PHIHDHSKI DKEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Lgjo. ^ ~ Cena 10 lir - 5 jugolir - 2.50 din TRST torek 24. avgusta 1948 Spedizione in abbon. postale Poštnina plačana v gotovini Štev. 982 RAZGOVORI V MOSKVI Stalin sprejel zapadne veleposlanike 3es1anek, ki meje ps*ičei &Ss 21, /© ob 1m30 še trajal - Orsganisirana meMenti v Berlinu - Z zagoworom Schachta hoče Bruning Msiši sebe oprati krivde ^ na mesto, so se omejili na to, samo opazovali, red pa je ipi«vS .en 3€de’ ko je prišla soy-Van-a voiaška policija. To izzi-TAkv V velikem stilu, dostavlja . K je bilo do potankosti orga-3oZl*'an°. To dokazuje dejstvo, da . e kiili na mestu dopisniki ča-Piaov in angloameriški fotografi, ča S°t d°Sodek fotografirali. Vsi ti p s.n'lcarii in fotografi so ostali na čsiAimmerplatzu tudi danes, pri-Dr nadaljr>jih provokacij . ° 1 sovjetski vojaški in pa nem-k' Policiji. „ °dPradsednik enotne socialistič-kem an^e 'Valtcr Ulbricht je v ne-«N prograrnskem govoru dejal: NerLo!0remo do3eči naših ciljev v ze . 'ii brez pomoči Sovjetske zve-teem ^udskdl demokracij. Zaradi V; . motamo najprej pomagati So-indi +\.zvezi’ da si obnovi svojo str' r ‘n sodelovati pri indu-ciip3 držav ljudske demokra- st e>’; p°tem ko je še poudaril, da ni V- ° ^reiJmi države izpostavlje-apitalizmu in da v vzhodni coni čil * ‘^taiuma, je Ulbricht zaklju-v. sv°j govor z besedami: «Kje ne-v „ vipeti, da bi Zapad delal kake In zakaj bi jih potem ^^^^nlati Sovjetska zveza?«. Trgovinski dogovor med SZ in Avstralijo rjAMBERRA, 23. — Uradno spo-g0 ajlp' da je bil sklenjen med gov S,C0 zvezo m Avstralijo do-av ,w za trgovinsko izmenjavo. V bilaskib trgovinskih krogih je bo Ves* ugodno sprejeta. ZSSR bom^re,ie^a iz Avstralije volno in in kožuh zameno za papir, cink ovino. Prebivalci zapadnih delov in pa sovjetskega dela Berlina ne bodo imeli več enakih živilskih nakaznic. Prebivalcem zapadnih delov bodo živilske nakaznice zamenjali in š 1. septembrom bodo prejeli nove, ki bodo podobne nakaznicam iz sovjetske cone. Odbor bivših političnih preganjancev iz koncentracijskega taborišča Oswienčima je protestiral proti oprostitvam, ki jih je nuernber-ško sodišče izreklo za industrijce družbe I. G. Farben. V protestni noti je rečeno med drugim: »Spom. niti hočemo tiste, ki so to pozabili, da je v Oswienčimu umrlo 3000 oseb, ki so poginile zaradi MOSKVA, 23. — Danes ob 21 Je generaiisim Stalin sprejel veleposlanike »rancije, Velike Britanije in Združenih držav. Radio Moskva sporoča, da je sestanku prisostvoval tudi zunanji minister Molotov. Ob 1.30 uri po moskovskem času Je sestanek ie trajal. Kakor vsakikrat pred sestankom ž Molotovom, tako so se tudi danes trije predstavniki zapadnih ve-esil y Moskvi dopoldne sestali na ancosketn veleposlaništvu, bir anglešltih uradnih krogih so h mnenja, da današnji sestanek reu zapadnih veleposlanikov z ge-heralisimom Stalinom še ne pomeni oaJa razgovorov, ki so se pričeli • Moskvi 30. julija. Lahko da bo-° med tednom sledili še drugi azgovori z Molotovom. Predstavnic ^orcign Qfficea je odločno za-ikal glasove, po katerih bi imel aljai presledek med zadnjim se-ankom zapadnih diplomatov z Molotovom in pa med današnjim •estankom z generalisimom Stalinom 'v°j vzrok v razliki stališč med rancijo na eni strani in med ZDA n Veliko Britanijo na drugi stra-y vprašanju Porurja. List «Sunday Times« piše, da bo anašnji sgstanek v Kremlju naj-, ?1 *kritičen», ni pa treba, da bi tudi zadnji. Sef oddelka za ernske zadeve pri zunanjem ministrstvu v Londonu William rang je danes dopoldne sprejel Poslanika Francije in ZDA. d 0 komentira incidente, ki so se ogodili na Potsdammerplatzu v , t , nU °h priložnosti, ko so sov-v. oblasti hotele poloviti črno-Tavo3006’ poudarja agencija j _ > da so bili stražniki napast^1 • na znamenje, ki ga je dala bn P1"a. Provokatorjev, ki so se med množico. Agencija f. J S pravi nadalje, da je bilo ob. sanje britanskih in ameriških Jii C °V zelo značilno: ko so pri- muk med delom pri gradnji poslopij za družbo I. G. Farben v Oswlen-čimu. Tisoči drugih oseb so bili poslani v plinske celice. Ravnatelji družbe I. G. Farben, ki so v Nuern-bergu sedeli na zatožni klopi, so odgovorni za te zločine«. Protestna nota se zaključuje z zahtevo, da se proces obnovi in da se izrečene obsodbe revidirajo. Bivši generalni guverner Poljske za časa nemške okupacije Buehler je bil včeraj obešen v Krakovu, kjer je bil več let voditelj nemške uprave. Vrhovno poljsko sodišče ga je obsodilo na smrt kot krivega za uničenje več milijonov Poljakov. Bivši kanclar Heinrich Bruening je podal sodišču za denacifikacijo v Ludwlgsburgu pismeno pričevanje v gorist Hjalmarja Schachta, Hitlerjevega blagajnika, ki je bil na nuernberškem procesu obsojen na 8 let zapora. Schacht je namreč proti tej razsodbi vložil priziv. V svojem pričevanju izjavlja Brue-ning, a?, je on imenoval Schachta za predsednika nemške državne banke, ker sta on in predsednik Hindenburg bila mnenja, da bi Schacht mogel onemogočiti Hitlerjeve blazne načrte. Bruening. ki priznava, da je njegova katoliška stranka pričela pogajanja s Hitlerjem o pogojih, na podlagi katerih bi politični katolicizem podpiral prihod na oblast nacistov, je v svojem pričevanju dejal, da on ni popolnoma prepričan o tem, ali se je zdelo Schachtu umestno onemogočiti Hitlerja. Bruening, ki se je pred kratkim vrnil iz ZDA, kjer je prebil 14 dni, je podal to pričevanje s prikrito namero, da bi Schachta opravičil za podporo Hitlerjevemu veličasten doživljaj za Slovenke v Italiji Nedelja 22. avgust je bil zares velik praznik vseh slovenskih žena v Italiji. Po trudapolnem in uspešnem delu so se Slovenke zbrale na svojem I. ustanovnem kongresu v prijaznem predmestju Podgori. Ze zgodaj zjutraj so Podgorci bili priče, da se bo y njihovi vasi dagajalo danes nekaj velikega, kajti iz vseh strani so prihajale skupine žen vseh starosti in v živem razpoloženju odhajale proti Bregantovi dvorani, kjer se je vršil kongres. Dvorana je bila izrecno okrašena s cvetjem in zelenjem in vabljivimi napisi. Okrog 9, ure je bilo okrog d.yorane in neposredni okolici yse živo. Ze po tem se je sodilo, da je kongres za naše žene izvanreden in pomemben dogodek. Na obrazih je bilo opaziti vso resnost, ki se je na samem kongresu tudi y polni meri pokazala. Slovenske žene se zavedajo velike vloge, ki jo imajo y vseh manjšinskih vprašanjih od vzgoje otrok pa do naših najosnovnejših pravic. Sam kongres se je pričel okrog 10. ure, ko je bila vsa dvorana polna delegatk in povabljenih gostov. Delegatk je bilo 273, kar priča, da so se res vse žene aktivno zanimale za kongres, prvi njihov največji praznik. Obenem je tako veliko število delegatk dokaz, da je ogromna večma slovenskih žen v Italiji vključena v svojo enotno organizacijo. Zastopani so bili vsi sloji od kmetic, ki jih je bilo največ do delavk, izobraženk in gospodinj. Neprecenljivega pomena pa je bila številna udeležba delegatk iz Slov. Benečije in Kanalske doline. Ko so one stopile v dvorano, so bile z dolgim ploskanjem