeta s sklepom predlog za izdajo zakona; če spoznata, da ni potreben, pa predlog s sklepom zavrneta. Zbor obvesti predlagatelja o svojem sklepu. 256. člen S sklepom, s katerim sorejmeta predlog za izdajo zakona, določita pristojna zbora skupščine tudi načela, na katerih naj zakon temelji, in njegovo vsebino z različnimi možnimi rešitvami, lahko pa tudi določita organe in organizacije, ki naj bodo vprašani za mnenje pri pripravljanju osnutka zakona, potrebo po posebnih posvetovanjih in druge oblike sodelovanja, ki lahko pripomorejo, da se osnutek bolje pripravi. Ko se pripravlja osnutek zakona, morajo biti vprašane za mnenje občinske skupščine. 257. člen Na podlagi sklepa, s katerim pristojna zbora skupščine sprejmeta predlog za izdajo zakona, pripravi zakonski osnutek praviloma predlagatelj. V soglasju s predlagatelji za izdajo zakona, obvezno pa kadar se predlagatelji ne strinjajo s sklepom zborov o načelih, na katerih naj temelji zakon, določita pristojna zbora s sklepom, naj zakonski osnutek pri-pr«vi ali zanj poskrbi; — odbor zbora Skupščine SR Slovenije ali komisija Skupščine SR Slovenije;1 — skupna, v ta namen ustanovljena komisija; — skupina poslancev; — republiški upravpi organ; — zavod ali skupina znanstvenih ali strokovnih delavcev ali posamezni taki delavci, b) Obravnava zakonskega osnutka 256. Člen Zakonski osnutek, pripravljen po sklepu, s katerim sta pristojna zbora Skupščine SR Slovenije sprejela predlog za izdajo zakona, se pošlje predsednikoma zborov, ki sta tak sklep sprejela. * 259. člen Zakonskemu osnutku mora biti predložena potrebna dokumentacija. Dokumentacija mora vsebovati med drugim podatke, kakšne bodo finančno posledice različnih možnih rešitev, kolikšni bodo prihranki oziroma kolikšna finančna sredstva bodo potrebna zanje In iz katerih virov bodo zagotovljena, kakšne nove materialne obveznosti bodo nastale za republiko, občine, delovne organizacije in občane ter kakšne nove naloge bodo naložene republiškim in občinskim upravnim organom, samoupravnim organom delovnih organizacij in občanom. 260. člen Zakonski osnutek dobijo poslanci pristojnih zborov, in sicer najmanj 15 dni pred dnevom, določenim za sejo, na kateri naj ga zbor obravhava. O prejemu zakonskega osnutka je treba v -Informacijah Skupščine SR Slovenije- obvestiti tudi poslance, ki niso člani pristojnih zborov, s pripombo, da jim je osnutek na razpolago v dokumentaciji skupščine in da ga dobijo, če to zahtevajo. Zakonski osnutek jo treba poslati tudi občinskim skupščinam in izvršnemu svetu, če Sa ni ta predložil. 261. člen Zakonski osnutki, s katerimi se urejajo vprašanja sistema, določa smer razvoja ali rešuje druga pomembnejša vprašanja, se natisnejo v posebnih izdajah, ki omogočajo občanom, da se z njimi pravočasno sezna- nijo in pošljejo ustreznim telesom skupščine o njih mnenja in pripombe. O natisku zakonskih osnutkov odloča predsedstvo skupščine. 262. člen Pred obravnavo v pristojnih zborih skupščine obravnavajo zakonski osnutek odbori zborov, v katerih področje spadajo vprašanja, ki naj bodo s tem zakonom urejena, in zakonodajno-pravna komisija. Odbori in zakonodajno-pravna komisija dajejo predsedniku pristojnega zbora svoja poročila z mnenji in predlogi. 263. člen Ko prejme poročila odborov in zakonodajno-pravne komisije, jih predsednik pristojnega zbora skupščine pošlje vsem poslancem tega zbora in skliče sejo. Od dneva, ko dobijo poslanci pristojnega zbora poročila odborov in zakonodajno-pravne komisije, do seje, na kateri naj zbor obravnava zakonski osnutek, mora preteči najmanj 8 dni. 264. člen Na seji obravnava pristojni zbor zakonski osnutek najprej načelno. Načelna obravnava je v tem, da izražajo poslanci svoje mnenje ali so od pristojnih zborov skupščine določena načela, na katerih naj temelji zakon, v zakonskem osnutku pravilno in dosledno izvedena in ali je v zakonskem osnutku zajeta vsebina, ki sta jo zbora določila. 265. člen Ce pristojni zbor v načelu ne sprejme zakonskega osnutka, ga vrne predlagatelju in določi s sklepom, v katerem pogledu je treba osnutek spremeniti ali dopolniti. Zbor lahko določi tudi rok, v katerem mora predlagatelj osnutka poslati zboru spremenjeni oziroma dopolnjeni osnutek. 266. člen Ce pristojni zbor v načelu sprejme zakonski osnutek. preide k obravnavi v podrobnostih. Obravnava v podrobnostih je v tem, da zbor razpravlja o posameznih členih osnutka. Po končani obravnavi zbor s sklepom določi svoja stališča in pripombe k zakonskemu osnutku in ga pošlje pooblaščenemu predlagatelju zakona, da pripravi zakonski predlog in ga pošlje skupščini. Pooblaščeni predlagatelj zakona, za katerega je osnutek po sklepu pristojnih zborov (257. člen) izdelal republiški upravni organ, zavod, skupina znanstvenikov, strokovnih ali javnih delavcev ali posamezen tak delavec, je pristojni odbor republiškega zbora. c) Zakonski predlog 267. člen Telesa skupščine začno obravnavati zakonski predlog, ki ga vloži po ustavi in tem poslovniku pooblaščeni predlagatelj, če sta pristojna zbora obravnavala njegov osnutek. Pooblaščeni predlagatelji so: vsak poslanec v svojem zboru oziroma skupina teh poslancev, izvršni svet, komisija skupščine, odbor zbora, skupna komisija dveh ali več zborov skupščine in občinska skupščina. 268. člen Predlog mora imeti obliko, v kateri se sprejemajo zakoni, in mora biti obrazložen. Obrazložitev mora navajati zlasti razloge, zaradi katerih naj bo zakon izdan v predlagani obliki in s predlagano vsebino in zakaj so bile izbrane v predlogu navedene rešitve, dalje mora navajati probleme, ki jih zakon rešuje, finančno posledice zakona, kolikšni bodo prihranki oziroma kolikšna sredstva bodo potrebna za izvajanje zakona, in vire, iz katerih naj bodo ta sredstva zagotovljena, kakšne nove materialne obveznosti bodo nastale za republiko, občine, delovne organizacije in občane, kakšne nove naloge bodo naložene republiškim in občinskim organom, samoupravnim organom delovnih organizacij in občanom, kot tudi druge pomembne okoliščine v zvezi z vprašanji, ki jih zakon ureja. 269. člen Ce vloži pooblaščeni predlagatelj zakonski predlog, pristojna zbora pa nista odločala o tem, ali je zakon potreben, in tudi nista obravnavala zakonskega osnutka, se ravna s takim predlogom kot s predlogom za izdajo zakona. 270. člen Zakonski predlog se izroči predsedniku skupščine, ta pa ga pošlje predsednikoma zborov, ki sta po določbah ustave in tega poslovnika o področju zborov zanj pristojna, ter predsedniku zakonodajno-pravne komisije. 271. člen Ce zakonskega predloga ni predložil izvršni svet, je treba poslati predlog tudi njemu. Izvršni svet lahko da o takem predlogu pristojnima zboroma svoje mnenje. Zakonski predlog pošlje predsednik skupščine tudi občinskim skupščinam. 272. člen Zakonski predlog morajo z ustreznim gradivom hkrati dobiti vsi poslanci zborov, v katerih področje spada predlagani zakon. O prejemu zakonskega predloga je treba v »Informacijah Skupščine SR Slovenije« obvestiti tudi poslance, ki niso člani pristojnih zborov, s pripombo, da jim je predlog na razpolago v dokumentaciji skupščine in da ga dobijo, če zahtevajo. č) Obravnavanje zakonskega predloga v odborih zborov 273. člen Zakonski predlog obravnava odbor zbora, v katerega področje spada vprašanje, ki ga zakon ureja (pristojni odbor). 274. člen Ce so v zakonskem predlogu zajeta posamezna vprašanja, ki spadajo tudi v področje drugih odborov, lahko predlog glede takih vprašanj obravnavajo tudi ti odbori. Ce vsebuje predlog določbo, ki zahteva finančna sredstva, obravnava predlog tudi odbor, v katerega področje spadajo vprašanja sredstev in razpolaganja s sredstvi, da pretehta njen vpliv na razpoložljiva sredstva in možne vire za financiranje predlagane rešitve. Odbori, ki so poleg pristojnega odbora obravnavali zakonski predlog, pošljejo svoja mnenja in predloge pristojnemu odboru svojega zbora. 275. člen 'Pristojni odloor ali komisija obravnava zakonski predlog načelno in v podrobnostih z vidika, ali so predlogi, mnenja in stališča, ki jih je sprejel v razpravi o zakonskem osnutku, v predlogu pravilno in dosledno izvedeni. Po obravnavi zakonskega predloga da pristojni odbor ali komisija zboru svoje poročilo z vsemi mnenji in predlogi, ki so bili dani med obravnavanjem, tako tistimi, ki jih je sprejel, kot tudi tistimi, ki jih je zavrnil. Predloge, ki imajo namen, dopolniti ali spremeniti zakonski predlog, daje odbor v obliki amandmajev. Pristojni odbor je dolžan obravnavati tudi mnenja in predloge, ki jih je dobil od drugih odborov, ko so obravnavali zakonski predlog, in dati v svojem poročilu zboru tudi mnenje o njihovih mnenjih in predlogih. Po obravnavi zakonskega predloga določi pristojni odbor izmed svojih članov poročevalca, ki lahko na seji zbora obrazloži njegovo mnenje in predloge. Poročilo pristojnega odbora se takoj po seji pošlje predsedniku zbora in zakonodaj no-pravni komisiji skupščine, vsem članom zbora pa hkrati s sklicem seje zbora. d) Obravnava zakonskega predloga v zakonodajnopravni komisiji 276. člen Zakonodaj no-pravna komisija skupščine obravnava zakonski predlog v mejah svojega področja in da pristojnima zboroma poročilo s svojim mnenjem in predlogi. Predloge, ki imajo namen, da se dopolni ali spremeni zakonski predlog zaradi skladnosti z ustavo in pravnim sistemom kot tudi zaradi njihove pravne obdelave, daje komisija v obliki amandmajev. Zakonodajno-pravna komisija dii v svojem poročilu mnenje tudi p predlogih, ki sta jih dala odbora pristojnih zborov, ko sta obravnavala zakonski predlog. Poročilo zakonodajno-pravne komisije se pošlje takoj po seji komisije predsednikoma pristojnih zborov, poslancem teh zborov pa hkrati s sklicem seje teh zborov. 277. člen Poročilo zakonodajno-pravne komisije se pošlje takoj po seji tudi pristojnemu odboru. Ge se predlogi zakonodajno-pravne komisije ne ujemajo s predlogi pristojnega odbora, ta odbor pred obravnavo predloga v zboru ponovno razpravlja o zakonskem predlogu in predlogih zakonodajno-pravne komisije, da jih uskladi. Ge predlogov zakonodajno-pravne komisije in pristojnega odbora ni mogoče uskladiti, obvesti odbor o tem zbor. 278. člen Po obravnavi zakonskega predloga določi zakonodajno-pravna komisija izmed svojih članov poročevalca, ki lahko na seji zbora obrazloži njeno mnenje in predloge. e) Obravnava zakonskega predloga v zboru 279. člen Ko prejme poročilo pristojnega odbora in zakonodajno-pravne komisije, skliče predsednik pristojnega zbora sejo zbora. Seja mora biti sklicana tako, da preteče najmanj 15 dni od dneva, ko dobijo člani pristojnih zborov poročila pristojnega odbora in zakonodajno-pravne komisije, do dneva, določenega za sejo, na kateri bo zbor zakonski predlog obravnaval. 280. člen Predlagatelj zakona oziroma njegov predstavnik lahko da v začetku obravnave kratko dopolnilno obrazložitev predloga. Pravico ima, udeleževati se celotne obravnave zakonskega predloga ter dajati pojasnila in svoja mnenja. 281. člen Zbor delovnih skupnosti, ki ne sodeluje pri sprejemanju zakona, ki pa je obravnaval zakonski predlog in dal pristojnemu zboru svoje mnenje ali predlagal amandma, lahko po svojem predstavniku na seji tega zbora tudi ustno obrazloži svoje mnenje oziroma amandma. 282. člen Obravnava zakonskega predloga na sejah pristojnih zborov obsega splošno obravnavo predloga in obravnavo njegovega besedila. Med splošno obravnavo predloga se razpravlja o predlogu v načelu, in se lahko izražajo mnenja, zahtevajo pojasnila in načenjajo vsa vprašanja glede rešitev. ki jih daje predlog. Med obravnavo besedila se razpravlja o predlogu po delih, poglavjih oziroma oddelkih, če zbor tako sklene, pa tudi po členih. Med to obravnavo se odloča tudi o amandmajih. 283. člen Ge gre za predlog zahtevnega ali obsežnega zakona. lahko zbor po končani splošni obravnavi sklene, da bo prekinil delo in da bo na naslednji seji nadaljeval obravnavo besedila. f) Amandmaji 284. člen Predlog za dopolnitev ali spremembo zakonskega predloga mora imeti obliko amandmaja. 285. člen Amandma k zakonskemu predlogu mora biti pismen. Ge vsebuje amandma določbo, ki zahteva finančna sredstva, predlagatelj amandmaja hkrati opozori na možnosti za zagotovitev teh sredstev. 286. člen Amandma k zakonskemu predlogu je treba praviloma poslati predsedniku zbora najmanj 10 dni pred dnem, določenim za sejo, na kateri bo zbor obravnaval zakonski predlog. 287. člen Amandmaji k zakonskemu predlogu se pošljejo članom pristojnih zborov, predlagatelju zakonskega predloga, izvršnemu svetu in zakonodajno-pravni komisiji. 288. člen Pristojni odbor zbora in zakonodajno-pravna komisija morata poslani amandma čimprej proučiti in predložiti zboru poročilo z mnenji in predlogi o njem. Na sejo pristojnega odbora in zakonodajno-pravne komisije mora biti povabljen predlagatelj amandmaja. 