Št. 156 (15.258) leto Ll. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tei. 040/7795600 GORICA - Drevored 24 moggo 1 - Tel. 0181/533382 CH)AD - Ul. Ristofi 28 - Tel. 0432/731190____ lannilD postnna plačana v gotovn f DUU LIK SPH). N AB8.POST.GR. 1/50% Nove kartice s plačilnim servisom f* 'S PONEDELJEK, 12. JUNIJA 1995 Ko Mike in Ambra slavita zmago Bojan Brezigar Podatkom, ki sc posredoval: Siorno, Ambra ni°odo Vianello. Vri d ___x___ - U politično iePaJled: ^ nekajkrat očitno izkorisi aa napolnijc osvežujoče pijs Pravkar popili. Dovolj šal otpnt ni slo zi za edinstv ^u«n)a, ki | Predmet z: Preučevanj y°nino zap “usrovja. S namreč od ^Prasanj, k -oprav bc Revizij sl( vedno - - središč Cista« nG raed desi centrom. REFERENDUMI / FININVEST SLAVI ZMAGO, NEGOTOV IZID O SINDIKALNEMU ZASTOPSTVU IN O VOLITVAH ŽUPANOV Berlusconijeve televizije prepričale večino volilcev RIM - Italijani so se včeraj na voliščih izrekali o kar 12 referendumih. Volišča so zaprli ob 22. uri in v trenutku, ko zapiramo redakcijo, ni uradnih podatkov niti o udeležbi na ljudskem glasovanju, čeprav naj bi bila slednja v poprečju 55 odstotna. Največ pričakovanja je bilo seveda za izid referendumov o zasebnih televizijskih postajah. Ta problem so zadevali kar trije referendumi: na vseh treh se je večina volilcev izrekla za »NE«, kar pomeni, da bo za sedaj stanje ostalo nespremenjeno, vsaj dokler ne bo vso problematiko uredila posebna zakonska reforma. Negotov je še izid o privatizaciji RAI in o volitvi županov, medtem ko je na referendumih, ki so obravnavali probleme sindikalnih organizacij zmagal«DA«. »NE« je dobil večino tudi na referendumih o umikih trgovin. Podatki, ki jih objaljavljamo se seveda nanašajo na exit-polle, ki so jih posredovale specializirane agencije. Na 2. in 3. strani DRNOVŠEK - AGNELLI Zelena luč Italije za vstop Slovenije v EZ? RIM - Slovenski premier Janez Drnovšek se je na poti v Argentino ustavil v Rimu, kjer je imel enourni razgovor z italijansko zunanjo ministrico Susan-no Agnellijevo. Po neuradnih izjavah naj bi italijanska stran izrazila namen, da ne bo blokirala sporazuma o pridruženem članstvu Slovenije Evropski zvezi, o katerem bodo danes v Luksemburgu razpravljali zunanji ministri petnajsterice. Informacijo, da bo zelo verjetno tudi Italija danes prižgala zeleno luč Sloveniji, je potrdil tudi vodja urada za informiranje, Borut Suklje. V razgovom nista Drnovšek in Agnellijeva govorila samo o pridružitvi Slovenije EZ, ampak tudi o dvostranskih odnosih. Glede reševanja bilateralnih vprašanj sta se sporazumela, da bosta odposlanca zunanjih ministerstev nadaljevala z razgovori. Torej iz srečanja med Drnovškom in Agnellijevo izhaja, da dosedanji neuspehi v iskanju dogovora o odprtih slovensko-italijanskih problemih ne bi smeli zaustaviti poti Slovenije v Evropsko zvezo. REFERENDUM ^ Sindikati v podjetjih (1) s* Sindikati ^ v podjetjih (2) gj Sindikalno O zastopstvo exit poli Abacus izid negotov DA (58-63%) DA (59-64%) ■»/iireagrai 5 6 7 Privatizacija RAI-a Trgovske licence Odbitki za sindikat DA (51 -56%) NE (57-62%) DA (53-58%) \\2 Zbiranje reklame za TV NE (53-58%) DEVIN / »ENOKRAS« Uspeh pobude za uveljavitev kraške vinske proizvodnje DEVIN - Devinski grad je včeraj preplavilo nepričakovano veliko obiskovalcev, kar je sicer solidnim organizatorjem povzročilo nemalo preglavic, kar pa je tudi najboljši dokaz, da je povsem uspela promocijska pobuda »Enokras«, s katero so kraški vinogradniki tako izvedencem kot širšemu krogu degustatorjev predstaviti deset žlahtnih sort ustekleničenega kraškega vina. Povsem posrečeno je bilo v tem okviru tudi sodelovanje z gostinci. Na 3. strani VČERAJ NA GORIŠKEM Dva mrtva in ogromna škoda zaradi neurja GORICA - Izjemna vodna ujma je včeraj ponoči divjala na obmorskem pasu goriške pokrajine. Najhujša je škoda v Gradežu in okolici, kjer je čez noč padlo 260 mm dežja. Naselji Fossalon in Bo-scat sta bili še včeraj pod več kot pol metra vode, nekatere ceste so bile neprevozne, pod vodo so tudi turistični kampi. Morje je z gradeške plaže odplavilo tisoče ton peska. Cel teden bosta zaprta termalno zdravilišče in bazen, kjer je voda zalila kletne prostore in pokvarila črpalke. Pod vodo so bile mnoge utice v Gradežu, Pineti in v Škocjanu, kjer je voda iz namakalnega kanala poplavila nekaj utic. Na stotine je poplavljenih kleti in pritličnih prostorov od Gradeža pa vse do Tržiča in Starancana. Med nočnimi neurji sta se na Goriškem pripetili tudi dve smrtni prometni nesreči v Škocjanu in Romansu. Na 5. strani TOTOCALCIO m XII 111 1X11 Dobitki: 13-202.000 lir 12-19.700 lir Danes na športnih straneh Juventusu italijanski pokal Turinski Juventus je sinoči zasluženo zmagal tudi v Parmi (2:0) in tako osvojil italijanski nogometni pokal. Strelca Juventusovih zadetkov sta bila Por-rini in Ravanelli. ct_._ . 0 Prva Alesijeva zmaga Ferrarijevec Jean Aleši je na VN Kanade dosegel svojo prvo zmago na dirkah za svetovno prvenstvo v formuli ena. Schumacher se je uvrstil komaj na 5. mesto. Stran 13 Muster zmagal v Parizu Thomas Muster je prvi avstrijski zmagovalec turnirja za teniški Grand slam. V finalu odprtega prvenstva Francije je odpravil Američana Changa. Stran 13 ______PO GLASNI VOLILNI KAMPANJI TELEVIZIJSKIH ZVEZD BERLUSCONIJEVIH TELEVIZIJ_ Fininvest ohranja tri TV mreže Zmaga trgovcev, poraz sindikatov RIM - Fininvest je torej zmagovalec včerajšnjih ljudskih referendumov o televizijskem sistemu. Glasna kampanja proti odpravi nekaterih členov »zakona Mamini« - v kateri so se v brk načelom količkaj objektivnega volilnega soočenja angažirale vse Berlusconijeve televizijske zvezde - je torej naletela na rodovitna tla. »Ne« je zmagal na vseh treh televizijskih referendumih, medtem ko je izid referenduma o vprašanju privatizacije RAI še dokaj negotov. Ljudje (vohtev se je udeležilo približno 55 odst. upravičencev) so se izrekli proti liberalizaciji umikov trgovin, medtem ko so podprli referendum o odpravi odbitka za sindikalni prispevek na plači, kar predstavlja poraz za večino sindikalnih organizacij, ki so podpirale »ne«. Precej negotov je izid referenduma o sistemu izvolitve županov velikih mest. V primeru zmage »da« bi odpravili drugi krog pri izvo-litvi županov, za kar se je od vsega začetka zavzemala desnica. Vsi »exit-pool« torej napovedujejo kolikor toliko gladko zmago »da« na televizijskih referendumih. Večina se je izrekla za »status quo«: za ohranitev dvo-pola RAI-Fininvest in za neokrnjeno moč in vlogo Berlusconijevih mrež, ki so, kot znano, odločilno vplivale na potek volilne kampanje in na koncu na izbire volilcev. Berlusconijevo obrambno (ah napadalno) sporočilo je bilo očitno močnejše od, resnici na ljubo, včasih zelo medlih stališč »odbora za da«, ki je zbral podpise ta tri ljudska glasovanja. V snopiču štirih referendumov o sindikalnih vprašanjih je v treh primerih (izid referenduma štev. 1 je v trenutku, ko pišemo, močno v dvomu) prevladal »da«, kar pomeni, da so prevladala stališča pobudnikov glasovanja. Od vseh štirih je bil pohtično gledano najpomembnejši referendum o sindikalnih odbitkih na plačah, kjer je na-brž na koncu odločalo stališče SKP, ki je - v polemiki s CGDL, QSL in UIL - prepustilo članom in somišljenikom svobodno izbiro. Propadel je referendum o liberalizaciji umikov trgovin, ki bodo odprte po sedanjih zakonskih predpisih. Na zmago »ne« so močno vplivala stališča združenj trgovcev, ki nasprotujejo sprostitvi urnikov trgovskih obratov. Liberalizacija bi po njihovem mnenju še dodatno okrepila vlogo in vpliv veleblagovnic in velikih trgovskih centrov. »Ne« je prevladal tudi na referendumu o odpravi pristojnosti občinskih uprav pri načrtovanju prodaje občinstvu. Za izid referenduma o volilni zakonodaji v občinah, ki imajo nad 15 tisoč prebivalcev, bo treba počakati na prve projekcije oziroma na neuradne rezultate. Slo je za zelo pomembno ljudsko glasovanje, ki so ga nekatere stranke (posebno na levici) precej podcenjevale. Odprava dvojnega kroga na občinskih volitvah bi nedvomno okrepila zagovornike čistega večinskega sistema za izvolitev senata in poslanske zbornice in oršibila stališča zagovornikov dvojnega kroga po francoskem modelu. Zmagoslavje Kartela, odbor za DA razočaran RIM - Komaj so s televizijskih ekranov pljusknili podatki exit pollov o navideznih rezultatih dvanajstih referendumov, so začeli po agencijah in izrednih TV oddajah kapljati komentarji političnih predstavnikov obeh referendumskih taborov. Silvio Berlusconi, ki bi moral po teh navideznih podatkih slaviti veliko zmago, je ostal tiho. Njegov glasnik je iz Arcoreja izjavil, da bo televizijski magnat spregovoril šele danes, ko bodo znani resnični rezultati. Predsednik Fininvesta Fe-dele Confalonieri pa je že sinoči dal vedeti, da je zadovoljen, saj bo lahko nadaljeval s svojim delom, seveda če bodo rezultati potrdili predvidevanja exit pollov. Marco Pannella je že sinoči govoril o političnem triumfu svojega gibanja. Se posebej se je zaustavil ob volitvah županov in sindikalnih odbitkih: »Če bomo tudi na teh referendumih uspeli, bomo uvedli reformo na ameriški način in prizadeli nedemokratični, korporacijski in neliberalen režimski sindikat.« Bivši minister Giuliano Ferrara (Forza Italia) je izjavil celo, da imajo izidi referendumov o televizijah »zgodovinski pomen«. »To je zmaga komercialnih televizij in s tem zmaga svobode,« je komentiral. Pier Ferdinande Casini (KDC) je povedal, da ima včerajšnje glasovanje poli- tičen pomen: »Pomeni, da je moč desničarskih sil večja, kot se je izkazalo na nedavnih upravnih volitvah,« je izjavil. Z druge strani referendumske barikade je odgovorni za informacijska vprašanja pri Demokratični stranki levice Vincenzo Vita izjavil, da se je bal rezultatov o referendumih o televizijah, to pa zato, ker je bila volilna kampanja o zakonu Mammi nevarno pogojena s strani Fininvesta. »Kdor je zmagal, se tega ne more kdove kako veseliti.« Sergio Mattarella (Bianco-va Ljudska stranka) je menil, da izid referendumov o televiziji ni razrešil italijanskega televizijskega vprašanja: rezultat je potrdil potrebo po reformi zakona Mammi, je poudaril. Rezultat referenduma ni »legitimacija« za monopol Fininvesta, glede katerega bo treba poseči z zakonom. Tak je bil komentar voditelja Severne lige Umberta Bos-sija, ki je pristavil, da ne bo treba dajati prevelike teže referendumom, ker gre za vprašanja, ki se nanašajo na svobodo državljanov, a »noben referendum ne more legitimirati, kar je samo po sebi protizakonito. Lahko legalizira, ne pa legitimira.« Na vsak način rezultati referenduma ne zbujajo zadovoljstva, ker bodo tisti, ki so »ustvarili imperij informacije, dvignili glavo«. Za tajnika SKP Fausta Bertinottija je rezultat referendumov protisloven: omenil je »zastoj v borbi o televizijah in zmago na referendumih o sindikatih.« V prvem primeru je bilo občutiti moč zasebnega televizijskega monopola, pa tudi prekomerno taktiziranje sil, ki so se potegovale za Da; v drugem je zmagal boj za demokracijo v sindikatih,« je izjavil Bertinotti. Po referendumih o televizijah je bila največja pozornost posvečena tako imenovanim »sindikalnim referendumom«. »Ce bo potrjena zmaga tistih, ki so glasovali “DA“, gotovo ne bo olajšalo odobritve zakona na področju sindikalnega predstavništva,« je v oceni napovedi rezultatov dejal glavni tajnik CGIL Sergio Cofferati in pristavil, »da je tak zakon na vsak način nujen« in da je bila razprava v senatu na dobri poti, medtem ko bi zmaga “DA“ vse otežila. Glavni tajnik CISL Sergio D’Antoni pa je bil mnenja, da rezultati, seveda če bodo potrjeni, ne bodo imeli velikega političnega učinka, »ker se je parlament že spoprijel z večino problemov, ki so predmet ljudskega glasovanja.« Edine važne posledice bi lahko imel referendum o volilnem zakonu za občine z več kot 5 tisoč prebivalci. Glavni tajnik UIL Piero Larizza pa je branil svojo odločitev: »Glasoval sem 12-krat Ne proti degeneraciji demokracije.« Visoka udeležba na Tržaškem Udeležba je v okoliških občinah bila nad vsedržavnim povprečjem. Največjo udeležbo so zabeležili v zgoniski občini, kjer je glasovalo od 63.7 odstotkov upravičencev pri 1., 2. in 3. referendumu do 64.9 odst. pri zadnjih treh referendumih, ki so zadevali televizije. V repentaborski občini je volilcev bilo za nekaj točk manj. Najmanj, 60.4 odstotkov, so jih zabeležili pri 2. in 3. referendumu, največ pa tudi v tej občini pri televizijskih referendumih, kjer je pri 12. glasovalo kar 62.3 odst. volilnih upravičencev. Iz repentaborske občine so nam prvi posredovali dokončni izid nekega referenduma, seveda prvega, pri katerem se je za DA opredelilo 265 občanov, za NE pa 143. Pri drugem je DA glasovalo 281 upravičencev, za NE pa 127. Relativno visoko povprečje so zabeležili tudi v dolinski občini: 5. referenduma o privatizaciji Raia se je udeležilo 61.6 odst. upravičencev, 11. o prekinjanju filmov z reklamo pa 61.3 odst; najmanj jih je glasovalo za 3. referendum o sindikatih v podjetjih, kjer je glasovalo 60.7 odst. upravičencev. V devinsko-nabrežinski občini je prišlo do tehničnih težav pri preštevanju in nam do pozne ure niso mogli posredovati nobenih podatkov. Težave v volilni kabini zaradi obilice glasovnic RIM - Nestanovitno vreme, posamezne nevihte na severu države ter vrste na številnih voliščih so označevali včerajšnje glasovanje o 12 referendumskih vprašanjih. Kljub temu je v glavnem vse potekalo regularno in ljudje so potrpežljivo čakali, da pridejo na vrsto. V predmestju Rima so med čakajočimi celo razdelili oštevilčene listke, da ne bi prihajalo do protestov in negodovanja. Na nekem drugem rimskem volišču so tudi zabeležili »rekord« čakanja, nekaj manj kot 30 minut, ko je glasoval neki starček, ki je dopolnil 101 leto. V kraju Bionde v veronski pokrajini, kjer je predvčerajšnjim divjalo neurje, so se nekateri volivci pripeljali kar s traktorji. Številni volivci pa so imeli težave v volilni kabini, saj so imeli opravka z 12 glasovnicami. Mnogi so s sabo prinesli tudi listke z »napotki«, da bi se bolje znašli med kopico vprašanj. Ponekod so jim glasovnice dajali v drugačnem vrstnem redu, nekateri so se odločili le za posamezne glasovnice, pa so jim vsilili vse (kot npr. v Anconi, kjer se je neki volivec želel izreči samo o televiziji). Do nesporazumov je prišlo, ko so predsedniki sedežev hoteli zabeležiti zavrnjene glasovnice: ljudje so to tazumeli kot neke vrste »policijsko« kontrolo in so se takoj obrnili na prefekture. Z »ogromnimi« glasovnicami pa so se ubadali v občinah Val Gardene in Val Badie, ker so bila vprašanja tako v italijanščini kot nemščini in ladinščini. V kraju Zer-falkiu na Sardiniji pa so se izrekali celo o 13 referendumih: ob tamkajšnji srednjeveški cerkvi so postavili nov zvonik, s katerim niso zadovoljni in ga hočejo porušiti. Seveda so mnogi prinesli s sabo listke z »napotki«. Dva posnetka z včerajšnjega glasovanja: zgoraj bivši premier Silvio Berlusconi opazuje predsednico volišča, ki mu razlaga, kako je treba glasovnice pripogniti; spopad: nuna odhaja z volišča, pes pa še čaka, da njegov gospodar izpolni vseh 12 glasovnic (telefoto AR) Na Goriškem v znamenju zamud GORICA - Referendumsko glasovanje je tudi na Goriškem potekalo v znamenju zamud zaradi velikega števila glasovnic. Po podatkih za 23 od 25 občin (manjkata Gorica in Škocjan) je bila udeležba približno dvotretjinska, torej višja od vsedržavnega povprečja. To potrjuje že tradicionalno vestnost goriških volilcev. Po teh delnih podatkih je udeležba bila največja v Turjaku (73, 59%), najmanjša pa v Moram (55, 92%). V treh slovenskih občinah so podatki sledeči: v Steverjanu je glasovalo 448 volilcev na 697 (64, 28%), V Dobe-rodbu 825 na 1212 (68, 05%), v Sovodnjah 966 na 1503 (64, 27%). Ti podatki se nanašajo na tri televizijske referendume, pri katerih je bila udeležba največja. Nekoliko manjša (razlika znaša največ 1 od- stotek) je bila udeležba za druge referendume. Z vseh volišč poročajo o velikih zamudah zaradi prevelikega števila glasovnic. Svoje so prispevah tudi volil' ci, ki so se v velikem številu podali na volišča v večernih urah: do l'; ure je v celi pokrajini glasovalo 37% volilcev. kar pomeni da jih je drugih 30% v zadnjih petih urah. Ob 22. uri so bile v marsikaterem volišču še dolge vrste in ker je v povprečju vsakdo potreboval po 5 minut za glasovanje, so ponekod lahko začeli s štetjem šele po 23. uri- Tik pred zaključkom redakcije smo dobili prve, skrajno delne izide za prvi referendum v treh občinah. Mariam 370 DA, 487 NE; Moš 389 DA, 394 NE, Dolenje 132 DA, 88 NE. Za Gorico smo dobih poda tek iz enega samega volišča: 189 DA, 112 ND T J- ako nenavadno obil-?e v°li)iie nedelje še ni bi-° Por/ nebom. Obilna je da dopoldanska ploha, ^ h volivce odvrnila od Molilnih sedežev; obilen je d sveženj glasovnic, ki so Idi volivci prejeli od pred-Sednika volišč ali skruti-^storjev; obilo časa so vo-dvci prebiU v volilnih ka-lriah, da so lahko odgovorili na dvanajst za-s avljenih referendumskih vprašanj. Ponekod je bil udi obilen Cas, ki so ga volivci »porabili« v vrsti Pred voliščem, čakajoč, da Se kabina izprazni. In na-Zadnje: obilen je bil tudi j?3’ & so ga (in ga še bo-°{ Potrebovali skrutina-prji za ureditev glasovnic dl Štetje glasov. Pretekla referendumska odelja je bila res svojevr-s na. Polna vremenskih Preobratov, dežja, sonca d oblakov, pa tudi ^ račanja glasovnic v ka-diah in prestopanja na nstu med čakanjem v vr-• Resnici na ljubo, v De-mu na volišču št. 13 v Poslopju osnovne šole Jo-slPn Jurčiča ob 15.40 ni bi-°> razen predsednika vo->SCa Sonie Caldi, hčerke nkdanjega devinsko-na-fozinskega Zupana, in Veh skrutinatorjev, žive nse. Se njih sprva ni bilo Peziti: »skriti« so bili za Rdvo barikado dvanajstih volilnih žar. Bila je po-p.da pravcatemu zidu. »A 'Ca^e 50 bde prazne. pe bi sedaj prispelo na 01Sce pet ljudi, bi morali n^^dti,« je pojasnila ypdsednica. »Delo« v ka-pdeh je zelo zamudno, ovprečno so ljudje pora-11 Po pet minut, da so Pravili državljansko otžnost. Eden je vprašal, ‘ !ma na razpolago neo-eleno časa. Predsednica d ie Pritrdila; v kabini je s dobre četrt ure. A to še ni bil rekordni Postanek v kabini v druž-^Pisane mavrice glasov- R°vsem drugače je bilo Referendumsko popotovanje od Devina do Milj Na slikah (foto KROMA): pod naslovom volišče v Dolini, spodaj volišče v Zgoniku. Marjan Kemperle v Nabrežini. Malo pred 16. uro ni bilo na dvorišču pred osnovno šolo Virgila Sčeka prostih parkirnih prostorov. Pred voliščem št. 5 je čakalo osem ljudi. »Ce bi imeli še tretjo kabino, bi ne bilo zastojev,« je potožil predsednik volišča Renzo Bagata. Moški, ki je vstopil v kabino št. 1, je potreboval vsega minuto 40 sekund. Pravcat rekord. Ko je izstopil, je hudomušno pripomnil: »Opravil sem nadurno delo«. Takrat še ni vedel, kaj ga bo čakalo pred voliščem. V preddverju ga je ustavil mladenič s šopom las privezanim zadaj v rep in zlatim uhanom na preluknjani spodnji ustnici. Na majici je imel pripet napis CIRM in lastno ime: bil je eden od sodelavcev znanega italijanskega statističnega podjetja, opravljal je »exit poli«, ki se je tako klavrno izkazal ob zadnjih upravnih volitvah. Moškega je zaprosil, naj ponovi svoje glasovanje. Volivec mu je ustregel, a bil je eden redkih. Mladenič je povedal, da mnogo volil-cev zavrne sodelovanje. »Največkrat se izgovarjajo, da nimajo časa,« je povedal. Mladenič je anketiral vsakega petega volivca. O dotedanjem izidu »drugega« glasovanja ni hotel povedati ničesar: »ker nisem za to pooblaščen,« se je izmaknil. V Križu je bila vrsta čakajočih še daljša kot v Nabrežini. Pred sedežem št. 288 je Rado Sedmak čakal že dobre četrt ure, še vedno pa ga je od kabine ločilo kar enajst ljudi. Tajnik Edi Ukmarje povedal, da je glasovanje zelo zamudno: »Predno glasovnico odpreš, oddaš svoj glas in glasovnico zapreš, mine nekaj časa, nato pa moraš ta čas pomnožiti za dva- najst...« Potožil je tudi nad delom osebja na volilnem sedežu. »V soboto smo potrebovali kar pet ur za žigosanje glasovnic. Ožigosali in podpisali smo jih kar 7.000!« Iz kabine št. 1 je takrat izstopil Viktor Tence. Referendumsko dolžnost je opravil v 4 minutah 55 sekundah, dobre tri minute manj kot predsednik republike Scalfaro. »Pri glasovanju nisem imel nobene težave: v žepu sem imel hstek DSL in kratko-malo prepisal.« Scalfaro očitno ni imel podobnega listka... Karlo Kalc, predsednik Skupnosti družine Opčine, ki je volil na Proseku, predno se je na Božjem polju začelo prijetno Medgeneracijsko srečanje, je nesel s sabo v kabino drug listek: »Tista navodila, ki ste jih objavili v Primorskem dnevniku, so bila res dragocena. Svetoval sem jih tudi drugim prizadetim.« Na Proseku na volišču št. 286 v prostorih nižje srednje šole je glasovala tudi Jušta Cibic. Ko je prišla, je vprašala, ali bo dobila slovenske glasovnice. »Saj je Saša Rudolf po televiziji tri dni ponavljal, da bomo imeli slovenske glasovnice.« Na sedežu jih seveda ni dobila, »ker ne obstajajo,« je pojasnil predsednik volišča Gio-vanni Guerra. Glasovnice so bile samo v italijanščini, le na oglasni deski pred voliščem so viseli slovenski prevodi vseh dvanajstih referendumskih vprašanj. Na istem volišču je volil tudi VValter Rupel. »To je vse ena zmeda. Referendumi so bili slabo izvedeni, slabo smo bili informirani,« je pokomentiral. Boris Husu je ob vhodu na volišče že vedel, kaj hoče: od predsednika je zahteval le tri glasovnice. »Tiste o referendumih št. 10, 11 in 12, proti Berlusconiju.« Verjetno ni nobena skrivnost, kako je glasoval... Volivci so lahko izbhrali med posameznimi referendumi: glasovnice so lahko odklonili, a vse kaže, da je to možnost malokdo izkoristil. Na zgoniškem sedežu St. 1 v osnovni Soh 1. maja 1945 se je pred voliščem vila kar obilna vrsta. Ena od volivk je zaprosila sk-rutinatorje, naj ji dovolijo voliti ne da bi počakala na vrsto, sicer bi čez deset minut zamudila avtobus. Avtobus je bil hitrejši od njenega svinčnika. Zajetni sveženj glasovnic ni povzročal težav le starejšim občanom, tudi mladi so se s težavo prebijali skozi pisano papirnato džunglo. Predsednik sedeža Gian-franco Comel, znan tržaški sindikalist je malo po 17. uri ugotavljal, da je dotlej glasovala le tretjina upravičencev. »Težko bodo dosegli 70-odstotno udeležbo iz prejšnjih let,« je ugotavljal. Kolikšno je bilo zanimanje za te referendume, lahko zgovorno povedo lesene propagandne deske pred volilnim sedežem na Colu: na njih - nobenega plakata. Na sedežu št. 1 je Romano Purič pravkar zapustil kabino: »Sedaj bi si moral privoščiti malo počitka,« je povedal po maratonskem prekriže-vanju glasovnic. Njegova Zena Irma je - kot prej Karlo Kalc - razkrila, da je volila... »s pomočjo Primorskega«. Dnevnik je vendarle opravil svojo informativno vlogo. Na bližnjem sedežu št. 2 je nekdanji predsednik Kmečke zveze Alfonz Guštin porabil za glasovanje točno 3 minute in 50 sekund. »Se za kozarec poštenega vina porabiš več časa,« je dejal, ko je izvedel, kako hiter je bil. »Seveda, pripravil sem se za tiste zadeve, ki so najbolj pomembne.« Njegova žena Irma pa je takole ocenila referendume: »To je le izguba časa in denarja!« Koliko časa so izgubili ljudje, ki so čakali na glasovanje na dvorišču osnovne šole K.D. Kajuha na Gropadi? Ogromno. Nekateri so se odločili za dežuranje celo pred vhodom na dvorišče. Saško Kalc je čakal že 20 minut in ni še dočakal kabine na sedežu št. 292. »A v kabini bom hiter, ker imam listek z navodili. Saj je nemogoče, da bi si vse zapomnili!« Zatem je napovedal: »Referendumi bodo propadli, ker bo volila manj kot polovica volivcev!« Ob 18. izri je volilo 246 volivcev od skupnih 710. Sedež St. 293 v bazov-skem vrtcu je bil repriza gropajske šole: tudi tu vr- sta. Predsednik Robert Skerlavaj je ugotavljal, da »gre počasi, kljub trem kabinam. « Razkril pa je še eno protislovje včerajšnjega ljudskega glasovanja: »Pred dvema letoma smo volili za osem referendumov; takrat so delo na volišču opravljali predsednik, tajnik in štirje skruti-natorji. Letos volimo za dvanajst referendumov, volišča pa vodijo predsednik, tajnik in le trije skru-tinatorji.« Tudi po tej plati so letošnji referendumi skregani z logiko... Na sedežu št. 3 v bo-Ijunski osnovni šoli Frana Venturinija ni bilo vrste, je pa bila kabina št. 1 zasedena že dobrih 25 minut. Podpredsednik volišča Maksimiljan Komar, je povedal, da je bil največji naval na volišče med 17. in 18. uro. Minilo je še pet minut, in iz kabine št. 1 je Sebastjan Slavec prinesel svoje glasovnice skrutina-torki. »Se nikoliko ni bilo toliko glasovnic,« je povedal, in začel nato praviti, kako je hodil v tiste učilnice leto predno so fašistične oblasti ukinile slovenske šole. Sam je menil, da je bil v kabini le kakih pet minut. Pred skoraj tremi desetletji je svetovno znani italijanski politolog Giovanni Sartori zapisal, da je edino resnično demokratično obdobje le tisto, ki ga preživi volivec v volilni kabini. Sebastjan Slavec iz Boljunca si je privoščil včeraj dobre pol ure demokracije. »Demokratično obdobje« Marije Krmne na volišču št. 2 na dolinski šoli S. Gregorčiča je bilo krajše, a ji ga je skrutinator podaljšal. »Ko sem končno končala, mi je dejal, da moram še počakati, dokler ne spustim vseh glasovnic v 12 žar. To pa zato, ker se je bal, da bi kako glasovnico ne odnesla domov. Vse je bilo zelo smešno,« je objasnjevala na dvorišču pred šolo predsednici bližnjega sedeža št. 2 Vi-viani Jercog. Zatem je razkrila, kako je lahko svojo državljansko dolžnost opravila v nekaj minutah: s pomočjo »referendumskega listka«. Vse kaže, da je bil to edini res učinkoviti pripomoček proti letošnji referendumski obilici. Ko se je Sergio Canciani približal ženi Silvi, je iz žepa potegnil tak listek. Tudi gospa Silva je imela svojega v torbici... Skok do Milj ni prispeval nič novega. Na volišču na osnovni šoli De Amicis ni bilo vrst pred kabinami. Vse je bilo mirno, le skrutinatorke so še urejevale glasovnice po snopičih. Predsednica Ambra De Candido je bila humorno nastrojena: »V soboto smo šteli glasovnice, danes jih štejemo, in še celo noč jih bomo Steli...