iviMirKv
SPOROČILO 0 OBISKU PREDSEDNIKA NASERJA IN EG1PT0VSK0-JUG0SL0VANSK1H RAZGOVORIH
Odnosi mod narodi, velikimi in mali morajo temeljili na načelih OZN
BRIONI, 10. julija (Tanjug) Danes so na Brionih objavili sporočilo o obisku predsednika Združene arabske republike Naserja v Jugoslaviji in o razgovorih, ki jih je imel med obiskom s predsednikom republike Titom. Sporočilo se glasi:
»Predsednik Združene arabske republike Gamal Ab-Jel Naser je na vabilo predsednika Federativne ljudske epublike Jugoslavije Josipa Broza Tita obiskal Jugo-iavijo julija 1958.
Predsednika Abdeia Naserja je spremljal zunanji linisfer dr. IVJahmud Favzi.
Med obiskom je predsednik ZAR Naser prisostvoval .■roslavi 15-letnice bojev na Sutjeski in obiskal več kra-ev v ljudskih republikah Hrvatski in Sloveniji.
Obisk je nudi! obema šefoma držav, da v ozračju
irijateljstva in medsebojnega zaupanja izčrpno izmenjata menja o mnogih vprašanjih, ki zadevajo mednarodno
olitiko in odnose med njunima državama. Pri razgovo-
.h. ki so tekli od G. do 9. julija 1958, so sodelovali pod-redsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj,
unanji minister dr. Mahmud Favzi in državni sekretar
a zunanje zadeve Koča Popovič.
Med razgovori so ugotovili, da so stališča o vseh ■prašanjih, ki so jih obravnavali, podobna in da je
traksa potrdila, da se načela in stališča, ki jih vsebujejo zrionske deklaracije iz julija 1956, ujemajo z interesi beh držav ter postaja vsebolj jasno, da prispevajo k ežnjam sodobnega sveta po miru.
Ob ocenjevanju mednarodnega razvoja je bilo ugotovljeno. da se je po določenem obdobju ugodnega razvoja k popuščanju mednarodne napetosti znova pojavila nasprotna težnja, ki je predvsem posledica nadaljevanja oboroževalne tekme in teženj za uveljavljanje vpliva in dominacije nad drugimi državami z vmešavanjem v njihove notranje zadeve in z različnimi oblikami pritiska. Do takšnih negativnih pojavov je prišlo na primer v tadnjem času v različnih delih sveta, med drugimi tudi v Indoneziji in Libanonu.
V zvezi s tem sta se oba predsednika sporazumela o
naslednjem:
Prvič: Treba je storiti potrebne ukrepe za prekinitev hladne vojne«, oboroževalne tekme, ukinitev razdelitve velikega dela sveta na dva nasprotujoča si bloka, tuje 'ominaeije. vmešavanja nekaterih držav v notranje za-»eve drugih držav ter uporabe pritiska, sile in grožnje : silo ene države proti drugi.
Drugič: O nujni prekinitvi proizvodnje jedrskih ln -'-monuklearnih orožij in o neodložljivi prekinitvi po-
skusov z vsem tem orožjem v vseh delih sveta, naj gre za ocean, afriško Saharo ali za kateri koli drugi kraj.
Tretjič: O tem, da je potrebna konferenca na najvišji ravni.
Četrtič: O pomembnosti vloge organizacije Združenih narodov v boju za mir, za varnost in napredek vsega sveta: o popolftem uveljavljanju Ustanovne listine Združenih narodov po besedi in duhu in. o življenjski potrebi po tem, da morajo odnosi med narodi sveta, z velikimi in malimi, sloneti na načelih Ustanovne listine Združenih narodov ter da je treba na podlagi neodvisnosti in enakopravnosti uveljaviti mirovljubno koeksistenco med narodi.
Petič: O tem, da je mir imperativno potreben za ohranitev in napredek človeštva.
Oba predsednika sta temeljito pregledala rezultate sodelovanja med obema državama od njunega zadnjega sestanka na Brionih 1956 in z velikim zadovoljstvom ugotovila, da je bil dosežen na vseh področjih odnosov med njunima državama obojestransko koristen napredek, ki bo lahko postal koristna podlaga za nadaljnje
napredovanje in potrditev njunih odnosov in prijateljstva.
Posebna pozornost je bila posvečena konkretnim in
učinkovitim ukrepom za to, da bi razvili čim širše in
čim bolj učinkovito politično, ekonomsko in kulturno sodelovanje med obema državama.
V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, da obstojajo velike možnosti za plodovit razvoj gospodarskega sodelovanja in za okrepitev znanstveno-tehničnega sodelovanja med obema državama. Da bi proučili te možnosti v zadostni meri, sta oba predsednika sklenila, da se bosta v nekaj prihodnjih mesecih sestali delegaciji obeh vlad na ministrski ravni, ki naj bi formulirali in predlagali potrebne ukrepe.
Predsednika sta se sporazumela, da se bosta vladi njunih držav občasno posvetovali o vprašanjih, ki bi zanimala obe strani in ki bi bila pomembna pri utrjevanju miru v svetu In razvijanju mednarodnega sodelovanja.
Predsednik Tito in predsednik Naser sta izrazila prepričanje, da bo plodovita izmenjava mnenj, do katere je prišlo ob tej priložnosti, prispevala k še tesnejšemu sodelovanju med obema državama in da bo tako hkrati prispevala k utrditvi miru in napredka v svetu.
Predsednik Naser je povabil predsednika Josipa Broza-Tita, naj obišče Združeno arabsko republiko. Predsednik Tito je vabilo sprejel.
Predsednik ZAR Naser in predsednik Tito na »Podgorki« pred Rovinjem
GRŠKI ZUNANJI MINISTER AVEROF ODPOTOVAL
Primer koeksistence
Pred odhodom iz Pulja jo grški zunanji minister izrazil zadovoljstvo s trojnimi razgovori — Za grško-jug oslovanskc sodelovanje pa je dejal,
da se odlično razvija
PULJ, 10. julija (Po telefonu). Grški zunanji minister g. Ave-rof je danes nekaj po 14. uri odpotoval z Brionov. Spremljali so
ga državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič, podsekretar za zunanje zadeve Srdja Priča, jugoslovanski veleposlanik v Atenah Mita Miljkovič in drugi funkcionarji državnega sekretariata za zunanje zadeve. Na puljskem letališču so oba zunanja ministra čakali domači in tuji novinarji. Ministra Averofa so naprosili naj pove nekaj podrobnosti o dvodnevnih razgovorih na Brionih.
I\ov prispevek miru
Predsedsiikcs Tito in Naser v Sloveniji
Brioni. 10. jul. (Po telefonu). Junija letos sta minili dve leti, odkar so se sestale na Brionih tri najmarkantnejše osebnosti izven blokovske usmerjenosti: Tito. Nehru in Naser. Razgo-varjali so se o najpomembnejših mednarodnih vprašanjih, o težavah, ki so mučile svet. o medsebojnem sodelovanju, hkrati pa so se trudili, da bi našli najboljšo pot za odstranjevanje vsega tistega, kar ne-gajjvno vpliva na mednarodni položaj. Tedaj so v skupnem sporočilu, ki je obsegalo 13 točk. obrazložili svoje poglede in načela, nekaj dni pred tem pa je bilo objavljeno sporočilo o razgovorih Tito-Naser.
Na ta dva dokumenta se je bilo treba spomniti zato. da bi laže v pravilni luči ocenili sedanje ponovne razgovore med Titom in Naserjem na Brionih. Tudi to pot sta oba predsednika temeljito proučila mednarodni položaj in ugotovila sličnost pogledov o vseh vprašanjih, o katerih sta razpravljala.
Poudariti pa je treba, da je življenje v teh dveh letih potrdilo pravilnost načel, ki šo bila sprejeta v deklaracijah pred dvema letoma. Pokazalo se je, da je politika aktivne miroljubne koeksistence prispevek k težnjam sodobnega sveta po utrditvi miru. S svojo realistično in dinamično politiko sta oba predsednika v tem času dajala .pobudo in zgled z urejanjem mednarodnega sodelovanja po konstruktivnih načelih aktivne koeksistence. Konkreten primer, kakšni naj bi bili ti odnosi, pa je med drugim tud: prijateljsko sodelovanje med Jugoslavija in Egiptom. Tesna povezanost in prijateljsko sodelovanje med ZAR in Jugoslavijo pa ni trenutna, temveč trajna potreba v sedanjih mednarodnih pogojih. Praksa je pokazala, da tudi male države, če nastopajo v skladu 7 načeli miroljubne koeksistence, lahko prispevaj*' svoj delež k utrievanju miru
Jugoslavija in ZAR. dve državi z različno družbeno-poli-tično ureditvijo, sta utrjeval’ in poglabljali svoje sodelova nje. V času. ko je v tem deli: sveta prišlo do nevarrvh bi o kovskih zaolet »v. manifestacij grobe politike sile. sta obe državi konstruktivno vplivali
na tem področju pri utrjevanju miru. Lzvenblokovska politika se utrjuje in pridobiva nove pristaše ter ne slabi, kot bi hoteli nekateri tendenčno prikazati. Rezultati take politike niso vidni takoj in je potrebno vztrajno in dolgotrajno delo. Praktično delovanje teh držav je potrdilo aktivno koeksistenco kot potrebo sodobnega sveta. Taka politika ni samo most za sporazumevanje med narodi, temveč hkrati krepi tudi borbo proti politiki sile v mednarodnih odnosih. Verjetno bo najbolj ustrezalo realnemu razpoloženju, če gledamo s tega stališča, poudarimo, da so bili brionski razgovori v največji meri usmerjeni proti politiki sile in vmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Sporočilo o tem večkrat zelo jasno in konkretno govori. S tem seveda ni rečeno, da niso temeljito proučili tudi drugih pomembnih mednarodnih vprašanj, od razorožitve, razdelitve sveta na antagonistične bloke. do jedrskega orožja, prenehanja poskusov z atomskimi bombami, potrebe o sklicanju mednarodne konference na najvišji ravni, skratka. podrobno so proučili vsa najpomembnejša mednarodna vprašanja, ki se pojavljajo v sodobnem svetu.
Nakazali so tudi pot za reševanje teh vprašanj. To je plod vztrajne borbe proti politiki sile in tujemu vmešavanju, odnosi med narodi — velikimi in malimi — pa se morajo zasnovati na načelih listine OZN ter na osnovi enakopravnosti in neodvisnosti, uresničevati aktivno koeksistenco. Konkretno realistično stališče do posameznih mednarodnih vprašanj bo brez dvoma prispevalo k stabilizaciji miru na Balkanu in na Srednjem vzhodu.
Tudi. kar zadeva konkretne odnose med ZAR in Jugoslavijo. ie poročilo zelo jasno. Lahko pričakujemo. da bodo v bližnji prihodnosti sprejeli vrsto novih ukrepov, da se razširi in še poglobi sodelovanje med obema državama na političnem. gospodarskem in kul-turnem področju. Bripnski raz-govori bodo tako nov mejnik v razvoju - sodelovanja med obema prijateljskima državama.	Stane Lenardič
BRIONI, 10. jul. (Tanjug). Predsednik Naser in njegova družina ter predsednik Tito s soprogo so danes popoldne odpotovali z Brionov v Slovenijo, kjer bodo obiskali nekatere kraje. Z njimi so odpotovali tudi zunanji minister ZAR dr.
Mahmud Favzi s soprogo, veleposlanik ZAR v Beogradu Sa-bet Aris, jugoslovanski veleposlanik v Kairu Josip Djerdja in drugi.
Okrog 19.30 so se visoki gostje peljali skozi Ljubljano na Gorenjsko.
Grški zunanji minister je dejal: »Menim, da je sporočilo o trojnih razgovorih dobro ln zelo pozitivno. Razpravljali smo o odnosih med našimi tremi državami ter o najboljših načinih in možnostih za ohranitev miru«.
Na vprašanje, če so se razgo-varjali tudi o Cipru, je g. Ave-rof odgovoril:	»Brez dvoma;
razgovarjali smo o vseh vprašanjih, ki zanimajo tri države.« Pri tem pa je pripomnil, da, če bi bilo odvisno od Jugoslavije in Arabcev, bi se ciprsko vprašanje sploh ne postavljalo. Povedal je. da so govorili tudi o
Pred obletnico Prešernove brigade
Alžiriji, toda ne v tem smislu, da bi zavzemali določeno stališče, temveč v smislu razprave o celotnem svetovnem položaju.
Ko je spet govoril o trojnih razgovorih in posebno o odnosih med Grčijo in Jugoslavijo, je grški zunanji minister izjavil: »Na trojnih razgovorih je bilo v vsakem primeru dovolj razumevanja in vsak je razumel stališče drugega kar je bilo jasno povedano tudi v sporočilu Vsak je upošteval mednarodni položaj drugega. Položaj Grčije je popolnoma jasen: to je položaj NATO, toda tudi položaj države, ki živi v zelo dobrih odnosih z Jugoslavijo, v odnosih, ki tradicionalno slone na prijateljstvu med narodi, na prijateljstvu, ki se nadaljuje in razvija v odlično sodelovanje. To sodelovanje je primer koeksistence. To besedo včasih napačno razlagajo«.
»Menim, — je še dodal zunanji minister Averof — da so naši odnosi z Jugoslavijo primer koeksistence, ki temelji na absolutnem medsebojnem spoštovanju. Ker ta osnovni pogoj med nami obstoja, zato ponav-
Koča Popovič povabljen v Grčijo
Brioni, 10 jul. (Tanjug). Grški minister Evangelos Averof je med obiskom na Brionih povabil državnega sekretarja za zunanje zadeve Kočo Popoviča, naj obišče Grčijo. Koča Popovič je povabilo sprejel.
[jam, da med nami obstoja koeksistenca«.
Kmalu po 15. uri se je g. Averof prisrčno poslovil od svojega
gostitelja Koče Popoviča in od državnega podsekretarja za zunanje zadeve Srdjana Priče ter od jugoslovanskega veleposlanika v Atenah Mite Miljkoviča. Skupno z g. Averofom sta odpotovala v Atene tudi njegova sodelavca Masaf in Delivanis.
S. L.
Diplomatska Kronika
Beograd - fJo-e-lanj . ugo-covanski veleposlanik na Japonskem Lazar Latinovi«; se je vrnil v domovino. Veleposlanika Latinoviča bodo imenovali na novo dolžnost.
BEJRUT — Predsednik libanonske republike Cr.mille Cha-rnoun je danes sprejel jugoslovanskega poslanika v Bejrutu Miloša Laloviča na poslovilni obisk.
Včeraj je priredil poslaniku Laloviču poslovilno kosilo predsednik libanonske vlade Sami Solh.
Odločitev o izročitvi Artukoviča konec leta
New York, 10. jul. (Tanjug). Komisar federalnega sodišča v Los Angelesu Theodor Hocke je določil postopek o nadaljnem proučevanju jugoslovanske zahteve o izročitvi zločinca Artu-koviča. Obema Stankama je določil rok dveh mesecev, začenši od 8. julija. Do tega roka morata predložiti pismene vloge, v katerih mora.ta sumiirati izražena stališča. Po iizteku prvega roka je predviden drugi dvomesečni rek za medsebojne pripombe. Sklep komisarja Hockeja pa je mogoče pričakovati šele proti koncu tega leta.
Pogled na Škofjo Loko (Foto Selhaus)
Te dni, 12. in 13. julija, bo proslavila v Škofji Loki 15. obletnico svoje ustanovitve VII. SNOUB »Franceta Prešerna«.
Proslava bo v okviru vseh proslav, ki so že bile in še bodo p0 vsej državi ob 15. obletnici junaških bojev na Sutjeski.
Pripravljalni odbor za prosla-\o 15. obletnice Prešernove brigade. je svoje delo okrog priprav široko in skrbno zasnoval in izdelal podroben program Tako bo v soboto zvečer ponazoritev napada na Škofjo Loko. ki ga bodo izvedli člani predvo-jaške vzgoje in rezervni oficirji Pol ure po končanem napadu bodo zagoreli po vseh okoliških hribih kresovi, velik ognjemet
pa pripravljajo na Kranjcelnu. Istočasno bo v Škofji Loki koncert godbe JLA iz Ljubljane ter združenih pevskih zborov. Po končanem koncertu pa bo na prireditvenem prostoru taborni ogenj s partizansko pesmijo.
Naslednji dan, v nedeljo, bo ob petih zjutraj budnica, ob devetih pa se bodo zbrali borci Prešernove brigade na slavnostnem prostoru v Medvedovi dolinici za Gradom, kjer bo slovesni miting in pregled brigade. Iz kraja, kjer je bila brigada ustanovljena, iz vasi Davče, bo ponesla zbranim prešernovcem pozdrave patrulja petdesetih nekdanjih borcev.
Po dosedanjih prijavah raču-
najo, da se bo praznika te edine gorenjske brigade »Franceta Prešerna« v Škofji Loki, udeležilo okrog 15.000 ljudi, predvsem iz Gorenjske in Ljubljane, verjetno pa bo udeležba še znatno večja, saj bodo gotovo prišli stari borci tudi iz drugih krajev. Podružnica Zveze šoferjev Jesenice je sklenila svoj šoferski dan povezati s to proslavo in bo izvedla pohod šoferjev v Škofjo Loko. Od nje so povzeli pobudo tudi šoferji iz drugih gorenjskih krajev, ki bodo prav tako odšli na podobne pohode.
Pojdimo v nedeljo v Škofjo Loko in se polnoštevilno pridružimo slavju udarne Prešernove brigadel
Svetovno prvenstvo v telovadbi končano
Bronasta kolajna za t erara
Moskva, 10. jul. — Jugoslovanski telovadec Miro Cerar je v finalu posameznikov na XIV. svetovnem prvenstvu v telovadbi zasedel tretje mesto v vajah na konju. Vrstni red je bil v tej disciplini naslednji: 1. Caklin (SZ) 19,55, 2. Stoblov (S) 19,375, 3. Cerar (Jug) 19,35, 4. Kono (Jap) 19,125, 5. Lipatov (SZ) 19,075, 6. Azarijan (SZ) 18,95 točke.
Po odlični uvrstitvi naše moške vrste je Miro Cerar v borbah šestih finalistov na posameznih orodjih dosegel z bronasto kolajno na konju Izreden uspeh. Naš Miro je sploh edini telovadec na svetu ki je prodrl v rusko-japon-sko elito in osvojil kolajno.
Na konju je, kakor že na olimpijskih igrah, zmagal Rus Caklin. Cerarju pa je le za malenkost ušla srebrna kolajna. Naš državni prvak se je torej kot prvi Jugoslovanski telovadec po osvoboditvi enakovredno pomeril s svetovno elito in lahko od njega — star je šele 18 let — zares še mnogo oričakujemo.
Vsekakor pa vrlemu Ljubljančanu veljajo naše iskrene čestitke.
Na ostalih orodjih je bil vrstni red prve trojice naslednji: Preskok — Titov (SZ). Takemoto (Jap), Ono (Jap); parter — Take-
moto (Jap) Ono (Jap), Titov (SZ); krogi: — Azarijan (SZ). Bobujo-ki (Ja.p) in Titov (SZ); bradlja — Caklin (SZ). Ono (Jap). Stolbov (SZ); drog — Caklin (SŽ). Azarijan in Titov (SZ).
VREME
Stanje 10. junja; Atlantske fron-tasne motnje povzročajo slabo vreme, med Britanijo in Skandinavijo. Zahodna in Srednja Evropa pa je pod vplivom azorskega področja visokega zračnega pritiska. ki slabi, vendar povzroča v omenjenih predelih dalje lepo in toplo vreme.
Napoved za petek: sončno vreme z delno Temperature ponoči med v Primorju okoli dnevno do 30 stopinj
LETO XIX., ŠTEV. 161
LJUBLJANA, PETEK, 11. JULUA 1958
CENA UHHH
SLOVENSKI
»ruujetj« aioteuti.	im.	Uirellor
i* ui • t (,lavn' *■ odgovora! urednik; Sergej VoAnjak. - liredniitr« j-jnbjjan*. Tcmiičev« alia *t i in A. telefon 23-522 do 23-92* Upravni LJabljsas, Tomijeve nlicn it »II telefon 23-522 do 23-52*. - Oglasni oddelek Ljchljana. Tito*« re«t« I. telefon M W(,. ta ljubljanske naročnik* ** rnnanje 21-832 Poitnl preda) It	—	/.lm raPsi pri Kom n
• Hankt 1 | nhl )««• It <•«« 7«4<t	• arnAiiin* 1*S	41»
2 rt. / SLOVENSKI POBOCEV0LEC /
St. 162 — 11. JULIJA 1958
l
Možnosti za stimulotivnejše nagrajevanje v gospodarskih organizacijah — U|f>x|ba o skupnem vlaganju osnovnih in obratnih sredstev gospodarskih organizacij — Ukinjene omejitve za uporabo investicijskih sredstev za stanovanjsko izgradnjo in gradnjo šol/
Beograd, 10. julija (Tanjug). Na današnji seji zveznega izvršnega sveta pod predsedstvom Edvarda Kardelja so razpravljali in sprejeli več raznih predpisov s področja gospodarstva. Sprejeli so tudj več odredb in sklepov z drugih
področij in ratificirali več
mednarodnih sporazumov.
Zvezni izvršni svet je proučil na današnji seji stanje zvezne proračunske rezerve v letu 1958, rezultate izvrševanja proračunov ljudskih republik in ljudskih odborov v letu 1957, kakor tudi gibanje proračunske potrošnje v letu 1958, ter odobril več ukrepov, k; bodo pripomogli k nadaljnji vskladitvi proračunske potrošnje s skupno bla-govno-denamo bilanco.
Na današnji seji so bile sprejete tudi spremembe v uredbi o ureditvi odnošajev v zvezi z razpolaganjem čistega dohodka in sredstev gospodarskih organizacij. S temi izpremem-bamj se pooblaščajo delavski sveti v podjetjih, da lahko v letu 1958 glede na načela uredbe sprejemajo sklepe, po katerih se delavcem lahko izplačuje tudi večji osebni dohodek, kakor je dohodek, ki se je lahko izplačeval po dosedanjih določbah te uredbe. Sekretariat za delo pr; zveznem izvršnem svetu je pooblaščen, da lahko predpisuje olajšave tudi pri izplačevanju premij.
Dosedanje omejitve, po katerih so gospodarske organizacije lahko izplačevale na račun osebnih dohotkov največ do 10"/o nad določenimi postavkami v tarifnih pravilnikih, so otežkočale podjetjem izplačevanje osebnih dohodkov delavcem sorazmerno z njihovim prizadevanjem pri delu. Te težave so se zlasti pokazale v podjetjih, kjer večji del delavcev ne dela po normah in po premijskem sistemu. Po ukinitvi teh omejitev bo podjetje lahko dosledneje izvajalo načela o razdeljevanju dohodkov, kj jih vsebujejo novi gospodarski zakoni, s tem pa bodo zagotovljeni tudi pravilnejši odnošaji v nagrajevanju. Medtem je treba pri sklepanju o izplačevanju osebnih dohodkov poskrbeti, da bodo izplačila v sorazmerju z dejanskim prizadevanjem delavcev in povečanjem delovne storilnosti, kakor tudi v skladu s povečanjem skupnih zneskov čistega dohodka podjetja, namenjenih za osebne dohodke.
Glede investicij je bilo sprejetih več sklepov in izpne-memb v sedanjih predpisih.
V zakonih o sredstvih gospodarskih organizacij in združevanju v gospodarstvu so danes možnosti združevanja sredstev skupne potrošnje gospodarskih organizacij zaradi investiranja v objekte družbenega standarda. S temi zakoni je urejeno tudi ustanavljanje skladov pri zbornicah in strokovnih združenjih, zagotovljena pa so tudi sredstva poslovnim združenjem iz ustreznih kategorij sredstev združenih gospodarskih organizacij. Ker sedanji predpisi ne urejajo povsem združevanja osnovnih in obratnih sredstev gospodarskih organizacij, je zvezni izvršni svet izdal uredbo o skupnem nalaganju osnovnih in obratnih sredstev gospodarskih organizacij.
Uredba določa, da lahko gospodarske organizacije istih ali različnih gospodarskih delavnosti nalagajo svoja osnovna in obratna sredstva v stvari, ki so skupna osnovna in obratna sredstva. Osnovna sredstva se lahko skupno na-
lagajo zaradi zgraditve raznih objektov (skladišč, hladilnic itd.), kakor tudi zaradi nabave raznih strojev, prevoznih sredstev in podobnega, katerih uporaba je v neposredni zvezi z delavnostjo gospodarskih organizacij, ki investirajo, medtem ko se obratna sredstva lahko nalagajo samo zaradi pridobivanja materiala, ki ga
gospodarske organizacije uporabljajo v svojem rednem poslovanju. Razen tega lahko gospodarske organizacije skupno nalagajo svoja sredstva osnovnih in obratnih skladov v družbene investicijske sklade, kolikor služijo ti skladi za gospodarske investicije. Z uredbo je torej urejen način nalaganja in uporabljanja . teh skupnin osnovnih oziroma obratnih sredstev, kakor tudi druge zadeve v zvezi z izvajanjem teh določb.
