St. 2
i mm drtoiMii m ii nm
Utuji, IzvzemU pondeljelr ▲siikega St. 20. L nadst<£ pisma se ne sprejemaj Anton Gerbec. — snaia za mesec L 7.—, 3 Za Inozemstvo mesečno 4
V Trstu. - lo 3. Januarja 1923.
Posamezna Številka 20 ceni.
Letnik XLVlll
Uredništvo: ulica sv. FranCiSica šiljajo nrednlitvu. Ne rankirana dajatdj in odgovorni
eEdl-~	v^jV


NOST
Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v Slrokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov »im po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška AsiSkega Stev. 20, L nadstropje — Teieion ureCiiitva In uprav« 11-57.
Vtisi iz moc
Rušile
Oseba, ki se je nedavno povrnila iz Rusije, priobčuje v «Prager Presse>» svoje «vtise». Naj podamo nekoliko posnetkov iz tega zanimivega opisa.
Ruski narod je (po vojni utrujen. Zato je morala revolucija obroditi število nepričakovanih uspehov. Revolucija je bila za Rusijo razdevajoč crkan. Sedaj je šel menda že mimo ta vihar. Po dobi razdevanja se začenja počasi pozitivno delo in iz ruševin se prikazuje novo življenje- Seveda se pojavljajo li začetki le posamezno. Življenski pogoji v sedanji Rusiji so še vedno zelo te. žavnL Na vsem trpljenju, ki ga mera nositi ruski narod, pa ni krivo samo boljše-vištvo, ampak tudi carizcm, ki pa je že \ stanju troJmobe, potem blokada — torej cel kompleks vzrokov,
Mc<_ bel j še viko v temelji v strogi strankarski disciplini in v izredno dobri tajni policiji. S svojim terorističnem sistemom so mogli v kratkem času uničiti vse nastopajoče nasprotnike in nastalo je ozračje medsebojnega nezaupanja in strahu drugega pred drugim. Oče se boji sina, n:kdo ne zaupa svojemu sočloveku. Iz tega vzroka so v krogih inteligence skoraj popolnoma izginili politični interesi. V strahu pred terorjem, hišnimi preiskavami, aretacijami in krvavimi spopadi so postali ljudje apatični in nepolitčini. Vse njih zanimanje se omeja na sebične in plitve stvari. Vsakdo misli le na kruh za današnji dan.
Druga opora boljsevikov je v dejstvu, da ruski kmet kolikor toliko simpatizira z njimi. Boljševizem je dal kmetu zemljo; kmet uživa od nje. Ruski kmet misli tudi, da bi mu vsaka druga stranka odvzela zemljo, ali da bo vsaj zahtevala cdkup-Nadalje ugaja kmetu sovjetski volilni sistem demokratičnega značaja. Kmet uživa v velikih požLrkih «svobcdc»( ki pa se seveda često pojavlja le v primitivnih vna-ijostih. More na ulici razgovarjati, svojega bogatejšega soseda nekažnjeno za-sramovati in plačevanja odlagati. Kmet se ne boji več nadzorstva, ki so ga prej izvajale nad njim upravne in cerkvene oblasti. Seveda trpi kmet vsled različnih rekvizicij, ali za politične strani prevrata nima nikakega razumevanja.
Kar pa se tiče stališča delavcev napram vladajoči komunistični stranki, se pojavlja med njimi močna opozicija, zlasti v časih hude brezposelnosti in naraščajoče draginje najpotrebnejših izdelkov. Tcnda
boljševiki so — kot izvrstni demagogi — vsekakor dorasli položaju. Z veliko spretnostjo mečejo med delavstvo) svoj čarobni rek: «Mi smo moč proletariata!» — in s tem mirijo nezadovoljne mase, ker se vsak opozicionalec boji žiga s «,protirevo-lucijo». So seveda med boljševiki tudi možje idealističnega mišljenja, ki s polnim prepričanjem delujejo za blaginjo človeštva. Tudi med razumništvom so si boljševiki pridobili pristašev, ker se ▼ mnogih pogledih kažejo narodne šoviniste. Vrhu tega se boljševiki brigajo kolikor toliko tudi za kulturna vprašanja in pomagajo duševnim delavcem. Obstoji že med rusko inteligenco neka smer, ki je pripravljena za sodelovanj© z boljševiki v kulturnih vprašanjih.
Od mnogih strani sem prejel sporočila, da se je notranje življenje na vasi izpre-menilo iz temelja- Poročajo o «novem svetu», o popolni izpremembi načina življenja. Iz teh vesti se more sklepati, da je cela vrsta predsodkov izginila iz poprej tako neizobraženega ruskega naroda. Ni dvoma, d® bodo boljševiki delali vedno večje koncesije. Največja koncesija pa je njihova nova gospodarska pol tika, ki jo je izsililo življenje samo. Tej koncesiji bodo gotovo sledile druge in bo zasebnemu kapitalu in zasebni iniciativi dovoljena večja svoboda gibanja. Ko bo izvojevan boj med zasebnim in državnim kapitalom in bo vnanja trgovina osvotbojena od državnega monopola, ne ostane bržkone od komunizma nič več. Povene se stari kapitalistični sistem, samo da mu ostanejo na oe-lu sedanji vladalci, ki se bcido seveda vedno opravičevali pred delavstvom s toliko priljubljeno «pavzo», kakor se Lenin navadno izraža. Za nepristranskega opazovalca gospodarskega razvoja Rusije pa ni tc» nikaka začasna koncesija, marveč odpoved komunistične ideje.
Kot osebnosti morejo boljševiki še dolgo ostati na oblasti, kter so zelo natančni poznavalci narodne duše, navajene, da jo vlada kdo, ki se ne straši nobenih sredstev in metod in ne pozna nobenih ozirov. Ne smemo pozabljati, da imajo boljševiki izvrstno organizirano in disciplinirano rdečo vojsko, ki se jim ne izneveri, ter da imajo izredno razvito tajno policijo. Na tej podlagi se morejo torej -boljševiki zelo dolgo držati. Z uspehom se more Lenin sklicevati na Romanove, ki so se z istimi sredstvi vzdrževali na vladi skozi stoletja.
in da bi njegoiva misija v Rimu trajala še mnogo let. V minulem letu se je dogodilo več dogodkov, ki nas posebno zanimajo-Prve dni leta nas je zapustil bistrovidni vladar papež, ki je bil vzpostavil stike med Francijo in sv. stolica Na njegovo mesto je prišel Nj. S. Pij XI-, katerega izvolitev je bila sprejeta v Franciji z dobrohotnostjo,' ki se ni izpremenila. Nekoliko mesecev potem je zamenjala v Franciji vlado, ki
katerega so se udeležili vsi i« kila prevzela iniciativo za ta čin, druga
- - - vlada. Toda te izpremambe niso nikakrr rzpremenile značaja ednošajev medFrancijo stolico. Ne da bi hoteli podcenjevati
IfaSila
Novoletna vosčla kraljevi dvojici.
RIM, 2. Včeraj popoldne je kraljeva dvojica sprejemala novoletne čestitke. Sprejeti so bili zastopniki vojaških in civilnih oblastev, univerze, akademij znanosti in umetnosti ter občine.
Ministrski svet.
