I Izberite Gorenjsko kreditno banko za svojo banko LETO XXIV. — številka 26 j>«anovitel]l: obe. konferenc« SZDL J|'eiđce. Kranj, Radovljica, Sk. Loka w Trti« - Izdaja CP Gorenjski tisk Glavni urednik Anton Mlklavčlč ** Odgovorni urednik Albin Učakar ^ASILO TICNE ZVEZE KRANJ, sobota, 3. 4. 1971 Cena 50 par List Izhaja od oktobra 1947 kol tednik. Od 1. Januarja 1958 kot poltednik. Od 1. Januarfa 1960 trikrat tedensko« Od L Januarja 1964 kot poltednik. In sicer ob sredab ln robotab ZA GORENJSKO Gostinski vrtiljak Kjerkoli in kadarkoli govorimo o gostinstvu, se za-Kne pri kadrih Xako kot drugod je tudi na Gorenj- m — kjer sj dornaja vsj p0 vrsti prizadevajo, da bi z ~JJrizern še hitreje razvijal — to že nekaj let stara dok i" ^sako *eto so napovedi o glavnih sezonah aJ ugodne in čeprav so potem tudi rezultati v prije h-fV^ z 'etom poprej ugodni, vendar niso takšni kot £»o programirano. *tvfM°S' tako vsaJ PravlJ0 nekateri, pa se bo gostin-vah '51 s tem tudi naš turizem znašlo še v večjih teŽa- • Cas je, da se objavijo cene za prihodnjo zimsko ^ °no. toda nikomur Se ni jasno, kje in kako naj jjj ot* tega dela, da ne bo doživel bumerang. Gostinci lov'ih ' delavci se namreč bojijo napovedanih in dra'- podražitev. Bojijo se, da bi zaradi različnih po-°stalt m zato tud* povečanih cen v gostinstvu potem da? * Drez gostov. Sive lase pa jim povzroča nevarnost, Prih °d° ob neltaJ večjih ali nekaj manjših novih cenah w °dnJo zimsko sezono zato zabeležili izgubo. Boja-l Je UDravičena. sai so na primer Transturistovi urez gostov, »ive lase pa jim puviim.a iwvoSte,a.nes zel» iskan. To je posledica izgradnje novih °°Jekt zm°8lJivosti in novih hotelov ter turističnih Ventov°V* ^zpore^no s povečanjem le-teh pa ni absol-s0 8 gostinskih šol. Pa ne le to. Mnogi, že izkušeni, dei0 i°Kiali' da znanje in zahtevno ter tudi naporno da je b°Ue vnovčljo v tujini. Zakaj? Ugotavljajo, ^fii " vo delo doma v primerjavi z drugimi pano-tnneniued na^s,abše plačanimi. V tujini, kjer je po druge mnogih to delo bolje ovrednoteno in so tudi iled iJL*.J*1? drugačne ugodnejše, pa je zato razlika mesečnim zaslužkom še večja. B,avnStUristovi hote,i v Bohinju bodo med letošnjo skjh rt«,itUristič"° sez°no potrebovali 64 novih gostin- USesa. paHjCev" RazP,si *n ponudbe naletavajo na gluha 0,Jrnii« ^av n'- In da bi rešili problem, so se v sili Ulladih i"3 Sol° v Mj«r«boru, od koder bodo dobili 30 t>a bod scveda še premalo izkušenih delavcev. Hkrati UrUg ° 2anje odšteli 36 milijonov starih dinarjev! •»a tem"ner' ki kaže> da bodo tudi v prihodnje težave bistven POdročju še večje, če se ne bodo razmere takile t Spremcnlle, pa je nezanimanje za tovrstni ' 'etnik ansU,rist da*e vajencem v gostinski šoli v U 20-°°°. v II. 30.000 in v III. letniku 40.000 sta- ^ din ~.""'uw' v **• 3U.UUU in v m. lemiKU tu.ouu sia-*aston,a V mesecne nagrade ter stanovanje in hrano Prijavjl' pa vendar se od učencev osemletk še nihče ni Tak na spisane pogoje. 8edatl|. se v gostinstvu vse bolj utrjuje mnenje, da bo se boio 4°SUnskl a,i turistični vrtiljak moč rešiti le, če °Sebni h t1'""1' zahtmm in delu primerno zvišali tudi aohodki zaposlenih v tej panogi. A. Žalar Kurilno olje dražje Po sklepu ZIS o ponovni uvedbi zveznega davka tudi za ostale naftne derivate, se je v četrtek dvignila tudi cena za kurilno olje. Na Petro-lovih črpalkah je nova cena 1 din za liter, namesto prejšnjih 72 par. — Jg K ranj na pomladanskem sejmu od 10. do 19. aprila ženska, moška in otroška oblačila £ pletenine % perilo 0 nogavice % posteljnina po izredno znižanih cenah. Velika izbira — najboljša kvaliteta — nizke cene! Včeraj je predsednik ttžiške občinske skupščine Marjan Bizjak slovesno odprl novo Merca-torjevo blagovnico v Tržiču, ki je že sedma blagovnica po vrsti, obenem pa Je tudi 438. prodajalna tega velikega ljubljanskega trgovskega podjetja. Blagovnica bo izboljšala trgovska mrežo v tržiški občini, saj odslej ljudem določenih artiklov ne bo treba iskati v Kranju ali Ljubljani. Nova blagovnica obsega 1600 kvadratnih metrov in ima samopostrežni del, tekstilni oddelek, konfekcijski oddelek, obutveni oddelek, kozmetični oddelek, galanterijski oddelek, oddelek za pohištvo, gospodinjski oddelek in bife. Nova prodajalna bo odprta od 7. do 19. ure. Otvoritve se je udeležilo veliko občanov tržiške občine, (jk) — Foto: F. Perdan Popis prebivalstva je stekel Popis prebivalstva in stanovanj je stekel po predvidenem programu. Prvi vtisi popisovalcev povedo, da so občani resno vzeli to akcijo in da po svojih močeh pomagajo popisovalem pri njihovem napornem in odgovornem delu. Seveda pa vse ne teče gladko. Nekateri občani so predvidevali, da bo popis opravljen že kar prvi dan, kar je praktično nemogoče. -■Popis torej traja deset dni. Nemogoče bi bilo v enem dnevu opraviti tako ogromno delo. Popisovalci so ugotovili, da nekatere delovne organizacije niso pravilno izpolnile pomožnih obrazcev, ali pa jih niso pravočasno, to je do 1. aprila izročile vsem zaposlenim. Nekateri občani te obrazce nosijo s seboj, zato jih občinske popisne komisije prosijo, naj bi te obrazce pustili doma osebi, ki bo pač sprejela popi so vitlca. Po prvih ugotovitvah se popisovalci največ zamude, ker občani ne vedo površine svojih stanovanj, lastniki zemljišč pa površine zemljišča. Občani bi zelo olajšali po pisovalcem njihovo delo, če bi na vrata stanovanj pripeli listek, kdaj so doma, da ne bi popisovalci večkrat zaman trkali na vrata. X. SPOMLADANSKI SEJEM OD 10. DO 19. APRILA JESENICE Včeraj so se zbrali na redni seji člani predsedstva občinske konference ZMS Jesenice in obravnavali naloge ZM v razpravah o ustavnih spremembah, govorili so o vključevanju mladih v splošni ljudski odpor in o organizaciji pri sprejemu štafete mladosti, ki bc na Jesenice prispela 13. aprila. D. S. V ponedeljek, 5. marca, se bo v prostorih gledališča Tone Cufar na Jesenicah zbral politični aktiv jeseniške občine. Na posvetovanju bo o vsebini in dopolnilnih ustavnih sprememb govoril dr. Marjan Brecclj. D. S. KRANJ Občinski odbor sindikata storitvenih dejavnosti je v ponedeljek razpravljal o kolektivnih pogodbah in ustanovitvi sindikalne organizacije za zaposlene v zasebnem sektorju. V četrtek dopoldne pa so se sestali predsedniki gorenjskih občinskih odborov sindikata storitvenih dejavnosti in obravnavali priprave na kongres republiškega odbora storitvenih dejavnosti. Pri občinski konferenci socialistične zveze se je v četrtek sestala komisija za obrambno vzgojo v organizacijah in dru-itvih. Pogovorili so se o obrambnih pripravah v družbenih organizacijah in društvih. A. Ž. % Člani sveta za zadeve borcev NOB pri skupščini občine Kranj so sprejeli na svoji seji spremenjen odlok o merilih za uporabo sredstev za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev in obravnavali prošnje za družbeno pomoč, ki jih je predložila posebna komisija sveta. — jk KAMNIK 9 Na nedavni seji skupščine občine Kamnik so odborniki sprejeli odlok o ustanovitvi sklada skupnih rezerv občine Kamnik. Prejšnja leta je občina imenovala upravni odbor, ki je razpolagal s temi sredstvi. Bistvo novega odloka je v tem, da tisti, ki vlagajo denar, tudi sami s tem denarjem razpolagajo. Sklad skupnih rezerv upravlja skupščina sklada, ki jo sestavlja 21 predstavnikov samostojnih organizacij združenega dela, ki izločajo del sredstev svojega poslovnega sklada v občinske skupne rezerve. Posamezne dejavnosti imajo v skladu naslednje število svojih predstavnikov: industrija 15, gradbeništvo 1, trgovina 1, gostinstvo 1 in obrt, komunalna in ostala dejavnost 3 člane. J. V. 9 V kamniški občini je vpisanih 14.519 volivcev, zborov volivcev februarja letos pa se je udeležilo 1445 občanov ali 9,95 odstotka. Vsi zbori so bili opravljeni po sprejetem razporedu, le zbor volivcev na Sutni v Kamniku je bil ponovno sklican zaradi slabe udeležbe. Na podeželju je bila udeležba dobra, slabša pa je bila v nekaterih krajih oziroma volilnih enotah v Kamniku. Najboljša je bila na zborih volivcev v Pšajnovici, Volčjem potoku. Križu, Tunjicah in Spitaliču, najslabša pa na Sutni v Kamniku. Največ razprave je bilo okrog komunalnih vprašanj, zlasti o vzdrževanju cest, gradnji vodovodov, električni napetosti in zazidalnih načrtih. J.V. RADOVLJICA V četrtek popoldne je bila v Radovljici redna seja izvršnega odbora socialistične zveze. Razpravljali so o javni razpravi o ustavnih spremembah, izboru kandidatov za priznanje osvobodilne fronte, o programu praznovanja 30. obletnice vstaje in ustanovitve OF ter o sklicu pete seje občinske konference socialistične zveze. Občinski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti je na včerajšnji seji obravnaval dokumente o družbenem in samoupravnem dogovarjanju, priprave za kongres sindikata delavcev družbenih dejavnosti in ustanovitev koordinacijskega odbora sindikata prosvetnih delavcev. A./. Prepoved graditve in parcelacije Pred kratkim je občinska skupščina Kamnik sprejela odlok o prepovedi graditve ter prepovedi parcelacije zemljišča na območjih, za katera se predvideva izdelava zazidalnega načrta. S tem odlogom je prepovedana graditev ter parcelacija zemljišča na območju Novega trga med javno potjo Novi trg — Pero-vo, staro javno potjo na se- verni meji Novi trg — Palov-če, dejansko gozdno mejo na vzhodu in začetkom obstoječe zazidave Perova. Prepoved graditve in parcelacije bo trajala do izdelave in sprejetja zazidalnih načrtov. Bistvo odloka je v tem, da se zazidalna območja Stranj in Novega trga vključita v organizirano stanovanjsko gradnjo. J. V. Mladi Tržičani na seminarju Bralce smo že obvestili o živahnem družbenopolitičnem življenju v zadnjih dneh v tržiški občini. Že drugi dvodnevni seminar mladih v letošnjem letu je uspel enako dobro kot prvi. V soboto in nedeljo se je na Ljubelju zbralo 48 mladincev iz treh večjih delovnih organizacij ter članov aktiva mladih komunistov. Poslušali so predavanji Mladi v samoupravnih organih in Kadrovska politika, razprava o obeh temah pa bo rabila tudi kot izhodišče za naslednjo konferenco ZMS Tržič. Ko govorimo o pozitivnih straneh takega družbenega izobraževanja mladih delavcev, pa moramo žal ugotoviti, da ni zadostne pripravljenosti vodstev gospodarskih organizacij, od katerih se sobotnih razprav — na katerih bi le-ti lahko še kako koristno sodelovali, saj je šlo za konkretne samoupravne oblike v njihovih delovnih organizacijah — ni udeležil niti eden predstavnik le-teh. Odlaganje mladinske problematike na stranski tir, da ne rečemo naravnost podcenjevanje, v delovnih organizacijah (seminar je bil prirejen za člane ZMS iz BPT, ZLIT in Tovafl* kos), je v tem primeru 0^.. Zato so mladi tem Wl koristili prisotnost naJvl^L predstavnikov občinske sKW ščinc in družbenopolitio1^ organizacij, ki so jim odg varjali na vprašanja. V drugem delu seminari1 so mladinci razpravljali o lu mladine v mesecu nolay sti in o pripravah na k°nt ! renco, ki bo že ta nlfs.^ : Kljub navedenim ponianj^ vostim se je ta oblika sest* j janja mladine obnesla i° n nameravajo še razviti. I Temeljite priprave na javne razprave Na Jesenicah so se v sredo zbrali na redni seji člani predsedstva občinske konference SZDL Jesenice. Menil] so se o organizacijskih pripravah na Javne razprave o vsebini ustavnih sprememb, o predlogu za podelitev priznanj OF, o poteku krajevnih konferenc SZDL in o podelitvi priznanj organizatorjem razstave Naša žena v revoluciji. Kej žar Ludvik, član zvezne konference SZDL, je v uvodnih besedah pojasnjeval bistvo ustavnih sprememb. Člani predsedstva so menili, da bodo le s temeljitimi pripravami na javne razprave lahko občanom razložili bistvo in vsebino ustavnih sprememb in omogočili, da se bodo ljudje s predlogi in pripombami Graditelje stanovanjskih hiš in ostale potrošnike obveščamo, da nudimo v maloprodaji vse vrste parke tov in rezanega lesa najboljših kvalitet po konkurenčnih cenah. Izbira in nakup bo v maloprodajnem skladišču na Primskovem, Ručigajeva cesta, tele fon 22698, int. 4. Se priporočamo. Komunalni servis, Kranj TRŽIČ % Krajevna skupnost Bistrica pri Tržiču je že večkrat opozorila prebivalce starega dela Bistrice, naj ne odlagajo smeti ob vodi, ki teče skozi naselje. Komunalna služba sicer pobira smeti, vendar pa vse hiše v Bistrici, predvsem kmečke, nimajo smetnjakov. Zato se Bistričani, ki jim je veliko do čistoče v naselju, jeze, vendar za sedaj ne kaže, da bi smeti začeli odlagati na kakem primernejšem kraju. £ Za pretekli torek je sklical predsednik skupščine občine Tržič Marjan Bizjak 22. skupno sejo obeh zborov skupščine. Odborniki so razpravljali o gibanju gospodarstva v občini v preteklem letu, kakršno je razvidno po zaključnih računih gospodarskih delovnih organizacij za leto 1970. Analiza stanja, ki jo je pripravil oddelek za gospodarstvo, kaže, da se značilnosti, ki so spremljale razvoj gospodarstva v prejšnjih letih, razlikujejo le po tem, da se za preteklo leto le-tc kažejo v ostrejši luči. Zato je v gradivu za sejo podrobneje prikazano stanje v podjetjih, ki so zaključila poslovno leto 1970 s slabšim rezultatom. V nadaljevanju seje so odborniki razpravljali o tržnem redu, sprejeli odlok o načinu upravljanja in sestavi občinskega sklada skupnih rezerv v občini ter o pravilniku o pogojih za uveljavljanje davčnih olajšav kmečkih zavezancev. 0 Za prebivalce naselja Podljubclj bo danes zvečer v domu družbenih organizacij kar dvoje zanimivih predavanj oziroma razprav. Svet za narodno obrambo je v okviru svojega izobraževalnega programa za potrebe vsesplošnega ljudskega odpora pripravil predavanje »Položaj Jugoslavije v svetu in pomen družbene samozaščite«, po tem pa bo v organizaciji krajevnega odbora SZDL razprava o ustavnih spremembah, prva terenska razprava na območju občine o tem vprašanju. vključevali v razprave i» t i v no sodelovali. predsedstva *° ?J da * Člani strinjali s predlogom, organizirali javne razprave posameznih delovnih or^a"fr racijah, ki bi jih delil! v rit vene in družbene deJ»v,V sti, industrijo in promet- J posameznih krajevnih * ?t nostlh pa bi pripravili jjj politične zbore v Kr»w^ gori, Dovje-Mojstrani, n*,tj senicah, Javornlku—Ko r°* Beli in v Žirovnici. RetofJ, te, predloge in pripombe nih razprav bi od L . 15. aprila, ko bodo javne J prave zaključevali, posao14*", politični zbori dali po«f^ delovni skupini, ki na j bi P vzela bistvo predlogov *JVjL predložila v obravnavo 0 skl skupščini. Le-ta P8.,^ tehtne in utemeljene P1**^. ge o vsebini ustavnih i memb dala posebni delo skupini pri republiški k°n renči. Letos praznujemo 30-let°j^ vstaje ju£v>.*;!ovanskih naT^v dov. Prav zaradi tega J"1'1,^ ja bodo tudi na Jesenlc«&5 tos podelili več priznanj kot prejšnje leto. Na strJ1^. j se člani predsedstev o*1'**!-da bodo za občinsko Prl1 . nje OF predlagali tri delo* kolektive v občini ln *<**S, posameznih družbeiiopoh nih delavcev. S svojim V* logom bodo seznanili P°sC j. komisijo za podelitev V znanj OF. Svečano Btov*53 27. aprila bodo na Jescn,jtjjj letos združili z revijo PcvS*ll. zborov v gledališču Tone * far. . p** Člani predsedstva so lagali in sklenili, da bodo ki* ni«" tistih krajih občine, kjer jevne konference SZDL povsem uspele, organi/ir8 posameznimi krajevnim' a vi razgovore in se na k« ^j, renče na osnovi °*kate g. kadrovskih sprememb te ljito pripravili. Ob koncu seje so se d°?,. vorili, da se bodo štirim ° bolj prizadevnim in »ktlV^p organizatorjem minule tf uspele razstave Naša žen revoluciji oddolžili s skr nim priznanjem. D. ScdeJ kušnje vašim delovnim mestom m bivališčem, Hi Svetujemo vam, da opravite 8v°je denarne posle v naši Poslovni enoti HRANILNICA. Kranj, Koroška cesta 2, kJer lahko: • odprete žiro račun, I • vložite prihranke na hra- nilno knjižico, - • oddate prošnjo za potroš- _ nlško posojilo, ' • Prodate ali kupite devize, j ■ opravite ostale bančne Posle. plovna enota HRANILNI-™ Je odprta vsak delovnik, sobote, od 7. do Ure, v soboto pa od 7. do H ure. ^aia bo začela poslovi nova poslovna eno-ta v ŽELEZNIKIH. °Pravljala bo vse banč-?e Posle za občane. De-l0yni čas za stranke bo: * Ponedeljek, sreda od 7-do 16.30, * torek, četrtek in petek od 7. do 12. ure Gorenjska kreditna banka namerava odpreti poslovne enote še v: Bohinju, Cerkljah, Kranjski gori inŽireh Prhi Yarcevalcev je izbralo naš način, kako *S ^stanovanja. >\e 85.000 varčevalcev zaupa svoje prihranke?