289. člen Ce vsebuje amandma k zakonskemu predlogu določbe, ki zahtevajo finančna sredstva, ga predsednik zbora pošlje tudi odboru zbora, v katerega področje spadajo vprašanja sredstev in razpolaganja s sredstvi, da prouči vpliv njegovih določb na razpoložljiva sredstva in zagotovitev sredstev za financiranje predlagane rešitve. Ce kakšen zbor delovnih skupnosti nima odbora, ki bi bil pristojen za proučitev amandmaja v smislu prvega odstavka tega člena, lahko zahteva njegov predsednik od ustreznega odbora republiškega zbora, naj da svoje poročilo o tem tudi zboru delovnih skupnosti. 290. člen O amandmajih ni mogoče odločati na seji zbora, preden njegov pristojni odbor in zakonodajno-pravna komisija ne dasta zboru poročil o njih” 291. člen Poslanec, ki njegov predlog podpre najmanj še M) članov zbora, sme predlagati amandma k zakonskemu predlogu na seji zbora med obravnavo. Tudi tak amandma mora biti pismen. Predlagatelj zakona lahko daje amandmaje, vse dokler ni končana obravnava predloga. Izvršni svet lahko, dokler ni končana obravnava predloga, daje amandmaje tudi k zakonskemu predlogu, ki ga ni sam predložil. 292. člen O amandmaju k zakonskemu predlogu, vloženem med obravnavo predloga, se morata izjaviti pristojni odbor zbora in zakonodajno-pravna komisija; če vsebuje amandma določbe, ki zahtevajo finančna sredstva, se mora izjaviti tudi odbor, v čigar področje spadajo vprašanja sredstev in razpolaganja z njimi. Zbor lahko zato sklene, da bo obravnavo odložil in nadaljeval na kakšni naslednji seji ali da bo obravnavo prekinil, dokler predlagatelj zakona, izvršni svet, pristojna odbora in zakonodajno-pravna komisija amandmaja ne proučijo. Zbor lahko tudi sklene, da bo pred glasovanjem o amandmaju prekinil obravnavo, da zakonodajno-pravna komisija določi dokončno besedilo določb zakonskega predloga in spravi v sklad druge njegove določbe ki so v zvezi z amandmajem. 293. člen Predlagatelj zakona ima pravico, izjaviti se o amandmaju k zakonskemu predlogu. Izvršni svet ima pravico, izjaviti se o amandmaju, tudi če ni predlagatelj zakona. g) Skrajšani postopek za izdajo zakona 294. člen Če ne gre za obsežne ali zahtevne zakone, lahko odloča o potrebi takega zakona vsak od pristojnih zborov med obravnavo o osnutku. Vsak pristojni zbor lahko sklene tudi, da bo predlog takega zakona obravnaval po določbah tega poslovnika o obravnavanju zakonskih predlogov, čeprav ni pred tem obravnaval predloga za izdajo tega zakona ali njegovega osnutka. 295. člen Predlog, naj bo zakon izdan po skrajšanem postopku v smislu 294. člena tega poslovnika, lahko dh vsak poslanec, ki je član pristojnega zbora, in predsedstvo skupščine kot tudi predlagatelj. 296. člen Predsedstvo skupščine lahko v posameznih primerih na predlog pooblaščenega predlagatelja ali na lastno pobudo predlaga pristojnim zborom, naj skrajšajo roke za posamezna v tem poslovniku določena opravila. O takem predlogu obvesti predsedstvo vse člane zbora, zakonodajno-pravno komisijo in pristojni odbor zbora. Na podlagi takega predloga predsedstva skupščine lahko skličeta predsednika pristojnih zborov sejo, na kateri naj zbor obravnava zakonski osnutek oziroma predlog, in pošljeta članom zborov poročila odborov in komisije ter druga gradiva ne glede na roke, določene s tem poslovnikom. Zbor lahko na seji odloži obravnavo zakonskega osnutka oziroma predloga, če spozna, da zaradi skrajšanega roka osnutka oziroma predloga ne more vsestransko obravnavati. 297. člen Tudi v skrajšanem postopku za izdajo zakona se predlog akta pošlje izvršnemu svetu, če ni sam predlagatelj akta, in občinskim skupščinam. V skrajšanem postopku za izdajo zakonov so amandmaji dovoljeni, dokler ni končana obravnava o zakonskem predlogu. h) Hitri postopek za izdajo zakona 298. člen Izjemoma je lahko zakon izdan tudi po hitrem postopku. Po hitrem postopku sme biti izdan le zakon, ki ureja taka vprašanja, da jih je treba nemudoma urediti, ker bi imelo zavlačevanje zakonske ureditve škodljive posledice za družbo. 299. člen Da naj bo zakon izdan po hitrem postopku, lahko predlaga vsak pooblaščeni predlagatelj. V svojem predlogu mora pooblaščeni predlagatelj navesti razloge, zaradi katerih je treba izdati zakon po hitrem postopku. Predlog za izdajo zakona po hitrem postopku se pošlje skupaj z zakonskim predpisom predsedniku skupščine, ta pa ga pošlje predsednikoma zborov skupščine, ki sta pristojna za ta zakon po določbah ustave in tega poslovnika. 300. člen O predlogu za izdajo zakona po hitrem postopku odločata zbora, ki sta zanj pristojna. Ce gakona n> predlagal izvršni svet, marata pri-»tajna ?dora pred odipditvijg ^aRtevati ?d izvršnega sveta (nnenje p predlugu. 801, člen Ce pristojna zbora sprejmeta predlog, naj bp zakon izdan po hitrem postopku, začneta takoj na seji zbpra obravnavati zakonski predlog; vendar pa lahko pred obravnavo ali med obravnavo zahtevata od syojih pristojnih odborov in od zakonodajno-pravne komisije, naj jima v svojem področju nujno dajo svoje mnenje in predloge, 302. flen K predlogu zakona, ki ngj po izdgn po hitrem postopku, je mogoče predlagati amandmaja do konca obravnave. k predlogom amandmajev morata dati mnenja pristojni odbor in zakonodajno-pravna komisija. Pristojni odbori zborov in zakonodajno-pravna komisija morata takoj obravnavati amandma in predložiti zbpru poročilo g mnenji in predlogi. i) odločanje o gakpnsfcem predle?« 303. člen Vsak zbor odloča o zakonskem predlogu ng seji, na kateri je navzočih večina njegovih članov. Ce predsednik zbora dvomi, ali je na seji navzočih večina njegovih članov, odredi poimensko klicanje. Poimensko klicanje se opravi tudi, če to zahteva poslanec, ki ga podpre najmanj Se 10 poslancev 304. člen Veljavne sp odločitve, za katere je glasovala večina navzočih poslancev. 305. člen Ppslanec ima pravico pred glasovanjem obrazložiti svoj glos. Njegova obrazložitev ne sme trajati več kot 5 minut. 306. člen Glasovanje je javno, Poslanci glasujejo tako, da se izjavijo za predlog ali proti predlogu aU pa se vzdržijo glasovanja- Glasovanje je istočasno g dvigom roke, ali pa poimensko — z izjavljanjem. 307. člen Glasovanje z dvigom roke se opravi tako, da predsednik zbora pozove poslance, naj se najprej izjavijo, kdo je za predlog, nato, kdo je proti predlogu, in nazadnje, ali se kdo vzdrži glasovanja. 308. člen Poimensko glasujejo poslanci, če tako določi predsednik zbora, ker je po njegovem mnenju to potrebno, da bi se natančnp ugotovil izid glasovanja, ali če to zahteva en poslanec, ki ga podpre najmanj Se 10 poslancev. Poimensko se glasuje tako, da se vsak ppklicani poslanec izjavi »za« ali »proti« ali pa, da se »vzdrfi« glasovanja. Ko je klicanje ketieano, se znpva pokličejo poslanci, za katere v seznamu ni zaznamovano, da so glasovali. 309, Člen Pp končanem glasovanju ugotovi predsednik zbora izid glasovanja m na podlagi izida razglasi, da ie prad' Ipg, p katerem jg zbor glasoval, sprejet ali zavrnjen. j) Sprejem sakonq 310. člen Zakon, ki pri njegovem sprejemanju enakopravno sodelujeta republiški zbor in eden od zborov delovnih skupnosti, je sprejet, če ga oba zbora sprejmeta in če je v obeh zborih izglasovan v enakem besedilu. 311- Člen Predsednik zbora, ki je sprejel zakonski predlog, obvesti o tem predsednika zbora, ki sodeluje pri sprejemanju zakona, Predsednika pristojnih zborov ugotovita, gU je zakon bil izglasovan v obeh zborih v enakem besedilu. 312. člen Ce predsednika pristojnih zborov ugotovita, da je bil zakonski predlog izglasovan v obeh zborih v enakem besedilu, obvestita o tem zbor na isti ali na prvi naslednji seji, 313. člen Ce predsednika zborov ugotovita, da besedilo, v katerem je bil zakonski predlog izglasovan v enem zboru, ni enako besedilu, v katerem je bil izglasovan v drugem zboru, obvestita o tem svoj zbor. Da bi se med zboroma doseglo soglasje o besedilu, oba zbora nadaljujeta obravnavo zakonskega predloga in znova glasujeta o spornih vprašanjih, 314. člen Ce se niti po dveh zaporednih obravnavah ne moreta Zbora zediniti za enako besedilo, imenujeta skupno komisijo, sestavljeno iz enakega števila članov enega in drugega zbora, in ji poverita, naj sestavi predlog za rešitev spornih vprašanj. Ce se skupna komisija ne more zediniti ali če ep zbor ne sprejme predloga skupne komisije za rešitev spornih vprašanj, gre zakonski predlog v obravnavo na skupno sejo obeh zborov. Ca se zbora tudi na skupni seji ne moreta zediniti, se zakonski predlog odloži z dnevnega reda njunih sej, Tak zakonski predlog je mogoče znova dati na dnevni red seje zbora, če to predlaga en zbor ali izvršni svet, vendar šele po preteku 6 mesecev od dnev«, ko je bil odložen z dnevnega redp, razen če oba zbora sporazumno ne odločita, da ga dasta na dnevni red že prej. * 315. člen Ce zaradi spora med zboroma ne more biti sprejet republiški družbeni plan ali proračun do dneva, ko bi moral začeti veljati, se oba zbora razpustita In velja, da je družbeni plan oziroma proračun sprejet v besedilu, v katerem ga je sprejel republiški zbor. Na novo izvpljena zbora lahko sprejmeta nov družbeni plan oziroma proračun. 3. Postopek za izdajo drugih aktov 316. člen Drugi akti Skupščine SR Slovenije, ki niso zakoni, se sprejemajo praviloma po določbah tega poslovnika o obravnavanju zakonskih predlogov; pri tem je obravnava predloga takega akta enotna, razen če pristojni zbor ne sklene, da bo posebej opravil splošno obravnavo in posebej obravnaval besedilo. Pristojni zbori pa lahko sklenejo, da bodo posamezne take akte sprejeli, ko poprej vsak zase obravnavajo predlog za izdajo ali osnutek akta po določbah tega poslovnika o obravnavanju predlogov za izdajo zakona oziroma o obravnavanju zakonskih osnutkov. 4. Postopek pri volitvah oziroma imenovanjih in razrešitvah 317. člen O izvolitvi oziroma imenovanju in razrešitvi republiških funkcionarjev, ki jih po ustavi, zakonu ali kakšnem drugem aktu Skupščine SR Slovenije voli oziroma imenuje in razrešuje Skupščina SR Slovenije, izvzemši predsednika skupščine in funkcionarje, ki jih voli skupščina na seji zborov, odloča samostojno republiški zbor. 318. člen Funkcionar, ki ga razrešuje Skupščina SR Slovenije. je razrešen, če sprejme republiški zbor odločitev o njegovi razrešitvi. Republiški zbor razreši funkcionarja, ki je odstopil. 319. člen Pri odločanju o razrešitvi funkcionarja lahko republiški zbor določi nekoga, da do izvolitve oziroma imenovanja novega nadomestuje funkcionarja, ki naj ga razreši. 5. Postopek pri dajanju predlogov, mnenj in stališč Skupščine SR Slovenije k predlogom zveznih aktov 320. člen Predloge zakonov in drugih aktov ter druga vprašanja, ki jih Zvezna skupščina pošlje Skupščini SR Slovenije. za katere je predsednik skupščine odločil, da jih pošlje v obravnavo pristojnim zborom, pošlje predsednik skupščine predsedniku republiškega zbora in predsedniku pristojnega zbora delovnih skupnosti, lahko pa jih pošlje v mnenje tudi drugim zborom delovnih skupnosti. Predsednik zbora pošlje predlog akta oziroma vprašanje pristojnemu odboru in drugim pristojnim telesom skupščine v predhodno obravnavo. ► 321. člen Za postopek pri obravnavanju predlogov zveznih aktov oziroma drugih vprašanj se primerno uporablja s tem poslovnikom predpisani postopek pri obravnavanju drugih aktov. 322. člen K obravnavi na seji zbora lahko zbora povabita organe in organizacije, ki so sodelovali v razpravi na pristojnem odboru. Zbor lahko na seji ugotovi, da o predloženem aktu oziroma drugem vprašanju ni potrebna razprava; če o predloženem aktu razpravlja, lahko ugotovi, da se s predlogom akta v celoti strinja ali da nima pripomb, ali pa dš k predlogu akta ali drugem vprašanju, ki ga je poslala Zvezna skupščina, svoje predloge, mnenja in stališča. , Ce zbor sprejme k predlogu akta ali o drugem vprašanju, ki ga je poslala Zvezna skupščina, predloge, mnenja oziroma stališča, sklepa še o tem, ali o vsebini razprave obvesti pristojni zbor Zvezne skupščine. Sklep o stališčih, ki ga sprejmeta republiški zbor in pristojni zbor delovne skupnosti, mora biti v obeh zborih sprejet v enakem besedilu. Sklep pošlje predsednik skupščine predsedniku Zvezne skupščine kot stališče Skupščine SR Slovenije. Sklep o stališčih se pošlje tudi članom delegacije SR Slovenije v zveznem zboru (zboru narodov). 323. člen Pristojni odbori zborov Skupščine SR Slovenije morajo skrbeti, da se hkrati, ko se obravnavajo predlogi aktov s področja temeljne in splošne zakonodaje Zvezne skupščine, pripravijo, če je to potrebno, tudi ustrezni predlogi aktov Skupščine SR Slovenije, da se s tem zagotovi celovita zakonodajna ureditev določenih vprašanj. XV. SKUPNA SEJA VSEH ZBOROV 1. Sklicanje seje 324. člen Skupno sejo vseh zborov skliče predsednik skupščine na lastno pobudo ali na predlog najmanj dveh zborov Skupščine SR Slovenije. 