RIM, 2. Včeraj popoldne se je vršiL ministrski svet, ministri razun Cavazzonija. Svet se je bavil v dolgi razpravi z najemninskim vprašanjem ter prišel do zaključka, da je dosedanje omejevalno postopanje v zakonodaji neprimerno povišalo najemnine za tiste prostore, ki niso bili zapopadni v omejevalnih predpis:h, da je pospeševalo spekulacijo s pednajemi ter preprečevalo nove grad-nje in poprave in tako množilo brezposelnost pri stavbinskih delavcih. Sklenjeno je bilo, da se izdela zakonski načrt, ki bo vzpostavili s primerno previdnostjo, svobodne najemne pogodbe. — Sklenilo^ se je nato, da se raztegne pristojbina na premično premoženje na nameščence družb in ustanov, ki vzdržujejo železniške, tramvajske Tn. notranje pomorske proge. — Nato je bil odobren načrt odloka za asimilacijo državnih nameščencev bivše vladavine ter drugi načrt, ki predvideva več sprememb v izvrševanju industrijskih monopolov. —■ Finančni minister je dobil pooblastilo, da izda za 100 miljonov lir nove novce iz samega nikla po 1 in 2 liri. Temu primerno se bo skrčil promet s papirnatim drobižem.
Na predlog ministra za osvobojene dežele, Giuratija, je bil sprejet zakonski načrt, ki predvideva hitrejše izplačilo vojnih škod presegajočih znesek 300.000 lir. Potem se je ministrski svet bavil z načrti za preosnovo pravilnikov vseučilišč. Vojni minister Diaz je javil, da je že izdelan načrt za preosnovo vojske. Ministrski svet bo nadaljeval svojo sejo dne 4. t. m
Na tej se bo razpravljalo o konečni upravni uredi tvi novih pokrajin«
Novoletni* sprejem francoskega poslaništva v Vatikanu- - Govor poslaniškega namestnika.
RIM, 1. Danes cb 17. se je vršil ob priliki Novega leta sprejem v francoskem poslaništvu v Vatikanu. G. Jonnard je imel kot namestnik g. Cambona ta-le govor: »Gospodje moaisignori! Dane® pred enim letom smo bili zbrani okoli našega poslanika. Priznavam, videl bi rajši, kljub velikemu veselju in ponosu, ki ga občutim, ko Vas sprejemam, da bi bilo to zado&čenje dano g, Jonnardu. Znani so Vam vzroki, zaradi katerih je začasno odsoten Is Rima: bil je poklican iz Rima zaradi zdravstvenih lazmer enega Člana svoje družin«. Smatram, da izvrfujem tudi Vaš namen, če mu sporočim nafto iskreno željo, da bi ostali ATi dobrem zdravju on in vsi njegovi dragi
m sv.
dobro voljo odgovornih oseb, lahko vidimo v tem dokaz, da ti o-dnosaji niso plod dela te ali one osebe, temveč da so proizvod zgodovine iai narave. Vzajemna dobrohotnost med obema oblastima bo morala prinesti koristi enemu in drugemu. Znaki te dobrohotnosti so številni- Listi so Vas nedavno obvestili, da <je vlada predložila zakonski načrt, da se dovoli slavni družbi «Saint Sulpice<» vrnitev v njen sedež, rekel bi skoraj, v njeno starodavno zibeljko. Istočasno je bilo predloženo predsedni-štvu poslanske zbornice nekoliko prošenj za pripustitev misionarskih kongregacij. Ta ukrep bo dovolil Franciji, da. ohrani glede širjenja vere in kulture mesto, ki ga je vedno zavzemala, to je prvo. Videli ste potem tudi, da je sv. Oče, upoštevajoč dogovor, sklenjen med Francijo in Španijo glede organizacije njunih zon v Maroku, ukrenil potrebno za zajamčenje verske avtonomije v francoskem Maroku z ustanovitvijo posebnega vikariata.
Ti primeri mi prihajajo na um, ker so še sveži in ker jih je tisk sporočil javnosti, toda lahko Vas zagotovim, da je naša vlada naredila mnogo ukrepov, ki kažejo njeno dobrohotnost in ki bodo doprinesli k še večji zaupnosti med vlado republike in sv. stolico. Zadnji dnevi minulega leta so nam prinesli veliko zadoščenje: prisostvovali smo imenovanju dveh odličnih francoskih škofov Charlotsa in Toucheta, za kardinala. Izbera vladarja papeža je prodrla do srca vsem. Kardinal Charlots je bil kot škof v Lilie ju junaška in delavna priča najhujSe krivice v vsej vojni: odva-ž&nja prebivalstva, žensk in otrok v suženjstvo.. Takega prizora ni doživel noben igegov predhodnik v škofiji, niti v srednjem veku, ker kdor hoče najti kaj podobnega, mora čitati zgodovino paganske dobe-Pričanje kardinala Charlotsa o tistih sramotnih časih bo dragoceno za bodoče rodove.
Glede kardinala Concbeta pa Vam sporočam njegovo^b žalovanje, da ne more biti danes med nami. Vsled obvez, sprejetih nasproti orleanski občini, ki mu hoče pri. rediti dne 2. januarja svečan sprejem, ni mogel priti v Rim. Francosko favno mnenje ie videlo ▼ njeni najbolj delavnega bori-telja za stvar svetnice Jeanne d'Are. Že
zaradi tega bi mu biH še zadnjikrat izkazali nase spoštovanje. Toda (prepričani smo, da njegova odsotnost ne ovira duha naše velike narodne svetnice, da čuva nad nami.*
Upori kraljevih stražnikov zaradi ukaza o razpustitvi njihovega zbora.
RIM, 1. Štefani javlja: Dočim so se legije kr. stražnikov sprejele izpremembo svojega zbora s patr. smislom za dfscipKno so posamezni njihovi oddleki v Turinu in Napoliju — kakih par sto od 40.000 — morda nahujskani od vnanjih elementov povzročili nerede, ki pa so bili takoj nn odločno potlačeni. Podrobnosti so sledeče: Dne 30. m. m. okoli 21.45 je začelo v Turinu nekoliko desetkov kraljevih stražnikov v vojašnici Carlo Emanuele razgrajati. Kakih sto jih je izšlo na ulico, napotili so se po ulici Giu-seppe Verdi, kjer se jim je pridružilo! še nekoliko elementov iz vojašnice kemisa-riata Dora. Šli so nato v vojašnico Cernaia, kjer pa se je odloča, ras topu kap. kr- stražnikov Guerri posrečilo preprečiti, da bi njegovi vojaki izšli. Nc. lice mesta sta takoj prihitela orožniški podpolkovnik Mori s kvestorjem generalom Zambonijem, ki so naskočili z orožniki na stražnike, katerih ni bilo več kot 200 in jih obkolili- Enemu delu se je vendar posrečilo zbežati. Ta del je šel v sedež fašistov na korzo Cairoli, kjer je v spopadu s fašisti padel en fašist.
V	poznejših spopadih so bili ubiti 4 stražniki in ranjenih 15 oseb, meščanov in stražnikov.
Glavni ravnatelj za javno varnost general De Bono in ministrski predsednik, obveščena o dogodku, sta se takoj telefonski stavila v stik s Turinom in dala stroga navodila kvestorju in armadnemu poveljniku generalu Petittiju d Roreto. Ta navodila so bila izvršena in ob 23. so spopadi prenehali. Ob 24. je bilo 200 stražnikov razpršenih, in v mesto se je vrnil mir.
Ponovni poizkus naskoka ob 8. zjutraj na avtomobil, ki je vozil puške razoro-ženih stražnikov, so orožniki zavrnili. Pri tem spopadu ni bilo ne mrtvih ne ranjenih. Mir ni bil pozneje moten. Vsi stražniki v Turinu so bili razoroženi m so sedaj v vojašnicah pod vojaško stražo- Uvedla se je preiskava.