« Taka je bila včerajšnja neznosna obilnost letošnjih referendumov. PREISKAVA / ZLOČIN V SPOVEDNICI SV. ANTONA NOVEGA Se vedno brez uspeha lov na napadalca Ranjenega župnika so z nožem že napadli v Keniji Kljub vnetemu iskanju preiskovalci Se niso zasledili neznanca, ki je v soboto zjutraj v spovednici napadel in ranil z nožem župnika Sv. Antona Novega, g. Gianpaola Muggio. Na znanstvenem oddelku tržaške kvesture so na podlagi opisov očividcev - predvsem samega g. Muggie, njegovega kolege g. Antona Legiše in cerkovnika Salvatoreja D’Agostina - izdelali fotorobot, umetno sliko napadalca. Kot je znano, gre za moškega, starega od 25 do 35 let, z dolgimi temnimi lasmi, visokega približno 175 cm in močne postave, ki je v soboto zjutraj nosil kavbojke, srajco s Crnobeli-mi kvadrati in belo mornariško čepico, ki jo je sicer pri begu iz cerkve izgubil. Preiskovalci menijo, tako kot sam napadeni duhovnik, da gre najbolj verjetno za neuravno-vešenca in da krvavemu napadu ne gre pripisati posebnega, protiverskega pomena. Na vsak način so sliko neznanca posredovali vsem obhodnicam, v žepu jo imajo agenti posebne skupine letečega oddelka, ki se ukvarja s »krvavimi zločini«, vendar do večera je lov na napadalca bil neuspešen: moški je po napadu v spovednici Sv. Antona izginil v ulicah Terezijanske četrti in za njim ni ne duha ne sluha. Rane, ki jih je utrpel župnik Muggia in ki so mu jih zašili s 34 sivi, ne predstavljajo posebne nevarnosti in se bodo za- celile v mesecu dni. Župnik je tudi včeraj potrdil, da napadalca ni poznal, da je verjetno neu-ravnoveSenec in da ga ne namerava tožiti: »Odpuščam mu, ker je on potreben pomoči,« je dejal g. Muggia. Med drugim je tudi povedal, da je fizično bil nedvomno močnejši od napadalca in da mu je zato uspelo zadržati moč zamahov z nožem, ker je močno stisnil neznanca za zapestje roke, v kateri je držal nož. G. Muggio so že napadli z nožem in sicer pred trinajstimi leti, ko je bil misijonar v Keniji, kjer je bil do nedavnega. Takrat je bilo napadalcev kar 12, niso ga ranili, vendar so ga popolnoma okradli. MED KRIŽEM IN GRUANOM Spet usad na obalni cesti Prometna zmeda na Furlanski cesti - Zamude ANAS Obalna cesta je bila včeraj pozno dopoldne spet »žrtev« zemeljskega usada. Verjetno zaradi obilnega dežja je na cestišče med Grljanom in Križem padlo več kubičnih metrov zemlje, tako da so morali mestni redarji nekaj pred 15.uro za nekaj časa zapreti cesto in preusmeriti promet skozi Barko vij e, Furlansko cesto in kraško planoto. V nasprotni smeri so promet skušali ustaviti že na sesljan-skem križišču. V obeh smereh je vseeno prišlo do dolgih kolon in do hudih zastojev. Kot kaže, je tokrat prišlo do zamud pri posegu strokovnjakov in delavcev cestnega podjetja ANAS, ki upravlja in torej tudi vzdržuje obalno cesto. Mestni redarji so nam povedali, da so zavrteli kar enajst telefonskih številk ANAS, ki je - po posegu videm- skega sedeža - poslal na kraj tehnika in dva delavca. Očitno premalo osebja, da bi lahko pravočasno odstranilo zemeljski usad. Zato je tudi prišlo do zamud pri odstranjevanju zemlje, zaradi katerih so bili mestni redarji primorani za dobro uro zapreti cesto. Ob pravočasnem posegu bi se morda izognili popolnemu zaprtju in prometnim težavam. Obalna cesta med Sesljanom in Grljanom je že dalj časa v primežu usadov in drugih težav. 2e ker gre za cesto, ki je življenjskega pomena za povezavo mesta z Gorico in Furlanijo, bi bi bilo najbrž primemo, da bi podjetje ANAS enkrat za vselej podrobno ocenilo geološki položaj nad cestiščem. Usade je nemogoče napovedati, preventivni ukrepi pa so očitno Se kako potrebni. Primrski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: ED1GRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul: Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Itahja: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Itahjo 430.000 LIT Poštni tr. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG VCERAJ-DANES Danes, PONEDELJEK, 12. junija 1995 AJDA Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.54 - Dolžina dneva 15.39 - Luna vzide ob 20.05 in zatone ob 4.40. Jutri, TOREK, 13. junija 1995 ANTON VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 17,1 stopinje, zračni tlak 1006,3 mb ustaljen, veter 9 km na uro severovzhodnik, vlaga 94-odstotna, padlo je 14,4 mm dežja, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20,4 stopinje. □ LEKARNE Od PONEDELJKA, 12., do NEDELJE, 18. junija 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Garibaldi 8 (tel. 368647), Trg Valmaura 11 (tel. 812308), Milje - Lun-gomare Venezia 3 (tel. 274998). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. . Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Garibaldi 5, Trg Valmaura 11, Ul. Roma 16, Milje - Lungomare Venezia 3. NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 16 (tel. 364330). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 18.30, 20.30, 22.30 »Fronti a mo-rire«, r. Sam Raimi, i. Sha-ron Stone. EKCELSIOR - 18.15, 20.15, 22.15 »Un’awentura terribilmente complicata«, r. Mike Nevvell, i. Hugh Grant. ŠAGRA NA KRMENKI Danes, 12. L m., ples z ansamblom ADRIA KVINTET SMUČARSKI KLUB BRDINA nadaljuje danes, 12. junija na Opčinah Smučarski praznik Odprtje kioskov ob 17. uri Od 20. ure dalje bo zabaval ansambel HAPPYDAV EKCELSIOR AZZURRA- 18.20, 20.10, 22.10 »Exoti-ca«, r. Atom Egoyan, prepovedan mladini pod 14. letom. AMBASCIATORI 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »II corvo«, i. Brandon Lee. NAZIONALE 1 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Una moglie per papa«, i. VVhopi Goldberg. NAZIONALE 2-16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La not-te della verita«, i. Jamie Lee Curtis. NAZIONALE 3 - 17.00, 19.30, 22.00 »Rob Roy«, i. Liam Neeson, Jessica Lange. NAZIONALE 4 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Morti di salute«, i. Anthony Hopkins, Bridget Fonda. Matthevv Broderick. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Bella e vogliosa«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.00, 18.40, 20.20, 22.10 »Leon«, r. Luc Besson. ALCIONE - 20.00, 22.00 »L’esca«, r. Bertrand Tra-vernier, i. Marie Gilain, Olivier Sitruk. LUMIERE - 18.20, 20.10, 22.15 »L’amore molesto«, r. Mario Martone. a PRIREDITVE GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA prireja koncerte koraCnic po vaseh danes, 12. t. m., ob 20.30 bo nastopila v Slivnem. Vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi na srečanje danes, 12. t. m., ob 20.30. Gost večera bo prof. Daniele BONA-MORE. Njegovo pobudo za objavo zbirke zakonov in zakonskih ukrepov o slovenski manjšini bo predstavil prof. Josip Pečenko. MePZ I. GRUDEN in GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA prirejata koncert V SPOMIN MAJDI, ob 1. obletnici smrti, v Četrtek, 15. t. m., ob 20.30 v cerkvi sv. Urha v Samatorci. Misli bo podal I. Tuta. Vabljeni vsi, ki bi radi počastili njen spomin. GODBENO DRUŠTVO PROSEK priredi tradicionalni poletni KONCERT pred cerkvijo sv. Martina na Proseku v četrtek, 15. t. m., ob 20.30. Vabljeni! KD I. TRINKO in SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST- GORICA- VIDEM vabita na predstavitev kritične bibliografije Roberta Dapi-ta BENEŠKA SLOVENIJA -Jezik in kultura - Rezija, ter, Nadiža, ki bo v Certr-tek, 15. t. m., ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Studijo bosta predstavila prof. dr. Milko Maticev in avtor Roberto Da-pit. ODBOR ZA OHRANITEV STADIONA 1. MAJ priredi od petka 16. do nedelje, 18. t. m. v Prosvetnem domu na Opčinah ŠPORTNO SAGRO z naslednjim sporedom: v petek, 16. t. m. odprtje kioskov ob 17. uri in turnir v miniodbojki, ob 20.30 ples z ansamblom Zvezde, v soboto, 17. t. m., ob 15. uri odprtje kioskov, zaključna prireditev igre pod košema, sledi članski košarkarski turnir, ob 20.30 ples z ansamblom Happy day, v nedeljo, 18. t. m., ob 15. uri odprtje kioskov, ob 17. uri zaključna prireditev trofeje Jadran, ob 19. uri gimnastični nastop Bora in ob 19.30 ples z ansamblom Keydea. B ARKOVLJANSKO DRUŠTVO v sodelovanju z rojanskim svetom za Rojan - Greto - Barkovlje prireja KONCERT Tržaškega okteta v soboto, 17. t. m.v Vili Primc na Greti, Furlanska cesta 38. ZaCetek ob 20.30. □ OBVESTILA TABORNIKI RMV vabijo vse svoje elane na DVODNEVNO TABORJENJE, ki bo 17. in 18. t. m. v VRHU pri So-vodnjah. Zbirališče ob 10. uri v Doberdobu pred spomenikom. OSHO MEDITATION CENTER na Opčinah - Ul. Basovizza 29/13 - Trst organizira v mesecu juliju sledeče poldnevne meditacije od 8. do 13. ure: v nedeljo, 2. in 23. julija, v mesecu juniju in juliju bodo potekale večerne meditacije v Četrtkih od 20.30 do 22. ure. Informacije na št. 040/327488, 213652 in 200916. V GALERIJI TRŽAŠKE KNJIGARNE razstavlja do 16. t. m. svoje akvarele in kolaže Giovanna Ericani. Urnik ogjeda: od torka do sobote, 9-13, 15-19. SLOVENSKA VINCEN-CIJEVA KONFERENCA obvešča, da bo odhod otrok v kolonijo v Come-glians 3. julija, povratek pa 22. julija. Za podrobnejša navodila bomo klicali starše takoj ko nam bodo občine izročile skede vpisanih otrok. KRUT organizira poletni center za odrasle na plaži v Gradežu. Na plaži so senčniki, za plažo gozdiček. Poskrbljeno bo za kosilo in avobusni prevoz od 24. do 28. julija ter od 31. julija do 4. avgusta. Vpisovanje do 20. junija. Informacije pri Krut-u v Ul. Cicerone 8, tel. št. 360072 ali 3720062. MLADI vseh generacij! Letos poleti boste lahko protagonisti na Radiu Trst A. Dovolj je, da sestavite svojo lestvico desetih najbolj priljubljenih pesmi ( navedite tudi kako pesem za rezervo) in da nam zaupate kaj o sebi in telefonsko številko. Vse pošljite do 8. julija na naslov RAI, Radio Trst A, Ul. F. Severo 7, Trst, Italija s pripisom POLETNI MOZAIK. Ce bo izbrana vaša lestvica, boste povabljeni na Radio Trst A, kjer boste v živo sooblikovali mladinsko oddajo Spash parade, ki bo vsako sredo od 28. junija do 13. septembra od 15.45 do 16.45. SRENJA BOLJUNEC va. bi na sestanek v sredo, 14. t. m., ob 20.30 v prostore gledališča F. Prešeren. Dnevni red: vrnitev srenj-skega zemljišča, ki se nahaja v republiki Sloveniji. H ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča nestalno uCno osebje, da bodo objavljene na šolskem skrbništvu začasne pokrajinske lestvice za opravljanje suplenc ( ki so veljavne za triletno obdobje) in sicer s sledečim razporedom: otroški vrtec in osnovna šola 15.6. (dokončne 10.7.) ter srednja in višja šola - 30.6. (dokončne 22.8.) SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst, obvešča uCno in neueno osebje, da so dokončni roki objave premestitev sledeči: osnovne šole - 5.7., srednje Sole - 13.6., višje šole - 31.7., vodstveno osebje 10.7., ATA - 19.7.1995. □ ČESTITKI Naša draga ANUSKA slavi danes svoj 9. rojstni dan. KatjuSa in Jasmina se tega veselita in jo 8 poljubčki obdarita. Vso srečo ji želijo tudi nonoti in vsi, ki jo imajo radi. MALI OGLASI ODLOČI sam svoj zaslužek. Kako? Za informacije poklici danes od 13.30 do 14.30 na tel. št. (040) 228060. IŠČEMO natakarja/co za julij in avgust. Tel. st-200848. ISCEM resno in zanesljivo gospo z izkušnjam1 za celodnevno varstvo dveinpolletnega otroka v Gorici za štiri dni v tednu-Interesentke naj ne bi bile iz preveč oddaljenih, krajev, Tel. St' 0481/530295 v urniku poslovanja trgovin. PRODAM Hlavatyev akvarel. Tel. St. 413142. PRODAM lancia delta HF turbo, letnik '91, v dobrem stanju, cena po dogovoru. Tel. od 13. do 14. ure na št. 299012. PRODAM renault clio RT14, letnik ’92, katalizi' ran, odličen, full optional-Tel. št. 228559 v večernih urah. PRODAM otroško kolo mountain bike za 6/8 lel starosti v odličnem stanju-Tel. ob popoldanskih urah na št. 327342. PRODAM lesene panoje za gradbeništvo v dobrem stanju. Tel. št. 822884 p° 19. uri. APRILIA AF1 125 repb' ca v odličnem stanju prO' -dam po ugodni ceni. Teist. (0481) 21329. OSMICO imata odprto Ondina in Mario Gruden v Samatorci št. 17. OSMICA je odprta pr’ Miškotu na Opčinah, U1-Peonie 3. OSMICO imata odprto Marta in Stojan Sancin v Lonjerju. OSMICO imata odprto Magda in Slavko Škerl v Zgoniku 15/a. Vabljeni! PRISPEVKI Popravek: V spomin na Marijo Stoka darujeta Dragica in Nevica Gerlanc 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek. Ob 3. obletnici sniru drage mame in none StetK Besednjak-Križman darujejo Dušan, Slava, Pave in Jadranka 100.000 Ib za Sklad Ota, Luchetta, D’An gelo, Hrovatin. , Namesto cvetja na gr?_ Pepija KrižmanCiCa daruje ta Magda in Robert Petar? 50.000 lir za zbor Vesel pomlad in 50.000 lir za S lad Mitja Cuk. V spomin na Nedip mamo darujeta Alekseja 1 Primož 50.000 lir za Au Jaka Stoka. V spomin na Nedin" mamo darujeta Zvonka 1 Dario 20.000 lir za AO Jat- V spomin na Milko Ban rujeta Karla in Al0) oka 30.000 lir za KD Pr0' k-Kontovel. V spomin na Milko Ban rujeta Pepi in Boža Cu .000 lir za KD Prose*' intovel. ... V spomin na Man) are vd. Danieli daruje srn 1 on nnn lir za Zaradi skorajšnje obnovit' e razstavnih prostorov OPREMA Nudi na vseh razstavljenih artiklih POPUST od 20 do 30% POHITI TE ŠTMAVER / JUTRANJI DE2 NI PREGNAL PLANINCEV GRADEŽ / CEZ NOC 260 MM DEŽJA Srečanje obmejnih planinskih društev Ob pohodu na Sabotin kulturni spored in družabnost Poplave in velika škoda za turizem Ponekod več kot pol metra vode Kar nekaj stotin pla nincev se je včeraj v St ^javru udeležilo tradi C1°nalnega obmejnegi sreCanja, ki ga je leto Prirejalo Slovensko pla jensko društvo Gorica risli so seveda planine planinci iz Celovca i . §ih krajev Koroške, Izrednem številu so pri: 1 Jeseničani. Med števi ttuni uglednimi gos Prasnimo senatorj arka Bratina in sekti Tprja za Slovence v svet etra Venclja. Začetek srečanja sice ! "il najboljši, saj je pl; 'nce sprejel neusmilje 6Ž’ Potem pa se je vri e popravilo, tako d a se približno dv ^a^jini udeležence j 0 P° programu pc i an na Sabotin in si pc eg razgleda na Goric 0gledali še ruševin cerkvice sv. Valentina. Uradni del srečanja, 1 6 arlo brezhibno organ rrano, je v prvih popo jenskih urah celo obsije i einu vzdušju. Vse u ežence in goste je v n n SPqq pozdravil pi ednik Miran Cotar, , ni so še drugi pozdn Pevski nastop domač °ra Sabotin in rec: Pe poezij goriškega juka in planinca Li ika Zorzuta, ki jih je a Krik Bensa. Kultu Program so obogatile °Cke, ki so jih prispe a gostujoča društva Poskočna glasba je lške godbe. Kmalu 0 se med mizami pri a e še harmonike, ki aio spremljale do po: re veselo družabnost, Z obmejnega srečanja planincev v Štmavru (foto Studio Reportage) Neverjetna vodna ujma se je včeraj ponoči znesla nad goriško pokrajino. V Gorici' in okolici hujših posledic ni bilo, dosti hujše pa je bilo na območju od Gradeža do Tržiča, kjer je ujma prizadela predvsem letoviščar-sko središče. Od sobote zvečer do včerajšnjih dopoldanskih ur so v Gra-dežu izmerili kar 260 milimetrov dežja, kolikor ga povprečno pade v celem mesecu. Posledice so bile skoraj katastrofalne, saj je voda poplavila naselji Bo-scat in Fossalon, številne ulice v Gradežu, precej je škode na plaži in v termalnem zdravilišču. Pod vodo so bili tudi skoraj vsi gradeški kampi. 2e od polnoči dalje so gasilci začeli prejemati klice na pomoč. Na delu so bile vse razpoložljive ekipe iz Tržiča, Cervinja-na in Gorice, pomagali so tudi civilna zaščita in prostovoljci. Samo v Tržiču in bližnji okolici (Staran-can, Škocjan, kjer je voda in namakalnega kanala poplavila nekaj ulic) so gasilci morali prečrpati vodo iz kletnih in pritličnih prostorov več kot stotih hiš. Najhuje pa je bilo pri Gradežu. V naselju Boscat je bilo včeraj še pol metra vode, voda in blato sta zalila polja in številne hiše tudi v Fossalonu. Zaradi vode, blata in boljšega poteka reševalne akcije so včeraj zaprli prometu pokrajinsko cesto štev. 19 Tržič - Gradež in cesto Fiumicello - Fossalon. Dalje proti Gradežu je voda poplavila kampe in pregnala mnoge turiste. Precej je škode na strukturah kampinga Europa. O večstomilijonski škodi poročajo tudi iz samega Gradeža. Turistična ustanova ocenjuje, da je razburkano morje odplavilo s plaže nekaj tisoč kubičnih metrov peska: potreben bo vsaj en teden za nadomestitev. Voda je poplavila kletne prostore termalnega zdravilišča. Črpalke bazena so poškodovane, zato bodo bazen in saune gotovo več dni zaprti. Pod vodo so še včeraj bile mnoge ulice v Parku rož in okrog kongresnega centra (Drevoreda Italia in Dante ter Ul. Carducci, Galilei in Colombo so bili včeraj zaprti). Voda je tudi zalila stotine kleti (tudi v hotelih), trgovin in lokalov. ■ TV PRIMORKA/DANES OB 18.45 Dileme slovenskega šolstva predmet pogovora v studiu Pred nedavnim je goriški Sindikat slovenske šole pripravil v Kulturnem domu posvet o perspektivah našega šolstva in ob tej priložnosti je prišel do izraza določen razkorak med svetom šolstva in stvarnimi potrebami naše zamejske družbe. Na ta vprašanja je opozoril tudi pokrajinski odbor Skgz, ki je razčlenjeno analiziral stanje v osnovnih, nižji in na višjih šolah na Goriškem. O teh problemih bo tekla beseda tudi na drevišnji oddaji “Med Sočo in Nadižo”, ki jo bomo lahko gledali ob 18.45 na TV Primorki. Z voditeljem oddaje Rudijem Pavšičem se bodo pogovarjali Leopold Devetak, predsednik goriškega Sindikata slovenske šole, Mirka Brajnik, osnovnošolska didaktična ravnateljica za Goriško, ter Nataša Pavlin, didaktična ravnateljica za doberdobsko območje. Po splošni oceni stanja ob zaključku šolskega leta, bodo goriški šolniki ocenili izzive, ki so bili postavljeni na goriškem posvetu ter ponudili svoje poglede pri odpravljanju določenih težav, s katerimi se danes srečuje slovensko šolstvo na Goriškem. GORICA / POMERILI STA SE EKIPI SDAG IN MMP VRTOJBA “Obmejno” nogometno srečanje Priložnost za spletanje prijateljstva med osebjem z obeh strani mejnega prehoda Bolj obmejno kot tako srečanje ni moglo biti: v Stražicah so se v soboto popoldne pomerili pripadniki mejnih organov in blagovnih služb z obeh strani mejnega prehoda Standrež-Vrtoj-ba. Z 2:1 je zmagala enajsterica goriške družbe SDAG, ki je tako dobila v enoletno posest prehodni pokal, sicer pa je bilo srečanje (sodil je Milan Devetak z Vrha) privlačno in korektno. Pozdravili so župan Valenti, predsednik SDAG Zanot-to in predsednik MMP Vrtojba Pavletič. Sledila je seveda družabnost. KRONIKA / ČRNA NOC V PROMETU MED SILOVITIMI NALIVI KINO Dva mrtva in šest ranjenih na cestah pn^°C Ta nedeljo je bile a na)bolj tragičnih v na letih na cestah vj,. .Uškem. Med silo-fjj^l nalivi so se pripe-e Ui težke prometne esrece, v katerih sta « a avtomobilista umrla, p Pa je bilo ranjenih, fva smrtna nesreča 2 Je z8°dila v soboto ob • uri v Škocjanu ob o°P- Žrtev je 43-letni oi Vatore Arena, iz c;/nClana’ Ul. Vespucci ’ Ki je bil pri priči fa tev’ ko se je njegov al-7 /aatero GTV silovito svot p V drog )avne raz" Rjave. Arena se je st J. P° pokrajinski ce-gi )z Starancana v dr °Uan, namenjen proti v U' Ko je že pripeljal Kocjan, je v Ul. Risie-trn;111 • nalivom iz ne-Ifsnjenih razlogov ne-. aQ°ma zavozil v desno svet]i!aletf1 v drog raz" miiTVe’ ki se je nalo-avt m zmečkal streho /tomobila. Arena je bil feCeno pri priči mr- tev, iz razbitin avtomobila pa so ga povlekli šele precej kasneje s pomočjo gasilcev, ki so prerezali streho vozila. Zapisnik o nesrečei so sestavili karabinjerji. Druga smrtna nesreča se je pripetila pol ure po polnoči na državni cesti cesti med Gradiščem in Romansom. Nekaj sto metrov po križišču z državno cesto proti Vidmu je na razmeroma blagem ovinku pri nadvozu 61-letni Novellino Venturini iz Romansa, Ul. Decima, izgubil nadzorstvo nad alfosud, v kateri se je peljal proti Ro-mansu. Avto se ja zasukal okrog svoje osi, zaneslo ga je v levo, kjer je vanj trčil peugeot 205, v katerem sta se plejala 39-letni Fabio Menotti, Gorica, Ul. Gelsi 18, in 38-letna Marina Buffon, Gorica, Ul. Tartini 10. Peugeot je trčil v bok alfe. Venturini je zaradi težkih poškodb izdihnil na kraju nesreče, Menot-tija in Buffonovo pa so prepeljali v Goriško splošno bolnišnico. Prvemu so zdravniki ugotovili poškodbe v zapestju in desnem kolenu. Zdravil se bo 10 dni. Trideset dni pa se bo v otorinolaringološkem oddelku zdravila Buffo-nova zaradi ran po glavi in obrazu ter zorna nosnice. Nekaj pred polnočjo so se štirje mladeniči ranili v prometni nesreči pri Pevmskem mostu v Gorici. Ranjeni so: 18-letni Alex Patat iz Pieri-sa, Ul. Donatori di San-gue 2, ki so ga zaradi ran po obrazu sprejeli na 20-dnevno zdravljenje v otorinolaringološki oddelek; 17-letni Federico No vati, Pieris, Trg Batti- sta 20, ki se bo zaradi rane v zapestju in udarcev zdravil 10 dni; 18-letni Giuseppe Bianca, Pieris, Ul. Campagna 4, ki so mu nudili samo prvo pomoč zaradi ran in udarca v nos; 19-letni Fabio Russian, Krmin, Ul. Li-berta 12/2, ki je dobil udarce in rane po obrazu in se bo zaradi tega zdravil 10 dni. Na slikah (Fotostudio Reportage) prizorišče smrtne nesreče pri Ro-mansu in žrtev, 61-letni Novellino Venturini GORICA VITTORIA 20.10-22.00 »Prima delValba«. Rež. R. Liklater. I. E. Hawke in J. Delby. Ozv. Dolby stereo. CORSO 18.00-20.00-22.00 »D’ amore e ombra«. GRADEŽ CRISTALLO 20.00-22.00 »Sotto il segno del pericolo«. J OBVESTI tA ZADNJE SREČANJE CI-GKLUBA bo danes ob 15. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. KD OTON ŽUPANČIČ vabi na tekmovanje v briškoli, ki bo v domu A. Budala v Standrežu v petek, 16. trn., od 20.30 dalje. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo do 18. julija zaprta zaradi dopusta. □ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, Ul. S. Mi-chele, tel. 21074 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO’, Ul. I Maggio 94, tel. 790338 Ali so preostri kriteriji I J rili nn co fnntie nptnntnhni MII ^#M dU IUIIIJv 1 Ivd^ArvMMI II Od 150 nabornikov jih je le 76 popolnoma zdravih GORNJA RADGONA - Kar neverjetne in skrb zbujajoče podatke smo dobili po tridnevnem delu rekru-tno-nabome komisije, ki je opravljala nabor za fante z območja Upravne enote Gornja Radgona, torej območja občin Gornja Radgona, Radenci in Sv. Jurij. Najbolj neverjeten podatek je, da je bilo med 150 fanti, rojenimi leta 1977, le 76 sposobnih služiti slovensko vojsko brez kakršnih koli zadržkov. Naborna komisija, ki so jo predstavljali člani Upravne enote Gornja Radgona in predstavnik slovenske vojske iz enote Murska Sobota, je svoje delo opravljala po posebnem pravilniku, kjer so določeni pogoji za sposobnost oziroma nesposobnost fantov za služenje vojske. Pred tem so morali naborniki opraviti več zdravstvenih pregledov ter psihološih testov. Če so pri komu ugotovili kakšno težavo, so morali ti opraviti še dodatne specialistične preglede. Tako je naborna komisija ugotovila, kdo je že zdaj sposoben za služenje in ali bodo te ocene morali ugotoviti po enoletni preložitvi. Naborniki bodo v začetku prihodnjega leta stari 19 let. Toda le dobra polovica vseh je zdravih in le te bodo lahko že v začetku prihodnjega leta poslali v vojsko. Posebnih ovir ne bo niti za nadaljnjih 44 fantov, ki so spo- sobni delno, a jih kljub temu lahko napotijo v vojsko. Med naborniki je tudi 21 fantov, ki so začasno nesposobni in te bodo čez leto ah več znova pregledali. To pa ne velja za devet fantov, ki so že zdaj ocenjeni kot trajno nesposobni za služenje slovenske vojske. Ob takšnih ugotovitvah se upravičeno zastavlja vprašanje, ah so kriteriji za sluzenje vojske prestrogi ali naši mladi generaciji res nekaj manjka. Po mnenju Francija Klemenčiča, člana naborne komisije v Gornji Radgoni, večina fantov, ki so ocenjeni za začasno ali trajno nesposobne, vsaj na videz ne odstopajo od povprečja, toda izvidi kažejo nasprotno. Kaže, da naša vojska rabi ali želi imeti le idealno raščene in oblikovane fante, saj nekaterim začasno nesposobnim manjka le nekaj kilogramov glede na telesno višino, po drugi strani pa so nekateri predebeli. Zal pa nekateri fantje menijo (tudi okolica), da če nisi sposoben za vojsko, s tabo nekaj ni v redu. Zato je bilo veliko odklonjenih fantov žalostnih, razočaranih in jeznih. Ali je njihova jeza upravičena, bodo ocenjevali drugi, mi pa smo ob takšnih nabornih podatkih za mnenje povprašali poslanca državnega zbora iz radgonske upravne enote Jožeta Kocuvana, ki nam je povedal, da je tudi sam neprijetno presenečen. »Predvsem sem mislil, ker gre za večinoma podeZeljsko mladino, da so ti v boljši kondiciji in boljšega zdravja, kot je to, denimo, v večjih urbanih središčih, kjer so tudi večje možnosti za raznovrstne zasvojenosti, pa tudi fizične aktivnosti mestnih fantov so manjše od tistih na podeželju,« pravi Kocuvan. Po vsem tem pa se zastavlja vprašanje: kdo nas bo branil, če bomo zaradi takega ali drugačnega vzroka imeli le polovico zdravih in za vojsko sposobnih fantov? Sicer pa tudi kvalifikacijska struktura stopetdesetih radgonskih nabornikov kaže, da so trajno ali začasno nesposobni tisti, ki so Tudi jaz hočem biti vojak! (Foto: BOBO) končali osnovno šolo in tudi drugi, vse do študentov (slednji namreč lahko prelagajo sluzenje celo do 30. leta starosti). Prav zaradi takšnih zdravstvenih in drugih podatkov so v Gornji Radgoni več kot polovico sposobnih in delno sposobnih poslali na služenje v pehoto, nekaj pa jih bo sluzilo v drugih rodovih in službah slovenske vojske, čeprav jih je največ izrazilo Zeljo za služenje v prometnih službah. Oste Bakal ČRNA KRONIKA V smrt zaradi nepravilnega prehitevanja... RADLJE - V petek ob 13.30 se je na magistralni cesti Radlje-Dravograd pripetila prometna nesreča zaradi nepravilnega prehitevanja. Voznik kombiniranega vozila Srečko K. je vozil iz smeri Radelj proti Dravogradu. Pri naselju Gortina je dohitel tovorno vozilo, ki ga je vozil Iztok V. in ga začel prehitevati. Tedaj je iz nasprotne smeri pravilno pripeljal voznik motornega kolesa kavvasaki 750 Sergej K., ki je začel zavirati, vendar je kljub temu čelno trčil v kombinirano vozilo Srečka K. Voznik kavvasakija Sergej K. je na kraju nesreče podlegel poškodbam. (B. S.) ... in vožnje po levi RAZDRTO - V soboto ob 21.30 se je na magistralni cesti Razdrto-Podnanos pri naselju Rebemica pripetila prometna nesreča zaradi vožnje tovornega vozila-polpriklopnika po levi strani vozišča. Voznik tovornega vozila Igor V., državljan Ukrajine, je vozil iz smeri Razdrto-Podnanos. Pri kraju Rebemica je v ostrem nepreglednem desnem ovinku s celotnim vozilom zapeljal na levi vozni pas v varovalno ograjo, ki jo je podrl. Tedaj je iz nasprotne smeri pravilno po svoji strani pripeljala voznica osebnega avtomobila renault 4 Marija D. iz Ljubljane. Voznik Igor V. je s sprednjim desnim delom tovornega vozila čelno trčil v osebni avtomobil voznice Marije D. Na kraju nezgode sta poškodbam podlegli voznica Marija D. in njena sopotnica Lučka-Lucija D. iz Ljubljane. Tovorno vozilo se je prevrnilo zunaj cestišča, voznik Igor V. pa je padel iz vozila in se hudo telesno poškodoval. (B. S.) Smrt v Soči KOBARID - V soboto popoldne se je od Srpenice proti Trnovemu zapeljala skupina devetih hrvaških veslačev, ki so najeli čoln za rafting. Okoli 17. ure je približno 500 metrov pred mostom čez reko Sočo v bližini cilja kajakaške proge raft trčil v večjo skalo, zato se je močno nagnil in vsi potniki so padli v vodo. Štirje so se takoj oprijeli čolna, drugi štirje so izplavali na obrežje, medtem ko je 39-letnega Leopolda S. iz Zagreba vodni tok odnesel naprej. Sele ob 19.30 so ga opazili približno 50 metrov pod mostom v reki Soči. V tem času so prišli na kraj nesreče še kajakaši, ki so ponesrečenca potegnili iz vode in mu nudili prvo pomoč z umetnim dihanjem. Na kraj nesreče so poklicali tudi zdravnico dr. Metko Kovačič, ki mu je tudi nudila pomoč z umetnim dihanjem, vendar brezuspešno. Dr. Kovačičeva je izjavila, da je smrt nastopila zaradi utopitve. (V. C.) ANEKTA / STRANKE Narašča predvsem odstotek tistih, ki ne nameravajo voliti Katero stranko bi volili, če bi bile v nedeljo volitve v državni zbor? Tl stranke SSElllISS SND SNS SKD SDSS ZLSD drugo ne vem feb 95 mar 95 apr 95 0,3 2,0 4,8 23,6 21,5 17,6 7,2 7,0 6,5 0,3 0,0 0,2 2,4 3,5 2,6 7,2 5,2 7,2 8,7 10,5 9,4 9,0 7,0 5,5 1,2 1,5 1,4 1,8 1,5 0,7 20,3 22,4 20,0 18,2 18,0 24,0 maj 95 jun 95 j 3,4 21,2 5,1 0,0 1,7 6,0 7,2 7,2 1,9 2,4 25,7 i«isi 18,3 NINAMEDIA, 7. junija 1995 6,3 1,0 1,5 21.4 26.5 N = 411 Tokratna raziskava javnega mnenja kaže, da so v primerjavi s prejšnjim mesecem skoraj vse stranke izgubile nekaj »volilcev«. Upoštevanja vredna izjema je Socialdemokratska stranka, ki je pridobila dobra dva odstotka in se je zdaj že trdno zasidrala na drugo mesto, za LDS. V analizi teh rezultatov je vsekakor treba upoštevati, da je imela SDSS pred kratkim kongres, za katerega so pripravili veliko propagandnih akcij, odmevno pa so ga zabeležili tudi mediji. (C.R) Šivankino uho LEV KREFT Kratki zakoni z dolgimi naslovi so bili vedno težaven oreh. Tokrat ima državni zbor prvič pred seboj zakon, ki sta ga Polonca Dobrajc in Zmago Jelinčič vložila že ob koncu novembra lanskega leta, in se imenuje Predlog zakona o začasnem, delnem zadržanju vračanja premoženja cerkvam in drugim verskim skupnostim oziroma redovom, razen vračanja sakralnih objektov. Lupina je bila tako trda, da smo si odločanje prihranili za konec seje, in medtem se je razplamtela razprava med strankami in v javnosti, posebej pa se je razhudilo vodstvo katoliške cerkve. Ves zakon, ki ima sicer tri kratke člene, je zajet v prvem členu: »Začasno, vse do sprejema zakona o verskih skupnostih, se zadrži izvajanje 14. člena zakona o denacionalizaciji o vračanju premoženja cerkvam in drugim verskim skupnostim oziroma redovom, razen vračanja sakralnih objektov.