325. člen Skupna seja vseh zboj-ov je obvezna vsako drugo leto po izvolitvi polovice poslancev in mora biti v petnajstih dneh od dneva, ko je v vseh zborih opravljena verifikacija mandatov novih poslancev. Na tej seji izvoli Skupščina SR Slovenije funkcionarje, ki se volijo na skupni seji vseh zborov in člane delegacije SR Slovenije v zvezni zbor (zbor narodov), namesto tistih, ki jim je potekel mandat.' • Hkrati lahko izvoli tudi člane komisij namesto tistih, ki jim je potekel mandat, in obravnava druga vprašanja s področja skupne seje. 326. člen Vabilo na skupno sejo vseh zborov morajo dobiti vsi poslanci najmanj osem dni pred dnem, ki je določen za sejo. Skupaj z vabilom dobijo poslanci tudi predlog dnevnega reda in ustrezno gradivo k vprašanjem, ki s° predlagana za dnevni red, ter zapisnik prejšnje seje, te jim ni bil poslan že prej. V nujnih primerih lahko predsednik skupščine U' jemoma skliče skupno sejo vseh zborov z rokom, krai-šim od osem dni, dnevni red za sejo pa lahko predla®5 * * 8 na sami seji. 2. Dnevni red 327. člen Dnevni red za skupno sejo vseh zborov predlaga predsednik skupščine. Predsednik skupščine vključi v predlog dnevnega reda vsa vprašanja, ki so mu jih do dneva sklicanja seje poslali funkcionarji, organi in poslanci, ki so po ustavi in tem poslovniku upravičeni predlagati, naj bodo posamezna vprašanja na dnevnem redu skupne seje vseh zborov. 328. člen Dnevni red skupne seje vseh zborov določijo zbori na predlog predsednika skupščine v začetku seje. 329. člen Vsak poslanec lahko tudi na seji predlaga, naj se da na dnevni red posamezno vprašanje, vendar mora utemeljiti nujnost svojega predloga, ne da bi se spuščal v vsebino vprašanja, ki naj pride na dnevni red. Nujnost predloga lahko na seji predlaga tudi predstavnik izvršnega sveta. Na seji se najprej razpravlja o nujnosti. O nujnosti predloga, ki ga je dal poslanec, se razpravlja, če podpre njegov predlog najmanj še deset poslancev. 3. Predsedovanje in udeležba 330. člen Skupni seji vseh zborov predseduje predsednik skupščine. Predsednika, ki je zadržan ali odsoten, nadomestuje eden od predsednikov, ki ga določi predsedstvo skupščine. Če so tudi podpredsedniki zadržani ali odsotni, izvoli seja enega izmed poslancev, ki naj jo vodi. V takem primeru začne sejo najstarejši poslanec in jo vodi do izvolitve poslanca, ki naj jo vodi naprej. 331. člen Pravico in dolžnost, udeležiti se skupne seje vseh zborov, imajo vsi poslanci. Na skupni seji vseh zborov se lahko udeležujejo dela brez pravice odločanja tudi predstavniki izvršnega sveta, ki niso poslanci, kadar se obravnava njegov predlog, in predstavniki družbeno-političnih skupnosti, družbeno-političnih, delovnih in drugih organizacij ter domači in tuji znanstveni, strokovni, javni in politični delavci, ki so vabljeni na sejo. 332. člen Predsednik daje poslancem besedo po vrsti, kakor so se priglasili. Govornika sme opomniti k redu ali mu seči v besedo le predsednik. Poslancu, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsednik besedo, ko jo zah'eva. Njegov govor ne sme trajati dalj kot pet minut. Predsednik je po tem govoru dolžan dati pojasnilo glede kršitve poslovnika oziroma dnevnega reda. Če Poslanec ni zadovoljen s pojasnilom, odloči o vprašanju seja brez obravnave. Če poslanec zahteva besedo, da bi popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ne drži in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsednik besedo, ko konča svoj govor tisti, ki je popravek povzročil. Poslanec se mora v svojem govoru omejiti na popravek oziroma osebno pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot pet minut. 333. člen Govornik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu. Če se govornik oddalji od dnevnega reda, ga predsednik opomni. Če se govornik tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda, mu predsednik lahko vzame besedo. 334. člen Na skupni seji vseh zborov se lahko na predlog predsednika ali poslanca, ki ga podpre najmanj še deset poslancev, odloči, da sme govoriti govornik o istem vprašanju le enkrat, in določi trajanje govorov. 4. Vzdrževanje reda 335. člen Za red na skupnih sejah vseh zborov skrbi predsednik. 336. člen Za kršitev reda na skupni seji vseh zborov se smejo izrekati tile ukrepi: opomin, odvzem besede in odstranitev s seje. 337. člen Opomin se izreče poslancu, ki s svojim obnašanjem, govorjenjem, čeprav mu predsednik ni dal besede, seganjem v besedo govorniku ali s podobnim ravnanjem na seji krši red in določbe tega poslovnika. Odvzem besede se izreče poslancu, ki s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika, pa je bil na isti seji že dvakrat opozorjen, naj spoštuje red in določbe poslovnika. Opomin in odvzem besede izreka predsednik. 338. člen Odstranitev s seje se izreče poslancu, če noče poslušati predsednika, ki mu je vzel besedo, ali kako drugače ovira ali preprečuje delo na seji' ali pa na seji hudo žali Skupščino SR Slovenije ali poslance ali uporablja izraze, ki niso v skladu z dostojanstvom Skupščine SR Slovenije. Poslanec sme biti odstranjen le s seje, na kateri je prekršil red. Odstranitev s seje se brez obravnave izreče poslancu na seji na predlog predsednika ali enega poslanca, ki ga podpre najmanj še deset poslancev. Poslanec, zoper katerega je predlagana odstranitev s seje, ima pravico govoriti v svojo obrambo. Njegov govor ne sme trajati več kot pet minut. Poslanec, ki mu je izrečena odstranitev s seje, se mora takoj odstraniti iz dvorane, v kateri je seja, in se ne sme več vrniti na sejo. s katere je bil odstranjen. 339. člen Ce predsednik ne more z rednimi ukrepi ohraniti reda na seji, odredi kratko prekinitev. 340. člen Predsednik lahko odredi za vsakega poslušalca, ki moti red, naj ga odstranijo iz dvorane, v kateri je seja, in iz poslopja Skupščine SR Slovenije. če gre za večje motenje reda, lahko predsednik odredi, da se morajo odstraniti vsi poslušalci. 341. člen Vsi, ki so med sejo po uradnem opravku v poslopju Skupščine SR Slovenije, morajo spoštovati predpise o notranjem redu v Skupščini SR Slovenije. 5. Potek seje 342. člen Ko začne skupno sejo vseh zborov, lahko da predsednik pred prehodom na dnevni red kratka sporočila v zvezi z delom seje in z drugimi predhodnirnj vprašanji. 343. člen Ko je sprejet dnevni red, preide seja na obravnavanje posameznih vprašanj po vrsti, kot je določeno v sprejetem dnevnem redu. 344. člen Vsako vprašanje se obravnava, dokler je zanj kaj priglašenih govornikov. Obravnavo sklene predsednik, ko ugotovi, da ni več govornikov, 345. člen Obravnava posameznih vprašanj je praviloma enotna. Ce je z obravnavo vprašanj splošnega političnega pomena predlagana deklaracija ali priporočilo kot tudi kadar se obravnava predlog poslovnika Skupščine SR Slovenije ali kakšnega drugega odloka s področja skupne seje vseh zborov, lahko seja sklene, naj obravnava vprašanja zajame posebej splošno obravnavo predloga in posebej obravnavo njegovega besedila. Med splošno obravnavo predloga se načelno razpravlja o predlogu in lahko dajejo mnenja, zahtevajo pojasnila in načenjajo vsa vprašanja glede rešitev, ki so dana v predlogu. Med obravnavo besedila se razpravlja o predlogu po delih, poglavjih oziroma oddelkih, če seja tako sklene, pa tudi o posameznih členih oziroma točkah. Med obravnavo besedila se razpravlja tudi o amandmajih k predlogu. 346. člen Skupna seja vseh zborov se ne more zaključiti, dokler dnevni red ni izčrpan; seja se lahko prekine, če dnevni red še ni izčrpan. 347. člen O vprašanjih, ki se obravnavajo na skupni seji vseh zborov, se lahko sprejemajo odloki, deklaracije in priporočila, lahko se s sklepom ugotovi stanje ali zavzame stališče ali pa se obravnava konča s prehodom na naslednjo točko dnevnega reda. 348. člen Deklaracijo ali priporočilo lahko predlagajo: predsednik skupščine, vsak zbor Skupščine SR Slovenije, izvršni svet ali skupina najmanj dvajsetih poslancev. 349. člen Pri sprejemanju deklaracije, priporočila, poslovnika Skupščine SR Slovenije in drugih aktov, ki se sprejemajo na skupni seji vseh zborov, veljajo primerno določbe tega poslovnika, ki se nanašajo na sprejemanje aktov Skupščine SR Slovenije. 6. Odločanje 350. člen Za odločanje na skupni seji vseh zborov je potrebna navzočnost večine članov vsakega zbora. Ce predsednik dvomi, ali je na seji navzočih večina članov vsakega zbora, odredi poimensko klicanje. Poimensko klicanje se opravi tudi, če to zahteva poslanec, ki ga podpre najmanj še deset poslancev. 351. člen Veljavne so odločitve, za katere je glasovala večina navzočih poslancev, razen če je v ustavi določeno, da je potrebna za odločitev posebna večina. 352. člen Poslanec ima pravico, pred glasovanjem obrazložiti svoj glas. Njegova obrazložitev ne sme trajati dalj kot pet minut. 353. člen Glasovanje je praviloma javno. Glasovanje pri volitvah delegacije članov SR Slovenije v zvezni zbor (zbor narodov) je tajno. Glasovanje pri volitvah in razrešitvi drugih funkcionarjev, ki se volijo na skupni seji vseh zborov, je tajno, če to zahteva poslanec, ki ga podpre najmanj še deset poslancev. 354. člen Za glasovanje na skupni seji vseh zborov velja način, ki je določen v tem poslovniku za glasovanje o zakonskem predlogu na sejah Skupščine SR Slovenije (306. do 308. člen). Poimensko klicanje na skupni seji vseh zborov opravlja tajnik skupščine. 355. člen Ko je končano glasovanje, ugotovi predsednik izid in na njegovi podlagi razglasi, da je predlog, o katerem so glasovali, sprejet ali zavrnjen, oziroma razglasi, kateri kandidati so izvoljeni. 7. Posebne določbe o postopku pri volitvah a) Volitve predsednika in podpredsednikov skupščine 356. člen Kandidata za predsednika skupščine predlaga komisija za volitve in imenovanja; predlaga pa ga lahko tudi skupina najmanj dvajsetih poslancev na lastno pobudo ali na predlog republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Predlog kandidature se izroči pismeno predsedniku skupščine najmanj 24 ur pred začetkom seje, na kateri naj bo predsednik izvoljen. Predlog mora biti na razpolago poslancem do začetka seje. Poročevalec komisije za volitve in imenovanja in eden od predlagateljev kandidature, ki. jo je predlagala skupina poslancev, imata pravico, na seji obrazložiti predlog. 357. člen Podpredsednika skupščine se volita po izvolitvi predsednika skupščine. Za predlaganje kandidata za podpredsednika skupščine veljajo ustrezno določbe tega poslovnika o predlaganju kandidata za predsednika skupščine. 358. člen Volitve predsednika skupščine in obeh podpredsednikov se lahko opravijo, če je na seji navzočih večina poslancev vsakega zbora. Glasuje se javno, razen če sklene skupščina na predlog poslanca, ki ga podpre najmanj še deset poslancev, da se glasuje tajno. Glasuje se najprej o predsedniku in nato posebej v vsakem podpredsedniku. če je predlaganih več kandidatov, se glasuje poimensko, in sicer najprej o predsedniku in nato posebej o vsakem podpredsedniku. Poimensko se glasuje tako, da vsak poslanec pove, za katerega kandidata glasuje oziroma ali se vzdrži glasovanja. 359. člen Ce so volitve predsednika skupščine oziroma obeh podpredsednikov skupščine tajne, se glasuje z glasovnicami. Na glasovnici morajo biti imena vseh predlaganih kandidatov, in sicer po vrsti kot so bili predlogi izročeni predsedniku skupščine. Pred imenom posameznega kandidata mora biti zaporedna številka. Vsak poslanec dobi eno glasovnico; glasovnice morajo biti enake velikosti, oblike in barve, na vsaki mora biti pečat Skupščine SR Slovenije. 360. člen Ko so glasovnice razdeljene, pojasni predsednik skupščine način glasovanja in pozove poslance, naj oddajo glasovnice. Vsak poslanec spusti prepognjeno glasovnico osebno v eno postavljenih glasovalnih skrinjic. 381. člen Poslanec glasuje za kandidata na ta način, da obkroži zaporedno številko pred njegovim imenom. Glasovnica, iz katere se ne da ugotoviti, za katerega kandidata je poslanec glasoval, je neveliavna 302. člen Volitve vodi predsednik skupščine, pri delu mu pomaga tajnik skupščine in po potrebi dva do trije na seji izvoljeni poslanci. 363. člen Kadar je en sam predlog kandidature za posamezno funkcijo, je kandidat izvoljen, če je zanj glasovala večina navzočih poslancev. Kadar je več predlogov kandidature za posamezno funkcijo, je izvoljen tisti kandidat, ki dobi največ glasov. b) Volitve članov delegacije SR Slovenije v zvezni zbor (zbor narodov) 364. člen Skupščina SR Slovenije voli na skupni seji vseh zborov člane delegacije za zvezni zbor (zbor narodov), in sicer vsako drugo leto po pet članov. Člane delegacije voli Skupščina SR Slovenije na predlog svoje komisije za volitve in imenovanja. Za člana delegacije je lahko izvoljen vsak občan, ki ima splošno volilno pravico. 