Agencija «Štefani* poroča nadalje o podobnem dogodku, ki se je zgodil dne 31. m. m. v Napoliju. Ob 7. je tudi tam kakih 100 stražnikov naskočilo sedež fašistov-skrh sindikatov in zažgalo pohištvo. Orožniki, vojaki in fašisti so stražnike obkolili in razioirožiii. Tudi v Napoliju so bili vsi stražniki razoroženi in je bila uvedena preiskava.
Demonstracije, toda brez posledic in takoj potlačene, so se vršile v Parmi, Piii in Genovi. Demonstracije niso imele političnega značaja, temveč so se izvršile v protest protti izpremembi zbora.
Vprašanje izseljevanja — Vlada odredila stalne poizvedbe o potolči na delovnem trga.
^ RIM, 2. Vlada je odredila, da se bodo vršile in objavljale stalne poizvedbe o položaju na raznih delovnih trgih, ki prihajajo v poštev pri izseljevanju iz Italije. Pri teh poizvedovanjih bodo sodelovali italijanski konzulati v inozemstvu, posebni odposlanci komisaria'ta za izseljevanje, italijanska podjetja v tujini, paroplov-ne družbe in tudi zasebniki. Namen takemu zbiranju poročil je, da bo mogoče takorekoč od dneva do dneva presojati možnost uporabljanja italijanskih delavcev, dalje da bo mogoče dajati izseljencem navodila, kam naj se selijo, jim preskrbovati delo za čim večje število oseb, prenašati v inozemstvo tista italijanska podjetja, ki so dobila številna naročila iz drugih dežel.
V sedanjem hipu je le malo držav, v katere bi se mogel tok izseljevanja obrniti v zadostni meri. Pred vojno je znašalo povprečno število izseljencev 562.000 na leto. Ta tok je sedaj zaježen, ker so mu v državah, Kanadi, Angliji in Švici, na poti posebni zakoni proti priseljevanju, v drugih državah pa so slabe delovne razmere vsled nizke valute (Nemčija, Avstrija, Ogrska), drugod vlada brezposelnost, zopet glede drugih držav ni svetovali izseljevanja vanje, ne da bi bilo izseljencem vnaprej preskrbljeno delo. (Argentinija, Avstralija). Razen nekaterih redkih slučajev se tudi ne da zalagati italijanski kapital (srednja in južna Amerika, Pern, Venezuela, Meksika, Ekvador, Rusija, -Kanada, Brazilija). Zraven* tega je treba gledati tudi na to, ali so notranje politične in zdravstvene razmere posameznih držav povoljne ali ne (Rusija, Meksika, Panama, Mala Azija). V Braziliji se navadno rabi mnogo delavcev, ki se zaposlujejo po «fazendas» v liki poljedelskih naselbin, toda znano je, kako velikim neprilikam so izloženi izseljenci te vrste.
Italijansko izseljevanje v 1. 1922. je ostalo v mejah, ki jih določajo zakoni inozemskih držav. Izseljenci gredo v vse države. V Zedi-njene države se je izselilo že v prvih petih mesccih preteklega leta toliko oseb, da je bilo predpisano število 42.075 v tej dobi že doseženo. Znatno je bilo tudi izseljevanju v Franci/o (30.000). Znaten tok se je bil usmeril proti Avstraliji, toda bo moral sedaj vsled poslabšanja razmer prenehati. Največji tok pa je šel v Argentinijo in dosegel obseg iz predvojne dobe. Ta tok pa je, kakor znano, le začasen.
V	Brazilijo je §lo okoli 1000 oseb na mesec. Komisariat za izseljevanje je poslal veliko število delavcev v Francijo, preskrbevši jim vnaprej delo. Število oseb, ki so se v 1. 1922. izselile, in oseb, ki so se vrnile, je znašalo koncem decembra 260.000. Število tistih, ki so se povrnili v domovino, je znatno, toda večinoma je šlo za vračanje iz Francije, Belgije in Švice, kjer so izseljenci večinoma zidarji, ki ne delajo po zimi, in iz Argentinije, kamor gredo izse* ljenci le ob čas« žetve. Mnogo pa se jih je povrnilo, ker so bili prisiljeni vsled razmer, tako iZ* Avstralije, Male Azi;e in Egipta.
Ministrstvo za zunanje zadeve je proučilo nekoliko načrtov aa italijansko kolonizacijo v inozemstvu, in sicer v Kanadi, Braziliji, Mek-
siki, v Franciji in Rusiji. Kolonizacija bi se vršila v obliki velikih podjetij, ki pa se ne morejo postaviti na noge vsled pomanjkanja kapitala. V tem hipu se vršijo pod pokroviteljstvom ministrskega predsednika pogajanja za ustanovitev posebnega zavoda za financiranje italijanskih podjetij v inozemstvu.
Izgledi za L 1923 niso posebno dobri, kljub temu pa se zdi, da se bodo razmere zboljšale, tako se n. pr. upa, da bo moglo iti več delavcev v Belgijo (v premegokope) in v severno Francijo, dalje v Maroko, Tunis, Ogrsko in Ru-muni/o. V Mali Aziji bo več mesta za izseljence, ako se začnejo graditi nameravane železnice in ako se začne delo za vzpostavitev Smirne in drugih tkrajev, ki so bili opustošeni v grško-turški vojni. Kar se tiče prekomorskih krajev, upa vlada, da se bo nadaljevalo naseljevanje na brazilijske «fazendas». Ravno tako upa vlada, da bodo Zedinjene države ustregle želji Italije in povišale število Italijanov, ki se smejo naseliti. Na črez se sodi, da bo doseglo izseljevanje v 1. 1923. okroglo število 300.000 oseb.
Reka in Mussolini.
RIM 2. Ministrski predsednik Mussolini je prejel včeraj sledečo brzojavko iz Reke: Danes se z odhodom parnika «Donizetti» posveča tedenska proga Reka—Italija—MarseUle, katera je vpostavliena po zaslugi narodne vlade, kateri predseduje Vaša ekscelenca. Pri tej priliki mi je čast izreči Vaši ekscelenci vso hvaležnost, ker sem trdno prepričam, da bo ta redna morska proga tvorila tisto potrebno zvezo med Italijo in reškim zaledjem, katera bo poleg gospodarskih dobrot prinesla tudi politične dobrote s tem, da bo vrnila Reki njeno naravno funkcijo. Prosim V. E., da sprejmete moje udane čestitke k novemu letu, katero želim, da bi bilo prospešno za domovino. Andrej Ossoinach.
Jugoslavija
Šustersič — kandidat radkalske stranke,
LJUBLJANA, 2- Kakor poroča tukajšnje «Jutro», glavni odbor radikalne stranke sklenil, da se bo stranka oficielno udeležila volitev v Sloveniji
Danes je imel sejo volilni akcijski oidbor radikalske stranke. Na tej seji j& bil spre, jet sledeči volilni program za Slovenijo: Radrkalci postavijo svejo listo kot «sporazumno listo». Z drjem. Šušteršičem je skle, nje-n dogovor, da bo ko»t okrajni kandidat kandidiral na tej listi. Nadaljujejo se naj pogajanja z vodilnimi (politiki Zajednice, da^se pridruži tej akciji. Tozadevno se pričakuje rezultat razgovorov, ki sa se v zadnjem času v tem oziru vršili.
Minister Zupanič se poda prihodnje dni v Ljubljano, da uredi tudi to vprašanje.
