Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu „Mirau v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
Velja
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravni št vo ..ITI i r a" v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Za in s er a t e se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat.
= Glasilo koroških Slovencev :=_
Leto XXVIII.	V Celovcu, 5. rožnika 1909.	Štev. 26.
Celjska zueza po ouinkih.
Hudo je celjski zvezi, da smo koroški Slovenci sklenili, otresti se enkrat celjske zveze, ki je pomagala prevaljskemu županu spraviti slo-v vensko posojilnico v nemškutarske roke. Ker se kaj takega ne da tako lahko utajiti, skuša celjska zveza odvračati javno pozornost od te zadeve na ~ politično polje, meneča morda, da smo koroški politiki tako kratkovidni kakor celjski. ,,Narodni Dnevnik1' je prinesel 1. pismo o koroš-km Slovencih, ki hi ga kazalo kar celega ponatisniti, da hi koroški Slovenci spoznali svoje rešitelje po pravem perju, če ne bi bil tako silno dolg in brezmiseln. Zato povzamemo le nekatere cvetke prebojne domišljije člankarja, ki je ,,prišel po opravkih tudi v Prevalje". Že iz takega-le poročila sklepamo, da mora biti člankar zelo slab, res nepremišljen politik! Mi pa trdimo, da ie tudi precej zmeden in neveden politik. Pravi Smo zadnja Slovenci, ki se zbiramo okrog „Mira ‘, oziroma v „Katoliškem političnem in gospodarskem društvu za koroške Slovence," poročali o obupnem položaju koroškega slovenstva in jokali: «Umirajoči vas pozdravljajo". Kdor zasleduje našo politiko in čita naš „Mir“, je moral zapaziti ravno nasprotno, da se ravno «zadnja leta »Mn” nikdar ni podal na pot brezplodne javkajoče politike, ampak je dajal ljudstvu le pogum, in priznanj imamo dovolj, da je ravno v tem oziru zavela zadnja leta v našem listu sveža sapa. Pač pa list, oziroma politično društvo, ni mamilo Slovencev in jim prikrivalo resničnega položaja, kakor je delal „N. D.“, ki je za časa volilne borbe imel pred volitvijo vse kmetske kandidate narodne stranke v žepu, pri volitvah pa je z vsemi propadel. Dalje piše: „Mir“ ni klical v boj za slovensko narodno stvar. -— Kdo se ne bi nasmehnil ob taki-le smešni trditvi! Morda, ga ni lista, ki bi ob volitvah več in bolj odločno pisal proti nemškim nacionalcem, kakor ravno „Mir“.	’
. ^rav^ tU(K> da je „Mir“ naštel deset slovenskih m nemških krščansko-socialnih kmečkih kandidatov, pa tako, da nisi vedel, kateri je Slovenec, kateri Nemec. Verjamemo, da tak-le po-
potnik, kakor je člankar „N. D.", ne ve niti tega, kar ve vsak koroški Slovenec. Ker naši volilni okraji obsegajo Slovence in Nemce in ker smo bili tako prisiljeni, voliti nemške krščanske so-cialce in oni naše kandidate, če sploh hočemo kaj doseči, ne pa z ljudstvom se samo igrati, potem imamo tudi dovolj politične poštenosti, da tega ne skrivamo, kakor je lastnost celjske zveze. Če smo imeli tudi nemške lepake, nam je narekovala to politična modrost, ker v krajih, kakor so Prevalje s svojo nemško šestrazrednico, ne znajo vsi Slovenci brati slovenski. Mi tako «slabo pospešujemo narodni razvoj", da se je v prav vodilnih krogih izprožila celo misel, začeti izdajati za obmejne Slovence celo nemško tiskan list, ker v takih krajih Slovenci po večini ne znajo brati slovenski. Nas zanima posebno to, da člankar brani Pristova, čeravno ve, da je bil Pristov nemško-nacionalen kandidat. To pove mnogo! Hudo se jezi nad narodno delavnimi mlajšimi duhovniki.
V zabavo vrlim našim čitateljem ponatisnemo sledeči odstavek brez vsakega pristavka, ki bi bil popolnoma odveč: «Dejstvo je, da je mlajša duhovniška generacija na Koroškem ravno tako zagrizeno klerikalna, kakor ona na Kranjskem ali Štajerskem. Imamo še nekaj starih in starejših duhovnikov na Koroškem, ki se z mladimi ne strinjajo, toda ti značajni možje so že v manjšini. Nekako takrat, ko je prišel na Koroško dr. Brejc, ta v slovenski (!) koroški politiki skrajno nesimpatična (!) prikazen, se je pričel preobrat in danes smo na tem, da je mlajši koroški duhovščini klerikalizem namen, narodnost pa ji je le še sredstvo (!).“ Kot dokaze slovenskega klerikalizma koroškega navaja «Mir", «Katol. politično in gospodarsko društvo", najza-grizenejši kranjski klerikalci so agitirali pod zaščito koroških slovenskih voditeljev po Koroškem itd. Pozabil je le še povedati, da je bilo naše politično društvo tudi že prej strahovito «klerikalno", ko so sedeli v njegovem odboru še starejši duhovniki in le par kmetov in je imelo tudi prej ime «katoliško", popolnoma je prezrl, da je bil zlasti rajni Andrej Einspieler strahovit klerikalec, ker je imel isti program kakor ga ima sedanje politično društvo in da se je tudi poslu-
ževal «najprimernejših sredstev za popolno uničenje koroškega slovenstva."
Zato pa bo skrajna potreba, da bo začel člankar uganjati čisto novo politiko na Koroškem, s katero bo pridobil koroške nemškutarje. Saj piše o teh: „Te ljudi pa se da pridobiti, in sicer s pomočjo slovenske napredne polit, organizacije." Začeti je seveda treba s tem to organizacijo, da se izroče posojilnice nemškutarjem in se otresejo klerikalizma. Začetek je torej že storjen v Prevaljah. Le tako naprej, in v 20 letih res na Koroškem ne bo nobenega «klerikalnega Slovenca" več, izvzemši morda kakega duhovnika iz «sedanje mlajše generacije" in Nemcem in «Narodnemu Dnevniku" tako nesimpatičnega politika dr. Brejca, ki bo tedaj voditelj brez ljudi, ker vsi napredni Slovenci bodo šli za dr. Metnicem, kakor Pristov, ki je v očeh celjske zveze najboljši narodnjak, seveda le še tako dolgo, dokler bo pustil svojo posojilnico pri celjski zvezi. Z drugimi besedami: Živeli koroški nemškutarji, pereant Slovenci! Izginejo naj na povelje „N. D.“ v prvi vrsti tisti «oficielni zastopniki slovenskega Korotana iz mlajše duhovniške generacije", ki so po zimi dva meseca organizirali Slovence za volitve, v najhujšem snegu, ki jih je večkrat zapadel in so ga gazili do prs, ki so morali v volilnem boju za «klerikalne Slovence" prenočevati za pečjo na slami kakor berači, ki je prežala na nje nemškutarija in nemški nacionalci, ki so jih ometali z blatom zato, ker so «slovenski hujskači z dr. Brejcem vred" in ker so žrtvovali za slovenstvo zdravje in vse, kar so imeli. In koroški nemškutarji bodo rešeni! Živeli narodni radikalci in celjska zveza!