^1 banki* r»x ^ občanov ima pri naši banki devizni Hrr,7000 Poslovnih ljudi ima pri naši banki u račun. Tudi vas pričakujemo. Za zaupanje se vam zahvaljujemo. Bled, Jesenice Kranj, Radovljica, Šk. Loka in Tržič Ni dileme, kam pelje razvoj (Z občinske konference zveze komunistov Tržič) varstvo — del ekonomskega razvoja Zadnja seja občinske konference ZK Tržič se je osredotočila na organizacijsko problematiko v lastnih vrstah. Pobudo za njen sklic je v uvodnem razmišljanju utemeljil občinski sekretar ZK ing. Kristjan Perko. Poudaril je kritičnost trenutka, ki zahteva pretres dosedanjega dela ln stanja kot posledico delovanja članstva zveze komunistov v občini, čutiti je razmik med teorijo in prakso, saj slednja še v marsikakem primeru tiči zagozdena v preživelem aktivističnem pojmovanju in delovanju, zlasti zaradi ambicioznih, toda enostranskih osebnih interesov. Njen spopad z demokratičnimi samoupravnimi dejanji se seveda konča v njeno škodo, to pa vzbudi občutek nemoči In dvoma. Tu je vprašanje odgovornosti do organizacije ln družbe, preveč osebno poj-movanega avantgardizma ln ne nazadnje medsebojnih odnosov. Te uvodne misli, ki jih je sprožila konkretna situacija v organizaciji v občini, so izzvale večurno razpravo, ki je poskušala odkriti Se ostale povzročitelje za zmanjšano aktivnost precejšnjega števila članstva ZK in celo nezainteresiranost za problematiko. Diskutant je so ugotovili (naj kar grede omenimo, da sta se v razpravi oglasila tudi oba gosta: Janez Hočevar, predsednik komisije za organizacijo in razvoj ZK pri republiškem CK ln Polde Kej žar, medobčinski sekretar za Gorenjsko), da ni pravih načinov, kako bi organizacijsko delovali, da bi člani videli smisel in tudi učinek med člani ZK samimi: namen delovanja partije ne more biti izključno za koristi partijske organizacije, ampak za celotno družbo, za ljudi nasploh. Zato ne gre zanemarjati ali podcenjevati drobnih problemov. Prav negiranje Ie-teh je včasih že privedlo do razraščanja v velike, ki so postali — če ne več, pa vsaj nepotrebni — kamen spotike. Ugotovitve te konference morda predstavljajo pomemben premik: o stvareh, ki slabijo organizacijo, so spregovorili na za to ustreznem mestu, prvič je prišla razprava o tej problematiki na uradno tribuno organizacije komunistov, -ok Po podatkih analize, ki je bila pripravljena za predlog programa razvoja otroškega varstva v prihodnjih desetih letih, je danes v radovljiški občini od vseh zaposlenih 47 % žensk. Nadalje podatki tudi kažejo, da Je v Sloveniji zajetih v predšolsko varstvo 9 odstotkov otrok, v radovljiški občini pa 16 odstotkov. Po številu otrok (od vseh prebivalcev) je radovljiška občina v Sloveniji na 21. mestu, po številu otrok, ki so v vzgojno-varstvenih ustanovah, pa na 22. mestu. Iz skrbno izdelane analize, primerjalnih podatkov, pojasnjenih znanstvenih dognanj o vplivu organiziranega predšolskega varstva na kasnejši učni uspeh, in ne nazadnje celotnega predloga programa, ki ga je na zadnji seji sprejela občinska skupščina, je razvidno, da je ureditev tega vprašanja v občini poleg šolstva druga največja naloga. Ker se bodo v prihodnjih« desetih letih panoge, kjer je že danes zaposlenih precej žensk, še bolj razvile in ker bo zaradi pomanjkanja delovne sile število zaposlenih žena še naraščalo, je treba z uresničevanjem tega programa pohiteti. Upoštevati je treba, da je dobro organizira- no otroško varstvo (ki zajema dobršen del otrok ene generacije) sestavni del celotnega ekonomskega razvoja. Zato bi morale vse delovne organizacije v občini v prihodnje priskočiti na pomoč ln s sredstvi podpreti obnovitev nekaterih sedanjih in gradnjo novih vzgojno-var-stvenih ustanov. Tako so ugotavljali odborniki, ko so razpravljali o predloženem programu. Program predvideva, da bi morale biti v desetih letih WU v Radovljici, Lescah, Kropi, Kamni gorici, Podnar-tu, na Posavcu, Črnivcu, v Begunjah, na Bledu, v Gorjah, Ribnem, Stari Fužini in v Bohinjski Bistrici. Trenutno pa je v občini le 7 vzgoj-no-varslvenih ustanov, kar je glede na razgibanost občine veliko premalo. Po obnovitvi in izgradnji novih bi bilo takrat skoraj 40 odstotkov vseh otrok v vrtcih. Da pa bi uresničili ta program, bi potrebovali prek 9 milijonov novih dinarjev (za gradnjo, zemljišča ln opremo). To pa vsekakor ni majhen znesek in na skupščini je bilo slišati tudi mnenja, da bi morda pO ^ njem samoprispevku za stvo poiskali podobno vari** to za zbiranje sredstev, s ** teriml bi uresničili progra"1 Ko pa so govorili o *e£ njem načinu financiran? otroškega varstva, so m*1", da bi morali prebivalci z v# jim poprečnim dohodkoifl* družinskega člana P'8^^ večji prispevek za varstvo^ vzgojo otroka v ustanovi, normalno In nemoteno sedmih ustanov pa bi vsi poprečno plačevati P° J. dinarjev na otroka v ust'Atf vi. Slišati je bilo tudi mnenj* da bi mnogi starši, ki In»*J svoje otroke v vrtcih, zD*'L tudi ekonomsko ceno, ki *"* ša trenutno 270 dinarje*- Nazadnje so sklenili, da I treba takoj začeti s Pri?r?L načrtov za povečanje ** , njih in izgradnjo novih vz^, no-varstvenih ustanov, l*kr' pa bo skupščina pripo1"0.01^ vsem delovnim organteacn v občini, da se tudi te vW čijo v uresničitev desetletni otroški programa varstva v razvoja občini. Ustava končno pred javnostjo Aktivi in tribune po Škofjeloškem V Skofjl Loki je bilo v četrtek prvo širše posvetovanje občinskega političnega aktiva o predlogih sprememb naše ustave ln o organizacijskih oblikah razprav na njihovem območju. Osnovne značilnosti sprememb od 20. do 40. amandmaja, njihove cilje v nadaljnjem razvoju naše samoupravne družbe je razložil predsednik občinske konference SZDL Anton Rakovec. Sekretar občinske konference ZK inž. Marko Vraničar pa je predlagal oblike za čimširše razprave med občani. Ob tem pa je tudi opozoril na nekatere amandmaje ekonomske narave, ki bodo bistveno posegali v interese delovnega človeka, na katere bi morali v delovnih organizacijah še posebno opozoriti In dobiti čimveč stališč s konkretnimi predlogi. V razpravi so navzoči zelo poudarjali pomen sedanjih razprav v javnosti za dokončno oblikovanje ustavnih določil, ki bodo s poznejšimi republiškimi in občinskimi zakonodajnimi akti posegli v bistvo življenja slehernega oh-čnna ln odnose ožje in širše družbe. Če se za sedaj zdi, da v širši javnosti nI velikega interesa za sodelovanje v teh razpravsth, Je to samo dokaz nezadostnega obveščanja. Zato so menili, da morajo sedanje razprave pred javnostjo zajeti jedro najvažnejših vprašanj, postaviti pred javnost tista določila, ki še niso usklajena, kjer je možnih več variant in vse to v razumljivem (»kranjskem«) jeziku kot so poudarjali. V dogovoru za konkretno akcijo so se odločili, da bodo čimprej pripravili kratek Izvleček najvažnejših še nerešenih, dilemskih vprašanj in jih z ustreznim priporočilom poslali vsem delovnim organizacijam in skupin: da bi tam določeni aktivi samoupravnih, sindikalnih, mladinskih in drugih organizacij o tem razpravljali in sprejemali konkretne opredelitve, V okviru občine bodo sklicali tudi aktive nekaterih struktur ekonomske, samoupravne ln druge dejavnosti. Za občane na sploh pa bodo organizirali širše tribune, in to v škofji Loki, Gorenji vasi, v žlreh ln Železnikih. Na željo, kot so to že izrazili v Sovodju, pa tudi po drugih krajih. Za izvedbo tega zahtevnega dela so izbrali skupino iz vrst najsposobnejših občanov. Prav tako bodo zaprosili za pomoč republiške in zvezne poslance. Zvezni poslanec dr. Marjan Brecelj jim je že obljubil širšo razlago, ki bo v kino dvorani 17. aprila. Konec aprila naj bi bile končane vse razprave, tako da bo občinska skupščina lahko poslala republiškim organom zbrane predloge in stališča s svojega območja. K. Makuc Včeraj smo odprli novo blagovnico v Tržiču Do vključno 10. aprila popusti pri nakupu pralnih strojev in hladilnikov »Gorenje«, P°' hištva, metrskega blaga, reklamna prodaja nekaj vrst prehrambenega blaga, volne, srajc« konfekcije ter beljenih ostankov. Pri nakupu izpolnite anketni list« Bogate nagrade! Na svidenje v blagovnici Mercator v Tržiču Občni zbor sindikata žele V torek, 30. marca, Je bil v dvorani gledališča Tone čufar na Jesenicah 16. občni zbor sindikata jeseniške železarne. Poleg članov organizacije so se občnega zbora udeležili tudi tov. Marjan Rožič, sekretar zveze sindikata Jugoslavije, predsednik republiškega odbora sindikata tov. Stjepan šauber, generalni direktor ZPS2 tov. Gregor Klančnik, dr. Miha Potočnik, direktor jeseniške železarne Ing. mag. Peter Kune ln predstavniki železarn lz Raven In štor ter drugi javni družbenopolitični delavci. Na občnem zboru so kritično pregledali Ln ocenili delo sindikata organizacije v dveletnem mandatnem obdobju in se menili o nalogah v prihodnjem obdobju. Poudarili so, da se je delo tovarniškega odbora sindikata v zadnjih dveh letih precej spremenilo, saj je bilo potrebno poskrbeti na področju samoupravljanja in same proizvodnje za več kadrovskih, organizacijskih in vsebinskih sprememb. Čeprav je bila železarna Jesenice v sanacijskem programu, je v zadnjem letu predvsem z vključevanjem novih agregatov v proizvodnjo, ukinjanjem nerentabilnih obratov, povečanjem produktivnosti dela, z večjimi napori delavca — železarja in nekaterimi družbenimi sistemskimi ukre- pi dosegla zadovoljive p°s'° ne uspehe. Družbena in gospoda^ reforma je zahtevala d«s^ nejše in odgovornejše r9nj(i nje gospodarskih, druJ** p in političnih problemov ^ obenem zahtevala, da S« -j v dikalna organizacija vklj"~ ro-ocenjevanje in reševanje vso pozorn političnim 1U blemov vsebino hom. Značilnost samouprav* ^ sistema se je kazala pred ^ v decentralizaciji, v Pr'nCp0-vanju samoupravljanja ^ ^ srednim proizvajalcem ^ iskanju takih oblik "Lgjic upravljanja, ki bi on1°\dnJ'-nemoteno delo v proizv 5^°TA _ 3. aprila 1971 GLAS * 5 STRAN blagovnica škof ja loka Bogata izbira TV APARATOV RADIOAPARATOV MAGNETOFONOV AVTORADIO GRAMOFONOV ANTENE IN DODATNI DELI veleblagovnica Prodajamo za tuja plačilna sredstva z 10 % popustom. Odobravamo potrošniške kredite. ljubljana Besede niso več samo besede Težko, a ne kritično Medobčinski svet ZK za Gorenjsko je na sredini seji sklenil, da bo okrog 10. aprila posvetovanje o problematiki kmetijstva in uresničevanju akcijskega programa 2. seje konference ZKS Svet gorenjskih občin je na °«novi akcijskega programa d^uge konference slovenskih komunistov napravil podrob-no analizo položaja te' panoge na Gorenjskem in sprejel te»neijno usmeritev gorenj-*kega kmetijstva, pospeševalen služb, investicijske polivke ter davčne ter socialne P°»tike na vasi. Na osnovi teh stališč je vsaka občinska *kupščina krojila svojo potiljka in jo bo tudi letos, senjske občine razvijajo Pospeševalno službo, sprejemajo pravilnike o davč-olajša+ah, ki podpirajo Usmerjenost kmetij k tisti pan°gi, ki najbolj ustreza travnim in tržnim pogojem, ? kreditiranjem pa se Je v kmetijstvo uspešno vključila Mlekarsko šolski center v Kranju in Tovarna kemičnih izdelkov Hrastnik st» v sodelovanju s KŽK Kranj pripravila dvodnev-nl seminar o proizvodnji Mlečno kislih napitkov. Seminarja se udeležuje °koli 80 predstavnikov mlekarn iz vse Jugoslavije. tudi GKB ln sklenila, da skupno s hranilnokreditnimi službami pri posameznih kmetijskih in gozdarskih organizacijah kreditira strokovno pripravljene programe za modernizacijo zasebne kmetijske proizvodnje. Tudi republiška skupščina je sprejela nekatere zakone, ki obetajo boljše čase kmetom. Omenimo naj samo to, da se je denar iz kmetijstva začel prelivati v kmetijske, socialne in zdravstvene fonde. Vendar so na sredini seje medobčinskega sveta ZK, ki ji je prisostvoval tudi član izvršnega sveta inž. Milovan Zidar, ugotovili, da vse ni tako kot bi bilo treba. Kmetijska pospeševalna služba se sicer počasi ureja, vendar nima zadostnih in trdnih virov financiranja. Na seji sveta so nekateri predlagali, da bi imeli na Gorenjskem enotno pospeševalno službo. Tudi hranilnokreditna služba se je s pomočjo zadrug, bank ln skupščin uredila, vendar se bo zanesljivo zataknilo pri večjem razmahu investicij. Zmogljivost bank, skladov za beneficiranje obrestne mere ter zadrug je še vedno pre- *arne Jesenice Občni 8an zbori sindikalne or- »zacije po posameznih obratih jeseniške železarne so dobro uspeli, saj se člani organizacije niso lc seznanjali z delom in nalogami organizacije, ampak so svoje delo ocenjevali zelo kritično. Tudi vseh šest komisij, ki deluje v okviru sindikata, je Po pregledu dela zadnjih dveh m ugotovilo, d; kar lepe uspehe ir del da so dosegli Reševali so ~«je in socialna vprašanja avcev, poskrbeli za večje ^dejstvovanje in aktivno sodelovanje delavca v kulturi ln športu, mu omogočili primeren oddih in razvedrilo ter 8a usmerjali in mu pomagali pri nadaljnjem izobraževanju. Na občnem zboru sindikal- ne organizacije so poudarili, da bodo morali v prihodnje bolj skrbeti za stimulacijo dela, uvajati v proizvodnjo strokovni vodstveni kader, obdržati osebne dohodke na realni osnovi in usmerjati delitev dohodka in osebnega dohodka na osnovi samoupravnega dogovora. Na občnem zboru so izvolili tudi novo vodstvo sindikalne organizacije. Dosedanji predsednik Srečko Mlinaric odhaja na novo delovno mesto podpredsednika republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije. Novi predsednik sindikalne organizacije železarne Jesenice bo odslej tov. Franc Kobentar. D. SedeJ majhna. Samo na področju Cerkelj bi na primer za kreditiranje potrebovali 100 starih milijonov dinarjev. Naslednje nerešeno vprašanje je stalnost trga s kmetijskimi pridelki in reprodukcij skim materialom. Urejeno tržišče je pogoj za dolgoročno programiranje kmetijstva. Ker pa tega še ni, se kmetje večkrat večjih investicij branijo. Našteta nerešena, vendar načeta vprašanja, še niso vsa. Na seji sveta so jih omenjali še več: vključevanje kmetov v samoupravljanje, ustanavljanje agroživilskih kombinatov kot oblike združevanja proizvodnje, trgovine ter predelave, drobljenje kmečke posesti, zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, kmetijsko šolstvo ter ostala vprašanja. Nekdo od govornikov je dejal, da se bomo morali enkrat dogovoriti, kakšna naj bo gorenjska kmetija, kakšna najmanjša velikost zemljišča, da bodo tudi mladi ostali doma ter se odreči miselnosti, da je kmetijstvo samo obdelovanje polja, ne pa tudi gozdarstvo in terciarne dejavnosti, kamor sodi kmečki turizem. Za ZK je še posebno zanimivo politično organiziranje kmetov in njihovo vključevanje v ZK in ostale organizacije. O teh problemih so komunisti v skupščinah in kmetijskih delovnih organizacijah že govorili, bolj strokovna beseda pa bo tekla na posebnem regionalnem posvetovanju, ki naj bi bilo okrog 10. aprila, člani sveta so se odločili, da bodo ustanovili posebno delovno skupino komunistov zasebnikov in komunistov, ki so zaposleni v kmetijskih delovnih organizacijah. Le-tl bodo lahko strokovno obdelovali posamezna vprašanja in pripravljali posvetovanja skupaj z medobčinskim svetom in občinskimi konferencami ZK. Na koncu posvetovanja so podprli zamisel o ustanovitvi kmetijskih ali kmečkih sekcij pri občinskih konferencah SZDL, ki bodo oblika političnega organiziranja kmetov. J. Košnjek Dosedanji stabilizacijski ukrepi so v radovljiški občini najbolj prizadeli tekstilno industrijo. Zaradi uvoza surovin sta še v posebnih težavah Sukno in Almira, vendar bo položaj v Almiri nekaj ugodnejši, ker nameravajo še povečati izvoz. Najmanj težav od tekstilnih podjetij v občini pa imajo v Vezeninah. V kovinsko predelovalni industriji se bodo močno zmanjšala sredstva zaradi povečanja cen jekla domačih železarn. Tako bo Plamen kljub povečanemu izvozu zaradi podražitve jekla, le delnega zvišanja tečaja vzhodnega dolarja in zaradi podražitve transporta ter električne energije dosegel precej slabši rezultat od lanskega. Vendar pa upajo, da položaj ne bo kritičen. Podobno je tudi z Verigo. Nekaj več težav pa bosta imela Kemična tovarna Podnart in elektro industrija v občini. V lesno predelovalni industriji se bo močneje poslabšal položaj v LIP Bled, v Elanu pa manj, ker je to podjetje kljub uvozu znano po velikem izvozu na zahod. Gostinski in turistični delavci v občini pričakujejo, da bo poslovanje letos nekaj ugodnejše od lanskega, medtem ko je kmetijstvo močno prizadelo povečanje cen umetnih krmil. K ublažitvi bo sicer nekaj pripomoglo zvišanje cene za mleko, vendar pa to ne bo rešilo mesne proizvodnje. Skratka, ob dosedanjih ukrepih in po sedanjih podatkih je položaj gospodarstva v radovljiški občini težak, vendar ne kritičen. Dohodek vseh podjetij v občini bo nekaj manjši, če pa bodo podjetja zmanjšala stroške, povečala proizvodnjo, poiskala nekatere rezerve in ne bodo bistveno povečevala število zaposlenih — za zdaj po informaciji, ki je bila podana na zadnji seji občinske skupščine — nI pričakovati večjih težav. A. 2. KS Bohinjska Bela Oba zbora radovljiške občinske skupščine sta na sredini seji potrdila sklep zadnjega zbora volivcev v Bohinjski Beli, da se za Bohinjsko Belo, Kupljenik, ^)brne in Slamnike ustanovi krajevna skupnost. Odborniki so potrdili tudi statut novo ustanovljene krajevne skupnosti Bohinjska Bela. A. Z. Sodelovanje s Crveno zastavo Loške tovarne hladilnikov iz škofje Loke bodo izdelovale sestavne dele za novo vozilo, ki ga bo izdelovala Crvena zastava. Vozilo še nima imena in ga označujejo z X. LTII bo proizvajala posebne odlivke. Uporabljali pa jih bodo za motorje, menjalnike in drugo. Letos bodo LTH dobavile odlivke za 10.000 vozil, drugo leto za 70.000 in leta 1973 za 150.000 vozil, -lb Obveščamo potrošnike gradbenega materiala, da prodajamo vse vrste peska in gramoza. Naročila sprejemamo vsak dan od 6. do 14. ure v komerciali uprave podjetja v Kranju, Mladinska 1, tel. 21475. Se priporočamo. Komunalni servis Kranj Mladinsko kulturno -umetniško društvo v Zireh Zirovska osnovna šola ima med vsemi šolami v škofjeloški občini najbolj razgibano izvenšolsko dejavnost. Samo na kulturno-umetniškem področju deluje šest krožkov: dramski, literarni, lutkovni, glasbeni, likovni in foto krožek. Zaradi dobrih uspehov pri delu so se odločili, da ustanove mladinsko kulturno-umetniško društvo. Zirovski šolarji in učitelji so imenovali pripravljalni odbor, ki je sklical v sredo, 31. marca, ustanovni občni zbor društva. V uvodu je mladinski komorni zbor zapel nekaj pesmi. Zapeli so tudi najnovejšo skladbo znanega žirovskega skladatelja Antona Jobsta. Skladatelja so imenovali za častnega člana MKUD, saj je preživel veliko let med žirov-sko mladino. Predstavniki krožkov so prebrali poročila o delu krožkov in programe letošnjega dela. Delo krožkov je bilo uspešno, nekateri so se uveljavili celo v republiškem merilu. Izvolili so izvršni odbor in predsedstvo MKUD. V razpravi so med drugim sklenili, da bodo sestavili podrobno poročilo o delu krožkov, ki so se združili v MKUD in mu priložili tudi program dela ter ga poslali kulturni skupnosti pri občinski skupščini škofja Loka. Upajo, da bo razumela njihove denarne potrebe. Ker so krožki, ki se ukvarjajo s kulturno-umetniško dejavnostjo, že sedaj predstavljali gibalo kulturno-umct-niške dejavnosti v Žireh, saj so sodelovali na vseh krajevnih proslavah in prireditvah, so sklenili, da se novo ustanovljeno MKUD ne bo zapiralo v šolske okvire, pač pa bo odprlo vrata tudi starejšim mladincem iz Žirov. L. Bogataj Saša Kump in Štefan Simonič Predstava v