Čehoslovaška
Masaryk o odnosa jih med sovjetsko Rusijo in zavezniki«
PRAGA, 2. Predsednik čehoslovaške rep. T. G. Masaryk je objavil v «Prager Presse» članek o zgodovini odnosajev med sovjetsko Rusijo in zavezniki. Članek »e bil napisan v oktobru, a objavljen je bil včeraj na dan novega leta.
V februarju 1. 1918. je predlagal Trockij
_tedaj so se vršila pogajanja v Brest-Li-
tovskem — prednjemu odboru v Petro-gradu, naj si Rusija pridobi pomoč Francije in Anglije za preuredboi ruske armade, katera naj bi bila po tedanjem načrtu nadaljevala borbo proti srednjim vlastim. Lenin je predlog sprejel, toda Masaryk nima natančnih podatkov o tem načrtu in njegovem pomenu kakor mu tudi ni natančno znano, kda je bil zastopnik zaveznikov pri pogajanjih s Trockim. Navaja pa trditev stotnika Sadoula, da sta ga Lenin in Trocki pozvala, naj se pogaja z zavezniškimi odposlanstvi O dodelitvi zavezniških častnikov k ruski armadi. Trcckij se je v marcu 1. 1918. pogajal še z nekaterimi odposlanci zaveznikov. General Berthelot je tedaj odpotoval iz Romunske s 300 častniki- Tro-ckij je hotel to pril;ko izkoristiti, a francoski generali in častniki niso bili nasprotni temu načrtu in tudi nekateri francoski, angleški, ameriški in italijanski odposlanci so kazali nagnenje zanj. Samo francoski posla, nik Noulens je bil proti. Boljševiki so se borili cb strani čehcslovaških legijonarjev proti Nemcem pri Bahmaču. Vsled tega je treba proučiti odnosa je med sovjetsko vlado in Nemčijo na eni strani ter med sovjeti in zavezniki na drugi, kakršni so bili ti ednošaji pred Brest-Ltovskim in potem po sklepu miru. Splošne trditve glede tega vprašanja bi bile v zgodovinskem kakor tudi v političnem oziru brez vrednosti in škodljive.
Čehoslovaški minister za zunanje zadeve Beneš riše v istem listu svetovno krizo s političnega, gospodarskega, socialnega, filozofskega in etičnega stališča. V političnem pogledu ima kriza sledeče znake: nestalnost mednaredih odnosajev. splošno nezaupanje napram Rusiji, in njen nejasni notranji položaj in njeni odnošaji nezaupanja s sosedi. Ni mogoče misliti, da bi se vprašanje teh odnosajev rešilo takoj, ^plebiscita držav, ki imajo interese v zc Tudi notranje nemško vprašanje njenih od-j Rena. Francija da je ta predlog o-db' nošajev s Francijo tvori veliko neznanko evropske politike. Reševanje francosl o-nemškega vprašanja bo zahtevalo pogajanja, ki bodo trajala leta in leta. V Lau-sanni se ne bodo mogla ozdraviti niti pri-najboljtši volji ranjena mesta vzhodne politike. Dogodki na Balkanu in v Mali Aziji bodo ostali veliki činitelji v sedanji krizi. Prizadevanja za dosego izpremembe mirovnih pogodb in predvsem njihovih določb o mejah so drugi razlog vznemirjanja-Ako se pač hoče krizo rešiti, se je treba nasloniti na te pogodbe kot na končnove-Ijavne podlage.
Gospodarsko krizo so povzročile posle-
dice vojne. Vojna odškodnina in medzavez-niški d'olgovi so zopet druga ovira pri poskusih obnovitve Evrope. Toda niti po rešitvi odškodninskega vprašanja in po znižanju medzavezniških dolgov ne bodo takoj izginile težkoče. Vprašanje vojne odškodnine bo še dolgo oviralo evropsko gospodarstvo in tudi zdravljenje krize v denar-stvu, ki je ena med najbolj črnimi točkami v splošni gospodarski krizi. Rešitev teh vprašanj je predhodni predpogoj za rešitev političnih vprašanj.
Svetovna vojna je izzvala svetovno demokratsko gibanje in razne izpremembe v tem smislu. Demokracija ostane od sedaj dalje nekaj trajnega. Socializem ni bil med vojno, na višini položaja in negativna stran marksizma se je jasno pokazala na boljševizmu.
Filozofsko mišljenje se očituje danes v dveh smereh: v nacionalistični In demokratični smeri. Ta poslednja smer hoče izbrisati navzkrižja med narodi in državami in si prizadeva demokratizirati socialna vprašanja in jii rešiti v okviru države.
Evropa se nahaja danes v oporavljanju, ki bo d'olgo, in reševanje vseh teh vprašanj bo zahtevalo desetletja. Gre za to, da se ustvari ozračje miru, kar se bo doseglo! le na podlagi priznavanja mirovnih pogodb in, kar je prvo, s pomočjo vztrajnega dela in ustvarjanja novega finančnega sistema, s pomočjo novih trgovinskih pogodb, in z vzpostavitvijo reda v upravi.
Potrebno je torej, da se čim prej in kon. čnoveljavno reši gori omenjeno vprašanje vojne odškodnine, da s'a določi Nemčiji in drugim državam končno vel javna svota njihovih dolgov in da se označi, kaj imajo plačati nove zavezniške države.
ČehoslovaSka zunanja trgovina.
PRAGA, 2. Po podatkih čehoslovaškega statističnega urada je obračun čehoslovaške zunanje trgovine v prvi polovici leta 1922. aktiven. Prebitek znaša tri mi-Ijarde čehoslov. kron. Izvoz je znašal 10.511 miljonov č. kron, a uvoz 7497 mi-Ijpnov č. kron.
Husija
FEDERACIJA SOVJETSKIH REPUBLIK DOVRŠENA.
PARIZ, 2. Federacija sovjetskih republik je h la včeraj sklenjena in Lenin bo imenovan za glavarja unije 14. narodov. Pred-včei&jšnjim je bila prva seja parlamenta unije. Sprejet je bil pravilnik 36 členov, ki predvideva ucjfikacijo preračunov, zakonov o delu, kazenskega zakonika in ki stavlja kontrolo nad vojsko in nad diplo-matičnim zastopstvom v roke osrednjega odbora, ki bo sestavljen r"z 371 članov. T« odbor se bt* sestajal 3krat na leto, a parlament bo imel samo enkrat na leto zasedanje. Federacija sovjetskih republik ca. merava slediti zgledu amerikanske federacije s tem, da bc sprejela vsa ozemlja, ki so pripravljena pristopiti. Na noben način pa se ne bo uporabljalo alVržje.
Francija.
.Prihod belgijskega odposlanstva na kon'crcnco.
PARIZ, 2. Včeraj zvečer ob 22.45 je dospelo belgijsko odposlanstvo za konferenco. V odposlanstvu so gosp. Theunis, ministrski predsednik, in gosp. Jaspar, minister za zunanje zadeve, nadalje načelnika kabineta Gutt in Avi-« guon ter različni strokovnjaki in tajniki.
Začetek pariške konference.
PARIZ, 2. Medzavezniška konferenca za reparacije se je pričela danes ob 14. uri v ministrstvu za zunanje zadeve. V diploma-tičnih in časnikarskih krogih se z velikim zaupanjem pričakuje dober uspeh konference, ker vsi znaki kažejo, da bo takrat prišlo do poravnave- Francoski program je bil včeraj uradno sporočen angleškemu odposlanstvu ter je bil sprejet cd angleških ministrov z veliko simpatijo, ker so ugotovili, da ta program nudi več upanja, da pride do sporazuma nego vsi dose-danji predlogi Francije. «Daily Mail» piše, da bodo lahko imeli francoski: predlogi popolno zaslombo pri angleškem odposlan-* stvu.