3g5. člen Volitve vodi predsednik skupščine ob sodelovanju tajnika skupščine in dveh poslancev, ki ju določi skupna seja. Voli se tajno z glasovnicami. Na glasovnico se vpišejo imena vseh predlaganih kandidatov po vrstnem redu, kot so bili predlagani. Pred imenom vsakega kandidata se zapiše zaporedna številka. 368. člen Poslanec glasuje tako, da obkroži zaporedno šte- ■ vilko pred imeni kandidatov, Obkroži lahko največ toliko zaporednih številk, kot se voli kandidatov, sicer je glasovnica neveljavna. Izvoljeni so tisti kandidati, ki so dobili večino glasov vseh poslancev. Ce kateri od predlaganih kandidatov ni dobil potrebne večine, se za neoddana poslanska mesta volitve ponovijo med kandidati, ki niso bili izvoljeni. Pred začetkom ponovnega glasovanja se lahko prejšnje kandidature umaknejo in se lahko predlagajo novi kandidati. Ce sta dva ali več kandidatov za zadnje poslansko mesto dobila enako največje število glasov, se ponovj glasovanje med njima. 367. Člen O volitvah poslancev za zvezni zbor se sestavi poseben sejni zapisnik, v katerem se navedejo vsi predlagani kandidati, koliko glasov je bilo oddano za vsakega kandidata in kateri kandidati so bili izvoljeni za člane delegacija v zvezni zbor (zbor narodov). Na podlagi izida glasovanja razglasi predsednik skupščine na skupni seji, kateri kandidati so bili izvoljeni z« člane delegacije, in jim izda potrdilo o izvolitvi. Predsednik skupščine sporoči na podlagi volilnih spisov izid volitev predsedniku Zvezne skupščine in zvezni volilni komisiji. c) Izvolitev komisij Skupščine SR Slovenije 368. člen Na skupni seji se lahko volijo komisije Skupščine SR Slovenije v celoti po kandidatnih listah. Na vsaki kandidatni listi mora biti poleg kandidata za predsednika še toliko kandidatov, kolikor članov komisije se voli. Posamezni člani komisij se volijo po posamičnih predlogih. 369. člen Kandidatno listo predlaga komisija Skupščine SR Slovenije za volitve in imenovanja, predlaga pa jo lahko tudi skupina najmanj 10 poslancev. Poročevalec komisije za volitve in imenovanja in eden od predlagateljev kandidature, ki jo je predlagala skupina poslancev, imata pravico, na seji obrazložiti predlog. Predlog kandidatne liste se izroči predsedniku skupščine. Predlogi se vlagajo pismeno najmanj 24 ur pred začetkom seje, na kateri naj bodo volitve. Vsi predlogi morajo biti poslancem na razpolago do začetka seje. 370. člen Volitve komisij so praviloma javne. Ce so volitve tajne, se glasuje z eno glasovnico. Vse glasovnice imajo enako velikost, obliko in barvo. Na glasovnici morajo biti napisane vse predlagane kandidatne liste za izvolitev komisije v celoti oz. imena vseh kandidatov za posamezne člane, po vrsti, kot so bili predlagani. Pred imenom kandidata za predsednika na vsaki kandidatni listi pri volitvah komisije v celoti oziroma pred imenom vsakega kandidata pri volitvah posameznih Članov komisije mora biti zaporedna številka. 371. člen Poslanec glasuje tako, da obkroži pri volitvah komisije v celoti zaporedno številko pred imenom kandidata za predsednika na eni od kandidatnih list oz. pri volitvah posameznih članov komisije zaporedno številko pred imeni toliko kandidatov, kolikor se jih voli; če obkroži več zaporednih številk, je glasovnica neveljavna. Izvoljena je tista kandidatna lista oziroma tisti kandidati, ki so dobili večino glasov vseh poslancev. 372. člen Če nobena kandidatna lista oziroma noben kandidat pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se glasovanje ponovi. Pred novim glasovanjem lahko predlagatelji umaknejo svoje predloge kandidature, lahko pa predlagajo tudi nove. Pri novem glasovanju se glasuje za vse prej predlagane kandidatne liste oziroma kandidate, če predlog kandidature ni umaknjen, kot tudi za nove kandidatne liste oziroma nove kandidate, če so bili pozneje predlagani. 8. Postopek za razrešitev 373. člen Določbe tega poslovnika, ki se nanašajo na postopek pri volitvah, se primemo uporabljajo tudi v postopku za razrešitev. 9. Zapisnik 374. člen O delu na skupni seji vseh zborov se piše zapisnik. Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih, ki so bili dani na seji in o sklepih, ki so bili na seji sprejeti. V zapisnik se zapisuje tudi izid glasovanja o posameznih vprašanjih. Poslanec, ki je na seji izjavil posebno mnenje, lahko zahteva, naj se bistveni deli njegove izjave vpišejo v zapisnik. Za zapisnik skrbi tajnik skupščine. Zapisnik je treba poslati vsem poslancem takoj, ko je sestavljen, najkasneje pa skupaj s sklicem za naslednjo sejo. 375. člen Na dnevnem redu svake seje mora biti kot prva točka odobritev zapisnika prejšnje seje. Vsak poslanec ima pravico, dati pri tej točki dnevnega reda pripombe k zapisniku. O utemeljenosti pripomb k zapisniku se odloči na seji brez obravnave. Ce so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe. Zapisnik, h kateremu ni bilo pripomb oziroma v katerem so bile po sprejetih pripombah vpisane spremembe, velja za sprejetega. Sprejeti zapisnik podpišeta predsednik in tajnik skupščine. 376. člen Za hrambo izvirnih zapisnikov s skupnih sej vseh zborov skrbi tajnik skupščine. 377. člen O delu na skupni seji vseh zborov se vodijo tudi dobesedni zapisniki. Poslanec, katerega govor, poročilo ali izjava je v zapiskih, lahko pred objavo sejnih zapiskov zahteva redakcijske popravke, nima pa pravice, da bi besedilo bistveno spremenil. V dvomljivih primerih odloči o popravku zapiskov predsednik skupščine. 10. Skupna seja vseh zborov kot splošni zbor 378. člen Skupno sejo vseh zborov, na kateri Skupščina SR Slovenije kot splošni zbor obravnava vprašanja splošnega političnega pomena skupaj s predstavniki Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije ter drugih družbeno-političnih organizacij in društev, skliče predsednik skupščine v sporazumu s predsednikom republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije; hkrati določita, katere družbeno-poli-tične organizacije in društva oziroma njihova združenja bodo poleg Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije sodelovala na splošnem zboru. Za postopek na tej seji se primerno uporabljajo določbe tega poslovnika o postopku za skupno sejo vseh zborov (324. do 355. člen). XVI. SEKRETARIAT SKUPŠČINE SR SLOVENIJE 379. člen Službe Skupščine SR Slovenije opravljajo strokovne, administrativne in druge posle, ki so potrebni za delo skupščine in njenih teles ter poslancev in so organizirani v sekretariatu Skupščine SR Slovenije. Služba Skupščine SR Slovenije za informacije je posebna služba; vodi jo funkcionar skupščine, ki ga imenuje predsednik skupščine. Skupščina SR Slovenije in izvršni svet lahko s posebnim aktom ustanovita skupne službe. 380. člen Sekretarji zborov, komisij in odborov ter drugi strokovni sodelavci, ki delajo za skupščinska telesa: — pomagajo predsednikom skupščinskih teles pri pripravljanju in organiziranju sej skupščinskih teles; skrbijo, da so pravočasno izvedene vse potrebne organizacijske in druge priprave ža seje; udeležujejo se sej teh teles; — skrbe za pravočasno pripravo gradiva za seje in sami sodelujejo pri pripravi: skrbe za gradivo, da so vprašanja vsestransko osvetljena, in sodelujejo pri pripravi tega gradiva; skrbe za zapisnike sej; — opravljajo druge naloge za zbore, komisije in odbore, ki jim jih naložijo predsedniki teh teles. Sekretarje zborov, komisij in odborov imenuje predsednik skupščine; za izvrševanje nalog z delovnega ‘ področja zborov, komisij in odborov so odgovorni predsednikom teh teles. 381. člen Načela za organizacijo in delo služb skupščine predpiše s sklepom predsedstvo skupščine. S tem sklepom se tudi določijo funkcionarji v službah skupščine, ki jih imenuje predsednik skupščine. Funkcionarjem iz drugega odstavka 379., drugega odstavka 380., prvega odstavka 381. in drugega odstavka 384. člena določa osebne prejemke administrativna komisija. 382. člen Določbe zakona o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih v SR Sloveniji 'se primerno uporabljajo tudi za delovne ljudi v službah skupščine. 383. člen Delovna mesta v službah skupščine se določajo z aktom o sistemizaciji delovnih mest. Delovna mesta v službah skupščine • se praviloma zasedajo na podlagi razpisa. 384. člen Tajnik skupščine organizira, vodi in usklajuje delo služb skupščine in ima v razmerju do delavcev sekretariata skupščine vse dolžnosti in pravice predstojnika v smislu določb zakona o republiški upravi. Tajnik skupščine ima enega ali več pomočnikov, ki jih na njegov predlog imenuje predsednik skupščine. 385. člen Skupščina ima skupščinsko stražo. Pravila o organizaciji in delu skupščinske straže Predpiše predsednik skupščine. XVII. KONČNI DOLOČBI 386. člen Z dnem, ko začne veljati ta poslovnik, neha veljati začasni poslovnik Skupščine SR Slovenije, sprejet na skupni seji vseh zborov Skupščine SR Slovenije dne 25. junija 1963. 387. člen Ta poslovnik začne veljati osmi dan po objavi v »»Uradnem listu SRS«. St. 0201-3/67 Ljubljana, dne 13. decembra 1967. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Sergej Kraigher 1. r. ttO. SKLEP IN PRIPOROČILO o ukrepih za nadaljnji razvoj stanovanjskega gospodarstva in stanovanjske, reforme Skupščina SR Slovenije je na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 13. decembra 1967 razpravljala o izvajanju stanovanjske reforme in o problematiki stanovanjskega gospodarstva ter o akcijskem programu za realizacijo družbenega plana stanovanjske graditve v SR Sloveniji za obdobje 1966—1970 ter ugotovila: Uveljavljanje stanovanjske reforme je povzročilo bistvene premike v stanovanjskem gospodarstvu. Uresničujejo se temeljna načela resolucije Zvezne skupščine o nadaljnjem razvoju sistema stanovanjskega gospodarstva (Uradni list SFRJ, št. 21-404/65), kar se kaže zlasti v naslednjem: — občinske skupščine so zagotovile splošne pogoje za uveljavljanje pravic stanovalcev pri upravljanju stanovanjskih hiš, ustanovile organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, regulirale stanarino, določile normative za vzdrževanje stanovanjskih hiš ter izvršile druge ukrepe; — z ustanovitvijo organizacij za gospodarjenje s stanovanjskim fondom v družbeni lastnini se je oblikoval organizacijski mehanizem za kompleksno gospodarjenje. Te organizacije postajajo nosilec izvajanja politike stanovanjskega gospodarstva; — novi sistem financiranja stanovanjske graditve ima vse večji vpliv na mobilizacijo sredstev stanovanjskih interesentov, delovnih in drugih organizacij ter sredstev stanovanjskih podjetij in poslovnih bank; administrativni sistem razdeljevanja stanovanj se odpravlja. Znatno je poraslo namensko varčevanje celo pri pričakovalcih, ki so do sedaj dobivali družbena stanovanja brez lastne udeležbe; — uveljavlja se graditev takih stanovanj, ki se približujejo zahtevam in plačilni zmogljivosti kupcev; — v skladu z načeli resolucije so občine že pričele orilagajati urbanistične zasnove, dolgoročne programe komunalnega opremljanja zemljišč in stanovanjske graditve realnim ekonomskim pogojem; — proizvajalci stanovanj se poslovno združujejo z namenom, da uveljavljajo industrijske načine graditve in da oblikujejo lastna obratna sredstva za gradnjo stanovanj za tržišče; — akcijski program za realizacijo družbenega plana stanovanjske graditve v SR Sloveniji za obdobje 1966—1970, ki ga je izdelal koordinacijski odbor za racionalizacijo in industrializacijo stanovanjske graditve v SR Sloveniji, je pomemben poslovni dogovor pri koordinaciji industrijske in racionalne stanovanjske graditve. Za hitrejše uveljavljanje reforme v stanovanjskem gospodarstvu je posvetiti posebno pozornost vprašanjem, ki so v sistemu pomanjkljivo rešena in zavirajo operativno izvajanje reforme: — stanarine bi morale v novem sistemu ustrezati realnim cenam stanovanj. Toda že predpisana poprečna cena za kvadratni meter stanovanjske površine iz decembra 1964, kot osnova za revalorizacijo, je povzročila nesorazmerje med dejanskimi gradbenimi stroški in revalorizirano stanarino. Z vsakoletnim večanjem prodajnih cen stanovanj se je ta razkorak še večal. Sredstva stanarin ne zadoščajo več za enostavno reprodukcijo stanovanjskega fonda. Amortizacija kot sestavni del stanarine še nima funkcije razširjene reprodukcije, ker se uporablja za odplačevanje anuitet in za obratna sredstva in tudi zaradi dolge amortizacijske dobe (100 let). Ob postopnem oblikovanju ekonomskih stanarin in sorazmernem zmanjšanju subvencije se pojavlja problem plačila stanarin za občane, za katere družbena skupnost posebej skrbi; — stanovanjski prispevek se po odbitku subvencije, s katerim razpolagajo delovne in druge organizacije, uporablja tudi za obratna sredstva. Poraba dopolnilnih sredstev iz skladov skupne porabe je znatno izpod predvidevanj. Delovne organizacije razdeljujejo razpoložljiva sredstva za