Ta uredba omogoča gospodarskim organizacijam, da z združevanjem svojih razpoložljivih osnovnih sredstev grade skladišča in druge pomožne objekte, ki jih bodo skupno uporabljale, nabavljajo patente in licence, s katerimi bodo zboljšale kakovost in izbiro svojih proizvodov, kupujejo stroje in drugo opremo za moderniziranje proizvodnje, vseh ali posameznih kooperantov, katerih proizvodnja služi skupni koristi, itd. Uredba prav tako omogoča gospodarskim organizacijam. da nalagajo svoja obratna sredstva za ustvarjanje skupnih zalog materiala. Vse to bo vsekakor dalo vzpodbudo za širšo koperacijo in sodelovanje med podjetji zaradi napredka in povečanja proizvodnje.
Z izpopolnitvijo uredbe o uporabljanju sredstev za investicije v letu 1958, ki jo je sprejel zvezni izvršni svet, so ukinjene omejitve za uporabljanje investicijskih sredstev, k; služijo za stanovanjsko-ko-munalno izgradnjo ter gradnjo šolskih poslopij za obvezno šolanje, nadalje sredstev, ki so jih politično-teritorialne enote prejele od federacije za določene namene, kakor tudi sredstev krajevnega samoprispevka.
Sprejeli so tudi predlog odločbe, s katero se splošnemu investicijskemu skladu dodeli iz sredstev gospodarskih rezerv federacije o milijard dinarjev za posojila gospodarskim organizacijam zaradi nakupa določene domače • opreme. predvsem prometnih vozil.
Z izpopolnitvijo odločbe o odstotkih deleža investitorjev in stroških investicij, ki se finansirajo iz splošnega investicijskega sklada, so dane olajšave podjetjem, ki grade avtomobilsko cesto Ljubljana—Zagreb pri nabavi mehanizacije za zgraditev te avtomobilske ceste. Razen tega so bile odobrene izpremembe v odločbi o manjši'stopnji prispevka kmetijskih organizacij za gradnjo stanovanj in v odločbi o zagotovitvi sredstev za gradnjo stanovanj delavcev in uslužbencev v premogovnikih.
Zvezni izvršni svet je razpravljal in odobril program uporabljanja sredstev iz sklada za kadre v gospodarstvu, in sicer za dobo od leta 1958 do leta 1960. V zvezi s tem je bila sprejeta odločba, s katero se potrjuje zaključni račun sklada za kadre v gospodarstvu za leto 1957 in odločba, s katero se pooblašča državni sekretariat za finance, da lahko odobri dopolnilni predračun zveznega sklada za kadre v gospodarstvu za leto 1958.
Ker so posamezne določbe uredbe o gradbenem projektiranju iri uredbe o gradnji za-
starele in so v marsičem ovira za razvoj in pravilno izdelovanje projektov in graditev, je zvezni izvršni svet izpremenil in izpopolnil omenjene uredbe. S temi izpremembami in izpopolnitvami so začasno urejene vse najvažnejše zadeve s področja projektiranja in graditve. Dokončno pa bodo urejene kasneje s sprejetjem splošnega zakona o projektiranju, gradbenega zakona in drugih zakonov, ki naj bi uredili to snov.
Zvezni izvršni svet je sprejel tudi izpremembe v odločbi o minimalnih. zaščitnih cenah in premijah v letu 1958 in premijah v letu 1958 in 1959 za govedo in prašiče določene kakovosti, s katerimi-so neko-’ 'liko' povečane dosedanje zaščitne cene in premije za določene vrste goveda in prašičev.
Izpopolnjena je tudi odločba o plačevanju povračila (regresa) pri prodaji uvožene plemenske živine, tako da se povračilo razširja tudi na uvoz kakovostnih plemenskih prašičev in ovac.
Sprejeta je nadalje odločba o podeljevanju sredstev v znesku 1 milijarde dinarjev iz gospodarskih rezerv federacije zaradi dovoljevanja posojil za zgraditev shramb in skladišč za koruzo.
Sprejeta je biladudi. izpopolnitev uredbe o prometu na veliko z žitom in žitnimi izdelki, ki dovoljuje poslovnim zvezam, da se lahko s posebnimi pooblastili bavijo na svoj račun s prodajo žita na veliko, kupljenega od svojih članov. V zvezi s tem je izpolnjenja tudi uredba o kmetijskih zadrugah. Te izpopolnitve omogočajo, da se lahko v poslovne zveze včlanijo tudi pooblaščena podjetja za promet z žitom in žitnimi izdelki. Razmerje med temi podjetji in poslovnimi zvezami se ureja z medsebojnimi pogodbami.
Izpremenjena je tudi tarifa davka na promet tako, da se zmanjša davek na promet z rastlinskim oljem za prehrano razen pri olivnem olju in olju iz soje. Zmanjšanje davka na promet bo omogočilo, da se bodo Sedanje cene rastlinskega olja za prehrano v prodaji na drobno zmanjšale za okoli 20 dinarjev pri kilogramu.
Na seji je bil tudi sprejet sklep o razporeditvi sredstev splošnega investicijskega sklada, namenjenih za finansiranje investicij na področja prometa v letu 1958. Izpremenjena in izpopolnjena je uredba o delu v pristaniščih in Odobren program razporeditve tehnične pomo-či, ki jo bo naša država prejela v letu 1959. Razen tega je bila spre-
jeta odločba, ki določa najvišje prodajne cene za cel vlakno in umetno svilo,- kakor tudi odločba, da se iz sredstev gospodarskih rezerv federacije dodeli LR Črni gori znesek 100 milijonov
dinarjev za vzdrževanje cest. Zvezni izvršni svet je odobril tudj odločbo o ugotavljanju in razporejanju dohodkov gozdnih gospodarstev, s katero se gozdna gospodarstva izenačujejo z gospodarskimi organizacij aimi glede razdeljevanja ustvarjenega dohodka, kakor tudi odločbo o določanju najvišjiih cen starega
bakra in njegovih zlitin.
Zvezni izvršni svet je izpopolnil tudi odločbo o evidenci in Kontroli cen določenih proizvodov. Po tej- izpopolnitvi morajo gostinske gospodarske organizacije, ki dajejo penzion s ke usluge turistom, sporočati cene uslug' republiški gostinski zbornici. Preden povišajo cene, marajo gostinske gospodarske organizacije o tem obvestiti republiško gostinsko zbornico — najkasneje 30 dni prej, preden povišajo cene za penziionske usluge. Ta odločba ima namen preprečiti pojave pogostih izprememb cen penzionsklh uslug med turistično sezono, kar je zelo negativno vplivalo na obseg turističnega prometa, ker je povzročalo negotovost pri zainteresiranih osebah in poslovnih partnerjih v državi in inozemstvu.
Na seji je bila sprejeta uredba o ukinitvi Sveta za komunalne zadeve im urbanizem pri sekretariatu za socialno politiko in komunalne zadeve, to pa zato. ker je pri Zveznem zavodu za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve svet kot kolegijski organ zavoda, ki se bavi s temi problemi.
Na današnji seji je bila sprejeta tudi uredba o organizaciji in delu državnega sekretariata za notranje zadeve in državnega sekretariata za narodno obrambo, kakor tudi predpisi v zvezi z materialno finančnim poslovanjem v JLA in drugo.
Končno je zvezni izvršni svet ratificiral več mednarodnih sporazumov.
Hribi nad Kolpo so prava zakladnica lesa, vendar so ti gozdovi težko dostopni. Namesto gozdnih poti, ki zahtevajo veli ko časa in truda, pa so zgradi li žičnice, po katerih spuščajo drva. Taka žičnica je tudi v b ližini Gašparcev v gornjem tok u Kolpe, in sicer na hrvaški strani. Dolga je okrog osemsto metrov. Drva spuščajo s pomo čjo motorne zavore. Pri žičnici dela navadno pet ljudi. Na dan spravijo tako v dolino okrog štirideset metrov drv.
Izvoz industrijskih izdelkov
Beograd, 19. jul. (Tanjug). Na sestanku s sekretarji strokovnih združenj, vseh pa neg industrije, ki je bil danes v Zvezni industrijski zbornici v Beogradu, so razpravljali o letošnjem izvozu industrijskih izdelkov, kakor trudi o nekaterih perečih zade . ah tarifnih pravilnikov in sistematizaciji delovnih mest v strokovnih združen jih.
Kar se tiče letošnjega izvoza industrijskih izdelkov, so ugotovili, da je treba plan izvoza za leito 1958 obvezno izpolniti v vseh industrijskih panogah, kjer so dani pogoji. Mnenja so, da je od izpolnitve letošnjega plana izvoza odvisen tudii plam izvoza v prihodnjem letu, zaradi česar ee bodo že sedaj začele priprave za izvoz industrijskih izdelkov v prihodnjem letu, zlasti glede sklepanja dogovorov za izvoz in glede usmerjanja na nove trge.
Prav tako so na sestanku izrazili mnenje, da je treba koeficiente hitreje prilagojevati zaradi boljše prodaje domačih izdelkov r,:a svetovnem trgu. Pr.i izvozu ne bi smeli iskati izhoda samo v koeficientih in podobnem, pač
pa se je treba v vseh industrijskih panogah boriti za zmanjšanje stroškov proizvodnje. S tem bi ob večji produktivnosti in boljši kakovosti nekaterih izdelkov postala naša industrijska podjetja še bolj konkurenčna na svetovnem trgu.
Nadalje so ugotovili, da je treba pospeševati izvoz izdelkov tistih industrijskih panog, ki imajo ugodne pogoje glede domačih surovin, strokovnih kadrov in podobnega. Pri pospeševanju izvoza je potrebno tud! sodelovanje strokovnih združenj in ne samo zunanje — trgovinskih organizacij.
V razpravi o tarifnih pravilnikih je prevladalo mnenje, naj tarifne komisije posameznih strokovnih združenj izdelajo svoje tarifne predloge in dostavijo zvezni tarifni komisiji, ki jih bo nato poslala zbornici.
Kar se tiče sistematizacije delovnih mest in strokovnih združenj. so sekreta-rj.i združenj ugotovili, da se v večini primerov pogosto neupravičeno povečuje število uslužbencev. Ob tej priliki so tudi poudarili, da se nekatera strokovna združenja ba-
vijo tudi z gospodarskimi posli, čeprav spada to izključno v področje poslovnih združenj.
Jugoslovanska loterija
Poročilo o žrebanju 146. kola, ki je bila 10. julija 1958 v Sarajevu.
Srečke s končnicami so zadele
Ljubljana, 10. jul. Komisija za družbeno upravljanje pri Predsedstvu SZDL Slovenije je organizirala za danes in jutri posvetovanje, na katerem naj bi si predsedniki že ustanovljenih stanovanjskih skupnosti, predsedniki iniciativnih odborov, skratka vsi, ki se kakor koli bavijo z delovanjem stanovanjskih skupnosti, izmenjali izkušnje, ki so jih pridobili pri delu v teh skupnostih. Namen tega posveto-
pri delu stanovanjskih skupnosti
POLURNI SU NAD BEOGRADOM
V Beogradu so v noči med 8. in 9. julijem opazovali pojav polarnega sija, kar je velika redkost za južne pokrajine, med katerimi je tudi naša država.
Opazovali so ga lahko od 22. ure in 4 minute do 22. ure in 14.5 minute. Najprej so opazili bledo-oranžasti oblak na obzorju v smeri sever-severo-vzhod, ki se je polagoma pomikal proti severovzhodu. V času maksimalnega sija okoli 22. ure in 5 minut je dosegel višino okoli 30 stopinj nad obzorjem. Okoli 22. ure in 8 minut se je na severo-severozahodu pojavil nov oblak bledo-oran-žaste barve, ki se je naglo pretvoril v precej širok trak, ta pa se je razširil do 45 stopinj nad obzorjem in prešel v izrazito rumeno barvo.
Od tega najvišjega pramena polarnega sija se je kmalu po-
vsem v smeri proti severu pojavil še ožji in nekoliko nižji pramen rumeno-zelene barve, ki je potem naglo izginil. Kmalu se je pojavil tudi svetli pramen v smeri sever-severovzhod in pramen v smeri sever-seve-rozahod. -
Pojav je nastal kot posledica močnih erupcij na soncu. Zlasti močne erupcije so nastale 7. julija in bržkone še trajajo. V astronomskem observatoriju v Beogradu opazujejo površino sonca in so v fotosferi v zadnjih treh dneh opazili znatne izpremembe sončnih peg, tako da pričakujejo pojav polarnega sija v naših krajih tudi v prihodnjih dneh.
Geomagnetski observatorij nedaleč od Beograda, v Grocki je zaznamoval tudi močne motnje na magnetnem polju Zemlje. Te motnje obetajo nadaljnje pojave polarnega sija.
vanja je predvsem zbrati kar največ konkretnih izkušenj in predlogov § terena. Po drugi strani pa naj bi to posvetovanje Objasnilo še vsa neenotna pojmovanja vloge in vsebine stanovanjskih skupnosti. V mnogih krajih so prijemi za ustanavljanje teh skupnosti zelo različni, posvetovanje pa naj bi jih vskladilo.
Posvetovanje je začel predsednic komisije za družbeno upravljanje pri Predsedstvu SZDL Slovenije Vlado Krivic, sodelujejo pa zastopniki iz vseh slovenskih občin. V uvodnih besedah je Vlado Krivic med dru-dim dejal, da je bilo posvetovanje organizirano zaradi izredno živega odziva na anketo, ki je bila razposlana vsem tistim, ki se bavijp s stanovanjskimi skupnostmi. Tudi obiski na terenu so pokazali, da so stanovanjske skupnosti v takem razvoju, da je izmenjava mnenj in izkušenj nujno potrebna. To zlasti zato, ker je toliko pestrih oblik in metod dela v stanovanjskih skupnostih. Ustanavljanje skupnosti je zelo široko, vendar je še vedno nekaj nejasnosti, ki naj bi se na tem posvetovanju pojasnile. Dosedanje izkušnje kažejo predvsem to, da so stanovanjske skupnosti zaživele najbolje tam, kjer so politične organizacije, zlasti SZDL, dobro pojasnile ljudem pomen in namen skup-
nosti. Ena izmed slabosti je bila ta, da tudi Socialistična zveza ni smatrala, da so stanovanjske skupnosti prav tako v interesu gospodarskih organizacij in sindikalnih organizacij in zato s te strani ni bilo vedno pravega odziva. Čeprav so stanovanjske skupnostj predvsem v interesu zaposlenih ljudi, torej ljudi iiz tovarn itd.
Na posvetovanju bo treba razjasniti tudi vprašanje materialne osnove stanovanjskih skupnosti in odnose le-teh do občin in drugih organov. Gotovo bo neka pomoč v začetku skupnosti potrebna, vendar pa se morajo v načelu skupnosti vzdrževati same. Tudi glede odnosov do občin bo posvetovanje moralo pojasniti položaj skupnosti, ki so samoupravni organi, kar pa ne pomeni, da nimajo določenih družbenih obveznosti. Vzpostavljanje administrativnih odnošajev bi predvsem omejevalo samoiniciativnost ljudi. To pa bi zavrlo razvoj skupnosti.
V današnjem delu posvetovanja je v izmenjavi izkušenj sodelovalo več udeležencev iz Kopra, Izole, Kranja, Šiške in Murske sobote. Jutri zjutraj se bo posvetovanje nadaljevalo z razpravo o delu stanovanjskih skupnosti, razpravljali pa bodo tudj o predlogu zakona o stanovanjskih skupnostih. (O posvetovanju bomo še poročali.)
0	dobitek 200
30920	40.200
254790	600.200
1	200
0841	10.200
3501	20.200
45231	60.200
69541	80.200
549231	100.200
599951	100.200
359701	800.200
52	600
172	2.000
622	2.000
94892	60.000
109432	100.000
532732	100.000
116382	100.000
723	2.000
103	2.000
37073	40.000
75673	40.000
542233	100.000
541403	1,000.000
47084	60.000
06484	' 80.000
22194	80.000
133154	100.000
386444	100.000
0227.34	200.000
185	8.000
458915	100.000
233475	100.000
26	1.000
3963	10.000
94086	40.000
65-326	81.000
510756	100.000
561046	100.000
87	800
997	4.000
2257	10.000
5787	20.300
51447	80.000
28	400
358	2.000
498	4.000
2008	10.000
2398	10.000
32568	40.000
38988	40.000
88728	60.400
130238	100.000
278948	100.000
1-33438	100.000
073288	100.000
261068	100.000
59	400
499	6.000
3159	20.400
10099	40.000
58299	40.000
21729	40.000
13889	40.000
54599	60.000
112829	100.000
242749	400.000
Pogosto slišimo kritike na račun izvoznih koeficientov, češ da so pomemben vzrok za zviševanje cen na domačem tržišču. Poglejmo, koliko so te kritike upravičene ali neupravičene.
Znano je, da izvozni koeficienti načeloma izražajo odnose med domačimi in tujimi cenami, preračunanimi v dinarje po obračunskih (povprečno dvakratnih uradnih) tečajih. Pri določanju izvoznih koeficientov se povečavajo tako domače kot tuje cene za prevozne in druge stroške do naše meje. Če je tako povečana domača cena kakega proizvoda na pr. 900 dinarjev, tuja pa 1 dol., bo Imel proizvod izvozni koeficient 1.50 (900:600),
Jasno pa je, da ne določamo niti ne moremo določiti toliko Izvoznih koeficientov, kolikor imamo različnih odnosov med domačimi in tujimi cenami. Bazne proizvode, ki imajo približno iste odnose domačih in tujih cen, uvrščamo v eno skupino in pri tem dobijo ti razni proizvodi isti izvozni koeficient. To pomeni, da je vsak iz-trflghi koeficient že takoj, ko ga Atiočimc, za nekatere proizvo-
de iz iste skupine ugodnejši kot za druge. Vzrok za to so lahko določene razlike v domačih cenah, ali razlike v tujih cenah. Tako .more imeti na pr. isti proizvod različne domače cene zaradi različnih proizvodnih stroškov ali zaradi različnih prevoznih stroškov do meje.
Na primerih z vsega skupaj tremi cenami bomo videli razlike. do katerih pride z uporabo skupinskega koeficienta 1.50. Najprej bomo vzeli primer, da so domače cene proizvodov A, B in C nekoliko različne, medtem ko so-tuje cene enake.
izvozni Koeficienti in cene na tržišču
Domača
cena
Tuja
cena
Cena s koef ic
A	900	1.05	dol.	=	630	945
B	900	1,00	dol.	=	600	900
C	900	0.95	dol.	=	570	855
V drugem primeru so domače	cene	enake, tuje	ene	so pa
nekoliko različne.
Domača
cena
Tuja
cena
Cena s koefic.
A	920	1	dol.	=	600	900
B	900	1	dol.	=	600	900
C	080	1	dol.	=	600	900
Uporaba istega koeficienta bo delovala na proizvode C v pr-
vem primeru ln na proizvode A v drugem primeru stimulativno, medtem ko bo delovala na proizvode A v prvem in proizvode C v drugem primeru destimulativno. V prvem primeru ostvarja izvoznik posebni dobiček (20 oz. 45 din), v drugem primeru pa bi trpel izgubo (20 oz. 45 din). Povečani izvoz prvih in zmanjšani izvoz drugih proizvodov bi deloval na cene domačih proizvodov tako, da bi se postopoma prilagajale tujim cenam na ravni koeficienta 1.50. Koeficient bi torej sam po sebi, zato ker je skupinski, vplival inflatorno oz. deflatorno, kar bi se kazalo v omenjenem prilagajanju. Ce se za naprej ne bi spreminjal, bi postal izvozni koeficient element za stabilizacijo domačih cen in tarif, po katerih bi se morebitne spremembe cen na tujih tržiščih kazale tudi na domačih cenah.
Toda izvozni koeficienti se pogosto spreminjajo in zato se tudi omenjene motnje pojavljajo zmeraj na novo. Potem-
takem ne smemo iskati prvih elementov negativnega delovanja v izvoznih koeficientih, temveč v stalnem spreminjanju teh koeficientov.
Pustimo zdaj ob strani te momente in denimo, da koeficient 1.50 natanko izraža odnos med domačo in tujo ceno za določeni proizvod. Ta koeficient je docela ustrezen, če gre samo za izvoz proizvodov, pri katerih imamo dejanske (absolutne) izvozne presežke. Ker določene količine (kolikor znašajo ti presežki) teh proizvodov ne moremo prodati v državi po stabilnih cenah,, omogoča koeficient 1.50 ostvaritev presežkov domače proizvodnje in potemtakem tudi nemoten tok družbene reprodukcije.
Toda treba je vedeti, da država s primanjkljajem plačilne bilance, ki pri tem teži, da bi ta primanjkljaj zmanjševala, ne izvaža in ne more izvažati samo dejanskih izvoznih presežkov. Nenehno si prizadeva, da bi povečala tudi izvoz tistih
proizvodov, ki bi se mogli prodati v državi, toda niso tako bistveni, da jih ne bi smeli izvoziti. Torej prihaja na širšem ali ožjem področju do posebnega spodbujanja izvoza. Med drugimi ukrepi za spodbujanje izvoza uporabljamo pri nas tudi izvozne koeficiente.
V našem konkretnem primeru to pomeni, da določamo nekoliko večji izvozni koeficient od tistega, ki bi ustrezal dejanski razliki med domačo in tujo ceno — n. pr. koeficient 1.60 namesto 1.50. Ta večji koeficient omogoča proizvajalcu, da dobi za določeni proizvod 960 (600 x 1.60), namesto prejšnjih 900 din. Bolj se mu splača, da proizvod izvozi, kot pa da bi ga prodal v državi. Spodbuda za izvoz je s tem popolnoma zagotovljena.
Toda kaj se dogaja naprej? Izvozniki težijo za tem, da bi izrabili prednosti, ki jih jim daje izvozni koeficient. Prihaja do povečanja izvoza in zmanjševanja razpoložljivih količin določenih proizvodov na doma-
čem tržišču. Posledica tega je zvišanje domačih cen: Ce domača cena ni administrativno utrjena, se bo slej ko prej povečala od 900 na 960 din. Doseženo je bilo ravnotežje med domačo in tujo ceno na višji ravnali v konkretnem primeru na ravni koeficienta 1.60.
Toda izvozni koeficient 1.60 zdaj preneha -delovati stimulativno. Izgubila se je posebna prednost, ki jo je imel izvoznik, in zmanjšuje se njegovo zanimanje za izvoz določenega proizvoda. Zdaj se redno pojavlja zahteva po nadaljnjem povečanju izvoznega koeficienta. Ce taki zahtevi ustrežemo — in pogosto jo moramo sprejeti, ker je še zmeraj potrebna stimulacija za izvoz — bo izvoznik spet ostvarjal višjo ceno od tiste na domačem tržišču. Spet prihaja do postopnega zviševanja domače cene in tako vedno deluje inflatorni pritisk.
Po tej obrisni podobi tega procesa moremo reči z gotovostjo, da delujejo izvozni koeficienti inflatorno v obsegu, v katerem zagotavljajo stimulacijo izvoza oz. ostvarjanje višjih cen pri blagu, ki ga izvažamo, od cen, po katerih prodajamo blago na domačem tržišču.
Bilo bi pa seveda napak, če bi ostali pri tej ugotovitvi. To bi pomenilo, ostati na površju stvari in ne videti globljih vzrokov. Ker, zakaj je neogibna stimulacija izvoza, ki mora sama po sebi delovati inflatorno na področjih, kjer jo uporabljamo?
Brez dvoma Je taa stimulacija neogibna zaradi deficita v menjavi z inozemstvom. Prav tako je jasno, da je ta debalansa izraz neskladja med domačo proizvodnjo in notranjo potrošnjo. Potemtakem moramo videti poglavitni vzrok infla-tornih teženj v teh gospodarskih nesorazmerjih. Izvozni koeficienti so samo ena izmed oblik, v katerih se uveljavljajo ti vzroki, niso pa primarni negativni činitelji.
Vendar pa nepravilno določeni izvozni koeficienti, n. pr. bolj stimulativni kolikor je potrebno, zelo povečgvajo omenjeno negativno delovanje. Samostojna negativna vloga izvoznih koeficientov pa je torej skrčena na prej navedeno negativno delovanje zaradi pogostnih sprememb teh koeficientov, kakor tudi na to, kolikšne pomanjkljivosti so mogeA* pri njihovem določanju. %,
*t. 162 - 11 julija 1958	SLOVENSKI	P080CEVKLEC	,	«fc	3
Senco v ozadju
Sedanje zasedanje Ekonomska - socialnega sveta OZN (ECOSOC) v švicarski Ženevi vsaj do sedaj še ni prineslo nič posebno novega. Kaj novega naj bi tudi prineslo? Ali je prišlo v svetovnem gospodarstvu v zadnjem času do kakšne bistven% spremembe?