Občni zbor «S. K. S. Z.“ v Št. lakotni v Rožo.
Do 500 udeležencev smo šteli na binkoštni pondeljek na občnem zboru «Slovenske Krščan-sko-socialne Zveze". Izmed izvenkoroških udeležencev navajamo le nekatere gospode: S Kranjskega poslanca dr. Krek, P ib er in dr. Pogač-
Podlistek.
Ob akacijah.
Idila. — Domen Otilijev. — (Dalje.)
Sedla sta za mizo in Peter je povedal:
«Znano vam je, gospod župnik, da so vojaške vaje že blizu. Kakšnega pomena so zame, mi ni treba omenjati. Prvikrat sem šel, a takrat je bil še oče živ in delo na polju ni zaostalo. Po njegovi smrti so me na županovo prošnjo pustili doma. Da bi bil tudi letos prost, sem šel k Joštovemu. V sredo popoldne sem bil tam. Ni ga bilo doma, pač pa njegov sin Mirko. Sedel je na klopi v orehovi senci in listal po knjigi. Privzdignil je glavo, ko sem odprl vrata, in me m .vt Pogkdal. Nekam osorno je dejal: »Kaj pa isceš?« »Z očetom bi rad govoril,« sem dejal. '	. mesto so odšli,« je odvrnil in sklonil glavo.
A nitro me je zopet pogledal s smehom na ustih: »Kaj pa z vašim društvom, a? Ne misli, da bode kaj kruha iz te moke!« Potem se je krohotal. Nisem se hotel prepirati in sem odšel.
Predvceranjem je šel Franc mimo našega vrta. Stopil sem za njim in mu povedal svojo prošnjo. Vzbulil je oči, se namrdnil z ustnicami in dejal: »Župnik naj ti napravi! Saj si vedno doli pri njem.« In je šel naprej. Nisem se upal več spregovoriti. — A danes sem prišel do vas, gospod župnik! Morda je še kje pomoč. Dobrega sveta potrebujem."
Podprl je župnik glavo in pokimal.
«Težko bo, Peter, težko. Župan ima prvo besedo in če on noče, je skoraj vse zastonj. Vseeno bom poskusil govoriti ž njim tudi o tem."
Ozrl se je na Petra in nadaljeval:
«In če mi odreče, imam še upanje v mestu, a ne zanesi se na to! Kajti tudi gospoda je hudomušna."
Petru se je zazdelo, da ni rešitve več. Materi in sestri bo moral zapustiti skrbi za mesec dni. Delo zastane na polju. Gnoj bo treba spravljati na strnišče, okopavati in oboravati koruzo. Košnja bo zopet tu in izoravanje krompirja. In kdo naj napravi vse to ? «Nobene moške roke ne bo pri hiši," je dejala Kristina. Župnik je vstal in tudi Peter je vstal.
«Takoj grem gori. Sporočim ti, kako sem opravil pri njem."
«Zahvaljujem se, gospod župnik!" Priklonil
se je in odšel.	*
* *
«Zdaj vidite, kako je trmast," je dejal župnik in vzdihnil. Šla sta z očetom Strmškom, katerega je dobil pri županu, doli po razoranem klancu. Mračen je bil njegov obraz in žalosten njegov glas v govoru. Tudi Strmšek ni bil vesel. Žalostno je zmajal z glavo: „In nekdaj ni bil tak."
Šla sta nekoliko korakov molče.
Prva zvezda je zatrepetala na obledelem vzhodu, in v gostem akacovju se je oglasil slavec. Doli pred cerkvijo je posijal bled pramen iz krčme, in zategli zvoki harmonike so se čuli iz nje. Nekaj žalostnega se je dotaknilo bolne duše župnikove, ko je pogledal tja doli.
«Pijejo, kvartajo, plešejo in v noči se stepo."
„0, to je vedno tako. Saj pravim: mladina."
«Žalostna naša mladina!" Vzdihnil je in pogledal Strmška. Povesil je ta pogled in pokimal.
«Drugače bi bilo lahko. Zaprl naj bi župan krčmo po določeni uri, in mladina bi ne ostala črez noč do ranega jutra. Tudi pokvarila bi se ne. V društvo jo moramo spraviti, oče Strmšek, iztrgati jo moramo krčmi in ji vcepiti veselje do knjig, veselje do dela in veselje do cerkve. In to je namen našega društva, ki smo ga ustanovili danes zjutraj. Videli boste, oče Strmšek, da nam bo rodilo lepe sadove. Vaš Nine je vzoren mladenič; vanj stavim največ upanja."
Laskavo so vplivale zadnje besede na Strmška.
«No, saj ne pravim, da ni prida; a zaglobi se včasih v knjigo tako, da ga je težko odtrgati od nje."
«Vidi se, da čita z užitkom."
Šla sta zopet molče in pod razoranim klancem je rekel župnik obrnjen k Strmšku: «Za Petra mi je zelo žal. Dober mladenič je in-vnet za delo. Pa saj ga poznate. Saj sta z Ninetom večkrat pri vas."
Strmšek je pomencal. Slišal je pri županu, da ne prihaja Peter k njim samo radi Nineta, ampak da ima tudi skrivne poglede za Kristino. Razveselil se ni te novice, a tudi ujezil se ni. Zdelo se mu je pa vendarle prijetno, da bo moral Peter k vojakom. In še večje je postajalo to čuv-stvo, ko je pomislil na svojo in Žulkino kmetijo.
Tedaj jima je prišel Mirko naproti. Šel je ob jarku; klobuk povešen na oči in hoja negotova. Tik ob župniku je šel, da se ga je dotaknila njegova obleka, a ga ni pozdravil.
n i k ; iz Štajerskega deželni odbornik prof. Robič, poslanca dr. Korošec, dr. Vrstovšek in dr. Hohnjec. Živahno pozdravljen otvori občni zbor poslanec dr. Krek, ki poudarja, da služijo naša društva izobrazbi. Izobrazba pa ni mogoča, če ni na polju domovine. Zlasti na Koroškem je treba to poudarjati. Ime duševnega morilca torej zasluži, kdor trga ljudi od prsnaše matere domovine. (Splošno odobravanje). Zveza stremi za enotno vzgojo in izobrazbo, ki jo je podaril Slomšek slovenskemu ljudstvu v „Družbi sv. Mohorja11. V istem zmislu deluje naša S. K. S. Z. Za predsednika predlaga dr. Brejca, za prvega podpredsednika dr. Vrstovška, za drugega predsednika urednika Kremžarja iz Gorice. Živahno aklamiran se zahvali dr. Brejc za podeljeno mu čast ter pozdravi došlece kot predsednik katoliškega političnega društva za koroške Slovence v imenu vseh koroških Slovencev, ki so prepojeni s tistim duhom, ki je zbral udeležence k občnemu zboru.