stanovanjsko graditev pretežno tako, da odobravajo prosilcem kreditov v nižjih zneskih, pri čemer ne upoštevajo dolgoročnega načina reševanja stanovanjskih vprašanj zaposlenih. Taka politika ima za posledico tudi nesorazmeren razmah neorganizirane družinske (individualne) gradnje. Sorazmerno visoka sredstva stanovanjskega prispevka od invalidnin in pokojnin, ki se zbirajo v posebnem skladu republiškega zavoda za socialno zavarovanje, se zaradi finančnih težav na področju socialnega zavarovanja v glavnem nenamensko uporabljajo; — anuitete, ki so jih prevzele poslovne banke od ukinjenih stanovanjskih skladov, se ne vračajo v celoti v stanovanjsko področje; obresti od vrnjenih anuitet so postale dohodek poslovnih bank, ki ga banke pretežno usmerjajo izven stanovanjske sfere, zaradi višje obrestne mere, ki jo dosegajo na drugih področjih. To zmanjšuje materialno osnovo za hitrejše uveljavljanje bančnega mehanizma za financiranje stanovanjske graditve. Niso še ustvarjeni pogoji za dolgoročno kreditno politiko in za regresiranje obrestne mere, kot to predvideva resolucija. Posledica tega je, da se ne oblikuje stimulativnejši sistem varčevanja in da banke nimajo interesa, da bi tudi druga sredstva plasirale v stanovanjsko gospodarstvo. Sistem varčevanja, pridobitve in delitve finančnih sredstev je zasnovan pretežno na bančno-tehničnih vidikih. Sodelovanje med poslovnimi bankami in stanovanjskimi podjetji še ni povsem utrjeno. Stanovanjska podjetja ne vlagajo svojih prostih sredstev v banko, da bi z vezavo večala obseg lastnih sredstev; — stanovanjska graditev je še vedno ekstenzivna, kar predvsem ovira učinkovitejše uvajanje racionalnega in postopnega komunalnega urejanja zemljišč. Kakovost zgrajenih stanovanj še vedno ni zadovoljiva. Delni vzrok za to je treba iskati v pomanjkljivem nadzorstvu nad gradnjo in prevzemom stanovanj, v neučinkovitosti inšpekcijskih služb in v pomanjkljivi tehnični regulativi. Zaradi tega je treba nov stanovanjski fond relativno hitro popravljati in so vzdrževalni stroški zanj neprimerno visoki; — nekatere občinske skupščine še nimajo izdelanih programov razvoja stanovanjske graditve, ali pa so ti programi zasnovani še na starih urbanističnih zasnovah. Zato tudi ni koordinirane enotne akcije vseh dejavnikov pri izvajanju stanovanjske reforme in kljub vloženim naporom rezultati niso vedno zadovoljivi. Značilen je porast neorganizirane režijske in individualne gradnje. Občinske skupščine prekomerno obremenjujejo družbeno gradnjo s stroški za komunalno urejanje zemljišč. Odstopa se od smotrnih urbanističnih rešitev, graditelji družinskih hiš pa naknadno zahtevajo komunalno opremljanje zazidanih zemljišč na račun družbene skupnosti. Število nedovoljenih gradenj je v nenehnem porastu. Resno oviro za predhodno urejanje gradbenih zemljišč s komunalnimi napravami ter za zagotovitev kontinuirane in organizirane stanovanjske graditve predstavljajo nerešeni problemi zemljiške politike in špekulacija z zemljišči. Situacijo otežkoča tudi okoliščina, da pravična odškodnina za zemljišče še ni urejena z zakonom. To ima za posledico, da družbena skupnost izgublja zemljiško diferencialno rento; — število stanovanjskih podjetij in enot za gospodarjenje s stanovanjskim fondom je preveliko in ni v skladu z načelom racionalnega gospodarjenja s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, V mnogih primerih gospodari z isto hišo v družbeni lastnini poleg stanovanjskega podjetja tudi več enot za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami. Takšen način gospodarjenja je neracionalen in povzroča spore med organizacijami ter onemogoča z zakonom določene samoupravne pravice stanovalcev. Sistem etažne lastnine še ni materialno stimulativen, niti v celoti normativno urejen, čeprav je ta oblika pridobivanja stanovanj s stališča urbanizacije in opremljanja zemljišč s komunalnimi napravami racionalna in družbeno koristna. Tudi zaradi tega se pričakovale! stanovanj raje odločajo Za individualno gradnjo kot za nakup etažnih stanovanj; — družbeno upravljanje na področju stanovanjskega gospodarstva je v celoti uveljavljeno. Stanovalci in njihovi samoupravni organi pa se še niso povsem vključili v nov sistem gospodarjenja s stanovanjskimi hišami. Odpovedal je mehanizem družbenega upravljanja v hišah s katerimi gospodari več organizacij in v enotah, ki gospodarijo g stanovanjskimi hišami. Hišni sveti so ovirani v izvrševanju svojih pooblastil glede tekočega vzdrževanja stanovanjskih hiš, ker ne morejo samostojno nastopati in niso priznana stranka v upravnih in sodnih postopkih Hišni sveti pa marsikje tudi niso dovolj aktivni, kot organ stanovalcev, ki naj obvezno sodeluje in soodloča pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini. Načela stanovanjske reforme, ki jih vsebuje resolucija o nadaljnjem razvoju sistema stanovanjskega gospodarstva, zahtevajo, da se stanovanjsko gospodarstvo uskladi s splošnim družbeno-ekonorhskim razvo- jem in da se zagotovi hitrejša rast stanovanjske graditve ter smotrno gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini. Resolucija je zlasti poudarila načelo, da naj stanovanje postopoma postane dobrina osebne potrošnje dolgoročne narave, kar narekuje, da se v vse večji meri prenaša skrb za zagotovitev stanovanja na posameznika ter da se v celoti uveljavijo stanarine, ki bodo postale poglaviten instrument reprodukcije stanovanjskega prostora. Ker morajo biti ta prizadevanja v neposredna odvisnosti od stopnje razvoja in materialne moči družbe, ‘ je uveljavljanje ekonomskih načel v stanovanjskem gospodarstvu dolgoročen proces, ki ga je treba nenehno spremljati, izpopolnjevati in i-azvijati. Občinske skupščine morajo postati nosilec razvojne politike stanovanjskega gospodarstva na svojem območju in si prizadevati, da bodo stanovanjska podjetja skupaj z delovnimi organizacijami 'postala nosilec enostavne in razširjene reprodukcije stanovanjskega prostora v družbeni lastnini in da bodo poslovne banke postale poglavitni mobilizator zbiranja sredstev in kreditiranja stanovanjske graditve. V tej zvezi morajo biti programi občinskih skupščin za razvoj stanovanjskega gospodarstva rezultat sporazumevanja in aktivnega sodelovanja stanovanjskih podjetij, delovnih In drugih organizacij, bank, specializiranih komunalnih organizacij, proizvajalcev stanovanj, urbanističnih organizacij in občanov, temeljiti pa morajo na dolgoročnih urbanističnih zasnovah, etapnem komunalnem urejanju zemljišč in na racionalni zemljiški politiki. Glede na načela resolucije o nadaljnjem razvoju sistema stanovanjskega gospodarstva in prej navedene ugotovitve ter v cilju, da pospeši rešitev nakazanih problemov, je Skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora in gospodarskega zbora sprejela I. SKLEP o ukrepih za nadaljnji razvoj stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji ki naj jih izvede: 1. Izvršni svet: a) dosledno izpelje sistem oblikovanja stanarin na osnovi revalorizirane vrednosti stanovanj ter s tem uresniči za leto 1968 predvideno povečanje stanarin; b) organizira izdelavo študije o osnovah formiranja stanarine do leta 1970 in po letu 1970. V študiji naj se zlasti prouči: — vloga in pomen stanarine glede enostavne in razširjene reprodukcije stanovanjskega fonda in njen vpliv na strukturo življenjskih stroškov; — realna doba amortizacije ter njena funkcija za reprodukcijo stanovanjskega fonda; — merila za subvencioniranje ter način zbiranja sredstev, potrebnih za subvencioniranje stanarin; pri tem naj se prouče možnosti in obveznosti občinskih skupščin, delovnih in drugih organizacij, kako zagotoviti sredstva za subvencioniranje stanarin za občane z nižjimi osebnimi dohodki: c) vsestransko prouči vprašanje gospodarjenja s poslovnimi prostori v stanovanjskih hišah in možnost, da postanejo delovne organizacije etažni lastnik poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah; č) organizira izdelavo študije o prodaji stanovanj v družbeni lastnini nosilcem stanovanjske pravice, da se tako pospeši vračanje vloženih družbenih sredstev v stanovanjsko graditev in zbere dodatna sredstva stanovalcev. 2. Republiški sekretariat za urbanizem : a) pripravi predlog za potrebne spremembe oziroma dopolnitve zveznih predpisov z namenom, da se zagotovi namenska uporaba sredstev iz amortizacije, ki se v praksi uporablja tudi za plačilo anuitet; b) pripravi predlog za spremembo obstoječih predpisov v tem smislu, da bo s posamezno stanovanjsko hišo v družbeni lastnini gospodarilo le eno stanovanjsko podjetje oziroma enota za gospodarjenje ter da bo stanovanjsko podjetje oziroma enota za gospodarjenje gospodarila s stanovanji v družbeni lastnini le na svojem območju, pri čemer naj se dopusti možnost zamenjave stanovanj med stanovanjskimi podjetji in enotami; c) pripravi predloge za spremembe in dopolnitve predpisov: — o pravnem statusu hišnih svetov v zvezi s postopki glede izvrševanja njihovih pooblastil; — o ustanavljanju skupnih zborov stanovalcev in skupnih hišnih svetov v stanovanjskih hišah z manjšim številom stanovanj z namenom, da se omogoči vsem stanovalcem enakopravna udeležba pri družbenem upravljanju s stanovanji; — o obveznosti občinskih skupščin, da izdajo natančnejše odločbe o delu, sestavi in številu zbora stanovalcev, hišnih svetov in skupščin stanovalcev; — o pravnem statusu hišnikov, snažilk, kurjačev in drugih pri vzdrževanju hiše zaposlenih oseb ter o tem, katere stanovanjske hiše morajo imeti hišnike in o drugih razmerjih stanovanjskih organizacij s temi osebami; č) prouči izvajanje republiškega zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča in zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča ter skupaj s sekretariatom za zakonodajo prouči zakon o komunalnih delovnih organizacijah posebnega družbenega pomena in njegovo izvajanje, ker je izvajanje stanovanjske reforme neposredno odvisno od izvajanja novega sistema komunalnega gospodarstva v SR Sloveniji, O svojih ugotovitvah naj pripravi poročilo in ga predloži Skupščini SR Slovenije v obravnavo. 3. Republiški sekretariat za finance: a) prouči v sodelovanju z združenjem poslovnih bank možnosti uveljavljanja dolgoročnega sistema varčevanja in zbiranja dodatnih sredstev za financiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva; pri tem naj upošteva vse možnosti, da hranilne vloge obdržijo svojo realno vrednost in pridobijo značaj dolgoročnih kreditnih sredstev; b) pripravi predlog za spremembo zveznih predpisov v tem smislu, da se sredstva od obresti za dana posojila v stanovanjskem področju po odbitku dejanskih stroškov banke vračajo v kreditni sklad banke kot namenska sredstva za stanovanjsko in komunalno graditev. 4. Republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo: — prouči tehniko zemljiško-knjižnega vpisa etažne lastnine (list E) in vpliva na pristojne zvezne organe. da sprejmejo čimprej ustrezne predpise in na ta naćin zagotovijo pravice in obveznosti etažnih lastnikov ter njihovo pravno zaščito; v teh predpisih je treba ure-diti tudi odnose v zvezi s porabo in vzdrževanjem funkcionalnega zemljišča stavbe. 