No, je — bi kdo rekel. Dag Hammarskjoeld je potrošil v svojem govoru o svetovnih gospoda v s k i h vprašanjih nič koli-liko besed o svetovni gospodarski recesiji, pa tudi delegati dosti govorijo o njej; ta z večjim, mi z manjšim prizvokom nujnosti v glasu, kakor pač stojijo njihova nacionalna gospodarstva. Recesijska tema nedvomno prevladuje na zasedanju. Recesijski pojavi so se razširili iz Združenih držav, ki so maja končno vendarle »dosegle dno«, navzven. Najbolj se jih kajpak bojijo nerazvite države, ki bi zanje močnejša recesija lahko pomenila pravo narodno nesrečo. Da pa tudi
gospodarsko močne državne
enote niso varne pred njo, dokazuje primer Zahodne Nemčije, te za ZDA skoraj nesporno gospodarsko najmočnejše države na Zahodu. Protirece-sijski ukrepi, ki so se jih lotile nekatere vlade, so po vsem videzu dosti preslabotni, da bi zajezili val znižanja prodaje, proizvodnje iti zaposlenosti.
Značilno je, da sta se tudi v zvezi z bojem proti recesiji — kje se \o sploh še ni zgodilo — na zasedanju izoblikovali dve skupini držav. Nekatere države nastopajo s tezo, naj se vsaka vlada briga zase, naj vsaka na svojem območju stori vse, kar je potrebno, da bi se ubranila pred nevšečnostmi. Na čelu teh držav so kajpak ZDA; iz dveh vzrokov, po vsem videzu. Prvič zato, ker so same hujši del recesije že prebrodile; drugič pa zato, ker bi se bilo treba v nasprotnem primeru (takrat torej, če bi se lotili boja proti recesiji s temeljitimi mednarodnimi ukrepi) odreči marsikateri postavki dolgoletne ameriške mednarodne gospodarske politike. Tako je ameriški delegat nekako po tisti Sartrovi »Pekel — to so drugi« dopovedoval svojim poslušalcem, da svetovna javnost nasploh močno pretirava, ko kar naprej poudarja, kako zelo je odvisno svetovno gospodarsko stanje od stanja v Ameriki. .4 sita vrana lačni ne verjame in tako je na primer Nizozemec Luns predlagal, naj bi se ECOSOC lotil konkretnih akcij, ki naj bi z njimi ustavili recesijsko povodenj. Pridružili so se mu delegati manj razvitih dežela, med njimi tudi naš Dobrivoje Vidič, ki je spet enkrat zadel žebelj na glavo s številkami, ki jim ni mogoče oporekati. Osemnajst odstotkov svetovnega prebivalstva uživa 67 odstotkov svetovnega dohodka, 67 odstotkov prebivalstva iz nerazvitih dežela pa prejema komaj 15 odstotkov svetovnega dohodka!
Ob takšnih dejstvih ne pomaga več nobeno filozofiranje o tem, kdo je »kriv«. Medtem ko sovjetska delegacija molči in se vzdržuje debat in glasovanj, se je med državami, ki trgujejo izven **.socialističnega svetovnega trga«, razvnela vrsta privatnih razprav o finančni pomoči nerazvitim. So spet na vrsti razgovori o SUNFEED, posebnem skladu OZN za pomoč nerazvitim državam?
Ni dosti verjetno, da bi se vprašanje SUNDFED še dolgo skrivalo v ozadju. Deset milijard dolarjev bi potrebovale nerazvite države za to, da bi si zgradile družb eno-ekonom-sko infrastrukturo: , prometne zveze, šole, bazično industrijo, zdravstveno zaščito in podobno. Sele potem bo mogoče govoriti o osnovah sodobnega gospodarjenja. To dejstvo bo jutri bolj pereče kot danes; in Hammarskjoeld je povedal, da vsako leto potratijo za orožje večkrat tolikšne denarje. Jez se veča — in njegova teža pritiska na delegate, ki sedijo v ženevski Palači narodov. Kdaj se bodo spet pričeli uradni razgovori o SUNFED?
Ali naj se to osnovno vprašanje, ta senca v ozadju, ki ji je dala gospodarska recesija le še bolj temno barvo, pomakne v ospredje na bolj dramatičen, bolj nasilen, morda celo na tragičen način?
Birgi pri Lloydu
London, 10 julija. (Tanjug) Turški veleposlanik v Londonu Nuri Birgi, ki se je pravkar vrnil s posvetovanj v Ankari, je popoldne obiskal britanskega zunanjega ministra Selwyna Lloyda. Menijo, da sta razprav ljala o nedavnem Macmillano-vem pozivu turški in grški vladi, naj bi se pričeli pogajati o usodi Cipra.
SOVJETSKA NOTA 0 RAZGOVORU STROKOVNJAKOV V 2ENEV1
Neljubo presenečenje
Sovjetska spomenica očita ameriški vladi, da se je izognila odgdVoru na vprašanje, da bi moralo biti srečanje v Ženevi podrejeno reševanju nalog, ki jih zastavlja prekinitev atomskih poskusov
Moskva, 10. jul. (TASS). Sovjetski minister za zunanje zadeve Gromiko je včeraj sprejel ameriškega veleposlanika v Moskvi Thompsona in mu izročil odgovor na spomenico ameriške vlade z dne 30. junija. Nanaša se na razgovore strokovnjakov, ki potekajo v Ženevi. Sovjetska spomenica očita ameriški vladi, da se je izognila določenemu odgovoru na vprašanje, da bi moralo biti srečanje v Ženevi podrejeno reševanju nalog, ki jih zastavlja prekinitev atomskih poskusov. Spomenica pravi, da skuša ameriška vlada še nadalje opravičevati zavrnitev predloga o prekinitvi poskusov z atomskim orožjem z izgovori, da, ni mogoče izvesti učinkovitega nadzorstva. Sovjetska nota pravi, da je takšno nadzorstvo možno.
Iz Ženeve poročajo, da je sovjetska spomenica presenetila opazovalce. ki prisostvujejo
razgovorom strokovnjakov. Tukaj je namreč prevladovalo prepričanje, da so se ZDA in
Začetek izvafanfa
novega britanskega načrta o Cipru
Nikozija, 10. jul. (Reuter). Danes so uradno sporočili, da so se z reorganizacijo civilne uprave na otoku začeli prvi ukrepi izvajanja britanskega načrta o Cipru. Sporočilo dodaja, da je namen teh ukrepov omogočiti Ciprčanom, da zavzamejo najvišje položaje v državni službi ter da se vzpostavi ravnotežje med grškimi in turškimi prebivalci na otoku.
V predmestju Nikozije je v neki grški hiši eksplodirala bomba. Žrtev nj bilo. Eksplozija je nastala dve uri po ukinitvi policijske ure, ki, je bila
Reorganizacija britanskih vojnih ministrstev
London, 10. julija (Tanjug). Danes so na seji britanske vlade znova razpravljali o reorganizaciji vojnih ministrstev. Navzoči so bili tudi ministri za mornarico za letalstvo in preskrbo ter vojni minister, ki sicer niso člani vlade. Prihodnji torek bo ministrski predsednik Macmillan poročal spodnji zbornici o predvideni reorganizaciji. O njej bodo objavili tudi Belo knjigo.
Za sedaj ve javnost le to, da hoče predvideni načrt doseči boljše sodelovanje med vojnimi ministrstvi, zmanjšati izdatke za posamezna vojaška področja in povečati pooblastila ministra za narodno obrambo. Zato naj bi ustanovili posredni obrambni odbor, ki naj bi ga vodil Duncan Sandvs. hkrati pa uvedli enotno vodstvo vseh rodov vojske. — Po Londonu so krožile govorice, da bo ostal na čelu vseh treh rodov admiral flote. lord Mauntbaten .	4
uvedena sinoči zaradi spopada med ciprskimi Grki in pripadniki turške manjšine. Prj teh spopadih je bilo osem ranjenih in eden ubit. Po mestu so krožili letak; gibanja EOKA. ki najavljajo novo akcijo. Danes pa je eksplodirala bomba tudi v Limasolu v neki upravni zgradbi. Škoda je bila neznatna. Drugo bombo pa so pravočasno odstranili, našli pa so jo pred drugo stavbo.
Britanski guverner Hugh Foot je izdal splošna navodila, v katerih izjavlja, da morajo varnostni organj delati nepristransko in odločno, da bi na Cipru ljudje ponovno dobili zaupanje in da bi se obnovilo spoštovanje zakonov.
Grški uslužbenci v vladnih pisarnah, ki so v turškem delu Nikozije, danes niso odšlj na delo. ker smatrajo, da niso dovolj zaščiteni. Zaradi tega so morali več razprav na sodišču preložiti, ker niso imeli uradnih prevajalcev.
Deset ciprskih Grkov, ki so v zaporu v Wekfieldu v Yor-shireu, so danes prekinili gladovno stavko. Stavko so začeli v ponedeljek iz protesta zaradi dogodkov na Cipru, zlasti zaradi nedavnega incidenta, ko so britanski vojaki streljali na ciprske demonstrante.
ZSSR o reševanju glavne naloge, splošne in neodložljive prekinitve jedrskih poskusov, sporazumeli že pred začetkom konference strokovnjakov. Vodja sovjetske delegacije Fedo-rov je to potrdil z izjavo, ki jo je dal ob prihodu v Ženevo. Dejal je namreč, da bo morala konferenca strokovnjakov ugotoviti možnosti za registracijo in nadzorstvo jedrskih poskusov, da pa bodo morale odločati o sami prekinitvi poskusov
vlade. Presenečenje ob sovjetski spomenici je toliko večje, ker so strokovnjaki po prvih sestankih izjavljali, da so zadovoljni z razgovori. Znanstveniki so prišli včeraj do prvega konkretnega rezultata, ko so končali razpravo o prvi točki dnevnega reda. Po splošnem prepričanju so se sporazumeli o tem, da bi bilo mogoče uporabiti za registracijo jedrskih poskusov akustično metodo.
Znanstveniki so se danes lotili proučevanja registracije z ugotavljanjem količine radioaktivnih snovi. Proučili bodo že seizmografske metode, ki bi jih lahko uporabili za registracijo podzemeljskih eksplozij. Potem naj bi prešli na proučevanje samega nadzorstva.
V Washingtonu so ameriški uradni funkcionarji izjavili, da bodo ZDA še nadalje vztrajale pri tehničnem, ne pa političnem značaju razgovorov. Zunanje ministrstvo pa se je omejilo na izjavo, da sovjetsko npto še proučujejo in da bodo nanjo pravočasno odgovorili.
jjLOKOV^KA
J-	1>
rSs.^—*-3
** *v	»--V.
" .V «t->-	^r-.»
*•	v;	c
•:?/.-vV. » .-v-1*‘N-?*
NEVARNE ČERI
Reševanje stranke
Francoski socialisti zahtevajo od vlade razpustitev odborov narodne rešitve, s čimer skušajo obnoviti zaupanje pri članstvu
Pariz, 10. jul. (Tanjug). Vodstvo franeoske socialistične stranke je danes sporočilo, da bo redni kongres stranke od 11. do 14. septembra. Hkrati s tem sklepom je bila danes objavljena tudi kategorična zahteva socialistov vladi, naj nujno razpusti »ilegalne odbore narodne rešitve« v Alžiriji in naj v »najkrajšem roku izvede svobodne in demokratično-nadzorovane volitve« v tej severnoafriški deželi.
Kakor se je zvedelo, je izvrš- sekretar stranke Gny Mollet je ni komite socialistične stranke bil odsoten. Programske zahte-zasedal pozno v noč. Generalni ve, poslane vladi, v kateri st'
Fanlantjev program
OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA
Rim, 10. jul. (po telefonu). Tribune za publiko so bile včeraj kljub hudi vročini do zadnjega zasedene. »Bolj zato, da bi jih videla Italija, kot zato, da bi slišali predsednika vlade,« je zloglasno pripomnil nekdo, čakajoč na televizijski prenos. Avla je bila do zadnjega zasedena; ker vladne klopi niso zadoščale, je nekaj ministrov in podsekretarjev sedelo na improviziranih sedežih na skrajni levici in skrajni desnici parlamentarne fronte. Predsednik vlade Fanfahi je v govoru, ki je trajal eno uro in 10 minut, prebral obširni viadni program; večkrat je --bile prekinjen-- z medklici na skrajni levici in na skrajni desnici.
TELEGRAMI
PARIZ — Francosko zunanje ministrstvo je sporočilo, da sta se Francija in Tunizija sporazumeli o olajšanju izdajanja viz za potovanja za obe državi. Na osnovi tega sporazuma bodo odslej potrebne samo vstopne vize, ki jih bodo dajali konzulati brez posebnega posvetovanja z nadrejenimi oblastmi.
BRUSELJ — Komisija Evroatoma je poslala sporočilo Evropski skupščini, v katerem pravi, da gradijo države, članice evroatoma sedem atomskih central. Poleg tega je v Zahodni Evropi sedem poskusnih reaktorjev, osemnajst pa jih gradijo ali jih nameravajo graditi.
ALZlR — Alžirski uporniki so včeraj ubili tri francoske vojake, ranili pa so jih sedem, pri napadu na francoski vojaški konvoj. Včeraj je	v	Alžiriji padlo po	francoskih	sporočilih
štrideset upornikov.	V	Philiphvillu pa je	bilo devet ljudi ranje-
nih, ko so neznanci vrgli bombo v neko restavracijo.
WASHINGTON — Predstavnik ameriškega ministrstva za zunanje zadeve je izjavil, da se je Dulles pripravljen sestati z japonskim zunanjim ministrom Fudžijamo. Japonski zunanji minister bo prispel	v	Washington sredi	septembra.
MOSKVA — V	Moskvo je prispela	gospodarska	delegacija
romunske vlade.
TRŽAŠKA KRONIKA
Zajeten dokument, ki so ga dan prej na peturni seji vlade (zlobni jeziki pravijo, da si je Fanfani z dolgimi sejami, s strogim urnikom, že prve dni nakopal antipatije tistih, ki menijo, da to ni rimski način) odobrili vsi ministri, se deli na tri zaglavja: notranja politika, zunanja politika in razvoj.
Govor o zunanji politiki je nekoliko razočaral tiste, ki so po Saragatovem članku v »Giu-stizii« in po polemiki, ki je ob njem vznikla, pričakovali, da se bo Fanfani vsaj malo konkretno dotaknil dinamične vloge, ki da gre Italiji zaradi njenega posebnega položaja v Sredozemlju.
Ministrski predsednik je znova potrdil zvestobo atlantskemu zavezništvu in zavrnil vsako misel, da bi se Italija odpovedala evropskemu tržišču in Evratomu; poudaril je, da bo vlada prispevala k skupnim naporom za utrditev miru in za razorožitev, dokler pa ustrezni sporazumi ne bodo doseženi, bo
Fašistični družinski spor
OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA
Trst, 10. jul. (Po telefonu). Tržaški Slovenci z velikim zanimanjem spremljajo poročila iz Rima o tretjem zasedanju mešane komisije za izvajanje posebnega statuta Londonskega sporazuma in pričakujejo konkretnih rešitev, zlasti gledč uzakonitve slovenskega šolstva. Pokrajinski italijanski tisk v Trstu pa strupeno napada jugoslovansko delegacijo in ji očita, da je »nepopustljiva«.
Predvčerajšnjim so se zaključile kongresne volitve novega pokrajinskega odbora Nennijeve PSI za tržaško pokrajino. Na kongresu sta bili predloženi dve resoluciji. Večina delegatov je glasovala za resolucijo »za socialistično avtonomijo in demokratično alternativo", manjšina pa za resolucijo “-socialistične doslednosti". Tako so se opredelili delegati tudi pri volitvah. Za kandidatno listo prve skupine, ki jo predstavlja dosedanje tajništvo, je glasovalo 70 odstotkov delegatov in izvolilo 11 odbornikov, med katerimi so dosedanji tajnik Salvo Tei-ner, poslanec Giusto Tallov in prof, Elio Apih. za katerega se govori, da bo prevzel letos funkcijo novega tajnika. Manj-šinjsko strujo oa nredstavlja-io v odboru- Pinch°rle ki je vodil do spojitve PSI tržaško rTn'ta oooolare. Aido Terrrn n:no Fnzman in Gmreio r*n
-r 1 o C'	r»o	colliciio
nov- odbor, -d^, nada
ljuje s politiko socialističnega združevanja PSI in okoli PSI
v skladu s sklepom beneškega kongresa PSI za utrditev pogojev za demokratično alternativo«. — Resolucija tudi poudarja, da se je od leta 1952, ko je bila federacija ustanovljena, število njenih volivcev šestkrat povečalo, od 1956 do letos pa za 33 odstotkov.
Novi fašisti, ki so v Trstu organizirani v federaciji MSI, pa so zašlj v hudo notranjo krizo. Tržaški fašistični tajnik Morelli se že dolgo ne strinja z osrednjim vodstvom. Zato so iz Rima poslali v Trst na federacijo izrednega komisarja, znanega poslanca de Totta. — Toda pokrajinski odbor se je uprl in ni hotel odstopiti svojih funkcij rimskemu komisarju in proglasil avtonomijo ‘ržaške federacije. Rimski komisar se je znašel v zelo nerodnem položaju in je takoj odpotoval v Rim na poročanje V Rimu ie trenutno tudi tržaški fašistični poslanec Gefter-tVondrih. ki ie izjavil, da ga je sklep njegove federacije presenetil in da bo skušal spor urediti.
Tržaški tajnik MSI Morelli opravičuje svojo samostojno politiko z majskim volilnim uspehom in se hvali, da so fašisti samo v Trstu povečali število svojih glasov, medtem ko so povsod v Italiji nazadovali. — Verjetno gre za odraz spora v rimskem vodstvu MSI samem, kjer vodi večinsko strujo sedanji generalni tajnik Michellini, manjšinjsko pa poslanec Almirante, ki se je posebno med volilno kampanjo v Trstu dvakrat izkazal s protizakonitimi napadi na odporniško gibanje in bivšo partizansko vojsko, ki je po zakonu izenačena z rednimi oboroženimi silami. Vse kaže, da se bo spor poglobil že v naslednjih dneh. Pri tem niso izključeni tudi hujši incidenti.
Po nepopolnih podatkih letošnjega tržaškega velesejma je obseg sklenjenih kupčij za polovico večji od lanskega, število obiskovalcev pa do 20 odstotkov višje. Jugoslovanska podjetja so izkoristila svoj kontingent v celoti. P. L.
Laburistične volilne priprave
London, 10 jul. (Tanjug) Laburistična stranka in. kooperativno gibanje sta se danes sporazumeli, da bosta politično sodelovali na prihodnjih volitvah.
še naprej posvečala vso pozornost varnosti države.
Odnose s sosednimi državami je označil takole; »Sosede lahko delimo v dve kategoriji, na zaveznike, kot je Francija, in na nevtralne države, kot so Švica, Avstrija in Jugoslavija. S Francijo nas veže plodno in prijateljsko sodelovanje, kar zadeva ostale sosede, je naš interes spoštovati in utrjevati njihovo nevtralnost. To je tudi naš namen. Nadaljevali bomo s tradicionalnim prijateljstvom s Švico, proučili bomo vse probleme v odnosih z Avstrijo, poglobili bomo politično in gospodarsko sodelovanje z Jugoslavijo.«
V zvezi z Jugoslavijo je omenil tudi uradne in poluradne komentarje v zvezi z brionsko konferenco treh državnikov. Rimski uradni krogi poudarjajo, da niso delili mnenja tistih, ki so v alarmističnem tonu govorili o prisotnosti grškega zunanjega ministra na Brionih. Komunike, objavljen na Brionih, je bil v Rimu sprejet z »zadovoljstvom brez presenečenja«, posebno tisti del, ki govori o sodelovanju treh držav, kljub različnim pogledom na nekatere mednarodne probleme. Italijanski politični krogi so z zadoščenjem vzeli na znanje tudi jugoslovanski demanti v zvezi z nekaterimi vestmi, da se bodo v kratkem sestali državniki nevtralnih afroazijskih držav. Mimo tega v Rimu znova poudarjajo, da je bila Italija po znanih dogodkih na mednarodnem področju prva zahodna država, ki je dala pobudo za intenzivnejše stike, posebno gospodarske, z Jugoslavijo.
Odnose z deželami Bližnjega' vzhoda je ministrski predsednik na kratko označil kot prijateljske; ne da bi se spuščal v kakršnekoli konkretnejše analize na tem področju, ali v konkretnejše oblikovanje italijanske politike do teh dežel, je izrazil upanje, da bodo žarišča napetosti v tem delu sveta
kmalu ugasnila.
Program iz notranje politike in politike gospodarskega razvoja je zelo obširen, kot so napovedovali, češ, vlada se bo predstavila z obširnim programom, za njegovo uresničitev pa ne bo imela niti materialnih sredstev, niti zadostne politične moči.
V tem smislu se Je izrazil šef socialistične stranke Nenni, ki je dejal, da je sedanja dvostrankarska vlada nemočna ob programu, ki si ga je zastavila in ki v bistvu ne menja socialne osnove, na kateri sloni gospodarsko in politično življenje države.
Po izjavah, ki so jih dali vče-rdj predstavniki posameznih
strank, bodo program podprli krščanski demokrati, socialni demokrati in Olivetti. »V glavnem zadovoljen« pa se j o izrazil v imenu južnotiroiske Volkspartei tudi poslanec Tinzl, ki je baje že ob predhodnih posvetovanjih dobil Fanfanije-vo ustmeno zagotovilo v zameno za podporo novi. vladi, da ne bo novih doseljevanj Italijanov na Južno Tirolsko.
Republikanci se uradno še niso izrekli, toda Pacciardi, ki se je pred tremi dnevi spustil v žolčno zunanjepolitično polemiko s Saragatom, je dejal, da je zadovoljen s tem, kar je o zunanji politiki povedal Fanfani. Tudi liberalec De Martino je izrazil zadovoljstvo spričo zunanje političnega programa, medtem ko bodo Covellijevi monarhisti šele na današnjem zasedanju vodstva določili svoje stališče. Komunisti, socialisti. Laurovi monarhisti in WS'
so brez pridržkov proti vladnemu programu.
Razprava o programu se je začela v senatu danes; dopoldne je govoril komunist Ter-raccini, ki je označil vladno zunanjo politiko kot nevarno, nekatere reforme, kot n. pr. šolske, pa brez praktične vrednosti, če se istočasno za novo usposobljene kadre ne ustvarijo tudi nova delovna mesta.
Razprava v senatu se bo predvidoma zaključila v soboto z glasovanjem o zaupnici, nakar bo v torek začela razpravljati o vladnem programu poslanska zbornica. Spričo »zadovoljnosti« republikancev bo torej izid glasovanja o zaupnici približno tak, kakršnega so predvideli na podlagi posvetovanj ob sestavi prvega kabineta tretje legislature. Miran Šuštar
tudi trije socialistični ministri, naj bi predvsem »vrnile članstvu zaupanje v vlogo socialistov«. Resolucija namreč . zahteva, naij vlada naglo ukrepa za razpustitev »ilegalnih odborov narodne rešitve v Alžiriji, ki so prevzeli funkcije legalnih organov«. Vodstvo socialistov sedaj smatra, da »zakonitost ne more biti vzpostavljena vse dotlej, dokler neodgovorni organi nadaljujejo z izvrševanjem oblasti«. Zahtevajo tudi izvedbo občinskih volitev, ki jih je de Gauliova vlada predvidela za ta mesec, zaradi pritiska odborov narodne rešitve pa jih je bila prisiljena odložiti za nedoločen čas. Socialistično vodstvo je končno tudi zahtevalo, da naj vlada za ustavi ni referendum v začetku oktobra »preloži na izbiro več besedil načrta ustave«. Socialisti so se izrazili tudi proti vladni politiki blokiranja mezd zaradi nenehnega naraščanja cen in življenjskih stroškov.
Ti sklepi socialistične stranke so bili objavljeni .štiri dni po zaključku nacionalne »informativne konference« stranke im v političnih krogih prevladuje prepričanje, da gre za »odločen poskus vodstva«, da ustavi izstopanje in uredi položaj v socialii-stičnih vrstah.
Incidenti na jemenski meji
Kairo, 'M. julija. (Reuter) Jemensko '.'iislaništvo v Egiptu je sporočilc, da so na področju Hariba, blizu meje med Je-menom in Adenskim protektoratom, sestrelili tri britanske bombnike. Iz Adena pa so v torek sporočili, da so nad jemenskim ozemljem sestrelili tudi nekega britanskega reaktivnega lovca.
Iz Londona pa poročajo, da ;e britansko zunanje ministrstvo izjavilo, da bo britanska clada obvestila OZN o incidentu na meji med Jemenom in Adenskim protektoratom. Jemenske čete so baje streljale na britanske vojake, ki pa so odgovorili z ognjem. Pri tem so jim pomagala letala, ki so z raketami bombardirala jemensko naselje Harib. Britanci pravijo, da je bil omenjeni lovec sestreljen »v samoobrambi« in da so streljali z jemenskega ozemlja nanj takrat, ko je bil nad adenskim ozemljem, padel pa je na jemenska tla.
Karamanlis v Ženevi
Atene, 10. jul. (Reuter) Tu so uradno sporočili, da bo predsednik grške vlade Konstantin Karamanlis danes odpotoval z letalom v Ženevo. V sporočilu je tudi rečeno, da bo obisk zasebnega značaja. Vladni list »Katimerini« je davi objavil vest, da se bo Karamanlis v Ženevi verjetno sestal s predsednikom britanske vlade Mac-millanom. Uradni predstavnik britanske vlade pa je v Londonu to zanikal.