Iz sebičnih namenov smo Vas povabili, pravi govornik, da Vam pokažemo rane in jih s skupnim delom zacelimo. Veliko se danes govori o delu na Koroškem, v resnici je pa slovenstvu še nepoznana zemlja. Slovensko časnikarstvo se še skoro nič ni pečalo s koroškim vprašanjem (nekateri list pač, pa le v škodo slovenske stvari, ured.), čeravno pomeni koroško vprašanje slovensko vprašanje. Pričakujemo pomoči od onstran Karavank. Nemški pritisk je tako silovit, da ga komaj vzdržujemo. Govornik navaja v dokaz, da se je za časa njegovega šolanja v Celovcu bil boj za mejo eno uro severno nad Celovcem, danes pa že eno uro južno pod Celovcem. Zato nas veseli, da so si izbrali bratje za občni zbor koroška tla. (Burno odobravanje.)
Tajnik Traven prečita došle brzojave od prevz. kneza in škofa ljubljanskega dr. Ant. Bonaventura Jegliča, št. peterskega prosvetnega društva v Ljubljani, dijaškega društva „Danice“, „Slov. dijaške zveze v Ljubljani11, od fantov in mož iz Slov. goric, od g. Debevca iz Gorice, od odbora ženskega oddelka S. K. S. Z. v Ljubljani, g. Končana iz Domžal, bralnega društva pri Sv. Križu nad Mariborom, št. iljških mladenk, tržiškega kat. društva, št. iljskih mladeničev. Nato poroča o delovanju kranjske zveze, ki šteje danes 158 društev. Dr. Pogačnik pozdravlja v imenu zveze telovadnih odsekov, ki jih šteje danes zveza 58. Dozdaj ima 2100 članov, uniformiranih 500. Uniformirane „orle“ z dr. Pogačnikom na čelu je ljudstvo povsod živahno pozdravljalo.
G. Volta poroča o vžigalicah. Za štajersko zvezo poroča g. dr. Hohnjec iz Maribora. Zveza šteje 115 društev. Mladeniških zvez je 23, telovadni odseki so 4. Priredila je 8 soc. tečajev. Obmejnih kolkov je prodala 97.414, v zalogi jih je še 102.586. Za št. iljski društveni dom je nabranih 5395 K 54 vin. Zahvali se mladeničem društvenikom, ki so šli pri zadnjih volitvah za stranko v boj z ognjem in požrtvovalnostjo. Poudarja potrebo slov. obrambnega društva, ki naj varuje, da se niti kos slovenske zemlje ne odkrhne več. Zlasti Koroški nemški listi kriče o slovenski nevarnosti, a Nemci sami pa priznavajo, da se nemška meja
Zbodlo je dušnega pastirja v srce in je dejal žalostno: „Tako gredo od matere v svet in tujina jih pokvari. Vero jim iztrga iz srca in ljubezen in jih takšne vrača domov, iz katerega so izšli. Žalostno!11
„Žalostno, res,11 je pokimal Strmšek. Njegove misli so se sukale okoli Žulkinega doma. „Dober je fant, nič mu ne morem očitati, a kmetija . .. Je li to kmetija? Tistih par njiv ... S Kristino bom govoril.11
Na križpotu sta se poslovila.
Ko je odpiral župnik vrata, se je ozrl po stezi, koder je šel Strmšek: „Čuden značaj.11
IV.
Prvi svit se je razlil črez nebosklon in posvetil v dolino. Slavec je že drobil v nizkem akacovju in naznanjal prekrasno jutro. Svež zrak je zavel od vstajajoče zore skozi polodprto okno in vzbudil Petra na postelji.
Zazehal je, odprl mežikaje zaspane oči in jih pomencal.
Sedel je potem, prekrižal roki in se zamislil...
Pozno v noč sta stala pod akacijami. Prvi krajec je plul črez nebo in se skrival za raztrganimi oblaki. Tihota je objemala naravo in božala drhteči srci.
„Slutnja je v mojem srcu, Peter.11
„Kakšna li, Kristina?11
„Ali se vrneš?11 Izgovorila je z žalostnim glasom in ga milo pogledala.
„V božjih rokah je moja usoda.11
Prijel se je z levico za čelo in se naslonil na debelo akacijo:
pomika vedno proti jugu. Naša naloga pa mora biti, vzgojiti tako značajno in narodno zavedno ljudstvo, ki se bo s studom obrnilo proč od judeževih grošev. (Živio!)
Načelnik zveze slovenskih mladeničev Žebot iz narodno ogroženega Št. lija nad Mariborom pozdravlja v imenu št. iljskih Slovencev in slov. štajerskih mladeničev. 900.000 kron je izdala j^udmarka11 samo to leto, da ponemči in polute-rani št. iljske Slovence in porine mejo do Drave. Ognjevitega govornika so zbrani živahno pozdravljali. O Koroški zvezi je poročal g. dr. Ehrlich.
O goriški zvezi, ki šteje 51 društev, je poročal g. Kremžar. Kot zastopnica tržaške ženske organizacije je poročala gdč. Frana Petrič iz Trsta; g. Kos, predsednik strokovnih društev predilnic, je pozival delavstvo, da se naj organizira v strokovnih društvih v okviru S. K. S. Z.
Prisrčno pozdravljen je prinesel pozdrave hrvatskega naroda gosp. Petrekovič iz Siska. Dvojna vez veže Hrvate in Slovence: Hrvatski in slovenski jezik, ki nista dva jezika, ampak le en jezik in dva dialekta, in bijeta enak boj za obstanek. Poročal bo doma o lepi slovenski domovini, o veliki ljubezni Slovencev, ki je tako velika, kakor njihove gore in dobrave, in o naj-lepši organizaciji krščanskih Slovencev na jugu. Burno odobravanje je sledilo pozdravu prikuplji-vega govornika.
Dr. Brejc: Vaše odobravanje priča, da bi bile besede g. govornika strašno zabolele vsakega koroškega nemškutarja. Pribijem, da koroški Slovenci ne razumemo samo tiste „novo-slovenščine11, kakor imenujejo nemškutarji naš pismeni jezik, ampak celo tudi jezik hrvatskega bratskega naroda. (Zopetno burno odobravanje.)
Dr. Krek poroča o odsekih v izobraževalnih društvih in utemeljuje potrebo štirih odsekov: iz-selniškega, abstinenčnega ozir. zmernostnega, delavskega in obrambnega. Delokrog izselniškega odseka bi bila skrb za izseljence, ki gredo v Ameriko, za katere izdaje Rafaelova družba poročila in priporočilne listke, ki pa jih ljudsvo ne dobi v roke. Še važnejše je za Slovence izseljevanje v mesta.