Vprašanje Tangžia ne pride pred kca-fersneo v Parizu.
PARIZ, 2. Listi pravijo, da ni točna vest, da bo prišlo vprašanje Tangera pred konferenco v Parizu. O vprašanju bodo razpravljali zastqpniki Velike Britanije, Francije in Španije :še-let pozneje v Londonu, ko se bo lord Curzon vrnil v Laitsanne.
Francija proti nemškemu predlogu nenapadanja.
PARIZ, 2- Nemški kancler Cuno jc v svojem govoru izjavil, da je Nemčija potom neke tretje države ponud:la Franciji vzajemno obvezo, da ne bo tekom ene generacije začela vojne brez pooblastila polomi
zoni ta.
Diplomatski urednik agencije «Havas» piš^, da je tista tretja država, o kateri je govoril g. Cuno, Amerika. Nemški poslanik v Washingtcnu je govoril v tem smislu državnemu tajniku severoameriške konfederacije Hughesu, toda pogovor ni imel značaja določnega predloga. Amerikanski državni oddelek ni smatral za primerno, da smatra ta govor za predlog in da mora o tem poročati pariški vladi. Francoska vlada vsled tega ni mogla odkloniti pred-< loga, ki ji ni bil predložen. Diplomatski urednik agencije «Havas» zaključuje, pou udarjajoč, da versailleska pogodba prwL videva popolno proceduro za slučaj por a v«
navanja sporov med državami Ta procedura predvideva mirno poravnavanje sporov pred Društvom narodov, ki nudi ravno toliko jamstev, kolikor pedlagane nemške obveze za nenapadanje.
Fochcvo stališče glede Ruhrske kotline.
PARIZ, 2. Malina piše, da je bil Foch nasproten vsakemu preveč omejenemu vojaškemu podjetju, ki gre za tem, da se obkoli Ru-hrska kotlina. Foch ni za to, da v kraju, ki je tako gosto naseljen, uporablja bodisi v noira-njesti bodisi ob mejah male vojaške oddelke. Po mnenju generala bi na ta način lahko prišlo do nemirov, ki bi potem izzavli odgovarjajoče ukrepe, kar bi preprečevalo, da se doseže cilj, ki ga ima Francija glede Ruhrske kotline, namreč da ohrani njen značaj produktivnega zalega. Upoštevajoč te razloge je prišla francoska vlada do zaključka, da ni potrebno obkoliti Ruhrsko kotlino, da se uterjajo carinski dohodki, in da se to lahko doseže s sistemom ugotovitve potom gotovega števila uradov pcsiavljenih v večja mesta
Avstrija
93.000 brezposelnih ne Dunaju- . Vsak tedsn 3.000 brezposelnih več.
DUNAJ, 2. Francoski delegat pri komisiji Društva narodov Avenol je izjavil uredniku lista «Wiener JouraU, da je povzročilo veliko presenečenje neizdatno delovanje avstrijske vlade za desego ravnotežja v bilanci, posebno v .kolikor gre za prepočasno odpuščanje odvečnih uradnikov, ker tako postopanje avstrijske vlade bi moglo imeti za posledico polom vse pome žne akcije določene v Ženevi.
«Morgen» pravi, da je g. Avenol izjavil, da zadevlje predlog, naj se Avstriji da po-soiilo 80 iniljonov zlatih kron, na velike ovire. Po zadnjih statistikah znaša število brezposelni na Dunaju 93.000 ljudi. Število brezposelnih raste vsak teden za kakih 3000 ljudi.
vrgel našo kmetsko maso v burloazijski koi?! Kdor pa hoče
in Wilfana — taka politična autipoda —-ta
>a hoče postavljati v eno vrsto Giunto
Bole
zsn dr a Rybafa, Vest, da je nekdanji vodite!; in prvoboritelj tržaških Slovencev nevarno obciel je silno vznemirila vso našo javnost. Kako tudi ne, ko je Rybafevo ime ne-razdružno spojeno z zgodovino naših borb in našega snovanja skezi dolgo vrsto let! Sedaj pa nam prihaja iz Ljubljane vest, da je bolezen krenila na bolje in da je ta velezaslužni naš rojak izven nevarnosti.
Komunisti in dogodki v Istri. V dopisu iz Pule ugotovifa komunistični «Lavoratore» iiak že neoporečno dejstvo, da tvorijo istrski Slovani zelo znaten del prebivalstva v deželi.
Ker
so mesia pretežno italijanska, tvorijo slovansko prebivalstvo po deželi kmetfe, kar da je oviralo komunistični razmah v notranjosti. Ne pišemo *Lavoratoru» posebnega priznanja za to, ker priznava dejstvo naše večine, dejstvo tore?, ki je. kakor že znano, neoporečno in — tako se nadejamo — neodpravljivo. Čudno in za logiko komunističnega glasila pa je, da naglasa pretežno kmečki značaj našega prebivalstva, v isti sapi pa trdi, da se je sedaj zopet ujedinila slovanska — buržoazija
v isiri. Torej bi bil tudi kmet buržuj! Kje je tu logika, spoštovano komunistično glasilo?! — Dalje trdi < -Lavcratore*, da je buržoazija pač združena, ko gre za izkoriščanje delavca, da pa so si navzkriž, ko gre za uživanje od tega izkoHščevanja. Fo ugotovitvi *Lavorato-ia > sEmC viV
tvori istrski kmet maso sedaj zopet u je d inje nega slovanskega tabora. In ta Imet. ta na;večja sirota na božjem svetu, ki rc mera dan za dnem krvavo mučiti za ohranitev najbornejšega življenja — ta kmet naj bi bil izkoriščevalec delavca, ko je sam naj-mukotrpnejši delavec?! Tako podtikanje ni le krvavo krivično, ampak tudi neslano. — «La. voratore > nastopa tudi kot sodnik o stvari, ki je — ne pozna. Piše, kakor da je šlo tu za spor med listom «Edinost > in < Pučkim Prijateljem ». V resnici pa bil to notranji spor med Istrani, ki sta jima bili glasili *PuČki Prijatelja in < Stara Naša Slogam. *Edinost» pa ni krajeven istrski list, ampak glasilo Jugoslove-nov v Italiji. Grdo tendenciozno je naglašanje o < Lavoratoru \ da z novim skupnim istrskim glasilom se no prične boj proti italijanski buržoaziji! Vprašamo • Lavora tora mari se nismo vedno borili ravno proti italijanski buržoaziji v Istri v obrambo pravic in interesov vsega našega prebivalstva v Istri brez razlike na stan?! Mari so komunistični poslanci vršili ta obrambni boj?! — Svoja podtikanja, zvračanja resnice in svojo — ljubezen do našega ljudstva v Istri pa je ovenčal «Lavoratore» z grdo denuncijacijo. Piše namreč: «V slučaju spora z Jugoslavijo bi mogel položaj neglede na to zadobiti zelo grozilno obHko!! Neizbežno potreben je sporazum med delavskimi proletarci in kmeti, da se narodni bo) nadomesti z razrednim ter postavita na isto stopnjo Wilfana in Giunto*.