5. Republiški sekretariat za delo: ^. — v sodelovanju z republiškim sekretariatom za finance, republiškim sekretariatom za urbanizem in skupščino republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev pripravi predlog za spremembo zakona o iz- ^ ločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo v tem ^ smislu, da se sredstva, ki se zbirajo v posebnem skladu republiške skupnosti socialnega zavarovanja, prepustijo občinskim skupščinam. Ta sprememba naj omogoči, da bodo občinske skupščine skupaj z lastnimi sredstvi lahko bolj uspešno reševale stanovanjske probleme upokojencev, invalidov in drugih oseb, za katere skrbi družbena skupnost. ^ 6. Služba družbenega knjigovodstva; — poskrbi, da se namenska sredstva za stanovanjsko graditev, ki se začasno uporablja za obratna sredstva, v prihodnje uporabljajo le v skladu z določili zakona o izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo. PRIPOROČILO o ukrepih za nadaljnje izvajanje stanovanjske reforme a) občinskim skupščinam: — da sprejmejo programe razvoja stanovanjskega O gospodarstva, pri tem pa upoštevajo načela stanovanjske in gospodarske reforme; — da predpišejo v aktu o najvišjih stanarinah pogoje, ob katerih se sme stanovanjsko podjetje prosto dogovarjati o višini stanarine (prosta stanarina); — da skrbijo po svojih organih in organih službe družbenega knjigovodstva, da bodo stanovanjska podjetja in enote za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami poslovale v skladu z veljavnimi predpisi in da vplivajo na to, da se z integracijo teh organizacij doseže večja racionalnost pri gospodarjenju; — da ustvarijo pogoje za organizirano gradnjo O družinskih stanovanjskih hiš in jo glede stroškov za urejanje zemljišč in drugih pogojev zidave izenačijo z blokovno gradnjo; b) stanovanjskim podjetjem in enotam za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami: — da pri urejanju razmerij z etažnimi lastniki glede tekočega in investicijskega vzdrževanja stanovanjske hiše upoštevajo le dejanske stroške tega vzdrževanja; v pogodbi določene naloge naj opravljajo v imenu in na račun etažnega lastnika; — da sredstva iz najemnin za poslovne prostore v stanovanjskih hišah vlagajo namensko le za modernizacijo in razširjeno reprodukcijo poslovnih prostorov; c) poslovnim bankam: — da pri mobilizaciji sredstev in kreditiranju sta-novanjske graditve tesno sodelujejo z vsemi dejavniki L/ s področja stanovanjskega gospodarstva in tako uresničujejo razvojno politiko stanovanjskega gospodarstva, ki jo določi občinska skupščina s svojim programom; — da posvetijo posebno pozornost oblikovanju takega sistema varčevanja za stanovanjsko graditev, ki bo stimuliral tiste varčevalce, ki so se odločili varčevati na daljši rok; — da posvetijo posebno pozornost plasiranju sredstev za organizirano stanovanjsko graditev in za gradnjo racionalnih in cenenih stanovanj, ki naj jo podpirajo tudi s selektivno kreditno politiko; č) poslovnim združenjem za gradnjo stanovanj: — da postanejo nosilci modernejših oblik proizvodnje, da bi se industrijski načini gradnje še bolj uveljavili; — da še v naprej vzpodbujajo integracijske procese v cilju racionalizacije tehnologije proizvodnje in večje koncentracije kapitala; d) delovnim in drugim organizacijam: — da Vežejo pri bankah na daljši rok sredstva iz obveznega stanovanjskega prispevka, s čimer bi se povečala vlaganja za gradnjo stanovanj in omogočila dolgoročna kreditna politika; e) skladu Borisa Kidriča: — da prouči in odloči o možnostih delnega sofinanciranja znanstveno-raziskovalnega dela s področja racionalizacije stanovanjske graditve. St. 36-36/67 Ljubljana, dne 13. decembra 1967. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Sergej Kraigher 1. r. Na podlagi 149. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 5. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi sklada Ljudske republike Slovenije za šolstvo (Uradni list SRS, št. 8-55/65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 3. novembra 1967 in na seji prosvetno-kulturnega zbora dne 13. decembra 1967 sprejela ODLOK o potrditvi zaključnega računa sklada SR Slovenije za šolstvo za dobo od 1. 1. 1967 do 30. 6. 1967 Potrdi se zaključni račun sklada SR Slovenije za šolstvo za dobo od 1. 1. 1967 do 30. 6. 1967 z naslednjim stanjem na dan 30. 6. 1967: 1. dohodki..................... 47,643.794,46 dinarjev 2. izdatki 47.219.884,29 dinarjev 3. ostanek sredstev .... 423.910,17 dinarjev Ostanek sredstev sklada SR Slovenije za šolstvo se prenese na žiro račun Izobraževalne skupnosti SR Slovenije. II Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. St. 400-21/67 Ljubljana, dne 13. decembra 1967. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Sergej Kraigher 1. r. 312. Na podlagi 148. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 1. člena zakona o spremembah zakona o cestnem skladu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 30-310/65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na -seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 13. decembra 1967 sprejela ODLOK o soglasju k drugemu rebalansu finančnega načrta cestnega sklada SR Slovenije za leto 1967 I K drugemu rebalansu finančnega načrta cestnega sklada SR Slovenije za leto 1967, ki ga je sprejel upravni odbor cestnega sklada SR Slovenije na seji dne 5. 10. 1967 in izkazuje dohodke v znesku 158,427.853 din ter izdatke v enaki višini, se daje soglasje. II Ta odlok velja naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. St. 400-21/67 Ljubljana, dne 13. decembra 1967. Skupščina \ Socialistične republike Slovenije Predsednik: Sergej Kraigher 1. r. 313. Na podlagi 148. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 1. člena zakona o spremembah zakona o cestnem skladu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 30-310/65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 13. decembra 1967 sprejela ODLOK o soglasju k finančnemu načrtu cestnega sklada SR Slovenije za leto 1968 I K finančnemu načrtu cestnega sklada SR Slovenije za leto 1968, ki ga je sprejel upravni odbor sklada na seji dne 10. 11. 1967 in izkazuje dohodke v znesku 204.530.310 din ter izdatke v enaki višini, se daje soglasje. II Ta odlok začne veljati od dneva objave v »Uradnem listu SRS«. St. 400-21/67 Ljubljana, dne 13. decembra 1967. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Sergej Kraigher 1. r. 314. Na podlagi 17. alinee 135. člena in 5. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter II. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 16-144/67) in v zvezi s 5. členom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Prešernovemu skladu (Uradni list SRS, št. 8-57/65) je republiški zbor Skupščine SR Slovenije na seji dne 13. decembra 1967 sprejel SKLEP o imenovanju predsednika in članov upravnega odbora Prešernovega sklada V upravni odbor sklada se imenujejo: za predsednika;^ . Boris Ziherl, akademik, redni profesor na visoki šoli za politične vede, Ljubljana, za člane: Rafael A j 1 e c. urednik komorne glasbe pri RTV Ljubljana, Oto Bajde, profesor, prorektor akademije za glasbo, Ljubljana, » Božidar Borko, književnik, Ljubljana, dr. Marjan Britovšek, docent na filozofski fakulteti, Ljubljana, Tone Fajfar, član predsedstva republiške konference SZDL Slovenije, ing. arh. Branko Kocmut, samostojni projektant pri Komuna-projekt, Maribor, Ciril Kosmač, književnik, Portorož, France Kosmač, filmski režiser pri Viba-film, Ljubljana, Jože Košar, direktor založbe »Obzorja«, Maribor, ing. arh. Stanko Kristl, šef projektivne skupine za gradnjo nove bolnišnice, Ljubljana, France Mihelič, predsednik umetniškega sveta Društva slovenskih likovnih umetnikov, Ljubljana, Karel Pečko, upravnik umetnostne galerije. Slovenj Gradec, Igor Pretnar, režiser mestnega gledališča, Ljubljana, dr. Franc Zadravec, docent na filozofski fakulteti, Ljubljana. St. 111-5/67 Ljubljana, dne 13. decembra 1967. Skupščina Socialistične republike Slovenije * Predsednik: Sergej Kraigher 1. r. 315. Na podlagi 17. alinee 135. člena in 5. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter II. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 16-144/67) in v zvezi s 3. členom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o skladu SR Slovenije za pospeševanje proizvodnje in predvajanja filmov (Uradni list SRS, št. 8-60/65) je republiški zbor Skupščine SR Slovenije na seji dne 13. decembra 1967 sprejel SKLEP o imenovanju predsednika in članov upravnega odbora sklada SR Slovenije za pospeševanje proizvodnje in predvajanja filmov V upravni odbor sklada se imenujejo: za predsednika: Rudi J a n h u b a, dosedanji generalni konzul SFRJ v Trstu, za člane: Jože Babič, filmski in gledališki režiser, Ljubljana, Jože Gale, predstojnik katedre za filmsko in televizijsko režijo, akademija za gledališče, radio, film in televizijo, Ljubljana, Dragana Kraigher, asistent na visoki šoli za politične vede, Ljubljana, dr. Boris Kuhar, direktor etnografskega muzeja, Ljubljana, dipl. inž. Filip Kumbatovič, prorektor akademija za gledališče, radio, film in televizijo, Ljubljana, Niko L u k e ž, sekretar sekcije za kulturo, republiška konferenca SZDL Slovenije, Marijan Maher, urednik filmske redakcije, RTV Ljubljana, Ostoj Tuma, direktor kinematografskega podjetja, Ljubljana. St. 111-5/67 Ljubljana, dne 13. decembra 1967. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Sergej Kraigher 1. r. 316. Na podlagi 17. alinee 135. člena in 5. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter II. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije in v zvezi s 4. členom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o skladu SR Slovenije za pospeševanje kulturnih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 8-58/65) je republiški zbor Skupščine SR Slovenije na seji dne 13. decembra 1967 sprejel I SKLEP o Imenovanju predsednika in članov upravnega odbora sklada SR Slovenije za pospeševanje kulturnih dejavnosti V upravni odbor se imenujejo: za predsednika: Ivo Tavčar, predsednik komisije za družbenopolitična in idejna vprašanja prosvete, znanosti in kulture pri CK ZKS, za člane: Aleksander B a s s i n, tajnik akademije za likovno umetnost, Ljubljana, Stojan Batič, akademski kipar, Ljubljana, Branko Berčič, vodja rokopisnega oddelka pri narodni in univerzitetni knjižnici, Ljubljana, Stane Bernik, glavni urednik »Sinteze«, Ljubljana, Janko Jarc, ravnatelj Dolenjskega muzeja, Novo mesto, Ignac Kamenik, dramaturg Slovenskega narodnega gledališča, Maribor, Miro Kocijan, predsednik skupščine občine Koper, dr. Vekoslav Kremenšek, asistent filozofske fakultete, Ljubljana, Lojze Lebič, dirigent komornega zbora RTV Ljubljana, Mira Mihelič, pisateljica, Ljubljana, Stojan Požar, podpredsednik skupščine občine Maribor, Stane Repar, predsednik Zveze prijateljev mladine Slovenije, Lado Sagadin, profesor na gimnaziji, Murska Sobota, Dušan Šinigoj, direktor šolskega centra za blagovni promet. Nova Gorica. št. 111-5/67 Ljubljana, dne 13. decembra 1967. Skupščina Socialistične republike Slovenije' Predsednik: Sergej Kraigher 1. r. 317. Na podlagi 16. alinee 135. člena in 4. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije in II. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 16-144/67) ter v zvezi s 12. členom zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) je republiški zbor Skupščine SR Slovenije na seji dne 13. decembra 1967 soreiel SKLEP o izvolitvi sodnika okrožnega sodišča v Ljubljani Za sodnika okrožnega sodišča v Ljubljani se izvoli tsožidar Verbič, sodnik občinskega sodišča Ljubljana I. št. 111-35/67 Ljubljana, dne 13. decembra 1967. Skupščina Socialiatične republike Slovenije Predsednik: Sergej Kraigher 1. r. 318. Na podlagi 16. alinee 135. člena in 4. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije in II. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 16-144v'67) ter v zvezi z 12. členom zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) je republiški zbor Skupščine SR Slovenije na seji dne 13. decembra 1967 sprejel SKLEP o izvolitvi sodnika okrožnega sodišča v Murski Soboti Za sodnika okrožnega sodišča v Murski Soboti se izvoli Andrej Rošker, aodnik občinskega sodišča v Murski Soboti. St. 111^36/67 Ljubljana, dne 13. decembra 1967. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Sergej Kraigher 1. r. 319. Na podlagi 16. alinee 135. člena in 4. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter II. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 16-144/67) in v zvezi s 6. in 10. členom zakona o gospodarskih sodiščih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 20-221/65) in s 45. členom zakona o gospodarskih sodiščih (Uradni list SFRJ, št. 7-83/65) je republiški zbor Skupščine SR Slovenije na seji dne 13. decembra 1967 sprejel SKLEP o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov okrožnega gospodarskega sodišča v Celju I Okrožno gospodarsko sodišče v Celju ima 54 sodnikov porotnikov. II Za sodnike porotnike se izvolijo: 1. Babič Alojz, računovodja, »Agrokombinat«, Krško; 2. Bauer ing. Venčeslav, tehnični vodja, keramična industrija, Liboje; 3. Bele j Marjan, šef prodaje, železarna. Store; 4. Bernard Emerik. direktor delovne enote — notranja trgovina, »Kovinotehna« veletrgovina s tehničnim blagom — izvoz-uvoz, Celje; 5. Bogataj Vlado, vodja splošno-kadrovskega sektorja, »Savinja« lesno industrijski kombinat, Celje; 6. Bukanovsky ing. Aleksander, gradbeni inšpektor, skupščina občine Celje; 7. Butara Zlata, računovodja, zdravstveni dom, Brežice; 8. Cankar Ivanka, računovodja, restavracija »Ojstrica«, Celje; 9. Capuder Karel, vodja organizacijsko-teh-nične službe »Klima« industrija aerotermičnih aparatov, Celje; 10. Dcrnač Ivan, direktor, gostinsko podjetje, Braslovče; 11. D o šle r Ida, knjigovodja, steklarna »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina; 12. Dvornik Maks, direktor, podjetje »Klepar-stvo-vodovod«, Šoštanj; 13. Erjavec Majda, računovodja, »Utež«, servis za popravilo tehtnic, Celje; 14. Germovšek Ivan, direktor, trgovsko podjetje na veliko in malo »Krka«, Brežice; 15. Haložan Anica, računovodja, zdraviliško gostinsko podjetje, Rogaška Slatina; 16. Hočevar Silva, pravni referent, tovarna »Aero«, Celje; ia ( 17. Hren Majda, glavni knjigovodja, kovaška industrija, Zreče; 18. Hrup Avgust, računovodja, tovarna dokumentarnega in kartonskega papirja, Radeče; 19. H u d o 1 e t