Preddvoru Jutri ob petih popoldne bo v kulturnem domu v Preddvoru predstava Finžgarjeve ljudske igre Dekla Ančka, ki jo bodo zaigrali člani dram- ske sekcije iz Predoselj. Ker je bil na vseh dosedanjih gostovanjih dober obisk, upajo, da bodo tudi Preddvorčani in okoličani napolnili dvorano. Ob delih teh dveh kranjskih likovnikov je že težko povedati še kaj več ob že izrečenih in znanSh podatkih, kajti malo je tako marljivo rednih razstavljavcev v Kranju, kakršna sta prav ta dva. Najnovejša razstava je samo še potrditev te zvestobe ne samo galeriji, ampak tudi njunemu delu. In ob najnovejših delih moremo zapisati zopet, kakor že tolikokrat ob vsakokratni razstavi, da ne prikazujeta na razstavi nekaj starega, temveč najnovejše izsledke svojih razmišljanj, prelitih pri Kumpu v slikarsko tehniko na steklo in pri Simoniču v barvno grafiko. Ml pa moramo ob razstavi določiti stopnjo, do katere sta se povzpela. Težava je samo v tem, da se ne bi naše najnovejše misli srečavale na kontradiktornih pozicijah s tistlimi, ki smo jih izrekli ob zadnji razstavi ali ob še prejšnjih, zgodnejših razstavah. Trditev, da se oba po-vzpenjata po stopnicah kvalitetnega razvoja od razstave do razstave, prav gotovo ne bo nasprotujoče mnenje, vprašati pa se moramo, v čem je za oba razstavljavca ta kvalitetna rast. čeprav združena na skupni razstavi, sta vsak zase ohranila svojo osebno noto in tako razstave ne moremo vpeti na skupni imenovalec iste likovne ideje, ki je morda pred njima, če jo vzamemo kot skupno, kot cilj v oblikovanju ploskovnega likovnega problema. Kumpu je to seveda bližje, kajti že prej se je spoprijemal s takimi problemi — spomnimo se zadnje razstave in njegovih ovalnih oblik. Tokrat mu je motivno izhodišče sončna ura, ki je v bistvu še vedno elipsa, oblika, ki jo je obdeloval v delih na zadnji razstavi. Tokrat je prenesel slikarsko tehniko na steklo in združil razmišljanja v treh sestavljenih slikah iz po štirih samostojno delujočih slik, ki pa združene DO štiri skupaj c'ajo širši rezultat njegovim prizadevanjem. Simonič je končno opustil drobljenje grafične ploskve in daje slutiti, da išče svoj cilj tudi v ploskovnih raziskavah. Tokrat je uspel kom- noven I* ačiln° pozicije urediti činu, za katerega je zn; poudarjeno središče, od kate' rega se raztezajo na vse strani še vedno v SimoničeveD> duhu pojmovane barvne pl* skve, ki so bile na zadnj razstavi še vedno ostanki ali izpeljanke liz njegovih zg«*"" njih osnov in še vedno sai«0 razširjen urez Iesorezca, medtem ko se je ta urez tokrat že povzpel do vrednosti čist« barvne ploskve. V središč ki ga tokrat šele nakazuj«« se Simoniču ponuja vrsta možnih rešiitev, ki jih bo bre* dvoma osvojil med nadalj' njim delom, tako kot je z"8' zasledovati tudi doslej vse pobude, ki mu jih je spn>n prinašalo njegovo delo. Rezultat skupne razstave j11 dela obeh razstavljavcev le — vsaj tako se ponuja v bežnem pregledu — kot pon<>v' no pregledovanje dosedanje.?3 dela, dosežkov, ki se sučej0 v območju klasičnih pozicij z željo, da ustvarita vrsto »T*\ fieialnih postulatov in od naprej povsem pogumu0 z8' jadrata v povsem sodoli"* vizualne probleme. A. Pavlov«* 650 let Tržiča Prav težko sem as ločil od njega, končavši nauke; ko jih je izdelal tudi on in prišel za mano v Varaždin, sva si dobila zopet skupno stanovanje in živela še eno leto v društvu, dokler me ne prepode zaljubljene sitnosti v Hrvatsko Primorje. To moram reči po duši in vesti, ko bi bilo mogoče, da bi ne želel si do konca svojega življenja drugega, kakor prebivati v eni hiši in v eni izbi s tem poštenim človekom. Taki ljudje so pač redki na svetu in le njim je pripisovati, da se ne čuti naš rod popolnoma nesrečnega in da verjame tudi vsak pravi filozof v plemenitost in visoki namen človeškega dejanja in življenja. Žepič je izvrsten profesor, kolegi in učenci ga enako ljubijo in čislajo in bi ga ljubili in čislali še bolj, ko bi poznali njegovo žlahtno srce kakor pisatelj teh »Spominov«. Vohunstva ni nikoli podpiral, tudi podkupljevati se ni dal, kakor žal toliko učiteljev. Vseskoz je ostalo njegovo geslo: pravica in znanstvenost. (O podkupovanju pripoveduje Trdina nekaj več v Bachovih huzarjih, kjer navede tudi primer Zepičeve nepodkupljivosti. Posnemimo ga iz ZD III, 345 in vrinimo kar na tem mestu! »Ko sva se izprehajala v Varaždinu po drevoredu jaz in moj prijatelj Žepič, stopil je k njemu imovit meščan in mu hotel stisniti v roko 10 gld. Žepič se je branil. Brez uspeha ga je pregovarjal meščan, da bi denar spravil. Ko se je naveličal ponujati mu svoj desetak začel je mojega prijatelja na ves glas psovati, da je prišel zato med Hrvate, da jim ugonobi deco. Ta možakar je imel v naši šoli sina, ki je bil strašno razposajen, obenem pa prav slabe glave. Oče mu je torej hotel dvojke in trojke S svojim desetakom poravnati v kole.«) V Varaždinu se je zaljubil v ubogo devico in ona vanj — rekel je, da jo bo vzel, in kar je rekel, je pošteno izpolnil. Bil je v tem in mnogih drugih rečeh veliko bolj vesten od strastnega Drmavovega Janeza (=• Janeza Trdine — op. J.R.). Ko je šel iz Varaždina na Dunaj delat ustni izpit, je prišla nevesta k meni in me vprašala, kaj mislim, ali ga bo napravil ali ne. To me strašno ujezi, da dvomi o njegovi sposobnosti, še bolj pa njena beseda, če ne naredi skušnje, da ji ni mar, da pojde stran v BeWar. Deklino ozmerjam brez mere nespodobno. Ko se 1 rijatelj vrne, mu povem precej to čudno ponašanje njegove zaročnice. On pa ;e bil pametnejši od mene, mislil si je bi Ikone, da se take čenče zaljub- iš Ijenih in boječih deklic ne smejo devati na natančno tehnico. Ne rekši n ( vzame iz skrinjice nevestin venec, ki ga ji je bil prinesel z Dunaja in se t\fP . k njej. O šolskih praznikih je bila poroka, nc v Varaždinu, ampak pri ; moštru Mlinariću v Lupoglavi, ki je imel sestro njegove neveste za lj° ^ Ker potrebna pisma dolgo ne pridejo, ostanemo pri Mlinariću ves mesec vakancah. O poroki sem bil jaz drug in še zdaj me veseli, da me veže s P jateljem razen prijaznosti tudi ta spomin njegovega najsrečnejšega dne (Te šolske počitnice leta 1855 oz. bivanje v Lupoglavu — tako se ta kraj v r niči imenuje — Trdina obširno popisuje tudi v poznejših Hrvaških spomin ter v Bachovih huzarjih. V prvih — ZD III, 114 in 118 — beremo o Žepič" njegovi poroki: »Žepiča pa ni mikalo drugam že zaradi ženitve. V Varažd1 si je našel nevesto, ki ne bi bila rada zapustila rodnega si mesta, ker bi bila morala ločiti od starega očeta. Poroko in svatbo namenila sta praznoV' v Lupoglavi pri župniku Mlinariću, pri katerem je služila starejša njena ses za kuharico. Po volji Zepičevi povabil je župnik tudi mene, da bi bil o P?rQ(j ženinu tovariš ali, kakor pravimo Gorenjci, drug ... Ker Žepič ni dobil doma o pravem času potrebnih pisem, morala se je odložiti poroka njeg0^ za cel mesec. V Varaždin smo se vrnili šele septembra. Župnikovo gostol.lu nost smo vživali tedaj jako dolgo, kar ga je prav veselilo.« In v Bacho huzarjih — ZD III, 291 — : »Počitnice 1.1855 sem preživel v sredini Dan.°y'ai in hrvaške zemlje sploh. Moj prijatelj Žepič se je ženil, za druga si je w° . mene. Sorodnik njegove neveste, lupoglavski župnik Štefan Mlinaric n&s^/et povabil k sebi, da se opravi poroka in svatba pri njem v Lupoglavu. Žepiču niso prišla v določenem času potrebna pisma morali smo čakati do mesec, preden ga je župnik mogel poročiti. In potem smo ostali pri nJenlmli več časa.«) Z ženo živi zadovoljno in srečno, ni mu prinesla denarjev, ah je prinesla, kar velja mnogo več, pridne roke, pametno glavo in dobro _sr (Iz Dnevnika, ki ga je pisal Trdina 1.1865 na Reki, izvemo nekaj tudi o nlu.n:e otrocih. 30. oktobra je v dnevnik zapisal — ZD XII, 328 — : »Zvečer priše1 k Florianu moj novi kolega Bosek ... Pravil mi je, da ima Matia Kračman že mladega Kračmančka, Boste da je rodil že petero...«) Po mojem odh° iz Varaždina se je pečal še zmerom tudi z literaturo, pisal je o gramatic formah največjih starohrvaških pesnikov (v programu gimnazije) in si°vc{e skih pisateljev (v .Novicah' 1867), da sta ga pohvalila na vso moč za Hrv ostri kritik Jagić (v Književniku), za Slovence pa slavni Matevž Cigale. oP minjaje ga ta, da rači pisati še dalje kaj več o pravilih slovenskega JeZ,t:s. Sestavil je tudi latinsko-slovensko berilo in nadejam se, da ga bo dala na niti na svojo in njegovo čast .Slovenska matica'.« ge Toliko o Žepiču iz Trdinovih spisov. Dodajmo spominom na Žepiča 1° odlomek iz II. dela Valjavčeve pesnitve Sanje: »Ta bob za to je, da se daje znancem, dobi ga več, kdor nam je bliže srcu in manje, kdor nam manje je prijatelj. To veš Ti, Koržmov Boste, duša draga, ki poti iste naju vodi zgoda, ki prišel včasih z zračnega stanišča si z Gozda na podnožje naši gori, ^ na Belo v gostje, v drago vas mi rodno.«« J- GLAS * 7. S TRAM J galeriji Prešernove hiše v Kranju razstavlja Saša Kuhip in Štefan Simonič. (lb) — Foto: F-Perdan .^kriJl mestne hiše v Kranju razstavlja Makshn Sedej ml. Sodeloval je na mnogih skupin *,n razstavah, imel pa je tudi sedem samostojnih razstav, med njimi eno v Kranju. Tokrat stavlja v Kranju drugič. Ob) — Foto: F. Perdan Krvodajalstvo V kranjski občini je bila te dni končana krvodajalska akcija za leto 1971. Končnih Podatkov o številu krvodajalcev še ni, zalo tudi ne bi še "»ogU dati neke ocene o sploS-n*m odzivu občanov. Vendar P« jc nekaj krajevnih skupiti, v katerih je bil odziv nad vsemi pričakovanji in pr«v Je, da to omenimo. Letos so v krvodajalski akctšji spet sodelovali srednješolci. Na nekaterih šolah je bil od-**v nad vsemi pričakovanji, **i je odšlo na odvzem krvi Ponekod tudi 90 odstotkov dijakov z njihovimi profesorji. Tudi delavska rnladina ni zaostajala. Na področju Gorenje Save se je prijavilo za odvzem krvi 26 mladincev, starih do 25 let, kar je več kot 60 % vseh krvodajalcev. To je bil najboljši odziv mladincev na tem terenu v zadnjih letih. Posebej Je treba omeniti tudi nekatere družrtnc na Gorenji Savi, saj Je v družini Hvasti letos vseh pet članov družine darovalo kri. Letošnji plan je krajevna organizacija rdečega križa presegla za 20 odstotkov. Po akciji so devet krvodajalcev odlikovali s srebrno značko. V letošnji krvodajalski akciji se Je odrezala tudi kra- Direktor Gorenjskega muzeja v Kranju Cene Avguštin je prejšnji teden na Filozofski fakulteti v Ljubljani uspešno zagovarjal svojo doktorsko disertacijo, in sicer Zgodovinsko urbanistični in arhitekturni razvoj Kranja. — čestitamo. Ad acta na Visokem Člani kulturno umetniškega društva Valentin Kokalj z Visokega pri Kranju bodo v soboto od 20. uri zaigrali komedijo v treh dejanjih Marjana Marinca Ad acta. Predstava bo v zadružnem domu. To je prva premiera v letošnji sezoni. jevna skupnost Slruževo. Aktivisti krajevnega odbora rdečega križa, med njimi ima največ zaslug Janez šumi, so za krvodajalsko akcijo zbrali več kot 60 prijavljencev. Iz objektivnih razlogov se je odvzema potem udeležilo 54 krvodajalcev. Med njimi je bilo več takih, ki so tudi po deset in večkrat dali krti. Več družin Je prijavilo za odvzem krvi po dva aH celo tri člane, kot na primer družina Ix*r-ber fin Mrgole. Letošnja akcija je bila med uspešnejšimi, saj je dalo kri 74 odstotkov več krvodajalcev kot so predvidevali po planu. L. VI Kranjski »prispevek« k mesecu čistoče. — Foto: F. Perdan Mesec čistoče Na občnem zboru turističnega društva v Preddvoru je tovariš Tone Tičar dejal, da je največji porok za čistočo naših mest in naselij to, če bomo otroke že danes navadili, da papirčka, v katerem je bil zavit bonbon, ne bodo vrgli stran kjer se jim zljubi, ampak ga bodo oddali na za to določeno mesto. Ker je v tej misli veliko resnice, smo jo uporabili za m>od našega zapisa ob aprilu, mesecu čistoče v Kranju in T rtiču. Pravilo, 'kar se Janezek v mladosti nauči, bo v starosti znal', v tem primeru še kako drli. Besedo 'čistoča' bomo ta mesec še velikokrat slišali in brali. Z različnih koncev in krajev nas opozarjajo, naj smeti vendar odlagamo tja, kjer jim je mesto, naj praznih cigaretnih zavojčkov ne mečemo po ulicah, ampak naj- jih \TŽemo v koš za odpadke, naj odvečne navlake v stanovanjih ne mečemo skozi okno na sosedov balkon ali vrt, ampak naj jih damo v smetnjake, če pa le-teh ni dm>olj, naj smeti odnesemo na določeno mesto, ne pa za prvi ovinek ali k tabli, na kateri piše 'odlaganje smeti prepovedano'. Ob tem pa še zamahnemo z roko in rečemo, češ, kaj me briga, kje so smeti, samo da jih pred mojim nosom nu Ce do čistoče naše okolice ne bi bili tako brezbrižni, po- tem se naša, nekdaj lepa in urejena mesta ne bi spreminjala v nečista in neurejena mesta. Nam je sicer večkrat vseeno, vendar ne pomislimo, kaj mislijo tisti, ki prihajajo v naša mesta in vasi. Prepričani smo, da bomo aprila marsikaj olepšali in odpravili marsikateri kamen spotike. Telimo pa, da skrb za red in čistočo na koncu aprila ne bi splahnela, tem-več bi trajala celo leto ter postala navada. Stara, že dobro uglašena pesem se ne bi smela začeti. Prav zaradi tega je v tem trenutku dobrodošel vpliv krajevnih skupnosti m turističnih društev. Oboji lahko vplivajo na prebivalce, naj pazijo nu okolico svojih stanovanj in naj ne kvarijo tistega, kar je Že po naravi lepo. J. Kosn jek Plenarna konferenca Turističnega društva Kranj bo v torek, 6. aprila, ob 18. uri v Delavskem domu, vhod 6. VABLJENI VSI OBČANI! H 1 i GLAS IjJ Transturist VABI NA ZANIMIVA POTOVANJA Z LETALOM: Sicilija ETNA, CATANIJA, TAORMINA od 7. do 10. junija in od 25. do 28. junija 1971 Torino od 21. do 24. maja 1971 Milano od 4. do 7. junija 1971 Rim od 11. do 14. Junija 1971 Leningrad — Moskva (8 dni) vsak teden od 27. aprila do 28. septembra 1971 v sodelovanju z agencijo Yugotours. PROGRAME IN INFORMACIJE VAM NUDIJO NAŠE TURISTIČNE POSLOVALNICE V SKOFJI LOKI, RADOVLJICI, NA BLEDU IN V LJUBLJANI, SUBIČEVA 1. Predsednik SFRJ Josip Broz Tito je končal uradni obisk v sosednji Italiji. Uradno sporočilo, ki so ga ob tej priložnosti objavili, ugotavlja med drugim, da so bili razgovori, ki sta jih imeli obe strani, plodni in koristni. Predsednik Tito in Saragat — kakor tudi njuni sodelavci — so izmenjali mnenja o številnih mednarodnih vprašanjih, ki zadevajo nadaljnjo krepitev medsebojnih odnosov. Jugoslovanski predsednik je zadnji dan bivanja v Italiji obiskal tudi papeža Pavla VI. To je bil prvi uradni obisk šefa neke socialistične države — Podgorni je bil samo na zasebnem obisku. Predsednika Tita so v Rimu sprejeli z vsemi častmi, ki gredo predsedniku neke tuje države in poročila govore, da je bil sprejem to pot še bolj bogat hi slovesen, predvsem pa prisrčen, kot ob podobnih priložnostih. Po pogovorih v Rimu je naš predsednik obiskal Torino, kjer si je ogledal Fiato-vo tovarno. Vikend na zasebnem posestvu predsednika Sa-ragata in kratek obisk Pise ter ogled tamkajšnjih kultur-no-zgodovinskih spomenikov je bil posvečen sicer odmoru, domnevamo pa, da sta obe Dobri sosedje strani tudi ob tej priložnosti našli čas za — čeprav to pot neformalno — izmenjavo mnenj. Spričo tega, so na nižji ravni te dni v Italiji opravili mnogo konsultacij ln pogovorov tudi drugi člani naše uradne delegacije (v kateri je bil tudi Sergej Kraigher, predsednik slovenske skupščine), smemo domnevati, da bo obisk v Italiji še dolgo prisoten pri nadaljnjih stikih — predvsem kar zadeva konkretizacijo nekaterih načelnih sklepov. Tako lahko pričakujemo — če omenimo samo tisti del, ki nedvomno še posebej zanima Slovenijo — tudi še bolj ugodno ozračje ter tudi konkretne ukrepe za uresničitev nekaterih pravic in želja naših zamejcev. Kar zadeva obisk Vatikana, pa je moč sklepati, da bo prispeval k boljšim odnosom s Sveto stolico, kar bo nedvomno lahko tudi imelo pozitivne odmeve pri urejanju nekaterih vprašanj, za katere sta obe strani zainteresirani. Ob koncu še kratek povzetek iz pisa- nja italijanskega in tujega tiska o obisku: velikanska veČina italijanskih sredstev javnega obveščanja je obisk u-godno ocenila. Izmed množice komentarjev je nemara najbolj značilen tisti, ki poudarja, da sta Italija in Jugoslavija primer dobrega sosedskega sodelovanja med državama, ki imata sicer različno družbeno in politično ureditev. Tudi svetovni tisk je o srečanju Tito—Saragat pisal zelo ugodno. Medtem pa se je v daljnem Pakistanu položaj Iz napetega spremenil v tragičnega. Predsednik zvezne vlade Jahja Kan je ukazal vojski, naj s silo zaduši vzhodnopakistanska prizadevanja za dosego večje avtonomije. Poročila, ki prihajajo iz Karačija in Aake, si zelo nasprotujejo, vsa pa govorijo o bojih, žrtvah, nasilju. Koliko žrtev je terjalo in še terja vrenje v tej azijski deželi, je za zdaj še nemogoče reči, ker so novice nezanesljive. Govorijo o nekaj sto S seminarja za učitelje prometne varnosti. — Foto: F. Perdan Za učinkovitejšo prometno vzgojo Avto-moto zveza Slovenije je prejšnjo soboto organizirala na osnovni SoK France Prešeren v Kranju enodnevni seminar za učitelje prometne varnosti na vseh osnovnih šolah Gorenjske. Predavanja o prometni vzgoji so pri nas zelo aktualna ob hitro se razvijajočem prometu, v katerega se vsako leto vključuje na tisoče novih motornih vozil. Lani je bilo na primer v Sloveniji na novo registriranih več kot 32.000 motornih vozil. Ob takem prometu je pri nas tudi veliko prometnih nesreč. Lani jih je bilo v Sloveniji 9912. V prometnih nesrečah je umrlo 30 otrok, telesno poškodovanih pa je bilo 500. Več kot polovica teh nesreč se je pripetila, ker so otroci neprevidno prečkali cesto. Te velike številke govore, da udeleženci v prometu, posebej pa še otroci, niso kos takšnemu prometu. Zato je Avto-moto zveza Slovenije menila, da je treba učitelja predmetne vzgoje na šolah pogosteje seznanjati z aktualnostmi cestnega prometa. Poleg večjega števila organizacij, ki skrbe za varnost otrok v prometu, pa bi bilo prav, če bi tudi starši posvetili nekoliko več časa prometni vzgoji svojih