burno pozdravljene, kajti prvič v zgodovini Benečije se je dogodilo, da njene žene aktivno sodelujejo pri taki slovenski ženski organizaciji. To so občutile vse udeleženke, ki sledijo življenju beneškega ljudstva in trpljenju, ki kljub porazu fašizma ie ni prenehalo. Benečanke so s svojo navzočnostjo potrdile, da so Slovenke in da v imenu Benečije zahtevajo za svojo lepo deželo vse .manjšinske pravice, ki ji pripadajo po ustavi in mirovni pogodbi. Praznik vseh Slovenk se ni občutil samo v ozkem krogu dvorane, temveč so bile yse yasi v duhu navzoče To pričajo številni darovi, kakor koši cvetja, košare sadja, slike itd. ki so jih prav vse vasi poslale kot dar svojim zastopnicam na kongres. Posebno ljubezen so izkazale goriške žene svojim sestram Benečankam, ki so jih obdarile s cvetjem in drugimi, darili. Na kongresu so udeleženke sprejele sledečo resolucijo: Resolucija Slovenske žene iz Goriške, iz Benečije in Kanalske doline, zbrane na svojem I. ustanovnem kongresu v Podgori dne 22. avgusta 1948, so podrobno preučile mednarodni položaj in položaj v Italiji, posebno pa naše slovenske manjšinske razmere v goriški in videmski pokrajini. Po obširnem razpravljanju in stvarnih predlogih ugotavlja kongres naslednje: I. Mir v svetu in mednarodno prijateljsko sodelovanje nista dosežena kakor je vse človeštvo pričakovalo po porazu nacifašizma zaradi nenasitne imperialistične politike zapadnih kapitalistov. Zato se bodo slovenske žene skupno z vsemi demokratičnimi ženami sveta borile odločno in vztrajno za dosego pravičnega miru v svetu, za boljše življenje v okviru svetovne proti-imperialistične fronte pod vodstvom Sovjetske zveze. II. Slovenske žene v Italiji so prepričane, da bo UDI podprl našo slovensko manjšino v vseh narodnostih vprašanjih, v vseh socialnih stremljenih bo pa Z SZ podprla in sodelovala z naprednimi italijanskimi silami, predvsem z UDI-jem, v katerega smo kot celota vključene. III. Zveza slovenskih žend mora biti tesno povezana z svojim matičnim narodom, predvsem z ženami v LR Sloveniji, da se ohrani potrebna kulturna povezava, ker smo kot manjšina sestavni del slovenske narodne celote. IV. Slovenske žene se bodo predvsem borile za dosego vseh narodnostih pravic, za ohranitev jezika, kulture, šeg in navad. Skrbele bodo za pravilno vzgojo naših otrok, podpirale bodo vdove, sirote, revne dijake, politične pripornike. Ne bodo odnehale od zahteve po dvojezičnosti v vsem javnem življenju, kjer živi slovenska narodna manjšina, obenem zahtevajo sodelovanje Slovencev v javni upravi v okviru Demokratične fronte Slovencev v Italiji. Prav odločno se bodo slovenske žene borili, da, bi bili deležni vseh manjšinskih pravic tudi Slovenci v Benečiji in Kanalski dolini, ki jim pripadajo po ustavi italijanske republike in po mirovni pogodbi. fašizmu, ki je trajala več let. Obenem je hotel uporabiti priložnost, da bi zabrisal svojo dobo na vladi okrog leta 1930; ta vlada j.e bila namreč tudi ena izmed tistih, ki je puščala «odprta vrata« na Hitlerjevi poti k oblasti. Nova desničarska stranka, Nacionalna republikanska stranka svobode, j.e zaprosila ameriško vojaško upravo dovoljenje za ustanovitev. Alavi uspehi grških demokratičnih borcev ATENE, 23. — Radijska postaja Svobodne Grčije javlja v oddaji z dne 21. t. m., da so enote demokratične armade 20. avgusta odbile velike napade prve monarhofa-šistične divizije severno od kraja Kotili. V operacijah na tem sektorju je imel sovražnik 53 mrtvih in 160 ranjenih. Na sektorju Gra-mosa nadaljujejo demokratične armade z borbami proti monarbofa-šističnih silam, ki napadajo v smeri Kiada-Suflita. Monarhofašisti so izgubili nad 50 mrtvih in ranjenih. V Tesaliji so enote demokratične armade osvobodile mesto Ko-niskos. Sovražnik je imel nad 100 mrtvih in ranjenih. V osrednji Makedoniji so sile demokratične armade napadle utrjeno monarhofa-šistično oporišče Usita in uničile tamajšnji garnizon. Oddelki demokratične armade na Severnem Pindu so v noči med 20. in 21. avgustom po silovitih nenadnih napadih zasedli utrjene položaje monarhofašistov na grebenu med Alevico in Ginovo. V teh bojih je imel sovražnik 39 mrtvih in nad 120 ranjenih ter 7 ujetih. Po močni topniški in minometalski pripravi so oddelki demokratične armade uspešno napadli monarho-fašistične čete na področju Volja-Alevica. V srednji Makedoniji so enote demokratične armade zasedle s podporo topništva vas Anoporia pri Serezu in razbile tamkajšnjo mo-narhofašistično posadko. Polis nemškim vojnim Močeni Profesf Poljske VARŠAVA, 23 (Tanjug) — Britanska vojaška uprava v Nemčiji*je obvestila poljsko vojaško odposlanstvo v Berlinu, da bo samo še do 1. septembra 1948. leta sprejemala zahteve držav, članic ZN, za izročitev vojnih zločincev. Po tem datumu bod:> britanska zasedbena oblastva upoštevala zahteve za izročitev vojnih zločincev samo v izjemnih primerih, če so ti zločinci obtoženi umorov, glede katerih je v teku postopek po določbah nemškega kazenskega zakonika. Poljsko vojaško odposlanstvo v Berlinu je poslalo britanskim zasedbenim oblastvom v Nemčiji noto, v kateri protestira proti tej odredbi, ki je v nasprotju z mednarodno konvencijo o kaznovanju vojnih zločinov. Poljska misija je opozorila, da ni določen v mednarodnih konvencijah nikakršen rok za kaznovanje vojnih zločincev, kajti to bi bilo v očitnem nasprotju s sporazumnimi sklepi o prevzgoji nemškega naroda. Britanska zasedbena oblastva postavljajo kot pogoj za kaznovanje zločincev, da je proti tem.zločincem v teku postopek no nemškem pravu, kar je v nasprotju z mednarodnimi konvencijami. V takih primerih bi se mogli zločinci na podlagi nemških zakonov izgovarjati, da so ravnali po «ukazu predpostavljenih«. V odgovor na to noto je poslala britanska vojaška uprava v Nemčiji poljskemu vojaškemu odposlanstvu v Berlinu novo noto, v kateri pravi, «da ni nikoli soglašala s stališčem, naj bi postopek o izročitvi vojnih zločincev trajal nedoločen čas«. Po mišljenju britanskih zasedbenih oblastev ne bodo kršene pravice prizadetih narodov, če bi rok za predložitev zahtev q izročitvi vojnih zločincev skrajšali. V britanski noti je nadalje rečeno, da je britanska vlada izpolnila svoje obveznosti po mednarodnih konvenci jah Protest PO 0F za slovensko Koroško CELOVEC, 23 (Tanjug) — Pokrajinski odbor OF za Slovensko Koroško je poslal britanski civilni u-pravi pismo, v katerem najodločneje protestira proti nezakonitim hišnim preiskavam v vasi Božu, ki jih je izvedla avstrijska policija. Pokrajinski odbor poudarja, da 30 britanska zasedbena oblastva popolnoma odgovorna za vsa nasilja avstrijske policije, še tem bolj, ker se avstrijska policija pri teh dejanjih sklicuje na naredbo britanskih predstavnikov. Uspešna stavka italijanskih poljedelskih delavcev Odnos RPI do Italijanske splošne zveze dela RIM, 23 — Sekretar Zveze poljedeljskih delavcev Luciano Roma-gnoli se je vrnil s potovanja po Pu-gliah, kjer je opazoval potek splošne stavke poljedelskih delavcev. IA javil je, da je bila ta stavka po vsej južni Italiji «veličastna manifestacija«. Po njegovih besedah nihče od nasprotnikov delovnih množic ne more zanikati tega uspeha, kajti sedaj so tudi poljedelski delavci našli svojo enotnost v državnem merilu. Govoreč o demokrist-janskih razbijačev je Romagnoli dejal, da so ti dobili hud udarec, pa Čeprav je bil ves Jug pred stavko tako rekoč pogrnjen z letaki, ki so odvračali od stavke. Značilno je, da so morali tudi vladni tisk in demo-kristjanski sindikalisti priznati v nasprotju s svojim prejšnjim zatrjevanjem, da so tudi vsi delavci, ki pripadajo demokristjanski struji, stavkali- V stavki je sodelovalo 3,000.000 dninarjev, kmetov brez zemlje in kmečkih delavcev. Kljub poizkusom katoliških sindikatov, da bi preprečili stavko in razbili enotngst kmečkih delavcev, so stavkali delavci, organizirali v sindikatih italijanske gener. konfederacije dela, tudi delavci katoliških sindikatov. Velike demonstracije so bile zlasti- v Apuliji in drugih okrožjih južne Italije, kjer žive kmečki delavci pod najtežjimi pogoji. Kljub razbijaškim poskusom krščanskodemokratskega vodstva katoliških sindikatov je stava popolnoma uspela tudi v pokrajini Veneto, kjer imajo katoliške organizacije večino. Stavki so se pridružili tudi kovinski delavci in delavci drugih industrijskih podjetij. Pogajanja med zemljiškimi posestniki in poljedelskimi delavci se bodo verjetno pričela 27. t. m. Člani krščanske demokracije se bodo teh pogajanj lahko udeležili samo kot opazovalci, ker demokristjan-sfci sindikat uradno še ni ustanovljen. Pozneje pa bo lahko prisostvoval vsem sindikalnim pogajanjem v sorazmerju z včlanjenimi delavci. Namestnik tajnika PCI Lor.go je danes osvetlil odnose rned partijo in italijansko splošno zvezo dela. Dejal je med drugim, da ni nikakršne politične ingerence s strani PCI napram notranjim zadevam splošne zveze dela, s katero vzdržuje partija iste odnose, kakor z vsemi demokratičnimi organizacijami. «Ni naša krivda*, je dejal Longo, «če predlogi manjšinskih struj propadejo. Češkoslovaška bo dobavila Pakistanu 13 tovarn KARACHI, 2 i. — Indijski radio je objavil sklenitev važne trgovinske pogodbe med Češkoslovaško in Pakistanom. Na podlagi te pogodbe bo Češkoslovaška dobavila tehnični material in osebje za zgraditev 13 važnih tovarn v Pakistanu. Te tovarne bodo postale last pakistanske vlade po desetih letih. Jih f8fanja' kakšna bo usoda biv-bialii ianskih kolonij Libije, So-p0- Eritreje, še vedno budi zna rn°s* svetovne javnosti. Kakor vPrašanje teh italijanskih . nakih Dosc-Ui k0 Separatni načrt za razdelitev italijanskih kolonij je pj, Pbsosti ostalo odprto, z jta,a. sk'enjena mirovna pogodba Lihi, Sovjetski predlog, naj bi biahi ’ ei° in Italijansko So- Varušt *2ro^d' za določen rok pod Vo Itid'je in pod kontrolo bai-tr^ "A na^el podpore pri drugih V 23 <(veIikifi Štirih«, reg- Mttiu mirovne pogodbe je Vsem °’ ,f*a 3e Italija odpoveduje vam ,^lavicem in pravnim osno-te or, 0 P°3esji v Afriki in da bodo o nj;K ostale do končnega sklepa ahglpjt\ U3ndi P°d sedanjo (t. j. Čenu upravo- Prav tako je re-ttoseši-^a ,bodo 0 končni usodi teh Ahgliip ™ile skuPno vlade ZSSR, Deje ,7A in Francije najpoz-tovnp uveljavljenju mi- ^tembra^g«). 1 najPozneJe irnperializem ni imel kolonu!1*80 svet°vno vojno svojih Ški ce, vojaških oporišč na afrl-hODoii lm’. Zdai Pa si ameriški mojih si„urZadevai*’ da bi Prodrli dežel i v gospodarstvo afriških globlje Več 3i tako zavojevali vedno Wall Street je z 4rtu,r*"° p° »Marshallovem na-^elgijo^1111 Anglii°' Francijo in hločnois 30 se umaknile s poti Aru i*mu. Pertnerju. tkZnih1^ ani 30 doseBli udeležbo v rttčaru ancoskih družbah za izko. svinca in nafte y Maroku. Pri izvozu uranove rude iz Belgijskega Konga nimajo konkurenta. Raziskujejo ležišča nafte v Severni in Vzhodni Afriki. Svoje blago pro. dajajo na afriških tržiščih in zlasti na trgih bivših, italijanskih posesti. Afriške posesti zavzemajo pomembno mesto v strateških načrtih angloameriških imperialističnih krogov. Zlasti so vzeli na piko Libijo, ki obsega precej sredozemske obale. Po separatnem sporazumu Angli-je in ZDA ne ostanejo na ozemlju Libije, Somalije in Eritreje le vojaška pomorska in letalska oporišča, ki so jih zgradili med vojno, temveč projektirajo še nova. Z zgraditvijo vojaškega letalskega oporišča v Melahi (Libija) so Američani grobo prekršili mirovno pogodbo, na kar je sovjetska vlada opozorila vladi ZDA in Velike Britanije. Na oporišču v Melahi (blizu Tripolisa) morejo pristajati najtežja sodobna letala. Garnizija v Melahi šteje okrog 450 mož. V premeru 1500 km od Melahe so Rim, Beograd, Tirana, Atene in Sofija. Velikega pomena je prav tako ameriško oporišče v Asmari (Italijanska Eritreja), kakor tudi letališče Častil Benito, Tripolis, Bengasi, Tobruk itd. Komentator lista «Daily Tele-graph and Morning Post« je pisal: ((Libijska letališča niso koristna le kot postaje na letalskih poteh od Zapadne Evrope proti Bližnjemu in Daljnemu vzhodu. Pomembna so s strateškega stališča, da se zagotovi letalska premoč na področju Sredozemskega morja«. Angloameriški vladajoči krogi si v želji, da bi se utrdili v italijanskih kolonijah, zavladali nad njihovimi naravnimi zakladi in tržišči in kar je poglavitno — da bi afriško severno ter vzhodno obalno področje spremenili v svoja strateška oporišča, na vse mogoče načine prizadevajo zavleči rešitev usode teh posesti. Posledica petletnega angleškega gospodarjenja na ozemlju, ki so ga Arigleži zasedli med vojno, je, da so gospodarstvo, promet in trgovina v bivših italijanskih kolonijah v popolnem propadanju. Angleški imperialisti vlačijo iz teh kolonij vse, kar je mogoče izvleči, predvsem živino. V Libiji grozi lakota pol milijona Arabcem. Nekdaj živahno pristanišče v Tripolisu je zdaj mrtvo. Prav tako je v Eritreji in Somaliji. Tudi tam vladata ne zaposlenost in huda beda. Angleži so popolnoma dezorganizirali promet v Somaliji. Eno izmed dveh Železniških prog Mogadiscio—Vil. laggio—Degli Abruzzi so demontirali in vse naprave te proge zdaj rjavijo v Mogadisciu. Angleškim kolonizatorjem je treba pripisati, da imata zdaj, zatiranje in diskriminacija Arabcev, So-malijcev in drugih prebivalcev kolonije takšno obliko, tako da domačini smejo uporabljati le najslabše studence. Takšna «uprava» seveda budi silno nezadovoljnost med prebivalstvom. Nezadovoljnost se pogosto kaže v javnih nemirih, ki jih zatro z najokrutnejšim policijskim nasiljem, z orožjem in solzljivim plinom. Splošno znane so množične ustrelitve letos januarja v Mogadisciu, itd. Položaj prebivalstva v bivših italijanskih kolonijah se skoraj prav nič ne razlikuje od položaja na sosednem ozemlju — v Taganjiki, ki je pod angleškim varuštvom. Angleški guverner te kolonije Lame sam priznava, da nerad zapira domačine, ker gbi Afričani v zaporu bolje živeli kakor doma«. V luči daljnosežnih smotrov Anglije in ZA glede bivših italijanskih kolonij postane jasen sistem, da bi zavlekli rešitev vprašanja, kakšna naj bo usoda teh kolonij. Zastopniki zapadnih držav se opri- jemljejo tega sistema