n j a k Tomo, sekretar, občinski odbor RK, Velenje; 20. Jelen Stanislav, računovodja, bolnišnica za tuberkulozo, Topolšica; 21. Jurko Stane, vodja splošnega kadrovskega sektorja, industrija volnenih izdelkov, »Volna«, Krško; 22. Kokot Franc, vodja kadrovsko-socialne služ- be, železniško transportno podjetje Maribor, prometna sekcija, Celje; , , 23. K o s t e v c ing. Bernard, obratovodja, Cinkarna, Metalurško kemična industrija, Celje; 24. Koš e c Stanko, računovodja, tovarna nogavic, Polzela; 25. K o z i č ing. Desanka, šef gradbenoinvesticij-skega sektorja, gozdarstvo in lesna industrija, Nazarje; 26. Kozjan Stane, sekretar, kmetijski kombinat, Šentjur; 27. Kukovec Slavko, vodja delovne enote, »Ingrad«, gradbeno industrijsko podjetje, Celje; 28. Kuštrin Vladimir, načelnik finančnega oddelka, komunalni zavod za socialno zavarovanje, Celje; 29. Lah ing. Anton, referent za živinorejo in poljedelstvo, kmetijski kombinat, Šmarje; 30. Laznik Edvard, vodja knjigovodstva, rudnik lignita, Velenje; 31. Len a s si Elvira, vodja komerciale, Plinarna-vodovod, Celje; 32. Mirnik Marija, upokojenka, Celje, Kocbekova št. 5; 33. M o z e r Silvan, vodja gospodarsko računskega sektorja. Elektrarna, Brestanica; 34. N o v a k Vera, šef prodaje, »Tkanina-galan-terija« trgovsko podjetje na veliko, Celje; 35. O g n e r ing. Janez, predstojnik Vrtnarske šole, kmetijski izobraževalni center, Celje; 36. P a n z a Franjo, vodja organizacijskega oddelka, »Emo« emiajlimica, metalna industrija, Celje; 37. Perc Tine, vodja pravne službe, »Toper« tovarna perila, konfekcije, prešitih odej in pletenin, Celje;" 38. Pilih Jože, direktor, »Gradnja« gradbeno podjetje. Žalec; 39. P 1 a s k a n Vlado, direktor kooperacijske proizvodnje, kmetijski kombinat, Žalec; 40. Pleterski Drago, vodja komerciale, trgovsko podjetje »Preskrba«, Krško; 41. Prelovec Slavko, upokojenec, Celje, Dečkova št. 54; 42. Rojko Budislav, nabavno-prodajn: referent, »Konus«, usnjarski kombinat, Slovenske Konjice; 43. Roškar Janez, pravni referent, tovarna celuloze in papirja »Đuro Salaj«, Krško; 44. Sedovnik Jože, vodja splošnega sektorja, tovarna tehtnic »Libela«, Celje; ' 45. Skarlovnik Maksimiljan, komercialno-tehnični referent, Lesno industrijsko podjetje, Slovenske Konjice; 46. Steblovnik Edo, direktor, »Agropromet«, trgovsko podjetje, Celje; 47. Stefansky Jelka, tajnik, zdravstveni dom, Celje; . 48. Štrukelj Slavko, šef komercialnega oddelka »Kopitarna«, Sevnica; 49. Ure k Jože, direktor, stanovanjsko in komunalno podjetje, Brežice; 50. Verstovšek Sonja, referent za devizni kredit, kreditna banka, Celje; , 51. Zelenko Jože, pomočnik računovodje, »Gorenje«, • tovarna gospodinjske opreme, Velenje; 5?. Zor Marjan, šef splošnega sektorja. Pivovarna, LaškO; 53. Zager, Anton, varnostni tehnik, »Obnova«, splošno obrtno podjetje, Celje; 54. 2 u g i č Jože, vodja komerciale, konfekcija »Lisca«, Sevnica. m Izvoljeni sodniki porotniki nastopijo svojo funkcijo 28. decembra 1967, ko preneha funkcija sedanjim sodnikom porotnikom tega sodišča. St: 111-12/67 Ljubljana, dne 13. decembra 1967. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Sergej Kraigher L r. 72«. Na podlagi 17. alinee 135. člena in 5. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije in II. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 16-144/67) ter v zvezi s 14. členom zakona o socialnih zavodih (Uradni list SRS, št. 10-93/65) in v zvezi s 84., 85. in 86. členi statuta prehodnega mladinskega doma v Ljubljani je republiški zbor Skupščine SR Slovenije na seji dne 13. decembra 1967 sprejel SKLEP o imenovanju predstavnika družbene skupnosti, ki ga imenuje Skupščina SR Slovenije v svet zavoda prehodnega mladinskega doma v Ljubljani > .. • '• ** * 4 V’svet zavoda se imenuje Marija Lulik-Pe-ternel, sodnik občinskega sodišča Ljubljana I. - St.. 111-71/67 Ljubljana, dne 13. decembra 1967. Skupščina Socialistične republike Slovenije ’ Predsednik: Sergej Kraigher 1. r. 321. Na podlagi četrte alinee 5. točke odločbe o Upravi zgradb SR Slovenije, št. 022-49/65 z dne 29. decembra 1965, je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije odločil: Drago Grmek se razreši dolžnosti direktorja Uprave zgradb SR Slovenije z 31. decembrom 1967, ker je na podlagi odločbe Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije s tem dnem odpravljena Uprava zgradb SR Slovenije. St. 111-5/63 Ljubljana, dne 12. decembra 1967. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik: Stane Kavčič 1. r. 722. Na podlagi 2. člena zakona o predstavnikih družbene skupnosti v svetih nekaterih zavodov s področja kulture, katerih ustanovitelj je SR Slovenija (Uradni list SRS, št. 42-223/66) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije odločil: I. Ing. arh. Janez Lajovic, direktor arhitekt-nega biroja v Ljubljani, in Tine Orel, direktor zavoda za prosvetno-pedagoško službo v Ljubljani, wt razrešita dolžnosti kot predstavnika družbene skupnosti v svetu Arboretuma Volčji potok pri Radomljah:' II. V svet Arboretuma Volčji potok pri Radomljah se imenujeta kot predstavnika družbene skupnoatt: 1. Tine Orel, profesor slavistike in direktor zavoda za prosvetno-pedagoško službo v Ljubljani; 2. dr. Helij Modic, upokojeni profesor visoke šole, Ljubljana. . ■. ,, III. V svet Arboretuma Votčji potok pri Radomljah delegirajo po enega predstavnika družbene skupnosti: 1. Slovenska akademija znanosti in umetnosti'; 2. biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani; 3. zavod za ureditev stare Ljubljane. St. 022-81/62 Ljubljana, dne 12. decembra 1967. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik: ' _____ Stane Kavčič 1. rv. 327. • Na podlagi V. točke odloka o ustanovitvi pravnega sveta Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 35-286/67) je pravni svet Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije na svoji plenarni seji dne 14. decembra 1967 sprejel POSLOVNIK pravnega sveta Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije 1. člen Pravni svet Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: svet) opravlja kot stro- kovni posvetovalni organ izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije svoje naloge, določene v odloku o ustanovitvi pravnega sveta Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 35/67), po določbah navedenega odloka in tega poslovnika. 1 2. člen Svet obravnava posamezne zadeve iz svojega delovnega področja na zahtevo Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, Skupščine SR Slovenije, njenega zbora oziroma predsedstva Skupščine SR Slovenije ali po lastni pobudi. v 3. člen Svet obravnava na plenarni seji vprašanja ustavne ureditve ter splošna vprašanja graditve pravnega sistema, druga posamezna vprašanja pa. v primerih, kadar tako izrečno zahteva organ oziroma telo iz 2. člena. Na plenarni seji sprejme svet svoj poslovnik ter ustanavlja-svoje komisije. 4. člen Svet dela praviloma na sejah delovnih skupin. Delovna skupina (team) se oblikuje glede na značaj in vrsto zadeve, ki jo je treba obravnavati. Na sejo delovne skupine povabi predsednik sveta člane sveta, kil. so specializirani strokovnjaki na ustreznem področju,. po potrebi pa tudi druge pravne strokovnjake s tega področja, ki niso člani sveta. 5. člen Za obravnavo pomembnejšega vprašanja ali specifične problematike ter za pripravo predloga njene rešitve lahko svet ustanovi svojo stalno ali občasno komisijo. 'f' Na predlog delovne skupine ali po lastni pobudi lahko predsednik sveta ustanovi občasno komisijo za podrobno proučitev posameznega vprašanja. V stalno ali občasno komisijo po prejšnjih odstavkih se imenujejo člani sveta, lahko pa tudi drugi pravni strokovnjaki, ki niso njegovi člani. 3 sklepom o ustanovitvi komisije se določijo njene naloge in sestava. 6. člen Vsak član sveta ima pravico predlagati, da svet obravnava posamezno vprašanje oziroma zadevo iz delovnega področja sveta. Svoj pismeni predlog z obrazložitvijo pošlje predsedniku sveta. 7. člen Gradivo za seje pripravi Sekretariat za zakonodajo v Izvršnem svetu, kolikor ga ni že pripravil drug organ ali organizacija, komisija sveta oziroma, po naročilu sveta, njegov posamezen Član ali drug pravni strokovnjak oziroma skupina takih strokovnjakov. Gradivo s predlogom dnevnega reda seje mora biti poslano osebam, ki so vabljene na sejo, vsaj sedem dni pred sejo. Ce je zaradi posebne nujnosti primera gradivo bilo poslano v krajšem roku, se takšno gradivo obravnava na seji sveta, delovne skupine oziroma komisije, če se s tem strinja večina njenih članov. - 8. člen Seje sveta in seje delovne skupine pripravi, jih sklicuje in vodi predsednik sveta, seje komisije pa njen Predsednik. V sporazumu s članom delovne skupine, lahko predsednik sveta določi tega člana, da pripravi. skliče in vodi sejo delovne skupine. Sklicatelj seje d.O-loči predlog njenega dnevnega reda. 9. člen Namestnik predsednika sveta, ki ga izvoli-svefc i*-med svojih članov, nadomešča predsednika »vetar v primeru njegove zadržanosti ali odsotnosti.-- }. • Predsednika komisije nadomešča član komisije, ki ga sama določi. 10. člen Sklicatelj seje sveta, delovne skupine oziroma komisije lahko povabi na sejo predstavnika organa republiške uprave ali drugega organa oziroma organizacije, v katerih področje spadajo vprašanja, ki bodo obravnavana na seji. ' 11. člen Član sveta, delovne skupine oziroma komisije, ki se seje ne more udeležiti, opraviči do začetka sej* predsedujočemu svoj izostanek. Do Istega roka lahlu) pošlje predsedujočemu pismeno svoje obrazloženo mnenje o zadevi, ki bo obravnavana na seji. .'V: 12. člen O vsakem vprašanju oziroma zadevi, ki je na dnevnem redu seje sveta, delovne skupine ali korrvisije. se razpravlja praviloma potem, ko poročevalec' poda kratko poročilo o bistvenih točkah problematike.. Poročevalca določi sklicatelj seje. , . . rr Poročevalec je lahko tudi oseba, ki ni član sveta, delovne skupine oziroma komisije. 13. člen ... ^ Vi O seji sveta, delovne skupine ali komisije vodi sekretar sveta zapisnik. Vsak udeleženec seje lahko poda svoje pripomb« k zapisniku. 14. člen Na seji sveta sprejeto mnenje ali predlog za; rešitev problema se brez odlaganja posreduje Izvršnemu svetu oziroma Skupščini Socialistične republike Slovenije ali njenemu telesu, ki je zahtevalo mnenje oziroma predlog sveta. V slednjem primeru se o vsebini sporočila sveta hkrati obvesti Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije. Mnenje Oziroma predlog delovne skupine ali komisije se odpošlje organu oziroma telesu iz prejšhjegfe odstavka kot njeno mnenje oziroma predlog, kar mora biti v ustreznem sporočilu izrečno povedano. Določbe iz prejšnjega odstavka ni mogoče uporabiti, če delovna skupina oziroma komisija sklene, da je potrebno še soglasje večine članov sveta, kakor tudi ne v primerih iz 3. člena tega poslovnika. Ce v svetu, delovni skupini ali komisili sprejeto stališče ni enotno, je treba v sporočilu, s katerim se posreduje mnenje oziroma predlog sveta, navesti -tudi ločena mnenja. • v • Mnenje ali predlog sveta, delovne skupine oziroma komisije, ki se* pošlje Izvršnemu svetu. Skupščini SR Slovenije oziroma njenemu telesu, se sočasno pošlje tudi vsem članom sveta. . . 15. člen Svet ima sekretarja, ki gs imenuje Izvršni svet. Sekretar sveta strokovno pomaga pri pripravi sej in izvedbi sprejetih sklepov, opravlja po navodilih predsednika sveta druge strokovne naloge ter nadzo- ruje delo administracije sveta. Za svoje delo je odgovoren predsedniku sveta. 16. člen Svet ima svoj delovodnik in pečat. 17. člen Poslovnik prične veljati, ko ga svet sprejme. St. 3-3/67 Ljubljana, 14. decembra 1967. Pravni svet Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik: Dr. Josip Giobevnik 1. r. 324. Na podlagi 62. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 22-121/66) izdaja republiški sekretar za urbanizem NAVODILO za izdelavo vodnogospodarske osnove I. SPLOŠNE določbe Vodnogospodarska osnova se izdela za: — vodno območje reke Drave; — vodno območje reke Save; — vodno območje reke Soče in obalnega morja s pritoki. 2 Vodnogospodarska osnova se izdela praviloma za obdobje 30 let. Ce ni razpoložljivih podatkov za tehnične oziroma ekonomske rešitve za obdobje 30 let, se posamezni deli vodnogospodarske osnove lahko izdelajo tudi za krajše obdobje. Vodnogospodarske osnove morajo biti izdelane in predložene republiškemu sekretariatu za urbanizem do konca leta 1970. 