Vsemirska tekma
Američani so poslali v vsemirje miš, Rusi pa napovedujejo polet vsemirske ladje
Cape Caneveral (Florida) 10. julija. (Reuter) V preizkusnem centru ameriškega letalstva so sinoči izstrelili raketo »Thor«, ki je bila v njeni glavi živa miš. Raketa je sestavljena iz dveh delov, in sicer iz običajnega projektila »Thor«, kateremu so dodali drugo stopnjo rakete »Vanguard«.
Raketo so izstrelili v smeri področja, ki je približno 5500 morskih milj jugovzhodno od Floride. Menijo, da je bil to prvi ’ medcelinski polet ameriškega balističnega orožja.
Iz Moskve pa poročajo, da je list »Izvestija« objavil članek dveh sovjetskih znanstvenikov, ki trdita, da lahko Sovjetska zveza vsak trenutek izstreli vsemirsko ladjo. V članku je rečeno, da je po uspehu tretjega sputnika mogoče premagati kozmično bariero s tem, da bi s kombinacijo obeh raket povečali začetno hitrost sovjetske vsemirske ladje od 8 na 11.2 km na sekundo. »Izvestija« trdi, da je čas izstrelitve vsemirske ladje samo še stvarj-od*! ločitve.	j
c
■f
II
■I
K
M
2
in
n
j
• *
nacij
OB STOLETNICI ROJS TV A
Sto.etnice rojstva Ignacija ' Borštnika (ro.j. 11. julija 1858 v Cerkljah na Gorenjskem, umrl 23. septembra 1919 v Ljubljani) se mOramo spomniti, ker je Borštnik po svoji delavnosti kot slovenski igralec, režiser, gledališki organizator, dramatik in pesnik v mnogcčem pomagal oblikovati slovensko kulturno p odrta t na prelomu ir, prejšnjega stoletja v novo. Ne glede na to, da caljšo dobo svojega življenja ni preživel v aktivnem delu neposredno n.a slovenskem gled.al.Ukem pcprišču. je njegovo trikratno sodelovanje in vodstveno delo v slovenskem gledališču pomenilo pomemben delež v razvoju slovenske kulture.
Dasi je že zgodaj očitoval nagnjenje za deklamatorske in •■gralske nastope, je moral preživeti svojo šolsko dobo nekaj gimnazijskih razredov in delnega šolanja na učiteljišču v stiski, ki jo je pretrgal njegov odhod v službo vojaškega kadra, nato pa njegova odločitev, da si je poiskal zaposlitev kot uradnik zavarovalne banke v Ljubljani. To pa je bil navsezadnje prvi korak, ki ga je pripeljal od gostilniških deklama-torskih improvizacij in petja kuplelov v siiovensko gledališče. Naše gledališče se je ta mah. potem ko je bilo za nekaj sezon opustilo svoje nastope, vnovič začelo prebujati v življenje in mu je gledališki organizator in navdušenec dr. Josip Stare s spretno izbiro mladih nadarjencev skušal omogo-
čiti novo delovanje. Na teh igralskih močeh, med katerimi je bil tudi Borštnik, je temeljilo slovensko gledališče še dolga leta. Borštnik je najprej obiskoval domačo dramatično šolo, medtem pa je s svojimi nastopi z 'imenom »Gorazd« že začel vzbujati pozornost iin je kmalu pokazal takšen napredek, da so mu že 1885. leta zaupali poizkusno režijo Nestroyeve burke, v kateri je pakaizal izredno igralsko nadarjenost tudi v komični vlogii hlapca Melhi-orja. »Dramatično društvo« ga je poslalo šolat se na Dunaj, kjer je nanj zlasti vplival igralec Tyrolt. Ze leta 1886 je prevzel vodstvo predstav Slovenskega gledališča v Ljubljani in hkrati pouk v dramatični šoli.
Od zdaj je šel njegov razvoj skokoma: ne le da je dvignil raven repertoarja ‘in kakovost posameznih nastopov mladih soigralcev, še vse bolj je bilo čutiti življenjsko radost v tem pomembnem Borštnikovem obdobju slovenskega osrednjega gledališča. Prav tako se je razvijal tudi sam in je izpričeval s svojo poznejšo zakonsko družico Zofijo Zvonarjevo tolikšno igralsko kakovost, da je prodrl glas o njem tudi zunaj slovenskih meja. Ko so pod njegovim vodstvom odprli novo gledališko stavbo leta 1892 in so se začeli zaradi organizatorične preureditve vodstvene službe nesporazumi, se je Borštnik odloči! k odhodu na hrvaško gledališče v Zagrebu. V novem okolju in novih možnostih, ki
so sicer izključevale kakršnokoli Borštnikovo vodstveno in organizatorično delavnost, pa je Borštnik izoblikoval svojo igralsko potenco enega prvih jugoslovanskih igralcev. Prehodni poizkus Borštnikovega vodstva v Slovenskem gledališču v Ljubljani 1913-14 ni uspel zaradj razdrapanih kulturnih in političnih razmer pred prvo svetovno vojno, zato pa je ■“umetnik s tem večjim veseljem prevzel umetniško vodstvo Drame Narodnega gledališča v Ljubljani 1919 leta in nove dramatične šole, pri čemer ga je nenadno dohitela smrt.
Borštnik »e je kot igralec odlikoval z realistično igro, ki je ustrezala tedanjemu repertoarju ljudskih iger in veseloiger zlasffi dunajskega in alpskega sloga. Spočetka je z nekaterimi humorističnimi vlogami dosegal pri občinstvu velike uspehe, pri čemer se je priučil ostremu profiliranju posameznih tipov v svoji početni igralski izraznosti. Z nastopom naturalistične drame In pojavom evropskih igralskgh mojstrov realistično-naturalistične smeri so se mu ponudile številne vloge za oblikovanje sodobnih človeških značajev, ki jim je dajal igralsko podobo manj po življenjski zunanja surovosti, kakor pa po problematiki in neizmerljivi globini notranjih trenj. Navzlic temu je izoblikoval svojo igralsko izraznost tudi v taki kakovosti, da je s presenetljivo silo predstavljal vrsto klasičnih vlog svetovnega reperto-
arja, zlasti Shakespeara.
Poleg svojih gledališko orga-nizatomih sposobnosti je Borštnik v "prvem ljubljanskem obdobju skušal pomagati domači izvirni dramatiki, napisal je nelkaj enodejank, ljudsko igro »Stari Ilija«, dramatiziral Tavčarjevo novelo (Otok in Struga), pozneje pa je večkrat igral v prvih jugoslovanskih filmih.
Moč njegove osebnosti je bila v igralstvu in jo je začutil takoj vsak gledalec, ko se je pojavil Borštnik na odru. Kljub večkrat napetemu razmerju med Ljubljano in njim, je BorStnlk skoraj vsako leto gostoval v našem osrednjem gledališču. Poleg znanih vlog je pokazal tudi silo svoje realistične igre v naturalističnih dramah. V slovenski dramatiki je poleg tipov iz ljudske igre vzljubil Cankarjevega Kantorja, ki ga je oblikoval dvakrat; tik pred smrtjo bi imel oblikovati župnika i« »Hlapcev«, vloga, ki mu ni bila več namenjena.	Jt
Sinoči je v okviru prireditev Ljubljanskega festivala gostoval akademski pevski zbor »Branko Krsmanovič« Iz Beograda. Pod vodstvom dirigenta Bogdana Babiča in s sodelovanjem orkestra Slovenske filharmonije je izvedel »Simfonijo Orienta« Josipa Siavenskega in »Trionfo di Afrodite« Carla Or ffa. Drevi pa bo ta odlični an sambel, ki uživa tudi velik mednarodni sloves, nastopil na vokalnem koncertu z izbranim sporedom iz svetovne zborovske literature.
ti
Knez Igor« v Mariboru
Dragoceno dežurstvo
Tudi uprizoritev sodobne poljske drame Jerzyja Lutovvskega »Dežurna lužba«, s katero je te dni gostovalo v ljubljanskem Mestnem gledališču Slovensko narodno gledališče iz Trsta, je potrdila kvaliteto tega ansambla in simpatije, ki jih je deležen vselej, kadarkoli ga pot zanese čez mejo v Ljubljano.
Samo aktualno delo Lutow-■kega (v prevodu Uroša Kraigherja) je v glavnih obrisih pri nas že dokaj široko znano, saj so ga uprizorili celjsko gledališče in nekateri drugi odri. Pa tudi sicer je v kratkem času osvojilo gledališča in publiko v tako imenovanih vzhodnih deželah. Nič čudnega: s politično pozitivnim zaledjem In konstruktivnim prizadevanjem ta vneta izpoved humanistične renesanse v slepi ulici formalnega socializma odkrito izreče marsikatere ostre kritike, ki so morale biti doslej dolgo časa zadržane pod jezikom. Povsem naravno je tudi, da je prišlo do tega spopada med proklamirano
enakostjo in dejansko neenakostjo. med demokratičnostjo in despotizmom prav v dosegu zdravniške roke, kjer vprašanje biološkega obstoja privede odnos med ljudmi na zadnjo ne-zlagano ostrino. Vrednote zaupanja in človeškega dostojanstva se v kratkem razdobju, ko gre za operacijo ali neoperacijo enega Izmed političnih voditeljev, . porajajo v mnogih različnih variantah, od doslednega zdravniškega načela, da so vsi bolniki enako ljudje, do totalitarnega razločevanja in s tem totalnega nezaupanja, pa bodisi da se te vrednote v drami spreminjajo glede na potek časa, bodisi 2le na osebe in odnose med njfcni.
V tem smislu je očividno potekala tudi skrbna režija Jožeta Babiča. V razliko od celjske uprizoritve tega dela, kjer je bil tempo hitrejši in s tem dogajanje naravnejše, a manj izrazito, je v trže'ki izvedbi šlo očividno bolj za notranjo akcijo odnosov med posameznimi figurami, kot pa za zunanjo akcijo dejanja. Zaradi tega je tudi prvo dejanje drame, kjer ti odnosi med osebami še niso toliko jasni, da bi čutili njihovo večkratno križanje in vibriranje, kot je to pozneje, teklo celo nekoliko prepočasi in skoraj nekoliko melodramatično. V zadnjih dveh dejanjih je notranja napetost prepričljivo rastls in s tem tudi zunanja, čeravno je dialog prav zaradi svoje humanistične teze na -nekaterih mestih nekoliko papirnat, vse do nujnega, odlično zaigranega spopada med obema, ki sta si bila kljub formalno najbolj različnim etiketam v bistvu najbolj blizu — med zdravnikom Osinsklm In partijskim sekretarjem Dabekom. Končna odločitev, ki tik pred zaključkom, ko je moralna igra
sa ene in druge že skoraj izgubljena, nenadoma popelje do ■fanbollčne besede sestre Zofijo •Operiramo«, povsem jasno po tegne na skupni breg očiščenj:-vse, ki so v srcu ljudje, ne gleda na preteklost in razredm barvo, In prav tako pusti druge ■a nasprotni strani.
V takem režijskem konceptu in eni sami poenostavljeni sceni (Jože Cesar) so vsi liki dobili svoje posebej zaokrožene in poudarjene fiziognomije, ki so sicer individualno lastne, a vendar z mnogimi znaki družbene tipike, včasih celo z rahlo karikirano potezo. Glavni protiigral-ci — v nasplošno zelo dobro odigranih vlogah — so bili pri tem na eni strani: Stane Starešinič kot kirurg, ki se z grenko stisnjenimi ustnicami skuša s plemenitim delom trgati iz spon preteklosti; na drugi strani pa: široko človečanski partijski sekretar Piotr Dabek - Modesta Sancina, policijsko ozki In fanatični, a v bistvu ne slabi vodja okrajnega UB Franciszek Wielgosz Julija Guština, moralno nizkotni birokrat upravnik Roman Brosz Bada Nakrsta ter vsi ostali, ki mu vsak po svoje zamahujejo vrata vrnitve v druž-
bo. Vzporedno s tem doživlja svojo dramo tudi njegov zdravniški šef dr. Seweryn Machece-vvicz, ki ga je na nekaterih mestih presenetljivo podal Stane Raztresen. Se posebej pa je ob sorazmerno majhnem tekstu stopila v ospredje drame sestra Zofia Mire Sardočeve, ki je po režijski zamisli In igri postala prav tista topla sila, ki je premostila usodni prepad med pozitivnim v Osinskem in pozitivnim v ostalih. Namesto samo dokaj drugorazredne, čeprav politično in delovno vzgledne tovarišice po tekstu Lutowskega, je Sardočeva ustvarila iz Zofije tudi človeka, ki veruje, tako da tudi drugi lahko verjamejo, in žensko, ki ljubi, tako da lahko tudi drugi ljubijo.
To pa je dragoceno dežurstvo. Povsod in ne glede na menjavanje sistemov.	bp
Bred kratkim je mariborska Opera zaključila sezono s premiero »Kneza Igorja«. Dirigent je bil J. Komar, režiser A. Koren k. g., inacenator in kostume,r V. Hegedušičeva, koreograf J. Iveljeva. Borodinovo delo je druga »velika opera«, ki so jo v letošnji sezoni uprizorili v Mariboru (prva je bila »Aida«), Za tako majhno Opero, kot 'je mariborska, pomeni uprizoritev te vrste vedno eksperiment. Vendar je slednji brez dvoma uspel, predstava je bila lepa in občinstvo navdušeno.
Igorja je pel Gregorin. V glasu in prednašanju je zelo lepo zadel stil »epske, veličastne izrazitosti« in je zares vseskozi ostajal v središču uprizoritve. Tako pomeni »Knez Igor« kljub številnim ostalim dobrim sode-
lavcem tudi njegov osebni uspeh tako v pevskem, kot dTamsko-oblikovalnem pogledu. Komajda smo pri tem izredno zaposlenem pevcu ponekod začutili rahel nadih utrujenosti (čutili smo ga tudi pri nekaterih drugih), vendar je bil tako neznaten, da ni motil kvalitete predstave. A. Sardoševa mu je bila enakovredna z lepim in polnim glasom. Njen uspeh 'je tem lepši, ker je to pot prvič odpela svojo vlogo v slovenščini in pokazala veliko sposobnost za lepoto fra-ztranja. »Knežjemu paru« se je najbolj približal Kamušič kot pevsko im igralsko dober knez Galicki. Prispeval je izrazit in močan delež k uspehu predstave. Zelo simpatično se je uvedel tudi F. Leskovšek kot Kon-čak. Dramsko in pevsko obeta
še veliko. (V altemacijl bo pel Kovač.) Manjši, pa tehtni pevski vlogi sta lepo podala B. Lu-keš kot Vladimir in Sadnikova kot Končakovna (v alternaciji bo pela tudi Thumova). Sykita kot Skula in Gorenšek kot Je-roška sta se spet spretno in uspešno uveljavila kot komika. S’. Inkertova je pela dojiljo, Ol-vur 'je bil Kristančič, Polovjecko dekle Vidičeva.
Dirigent Komar je lepo, čvrsto in smiselno vodil orkester, ki je polno zvenel. Razen godal in velike vloge harfe ter raznih drugih nenavadnih instrumentalnih »posegov«, ki so precizno zveneli, moramo še posebej pohvaliti trobila, katerih delež je v tej operi velik ter intonacijsko in barvno zahteven. Zbor se je pod G. Rakuševim vodstvom lepo
Maše umetnine v Celovcu
Prizor iz »Dežurne službe« v izvedbi SNG iz Trsta — Stane Starešinič kot zdravnik Osinsk i in Rado Nakršt kot upravnik
. Brosz
Jutri se ob 11. uri odpre v
celovškem. Kiinstlerhausu velika razstava kopij srednjeveških fresk iz Slovenije, ki jo tam prireja Narodna galerija v Lijubljani. Razstava obsega 38 kopij fresk iz dobe od XIV. do XVI. veka, poleg tega pa 4 akvarele zaslužnega slovenskega restavratorja in Jcopista, slikarja Mateja Sternena.
Razstavljene kopije predstavljajo prav dober in načrten pregled slovenskega freskant-stva. Zastopani so poglavitni mojstri, ki so delovali v Sloveniji, (o. so časovno slikarji Janez Aquila iz Radgone, vrsta furlanskih mojstrov in njihovih šol, delavnica Janeza iz Brunnecka, dobro je zastopan mojster iz Suhe pri Škofji Loki, enako tudi Janez Ljubljanski. Na razstavi je tudi kopija nanovo odkrite freske na Selu pri Žirovnici, delo še nedognanega mojstra iz Beljaka. Zastopani so tudi crngrobski Mojster Bolfgangus, mojster iz Mač nad Preddvorom in mojster s Križne gore ter kot zadnji slikar Jernej iz Škofje Loke. Navedeni mojstri so slikali v cerkvah Sv. Janeza ob Boh. jezeru, v Turnišču, v Godešiču pri Škofji Loki, na Ptujski gori, v Prilesju pri Plavah, na
Suhi in na Bregu, v Stari Fužini v Bohinju, na Visokem pod Kureščkom, na Muljavi pri Stični, na Vrhu nad Zelimljem, v Crngrobu, Mačah, na Jezerskem in na Križni gori.
Kopije so izvršene v naravni velikosti, način slikanja na mokri omet je popolnoma zvesto ohranjen. Kopirali so poleg Sternena še razni mladi akad. slikarji, med njimi največ Vladimir Makuc, Marijan Tršar, .Rajko Slapernik in drugi.
Vse kopije so iz Narodne galerije v Ljubljani, ki načrtno izvaja kopiranje, da s tem ohrani srednjeveške stenske slike vsaj v popolnoma točnih kopijah; obenem pripravlja posebno galerijo srednjeveških fresk, katerim naj bi se kasneje pridružila še galerija kopij baročnih stenskih slik.
Celovško razstavo prireja Narodna galerija v okviru kulturnega sodelovanja Slovenija—Koroška v Celovcu pa vodi potrebna dela ondotni Deželni muzej. Razstava je prirejena v lepih in svetlih prostorih ondotnega razstavnega paviljona »Kiinstlerhaus*<, kjer je bila pred dvema letoma že razstava slovenskih impresionistov, lani pa kolektivna raz-
stava slik Gojmira A. Kosa. Razstava srednjeveških fresk iz Slovenije je zanimiva za strokovnjake zlasti zato, ker kaže na nastajanje tedanje slikarske umetnosti v Sloveniji, ki je bila, zlasti v gorenjskem in primorskem delu močno vplivana od tedanjih freskan-tov na Koroškem in- v Furlaniji. Saj je bil mojster Janez Ljubljanski sin beljaškega slikarja Friderika. Prav na slovenskih tleh, kjer so se tako živo križali južni in severni vplivi, je nastala posebna zvrst freskantske umetnosti, ki v svojih najboljših dosežkih kaže že posebno značilno in narodnostno označeno izrazitost. S to razstavo v Celovcu so naše srednjeveške freske prvič v tolikem številu in tako pregledno predstavljene tujini.
Tako bodo lahko opravile pomembno kulturno nalogo, saj bodo tujcem pokazale, kako visoko se je upodabljajoča umetnost na slovenskih tleh — kljub hudim oviram zaradi vojska in nemirov — povzpela proti koncu srednjega veka. Koroškim slovenskim rojakom bo pa ta prireditev lahko vnovič potrdila vero v življenjsko moč in tradicijo slovenskega kulturnega udejstvovanja.
L. A.
vživel v nenavadno zahtevni delež partiture in je brez dvoma pevsko ter igralsko veliko prispeval k lepo oblikovani celoti.
Kot baletni solisti so našteti M. Likavčeva, S. Milerjeva in A. Likavec. Ob njih in baletnem zboru pa se resda lahko bolj veselimo tehnične, delno celo atletske spretnosti in svežine podajanja, kakor pa ne ravno domiselne ali celo nove koreografije znanih in zahtevnih P'ok>vjeckih plesov. Ti v svoji zasnovi niso dosegali nivoja ostale predstave.
Velike zasluge ima režiser Koren (asistent je bil Uršič). Kljub majhnemu odru so bili prizori režirani dostojanstveno in učinkovito, pivska scena j« bila živa in razgibana, pa ven-dar z. lepim čutom za celoto. Nikjer nismo opazili negotovosti, neučinkovitosti; sodelovanje med glavnimi in stranskimi vlogami, med solisti, zborom in baletom je bilo skorajda vzgledno.
Tudi Hegedušičeva se je uspešno uveljavila. iZ nekaj preprostimi elementi je ponazorila scene in iste elemente spretno izkoriščala v spremembah prizorišč (scena prologa — pivska scena — sobana Jaroslavne). Prav rahli nedostatki scene v po-lovskem taboru in na obzidju Putivlja so popolnoma opravičljivi, saj na majhnem odru za-
Koroški	pevci	na
Giinther Mittergradnegger, mladi dirigent celovških madrigalistov, na ljubljanskem festivalu v torek ni doživel prvega in gotovo ne zadnjega priznanja. Njegov zbor pozna vsa zahodna Evropa, v Arezzu je dobil prvo nagrado in drugo leto bo gostoval v ZDA.
Pred avtobusnimi stopnicami mi je dan po nastopu sugestivni Giinther dejal:
»Pred dvema letoma in pol smo doživeli v Ljubljani prav tako zbUžanje kot včeraj .. Ljubljana ima sijajno publiko, ki razume glasbeno kulturo. To je veliko .. . Res, naš zbor ustvarja, toda ustvarjanje j*
hromo, če ne naleti na razn-mevanje in dojemanje . . . Ob činstvo je odločilni sodnik zbora' in čas je sodnik, ki sodi o življenju in smrti umetnine. Pesmi, ki ste jih slikali, so vzdržale preizkušnjo časa. Preprosta vsebina in pre prosta sila. da. preprosta sila. jih ohranjata stoletja dolgo . ..
Zdi se mi, da so včerajšnji poslušalci zvesti obiskovalci koncertnih dvoran . . . Svojih najlepših vtisov o Ljubljani ne morem popisati. Nikoli je ne bom pozabil. . .« — In izrekel je edini dve slovenski besedi, ki ju zna: »Hvala lepa, Lubja-na!-»
Če se je Giinther zahvalil Ljubljani, smo bili prav gotovo poslušalci še bolj hvaležni njemu in štiridesetčlanskemu zboru, ki nam je dovršeno zapel starodavne in novejše pesmi, polne preproste sile, kot ie tudi sam preprost in poln sile. Saj ga sestavljajo celovški učiteljiščniki in učiteljišč-nice, učiteljice in učitelji, nepoklicni pevc*l, ki so si z Mit-'ergradneggerjem, intenzivnim oblikovalcem in občutljivim
'imetnikom, pridobili trden sloves. In ne glede na to, ali ima-io prav tisti, ki pravijo, naj ’iublianski festival prikazuje našo domačo ustvarjalnost, našo narodno barvo, ali pa tisti.
ki menijo, naj nam pokaže kaj takega, česar nimamo »na krož-niku« vsak dan, morajo priznati festivalski upravi, da je storila prav, ko je uvrstila v program celovške pevce lirskih pesmi.
Tudi laik, kakršen sem jaz, se ob poslušanju celovških madrigalistov zave, kaj je zborov-ska tehnika, ker so peli pevno zelo zahtevne skladbe. Tisti, ki so vzhičeni nad brezhibnim izvajanjem, in finesami, so bili upravičeno navdušeni. Toda tehnika in brezhibnost ne se-zeta v človeka. Dirigent Giinther je v kratkem razgovoru večkrat omenil zbližanje. Res,
nesem je zbliževala pevce in voslušalce. Zbliževala nas je s šestnajstim stoletjem in nas ponesla še naprej od našega časa. Povezovala nas je z ljudmi, ki so ali ki bodo sicer morda gledali na zvezde drugače kakor mi, toda so ali bodo čutili s prav takimi srci, ki smo jih imeli mi, ko smo po-
slušali preprosto silo pesmi, ki je močnejša kot čas. Nekatere pesmi so bolj navduševale ljubitelje fines, druge so pa močneje govorili o tistem, kar nima meja; bile so pesmi, ki podirajo meje vseh vrst... Ce pohvalimo soliste, moramo reči, da so trdni stebri zbora, v katerem je vsak pevec temeljni kamen; obenem sem mnenja, da je solist tenorist Equiluz bolj navduševal z naravnim glasovnim darom in dobro izvedbo, kot pa s preprosto silo pesmi.
Giinther je pohvalil glasbeno Ljubljano. To je vsekakor lepo priznanje; kdor zna občutiti, glasbo, bo namreč verjetno znal čutiti tudi kaj drugega Obenem je omenil, seveda brez prizadetosti, nezasedeno areno... Najbrž bi bilo lepo od glasbene Ljubljane ali po od koga drugega, ki bi poskrbel, da na primer kranjski tiskani-nar ali kamniški smodnišničar ali vevški papimičar ne bi le
brali o festivalu. Gotovo bi bile pesmi tria Gerlinde Glinitzer, Erika Stranner in Armin Wi-gotschnig ob spremljavi violin, violončela, flavte in kitare tudi za »nezveste« obiskovalce (ali pa neobiskovalce) koncertnih dvoran veliko doživetje. In razen tega jih kliče tudi včasih več, včasih manj praznih stolov.