« Tako odlaganje je smiselno, kadar obstoječe zakonodaje ni mogoče izvajati, ker je tako protislovna, da niti obvezne razlage niti drugi posegi ne morejo preprečiti dvoumnosti. S 14. členom zakona o denacionalizaciji, to je že treba priznati, stvar ni tako zapletena, saj samo določa, da gre pravica do vrnitve premoženja cerkvam in drugim verskim skupnostim, njihovim ustanovam oziroma redom, ki delujejo na območju Republike Slovenije v času uveljavitve zakona (objavljen je bil 25. julija 1991). Poglavitni razlog za to, da bi bilo treba zadržati uveljavljanje tega člena, pravi, da zlasti pri gozdovih, ki so povsod po svetu v precejšnji meri javna dobrina, ne bi bilo prav, če bi se Slovenija znašla tako rekoč brez njih, katoliška cerkev pa postala njihov največji lastnik. Temu predlagatelja dodajata, da cerkev pač ne more ob koncu dvajsetega stoletja postati velelastnik nesakralnih objektov, saj bi to pomenilo negacijo vsega modernega evropskega razvoja od (pri nas) terezijanskih in jožepnskih reform naprej, in ponovno uvajanje »elementov fevdalnega sistema«. Sporna naj bi bila tudi pridobitev precejšnjega dela tega premoženja, ker naj bi bilo preneseno z države na cerkev z nezakonitimi akti Kraljevine Jugoslavije. Vse to in še več so bili razlogi, s katerimi smo se žal kot manjšina neuspešno upirali črtanju dveh odstavkov 14. člena zakona o denacionalizaciji, ki sta določala, da se vrača samo tisto, kar sodi k opravljanju verske dejavnosti, in da se vračanje uredi s posebno pogodbo med cerkvijo in državo. Razmerje sil sredi poletja 1991 je bilo naklonjeno ponovnemu ustoličenju katoliške cerkve kot velikega lastnika. Alije danes razmerje sil drugačno? O tem bodo odločali poslanke in poslanci liberalne demokracije, saj se za nas iz socialne demokracije pač ve, da tudi kot združena lista ne bomo glasovali drugače, kot smo tedaj, ko smo bili samo prenovitelji. Sprejem takega »odložnega veta« na vračanje premoženja bi vsekakor pomenil predvsem politično simbolični poudarek, ki bi z zelo ostrim rezom segel v že tako ali tako povsem razrahljane odnose med krščansko in liberalno demokracijo, zaostril pa bi tudi odnose med državo in cerkvijo in v predvolilni čas naslednjega leta poleg »prodaje premoženja tujcem« in »udbomafije« prinesel še eno globoko segajočo delitev. Ce je politični pragmatizem še prava oznaka liberalne demokracije, si takega spopada gotovo ne želi, saj lahko (kot so opozorili tudi krščanski demokrati) tako ali tako zavlačuje postopke pri vrnitvi premoženja do grških Kalend. Poleg tega pa zadržanje vračanja do nadaljnjega tako ali tako pomeni samo, da bo o tej zadevi dokončno odločila nova povolilna koalicija. Ali si pri lastniških vprašanjih in pri vprašanjih o položaju verskih skupnosti, posebej največje, lahko privoščimo, da se stvari spreminjajo od enega do drugega razmerja političnih sil, in odlagamo neko trdnejšo rešitev, če hočete, tudi pravno varnost, ki nanjo opozarja vrh katoliške cerkve? Najsi se zgodi, da bo zakon sprejet ali ne, odnose med katoliško cerkvijo in državo bo treba slej ko prej pravno in politično stabilizirati s pomočjo sporazumne rešitve vseh vprašanj, tudi vprašanj lastništva, financiranja in obsega neverskega, posebej pridobitnega delovanja. Zato sta potrebna dva, danes pa je videti, da za to ni niti enega. Na konici šivanke je prostora za neskončno mnogo angelov, s predebelo ideološko prtljago pa se še skozi vrata ne da stlačiti. BOSNA IN HERCEGOVINA ZN so popustili pod pritiski Srbov Na Polah bodo odločali kaj Unprofr sme in česa ne Sarajevo (Reuter) - se bolj se zdi, da bodo bosanski Srbi iz zadnjega voja-ko-političnega spopada z Mednarodno skupnostjo iz-1 kot popolni zmagovalci. Mpadniki mirovnih sil v Sarajevu so včeraj sporočili, a so od civilnih predsta-Mnkov ZN dobili navodila, tlaj se za vsako ceno izogne-1° zaostrovanju napetosti in Pn opravljanju človekolju-Mh nalog sprejmejo srbske P°goje, pa tudi na kršitve emilitariziranega območja okrog bosanske prestolnice naj se ne odzivajo. Tiskovni predstavnik Unproforja Covvard je pojasnil, a so se ZN s srbsko stranjo “dogovorili«, da konvoji s Ponioejo za prebivalce Sarajeva odslej ne bodo imeli vo- jaškega spremstva. »Modre čelade še vedno igrajo pomembno vlogo pri varovanju muslimanskih enklav in preprečevanju širitve vojne, vendar pa so naše možnosti za delovanje omejene,« je dejal Coward. »Cilj takega ravnanja je vrnitev v položaj status quo, ki naj bi bil edina možnost za nadaljevanje diplomatskega reševanja krize,« je povedal predstavnik ZN Ivanko. Konvoj Visokega komisariata za begunce (Unhcr), ki so ga Karadžičevi vojaki več dni zadrževali pri Rogatici v vzhodni Bosni, je namesto v Žepo, kamor bi moral pripeljati nujno potrebno hrano in zdravila za muslimansko prebivalstvo, na srbsko zahtevo odpeljal v Sokolac. Rdeči križ Zakaj ZDA pomembnih vojaških podatkov niso posredovale Natu? ^ ASHINGTON (dpa) - Ameriški časopis Nevv York Times )e včeraj zapisal, da Srbija bosanske Srbe Se vedno podpira z orožjem in strelivom. Sistem zračne obrambe bosanskih Sr-ov pa naj bi bil celo povezan z računalnikom jugoslovanske armade v Beogradu. “Merisko obrambno ministrstvo je že dan pred sestrelitvijo ^noriškega letala F-16 v bližini Banjaluke imelo podatke o ob-foju srbskega raketnega sistema v tem delu Bosne. Časopis ashington Post je včeraj, sklicujoč se na vire v Pentagonu, javil trditev, da je ameriško obrambno ministrstvo razpolaga-0 s podatki o srbski protizračni obrambi, toda teh podatkov ni Posredovalo svojim enotam v oporišču Nata na sevem Italije. ® v Avianu teh podatkov niso imeli, je ameriški pilot 0’Grady r^d Bosno letel brez spremstva letal, ki bi lahko uničila rakete ^Mlja-zrak Neki sodelavec Pentagona je časopisu VVashington ost povedal, da je ameriška Agencija za nacionalno varnost, ki fPada k Pentagonu, izsledila radar, ki sodi k sovjetskemu rake-emu sistemu SA-6. Ta je sestavljen iz dveh oklepnih vozil, od ®rih ima eno vgrajen radar, drugo pa tri rakete zemlja-zrak. ZAGREB (dpa) - Srbsko topništvo je v noči na nedeljo ponovno obstreljevalo dubrovniško letališče. Srbi so že ves teden izzivali z občasnimi topniškimi napadi na okolico Dubrovnika. Po mnenju mednarodnih opazovalcev skušajo Srbi na tak način preprečiti uspešno turistično sezono v južnem delu Hrvaške. bo zdaj pomoč razdelil srbskim civilistom, v Zepo pa naj bi preusmerili naslednji konvoj, prvotno namenjen prebivalcem Sokolca. Odločitev ZN, da popustijo pod srbskimi pritiski, je prvi napadel prav vodja sarajevskega urada Unhcr Cutts, ki je dejal, da bo z vračanjem v položaj status quo nesrbski živelj znova prepuščen na milost in nemilost Srbom. Se ostrejši je bil predstavnik sarajevske vlade Muratovič, ki je potezo ZN označil za pokroviteljstvo srbske agresije. Za švedskega diplomata Bildta, novega odposlanca EU za nekdanjo Jugoslavijo, se je začel teden intenzivnih pogovorov, s katerimi bo skušal oživiti diplomatska prizadevanja za reševanje balkanske krize in oblikovati nove mirovne pobude. Bildt, ki se je v soboto že sestal z ruskim zunanjim ministrom Kozirje-vom, je izjavil, da bosta morala Moskva in Zahod delovati z roko v roki, če želita biti »na Balkanu« uspešna. FRANCIJA / LOKALNE VOLITVE_____ Shunke in kandidate za županska mesta slaba volilna udeležba ni vznemirila od (Reuter, dpa) - Francoski volilci so se včeraj ^ Prayih na volišča. Tokrat so izbirali poslance v 36 tak'*1? *n tkalnih svetov. Predvolilna kampanja je p kot za predsedniške volitve v znamenju afer, pa tonalnih problemov. .Zanimanje Francozov za to-atae lokalne volitve je zelo naJhno. Do poldneva se jih je airireč od približno 40 milijo-°V v°Unih upravičencev, r»-a volilcev iz obmorskih regij severu, udeležilo le 21,49 , .s.totka. Čeprav je volilna Q,e e^a na lokalnih vohtvah vi jV° 'tev do volitev slabša, j.jMtie stranke upajo, da so ve-0 Prednost dobile že na predsedniških volitvah. Opozicija, socialisti in komunisti pa so volilce pozvali, naj vsaj na lokalni ravni ustvarijo protiutež konservativcem. Vladne stranke, neogolisti in liberalci, ki imajo v državnem parlamentu in kar v dveh tretjinah departmentov veliko večino, imajo le v 84 mestih od 226 mest z več kot 30 tisoč prebivalci svojega župana. Trinajst nadaljnjih županov pripada drugim konservativnim zvezam strank. Socialisti so doslej imeti v teh velikih mestih 71 županov, komunisti pa 46. Toda dobra polovica Francozov živi v krajih z manj kot 10 tisoč prebivalci, kar predstavlja 95 odstotkov lokalnih skupnosti. Končni rezultati volitev bodo znani šele čez teden dni, saj bo vsepovsod tam, kjer nobena od strank ne bo dosegla absolutne večine, potreben drugi krog volitev. Triindvajsetega junija bodo novi lokalni in mestni sveti voliti Zupane. Kot je v Franciji v navadi, se tudi tokrat za dodatne lokalne mandate in čim boljši izhodiščni položaj potegujejo slavni politiki, saj sta njihov uspeh in kariera odvisna od podpore domačega okolja. Za županski stolček se tako potegujejo premier Juppe v Bordeamcu, nekdanji predsednik Giscard d‘Estaing v Cleimont-Ferrandu in nekdanji premier Barre v Lyonu. V Franciji veliko pozornost posvečajo tudi temu, koliko mandatov bo dobila skrajna desnica le Pena, Id je v prvem krogu predsedniških volitev dobila 15 odstotkov glasov. Opazovalci z zanimanjem čakajo tudi na rezultate iz Marseilla, ki je že od konca druge svetovne vojne utrdba levičarjev, vendar je tam predsednik Chirac (na stiki AP) dobil več kot 55 odstotkov glasov. KOLUMBIJA / ŠTEVILNE ŽRTVE BOMBNEGA NAPADA Maščevanje mafije? MEDELIN (dpa) - V najhujšem bombnem napadu od leta 1993 je v soboto pozno zvečer v Kolumbiji umrlo najmanj 23 ljudi, več kot 200 pa je bilo ranjenih. Po zadnjih podatkih Se nihče ni prevzel odgovornosti za napad. Predstavniki policije niso izključili povezave med bombnim napadom in aretacijo Sefa medelinskega kartela Gil-berta Rodrigueza Orejuela Štiriindvajset ur pred bombnim napadom. V soboto zvečer po lokalnem času je v središču Medelina eksplodiralo deset kilogramov razstreliva, ki je bil skrit ob vznožju kipa v parku San Antonio. Mesto napada je le dvesto metrov oddaljeno od poveljstva medelinske policije. Kolumbijski mediji so poudariti dejstvo, da je bilo razstrelivo skrito ob vznožju znanega kipa »-ptič«, ki je delo svetovno znanega kiparja Femanda Botera, očeta istoimenskega kolumbijskega obrambnega ministra. Številni opazovalci zato v napadu vidijo nekakšno svarilo upornikov kolumbijski vladi. Čeprav je ko- lumbijski predsednik pred nekaj tedni napovedal začetek mirovnih pogajanj z uporniki, so gverilci pred desetimi dnevi začeti krvavo ofenzivo, ki je doslej zahtevala že skoraj sto žrtev. Medelin, ki leži 300 kilometrov zahodno od Bogote, šteje 1,7 milijona prebivalcev in je dolga leta veljal za »svetovno glavno mesto nasilja in mamil«. Konec osemdesetih in devetdesetih let so Medelin pretresati številni atentati, ki. jih je večino zagrešil medelin-ski kartel. Toda od smrti Pabla Escobarja leta 1993 je v Mede- linu spet zavladal mir. Sobotni bombni napad je vzbudil spomin na zadnji velik napad na nedolžne civiliste v Kolumbiji: aprila 1993 je po eksploziji bombe pred nekim trgovskim centrom umrlo trinajst ljudi. Telefoto: AP Turška vojska proti Kurdom ANKARA (Reuter) -Več kot osem tisoč pripadnikov turške vojske je včeraj na vzhodu in jugu države nadaljevalo obširno akcijo proti uporniškim Kurdom. Vojska je pri tem poleg tankovskih enot in težkega topništva uporabila tudi letalstvo. Kot so sporočili iz varnostnega središča v Diyarbakirju, je bilo v včerajšnjih spopadih ubitih najmanj 35 upornikov, pripadnikov Kurdske delavske stranke (-PKK), življenje pa je izgubilo tudi pet pripadnikov varnostnih sil. Vojska je priprla tudi 26 pripadnikov PKK in njihovih »simpatizerjev«. Med njimi naj bi bila tudi dva terorista odgovorna za smrt enajstih civilistov v bombnem napadu 25. maja v mestu Batinam. BLIŽNI VZHOD / CHRISTORHER KONČAL TURNEJO Pogajanja med Sirijo in Izraelom že konec meseca Jordanski kralj Husein je z izidi pogovorov zadovoljen AMAN/KAIRO (dpa) - Ameriški državni sekretar VVarren Christopher se je včeraj v Jerihu sestal z voditeljem PLO Jaserjem Arafatom in ga obvestil o izidih njegovih pogovorov s sirskim predsednikom Asa-dom v Damasku. Preden se je vrnil v VVashington, se je ustavil še v Jordaniji. Christopher je že v soboto napovedal, da se bodo sirsko-izraelski pogovori o prihodnosti Golanske planote nadaljevati 27. junija v VVashingtonu, kjer se bodo predstavniki Izraela in Sirije sestali na ravni poveljnikov generalštaba. Na včerajšnji tiskovni konferenci v Amanu je Christopher zahteval srečanje izraelskega premiera Jicaka Rabina in sirskega predsednika Hafisa el Asada. Povedal je, da bi bilo srečanje v sedanjem trenutku zelo koristno. Jordanski kralj Husein je spričo najnovejšega razvoja izrazil »velik optimizem«. V soboto je ameriški zunanji minister Christopher svoj pogovor z Asadom označil za »zelo produktivnega« in dodal, da je kljub temu odprtih še veliko »težkih vprašanj«. Po mnenju opazovalcev je bila glavna tema pogovorov v Damasku sirska zahteva po vrnitvi Golanske planote, ki jo je Izrael zasedel že leta 1967. Sirski predsednik Asad velja za ključno osebo za dosego miru na Bližnjem vzhodu. Izraelski zunanji minister Simon Peres pa je včeraj v Madridu na začetku svojega dvodnevnega uradnega obiska v Španiji povedal, da je ne glede na težavne pogovore s Sirijo veliko razlogov za optimizem. Sirski vladni časopis Tishrin je v soboto objavil članek, v katerem poziva Izrael k popolnemu umiku z Golanske planote. »Skrajni čas je, da Izrael izrazi svoje stališče glede tega vprašanja,« je zapisalo sirsko vladno glasilo. V Jerihu, Id leži v palestinskem avtonomnem območju, je VVarren Christopher Arafatu na pogovorih zagotovil, da morebitna sklenitev miru med Izraelom in Sirijo ne bo Sla na račun Palestincev. Arafat in Christopher naj bi se pogovarjala tudi o možni razširitvi palestinske avtonomije. Pogajanja glede tega naj bi bila zaključena do 1. julija, toda izraelska stran je pretekli teden napovedala, da bo ta rok verjetno prekratek. Jordanija je bila po Egiptu in Izraelu zadnja postaja na potovanju VVarrena Christopherja po Bližnjem vzhodu. Že včeraj se je ameriški zunanji minister vrnil v VVashington. Dvodnevni vandalski pohod mladih Aziatov v britanskem Bradfordu LONDON (dpa) - V noči na nedeljo je prišlo v angleškem industrijskem mestu Bradford do hudih spopadov med približno 300 mladimi Aziati in 200 policisti, v katerih so bili ranjeni trije policisti in neki demonstrant. Protesti so se začeli že v noči na soboto, potem ko naj bi policija v sklopu aretacije ranila neko dekle azijskega poreka. Po podatkih policije so mladi vdirali v trgovine, ki so jih nato okradli, zažigali vžigalnike in dru- ge predmete ter poškodovali neko banko in pivnico. Policiste pa so obmetavali z opekami in zažigalnimi bombami. Kljub številnim pozivom policije in predstavnikov tujcev v Bradfordu naj se umirijo, so mladi z vandati-ranjem nadaljevali tudi v noči na nedeljo. Kot je včeraj sporočila policija, so pri tem porušili neki zid v neposredni bližini policijske postaje v četrti Manning-ham, kjer živijo predvsem tujci, in nato z opekami obmetavali policiste. Potem so se odpravili proti središču mesta, ob tem pa zažgali nekaj trgovin s pohištvom, razbijali izložbena stekla in izropati številne trgovine. Deset odstotkov od 480 tisoč prebivalcev mesta Bradford v grofiji York-shir je indijskega in pakistanskega porekla. Telefoto: AP RIM/PRED JUTRIŠNJIM VRHOM V LUKSEMBURGU BRESCIA / SODNIKI ZASLIŠALI MINISTRSKEGA INŠPEKTORJA . Drnovškov pogovor s Susanno Agnelli Na poti v Argentino krotek postanek predsednika slovenske vlade v Rimu »Zagonetka« Di Pietro se vse bolj zapleta »Vroči dokumenti niso prišli z obrambnega ministrstva« RIM - Slovenski premier Janez Drnovšek se je včeraj popoldne srečal z italijansko zunanjo ministrico Susanno Agnelli. Do krajšega srečanja je prišlo med postankom med Drnovškovim potovanjem v Argentino. Razgovor ima posebni pomen glede na srečanje zunanjih ministrov Evropske zveze, ki bo danes v Luksemburgu. Na dnevnem redu sestanka petnajsterice bo med drugim tudi razprava o parafiranju sporazuma o pridruženem članstvu Slovenije Evropski zvezi. Glede na težave, ki so nastale v zadnjih dneh, ko so se pozicije italijanske strani do Slovenijo precej zaostrile, opazovalci ocenjujejo sinočnje srečanje kot zadnji poskus, da bi dvostranska pogajanja pravočasno deblokirali, tako da bi že na današnjem vrhu zunanjih ministrov v Luksemburgu lahko prižgali zeleno luč prvemu koraku Slovenije na poti v Evropsko zvezo. Do poznih večernih ur pa niso še znani vsebina in rezultati srečanja, kot ni znano niti, če je Drnovšku uspelo, da bi se srečal tudi z italijanskim predsednikom vlade Lambertom Dinijem. V kolikor niso na sinočnjem srečanju premostili ovir, bi se tudi italijanska stran znašla v neugodnem položaju: če bi v Luksemburgu postavila ponoven veto, češ da Slovenija še ni zrela za vstop v Evropsko zvezo, bi lahko izzvala pri ostalih članih petnajsterice neugodne reakcije. Novi nizki udarci proti milanskim sodnikom MILAN - Vse kaže, da postaja streljanje na sodnike tima »čistih rok« najbolj priljubljen ita-lijanski šport. Poleg afere okrog posojila Di Pietm, s katero se ukvarja sodišče v Brescii, sta dva italijanska dnevnika včeraj objavila škandahstič-ne vesti tako o samem Di Pietm kot o Piercamillu Davigu, ki je še vedno član milanskega tožilskega tima. Desničarski »II Giomale« piše namreč, da je bil Davigo član neke gradbene zadruge skupaj z generalom Finančne straže Cerciellom, ki mu tačas sodijo v Brescii zaradi podkupnin, v zadrugi pa je bil tudi eden od sodelavcev Giancarla Gorrinija, tistega pač, ki je naklonil znano posojilo Antoniu Di Pietm. Davigo je napovedal tožbo, saj je bil član zadruge (pred tremi leti) samo nekaj dni. Di Pietrov odvetnik Dinoia pa je včeraj demantiral pisanje milanskega Corriere della Sera, po katerem naj bi bil Di Pietro svoj čas igral na poker z nekim bivšim policistom, ki je bil nato obtožen sodelovanja s kriminalom. VATIKAN / SPOMNILI SOSE2RTEV 2. SVETOVNE VOJNE Papež se je spet odločno zavzel za mir Slovesne maše v baziliki sv. Petra so se udeležili diplomati iz več kot sto držav VATIKAN - »Ne smemo pozabiti. Ni prihodnosti brez spomina. Ni mira brez spomina.« Med včerajšnjim opoldanskim srečanjem z verniki se je papež Janez Pavel II. (na sliki AP) znova vrnil k »velikanski tragediji« 2. svetovne vojne. »Neskončno število žrtev« te vojne pa so počastili že prej, med slovesnim verskim obredom v baziliki sv. Petra, med katerim je papež povabil mednarodno skupnost, naj vendarle omogoči pričetek novega obdobja, v katerem bodo spoštovali človekove pravice, ki so jih proglasili pred 50 leti, v prvi vrsti pravico do življenja. Skupaj s papežem so maševah še škofa iz Hirošime in Nagasakija ter drugi škofje in duhovniki, ki so preživeli grozote nacističnih taborišč. Prisoten je bil tudi ves diplomatski zbor, akreditiran pri Sv. Sedežu, diplomati iz več kot sto držav, med katerimi je bil tudi italijanski predsendik Scalfaro. Potem ko so počastili spomin na mrtve, so se posebej spomnili na židovski in japonski narod, na narode iz Vzhodne Evrope, na današnje pokole v Bosni, na Kavkazu, v Ruandi in drugod. BRESCIA - Javna tožilca Fabio Salomone in Silvio Bonfigli sta včeraj približno štiri ure zasliševala inšpektorja pravosodnega ministrstva Domenica De Biaseja. Predmet zasliševanja (De Biaseja so poklicali kot pričo) je znani dosje, neke vrste obtožnica proti bivšemu sodniku tima »čistih rok«Anto-niu Di Pietru, ki ga je sestavila še neznana roka. Dosje blati in obrekuje nekdanjega sodnika, češ da je vzdrževal čudne odnose z nekaterimi s pravico kompromitiranimi osebnostmi, da si je po čudnih poteh izposojal denar in da je bil strastni igralec. Salomone in Bonfigli sta radovednim novinarjem rezko povedala, da je bilo zaslišanje ministrskega inšpektorja koristno in zanimivo. Več nista hotela povedati. Nekoliko zgovornejši je bil De Biase, ki je zavrnil možnost, da bi dosje proti Di Pietru prišel iz obrambnega ministrstva. Tega mnenja je tednik Panorama, ki je prepričan, da je v afero neposredno vpleten tedanji obrambni minister Cesa-re Previti. Slednji, ki je Berlusconijev politični sodelavec, je pisanje časopisa demantiral. Sodniki iz Brescie skušajo torej v prvi vrsti ugotoviti, kdo je v resnici sestavil dosje proti nekdanjemu tožilcu, kdo ga je poslal pravosodnemu ministrstvu (in časopisom) in kdo je pravzaprav zrežiral vso to zagonetno afero. Slednja ima namen diskreditirati ne samo Di Pietra, ampak Ministrski inšpektor Domenico De Biase (AP) tudi milansko javn° tožilstvo, ki je odkril0 vse najpomembnejše podkupinske škandale. Javni tožilec Salom0' ne bo jutri vsekakor na delovnem obisku v Ri' mu. Program obiska n1 znan, čeprav se bo m°r' da sodnik srečal z nekateri funkcionarji pravosodnega ministrstva, ki so bili na razne načine soudeleženi v inšpekcijah na milanskem sodišču. Salomone se b° skoraj gotovo izognil zaslišanju politikov. Novi' narjem, ki so ga Pre . dnevi vprašali, ali misj1 zaslišati tudi bivšega mi' nistra Previtija, je Sal°' mone odgovoril, da se hoče izogniti poceni p°' litičnim shodom. Dal j® tudi vedeti, da ni s°' dišče tisto, ki vsako0' nevno informira javna občila o poteku preiskave o »aferi Di Pietro«. DRUGI DAN PROMOCIJSKE POBUDE »ENOKRAS« TRST / ODPRTJE RAZSTAVE AMERIŠKEGA UMEfNjKA Uveljavitev kraške vinske proizvodnje Odziv ljudi nad vsakim pričakovanjem - Posrečeno sodelovanje z gostinci Odziv občinstva na promocijsko pobudo »Enokras«, s katero je Konzorcij za zaščiteno poreklo kraških vin Kras hotel pričeti z valorizacijo kraške vinske proizvodnje, je bil daleč nad vsemi pričakovanji. Devinski grad, kjer prostora ne manjka, je bil pretesen, da bi sprejel vse, ki so želeli vstopiti, kar je sicer prizadevnim organizatorjem na koncu celo povzročalo preglavice. Vsekakor je obračun dvodnevne manifestacije nadvse pozitiven, kar pomeni, da je Konzorcij s predsednikom Edijem Kantetom na čelu pravilno zastavil svoje napore, pri čemer izstopa tudi sodelovanje z gostinci, tako da so lahko nudili celovito ponudbo značilnih kraških vin in jedi. Včeraj se je prva manifestacija kraških vino- gradnikov (11 članov Konzorcija je predstavilo 10 žlahtnih sort ustekleničenega vina) pričela z okroglo mizo, na kateri je uvodno poročilo podal enolog Natale Favretto, ki je govoril na temo »vino in enotehnik v kleti v zadnjih 20 letih«. Sledila je zanimiva razprava, med katero so z vprašanji in ugotovitvami ter osebnimi izkušnjami posegli številni vinogradniki iz tržaške in goriške pokrajine. Ob 10. uri se je pričela pokušnja (na sliki KROMA), ki se je nadaljevala tudi v popoldanskih urah. Ob vinogradnikih so sodelovali naslednji gostinci: Društvena gostilna Gabrovec, Furlan, Sardoč (Prečnik), Devetak, Gruden (Sempo-laj), Križman (Repen), Kras (Božo, Col), Urdih (Mavhinje), Škabar Jure, Guštin (Zgonik), Volnik, Kariš (Pesek), Trieste Pick, Bellavista, Trattoria Ai Fiori in Rondinelle. Rosemuist v Revoltelli TRST - V muzeju Revoltella so včeraj popoldne ob veliki udeležbi uglednih gostov, predstavnikov krajevnih oblasti in ljubiteljev likovne umetnosti odprli veliko razstavo najnovejših del Jamesa Rosenquista, enega najpomembnejših predstavnikov ameriške pop ari. Na razstavi, ki bo odprta do 10. septembra, nakar jo bodo prenesli56 druge pomembne evropske galerije, I na ogled 33 slik velikega formata, k11* je ameriški umetnik naslikal letos in povečini še niso bile razstavljene. Na sliki (foto Balbi/KROMA) nik s svojo storitvijo med včerajšnjo voritvijo. TESTNA SLIKA Bitka za simbol TV kulture Testna slika, nekdanji unbol TV-kulture, izginja zaslonov. Izrinile so jo ®hrucne izboljšave in te-med TV-ponudniki, jdi sili v 24-umo oddajale programov. Vendar Pa,Se medtem združujejo JUbitelji iz pionirskih Ca-sov televizije in ustana-9ajo muzeje testnih zna-s°v’ Prirejajo vsakovrstna c^Canja in opevajo stare Testna slika je bila sicer riraktna, vendar je vsak Jan milimeter imel svoj JJmisel: tehnikom je omo-80 nastavljali v vSliko' Vsaka črta in ak okvir ponazarjajo po-embno tehnično las-0st. Testi so bili še zlasti Pomembni v času čmo-be-i® tehnike, medtem ko ,mal° danes le še okrasno bednost. se je avstrijska TV septembra lani odlo-PUa ukiniti testno sliko, v,ar 80 pred njo storile že Se Postaje na nemškem ^vomem področju, so iz-, ali precejšnje ogorčenje ^ oločenega kroga ljudi, ki 0 nemudoma ustanovili ub s pomenljivim nazi- X,P? Stay tuned (ostani »H UCen^ ua s pojasnilom: mstvo za ohranitev in e|e?0Vanje izumirajočih l^ktromagnetskih simbo- Zbirali so celo podpise apelom »rešite testno sli-<(> ta akcija še ni konča-a- Medtem so ustanovili az®) testnih slik in ga , JUčili v Internet, kar naj lii PPaugočilo širši dostop iri elektronskih ®dijev preteklosti. Ob er 1,C®Vanju na medijsko *°S Prireiai° tudi u JJkovne seminarje o pri-0sti elektronskih me- 1 v- S podobno dejavno- stjo se ukvarjajo tudi člani britanskega kluba testnih slik, ki se srečujejo vsako leto v Leominstru pri Birminghamu in zbirajo različne testne simbole. Preučujejo tudi glasbo, ki spremlja TV-sliko. Društvo sestavlja več sto članov, ki izdajajo celo revijo. Testne slike so toliko stare kot televizija, torej najmanj 45 let. Tako čmo-beli kot kasneje tudi barvni testi so sprva pomagali tehnikom pri nastavitvi TV-sprejemnikov in anten. Po popačenosti slike so lahko ugotavljali morebitne okvare in njihove povzročitelje.Testna slika je namreč povsem imuna pred subjektivnimi sodbami. Ker je bilo vselej treba kaj nastavljati, so TV-po-staje vsako prosto minuto oddajale test. Sprva je šlo za diapozitiv, ki ga je snemala posebna kamera, kasneje pa so sliko sestavljali po elektronski poti"; s pomočjo dragega in težkega generatorja. Časi, ko so v tehničnih oddelkih komaj premikali velikansko napravo za test, so seveda minili. Danes ima tak generator vsak TV-tehnik in ga nosi s seboj kot priročno orodje. Vendar je bila testna slika vseskozi tudi določen simbol. Preden smo zagledali program, smo vselej videli test, ki ga je spremljal pisk s 1000 Hz na sekundo, kar je imelo prav tako nastavitveno funkcijo. Danes testna slika nima več prvotne funkcije. Nove TV-cevi ne potrebujejo več nekdanjega nastavljanja, komercialna konkurenca pa je povzročila tekmo v obsegu programov, ki ne dopušča več dolgih premorov s testno sliko, ki povzročajo odliv gledalcev. To pomeni tudi izgubo programskega časa in oglasnega prostora. Nostalgiki pa trdijo, da je bil testni signal tudi izraz določenega ponosa: dokazoval naj bi, da ni vse, kar je mogoče