tudi na konferenci namestnikov zunanjih ministrov v Londonu, kjer razpravljajo o tem vprašanju. Hkrati pa za kulisami londonske konference (kakor kažejo dejstva) pripravljajo seperatni sporazum med angleškimi, ameriškimi in francoskimi zastopniki — o razdelitvi italijanskih kolonij. Letos februarja se je zvedelo, da si general Marshall, Bevin in Bidault dopisujejo. Iz te korespondence ie razvidno, da Anglija pretendira na ohranitev svoje kontrole nad Cirenajko, Somalijo in Eritrejo in Francija na bogata ležišča nafte na področju Fezana južno od Tripolitanije. Anglija skuša tudi doseči sporazum o priključitvi Francoske Somalije in dela Etiopije. Tako se kažejo poteze separatnega načrta o razdelitvi italijanskih kolonij med imperialiste ZDA, Anglije in Francije. Kot prispevek za izpolnitev tega načrta so za lase privlekli množično «gibanje» za ohranitev angleške nadoblasti v Libiji. Qb koncu junija se je pojavilo v tisku poročilo, da je poglavar sekte se-nusitov v Cirenajki Saed Idris es Senussi pod pokroviteljstvom angleških vojaških oblasti proglasil ((neodvisnost« Cirenajke in si po- delil naslov vladarja. Ta »veliki Senussi« je že od zdavnaj v službi angleškega obveščevalca generala Claytona In kot njegovega agenta so ga Angleži leta 1944. poslali v Cirenajko. Kot odškodnino za tako imenoyano neodvisnost Velike Libije in za svoj kraljevski naslov je Senussi obljubil popolno pokorščino angloameriškim imperialistom. Tako angloameriški vladajoči krogi pripravljajo separatno razdelitev italijanskih posesti v Afriki. Stališče Sovjetske zveze o vprašanju angleških kolonij je edino dosledno. Na londonski in pariški konferenci zunanjih ministrov, ko so rapravljali o mirovni pogodbi z Italijo, si je sovjetska delegacija prizadevala doseči takšno rešitev, ki bi ustrezala interesom narodov na tem ozemlju. Sovjetska zveza je mnenja, da morajo Libija, Somalija in Eritreja dobiti pravo narodno neodvisnost. Njihovo izročitev pod varuštvo Italije šteje samo kot potreben začasni ukrep, zvezan z določenim sprejemljivim rokom, da bi se te dežele pripravile na popolno narodno neodvisnost. To varuštvo $e predlaga pod pogojem, da bo pod kontrolo. OZN. Sovjetska vlada je v svojem odgovoru 14. februarja letos na vprašanje italijanskega poslanika ponovno potrdila, da ostane v veljavi njeno stališče o izročitvi Libije. Eritreje in Somalije pod italijansko varuštvo za določen rok. P. Jahlakov. . '' ;• -'•'■•N Proslava bazoviških žrtev Ob 18. obletnici ustrelitve bazoviških žrtev, bomo imeli naslednje spominske svečanosti: V Bazovici, dne S. septembra 1948: Ob 10. uri sv. maša v spomin padlih borcev; po maši krenemo k spomeniku, kjer bodo spominski govori v slovenščini In italijanščini, nato polaganje vencev. Pri proslavi bodo sodelovali pevski zbori in godba. V Trstu, dne 6 septembra 1948: Ob 9. url počastitev padlih na grobovih pri Sv. An); blagoslovitev grobov in petje; spominski govori v slovenščini in Italijanščini; polaganje vencev In cvetja. Krajevni odbor v Bazovici; Tržaški odbor za proslavo bazoviških žrtev Za zaprtimi vrati Vidalijevi frakcionaši vztrajno nadaljujejo z izpodkopavanjem Osvobodilne fronte. Ne moti jih, da se morajo producirati t> napol praznih dvoranah, kot se je dogodilo pretekli četrtek 19. t. m. pri Sv. Ivanu, ko niso bili sedeži niti do polovice zasedeni. Morda ne bo motilo teh struparjev niti tedaj, ko bodo sedeli popolnoma osamljeni zadaj za mizo in bodo zaman čakali? da bi grmadili pred naše ljudstvo laži in klevete, ki so njihov edini argument in edino orožje. Tudi ta čas se bliža. Prihaja veliko bolj naglo, kot bi ga oni želeli. In tedaj bo naše razočarano in oguljufano ljudstvo neusmiljeno izreklo nad njimi svojo obsodbo. Sestanki za zaprtimi vrati, kamor nimajo dostopa najboljši aktivisti in ustanovitelji Osvobodilne fronte sami, nikakor niso najboljše spričevalo zanje. Ce bi imeli čisto vest, če bi lahko odkrito in pošteno branili pred vsakim svoje stališče, bi se gotovo poslužili drugačnega postopka. Tako pa so prisiljeni vabiti le one ljudi, o katerih so prepričani, da bodo mirno, brez vsakega posebnega odpora sprejeli vase vse, kar jim bodo natvezli. Tako malo razsodnosti in preudarka pripisujejo oni našemu človeku, tako podcenjujejo njegove duševne mline. Seveda se zgodi najčešče, da si morajo potem priznati sami sebi, da so stavili na nepravilno karto in napravili napačen račun. Poslužujejo se vseh mogočih vzmeti, vseh vijug in ovinkov, da bi speljali vodo na svoj mlin, da bi njegova kolesa ropotala tako, kakor bi oni hoteli. Ljudstuo pa misli in sklepa po svoje. Modruje in razmišlja ter prihaja konč no na edini pravilni zaključek, da bo s te moke le malo kruha. «Kaj bi hodil na sestanek?« si slišal v četrtek večer pri Sv. Ivanu, potem ko so se vračali domov. eNobene pametne besede ne slišiš več. Mene so danes zadnjič videli«. Pa je bilo res tako. Nobena pametna beseda, ki bi ljudstvu govorila o naši stvarni borbi ni kanila iz govornikovih ust. Ves čas se je zaganjal le v »Primorski dnevnik». Po njegovem bi ga moralo ljudstvo prisiliti, da bi se vrnil na pravo pot. Kakšna naj bi bila tista pot, ni povedal, pač pa so jo ljudje hitro uganili. Pisati bi moral tako kot piše «11 Lavoratore«. Najbrže bi ga potem istrski CLN naknadno poslal OZN kot dokazni material in bi se naš dnevnik znašel tam v kaj čudni druščini z «Voce libero», kot se je «11 Lavoratores. Do česar se tov• govornik sam ni mogel prikopati, se je prikopalo ljudstvo. Ostalo je hladno na vsa njegova izvajanja. Tisti pa, ki je predlagal, da se podpiše resolucija proti «Primorskemu dnevnikus je moral svoj predlog mirno pogoltniti. Ni še prišel tisti čas, kakršnega je naslikal govornik v svojem govoru, ko je izrazil željo, da bi se ljudstvo samo streznilo. Lahko mu zagotavljamo, da se v takem smislu naše ljudstve ne bo streznilo nikdar, da ne bo nikoli zahtevalo samo po sebi, da naj njegovo glasilo ((Primorski dnevnik» piše drugače, piše proti ljudski volji, ker bi s tem podpisalo svojo smrtno obsodbo. Vedno se bo dogajalo le tako kakor je tov. govornik Bidovec sam priznal, ali pa kakor mu je morda le ušlo iz ust, da bodo morali oni (to je Vidaiijeva frakcija) pritiskati na ljudstvo, ki naj stavi pred »Pri- morski dnevniku zahtevo, da bo pisal, tako kot mu bodo vidali* jevci narekovali. Čedno prizna* nje, vsekakor vredno, da ga za* beležimo in da ga vsak pošteni demokrat vzame na znanje. Tudi za zaprtimi vrati se ne da vsega doseči. Kaj bi šele bilo, Že bi bila vrata odprta in če bi se sestankov udeleževali ljudje, ki nosijo polno legitimacijo Osvobo* dilne fronte, kot na primer tov: Hrovat. Dekle, ki ga je zavrnilo? tega ne ve. To ve le ožje «vod-stvos, in zato izdaja ukaze, naj se vrata tesno zapirajo pred vsemi onimi, ki imajo moč, da bi ga razgalili. GOVOR zapoiockeea in Hiimenla PRAGA, 23 — Ministrski predsedz nik Zapotocky je v svojem govoru; ki ga je imel včeraj v Brnu, izjavil: «Tisti, ki hoče mir, mora ne le delati za mir, temveč se tudi ne sme umakniti iz