Ljubljanska glasbena publika, zahtevna, ker imamo dobre domače zbore, je dala Korošcem zares precejšnje priznanje. Ploskala je, dokler niso pevci navrgli še nekaj pesmi, ki niso bile na programu. Bilo je pa malce nevzgojeno, da je takoj, ko so nehali peti, čeprav so bili še na odru, obrnila pevcem
brezbrižno hrbet. Verjetno to ni bil protest proti temu, da je koroški madrigalisti in pevci
avstrijskih in koroških .ljudskih pesmi niso razveselili z nobeno slovensko koroško 'iudsko pesmijo vsaj takole za nameček ...	S.	K.
• liro Gregorin kot Knez Igor
res ni mogoče uspešno ustvarjati občutka globine. Razsvetljava je dobro delovala.
Nihče ni mogel pričakovati, da bo mariborska Opera uprizorila »Kneza Igorja« s polnim sijajem bleščečih glasov v vseh stranskih vlogah, v mogočnpstj polno zasedenih instrumentov, v razkošju opreme in svetlikanju brokata. Vendar pa je muzikal-
no in tudi stilno pokazala iz-
redno lepo zmogljivost. Razvneto občinstvo, številni aplavzi
na odprtih scenah gotovo ni so
vedno nepogrešljivo merilo. Vendar »Knez. Tgor« res ni dal la kontur izredno velikega in zahtevnega dela, temveč v veliki meri tudi njegovo resnično podobo. Mariborska Opera ga lahko zabeleži med svoje naj— lepše uspehe. Branko Rudolf
Delo z mladimi
ni bilo zama
še državno prvenstvo za zvezni razred in žene. Torej vrsta tekmovanj, ki kaj pomenijo bodo na Bledu.
Za zdaj je najbolj v ospredju trobov Avstrija — Zahodna Nemčija — Jugoslavija in pa VIII. mednarodna regata. Na troboju se bodo že šestič sestale reprezentance teh držav, torej njihovi najboljši tekmovalci. Na dosedanjih tekmovanjih je dvakrat zmagala Jugoslavija in to v Essenu (1952) in Bledv (1953), na Dunaju (1951), Celovcu (1954) in Manheimu (1955) pa Nerr čija. In vse kaže, da bo zmagala tudi letos, saj je med tem postala najmočnejša veslaška sila v Evropi. Vsekakor bo trd boj naše ekipe, ki jo bodo določili šele na izločilnem tekmovanju 16. t. m. na Bledu.
Se kvalitetnejša in močnejša bo mednarodna regata. Razen vseh nemških in avstrijskih ekip, ki bodo ponovno nastopile v vseh disciplinah, bodo sodelovali še Vzhodni Nemci (30 veslačev), Sovjetska zveza (15), Romuni (11) in Italijani z ekipo 19 veslačev. Te prijave kažejo, da bomo imeli izredno konkurenco. Torej kot vidimo, bomo imeli na Bledu zbrano elito evropskih veslačev.
Bt B.
Na Bledu bo_ v prihodnjih dneh vsa večja veslaška tekmovanja v naši državi. Ze v nedeljo, 13. t. m., bo slovensko prvenstvo, 19. in 20. t. m. troboj Avstrija — Zahodna Nemčija — Jugoslovija in pa VIII. mednarodna regata. 22. in 24. t. m. pa
Prva in zelo spodbudna bilanca o telovadcih v Moskvi
Vaje na orodju so tako tudi kai čez noč znova postala ena izmed naših najmočnejših panog. V kateri disciplini pa smo naposled šesti na svetu?
■Predvojne ravni, posebno dvajsetih let, ko so jugoslovanski telovadci bili na vrhu svetovne elite, seveda še nismo dosegli. Prav mladost naših sedanjih reprezentantov in precejšnje kvalitetno zaledje pa nam daje vendar upati, da ta moskovski naetop še ne pomeni viška te generacije.
Razen olimpijskih iger v Melbournu sta se moška in ženska reprezentanca Jugoslavije udeležili vseh največjih povojnih tekmovanj. Uspehi so bili naslednji (v oklepaju število udeleženih popolnih reprezentanc):
2e pred odhodom na svetovno prvenstvo 1954 v Rimu je vodstvo naše reprezentance-v vajah na orodju .zatrjevalo; da ima Jugoslavija vrsto, kakršne pri nas še ni bilo. Malo je bilo takih, ki so takrat verjeli tem besedam. Dvanajsto mesto med 16 tekmeci tudi ni bil kdo ve kakšen uspeh, kar je še povečalo črnogledo razpoloženje, pogojena z zaporednimi, povojnimi neuspehi naših telovadcev.
In vendar je vodstvo leta 1954 imelo prav. Jugoslavija zares še ni imela vrste, kakršno ima ta čas. Te trditve ni težko dokazati. Jugoslavija se je v najmočnejši konkurenci uvrstila na svetovnem prvenstvu v Moskvi na šesto mesto.
Odkod tak nenaden vzpon? Stvar V štirih letih se povprečna sta-postane jasnejša, brž ko sl ogleda-	rost ekipe torej ni povečala, če-
mo starostna leta naših telovad-	prav je v njej že več ko polovica
cev. V Rim je potovalo jugoslo-	»veteranov«. To je lahko odgovor
vansko zastopstvo, staro povpreč-	na zastavljeno vprašanje: »vetera-
no 22 let. Letos nas je v Moskvi	ni« so v štirih letih napredovali,
zastopala ekipa z enako povpreč-	mlajši pa so že zdaj boljši, kakor
no starostjo. Od »Moskovčanov« so	so bili ostali člani ekipe v Rimu.
bili v Rimu že Caklec, Skaza, Jur-	In kar je najvažnejše in naj-
Jevič in Petek, vrsto pa so dopol- spodbudnejše: v telovadbi ne po-nili 18-letni Cerar. 21-letni Mar- birajo lovorik mladi tekmovalci, kulin in 22-letni Petrovič	Skoraj vsi tekmovalci svetovnega
slovesa so stari med 25 in 32 leti. Ali nam to ne odpira neslutenih perspektiv za prihodnje olimpijske igre?
Odgovor je lahko samo pritrdilen.
RENESANSA JUGOSLOVANSKE TELOVADBE
Vse torej kaže, da je požrtvovalno delo naših strokovnjakov za vaje na orodju naposled rodilo obilen sad. Uspeh naše ekipe in Cerarja kot posameznika v Moskvi je daleč največji po osvoboditvi.
Študentska Šahovska olimpiada
Naslednji nasprotnik: Vzh. Nemčija
Na študentovski šahovski olim-	9.5. Bolgarija 7, Albanija 5, Islan-
piadi v Vami so v sredo odigrali	dija 2.5. III. skupina: Nizozemska :
prekinjene partije.	Mongolija 2:2; končni vrstni red:
Izidi nedovršenih dvobojev so	CSR in Madžarska 7.5. Mongolija B
dokončno takile: I. skupina: Ro-	Nizozemska 4.
munija : SZ 1.5:2.5. Vzhodna Nem- Za finale so se potemtakem kva-čija :	Romunija 2.5:1.5. Končni lificirale: SZ in Vzhodna Nemčija,
vrstni red: SZ 9, Vzhodna Nem- ZDA in Bolgarija. CSR in Madžar-či.ia 8, Romunija 7. Irska brez ska ter Jugoslavija in Argentina, točke. H. skupina:	Albanija :	Pri žrebanju so bili izvlečene za
Islandija 3:1; končni plasma: ZDA Nemčijo, Argentina z ZDA, CSR
I. kolo; Jugoslavija z Vzhodno z Bolgarijo In SZ z Madžarsko.
* M a	V	tolažilni skupini, v kateri bodo
M »II B f* II J	igrali	za mesta od 9. do 16., so pari
razdeljeni takole: Albanija : Poljska. Irska : Island, Švedska : Bežno srečanje s poletno milič- Mongolija in Nizozemska : R.O-niško uniformo. In stereotipno munija. vprašanje: »Kaj je novega?«
Janez Pavčič se je v odgovoru kar razvnel: »Bili smo štiri dni na skupnem treningu na Bledu. S prof. Sturmom sva vodila trening naših najboljših smučarjev-teka-čev. Razen Hlebanje in Gašperja Kordeža. ki sta zaposlena s poljskimi deli. Goričnika, ki je na praksi v tujini, in brata Cveta, ki je v JLA, so bili zbrani vsi tekmovalci in tekmovalke, od katerih lahko kaj pričakujemo. Seveda so bili na tečaju tudi vsi perspektivni mladinci in mladinke.«
»Kakšen pa je bil dnevni red?«
»Imeli smo nekaj teoretičnih ur s-.cer pa jmo ves čas posvetili praksi. Se posebej smo se lotili intervalnega treninga, svoje telesne zmogljivosti pa smo preizkusili z najrazličnejšimi testi. Pri tem je bil največje presenečenje — Bo-hinjčan Gregorič.«
»In splošen vtis?«
»Zelo dober. Mislim da vendar raste zelo d-ober kader. Juhart,
Kobentar. Gregorič. Cindričeva — da omenim le nekatere — so imena bodočih prvakov.«
»Pravzaprav — kako. da sj šel med trenerje. Alj ne boš več tekmoval?«
»Eno in drugo. Starta! bom. hkrati pa se bom posvetil tudi vzgoji mladih tekačev.«
moški ženske Ol. Igre 1948, London	10	(13)	7	(11)
Sv. prv. 1950, Basel	5	(6)	4	(7)
Ol. igre 1952,
Helsinki	19	(23)	11	(16)
Sv. prv. 1954, Rim	12	(16)	11	(15)
Ol. Igre 1956,
Melbourne	—	—
Sv. prv. 1958. Moskva 8 (15) 12 (13)
PRED DRUGIM KOLOM ZVEZNE ATLETSKE LIGF
Sovjetske telovadke najboljše
Na svetovnem telovadnem prvenstvu v Moskvi je prvo mesto v ženski konkurenci zasedla ekipa Sovjetske zveze s 381.620 točke. Tudi med posameznicami je bila prva sovjetska telovadka Larisa Latinji-na, ki je zbrala 77.464 točke.
Moški so bili torej najslabši v Helsinkih, daleč najboljši pa sedaj v Moskvi (prvenstvo v Baslu je bilo zelo slabo zasedeno!). Zenska vrsta kaže nenehno nazadovanje. To je edina senca z moskovskega gostovanja telovadcev.
Našim fantom lahko torej zares iskreno čestitamo in jim v Rimu 1960 zaželimo še večjih uspehov!
ZENSKE:	C. ZVEZDA 15.904,
KLADIVAR 14.791, ODRED 14.593, SLOBODA 13.025, MLADOST 12.722, LJUBLJANA 11.951, Sarajevo 11.786, Senta 11.458, Metalač 11.413, Vojvodina 11.103, Spartak 10.868, Branik 10.283, Maribor 9.013, Svoboda 9.379
Atleti hitijo od dogodka do dogodka. Po velikem mednarodnem mitingu v Moskvi, nastopu študentov v Poznanju in finalu zvezne atletske lige za mladince in mladinke je na sporedu nova preizkušnja za točke — drugo kolozvezne lige za člane in članice.
Ce pregledamo bilanco minule- imeli tekmovanje doma. ga tedna, smo z izkupičkom slo- Kateri klubi se bodo uveljavili venskih zastopnikov lahko popol- med šestorico finalistov? Praksa noma zadovoljni Lorger prvi in kaže, da se vrstni red prvega ko-Lešek tretji v Moskvi ter dve prvi la navadno ne spreminja mnogo, mesti (Kladivar), eno drugo (Ljub- Razvrstitev je za -daj taka: ljana) ih eno tretje mesto (Mari- MOŠKI: C. ZV' DA 34.346, PAR-bor) Y mladinskih finalih — so za- TIZAN 33.827, KLADIVAR 30.726, res bogata žetev. Dopolnimo jo MLADOST 30.409, DINAMO 29.935, lahko še s podatkom, da je bilo LJUBLJANA 29.689, Spartak 29.?75, med 18 mladinskimi finalisti kar Sarajevo 27.915, Odred 27.824, Me-11 slovenskih in je bilo tega pla- talac, Osijek 27.824, Cuprija 25.131, smaja deležnih kar 6 slovenskih Branik 24.613, Takovo 24.354, Far-klubov Odred je bil hkrati tudi tizan, Kočevje 23.026. Svoboda ediino društvo, ki je bilo zastopa- 22.753, Maribor 22.647, Pančevo no v treh finalih. Vsi ti podatki 19.723. kažejo na res smotrno dol o z mladino, ki so se ga lotili v slovenskih klubih. In takemu delu je zagotovljena bodočnost. Samo mimogrede — Crvena zvezda im Partizan — najmočnejša kluba v državi sta imela samo enega finalista. Toda zmeraj ne bo mogoče črpati iz tujih logov . . .
Sobota in nedelja prinašata dru-clt 3UEI9 VZ aS:I 3UZ3AZ OJOII 03 članice. V Šiški bodo spet na startu moške in ženske ekipe Ljubljane, Odreda, svobode in kočevskega Partizana (samo moški).
Kladi var bo z obema ekipama gostoval ' v Zagrebu proti Mladosti in Dinamu. Mariborčani pa bodo
lz Kočevja
V počastitev Dneva rudarjev in Dneva borcev je kolektiv rudnika rjavega premoga v Kočevju priredil skupaj z domačimi nogometaši nogometni turnir, ki so se ga udeležili klubi iz Velenja, Hrastnika in Zagorja. Z zmago nad Proleterjem iz Zagorja si je pokal priboril Rudar iz Velenja.
OGLAS
• »SLOVENSKEM • POROČEVALCU«
• GOTOV • USPEHI
Bajc si je zlomil roko
Jugoslovanski kolesar Bajc je odstopil na dirkj »Po Avstriji«. V zadnji etapi je padel in si poškodoval roko. Sedaj so ugotovili, da je roka zlomljena in so ga prepeljali v bolnišnico.
Etapa za Darrigada
Petnajsto etan o ■ dirke »Po Francij i« je dobil domačin Darrlgade, k! je 176 km od Luchona do Tou-lousa prevozil v času 4:49:41. Rumeno majico ima še vedno Italijan Favero.
kord v teku na 3 milje s časom 13:10.8. Prejšnjo najboljšo znamko na tej progi je branil Madžar Iharos s 13:14.2 že od leta 1955.
da Je v Ul. etapi Tour dTrance od Daxa do Poa (230 km) zmagal Francoz Bergaud, ki je potreboval za progo čas 6;15,48; v generalnem plasmaju se je uvrstil na prvo mesto Francoz Gemianini;
da je \vaterpolska reprezentanca Madžarske predvčerajšnjim v Moskvi zmagala nad izbranimi wa-terpolisti SZ 5:3;
da bodo nogometni reprezentanci Brazilije, ki je osvojila naslov svetovnega prvaka na švedskem, postavil spomenik v mestu Braziliji. bodoči prestolnici te države.
da je v TV. etapi mednarodne kolesarske dirke Po Avstriji zmaja] na progi Bruck - Innsbruck Foljak Glovaty s časom 3;36:91. Za njim so se uvrstili Post, Schweiger (oba A). Camecki (P) itd. V generalenm plasmaju še dalje vodi Avstrijec Durlacher.
da je na mitingu v Kolnu evropski rekorder Lauer izboljšal evropski in nemški rekord v teku na 110 m z ovirami na 13.7. Najboljši rezultat, ki ga je imel Lauer na tej progi, je bil 13.9. Zanimivo je. da v tem teku ni zmagal, marveč je prvo mesto osvojil z enakim časom Američan Robinson: da je avstralski atlet Thomas v Dublinu postavil nov svetovni re-
Mednardoni šahovski mojster Stojan Puc je igral v Kočevju simultanko na 25. deskah. Po dveh in pol urah igranja je dobil 14 partij, 11 pa remiizral.
Nova lovska koča nad Litijo
Litijski lovci so si že več let želeli lovsko kočo, toda šele letos so se odločili za graditev na pobudo vnetega člana tov. Finžgarja, direktorja lesne industrije v Litiji. Za stavbišče so si izbrali jaso na Kugotovni; med Litijo, Mamoljem, Gradiščem, Maljekom in Polšnikom. Nova koča je odaljena od litijske železniške postaje za dve uri hoda in je sredi bogatih lovskih revirjev, v katerih je zlasti dovolj srnjadi, divjih petelino-v in tudi divjih prašičev.
Dograditev koče je lep uspeh za litijsko lovsko družino, ki šteje 38 članov. Pri graditvi so pridn0 pomagali s prostovoljnim delom, akcijo pa so podprli tudi okoliški kmetje, zlasti s prispevki v lesu In z vožnjami. Koče bodo veseli tudi turisti, ki jih mikajo Poilšniški dolomiti. Nedeljska otvoritev bo veselo srečanje vseh, ki so jim pri srcu bogati zasavski lovski revirji in ne prenaporni izleti. J. 2.
igralcev (levji delež ima seveda Avstralija) je vsekakor mnogo večji kakor pa število tistih, ki se odločajo za neprikrito dolarsko kariero. In da bi še celo splahnelo zanimanje za ta turnir? To se zdi povsem nemogoče vsakomur, ki ie
Nekateri se po letošnjih prvih tekmah v teniški Mekkl — VVimbledonu zapisali, da je to tradicionalno neuradno svetovno teniško prvenstvo samo še senca nekdanjih slavnih turnirjev. Ugotavljali so celo, da vidno popušča zanimanje Angležev za to tekmovanje in je kvalitetni vrh svetovnega tenisa zaradi odhoda nekaterih najboljših v profesionalni tabor tako šibak, da nikakor več ne ustreza razvajenemu okusu virabledonskega občinstva.
ložajih. Takega poloma kakršnega so ZDA doživele letos v Wim-bledonu. še ni bilo. Amerika je dala samo enega četrtfinalista — Mackaya — in še ta se ni uvrstil v polfinale. Kramerjev »cirkus« tako ni zavil vratu avstralskemu, marveč ameriškemu tenisu, čeprav je Kramer pokupil vse tiste Avstralce (od Sedgmana Mc Gregorja. Hartiviga. Rosewalla pa do Hoada). ki bj bili lahko na papirju ogrožali Američane.
Evropa se po daljšem času lahko
pohvali z eno wimlbeldonsko zmago, ki sta jo v moških parih zabeležila Šveda Davidson in Schmidt. To kaže na stalen napredek evropskih igralcev ali pa vsaj priča o nazadovanju Američanov.
Tudi prj ženskah narašča pomen stare celine. Črnka Gibsonova'je sicer ponovila lansko zmago, zato pa je bila Angležinja Mortimer že druga. Angleži pa imajo v rezervi še 17-letno visoko in krepko šolarko Trumanovo v kateri si mnogi obetajo bodočo wimbledonsko zmagovalko. Sicer pa poraz ZDA v tekmi za Wightmanov pokal prot] Angliji pove vse. Ce odide med profesionale še Gibsonova; so ZDA ob primat na svetu na vsej črti.
Naj zaključimo to kramljanje še s pogledom na jugoslovansko udeležbo. Naši so bili povprečni razen para Fanajotovič — Plečevič, k: se je po sreč; plasiral med zadnjih osem vendar se je v četrtfinalu z
vsemi kriplji upiral Avstralcu Ro-
seju in Američanu Maekayu in
taiko opravičil svoj uspeh. Ali je to naposled morebiti le prvi znanilec napredka?
Naslednja, tekmovanja bodo dala odgovor tudi na to vprašanje.
Na svetovnem rokoborskem prvenstvu v grško-rimskem slogu, ki bo od 23. do 28. t. m. v Budimpešti, bo nastopilo tudi 6 jugoslovanskih rokoborcev, in sicer Vukov (Partizan, Beograd), Gološin (Proleter, Zre-njanin), Martinovič (Železničar, Beograd), Stevan Horvat (Partizan), Simič (Proleter) in Bakšaj (Varteks). V Budimpešti bo v onih dneh tudi kongres mednarodne rokoborske federacije.
REVIJA SLOVENSKEGA MODELARSTVA
V dneh od 11. do 13. t. m. bo v Ljubljani tradicionalni zlet slovenskih modelarjev, ki bo obenem republiško prvenstv in izbira za državno reprezentanco. Sodelovali bodo vsi slovenski modelarski krožki, med njimi tudi modelarji. Aeroklut »Žarko Majcen« iz Maribora.
Letošnje tekmovanje bo po novih mednarodnih pravilih.
Prvi dan bodo tekmovali z jadralnimi mod-li kategorije Al, naslednji dan pa kategorija A 2 ter modeli na pogon s pomočjo gume. V zadnji točki so na sporedu vezani brzinsfci modeli.
ZMAGOVALCI LETOŠNJEGA WIMBLEDONA MOŠKI POSAMEZNO — Cooper
: Fraser (oba (Avs) 3:6, 6:3, 6:4.
13:11, ZENSKE POSAMEZNO — Gibson (ZDA) : Mortimer (VB) S:6, 6:2, MOŠKI PARI — David-son — Schmidt (Švedska) : Coo-
fer — Fraser (Avs) 6:4, 6:4, 8:6, ENSKI PARI - Gibson (ZDA) — Bueno (Braz) : D*upont — Wer-ner (ZDA) 6:3, 7:5, MEŠANI PARI — HoAve — Cauglilan (Avs) : Nielsen (Dan) — Gibson (ZDA) 6:3, 13:11, MOŠKI B — Remv : Grinda (oba Fran) 6:3, 11:9, ŽENSKE B — Reonolds (JA) : Hel-lich (Avs) 6:2, 6:2, MLADINCI -Bu«*holz (ZDA) : Lal (Indija) 6:1, 6:3. MLADINKE - Moore (ZDA)
: Dmitrijeva (SZ 6:2. 6:4).
Sredi poletja — torej zares vzpodbudna smučarska vest. Kaže. da se je med tekači povečala smotrnost dela in to je vsekakor
prv] Korak k uspehu. Ce k temu dodamo še vesti o moskovski re-nesansi naše telovadbe in napravimo primero s smučanjem, lahko zares z optimizmom pričakujemo novo sezono.
Tekmovalcu in trenerju Janezu Pavčiču pa — mnogo uspehov pri delu!	-eh
Pokazalo pa se Je, da so bila ta-
ka ugibanja preuranjena. Vedeti
je namreč treba, da je prvi teden letošnjih tekem v Londonu motilo izredno slaho vreme in tako se je pač še tako zagrizen vimbedonski fanatik skoraj rajši odločil za ogled partij na televizijskem ekranu (vsakodnevno prenašajo turnir od 14. do 20. ure) kakor pa za dolgo pot s podzemeljsko želez-
nico na jug britanske prestolnice.
Brž ko pa je posijalo sonce, pa
je bila tradicija oživljena. Vsakodnevni obisk je presegel število 20.000, pa tudi kvaliteta iger je hipoma poskočila. Avstralski finale posameznikov Cooper-Fraser je bil celo po splošni oceni na takšni višini, da Je v zadnjih letih že kar težko najt] ustrezno primerjavo. In kako bi naj tudi Kilo? Priliv
Podljubelja) zlivati novi turistični tokovi, ne samo tisti, ki bodo vnaprej usmerjeni v našo državo, temveč bodo prišli k nam tudi marsikateri drugi turisti, ki bodo po naključju preživljali poletne dni v avstrijskem turističnem bazenu Koroške in si spričo ugodnih prometnih zvez priložnostno omišlja-li krajše ali daljše izlete
v našo državo, bodisi do Ljubljane, Zagreba itd. ali pa neposredno na naš lepi Jadran. Skratka, Tržič in njegovo gorsko zaledje proti severu s privlačnim cestnim objektom kot mejnim prehodom v sosednjo državo, bo slej ali prej zaživel kot močan turistični center.
Po teh vidikih je priprava tega, zdaj morebiti le nekoliko odmaknjenega industrijskega mesteca pod Karavankami, na
te pridobitve bližnje bodočnosti nič kako
potrebna in koristna. Nedvomno bodo morali Tržičani sami še marsikaj urediti, da bo njihov kraj v vsakem pogledu kos novim zahtevam in samo pozdraviti je treba zato, da orni sami niso odmaknjeni od' sodobnih dogajanj v svetu, ki služijo krajevni propagandi in privabljajo tujce ter tako gospodarsko krepijo svojo skupnost. In ljubeljske dirke so za prebivalstvo Tržiča najboljša in zdaj že tradicionalna preizkušnja, ki jim daje leto z.a letom več domislekov, več rutine in več samozavesti v premagovanju takih obče koristnih prijemov.
Letošnje ljubeljske dirke, ki so že šeste zaporedne v njihovi režiji, jih bodo spet našle pripravljene — o tem smo se te dni prepričali v razgovorih z njimi. Priprave tečejo v najlepšem redu, napake in pomanjkljivosti, na katere so bili opozorjeni, bodo odpravili, tod ali tam še kaj dodali ali izboljšali, tako da prav nikomur ni treba biti v skrbeh, da' tudi letošnji Ljubelj ne bo ostal zvest svojim tradicijam povojnih let. Ko bodo izpolnjeni še nekateri tehnični pogoji, ki so za kvantiteto in kvaliteto dirk s sodobnimi motornimi vozili neogibno potrebni in bo Tržič učakal še dan svojega turističnega vzpona pod predorom z moderno mednarodna cesto, bodo ljubeljske dirke dobile zadnji pečat in vlogo, s katerima se bodo lahko uvrstile v mednarodni koledar. To pa pomeni spet novo politično in gospodarsko afirmacijo naše države več
vsaj enkrat obiskal Wimbledon in videl neverjetno navdušenje Angležev za to tekmovanje.