otrok. Vsako leto umre v prometnih nesrečah nekaj prvošolcev. Zato bi naj bila osnovna naloga staršev, da bi otroka tako pripravili, da bi varno prehodil pot do šole in nazaj. Ob taki veliki skrbi za prometno vzgojo v osnovnih šolah ne bi bilo odveč povedati še, da smo v Jugoslaviji dosegli že lepe uspehe ter da se po metodah našega dela zgledujejo že v drugih državah. Organizacija desetega mednarodnega šolskega tekmovanja v prometu leta 1972 v Beogradu je vsekakor priznanje za prizadevanja na področju prometne vzgoje. L. M. pa vse do tisoč mrtvih in r* njenih. To je za revno in «*" razvito deželo (ki jo je, mimogrede povedano, lani op«' stošila katastrofalna nesreč' ko so poplave in viharji tef* jali nekaj deset tisoč mrtvih in milijonsko škodo) prava drama. Nihče si ne upa napovedati nadaljnjega razple* " ta, čeprav si vsi želimo, da hi v deželi čimprej znova zavladal mir. Trenuten položaj jfl še zmerom nejasen. Predsednik Jahja Kan je uvedel 1*' redno stanje, vojska pa še nadalje s silo nastopa proti tistim, ki so se odločili, da politične cilje dosežejo z orožjem v roki. Ijudje in dogodki V torek se je v Moskvi začel 24. kongres Komunistič«e partije Sovjetske zveze. Op** zovalci ne pričakujejo dram«* tičnih sprememb ne v v°f~. stvu in ne v splošni poli**' usmeritvi. Jugoslovansko zo komunistov zastopa «a kongresu delegacija, ki j° v°/ di Mijalko Todorovič. Kitajcev ni ln to pomeni, da tu«* ta kongres ne bo, kot vse Kaže, preokretnica v odnosi« med dvema velikima sosedoma. Na notranjem področj« predvidevajo opazovalci le ra" v hel napredek liberalizma *** predvsem v gospodarstvu "* in potrditev dosedanje usmeritve. Saigonci so se pod pritiskom morali umakniti iz L«0"1 sa. Čeprav VVashington in S3" igon zatrjujeta, da so se enote umaknile šele potem, K so dosegle vse svoje c''Je\A večina nepristranskih por00 valcev mnenja, da to ni res da je bil krvavi izlet v 1*0 v bistvu le poraz, ki ga sK°' šajo po vsej sili prikriti. Minuli teden so se znova obnovili spopadi med Pale" stinskimi komandosi in \ot' dansko armado. Poročajo, « je na severu dežele, v mes Irbidu, padlo okoli 200, ranjenih pa je bilo okoli 400 IJU** Obe strani obtožujeta dru* drugo, da je začela spopa«- AVSENIKI Uspehi ansambla Avsenik nimajo primere v slovenski narodnozabavni glas-bl* — V svoji zbirki imajo popularni godci že štiri zlate velike plošče. — Letos bodo dobili diamantno. — Štiri-tisoči koncert v ljubljanski hali Tivoli Napisati kaj novega o An-»amblu Avsenik, ki obstaja že več kot petnajst let, ni lahka stvar. A vendar se mi *di, da sc je o uspehih tega ansambla doslej vse premalo Pisalo. Morda je vzrok, da ne nastopajo veliko doma, ker so preveč zaposleni z natopi v tujini. Pa to ne sme "iti vzrok. Vprašajmo se raje, če znamo njihovo glasbo dovolj ceniti. Verjetno tovrstno glasbo znajo precej bolje vrednotiti v tujini. Dolga je prehojena pot, ki jo fantje začeli pred dobrimi petnajstimi leti. Dolga, Pa so se vendar nekatere najbolj popularne skladbe ohranile vse do danes. Spomnimo se samo skladb, ki niso danes skoraj nič manj popularne k°t pred desetimi leti: Tam, kjer murke cveto, Na mostu, **zka, Ce vinček govori. Sc-Vcda pa neutrudni Avseniki *n>eraj poskrbijo tudi za nove skladbe. Doslej so jih posneli že okrog 400. Morda je vzrok za velike uspehe tudi sestava ansambla, kj se v vseh petnajstih letih *| spremenila. Zato bo najbolje, da člane kar predsta-virn: Slavko Avsenik igra harmoniko in komponira, Franc Košir piha v trobento, pa še za kak »hec« poskrbi, Albin Rudan piska na klarinet, Mik Soss je basist, Albin Rudan prebira strune na kitari, za ubrano petje pa skrbita Ema Prodnik in Franc Koren. Seveda ne smemo pozabiti tudi Slavkovega brata Vilka, ki je že tudi napisal prenekatero skladbo. Godci pravijo, da se niso še nikdar sprli. Marsikdo, posebno mlajši, verjetno niti ne ve, kako je ansambel nastal. Zato sem Slavka Avsenika ob mojem obisku na njegovem domu v Ljubljani najprej spomnil na tiste čase. »Z glasbo sc ukvarjam že od mladih nog. Najprej sem seveda igral kot amater, od leta 1953 pa sem profesionalec. Igrati sem začel na dia-tonično harmoniko, kot spremljava bratu, šel sem na avdicijo na radio in ljudem je bilo moje igranje všeč. Pisali so, da bi radi poslušali še več take glasbe. Kmalu smo harmoniki dodali še kitaro in bas. Ljudem je bilo igranje še bolj všeč. Tako je sčasoma nastal ansambel, ki smo ga poimenovali Gorenjski kvartet. Na radiu smo doživeli velik iisneh. V to ob- Hotel GRAD PODVIN Radovljica, telefon 70-350, 70-162 V mesecu marcu in aprilu vas bomo postregli s prekmursko - panonskimi specialitetami Za razpoloženje vam igra kvartet SVETLIN Rezervacije po telefonu Za obisk se priporočamo dobje sodi tudi začetek popularne oddaje Četrtkov večer, ki se je ohranila do danes na sporedu.« # Glas o Avsenikih je šel daleč naokrog. Kmalu je dobil ansambel povabila za prve turneje. »Tiste čase smo veliko igrali po Sloveniji. Navadno smo imeli ob nedeljah tri ali štiri koncerte po naši ožji domovini. Tudi iz tujine smo kmalu dobili prva povabila. Najprej smo bili povabljeni na koroško turnejo in v Trst. Zatem smo igrali našim rojakom v Parizu. Publika v tujini pa nas je dodobra spoznala na prvi avstrijski turneji. Naj povem, da smo imeli samo v Gradcu doslej skoraj trideset koncertov.« £ Leta 1956 je ansambel dobil od nemške tovarne gramofonskih plošč Telefunken prvo ponudbo za snemanje samostojne plošče. Ponudbo so seveda z veseljem sprejeli. Posledica uspešnega sodelovanja z nemško tovarno je skoraj šest milijonov prodanih plošč. V svoji zbirki imajo člani Avsenikovega ansambla že štiri zlate plošče. Peto imajo tudi prisluženo in jo bodo dobili predvidoma avgusta. Prav takrat bodo prejeli diamantno. Pač pa niso prav nič zadovoljni s sodelovanjem z domačimi tovarnami plošč. Dolga leta so sodelovali z Jugotonom, ko pa smo Slovenci dobili tovarno Helidon, so pristopili k tej. Ta tovarna pa prodaja plošče v nekatere dele sveta, kamor jih ne bi smela, kar je pogodben prekršek. Poleg tega ima glede popularizacije oči obrnjene čisto drugam, šele v zadnjem času so jim priskrbeli vsaj lepake. Pravijo, da za tako sodelovanje niso preveč navdušeni. Avsenikova glasba je začela vse bolj prodirati po Evropi. »Veliko smo začeli nastopati po evropskih državah. Začelo se je osvajanje nemških poslušalcev. Prodirali smo postopoma. Pot se je . začela na Bavarskem in se nadaljevala do Stuttgarta in Schvvarzvvalda. Kmalu smo se napotili tudi v Švico.« # Zdaj ima ansambel osvojeno vso Avstrijo ln Švico ter 70% Nemčije. Kaj imajo zdaj za cilj? »Zadali smo si nalogo, da osvojimo celotno Nemčijo in se usmerimo v Holandijo, Belgijo in Skandinavijo. Dobili smo že ponudbe za gostovanja v CSSR, Sovjetski • zvezi, še zlasti zanimiva pa je za nas NDR. Iz te države dobimo že zdaj veliko pisem. Glede ZDA in Kanade, kjer smo gostovali lani, nimamo nobenih načrtov. To za nas ni zanimivo področje. No, zanimivo je le toliko, kolikor ust režemo našim rojakom na oni strani velike luže.« Avseniki se lahko pohvalijo še s celo vrsto uspehov. Na olimpijskem stadionu v Berlinu so imeli doslej največ gledalcev naenkrat: kar 90.000. Njihov nastop na nemški televiziji spremlja okrog 200 milijonov gledalcev. Po razgovoru Slavka Avsenika na nemškem radiu dobi mena-žer od deset do petnajst tisoč pisem. Največji uspeh pa so vsekakor dosegli na nemškem radiu, ko so bili 18 tednov v lestvici hit parade narodno zabavne glasbe »Veseli glasbeniki«. »štirikrat smo bili prvi. Dvakrat je Ema Prodnik osvojila prvo mesto s skladbo Čakala bom, po enkrat pa ansambel s skladbama Na svidenje ter Lisica in kokoš. V zadnjem času je Nemce najbolj navdušila Drija draj-som polka. Naj povem še to, da to lestvico najbolj popularnih skladb na nemškem radiu spremlja okrog 30 milijonov poslušaleev.« Zanimalo me je, kaj imajo popularni godci za največji uspeh. »Največji uspeh in priznanje za nas je bilo igranje predsedniku Titu in visokemu romunskemu gostu Niko-lau Caucescuju lansko jesen na Brdu pri Kranju,« mi je povedal Slavko. »To bo verjetno ostalo vsem članom an- sambla za vedno v spominu. Bilo je eno najlepših občutij, ko smo videli, da je tudi tovariš Tito zadovoljen. V zadnjem času ansambel zelo malo nastopa doma. Zanimalo me je, kako bo s tem v prihodnje. »Nič ne morem obljubiti,« pravi Slavko. »Pogodbe imamo v tujini podpisane že za več let vnaprej. Kadar pa smo doma, snemamo na radiu in televiziji, za koncerte pa nimamo časa. Lahko povem, da imamo letos rezerviran že ves junij, julij in avgust za igranje po Nemčiji. Podpisana je že tudi pogodba za igranje na olimpijskih igrah prihodnje leto v Miin-chnu. Pa še in še bi lahko našteval. Zato posebno veliko koncertov doma ne bomo mogli imeti, pač pa bomo poskrbeli za nove posnetke na radiu,« je dejal harmonikar Slavko Avsenik. še veliko bi lahko napisal o ansamblu. Naj nazadnje potolažim še tiste, ki se hu-dujejo, ker fantje preveč nastopajo v tujini. Lahko povem, da Avseniki povsod povedo, od kje prihajajo. Na vsaki njihovi ediciji je omenjena Ljubljana ali Slovenija. In lansko leto po nekem koncertu v Zurichu je skupina gledalcev sklenila, da si ogleda prelepe kraje, kjer so nastale poskočne viže in kjer so popularni glasbeniki doma. Zato mislim, da marsikateri gost pride prav po zaslugi Avsenikov na počitnice k nam. Zato bi se jim lahko kvečjemu zahvalili, ne pa jih grajali. želja za konec, še velika poskočnih vlž, ob katerih bodo vsakogar zasrbele pete, in seveda še veliko uspehov popularnim Avsenikom. J. Govekar in. .1 ■ m ■ i. JUGOBANKA LJUBLJANA, Titova 32 LJUBLJANA, Celovška 106 CELJE, Titov trg 7 Vabimo vas, da se poslužite bančnih storitev, ki vam jih nudi JUGOBANKA s svojimi poslovnimi enotami v Jugoslaviji in preko predstavništev v tujini. — zbira hranilne vloge občanov — vodi devizne račune občanov «— opravlja vse storitve na podlagi varčevanja v Jugoslaviji in tujini — daje kredite za stanovanjsko izgradnjo in potrošniške kredite Jugoslovanom na začasnem delu v tujini JUGOBANKA omogoča, da svoje prihranke položijo tudi pri tujih bankah s katerimi imamo posebne aranžmane o dvojezičnih in trojezičnih knjižicah in to v ZR Nemčiji, v Avstriji in Švici. Prihranke v markah, šilingih in frankih na teh knjižicah se lahko prav tako dviga v teh državah in v Jugoslaviji pri vseh filialah JU-GOBANKE. Banka v Celju posluje vsak delavnik, razen sobote, od 9. do 12. ure in od 13. do 17. ure. KMETOVALCI! Kmetijsko živilski kombinat Kranj obvešča: 1. da od 29. 3. 1971 dalje odkupuje na odkupnem mestu Klavnica Kranj, Savska c. 16 vse vrste živine vsak dan od 7. do 13. ure. Za dostavo živine na Klavnico priznamo do 50 din na glavo odrasle goveje živine, za teleta in prašiče pa do 10 din; • 2. da prodaja vse vrste reprodukcijskega materiala za kmetijsko proizvodnjo v trgovini Šenčur 88; 3. da prodaja koruzo, pšenico, pšenično krmilno moko, krmila za krave molznice in krmila za perutnino v skladišču Kranj, Cesta JLA št. 1 (bivši Beksel); 4. da prodaja kmetijske stroje proizvodnje PASQALI, VOGELNOOT, OLT, LEM1ND, IMT in druge v pro dajnem prostoru Kranj, Cesta JLA št. 1 (bivši Beksel). Osebno nisem raziskoval poreklo Ciganov na Gorenjskem, slišal pa sem, da so se prvi Cigani naselili pred 100 leti v Kropi. Vsi gorenjski Cigani se pišejo Rajhard. Če srečamo na Gorenjskem Cigana z drugim priimkom, potem je le-ta priseljenec. Na področju radovljiške občine živi 9 ciganskih skupnosti, v katerih živi 70 Ciganov. Razen enega, ki je pred kratkim prišel z Dolenjske, se vsi pišejo Rajhard. Oglejmo si, kaj je o Ciganih povedal Jože Rebec, socialni delavec pri skupščini občine Radovljica, ki dodobra pozna cigansko življenje in njihove probleme: »Največje preglavice imamo zaradi tega, ker večina Ciganov noče delati. Starši so nezaposleni in brez zdravstvenega varstva, zato občina plačuje stroške zdravljenja ciganskih otrok. Včasih pripeljejo na občino kar pet ali šest otrok in zanje prosijo socialno pomoč. Pred štirimi leti je šla neka ciganka v zapor. Preden so jo odpeljali, je na občino pripeljala štiri otroke. Zdaj pa pomislite, pred kakšne težave nas postavljajo Cigani. Lačni in raztr-ganski otroci stojijo pred pisarno, mati pa odhaja v zapor. Na področju domžalske občine imamo več rejniških družin, pri katerih živijo in se vzgajajo ciganski otroci naše občine. Tem družinam za vsakega otroka plačamo mesečno od 25.000 do 30.000 S din. Če imajo na reji v neki družini pet otrok, dobijo okrog 150.000 S din mesečno. V zadnjem Času si naša družba prizadeva, da bi se s tem rejniškim družinam priznala delovna doba in pravice, ki izvirajo iz delovnega razmerja. Starejše Cigane ne moremo navaditi na sodobno življenje. To niti ne poskušamo. Trudimo se, da bi vsaj mlado generacijo vključi- avtobusa. Do ciganskega naselja na Lancovefl smo napeljali vodovod, pri kopanju pa sc Pc" magali tudi Cigani. Nekaj časa smo se ukvarjali z mislijo, da bi vse Cigane radovljiške občine razmestili °, Savi v Radovljici, kjer naj bi bilo skupno Cigansko naselje. Ko so za to zvedeli vašcan" Lancovega, so nagnali tak vik in krik, da srn : morali takoj opustiti to zamisel. Še naprej se bomo zavzemali, da rešimo stanovanjske probleme Ciganov, ker je za nas baraka še vedno cenejša kot pa stroški zdravljenja ciganskih otrok. Otroci so prav zaradi prehladov često v bolnišnici.« Pred kratkim sem obiskal Cigane na Lan-covem. Prisluhnite, kaj mi je povedal Pav Rajhard: »Nisem sposoben za delo. Mesečno dobi 15.000 S din občinske podpore. Za barako sem plačal 700.000 S din. 200.000 S din sem da akontacije v gotovini, 500.000 S din pa sen dobil posojila pri občinskem odboru Z* NOV Radovljice. Pred štirimi leti sem namrtf kupil nov vagon. Zanj sem plačal milijon SJjj zdaj pa sem ga prodal za 600.000 S din. Kup" so ga neki potujoči cirkusanti iz okolice £ greba. Vagon sem prodal, da sem lahko K pil barako. Sem član Zveze borcev NOV. Sicer pa le moja življenjska pot takale: Rojen sem bil 1913. leta v Bosanskem P* trovcu. Oče je imel vrtiljak in strelišče. S K nji in vozovi smo krožili po vseh krajih nf^ države. Tudi v Slovenijo smo večkrat Pr i1'., smo kmalu spet odšli. Po poklicu sem Dru sač. v Z ženo Gizelo sva se poročila 1932. leta Jože Vidic (4) Cigani nekoč in dan li v delovni proces, da bi znali ceniti dinar in samostojno življenje. Z nekaterimi družinami sploh nimamo težav. V Gubčevi ulici v Radovljici živita dve ciganski družini; stanujejo v stanovanjski hiši, vsi so pridni in od njih nihče ne prosjači. Rudolf Rajhard, star 49 let, je obrtnik, njegov sin Janez dela pri gradbenem podjetju Gorenje v Radovljici hčerka pa v Verigi v Lescah. V Kamni gorici stanuje ciganska družina s sedmimi otroci. Vinko Rajhard je bil borec NOB in je zato na občinskem odboru ZZB NOV Radovljica dobil posojilo za gradnjo nove zidane barake. I/, te družine so kar trije zaposleni. Hčerka Cvetka je bila zaposlena v obratu Žito Lesce. Imela je lepo službo, pa jo je že čez štiri dni zapustila. Za njenega enoletnega otroka smo v bolnišnici plačali (Zavodu za socialno zavarovanje) 700.000 S din. To niso majhni stroški, pa to tudi ni osamljen primer. V stari avtobusni karoseriji med Bledom in Podhomom stanuje družina Darinke in Kristla Rajharda z otroki. Darko, star 12 let, obiskuje osnovno šolo na Bledu, doma sta še petletni Silvo in triletna Kristina. Jana in Re-naldo sta pri rejniški družini v domžalski občini in tam obiskujeta osnovno šolo. Zaradi blejskega turizma smo jih poleti za dva meseca preselili k ciganski skupnosti na Lancovo pri Radovljici. Dva meseca so bili tam, potem pa so se navidezno ali zares skregali in se vrnili. Prav s temi Cigani, ki živijo med Bledom in Podhomom, imamo zaradi lokacije največ težav. Ljudje se namreč pritožujejo, ker so Cigani tik ob cesti, pritožujejo se turistična društva, neredko pa tudi turisti. Cigani, ki živijo ob Savi na Lancovcm, so s pomočjo občinske skupščine od Alpskega letalskega centra odkupili dve baraki, ki so jih že postavili, tako da smo za to cigansko skupnost rešili stanovanjski problem. Franc Rajhard z ženo Albino pa živi v karoseriji starega Tržiču. Ženo sem spoznal v Beljaku. Jc strijska ciganka. Ob okupaciji 1941. leta sC, se preselil v Ljubljano, kjer sem brusil no?- ; škarje in druga rezila,. Stanovala pa sva P nekem kmetu na Viču. Albina Rajbar s Potok Je najbolj *nafl ciganka na Gorenjskem RADIO Poročila poslušajte vsak dan * 5-. 7., 10., 12., 13., 15.. W«i 22., 23., in 24. uri ter rajski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7. in 24. J>* ter radijski dnevnik ob 9., 12-» 13-, 15., 17., 22., 23. in 1930. lodijah - 20.05 Svet m mi -20.20 Operni koncert — 21 •« Večer s pianistom Jakovom Flierom - 22.15 Okno v svet — 22 30 Od čembala do orkestra '— 23.55 Iz slovenske poezije 4. APRILA 3. APRILA 8.10 Glasbena matineja — 9-05 Pionirski tednik — 9.35 Četrt ure z orkestrom Belgijskega radia — 9.50 Zavarovalnica Sava radijskim poslušal-— 10.15 Pri vas doma — U.OO Turistični napotki za tuic gosle — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz domače glasbene literature — 123° kmetijski nasveti — 12.40 Poje ^Pranistka Zlata Ognjanovič "* 13.30 Priporočajo vam — 14-10 Glasbena 14.30 Z pravljica — domačimi ansambli ** 15.30 Glasbeni intermezzo "ž 15.40 Pesmi in plesi jugo-;'°vanSkih narodov - 16.40 [**imo se ob isti uri - 1710 ^remo v kino — 17.50 Orgle * ritmu — 18.00 Aktualnosti J*»a in po svetu — 18.15 J'ike z razstave — 18.45 S kniižncga trga — 19.00 Lahko noč otroci — 19.15 Minute z 20onnibI°m Mihe Dovžana — •U0 Spoznavajmo svet in omovino — 21.15 Parada Zabavno r,l„„i_ ^ ., . *vnc glasbe — 22.20 Oddaja *a naše izseljence — 23.05 S Pesmijo in plesom v novi teden Drugi progra i 13.05 Paleta zabavnih zvokov -. 