*Lavoratorese je zaplel tu v svojo lastno mrežo. Kako hoče imeti sporazum med delavci in kmeti, ko pa je on sam malo poprej
enostavno ni — resen Človek! Na koncu po navija denuncijacijo, rekši, da je sporazum med delavci in kmeti nujno potreben radi »verjetnosti mednarodnih zapletljajev«!! — Z ogorčenjem zavračamo ta poizkus, ki dela utis, kakor da heče komunistično glasilo izzivati novo nesrečo nad naše ljudstvo in klicati njegove nasprotnike: dajte jih še, te nevarne ire± dentiste! Denuncijacija je grda stvar, stokrat grda pa pri glasilu, ki hoče biti zaščitnik širokih ljudskih slojev in glasilec politične svobode. Dobro znano je stališče, ki so ga prejšnji socijalisti in sedanji komunisti vedno zavzemali napram naši borbi za najelementar-nejše pravice našega ljudstva. Prejšnji socialisti so tvorili most, preko katerega so zvabljali naše ljudstvo v narodni indiferentizem, ki je plodil njivo znanega cikorijaštva. Iz vrst komunistov med našim ljudstvom pa izhajajo sedaj — fašisti. Dobro je vendar, da se je «Lavo-ratore» vnovič razkril, da bo vedelo vse naše ljudstvo, s kom ima opraviti!
Nalezljive bolezni v tržaški občini. V tednu od 23./12. do 30./12. 1922. smo imeli v Trstu sledeče slučaje nalezljivih bolezni: Davica 6, škrlatica 14, trebušni legar 3f ošpice 1, kozice 12. Umrl je en bolnik na Škrlatici.
Popravljamo. V članku pod naslovom «Iz minulosti v bodočnost« v včerajšnji številki čitaj pri vrsti prvega odstavka: «Ta dogodek iz časov« — in ne čutstev?>. V istem odstavku nižje doli čitaj: < Ker pa mnogi naši sodijo, da ona pohvala ni bila napisana toliko radi mladine, ampak da je imela drug namen — «stm_ ka» (in ne «smuka») proti nemladinom*.
Društveno vesti
DEaska Malica. Ustanovni občni zbor G. M, se vrši dne 6. januarja 1923 ob 16. uri s sledečim dnevnim redom: 1) Poročilo pripravljalnega odbora, 2) Prečitanje društvenih pravil, 3) Določitev članskih prispevskov, 4) Volitve a) odbra, b) nadzorništva, c) razsodišča, 5) Slučajnosti. Prijave se sprejemajo do 4. januarja. Kdor se hoče udeležiti občnega zbora z glasovalno pravico mora javiti do določenega dneva svoj pristop Dijaški Matici. Dopisi naj se naslovijo: Dif. Matica, Trst, ul. Fabio Filzi 10,1. Za eventualne informacije se je obrniti istotam, dnevno od 19—20 ure. — Pripravljalni odbor P. M.
»Naša kri.« Točno ob 5 popoldne v nedeljo ponovi Šentjakobska, čitalnica to jako privlačno zgodovinsko igro. Igra spada v kolo »Legi-jonarjev« in »Rokovnjačev«, katere so gotovo vsakemu znane. Kdor jo še ni videl, mu je dana prilika, da nekoliko uric vživi dobo Napoleonovih časov. Pridite!
Šentjakobska čitalnica poživlja člane svojega dramatičnega odseka, da se danes zvečer ob 20 točno in v polnem Številu udeleži vaje za reprizo igre »Naša kri.«
Iz tržaškega življenja
Najden ček. Dva mestna stražnika sta prinesla včeraj popoldne v mestno bolnišnico okoli tri mesece starega otroka moškega spola. Na_ šla sta ga zavitega v rjuho v veži hiše št. 11 v ulici Raffineria. Najdenček je zelo dobro razvit. Sprejeli so ga v materinski oddelek. — Policija zasleduje kruto *nater.
Tatovi v brivnici. Včeraj po noči so vdrli neznani tatovi v brivnica Alojzija Bolestalija v ulici Lazzaretto vecchio št. 1 ter jo docela izpraznili Lastnik trpi 2000 lir škode.
Nenadna smrt. Včeraj popoldne je umrla nenadne smrti v svojem stanovanju v ulici Geppa št. 6 zasebnica Marija Zobec, stara 35 let.
Nevaren padec. Jo sipina Maicen, stara 48 let, je padla, včeraj v jarek v bližini svojega doma na Vrdeli št. 247. Pri tem si je zlomila levo nogo. Prepeljali so jo v mestno bolnišnico.
Deček padel z dragega nadstropja. Dvanajstletni Just Ferrarcsi je gledal včeraj zjutraj skozi okno svojega stanovanja v drugem nadstropju hiše št. 156 v Čarboli. Pri tem pa se je preveč nagnil; izgubil ravnotežje ter padel na ulico. K sreči ni dobil težkih poškodb. Prepeljali so ga v mestno bolnišnico.
Ponarejen slo-lirski bankovec. Včeraj je bil aretiran neki Josip Tomassini, star 22 let, stanujoč v ulici Donadoni št. 7, ker je hotel raz-pečati ponarejeni stolirski bankovec. — Areti-rancc ni hotel povedati, kje je bankovec dobil zato je končal v zaporu v ulici Corcneo.
Tatovi v stanovanju. — 3.000 lir plena. Včeraj pri belem dnevu so odprli neznani tatovi s ponarejenimi ključi stanovanje trgovca Viljema Mullerja v ulici Edmondo De Amicis št. 11. Po stanovanju so vse razmetali ter se končno polastili razne zlatenine v vrednosti 3000 lir.. Tatvina je bila naznanjena na policijskem komisariatu v ulici della Sanita.
Nepoboljšljiv ptiček. Včeraj po noči je bil aretiran v neki zakotni in zakajeni krčmi v stanem mestu «srečolovec» Leonard Bianchi, star 25 let.
Mladenič je že marsikatero skušal na tem svetu. Radi tega je bil tudi že neštetokrat v zaporu. Toda kljub temu se ni poboljšal. Pred nedolgim časom je opeharil v Vero ni, kjer je bil doma, razne trgovce za več tisoč lir; nato
je zbezal V Tre t, misleč, da ga ne bodo tu are-, tirali. Pri tej misli pa se je hudo urezal. — Are- [ tiranca bodo poslali v zapore v Verono.
Dr« slučaja blaznosti. Včeraj so prepeljali v opazovalnico mestne bolnišnice dva umobolna moška: delavca Antona M., starega 32 let, sta-nujočega v ulici del Rivo št. 3, in pomorskega kurjača Frana T., starega 42 let, stanujočega na Reki. Prvi je znorel v svojem stanovanju; drugi pa na parniku «Vienna».
Vesli z GoriSkega
Skupna vaja Zvezinega zbora se vrši 6., 7. in eventualno tudi 8. januarja v dvorani »Trgovskega doma» v Gorici ob 3 popoldne. Naj bo vsak dobro pripravljen in točen!
Slap pri Vipavi; «Dekliška Marijina družba» na Slapu pri Vipavi priredi v proslavo "Dvajsetletnice« svojega obstoja dne 6. januarja — t. j. na praznik Sv. Treh kraljev ob 6 uri zvečer in 7. januarja 1923 ob 3 uri popoldne «Gledališko predstavo« v dvorani «Slov. izobraž. društva» v prostorih g. Rud. Ferjančiča št. 42, in sicer na «novem društvenem odru» s sledečim sporedom:
1)M. Elizabeta: «V proslavo 20 letnice, deklamacija, 2) A. Foerster: «Rudeči sarafan»
poje ženski zbor, 3) Fr, K.....: «Nežka z
Bleda» narodna igra s petjem v petih dejanjih, 4) I. Ang. Hribar: « Zvečer* poje ženski zbor. K obilni udeležbi vljudno vabi: Dekliška Marijina družba.
Podbrdo. Občni zbor bralnega društva «Gorska vila* Podbrdo se-vrši radi nesklepčnosti dne 31/11 22 dne 7/1 23. Občni zbor prostovoljnega gasilnega društva pa dne 6/1. 23.