Vse je potem takem slej ko prej v redu. čeprav je res, da tako velikih mojstrov kakor so ljili Sed-gman. Trabert in Hoad za zdaj še ni v vrstah amaterjev. Zato pa je
značilna izredna izenačenost svetovne elite, v kateri se bolj in bolj prerivajo v ospredje tudj Ev-ropci. Avstralska premoč je sicer še zmeraj nedotakljiva (med prvimi štirim; so trije Avstralci), zato pa je Amerika na izgubljenih po-
šestič se bližajo letos tradicionalne motociklistične in avtomobilske dirke na Ljubelj
možnosti. Dobrih 250 m pod vrhom — na tako imenovanem platoju čaka namreč na dovršitev komunikacijski objekt, ki bo v temeljih spremenil prometno tehnične pogoje te gorske komunikacije proti severu in obratna. V mislih imamo med vojno začeti cestni predor, ki še zmerom
ni aktiviran, vendar mu prav v zadnjem času glede dokončanja napovedujejo konkretne ukrepe, ki bodo tudii ta problem približali dokončni rešitvi.
V pričakovanju skorajšnje ureditve malega obmejnega prometa z Avstrijo in z dograditvijo te cestne bližnjice, ki bo pomenila za njene uporabnike ogromne prihranke na stroških in času, se bo za usmerjanje turističnih tokov v smeri sever—jug proti srcu Slovenije in na Jadran odprla povsem nova turistična perspektiva. Ta ne bo prinesla drugačnega utripa samo sedanji, redko naseljeni obmejni postojanki na platoju, temveč še mnogo bolj vsej dovozni poti do prvega večjega središča na naših tleh — Tržiča in ne nazadnje tudi vsej ostali Sloveniji. Pri tem bo velikega pomena še posebej, da bo ta nova cestna trasa vključena v mednarodno cestno omrežje od zahoda proti vzhodu ozir. jugu (kot evropska cesta E 5) ter bo tako polnovredni podaljšek
avtomobilske ceste iz Djevdjelije do Ljubljane in dalje proti severnim in zahodnim državam. To pomeni, da se bodo začeli v nekaj letih preko Ljubelja (ali bolje
Med maloštevilnimi športnimi prireditvami zunaj večjih mest pri nas, katerih sloves je šel že pred vojnimi leti daleč po svetu, sd vse bolj utrjuje glas tudi naša mednarodna dirka z motorja in avtomobili na 1355 m visoki Ljubelj nad Tržičem. Malo je ljudi, ki bi te gorske cestne zveg« v sosednjo Avstrijo ne poznali vsaj kot zemljepisni pojem, na tisoče in tisoče pa je tudi že takih, ki so si ta lepi kat Gorenjske že tudi ogledati od blizu, največ med njimi prvo avgustovsko nedeljo vsakega poletja. Takrat namreč zabrnijo tam desetine in desetine jeklenih konj In se v dobrih petih ali desetih minutah poženejo po 44 ovinkih in 33 odstotnih vzponih skoraj 600 m više na vrh tega tlikovitega prelaza z daleč vidnima piramidastima mejnima kamnoma med Avstrijo in Jugoslavijo. Kdor je kdaj že bil v tem slikovitem alpskem amfiteatru pod vrhovi Zelenice, Velikega vrha in Korošice ter njihovih sosedov, mu je njegova veličastna podoba — če je niso zakrivali njihovi pogostni nadležneži, oblaki — gotovo ostala v najlep-šem odsvitu. kadarkoli si jo je spet priklical v spomin.
Naša Go-renjska ima takih in podobnih gorskim panoram na izbiro in težko je dajati prednost eni sli drugi, vendar je res, da ima Ljubelj pred vsemi ostalimi avojo posebnost, ki mu odpira — in njegovemu bližnjemu in daljnemu podnožju — neslutene, ali v Podljubelju, razvojne
Planina Grintovca s Toscem — (Foto Fr. Močnik)
mm
Mmlmi
Perspektivni načrt kmetijstva in zadružništva mariborskih mestnih občin posebno, poudarja preskrbo potrošnikov Maribora kot velikega industrijskega središča. Preskrba s sadjem in zlasti z vrtninami je bila v povojnih letih nezadostna in neredna. Maribor je prejemal namreč okrog 40 odstotkov manj sadja in vrtnin iz bližnje okolice, kot bi dejansko potreboval. Letni primanjkljaj tega blaga znaša okrog 279 vagonov. Takšno stanje p**, se danes ni bistveno spremenilo.
Po drugi strani so cene kmetijskim pridelkom sorazmerno visoke in večkrat nedostopne potrošnikom. V prihodnjih petih letih se bo kmetijska proizvodnja na področju mestnih občin povečala in pocenila ob sočasnem ustvarjanju socialističnih družbenih odnosov na vasi. Zlasti se bo povečalo pridelovanje povrtnin, namiznega sadja in grozdja, ker so prav kmetijski proizvajalci v štirih mestnih občinah dolžni oskrbovati Maribor s povrtninami, namiznim sadjem in grozdjem predvsem zaradi cenenega transporta kmetijskih pridelkov.
Načrt predvideva, da se bo kmetijska proizvodnja vsako leto povečala za 17,4 odstotkov. To bodo dosegli z ureditvijo in usposabljanjem socialističnih kmetijskih gospodarstev. Kmetijski gospodarstvi Zrkovci in Radvanje bosta posvetili glavno skrb pridelovanju vrtnin
Radeče
Te dni so zaključili seminar za člane delavskih svetov, ki so poslušali predavanja o odnosih med podjetji in komuno o pravicah in dolžnostih članov DS, delovnih odnosih, d el it v,- dohodka gospodarske organizacije in drugem. Udeleženci seminarja so se v razpravi po posameznih temah zelo zanimali za probleme delavskega samoupravljanja in gospodarstva. Vsi so izjavljali, da so na seminarju mnogo pridobili in da jim bo to koristilo pri njihovem delu. x
Organizacije ZK so nedavno sprejele 8 novih članov, pravkar pa pripravljajo sprejem 5 mladincev, kr so jih predlagali aktiv/ LMS. v študiju programa ZKJ in ostalega kongresnega gradiva sta najuspešnejši organizacija ZK v papirnici in v Zidanem mostu. Komunist/ v papirnici so doslej poslušali že pet predavanj o programu in resoluciji VII. kongresa ZKJ.
vseh vrst. Vinogradniška , in sadjarska socialistična kmetijska gospodarstva pa bodo krila potrebe mesta po grozdju in namiznem sadju. Zadružne organizacije bodo vključile k sodelovanju tudi kmete-zadružni-ke na vsaj polovico njivskih in travniških površin. Za uresničitev te naloge bodo morali zagotoviti zadostno število strokovnega kmetijskega kadra, ekonomistov, traktoristov, mehanikov, knjigovodij in strokovnih delavcev.
V Sovenskih goricah zaradi težje zemlje niso ugodni pogoji za pridelovanje krompirja, vendar so vsi pogoji za uvajanje sladkorne pese in korenčnic. V podpohorskem okolišu je težišče na povečanju površin z deteljo in krompirjem iri na zmanjšanju ostalih okopavin, predvsem koruze. V višinskem okolišu naj bi v prihodnje pridelovali predvsem semenski krompir in krmna žita. Na Dravsko-ptujskem polju bosta v prihodnje intenzivna polje-
delska proizvodnja in živinoreja glavni kmetijski proizvajalni panogi.
Površine nasadov hmelja se bodo povečale za 55 ha. Na področju občine Tabor bodo na novo zasadili 25 ha nasadov hmelja, na območju občine Tezno pa 30 ha. Vzporedno s povečanjem proizvodnje je predvidena tudi gradnja novih sušilnic za hmelj. Razširilo se bo tudi pridelovanje sladkorne pese. Vsi občinski ljudski odbori na področju mesta bodo imeli leta 1961 zasejanih 350 ha. Za zagotovitev surovinske baze Tovarni olja v Slovenski Bistrici bodo v mestnih občinah zasadili skupno 175 ha 7. oljno repico.
Potrebe po povrtninah, sadju in grozdju bodo krili s povečano proizvodnjo na socialističnih kmetijskih gospodarstvih in v kooperaciji med ZK in zadružniki. Za ureditev toplih gred, rastlinjakov in umetnega namakanja so predvidene investicije v višini 47 milijonov di-
narjev. Od tega odpade na KG Radvanje 15 miijonov, na KG Zrkovci 13,5 milijonov, ostalo pa na zadružno kooperacijo Neposredna bližina mesta Ma ribora kot važnega potrošnega središča zahteva tudi preusmeritev živinorejske proizvodnje Na področju mestnih občin sf oblikujejo tudi okoliši proiz vodnje mleka. Predvideno je da se bo proizvodnja mleka po večala od sedanjih 36.000 hi n 68.000 hi.	M.	K.
Pomurje
Prihod izseljencev. V posamezne kraje Pomurja so že prispeli prvi izseljenci, ki že dolga leta živijo v Združenih državah Amerike. V Murski Soboti, Bahovcih in nekaterih drugih krajih so rojaki izseljence prisrčno sprejeli. Podružnica Izseljenske matice v Murski Soboti je zaključila vse priprave za izdajo foto-albuma, ki bo namenjen izseljencem.
Ob cesti iz Slovenske Bistrice proti tovarni »Impol« gradi omenjena tovarna pet stanovanjskih blokov, v katerih bo 25 stanovanj. Po en blok gradita še občinski ljudski odbor in podružnica Komunalne banke (foto M. Kos)
Pametna pobuda. Na razširjeni seji Okrajnega komiteja ZKS Murska Sobota je prof. Janko Liška govoril med drugim tudi o ustanovitvi izobraževalnega centra, ki bo izpopolnil veliko vrzel v dosedanjem izobraževalnem delu. Dejal je, da bo po perspektivnem planu za Ijudsko-prosvetno in kulturno dejavnost na razpolago 140 milijonov dinarjev. S temi sredstvi bodo adaptirali vrtno dvorano v gradu v Murski Soboti, razširili Studijsko knjižnico in Pokrajinski muzej, ustanovili izobraževalni center ter adaptirali nove prostore centr-. za gospodinjsko pospeševalno službo.
Nova vinska klet. Vinogradniško posestvo na Kapeli gradi veliko vinsko klet na Kapelskem vrhu, v kateri bodo lahko vkle-tlli 50 vagonov vina. Nad kletjo bodo uredili manjšo predelovalnico sokov in stiskalnico.
Brod čez Savo pri Jevnici bo kmalu odigral svojo vlogo. Nadomestil ga bo viseči most, ki
so ga pred kratkim začeli graditi
Šoferji za svoj praznik
Na Bledu bodo praznoval
Občina je začela graditi 40-stanovanjako hišo, ki jo bo grad/la v več etapah. Letos bo dograjenih za vselitev 12 stanovanj, prihodnja leta pa še ostala. V pritličju stanovanjske hiše bedo tudi prostori za pošto
in trgovino.
Na Bleda imajo te Ant še zadnje priprave za praznovanje svojega občinskega praznika, ki ga praznujejo vsako leto 17. julija v spomin na partizansko akcijo leta 1941 na isti dan. Množične organizacije, Občinski ljudski odbor in gostinska podjetja so za praznovanj e, ki bo
trajalo ves teden, piripnavSli pester program.
Letošnje praznovanje občinskega praznika pa bodo Blejča-
ru združili tudi ■ s praznovanjem aneva vstaj e.
17. julija, na praznik, .bodo za začetek praznovanja na Blejskem gradu zapele fanfare, takoj za tem pa bo na sedežu ob-
NOVA STROKOVNA ORGANIZACIJA
V Mariboru so ustanovil/ novo strokovno organizacijo — Združenje absolventov mojstrskih in delovodskih šol okraja Maribor. Ustanovnega občnega zbora v Unionski dvorani se je udeležilo nad 80 delegatov — absolventov delovodskih in mojstrskih šol iz številnih podjetij
mariborskega okraja. Mimo njih so se občnega zbora udeležili še predsednik Združenja absolventov mojstrskih in delovodskih šol LRS Stanko Krivec, načelnik Sveta za delo pri OLO Maribor Edi Zorko ter d/rektor mariborske mojstrske šole Vlado Juvane. Poročilo pripravljalnega odbora je podal Stane Lo-štrak in med drugim dejal, da se je v Mariboru že dalj časa čutila potreba po ustanovitvi organizacije, ki b/ združevala ato*, solvente omenjenih dveh šol.
V svojem izčrpnem poročiu u je tovariš Loštrak nadalje ome-
niir da je med kvalificiranimi delavci v mariborskem okraju veliko zanimanje za vpis na mojstrsko šolo, ki je bila v Mariboru ustanovljena 1954. leta. V ilustracijo je navedel nekaj
številk, iz katerih je raizviidno, da je 1957. leta končalo mojstrsko šolo 105 slušateljev, leta 1958 pa 83 slušateljev. Na ustanovnem občnem zboru Združenja so sprejelj program dela Združenja, /z katerega je razvidno, da ne bo Združenje skrbelo samo za strokovno izpopolnjevanje, temveč tudi za družbeno ekonomsko in poliitično izobraževanje svojega članstva.
Ob zaključku ustanovnega občnega zbora so potrdili pravila združenja, Izvolilj 7-članski odbor ter sklenili, da bodo v najkrajšem času ustanovili v vseh večjih podjetjih mariborskega okraja podružnice, -gd
čine slavnostna seja Občinskega ljudskega odbora. Zvečer bo na velikem grajskem dvorišču na Bledu koncert letoviškega orkestra iz . Zagreba. Naslednji diam pa bo v blejski »Kazini* večer poskočnih melodij v izvedbi Avsenikovega kvinteta. 19. julija popoldne se bo na Blejskem jezeru začelo mednanodn-o veslaško prvenstvo. Pomerili se bodo Nemci, Avstrijci in Jugoslovani . Istega dne zvečer pa bo Radio Ljubljana v »Kazini« priredil ‘priljubljeno javno radijsko
oddajo »Izberite popevko«. 20. julija, bodo na Bledu nadaljevali
tekme veslaškega prvenstva,
zvečer, kmalu po 21. uri pa bo na jezeru veličasten ognjemet.
21. julija se bo praznovanje občinskega praznika zlilo s praznovanjem dneva vstaje. Ta dan bo namreč na Bledu veliko slavnostno zborovanje s prihodom partizanskih patrulj iz različnih krajev. Po okoliških krajih in vaseh pa bodo imeli zvečer ali drugi dan — na praznik
dneva proslave.
vanja ,pa
jeseniške
priredil
plesov in
—: manjše lokalne Za zaključek prazno-bo 22. julija ansambel Svobode Blejčanom večer jugoslovanskih pesmi.	V.	R.
13. julij so šoferji izbrali za svoj praznik v spomin na pomemben dogodek iz narodno-, osvobodilnega boja. 13. julija se spominjamo dneva, ko so se naši partizani proslavili ne samo kot borci, temveč tudi kot šoferji, ko so leta 1943 pripeljali tedanji štab NOV na motornih vozidih v osvobojeni Žužemberk.
Za svoj praznik so šoferji po
Velika Nedelja
Tukajšnji šolski odbor se je lotil zbirne akcije za popravilo šole. Zbiral je predvsem les, da bi zgradili novo ostrešje, vrata in pode. Šola je namreč stara že
nad 60 let in nujno potrebna večjega popravila. Precej kmetov se je akciji rado odzvalo.
*
Trgovina kmetijske zadruge bo v prihodnje poslovala kot poslovalnica trgovskega podjetja »Vzor« iz Ormoža. Ker pa je zadruga najela precejšnje posojilo za ureditev trgovine, bo moralo trgovsko podjetje prevzeti tudi vse obveznosti za odplačevanje le-tega. Sama zadruga se bo v prihodnje ukvarjala še s prodajo reprodukcijskega materiala in zaščitnih sredstev. Prav bi bilo, da bi čimprej poiskali primerne prostore za takšno prodajalno.
V Ptuju skrbijo za olepšan je mesta. Tako so ob Miklošičevi ulici v neposredni bližini živilskega trga in ob avtobusnem postajališču uredili Ieipe zelene pasove s klopmi (foto M. Kos)
Manj konjev več govedi
Prizadevanje kmetijske zadruge v Šempetru ob Savinji za napredek kmetijstva
Kmetijska zadruga v Šempetru ob Savinji uspešno skrbi za pridelovanje hmelja. Njeni člani so dosegli najvišje donose in najboljšo kakovost v Savinjski dolini, saj je bilo lani 97 Jo njihovega hmelja prve vrste. Zadruga šteje nad 350 članov, katerim je izdala lani nad 350 ton umetnih gnojil. Po-
leg hmeljarstva skuša pospeševati tudi živinorejo. Tudi sadjarski odsek je zelo marljiv. Zlasti lepe uspehe dosega pri škropljenju sadnega drevja.
Zaradi pomanjkanja delovne sile skuša zadruga čimbolj mehanizirati obdelavo polj. Zaradi tega je strojni odsek letos nabavil 8 traktorjev tako da jih imajo sedaj 9 in Unimog z vsemi priključnimi stroji. Letos so sklenili že nad 170 pogodb za strojno obdelavo in se vse bolj navdušujejo zanjo.
Kreditni odsek ima nad 270 vlagateljev s 14 milijoni dinarjev. V prihodnje nameravajo ustanoviti lastno hranilnico, ki naj bi imela prostore v novi zadružni stavbi.
Na področju zadruge imajo okrog 200 ha zemljišč, prihodnje leto pa jih bodo povečali za nadaljnjih 40. Z uvajanjem mehanizacije bodo zmanjšali število konjev, kar bo znatno vplivalo na povečanje števila govedi. V načrtih imajo tudi postopno uvajanje hibridne ko-ruze in italijanske pšenice, predvidevajo pa tudi nadaljnjo obnovo sadovnjakov. Zaradi strojnega obdelovanja je vedno bolj pereča arondacija in vse kaže, da se bodo morali prej ali slej lotiti tudi te naloge. Z namenom, da bi se posvetili izključno kmetijski proizvodnji, je vodstvo zadruge s 1. julijem ukinilo vse nekmetijske dejavnosti. Upajmo, da bo poslej delo še bolj uspešno.
ŽIVAHNA KOMUNALNA DEJAVNOST
Tartinijev trg v Piranu. V' ozadju impozantni stolp na skalnatem griču, ki pada navpično v morje. S tega griča je Piran in vsa okolica turistu kakor na dlani. (Foto Frenk)
Komunalna delavnost v samem Žalcu se je zadnje dni dokaj razmahnila, v javnih nasadiih pleskajo - klopi, tako da bodo tončno le obvarovane pred nadaljnjim razpadanjem. Tudi žive nej e ob nasadih so lepo obrcane, trava pokošena itd. Osredje komunalno delo pa je vsekakor rekonstrukcija ceste, ki odi mimo železniške postaje kanalizacija je že urejena, zgra-!.iti pa bo treba še hodnike za pešce, urediti zeleni pas in asfaltiran« vozišče. S tem bodo
okoliš doma TVD »Partizan« in železniške postaje dokaj olepšali. Želeti bi bilo, da bi taiknat ljudje nehali spuščati perutnino na pašo v javne nasade.
Letos naj bi uredili še javno razsvetljavo v vseh večjih krajih in na glavnih križiščih v občini. V Drešinji vasi in Preboldu pa se pripravljajo na ureditev kanalizacije. S sredstvi iz občinskega proračuna pa naj bi končno omogočili »udi ureditev lani začetih del na področju vodnih napeljav in kanalizacije.
vsej Sloveniji pripravili bogate programe prireditev.
V Ljubljani bo Združenje šoferjev in avtomehanikov'LRS na praznik poneslo venec na grobnico herojev, Združenje šoferjev ljubljanskega okraja pa bo položilo venec k spomeniku talcev v gramozni jami.
Gotovo bodo naj lepše, prireditve v Ljubljani, kjer bo podružnica združenja za mesto Ljubljana priredila po vseh večjih avtomobilskih prevoznih podjetjih (SAP Turist biro, Putnik, Globus špedicija, NC2 itd.) proslave, na katerih bodo podelih diplome in priznanja najboljšim
voznikom motornih vozil in mehanikom. Podjetja pa bodo obdarila denarno svoje najboljše šoferje še posebej.
V Kopru so začeli praznovanje v okviru dneva šoferjev že pred dnevi, ko šoferji sodelujejo v tednu prometa. Trajal bo do dneva šoferjev 13. julija; izboljšali naj bi prometno varnost in disciplino na cestah, obenem pa nudili vsemu prebivalstvu prometno vzgojo spričo naraščajočega prometa. Na najraziič-
ldrija
Te dni so v Idriji odkrili spominsko ploščo narodnemu heroju Jožetu Mihevcu-Rudar-ju. O življenjski poti padlega heroja je govoril član občinskega odbora Zveze borcev. Pri svečanostih je sodelovala tudi sindikalna godba na pihala. Poleg številnih domačinov so se udeležili odkritja tudi zastopniki raznih množičnih in političnih organizacij.	ar.
nejših tekmovanjih bodo nastopil tudi šoferji pa tudi pionirji v Kopru, Postojni, Ilirski Bistrici in Sežani ter v drugih krajih okraja.
Po drugih večjih krajih Slovenije bodo v teh dneh uredili izložbe, ki bodo prikaizovale grafikone iiz cestnega prometa :n najrazličnejše dokumente iz prometne varnosti.
V Logatcu, Kamniku, Domžalah, Grosupljem in v Kočevju bodo imeti v nedeljo 13. julija parade po mestu, ob tej priložnosti pa bodo tudi slavnostne seje tamkajšnjih podružnic Združenja šoferjev.
V Novem mestu bo nekaj delegatov poneslo s slavnostne seje podružnice Združenja šoferjev venec v Žužemberk k spominski plošči osvoboditve Žužemberka oziroma prihoda Glavnega štaba NOV v ta kraj.
V Celju pa bodo imeli šoferji proslavo svojega praznika že 11. julija. Takrat bodo najzaslužnejšim razdelili nagrade in priznanja.
V Mariboru pa bodo v nedeljo priredili šoferji veliko parado itn tekmovanja v ocenjevalnih vožnjah, sledila pa bo še slavnostna seja tamkajšnje podružnice.
Podobne slavnostne seje, parade, ocenjevalne vožnje in druga tekmovanja bodo še v vseh drugih krajih Slovenije, n. pr. v Trbovljah, Hrastniku, Zagorju, Radgoni, M. Soboti, Lendavi in Ptuju. Na vseh slavnostnih sejah bodo podelili najboljšim šoferjem in avtomehanikom nagrade, diplome in priznanja.
V. R.
Premalo zdravnikov
V goriškem okraju se je zdravstvena služba v zadnjem času že vidno izboljšala, ni pa še povsem zadovoljiva, če upo števamo, da opravi posamezen zdravnik približno šest pregledov na uro. Ob taki obremenitvi je jasno, da je zdravnikov še vedno premalo, predvsem pa je občutiti pomanjkanje zobozdravstvenih delavcev. Število le-teh se namreč ne veča tako hitro, kakor število splošnih zdravnikov. Razveseljiva pa je ugotovitev, da se je storilnost zobozdravstvenih delavcev v zadnjih dveh letih skoro podvojila.
Trenutno je v goriškem okraju 27 zdravnikov v posameznih krajih in 16 v bolnišnicah, 10 dentistov in 10 zobotehnikov. Vsi ti imajo na razpolago 20 splošnih in 13 zobnih ambulant, 9 pomožnih zdravstvenih postaj, 4 dispanzerje za TBC in 3 anti-venerične dispanzerje. V okraju je tudi 14 lekarn, splošna bolnišnica v Šempetru in bolnišnica za duševno bolne v Idriji, kjer nameravajo odpreti v kratkem tudi protialkoholni dispanzer. V Šempetru gradijo ob po-
POPKAVEK V včerajšnji številki »Slovenske-ga poročevalca« smo objavili nekrolog o pokojnem ameriškem rojaku Mirku G. Kuhlju, v katerega se nam je pomotoma vrinila slika, ki ne predstavlja pokojnega Marka G. Kuhlja. B ralce prosimo, da nam to neljubo pomoto oprostijo.
moči tamkajšnjih gospodarskih organizacij provizorij za splošno in zobno ambulanto.
Vse te številke vsekakor dokazujejo lep napredek, kljub temu pa bo treba posvetiti v prihodnje še čim več pozornosti in skrbi nadaljnji organizaciji zdravstvene službe.
J. P.
Kršili so oredpise o cenah
Okrajni tržni inšpektor je nedavno ugotovil, da je trgovina kmetijske zadruge Šentjanž pr/ Krškem prodajala jedilno olje po višjih cenah kot bi smela. Medtem ko je okrajni ljudski odbor določil najvišje maloprodajne stroške pri olju v znesku 12 din, je zadruga nabijala na nabavno ceno tudi po 13 /n celo 53 din.