tudi potrebno izkoristiti. Z oddajanjem testa so TV-postaje obveščale: mi smo tukaj, vse deluje, vendar trenutno nimamo česa povedati. Toda, ko bomo oddajah, si obetamo vašo pozornost. Ponekod zato še vedno oddajajo testno sliko, četudi je izgubila svoj nekdanji /tehnični/ pomen. Mnogi so jo zato tudi nekoliko preuredili in spremenili. Za mnoge je oddajanje testa (zlasti prek satelitov) dokaz, da obstajajo, da potrjujejo svojo frekvenco in območje vpliva. AVSTRIJSKA ORF Novi zakon naj bi zagotovil tržni obstoj javnega servisa (franki, ki sestavljata veliko vladno koalicijo v Av-" - SPOE in OEVP, sta se v koalicijskem sporazu-,Nagovorili, da naj bi do sredine svojega mandata ! ^neje konec 1996) predložili državnemu zboru Zakon o radioteleviziji. Javna radiotelevizija ORF '® predlagala izhodišča zakonskih sprememb, ki 1 frla osnova za razpravo. redvsem predlagajo kon naj bi tudi razširil pooblastila predstavnikom gledalcev in poslu- -ntendanta, ki naj bi Mlatenj (svet 0RF) fr poslej z navadno .fro- Generalni inten-Pa naj bi zatem ku-°.riJu predložil listo l®ga poslovodnega T.Va' ki ga najvišji or-ORFne bi več volil, ec le potrjeval. Za- šalcev. ORF predlaga nadalje lastninsko preobrazbo in ustanovitev nekakšne javne delniške družbe, za katero bi jamčili predstavniki javnosti (civilno sestavljen kurato-rij). Socialni demokrati se nad tem predlogom menda ne navdušujejo. Vsekakor pa naj bi zakon, zaradi čedalje ostrejše konkurence, zagotovil tržni obstoj javnega servisa in mu olajšal finančno zdravje. V ta namen naj bi smel ORF razširiti svojo doslej omejeno dejavnost. Nerešeno pa je vprašanje, ali mu bodo dopustili sovlaganja v komercialni radio in televizijo. Vsekakor pa naj bi razširili možnosti oglaševanja, dodatnih prihodkov iz TV-prodaje, satelitske televizije in teleteksta. Za oddajanje prek satelita naj ne bi postavljali reklamnih omejitev. NEMČIJA Škandal naZDF Za veliko prahu je te dni poskrbel 68-letni Wim Thpelke, upokojeni zvezdnik drugega programa nemške javne TV ZDE, ki je objavil 519 strani debelo avtobiografijo »Zvezdniki, kolegi in lumpi«, v kateri omenja velike malverzacije in podkupljivost sodelavcev ZDE. Mož trdi, da voditelji in uredniki prejemajo visoke podkupnine, da izsiljujejo sodelavce in goljufajo avtorje. Gre za mešanico avtobiografije in družbene kritike, ki jo imajo na sedežu ZDF v Mainzu za čisti dinamit. Thoelke verjetno že ve o čem piše, saj je bil sodelavec ZDF od začetka, leta 1963. Bil je voditelj in urednik informativnih oddaj, športnih kronik in razvedrilnih programov. Piše, da nekateri uredniki zahtevajo od svojih honorarnih sodelavcev 25-odstotno provizijo izplača- nih honorarjev, ki si jih nakazujejo v Avstrijo. Glasbeni uredniki izsiljujejo mlade in neznane pevce in jim odšči-pnejo celo polovico honorarja. Provizije zahtevajo tudi od avtorjev dram in nadaljevank. Novinarje in urednike zabavnih in filmskih oddaj podkupujejo tudi z vabiti na razkošja polna potovanja. Mnogi uredniki kradejo tudi zamisli in predloge zunanjih sodelavcev, ki jih predsta- ITALIJA RAIna zeleni veji? V senci dogodka v Italiji, ki je dvignil veliko prahu, četudi se bo na področju reorganizacije elektronskih medijev zaradi protislovnih političnih interesov komajda kaj bistvenega spremenilo, je javna radiotelevizija RA! objavila spodbudne rezultate svojih reformnih prizadevanj. Predsednica upravnega odbora Letizia Moratti je objavila, da je RAI v letu 1994 dosegel dobiček v višini 19 milijard lir, kar je v primerjavi z izgubo v letu 1993, ki je dosegla številko 479 milijard, vsekakor velik napredek. Pred tremi leti si je RAI na mednarodnem finančnem trgu v Londonu sposodil 200 milijard lir. RAI naj bi po zagotovilu Morettijeve svojo skupno zadolžitev, ki je 1993 dosegla 1500 milijard lir znižal za 25 odstotkov. Pozitivni rezultati se nadaljujejo tudi v letošnjem letu. RAI je letos prvič tudi finančno pozitiven, kar se ni zgodilo že sedem let. Morettijeva pripisuje pozitivne rezultate spremembam v sestavi in delovanju upravnega odbora, ki so ga imenovali lani in je naletel na veliko kritiko dela opozicije, češ, da je sestavljen iz Berlusconijevih poslušnih ljudi. Upravni odbor vsekakor tudi za letos načrtuje čisti dobiček v višini 28 milijard lir in 130 milijard v 1996. Do konca prihodnjega leta naj bi število zaposlenih znižali za 2500, na približno 10 tisoč. Letošnji proračun RAI je 2300 milijard lir, kar naj bi zadoščalo za izboljšano programsko kakovost in uvajanje nove tehnologije. Wim Thoelke je s svojimi spomini razburkal ZDF vljajo za svoje. Honorarje zanje pa nakazujejo na imena svojih sorodnikov. Hudi napadi so seveda zelo prizadeti ZDF. Intendant Dieter Stolte je uvedel interno preiskavo, čudi pa ga, da ga gospod Thoelke nikoli ni seznanil s svojimi opažanji. Predlaga tudi, da kritik objavi konkretna imena. Thoelke se brani, češ, o teh rečeh čivkajo vrabci na vejah in že dolgo govorijo na hodnikih ZDF, zato ne namerava nadomeščati pomanjkljivega notranjega nadzora. Letizia Moratti, predsednica RAI Morettijeva se izreka tudi za mednarodno delovanje RAI. Napovedala je ustanovitev podružnične družbe RAI International, ki naj bi še letos začela oddajati radijske programe v tujih jezikih, prihodnje leto pa bi vanjo vključili tudi TV-odda-je. Aprila so podpisati spora- zum z največjo komercialno televizijo v arabskem svetu, s katero bodo od prihodnjega leta ponujali naročninske TV-pro-grame v ZDA, Latinsko Ameriko in Avstralijo. S francoskimi partnerji pa nameravajo ustanoviti veliko podjetje za koprodukcijske posle. Televizijski sprejemniki razkrivajo marsikaj o svojih lastnikih TV sprejemnik vas lah-kon izda. Tako vsaj trdi nemški institut Sinus, ki se že dolga leta ukvarja s preučevanjem življenskih navad. Raziskali so zvezo med namestitvijo TV sprejemnika in njihovimi lastniki. Trdijo, da je mogoče po lokaciji TV sprejemnika sklepati tudi o poreklu in karakterju njegovega lastnika. Tako vsaj trdi direktorica inštituta Sinus Dorothea Nowak. še je TV sprejemnik skrit izza omare, potem gre po trditvah raziskovalcev iz Heidelberga nesporno za »povzpetnika«. V to kategorijo prištevajo 25 % prebivalcev. Izdaja jih prestižno naravnan potrošniški stil/Vendar jih ne kaže zamenjevati z zgodovinsko utemeljenim »konservativno vzvišenim« okoljem (8%): tam TV sprejemnika ne skrivajo, marveč ga namestijo sredi stilskega pohištva. Malomeščani ( 21 %) namenjajo televizorju častno mesto in ga pogosto okrasijo s cvetjem in slikami. Kdor postavi TV na tla, pripada »tehnokratsko-libe-ralnemu« sloju (9%), ki ima izostreno slo po individualnih značilnostih. Kadar stoji televizor na kuhinjski mizi gre pogosto za »tradicionalno delavsko okolje« (5%). Pripadniki »alternativnih slojev« (2%) sprejemnik najraje selijo in prenašajo. Vendar pa raziskovalci svarijo pred videzom zavračanja materialnih vrednot in »stilizirano pre- proščino«. Seveda pa izbita postavitve TV sprejemnika še ne pojasnjuje tudi navad pri gledanju programov. Videz pogosto vara in zavaja. Med tistimi, ki porabijo veliko časa pred TV zasloni so tudi mnogi »alternativci«. KVALIFIKACIJE ZA EVROPSKO PRVENSTVO / V TALINU ITALIJANSKI POKAL / FINALjt Slovenija boljša od Estonije, a z igro spet ni zadovoljila Igralo je podcenjevalno - Proti Ukrajini prvi poraz Hrvaške Juventus povsem zasluženo zmagal tudi sredi Parme Strelca Juventusovih zadetkov sta bila Porrini ir Ravanelli Estonija - Slovenija 1:3 (1:1) TALIN - 2.000 gledalcev, sodnik Durkin (Anglija). STRELCI: 1:0 - Reim (27), 1:1 - Novak (37), 1:2 - Novak (68), 1:3 - Zahovič (78). ESTONIJA: Poom, Lepa (Klavan), Kiis, Kallaste, Olu-mets, Alonen, Pari, Linnu-maee, Kristal, Reim, Arbeiter (Rajala). SLOVENIJA: Boškovič, Galic, Englaro, Milanič, Novak, Jermaniš (Cvikl), Kokol (Križan), Čeh, Zahovič, Florjančič, Gliha. Slovenska nogometna reprezentanca se tudi na drugi tekmi mini baltiške turneje ni izkazala z igro. Po porazu z 1:2 proti Litvi pred nekaj dnevi so to pot proti Estoniji v Talinu sicer zmagah, kar je vsaj deloma ublažilo skupni slab vtis. Srečanje so zaceli nekako preveč samozavestno, do nasprotnika, ki velja kot najslabše moštvo v skupini, pa so imeli podcenjujoč odnos. Tak pristop bi se jim laliko maščeval že v uvodnih minutah, ko sta lepi priložnosti zapravila Arbeiter in Alonen. Prva priložnost za Slovenijo se je ponudila Florjančiču v 10. minuti. Englaro mu je najprej s svoje polovice igrišča lepo podal, nakar se je Florjančič sam znašel pred estonskim vra- tarjem, toda namesto da bi se odločil za strel, je nepotrebno preigraval in priložnost je splavala po vodi. V naslednjih minutah je igra potekala predvsem na sredini igrišča, slovenski napadi pa so v večji meri bili neorganizirani in nenevarni. Posledica tega je bilo vodstvo domače reprezentance, zadetek pa je v 27. minuti dosegel estonski kapetan Reim. Po prejetem zadetku je Slovenija zaigrala nekoliko bolje. Prek Florjančiča, Galiča in Jermaniša so si ustvarili lepe priložnosti, a so bili nenatančni. Deset minut pred iztekom prvih 45 minut je za Estonijo še enkrat poskušal Reim, v nasprotnem protinapadu pa je Florjančič preveč preigraval. Sloveniji je nato le uspelo izid izenačiti. Novak in Zahovič sta na desni strani izigrala obrambo domačih, na koncu je Zahovič podal do Novaka, ki mu s približno šestih metrov ni bilo težko premagati domačega vratarja Poo-ma, edinega domačega igralca, ki nastopa v tujini. V drugem delu je Križan zamenjal Kokola in igra je tako v napadu kot v obrambi pridobila na kakovosti. Napadal-nejša igra Slovenije je obrodila sadove v 68. minuti, ko je Novak po podaji Glihe z leve stra- ni in dvojni podaji z Zahovičem dosegel še drugi zadetek V 78. minuti so gostje dosegli še tretji zadetek. Gliha je podal do prostega Zahoviča, ki se je sam znašel pred Poomom in ga iz drugega poskusa še enkrat matiral. V zadnjih desetih minutah sta Gliha in Englaro zapravila še dve priložnosti. Ukrajina - Hrvaška 1:0 (1:0) Strelec: Kalitvinsev v 13. minuti Ukrajina:Suslov, Zabčenko, Skripnik, Golovko, Maximov, Orbu, Pohlebajev, Kalitvinsev, Palijanjtsa, Gorily, Gusejnov. Hrvaška: Gabrič (od 28. min. Mrmič), Pavličič, Jarni, Soldo, Jerkan, Bilič, Asanovič (od 47. min. Pralija), Mladenovič, Suker, Boban (od 8. min. Buturovič), Bokšič. Sodnik: Rothlisberger (Svi) Gledalcev: 10.000; izključen Gabrič al 28. min. zaradi prekrša nad zadnjim možem. Parma - Juventus 0:2 (0:1) STRELCA: Porrini v 26. min., Ravanelli v 54. min. PARMA: Bucci, Mussi, Di Chiara, Minotti, Apollo-ni, Couto (od 46. min. Asprilla), Branca, Baggio, Crippa, Zola, Fiore (od 54. min. Sensini). JUVENTUS: Rampulla, Ferrara, Torricelli, Tacchi-nardi, Porrini, Marocchi (od 67. min. Conte), Di Li-vio, Deschamps, Vialli (od 30. min. Orlando), Del Pie-ro, Ravanelli. SODNIK: Collina iz Via-reggia. RUMENI KARTONI: Couto, Porrini, Marocchi, Zola, Bucci. IZKLJUČEN: Apolloni v 85. min. GLEDALCEV: 24.000. PARMA - Po državnem prvenstvu je Juventus osvojil še italijanski pokal. Trenutno stanje v 4. skupini Hrvaška 7 5 1 1 12:2 16 Italija 6 4 1 1 11:4 13 Litva 6 3 1 2 6:5 10 Ukrajina 7 3 1 ‘3 5:8 10 Slovenija 7 2 2 3 9:8 8 Estonija 7 0 0 7 2:18 0 PRIHODNJI NASTOPI: Estonija - Litva (16.8.), Hrvaška -Estonija (3.9.), Italija - Slovenija in Litva - Ukrajina (6.9.), Hrvaška - Italija (8.10.) NOVICE B LIGA / VČERAJ ZADNJE KOLO Kvalifikacije za EP: zmagi Avstrije in Finske DUBLIN, HELSINKI - V 6. kvalifikacijski skupini za EP je včeraj Avstriji uspel lep podvig: vDublinu je s 3:1 (0:0) premagala Irsko. Prvi so povedli domačini s Houghtonom (65. min.), nakar so gostje dosegli dva gola s Polsterjem in enega z Ogrisom. VRSTNI RED: Portugalska 15 (6 tekem), brska 14 (7), Avstrija 12 (6), Severna Irska 10 (7), Latvija 6 (7), Liechtenstein 1 (7). V Helsinkih je Finska v 8. skupini premagala Grčijo z 2:1 (1:1). Prvi so povedli Grki v 6. min., izenačil pa je Litmanen iz enajstmetrovke v 45. min. Zmagoviti gol je v 54. min. dosegel Hjehn. VRSTNI RED: Finska 15 (7 tekem), Rusija (6) in Škotska (7) 14, Grčija (6) 12, Ferski otoki (7) 3, San Marino (7) 0. Pojasnilo bralcem Zaradi napake v tiskarni smo v včerajšnji Številki, namesto že pripravljene strani o Šolskem Športu, na 37. strani pomotoma objavili ponatis strani dnevnika Republika. Bralcem se za napako opravičujemo. Slavje v Vidmu, v višjo ligo tudi Atalanta Udinese je zanesljivo zmagal doma - Lucchese premagal vodilnega in ostal v B ligi Udinese - F. Andria 3:1 (1:0) STRELCI: Poggi v'24. min., Falanga v 49. min., Ametrano iz enajstmetrovke v 79. min., Desideri v 82. min. UDINESE: Battisti, Helveg, Koz-minski, Rossitto, Calori, Ripa, Poggi (od 56. min. Marino), Desideri, Pizzi, Scarchilli (od 53. min. Ametrano), Camevale. FIDELIS ANDRIA: Pierobon, Rossi, Lizzani, Quaranta, Luceri, Mazzoli, Logiudice, Pandullo, Falanga, Pasa (od 83. min. Morello), Manni (od 82. min. Massara). GLEDALCEV: 20.000. VIDEM - Udinese je včeraj zanesljivo premagal F. Andrio in tako na najboljši način proslavil svoje napredovanje v višjo, A ligo. Premoč gostiteljev je bila več kot očitna, čeprav so gostje celo v začetku druge- ga polčasa stanje izenačili. Proti koncu tekme pa sta najprej Ametrano iz enajstmebovke in nato še Desideri 8 minut pred iztekom srečanja dosegla dva zadetka in s tem tudi zasluženo zmago. Po tekmi se je prava množica zgrnila na igrišče in tako skupno z igralci slavila napredovanje v A ligo. Zadnje kolo je odločalo, katera ekipa se bo Piacenzi, Udineseju in Vicenzi pridružila v A ligi. V Bergamu je bil med domačo Atalanto in Salernitano pravi derbi, katera ekipa bo napredovala v višjo ligo. Ata-lanti bi zadostoval tudi neodločen izid za veliki skok. Moštvo iz Bergama pa je zmagalo in tako bo v prih-donji sezoni igralo v prvoligaški konkurenci. Poslednje kolo je bilo tudi izredno pomembno, katera ekipa se bo z Leccejem, s Comom in z Ascolijem selila v C ligo. Luccheseju je uspel podvig, da je doma premagal vodilno Piacenzo in tako ohranil drugoli-gaški status. Kljub domači zmagi proti Cosenzi pa se Acirealeju ni uspelo izogniti nazadovanju v bet j o ligo. IZIDI 38. KOLA: Acireale - Co-senza 2:1, Ancona - Perugia 4:3, Atalanta - Salernitana 2:1, Como -Chievo 0:0, Udinese - F. Andria 3:1, Venezia - Lecce, Verona - Ascoli 5:0, Vicenza - Cesena 6:3. KONČNI VRSTNI RED: Piacenza 71, Udinese 70, Vicenza 68, Atalanta 66, Salernitana 61, Ancona 58, Perugia 54, Cesena 51, Venezia 50, Verona 48, Pescara 46, Palermo, Chievo in F. Andria 44, Cosenza in Lucchese 42, Acireale 41, Ascoli 34, Como 33, Lecce 24. Potem ko je na prvi finalni tekmi doma premagal PSj mo z 1:0, je sinoči kar pri svojih tekmecih zmagal celo z 2:0 in si tako prislužil pokal. Tekma je bila zelo živahna in igra »moška« že od prvih minut. V uvodnem delu je sicer Parm3 napadala in tudi imela p°' budo v svojih rokah. Juventus pa ni branil tesneg3 vodstva s prve tekme in je sprožil nekaj nevarnih akcij. Pri tem je bil še posebno nevaren Ravanelli, ki je imel najugodnejšo priložnost za zadetek v 16. min-ko je sam pred vrati za las zgrešil cilj. Deset minut pozneje pa je turinsko moštvo povedlo: v kazenskem prostoru se je ustvarila prava gneča, domači branilci so sicer žogo odbili toda le do Porrinija, ki j® brez težav zatresel Buccije-vo mrežo. Porrinijev gol je bil z3 domače nogometaše in navijače hladna prha. Da bi osvojila pokal, bi morala Parma dati kar tri zadetke. Tak podvig pa je bil včeraj proti zelo razpoloženim n1 motiviranim Juventusovun nogometašem skoraj nemogoč. Gostitelji so sicer reagirali, njihovi napadi pa s0 bili bolj sad pobud posameznikov kot skupne igre- Tekma se je dejansko končala že v 9. min. drugega polčasa, ko je Ravanelb v protinapadu dosegel drugi gol za Juventus. Bil je t0 že šesti zadetek v italijanskem pokalu tega nogometaša. Fti stanju 2:0 so gostitelji skušah doseči vsaj ca' stni gol, pri tem pa so se odkrih v obrambi in dopustiti gostom, da so bili žeto nevarni s protinapad1, Zmaga Turinčanov je bila torej povsem zaslužena. INTERVJU / SLOVENSKI REPREZENTANT ZLATKO ZAHOVIČ 2E DVE LETI IGRA NA PORTUGALSKEM »Pri Vitorii sem zadovoljen, še raje pa bi igral v španski ligi Eden v Avsbiji, drugi v Turčiji, še kdo v Belgiji in celo v obljubljeni (nogometni) deželi Italiji. Trenutno igra v tujini kar precej slovenskih nogometašev, kar seveda nekoliko obuboža domače prizorišče, a je obenem zanesljiv znak, da slovenski nogomet na evropskem nivoju pomeni več, kot so pesimisti napovedovali takoj po osamosvojitvi. 2 3-letni Zlatko Zahovič si kruh služi čisto na koncu Evrope, na Portugalskem namreč, pri klubu Vitoria iz Guimaraesa. Guimaraes je mesto s 23 tisoč dušami na severu Portugalske. Vitoria seveda ne spada v smetano lu-zitanskega nogometa, ki je ekskluzivna domena velike trojice Benfica, Sporting, Porto. Ce povemo, da je naslov le enkrat (a daljnega leta 1946) ušel omenjeni trojici in da je pri pokalu razgled le malo bolj pisan, smo že povedali vse. Kljub temu spada Vitoria Guimaraes poleg Belenensesa in Boaviste med pomembnejše portugalske klube. Za njen največji uspeh lahko označimo četrtfinale pokala UEFA pred osmimi leti. Cilj uvrstitve v pokal UEFA je Zahovičevemu moštvu uspel tudi letos. »Vitoria je zasedla končno četrto mesto, ki je glede na premoč letošnjega prvaka Porta in Benfice ter Sportinga maksimalni cilj, ki smo ga lahko dosegli. Velika trojica ima zgodovin- sko premoč, na njihovi strani sta seveda tako zveza kot sodniški kader. Kot povsod, pač... Nepremagljivi sicer niso, toda nemogoče je ohraniti njih kontinuiteto skozi celotno prvenstvo. Osebno sem z letošnjo sezono še posebno zadovoljen, kajti lani sem imel s pretežno obrambnim sistemom igranja precej težav. Na Portugalskem so bolj kot na Brazilijo, kar bi bilo zelo razumljivo, vezani na italijanski način igre. Torej velja glavna pozornost obrambi.‘Skoda, saj so igralci večinoma tehnično zelo dobri in torej imajo eno izmed glavnih značilnosti, ki so potrebne za napadalno igro. Pri Vitorii smo letos zamenjati trenerja. Novi trener je pristaš napadalnejše igre in to je nedvomno bila voda na moj mlin,« je začel pogovor slovenski reprezentant. V Italijo prihajajo številni portugalski nogometaši, za nekatere se govori, da še bodo. Je to izraz njihove kakovosti ati tudi velikih finančnih težav Porta in zlasti Benfice? »Nivo je visok in generacija Raui Coste, Paula Souse ter ostalih je z mladinskim svetovnim naslovom pokazala, da je izredno kakovostna in sad vsesplošno dobrega dela na mladinski ravni. Finančna stiska Benfice je res huda, toda klub, ki šteje 150.000 članov, si bo na tak ali drugačen način opomo- gel. Porto, Sporting in Benfica plačujejo dobro, na ravni večine velikih evropskih klubov, seveda pa v Italiji plačujejo še bolje. Razen tega pride v poštev tudi prestiž. Tako se v zadnjih časih res vse bolj pogosto dogaja, da velikani svojih najboljših igralcev ne uspejo več zadržati. Poseben pojav so na Portugalskem tujci ati bolje povedano Brazilci in naturalizirani tujci. Brazilci imajo v državnem prvenstvu status portugalskega državljana (iz zgodovinskih razlogov, seveda op. ur.), naturaliziranih tujcev pa je vse več. Pri Vitorii smo tujci v večini, saj nas je deset, en klub pa jih ima celo osemnajst... in enega samega Portugalca! S tem se seveda močno zavira napredovanje mladih igralcev v članske vrste.« Igrate na kvalifikacijah za EP in v prihodnji sezoni boste nastopil v pokalu UEFA. Misliš, da si tako lahko odprete pot v še konkurenčnejše lige? Kakšne načrte imate glede tega? »Nastopi v Evropi so pomembni, toda pri tem moraš biti tudi kolikor toliko uspešen, sicer te nihče ne opazi. Iz tega vidika je morda važnejši pokal UEFA. Kar se tiče osebnih načrtov bi rad poskusil igrati tudi drugje, recimo v Španiji.« Nogomet v Sloveniji: se je raven po osamosvojitvi dvignila ali znižala? »V teh štirih letih se je raven nedvomn0 precej dvignila. Začetno je v prvi ligi igral° preveč ekip, naslednje prvenstvo, prvo s samo desetimi moštvi, pa bo gotovo prispeval0 k nadaljni rasti. Mislim, da ima nogomet v Sloveniji lepe perspektive, čeprav je za uveljavitev v Evropi potrebno še veliko dela.« Dimitrij Križman V ORGANIZACIJI ŠZ SLOGA / OTROCI SO SE POMERILI V RAZNIH DISCIPLINAH Za konec celoletne vadbe še športni dan za vse šole Soselovali so učenci osnovnih šol openskega didaktičnega ravnateljstva na katerih Sloga vodi pouk gibalne vzgoje Opensko didaktično ^nateljstvo in Športno i rtiženje Sloga že dve Jp1 Plodno sodelujeta. ase društvo je namreč izkoristilo možnoti, ki jih aje Ministrska okrožnica št. 184 in letos že dru-] ? ZaPored priredilo ce-lotetni tečaj gibalne vz-°0]e> Id se je odvijal med rami rednega pouka, ecaj je tudi letos vodil Profesor Mario Gač v se- delo vanju z učiteljicami in učitelji vseh šol, ki spadajo pod opensko didaktično ravnateljstvo. Pred dnevi pa se je na Padričah odvijal zaključni športni dan, ki je sklenil celoletno delo. Priredilo ga je že SZ Sloga pod pokroviteljstvom podjetja Eurosava, ki je omogočilo izvedbo športnega dne in nagrajevanje vseh udeležencev. Otroci prvih treh razredov so tekmovali v po- ligonu, četrti in peti razred pa v igri Med dvema ognjema. POLIGON Poligona sta bila dva: krajši in nekoliko lažji za prvi razred zahtevnejši pa za drugi in tretji. Vsi nastopajoči so se res potrudili, rezultati, ki so jih dosegli, pa so sledeči: 1. razred 1. Peter Carli (PT), 2. Dean Guštin, 3. Laura Vattovani, 4. Lisa Merig- gioli, 5. Jasna Kneipp (vsi BE), 6. Sara Zupančič (KDK), 7. Luka Bergagna (BE), 8. Vanja Veljak (PT), 9. Rok Križ-mančič (KDK), 10. Kristjan Stipancich (KDK), 11. Anja Malalan (BE), 12. Andrea Skerlavaj (PT), 13. Nikolaj Covacio (PT), 14. Helena Pertot (BE), 15. Jasmin Pečar (BE), 16. Mateja Križ-mančič (KDK), 17. Marin Mikulič (BE), 18. Sarah Planinšek (PT). 2.in 3.razred 1. Eda Prpič (BE), 2. Danjel Slavec (KDK), 3. Roberta Coretti (PT), 4. Greta Barbieri (PT), 5. Veronika Daneu (BE), 6. Simon Rožac (BE), 7. Denis Polissa (BE), 8. Tai-sija Cesar (PT), 9. Kristjan Stopar (BE), 10. Igor Ghezzo (KDK), 11. Jan ŠPORTMI DAN / OB ZAKLJUČKU ŽOLSKEGA LETA________ Športno obarvan konec leta na šolah Cankar in Erjavec Dijaki in dijakinje obeh tržaških nižjih srednjih šol so se pomerili med dvema ognjema, v odbojki, košarki in nogometu - Cankar uspešnejši leOb zaključku šolskega j a sta nižji srednji šoli ^ Cankar od sv. Jakoba m-: 311 Erjavec iz Rojana £ Pravili športni dan, na arern je za koordinacijo Poskrbela profesorica tele-Qne vzgoje Erika Škerl. laki in dijakinje so se po-aenli v košarki, odbojki, v s11 med dvema ognjema ^nogometu. V odbojki je f^agal Erjavec, v ostalih -..^ogah pa so slavili rT , in dijakinje Cankarja V6 sUd Foto Kroma). Eki-j. 80 bile po spolu meša- Rezultati odbojka , Polfinalu sta bili R okipi obeh šol, v nu pa |e g FINALNI IZID: Erjavec ' Cankar B 1:2 (8:15, 15:5,15:13) Dostave ekip ankar A: Petkovšek, Carpani, Crasevic, Smo-tlak, Usenic, Ferugho. Cankar B: Bet, Terčon, Predonzani, Kuret, Corbat-ti, Tul, Paolo Vigini Erjavec A: Furlani, Stokelj, Cunja, Stanič, Hrovatin, Siega Erjavec B: Žnidarič, Kafol, Lachi, Baša, Pizzent, Bevilacqua, Vanello Prem-m, Mahnič, Verginella. KOŠARKA (mešane ekipe) POLFINALE: Cankar A - Erjavec B 12:20, Cankar B - Erjavec A 20:13. . FINALE: Cankar B -Erjavec B 32:17. POSTAVE Cankar A: Krčahč, Lombardo, Bettiolo, Valassi, Krmec Cankar B: Derganc, Lovrečič, Erik Sancin, Glavi-na, Stibiel, Pribac Erjavec A: Cossutta, Si-belja, Chiarle, Stokelj, Kafol Erjavec B: Kafol, Verri, Stokelj, Pertot, Lachi NOGOMET POT .FINALE: Cankar A - Erjavec B 3:1, Cankar B -Erjavec A 5:1 FINALE. Cankar A -Cankar B 8:7 (po kazenskih strelih) POSTAVE Cankar A: Stibiel, Solini, Zomada, A. Žigon, Vigini, Mikolj, Patrik Vigini Cankar B: D. Žigon, Cer-gol, Benčič, Carh, Pribac. Erjavec A: Cossutta, Kafol, Ivanič, Veni, Hrovatin Erjavec B: Chiarle, Stokelj, Vanello Premru, Komnenovič, Cossutta, Baša. MED DVEMA OGNJEMA V igri med dvema ognjema so se pomerili dijaki prvih razredov. Zmagal je Cankar A pred Cankarjem B in Erjavcem. POSTAVE Cankar A: Berzenda, Briščik, Coronica, Derganc, Desco, Mirceta, Ščuka, Svethč, Vascotto, A. Žigon. Cankar B: Mami, Pantič, Perosa, Perpssa, Sadlow-ski, Spacal, Tonet, Pitacco, Vidahč, Erika Sancin. Erjavec: Baša, Bemetti, Vidmar Vanello Premru, Bevilacqua, Cunja, Stanič, Hrovatin, Marchesi, Komnenovič, Posar, Pizzent, Mahnič. Sosič (BE), 12. Martin Gantar (BE), 13. Martina Berce (KDK), 14. Sophia Kralj (PT), 15. Olaf Simo-nettig (BE), 16. Roberta Chiarani (KDK), 17. Sara Vidali (KDK), 18. Tina Forčič (BE), 19. Mateja Piccini (BE), 20 Branka Jovanovič (BE), 21. Suzana Covolo (PT), 2. Jasmin Risegari (BE), 23. Anto-nella Derin (BE), 24. Sara Carli (BE), 25. Serena Covolo (PT), 26. Jadranko Jovanovič (BE), 17. Veronika Carli (KDK), 28. Peter Schillani (BE), 29. Ivana Zidarič (BE), 30. Denis Černigoj (KDK), 31. Aleksander Gregori (KDK). MED DVEMA OGNJEMA V tej kategoriji so nastopile štiri ekipe in sicer ekipa trebenske in bazov-ske šole ter četrti in peti razred openske šole. Pravila so bila nekoliko spremenjena, saj je tekma trajala dva seta po sedem minut. Zmagala je ekipa, ki je ob iztreku časa zbila več nasprotnikovih igralcev. Premočno je zmagala bazovska ekipa, ki je osvojila vsa srečanja, za njo pa so se uvrstili tre-benska šola z dvema zmagama, openski peti razred z eno in openski četrti razred brez zmage, vendar so to ekipo sestavljali najmlajši igralci. Izidi: Bazovica - 4. razred Opčine 20:2, Trebče -5. razred Opčine 18:12, Bazovica - Trebče 18:7, 5. razred Opčine - 4. razred Opčine 18:6, Trebče - 4. razred Opčine 17:4, Bazovica - 5. razred Opčine 18:6. Lestvica: 1. Bazovica 6 točk, 2. Trebče 4 točke, 3. 5. razred Opčine 2 točki, 4. 