fronte proti vojnim hujskačem«. Zapotocky je tudi objavil, da bo v kratkem sprejet zakon za obrambo ljudske demokratične republike in z zgraditev socializmu. Ko govori o novem zakonu za zaščito ljudske demokracije, piše »Ruz de Pravo«, da razredna borba ne bo končana samo z nacionalizacijo. Sindikalno glasilo «Prace» pa je včeraj pisalo, da je laže zmagati v politični bitki za oblast, kakor pa doseči zmago v gospodarski borbi in nadaljuje: Prikazovati moramo čedalje bolj objektivne težave in nat čin, kako jih bomo odpravili in boriti se moramo proti subjektivni kratkovidnosti*. Minister industrije Kliment, ki je govoril na pokrajinskem kongresu komunistične partije v Kraljevem Gradcu, je med drugim dejal: «V okviru petletnega načrta je zločin ne delati 52 nedelj na leto, 52 sobot, 20 dni počitnic in 12 dni praznikov«. V nadaljevanju svojega govora je še dejal: «Ne bomo dopustili nobene oblike sabotaže, ne boz mo dovolili nikomur, da bi zavirali pohod k socializmu, pa naj gre za poljedelce z manj kot 50 hektarjev zemlje, ali pa za lastnike podjetij z manj kot 50 delavci. Ce ne bodo teh podjetij vodili pravilno in v smislu ljudske demokracije, bodo nacionalizirana«. Vrlev iAsi tijttgv ii SZ BUDIMPEŠTA, 23. — Madžarska poročevalska agencija sporoča, da se je od začetka leta 1948 vrnilo preko 50 tisoč madžarskih vojnih ujetnikov iz Sovjetske zveze. Davisov pokal Zmaga Avstralija BOSTON, 23. — Potem ku je dvoboju med Avstralijo in Cešk( slovaško tudi Drobny izgubil prv igro, sta Ceha zmagala v dvojic V nadaljevanju dvoboja je Drobr\ premagal Quista s 6:8, 3:6, 18:16 (! 6:3 in 7:5 Sidwell (Avstralija) i: Cernik sta zaradi teme prekinili v nadaljevanju naslednjega dn pa je Avstralec zmagal s 7:5, 6: in 6:2. Tako je Avstralija z zma go 3:2 prišla v finale, ki ga h odigrala z moštvom ZDA 4., 5. ii 6. septembra y Forest Hilsu ' Ne\v Yorku. flinamo: Oruges 4:3 BRUSELJ, 23. — Na svoji turnej po Belgiji je jugoslovanski nogo metni prvak Dinamo iz Zagrebi v svojem prvem srečanju prema gal Brugesa s 4:3. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 - 24. avgusta 1948 Pevski zbori vabljeni v Dolino SHPZ v Trstu opozarja vsa prosvetna društva In pevske zbore, da naj v nedeljo 29. t. m. ne prirejajo svojib prireditev in naj se zlasti pevski zbori polnoštevilno udeležijo velike jubilejne proslave v Dolini, ki bo prihodnjo nedeljo ob priliki 70-letnice ustanovitve prosvetnega društva (Valentin Vodnika in 70-lctnice dolinskega tabora. Na proslavo vabimo tudi vse demokratično ljudstvo slovenske in italijanske narodnosti. Za prevoz od Sv. Ane v Dolino in nazaj bodo poskrbeli številni avtobusi in kamioni. Taka je dvojezičnost v «lnvpn končanem delu so si vsi tovariši iz Kopra ogledali štab delovnega prostora kot spalnice, prostor za prireditve, jedilnice, kuhinjo in drugo. Vse to so našli čisto, v vzornem redu in osupnil jih je okus, s katerim so vsi objekti zgrajeni. Popoldan je bil posvečen kulturnemu delu. Program je pričel z govorom ljubljanskega tovariša, v ka-term je očrtal delo jugoslovanske mladine pri obnovi in izgradnji no- smeri in poti, po kateri hodi mladina, hkrati je pokazal za neosno-vanost očitkov, ki padajo v zadnjem času po krivici na račun Jugoslavije. Na ta govor, ki je izzval er.odušno odobravanje, se je tovarišica iz Kopra zahvalila ljubljanski mladini za prisrčen sprejem ter podčrtala povezanost istrskih nameščencev in istrske mladine sploh z ljubljansko. Ob navdušenju je izrekla obljubo, da bo istrska mladina na vse klevete in na vse brezuspešne poskuse nasprotnikov, da bi razbili vrste in enotnost ljudstva, odgovorila s podvojenim delom skupnost in domovino. Takšno delo mladinskih brigad bo najboljši odgovor, ker ga bodo morali razumeti celo oni, ki ga ne bi radi slišali. Tako so preživeli koprski nameščenci zares lep dan. Z ljubljansko dijaško brigado so se znašli v solidarnem sodelovanju in dokazali, da povezanost med onimi v Jugoslaviji in Tržaškim ozemljem, ki hočejo s postovoljnim delom rade volje doprinesti za boljšo bodočnost vsega občestva, ni prazna beseda, Ko so se tovariši iz Kopra vračali domov, je bila njihova največj« želja, da bi šli zopet kaj kmalu na prostovoljno delo na progo V. kongresa Dragi tovariš urednik! Zadnjič sem vam opisal, kako je naša delavna brigada eTrije bratje Mahneš potovala na prostovoljno delo na avtocesto aBratstvo in edinstvos in kako smo bili v Jugoslaviji sprejeti. Danes vam hočem podati kratko sliko o našem delu in tamkajšnjem bivanju. Taborišče, kjer smo bili nastanjeni, se je razprostiralo vzdolž stare, netlakovane ceste, v lepi naravi, obkroženi od stoletnih sla-vonskih hrastovih gozdov, okoli 20 km od Brčkega. Cim smo prišli na delo, smo se prijeli dela za ureditev taborišča. Z drobnim rdečim in belim gramozom smo sestavili razne grbe, zastave in parole, tako da smo celo strogo komisijo za higieno, ki je prišla nadzirat taborišče, presenetili glede čistosti in reda. Na terenu smo delali dopoldne in popoldne vsega skupaj šest ur dnevno. Prvi teden smo vozili gradivo s samokolnicami in pripravili skozi r\eki gozd pot za tri ozke proge, ki so vodile na avtocesto. Pri tem delu smo želi največje uspehe. Po navedenih progah smo vozili kasneje v vagončkih gradivo za cestni nasip. Med nami je igralo veselje, dobro razpoloženje, veliko navdušenje in kar je glavno volja in hotenje, da postane naša brigada udarna. Vsakdo med nami je čutil, da je vse to častno delo za onega, ki ljubi svoj dolga stoletja trpeči narod. Vsi smo se vpraševali, ali bomo izvršili prevzeto častno obveznost, ki smo si jo zadali in sicer, da bomo končali svoje delo ob času, ko se je vršil peti kongres K.P. Jugoslavije, in če bomo proglašeni za udarne delavce... Tako je vladalo nepopisno veselje, ko nam je vodja glavnega štaba avtoceste povedal, da je naša brigada proglašena za udarno! Iz obraza in oči vsakogar od nas si lahko čital zadoščenje in samozavest, istočasno ponos, da smo si v imenu naše poštene napredne mladine priborili ta naslov in potrdili njen sloves, da se nanjo lahko zanesemo! Zlasti moram pohvaliti naše najmlajše brigadnike, ki so bili zgled celo najstarejšim. Večkrat so ti 14 do 15-letni mladinci vzpodbujali svoje 22 do 25-Ietne tovariše, one pa, ki so mislili, da bodo opra. vili (delo« z zabušavanjem, brezplodnim čebrnanjem in celo s popivanjem, so usmerjali na pravilno pot ! Kot najboljši mladinci, skoro bi rekel še pionirji, v naši brigadi so se pokazali sledeči: Pertot Ivan, ki je bil ponos vseh nas, tovarišica Edvina iz Sv. Antona, Bertot Silvan, naš brigadni kurir in Grgič Lidija, ki so tudi v najbolj žgočem solncu Slavonije delali vztrajno »n neumorno. Dolžan pa sem tudi, d a se v imenu vseh naših brigodnilfOv zahvalim našim herojem dela, kot so Prinčič Vilmi, gojenki na učiteljišču v Portorožu, Lesjaku Leopoldu, na šemu mornarju, Kocjančič Pini iz Vanganela, Durdeviču Marcelu in drugim, katerim gre v prvi vrsti največja zasluga, da je dobila naša brigada časten naslov tudarna» in posebno diplomo! Toda motijo