Tržni inšpektor je pri pregledu tudi ugotovil, da je zadruga prodajala jamski les po višjih cenah od tistih, po katerih ga je zaračunavala pred 31. decembrom lani. Razlika v ceni je znašala od 700 do 2000 din pirif kubičnemu metru, celotna nedovoljena premoženjska korist pa ie presegla 100 tisoč dinarjev.
KZ Šentjanž se bo morala zaradi kršitve predpisov o cenah zagovarjati pred gospodarskim sodiščem, kar bo v poduk vsem, ki še vedno ne spoštujejo pozitivnih gospodarskih predpisov.
Zapustila nas je naša ljubljena mama
MINKA PILIH
roj. Žirovnik uradnica železniške direkcije v pokoju
Pogreb naše ljube mame bo v sobota, 12. t. m. ob 17. uri iz Nikolajeve mrliške veže na pokopališču 2ale.
Ljubljana, 10. julija 195S
Žalujoči: sin Ing. Zoran z ženo Jelco, brat dr. Jatfko Širovnik z družino in ostalo sorodstvo
16 itr. / SLOVENSKI POBOCEVJULcC / St. m — 10. julija ioss
t—   -----------------:____'L - ________________ ■	•	____
Preskrba potrošnikov
Iz perspektivnega načrta o napredku kmetijstva in zadružništva na področju^ mariborskih
mestnih občin
sFESTIVAL
VI. LJUBLJANSKI festival
Drevi ob 20.30 bo v preddverju Križank sklepni festivalni koncert beograjskega akademskega zbora »Branko Krsmanovič. J. Slaven: skl: Simfonija Orienta; C. Orff; Tr:onfo di Afrodite. Izvaja Akademski- zbor »Branko Krsmanovič« •;z Beograda ob sodelovanju orkestra Slovenske filharmonije. Dirigent Bogdan Babič. — V primeru slabega vremena bo koncert v dvorani Slovenske filharmonije: —
Vstopnina; 200. 150 in 100 din.
Sobota, 12. julija ob 20.30 v amfi-teatralnem letnem gledališču v Križankah festivalna premiera Verdijeve »Aide«.. ki bo v Ljubljani prvič uprizorjena. ..-na prostem. Gostuje mariborska opera o'o sodelovanju orkestra in zbora ljubljanskega opernega gledališča ter zbora Slovenske filharmonije. Ob slabem vremenu bo predstava v opernem gledališču. Vstopnina: 40i 300 in 200 din, stojišče 100 din. Vstopnice lahko dobite en dan vnaprej pri festivalni blagajni v Križankah od 10.—13. in od 17. do 20.30. Rezervacije po telef.; 21-164. za skupinski obisk do 11. ure. — Delovnim kolektivom priporočamo. da organizirajo skupne obiske festivalnih prireditev. V primeru hladnejšega ozračja priporočamo
občinstvu, da se topleje obleče,
Razstavi; v narodnem muzeju
»Turški vpadi na slovenska tla«,
v razstavni dvorani Narodne in univerzitetne knjižnice »400 let slovenskega koledarja«.
Inserirajte v sSiovens^eEP poročevalcu«
i
%
J
:
I
i
S
Sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je po iiudii bolezni zapustita naša ljuba mama
OSBRIJSLJI POTUŠEK
roj. PUHAR, stara 80 let Fogreb drage pokojnice bo v petek 11. julija 1958 cb 17. ura iz križišča na Hujah.
Žalujoči: sin Gustelj z družino in ostalo sorodstvo.
Kranj, Ljubljana, Celje. 10. julija 1958.
Petek. 11. Julija: Olga.
Danes poteka 32 let, odkar je umri slovenski pisatelj Fran Detela. eden izmed glavnih predstavnikov slovenskega poetičnega realizma v dobi po Stritarju. Rad je posega; tudi v slovensko preteklost. Njegova najboljša zgodovinska povest je »Pegam in Lamberg ar«.
Na današnji dan leta 1944 je utonil v Soči Jože Srebrnič, podpredsednik POOF za Slovensko Primorje.
NOČNA ZOKAVNISKA UEZUKNA SLU2BA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20. DO 7. URE ZJUTRAJ, OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN:
Zdravstveni dom rudniki
dr. Krejči Fedor, Privoz 18. telefon 20-767 V odsotnosti zdravnika kličite telefon LM 20-500 V soboto dežurna služba že od 18 ure dalje Zdravstveni dom MOSTE: dr. Debevc Rado, Zdravstveni dom Moste. Krekova ul. 5, telefon 31-359. V odsotnosti 'zdravnika kličite telefon LM 30-300. Zdravstveni dom VIC: dr Stok Miloš. Cankarjeva c. 10, telefon 21-519 Nedeljska dežurna služba v ambulanti Mirje, Trg mladinskih delovnih brigad št. 3, od 8,—14 ure. telefon 21-797.
Zdravstveni dom CENTER: dr. Kozak-B, Vlasta, Miklošičeva c. 24. telefon 39-151 Za obiske otrok ista telefonska številka. Zdravsivern dom BEŽIGRAD; dr. Naglas Marjan, Lavričeva c. 5a, telefon 31-286. v slučaju odsotnosti zdravnika telefon 30-800.
Zdravstveni dom SISKA:
Zg. Šiška. Černetova c. 31. telefon 22-831.
HALO. HALO!
Kolektiv gostilna »Vinska trta« Bohoričeva št. 9 (pri »Mačku«) vabi na otvoritev renoviranega vrta dne 12. in 13. julija. Igra kvintet »čing-čong Klakuta«. Za ledačo in pijačo preskrbljeno.
POZOR! Ce se mudite na plaži Semedela pri Kopru ne pozabite obiskati gostišča »NA OBALI«. Ob vsakem času dobite pristna domača topla in mrzla jedila ter najboljše istrsko vino.
Na meteorologiji Je diplomira) Nardin Gorazd. Čestitajo prijatelji.
Hočevar-Jager Ančka je diplomirala na filozofski fakultet:	v
Beogradu.
ZA SLADOKUSCE TURISTE —
Gostišče »NA KLANCU« Jernej pr; Portorožu, vam nudi domači pršut, istrsko vino. rafolšk in malvazija, v sobotah 'n nedeljah ples Pridite, ne boste razočarani!
Zapustila nas je v 67. letu naša dobra mama in žena
IVmKR ČOP
roj. PRETNAR
Pogreb drage pokojnice bo v soboto 12. t. m. cfb 16. uri na-jeseniško pokopališče. -
, '	Žalujoči:	hči	Polonca,	sin Jaka, mož
Jaka in ostalo sorodstvo.
Ea
gl
1
n
m
i
J?*
■i
1
I
1
f
ZAHVALA
Ob bridki izgubi, ki nas je zadela s smrtjo našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata itd
KARLA ŠKOFA
posestnika na Bizeljskem
ste nam številni pomagali prenašati gorje. Vsem smo dolžni zahvalo. Predvsem se pa iz srca zahvaljujemo zdravnikom prof. dr. Vuletiču iz Zagreba in domačemu zdravniku dr. Francu Kocjanu za izredno požrtvovalnost in ualužnost, ki jo je izkazoval dragemu pokojniku ves čas bolezni. Nadalje se zahvaljujemo pokojnikovim prijateljem jn lovcem ter gasilcem za častno spremstvo, tov. Viktorju Premelču pa za ganljivi poslovilni govor ob odprtem grobu, domačemu pevskemu zboru za lepe poslovilne pesmi, vsem številnim darovalcem vencev in cvetja, vsem, ki ste nam izrazili sočustvovanje in vsem, ki ste ga spremili k poslednjemu počitku v domači zemlji.
Žalujoče rodbine Skof, Turnšek, Blažinčič
JAVNA ZAHVALA
Zavodu za rehabilitacijo invan dov Laško Ravnateljstvu, vseu zdravnikom, medicinskim sestram vsem nameščencem in nameščen kam zavoda za njih neprekoslj i v in človekoljubno ravnanje, s pacienti na splošno, katerega sen: bii osebno deležen, izrekam svojo prisrčno im iskreno zahvalo.
Kari Furman, voj. inv
Dr. Jerše Marjanu se družina Jenko iskreno in prisrčno zahvaljuje za njegovo vestno, dolgo in skrbno zdravljenje našemu nadvse dobremu možu oz. očetu.
Zveza prijateljev mladine okraja Ljubljana je pripravila tudi letos dnevna letovanja ob Sori za pionirje Ljubljane.
Obveščamo ' starše in Društva
prijateljev mladine da bomo sprejemali prijave in prispevek 100 dim dnevno od sobote dalje od 17 do 19. ure, Resljeva c. 8. soba 5 Pionirji vabimo vas
Člane Kluba kulturnih delavcev
obveščamo, da je klub čez poletje odprt od 11. do 15. ter popoldne od 17. do 20. Novi prostori s terasami) so v Tomšičevi 12
TURISTI! Ob cesti Trst - Reka obiščite gostilno »Pri poti« v Materiji, kjer boste postreženi s pršutom pristno - istrsko črnino in prenočiščem!
Gostilna v Gradišču ob cesti Trst - Reka Vam nudi izvrstna
vina in domača Jedila! ' Obiščite
nas!
Maturanti sredmje ekonomske šole letnik 1948 3 a in b — 10-let-
nica mature pri »Nacetu« na Smar-timski cesti 12. VIL ob 19.30 uri. — Javite se Rajerju Francu. Smrekarjeva — tel. 23-568
MEDEX. Poslovalnica Miklošičeva 30. Dve jedilni žlici čebelnega medu. sok pol limone in pol litra vode daje izredno osvežujočo in prijetno pijačo, ki je poleg tega zdravilna.
OBVESTILA
POZIVAMO vse ustanove, zavode, gospodarske organizacije, hanke, zbornice in podobno, da nam pošljejo podatke o zaposlenih pravnikih do 12. VII. letos do 14: ure v Kresijo — vložišče — soba 24.
Popisati je treba vse pravnike,
Ki so bili 1 VII. 1958 v delovnem
razmerju v državni upravi (razen
sodišč in tožilstev), gospodarskih
organizacijah vseh vrst;, zadružnih organizacijah, zbornicah, inštitutih itd.
Kot pravniki se popišejo samo
tiste osebe, k.i so končale pravno fakulteto. Ne popiše se torej pravni referent ali podobno, ki nima dokončane pravne fakultete.
Podatki naj bodo razvrščeni po naslednjih točkah:
1. zaporedna številka; 2 priimek, očetovo ime in ime; 3. dopolnjeno leto starosti; 4 dopolnjeno leta službe, priznana za pokojnino; 5. naslov ustanove, podjetja, kjer je zaposlen; 6. .delovno mesto, ki ga zaseda (navesti točno opredelitev
n. pr. pravni referent, šef odseka
itd): 7. Mesečni prejemki za julij 1958. za podjetja za juni-j 1958 v netto zneskih.
a) po plačilnem razredu,
b) po tarifnem pravilniku,
c) -položajna plača ali premijski dodatek.
Za mo-rehitna pojasnila se obračajte na tel. 22-122.
Tajništvo ObLO Ljubljana Center
MARIBOR
Petek, 11. julija.
Dežurna lekarna: »Center«, Gosposka ul. 12.
RADIO
5.00—8.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana: 8.00—8.05 Domače vesti; 8.15—8.30 Zborovske skladbe renesančnih avtorjev; 8.30—17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 17.00 do 17.10 Domača poročila; 17.10— 17.30 Zabavna glasba:	17.30—17.40
Kulturno prosvetni razgledi; 17.40 do 18.00 Domače napeve Izvajajo Pohorski fantje m Mariborski pihalni ansambel: 18.00—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana.
Za čiščenje mastnih madežev dobiš v vseh trgovinah, kjer kupuješ milo. tudi preparat »FLEX«. Nobenemu gospodinjstvu ne sme manjkati :>FLEX«.
DOBER NASVET! Ce želiš odlično mastno kremo, potem zahtevaj samo ULTRAGTN-sport kremo — Dobiš jo v vseh parfumerijah.
MLEKO ZA SONČENJE »EVELINE« proti rdečenju In opeklinam pri sončenju so dobile drogerij el
i
NENADOMA NAS JE ZAPUSTILA NASA PREDRAGA
LJUBICA TURŠIČ
ROJ. J A K S E
POGREB NEPOZABNE DRAGE POKOJNICE BO NA VRANSKEM PRI CELJU V SOBOTO, 12. JULIJA OB 11. URI,
GLOBOKO UŽALOŠČENI:	SOPROG	PROF	IVAN
TURŠIČ V BEOGRADU, MAMICA BIBIJANA JAKŠE, UČITELJICA V POKOJU, TETKA FANICA KOLŠEK, VRANSKO PRI CELJU. BRAT LJUBAN JAKŠE. NOVI-VAR S SOPROGO ANICO V BEOGRADU IN OSTALI SORODNIKI.
> U T N I K SLOVENIJA
DhSLiUNEVi\; /-.e.«.	u«.
TOVNO RAZSTAVO, največjo, letošnjo mednarodno prireditev. Sodeluje 51 držav med njimi tu-- dj Jugoslavija, istočasni ogled MILANA, LAUSANNE in PARIZA.
Odhod iz Ljubljane 31 avgusta 7.. 8., 15., 16. in 23. septembra- in 2. oktobra. Za prvi- dve skupini so že vsa razpoložljiva mesta zasedena.
Zahtevajte še danes točnejše
programe in informacije v najbližji poslovalnici	FTJTNTKA
SLOVENIJA.
Z LADJO V ATENE
FUTNIK SLOVENIJA organizira
v sodelovanju z jadransko linij-'
sko plovbo — SEDEMDNEVNE
IZLETE z motorno	ladjo »JA-
DRAN«	v ATENE.	Odhod iz
Ljubljane vsako nedeljo.
Prijave	sprejemajo	vse poslo-
valnice PUTNIKA SLOVENIJA, kjer zahtevajte tudi točne programe.
P e DIŠAL
ohrani noge zdrave, jim podeli svežost in prožnost.
' Lekarne-parfumerije.
BflZP SI
RAZPIS
UPRAVA ZA CESTE LRS — Tehnična sekcija Celje razpisuje mesta kandidatov za • cestarje, ki bi bili v jesenskem roku tega leta napoteni v cestarsko šolo, kjer bodo v teku enoletnega šolanja usposobljen) za kvalificirane delavce.
Interesenti, ki bi se za ta mesta zanimali, . naj takoj predložijo Tehnični sekciji v Celju prošnje opremljene s kolkom po 30 .din. in istim priložijo poleg kratkega življenjepisa naslednje dokazilne listine:
a) Izvleček iz matične knjige rojenih iz katerega bo razvidno, da je prosilec že izpolnil 17. leto in ni starejši od 30 let;
b) Šolsko izpričevalo iz katerega bo razvidno, da je dovršil vsaj B razredov osnovne šole oziroma 2 razreda gimnazije;
c) Zdravniško izpričevalo, iz katerega bo razvidno, da je za službo cestarja telesno in duševno zdrav;
d) Dokazila, da je bil vsaj 2 leti že zaposlen pri cestno-vzdrževalni ali sorodnj službi (nizke gradnje, pri e.v. delih na rekonstrukciji modernizaciji alr novogradnji cest itd.)
Prošnje s kratkim; življenjepisom in gori navedenimi listinami pošljite do 20. julija letos na naslov: Uprava za ceste LRS. Tehnična sekcija Celje. Lava 42. R
RAZPIS
Zdravstveni dom Ilirska Bistrica razpisuje naslednja mesta za: 1. Stomatologa ali dentista kot šefa zobne ambulante.
Pogoji:	osnovna in položajna
plača ter..dodatek .na položaj. —
Možnost, nadurnega.,.dela ter na-
gr a j evain j e po sistemu1 točkovanj a
Trosobnb komfortno stanovanje š
kabinetom in etažna 'kurjava.
3. Dve babici.
Samska stanovanja so preskrbljena.
Prošnjo pošljite upravi Zdravstvenega doma II. Bistrica. R
mruoiminimnnnndiifiiiitiiiitHiKiiuniutiitroiiittiiniiniiiiiiiiiiiiimiiiitifuimi
=	-1«T '	S
|	Industrija kovinskih	f
|	izdelkov	I
i	MARIBOR, KoSaki 50	8
I	1
i	razpisuje za 20. julij 1958	g
LICITACIJO	|
|	o prodaji osebnega avto-	j
|	mobila »FIAT 1100«.	f
|	Prednost pri nakupu ima-	|
|	jo državna in zadružna	|
|	gospodarska podjetja.	1
I	.	4197-R	1
«	I.
iiitniiitmimiHmtiiininiinHuntntuuiRiumiiMiitiiuittiiiuiiitiiuntiitiitinmHtf
RAZPIS
Komisija za sklepanje in odpo-•dovanje delovnih razmerij Ve--trgovine »Loka« Škofja Doka '.p.suje mesta za:
SEFA RAČUNOVODSTVA, SKLADIŠČNIKA.
• DELAVCA.
Pogoji:	ad. 1:	višji strokovni
uslužbenec z 8 let prakse v knjigovodstvu; ad. 2: visokokvalificiran delavec v trgovski stroki: ad 3: odslužen vojaški rok Nastop službe takoj! Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe z opisom dosedanjega službovanja pošljite upravi podjetja.	R
RAZPIS,
Uprava Zdravstvenega doma LJubljana-Poije razpisuje naslednja delovna mesta:
1. stomatologa v zobni ambulanti v Vevčah — Nastop službe 1. septembra 1958.
2. zdravnika splošne prakse v splošni ambulanti v Dolskem.
v Dolskem je na razpolago družinsko stanovanje. Nastop službe v Dolskem takoj ali po dogovoru.
Plača po uredbi o plačah. Položajna plača oo pravilniku o plačah	R
i:4 ti t
U i ti
f' 1
S0LSTV0
DVOLETNA ŽIVINOREJSKO — POLJEDELJSKA šola Grm- pri
Novem mestu sprejema prijave za
Vpis v šolsko leto 1958-59.
V šolo sprejemamo kandidate:
1. ki so končali 8 letno šolo; 2. ki so stairi od 17—25 let; S prednost imajo absolventi kmetijskih gospodarskih šol oziroma kandidati, ki so zaposleni v kmetijstvu. Izjemoma bomo sprejemali učence, ki so končali 6 razredov 8 letne šole in končali kmetijsko gospodarsko šolo.
Prošnji je treba priložiti:
1. zadnje šolsko spričevalo; 2. zdravniško spričevalo; 3. Izpisek iz matične knjige; 4. obvezo o plačevanju vzdrževal niioe.
Mesečna vzdrževalnina znaša 4.500 din.	g
B A D 1 0
SPORED ZA PETEK
5.00—8.00 Dobro jutro! (Pisan glasbeni spored) — vmes ob 6.30— 6.40 Reklame in obvestila 6 40— 645 Naš jedilnik. 8.05 Musorgski in Debussy. M. Musorgski: Uspavanka; Na Donu; Seminarist; Klasik; Cl. Debussy: Mazurka; Deklica z lanenimi lasmi; Arabeska stev. 1 v E-duru. 8.30 Variete na valu 327.1 (ponovitev). 9.30 Po domače godejo Veseli godci. 9.45 Orkester Helmuta Zahariasa. 10.10
Operna glasba za dopoldne. 11.00 Za dom in žene. 11.10 Z orkestrom Radia Ljubljana po svetu 13.00 Havajski zvoki. 12.15 Kmetijski nasveti - ing. Jože Rihar; Strupenost Insekticidov za čebele 12.25 Avgust Stanko je pripeljal svoje pevce pred mikrofon. 12.45 Zabaval vas bo pianist George Feyer. 13-15 Zabavna glasba vmes obvestila. 13.30 Antonin Dvofak; Dva slovanska plesa. Moravski dvospevi. 14.00 Igra pihalna godba Ljudske milice pod vodstvom Rudolfa Stariča. 14.30 Turistična oddaja.
11.45 Skladbe E. Adamiča in P. Jereba poje Ljubljanski komorni zbor-pod vodstvom- Jožeta- Hanea;-15.15 Zabavna glasba vmes obvestila in reklame. 15.40 Iz svetovne
književnosti — Mlhail Maian- Deklica in smrt. 16.00 Koncert ob štirih. 17.10 Hammond orgle v ritmu.
17.20 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov. 18.00 Iz naših kolektivov. 18.30 15 minut preludijev.
18.45 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame in obvestila, 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Pet pevcev — pet popevk. 20.15 Tedenski zu-nanje-politlčni pregled. 20.30 Iz ustvarjanja romantičnih virtuozov. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.15 Nočni komorni koncert. B. Bartok: Suita za klavir, op. 14; P. Hindemith: Mala komorna glasba; Z Kodaly: Godalni kvartet štev 2	23.00—23.15 in 23.30—23.45 Oddaja za tujino (prenos Iz Beograda).
II. PROGRAM ZA PETEK
16.00 Zabavni potpourri. 17.00 Razgovor z volivci. 17.15 Ljubljanska kronika in obvestila. 17.30 Odlomki iz komičnih oper
. TOVARNA UPOGNJENEGA POHI-STVA »STOL« KAMNIK razpisuj e štipendije:
1. za tehniška srednjo šolo - strojni odsek
2. za tehniško srednjo šolo - lesni odsek
3. za mojstrsko delovodsko šolo prt TSS -lesni odsek
4. za ekonomsko srednjo šolo.
Prošnje za dodelitev štipendije pošljite upravi tovarne v 30 dneh. K prošnji priložite potrebna po-trdila.
Štipendije bodo dodeljene v višini, lci jih določa uredba o štipendij ah (Ur. list FLRJ št. 22/58).
Pri dodeljevanju štipendije imajo prednost otroci borcev NOB in otroci staršev zaposlenih v tem podjetju.
4201-R
OBVESTILO
Iz tiska so izšle naše nove izdaje, med drugimi tudi
-PRIRUCNIK ZA NARODNE ODBORE« (velika Izdaja
v latinici) 40 sotrudnlkov, v redakciji Selma Hašim-begoviča,. Milivoja Kovačeviča, dr, Milana Joviča in ing Nedeljka. J. Guča.
Naše izdaje prodajajo vse knjigarne v državi.
Stalno prodajajo naše izdaje, knjige in obrazce naše prodajalne v Beogradu, Kneza Mihajlova 31, Maršala Tita 66, Zeleni Venac 10; v Zemunu, Maršala Tita U; v Novem Sadu, Zmaj Jovina 22.
Na večmesečno odplačilo prodaja naše izdaje »Presveta- v Beogradu/ Knez Mihajlova 1-2. -
SAVREMENA ADMINISTRACIJA -
Izdavar-ko štamparsko prednzeče, Beograd, Prizrenska S
pošt. p. 479 — Novi tekoči račun 101-11
TRGOVSKE POMOČNIKE — ZL LEZNINARJE. ev. tud; mešane ali špecerijske stroke sprejme Trgovsko podjetje »KOVINA«. Ljubljana	Stritarjeva	ulica 7
(dvorišče I. nad.) ‘	15218-1
STAREJŠA USLUŽBENKA z da!j-šo prakso želi ponovno namestitev — tudi začasno. Ponudbe pod »September« v ogl odd.
15222-1
HONORARNO SNAŽILKO za čiščenje lokala v jutranjih urah potrebujemo Gostilna »Tavčarjev nram«. Ljubljana Tavčarjeva ul. 4.	15227-1
PRIDNO TOČAJKO sprejmemo ' takoj. Ponudbe pod »Bife« v egi. odd.	R 1981-1
KURIRKO — SNAŽILKO potrebujemo za ločen delovni čas Pismene ponudbe prinesti osebno na Radio servis — Ljubljana Cankarjeva 3-1.	R 1977-1
INŠTRUIRAM KANDIDATE ZA MOJSTRSKE IZPITE. Ponudbe pod »Tehnična matematika« v
ogl. odd.	15171-2
UCENCA ALI UČENKO z dovršeno nižjo gimnazijo ali osemletko, sprejmemo v uk za trg. po-močnika-ico v poslovalnico Brezovica pri Ljubljani in v poslovalnico	v Polhovem Gradcu.
Pismene ali ustmene ponudbe pošljite	Trg. podj »HRANA«.