Delavski odseki bodo potrebni, ker se bliža zavarovanje za starost. Kakor hitro se razširi na kmete, bodo potrebovali kmetje in hlapci pravnega varstva, ki ga naj dobijo v odsekih.
Župnik Janez Kalan omenja, da je pijančevanje naša naj večja narodna škoda in izguba. Vsako leto gre okroglo 30 milijonov za nemški šnops in najboljša tla za nemškutarenje so gostilne. Glede izseljevanja omenja, da je že skrajni čas, da se nekaj ukrene. 300.000 ljudi gre vsako leto v Ameriko, večina teh so Slovani in se počasi tam za narod izgube.
G. prof. dr. Vrsto všek je razpravljal o društvenih domovih, brez katerih društva ne morejo napredovati. Društvo brez doma je kakor župnija brez cerkve. Drugo vprašanje je pa, če bodo domovi res povsod dosegli svoj namen in ne bodo morda zapadli usodi narodnih domov po mestih in konsumnih društev. S članarino samo domov ni mogoče poplačati; zato naj dovoli zveza
„Glej, Kristina! Kdo drugi bi se jezil, preklinjal bi župana in se morda hotel maščevati nad njim. A v meni ni tega. Še svojega sovražnika bi ga ne imenoval. A, da me je začel tvoj oče prezirati, to me boli.11
„Z vedel j e,11 je šepnila tiho.
Ni ji odgovoril. V srcu se je zganilo. Kakor vzkipeva morje ob obali polagoma, a vedno huje in vedno višje, dokler ne prikipi slednjič črez rob obrežja, tako je kipelo v njegovem srcu.
„Kristina, nisem te še vprašal, a sedaj te hočem. Reci mi: Me li ljubiš?11 .. . Tiho so bile izgovorjene zadnje besede.
Kristina je povesila glavo in dejala jed va slišno: „Da“.
Segel ji je krepko v roko in pristavil: „Idi sedaj! Čas je. Pisal ti bom.11
Peter se je vzbudil iz tega spomina in pogledal skozi okno. Jutro je plulo v jasnorumenih barvah nad pogorjem in rumenilo domove po ravnini. Lahka sapica je vela od one strani, na strehi so čivkali vrabci.
Vstal je z ležišča in se oblekel. V kotu je pograbil zaboj in stopil po stopnicah v hišo. Sestra je sedela ob ognjišču in podtikala kotlu suho vejevje.
„Kje je pa mati?“
„Sladkor je šla izposodit, kmalu bo tu.11
Umil se je in osnažil in stopil na prag. Mimo akacij je prišel Strmškov Nine.
„Si že gotov?11
„Še zajtrkoval bom, potem grem.11
Sedla sta za mizo.
zidavo domov le tedaj, če je zasigurano denarno vprašanje. Lastnik naj nikdar ne bi bila društva.
G. Kremžar je predaval o pomenu skiopti-konov za društva v poučnem in zabavnem oziru. Priporočal je zlasti slike iz slovenske zgodovine, ki bi budile v ljudstvu naroden ponos in veselje do čitanja.
G. dr. Ehrlich je govoril o pomenu društev za narodnost. Vse zasluge cenijo danes iz narodnega stališča. Da se smemo ogrevati za narodnost, nam je porok sam božji Zveličar, ki je kazal za svoj narod posebno sočutje. Prišli so pa ljudje- in trdili, da ni treba tistega, ki nam je dal narodnost. Če zavržemo ta temelj, zavržemo tudi opravičenost narodnosti. Načelo narodnost črez vse11 so si izbrali vsenemci in ravno to načelo je za nas pogubljivo. Framazoni so vneli boj med avstrijskimi narodi, da bi uničili katoliško Avstrijo, in mi Slovenci trpimo vsled tega — Nemci naj bi bili „Herrenvolk11, mi pa suženjski narod. Edin trden odpor proti temu je organizacija v slov. kat. društvih, ki naj goje čut za narodnost in vzajemnost. Velik sovražnik naše narodnosti je tudi socialna demokracija, ki nam ponemčuje Slovence. Zato v društva proti njim, in noben slovenski fant naj ne vzame v zakon mladenke, ki ni bila članica kakega slovenskega društva.
Soglasno je bil sprejet predlog g. urednika Štefeta, da se naj vsled sklepa občnega zbora zveze v Ljubljani priredi meseca septembra prihodnjega leta dan obmejnih Slovencev na korist Št. lija na Štajerskem in prihodnja skupščina S. K. S. Z. v Št. liju.
Dr. Brejc se zahvaljuje govornikom in udeležencem, zlasti onim, ki so prišli od onstran Karavank. Občni zbor je takorekoč slovenski narodni zbor na tisti zemlji, kjer smo ustoličevali slovenske kneze. Najbolj pri srcu je govorniku predlog o ustanovitvi obrambnih odsekov. Zavest, da je potrebno obrambno delo, se mora po društvih razširiti od meje v sredo naroda. Pred 100 leti je Vodnik zapel o oživljeni Iliriji, in zdi se, da so napočili ob naši krasni organizaciji časi, ki jih je gledal preroški duh slovenskega pesnika! Živela naša mladina, živelo naše mladeniško delo. (Gromovito odobravanje.)
Po oficielnem delu je sledila prosta zabava v „Narodnem domu-1, kjer nas je zabavalo domače pevsko društvo „Rožica“. Društva, zdaj pa na delo, da ne bodo dobri sklepi ostali na papirju!	________
Koroške novice.
Poročilo o občnem zboru polit, društva
objavimo vsled pičlega prostora prihodnjič.
Predsedništvo c. kr. deželne sodnije v Celovcu se bridko pritožuje, da so se kmestki župani pri sestavljanju seznamov porotnikov premalo ozirali na osebe z „višjo“ izobrazbo. Posebno pri srcu so mu upokojeni civilni in vojaški „uradniki“, na katere bi se v bodoče pri sestavljanju seznamov moralo bolj ozirati. V razumljivi slovenščini se pravi to, da je pri poroti še premalo zagrizenih Nemcev in nem-
Mati je prišla z objokanimi očmi skozi vrata. Vzdihljaj se ji je privil iz prs in je dejala hčeri ob ognjišču: „Daj, Franca, pohiti! Ura bo kmalu tu.11
„Takoj bom gotova.11
Ko sta popila kavo, je mati poklicala Petra v izbo. Stisnila mu je bankovec v roko in rekla s solzami: „Za prve dni menda ne boš rabil več. Ko potrosiš, piši! Pošljem ti, dasi veš, da bo treba najeti delavca in ga drago plačevati. Tako bo šei denar na dve strani. In tega vsega je kriv župan. Kako lahko bi napravil, ko bi hotel. . .“
„Ni treba jokati, mati! Ako je božja volja, zakaj bi ne šel?11
„Pa vere ne pozabi, Peter! Moli in dobro ti pojde!11
Segla mu je v roko in ga objela.
Orosilo se je njegovo oko in solza je kanila na materino roko ...
„Čas je tu!“.. .