Slavina. Za poslov i te v od leta 1922 je priredilo prostovoljno gasilno društvo v Slavini na 31. grudna predstavo drame *Veiiga» in burke «Dva gluha». Vsa čast igralcem; pogodili so svoje uloge tako izborno, da se lahko primerjajo igralcem na večjih odrih. Mnogo smeha je napravila burka »Dva gluha» in se je tudi ta prav mojstersko izvajala. Drama in burka se ponovita v nedeljo dne 7. prosinca t. 1. ob 3. uri popoldne.
Dutovlje, Za božičnico vojnim sirotam v Eli-zabetišču v Tomaju so darovali: Na zabavnem večeru «Braniškega cerkvenega društva« po gdč. Fani Sorta: veleč. g. Franc Smid L 10, g. pevovodja Bogomil 10 L, gospodje Franc Smid L 10, g. pevovodja Bogomil 10 L, gospodje Franc Stemberger 5 L, Jž. Trampuš 5, Stanko Sorta 5 L, Anton Stemberger 5, Aleksander Čebovin 5 L, Anton Valentič 2, Marija Fabjan 2, Cirila RudeŠ 3, Fani in Marica Sorta 5, Bernarda Čehovin 2; skupaj 59 L. Družina Prinčič, Gorica L 25; Dutovlie testenin, družina Kra-nje, Sežana 10 L; veleč. g. Hinko Šonc, Tomaj 10 L, neimenovani 20 L, nekaj vina, masla no. vega blaga ter nekaj obleke.
Tem in vsem blagim dobrotnikom, ki pomagajo sirotam na kakršenkoli način, se najiskre-neje zahvaljujejo in žele veselo novo leto šolske sestre v Tomaju. .
Vesti Iz Istre
Iz Strmarja pri Žavijah. V noči od 18. do 19. decembra so tatovi vlomili v hlev Ivana Tula v Strmarfu pri Žavljah in so odvedli kravo v vrednosti 3000 lir, kakor smo že sporočili v «Edinosti» od 23. m. m. Za prizadetega kmeta je bil hud udarec, ker je bila to edina njegova krava. Orožniki iz Doline so zasledovali tatove. Slednjič so prišli tatovi v roke pravici, zasačili so jih v Mačfkoljah tamošnji domačini Karel Purger, Ivan Slavec, Marij Tul in Josip Olenik. tatova sta gnala kravo, ukradeno pri Hrvatinih nad Mihami. Rečeni Mačkoljani so hitro obvestili orožnike v Dolini, ki so tudi res prihiteli ter prijeli tatova. Eden tatov je pri zasliševanju priznal, da je on ukradel tudi Tulovo kravo. Prodal da jo je na Katinari za 600 lir. Orožniki so šli s tatom na Katinaro, kjer so izsledili kupca in so potem oba s kra^ vred odvedli v Dolino, kjer je že čakal lastrnK krave. Po tozadevnem izpraševanju je mogel lastnik popoldne odvesti kravo nazaj na dom. Tatu in kupca so seveda pridržali v zaporu. Istočasno je prišel v Dolino lastnik krave, ukradene pri Hrvatinih, ki je tudi prišel zopet do nje. Iskreno zahvalo izrekamo rečenim Mačkoljanom, posebno pa Karlu Purgarju. Obenem je treba priznati tudi orožnikom, da so v tem slučaju vestno izvršili svofo dolžnost. Lastnik krave se zahvaljuje tudi dobrim dušam, ki so mu priskočile z denarno pomočjo, ki mu je pokrila škodo, ki jo je trpel v štirinajstdnevnem iskanju krave.
DAROVI
—	Pri g. Jos. Tul, našemu narodnemu in požrtvovalnemu dobrotniku v Skednju št. 466 so nabrali na božične praznike za «Šolsko društvo* 36 L. In sicer so darovali: M. Žerjal 2 L, D. Žerjal 1 L, Santin F. 2 L, V. V. 1 L, S. Žerjal 4 L, Jos. Tul 6 L, A. Smotlak 50 st., A. Tul 2 L, Mar. Sancin (Vrba) 2 L, M. Vovel 2 L, M. Suaan 2 L, Jožica Totitan 5 L, A. Tul 3 L, T. Tul 2 L, E. žerjal 2 L 50 st. Blagim dobrotnikom naj Bog stotero povrne!
—	V počeščenje gospe Marije Prelog daruje «Sol. društvu« g. Bratuš Peter 50 L.
BOG PLAČAJ VSEM, KI DAJO DAR MLADINI, DOMU NA ALTARf
PODLISTEK
Igralec, ki dobiva.
Spisal Mavrici} Jokai
Iz madžarskega izvirnika poslovenil Ivan KoŠfial	78
— fn čolnar je vedno še pel, brenkal na mandolino ter pustil, da je njegov čoln letel po valovih, Čulo se je: *Miliora, Miliora.^ — *Na-zaj, nazaj!-' je za vpilo dekle obupno, nagibajoč se daleč ven z ograje verande na rtiču. — Nazadn;e je zapazil {udi plovec nevarnost. —j Urno je prijel za vesla ter začel krepko ve- j slati proti obrežju. — Da bi se vrnil proti j
•	Btt-.-čkemu zalivu*, je bilo že prepozno;; edina pot do rešitve je bila ta, da bi dosegel; plitvo strugo Perila, kamor ne more vdreti j morski som s svojim velikim trupom brez ne. varnosti za sebe. — -Hiti, hiti!» mu je klicalo 'dekle naproti. «Sem pridi! Sem pridi! Proti Perilu!» — Rekši je sama stekla z ograje
♦	punte^ naravnost doli v Perilo. Skakala je s skale na skalo skoz plitvo vodo. Aksamita je dirjala za predrzno gospodično, katere ni. mogla zadržati. — »Semkaj, semkaj!« je kri-j čalo deklč, stoje na skali, ki je molela ii. morja, in mahaje z robcem, — Čolnar je prodiral skorz valove z obupnim naporom.	j
Nenadoma se je slišal močen pljusk in natd; je zletel čoln z vsem, kar je bilo v njem, dva1 težnja visoko v zrak. In potem |c skočila po-
šast enako visoko, obrnjena z belim trebuhom navzgor, odpirajoč strahovito žrelo s Šestimi vrstami ostrih zob na stežajw Eno minulo se je vse to premetavalo; čoln čolnar in pošast. Podoba peklenske prikazni! — V naslednjem trene tku so izginjale vse postave te grozne podobe v morje: čoln, plovec in morski som. — Miiiora se je vrgla v morje z blaznostjo obupa. Valovi so ji segali do pasu. V reki je imela handžar. Hotela je teči na pomoč dragemu. — Morski som ne more požreti svoje žrtve drugače kot obrnjen s trebuhom navzgor, ker se njegov gobec odpira navzdol. Struga Perila je plitva in skalnata; velikan, obrnjen s hrbtom navzdol je zadel ob kleč in se tam premetaval; zaganjajoč valove s svojim ogromnim truplom v r ekak slap. —
Dekle je bilo tako ob um, da je bila zmožna, da bi planila k pošasti ter napadla s šibkim handžarjem ogromno, grozno žival, ki jo more tudi na sipini (lesčini) zmagati lc cela četa mož; morskemu somu ne škoduje niti harpuna niti krogla iz puške. — Stari Pavle s svoje tonare in rovinski nesrečneži z obrežnih skal so se spustili v strašno tuljenje ob pogledu na oni grozepolni prizor; toda nihče ni imel poguma, da bi planil za dekletom. Še Aksamita je obstala na skali odrevenela, čeprav je imela v roki puško, ki je bila ob svojem času usmrtila mnogo ljudi. Ni si je upala sprožiti na morsko zver. — Zakaj ona ni bila zaljubljena. Taka je bila izmed vseh le Miltora, nevesta * lepega Marka*. — Ona je imela pogum, da je po sredi valov, ki so> ji segali do prsi, šla nad leviiatana. — Gobec tri sežnie dolge zveri je