Ljubljana. Trg mlad. delov, brigad 7.	15090-3
2ENSfcA	IN MOŠKA KOLESA
opremljena s svetilko in ključavnico prodamo. Cena 33.000 din. Meh. del. »Ilirija« Celovška 42.	15097-4
NOV TRICIKEL, nosilnosti do 3 tisoč kilogramov prodamo. Mehanična deL »ILIRIJA«. Celovška 42.	15096-4
JAMSKI LES ZA OPORE 4 prodam. Ljubljana Močnikova 13.	15120-4
OPEL OLYMPIA je ugodno naprodaj. 26.000 km. lepe barve in opreme. Ponudbe v ogl. odd. pod »Opel 924il«.	15091-4
3. JULIJA SEM IZGUBIL URO na Prešernovi ali na Masaryko-vi ulici. Najditelju dam nagrado, če jo vrne v ogl. odd. 15168-10 V VEČERNEM VLAKU BLED —
LJUBLJANA sem pozabila modro boršo (bisago) (3 kopalke, trenerka, pulover. 2 plavalni kapi in ostalo). Poštenega najditelja prosim,, da vrne najdene predmete alt »poroči svoj naslov podružnici Slovenskega poročevalca Kranj.	15160-10
GOSPODINJSKO POMOČNICO k štiričlanski družini sprejmem s
ta-košnjim nastopom. Lahko je
tudi začetnica. Zrinjskega št 5
pritličje, levo.	13258-1
VAJENCA ali vajenko m pomoč-
nico frizerske stroke potrebujem
taikoj. — Salon Kos. Mestni trg s ev. 3.	15246-1
PODJETJE Ljubljanske mlekarne
sprejme več kolporterjev za
prodajo mlečnega sladoleda v
juliju in avgustu. Interesenti naj se takoj javijo v upravi podjetja Vodovodna cesta številka 94.	R	1990-1
INDUSTRIJSKO podjetje v Ljubljani sprejme v službo: blagajnika s primerno šolsko in strokovno izobrazbo s takojšnjim nastopom, polkvalificlranega sodarja in mlajše navadne delavce za delo v proizvodnji. Naslov v ogl. oddelku.	R	1989-1
UPOKOJENKO ali dekle, ki bi v dopoldanskem času pazila na otroka ln pomagala v gospodinjstvu, sprejmem takoj. Eventualno nudim stanovanje Sedej Zlato-polje 19, Kranj. 15231-2 VAJENKO za frizersko stroko — sprejmem taikoj. Javiti se osebno. — Grošelj Milan Ljubljana, Titova cesta 61.	1527S-3
VESPO, skoraj novo najboljšo — prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	15298-4
INJEKCIJE Bayer E-39 Cytostatl-cum prodam. Resljeva cesta 27. I. nadstr.. levo.	15295-4
MOŠKO KOLO brez plaščev, nov torpedo, nova Rogova balanca.
novi pedali, prodam za 7000 din.
Gasilska cesta. štev. 11 šola. hišnik. •	15280-4
fiat 609 prodam. Ogled pri Avtbi servisu. Prešernova ulica številka 42.	13299-4
TOVORNI AVTO »Pionir«, triton-skl, odličen, proda takoj Sladkogorska tovarna kartona in papirja. Sladki vrh. p. Šentilj. — Informacije dobite pismeno ali telefonično na — štev Maribor 38-94.	R	1988-4
MLAD INŽENIR Išče prazno ali opremljeno sobo. Ponudbe pod »Plača dobro« v ogl odd. 15258-9 NAJDITELJA knjižice predvoja-ške vzgoje na ime Pibernik — prosim; da jo odda pri hišniku na Zalah.	15247-10
SKLADIŠČNE DELAVCE sprejmemo takoj ali po dogovoru. — Samsko stanovanje eventualno tudi na razpolago. Javiti se Je pri »Slikoplesk«. Ljubljana. Gosposvetska cesta 16.	15272-1
PREKLICUJEM neresnične besede, ki sem jih govorila proti Jožetu Avguštinu Iz Doltarjev štev; 28. — Antonija Kosmač.
15233-11
SPORED ZA PETEK
■ KINO UNION«; franc barv. Ti-stavtslon film »PUSTOLOVŠČINE ARSENA LUPINA« Režija Jacques Becker Igrajo Robert Lamoureux Ll6elotte Pulver IB O. E. Hasse Tednik: Skozi ves svet št. 7 samo pri zadnji predstavi Predstave ob 17. 19 In 21.
KINO »KOMUNA« ameriški barv. cinemascop film — »DOBRO JUTRO GOSPODIČNA DOVE«. V gl. vlogi: Jenifer Jones. Predstave ob 17. 19 m 21 Brez tednika.
KINO »SLOGA«; — ameriški barv. pustolovski film »DOŽIVLJAJI KAPETANA VVEIGH-TA«. v naslov vlogi Gary Cooper. Tednik F. N. 27. Predstave ob 17, 19 in 21.
»KINO VIC«: franc. barv. cmema-scope film »SAKRAMENSKA FRKLJA«. Igrata Brigitte Bardot in Jean Bretonnlere Predstave ob 17. 19 ln 23
KINO »SISKA«: angl. barv. fSfbn »MOZ, KI JE LJUBIL RDEČELASKE« Predstave ob 17. 19 in 21 Danes zadnjikrat!
LETNI KINO »BEŽIGRAD«: sovj. barvni clnemascope film »PROLOG«. Predstava ob 20.30. Samo danes. Prodaja vstopnic uro pred začetkom predstave.
Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9—11 ln od 15 dalje.
MLADINSKI KINO »DUM LM«, Kotnikova:	ameriška risanka
»NASI ZVESTI PRIJATELJI«. -
Predstave ob 10 to 15 Danes zadnjič! jutri bo na sporedu italijanski film »NESMRTNE MELODIJE«.
KINO DOM JLA: amer. barv. film »MOŽ IZ COLORADA«. V glav. vlogi William Holden in Gleem Ford. Začetek ob 20.30.
TRIGLAV: amer film »PO SLEDU UBIJALCA«. Tednik, v glavni vlogi: Viveca Lindfors, Virginia Mayo. Predstavi ob 18 In 20. — Prodaj a vstopnic od 17 dalje.
LITOSTROJ: angleški barvni fitan »LEPO JE BITI MLAD«, ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave.
VEVČE: ameriški barvni film — »ZGODBA O JOLSONU«, ob 20.
DOMŽALE: italijanski barvni film »KRUH, LJUBEZEN IN . . .«, ob 18. in 20.
BLED:	francoski barvni film —
»SENTJERNEJSKA NOC«. Ob 18 in 20.30.
NOVO MESTO »KRKA«! Italijanski barvni film »LJUBAVNA SIMFONIJA«.
ČRNOMELJ: jugoslovanski film — »SVOJEGA TELESA GOSPODAR«. ob 20.
KRANJ »STORŽIČ«; ameriški film »USODNA NEZNANKA«, Ob 18 ln 20.15.
KRANJ »PARTIZAN«:	italijanski
film »FILUMENA MARTURA-NO«, Ob 20.30.
RADOVLJICA:	ameriški "'barvni
film »PRIŠEL IZ LARAMUA«, ob 20.
JESENICE »RADIO«: franc. barv. film »SVET TIŠINE«, Ob 18 in 20.
JESENICE »PLAVŽ«: mehiški film »MENV«, ob 18 in 20.
MURSKA SOBOTA: Ob 17,30 in 20 30 amer. barvni film »NEŽNI AKORDI«.
PTUJ:	amer. barvni film »BEG
IZ TRDNJAVE«.
RAZPIS
Zavod za proučevanje organizacije dela in varnosti pri delu LRS,
Parmova 33-2/1
razpisuje
naslednja delovna mesta:
Vodjo računovodstva
pogoj: dovršena srednja šola in večletna praksa ter poznavanje kontnega plana za proizvodna podjetja.
2 strojnih inženirjsv
pogoj: diploma strojne fakultete in 1—2-letna praksa v podjetju.
Ekonomista začetnika
pogoj:	diploma	eko-
nomske fakultete.
Nastop takoj. Plača zakonu o javnih uslužbencih.
po
ČASOPISNO PODJETJE »SLOVENSKI POROČEVALEC«
LJUBLJANA, Ulica Toneta Tomšiča 1 sprejme:
dve uslužbenk i za oglasni in naročninski oddelek tajnico za zunanjo rubriko in stroj epi sko
Pismene ponudbe pošljite Sekretariatu podjetja.
1-972
4098-R
BBBgEBafo.«.
Komisija za delovna razmerja pri
TOVARNI GUMBOV, KAMNIK
razpisuje meato
POGOJ:
1. ekonomska fakulteta s 9 let prakse v komercialni stroki,
2. srednja ekonomska šola z 10 let prakse v komercialni stroki,
3. visokokvalificiran delavec ekonomske stroke s 10 let prakse v komercialni stroki.
Plača po tarifnem pravilniku oziroma po dogovoru. Ponudbe s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega službovanja pošljite upravi podjetja do 30. julija 1958.
4188-R
8 str. / SLOVENSKI POROČEVALEC / St. 161 — 10. JULIJA 1958
Tudi jaz sem bil lačen, saj že ves dan nisem pojedel nič boljšega. Tillyne kuhinje pa se le nisem veselil.
15. POLJUB
Jedli smo za veliko okroglo mizo v salonu. Stregel nam je Milton, ki je prinašal hrano iz jedilnice, kjer je bila Tilly. Za večerjo je bil konzerviran paradižnikov sok, konzervirana ze-lenjadna juha, pečenka, ki je bila popolnoma razkuhana in krompir, ki je bil nekoliko trd. Slabše sem že jedel, toda ne mnogokrat.
Molly je sedela med menoj in Moonom. Prav lahko bi bil zares njen mož. Toliko se je menila zame. Saj niti ni bila vsega sama kriva, ker je Moon tako močno silil vanjo. To mi je bilo v opravičilo, da sem se kujal in se nisem pogovarjal, ker bi bilo to zame nevarno. Govorili so o uspehih Louisa Darbyja. Molly je kar dobro vozila. Lahko bi napisala knjigo o njem in vseh majhnih gangsterjih okrog njega.
Ko smo pojedli, je prišla Tilly k mizi. Pojedla je še ona, nato pa je izbruhnila proti Moonu. »Ali bi nas rad spravil ob pamet, George? Ali si ga dobil?«
Moon je odložil nož in vilice ter se naslonil nazaj. »Breen je izginil.«
»Hočeš reči, da je ušel s kovčkom?« je vprašal Rufus.
»Policija je prepričana, da ga je Larry Goodby ugrabil. Saj poznate Larryja. Obdeloval bo Breena, dokler ne bo zvedel, kam je skril kovček.«
»Larry!« se je posmehnil Milton. Tudi on je sedel-zdaj pri mizi. »Ne bi hotel biti na Breenovem mestu.«
Moon se je nakremžil. Nagnil se je naprej, pogledal na Molly, nato pa name. Prikimal je, kot bi se odločil, da ne bo ničesar skrival pred nama. »Policaj, ki je zasledoval Breena je videl, kako ga je Larrv udaril. Medtem ko je tepec zasledoval Larryja, pa se je Breen odpeljal z neko žensko. Neka priča je rekla, da je bil Breen skoraj nezavesten in da ni niti vedel, kaj se dogaja, ko ga je ženska pahnila v avtomobil.«
Mollyn obraz se ni niti zganil. Nabodla je košček krompirja na vilice, nesla v usta, nato pa ga žvečila, kot da bi bil gumij ast.
»Kakšna ženska?« je vprašala Tilly.
»Nihče si je ni dobro ogledal. Policija misli, da dela z Larryjem, kar je zelo verjetno.«
»Zgubljaš spretnost, George,« se je posmehnila Tilly. »Vse skupaj se mi zdi dobra potegavščina: Breen te je hotel spraviti s svoje sledi in se Verjetno zdaj kje skriva s kovčkom in se ti smeje.«
Tukaj sem sedel j az, človek, o katerem so govorili, in oni tega niso vedeli.	-	■
»Prepričan sem,. da ga ima Larry,« je rekel Moon. »Dejstvo je, da ga je Larry usekal in da je neka ženska čakala z avtomobilom, da; ga bo odpeljala. In zakaj bi Breen ušel s kovčkom. Saj mu ne'bi nič koristil. Pregledal sem njegovo preteklost in mož je prav to, za kar se izdaja: prodajalec avtomobilov z ženo in otrokom. Mislil je samo, kako bi mi ga čimdraže prodal. -Kar dobro sem delal z njim. Peljal sem njegovo hčerkico naokrog in mu nato sporočil, da se prihodnjič ne bo vrnila. To ga je prestrašilo, toda ne dovolj. Odšel je na policijo. Prihodnjič, ko bi ugrabil dekle, ne bi šel več na policijo. Kar polomil bi se, tako bi mi hitel vračati kovček, da bi dobil svojo hčerko nazaj.«
»Le da te je Larry prehitel,« je zarenčal Rufus. »Kaj bomo pa sedaj napravili?«
»Če bo Larry dobil kovček, bo moral priti na dan prej ali slej. In potem . . ,«’Moon je stisnil pest.
»Kaj pa je v kovčku, o katerem govorite?« sem vprašal
Pogledali so me. Samo Tilly me je gledala sovražno. Pokazala je s prstom name. »George, že Miltona je spraševal po kovčku.«
»Vprašal sem ga, tako kot sprašujem zdaj. Stalno poslušam neke govorice o kovčku. Popolnoma razumljivo je. da me zanima, kaj je notri.«
Tilly je še vedno kazala name. »Stavim, da je eden izmed Vitalovih fantov s Floride. Kaj potem, če je njegova žena Clara Darby. Po kovček sta prišla.«
Molly je molčala. To je prepustila meni, saj ni bilo težko odgovoriti.
»Ali niste rekli, da ima kovček neki Breen in da je Breen
v Larryjevih rokah?« sem vprašal. »Če bi delala z Larryjem, bi delala z njim in mu pomagala dobiti kovček od Breena. In če bi s Claro prišla sem iz kakšnega drugega vzroka kakor tistega, ki sva ga navedla, ali ne bi imela izgovorov pripravljenih? In če bi vedela kar koli o kovčku, ali ne bi vedela/ kaj je notri, ne da bi nama bilo treba spraševati?«
»Kaj pa je narobe s tem, Tilly?« je vprašal Rufus Tilly. »Saj vendar poznam vse fante s Floride.«
Umaknila je prst, s čimer je priznala poraz.
»No, kaj je s kovčkom?« sem vztrajal.
»Zakaj te pa to tako skrbi, Bert?« je zagodel Moon.
»Če bom že delal zate, bi rad vedel vse.«
»Saj boš, ko bo čas za to.« Nagnil se je naprej in me leno jogledal .»Zanimaj se samo za tisto, kar ti povemo.«
Nič nisem rekel. Drugi so me opazovali, kot da bi me primerjali s svojim poglavarjem Ni mi popolnoma zaupal, ker mi je nameraval nekaj vzeti ali pa si vsaj sposoditi od mene. Pogledal sem po strani. Moon se ni več zanimal zame. Z ramo se je naslonil na Molly in ji je nekaj šepetal na uho Prijazno se mu je smehljala Igrati njenega moža — sem videl — ne bo tako lahka vloga.
Molly je odšla od mize takoj, ko je pojedla meso Jaz sem počakal še kavo, pa sem jo nehal piti takoj, ko sem jo pokusil. Odšel sem gor in odprl vrata. Molly je stala pred psiho v hlačkah in modrčku. Rekel sem »Pardon« in se brž vrnil na hodnik. Nekdo je prihajal po stopnicah. Počakal sem, da se je pokazala Beeziejeva glava, nato pa spet stopil v sobo. Oblačila je modro svileno haljo.
»Ne smejo me videti ali slišati, da trkam na vrata,« sem rekel. »Saj sva poročena, kajne?«	j
»Saj si ti skočil ven. Meni je bilo vseeno.« Gledala se je v ogledalu in si česala lase. »No, pa se nama je posrečilo,« je rekla veselo.
»Tebi se je posrečilo. Hvala, da si mi rešila življenje.«
»To je bilo samo mimogrede. Reševala sem svoje.«
»Kje si pa bila, ko te je Milton prišel iskat? Ni te bilo niti tukaj niti v kopalnici.«
na
Britanske železnice uporabljajo pri pregledih viaduktov in mostov posebno napravo, ki potuje po železniški progi' ter je opremljena z Dieslovim motorjem. Na posebni ročici je pritrjen opazovalni in delovni oder, ki ga lahko spusti jo. 8,7 m globoko ter ga premikajo do 4,7 m v vodoravni smeri
Vodoravno in navpično:
1. listnata drevesa 2. tiskarska mreža, 3. glavno mesto Eritreje. 4. neprestan, trajen. 5. starorimski komediograf, fi. Perzijci.
REŠITEV VČERAJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: l. dialekt. 3. onda-tra. 9. blatnik. 10. Rem. 11. Apo, 12. o-tip. 14. aj. 15. čuk. 17. t. 1-, 19. Horn. 22 Rim. 24. Rio 25. okulist 27. sekani a. 28. trskt-or.
Gol!
a
LA
memtsRe
Pred nekaj leti je pet velikih modernih slikarjev (Picasso, Miro, Chagall, Leger in za Raoula Dufyja njegova vdova) dovolilo ameriški tekstilni tovarni Fuller, da reproducira 60 njihovih slik na različnem blagu. Pred kratkim so modne hiše v tujini prvič prikazale obleke iz »umetniškega tekstila«. Javnost jih je sprejela s takim navdušenjem, da je tovarna začela delati tudi blago za moške športne obleke (!) in dekorativne tkanine s temi vzorci.
Picasso je dal tovarni Fuller na razpolago svoje harlekine, ribe in trooke peteline. Cha-
Nočni hrup v velemestih
V vseh večjih mestih na svetu postaja vedno bolj pereče vprašanje nočnega hrupa, ki ga povzročajo motorna vozila. Mestni očetje v Firencah (Italija) so prvi, ki so se odločili nekaj ukreniti proti tej motorizirani nočni nadlogi, ker so se meščani vse preveč pritoževali. Tako je mestna uprava izdala odločbo, da od 1. julija dalje
ne smejo vozi'ti skozi mesto motorna kolesa in kotači med 23. in 6. uro.. Firence so torej prvo mesto, kjer lahko meščani ponoči mirno spijo.
Drobiž	I
Delavci na žagah v Veliki	|
Britaniji so zah te vali. da se t ustavi uvoz orehovine nianso-	i
nia. kj raste v Francoski za-	;
hodni Afriki. Pri obdelavi tega	|
lesa se namreč dviga prah. ki	t
povzroča nahod. Delavci zatr-	J
jujejo, da se ne morejo zava-	-
rovati nitj z maskami pred to	t
nadlogo.	X
Višje sodišče države Alaba-	I
ma (ZDA) je obsodilo na smrt	X
nekega črnca ker je ukradel	X
bel; gospodinji dva dolarja. Ce	x
ne bo posredoval državni gu-	X
vem er Folsom. bodo izvršili	X
smrtno obsodbo 5. septembra.	X
V Alabami štejejo roparski	X
napad za najhujši zločin, ne	X
glede na povzročeno škodo. X N"a poti iz Etiopije v Kana- X do je	poginilo med poletom	X
osem sto afriških opic. Name*- ♦ njene so bile za laboratorije v	j
Toronotu. da bi na njih preiz-	«
kušali Salkovo cepivo. Doslej	X
so jih	uvažali iz Indije, kasne-	l
je pa	je država prepovedala	*
njihov izvoz.	•
Največ ji in naj lepši diamant ♦ so predali v Londonu na draž-	•
b. za	27.000 funtov šterlingov.	♦
Velik je kot noht na prstu in } tehta skoraj 35 karatov.	J
Zzra.di velikih poplav v ame- ! riški državi Indiana je ostalo ♦ 5000 oseb brez strehe.	*
Pakistanska vlada je uvedla	J
smrtno kazen za ugrabitev	♦
otrok, starih manj ko 10 let. J Nepalsko ministrstvo za zu- J nanje zadeve je potrdilo vest ! da je poskušala doseči neka	j
švicarska ekspedicija najvišji	J
vrh himalajskega pogorja —	;
Dhaulagiri. ki je visok 8220 m.	5
Ko so prišli do višine 7000 m.	!
so se morali vrniti zaradi sla-	t
bega vremena.	1
Magični kvadrat
P-
s/ue
Diagu
V kratkem bo francoska družba za konstrukcijo letal preizkusila prototip letala, ki ga je konstruiral profesor Zborowski, in ki ga imenuje Coleopter. Letalo je grajeno za navpični vzlet.
375. Carvel je odložil nahrbtnik in puško. Napotil se je za Bareejem. Tekel je hitro, da mu je sapa pohajala, vendar psa ni mogel dohiteti. Hitel je za njim naravnost čez jaso proti gozdičku. Tam se je ustavil in prisluškoval. Bareeja ni slišal. Začuden je opazil, da je pes stekel po na pol zarasli stezi in tudi sam je ubral isto pot.
J.O.CURWOOD
BAS
eiSE-.MlRI MUSTER.
gallovi vzorci kažejo cele serije njegovih živali. Za poletne ženske obleke so posebno primerne Mirojeve barvite abstrakcije. Dufyjeve prizore z dirkališč in bulvarjev so reproducirali celo v originalni velikosti. Leger je videl »svoje« blago tik pred smrtjo in se je nad njim navdušil.
Pretirana občutljivost
V neki tovarni v Stocfeportu v Veliki Britaniji so montirali izredno občutljiv aparat, ki takoj alarmira gasilce, če čuti najmanjši vonj po dimu. Alarmni robot je odlično deloval. Komaj so ga vključili v službo, je dvakrat zaporedoma poklical gasilce. Prvič, ko je pogrela dii rektorjeva tajnica kos kruha na pečici. da bi pripravii;, malico drugič pa, ko je nekdo prižga’ cigareto.
Na veliko razočaranje iznajditelja so preobčutljivi detektor že druv; dan odstranili
Gube na obrazu zaradi visokih pet
Na kongresu južnoafriškega društva za napredek znanosti, ki je bil pred kratkim v Mozambiku, je izjavil zdravnik in znanstvenik dr. Priester, da morejo imeti visoke pete pri ženskih čevljih zelo hude posledice:	ukrivljeno hrbtenico,
viseča ramena, grdo držo in celo — gube na obrazu. Tako priljubljeni »mokasini« in čevlji, ki se ne morejo zadrgniti, ali kako drugače pritrditi na nogi, pa — po njegovem mnenju — lahko privedejo do popolnoma nenormalne drže
\ Nagasakiju na Japonskf.r ra postavili velikanski »i-umenik, ki ga je izustiti na.irec.ji japonski kipar Seido Kitamura. Kamniti velikan prikazuje upanje ljudstev vsega sveta, da se bo ohranil mir, in opozarja z dvignjeno desnico na grozote atomske vojne.
S«rua morja
Barva morske gladine je odT visna predvsem od barve neba ob določeni uri in na določenem kraju. Ce'je nebo jasno, je voda modra. Pri zastrtem nebu je barva morske gladine svetlo-
PREGLED ŽELEZNIŠKIH VIADUKTOV
zelena, kadar se pripravlja nevihta in je nebo temno, pa je morje sive, včasih prav svln* čeno-kovinske barve. Tako torej morje povzema barvo, ki se v njem zrcali.
Toda barva vode (ne morske gladine) ni enakega izvora. Ce je morska voda čista, vsrkava rdečo in oranžno barvo sonč-
Največja sončna centrala na svetu
Sovjetski znanstveniki so naredili načrte za zgraditev največje centrale za izkoriščanje sončne energije na svetu. Zgraditi jo nameravajo v dolini Ararat v Armeniji. Okrog 1300 ogledal, s skupno površino 5000 juter, bo pritrjenih na posebnih napravah s kolesi, ki se bodo avtomatično premikale, sledeč poti Sonca. Sončne žarke bodo lovili v grelec, ki ga bodo montirali na 130 čevljev visokem stolpu. Računajo, da bodo letno pridobili 2,500.000 kilovatnih ur električne energije in 20.000 ton pare.
V Sovjetski zvezi so v zadnjih letih zgradili zelo veliko sončnih vodnih grelcev. Nov praktični izum pa so sončne peči, ki delujejo celo pozimi, ker niso odvisne od toplote sončnih žarkov, temveč od sončne svetlobe, ki jo spreminjajo v energijo po fotografskih načelih.
nih žarkov, vendar jih prepušča in jih ne odseva. Zato je morsko dno modro kakor gladina, toda le tam, kjer je voda zelo čista kot v znameniti jami na otoku Capri. Ce pa so v vodi mikroskopski organizmi, ima voda zaradi njih zelenkasto barvo.
Sredozemsko morje je znano po živi modrini, zakaj skoraj nikjer mu reke ne donašajo sedimentov. Se tako modra voda pa se zdi zelena, če nastajajo zaradi valov majhni zračni mehurčki — pena. Povsod se voda blizu obale zdi zelena zaradi peska, sedimentov in pene. Na splošno so tropska morja modra, medtem ko so na severu zelena, ker so hladnejše vode bogatejše mikroskopskih organizmov. Razen tega pa je seveda nebo v tropskih krajih pogosteje jasno in modro, medtem ko7e v hladnejših krajih oblačno ali megleno.
373. Baree je vznemirjeno tekal in vohljal. Vedel je, da se bliža domu, bolj trdno kakor kdajkoli poprej je pričakoval, da bo našel Nepeeso. Mogoče ga bo čakala pri prepadu, mogoče pri šotoru. Na robu gozda je obstal kot prikovan. Jim je opazil pogorišče, opazil je tudi grobova. V grlu ga je stiskalo, ko je dejal: »Prijatelj, zdi se mi, da si doma.«
374. Jim ni videl pred seboj ničesar drugega kot samoto in opustošenje. Zato je začudeno gledal Bareeja, ki je drhte vdihoval zrak, ves poln nemirnega pričakovanja. Le kaj mu prinaša vonj gozda in zelenih travnikov, se je spraševal. Gledal je in gledal, ne da bi spoznal. Nenadoma je Bareee zacvilil čudno, veselo kot otrok in stekel dalje kot veter.