Nine je vzdignil zaboj na ramo.
Peter se je poslovil od sestre, dal še obema roko in stopil črez prag. Nemo sta stali mati in hči na pragu in zrli za njima, dokler nista izginila za akacijami.
Solnce se je prikazalo nad pogorjem in obsijalo dolino. V njegovih žarkih so zablesteli po travnikih tisoči svetlih biserov in duh akacij je plul nad njimi.
Kovač Vežjak je ravno stopil na prag, da bi odprl vrata v kovačnico. Ključi so mu padli na tla in ko jih je hotel pobrati, ju je vzrl.
,,Ali greš že?11 Neverjetno se mu je zdelo, da bi Peter moral iti.
„ Grem.11
čurjev, katerim bodo morali priti na pomoč še bolj zagrizeni nemčurski in nemški uradniki.
Dovoljevanje naklad na pivo v občinske namene. Za naklado več nego 2 kroni na hektoliter se je podaljšal rok za dovoljevanje od leta 1909 do konca 1. 1914. Naklade na pivo pod 2 kroni na hektoliter se bodo dovoljevale do konca 1. 1919.
Svarilo pred nakupom tujih srečk. Pred kratkim je preplavila tvrdka Kaufmanu & Si-mow v Hamburgu Koroško z vabili na udeležbo pri hamburški denarni loteriji. Pred nakupom teh srečk se resno svari, ker so v Avstriji neveljavne.
H. dr. Oblak ni mogel odgovoriti na zadnji „Mirov“ članek, tikajoč se znane njegove zadeve in še vedno nima proti nemškonacionalnemu listu toliko korajže kakor proti slovenskemu. „Y Slov. Narodu“ se zagovarja, da se mu ne zdi vredno kaj odgovarjati na razne „neslanosti“. Se najboljši zagovor, četudi še slabši kakor njegov prvi zagovor, če boljšega — ni. Sicer pa radi verjamemo, da je za njegov „narodni radikalizem11 postala cela zadeva zelo „neslana“ in mu ne moremo po-piagati. Sapienti sat !
Celovec. Kogar zanima, kako se ponemčujejo slovenski otroci po naših šolah, naj pogleda v knjige: Lindenthaler, „Deutsche Sprachlehre“ in Knorrlein, „Stilistische Formubungen". — Pedagogika in metodika stojite na Koroškem na glavi, učitelji in otroci se pa jočejo.
Z dežele. (Za naše nemško misleče učitelje.) §71 novega šolskega reda med drugim pravi: „Die Schiller sind zur Liebe zum ange-Stammten Volkstum und zur nationalen Duld-samkeit anzuleiten.11 To so jako lepe besede. A poglejmo, kako se izpolnujejo v resnici. Naši nemčurski učitelji so od njih „angestammtes Volk“ že tako daleč zabredli, da se jim vse studi, kar je slovenskega in da nastopajo proti svojemu „angestammtes Yolk“ očitno sovražno, da, srdito. To je nenaravno. Taki učitelji naj pomislijo, s kakšnimi očmi jih gledajo njih nemški tovariši. Gotovo zaničljivo, ker vsak, kdor zaničuje svoj rod in značaj, je, kakor se je izrazil znani general v Št, Tomažu, „Schuft“. § 72 pa pravi: „Durch die Schule ist die Heranbildung eines edlen Charakters zu pflegen.“ Kako more tak učitelj značaj vzgojiti, ker ga sam nima? Ker nemškutarski učitelji sovražijo vse, kar je slovensko, da še zaničujejo svoje tovariše, kateri čutijo slovensko, tedaj tudi niso zmožni vzgajati otroke „zur nationalen Duldsamkeit11. Kdor vé, kako močan je vpliv učitelja na otroke, si more misliti, kako lahko vsadi učitelj v mlada, nepokvarjena srca mlačnost do naroda, mnogokrat pa zaničevanje ali celo sovraštvo. To so slabe prikazni, in dokler se to ne spremeni, bo prebujenje naroda napredovalo počasi. Zatorej poslanci terjajte šole, v katerih se spolnujejo omenjeni predpisi.
Borovlje. Y Kleineggerjevi gostilni (rdeča centrala) se je minoli teden neki delavec grozno jezil nad Najclarjem, ker baje isti zopet dela na to, da mu povišajo plačo. Našteval je vse, kar nèse Najčlerju groše, in še pristavil, „če on ne more živeti s tem, kako pa naj živimo mi s
30 groši, od katerih moramo še plačevati v bolniško blagajno?14 Mi to samo zavoljo tega registriramo, ker se vidi, da se dani že tudi v rdečih vrstah.
Podljubelj. Pri zadnji igri je bilo obljubljeno, da priredimo v kratkem poučno predavanje v delavskem domu. Čas za to je določen na dan 13. t. m., zvečer ob 8. uri. Predavanje bo : O „prizorih iz velike francoske revolucije.11 Slike, ki bodo podpirale besedo, so naročene iz Dunaja in so v resnici krasne. Nihče naj ne zamudi te prilike. K predavanju, ki ga je prevzel g. kaplan Kožman iz Borovelj, pride lahko vsak. Vstopnina za odrasle 20 v., za otroke polovica.
Medgorje. (Pogreb.) Dne 25. m. m. ob l/29. uri zvečer je umrla pd. Privaznikova mati Marija Svanjak, rojena Lužnik pri Blažiču v Običah, stara šele 41 let, mati šesterih neoskrb-Ijenih otrok, na počasni pljučnici. Bila je zgledna krščanska mati in dobra soseda. N. p. v m.!
Št. Peter pri Grabštanju. (Nov grob.) Umrl je občespoštovani in zelo priljubljeni posestnik Rupert Oraš p. d. Florijan na Humišah. Bodi mu zemljica lahka!
Žitaravas. K protestantovski veri je prestopila Celestina Sajfric, poštna upraviteljica pri Miklavcu in hčerka bivšega nemškonacionalnega državnega poslanca in sedanjega župana v Žitari-vasi, Frica Sajfrica. — Kaj bodo rekli k temu tisti katoličani, ki so volili Sajfrica v državni zbor in za župana?
Žitaravas. Mesečno zborovanje našega kršč. soc. izobraževalnega društva „Trta11 se je dne 23. m. m. zelo dobro obneslo. Govoril je veleč. g. župnik Poljanec o našem sedanjem položaju in o kmetskih potrebah v obče. — Uvaževaje domače razmere se je še na predlog tajnika sprejela soglasno sledeča resolucija: 60 mladeničev in mož zbranih na mesečnem zborovanju kršč. soc. izobraž. društva „Trta“ dne 23. maja 1.1. v Žitarivasi najstrožje obsoja neosnovane napade na domačega vlč. g. župnika Weissa od strani g. Fr. Taccia in in izjavlja, da se bodo načeloma izogibali MOrtl-nove gostilne v Žitarivasi, dokler ima tam glavno besedo imenovani Fr. T. Izjavljajo tudi, da se bodo izogibali kolikor mogoče gostiln sploh, ker so le-te največja nesreča za naše ljudstvo, posebno nemškutarskih, ker se s tem podpira le naš nasprotnik; da naj torej tisti gostilničarji, ki čutijo z nami, ki pravijo, da so naši, pokažejo to s slovenskim napisom, in da društvo „Trta“ ne priredi nobene veselice več v gostilni, ki ima samo nemški napis.