se oni, ki mislijo, da smo na našem prostovoljnem delu samo (garali«; ne, bilo je tudi mnogo, mnogo zabave in pouka. Zlasti lepo je bilo zvečer po končanem delu, ko smo se kot ena sama družina zbrali in prepevali slovenske narodne in partizanske, pa tudi italijanske pesmi. Se lepše je bilo tedaj, ko se je pri nas, ali pri kakšni bližnji brigadi vršila ta ali ona prireditev. Mi smo imeli v enem mesecu dve prireditvi, ki sta uspeli prav dobro. Na vsako prireditev pri nas, oziroma drugod so bile povabljene tudi sosednje brigade. Nepozaben nam bo ostal večer, ko smo skupno z ostalimi brigadami poslušali v bolgarskem taborišču zbor zagrebških pionirjev. Zlasti nas je ganil pionir, ki je z lepim glasom in občutjem zapel znan i sovjetski pesmh _ Pilotsko _ in Tri tankiste. Teden dni pred našim odhodom pa je bil pri nas v gosteh pevski zbor iz Petrinje. Ob splošnem navdušenju nam je zapel celo vrsto hrvaških in slovenskih par tizanskih in narodnih pesmi. Vsi so odlični pevci in hkrati voditelji delavcev v novi Jugoslaviji. Sami so nam dejali, da so se počutili med nami kot med rodnimi brati in davnimi znanci, ker imamo pač iste težnje! Imeli smo še mnogo drugih vzgojnih in zabavnih prireditev in pri vsaki smo utrjevali bratstvo in enotnost demokratičnih mladincev, graditeljev novega, vse boljšega, vse lepšega sveta. S svojo udeležbo pri gradnji avtoceste Beograd - Zagreb smo istočasno pomagali mladini Jugoslavije pri njeni graditvi socializma, ki je porok za blagostanje delovnega ljudstva. Pripomogli smo prav tako k utrditvi pravičnega in demokratičnega miru v svetu in okrepili vezi z bratskimi slovanskimi narodi, ki pod modrim vodstvom vodilnih genijev ustvarjajo nov brezrazredni svet. MM Torek 24. avgusta Jernej, Zlatan Sonce vzhaja ob 5.15, zahaja ob 18.58, Dolžina dneva 13.43. Luna vzhaja ob 20.55, zahaja ob 9.47. Jutri 25. avgusta Dragorad. Ljudevit nespremenjeno, med tem ko je nazadovalo v Trstu vse do februarja 1946, kjer je padlo na 255.043 prebivalcev. Od tedaj naprej pa je. prebivalstvo Trsta po zaslugi poyečanega priseljevanja esulov in Italijanov stalno naraščalo. Največji tak pristanek smo imeli oktobra 1946 in sicer 1464 ljudi, lani pa je bil največji junija (1152 ljudi). Tako je Trst narasel do le tošnjega julija za 19.892 prebivalcev, kar pomeni približno 5000 novih družin, ki gredo skoro izključno na račun priseljencev. Ce pri tem pomislimo, da je bilo y teh letih na novo sezidanih ali obnovljenih komaj malo nad 1000 stanovanj, potem bojno razumeli, zakaj je v Trstu stanovanjska kriza vsako leto bolj občutna, saj je letos najmanj 3000 družin več kot leta 1945 brez primernega stanovanja. Omenimo naj še, da znaša celokupno prebivalstvo cone A sedaj približno 299.500 prebivalcev. Za občine izven Trsta imamo naslednje podatke: Milje 12.800, Dolina 5.012, Devin Nabrežina 4796, Zgonik 1.354, in Repentabor 600. Re-pentaborska občina se je od lani zmanjšala za 300 ljudi, ker so nekatere vasi pripadle Jugoslaviji. Prej je imela repentaborska občina okrog 900 prebivalcev. Kar se tiče porok v Trstu, moramo omeniti, da smo imeli v juliju 217 porok, v nasprotju s pregovorom, ki pravi: (junij, julij in avgust, žena pravi pri miru me pust’«. Od teh jih je bilo 181 po katoliškem in 16 po civilnem obredu. Med novimi pari jih je šlo 192 prvič okušati z medom pomazan zakonski križ in 7 parov so sklenili vdovci in vdove med seboj. Po navadi so bili ženini starejši in sicer v treh primerih celo nad 16 let, vendar je bilo tudi 47 nevest starejših od ženinov in tudi tukaj ena preko 16 let. Otrok se je rodilo 108 na domu, in 214 po bolnicah in sanatorijih V dveh primerih sta imeli materi komaj po 15 let. Največ rojstev po okrajih imamo pri Stari mitnici (38), ki ima tudi največ smrti (29). V Rojana pa je največji naravni prirastek, ker je tam rojstev 22, smrti pa samo 4. V zgornji okolici je bilo 17 rojstev in 7 smrti. Od 209 umrlih jih je bilo 55 doma, 140 po bolnicah in zdraviliščih, y ubožnici in 12 jih je umrlo zaradi nesreč in ubojev na cesti ali na morju. SPOMINSKI DNEVI: 1581 je pričela zasedati v Ljubljani protestantska komisija, ki je dala prve smernice za ureditev pravopisa slovenskega jezika. Po teh smernicah je izdal A. Bohorič leta 1584 prvo slovensko slovnico. 17 ENOTNI SINDIKATI Prehrambena stroka: Danes ob uri se sestane upravni svet pekov. Jutri ob 19.30 se bo sestaj upravni svet prehrambene stroke. V petek 27. t. m. ob 19.30 se bo sestal upravni svet mesarjev. Glavna skupščina pekov. Vsi delavci so vabljeni na glavno skupščino, ki bo v četrtek 26. t. m. ob 17. uri na sedežu v ul. Conti 11. Dnevni red je sledeč: a) nova delovna pogodba; b) sindikalna organizacija; c) slučajnosti. Ker je sestanek važen, naj nihče ne manjka. Povratek otrok s počitniških kolonij Obveščamo starše, ki imajo svoje otroke v počitniških kolonijah v Kranju, Lescah, Črnomlju, St. Vido in Postojni, da se bodo otroci vrnili 25. t. m. z vlakom, ki pride na glavno postajo ob 17.05. Otroci z Opčin, Pr°" seka, Nabrežine in Sv. Križa bodo it* stopili na omenjenih postajah. Otroci iz kolonije St. Petra pri Go* rici se bodo vrnili 26 t. m. od 17.05, zdravstvene kolonije v Bovcu 31, m. ob 20 (približno). Starše naprošamo, da čakajo svoje otroke ob določeni uri v Domu prisl** niških delavcev. Prosimo starše otrok, ki so bili * skupini I. v gori navedenih kolonijaj1' da dvignejo rojstne liste, ki so ji* izročili v ulici Carducci 4. Pijan Anglež sel z avtom v zid V nedeljo okrog 19. je z veliko naglico privozil preko trga Carlo Alberto neki avto in z vso silo priletel z levim kolesom in blatnikom v zid ob ul. Murat. Iz vozila je takoj skočil angleški vojak in, ko je prišla z bližnje policijske postaje še policija, je pomagala izvleči iz pokvarjehega vozila še tri ženske, nekega moškega in deklico devetih let. Ena od žensk je bila laže ranjena in so jo odpeljali na policijo, kjer so jo obvezali. Kočno se je skobacal iz avta tudi šofer, angleški vojak, ki se je sumljivo majal na svojih nogah. Ko je* ostal pijani vojak sam in si ogledal škodo pri vozilu, je potegnil iz notranjosti zaboj s praznimi steklenicami, ki jih je začel metati čez zid. Onostran zidu se je hladila v večernem hladu družina čuvaja vremenološke postaje, ki tamkaj stanuje. Ko so začele padati po njihovih glavah prazne steklenice, za katere v prvem trenutku niso niti vedeli, od kod prihajajo, je nastal med njimi krik in vik. Cez dolgo časa so prepričali angleškega bombarderja, da njihove glave niso ravne najboljša tarča za njegove prazne steklenice. Cez nekaj časa je prišla še vojaška policija, ki je dolgo časa krožila okrog pokvarjenega avtomobila, si ogledala vso škodo in nazadnje naložila na svoj jeep pijanega šoferja ter ga odpeljala s seboj, v veliko olajšanje čuvajeve družine, ki je še vedno v strahu pričakovala pdnovnega (bombnega« napada. odpeljali moža in ženo in one štiri na policijo, kjer so v resnici ugotovili, da so bili to pravi policaji, ki so prišli k Legoviniju zaradi sumnje, da ima v svoji trgovini