4. razred Opčine 0 točk. Primož Trubar - Bazovica: Danjel Balde, Denise Bellini, Morena Calzi, David Gregori, Katerina Gregori, Ivan Grgič, Jasna Gojča, Denis lozza, Mitja Jevnikar, Boris Kalc, Damir in Vasja Križmančič, Miko Madonia, Robert Milkovič, Elena Racman, Ingrid Žagar. Finko Tomažič Trebče: Lara Barbieri, Sandra Brus, Sonja Covolo, Nicoletta Dissi, Jasmin Kralj, Aljaž Milič, Simon Paulizzi, Peter Planinšek, Žiga Ražem, Metka Šinigoj, Urška Šinigoj, Lavinja Skerlavaj, Veroniak Veljak, Samuel Zeriali. France Bevk - Opčine, 5. razred: Martina Bogateč, Robert Cunja, Saša Gerneka, Jurij Daneu, Kristjan Ferfolja, Vida Forčič, Ivana Gantar, Peter Guštin, Martina Malalan, Peter Paulin, Matija Schillani, Ivana Sossi, Miran Sosič, Erik Starec, Ana VVehrenfenning. France Bevk Opčine, 4. razred: Urška Daneu, Federica D’Ercole, Matej Iskra, Aleš Jelerčič, Jasna Košuta, Katja Križman, Karin Malalan, Mirjam Malalan, Jagoda Lupine, Daša Pangerc, Roberta Purich, Saša Sossi, Fanika Starec, Alja Stur-man, Ferenc Vojtko, Ivan Zupan. INKA LEGENDA BE - France Bevk, Opčine KDK - Karel Destovnik - Kajuh, Gropada PT - Finko Tomažič, Trebče KRIŽ / ZELO USPEL ŠPORTNI DAN DOMAČIH ŠOLARJEV »Tigri« so najboljši športniki vrtca in kriške osnovne šole Na velikem hodniku kriškega otroškega vrtca so se v raznih športnih panogah pomerili malčki otroškega vrtca in domače osnovne šole Alberta Sirka. Učiteljice so nastopajoče razdelile v pet skupin (tigri, levi, medvedki, žabe in volkovi), ki so se pomerile v teku na deset metrov (na sliki- Foto KROMA -otroci na startu), v poligonu (vse mogoče telesne spretnosti) in v svojevrstnem tekmovanju »lovu na rep«. Najboljši so bili v skupnem seštevku vseh tekmovanj tigri, pred levi, medvedki, žabami in volkovi. Pod vodstvom učiteljic so nastopajoči na koncu še uprizorili duhovito igrico o ribicah. Športni dan kriških malčkov, ki se je zaključil s petjem ob spremljavi kitare, je obiskala tudi ravnateljica openskega didaktičnega ravnateljstva Stanka Sosič, ki se je zelo pohvalno izrekla o tej športni prireditvi in nagradila najboljše športnike. Prireditev je bila sprva napovedana na dvorišču osnovne šole, zaradi muhastega vremena pa so jo izvedli v vrtcu. Športni dan je potrdil zelo dobro sodelovanje med osnovno šolo Alberta Sirka in domačim otroškim vrtcem. NAMIZNI TENIS / V TERN1JU BALINANJE / PRVENSTVO ZSSDI NOGOMET / PREMAGAL ZAULE NOGOMET^ Včeraj Krasu še štiri medalje, skupno jih je 14 Katjo Milič(nnladinke) in Martina Milič (deklice) osvojili bron F. Taučer prvak v obveznem bližanju in zbijanju Polet utrdil svoje vodstvo Namiznoteniški odsek SK Kras je zadnji dna državnega prvenstva v mladinskih kategorijah dosedanjim desetim dodal Se štiri kolajne, žal pa nobena od teh ni iz najžlahtnejše kovine. Dvojica v kategoriji deklic Daša Bresciani in Martina Milic je osvojila srebrno medaljo, z bronom pa se je okinčala dvojica mladink Katja Milic in Ivana Stubelj. V konkurenci posameznic sta bronasto medaljo osvojili Katja Milic (mladinke) in Martina Milic (deklice). Sedemnajstclanska odprava SK Kras se torej iz Ternija vrača s štirinajstimi osvojenimi medaljami (štiri zlate, tri srebrne, sedem bronastih), T. Romana v obveznih likih peta Na državem prvenstvu v umetnostnem kotalkanju za naraSCajnice je poletovka Tanja Romano sinoči na končni lestvici v obveznih likih zasedla 5. mesto, kar predstavlja dobro izhodišče v boju za kolajne v kombinaciji, ki jih bodo podelili po današnjem finalu v prostem programu, na katerem Romanova tudi računa na visoko uvrstitev. Poletovec Fausto TauCer je novi zamejski prvak v obveznem bližanju in zbijanju za posameznike. Naslov si je prislužil v petek, potem ko je v finalu po ogorčenem boju premagal Karla Suca, ki je prav tako Poletov član. Polet, kd je na tem tekmovanju osvojil vsa tri prva mesta (tretji je bil Nazzareno Capitanio), je tako po treh tekmah za zamejsko prvenstvo še povečal vodstvo na skupni društveni lestvici. Četrtkovega in petkovega tekmovanja se je udeležilo 46 balinarjev v predstavništvu devetih društev (Gaja, Kras, Kraški dom, Mak, Nabrežina-Aurisina, Polet, Primorje, Sokol, Zarja). Organizacija je bila brezhibna in tudi vreme je bilo balinarjem naklonjeno. Posameznike je nagradil predsednik balinarske ko- misije pri ZSSDI Bruno Guštin. ČETRTFINALE: Radivoj Vrše (Zarja) - Edi Sancin (Zarja) 23:17, Karlo Suc (Polet) - Bruno Hrovatin (Zarja) 21:16, Nazzareno Capitanio (Polet) - Virgibo Sulini (Sokol) 19:18, Fausto TauCer (Polet) - Renato ka-talan (Polet) 19:17. POLFINALE: Suc - Vrše 14:12, TauCer - Capitanio 18:17. FINALE: TauCer - Suc 17:15. VRSTNE RED: TauCer (Polet) 12, Suc (Polet) 8, Capitanio (Polet) 6, Vrše (Zarja) 5, Sulini (Sokol) 4, Sancin (Zarja) 3, Katalan (Polet) 2, Hrovatin (Zarja) 1. DRUŠTVENA LESTVICA PO 3 TEKMAH: Polet 60, Zarja 32, Sokol 21, Mak 5, Kraški Dom 3, Primorje 2, Danica, Gaja, Kras, Nabrežina-Aurisina in So-vodnje 0. Azzanese v promocijsko ligo, Zarja še naprej vi. AL Azzanese je včeraj v 3. kolu malega turnirja za napredovanje v nogometno promocijsko figo doma zanesljivo s 3:0 premagal tržaško ekipo Zaule in je tako napredoval v višjo bgo. Po včerajšnji zmagi moštva iz Azzana je namreč končni vrstni red naslednji: Azzanese 3 točke, Zarja 2, Zaule 1. Včerajšnji izid smo posredovali tudi predsedniku SD Zarja Mirjanu Žagarju, ki je dejal: »Očitno je, da na takih kvahfikacijskih turnirjih nimamo sreče. Vsekakor tudi po letošnjem prvenstvu ne jemljemo stvari preveč 'dramatično’. Na tem turnirju za napredovanje smo osvojili drugo mesto za Azzanesejem in sedaj nam preostaja edino upanje, da bi nas zveza vključila v višjo kategorijo, če bi se kaka ekipa iz promocijske fige odpovedala nastopu v tej konkurenci. Glede posebnega točkovanja, ki naj bi ga pri tem upoštevala zveza, mislim, da smo kar na dobrem: v minulem prvenstvu smo osvojili 3. mesto, letos smo nastopili celo na kvalikfikacijah za napredovanje, pred dvema letoma pa smo bili peti. Nisem pričakoval, da bo Azzanese tako prepričljivo premagal Zaule. Sicer pa se je spet izkazalo, da na takih turnirjih absolutno ne smeš izgubiti točk na domačem igrišču. Proti Azzaneseju smo izgubih točko in to nas je seveda drago stalo.« (bi) Izenačen boj za obstanek v2.AL V včerajšnjem, 3. kolu malega turnirja za obstanek v 2. amaterski ligi je Bagnaria Arsa doma igra' la neodločeno 1:1 s Tila-ventino, medtem ko je Diana doma zanesljiv^ odpravila San Vito al Torre z 2:0. Kot je znano, pa je bil trebenski Primorec v tem kolu prost. Po včerajšnjih izidih je vrstni red torej naslednji: Primorec, Bagnaria Arsa, Diana in Tila-ventina 3 točke, San Vito al Torre 0. V 2. AL ostanejo prve tri uvrščene ekipe. Trebenski Primorec bo v prihodnjem kolu gostoval pri San Vitu al Torre, ki je odrezan od boja za obstanek, medtem ko bo Tilaventina igrala doma proti Diani. Prosta pa bo Bagnaria Arsa. KOŠARKA / TURNIR DON GIACOMO SARTI V velikem finalu lllycaffe boljši od Don Bosca V idealni peterki turnirja tudi Štefan Samec in borovec Peter Ažman, sicer član Servoiane Z nagrajevanjem nastopajočih ekip in najboljših posameznikov se je v soboto zveCer končal 12. košarkarski turnir »Don Giacomo Sarti«, M ga je, kot vsako leto po zaključku prvenstev, organiziral košarkarski klub Don Bosco. V velikem finalu je prvoligaš Illycaffe (v glavnem z mladinci) zanesljivo odpravil Don Bosco, ki je, kljub okrepitvam (Lokar, Rosignano in Bor-tolot) moral priznati premoč višjih in telesno po-stavnejših nasprotnikov, ori katerih je bil med najboljšimi »naš« Jan Budin. Tretje mesto je pripadlo Jadranu Tkb, ki je v malem finalu zaigral mnogo bolj motivirano kot v polfinalu in zasluženo premagal Servo-lano. Skedenjci so sicer nastopili z močno spremenjeno postavo in z nekaterimi dobrimi okrepitvami, plavobeli pa so s skupinsko igro in dobrimi odstotki pri metu, vodili od začetka do konca tekme. Organizatoriji so najbolj prestižno priznanje MVP turnirja podelili Guzicu, v najboljši peterki turnirja pa sta tudi jadranovec Stefan Samec in borovec Peter Ažman, ki je letos igral pri Servo-lani. Finale za 1. mesto Illycaffe - Don Bosco 96:75 (37:39) Tl ,LY: Furigo 10, F.Go-ri 8, Budin 13 (1:2), Co-ciani, Zivic 20 (2:2), Pilat 14 (2:2), Bernardini, Ca-lavita 17 (3:4), Bocchini 14 (1:2); trener lellini. DON BOSCO: Guzic 10, Olivo 11 (1:2), Gione-chetti 6 (2:2), M.Vlacci 14 (4:6), M.Furlan 4, Rosignano 6 (2:2), Bisca 11 (3:4), Michelone, F.Vlac-ci 2, Bortolot 6 (3:4), Pit-teri, Lokar 7 (1:2); trener Perin. Končni vrstni red: 1. Illy, 2. Don Bosco, 3. Jadran Tkb, 4. Servolana, 5. Sgt in Barcolana, 7. Bor Radenska, Intermuggia in Ferroviario Najboljša peterka: Olivo (Don Bosco), F.Gori (Illycaffe), Pilat (Illy-caffe), Ažman (Servolana), Samec (Jadran) TURNIR ZA 3 TOČKE: finale Radovani (Ser) - F.Gori (II) 26:16, Polfinale: Radovani (Ser) 14, F.Gori (II) 13, Ažman (Ser) 9, Olivo (DB) 8. Izločeni v četrtfinalu: Rau-ber (Jad), Pregare (Jad), Pitteri (DB), Bocchini (II). (VJ) Vatovec se je poslovil PLAVANJE / NA VELIKEM MITINGU V BRESCII V finalu je Feruglia od kolajne ločilo le pol metra 100 m prsno je preplaval v izredno dobrem času 1:20,45 Mlada Borova plavalca Matteo Femglio in Miloš Kalc sta na mednarodnem mladinskem plavalnem mitingu »14. memorial Luciana« v Brescii povsem izpolnila pričakovanja in potrdila, da se razvijata v izvrstna plavalca. V izredno hudi konkurenci 575 začetnikov A kategorije (letnika 1982/1983) iz osmih evropskih držav (Italija, Slovenija, Češka, Madžarska, Francija, Poljska, Bolgarija in Litva) sta dosegla izredno spodbudne rezultate. Tekmovanje v Brescii na odprtem 50-me-trskem bazenu z elektronskim merjenjem Casa je precej oviral dež, tekmovalce pa je pestil tudi mraz. Kljub temu so brez zastojev izvedli celoten program. Tekmovalci so bili razdeljeni po letnikih in skupinah, v finale pa se jih je za vsako disciplino uvrstilo po osem najboljših. Miloš Kalc je na 100 m prosto v svoji skupini zasedel 2. mesto s časom 1:06, 38, kar mu je na koncu prineslo 19. mesto v konkurenci 60 plavalcev. Kalc je na tej razdalji za 3, 5 sekunde izboljšal čas, ki ga je lani dosegel v istem bazenu, bil pa je tudi prvi od Tržačanov (nastopili sta tudi »velesili« Triestina in Edera) in tretji med tekmovalci iz FJK. Po zelo ponesrečenem nastopu Feruglia na 100 m delfin (1:18.48) sta v soboto oba naša plavalca nastopila še na 100 m prsno, ki je njuna paradna disciplina. Femglio je takoj popravil prejšnji slab vtis. S časom 1:21, 06 se je v primerjavi z lanskim nastopom v Brescii popravil kar za devet sekund in se s petim najboljšim časom uvrstil v včerajšnji finale. Izredno smolo je imel Kalc, ki je s časom 1:22, 13 pristal na nehvaležnem devetem mestu. Finale mu je spodletel za samih 22 stotink sekunde, potem ko je bil po prvih petdeseth metrih (37, 7) eden najhitrejsih. Tako Femglio kot Kalc sta bila med tekmovalci FJK daleč najboljša. Femglio tudi naslednjega dne v finalu ni razočaral. Začel je naravnost sijajno in obrnil v vodstvu z izrednim časom 36, 2. Toda obrat ni bil najboljši, tako da je začela njegova prednost kopneti. Kakih dvajset metrov pred ciljem je še vodil, nato pa je popustil in tekmo končal na 5. mestu, čeprva je bil še za šest desetink sekunde hitrejši kot v soboto. Od bronaste kolajne so Femglia vsekakor ločile manj kot štiri desetinke sekunde, to je približno pol metra. Zmagal je Madžar Nagy (1:18, 05) pred Italijani Grettijem (1:19, 03), Dusom (1:20, 06) in Zanardom (1:20, 20). Miting je potekal v korist Italijanskega združenja za boj proti raku, med pokrovitelji pa je bilo tudi Predsedstvo republike. ODBOJKA / V GORICI Naraščajniki Soče osvojili pokal Corag Mladi odbojkarji Soče so zmagovalci pokrajinskega Pokala Corag, ki je potekal vzporedno z naraSCajniškima prvenstvoma na Goriškem in je bil namenjen moškim in ženskim šesterkam do 14. leta starosti. Po kvalifikacijski in polfinalni fazi sta se v finalu za 1. mesto znašla prav moški pokrajinski prvak Soča in ženski Morare-se. V prvem srečanju v Moraru so z 2:1 zmagala dekleta, Sočine fante pa je ta poraz pošteno spekel, tako da so v povratni tekmi zaigrali na vso moC in se dekletom oddolžili ter z gladkim 3:0 tudi osvojili pokal zaradi boljšega razmerja v setih. Finalno srečanje je bilo dopadljivo. Dekleta so pokazala boljšo tehnično pripravljenost in učinkovito obrambo, vendar je na koncu prevladala večja eksplozivna moC fantov pri mreži. Barve SoCe so na tem srečanju branili Mitja in Andrej Černič, Bojan Kovic, Andrej Lukež, Filip Hlede, Jan Prinčič in Aljoša Orel. Nagrajevanje pokala in tudi vseh ostalih zmagovalcev pokrajinskih prvenstev in lig bo v nedeljo, 18. tega meseca v telovadnici UGG v Gorici, s pričetkom ob 10. uri. Obvestilo SD KONTOVEL - SEKCIJA M1NLB ASKET prireja od danes, do 23. t.m. košarkarski tečaj za začetnik6 in minikošarkarje na odprtem igrišču na Kontovelu, in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 17.00 do 18.00 za let" nika 1988/89 in od 18.00 do 19.00 za letnike 1984/85/86/87. ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR prireja od danes do 16. junija na Stadionu 1. maja OD' BOJKARSKI TABOR za dekhce in dečke rojene leta 1983 ij1 mlajše. Tabor je namenjen tako tistim, ki že igrajo miniou' bojko, kot začetnikom. Pod strokovnim vodstvom bodo otro' ci od 8.30 do 12.30 me spoznavah igro ob mreži in predvsem veliko igrah. Za varstvo otrok pa bo na stadionu poskrbljen0 že od 8. ure dalje. SZ SLOGA prireja celodnevni (9. - 16.30) tečaj miniodbojke od dan66' 12. t.m., do torka, 20. t.m. namenjen otrokom letnika 83 m mlajšim. Tečaj bo potekal na Opčinah. Poskrbljeno za kosu0 in razvedrilne dejavnosti. Danes bo zbirališče tečajnikov od 9. uri pred vhodom naselja Vilaggjo del fanduho, ul. Conc°' nello na Opčinah. TPK SIRENA obvešča, da je v teku vpisovanje v naslednje jadralne tečaje-za OPTIMISTE od 3. do 14. julija (1. tečaj), od 17. do 28. J0' hja (2. tečaj) in za druge jadrnice od 21. do 26. avgusta. Pni6' ve sprejemajo na klubskem sedežu v Barkovljah vsak dan an po tel. 422696. SZ JADRAN IN KOŠARKARSKA SEKCIJA SD POLET prirejata od ponedeljka, 26. t.m. do 1. julija l" KOŠARKARSKI KAMP 95’ v Prosvetnem domu na Optin-m vsak dan od 9. do 17. ure (dvorišče pa bo odprto od 7.30 0 18.00). Poleg kosila bo poskrbljeno še za dve malici. P°"r_ bljen bo tudi prevoz s kombiji iz Nabrežine, s Proseka, iz D° line, iz Bazovice in iz Trsta. Za informacije: sedež SZ Jadram v Ul. Ricreatorio 1, vsak dan ob 10.30 do 12.30 (razen ob n® deljah) na tel. St 213403. SD POLET - kotalkarska sekcija . organizira kotalkarski tečaj za začetnike od danes, 12. do * junija. Informacije tel. 213420. SD JADRAN u obvešča, da bo redni občni zbor v nedeljo 18. t.m., v m dvorani Prosvetnega doma na Opčinah, ob 9.30 v prvem s licanju in ob 10.30 v drugem sklicanju. ADRIA AIRVVAVS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK NOVOST V POLETNEM VOZNEM REDU LJUBLJANA - PRAGA - LJUBLJANA 3-krat tedensko. Ponedeljek, sreda, petek Informacije in rezervacije: e ADRIA AIRVVAVS, Ljubljana, Kuzmičeva 7 tel. 061/131-81-55 • prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6 tel. 061/313-312 • ADRIA AIRVVAVS, Maribor, Cankarjeva 3 tel. 062/27-038, 26-155 • ADRIA AIRVVAVS, Koper, Pristaniška 45 tel. 066/38-458, 38-512 -Z ŠPORT Ponedeljek, 12. junija 1995 TENIS / ODPRTO PRVENSTVO FRANCIJE V PARIZU Turnir za Grand slam prvič osvojil Avslrijec Muster je v finalu povsem nadigral Američana Changa, čeprav je ta v prvem nizu vodil 5:2 PARIZ - Avstrijec Tho-11138 Muster je postal zmagovalec Odprtega prvenstva rancije v tenisu po zmagi oad Američanom Michae-0111 Changom brez izgubljenega niza s 7:5, 6:2, 6:4 in je ako prvi Avstrijec, ki je osvojil enega od turnirjev ktfand Siam. Muster je že pred tekmo peljal za favorita, saj mu je 0 finala v Parizu uspelo Nanizati kar 34 zaporednih zmag na peščeni podlagi. endar se je dvoboj zanj Zatel slabo, saj je bil Chang na Pragu zmage v prvem ni-ko je že vodil s 5:2. To-a Avstrijec se je nato ven-arle zbral, dobil na-8 ednjih pet iger v tem nizu 111 ^agal s 7:5. Tudi v drugam nizu je izkoristil Chan-gove napake in ga dobil Pracej hitreje s 6:2. Okoli 15 soc gledalcev zbranih ok-|°g osrednjega igrišča je ze-0 zanunivo igro spremljalo udi v tretjem nizu, ko sta rakmeca po rezultatu 3:3 ^fkrat zaporedoma odvzela Seryis nasprotniku, znova P3 je bil uspešnejši Muster, je v io. igri izkoristil drugo zaključno žogo in na-.. Jeval svojo zmagovito se-ri)°; Michael Chang pa ostaja pri eni zmagi na tur-^lih Grand Siam, ki jo je Prav tako osvojil v Parizu eta 1989, ko je imel komaj dobrih 17 let. Nori vrtinec rdečega peska Moški turnir na rdečem Pesku Roland Garrosa je za eniške artiste postal poto-enje v središče Zemlje. Po-ovanje polno rdečih rovov, aP.rek in znoja in krvavih uljev. Zato se strinjamo z onom Thiacom, ki je o te-su na pesku dejal: »Rdeči nuP ie najbolj pravična Podlaga. Talenti in teniški delavci imajo enake možnosti.« Kje drugje bi lahko Avstrijec Schaller premagal artista Peta Samprasa? Kje drugje bi Boris Becker iz nemoči polglasno grozil nasprotniku, kot je to počel v dvoboju z Voineo? Da, rdeči pesek je podlaga delavcev. Ivan Lendl je bil prvi moderni stroj. Potem so mu sledili VVilander, Chang, Gomez, Courier in Bruguera. Muster je bil vedno blizu, a zmeraj predaleč, da bi postal kralj rdeče sezone. Toda fanatičnemu Avstrijcu, ki je 1. aprila 1989 po polfinalni zmagi v Key Biscayneu doživel naj-bizarnejšo prometno nesrečo, v kateri mu je pijani Kubanec z avtom hudo poškodoval koleno (medtem ko je Thomas spravljal stvari v prtljažnik, se mu je voznik zaletel v hrbet), je bil letos glavni. Imel je najdaljšo serijo zaporednih zmag in igral je najboljši tenis. Morda mu je prav nesreča odprla vire neverjetne energije, s katero psihično in fizično utruja nasprotnike. Tudi Chang je filozof. Ce je Muster agresivni, potem je Chang taktični bojevnik. »Vse daj od sebe in bog h bo stal ob strani,« je sveto prepričan Chang. Changov klan je nasploh veren. Mama Betty ima v torbi vsakič rezervne nogavice. Brat Carl topo zre na igrišče in lahko le kima z glavo. Kondicijski trener Ken Matsuda Michaelove dvoboje spremlja z walkmanom na glavi. In posluša versko glasbo seveda. Le oče, Joe Chang, se zdi pri vsej zadevi statist. Kako tudi ne, ko pa je borzni strokovnjak in se mu po glavi podijo tudi druge st- Neizmerno Musterjevo zadovoljstvo po zmagi (AR) vari. V ženskem tenisu je vsako leto vse določeno vnaprej. Tudi predčasni poraz lanske finalistke Mary Pierce je bil pričakovan. Mary je pač igralka, tako kot vsi Bolletierijevi proizvodi. Njena čustva so igra- i FORMULA ENA /VN KANADE Prva zmaga Jeana Alesija! Schumacher mu je vodstvo predal 11 krogov pred koncem MONTREAL - Francoz Jean Aleši je na dirkališču Gilles Villenueve, na Velild nagradi Kanade, osvojil svojo prvo zmago v formuli ena. Drugo mesto je pripadlo Brazilcu Rubensu Barrichellu, tretji pa je bil Irec Eddie Irvine. Favoriti so tokrat povsem odpovedah, posebno še oba dirkača VVilliamsa. Škot David Coulthard je že takoj po startu izgubil nadzorstvo nad vozilom in obtičal v pesku, Damon Hill pa je moral odstopiti zaradi okvare menjalnika. Vse je kazalo, da bo Michael Schumacher s svojim benettonom vnovič brez težav zmagal, saj je bil od vsega začetka trdno v vodstvu, a je moral enajst krogov pred koncem zaradi težav z električno napeljavo dalj časa ostati v boksu, tako da ga je drugouvrščeni Aleši prehitel. Malo pred koncem dirke je ferrarijevec Gerhard Berger skušal prehiteti Martina Brandla, s katerim se je boril za šesto mesto, pri tem pa je Avstrijec trčil v Angleža in oba dirkača sta s svojima voziloma zletela s proge. Berger si je že prej zapravil najmanj tretje mesto, ko je zaradi pomanjkanja goriva le s težavo pripeljal v boks. Končni vrstni red: 1. Aleši (ferrari) 1.46:31, 3; 2. Barrichello (jordan) +31, 6; 3. Irvine (jordan) +33, 2; 4. Panis (ligier) +36, 5; 5. Schumacher (benetotn) +37, 0; 6. Morbidelli (footvrork) 1 krog; 7. Badoer (monardi) 1 krog; 8. Salo (tyrrell) 1 krog. Vrstni red dirkačev po Sesti dirki: 1. Schumacher (Nem) 36 točk, 2. Hill (Vbr, williams) 29, 3. Aleši (Fra) 24, 4. Berger (Avt) 17, 5. Herbert (Vbr, benetton) 12, 6. Coulthard (Vbr, williams) 9. Vrstni red proizvajalcev: 1. Ferrari 41, 2. Benetton 38; 3. VVilliams 32, 4. Jordan 12,5. McLaren 8,6. Sauber 4. na, le telo je pristno. Toda celo Mary je priznala: »Stef-fi ima najlepšo postavo na Touru.« In Nick? Vsekakor ni pozabil pripomniti, da je tudi Iva Majoli, ki je Pier-ceovo premagala v četrtem kolu, trenirala pri njemu. Najbolj prisrčen par na ženski turneji sta brez konkurence Gigi Fernandez in Conchita Martinez. Pravzaprav so bile z Zverevo trio, toda Nataša, ki je na igrišče večkrat prišla v trenirki Sovjetske zveze, si je za spremembo omislila fanta, ki je bil vseskozi oblečen v Nike kolekcijo »tennis sucks«. Poleg raversko ali vojaško oblečene Nataše ne more hoditi polikan tip. Kajti Nataša ima stil. In to dober stil. In še začudenje. Zakaj so tudi v Parizu obiskovalci takoj po sporedu posameznikov zapuščali sedeže? Verjemite, turnirji parov so pristni teniški party. Brez okornih taktik in polni virtuoznih potez in smeha in divjanja in emocij. Kajti te-nisači včasih radi delijo čustva z nekom, s komer so v istem položaju. Sicer znajo biti na igrišču prekleto osamljeni. Jaka Lucu .Motociklizem / velika nagrada italije Michael Doohan spet našel pot do zmage /TT TOT-it -r . . D J^UGELLO - Svetovni motociklistični DQVb v. razredu do 500 ccm Michael ItaK 311 VCerai zmagal na veliki nagradi z le v Mugellu, potem ko je skoraj tretjič Po H 6,3 z^ete^ 8 svo]e honde. Avstralec je uveli padcih končno le našel pot do Pad^6’ CePrav ie v 6- krogu že skoraj zgubil Pel'i°r nac* motociklom v zavoju in za-Vod4 °b cestišču. To je omogočilo Bpat,- ®m.u v svetovnemu pokalu Darylu Ba ttlel}1.b1 Spancu Albertu Puigu, da sta Qo ?rebitela. Toda po treh krogih je .0l1311 znova prevzel vodstvo. Avstralec, Rana še vedno poškodovan prst, je odbil tretivT6 roiaka Beattieja in po 23 krogih Vedrf V 8620111 zmagal. Toda Beattieju je še sai i ° osta^° vodstvo v skupnem seštevku, Avsf3 točk prednosti pred Doohanom. dirkati Ca Sta ^etos zmagala na petih nracin’pIn-eC^em k° )e v Jerezu zmagal do- l Italije - 500 ccm (120.635 km): (A 0°ban (Avs, honda) 44:20.790 (povp. z,,i 163.217 km/h), 2. Beattie (Avs, su-44:2q^o24-518- 3' PuiS (Spa, honda) Criviil r 4' ^°b (Jap, honda) 44:35.226, 5. (Jan6 Spa’ honda) 44:37.100, 6. Abe ®r»; 44.crrJ .537, 8. Reggiam (Ita, aprinaj ’537' 9. Capirossi (Ita, honda) 45:01.704,10. Chili (Ita, cagiva) 45:15, 522; 250 ccm (110.145 km): 1. Biaggi (Ita, apri-lia) 41:06.275 (povp. hitrost 160.778 km/h), 2. T. Harada (Jap, yamaha) 41:07.350, 3. Lucchi (Ita, aprilia) 41:10.766, 4. VValdmarm (Nem, honda) 41:16.089, 5. Okada (Jap, honda) 41:16.138, 6. Roberts ml. (ZDA, yamaha) 41:38.632, 7. N. Aoki (Jap, honda) 41:38.931, 8. Van den Goor-bergh (Niz, aprilia) 41:39.010, 9. Ruggia (Fra, honda) 41:39.160,10. Suter (Svi, aprilia) 41:44.566; 125 ccm: 1. H. Aoki (Jap, honda) 41:24.470 (povp. hitrost 152.000 km/h), 2. Pemgini (Ita, aprilia) 41:24.474, 3. Tokudome (Jap, aprilia) 41:24.641,4. Otti (Nem, aprilia) 41:24.710, 5. Sakata (Jap, apriha) 41:24.829, 6. ManaJko (Jap, honda) 41:31.815, 7. A. Saito (Jap, honda) 41:48.279, 8. Katoh (Jap, yamaha) 41:48.530, 9. Miyasaka (Jap, honda) 41:48.540, 10. Geissler (Nem, aprilia) 41:49.655. Vrstni red za SP (po 6 dirkah) - 500 ccm: 1. Beattie 119, 2. Doohan 95, 3. Puig 83, 4 Criville 72, 5. Cadalora (Ita, yamaha) 70 250 ccm: 1. Biaggi in Harada po 118, 3 VValdmann 87, 4. Aoki 65, 5. Okada 53; 125 ccm: 1. Aoki 125, 2. Pemgini 73, 3. Sakata 60, 4. Saito 50, 5. Alzamora (Spa, honda) 47. (MAn) KOŠARKA / ŽENSKO EP doslej ugnale Rusijo BRNO (STA/AFP) - V srečanju 3. kroga skupine B evropskega košarkarskega prvenstva za ženske je Hrvaška premagala Romunijo z 68:57 (33:28). Izidi: skupina A - 3. krog: Francija - Litva 72:70 (35:35), Rusija - ZR Jugoslavija 76:62 (42:25), Nemčija - Češka 69:72 (32:31); 4. krog: Nemčija - Litva 71:80 (33:38), Italija - Rusija 59:57 (29:27), ZR Jugoslavija - Francija 74:63 (33:46); skupina B - 2. krog: Madžarska - Slovaška 53:60 (19:34), Ukrajina - Moldavija 68:61 (42:32); 3. krog: Hrvaška - Romunija 68:57 (33:28), Ukrajina - Madžarska 75:55 (39:24), Španija -Moldavija 101:59 (52:25); 4. krog: Ukrajina - Slovaška 61:59 (35:28), Moldavija - Romunija 63:59 (32:34). Vrstni red - skupini A: 1. Rusija 7, 2. Francija 7, 3. Italija 6, 4. Češka 4, 5. Litva 4, 6. ZR Jugoslavija 4, 7. Nemčija 3; skupina B: 1. Ukrajina 7, 2. Hrvaška 6, 3. Španija 5, 4. Slovaška 5, 5. Moldavija 5, 6. Romunija 3, 7. Madžarska 2. Hrvati zmagali v Berlinu BERLIN (STA/Hina) - Košarkarska reprezentanca Hrvaške je zmagovalec turnirja v Berlinu. V zadnjem krogu je Hrvaška premagala Izrael z 80:57 (41:37), Francija pa presenetljivo Nemčijo s 73:58 (46:28). Hrvati, Francozi in Nemci so turnir končati z dvema zmagama in enim porazom, najboljšo razliko med danimi in prejetimi koši pa so imeli Hrvati. Izidi - 1. krog: Hrvaška - Francija 93:76 (48:43), Nemčija - Izrael 69:57 (37:29); 2. krog: Nemčija - Hrvaška 77:75 (42:22), Francija - Izrael 87:65 (41:33); 3. krog: Nemčija - Francija 58:73 (28:46), Hrvaška - Izrael 80:57 (41:37). Vrstni red: 1. Hrvaška 4 točke, 2. Francija 4, 3. Nemčija 4,4. Izrael 0. NOVICE Rugby: Francija, Južna Afrika, Nova Zelandija in Anglija v polfinalu svetovnegas pokala JOHANNESBURGH - Reprezentance Francije, Južne Afrike, Nove Zelandije in Anglije so polfinali-stke svetovnega pokala v rugbyju. Za izdatno zmago Francozov proti Ircem ima največ zaslug La-croix, ki je izredno natančno potrdil zadetke in kazenske strele (9:11). Junak južnoafriške izbrane vrste na tekmi z reprezentanco Zahodne Samoe je bil temnopolti Chester Momay VVilliams, ki je štirikrat položil žogo v nasprotnikov prostor za zadetek. Nova Zelandija je po pričakovanji izločila Škotsko, najbolj izenačen pa je bil dvoboj med Angleži in aktulanimi prvaki Avstralci. Ze po izteku regularnega dela tekme je odločilne točke s strelom z odskoka dosegel Rob Andrevv. Četrtfinalni izidi: Francija - Irska 36:12 (12:12), Južna Afrika - Zahodna Samoa 42:14 (23:0), Anglija -Avstralija 25:22 (13:6), Nova Zelanidja - Škotska 48:30 (17:9). Polfinalna para: Francija - Južna Afrika (17.6.), Anglija - Nova Zelandija (18.6). Jdmnanu dirka po Luksemburgu, Bonča deveti LUKSEMBURG (STA/AFP) - Švicar Rolf Jarman je zmagovalec petetapne dirke po Luksemburgu, na kateri je odlično nastopil tudi edini slovenski profesionalec in zmagovalec dirke Po Sloveniji Valter Bonča, ki je z zaostankom 43 sekund zasedel deveto mesto. Končni vrstni red: 1. Jarman (Svi/MG) 15:22:10, 2. Magnien (Fra) + 0:05, 3. Bartolami (Ita) + 0:18, 9. Bonča (Slo) + 0:43,10. Baffi (Ita) + 0:50. Berzinu Baskovsko kolo EIBAR (STA/AFP) - Rus Jevgenij Berzin je zmagovalec petetapne kolesarske dirke Baskovsko kolo. Zmago si je zagotovil v zadnji, 101 kilometra dolgi gorski etapi. Drugo mesto v skupnem seštevku je • zasedel zmagovalec sobotnega kronometra Švicar Alex Zulle, tretje pa zmagovalec zadnje etape Italijan Francesco Frattini. Pred zadnjo etapo je vodil Itatijan Alberto Elli, ki pa v zadnji etapi ni zmogel ritma svojega rojaka Frattinija. Ta je na polovici etape pobegnil, si prikolesaril minuto prednosti in bil v tistem trenutku celo v najboljšem položaju v skupnem seštevku. Berzin in Ziille sta na koncu le pospešila in prednost toliko znižala, da sta dirko končala na prvih dveh mestih. Končni vrstni red: 1. Berzin (Rus, Gevviss) 18:21:58, 2. Ziille (Svi) + 0:04, 3. Frattini (Ita) + 0:05, 4. Elli (Ita) + 0:20, 5. Secchiari (Ita) + 2:23, 6. Totschnig (Avt) + 2:37. Milan zmagal na Japonskem TOKIO (STA/AP) - V prijateljskem nogometnem srečanju je italijanski Milan premagal japonsko moštvo Shimizu s 5:1 (1:1). Za Milan so gole dosegli Lentini (11), Eranio (46), Futre (71), Dionigi (77) in Sordo (85), za domače pa je edini zadetek dosegel Brazilec Toninho (2). Ob tej priložnosti sta se sestati vodstvi obeh klubov, ki sta se dogovoriti, da bo Milanov igralec Daniele Massaro v naslednji sezoni nosil dres Shimiza. Philadelphia izenačila na 2:2 NEW JERSEY (STA/AP) - Hokejisti Philadelphie Flyers so v polfinalu ameriško-kanadske profesionalne lige NHL z zmago s 4:2 nad New Jersey De-vils izenačiti izid v zmagah na 2:2. Potem ko so »hudiči« iz New Jerseya povedli že z 2:0 v zmagah in imeli priložnost, da si zagotovijo nastop v finalu za Stanleyjev pokal v domači dvorani, je izid sedaj spet izenačen, prednost domačega ledu pa je na strani »letalcev«. Indurainu zmaga po Dauphineju CHAMBERV (STA/AFP) - Najboljši kolesar zadnjih let Spanec Miguel Indurain je očitno že v formi. Na sedemetapni dirki po francoski pokrajini Dauphine je namreč zanesljivo opravil s tekmeci. Drugo mesto je zasedel Anglež Chris Boardman, tretje pa tiidurainov rojak Vicente Aparicio. Končni vrstni red: 1. Indurain (Spa) 28:51:32, 2. Boardman (VB) + 2:21, 3. Aparicio (Spa) + 3:39. Brazilci zmagali na Wembleyu LONDON (STA/AFP) - Na nogometnem turnirju je Brazilija na Wembleyu premagala Anglijo s 3:1 (0:1). Strelci za Brazilijo so biti Juninho (54), Ronalde (61) in Edmundo (76), častni gol za domačine pa je dosegel Le Saux (38). Končni vrstni red: 1. Brazilija 9, 2. Anglija 4, 3. Švedska 2,4. Japonska 1. 