Žitaravas. (Lažnivost „Štajerca“ sodnij sko dokazana.) Kar je zapisanega na tretjem listu „lažnive deteljice11, je ponavadi tako debela laž, da jo je lahko otipati, le tajčgesindl Slovenci imajo vse to farbanje ,,Štajerca^ za svoj čisti evangelij. Meseca aprila je pisal „Štajerc“, da so Slovenci prav po zverinsko pretepli mirnega fanta, kateri ni storil drugega, nego da je pokazal svoje nasprotno prepričanje. „Štajerc“ je grozil, da bo prišla zadeva pred deželno sodišče. Res je prišla zadeva pred sodišče, pa ne pred deželno, ampak pred okrajno, kjer je bil tisti „mirni fant11 obsojen na tri dni zapora. Morda zato, ker je kazal le svoje nasprotno prepričanje? „Uboga
L.Vežjak je stopil k njima na cesto. „No,
se ti ne mudi."
«Mudi se mi, mudi.11
„JS°, da ti vsaj roko podam. Glej, tudi ; spod župnik prihajajo tam ; v cerkev gred Susini mu je roko in ko jo je zopet spustil, je skrčil v pest m zažugal: „Veš, Peter, kó
nfčvredneža!“m^Sln’ t0 bl ga ^
„Tiho, Vežjak, je pripomnil Nine. Pozdrai so župnika.
„Srečno, Peter! Pa piši, da bomo vedeli, ka se ti godu Dal mu je roko..
„Bom, gospod župnik!11
„Še mehi je težko pri srcu, da odhajaš. S nost imej, pa v Boga zaupaj! Z Bogom!11
„Z Bogom, gospod župnik.11
Vežjak ju je spremil do steze mimo akacij se ločil. ! :
Sla sta potem sama, Nine in Peter.
Sla sta po klancu navkreber in na vrhu je Peter postal. ,
:	,,-GIej, Nine! Samo za mesec dni odhajam in
v srcu mi je težko. K srcu mi je prirastla dolina, polna akacij, in domovi v nji. In tam daleč bo vstalo hrepenenje po njih. Ali jih bom še zrl? Tudi v mojem srcu je slutnja.11 „Da jih ne boš več videl?11 „Kdo ve? Glej! Ko sem odhajal pred štirimi leti, ni bilo žalosti v srcu.- Dom je imel moško roko očetovo in jaz nisem gledal v bodočnost. Še vesel sem bil, da bom videl svet. Sedaj pa mi jo težko,11	;u 1" 'A 1„ » 'J ',V
,,Mesec samo. Hitro zbeži ta cas.
„Tebi že. A zame bode leto.11
Vlak je zapiskal na postaji.
,.Hitiva!11
Ko sta dosi a na postajo in je že Peter stopil v kupej, mu je stegnil zadnjič roko v slovo. Zadnjikrat je zapiskal stroj in oddrdral s Petrom proti daljnemu mestu . . .	(Dalje prihodnjič.)
Društveno gibanje.
Št. Janž v Božu. „Slov. kat. izobraževalno društvo za Št. Janž in okolico11 priredi v nedeljo, dne 13. junija, ob 3. uri popoldne pri Gašperju v Podsinjivasi mesečno zborovanje. Po zborovanju se uprizori igra: „Nemški ne znajo11, z vstopnino 30 vinarjev za neude, udom je vstop prost. K obilni udeležbi vljudno vabi vse ude in prijatelje društva	odbor.
Železna Kapla. Kršč. socialno izobraževalno društvo priredi mesečno zborovanje dne 6. rožnika po drugi sv. maši v zgornjih prostorih pri Bošteju. Spored: Igra „Boj za doto11, poučen govor in petje.
Vogrče. „Slov. katol. izobraževalno društvo vljudno vabi na mesečno zborovanje, ki ga priredi na praznik sv. Rešnjega Telesa, dne 10. rožnika t, 1. takoj po blagoslovu v gostilni „pri škofu11. Spored: Dva poučna govora in prosta zabava s petjem itd. K obilni udeležbi vabi
odbor.

Kdor pospešuje dela za narod!
občina, če pride v take roke!11 je zdihoval tedaj pobožni nŠtajerc11. Mi pa pravimo: Uboga občina, ki ima nad seboj tudi može, ki so bili že štirikrat radi pretepa kaznovani. Priporočamo ptujski kroti, da zopet hinavskopobožno zavije oči in se poskusi v lažnivosti v kaki drugi srečnejši zadevi.
Prevalje. Prosim, sledeči popravek v prihodnjem listu Mira na istem mestu in ravno s tistimi črkami kakor je članek iz Prevalj št. 8 iz dne 10. aprila 1909 priobčen, natisniti, in sicer vsled § 19. drž. zak. N. 3 de 1862:
Naš občinski urad v luči volitve.
Nij res, da je naša občina iz volilnega imenika izpustila okoli 60 slovenskih volilcev. Res je, da je g. kaplan reklamiral 14 izpuščenih, ki nijso imeli volilne pravice.
Nij res, da se je slišala marsiktere beseda ogorčnosti in opravičene jeze. Res je, da so pametni kmeti vpili: „Kaj se le kaplani mešajo v naše volitve, ki jim nič an ne grejo.11
Nij res, da so se zgodile nerednosti vkljub mojim najboljšim intencijam ali namenom.
Nij res, da sem pokazal jaz in tajnik Pušenjak manj dobre volje, ker pri reklamacijah nisva hotela iti na roke. Res je, da pri neopravičnih reklamacijah nisva hotela iti na roke.
Nij res, da je občinski urad delal zapreke
Pri pS' 12„ ,909.	*"P“;
G. Pristov je zajahal popravkarskega konjička in nam je poslal kar tri popravke, pa se jim pozna, da v paragrafih gospod Pristov vkljub prijateljstva Jošta in Štieblerja in vseh celovških in sploh koroških nacionalcev še ni doma. Zato smo zopet, kakor že zadnjič, dva njegova popravka poslali v — koš. Gospod Pristov naj le zopet kliče državnega pravdnika nad nas, pa bo izvedel, zakaj se njegovih popravkov tudi to pot nismo hoteli usmiliti. Sicer tudi predstnječi popravek ne odgovarja postavi, toda objavili smo ga, ker je za popravkarja samega značilen. Prosimo svoje bralce, naj vzamejo naš list od 10. aprila v roke in naj čitajo dopis iz Prevalj „Naš občinski urad v luči volitve11 — in naj ga primerjajo s temle Pristovim popravkom, pa bodo videli, kaj vse Pristov pušča neoporečeno.