14.05 Iz filmov in ^asbenih revij — 15.35 Jaz/, na drugem programu — 16.05 P°Pevke Mojmira Šepeta in Jožeta Privška — 16.40 Sobot-ni mozaik — 18.40 Igrajo majhni ansambli — 19.00 Pet n^nut humorja — 19.05 Večer ■* Popevkah in plesnih rfte- 6.00 Dobro jutro — 8.05 Radijska igra za otroke —-8.35 Orkestralne skladbe za mladino — 9.05 Srečanje v studiju 14 — 10.05 Še pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.50 Pogovor s poslušalci — 12.00 Na današnji dan — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli — 14.05 S pihalnim orkestrom Francija Puharja — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Klavir v ritmu — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Iz opernega sveta — 17.30 Radij ska igra — 18.15 Skladbe Ludvvika van Beethovna — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Zaplešite z nami — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.00 Operetne melodije — 14.35 Radi ste jih poslušali — 15.00 Izletniški kažipot — 16.35 Popevke slovenskih avtorjev — 17.00 Ples ob potih — 18.00 Za vsakogar nekaj — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Z orkestrom Nclson Riddle — 19.40 Priljubljeni jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 20.05 Športni dogodki dneva — 20.15 Knez Igor-arije iz opere — 20.50 Vc-terna nedeljska reportaža — 21.00 Nedeljski divertimento — 21.45 S hamburških koncertnih odrov — 23.20 Violinist Vladimir Škcrlak — 23.55 Iz slovenske poezije 18.35 Interna 469 — mladinska oddaja — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Krcžeta — 20.00 Opera - Pelleas in Medi-sanda — 21.40 Domača lahka glasba — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Igrajmo za ples Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.25 Glasbeni variete — 15.35 Pojo slovenski pevci zabavne glasbe — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Deset minut s pihalnim orkestrom Švicarskega radia — 16.40 Popevke na tekočem traku — 17.35 Glasbeni mozaik — 18.40 Z ansambli — 19.00 Novost na knjižni polici — 19.05 Igramo za vas — 20.05 Dva dua za violino in violo — 20.30 Pota našega gospodarstva — 20.40 Plesna glasba na koncertnem odru — 21.45 I/, repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana — 22.15 Literarni večer — 22.55 Beethovnovi samospevi — 23.55 Iz slovenske poezije" 7. APRILA 6. APRTLA 5. APRILA Izdaja ln tiska ČP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pijade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 »tavba občinske skupščine. - Tek. račun prt SDK v Kranju 515-1-135 — Telefoni: 21-860; redakcija 21-835 i uprava lista, ma-looglasna in naročniška *lužba 22-152. — Naročnina: letna 32, polletna 16 n^n. cena za eno številko 50 Para. Mali oglasi: be-»eda 1 din, naročniki imajo *°'/» popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Cicibanov svet — 9.40 S pevci — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Baletna suita za orkester — 12.30 Kmetijski nasveti —12.40 Igrajo veliki pihalni orkestri — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Iz dol mojstrov lahke glasbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Sedanji in nekdanji ljubljanski zbori pojo — 16.40 Iz operetnih odrov — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Nastopa Slovenski instrumentalni kvintet s pevci — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Dva odlomka iz opere Hlapec Jernej — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Lepe melodije z orkestrom Morton Gould — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Moj svet je glasba — 14.30 Godala v ritmu — 14.40 Mladinska oddaja Na poti s kitaro — 15.40 Majhen recital flavtista Borisa Čampe — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V torek na svidenje — 18.45 Pota sodobne medicine — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s triom Vkala Ahačiča 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra — 21.30 Lahka glasba — 22.15 Sodobna češka komorna glasba — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 S popevkami po svetu Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo — 15.35 Jazz na drugem programu — 16.05 Z ansambloma Pro arte in Bele vrane — 16.40 Melodije za vsakogar — 17.35 Glasbeni mozaik — 18.40 Z orkestroma Ray Conniff in Horst Jankovvski — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Za ljubitelje in poznavalce — 21.00 V korak s časom — 21.10 Miniature za rog in klavir — 21.45 Z jugoslovanskih festivalov jazza — 22.15 Ljudje med seboj — — 22.25 Večeri pri slovenskih skladateljih — 2355 Iz slovenske poezije 8.10 Oporna matineja — 9.25 Iz glasbenih šol — 9.40 S pevcema: Mišom Kovačem in Terezo Kesovija — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz Mozartove bonboniere — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Po domače — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Majhen koncert lahke glasbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Arležan-ka - suita — 16.40 Na obisku v studiu 14 — 17.10 Jezikovni pogovori — 17.25 Naša glasbena galerija — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Odlomek iz opere Don Carlos — 18.30 Naš razgovor — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu — 22.15 S festivalov jazZa — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Popevke jugoslovanskih avtorjev Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 16.05 Radi ste jih poslušali — 16.40 Rezervirano za mlade — 18.40 Z orkestrom Kai VVarner — 19.10 Mladina sebi in vam — 20.05 Slovenski zbori — 20.30 Na mednarodnih križpotjih — 20.40 Večerni concertino — 21.45 Pevci od včeraj in danes — 22.20 Žive misli — 22.40 Razgledi po sodobni glasbi — 23.55 Iz slovenske poezije DrugI program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Z ansamblom Ad hoc — 15.35 Z zagrebškimi pevci zabavne glasbe — 16.05 Naš podlistek — 16.20 V ritmu bossa-novc — 16.40 Sestanek ob juke-boxu — 17.35 Glasbeni mozaik — 18.40 Ob lahki glasbi — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Tri Mozartove simfonije — 21.00 Naš intervju — 21.10 Nikola Šubić-Zrinjski — 21.45 Komorni jazz — 22.15 Radijska kinoteka — 22.30 Iz našega koncertnega življenja — 23.55 Iz slovenske poezije 8. APRILA 8.10 Glasbena matineja —v 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.35 Popevke z jugoslovanskih festivalov zabavne glasbe — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Prvo dejanje opere Seviljski brivec — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Poslušajmo in primerjajmo pesmi mladih — 14.30 Orgle v ritmu — 14.45 Mehurčki — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Poje zbor Roger VVagner — 16.40 Portreti skladateljev lahke in zabavne glasbe — — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 18.30 Z orkestrom Mantovani — 18.45 Kulturna kronika — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Atija Sossa — 20.00 četrtkov večer domaČih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Med nekdanjimi predstavniki poljske avantgarde — 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza — 23.40 Melodije za lahko noč 9. APRILA 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.35 Od Zilje do Vardarja — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Igra violinist Pavle Škrabar— 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z ansamblom bratov Avsenik — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Z izvajalci skladb za mladino — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Napotki za turiste — 15.40 Iz domače koncertantne literature — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 Človek in zdravje — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Glasbena lirika Edvarda. Grie-ga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom štirje kovači — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Naj narodi pojo — 20.30 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 15.35 Z orkestrom Alfonso D'Artega — 16.05 Slovenski pevci zabavna glasbe — 16.40 Popoldne ob sprejemniku — 18.40 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Zabavni akordi — 20.05 Velika scena — 20.50 Naši romantični skladatelji — 21.45 S koncertnih odrov jugoslovanskih filharmonij — 23.10 Minute za Bartoka — 2355 Iz slovenske poezije 935 TV v Soli (RTV Zagreb), 16.30 Po domače z ansamblom Maksa Kumra, 17.00 Holandski dragulji — serijski film, 1730 Obzornik (RTV Ljubljana), 17.45 Državno prvenstvo v košarki — srečanje Lokomotiva : Jugoplastika, v odmoru hokej CSSR : Finska (RTV Zagreb), 19.15 Mo zaiik, 19.20 Sprehod skozi čas, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 2025 3-2-1, 2035 Svetovno hokejsko prvenstvo skupine A — srečanje SZ : Švedska (evrovizija — Ljubljana), 21.15 Risanke (RTV Ljubljana), 21.45 Dublin: »Pesem evrovizije« (evroviz. — Ljubljana), 23.15 TV kažipot, 23.35 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 19.20 Odiseja miru (RTV Beograd), 19.50 TV prospekt (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV 4. APRILA 8.55 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 930 Po domače s Koroškim oktetom in ansamblom Kmetec (RTV Ljubljana), 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb), 10.45 Mozaik, 10.50 Otroška matineja — ... TV kažipot, 14.00 Mednarodni motokros — prenos iz Orehove vasi (RTV Ljubljana), 1650 Plavalni tro boj mladincev Jugoslavije : : NDR : Poljske (RTV Zagreb), 17.55 Postavi se na lastne noge — amer. film, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnic, 20.30 3-2-1, (RTV Ljubljana), 20.35 Karadjoz — humoristična oddaja (RTV Sarajevo), 21.35 Videofon (RTV Zagreb), 21.50 športni pregled (JRT), 22.20 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV 5. APRILA 9.05 Odprta univerza (RTV Beograd), 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 14.45 TV v šola — ponovitev, 15.40 Nemščina — ponovitev, 15.55 Angleščina — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Francoščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 1738 Napoved sporeda (RTV Ljubljana), 17.40 Men-do in Slavica (RTV Zagreb), 18.00 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Diabetes (sladkorna bo lezen), 19.00 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.05 Mladi za mlade (RTV Zagreb), 19.50 Cikcaik, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Ena in tri — film iz serije VOS, 21.25 Kulturne diagonale, 22.05 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 TV vrtec, 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Znanost (RTV Beograd), 19.00 Propagandna oddaja, 19.05 Mladi za mlade, 19.50 TV prospekt, 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV 6. APRILA 9.35 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.55 Ruščina — ponovitev, 15.55 TV vrtec (RTV Zagreb), 16.10 Angleščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Tiktak: Umba Kumba in lončarjeva hči, 18.00 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Slovenski top pops, 19.00 Mozaik, 19.05 Elektronska obdelava podatkov, 19.30 Starši in otrok, 19.40 Pot minut za TV STABILIZATOR ELRA boljši jezik, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 2035 Nepozabni Fernandel: Akrobat — franc. film, 22.05 Nokturno: Max Reger — Variacije, 22.35 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.35 Poročila (RTV Zagreb), 17.40 Daljnogled (RTV Beograd), 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Reportaža (RTV Sarajevo), 19.00 Narodna glasba (RTV Zagreb), 19.20 TV dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV 7. APRILA 8.15 TV v šoli (RTV Zagreb), 17.15 Svetovno prvenstvo v namiznem tenisu, 17.45 Pika Nogavička, 18.15 Obzornik (RTV Ljubljana), 18.30 Vaš šlager sezone (vmes mo zaik — RTV Sarajevo, Ljubljana), 19.05 Na sedmi stezi, 19.25 Naš ekran, 19.45 Cikcak, 20.00 T V dnevnik, 20.25 3-2-1, 2035 K. Bertfeldt: Renesančne zgodbe, 21.50 Gilbert Be-caud, 22.40 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Risanka, 17.45 Poljudnoznanstveni film, 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 1830 Vaš šlager sezone (RTV Sarajevo), 19.05 Znanost (RTV Beograd), 19.50 T V prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV 8. APRILA 9.35 TV v šoli, 1030 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb), 11.00 Francoščina (RTV Beograd), 1435 TV v šali — ponovitev, 15.40 Nemščina — ponovitev, 15.55 Angleščina — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 16.45 Svetovno prvenstvo v namiznem tenisu, 17.45 Veseli tobogan, 18.30 Skrivnosti živali, 19.00 Mozaik, 19.05 Enkrat v tednu (RTV Ljubljana), 19.20 Vse življenje v lotu dni (RTV Beograd), 19.50 Cikcak, 20.00 T V dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Zimski turizem, 2135 Petrov: Zlato tele, 22.15 Evropsko prvenstvo v košarki — posnetek iz Ant-werpna, 23.15 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.15 Kronika, 1830 Narodna glasba (RTV Zagreb), 19.00 Enciklopedija, 19.20 Serijska oddaja (RTV Beograd), 19.50 TV prospekt, 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spo red italijanske TV 9. APRILA 9.30 T V v šoli (RTV Zagreb), 11.00 Angleščina (RTV Beograd), 14.40 TV v šoli — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Osnove splošne izobraz- be — ponovitev (RTV Beo grad), 16.30 Svetovno prvenstvo v namiznem tenisu, 1730 Vijavaja-ringaraja, 18.15 Obzornik (RTV Ljubljana), 18.30 Zabavno glasbena oddaja, 18.45 Variete (RTV Zagreb), 19.00 Mozaik kratkega filma, 19.50 Cikcak, 20.00 T V dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Prijateljsko prepričevanje — amer. film, 22.45 Izkazi mo se — quiz TV Beograd, 24.00 Poro čila (RTV Ljubljana) Drugi spored: 17.30 Poročila, 17.35 Veliki in majhna, 18.15 Kronika, 18.30 Glasbena oddaja, 18.45 TV variete, 19.00 V petek ob 19, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske T V Kranj CENTER 3. aprila amer. barv. film NOMADI S SEVERA ob 10. uri, amer. barv. CS film BANDOLERO ob 16. in 18. uri, franc.-nemški barv. CS film MADAME BOVARY ob 20. uri, premiera francoskega barv. filma ŽENSKI SANATORIJ ob 22. uri 4. aprila amer. barv. film NOMADI S SEVERA ob 10. uri, franc. barv. film ŽENSKI SANATORIJ ob 13. uri, amer. barv. CS film BANDOLERO ob 15. uri, franc.-nem. barv. CS film MADAME BOVARY ob 17. in 19. uri, premiera mehiškega barv. filma PRAVICA DO ROJSTVA ob 21. uri 5. aprila mehiški barv. film PRAVICA DO ROJSTVA ob 16., 18. in 20. uri 6. aprila franc. barv. film HIBERNATUS ob 16. uri, mehiški barv. film PRAVICA DO ROJSTVA ob 18. in 20. uri Kranj STORŽIC 3. aprila amer. barv. film NOMADI S SEVERA ob 16. uri, špan. barv. film PRODAJALKA VIJOLIC ob 18. uri, amer. barv. CS film BANDOLERO ob 20. uri 4. aprila amer. barv. film NOMADI S SEVERA ob 14. uri, špan. barv. film PRODAJALKA VIJOLIC ob 16. uri, amer. barv. CS film BANDOLERO ob 18. in 20. uri 5. aprila franc. barv. kom. HIBERNATUS ob 16. in 20. uri 6. aprila amer. barv: CS western PROFESIONALCI ob 16., 18. in 20. uri TRŽIČ 3. aprila amer. barv. CS film SIMFONIJA HEROJEV ob 16., 18. in 20. uri 4. aprila amer. barv. film NOMADI S SEVERA ob 14. uri 6. aprila amer. barv. vvest-GOLOROKI ŠERIF ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 3. aprila premiera amer. barv. CS vvesterna ŠERIF IZ DODGE CITYJA ob 16., 18. in 20. uri 4. aprila amer. barv. -ŠERIF IZ DODGE ClTYJ' ob 15. in 19. uri, franc. bafj film ŽENSKI SANATORIJ* 17. uri Cerklje KRVAVEC , 4. aprila amer. barv. & film BITKA ZA SAN SEB* STIAN ob 16. in 1930 Jesenice RADIO 3. in 4. aprila amer.-sov) barv. CS fil 5. in 6. aprila amer. bar1 film IDEALNA PESTUNJA Jesenice PLAVŽ 3. in 4. aprila amer bar* O. lil t. U|HliU OH1V. . film IDEALNA PESTUNJ* 5. in 6. aprila amer. barv. CS film VVATERLO0 DOVJE MOJSTRANA 3. aprila danski barv. *j film STREŠNIK, ŽENSKE " SEX 4. aprila i tal .-franc. 1 film BREZNO STRASTI KRANJSKA GORA 3. aprila amer. barv film TARZANOV KLIC 4. aprila jugosl. barv. LJUBEZEN IN KLETVICA Javornik DELAVSKI D01^ 3. aprila ital.-franc. barv1" film BREZNO STRASTI RADOVLJICA fW 3. aprila franc. barv. Js! LJUBEZENSKO IZZIVANJ* ob 18. uri, franc. barv. pg KATARINA, DOVOLJENO'* UUBITI ob 20. uri & 4. aprila amer. fil ni DOVOLJENO I.lUBfTl 18. krim. STRELI NA BRODVVAYU 20. uri 5. aprila amer. barv- P BODALO ob 20. uri m 6. aprila franc. barv. n j MADAME BO V AR Y ob 20. v Škofja Loka SORA jjj) 3. aprila slov. barv. I''01 j KLANCU ob 18. in 20. ufl 4. aprila nemški barv. P.« HURA! ŠOLA GORI ob K uri, amer. barv. film BOY ob 17. in 20. uri 5. aprila slov. barv. NA KLANCU ob 19. uri 6. aprila slov. barv- ffl RDEČE KLASJE ob 20. U" Železniki OBZORJE JU 3. aprila amer. barv. 11 VVILLIE BOY ob 20. uri 4. aprila slov. barv. 11 ' NA KLANCU ob 16. in 18- S> nemški barv. film H URA! 9 LA GORI ob 20. uri Bled . 0 3. aprila amer. barvni a OBRNI SE — UBIJEM ob 17. in 20. uri , 4. aprila amer. barvni p^ OBRNI SE — UBIJEM ob 17. in 20. uri . jgji 5. aprila amer. barvnii » j DETEKTIV ob 17. in 20- 6. aprila amer. barvni PPj DETEKTIV ob 17. in 20- C0V] ZANOV ZAKLAD ob l£ ^ franc. barv. film KATAK* ob barv; uri, amer.-nena« ,ncNjl . film SMRT0Ny. ob fil"11 SOBOTA — 3. aprila 1971 GLAS * 13. STRAN REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 1. VENERA, 7. SKAKAČ, 13. ALANIN, 14. TABULA, 15. TA-*pK, 16. HALOŽAN, 17. ANAT, 18. DALI, 19. ANY, 20. AVENIJA, 23. TRK, 26. ONON, 27. KAPA, 31. RELIKTI, 33. STRAN, «. SKODLA, 35. STENKA, 36. TERVOL, 37. POROTA. i IZŽREBANI REŠEVALCI Rešitev nam je poslalo 88 reševalcev. Od teh so bili izžrebani naslednji: L nagrado (30 din) prejme Rugale Jože, Kranj, Zupančičeva 2; 2. nagrado (20 din) prejme Ivanka Meglic, trzič, Bistrica 41; 3. nagrado (10 din) pa prejme Vida Rugale, ranj, Kidričeva 3. Nagrade vam bomo poslali po pošti. \agradna križanka VODORAVNO: L lunina mena (prvi in zadnji...), 7. miniatur-. 