2. Carinthian open Švedu Holmu BELJAK - Prvemu nosilcu challenger-tumirj a na travi v Annenheimu, Cehu Martinu Dammu, ponovno ni uspelo: Lansko leto je v finalu 1. Carinthian open izgubil proti Italijanu Nargisu, letos pa proti Švedu Hemiku Holmu. Holm je svojega nasprotnika, ki je na poti v finale oddal en sam niz, v 70 minutah odpravil 6:2 in 6:3 in si tako zagotovil zmago na turnirju in nagradni ček za 7.200 dolarjev. Holm je v polfinalu premagal močnega kva-tifikanta Tima Henmana, Damm pa tretjega nosilca turnirja, Nemca Marc-Kevina Goellnerja. V Annenheimu so našteti skoraj 10.000 obsikovalcev, za skoraj tritisoč več kot lansko leto. (I.L.) VODILNI EVROPSKI NOGOMETNI ŠOLI STA LETOS OSVOJILI IZREDNO VISOKO ŠTEVILO TOČK Italijani odlični, Nemci dobri, nato vse večja izenačenost Zmagi Ajaxa in Zaragoze nista pokazatelj dejanskih razmerij Angleži si po diskvalifikaciji ne morejo opomoči, bivša SZ v razsulu Na prvi pogled zelo raznoliko, v resnici pa še vedno dokaj... dvolično: sezona 1994-95 evropskih pokalov je jasno prikazala, kakšna so trenutna razmerja celinskega nogometa. Kljub navidezno večji živahnosti (pokali so odšli v tri različne države) je scena evropskega nogometa vedno bolj domena osi Rim-Berlin, ali Milan-Miin-chen, če že hoCemo biti popolnoma nogometni. Nad obračunom osvojenih lovorik se Italijani seveda ne morejo najbolj veseliti, toda njihov položaj vodilne sile na klubskem področju ostaja kljub temu neomajan. Pri tem nam priskoči na pomoč lestvica letos osvojenih točk: na podlagi le-te, oziroma vsote koeficientov zadnjih petih sezon, evropska nogometna zveza med drugim določa število razpoložljivih mest v pokalu UEFA in kdo mora igrati v predko-lu. Zanimiv bo morda še podatek, da je Italija v zadnjih desetih letih osvojila kar 11 pokalov, torej veC kot tretjino. Daleč za njo so Nizozemska in Španija (4) ter Nemčija in Anghja (2). Zakaj Nemčija? Nemci so v zadnjih desetih letih osvojili le dva pokala, najžlahtnejšega pa sploh niso. Toda pred desetimi leti je bila Nemčija na lestvici UEFE šele na Četrtem mestu: pred njo so bile Anghja (1.), Španija (2.) in Italija (3.). Z diskvalifikacijo Anglije in postopoma manjšo uspešnostjo Španije so se Nemci zdaj prebiti na tretje mesto. V prejšnjih štirih letih je zelo uspešna bila tudi Francija, tako da se je iz povsem anonimnega 8. mesta (se spominjate? Delila ga je z Jugoslavijo in ekipi teh dveh držav, ki sta kandidirati za tretje razpoložljivo mesto v pokalu UEFA, sta se spoprijeti med seboj) prebila na trenutno 2. mesto. Toda, kot bomo videti, se Franciji udirajo tla pod nogami. Prednost prvih treh mest je ogromna, saj lahko imajo te države po štiri predstavnike v pokalu UEFA. Letos so Nemci plasirali tri ekipe v polfinale, v finale pa se ni prebila nobena. Tudi temu je primeren odgovor. Nemško prvenstvo oziroma nemške ekipe so izredno izenačene, razlike so minimalne in najboljši igralci porazdeljeni v vsaj desetih moštvih. Hafiler, Effenberg, Strunz, Berthold, elani reprezentance, igrajo pri klubih, ki niso nastopili v Evropi. To se drugod ne dogaja. Dokaz veC veliki razpršenosti je nedvomno tudi dejstvo, da je Bayem povsem izgubil svojo vodilno vlogo - šele s prihodom Becken-bauerja za predsedniško krmilo se stvari spet obračajo v toku tradicije. Ajax in Zaragoza, osamljena primera Zmagi Ajaxa in Zaragoze nista merodajni. Španski nogomet je v zadnjih desetih letih močno poslabšal svojo storilnost - dejansko manjša uspešnost Spancev sovpada z razcvetom Italijanov. Real Madrid še zdaleč ni veC strašilo, ki je do nedavnega pomenil, zlasti za Italijane, zelo možno izločitev. Ob tem, da bo Zaragozi uspeh zelo težko ponoviti in da se je Barce- lona izpela, se Spancem še naprej ne obetajo boljši Časi. Primer zase je nedvomno Ajax. Moštvo iz Amsterdama je na Nizozemskem nekakšna srečna oaza. »Suticarji« so recimo za svojo državo letos nabrati več kot polovico izkupička. Če ne bi premagal Milana bi Ajax zaradi slabih rojakov (PSV »out« že v prvem kolu!) naslednje leto v pokalu prvakov niti ne bil med osmimi nosilci in bi moral igrati v predkolu. Francija, kaj brez 01ympiquea? Izmed najpomembnejših držav je Francija najdlje ostala brez evropske lovorike. Odkar so leta 1955 zaceli igrati evropske pokale se je francoskim predstavnikom zmaga večkrat zaman izmuznila, naposled pa so jo pred dvema letoma vendarle dosegli. Toda dosegli so jo z moštvom, ki danes igra v drugi ligi in katerega bodočnost je zaradi dolgov, ki presegajo 40 milijonov dolarjev, močno v dvomu. Pariš St. Germain mesta 01ympiquea očitno ni in verjetno tudi ne bo prevzel, ker ima na domaCem trgu manjšo politično težo kot jo je imel do pred kratkim marsejski »boss« Tapie. Brez najvažnejšega dobavitelja dragocenih točk UEFA, bo Francija z drugega mesta kmalu zdrknila med navadne smrtnike - kjer je bila še do pred kratkim. Španija ji je takorekoc za petami, od blizu grozi povratek angleških ekip, ki samo Čakajo, da se jim nabere omenjenih pet let »prispevkov«. ** ^ , a \ ii ' Letošnja lestvica držav 0 krm v Angliji in drugod 0 formalnih vzrokih an- Država ekipe T koef. 11428 b. kv. gleškega poloma smo nekaj že napisati. V glavnem gre paC za 1. Italija 115(7) 80 11,428 to, da imajo po novih pravilih 2. Nemčija 114(6) 53 8,333 8,333 UEFE tudi Skoti, Valežani in h- 3. Španija 113(5) 38 7,600 7,600 ci v dresu angleških klubov sta- 4. Švedska 112(4) 28 7,000 5,666 tus tujca, medtem ko v an- 5. Hrvaška 1 -1 (2) 13 6,500 4,500 gleškem prvenstvu lahko nasto- 6. Nizozemska 113(5) 32 6,400 6,400 pajo v neomejenem številu. 7. Anghja 123(6) 38 6,333 6,333 Tako naj bi morali angleški klu- 8. Francija 1 1 4 (6) 37 6,166 6,166 bi za nastope v Evropi imeti ze- 9. Gruzija - - 1 (1) 6 6,000 2,000 lo širok izbor igralcev, v resnici 10. Slovaška - 1 2 (3) 17 5,666 3,500 pa se dogaja, da priskočijo na 11. Turčija 1 1 2 (4) 22 5,500 3,500 pomoC rezerve. Manchester 12. Portugalska 113(5) 27 5,400 5,400 United, ki igra v Premiershipu 13. Danska 112(4} 21 5,250 4,666 je precej močnejši od tistega, ki 14. Madžarska 112(4} 19 4,750 2,666 ga je dvakrat zaporedoma iz- 15. Češka 111(3) 14 4,666 1,500 ločil turški Galatasaray. 17. Avstrija 112(4) 18 4,500 3,500 Večletna izolacija je precej 23. Belgija 113(5} 17 3,400 3,400 škodila tudi sami tehnični plati. 25. Ukrajina 111 (3) 9 3,000 2,000 Nad angleškim »kick and m- 26. Rusija 113(5) 13 2,600 2,600 nom« se zdaj vsi evropski tre- 28. Slovenija - 1 2 (3) 6 2,000 1,000 nerji zgražajo, toda OtoCani vztrajajo pri svojem. Bomo videti, Ekipe: v treh pokalih in skupno; T: osvojene točke; kako nizko bodo morali pasti, koer.: koeficient je število osvojenih točk deljeno s ste- preden si bodo premislili... vilom ekip; b. kv.: koeficient brez predkol, h jih igrajo ekipe šibkejših držav. Ce Italija in Nemčija nabirata levji delež, je jasno, da mnogi ne uspevajo več odnesti svojega nekoč običajnega izkupička. Seznam je kar dolg. Anglijo, Nizozemsko in Španijo smo že omenili. Krizno obdobje preživlja Portugalska, kjer tradicionalnim silam - Benfici, Spor-tingu in Portu - ni alternativ. Ce trojica občasno ne deluje, kot bi od nje pričakovalo, postane globalna stika dokaj klavrna. Benfi-ca je trenutno v finančnem razsulu in obstaja le, ker gre za nekakšen državni spomenik, Porto je v le malo boljši situaciji, rešuje se edinole Sporting, katerega posti so za neizprosen nogometni svet... prepošteni. In tako pride do tega, da zadolžena Benfica kupuje Spor-tingove igralce, toda ker jih nato ne more plačevati, se igralci selijo v tujino. Slabo se piše Belgiji, ki je letos po osvojenih točkah celo 23. Časi, ko je Anderlecht marsikaj pomenil in ko so tudi podeželski klubi kot Mechelen osvajati pokale so miniti. Zanimivo je, da v Belgiji že štiri leta število včlanjenih nogometašev pada. Trenutne slabosti seveda še ni-1 so posledica tega osipa, toda vprašanje »kaj bo šele prišlo?« je povsem na mestu. Veliki razpršenosti sil in zato manjši moCi posameznih realnosti so mnogo prispevale tudi politične delitve. Primer bivše Sovjetske zveze je jasen. Sovjeti velesila v pravem smislu besede nikoli niso biti, so pa občasno le dosegli kak odmeven uspeh in s fenomenalno igro Mevskega Dinama celo dodali kamenček mozaiku nogometne zgodovine. S dobrimi nastopi je SZ na lestvici UEFE celo dosegla tretje mesto, od delitve pa se je začel pravi prosti pad. Ob dejstvu, da je kolesje organizacije športa v Rusiji in drugih republikah zaškripalo (toda tudi tu posledice ne morejo še biti vidne) bo vsekakor držalo, da se vsi najboljši nogometaši selijo v tujino. Na letošnji lestvici boste na visokem položaju zaslediti Gruzijo: naj vas ta podatek ne vara. Dosežen je bil le z eno samo ekipo (Dinamo Tbilisi), ki je v predkolu in prvem kolu uspela trikrat zmagati in enkrat zgubiti. Presenečenja in predvidevanja Ob številnih bolj ali manj pričakovanih razočaranjih tudi pozitivnih presenečenj ni manjkalo, Čeprav gre za primere, ki v višje hierarhije niso posegli. Ce je zaradi delitve bivša SZ ogromno izgubila, ne moremo istega trditi za Češko oziroma Slovaško. Tudi tu beležimo majhen padec, ki pa izhaja le iz dejstva, da tako majhno območje ne more razpolagati z večjim številom kakovostnih ekip, najboljše, recimo Sparta Praha in Slovan Bratislava, pa so svojo vlogo ohraniti. Bleščeča avantura Hajduka in hrvaškega nogometa nasploh je večino, nas »sosede« pa verjetno ni presenetila. Jugoslovanskemu nogometu »starih Časov« je bila postavljena beseda konec prav po trenutku, ko je s Alan Shearer je bil prvi strelec Blackbuma in angleške lige Crveno Zvezdo dosegel največjo slavo in kakovost Iz tega zornega kota moramo tudi gledati na solidno vlogo slovenskega nogometa, ki so ga (in ga še) mnogi podcenjevali. Naslednje leto se bodo jugoslovanski predstavniki po embargu spet vrniti na evropsko sceno: v skrajnem Času, sicer bi postopa-ma zgubiti visoko mesto na lestvici UEFE. Trenutni trend se bo v glavnem nadaljeval: Italije in Nemčije pod sedanjimi pogoji res ne more ogroziti nihče. Del izgubljenega bodo s Časom pri" dobili Angleži, ki se po ponovnem igranju v pokalih skušajo naučiti tistega, kar so prej zgubili. Razen teh treh, edinih resnično pomembnih držav na klubskem področju, bo skupni imenovalec vedno bolj velika razpršenost. To je pa tudi značilnost nogometa v svetu, saj se razlike med nekdaj močnimi in šibkimi povs' manjšajo. Dimitrij Križman od Deset najboljših evropskih klubov v številkah T Ig Z N P Goti n 1. Real Madrid 344 265 150 44 71 569:285 39 2. Barcelona 341 268 142 56 68 523:292 39 3. Juventus 329 240 144 41 55 436:199 34 4. Benfica 264 1 213 105 54 54 390:208 36 5. Bayem 260 196 107 46 43 399:202 27 6. Anderlecht 251 208 106 39 61 380:258 35 7. Milan 242 186 100 42 43 323:159 27 8. hiter 237 194 97 43 54 307:174 32 9. Ajax 230 173 101 28 43 329:153 31 10. Liverpool 206 152 90 26 36 304:122 23 Crvena zv. 206 177 88 30 59 344:234 33 LEGENDA: Točke - Igrane tekme - Zmage - Remiji - Porazi - Goli - nastopi v evropskih pokalih vrstni red po poprečju osvojenin toCK glede na števno odigranin teKera pa je med tenu kiuui nekoliko drugačen: 1. Juventus 1,372; 2. Liverpool 1.355; 3. Ajax 1,329; 4. Bayem 1,326; 5. Mi' lan 1,301; 6. Real Madrid 1,298; 7. Barcelona 1,272; 8. Benfica 1,239; 9. Mer 1,221; 10. Ander- lecht 1,206; 11. Crvena zvezda 1,163. J URADNA LESTVICA EVROPSKE NOGOMETNE ZVEZE »Amini« pred Francijo Slovenija na 32. mestu Evropska nogometna zveza je izdala lestvico evropskih držav, po kateri je določila klube, ki bodo v naslednjem letu igrali v evropskih pokalih. Lestvica je bila izdelana na podlagi rezultatov klubov v zadnjih sezonah, Slovenija pa je na 32. mestu, kar pomeni, da tudi v naslednji sezoni ne bo imela predstavnika v pokalu prvakov, imela pa bo dva predstavnika v pokalu UEFA (drugouvrščeni + prvak). Na lestvici so na najvišjih mestih uvrščene Italija, Francija in Nemčija, ki bodo imele štiri predstavnike v pokalu UEFA. Lestvica UEFA: 1. Italija 63, 599 2. Francija 45, 283 3. Nemčija 40, 307 štiri ekipe v pokalu UEFA 10. Turčija 23, 749 11. Avstrija 21, 450 12. Jugoslavija 21, 000 13. Grčija 20, 500 14. Danska 20, 000 15. Švedska 18, 000 16. Škotska 16, 550 17. Švica 15, 500 18. Poljska 14, 916 19. Romunija 14,150 20. Norveška 12, 332 21. Izrael 12,166 dve ekipi v pokalu UEFA 4. Španija 39.098 5. Anglija 38, 333 6. Portugalska 34, 000 7. Rusija 31, 300 8. Belgija 30, 400 9. Nizozemska 28, 450 tri ekipe v pokalu UEFA 22. Madžarska 11, 916 23. Hrvaška 11, 500 24. Ciper 10, 665 25. Ukrajina 10, 332 26. Gruzija 9, 000 28. Latvija 8, 500 30. Bolgarija 8, 083 31. Slovaška 7, 999 32. Slovenija 7, 666 33. Češka 5, 000 ena ekipa v pokalu UEFA 37. Belorusija 4, 000 38. Malta 3, 998 39. Albanija 3, 333 40. Liechtenstein 3, 000 41. Litva 2, 500 42. Luksemburg 1, 999 44. Armenija 1, 000 45. Makedonija 1, 000 46. Moldavija 1, 000 47. Estonija 0, 500 48. Azerbajdžan 0, 000 brez predstavnika v UEFA ... V pokalu UEFA bodo nastopih tudi prvaki držav, ki so uvrščene od 25. do 48. mesta. V lig0 Pr' vakov so se neposredno uvrstil ekipe Ajaxa, Juventusa, Nantesa, VVerderja ali Borussije Dortmund, Real Madrida, Blackburna, P°rta in Spartaka iz Moskve. Za pre0' stalih osem mest v ligi se bodo v kvalifikacijah merili še Anderle cht, Bešiktaš, prvak Avstrije, či vena Zvezda, Panathinaikos, Aa borg ali Brondby (Danska), Goet® borg, Glasgovv Rangers, Grashop per, prvak Poljske, prvak Roniu nije, Rosenborg (Norveška), Ma(j cabi Tel Aviv, Ferencvaros, Ha) duk in prvak Cipra. ^gajanja, javna in tajna diplomacija in vse, kar se v adnjih štirinajstih dneh živahno dogaja v Beogradu, aže, da je možnost Miloševičevega priznanja BIH vse ie 1 lle*Sa 0Pc^a- ™ morda tudi ne tako oddaljena. Zdaj .. .Cas» ko mora zvita in prekaljena srbska diploma-^tržiti kar največ. Tisto »največ« pa je prav gotovo Ukautev sankcij. s ^a^or hitro bodo odpravljene kai5 e’ se b° gospodarska politi- , ktGOPTarl n l"vnr>VmT-| n l/it-lln l, -eograda bržkone najprej lotila eCe devalvacije dinarja, da bi z Motivirala izvoznike pri vraCa- na svetovni bg. del r^rav še ^ zn™ gospodarski Slo . oševitievega sporazuma s pino za stike v zvezi z Bosno da S y Mjaoti’ le precej znamenj, v Beogradu že pripravljajo no-^gospodarsko politiko reinte-^C1)e«, ki naj bi ublažila Sok vmi-„ v normalne pogoje poslovanja wnV?tom' Najzgovornejši v tem st , ie bil Dragan Tomič, minile r j0rdinator v vladi Srbije, ki Pred kratkim na televiziji kakor ramogrede omenil, da bodo san- vlad 0(^Prav^ene že junija in da se a ukvarja z novim svežnjem §0sPodarskih ukrepov. Mil 6 ^l13]31110 iz domneve, da je škn°Skv*ti ^raaura dobil ameri-»]i °° iu^°> da bodo v zameno za o .,®s na Drini« Jugoslaviji omo-j, .T ^mitev v Mednarodni de-sklad in Svetovno banko in 0 Pariški klub reprogramiral približno osem milijard dolarjev, kolikor znašajo vse zunanje obveznosti, ZDA in druge velesile pa bodo posodile »svežih« štiri do pet milijard dolarjev, s čimer bi bilo mogoče pripraviti program oživljanja jugoslovanskega gospodarstva, ne da bi morali zato bistveno bolj pritisniti na standard prebivalstva. A tudi v tem primeru, ki se zdi skoraj neverjeten, bi moralo preteči kar nekaj časa, preden bi se pokazali učinki tovrstne podpore, državljani ZR Jugoslavije pa bi morali biti tudi po tem optimističnem scenariju pripravljeni na nova, še hujša odrekanja. Prvi šok bo drastična devalvacija Prvi problem je to, da mora jugoslovanska vlada novo gospodarsko politiko začeti z drastično, sto- do 150-odstotno devalvacijo, ki bi jo morala spremljari dodatno zategovanje denarnih pip in najstrožji nadzor nad plačami 1, 5 milijona zaposlenih v državnem ah paradržavnem sektorju - da ne bi znova krenila na pohod hiperinflacija. Ta poteza je neizogibna, ker je sedanja povprečna stimula-- cija izvoznikom, ki znaša 33 odstotkov, če državi prodajo devize, naravnost smešna v primerjavi s tečajem dinarja na črnem trgu, ki se giblje med 2, 3 in 2, 5 dinarja za nemško marko, medtem ko je uradni tečaj še zmeraj 1:1. Sicer pa tudi uradna statistika kaže, kako je drseča inflacija sesula uradni tečaj. Cene na drobno so se v prvih petih mesecih letos povečale za 33 odstotkov, kar pomeni, da mesečno naraščajo po več kot šestodstotni stopnji, pod kolikor tolikšnim nadzorom pa so samo zaradi precej disciplinirane monetarne politike. Hkrati pa zaposleni, ki v povprečju prejemajo po 390 dinarjev plače, za potrošniško košarico odštejejo toliko kot prebivalci New Yorka. Za povrh bo morala devalvacija ob tako visokih stroških prepoloviti tudi te plače. Zakaj? Nenasitne uvozne potrebe proizvodnje Vlada ZR Jugoslavije bo morala priznah »stvarni tečaj«, če bo hotela legalizirati promet z devizami na deviznem trgu in začeh rehabi-litacijo svojih deviznih rezerv, ki so očitno globoko v rdečih številkah - tako zelo globoko, da jih ni dovolj niti za plačilo uvoznih su- rovin za izdelavo osnovnih zdravil za kronična obolenja. Tudi če bi kdo pristal, da bo za začetek kreditiral letni uvoz nafte in plina, za katerega je treba odšteh približno osemsto milijonov dolarjev (kar bi posredno pomenilo novo pomoč Zahoda Rusiji, ker Moskva nima kapitala, da bi to omogočila iz svojih zalog), ostanejo še velikanske uvozne potrebe, brez zadovoljitve teh pa ne bo mogoče resneje dvigniti ravni proizvodnje. Kar spomnimo se: če izključimo povečano proizvodnjo električne energije, bo poleti industrija še naprej stagnirala na lanski ravni, ki dosega komaj 36, 2 odstotka ravni proizvodnje iz leta 1987. Tudi če bi se letošnja načrtovana rast proizvodnje, ki naj bi bila devetodstotna, podvojila, bi gospodarstvo še zmeraj napredovalo z ritmom, ki je za polovico počasnejši od normalnega. Zaradi tega je devalvacija nujna, saj bo ob poceni izvozu in nizki ceni dela nagrajena izvozna industrija in kaznovana tista, ki je odvisna od uvoza. Gospodarstvo ni nič privarčevalo Seveda pa bi morali nemudoma pospešiti tudi nova vlaganja, ne samo zato, ker že skoraj osem let nihče ni zamenjal tehnologije, ki je bila že takrat po mednarodnih standardih zastarela, ampak tudi zato, ker obstajajo v Srbiji in Črni gori velike zmogljivosti v gradbeništvu in industriji, ki bi jih morali sprosbb. Prav tu se bodo soočih, kakor hitro bodo sankcije odpravljene, z dvema velikima problemoma. Prvi je to, da gospodarstvo ni ničesar privarčevalo, saj za amortizacijske sklade leta in leta nihče ni namenil niti dinarja. Prav tako pa niso razčiščena vprašanja lastninjenja, zaradi česar tudi niso vzpostavljeni splošni mehanizmi za priliv tujih vlaganj, razen če se ne bodo za vlaganja odločili posamezni »delavci na začasnem delu v tujini«. Brez prodaje delov in najbolj dobičkonosnih podjetij ZR Jugoslavija tudi teh ne more poslati v tekmo na svetovni trg. Na dnu evropske lestvice Na kratko še ponazorimo, kakšno ceno bi morali plačah Jugoslovani, če bi hotela država povečah naložbe brez večjega priliva kapitala iz tujine. Po podatkih iz leta 1993 je imela Jugoslavija 2088 dolarjev bruto družbenega proizvoda na prebivalca, medtem ko je imela Romunija 2755, Poljska 5555, Turčija 5810 dolarjev in tako naprej; ZR Jugoslavija se je v družbi z Albanijo znašla na dnu evropske lestvice, čeprav je bila nekoč vajena drugačne družbe. Ce bi sprejeli še splošno uveljavljeno prepričanje, da prebivalci ZR Jugoslavije ne živijo slabše od Romunov, Poljakov in Turkov (o čemer bi lahko razpravljali), to pomeni, da njihovo gospodarstvo na sto dolarjev osebne porabe »prihrani« (v ekonomskem besednjaku: investira) še kakih petdeset ali sto dolarjev. Skratka, če ne bo svežega investicijskega kapitala iz tujine, bo treba sedanji standard Jugoslovanov prepolovih, da bi lahko gospodarstvo ZR Jugoslavije investiralo vsaj toliko, kolikor investirajo njeni tekmeci, denimo Romunija, Poljska in Turčija. V poplavi samoslepilnib izjav, da je jugoslovansko gospodarstvo »preživelo« kljub sankcijam, marsikdo sploh ne more razumeti, kako zelo se je to gospodarstvo znašlo na psu, kako je v gospodarskem smislu »moralno izprijeno«, brez kapitala in brez razvojnih perspektiv, kakor tudi, koliko je zamudilo na tujih trgih. A vse to bo treba ne le razumeti, ampak tudi plačati, ko bo navsezadnje vsaj formalno ukinjena svetovna blokada. Se zmeraj pa bo ostala tista blokada, ki jo bo vsilila hipoteka agresivne, lažnjive in nezanesljive države, ki ne spoštuje ne svojega ne tujega imetja. Hipoteko te blokade pa bo treba odplačevati še dolgo potem, ko bodo sankcije formalno že zdavnaj odpravljene. Dimitrije Boarov / AIM Slabo mnenje človeka modeme civilizacije o samem sebi priča o njegovi nagnjenosti k temu, da gleda v odločitvah in dejanjih svojih prednikov kot v zrcalu nizkotne pobude ah materialistično naravnane interese. Tako je tudi Vladimir Veliki, vikinški princ Rusov - po modernih razlagah vsebine zgodovine - prekrstil sebe in svoje podanike, da bi okrepil »centralizem« in »unitarizem« svoje države. Nobenega dvoma ni, da je krščanska, mo-noteistična nestrpnost do pluralizma poganskega sveta, do njegovih religioznih idej in verovanj - kot pravzor modemih totalitarizmov - po vsej srednjeveški Evropi spodbujala razvoj monarhističnih »etatizmov« na škodo nekdanjih svoboščin. Če zberemo na enem samem mestu ohranjene zgodovinske vire in dokumente o prekršCevanju Rusov, sestavljajo čudežen mozaik, iz katerega žarči nemara največji poklon ženski v zgodovini človeštva: princ Vladimir je Ruse prekrstil zato, da bi dobil roko prelepe Ane, sestre bizantinskega carja Basileosa II. Zgodba se začne s pričevanjem veleposlanika Vladimirja Velikega o čudežnem Konstantinoplu in še bolj čudežnem sprejemu, ki ga je bil tam deležen ob pogajanjih o pogojih vojne pomoči Vikingov Bizancu zoper uporniške Bolgare. Preden so se pogajanja začela, so jih peljali v cerkev Svete Sofije, kjer je partriarh Nikola II. opravil mašo, med lesketanjem zlata in dragih kamnov. Tudi danes, kadar otopele oči, navajene vseh svetovnih čudes, vstopijo v to izropano in opustošeno cerkev, osupnejo spričo scenografije onstranstva, ki je bila zgrajena s pomočjo razkošnega tostranskega bogastva in umetniških darov. Bog je prebival v Konstantinoplu Skratka, niti približno si ne moremo zamisliti razsežnosti in vsebine osuplosti, ki je obšla odposlance Vladimirja Velikega, katerih oči so bile vajene le enolične stepe in preprostih poganskih darovanj bogovom pod milim nebom: »Nismo vedeli, ali smo se znašli na nebu ali na zemlji, saj na zemlji ni tolikšnega sijaja in tolikšne lepote, ki je sploh ne zmoremo opisati. Vemo le to, da med temi ljudmi prebiva bog.« Dokončno pa so prosto-dušnost vikinških odposlancev dotolkli mojstri mehanike in pnevmatike: car Basileios II. jih je pričakal na zlatem prestolu, ki se je »sam od sebe« dvigal in spuščal v skladu z režijo ceremoniala, medtem ko so glasniki naštevali številne naslove, s katerimi se je ponašalo njegovo veličanstvo: »-Car Rimljanov, vesoljna milost, prvi maziljenec Boga, čuvar sveta, nepremagljivi vojskovodja...« kakorkoli »nepremagljivi vojskovodja« je Vladimirju Vehkemu sporočil, da v zameno za vojaško pomoč zoper uporne Bolgare zahteva vse, kar mu srce poželi: »zlato, svilo, bisere in obilje vina. Mi smo bogati. Lahko plačamo...«. Tisoč let pozneje lahko samo ugibamo, kakšne misli in sanje so se porajale v glavi Vladimirja Velikega ob zgodbah, ki so jih pripovedovali njegovi odposlanci. Mogoče je prav ponudba neomejenih plačil za vojaško pomoč izzvala njegov ponos aristokratskega samospoštovanja, prekaljenega v visokih načelih evropske etike, v znamenju suvere- nega in oholega prezira do skušnjav ali pogojevanega z gmotnim bogastvom? Mogoče je prav ta etika namesto vsega zemeljskega bogastva zahtevala le roko ženske, Ane, ki pa je bila sestra carja Basileiosa H.? Diplomatsko besni Basileos Zahteva Vladimirja Velikega je izzvala bes Konstantinopla, ki je bil spretno prikrit za diplomatskim pojasnilom: »Poganski princ mora razumeti, da se krščanska princesa lahko poroči samo s kristjanom«. Levantinci pa so podcenili etiko poganskega duha, saj je bil ta pripravljen za ljubezen čudežne Ane ne samo sprejeti drugo vero, ampak k temu dejanju prisiliti tudi vse svoje podanike. Na tistem kraju, kjer naj bi prišlo do zamenjave, so se Bizantinci skušali zateči k prevari, pobesneli Vladimir, ki je osvojil Herson, pristanišče na Dnjepru, pa je zagrozil, da bo na čelu zveze Vikingov in Bolgarov napadel Konstantinopel. Sele pod pritiskom teh groženj se je bizantinski dvor vdal in pripeljal princeso Ano k Vladimirju Velikemu. Legenda pripoveduje, da je Vladimir, ko je zagledal Ano, izgubil moč govora, zato mu je svetovala, naj se prekrsti, saj naj bi bilo to edino zdravilo. Ko se je prekrstil, je spregovoril - za vselej pa je obmolknila veličastna pogan- Nova pravoslavna cerkev v Beogradu (Foto: Boba n Plavevski/BOBO) cionalizem nista imela kot cerkvena elementa kaj iskati v kristusovi cerkvi. Carigrajska cerkev se je stoletja ravnala po tem načelu, čeprav so ji zgodovinarji, denimo Paparego-pulos, očitali, da Slovanov ni helenizirala takrat, ko je imela možnost, da to stori. Zmeraj se je zavedala, da je nadnacionalna in ekumenska«. Vseeno pa je, dodaja Zizioulas, ustanova meništva bistveno »vplivala na etos ruskega naroda. Očitno je, da vsi opisi, sinaksarji in biografije ruskih menihov Razlike med pravoslavjem in katolištvom v odnosu do etnoetniCih tradicij evropskih narodov, bi lahko opisali z moderno antitezo med »liberalizmom« in »avtoritarnostjo«. Ta »liberalizem« je posledica osnovnih značilnosti in izvirnosti pravoslavja, ki ga ločujejo ne samo od katolištva, ampak tudi od rehgi-ozne praske prvotnega krščanstva, svojevrstne heretične »internacionalizacije« židovstva. Gre za the-osis, za dokrino pobožanstvenja človeka z ustreznim pomenom človekove soudeležbe v božjem in meniškega življenja. Pravoslavje potemtakem odpira neposredne in individualne poti zrenja in dojemanja božjega z očmi preobraženega človekovega duha. ska tradicija kulture in začela se je zgodovina pravoslavne Rusije. »Uberalizerrvpravoslavja Kadar pravoslavni zgodovinarji vlečejo črto pod tisočletje življenja Rusov v krščanski veri, običajno poudarjajo, da je nadnacionalna narava cerkve ohranila kulturno identiteto Slovanov. Vseeno pa se v njihovi optiki sintagma »kulturna identiteta« sklicuje na tradicijo jezika. V tem smislu je značilno mnenje zgodovinarja Ivana Zizioulasa: »Za način, kako je bila vera prenesena v ruski narod, je značilno dejstvo, da je v celoti spoštoval kulturno identiteto, zlasti kar zadeva jezik. Filetizem in na- povzdigujejo iste vrline kot bizantinski sinaksarji. Te vrline so postale ideal ruske duše in tudi danes jih je mogoče opaziti na obličjih naroda Cerkve v Rusiji«. »Avtoritarnost« katilištva Po zmemeniti razlagi teologa Georgija Palame se na gori Tabor ni preobrazil Kristus, ampak apostoli, ki jim je božja milost naklonila moč zrenja v dejansko presvete narave Kristusa: »Tisti, ki sodeluje v božanski energiji, postane tudi sam na določen način svet; združen je s Svetostjo in s pomočjo nje vidi, v poglobljeni zavesti, vse tisto, kar ostaja skrito tistim, ki jim ta milost ni bila dana«. Takšna presveta narava pravoslavnega Kristusa je zlahka prepoznaven odmev indoevropske tradicije nebeških bogov, zlasti staroiranske-ga sončnega boga Mitre, ki se je takorekoč rodil po »brezgre-šni poti«. Zato je razumljiva Kristusova privlačnost z vidika poganov, ki so se prav tako dobro znašli na pravoslavnih poteh posameznikove soudeležbe v božjem. Iz tega individualizma izhaja tudi nekoliko manjši pomen duhovščine, cerkve in cerkvene hierarhije v pravoslavju, kakor tudi superiornost laikov nad duhovščino, saj je življenje prvih celovito, življenje drugih pa nepopolno. Vse naštete lastnosti pravoslavja, od »liberalizma« do indi-vidualizma so onemogočile, da bi nastopile pomembnejše krize in verski razkoli, do kakršnih je prihajalo v katohštvu, v obdobju renesanse in reformacije. Kljub temu pa so etnoe-tnične vrednote in vrline tradicij evropskih narodov veliko bolj ohranjene v katoliški kot pa v pravoslavni Evropi. Vzrok temu velikemu paradoksu je prav »avtoritarnost« katolištva. »Avtoritarnost« katoliške dogme, ki temelji na »nezmotljivosti« papeža in vzvišenosti klera nad laiki - je posredno prebujal, spodbujal in oživljal odpore zoper tradicijo vrednot poganskih kultur, zaradi česar je vsa zgodovina katoliške Evrope potekala v znamenju nenehnega boja za obstoj poganskega duha pod razhčnimi, zvečine nezavednimi in včasih tudi sprevrženimi oblikami. Zato je zemljevid katoliškega sveta danes tako pester in bogat s folklornimi kontrasti in sredobežnimi tendencami, zemljevid pravoslavnega sveta pa je enobarven in precej poenoten. Kristus kot trojanski konj Pravoslavni »liberalizem« in individualizem sta mrtvila in uspavala izvirne »kulturne identitete« evropskih narodov. Po drugi strani pa so s posredovanjem presvetega Kristusa kot z nekakšnim trojanskim konjem v slovanski svet vdrli številni tuji elementi, popolnoma nepoznani v indoevropskem verstvu. Namesto indoevropskih dejavnih poti do boga in spoznavanja božjega je pravoslavje uveljavljalo poti pasivnega in patetičnega, sentimentalnega ali čutnega oboževanja in tako spreminjalo slovansko dušo v smeri ustreznih lastnosti, od ponižne potrpežljivosti do svojevrstnega mazohizma. Takšna usmerjenost religioznosti je spremenila tudi nekatere podobne pro-toindoevropske substrate, o katerih pričajo tudi sekte orgiastičnega značaja, kakršni so klistiji, ki jim je pripadal tudi Rasputin, kjer so pod krščansko fasado častili Mater Zemljo. »Prišel sem, da vam prinesem glas naše Matere Zemlje in da vam odkrijem skrivnost, ki mi je zaupana, skrivnost posvetitve skozi greh,« je govoril Rasputin. Iz tega substrata izhaja tudi kult »Matere Rusije«. Znova prebujeni instinkt drhali Zato tudi v tako imenovanem srbijanstvu ne moremo videti nič drugega kot najglobljo žalitev in negacijo srbske tradicije in avtentičnega srbskega duha. Gre za znova prebujene instinkte drhali, med katerimi prevladuje le-vantinska, neevropska, htoni-čna, impotentna, kolektivistična, materialistična in »matri-arhalna« osnova: od narodnih popevkaric, pri katerih so najbolj pomembne njihove obline, do tamtamske histerije »narodnjakov«, od nekrofilne-ga historicizma do čaršijskega nacionalizma, od namigovanja do vriskanja in krvoločnosti neke pobesnele množice- De kadenco srbskega pravoslari v »srbijanstvo« je pretreshp opisal profesor Mirko D°r _ vič v tedniku ruskih ernig^311 tov, Ruska misel, ki izhaja francoščini: »Naša nesreča J > da sta tako inteligenca kot ce kev postali dekli Miloševiče-vega režima... Sem Srb in F voslavec, a danes poudarjat predvsem, da sem kristjan Vse naokrog je ena sama sam cata laž. Beograd se valja v ži. Časniki zaudarjajo od la _ Po ulicah hrupno marširaj Beli orli, paravojaške organ zacije, med njim tudi duti vnik Z. Gavrilovič, moj nek nji prijatelj. Med njimi je menih Filaret, tisti, ki se to grafira na tanku. Na televi2,^ so nenehno podobe vojne oni marširajo kar naprej.