3 Vodnogospodarska osnova vsebuje: a) prikaz sedanjega stanja voda in vodnega režima; b) načrt za ureditev, rabo in izkoriščanje voda. 4 Vodnogospodarsko osnovo in njene posamezne elemente sestavljata tekstualni del ter grafični in tabelarični del. V tekstualnem delu se zgoščeno opiš' stanje, navedejo osnovni podatki in problemi za posamezne od elementov iz 5. in 12. točke tega navodila ter medsebojno vplivanje posameznih elementov na druge ter dajo, kolikor je potrebno, pojasnila k posameznim prilogam grafičnega in tabelaričnega dela. Grafični in tabelarični del vodnogospodarske osnove sestoji iz kart, profilov, diagramov in tabel; za izdelavo kart se uporabi regionalna geodetska dokumentacija in drugi razpoložljivi kartografski material. II. IZDELAVA VODNOGOSPODARSKE OSNOVE A. Prikaz sedanjega stanja voda in vodnega režima ttthfet itlffUfl. Ig Elementi prikaza sedanjega stanja voda in vodnega režima so: 1. prirodni elementi sedanjega stanja voda in vodnega režima; 2. elementi sedanjega stanja voda in vodnega režima. ki sta ga povzročila poselitev in gospodarstvo; 3. vodnogospodarska bilanca za sedanje stanje; 4. možnosti za rabo in izkoriščanje voda. & Od prirodnih elementov sedanjega stanja voda in vodnega režima se v vodnogospodarski osnovi obdelajo: geografske, geološke, pedološke, klimatološke in hidrološke razmere ter stanje površinske erozije in prodonosnosti na vodnem območju, kolikor vplivajo aa stanje voda in vodni režim. Grafični in tabelarični prikaz elementov iz prejšnjega odstavka sestavljajo: 1. geografska karta; 2. geološka karta; 3. pedološka karta; 4. klimatološka karta s prikazom dežemerskih postaj, poprečnih letnih padavin z izvlečenimi izohije-tami in rožami vetrov za smer in jakost; 5. tabelaričen pregled intenzitete kratkotrajnih padavin po dežemerskih postajah (kjer so podatki na razpolago); 6. karta področij snežnih plazov; 7. hidrografska karta površinskih voda s prikazom razvodnic, vodotokov, vodomerskih postaj, važnejših vodnogospodarskih objektov na vodotokih (shematično), poplavnih področij in področij kopičenja ledu; 8. tabelaričen pregled vodozbirnih področij in pretokov za značilne vodomerske postaje — domnevnih 100-letnih, na j večjih znanih, srednjih za določeno obdobje in najmanjših znanih pretokov; 9. krivulje pogostosti in trajanja pretokov s kon-zumpcijskimi krivuljami za značilne vodomerske postaje; 10. krivulje izrednih nastopov visokih voda glavni vodotok in večje pritoke s prikazom vpliva pritokov na časovni potek visokovodnega vala v glavnem vodotoku; 11. hidrogeološka karta s prikazom kote gladine, smeri toka in količine zalog podtalnice; prikazom izvirov z navedbo višinske kote, minimalne vodne količine in kvalitete vode; prikazom podzemnih tokov; termalnih in zdravilnih vrelcev; 12. karta erozijskih žarišč s količinskim prikazom prodonosnosti in suspenzij v vodotokih. 7 Od elementov sedanjega stanja voda in vodnega režima, ki sta ga povzročila poselitev in gospodarstvo, se v vodnogospodarski osnovi obdelajo: varstvo pred škodljivim delovanjem voda, oskrba z vodo, odpadne vode in kakovost voda, izraba vodne moči, melioracije- Grafični in tabelarični prikaz elementov iz prejšnjega odstavka sestavljajo: .,»! 1. karta obstoječih varstvenih objektov in del s shematičnim prikazom energetskih objektov; 2. karta oskrbe z vodo in odvajanjem odplak 8 prikazom: oskrbe prebivalstva, kmetijstva, industrij6 in velike obrti, ter navedbo vodnih virov, vodovodov-količine in kakovosti vode (čista — tehnološka vodal in s shematičnim prikazom komunalnih in drugih ka* nalizacij in čistilnih naprav; 3. vzdolžni prolil kakovosti vode za glavni vodotok in večje pritoke, izdelan po metodah, ki so za vodotok najprimernejže; 4. tabelaričen pregled važnejših objektov za izrabo vodne moči z navedbo instaliranih pretokov, padcev, moči in velikosti akumulacijskega prostora; 5. vodnogospodarski prolil glavnega vodotoka in večjih pritokov s prikazom pretokov in vodostajev za največje, srednje in najmanjše vode, prikazom energetske izrabe, odvzemov vode, pritokov in kakovosti vode; d. karta izkoriščanja zemljišč za kmetijstvo, gozdarstvo in druge namembnosti s prikazom melioracijskih območij (ločeno za osuSevana. namakana in kombinirana območja). 8 Vodnogospodarska bilanca za sedanje stanje za posamezna značilna mesta vodnega območja prikazuje količino in kakovost razpoložljive, uporabljene ali izkoriščene vode in presežek (primanjkljaj) vode. Vodnogospodarska bilanca se izdela na podlagi gradiva iz 6. in 7. točke tega navodila, kolikor zadeva elemente iz prvega odstavka. 9 Možnosti za rabo in izkoriščanje vode se v vodnogospodarski osnovi prikažejo v elementih: možnosti oskrbe z vodo za prebivalstvo, kmetijstvo in industrijo, možnosti rabe vode za namakanje zemljišč, možnosti izkoriščanja vodne moči, možnosti izkoriščanja vode za plovbo. Grafični in tabelarični prikaz elementov iz prejšnjega odstavka sestavljajo: 1. karta s shematičnim prikazom naštetih možnosti; 2. tabelaričen pregled naštetih možnosti z navedbo karakterističnih tehničnih in ekonomskih podatkov. B. Načrt za ureditev, rabo in Izkoriščanje voda 10 Načrt za ureditev, rabo in izkoriščanje voda določa glavne elemente in pogoje vodnega režima, s katerimi se na vodnem območju za obdobje 30 let zagotavljajo najugodnejše in najsmotrnejše tehnične in ekonomske rešitve za zavarovanje pred škodljivim delovanjem voda, za varstvo voda ter za izkoriščanje in rabo voda. Pri izdelavi načrta za ureditev, rabo in izkoriščanje voda se upošteva sedanje stanje voda in vodnega režima iz 5. točke tega navodila in potrebe predvidenega razvoja poselitve in gospodarstva na vodnem območju kot ga predvidevajo regionalni prostorski Plan SE Slovenije in regionalni plani sosednjih območij. Načrt za ureditev, rabo in izkoriščanje voda se izdela po predhodni obdelavi vodnogospodarskih ureditev v več variantah v vseh tistih primerih, pri katerih variantno obdelavo zahtevajo prirodna stanja ali potrebe porabnikov vode. V načrt se vnese najugodnejša varianta po predhodni ekonomski primerjavi. 11 Načrt za ureditev, rabo in izkoriščanje voda »e izdela po metodi iteracije in usklajevanja z regional- nim prostorskim planom za območje SR Slov mije, regionalnimi plani sosednjih območij in srednjeročnimi družbenimi plani razvoja prizadetih družbenopolitičnih skupnosti. 12 Načrt za ureditev, rabo in izkoriščanje voda vsebuje: 1. ukrepe za varstvo voda; 2. ukrepe za varstvo pred škodljivim delovanjem voda; 3. ukrepe za rabo in izkorišanje voda; 4. vodnogospodarsko bilanco za načrtovano stanje; 5. družbenoekonomsko utemeljitev načrta; 6. ukrepe za uresničevanje predvidevanj vodnogospodarske osnove. 13 Ukrepi za varstvo voda se prikažejo v načrtu za izboljšanje ali ohranitev režima podtalnice in podzemskih tokov ter v načrtu za izboljšanje ali ohranitev kakovosti površinskih voda. 14 Ukrepi za varstvo pred škodljivim delovanjem voda se prikažejo v načrtu protierojijskih ukrepov in del, v načrtu regulacijskih ukrepov in del ter v načrtu ukrepov za varstvo morske obale. 15 Ukrepi za rabo in izkoriščanje voda vsebujejo: osnove za oskrbo z vodo prebivalstva, kmetijstva in industrije; osnove za rabo vode za namakanje zemljišč; osnove za izkoriščanje vodne moči; osnove za izkoriščanje vode zVi plovbo; osnove z*i izkoriščanje voda v druge namene (rekreacija, turizem). 16 Grafični in tabelarični prikaz elementov iz 13., 14. in 15. točke sestavljajo: 1. karta s prikazom načrtovanih ukrepov in del: — za oskrbo z vodo prebivalstva, kmetijstva, industrije (vodovodi in drugi načini oskrbe); — za rabo vode za namakanje zemljišč (namakalni sistemi); — za izboljšanje ali ohranitev režima podtalnice (varstvena območja); — za izboljšanje ali ohranitev kvalitete površinskih voda (kanalizacije, čistilne naprave). Kot podloga za to karto služi karta oskrbe z vodo in odvajanja odplak iz drugega odstavka 7. točke tega navodila, navedena kot priloga 2; 2. karta s prikazom načrtovanih ukrepov in del: — protierozijskih; — regulacijskih (regulacije, retenzije) — za energetsko izkoriščanje vode (HE, akumulacije); — za izkoriščanje vode za plovbo; — za izkoriščanje voda v druge namene. Kot podloga za to karto služi karta obstoječih varstvenih objektov in del iz drugega odstavka 7. točke tega navodila, navedena kot priloga 1; 3. vodnogospodarski profil za načrtovano stanje za glavni vodotok in večje pritoke s prikazom pretokov in vodostajev za največje, srednje in najmanjše vode, prikazom energetske izrabe, plovnosti, odvzemov, vode, pritokov in kvalitete vode; . 4. tabelaričen pregled načrtovanih ukrepov in del iz 13., 14. in 15. točke tega navodila z navedbo karakterističnih tehničnih podatkov. 17 Vodnogospodarska bilanca za načrtovano stanje prikazuje količino in kakovost razpoložljive, uporabljene ali izkoriščene vode in presežek (primanjkljaj) vode. Bilanca za načrtovano stanje se sklicuje na grafične in tabelarične priloge iz 16. točke tega navodila. 18 Družbeno ekonomska utemeljitev načrta za ureditev, rabo in izkoriščanje voda iz 12. točke tega navodila vsebuje za vodno območje oceno ekonomske učinkovitosti in družbene rentabilnosti vodnogospodarskih investicij ter investicijske in eksploatacijske stroške večjih vodnogospodarskih investicij. Ekonomska učinkovitost in družbena rentabilnost vodnogospodarskih investicij se ocenjuje predvsem z vidika posrednega vpliva na hitrejšo in enakomernejšo rast gospodarstva vodnega območja. Investicijski in eksploatacijski stroški večjih vodnogospodarskih investicij se ugotavljajo glede na neposredni ekonomski učinek. Izbira optimalne ekonomske variante glede na investicijske in eksploatacijske stroške vodnogospodarskih investicij se prikaže na podlagi izračunov ekonomske uspešnosti za vsako od tehničnih variant, pri čemer se uporabljajo ustrezni ekonomski kazalci. Ce širše družbene koristi narekujejo izbiro ekonomske slabše variante, se mora prikazati negativni učinek, ki ga ima takšna varianta za vodno gospodarstvo in pozitivni učinek za celotno gospodarstvo vodnega območja ali širše regije. 19 Ukrepi za uresničevanje predvidevanj vodnogospodarske osnove vsebujejo: 1. splošne akte, ki bi jih bilo treba sprejeti za uresničevanje predvidevanj vodnogospodarske osnove; 2. študijska dela in raziskave, ki bi jih bilo treba Izvesti za dopolnitev nepopolnih osnovnih podatkov. III. DOKUMENTACIJA K VODNOGOSPODARSKI OSNOVI 20 Dokumentacija k vodnogospodarski osnovi vsebuje nadrobnosti k sestavnim delom vodnogospodarske osnove iz 3. točke tega navodila. Ob izdelavi vodnogospodarske osnove se zbere že obdelana podrobna dokumentacija in obdela že zbrano gradivo ter uporabi kot dokumentacija k vodnogospodarski osnovi. 21 Dokumentacijo k vodnogospodarski osnovi sestavljajo: 1. vodnogospodarske osnove, študije in smernice, izdelane do sprejetja vodnogospodarske osnove; 2. podatki, obdelani v javnih publikacijah, študijah, investicijskih programih, idejnih projektih in podobno. Za podatke iz 2. podtočke prejšnjega odstavka se navede v dokumentaciji k vodnogospodarski osnovi zgolj vir z naslovom elaborata in organizacije, pri kateri je dostopen. IV. OPREMA VODNOGOSPODARSKE OSNOVE 22 Vodnogospodarska osnova se veže v zvezke: 1. prikaz sedanjega stanja voda in vodnega režima — tekstualni del; 2. prikaz sedanjega stanja voda in vodnega režima — grafični in tabelarični del; 3. načrt za ureditev, rabo in izkoriščanje voda — tekstualni del; 4. načrt za ureditev, rabo in izkoriščanje voda — grafični in tabelarični del. 23 Gradivo v zvezkih mora biti zloženo v formatu A 4 (210 X 297 mm) in vezano tako, da ne morejo izpasti posamezni listi in priloge. Ovojnice zvezkov morajo biti iz odpornega materiala. Na zunanji strani ovojnice morajo biti: naslov elaborata (22. točka), ime organizacije, ki je elaborat izdelala, številka (šifra) in datum izdelave. Na notranji naslovni strani vsakega zvezka morajo biti poleg podatkov iz prejšnjega odstavka še tile podatki: imena odgovornega izdelovalca celotnega elaborata in odgovornih izdelovalcev posameznih delov elaborata z njihovimi lastnoročnimi podpisi. Vsak element vodnogospodarske osnove mora biti datiran in ga mora podpisati odgovorni izdelovalec. Na grafičnih elementih mora biti tudi navedeno merilo. 24 Kot pripomoček pri javni obravnavi osnutka vodnogospodarske osnove se izdela povzetek vodnogospodarske osnove, v katerem se na kratko, vendar pregledno in izčrpno navedejo in grafično prikažejo bistveni podatki elementov iz 5. in 12. točke tega navodila. 25 To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. St. 3247C-1/67 Ljubljana, dne 12. decembra 1967. Republiški sekretar za urbanizem: dipl. ing. Drago Lipič 1. r. Izdala CasoDtsnl zavod -Uradni Mat SRS* — Direktor tn odgovorni urednik: Jote Jurač — Tlaka tiskarna -Toneta Tom‘ifa-val v (.Jubilant - Naročnina letno S« din (S600 starih d!n> — Reklamacije »e upoštevajo le mesec dni oo izidu v«ak* «»e-vllke — Uredništvo In uprava: Ljubljana, Veselova U. poštni predal S79AIII — Telefon direktor uredništvo uprava in knliee-vodstvo: *0-701. prodala, orekllcl In naročnine *3-579 — Čekovni račun »01-3-*0