Pisali smo: „Šele ob volitvah se je pokazalo, koliko (volilcev) je izpuščenih.11 Pristov te trditve ne popravlja. Rekli smo: ,,Mnogo jih je prišlo volit, ali ker niso bili v volilnem imeniku, so morali zopet domov.11 Tudi k tej trditvi Pristov — ta prijatelj kmetov -— molči. Torej smo vkljub njegovemu popravku pisali samo resnico. Pristov tiste nemškutarske „kmete“, ki so črez gospoda kaplana zabavljali, ker sta pridno agitirala za slovensko stvar, za „pametne11 hvali — torej so nespametni tisti, ki so se za slovenskega kandidata potegovali! Ali ste čuli, gospodje od celjske zveze?! Kakšna je Vaša narodnost, da jemljete tega Pristova pod svoje okrilje?! Očitali smo Pristovu dalje: „Prišli so kmetje v občinsko pisarno in so ustmeno reklamirali volilce. Bila bi njuna (t. j. županova in tajnikova) dolžnost, da bi naredila reklamacijski zapisnik, ali tega nista hotela11. Prijatelj kmetov, gospod Pristov, zakaj pa tega ne popravljate? Tako greste Vi in Vaš tajnik kmetom na roke, pa bi radi bili kmečki poslanec! Pravi kmetje Vas že poznajo, zato so pa oddali svoje glasove — Grafenauerju! Tako so jasno in razumljivo govorili zares „pa-metni11 kmetje, ki so Vas že davno spregledali in Vam že davno niso več zaupali. Celjski zvezi pa, katera je sokriva, da je slovenska prevaljska posojilnica prešla v roke notoričnega nemškutarja, bodi pri tej priložnosti še povedano, da je Pristov že davno zaupnik nemškonacio-nalne stranke in da se je kot tak tudi udeleževal zaupnih shodov te stranke! Tega še Pristov sam ne bo tajil in tudi popravljal ne. Gospodje Celjani, ali imate sedaj dosti? Mi imamo dovolj — Pristova in — Vas!
Prevalje. (Nesreča.) V torek, dne 25. maja, o polnoči je delavca grof Tumove papirnice J. Sonjak-a zagrabil jermen, ki goni dvoje velikih koles, ga vrgel med kolesa, ki so ga dalje časa vrtela okrog in mu popolnoma zmečkala prsi, tako da je bil na mestu mrtev. Pri nas pač ne mille mesec brez nesreče.
Od Žile. (V obrambo Ločanov.) Be-Ijaška tetka je začela pisati ravno tako surovo, kakor celovške „Štimce“, in zdi se nam, da ji taka pisava še silno ugaja. No, Nemec pravi: „Jedem Lappen g’fallt sei’ Kapp’n,11 Slovenec pa: „Kjer se osel valja, dlako pusti.11 Pustimo torej tudi temu listku veselje in radujmo se nad njegovo jezo, nad njegovo nevoščljivostjo in si mislimo, da stojimo visoko nad njim in da njen strup nas ne doseže. Vzrok temu je le bleda zavist, ker Nemci med kmetskim ljudstvom nimajo tako nadarjenih ljudi, da bi mogli uprizarjati igre. Smo pač mi le bolj napredni. Le nemška ne-
zmožnost bljuje ogenj in žveplo na slovenske gledališke predstave, in to nam bodi dokaz, da smo na pravi poti. Kako malo plemenito more misliti dopisan članka iz „Hart bei Furnitz“ v ,.Beljačanki“ št. 4L, dokazuje to, da Slovencem še tega ne privoščijo, kar priredijo po lastni marljivosti in nadarjenosti in jim ne privoščijo niti drobtinice nedolžnega veselja. To naj nam pa bo le v pogum! Bulj nas bodo tlačili, bolj se bomo vzbujali in vstajali — v strah nemški nezmožnosti. Ločani posebej in Slovenci sploh naj si pa mislijo, da najslabši sadovi niso, na katere letajo ose!	Dr. Zvest.
,,Hvala, komur hvala, in graja, komur graja". Dne 16. m. m. je napravil gledališki odsek loškega izobraževalnega društva izlet na Ločilo ter je pri Lampretiču uprizoril zanimivi igri: „Lurška pastirica11 in „Pravica se je izkazala". Prvo igro so uprizorile sama dekleta, drugo pa sami fantje. Da sta bili obe igri jako dobro in poslušalcem v polno zadovoljnost izvršeni, priča že to, da se neki nemčurček v „Villacher Ztg.“ igralcem posmehuje. A vzrok je gotovo le ta, ker so naši nasprotniki nezmožni za take izvrstne predstave. Zato pa nemčurske ose tem raje hodijo sladki slovenski sad objedat. Je li torej slab ta sad, kojega ose rade objedajo? Mlademu gledališkemu odseku gre za dobro izvršene uloge vsa čast, obrekovalec se pa tudi lahko še spokori, potem bo pa vse prav. Igralcem se za trud prisrčno zahvaljujemo in prosimo, da bi nas blagovolili o priložnosti razvedriti še z drugimi igrami. M. W., kmet, v imenu več drugih poslušalcev
Sv. Tišarje. (Tička smo ujeli.) Podjunskim romarjem se je na postaji v Pliberku pridružil neki duhovnik, ki se je izdal za kaplana v Šmihelu, ter se je peljal ž njimi do Celovca. Tam je izstopil ter korakal z romaiji proti Žih-poljam ter dalje po Rožu. Baje je prenočeval v župnišču na Žihpoljih in mogoče tudi drugod. S kratka, prišel je dne 27. m. m. z drugimi romarji na Sv. Višarje. Tukajšnjim duhovnikom se je zdelo čudno, zakaj da se mladi kaplan ne oglasi v župnišču, in eden izmed njih ga gre vprašat, odkod je. na kar dobi odgovor: Moje ime je Filip Franc, bogoslovec prvega letnika v Celovcu ter sem radi bolehnosti na dopustu. Črez nekoliko časa ga poišče drugi, ga najde pri prodajalnah poleg njegove matere, ga izprašuje o bogoslovju, profesorjih, in naposled o latinščini. Ker sumljivi bogoslovec ni dajal pravih odgovorov, ga pozove, naj dene kolar v stran in naj zapusti kraj. Preiskali so ga in našli pri njem brevir in latinske mašne bukve. Ker je milo prosil in obljubil, da ne bo nikoli več igral duhovnika, so ga izpustili. Orožnikom v Trbižu je ta zadeva naznanjena.
rriporočujemo našim družinam
M o tinsko cikorijo.
Gospodarske stvari.