•• " ko Jovič, vodja politične str ke Srbske narodne obram^ govori, »da je za genocid Hrvati. Kar tako. Meni nič . mcid zdaj čišče' nič. Sicer pa se gene tako imenuje drugače: nje... in znova blaznost voj Prav povsod. Polki mar.S1Lg. kot zmeraj, z istimi poblaz3 " —5 lici,*! iv zrak limi očmi, izvotlenimi Ud’r®. žečimi nasmehi, s tremi1 dvignjenimi prsti vojaški , ^ paravojaških organizaC1)’, morilci, ki jih podpira J Marširajo v temo. Pravosla J glasilo srbske pravoslavne kve, piše: Židje znova krj Kristusa. Obsedeni s hu. .g se vojskujemo zoper bliZ J Srbija moja, žalost moja. D snji srbski barvi sta samo če in črno«. v0. Skratka tudi srbsko Pr® j0 slavje se je danes ZIia. v predvsem v duhovi vclin ’ jj kateri se odloča - če bi P°v ^ z metaforo Johna Donna bo človek postal kaj ve ^ človek, ali še manjši ko ^ čes! Ali bo pravoslavni ^ znal preseči okoliščin utvaro protislovnosti? _ jg S RAI1 RETE 4 Jutranja oddaja Unomat-ina referendum, vmes y'OO, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 TGR Gospodarstvo ^an.: Očetov pes, 10.00 dnevnik Film: Un cowboy alle Hawaii (pust., ZDA ’74), '?!les (U.00) dnevnik •^dualna odd. Utile futi-‘e vabi k pogrnjeni mizi Vreme in dnevnik ^an.: Gospa v rumenem Unevnik in gospodarstvo U°k.: Kvarkov svet V film: Queitrentasei Sradinj (dram.. It. ’84, 3.) 'VDadinski variete Solleti-uo, vmes risanke Nan.: Zorro Dnevnik Zanimivosti iz vsakdana: Italia sera Variete: Luna Park (vodi kabrizio Frizzi) fame, dnevnik in Šport rim: I predatori deell' ^ca perduta (pust., ZDA "d. r. S. Spielberg, i. H. F°rd, K. Allen) Da, Ne TG l - Oddaja o dnerendumih Dnevnik Dnevnik in vreme danes v Parlamentu u°k. Videosapere Green RAI 2 Dok.: V kraljestvu narave DQk, nan. La clinica del-‘j1 Foresta nera Protestantizem ariete za najmlajše xUante storiel, risanke |;ad.: Quando si ama Dnevnik, 12.00 TG2 - 33, rnorika o medicini ^an.: Zdravnik med medvedi Dnevnik,družba in vreme ariete: Quante storie Di-®ney, risanke Nad.: Paradise Beach, 5-00 Santa Barbara Variete: Popoldne na RAI 2 (vodi G. Fossa) Nan.: Komisar Navarro, Ymes (17.15) dnevnik kport in vreme »ereno variabile ^an.: Dvojni obraz pravi- pnevrdk in Šport . ariete: Ventieventi an.: Ispettore Derrick rktualna odd.: Mixer nevnik, pregled tiska in vreme Šport: proces Formuli 1, ti'50 ženska košarka, 1.30 n°gomet RAI 3 jp30 Jutranji dnevnik, Referendum Da in Ne ddaje Videosapere: ii-ozofjja. Potovanje po daliji, Prva pomoč. Naši otroci, M ^ 3 Referendum ^antastica Mente, 11.50 ^smo d’ oro n6vnik, gospodarstvo, znanstveni dnevnik an.: Vita da sbega °k.: Zemlja kiwijev Renske v glasbi Deželne vesti, dnevnik m vreme, 14.50 V Italiji P°rt: atletika, nogomet D m B lige go, 16.45 Parlato sem-PDce, 17.45 Kultura eWs, 18.00 dok. Frisia ubrika Vivere in vreme nevnik. deželne vesti V kralirir.4-...^ In , uezein j Poke Zavezniki JS 1 n as^a: Pred premiero J '!: ■ nevnik in pregled tiska Nan.: Strega per amore, 7.30 Tre nipoti e un ni-pote Nad.: Manuela Variete: Buona giornata, vmes 9.15 nad. II di-sprezzo, 10.35 Febbre d’amore, 11.40 Rubi, 12.20 Cuore selvaggio, vmes (11.25, 13.30) dnevnik Nad.: Sentieri, 15.25 La donna del mistero 2 Aktualno: Agenzia matri-moniale, 17.10 Perdona-mi (vodi D. Mengacci) Aktualno:Punto di svol-ta, vmes (19.00) dnevnik Nad.: Perla nera Film: Urban Cowboy (kom, ZDA ’80, i. J. Tra-volta, D. VVinger), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska Film: Peccati in famiglia CANALE 5 Na prvi strani Maurizio Costanzo Show Nan.: Una bionda per papa Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Varieteja: Complotto in famiglia, 15.25 Scene da un matrimonio Otroška variete TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK, il prezzo 6 giusto!, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, vreme Strigcia la notizia Film: Scent of a Woman (dram, ZDA ’92, i. Al Pa-cino, C. 0'Donnell), vmes dnevnik TG5 Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) dnevnik ITALIA 1 Otroški variete Nanizanke Odprti studio, 12.30 Fatti e misfatti, 12.40 Šport studio Otroški variete Odprti studio Variete: Non e la RAI Nan.: Un professore alle elementari, 16.45 Neon Rider, 17.45 Primi baci, 18.20 Beverly Hills Odprti studio, vreme, 19.50 Šport studio Variete: Karaoke Film: Sotto i colpi deli’ aquila 3 (krim, ZDA ’94, i. B. Blanks, R. Norton) Film: II ritorno dei Nerds (kom, ZDA ’93, i. R. Ga-bai, A. Johnson) Aktualno: Fatti e misfatti' Italija 1 Šport Avtomobilizem Fl A tutto vol ume # TELE 4 (Sl 19.30, 21.55, 0.10 Dogodki in odmevi (M Film: La legge di Mclain Nan.: Maguy MONTECARLO 18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Šport 3 Variete: T.R.I.B.U. Film: Le finte bionde m. It. ’89) to volante >Show RAI 3 slovenski program (poskusna oddaja) 20.25 Risanke: Basni 20.30 Dnevnik fr* SLOVENIJA 1 09.00 09.30 09.50 10.20 11.00 13.00 13.05 15.50 16.20 17.00 17.10 17.25 18.00 18.40 19.10 19.18 19.30 20.05 20.50 22.15 22.31 22.35 23.00 23.40 Videostrani Malo angleščine, prosim Uporniki v službi kralja, 12/13 del Znanje za znanje: Učite se z nami, ponovitev Smaragdni gozd, ponovitev ameriškega filma Poročila Športni pregled, ponovitev Obzorja duha Dober dan, Koroška TV dnevnik 1 Radovedni TaCek: Palača Lutkovno gledališče Ljubljana v Pakistanu Regionalni studio Maribor Abc - Itd, tv igrica Risanka Žrebanje 3x3 TV dnevnik 2, vreme, Šport Prvi krog, 3/4, del kanadsko - francoske nadaljevanke Pogovor s predsednikom države TV dnevnik, vreme, Šport Šport ZariSCe Sova Murphy Brown, 25. del ameriške nanizanke Se en glažek... Inšpektor Morse, 17/18, angleške nanizanke Obljubljena dežela, 1. del fr* SLOVENIJA 2 09.15 09.45 11.15 11.45 14.40 14.55 15.10 16.10 16.55 18.45 19.15 20.05 20.55 21.45 23.00 Nogomet, posnetek: Estonija - Slovenija Košarka NBA: Houston - Orlando Jadralno prvenstvo Zvezda, reportaža iz Portoroža Andrej Rubljov, ruski film, ponovitev Utrip, ponovitev Zrcalo tedna, ponovitev Presodite, ponovitev Poglej me!, ponovitev Sova, ponovitev Izziv, poslovna oddaja Sedma steza 10 000 obratov, gospodarska oddaja Vojna povratnika, 4/6 del angleške nadaljevanke Studio City Brane Rončel izza odra A KANALA 20.00 20.30 21.00 21.05 22.40 23.30 23.55 Ponovitve A - shop, Spot tedna, CMT Spot tedna, A shop Videoigralnica, ponovitev Adidas Streetball Klasična video glava, po-noxdtev A -shop Vrema Luč svetlobe, 445. del . Aliča v glasbeni deželi Dežurna lekarna, 30. del Vreme Pravica ljudstva, ameriški film Obalna straža, ponovitev Adidas Streetball Spot tedna, A - shop S? Koper 16.00 17.50 18.00 18.45 19.00 19.30 20.00 20.30 21.30 22.15 22.30 Začeti znova, ameriška komedija, 1979 Igrajo: Burt Reynolds, Jill Clayburgh in drugi Režija: Alan J. Pakula Horoskop Slovenski program: Studio 2 - Šport Primorska kronika TV dnevnik Čakajoč Petra Pana Euronews Športni pregled Evromagazin TV dnevnik Športni ponedeljek EMP Avstrija 1 09.00 10.35 11.30 13.00 13.25 14.15 14.35 15.35 16.25. 17.15 17.40 18.05 19.00 19.30 19.45 20.00 20.15 21.45 23.15 23.20 00.50 01.15 Umor je napisala, ponovitev Vesoljska ladja Enterprise, ponovitev Past za starše III, ponovitev Foorfur Viking Viki Am, dam, des Moje ime je Drops Vesoljska ladja Enterprise Knight Rider Smrt se vozi zrave Strašno prijazna družina Nogavica s prihranki Nas hrupni dom Maggie jo popiha Grad ob Vrbskem jezeru Pri Huxtablovih Robert in ženske Cas v sliki, vreme Vreme Pogledi od starni Fant iz kamene dobe, ameriška komedija Igrajo: Sean Austin, Pauli Shore, Brendan Fraser in drugi Režija: Les Mayfield Zadnji boj Bliža se dan bitke Cas v sliki Plameneča zvezda, ameriški vestni. 1960 Igrajo: Molly Ringwald, Gary Siniše in drugi Shašno prijazna družina, ponovitev Vsak dan s Schiejokom, ponovitev EMP0 Avstrija 2 Cas v sliki Vsak dan s Schiejokom, ponovitev Konj Maestoso Austria, ponovitev K stvari Vreme Cas v sliki Najdaljša noC Moc strasti Umor, je napisala Vsak dan s Schiejokom Cas v sliki Dobrodošli v Avstriji Kuharski mojstri Avstrija danes Cas v sliki Vreme Vaški zdravnik Dan sledov Tema Cas v sliki 2 Ob pol enajstih Beneški bienale Arhitektura je umetnost Evropska filmska noc Amarcord, italijanski film Tatovi koles, italijanski film Kabbija, italijanski nemi film d "N Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Radio plus; 8.40 Minute za smeh; 10.30 Pregled slov. tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice; 14.30 Poslovne informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Varnostna kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Šansoni; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00,6.30,7.30,8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30.16.30.17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.40 Koleder prireditev; 11.00 Ekološke teme; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 13.00 Val 202 popoldan; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.50 Šport; 18.00 študentski rock; 19.30 Ameriška country lestvica; 20.00 Popularnih 40; 22.20 V soju žarometov. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00. 22.00,Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Kulturna panorama; 11,05 Cas in glasba; 13.05 Igra; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Di-vertimento; 16.45 Ekonomska politika; 17.00 Nove glasb, generacije; 18.05 Slov. glasbena ustvarjalnost; 19.30 Operni koncert; 20.30 S tujimi simf. orkestri; 22.05 Dvignjena zavesa; 22.25 Komorni studio; 23.55 Lirični utrinek; 24.00 Prenos RS. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika, 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.15 Na rešetu; 9.00 Servisne informacije; 9.50 Odgovori na vprašanja; 11.15 Hladno, toplo, vroče; 12.30 Opoldnevnik; 13,00 Daj, povej... kontaktna odd,; 15.00 Ob robu Igrišča; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.00 Parlamentarna kronika; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla-bla radio; 19.30 Lestvica Coccola; 22.30 Poned. koncert. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8,30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30. 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30.19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Anni 60. ma non li dimostra; 11.30 Aktualnosti; 11.45 L' intervista; 12.00 Balta e bello; 13.00 Glasba po željah; 14,50 Single tedna; 15.00 D'al-tro canto, 18.00 Bootleg; 18.45 Villa Ut; 20.00 RMI. R. Glas Ljubljane 5.15.8.15. 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.00 Horoskop; 7.35 Vreme; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC novice; 12.15 Novinarjev gost; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 16.25 Nagradna uganka; 18.15 Zdravje; 19.25 Vreme; 20.00 Kviz; 21.00 Moda; 1.00 Sat. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 12.40 Pometamo doma; 13.00 Pesem tedna; 13.20 Črna kronika; 13.40 Pometamo doma; 14.30 Točke, metri, sekunde;15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Terenski studio; 18.10 Vsakdo svoje pesmi poje; 19.30 Večerni program. Radio Maribor 6.00, 8.00, 10.00, 12.00, 14.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled, tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Šport; 11.45 Info servis; 12.10 Mali oglasi; 13.00 Pod Fersko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 18.00 Pokličite 101555; 20.00 Sotočje. Radio Študent 11.00 Che cosa?-Cosa nostral; 14.00 Recenzije & Napovedi (podlistki U. Eca); 15.00 OF: 17.00 Čudoviti svet zlobe in nasilja; 17.45 You Rock Iti; 19.00 TB: Ferus Mustafov; 20.00 Alter, Garbage, Fonkura, Ropotarnica; 24.00 Reprize. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj: Dr. Dorče Sardoč: 8.40 Slov. glasba; 9.15 Odprta knjiga: Nemirne stopinje skozi srce (T. Rojc); 10.30 In-termezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Koroška poje: MPZ Trta; 13.20 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Potpuri: 15.00 Iz življenja mladostnika; 15.10 Orkestri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Simf. orkester RTV Slovenija; 18.00 Znanstvene raziskave; 18.20 Revival; 18.45 Čakole na placu; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 11.00 Horoskop; 12.45 VZ-PI-ANPI (pon.) Samo za Vas, Ostali Trst- L'altra Trieste: 18.00 Tedenski športni komentar. Radio Koroška 18.10-19.00 V trenutku, ko pišemo, nismo dobili programa Radia Koroške. GLEDALIŠČA________________ SLOVENIJA LJUBLJANA LUTKE'95 od 12. do 17. junija LUTKOVNI PROGRAM ZA OTROKE danes, 12. junija, ob 10.30: SLAVEC (LGL, Veliki oder); ob 12.30: GORNASTENISEDMUHA (Dvomi trg); ob 13.30: MAČJA SOLA NI PRAVA SOLA (Čevljarski trg); ob 15. uri: O ŽABICAH (Gledališče Glej); ob 16. uri: KRIKEC IN PIKEC (atrij Gledališkega muzeja); ob 16.45: KLUBOVa, CEPETALO KI (Mestni trg pred Magistratom); ob 17. uri: PTIC - GLASNIK MIRU in slovenski nagovor Lutkam '95 - dr. Matjaž Kmecl (Mestni trg pred Magistratom); ob 18. uri: GOSPOD IN HRUŠKA (Čevljarski most); ob 18.30: JAZBEČAR TOBIJA (Dvomi trg); ob 19.45: PTIC-GLASNIK MIRU (ploščad pred Cankarjevim domom); FESTIVALSKI PROGRAM ob 20. uri: SVEČANA OTVORITEV FESTIVALA LUTKE '95 in predstava Claudio Cinelli (na sliki) in Paaolo Lacchesini: PUCCINI BO VSTAL! (CD); ob 22. uri: SLAVEC (MIL, Veliki oder); ob 24. ur: DR. FAUST (atrij Magistrata). SMG, tel.: 061/125 33 12 V soboto, 17. junija, ob 21. uri: A. Strindberg GOSPODIČNA JULIJA, za izven. MGL, tel.: 061/ 210-852 Danes, 12. junija, ob 20. uri: T. Partljič -STAJERC V LJUBLJANI, za abonma študentski D in izven. Predstava bo Se v torek, 13. junija, ob 20. uri, za abonma Študentski A in izven. MARIBOR DRAMA, tel.: 062/ 221-206 V petek, 16. junija, Mali oder ob 21. uri: CABARET UNPLUGGED - SKAKAFCI ODSTEKANO, za abonente in izven. Danes, 12. junija, ob 19.30: W. Allen -ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM, za dijaški 7 večerni in izven. Predstava bo Se v torek, 13. junija, ob 19.30, za dijaški 8 večerni in izven. SNG DRAMA, tel.: 061/ 221-511 V četrtek, 15. junija, ob 19.30: J. B. P. Moli-ere - DON JUAN ALI KAMNITA GOSTIJA, za abonma četrtek in izven. Predstava bo Se v soboto, 17. junija, ob 19.30, za izven. SNG OPERA IN BALET, tel.: 062/221-206 Danes, 12. junija, Velika dvorana ob 19.30: G. Verdi: TRUBADUR, za abonente in izven. V petek, 16. junija, Stara dvorana ob 19.30: G. Rossini - SEVILJSKI BRIVEC. NOVA GORICA PDG, tel.: 065/25-326 V četrtek, 15. junija, ob 20. uri: T. M. Plavt - KAZINA, za abonma četrtek in izven. SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 Danes, 12. junija, ob 19.30: EUGEN LN-DJIČ - klavir, (dvorana SEJ. SLOVENSKA FILHARMONIJA Danes 12. junija, ob 20. uri: BAROČNI KONCERT. CEKINOV GRAD TIVOLI V torek, 13. junija, ob 19.30: koncert T. KAUČIČ (klavir) in D. SODJE (klarinet). HOTEL UNION Danes, 12. junija, ob 19.30: koncert KOMORNIH SKUPIN SREDNJE GLASBENE IN BALETNE SOLE v Ljubljani. DRUGA GODBA 10. junij -17. junij 1995 danes. 12. iuniia. LOUIS SCLAVIS / DOMINIQUE PIFARELV ACOUSTIC QUARTET (Francija) - famcoski sodobni jazz. KUD FRANCE PREŠEREN ob 22. uri. torek. 13. iuniia. 2.2.2.7. (Slovenija), stripcore. Marc Ribot & Snrek (New York) - newyorska kitarska brklarija. The Klezmatics (New York), klezmer party. Križanke, ob 20.30 uri.___________________ NO BORDER JAM FESTIVAL v petek, 16. junija, ob 16. uri grajsko dvorišče ORMOŽ KLUB B51, Gerbičeva 51 a Danes, 12. junija, ob 23. uri: konce skupin 4 WALLS FALLING (ZDA) SENSE FLELD (ZDA). TOLMIN | b Danes, 12. junija, Trg pri fontani ° 20.30: koncert TRIA RATKA DIVJAKA SLOVENIJA FJK _J FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Jutri, 13. t. m., ob 20.30 (red C) opera G. Do-nizettija »Ljubezenski napoj« (L’Elisir d’amore). Ponovitve: v sredo, 14.6., ob 20.30 (red E), v četrtek, 15.6., ob 20.30 (red F), v soboto, 17.6., ob 17. uri (red S), v nedeljo, 18.6., ob 17. uri (red G) ter v torek, 20.6., ob 20.30 (red H). Predprodaja vstopnic in rezervacije so v teku pri blagajni dvorane Tripcovich: 9-12, 16-19. Od 4. julija do 13. avgusta bo na sporedu Mednarodni festival operete 1995. COL Kulturni dom: jutri, 13. t.m., ob 19. uri gostovanje gledališke šole SSG s pravljico J. W. Grimma »Palček«. Režija Adrijan Rustja. GORICA Kulturni dom V četrtek, 15. t. m., od 16.30 do 19.00 Simpozij »Evropske akademije« iz Gorice. Simpozij se bo nadaljeval Se v petek, 16. t. m., od 9. do 16. ure ter v soboto, 17. t. m., od 14.30 do 18.00. V petek, 23. t. m., ob 18.30 »Pajk’s show«. Prireditelj Kulturni dom. KOROŠKA CELOVEC Koroška hala (Sejmišče): do 1. julija 1995 je na sporedu muzikal »Gats«. Urnik: vsak dan (razen ponedeljkov) ob 20.00, ob sobotah in nedeljah dodatno tudi ob 15.00. Vsak torek (ob 20.00) in vsako nedeljo (ob 15.00) so predstave v angleščini. TINJE Dom prosvete: danes, 12. t.m., ob 20.00 -Pogovori strokovnjakov v okviru seminarja »Zadovoljivo reševanje narodnostnih konflikt o v-prispe vek v spominskem letu 1995». Pogovori se nadaljujejo 13. t.m., ob 9.00. SLOVENIJA CANKARJEV DOM V torek, 20. junija, ob 20. uri: svečanost ob 110. obletnici rojstva akademika MILANA VIDMARJA. V sredo, 21. junija, ob 10. uri: strokovno srečanje VIDMARJEV DAN ob 110. obletnici rojstva akademika MILANA VIDMARJA. LJUBLJANA V ponedeljek, 19. junija, ob 19. uri: predavanje BUDIZEM - DUHOVNA PESPEKTIVA ŽIVLJENJA IN SMRTI. MARIBOR V četrtek, 15. junija, ob 19. uri: Mali oder - KABINET PROF. SEDMAKA, gosta sta BORUT in INKO HANŽIČ. Zadnjič v sezoni! PORTOROŽ AVDITORIJ V petek, 16. junija, Portoroška cerkev ob 20.30: koncert DEKLIŠKEGA PEVSKEGA ZBORA iz Goteborga (Švedska). V soboto, 17. junija, Tartinijev trg ob 19. uri: KVINTET LE VIRTUOSE VE-NEZIANE v tipičnih benevvških kostumih. V nedeljo, 18. junija, ob 21.30: PRISCI-LA, KRALTICA PUŠČAVE. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Avditorij Muzeja Revoltella (Ul. Diaz 27) Od jutri, 12. do 14. t. m. bo na sporedu prireditev »Odporništvo v videofilmih«. Na otvoritvi bodo predvajali film »Ne pozabimo!« o tragediji Rižarne. V sredo; 14. t. m. pa bo na sporedu film »Nevidno odporništvo« Giuliane Muscio. LJUBLJANA CANKARJEV DOM V Mali galeriji je na ogled fotografska razstava CHRISTOPHA DONNETA. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE, Celovška 23 Razstava GOTIKA V SLOVENIJI - Arhitektura in Nastanek, ogroženost, reševanje likovne dediščine je na ogled do 10. oktobra.. MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5 Razstava nemškegas umetnika GOTTHAR-DA GRAUBNERJA je na ogled do 29. junija. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Rebospektivna razstava RIKA DEBENJAKA bo na ogled do 26. junija. GALERIJA EQURNA, Gregorčičeva 3 Razstava del ZVONKE SIMČIČ in M ATEJE SEVER je na ogled do 27. junija. GALERIJA ILIRIJA Razstava fotografskega ciklusa DOTIK SVETLOBE ALME BAJT je na ogled do 27. junija. GALERIJA KRKA, Dunajska 65 Razstava slik, risb, grafik, scenskih oisnu-tkov AVGUSTA ČERNIGOJA je na ogled do 23. junija. POSLOVNI CENTER MERCATOR, Dunajska 107 Razstava slik FRANCETA SLANE je na ogled do 29. junija. GALERIJA SKUC, Stari trg 21 Razstava ŠTIRI BARVE NEBA je na ogled do 30. junija. ZAVOD ZA REHABILITACIJO SOČA, Linhartova ulica Razstava risb VENA DOLENCA je na ogled do 19. junija. GALERIJA KELEIA, Prešernova 17 Razstava XXI. MEDNARODNI GRAFIČNI BIENALE je na ogled do 14. avgusta. CELJE LIKOVNI SALON CELJE Razstava Prostor za pripoved ERICHA PRASCHAKA je na ogled do 30. junija. KOPER GALERIJA MEDUZA, Čevljarska 2 Razstava grafik ČRTOMIRJA FRELIHA je na ogled do 30. junija. KRANJ MALA GALERIJA, Glavni trg 4 Razstava MARIA D' ANNE je na ogled do 28. junija. LIPICA HOTEL KLUB Razstava del HELMUTA KORT ANA je na ogled do 20. julija. MARIBOR UMETNOSTNA GALERIJA MARIBOR, Strossmayerjeva 6 Razstava del JOŽETA POLAJNKA je na ogled do 30. junija. POSTOJNA GALERIJA MODRIJANOV MLIN Razstave likovnih del STANETA JARMA je na ogled do 4. julija. VELENJE KC IVAN NAPOTNIK Razstava del ZVONKE SIMČIČ. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Tržaška knjigama Do 16.6. razstavlja svoje akvarele in kolaže Giovanna Ericani. Umik: od torka do petka 9-13,15-19. Muzej Revoltella-Galerija modeme umetnosti (Ul. Diaz 27): do 10.9. je na ogled razstava umetnika pop-arta Jamesa Rosenquista. Občinska umetnostna galerija (Trg Unita): do 15.6. je na ogled razstava »Od boja do svobode - Trst 1943-1945« (umik: vsak dan 10.00-13.00, 16.30-18.30). V galeriji Tergesteo pa je na ogled prikaz aprilskih in majskih dogodkov pred 50 leti (urnik: vsak dan 7.00-22.00). Miramarski park-Konjušnica: do 23. julija je na ogled razstava »Dah kipar, Dali ilustrator«. Galerija Rettori Tribbio: razstavlja shkar Otta-vio Bomben. Grad sv.Justa-Bastione fiorito: na ogled je antološka razstava slikarja Fulvia Juriči ca. Galerija Art Light Hall: do 30.6., razstavlja fotograf Maurizio Maier. Laboratorij P - Park Sv. Ivana Do 17. t. m. bo na ogled razstava Petre Simončič. Galerija Le Caveau: do 17. t. m. razstavlja Davide Di Donato. GORICA Kulturni dom: do 20 t.m., je na ogled fotografska razstava »Benečija v miru in vojni«. SPETER SLOVENOV Beneška galerija: do 26.6. je na ogled vsak dan, razen ob nedeljah, razstava ikon. Urnik: 17-19. ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled do 30.9., poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika. Urnik: od delavnikih od 14.00-19. ure (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10.00-12.00 in od 14.-19.00 KOROŠKA_______________________ CELOVEC Deželna galerija: do 18.6. je na ogled razstava del Aloi-sa Kochla in Bernharda Cella Hiša umetnikov: na ogled je razstava del Brigitte Kor-dine in Huberta Matta. TINJE Galerija Tinje: na ogled je razstava del Garyja Bikov-nika iz New Yorka. BELJAK Galerija Freihausgasse: razstava del Marjetice Potrč, risb Marca Pogačnika in skulptur Egona Rubina. TRST iltell3 Avditorij Muzeja Revo Poletni koncerti: danes, ^ t. m., ob 20.30 klavirski red tal. Nastopata Christopb6 Hugues in Eriko Hivvano- ^ Vstopnice so na prodaj P blagajni Dvorane Tripc°vlC. in uro pred pričetkom blagajni Avditorija in sta_ nejo 10.000 lir in s p°Pu stom 8.000 Ib. Cerkev sv. Antona Jutri, 13. t.m., ob 20.3 Koncert komornega orkes Furlanije-Julijske krajin6 ° praznovanju Sv. Antona- * rigent Marco Sofianop6 Na sporedu Vivaldi, T3111 Sofianopulo. Vila Primc na Greti ^ V soboto, 17. t. m., ob 20-bo na sporedu konce^ Tržaškega okteta. Večer Pr reja SKD Barkovlje. Miramarski park Od 1. julija do 31. aVSU^. bodo ponovno pričele pr SLIVNO Danes, 12. t. m., °b - a koncert koračnic Godbene društva Nabrežina. GORICA Kulturni dom „q V sredo, 21.6., ob 2 ■ zaključna prireditev glaS OSEBE - PROFILI Ponedeljek, 12 junija 1995 2 ROCIChTROLL Ostareli rockerji skupine Rolling Stones, ki so stopili že v Šesto desetletje življenja, se ne dajo dru Je Mick Jagger dopolnil 40 let so se iz njega in ttore 11 ,.anov skupine The Rolling Stones mnogi radi cas Ces, da so ostareli rokerji, ki jih je povozil ^Cim" v aVn° se ie dedek Mick s svojimi »va- in nn' kamni« podal na trimesečno evropsko turnejo kollj ene®a dvoma ni, da bodo nastopi skupine The doii,, ?"i Stones na stari celini zapisani kot glasbeni soaek leta 1995. ijubitelji Kolje fZ' r Pred 32. leti, ko sPlolf! ansambel igrati> sLa Se “so ugledali luč oiuu Se drenjajo na Stadi-Atpr« .