bil zaprt. Kadar se odpira, je kakor vhcd v votlino; kadar Se zapira, se ujame onih šest vrst zob ena v drugo s tako močjo kakor zobje parnega stroja- — Požrešna pašast je požrla tudi ves strelni bombaž. Salnitrova in žveplena kislina, ki je s tem prišla v njen želodec, je notri nanagloma zavrela ter začela nevarno učinkovati. To je kolosalno moč morskega soma hitro uničilo; vreli plin mu je omamil v eni minuti možgane. Tako se je utegnil zgoditi čudež, da je šibko dekle zabodlo handžar takemu kolosu v želodec, ki se je tako preparaL — Po tem vbodu je plin, ki je napenjal somov život, nenadoma razgnal ves tre. buli morske pošasti z močnim pokom. Milioro je obvarovalo le to, da je bruhajoči plin pokril njeno glavo z valov jem ter jo pahnil na morsko dno; tam je izgubila zavest. — Zdaj je planila Aksamita za njo, da bt poiskala gospodično med peno valov; prinesla jo je na obrežje in jo jela oživljati. — Rovinski reveži pa, ko so videli, da je morski som poginil, so šli nad njega z velikimi kavlji in vrvmi; štirideset mož ;e potegnilo velikansko truplo na veliko kam-nato klop ob Perilu, kjer so kraljeviftke ženske navadno prale. Tam so potem soma razparali. — Zanimiv je inventar, ki so ga zapisale kronike na Reki o trebuhu tega morskega soma. NaŠb 90 v njem razen strelnega bombaža, (ki so ga kot nevarnega takoj vrgli t morje) dve ovci, dve ploskavici, en meh za vino ali vodo is enega celega mote. —- Tega so položili na kamnato klop.	v -
(Dalje),
LISTNICA UREDNIŠTVA. G. Ivana Mahniča, starejšega varuha sirote Ffaačiške, prosimo, naj nam javi na-slov, da mu bomo mogli odgovorit".
LISTNICA UPRAVNIŠTVA. Mahnič, Ljubljana. Poslano prejeli. Hvala!
Borzna oorociia,
TsJMgb
Trst, 2. januarja 1923
Jiđfiflsk« banka ..............
Cosulicb	3f>2
Dalmatia ..........................360
GeroIImich . .............. • 1370
Libera Trlestina ...........• * n
LIoyd .. •*.«»«••••» t.....
Lusslno ..•»•••••«»•••»•••
HartinoIIdi. ................
Occanla .*••••••••«»*••**•
Piemuda ............................345
Tripcovich «••••••••••••••••
Ampelea...............................580
Cement Daimatia . .......'......347
Cement Spalato ...............290
Tuja valuta na tržaškem tagns
Trst, 2, januarja 1923
.... —.75.---.H2
.... —.0275—0:il0 .... 61.25.— 62.— .... 21.—.— 21.30 .... 11.25.- 12.—
...» -.27.---.29
.... 19.40.— 19.— .... 144—.—144.50 • • • . 3i>S,—-.—3« 2. — .... 90.40,— 90.80
cgrslce krone • . . . . avstrijske kron-s . . Češkoslovaške krone . dinarji . . • . . . • le j i marke
dolarji •••«...
francoski franki . švicarski franki . • . angleški funti papirnati
*
>
Naii ogSasi
ŠIVALNI STROJ se proda. Via Udme 26/11
' vrata 12	4
SLUŽKINJO za hišna dela sprejme gostilna v, Barkovljah, Pojasnila v via Rossetti 37,
mesnica.	2-
HLAPEC ki ima veselje do popravljanja vsakovrstnega orodja (obrtniki imajo prednost}, in pekovski pomoćnik se sprejmeta Diva«f ča 23.	3'
SOBA s hrano, blizu glavnega kolodvora, so., odda boljšemu gospodu. Naslov pri upravni^ štvu.	J!
NOVE POSTELJE, omare s štirimi predali, schiffoniers L 220.— nočne omarice L 50.— vzmeti, žimnice iz volne 140.— polvolne 70.— Via Fonderia 3. ______5
BABICA, avtorizirana, sprejema od 12 do 16.* Spre:me noseče na don.. Corso C iribaldi 23, I. __6
ŽENSKA, dobrosrčna, sprejme na hrano dojenčka. Corso Garibaldi 23, I.
POSTELJA z vzmetjo, nočna omarica, kuhinjska omara z marmorjem, miza, mizica in 2 stolici L 300.— Corso Garibaldi 29, vrata' št. 6. 8
POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini grosisti Bellell Vita. via Madonnina 10. I.	82
PRSNI sirup: najboljše sredstvo proti kašlju, prehlajenju. influenci. Lekarn^ v H- Bistrici. > __78/r
Velika zaloga vina, žganja in likerjev
ustanovljena leta 1978 Trst, via S. T. Xydias št. I, ttfefon 2*8S.
Podpisani izrekam tem potom ve!eučenemu gospodu dr. Grudnu, zdravniku v Postojni* svojo najsrčnejso zahvalo, ker je s svojo izkušenostjo, požrtvovalnostjo in dobrim na- v®dno v ssScg! in po cenali izven vsake konku-
svetoro rešil gotove smrti meni soprogo in ^?a:nisPk11?ivoveckI trcpinovec' kra5ki br,njeveo otroku mater.
(2)
Jožef Zalokar, Sajevče 8.
"J Zrn Članke pod tem naslovom odgovarja ur«U-ciitvo le toliko kolikor mu zakon veleva.
Lastni izcSelkl : šumeča vina kakor šampanjec«. Sumeči istrski refošk Lacrima Cristi In druga.
SpecisSiteta : Jajčji konjak in Crema maršala te
j raznovrstni likerji in sirupi, kakor pristni malino 1 vcc in drugi.	(50)
t

S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljubljena
Harila Szolik roh Sosiš
v 35. letu, danes pop. ob 2.30, po kratki in mučni bolezni, v Gospodu preminula.
Pogreb drage pokojnice se bo vršil v četrtek, 4. t. m., ob 3 popoldne iz hiše žalosti via Geppa št. 6. TRST, 2. januarja 1923.	3
Franc, soprog. Katica, Marica in Francelj, otroci. Ivan, Anton, Karel, Tončka, bratje in sestra. Družine Sosič in Gruden. Novo potrebno podjetje Trst. Corso V. £ III, 47.
Oglejte si našo
mt
M
'Vi--
f
ob priliki sestavljanja
IZREDNA PRILIKA!
On V. L BL 16 M 10-08
ta 7. L III. 16 Tel. 24 24
APNENICE
tri velike, moderne pri postaji Bivio - Nabrežina
se oddajo
67*
Pojasnila daje oprava Edinosti.
Najvišje cene pSacuJevn za
O
kun, zlatic, lisic,
dihurjev, vider, Jasbecev, ma€k, veveric, krtov, divjih in domačih zajcev.
D. WINDSPACH
Trsi, Via Cesare DattisM St. tO \ H. nadst., vrate 1« "
Sprejemajo se p^šl^atve po pottk