1 m°del, vzorec, osnutek, 13. zrelostni izpit, 14. surovina za «lelovanje barv, 15. kraj v centralni Bolgariji, na severu are# Planine; tudi tuje žensko ime, 16. glinasta piščal jajča-e ali ovalne oblike, 17. reka v zahodno sibirski nižini, severno od Novosibirskega (.. j .), 18. eden od molov, 19. švedska * alska družba (Scandinavia Airlines Svstem), 20. ustrežljiv, vorljiv človek, zlasti do žensk, 23. ime pevke narodnih pesmi rounikove, 26. ročni voziček, navadno na dveh kolesih, 27. Prelaz na Velebitu, 31. vrsta jabolka (zlata...), 33. vrati na Koncu njive, 34. vzhod, 35. kdor kaj prevaža z brodoin, brodnik, 36. košarkarski reprezentant, Peter, 37. sklenitev zakonske zveze. •i: PREŠERNOVO GLEDALIŠČE -l 2 3 4 a J 1 9 10 11 12 13 to 15 16 1? ■H19 n 19 20 '21 22 25 '.'6 M 29 30 31 32 33 S* 35- 36 31 NAVPIČNO: 1. kmetovalec, zemljak, 2. majhen plug, tudi kost Y nosu, ralnica, 3. ljubkovalni naziv za očeta v koroškem žargonu, 4. heroj, 5. vek, daljša doba, 6. okrajšava za circa, približno, 7. kraj ob Dravinji (Haloze), 8. letopis, 9. perzijski kralj, Kiros, 10. grška pokrajina Elida, 11. ime igralke Leonove (SkrblnŠkove), 12. denar v vzhodni Indiji, 16. del pohištva, 18. časopis italijanskih socialistov (Naprej), 21. gibalo, d"ša cesa vodilo 22. gora nad Krnico v Julijcih, tudi prostor med gredami, 23. pripovedna pesnitev, ep, 24. ime rimskega cesarja in filozofa Aurelija (Marcus), 25. kraj na otoku Lanza-rote v Kanarskih otokih, tudi tuj izraz za arijo, 28. ime popevkarja Leskovarja, 29. riževo žganje, vzhodnjaški liker, 30. r°munsko jugoslovanska reka, pritok Donave, 32. časopisna agencija v Kairu (Middle East Nevvs), 33. makedonsko kolo, 5- »znaka na receptih za: brez posebnosti. • Rešitev pošljite do četrtka, 8. aprila na naslov: Glas, 2 Tr8 revolucije 1, Kranj, t oznako Nagradna križanka. • Nagrade: L: 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din. SOBOTA, 3. aprila, ob 10. uri za IZVEN — Škufca: SNEGULJČ1CA — izvajajo učenci šole Cerklje NEDELJA, 4. aprila, ob 16. uri za IZVEN — A. Leskovec: DVA BREGOVA TOREK, 6. aprila, ob 15.30 — Jelič: RDEČA KAPICA — lutkovna predstava: gostovanje v Lescah za otroke osnovne šole Ogle PRENJSKI MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je na Um c staIna arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska, odn.tn°Stnozgodovinska zbirka. V galeriji v Mestni hiši je lta razstava del slikarja Maksima Sedeja ml. °dprtbar0cni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je v I. nadstropju stava&n iPUb,iŠka zbirka Slovenska žena v revoluciji in raz-tisku iscnevi žcnskega gibanja v slovenskem naprednem *birka m 945- V n' nadstropju je na ogled etnografska Planšarska kultura na Gorenjskem. v gale^-^0™0™ ie odPrt Prešernov spominski muzej, Stefa/1Jo.v isti stavbi pa razstava slikarjev Saša Kumpa in ldna Simoniča. d09^lenJske in muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10. U" ure m od 17. do 19. ure. Na zadnji seji predsedstva občinske konference ZMS Jesenice so sklenili, da bodo do preklica ukinili sobotni in nedeljski mladinski ples v delavskem domu pri Jelenu. Mladinski ples so prepovedali zaradi neprimernega obnašanja in izgredov posameznih mladincev. loterija Poročilo o žrebanju srečk 13. kola — L aprila 1971 Srečke so zadele s končnicami din 0 6 19110 1.006 31970 506 343850 10.006 871 100 37761 500 212401 10.000 410821 10.000 686231 10.000 062 50 4612 200 67362 500 191472 10.000 341222 10.000 750642 50.000 13 20 12543 1.000 59503 500 033563 10.000 458013 10.020 783383 10.000 44 10 64 10 94 10 1574 200 02104 500 09024 500 55 10 33125 1.000 93025 500 305525 10.000 595585 150.000 6 6 13756 2.006 42926 506 374686 10.006 722406 10.006 7 6 28387 506 62707 1.006 686327 10.006 68 10 78 30 66658 2.000 283848 10.000 692158 10.000 79 29 82389 1.000 97489 500 386819 10.000 Trzni pregled V KRANJU Solata 5 do 6 din, špinača 10 do 12 din, korenček 2 do 2,50 din, slive 3,50 do 4 din, jabolka 2 do 2,50 din, pomaranče 5,40 din, limone 6 din, česen 10 din, čebula 2 do 2,50 din, fižol 6 do 7 din, pesa 3 din, kaša 4 do 4,50 din, čebula 10 din, ajdova moka 5 do 6 din, koruzna moka 3 din, surovo maslo 18 do 20 din, smetana 12 do 15 din, orehi 16 do 18 din, sir skuta 6 din, sladko zelje 2,50 din, kislo zelje 4 din, kisla repa 3 din, karfijola 5 do 6 din, krompir 1 din, motovileč 10 do 12 din, regrat 10 din za kg; čebulček 10 din za liter; jajčka 0,60 din, klobase 5 do 6 din NA JESENICAH Solata 6,50 din, špinača 6,90 din, korenček 2,50 do 8 din, slive 5,40 din, jabolka 4,40 do 6,20 din, pomaranče 4,80 do 5,10 din, limone 5,20 din, česen 9,30 din, čebula 3 din, fižol 6,90 do 8 din, pesa 2,50 din, kaša 3,70 din, čebulček 13 din, cvetača 6,30 din, ajdova moka 6,15 din, koruzna moka 5,25 din, surovo maslo 22,50 do 24 din, smetana 11,50 din, orehi 27 din, sir skuta 5,90 din, sladko zelje 2,90 din, kislo zelje 2,80 din, kisla repa 2,40 din, krompir 1,20 din za kg; jajčka 0,55 do 0,65 din, klobase 4,20 din V TRŽIČU Solata 8 din, špinača 10 din, korenček 7 din, slive 4 din, jabolka 2 din, pomaranče 5,60 din, limone 6 din, česen 7 din, čebula 3,50 din, fižol 7,50 din, pesa 3 din, kaša 5 din, čebulček 10 do 12 din, med 12 din, regrat 20 din, ajdova moka 6 din. koruzna moka 5 din, surovo maslo 20 din, smetana 10 din, orehi 28 din, sir skuta 7 din, kislo zelje 3 din, kisla repa 3 din, cvetača 7 din, krompir 1 din, banane 7 din, ribe 7,50 do 10 din za kg; jajčka 0,60 din. poročili so še V KRANJU Doler Anton in Pevec Ljudmila Jožef i na V ŠKOFJI LOKI Peseri Frančišek in Sinko Frančiška umrli so V KRANJU BaŠar Ludvik, roj. 1902, Per-ko Janez, roj. 1889, Valant Marija, roj. 1887, Perko Peter, roj. 1902, Dobrovoljc Marija, roj. 1880, Zajec Ignac, roj. 1903, Pogačnik Vincenc, roj. 1918, Tome Ivanka, roj. 1904, Prošek Marija, roj. 1886 V TRŽIČU Franc Zupan, roj. 1899 SOBOTA ZELENICA — ob 10. uri: tradicionalno tekmovanje tekstilnih delavcev Slovenije v veleslalomu. KRANJ — ob 15. uri: na kegljišču Triglava 5. kolo moške republiške lige z nastopom ekip Kranjska gora in Rudar ■—Trbovlje. JESENICE — ob 15. uri: na kegljišču Jesenice predzadnje kolo republiške moške lige z nastopom ekip Konstruktor (Maribor) in Slovenija ceste (Ljubljana), KRANJ — ob 9. uri: na rokometnem igrišču v Stražišču tekma moške LCRL Kranj : Hrastnik (Simčič — Šetinc). NEDELJA Kranj — ob 8. uri: na kegljišču Triglava nadaljevanje moške republiške lige z nastopom ekip Konstruktor in Slovenija ceste. Ob 8. uri: na zimskem bazenu republiško prvenstvo za starejše pionirje in pionirke v plavanju. Ob 16. uri: na stadionu Stanka Mlakarja prvenstvena tekmo SNL Triglav : Celje -Kladivar. JESENICE — ob 8. uri: na kegljišču Jesenic nadaljevanje moške republiške lige z nastopom ekip Kranjska gora in Rudar. Ob 10. uri: na odbojkarskem igrišču tekma II. ZOL Jesenice : Modric. PLANICA — ob 9.30: na 60-metrski skakalnici mednarodna tekma za pokal Kranja in državno prvenstvo za starejše mladince. TRŽIČ — ob 10. uri: na rokometnem igrišču osnovne šole heroja Grajzerja tekma moške SRL Tržič : Ajdovščina. Ob 10. uri: na nogometnem igrišču tekma ZCNL Tržič : Hrastnik. ŠKOFJA LOKA — ob 16. uri: na nogometnem igrišču v Puštalu tekma ZCNL LTH : Zagorje. KAMNIK — ob 10. uri: na rokometnem igrišču osnovne šole Tomo Brejc tekma moške LCRL Kamnik : Medvode (Lah — Javornik). PARI GORENJSKE NOGOMETNE LIGE — člani: Kranj : Podbrezje, Kropa : Bela, Jesenice : Predosl je, Naklo : Tr-boje, Alples : Lesce, mladinci: Triglav : Kranj, LTH : Jesenice, pionirji: Kranj B : Trbo-je, Triglav B : Naklo, Triglav A : Šenčur, Jesenice : Predo-lje, LTH : Kranj A, Tržič : Podbrezje, Alples : Lesce. -dh GORENJSKA ALPINISTIČNA ODPRAVA V HINDUKUŠ J^TORfO-NAL ••*•••**•«*••••».••••*••*«•*.........••••••*•••**••**••*••••.............,.....••••••*«•••***. Konec tega meseca, natančneje v nedeljo, 25. aprila, ob deveti uri dopoldne, bo iz Kranja odpotovala na okoli 5500 kilometrov dolgo pot do Hindukuša 10-članska alpinistična odprava. Po vnaprej pripravljenem načrtu potovanja bi naslednji dan, to je v ponedeljek, v Beogradu opravili še zadnje formalnosti preden zapustijo državo. V torek, 27. aprila, bi pri Nišu prestopili jugoslovansko-bolgarsko mejo in nadaljevali pot prek Bolgarije, Turčije, Irana, Afganistana do Ravval-pindija v Zahodnem Pakistanu. Potovali bodo s tovornim avtomobilom TAM 2000, v katerem bo tudi oprema, ter s staro »katrco«, ki je že bila v Hindukušu, in pa s spačkom. Za potovanje do Ravvalpindija bodo potrebovali 14 dni. Ceste do Zahodnega Pakistana so asfaltirane, le odsek poti dolg kakih 200 kilometrov skozi Turčijo je makadamski. V Ravvalpindiju se bo odprava ustavila za teden dni, ker se v krajšem času ne da urediti formalnosti glede različnih dovoljenj. Tu bodo najeli tudi letalo za prevoz do Chitrala. Letalo pa leti samo ob lepem vremenu, zato bo morebitno slabo vreme vzelo odpravi še nekaj dni. Za 15. maj je predviden prihod v Chitral, kjer bodo najeli džipe in se odpeljali po dolini reke Mastuj do mesta Maroi. Mesto Chitral leži na nadmorski višini 1520 metrov. Od tu je lep pogled na Tirich Mir. Od mesta Maroi do Drasana pa bodo tovor odprave že nosile najete mule ali osli. Od naselja Shagram pa do baznega taborišča pa bodo tovore nosili nosači. Odprava računa, da bodo bazno taborišče postavili 25. maja na ledeniku Zg. Tirič, od koder je bil odpravi tudi dovoljen pristop na Istor-o-Nal, visok 7398 m. Kranjski alpinisti bodo ostali na pobočjih Istor-o-Nala 28 dni in v tem času skušali ponoviti vzpon na glavni vrh po jugozahodnem grebenu oziroma priti na glavni vrh po enem od južnih grebenov. Obstaja pa še več variant, ker je v območju Istor-o-Nala še nekaj neosvojenih vrhov. V začetku julija se bodo alpinisti vrnili v Rawalpindi in po urejenih formalostih odpotovali proti domu, kamor naj bi se predvidoma vrnili 14. julija. L. M. Pot odprave v llindukuš Glas borcev za severno mejo Organizacija bivših borcev, prostovoljcev za severno mejo 1918—1919 v Kranju, ki združuje 140 članov, je na svojem občnem zboru v nedeljo razpravljala o današnjih razmerah slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem in štajerskem. Član republiškega odbora teh borcev tovariš štaudekar je kolegom v Kranju prikazal vznemirljiv razvoj nedemokratičnih, nacizmu naklonjenih in do tamkajšnjih Slovencev sovražnih organizacij, za katerimi so mnoga dejanja, ki žalijo naše sorojake, naše demokratične Nov T V pretvornik v Žireh Da bi zagotovili nemoten sprejem televizijskega programa, so se Žirovci v sodelovanju z RTV Ljubljana odločili, da postavijo nov TV pretvornik namesto sedanjega, ki stoji na Žirku nad Žirmi. Lokacija še ni določena. KS se je obvezala, da bo zgradila betonske nosilce in posebno zidano lopo. Vse mora biti tako veliko, da bodo kasneje lahko postavili še pretvornik za drugi program. KS bodo ta dela veljala okrog 8000 din. Za nov pretvornik pa bodo nekaj denarja prispevale tudi delovne organizacije in naročniki v Žireh. -lb Odborniki na sejah skupščine Gradivu za nedavno sejo skupščine občine Kamnik je bil priložen tudi pregled navzočnosti odbornikov na sejah skupščine občine. Od aprila 1969 do februarja 1971. je bilo dvajset sej občinske skupščine. Na teh sejah je bilo skupno 880 odbornikov ali 78^7 odstotka. Opravičeno odsotnih je bilo 166 odbornikov ali 14,82 odstotka, brez opravičila pa je bilo odsotnih 166 odbornikov ali 6,61 odstotka. Pri prejšnjem sklicu skupščine je bilo na sejah poprečno 71 odstotkov odbornikov. Ti podatki kažejo, da se sedanji odborniki bolj vestno udeležujejo sej. Enkrat ali dvakrat je bilo odsotnih 17 odbornikov. Na vseh dvajsetih sejah pa so bili navzoči naslednji odborniki: Boris Bavčar, Franc Hribar, Adolf Žagar, Tine Oreš-nik in Boris Vučko. J. V. ENODNEVNE PIŠČANCE vsako sredo, SVEŽA JAJCA in 1 LETO STARE KOKOŠI pa tudi ob sobotah po zelo ugodni ceni prodaja valilnica v Naklem. težnje in mirno sožitje dveh narodnosti. Mohor Bogo, ki je zboru prisostvoval v imenu občinskega odbora ZZB NOV in sekcije koroških partizanov, je prav tako izrazil zaskrbljenost zaradi kršenja demokratičnih pravic naših rojakov na Koroškem. Kot primer možnih oblik našega sodelovanja in moralne pomoči koroškim Slovencem pa je povedal, kako so iz Iskre ob letošnjih novoletnih praznikih poslali mnogim znanim družinam na Koroško tako imenovani »glasbeni koledar« s ploščo narodne glasbe in pesmi. Ob zaključku te razprave so sprejeli posebno izpolnjevanje 7. člena avstrijske državne pogodbe, ki določa polno priznanje slovenske manjšine na tem ozemlju. V razpravi o organizacijskih zadevali in o reševanju njihovih pravic pa so z zadovoljstvom ugotavljali, da so končno v naši družbi prišli do ustreznih moralnih in tudi materialnih priznanj. Sem sodijo razne oblike zdravstvene in socialne pomoči, popust železniških vozovnic, pogrebnine in 600 dinarjev za vsakoletno rekreacijo, kar bodo v kratkem že dobili po pošti. K svojemu praporu, ki so ga pred leti, med prvimi v Sloveniji že razvili, pa bodo dodali še domicilni trak z imenom majorja Alfreda Lavriča, ki je takrat med prvimi šel s svojimi prostovoljci prek Ljubelja v Borovlje. Za predsednika organizacije teh borcev, ki imajo že vsi prek 70 let, je bil ponovno izvoljen Zupan Janez. K. M. Višje cene avtobusnih prevozov (\r\ rl' i n r» c /1 '* 11.» I-trv.ln n» 1071 i, imcnnAarcL • -rtinfnici Od danes dalje bodo na vseh progah slovenskih avtobusnih podjetij zaračunavali za 33 odstotkov višje cene. Podražitev velja za primestni in medkrajevni promet. Po sporazumu med slovenskimi avtobusnimi podjetji, ki je bil sklenjen dne 12. januarja 1971 v gospodarski zborn SRS, naj bi se cene povišalo kar za prek 70 odstotkov« Zavod za cene SRS te odločitve ni upošteval in je privolil le povišanje za 33 odstotkov. Podražitev velja tudi za prevoz prtljage. -iS Mladinska knjfga Ljubljana prodajalna Kranj, Maistrov trg 1. Obiščite nas na X. spomladanskem sejmu v Kranju od 10. do 19. aprila v našem razstavnem prostoru v Savskem logu nudimo: slikanice, otroško in mladinsko literaturo ter lepe knjige za odrasle. Možnost obročnega odplačevanja. Priporočamo se! Posredujemo prodajo KAKAMBOI.TRANIII VOZIL: L OSEBNI AVTO ZASTAVA 750, leto izdelave 1965 * 72.000 prevoženimi kilometri. Začetna cena je 4000 din- 2. OSEBNI AVTO FORD TAUNUS 12 M, letnik l*67' prevoženih 66.000 kilometrov. Začetna cena 6000 din- Ogled vozil je možen vsak delovni dan od 8.—1*- ure pri Zavarovalnici Sava, PE Kranj. Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sp jemamo do srede, 7. aprila, do 12. ure. ZAVAROVALNICA SAVA, PE KRANJ MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL 196 Fran c je podlež, toda tudi sama se čuti podlo, Sa) je prevpila klic, ki jo je svaril, naj se ne vrača k možu, ki je (zdaj je to priznaval tudi sam) nikoli ni ljubil. Ze osem let in pol ve to, Pa Je te dni vnovič podlegla stari utvari in se vnovič utvarjala, da bo zaživela z njim novo Zlvljenje. Pa se je samo ponižala, ker se je ^da,a človeku,', ki ga je nehala ljubiti že tistega one, ko je spoznala, da mu ni bila žena iz ljubezni, marveč samo telo za neko drugo telo, ikonska vlačuga, predmet. BJa, samo to ...« Sicer pa je zdaj vseeno. Franc ji je pokazal vrata, vrata do Frica pa si je zaprla sama z zad-nJim pismom, s katerim je pretrgala z njim in mu (»O, vse samo zaradi otroka!«) pisala, da je spoznala, da si kot zakonska žena ne bi smela Nikoli dopisovati z njim in mu vzbujati ljubezenskih upov. Zato nobenih pisem več! Vrača sc k možu, ki ga »ljubi in ki ga je vselej ljubila«. »O, kakšna laž! Kakšna nesramnost!« zastoka, ne da bi se zavedala, da je te besede izrekla v "emščini naglas, ker je pač mislila na nemške besede, ki jih je bila pisala Lehmannu o svoji »ljubezni« do moža. »Laž? Nesramnost?« jo pogleda svetlolas mo-*ki, držeč v rokah odprt, s pesmimi popisan zvezek. »To je vendar ena izmed najlepših nemških ljubezenskih pesmi, ki sem jih kdaj koli £ra" In napisal jo je tale človek,« pokaže na Crnolasega mladega moškega, počesanega »na °ež« kakor kak deček. V njegovih očeh za stekli ^očnikov je prizanesljiv hudomušen, a ne hudo--C|i nasmeh, ki ga izražajo tudi ozke, v zarezo stisnjene ustnice. »Ali veste, kdo je ta človek? Ali veste, da je to velik, obetajoč dramatik, nositelj Lessingove nagrade? In prav tako velik lirik!« »Ne vznemirjaj gospe, VValter! Morda ima ona prav.« »Nima. Poslušajte še enkrat! To je zame najlepša ljubezenska pesem, ki sem jo kdaj bral: An jenem Tag im blauen Mond September Stili unter einem jungen Pflaumenbaum Da hielt ich sie, die sti I le bleiche Liebe In meinem Arm vvie einen holden Traum. Und iiber uns im schonen Sommerhimmcl VVar einc VVolke, die ich lange sah Sie war sehr vveiB und ungeheuer oben Und als ich aufsah, vvar sie nimmer da. Seit jenem Tag sind viele, viele Monde Geschvvommen stili hinunter und vorbei. Die Pfaumenbaume sind vvohl abgehauen Und du fragst mich, vvas mit der Liebe sei? So sag ich dir: Ich kann mich nicht erinnern Und doch, gcvvifi, ich \veis schon, vvas du meinst. Doch ihr Gesicht, das vveifi ich vvirklich nimmer Ich vveiss nur mehr, ich kuBte es dereinst. Und auch den KuB, ich hatt ilm lagst vergessen VVenn nicht die VVolke dagevvesen vvar Die vveifi ich noch und werd ich immer vvissen Sie war sehr vveift und kam von oben her. Die Pflaumenbaume bluhn vielleicht noch immer Und jene Frauf b/t jetzt vielleicht das seibte Kind Doch jene VVolke bliihte nur Minuten Und als ich aufsahschand sie schon im Wind.* * (prevod pesmi iz nemščine) To je bil dan septembrske vedrine V zavetju senc vijoličastih sliv Kjer sem objemal njo, ljubezen tiho In jo kot nežne sanje vase skril. Nad nama pa na nebu je poletnem Cvetel visoko snežno bel oblak In jaz sem ga še dolgo dolgo gledal Čeprav skopnel je naglo v sinji zrak. Od tega dne so mnoge hme Priplavale in splavale z neba In najbrž so oktesttH Ze tiste slive A ti sprašuješ, kje ljubav je ta. Ne vem, ti pravim, ni je več v sponi In vem, da me obsojaš na skrivaj Obraza ne prikličem iz davnine Ne ust, ki sem poljubljal jih tedaj. A tudi to že zdavnaj bi pozabil Da ni oblaka enega bilo To vem še in bom vselej vedel Prišel ves bel je od zgoraj na nebo. Najbrž so še cvetele tiste slive In ona sedemkrat je mati že bila A oni je oblak cvetel samo minuto In veter ga odtrgal je z neba. (B. Brecht: »Spomin na Marijo A.