^tockholma do Vn ’ Veliko obiskovalcev IH6dCnrt°V ’e srednjih let, ki s je veliko tistih, gm, ? na koncerte Rollin-hov i?diJi že Pred leti. Nji-SV„ ^0Ilcert na london-b0 n Stadi°nu Wembley §la P° razkošni večerji pri-bn>= , at tudi smetana nes družbe, kajti da- ^ tonesi niso več dele-ji kritik, s katerimi ui bilo prizaneseno Pred mnogimi leti. Pov- zeli Ho ririnnz:Lranje in nespor- J Lil lltjspui- . Postali svetovni prvaki skol®^6 nad dlakocep-y0post sPektakl80^’1 rokovskega pasSU'njimiSela1^0 Pink mŽU Pnmerjajo le rn.le glasba zvigg uz ianKo tako cev 1- adrenalin poslušalko ^ 8a Rolling Stonesi, sn_ Zaslisi prvi takt. Ne- itg0^110 i6 le nekaj: nihče 10^ zaslužiti s turnejo gi j?,zelencev kot Rollin-stii Imov ekstravagantni el^eje leta 1989 - Ste-H6 eels - je prišel v Gui-kot^kojlgo rekordov VspL 'D°lj uspešna turneja dQ„i Casov. Rekorda jim ni va h6lše nihče vzel. Njiho-se ./meja Voodoo Lounge Wa^ela 30. julija lani v kipr r^ouu. P° Atenah, cen k rrjrhov zadnji kon-122 lbod° imeli skupaj Uh n ^oartov na vseh peto R sv3^’ Poslušalo jih p'5 ljudi. d0 r°dane vstopnice bo-PUnesle v blagajno 200 Ulili; °V dolarjev, še sto doj!?1?^ dolarjev več bo-iriaiir ■ ? Prodajo raznili sklh nln,drugih spomin- Rollt Predmetov z oznako r^S Stones. Nekoč, ko je bil ansambel simbol uporne mladine, so nekateri menili, da so njeni člani povezani s hudičem, "zato je smrt kitarista Briana Jonesa, ki je leta 1969 umrl v skrivnostnih okoliščinah, božja kazen. Med ljubitelji glasbe Rolling Stonesov sta danes češki predsednik Vaclav Havel in ameriški podpredsednik Al Gore. To seveda še ne pomeni, da so se Rollingi spremenili in nič več ne želijo šokirati. Mogoče je scena, na kateri nastopajo, res manj opolzka, saj so tokrat na veliko platno računalniško projeci-rana gola telesa plešočih deklet ali pa povsem običajni akrobati, med igranjem skladbe Honky Tonk VVomen pa grafična upodobitev oralnega seksa. Skupino spremlja tudi 22 velikanov - napihnjenih lutk, med katerimi je petmetrski Elvis Presley. »Nisem pripravljen nastopati po vnaprej določenih standardih. Rolling Stonesi smo si skozi vsa leta izoblikovali svojstven stil nastopanja v živo,« je povedal Jagger. »Ce bi nam šlo le za zaslužek, bi se preprosto povzpeli na oder, ki ga osvetljuje nekaj reflektorjev in odpeli,« je dodal. Po turneji 1989-90, je ansambel zapustil bas kitarist Bill Wyman, zamenjal ga je Darry Jonesi ki je prej igral s Stingom ter v skupini Charlija VVattsona in še prej Milesa Davisa. Na veliko presenečenje vseh, se zdaj smeji celo resni Charlie, Jagger in Richard, katerih prepiri so bili skoraj nekaj vsakdanjega, so le Se preteklost in redko si Se skočita v lase. Ronnie Wood je po dvaj- O fLZJVG STOCK - »valeča oprema« 0p jskovalci koncertov Rolling Stonesov ^ -'pre njenimi °der»' zanimiv je tudi takrat, ko niso m Sla 1 Slasbenild. »Pomembno je, da se sklada ; ge °’ da jo dopolnjuje,« je poudaril Mick Jag konj ZP^arlijem IVattsom in oblikovalcem Mar . sner/em so skupaj oblikovali scenografijo r,u „ Je dobil pri španskemu arhitektu Šantla jn j Patrovi, znanem po mostu Almillo v Sevilli ,tioJf0n&kJ ZeIezniski postaji. »Gledal sem njegov (ji Z1 se Cudd, kako je mogoCe, da stoji. Najve ZflZ1S so.name naredile njegove Ciste oblike °bs J6 mj ie tak° lep, da sem ostrmel. Postal sen °d mostov, zato smo se odločili za moder Sf0 p° zasnovano sceno, Čeprav smo zadnjic na ki zi na Soiski.« Koncerti Rollingov so na sceni h0Jj0 sPorninja nekakšno futuristično mesto pri g,, osb< mesto računalniške tehnologije in pro Hii /v'V sftevilnimi komunikacijskimi povezava stai areiena iz 600 ton jekla, izdelava scene jt U,0 a 6’ 5 milijonov dolarjev, kar Štiri dni pa ji ekjZ Peštevljati skupina 50 delavcev. Celotne ajpp Z16 spominja na nekakšen potujoči cirkus Scen n° debro izurjeno armado na pohodu v0f7) ° °d enega do drugega mesta prevaža 50 to pri J tj-Z’ *Z Amerike pa so jo v treh jumbo jetil ci sk ^ • V kontejnerjih. Med 140 spremljevcd Psih ^Ule 80 ^udi zdravniki, medicinske sestre feyi° erapevti, računovodje, Štirje kuharji in die ki in /Z°dJ je bilo potrebno najeti Se en jumbo jet e za 150 minut rock and rolla! setletnem "delovnem stažu" v skupini, postal njen "polnopravni" član. S skupino že dolgo igrata spremljevalna glasbenika, kla-viaturist Chuck Leavellin in saksofonist Bobby Keys, spremljata ga dva stranska vokala in tričlanska pihalna skupina. Čeprav so Rollingi posneli že dvajset albumov, so še vedno sposobni igrati celo noč. Na tokratni turneji običajno zaigrajo 23 skladb, koncert traja dve uri on pol, višek pa večera pa je izvedba skladbe Jum-ping Jack Flash in ognjemet. Vsak koncert se nekoliko razlikuje od prejšnjega ali prihodnjega; v spored uvrščajo tudi nekatere "klasične" komade kot na primer Tumbling Dice, Shattered, Satisfaction, Some Girls, Honky Tonk VVomen, pa tudi nekatere manj znane - Monkey Man, pri igranju katere se Jaggerju na oder pridruži požiralec ognja na 4-metr-skih hoduljah. Veliko je skladb iz leta 1994 posnetega albuma Voodoo Lounge, njihovega najbolj uspešnega albuma zadnjih let, na katerem sta tudi skladbi We Go Wild in Out of Tears. Veliko ljudi zanima, kaj še drži skupaj Stonese, da se rola-jo po sceni. Delati za preživetje jim zagotovo ni treba; Jagger, poročen s teksaško manekenko Jeryy Hall, je že dedek. Ima britanski potni list, vendar živi svetovljansko - nedavno je bilo njegovo premoženje ocenjeno na 160 milijonov dolarjev. Hiše ima od New Yorka do Londona in je celo lastnik gradu v dolini Loire. Dobro govori francosko, v intervjujih skrb o izbira ustrezne lingvistične nianse angleški besedi. Pravi, da rabi teden dni, da se navadi na povsem pravilno francosko izgovorjavo. Watts s svojo ženo Shirley živi življenje ekscentričnega veleposestnika; goji arabske konje v graščini iz 17. stoletja na zahodu Anglije. Njegova strast je jazz, rad igra in gleda cricket, ljubi umetnost. Obseden je z ameriško državljansko vojno, zbira spominke o admiralu Nelsonu in Erami Hamilton ter redke izdaje knjig, predvsem erotično klasiko iz 18. stoletja. 51- letni Richards, katerega bogastvo je ocenjeno "le" na 112 milijonov dolarjev, z ženo, nekdanjo manekenko Patti Hansen in dvema otrokoma živi v glavnem v New Yorku. Se vedno veliko kadi, pred turnejo pa je opustil prekomerno pitje whiskyja. Obdobje, ko je bil vdan mamilom, so del temnih strani zgodovine ansambla. 47-letni Ronnie Wood živi na Irskem in slika velikanske portrete drugih pop zvezdnikov. Mick in njegovi fantje so prerasli simbol svobode izražanja šestdesetih let -zdaj so del svetovne smetane. Prav presenetljivo je, da je ostala njihova verodostojnost nedotaknjena. Robin Eggar The European Magazin Za slovenske ljubitelje Rolling Stonesov bo najbolj zanimivo vedeti, da bo znamenita skupina prvega avgusta nastopala na dirkališču formule 1 v Zeltivegu, tretjega avgusta na stadionu Olimpije v Miinchnu, petega avgusta na stadionu Strahov v Pragi in osmega avgusta na Nepstadionu v Budimpešti. V Ljubljani jih na žalostne bomo videli. Horoskop Ff M <61 M zapisal B.R.K. OVEN 21.3.-20.4: Popadla vas bo bojazen, da boste zamuditi enkratno priložnost Pohiteli boste z delom, uredili zmedena občutja ter se podaji izzivu naproti. Čakala vas bo do jutri. BIK 21. 4-20. 5.:Ne bo vam ravno do garanja, vendar boste kljub temu pridni kot mravljica. Mnogi se vam bodo zaradi tega podsmehovati, eni iz zavisti, drugi iz sramu pred lastno lenobo oc DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Nasvet: vzemite si nekaj Časa ter razmislite, ati je bolje prilagoditi realnost idejam ati obratno. V primeru vaših norih idej je še najbolje, da se jim trezno odpoveste. RAK 22.6. - 22.7.: Simpatija vas bo obsipavala s prijetno sladkimi vabami, zato si ne boste mogli kaj, da ne bi padli naravnost vanje. Nič hudega; v take vabe bi se spustil še sam bog. LEV 23.7. - 23.8.: Stoično boste sprejeli neusmiljena dejstva ter se pogumno spoprijeti z novimi življenjskimi izzivi. Pogum‘se vam bo obrestoval bolj, kot si drznete mistiti. DEVICA 24 8. - 22.9.: Vaš notranji mir temelji na spoznanjih, do katerih ste se dokopali v trenutkih globokih misli o sebi, zato jih nikar ne razvrednotite, Ce jih ne razume nihče razen vas. TEHINICA 23.9. - 22.10.: V ljubezenskem gnezdecu bo zazijala praznina, ki jo boste na vsak način želeti izpolniti, žal na natin, s katerim jo boste le Se povečati. V poštev pride samo strpno krpanje. ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Ob zatonu dneva se vam bo zdelo, da niste opraviti ničesar koristnega. Ce se dan ne pozna na večeru, je i^ubljen; če se ne pozna niti na jutrišnjem, ste izgubljeni vi. STRELEC 23. Tl. - 21.12.: Svoje življenje boste vrgli pod kritično lupo ter spoznati, da pravzaprav že vseskozi delujete proti načelom, ki ste si jih postaviti v času osebnega razsvetljenja KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Spoznali boste, da vam prav nič ne more do živega, vsaj dotlej, dokler imate poln žep in dovolj prijateljev, da vas potrjujejo v življenjskih zablodah. VODNAR 21. 1. -19. 2.: Učinki vaše intelektualne iznajdljivosti bodo sijajni, zato boste upravičeno ponosni nase in na svoje notranje sodelavce. Posodite jih nekaj še drugim. RIBI 20.2. - 20.3.: Zamikalo vas bo, da bi se spustiti v tvegano investicijo. Storite to, ampak nikar brez zavarovanja. Najboljše zavarovanje je obvarovanje pred željami. KRIŽANKA Vodoravno: 1. kraj pri Črnem kalu, 4. mesto v Bakonjskem gozdu na Madžarskem, 8. nekdanji ameriški pevec in igralec (Harry), 11. najstarejši oddelek jurske dobe, 12. pristanišče severno od Dieppa v Franciji, 13. ime nekdanjega jugoslovanskega politika Markoviča, 14. bodeč plevel, 15. egiptovski kralj, ki si je dal zgraditi največjo piramido, 17. figura pri četvorki, 18. krožni izsek, 20. turistični kraj med Trojanami in Zagorjem, 23. najmanjši francoski kovanec, 24. področje južno od Sahare v Afriki, 28. računalniški programski jezik, 30. denarna enota Zahodne Samoe (iz črk Alta), 31. španski pisatelj (Leopoldo) (iz črk Laas), 32. švedska filmska igralka (Lena), 33. pripadnik plemena algonkijskih Indijancev, ki je živelo v Skalnem gorovju, 35. oblika študentskih političnih demonstracij v 60. letih v ZDA (dve besedi), 36. krilo rimske konjenice. Navpično: 1. pojav na nebu, 2. reka, ki teče skozi Pariz, 3. visoka planota, 4. začetnici skladatelja Foersterja, 5. ime nekdanjega kenijskega politika Kenyatte, 6. izraelska skupščina, 7. reka v Kolumbiji, 9. brezkužnost, 10. derivat alkohola, ki nastane pri reakciji s kislino, 16. spol, 19. ameriški filmski igralec (Buster), 20. mohamedanska veroizpoved, 21. živaloslovec, 22. zdraviliško mesto v švicarskem kantonu Ticino, 25. domače vrhnje oblačilo, 26. ime finskega arhitekta Saari-nena, 27. ameriški pevec italijanskega rodu (Mario), 29. bosenski pesnik (Josip), 34. avtomobilska oznaka Ancone. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 15 16 e 17 18 19 20 21 22 23 • 24 25 26 27 28 29 • 30 31 e 32 33 34 35 36 ■uje ‘m o§ ‘zahrepiojAji ‘mjo ‘sujy ‘ejb) ‘o§oj ‘nos ‘3>[ejzi ‘ropps ‘aia ‘sdoa^ ‘)eso ‘ejuv ‘srapj ‘sep ‘aiuojepg ‘ep(v ‘dso :ouABJopoy\ A3JJS3H ČILE Negotova usoda lepega Valparaisa Mesto naj bi postalo prestolnica Vsak Čilenec pozna to romantično obmorsko mestece, njegovo pristanišče, čudovite drevorede in lokale, v katerih se zbirajo tetovirani mornarji, ki skoraj obvezno kadijo pipo. Prebivalci Valparaisa, ki je drugo največje mesto v državi in je znano predvsem po svojem pristanišču, lepoti mesta ne posvečajo tolikšne pozornosti kot obiskovalci, saj jih je veliko med njimi brezposelnih, nekateri živijo v slabo vzdrževanih stanovanjskih naseljih in si iščejo delo izven mesta. Od leta 1990 ima v Val-paraisu svoj sedež Cilenški parlament, ki se je tja preselil v času vojaške diktature generala Augusta Pinocheta. Poslopje, zgrajeno v postmodernističnem slogu, je bilo odprto le nekaj let preden se je general odpovedal oblasti. Čeprav naj bi se parlament vrnil v Santiago, kar naj bi bil hkrati tudi dokaz, da je konec Pinochetove vladavine, se nekateri politiki zavzemajo, da bi iz Santiaga v Valparaiso prenesli tudi druge državne ustanove in bi mesto postalo nova Cilenška prestolnica. »Delo v parlamentu poteka bolje kot nekoč v Santiagu, ker smo neodvisni in samostojni,« je izjavil senator Romero. »Delamo od osmih zjutraj do devetih zvečer, saj v mestu nimamo česa drugega početi. Bolje bi bilo, če bi bile vse vladne ustanove v Valparaisu,« je dodal. Predlog, po katerem naj bi postal Valparaiso Cilen- ška prestolnica, podpira tudi poslanec Allamand, vodja desnosredinske stranke Nacionalna obnova in najbolj glasni opozicijski politik. »S tem bi tudi pokazali, da se Čile zavzema za članstvo v skupini pacifiških držav,« je nedavno izjavil. Veliko politikov in gospodarstvenikov je prepričanih, da bi s prestavitvijo prestolnice v ta obmorski kraj država navezala pomembne trgovinske odnose z azijskim tržiščem. »Stoletja smo bili navezani le na bližnje države, prišel pa je čas, ko je treba pokazati našo politično moč in se usmeriti proti Pacifiku,« je dejal Romero. Nekateri parlamentarci so drugačnega mnenja, zato predlagajo, naj bo sedež parlamenta spet v petmih-jonskem Santiagu, ki leži pod vznožjem Andov. Vožnja po avtocesti do Valparaisa traja uro in pol. Ce bi se vsa državna uprava preselila iz Santiaga, bi mesto izgubilo svoj pomen, zatrjujejo Romerovi nasprotniki. Večina državnih uslužbencev se vsak konec tedna vozi v Santiago, kjer živijo njihove družine. Predvsem tisti, in teh ni malo, ki so imeli prometne nesreče, se zavzemajo, da bi se kongres preselil nazaj v Santiago. »Po petletnih izkušnjah se je pokazalo, da morata biti zakonodajna in izvršilna oblast v istem mestu,« meni socialistični poslanec Estevez, ki je bil nedavno izbran za predsednika spodnjega doma parlamenta. Kljub sporu je že zdaj jasno, da ne bo v bližnji prihodnosti obve Ijal noben od obeh predl° gov. Jasno je le, da čile^ ski politiki namenjajo pr° blemu preveč pozornos in da bi slikovito mestec® Valparaiso, če bi posta o državna prestolnica, izS11 bilo svojo identiteto. Župan mesta Hernajj Pinto je prepričan, da se ] podoba tega ribiškega ib® sta že toliko spremen^3’ da bi bilo bolje, če bis® Valpariso razvil v modej^ no mesto. »Ljudje noče) živeti v razpadajočih šah, radi bi sodobna sta novanja in urejeno okol co. Določene predele j® seveda treba zaščititi pr® m ni »o^, jo dobro,« je prepričan. Čeprav je v mestu p^J lament, je bilo odprt1 ^ malo novih delovnih B1® st, kajti poslovneži žara nejasnosti glede Pr ^ dnjega sedeža parlamer1 nočejo vlagati. Nasprotje med starim novim je najbolj vidno okolci parlamenta; v h 1 žnjih ozkih ulicah je velm priložnostnih prodajale®1?’ ki ponujajo vse od casop1 sov do spodnjega Perli ? Vozovi se srečujejo s tov° njaki, ki vozijo sadje z^ azijske kupce v pristan1 šče. Otroci igrajo nogom® ’ mladoletniki kadijo, g° spodinje obešajo na razma jana okna oprano perilo, »Nič se ni spremenil0' je izjavila neka ženska, lahko skozi okno stare® stanovanja vidi blešCe zgradbo parlamenta. vorijo o spremembah, P živimo tako kot nekoC,«) odemizacijo, vendar P w L ctarn. tud1 poudarila. r Roger Atvvood, ReU SKANDINAVSKA KRIŽANKA 0P0GUM- UANJE SPRETNO VODENJE POGOVORA NADOMESTITEV OBOLELEGA IGRALCA SL. PEVEC PESTNER VOJNO IN TRG. PRISTANIŠČE V J. ANGLIJI VELETOK V BURMI LUAK ATA AVTOR: SIMON BIZJAK MESTO V V. BOSNI (MOSTNA DRINI) SL. POLITIK JELINČIČ RICHARD AVENARIUS DELEC MOLEKULE ZA POLTON ZNIZANI TON D REKA V JUŽNI AMERIKI SL. MLADINSKI PISEC (KAREL) CERNEJ ANICA STARA DRŽAVA Z GL MESTOM SUZA AFRIŠKI VELETOK UPOŠTEVANJE ČESA PRI SVOJEM RAVNANJU SISTEM BARVNE TELEVIZUE ISvanT BESED MED dele druge __besede_- IZVODILO VESELJE, SREČA UFO (SL.) MARX0V0 IN ENGELSOVO IME ZA NJUN NAZOR PREDEL LJUBLJANE OSJE GNEZDO AM.PEVEC COOPER — IT. VOJAK V PLANINAH OTROŠKA GLISTA SL GLASBENIK KERSNIK EMILE VERHAEREN PREBIVALCI SIAMA IN LAMBERGAR AM. JEZIK. CHOMSKV SKALNAT GREBEN V STENI OLIVER CR0MWELL SL PISEC (RUDOLF) BRANILEC PRI NOGOMETU SRBSKO IME RATOMIR (OKR.) ZADETEK GRM Z UŽITNIMI JAGODAMI, KOSMUUA GORIVO IZ CRN. PREMOGA POKRAJINA V S. SPANUI (IZ CRK AVALA) KOŠATO DREVO Z MEHKIM LESOM MATEO ALEMAN :NEKD, NOMADI J. RUSIJE AM. PRODUCENT (HERBERT ROMAN KONČAR ZNAMENITO ANGLEŠKO VSEUČILIŠČE IT. SLIKAR (GUID0) NEKDANJI DAVKAR MESTNI NASAD DOBESEDNI PREVOD FIN. M. IME (V BESEDI PESKOKOP) -pRVOTNf PREB.AP' ninskega J00- ZLITINA Cu IN DR. KOVINE MESTO V SV. FRANCIJI GOGALA TONE KEMIJSKI ELEMENT (Yb) IT. NARAVOSLOVEC (»EPPUR SIMUOVE«) POGAN STOPNJA FINOSTI DEBELINE VUKEN MEH. VODITELJ 1934-40 (LAZAR01 MILANO ; VRSTA SIRA PRITRDIL- NICA GOSPODAR- STVO BIVŠI SKAKALEC V DALJAVO STEKIC SL. PISATELJICA HERGOLD IT. FILOZOF IN SVOBODOMISLEC (LUCI-LIO, 1585-16191 DONNA SUMMER IN KARIBDA STOJAN AUER • GRŠKI BOG VETROV --- NOVA KNJIGA O SLOVENSKI DEDIŠČINI_ Gradovi, graščine in dvorci na Slovenskem Mihove zgodbe so tudi zgodovina našega plemstva Gra/Oev*ako’ da knjigo dvomi V ’ 8rašClne in Vesoi • na Slovenskem z stjn Jein in radovedno-gre Za,^es v roke, saj Poant ^ryetno in celovito tii(fn ,Vanie skozi boga-tie(]?ac}a*kov o slovenski se vseh11/.' Dandanašnji ža naebolJ siri zanimanje sq ® °kamenele priče posaieni ši-Haj orfn6 dnniovine, pa z8oriVpi0Veduiei0 svoi° goseab°. kat. mogočne, v alj n sknte razvaline ne«,, z goščavo skrbno inv»aan^> obnovljenih Jovanih palač. Ivan TAwnam )e Pisec leksn-3^16 P°nudil prav tev « °Srafsko predstavi-v Sloveniji; kateri}! n,Nazadnje tistih, niai sjedove lahko ko- razdevf Utimo' 0Pise ie d6hl v sklope, ki jih določajo slovenske pokrajine: Dolenjska, Gorenjska, Štajerska, Notranjska in Primorska, vse skupaj pa začenja z Ljubljano in okolico. Vsaki graščini je namenil potrebno pozornost, toliko, da je pred radovednim bralcem dovolj podatkov in vsa znana zgodovina, zgodbo pa krasijo številne fotografije, ki so prav tako delo avtorja besedila. Knjiga Gradovi, graščine in dvorci na Slovenskem nima ambicije, da bi to našo dediščino obdelala z umetnostnozgodovinskega vidika, vendar pa se tudi temu ne izogne povsem. Temeljna vrednota knjige je in ostane, da so v njej zbrani podatki o vseh graščinah na Slovenskem, da moramo zasledovati njihove zgodbe, ki so tudi zgodovina slovenskega Razvaljani grad Lož plemstva in bogatega meščanstva, in da nam s preračunano izbrnanim slikovnim materialom doCa-ra bogastvo stavbne in krajinske dediščine, pa tudi (pre)pogosto njeno klavrno stanje. Viri in literatura ter Seznam graj- skešnion Pocen Poci Šmarnogorsko Grmado pri Ljubljani so zdaj upravni prostori policij-6 wse fotografije: Ivan Jakič) skih objektov, le še dodatno potrjujejo avtorjevo temeljitost. Slovenske dežele ležijo na vetrovnem križišču vseh mogočih vplivov in teženj. Osvajalci vseh vrst so viharili prek tega čudovitega koščka Evrope, ki mu je Valentin Vodnik upravičeno nadel ime »prstan Evropini«. Lega, krajinske značilnosti, prebivalstvo, in nenazadnje geopolitični pomen tega »prstana«, so v obdobjih miru vnašali nov zagon v opustošeno krajino. Na rzavalinah so zrasle nove utrdbe, pa tudi razkošna domovanja. Lepote dežele so bile preveč vabljive! Tudi zdesetkano prebivalstvo si je vedno znova opomoglo in iz skritih zakladov Zemlje čaralo za življenje potrebne dobrine. Kakor je bil vedno znova prekinjen razvoj in napredek za življenje potrebne dobrine. Kakor je bil vedno znova prekinjen razvoj in napredek za deželo in ljudi hendikep, imajo zato danes toliko bogatejšo bero zgodovina- ANDORA Slikovita miniatura med Francijo in Španijo m tihnPd Pastirjev in p^s°Axrs„ bili nekoč revni hribovski kmetje in kozji pastirji, dokler niso odkrili, da v predelih pod dva tisoč metri nadmorske višine odlično uspeva tobak. Od takrat naprej so v nahrbtnikih in koših tihotapili tobak v Francijo in Španijo, tako da je bila na tajnih obmejnih prehodih v visokih Pirenejih menda prava gneča. Zupana obeh dolin sta morala celo začeti izdajati dovoljenja za tihotapljenje. Tihotapljenje tobaka pa najbrž ni bilo razlog za razmeroma pozno trdnejšo cestno povezavo Andore s svetom. Na lažje dostopni, španski strani je dobila Andora tovrstno povezavo šele leta 1913, francoska stran pa je bila s cesto prek več kot dva tisoč metrov visokega prelaza urejena šele leta 1931. Od junija 1990 naprej je Andora v carinski zvezi z Evropsko unijo, kar pomeni za to državico svoboden pretok industrijskega blaga. Seveda pa so prebivalci Andore že zdavnaj odkrili, da carinske olajšave v veliki meri omogočajo razvoj turizma, in tako se jih je veliko prelevilo v podjetne poslovneže. Turizem, pretežno nakupovalne narave, danes predstavlja kar devetdeset odstotkov vseh prihodkov države. Strme gorske doline so brez rudnih bogastev, skope njive in malce obsežnejši pašniki pa omogočajo le borno kmetovanje. Med pridelki je (še vedno) naj- bolj cenjen tobak. Državica ima le malo industrije in še ta v skupnem prihodku države skorajda ni vredna omembe. Danes se Andorci radi pohvalijo, da njihov potni list pomeni prav toliko kot čekovna knjižica. Seveda je dobro poskrbljeno tudi za to, da ga ne more dobiti ravno kdorkoli. Andorra la Vella prestolnica države Andoro najbolj markantno zaznamujeta dve večji dolini, ki se razcepita prav v prestolnici države Andorri la Velli. Večja dolina je hkrati tudi glavna prometnica, po kateri teče nenehno utripajoča prometna žila med Francijo in Španijo. Tudi reka Grad Smlednik je nekdaj varoval pomembno fovorniško pot iz savinjskega ozemlja proti Italiji Grad Polhov gradeč rji in arheologi. Zato je prav, da se ukvarjamo s to našo bogato dediščino. Knjiga Ivana Jakiča nam je pri tem še en dragocen pripomoček in spodbuda. Knjigo je izdala založba Didakta iz Radovljice, recenzenta sta bila dr. Na- ce Sumi in Jože Curk, izid pa je finančno podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. (A. L.) I radio GL/IS ljubljene d.d. 99.5 MHz, 100.2 MHz, 104.8 MHz LABIRINT ZNANJA VSAK TOREK OD 20.00 DO 21.30 IME IN PRIIMEK___________________. TELEFONSKA ŠTEVILKA , NASLOV_____________ GLASBENA ŽELJA _ Prijavnico poiljlte na naslov RGL, Kopitarja« ulica 6 61000 Ljubljana, la LABIRINT ZNANJA i V kvizu »Labirint znanja« lahko sodelujete z zgornjo prijavnico. Izrežite jo in nalepite na dopisnico ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Ce boste izžrebani, se bo v torek zvečer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarjali na lahka in težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. V dolinah Andore dobro uspeva tobak (Foto: Igor Fabjan) Valira, ki se napaja prav iz vseh stranskih dolinic, si je izbrala to pot. Andorra la Vella je seveda največje naselje v državi, v katerem prebiva dobrih štirideset odstotkov vseh prebivalcev Andore, kar pa še vedno pomeni le približno dvajset tisoč stalnih naseljencev. V mestu je večina trgovin, tu imajo sedež vladne in administrativne inštitucije, pa tudi večji del skromne industrije je našel prostor v tem najširšem delu doline. To je tudi pravo prometno (večinoma kaotično) vozlišče; če namreč želite priti iz enega na drugi konec majhne države, je treba potovati skozi prestolnico. Zametek današnjega mesta je bila majhna vas s tradicionalno grajenimi hišami, ki so še danes najzanimivejši in seveda najstarejši del mesta. Ozke ceste, ki se vijejo med nizkimi hišami, se srečujejo na majhnih trgih. Igor Fabjan fSe nadaljuje) 24 Ponedeljek, 12. junija 1995' VREME IN ZANIMIVOSTI ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA TOPLA HLADNA FRONTA FRONTA OKLUZUA SREDIŠČE ANJufl CIKLONA CIKL®^ FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA , Temperature itmm DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 5.10 in zašlo ob 20.53. Dan bo dolg 15 ur in 43 minut. Luna bo vzSla ob 20.04 in zašla ob 4.36. TEMPERATURE MORJA IN REK 9 ‘ Z ■v °c Mura 14,1 Crikvenica 19,0 Sava (Radovljica) 10,4 Malinska 21,0 Sora 11,5 Šibenik 21,0 Ljubljanica 13,6 Poreč 19,0 Savinja - Split 20,0 Vipava 10,9 M. Lošinj 20,0 Jadransko morje (Koper) 21,6 Dubrovnik 20,0 V PLIMOVANJE Danes: ob 3.53 najnižje -67 cm, ob 10.24 najvisje 35 cm, ob 15.42 najnižje -20 cm, ob 21.37 najvisje 56 cm. Jutri: (A 4.29 najnižje -70 cm, ob 11.03 najvisje 38 cm, ob 16.25 najnižje -19 cm, ob 22.13 naj- TEMPERATURE V GOI 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m BIOPROGNOŽUg Obremenilni učinek vremena bo popustil in zmerne vremensko pogojene težave bodo imeti le vremesko najbolj občutljivi ljudje. V0X POPULI Na vasi skubejo goske, v mestu pa kmete. « « # Kmetov obed je odvisen od vremena. —— A k J Zadnja risanka Walf Di$neya pritegnila ogromno množico NEW YORK - Okrog sto tisoč oseb, ki so jih izžrebali za brezplačno vstopnico, si je na gredicah newyorškega Central Parka (na sliki AP) ogledalo zadnjo risanko Walt Disneya, »Pocahontas«. Gledalci so zaceli prihajati že v zgodnjih popoldanskih urah, čeprav se je projekcija začela šele ob 21.30, in so kljub nadležnemu dežju vzrtrajali do konca. Na štirih maksi-platnih (40x26m) so si lahko ogledali zgodbo o prijateljstvu med mlado Indijanko Pocahontas ter britanskim kapetanom Johnom Smithom. Film, ki govori o dogodku iz 17. stoletja, bodo v amerških kinematografih začeli predvajati 23. t.m. Delile posvečen miru na svetu CAEZAREA - V rimskem amfiteatru v izraelski Caezareji se je odvil mednarodni modni delile posvečen miru na svetu, na katerem so predstavili modele najbolj znanih svetovnih modnih ustvarjalcev. Med njimi Valentino, Armani, Krizia, Missoni in Trussardi, Pier-re Cardin, Chanel, Yves Saint-Laurent, Yamamoto in deset izraelskih modnih ustvarjalcev. Predstavili so tudi slikovita oblačila modnih ustvarjalcev iz Maroka, Egipta, Jordanije in Turčije. Izreden aplavz je požel model, ki ga je predstavil palestinski modni ustvarjalec, pa tudi oni, ki ga je pripravil Valentino, na katerem je izstopal napis »Mir« v raznih jezikih (na sliki: te-lefoto AP). Kljub relativno visoki vstopnici - 300 šeklov, približno 180 tisoč lir - je v rimskem amfiteatru bilo polno zasedeno. Med publiko nad 3.000 ljudi je bil prisoten tudi izraelski premjer Icak Rabin. Modni defile je organiziralo izraelsko ministrstvo za turizem v okviru manifestacij za leto miru 1994 /95 z neprikritim namenom, da bi mednarodni javnosti in predvsem turistom dokazal, da so izraelski letoviščarski in turistični kraji povsem vami. Modni defile so oddajale številne mednarodne televizijske postaje, med katerimi ameriška Cnn, evropski glasbeni kanal Mtv in japonska televizija. Potem, ko smo na ekranih toliko let gledali same prizore nasilja iz Bližnjega vzhoda, so tokratnje reportaže o defileju privlačnih manekenk in modelov najbolj znanih svetovnih ustvarjalcev dokazale publiki po vsem svetu, da se na tem delu sveta vendar uveljavlja mir. Tudi modni ustvarjalci sami so pokazali svojo občutljivost do vprašanja mim: poleg omenjene Valentinove ustvaritve, ki je bila izrecno posvečena miru, je bila velika večina predstavljenih oblek bele barve, kot da bi se ustvarjalci domenili, da dajo vsi poudarek simbolični barvi mim. J LIZBONA - Večja skupina »skinheadov« je prejšnjo noč dobesedno obkolila in potern napadla staro četrt Bahro Alto v zgodovinskem središču Lizbone, kjer se navadno zbirajo mladi in priseljenci. Približno petdeset skrajnežev, med katerinu je bilo po podatkih po" licije tudi nekaj žensk, je uprizorilo pravi l°v na črnca. Pretepli so več priseljencev, men katerimi je eden v življenjski nevarnosti. V bolnišinici se vsega skupaj zdravi dvanajst ljudi, pohcija pa je doslej priprla devet nasilnežev. Nočni napad je popolnoma preseneti policijo in tudi sam6 prebivalce Lizbone, kjer so bili izbruhi rasne mržne doslej zel° osamljeni. KAIRO-Maruš el Saved Mohamed, ki je umri posledicami elefantiaze. je tehtal kar 450 kilogramov. Da so njegovo trti plo lahko odpeljah. mrtvašnico, so poOTjj na pomoč kar dvajs mož. Podobne težave imeli že leta 1988, ko ^ nesrečnega Egipta® morali nujno odpeljati bolnišnico.