z usnjem v ul. S. Giorgio naprodaj blago vojaškega izvora. Policija je Legovinija in ženo pridržala v zaporu, dokler se zaveda z vojaškim'usnjem ne razčisti. FOTOGRAFIJA Sestanki amaterjev fotografskega odseka Tržaškega planinskega dru štva vzbujajo vedno večje zanimanje. Steoilo udeležencev pa bi bilo lahko večje, ko bi se amaterji zavedali, kake velike važnosti so taki sestanki. Saj pride na teh sestankih vsako vprašanje do pretresa. Koliko pa je vprašanj, ki jih stavi fotografska stroka? Brez pretiravanja lahko trdimo, da jih je na tisoče. Vsak amater, ki noče stati v vrstah tistih, ki tudi po več letih Skočila je v smrt V nedeljo je 39-letna Modulo Pie-rina. ki služi pri neki družini v četrtem nadstropju ul. Milano 31 iz doslej še neznanega vzroka skočila iz svojega stanovanja na ulico ter si prizadejala težke poškodbe. Takoj so jo prepeljali z rešilnim vozom v glavno bolnico, kamor je dospela v nezavestnem stanju in je vsa zdravniška pomoč ni mogla več rešiti. Malo pred 22 uro je podlegla poškodbam. ve domovine ter predočil pravilnost peljali in uničili. Orožje v kamnolomu V nabrežinskem kamnolomu, ki ga imenujejo (cava romana«, so v bližini železniškega kolodvora našli 4 italijanske karabinke in dve italijanski puški modela 91. Poleg je bila tudi brzostrelka tipa Berretta, 36 ročnih bomb francoskega izdelka in tri angleške granate za možnar. Pobiralci min so vse to orožje od- ALI Sl ZE NAROČNIK PRIMORSKEGA DNEVNIKA fotografiranja niso storili koraka naprej, naj ne zamudi te lepe prilike. Obogatil bo svoje znanje prav poceni, kajti starejši amaterji, izkušeni v vsakem pogledu, mu bodo gladili pot z raznimi nasveti, ki slonijo na dolgoletni izkušnji. Prav res, da se do sedaj ni še nudila amaterjem tako lepa prilika. Predvsem naj se vzdrami mladina, ki se posveča temu tako lepemu športu. Ne bo ji žal. Sestanki se vršijo vsako sredo ob 20 uri na Trgu Ponterosso 8, II. Mislila je, da so tatovi pa so bili policaji Prejšnjo noč je z nekega okna v ul. Vasari začela klicati neka ženska na pomoč, češ da so vdrli v stanovanje neznanci, ki jo hočejo umoriti. Nekdo je telefoniral na policijo in kmalu je prišla «E-mergenza«. Ko je vratarica odprla vrata, so policaji stekli v prvo nadstropje hiše it. 11. od koder je klicala ženska na pomoč. Tam so našli dva civilista in dva Amerikanca, ki so stali pred vrati v spalnico, katera je hišni gospodar Legovini zabarikadiral, medtem ko je žena klicala na pomoč. Oba sta namreč mis , da so oni štirje, ki so se izdali za policaje, samo navadni vlomilci, ki so hoteli pod to pretvezo vlomiti v stanovanje. Uniformirani policisti so I*roceH o bakru Prav za prav proces niti ne predstavlja več nobene važnosti za dnevno kroniko. Vsa zadeva se dolgočasno vlači naprej z zasliševanjem prič in obtožencev, ki ima jo po anglosaškem sodnem postopku to pravico, da lahko tudi pričajo. Včeraj je bil na vrsti obtoženi Tedesco, lastnik neke trgovske družbe, ki sicer samo trguje s kovinskimi polizdelki, železno žico pa kupuje samo za embalažo prodanega blaga. Tedesco je včeraj ponovil v bistvu to, kar je že izpovedal na policijskem zasliševanju. Kupil je štiri cente in pol ukradene žice, Obtoženec je med drugim omenil, da se je za nakup tega blaga pogajal z nekim ogljarjem Ribaričem ki je sedaj zaprt, in še z nekim Ceruttijem Linom. Tožilec je po končanih izpovedih zadal nekaj vprašanj obtožencu. Vprašal ga je, naj mu pove vzroke, zakaj nima faktur o teh kupčijah. Odvetnik Morgera je takoj pripomnil, da so to nekam čudna vprašanja. Obtoženec se je s to od. vetnikovo opazko ojunačil in takoj pritrdilno odgovoril na tožilčevo vprašanje, ali se lahko proda ukra-deno blago in izroči fakturo. Odvetnik Kezich je sodišču privedel policijskega korporala Gar. dellija, ki naj bi dopovedal, da je odvetnikov klient šofer Piccioni vozil avto z ukradenim blagom le v dobri veri. Tako se je nadaljevalo dolgoč&sno zasliševanje prič ves dan. Razprava se nadaljuje danes. Seveda bodo še vedno le priče na vrsti. NEMŠKI VOJAKI SE VRAČAJO DOMOV V nedeljo okrog 11.15 je priplul v tržaško luko iz Port Saida angleški parnik (Empire Helford«, ki je pripeljal 950 nemških ujetnikov iz Afrike. Ponoči so se vojaki odpeljali z vlakom proti Nemčiji. Istega dne je priplula v Trst tudi italijanska ladja (Campidoglio«, ki je pripeljala 99 ton raznega blaga in 7 potnikov. PROSVETNA DRUŠTVA Komorni zbor pričenja z danainjim dnem z rednimi pevskimi vajami na običajnem mestu (VOM). Mladina iz Vanganela v tekmi z mladino v Kastanjah Dvomesečno tekmovanje zavzema vedno večji razmah. Tako je zopet sektorski odbor mladine iz Vanganela napovedal tekmovanje sektorskemu odboru mladine v Kasta-niah. Tekma vsebuje: prostovoljno delo, popravljanje cest, gradnjo zadružnega doma. Za vse to delo je predvidenih deset tisoč delovnih ur. V brigado bo vpisanih 160 mladincev in mladink, torej 100 odst. Na programu tekme je šest prireditev, razne nabiralne akcije za organizacijo, ki naj dosežejo znesek 15.000 lir ter da v tek-movalnem roku razprodajo pet tisoč izvodov listov, s čimer bo pridobila mladina pri svoji kulturni in politični naobrazbi ter zgraditvi V ta namen je bila sprejeta nadaljnja tekmovalna točka, da bo napisala mladina 500 člankov za sten-čas in da bo okrepila zbor ter godbo. Na športnem polju bo tekmovanje posvetilo skrb lahki atletiki, odbojki in košarki. Pri gospodarstvu bo uvedena posebna finančna komisija, ki bo nadzorovala vse gospodarsko delovanje organizacije. Da bo mogoče postaviti najboljše temelje za bodeče udejstvovanje mladine v Vanganelu in Kastanjah, bo obstajala tekma še v tem, da je treba vpisati v naše organizacije vseh 100 odst. domače mladine! Tobačna že!8v policije Preteklo soboto je imela civilna policija še posebno srečo pri žetvi tobaka na račun raznih tihotapcev. Tako je zaplenila Rudolfu Primožiču iz Rocola 1121 1 kg rezanega tobaka. Giorgini Tomaj iz ul. Giu-liani 12 je prav tako zaplenila 4 kg rezanega tobaka in 4200 cigaretnih papirčkov- V isti hiši so zaplenili še Terezi Mainardis kar 11 kg rezanega tobaka. Poleg navedenega pa so našli v skladišču avtobusnega podjetja (Damassa« v ul. Merca-dante 4 še 30 kg tobačnega listja, ki je bilo last Jožefa Pirola, doma nekje iz bližine Milana. l*od kamion Predvčerajšnjem se je 40-lčtni kolesar Chiaromante Toros iz Slo-vrenca pri Moši zaletel v policijski kamion z evidenčno tablico 8609. Takoj mu je prišel na pomoč prihitel rešilni avto Zelenega križa in ga odpeljal v goriško bolnico Brigata Pavia, kjer so zdravniki ugotovili, da si je ob padcu pretresel možgane, zlomil levo ramo in poškodoval tudi druge dele telesa Ozdravel bo v 25 dneh. Švedski mornar je hotel na obisk Prejšnjo noč okrog 2 ure je policija srečala na ulici pijanega švedskega mornarja po imenu Moh ra Harolda s švedske motorne ladje (Slemmestad«. Mornar je hotel po vsej sili priti v hišo železniškega sprevodnika Fedele Sciarpa in, ker ni mogel odpreti vrat, je razbil šipo v oknu. Pri tem se je laže ranil na desni roki. Pc ja ga je spravila