« v prepesnitvi M Klinarja) Torej kaj pravite? Ste že slišali kaj lepšega?« »Da,« bi rekla Stefi. Zanjo so najlepše Leh-mannove pesmi. Tiste, ki jih je napisal zanjo. Pa jo prav ta misel zaklepa v molk, da ne odgovori, čeprav so se tudi ti čudoviti verzi dotaknili njene duše. Torej ni njena duša jesensko odrevenelo drevo. Berlin, Anhalter Bahnhof. Da, tu bo izstopila. O tej postaji ji je že pred petimi leti in pol pripovedoval Fric, ko ji je govoril o svojem prvem vojaškem dopustu poleti 1915. Prišel je ob štirih popoldne. Ko so mu na postajni vojaški kontroli pregledali papirje in dovolilnico za dopust, se je s tramvajem odpeljal v VVilmersdorf na Kaiser-Alle št. 157. Tam je bil doma. Pri starših, ki so ga šolali, dokler ni prostovoljno kakor večina nemških študentov odšel v vojsko in na fronto za cesarja in Nemčijo. — O, ko bi takrat vedel! Ni vojske na svetu, v katero bi še silil prostovoljno. Zanesenjaški tepec sem bil. Sicer pa so bili takrat vsi za cesarja in Nemčijo. Celo socialisti razen Lieb-kneehta. Pa je samo Liebknecht videl resnico. Dimnikar, sreča in dekleta Če srečaš dimnikarja, te čaka sreča, pravi staro ljudsko verovanje Moj znanec, na Primer, ko sreča dimnikarja, tak-oj kupi srečko državne lo-'e'"i;'e. Tudi mene bo nekega dne oplazila sreča, ker sem lnjeJ ondan v Kamniku in-tervju z dimnikarjem. Pavel Bukovec, star 19 let, dfla pri mojstru Arhu v K("nniku. In takole sva se pogovarjala: »Ste zadovoljni 5 službo?* »Seveda. Mene sajasta oble-ka ne moti.« »Kako to, da ste se odločili za poklic dimnikarja?« »Povedati moram, da nisem iz Kamnika. Doma sem iz Prekmurja, tam pa je zelo težko dobiti službo. Nekega dne sem v časopisu opazil, da dimnikarski mojster iz Kamnika išče vajenca za to obrt. In tako sem pred tremi leti prišel v ta kraj. Lani sem že uspešno opravil izpit za dimnikarja. Mesečno zaslužim okrog 130.000 starih dinarjev.« »Kako pa kaj dekleta gledajo na to črno uniformo?« »Kamniška dekleta me dobro poznajo in ne gledajo na to, kako sem oblečen.« »Kako pa je s stanovanjem in prehrano?« »Stanujem in hranim se v samskem domu. Za stanovanje in tri obroke hrane na dan plačam mesečno 42.000 S din.« Pavel je še povedat, da v Kamniku ni\dolgčas. V kratkem bo šel k vojakom, potem pa se bo zopet vrnil. Kamnik in dimnikarski poklic sta se mu priljubila. J. Vldic Kakšno bo vreme? Med sprehodom po Javor-jah sva s fotoreporter jem zagledala za javorsko šolo vremensko hišico. Zanimalo naju je, kdo se ukvarja z opazovanjem vremena v tem kraju. Domačini so povedali, da »vremenarka« stanuje v hiši, ki je najmanj oddaljena od vremenske hišice. Ob najinem obisku sva jo našla pri šivalnem stroju. Povedala je, da ima kar več poklicev: šiva, zapisuje podatke o vremenu, deli pošto za bližnje zaselke, pa še in še. Seveda me je najbolj zanimalo, kdaj je začela zapisovati podatke o vremenu. Povedala mi je, da so vremensko hišico pripeljali že leta 1954. »Skoraj pol pokojnine sem si že prislužila,« se je pošalila. »Ja, kako sem začela. Najprej je sin opazoval, kako tu uspeva drevje in cvetje. Jeseni 1954. leta so pripeljali na opazovanje še gajbo krompirja za dobo petih let, istočasno pa tudi vremensko hišico, šla sem petkrat na seminar v Ljubljano in nato začela zapisovati podatke. Te podatke pošiljam na vsakih deset dni v Beograd in v Ljubi jano.« Je z opazovanjem veliko dela? »Niti ne tako malo. Zapisati moram podatke iz petih termostatov, termografa, om-brografa in priprave za merjenje dežja. Vse instrumente pregledam trikrat na dan: ob devetih dopoldne, dveh popoldne in ob devetih zvečer. Morate si misliti, da zvečer ni nič prijetno iti do vremenske hišice, posebno, če je slabo vreme, Tudi šivati zaradi tega ne morem toliko kot včasih, če grem od doma, mo ra podatke zapisovati sestra.« Zanimalo me je tudi, če se kmetje poleti pri njej pozanimajo, kakšno bo vreme. »Tudi to se zgodi. Sever Vi po dolgoletnem opazovanju in po podatkih, ki jih pokažejo instrumenti, lahko približno ugotovim, kakšno bo vreme v naslednjih dneh. Vremensko hišico so si ogledali tudi učenci šole iz Poljan. Podobna hišica je namreč v Poljanski dolini samo še v Žireh.« Pet mesecev za Deklo Ančko Dramska sekcija iz Predo-selj je med najdclavnejšimi v kranjski občini. Predlanskim so zaigrali Veroniko De-seniško in Lažnivca, lani otroško igro Bedaček Pavlek, letos pa Finžgarjevo ljudsko igro Dekla Ančka. Prizadevni igralci iz Predoselj so jo pripravili pod vodstvom domačega režiserja amaterja Lada KRMECA, ki smo ga zaprosili za krajši razgovor. Tovariš Krmec, ali ste imeli pri pripravljanju Dekle Ančke težave? »Z Deklo Ančko sem imel res manjše nevšečnosti zaradi menjavanja igralcev, ki so bili obremenjeni s službo, nagajala pa je tudi bolezen. Zaradi tega smo vadili kar pet mesecev. Težje je bilo tudi zaradi tega, ker je bila naša predstava druga v Sloveniji in prva na Gorenjskem. Pred nami so jo igrali le v šentjakobskem gledališču v Ljubljani.« Lado Krmec Gledalci so mi pripovedovali, da je predstava uspela. »Predstava je uspela. Ogledal si jo je tudi dramaturg dr. Vladimir Frantar. Pohvalil jo je. Dejal je, da smo Jo zaigrali izredno doživeto. Dobesedno mi je dejal, da pri predstavi v šentjakobskem gledališču glavni igralec še po mizi ni znal tako udariti kakor naš.« Vašo predstavo Dekle Ančke bomo videli še na nekaterih gorenjskih odrih. Režirali pa ste tudi v Trbojah, in sicer Cankarjevega Kralja na Beta j novi. Kako ste zadovoljni s to predstavo? »Z Deklo Ančko smo gostovali pri Sv. Duhu in v Vodicah, nameravamo pa jo zaigrati še v Doslovčah, Desnici, Naklem, Podnartu in mogoče še kje. čeprav Je bil Kralj na Betajnovi za trboj-skl oder malo pretežak, sem z uprizoritvijo zadovoljen. Vajo smo imeli le enkrat tedensko, ker igralci niso bili le iz Trboj, ampak tudi iz okoliških vasi.« Kakšen je vaš način dela z igralci? »Na začetku vsakomur prepustim pobudo. Svetujem in pomagam mu šele takrat, ko vidim, da mu ne gre. Do igralcev sem strog, vendar nanje nikoli ne vpijem. To jim vliva samozavest.« Ali mislite, da je na Gorenjskem še zanimanje za igranje na vaških odrih? »Ponekod pravijo, da ga ni. Vendar to ne bo držalo. Zanimanje je, samo ljudi je treba najti. V Predosljah in Bri-tofu me na primer že sedaj prosijo, če bodo lahko igrali pri naslednji igri Kovarstvo in ljubezen, čeprav bodo steber ekipe še vedno starejši, bom uporabil tudi mlajše, ki še niso igrali, imajo pa voljo in talent.« J. Košnjek Pevski zbor Segizzi na Javorniku Drevl se bo v dvorani delavskega doma na Javorniku prvič predstavil jeseniškemu občinstvu pevski zbor Segizzi iz Gorice. 40-članski moški pevski zbor Segizzi je organizator vsakoletnega mednarodnega pevskega festivala in tekmovanja pevskih zborov iz številnih srednjeevropskih držav. V zadnjih letih je na festivalu nastopilo več jugoslovanskih in slovenskih pevskih zborov, med njimi tudi pevski zbor Jesenice. Program današnjega koncerta vsebuje dela Gallusa, Gotovca, Pigarellija in Segizzija, po katerem se zbor tudi imenuje. Pevski zbor Jesenice, ki prireja gostovanje tega kvalitetnega zbora, pričakuje, da se bo medsebojno sodelovanje obeh zborov še bolj utrdilo in stiki postali tesnejši in trdnejši. D. Sedej ® V torek, 6. aprila, ob 17. uri bo v dvorani osnovne šole »Davorin Jenko« koncert godalnega orkestra in instrumentalnih solistov glasbene šole iz Kranja in oddelka iz Cerkelj. V zadnjem času postaja kulturno življenje v Cerkljah vse bolj pestro. Močan prispevek h kulturni rasti kraja in njegove okolice daje tudi glasbeni oddelek Glasbene šole iz Kranja, ki ima svoje učne prostore v osnovni šoli. Ta prispevek pa ni samo na področju glasbene vzgoje, temveč je tudi kažipot v prirejanju koncertov, ki so za Cerklje s precejšnjo kulturno tradicijo nepogrešljivi. -ar ^ Filmska skupina Odeon bo od 16. do 18. aprila organizirala na Jesenicah IV. medklubski festival amaterskega filma. Letos se bodo festivala poleg filmskih klubov iz vse države udeležili tudi predstavniki filmskih skupin iz Italije in Avstrije. D. S. Dobro mi je delo, ko sem na poteh po preddvorski okolici večkrat zvedel iz ust pre-p ros tih in šolanih ljudi, kako zvesto izrezujejo te zapise iz Glasa in kako jih skrbno hranijo — ker pač opisujejo njihove ljube domače kraje in pestre zgode njihovih prednikov. Prav zato mi je tako hudo, ko zasledim v objavah toliko nepotrebnih tiskarskih napak. (Ko sem pisal o »Tiskarstvu na Gorenjskem« — gl. Glas v času od 8. 4. 1970 do 18. 11. 1970 — sem potihem upal, da mi poslej tiskarski škrat ne bo več nagajal, saj sem se s tistim pisanjem pošteno trudil in o črni umetnosti pisal le dobro. — A, glej ga, tiskarskega spaka! Tak je, kot ljudje — hitro je pozabil na usluge, ki sem mu jih napravil...) Seveda ne bi nikamor prišli, če bi vsakokrat popravljal napake iz prejšnjega zapisa. Računam, da bodo prijazni bralci sami kar sproti popravljali tiskovne hibe, ki jih zaslede. Tako v prejšnjem zapisu, takoj v prvi koloni zgoraj, ni prav »rečeno«, pač pa »rečemo«, v drugi koloni zgoraj ni prav »zasluženem« pač pa »zaslužnem«, v tretji kolona spodaj ni prav »slo-vanščini« pač pa »slovenščini«. — Res so malenkosti, a ie motijo. Posebno moti taka napaka, če je v krepko tiskanem naslovu članka. Tako je v naslovu zapisa o Zborniku spomenikov NOB, hiilo napačno tiskano »spomenika« — a nič ne morem ukreniti spričo take površnosti korektorjev v tiskarni. Ker zaradi rubrike »Kaj je pisal Gorenjec pred sedemdesetimi leti«, skrbno prebiram vse članke in vesti in celo inserate, začuda opažam, da je v starem tedniku »Gorenjcu« zelo malo nagajivosti tiskarskega škrata. Kaj se je zasebnega lastnika, tiskarnar-ja J. P. Lampreta, poredni škrat bolj bal, kot se sedanjih samoupravnih organov? — To sem moral napisati namesto opravičila potrpežljivim bralcem . . . BUKOVNIKOV »HAUŠTER« Pod tem naslovom smo v prejšnji sobotni številki pričeli pisati o žalostni usodi Nagličeve knjižnice, ki bi še danes veljala za zelo dragoceno. Saj je bu-kovnik imel na svojih policah vrsto starih slovenskih knjig iz 17. in 18. stoletja takih avtorjev kot so bili med drugimi: Janez Svetokriški, Jurij Japelj, Marko Pohlin, otec Rogorij, Fr. M. Paglovcc, Osvald Gutsman, Matija Ka-stelic, Andrej Schustcr-Dra-bosnjak itd. Matija Naglic je umrl leta 1854, dočakal je torej komaj 55 let, a vseskozi so mu v vasi rekali »ta stari Kosmat«. Gotovo je bil vsega spoštovanja vreden mož, talentiran samouk, a kar preveč pobožen. Ni mu bilo dovolj božje besede, ki jo je slišal v cerkvi na Srednji Beli ali v Preddvoru, moral je še doma pri-digovati družini in sosedom. Ne moremo se v sodbi odločiti: ali je pridigoval zato, ker je imel toliko knjig in bil zato za ono okolje in čas kar močno načitan mož? Ali pa je imel toliko knjig le zato, da je laže prišel do snovi za svoje »pridige«? Bržčas se- utegne prevesiti tehtnica verjetnosti na to stran ... Kot se ob smrti pomembnih mož navadno raznese ali pa celo uniči vse, kar je bilo za pokojnika pravcati duhovni zaklad, tako se je zgodilo tudi ob smrti tega bukov-nika. Mladi Kosmat, sin starega Matije Nagliča-Kosmata, se ni dosti brigal za knjige. Ljudem je rekel, naj vzamejo, kar jim je všeč. Cel kup listkov z raziličnimi Nagličevimi zapiski je dal sin pometati na dvorišče, da jih je potem veter raznašal na vse strani. Sosedje, ki so nekatere knjige odnesli, so jih pozneje raztrgali in pokurili. Saj, le kdo bi se ubadal s starinsko tiskanimi knjigami iz 17. in 18. stoletja? In tako je prišlo več knjig tudi h Kračmanovim. Res so se tu knjige nekaj dlje ohranile, potem pa neznano kam izgubile. Le na nekaj ohranjenih rokopisnih knjig je mogel Matija Rozman, takratni gospodar pri Kračmano-vih, profesorja Rebola še opozoriti in mu jih potem tuda izročiti. To so bili predvsem Nagli-čevi »halištri« (t. j. registri, seznami), v katere je bukov-nik zapisoval vsebine prebranih knjig, da bi tako imel pri roki »resnice«, ki jih je kot pobožen mož rabil za svoje pridige družini in sosedom. PRI KRAĆMANOVIH Ne bo narobe, da rečemo še besedo ali dve o hiši, kjer so bili edini od Beljanov tako razumni, da so ohranili vsaj nekaj Nagli-čevih rokopisov. To je bila hiša, ki nam je rodila Matijo Valjavca-Krač-mana, prvega med slovenskimi epskimi pesniki, učenega narodopisca in jezikoslovca. Ob Nagličevi smrti je bilo Matiji Valjavcu 23 let —* to je bil čas njegovih najbur-nejših pesniških snovanj "* pripravljal je knjigo »Pesmi«, ki je izšla 1855, torej leto dni po bukovnikovi smrti. Lahko torej domnevamo, da je mladi pesnik opozoril domače« naj skrbno varujejo, kar imajo v hiši Nagličevcga. Le tako si lahko razlagamo dejstvo, da so se edino v tej h'»i ohranili bukovnikovi rokopisi. Očitno se je tradicija "* spoštovanje do starih pisan'! — v hiši ohranila. Saj jih tu* Miha Vailjavec, pesnikov brat, naslednik Antona Valjavca-Kračmana, ki je umrl 1847, ni zapravil — četudi je 7&' pravil posestvo ... Leta 1°!' je domačijo kupila Marija Rozman. Njen rod je gospodaril pri Kračmanu, kot *e hiši še danes pravi, vse a° leta 1942, ko se je priženil domačijo sedanji gosi***3* Brešar, ki pa je za vašcan0 seveda spet le — Kračma«-To je nazoren zgled, kafc° minljivi so priimki in kak° stabilna, trdna in stalna s° hišna ali domača imena! VALJAVEC O NAGLIC^ sodo0' lanimivo bo za nika prebrati nekaj -sod, ki jih je v spo&1* staremu bukovniku nap15 pesnik 1. 1885: Valjavec v »Kresa* Moj sosed na Beli Matjl Naglič-Kosmat je bil ćuae mož. Nakupil si je polno s venskih knjig in mnoge je 7 sam prepisal. Bil je strai' e. pobožen. Po večerji if sZrl& de pri sebi zbiral in jim " kaj svetega ali pa jim ^ pridigoval. In kadar je šla ^ seska kam na božjo P01'^ jo je vselej vodil. — ^°/ut>' v prve latinske šole V M Ijani hodil, znal mi je 5* Cm" vsakikrat, ko sem na P°L ee prišel, reči: »E, mn]l Matija, Bog ve, če že ne & v eni klopi s teboj Antikrt Bil je sicer dosti skop *J in mu ni šel rad krajce? ' pod palca, ali za knjige )CV rad dajal, in ko sem ml . 1848 na počitnicah, P1"1^. mi Pridige Janeza Sveto ^ škega, naj mu poslove11 kar je v njih latinskega.^ plačal mi je prevod tak?.,4jl. bro, da sem se kar Črtomir mm Pomlad prihaja Wa zmagovalne stopnice je stopilo največ telovadcev s Trate Trata osvojila prehodni pokal čin^t marca je bilo v telovadnici osnovne šole Železniki ob-sko prvenstvo v gimnastiki. Nastopilo je več ekip iz Škofje « m Trate. Prišlo je tudi nekaj gledalcev. v V;b °smih je zapela piščalka. Postavili smo se v zbor. To-Po h nam ^e P°vedal> da °odo tekmovali najprej fantje. brm-31 Pa je tudi, katera ekipa bo tekmovala na drogu, na bil h V pres^°ku čez kozo, v prosti vaji. Ta čas ko so a dekleta prosta, smo presedele v garderobi. Pogovarjale ^ »o se o premočnih nasprotnicah. Kar strah nam je stopil tck°St'' k.° smo videle, kako lepo izvajajo vse vaje. Ze pred Rovanjem smo vedele, kakšen bo končen rezultat. Fantje Po um^m končali. Na vrsti smo bile. Vsaka je lahko dvakrat vse s'^a vaJ°- Postalo nam je vroče, od strahu pa smo sc Ve»..t^es'c- Pri preizkušnji smo vse izvedle vajo na gredi brez l fJ^\.napa^- Toda ko je šlo za točke, sva z Veroniko padli na 5dl- zaradi tega sva dobili slabo oceno. Tekmovali smo še va: v°višinski bradlji, v preskoku čez kozo in izvajali prosto Jp- Sodniki so bili pri tem zelo strogi. u ,° tekmovanju je vsak dobil sendvič in skodelico čaja. Trikrat je skušala pomlad pregnati zimo, trikrat so že zapihali topli vetrovi in pobrali sneg. Prvič je bilo ob koncu januarja. Vsi smo mislili, da je že konec zirhc. Na televiziji so nam prikazovali kraje ob morju, kjer so nedeljski izletniki nabirali pomladanske cvetice. Mislila sem, če je tam toliko cvetja, se je moral pa tudi pri nas prebuditi že kakšen zvonček. Z mamo sva šli na polje. Vsak grmiček na polju sem preiskala, a zaman. Že sva se hoteli vrniti, ko sem obstala kot pribita. Pred mano je bil zvonček, čisto sam je bil. Zdelo se mi je, da z nežnim cvetkom zvoni: cin, cin in kliče sestrice in bratce iz zemljice, da ne bo tako sam v tem mrzlem vetru. Prav narahlo sem ga s čebulico vred izkopala iz zemlje in ga držala na roki. Z drugo roko pa sem ga zaščitila pred mrzlim vetrom. Doma sem ga dala v kozarec in ga postavila v kuhinjo na toplo. Drugo jutro je bilo zunaj spet vse belo. Gledala sem svoj zvonček in bila vesela, da sem ga rešila mrzle smrti. Pa je spet posijalo sonce in topli vetrovi so pregnali mrzlo starko. Zopet so pokukali zvončki iz zemlje. Ne samo eden bilo jih je ie veliko. Ali zima se ni dala kar tako pregnati, sa je vedela, da njen čas še ni minil. S svojo ledeno sapo je zopet zapihala čez pokrajino in jo pokrila z belo odejo. Ubogi zvončki! Vse je pomorila. Zdaj so dnevi vedno daljši, sončni žarki pa vedno toplejši, da se jim zima ne bo mogla več upirati. Čez polje piha topel veter. Vse belo zvončkov je že zunaj in kličejo še druge zaspance na dan. Prebudile so se zlate trobentice. čez polja in bregove se sliši: cin, cin, tra, ra pomlad bo prišla. Nedeljski izletniki se vračajo s šopki rdečega vresja in teloha. Tudi čebelico sem videla na polju, ki je bila pa še pijana od zimskega spanja. Pisan metuljček je tudi že iskal cvetice. Na naše okno je zadnjič priletela muha, ki je mislila, da je že pomlad. Tulipani in pomladanski žefran že pikajo iz zemlje. Na naših strehah ptički veliko bolj veselo čivkajo. Na Gregorjevo so imeli svatbo. Otroci so zapustili sobe in se preselili pred hišo. Na toplem soncu jim kmalu postane pretopio in bi najraje že odložili zimske obleke, ali mamice jim tega ne dovolijo. Dedki in babice so tudi zapustili tople peči in se pred hišami grejejo na pomladanskem soncu. Vse se prebuja in veseli cvetoče pomladi. Seta Djurkin, 3. b r. osn. šole, Stane Žagar, Kranj Medtem so organizatorji izračunali rezultate. Na zmagovalne - - sanice so poklicali šest najboljših pionirk m p.omrjev Vs R^irflfl CO S DO ITI 1 H 13 ITI So Prejeli diplome. Pri pionirkah je zmagala Zdenka Brton- W%€MWCl OU OpVI ■ ■ "J*" ■ ■ cel j s^T1* diplome- Pri pionirkah je zmagala Zdenka Brton-je bila -te' Pri PionirJih pa Janko Dolinar s Trate. Ekipno "Trata nrLdekletih in fantih P™ osnovna šola Cvetko Golar K0"t U.so tudi Prehodni pokal, hom zorgan'zat°rJi tekmovanja nismo bili zadovoljni z uspe-0Ji) 'h V 1 prcmaI° treninga so bili fantje tretji (predzad-uekleta pa zadnja. Jožica Gortnar, 6. b r. osn. šole, Železniki Ko sem hodila šele v drugi razred, sem bila zelo neugna-na in ničkaj pridna. Z bratom sva se potepala in tepla. Bilo je jutro. Sladko sem še spala. Tedaj sem v snu zaslišala mamin glas: »V mesto Prva - šola Cvetka Golarja Lani smo objavili razpis, da ne bomo nagradili samo posameznikov, temveč tudi šolo, na kateri bo največ naših sodelavcev. Po mnenju komisije so bili najboljši sodelavci učenci osnovne šole Cvetka Golarja iz škofje Loke. Pri njih se bomo oglasili ln jim izročili nagrade. Vorančeva mati Vorančeva mati je bila otrok bogatega in premožnega kmeta. Ko je bila še majhna, je hodila v šolo. Učil jih je domači mežnar. Vsak mesec je morala nesti denar za ta pouk. V šolo je hodila zelo rada, a že po enem letu te šole je postala sirota. Umrla ji je mama. Tudi v šolo ni mogla več hoditi. Morala je delati in pomagati očetu. V šoli se je naučila brati in pisati. Ob večerih je mati brala povesti iz Mohorjevih knjig, Brati je znala tako dobro, da je otrokom kar sapa zastajala, ko so jo poslušali. Tatjana Rozman, 5. c r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič Za Niko je bila mamica najlepši in najboljši človek na svetu. Vsakomur je to Povedala. Potem pa je mamica nekega dne ?dšla, ker sta se z očetom sprla. Nika je °}k še tako majhna in tega ni razumela. Nikjer ni bilo več njenih toplih rok, ki so K> znale tako lepo božati. Oče se tudi m zmenil zanjo, ker je bil tudi on žalosten h* zamišljen. Vse dneve ga ni bilo doma. Mamica! Bilo je prvič, da je Nikina mamica od-šla za tako dolgo. Preje je hodila na trg t°da vedno se je vrnila kmalu, sedaj pa ... Malo Niko je varovala stara Katra, ki še m&lo toliko ni imela toplih in nežnih rok njena mamica. Pustila jo je samo v ^»stelji, kjer Nika dolgo v noč ni zaspala. remišljevala je: »Mogoče je mamica zato ^sla, ker sem bila poredna.« Mislila je, aa se ji je samo sanjalo, toda tudi zjutraj ai bilo mamice, ko se je Nika prebudila. Q£ko je mala Nika zamišljena slonela na Rnih in gledala na ulico, katera neki r njena mamica. Toda mame ni bilo. Izmed vseh dam, ki so se sprehajale s klobučkom, njene mame ni bilo. Njena mamica je imela lep rdeč klobuček, bila je zelo lepa takrat ko se je poslavljala. Nekega dne pa je prišla neka neznana žena in ji rekla, da je njena mamica. Toda Nika ji ni verjela. Zamislila si je: »Moja mamica je imela rdeč klobuček, črne lase, ta pa je tako bleda in brez maminega nasmeha. Ne, ti že nisi moja mamica, jaz hočem svojo mamico.« Žena je odšla in Nika je zajokala, ker je mislila, da so jo prevarali in da ne bo nikoli več videla svoje mamice. Toda kmalu se je vrnila prava mamica. Ze na pragu jo je Nika tako tesno objela ker se je bala, da ji ne bi zopet odšla. Pri tem je jokala na ves glas in šepetala: »Mama, mamica, si se le vrnila!« Topla roka jo je zopet nežno božala. Nika je pogledala v mamin obraz, oči je imela brez leska in po licu so ji tekle solze. »Mamica, zakaj jokaš?« je vprašala in z drobnimi prsti brisala sled solza. Vesna Kosmačin, osn. šola Cvetko Golar, Trata grem. Glej, da bosta pospravila in postlala postelje in da bosta pridna.« Ko je mama odšla, je prišel v mojo sobo brat in me začel obmetavati z blazino. Nisem mu ostala dolžna. Začela sem metati blazino nazaj v brata. Tako sva se obmetavala celo uro. Tedaj je pozvonilo. »Mama,« je zaklical brat. Zelo sem sc prestrašila. Hitro sem se oblekla in šla v kuhinjo. S po vešeno glavo sem pričakovala, kaj bo. Mama je vesela vstopila v kuhinjo in rekla: »Prinesla sem ti obleko. Nisi me vesela?« Pokazala mi je obleko, potem pa jo je zopet skrbno zavila v papir in jo postavila na mizo. Molčala sem. Mama ni vedela, kaj pomeni moj molk. Šla je pogledat, koliko sem ji medtem naredila. Ko je pogledala v mojo sobo, se je ustrašila, tako zelo je bila razmetana. Sedaj je vedela, kaj pomeni moj molk. Rekla mi je, naj takoj pospravim sobo. Ubogala sem. Zavoj z obleko pa je mama spravila. Se sedaj nisem videla obleke, ki jo je mama prinesla iz mesta. Ana Domijan, 5. c r. osn. šole Cvetko Golar, škof ja Loka Džamija Velikokrat ste že slišali za besedo džamija. To je arabska beseda za muslimansko molilnico. Molilnica ima navadno tlorisno zasnovo in je vedno obrnjena proti glavnemu hramu Kabi v Meki. V prvih stoletjih islama pa džamija ni bila samo molilnica, marveč tudi učilišče, posvetovalnica in celo sodna dvorana. Pozneje se je razvila oblika stavbe v več krasnih tipov. Pri nas jih imamo mnogo in na vseh vidimo značilnosti turške gradbene šole. Največ jih je v Bosni in Hercegovini, kjer so jih leta 1942. našteli 1172. S ŠOLSKIH KLOPI ŽIVIL./\ KRANJ ZA VSAKOGAR IDLIČNA KAVA ŽIVIL,/V KRANJ] ZATO NE »ZABITE NAŠIH IT^GOVIMVH NAJBOLJŠO KAVO / DOBITE ŽIVIL. A. KRANJ Joži G. s Kokrice — Rada bj imela spomladanski plašč in obleko. Prosim, svetujte mi kroj, barvo in blago. Sem v štirinajstem letu, tehtam 43 kg, visoka sem 160 cm. Imam kratke temne lase in rjavo zelene oči. Marta — Narisala sem vam enostavno obleko v princes kroju. Ima velike žepe z okroglimi obšivi. Sivi so tudi ob vratnem izrezu ter na prsih. Obleka se zapenja na hrbtni strani z zadrgo. Rokavi so dolgi in ozki. Plašč je v midi dolžini, prav tako poloprijet. Ima velike žepe, zapenja sc v dve vrsti. Zadnja stran je popolnoma gladka. Blago za plašč naj bo volneno, vendar ne preveč debelo. Izbirajte med odtenki rjave barve. Zelo modna je trenutno barva rje. Dezodoransi Dezodoranse ne poznamo šele zadnjih deset let, pač pa so to sredstvo za odstranjevanje neprijetnega telesnega vonja in za preprečevanje potenja baje spoznali ie leta 1888 v Ameriki. Seveda pa je dezodorans potreboval ogromno časa, da je prepotoval Atlantik. Šele leta 1935 so ga začeli uporabljati v Franciji, sledile pa so severne dežele. Pri uporabi dezodoransov niso prav nič odločilne vremenske razmere. Na švedskem na primer porabijo devetkrat več dezodoransov kot Francozinje, Američanke petkrat več, Švicarke štiri in pol krat več, in tako dalje. V letu 1960 je samo 12 odstotkov iena uporabljalo dezodorans, leta 1968 pa ie 35 odstotkov. V zadnjih dveh letih pa se je potrošnja dezodoransov podvojila. Dezodoransi ne vplivajo na naravne funkcije potnih žlez. Znoj, ki ga naše telo izloča od enega do treh litrov na dan, ima neprijeten vonj, kadar sc na skritih delih v znoju začno razmnoževati bakterije. To se nam najpogosteje dogaja pod pazduho. Zato z dezodoransom preprečimo potenje. Ni se bati, da potem ne bi mogli izločati znoja, dovolj znojnic je še po drugih delih telesa. Alkohol, ki ga ima vsak dezodorans, daje izredno prijeten občutek svežine in čistoče. Dezodorans lahko kupimo v trdni obliki, v razpršilu ali tekočega. Najbolj dobrodošlo je razpršilo, ker ga lahko uporabljajo vsi družinski člani; ne pride namreč na kolo, s tem pa preprečimo vsako možnost kakršnekoli okužbe. CKzdravnik ^^svetuje VNETJE REBRNE MRENE ALI PLEURITIS II Rebrna mrena je sestav Ijena iz dveh plasti. Ena se tesno prilega na sama pljuča, druga na prsni koš. Med njima ni nič zra-ta in ravno zaradi tega pljuča pri vdihu ali izdi hu lahko sledijo gibanjem prsnega koša. S tem sem mislil povedati, da je ple-ura neprepustna za zunanji zrak. Ce zaradi kakršnega koli vzroka pride trak med obe plasti ple-ure, se pljuča sesedejo in ne dihajo več. Rebrna mrena je zaradi te svoje zelo važne vloge močno prekrvavljena in občutljiva za vnetja. Vnetja rebrne mrene nastanejo lahko zaradi bacilov tuberkuloze ali drugih. Do tuberkuloznega vnetja rebme mrene pride, kadar vzplatt*' te že nekaj časa umirja* žarišča tuberkuloze v pUu' čih. Lahko pa je vzrok tudi ena od oblik tuberkuloze pljuč, ki smo flS spoznali v prejšnjih ** stavkih. Ostala vnetja rebrne mrene nastanejo ponavadi iz obolenj pU«^ iieliibcrkulozne narave. To »o predvsem vnetja "* pljučih, katera pozna"10 kot pljučnice in broflhid-sc, ki jih povzročajo raz"1 bacili ali virusi. Po** vnetja rebrne mrene običajno nastopi še n<*0 drugo vnetje, neka drug* pljučna bolezen. VnetJ* rebrne mrene nastopi l«*1* ko istočasno z obolenje*" pljuč ali časovno Vr0~ njim ali za njim. To navidezno časovno nesogIas'e dveh bolezni nastopi zato, ker dostikrat ne uspem0 pravočasno ugotoviti obolenje, ki indirektno povzroča vnetje rebrne mrene. Tako imajo povzročitelji možnost, da pri unl' čevanju pljučnega tkiva direktno prehajajo na rebrno mreno. Lahko pa tl,J di kri prinese s seboj povzročitelje bolezni. J pa še tretji način — P°~ vzročiteljl pridejo n' rebrno mreno po mczg°v' nicah. Ne glede na povzročitelja pa je začetek JJj lezni vedno enak. ™ vnetju rebrne mrene s^ med njenimi Pastmi prsni votlini nabira teK£ čina, ki je bistra kot v£ da ali pa gnojna. JoJ odvisno od povr.roi In od odpornosti org"n ma. dr. Gorazd Zavrni* V prvih toplejših dneh bomo spet lahko oblekli nekdaj zelo priljubljene blazerje, moško krojene jopice, ki pokrijejo boke. Zraven sodijo nagubana krila. Najlepši blazerjl so enobarvni, od vzorcev pa Je v modni milosti spet karo. DRUŽINSKI POMENKI Gozdno gospodarstvo Bled objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. vodjo službe za gozdno gradbeništvo 2. knjigovodje drobnega inventarja in materiala 3. evidentičarja 4. tajnico direktorja Pogoji: Pod I,; diplomiran gradbeni inženir s 5-letno prakso v gradbeništvu; P°d 2.: ekonomski tehnik z 1-letno prakso v knjigovodstvu; Pod 3. in 4.: ekonomski ali administrativni tehnik z 1-letno prakso v administraciji in vodenju evidenc. Vabimo kandidate, da pošljejo prijave na naslov Gozdno gospodarstvo Bled 64260. Prijave sprejemamo do uspele zasedbe delovnih mest. V zadnji številki Glasa, 31. marca 1971 smo pomotoma izpustili uro licitacije, ki jo razpisuje KžK. Zaradi tega je licitacija preložena na ponedeljek, 5. aprila 1971 ob 10. uri. Vsem prizadetim se opravičujemo. Odbor za prodajo osnovnih sredstev pri Kmetijsko živilskem kombinatu Kranj Obrat Mlekarna razpisuje za 5. aprila 1971, ob 10. uri javno ustno licitacijo za prodajo vozil TAM 2000 s hladilno komoro, v voznem stanju, leto izdelave 1964 dostavni avto tomos citroen v nevoznem stanju, leto izdelave 1965 Ogled vozil je na dan licitacije, od 8. ure dalje v lekarni, Smledniška ulica št. 1. Veletrgovina ŽIVILA Kranj sprejme v zaposlitev takoj ali po dogovoru: 1. več prodajalcev za delo v prodajalnah 2. več servirk za delo v bifejih 3. več delavk v samopostrežnih prodajalnah pogoji za sprejem: 1- ln 2.: dokončana poklicna šola; P**1 3-: osemletka z možnostjo priučitve poklica. Prijave sprejema kadrovska služba podjetja. KOMPAS KRANJ Za l.maj vas vabimo z avtobusom od 1. - 2. maja na Dunaj Cena 280 din in od 1. - 3. maja v Benetke, Cortino in na Grossglockner Cena 360 din Vse informacije in prijave pri KOMPAS Kranj KAVA 2IV1L. k V NOVI EMBALAŽI- mi BOLJŠA Gostinsko in trgovsko podjetje CENTRAL Kranj odda v najem najboljšemu ponudniku gostilno KANONIK na Jezerskem. Pismene ponudbe je treba poslati do 10. aprila na naslov podjetja. 0D 10. APRILA D0 5. MAJA VELIKA RAZSTAVA IN PRODAJA N^l V FESTIVALNI DVORANI NA BLEDU • POHIŠTVO •PREPROGE • ZAVESE • GOSPODINJSKI STROJI murka Odbor za delovna razmerja pri SGP Projekt Kranj razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. strojepiske v enoti uprave Pogoj: srednja ali dvoletna administrativna šola s predhodnim preskusom znanja strojepisja in stenografije; 2. materialnega knjigovodje Pogoj: srednja ekonomska šola lahko tudi pripravnik; 3. tehnologa — laboranta centralne betonarne Pogoj: srednja gradbena šola z opravljenim strokovnim izpitom. Rok do katerega sprejemamo prijave kandidatov za razpisano delovno mesto, je 15 dni od dneva objave v časopisu. Pismene prijave pošljite na naslov SGP Projekt Kranj, Nazorjeva 1 — kadrovsko socialna služba. KMETIJSKA ZADRUGA škof]a Loka razpisuje prosto delovno mesto POSLOVODJE TRGOVINE v Stari Loki. Za razpisano delovno mesto se zahtevajo kvalifikacija trgovske stroke in dve leti prakse. Nastop dela je možen 1. maja. Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti sprejema uprava zadruge do 10. aprila. Podjetje VARNOST izpostava Kranj razglaša več prostih mest VRATARJEV — ČUVAJEV. Pismene ponudbe s potrdilom o nekaznovan j u dostaviti Izpostavi v Kranju, Koroška 17. KAMINU^ Poceni prodam rabljen ŠTEDILNIK gorenje na drva. Juvan Zinka, Tomažičeva 6, Kranj 1549 Prodam SEME črne detelje. Mavčiče 25, Kranj 1550 Prodam TRAKTORSKE VILE (honsvans) za spravilo sena in TRAKTORSKO KOSILNICO (štokenšmit) za fer-guson. Prebačevo 31, Kranj 1551 Prodam 1000 kg KROMPIRJA igor za seme. Visoko 28, Šenčur 1552 Prodam dva rabljena OKNA z vgrajenimi železi, primerna za vikend, okrog 20 m2 FOCA PLOŠČE, KUHINJSKO KREDENCO in dve OMARI. Šutna 16, Žabnica 1553 Prodam ŠIVALNI STROJ singer. Britof 274, Kranj 1554 Prodam KRAVO s teletom ali brez. Mlaka 21, Kranj 1555 Prodam 2000 kg SENA. Cerklje 112 1556 Prodam vprežne GRABLJE, gnojnični SOD, SADILEC za krompir, TRAKTORSKI PLUG — enobrazdni obračalnik, češnjevek 22, Cerklje 1557 Prodam betonski MEŠALEC. Ponudbe poslati pod »ugodno« 1558 Prodam sedem let staro KOBILO ali zamenjam za starejšega ali za kravo in SEMENSKO GRAHORO. Šenčur, Pipanova 40 1559 Prodam malo rabljen športni VOZIČEK schmid. Fende, Kokrica, Pokopališka 3, Kranj 1560 Prodam SEMENSKO GRAHORO in KROMPIR cvetnik. Trboje 14 1561 Prodam 5 rabljenih, zaste-klenih, macesnovih OKEN 105 X 70 cm. Frankovo naselje 134, blizu kolodvora, škof-ja Loka 1562 Prodam 3000 kg zrezanega SENA. Zbilje 4, Medvode 1563 Prodam malo rabljen globok OTROŠKI VOZIČEK. Pernar, Kidričeva 21, Kranj 1564 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Hotemaže 43, Preddvor 1565 Prodam ekscentrično STISKALNICO 20 t, dva ELEKTROMOTORJA 8 in 5 kVV. Lampe, Sp. Brnik 69 1566 Ugodno prodam OKNO 140 X 180 in BALKONSKA VRATA 80 x 230 vezana, proizvod KLI Logatec. Podobnik Franc, Moste 35, Žirovnica 1567 Poceni prodam rabljeno TELEVIZIJO. Gregorač, Kidričeva 35, Kranj 1568 Ugodno prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Sifko-vič. Koroška 10, Kranj 1569 Prodam dobro ohranjen glo bok OTROŠKI VOZIČEK. Kozjek Ivan, Hrastje 110. Kranj 1570 Prodam VARILNI APARAT 220/380. Zadraga 5, Duplje 1571 Prodam ŠKROPILNICO (30 atm.) za na BCS in vprežno KOSILNICO lanz z žetveno napravo. Jerala, Podbrezje 11. Duplje 1572 Prodam 300-litrski HLADILNIK. Voglje 71 1573 Prodam dva mlada PSA. šutna 32, Zabnica 157* Prodam KUHINJSKO KR&* DENCO. Planina 38, Kranj j 1575 Prodam v devetem mesecu brejo KRAVO. Zupin Janez. Apno 2, Cerklje l57* Prodam eno leto starega BIKA, 50 kg težkega PRAŠIČA in sedem tednov stat* PRAŠIČKE. Sajovic Jofa Srednja vas 46, Šenčur l577 Poceni prodam MONTAŽNO BARAKO, primerno & stanovanje. Naslov v nem oddelku ^' Prodam dva PRAŠIČKA stara osem tednov. Brezje j*» p. Brezje l57* Ugodno prodam nerablj60 ŠIVALNI STROJ bagat. Sgj ra Loka 10, škofja Loka Ugodno prodam desni vzi dan ŠTEDILNIK. Krč AloJj Jezerska cesta 124, Kranj 1" Proti prhljaju in za rast las uporabljajte DROGESAN lasno vodo. Kozuk i e::a obrt P. 5in" kovec Kranj, Prešernova ulica 19 Prodam STREŠNO OPE^0 špičak, primerno za knU kozolca, po 0,30 din. Marjel Eržen, Koroška 57, Kranj 2 Prodam zrezano SENO £ po 100 kg težke PRAŠ1,s83 Lahovče 47, Cerklje Prodam malo rabljen bok OTROŠKI VOZIC^ Jeršin, Ulica I. avgusta . Kranj ^ Ugodno prodam kornP ^ SPALNICO, KUHINJ^ KREDENCO, HLADIL^ himo — vse dobro °l,ranj]Cu Naslov v oglasnem odete ^ Prodam dva PRASl^kH* zakol. Sp. Brnik 61, CcT^$6 Prodam vprežne Gl^,^piM in VILE za seno *« KJLtfr suhe smrekove PLOHfc. ^ ko Franc, Vodice 129 Prodam KROMPIR »8°r l5g« netiše 33, Golnik za VSE VRSTE JUGOSLOVANSKIH PREMOGOV Prodam SEME črne detelje. Pipanova 24, Šenčur 1589 Prodam GRAHORO in krmilno PESO. Sajovic, Olše-vek 11, Preddvor. Doma v soboto popoldne in v nedeljo 1590 Prodam malo rabljen dvo-brazdni TRAKTORSKI PLUG avstrijske znamke burgen-knd S. Hotemaže 4, Preddvor 1591 Prodam PUNTE in BAN-KINE ter osem »ŠPIROV-CEV«. Naslov v oglasnem oddelku 1592 Prodam plemenskega VOLA ** šest mesecev brejo KRAVO, ki bo četrtič teletila. Prebačevo 52, Kranj 1593 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Toporš, Cesta JLA 42, Kranj 1594 Prodam KRAVO s prvim dletom ali brejo TELICO. Zbilje 24, Medvode 1595 Prodam dve svečani dolgi OBLEKI, primerni za birmo °d 10 do 12 let. Naslov v oglasnem oddelku 1596 Prodam lep kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Šmid, Zali log 36, Železniki 1597 Prodam štiri leta staro brejo KOBILO. Bled, Pod Ku-bovnico 17 1598 Prodam štiri mesece stare OVC JAKE. Fdlapič/. Radovljica, Gradnikova 2, telefon 70-504 1599 Prodam dva PRAŠIČA, tež-*a po 50 do 70 kg in MOPED T-12. Bodešče 9, Bled 1600 Prodam SEMENSKI KROM-riR cvet ni k in SEMENSKI ter JEDILNI KROMPIR igor, vPrežni OBRAČALNIK za se-no, desno KORITO z odcejal-n>koni iz kroma za pom'wal-no mizo. Podbrezje 31, Duplje 1601 Prodam lepo AVBO. Naslov v oglasnem oddelku 1602 Prodam dva meseca stare PISKE. Predoslje 133, Kranj 1603 Prodam plemenskega MERJASCA. Cesta na Klanec 5, Kranj 1604 Vgodno prodam SLA MOLZNICO z verigo in puhaJ-nikom, traktorski SADILEC £rompirja in ČEBELE. Polj-S:c» 3, Podnart 1605 KPr na kateri bo 40 podje t jI h kazalo okrog 160 modelov^ pomlad ln poletje. A'