v zapor, dokler se ni streznil in poplačal škodo. Vlomilci ob belem dnevu Lucijan Mismasi iz ul. Brigata Casale št. 55 je včeraj prijavil poli ciji, da so se predvčerajšnjem ob njegovi odsotnosti pritihotapli njegovo stanovanje neznanci, ki so zlomili ključavnico vhodnih vrat in odnesli več blaga, vrednost ka terega še ni ugotovil. Policija preiskuje. -------- Ugolovili so, da gre za samomor Včeraj je preiskovalna komisija kriminalnega oddelka pri policiji v Gorici pregledala truplo Antona Batističa iz Standreza, ki se obesil v petek zvečer in ugotovila, da gre za samomor. Po tej ugotovitvi je bil izpuščen Batističev sin, ki ga je v soboto goriška policija pridržala zaradi suma. Pirančani nimajo nasprotnikov v lahki aflefiki ROJSTVA, SMRTI, POROKE Dne 22. in 23. avgusta 1948 se j* rodilo 9 otrok, umrlo je 13 ljudi) porok pa je bilo 8. Cerkvene poroke: železničar Lui* gi Cuban in šivilja Marija Banov*) ameriški vojak Joseph John Wilde in zasebnica Mafalda Zanitti, kemik dr. Ado Cerniani in šivilj* Ofelia Olivo, ameriški vojak Joseph Contri in zasebnica Angelina Per" sello, električar Eddy Spetti in z*’ sebnica Olga Culot, uradnik Co-stante Vascotto in zasebnica Domenka Čarni, čuvaj Clemente Maggl® in zasebnica Rosa Di Bitonto, ml* zar Mario Crismani in bolničark* Dolores Mechis. Umrli so: 39-letna Elisa Pierin* Modolo, 59-letni Josip Jaklič, 66-let* ni Pietro Iacomin, 55-letna Marghe* rita Vidotto por. Leone, 2 mesec* stari Paolo Perossa, 1 mesec stari Gino Ban, 29-letni Giordano Mac0‘ rin, 73-letni Ivan Knaflič, 81-letn? Orsola De Bernardi vd. Fabris, * dni stari Moise Cini, 97-letni Pietr® Coscia, 88-letna Ljudmila Schen* vd. Megari, 86-letna Elena Pascolet' ti vd. Eccli. V Marezigah začeli gradili zadružni dom Zadnjo nedeljo 22. t. m. smo & čeli tudi v Marezigah zidati z*' družni dom. K delu so se odzval* mladinke, mladinci in tudi starejS* vaščani; vsega skupaj nas je b“° 180. Mladina je bila ves čas dobro razpoložena ter je ob petju k*f tekmovala med seboj, domača g0®' ba pa nam je zaigrala delavsk® pesem, tako da so nas njeni zvok še bolj navdušili. Dne 23. t. m. pa bo pri graditi našega zadružnega doma začela P°^ magati mladinska delavska brig*' da. Predvideno je menda še to, d® se bo k brigadi pridružila tudi ml*' dina iz ostalih vasi. Obvestilo ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA ** SKA — UPRAVA LISTOV — TRST UL. RUGGERO MANNA 29 JE PReV, ZELO V LASTNO REZIJO RAZD®' L JEVA NJE: (PRIMORSKEGA DNEVNIKA ' LJUDSKEGA TEDNIKA - GLASA MLADIH . DELAVSKO-KMECKS ENOTNOSTI IN RAZGLEDOV«-S TEM OBVEŠČAMO VSE KOMjj SIONARJE, MALOPRODAJALCE KOLPORTERJE IN NAROČNIKE, P? JE EDINO GORNJE PODJETJE RAVICENO VODITI VSE OBRAČUN«' VPLAČILA IN NAROČILA ZA NA VEDENE ČASOPISE IN REVIJE. KINO sovr*- FENICE: Zaprto. SUPERCINEMA: (Neizprosno štvo«, R. Young. FILODRAMMATICO: Zaprto. , ITALIA: (Tri žene Casanove«, Dumne. « ALABARDA: (Spomladna parada«, Durbin. * IMPERO: (Sonce bo jutri zasijalo«, -Astaire. . VIALE: (Angel bolečin«, R. Ru***’’,,-MASSIMO: (Zver v človeški podoD'” W. Pidgeon. f GARIBALDI: (Noč brez konca«, VVright. NOVO CINE: Zaprto. KINO OB MORJU: Zaprto. u IDEALE: (Zvezde bleščijo«, E. P°'V'G MARCONI: (Krinke in bodala«, Cooper. ..y RADIO: (Zvezdasta ravnina«. D- s soli. KINO SKEDENJ: (Oče se oženi«- j ROSSETTI: (Izven zakona«, A. b* VITTORIA: (Ušla je zvezda«, VENEZIA: (Tekmeci«, B. Cabot. „ SAVONA: (Krvavi notturno«, G. p Gradvville ,,|, ODEON: (živeti v miru«, A. F*br' TIHOTAPCI v PRISTANIŠČU V soboto je civilna policija ob izhodu iz starega pristanišča zaplenila Penku Ferrucciu iz u). Sette-fontane 44 kar 140 litrov nafte, ki jo je namenil za črnoborzijanski trg. Istega dne so ustavili tudi Ernesta Pojanija iz ul. Cologna 67, ker je imel pri sebi 50.000 lir za katere ni mogel dati dovoljnega pojasnila. V nedeljo 22. t. m. ob ustanovitvi športnega kluba Umag je imenovano društvo organiziralo lahkoatletske tekme s sodelovanjem Pirančanov in Tržačanov. Jasno je, da so Pirančami odnesli levji delež na račun Umagčanov in Tržačanov. Izidi so sledeči: Tek na 3000 m Fuks I- (Nabrežina) 5’-27”3, Pierobon B (Piran) 5’29”, Eamaro Mario (Piran), Abram S. Kaldi V. (oba Nabrežina), Biaro S, Fumi T. (oba Piran) itd. Tek na 100 m - moški: Trani R. (Piran) U”5, Penturini T. (Piran), Contento F., (Piran), Mera B. (Partizan), Zulian (Nabrežina). Tek na 100 m - ženske: Sulčič (Rinaldi) 13”8, Pottini (Rinaldi) 14”, Giarri (Pristaniški S. K.) 14”2, Tomasi (Rinaldi). 400 m - moški: Ravalico 55”9, Penier 56”, Pajaro 58”8, Bartoli (vsi Piran), Abram (Nabrežina). 200 m - ženske: Pottini (Rinaldi) 32’’-2, Ranini (Sv. Vid) 34” Giarri (Pristaniški S- K.), Tomasi (Rinaldi), Del Ponte (Aurora), Zucca (Meduza). Skok v višino • ženske: Pottini (Rinaldi) 1.15 m, Romani (Aurora) 1.10. Skok v višino • moški: Venturini (Piran) 1.50 m, Novacco (Umag) 1.40, Dobrila (Nabrežina) 1.35, (Umag) 1.30, Bonetti (Buje) 1.25. Skok v daljino - moški: Trani R. 5.70, Venturini 5.45, Contento 5.30, Venier 5.26 (vsi Piran), Zulian (Nabrežina) 5.10. Zamero 4.73 (Piran). Veliko število gledalcev je prisostvovalo tekman, ki so bile zelo dobro organizirane. Sestava sindikalne reprezentance v košarki Vabimo spodaj imenovane igralce košarke, da se zglase v sredo 25. t. m. ob 19.30 na igrišču DSZ ES zaradi sestave sindikalne reprezentance: Renko, Visintin, Bertok, Ap-pollonio, Škabar, Daris, Mozetič, Stoppari Karlo in Artur, Marzari, Ginvannini in Križman. Odpovedana plavalna tekma Zaradi slabega vremena je bila preložena plavalna tekma ZDTV, ki bi morala biti v nedeljo 22. t. m. Istočasno javlja plavalni odsek ZDTV, da bo v nedeljo 29. t. m. v Novem gradu plavalni dvoboj med tržaškimi in istrskimi plavalci za II. pokal ZDTV. Plavalci, ki se namerajo udeležiti plavalne tekme, prosimo, da se takoj vpišejo pri plavalnem odseku ZDTV v ul. Canova 25, II. 7.30 Hi RADIO i!^ Koledar. 7.35. Jutranja 7.45. Napoved časa in poročila- *' yi Reproducirana glasba. 12.00. w svet. 12.10. Pesmi jugoslovanskih ^ rodov. 12.45. Napoved časa in poro'- 13.00. Iz slovanskih oper. 13-30- b ka glasba. 14.00. Poročila. 14.15. D® a. ni pregled tiska. 17.30. Plesna gl*5Urt, 18.00. Popoldanski simfonični konc 18.45. Zabavna glasba. 19.00. Cl0 in priroda. 19.15. Klavirska 8l*0oO. 19.45. Napoved časa in poročila. Mo)* Baletna operna glasba. 20.30. zemlja. 20.45. Pojejo «Fantje s Kr* s, 21.00. Pester večer. 21.30. Lahka * .. ba. 22.00. Violinski koncert Karl* J chiorija. 22.00. Plesna glasba. * 'tr Večerne melodije. 23.15. Napoved sa in poročila. 23.30. Kaj vam nU 5h». trlšnjl spored? 23.35. Polnočna 81*5 24.00. Zaključek. Odg. urednik STANISLAV Tiska Tržaški tiskarski zaV' -od ZAHVALA S tem izrekamo zahvalo vsem onim, ki so na kateri koli način počastili spomin naše drage pokojnice Štefanije Križmančič Jožinove Posebno se zahvaljujemo gosp. dr. Bcllaudiju in g- J°" sipini Žagar, katera sta si dosti prizadevala med boleznijo pokojnice. Hvala gre tudi pevskemu zboru. Bazovica 23. avgusta 1948. Družine : KRIZMANCIC IN RAZEM