Tehtnica za živino
je najpotrebnejše orodje v kmetijstvu. Malo je bržkone kmetov, ki bi hoteli prodajati žito, mleko, surovo maslo, maslo, krompir itd. „počrez“, temveč se prodaja skoro že izključno po teži, po meri. Zakaj tudi ne tako pri živini? (Zakaj? Ker naša trgovska zbornica ne dovoljuje kmetom tehtnic. Primeri slučaj Šmihel nad Pliberkom. Op. dop.) Pri mnogo dražjem prodajanju živine se zanaša še mnogo kmetovalcev na prodajo po cenitvi, „po črez". Toda malo jih je, ki bi bili zmožni, samo približno prav ceniti težo svoje živine in posebno velja to za manjše kmete. Nasprotno pa imajo mesarji in živinski trgovci, ki potrebujejo vsak dan en ali več komadov živine, mnogo izkušnje v cenjenju živine ter bodo to izrabljali gotovo v svojo korist. Proti takemu oškodovanju je samo eno sredstvo, namreč določitev teže s pomočjo tehtnice. Pogled na tržna poročila in približna cena živine se da lahko iz-r čnnati. Zavoljo tega bi morala v vsaki občini biti tehtnica za živino. (Moj dragi, kako si neizkušen in nedolžen, ker živiš bržkone v srečnejši deželi nego je Koroška, kjer za-branjuje postavitev živinske tehtnice c. kr. okrajno glavarstvo, c. kr. deželna vlada in trgovska zbornica. Op. poroč.) Taka tehtnica je gotovo orodje, ki se najhitreje izplača. Mnogo koristi tehtnica tudi kmetom, ki se posebno pečajo s pitanjem. Uspešno pitanje je namreč samo mogoče z večkratnim določevanjem prirastka na teži. (Iz „Praktičnega poljedelca".)
200.000
Po Naj višjem povelju Nj. c. in kr. Ap. Veličanstva.
IM. c. Ir. državna loterija
za civilne dobrodelne namene tostranske državne polovice.
Ta denarna loterija, edina v Avstriji postavno dovoljena, ima 18.399 dobitkov v gotovini v skupni vrednosti 513.600 kron.
Glavni dobitek iznaša
kron
č gotovini.
Žrebanje se vrši nepreklicno dne 17. junija 1909.
= Ena srečka stane 4 krone. =
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju, III., Vordere ZollamtsstraGe 7, v loterijskih ko-lektnrah, tobačnih trafikah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Načrti žrebanja za kupce srečk brezplačno. — Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
Od c. kr. ravnateljstva loterijskih dohodkov
(oddelek za državne loterije).
Cerkvene vesti.
Umrl je 1. junija ob 2. uri popoldne prošt in dekan v Št. Vidu, mil. g. Gabrijel Le k s, v starosti 83 let. Rojen je bil na Otoku ob Vrbskem jezeru ter je bil Slovencem vedno naklonjen in se ni bal zagovarjati naše pravice tudi javno, če je bilo treba. Hvaležen mu spomin! N. p. v m.!
V pokoj je stopil č. g. dr. J. Amschl, župnik v Žabnicah, ter se je nastanil v Gradcu.
Sv. Višarje. Veselo zvonjenje in streli s topiči so oznanjevali na predvečer Vnebohoda višarskim prebivalcem, da se bliža „višarski kapitel" in da je priljubljena božja pot zopet otvor-jena. Marsikaterega romarja je navdajal med potjo strah pred snegom, ki ga čaka na 1792 »m visoki gori, toda ta strali je kmalu izginil, ko je božjepotnik ugledal velike kopnice. Tudi mraza ni bilo velikega, ^saj je toplomer kazal več stopinj nad ničlo. Že takoj prvi in drugi dan je prišlo na Sv. Višarje precejšnje število romarjev, ali pravo življenje se je pričelo še le v pondeljek, v torek, v sredo in četrtek, ko so prihajale slovenske procesije. Prvi so prišli vrli Štajerci iz celjske okolice (600), ki so napravili v torek na večer v cerkvi procesijo z lučicami ter prepevali krasne Marijine pesmi. Da, taka procesija je res veličastna in nepozabljiva. Več nego 2000 lučic je migljalo po cerkvi. V sredo je prišla procesija iz Podjunske doline, kije štela 150 romarjev. Device, bilo jih je kakih 40, so nosile podobo božje matere ter prepevale Marijine pesmi in lavretanske litanije. V cerkvi je bila procesija z lučicami nad vse krasna. V četrtek dopoldan so dospeli v cerkev v lepi procesiji romarji iz Slov. Gradca (400), popoldan pa iz Ljubljane in Cirknice (300), ki so zvečer tudi napravili procesijo z lučicami. Prvi teden na Višarjah je brez dvoma najlepši. Obhajancev je bilo v tem tednu črez 2000.
tovarniška zaloga in razpo-šiljalna ponudba k pomladanski in poletni dobi
suhna
iz volne za bujno nizko ceno. Vzorci se zamenjajo.
U	l Ostanki po 3 metre v vseh
1^(17(1111 barvah za K 6'—, 8'—, 10‘— I UfjUl • jn vige< Velika izbira!
Zamena ostankov dovoljena.
Od ostankov se vzorci ne pošiljajo.
9. ]. Šole, Mod, Češko.
stane za društvene člane 5 K, za nečlane 6 K. Denar je pošiljati naprej. Na naročila brez denarja se ne more ozirati.
Modna barva v poletju 1909. Po vseh mogočih barvah in nenaravnih barvnih niansah se je povrnila moda, kar z veseljem poročamo, zopet k naravi in bo poletna modna boja bela, lepa, svetla, blesteča. Yse, mlado in staro, se nosi belo. Razventega nosijo Shantoung-svilo v lila, v pavovi in bakrenasti boji, pasteljnomodro volneno blago, svetlo-sivo platneno blago, ali belo prevladuje.
XXXIX. državna loterija. C. kr. ravnateljstvo loterijskih dohodkov priredi na Sajvišje povelje XXXIX. državno loterijo za civilne dobrodelne namene. Žrebanje se vrši dne 17. junija t. 1. Bogato opremljena denarna loterija nudi udeležnikom jako ugodno priliko. Vsota dobitkov iznaša 513.600 kron, vseh dobitkov je 18.399, med temi glavni dobitek za 200.000 K, dalje dobitki po 40.000 K, 20.000 K itd., ki se vsi izplačajo v gotovini. Cisti dobiček je namenjen v podporo dobrodelnih in občekoristnih zavodov. Srečke po 4 krone se dobivajo v tobačnih trafikah, loterijskih kolekturah. menjalnicah, pri poštnih, davčnih uradih itd.
Kaj je	Najboljše in od prvih av-
toritet kakor tudi od tisoč praktičnih zdravnikov, do-? mačih in tujih, priporočena ’ hrana za zdrave kakor tudi na črevesju obolele otroke in odrasle ljudi; ima veliko redilnih snovi, pospešuje razvoj mišičevja in kosti, uravnava prebavljanje in je z ozirom na porabo cena.

Kaj je novega po svetu.
Teselice se nam napovedujejo raznovrstne pripravljajo jih razna narodna društva. Podružnice družbe sv. Cirila in Metoda pri tem gotovo ne bodo izostale, temveč tudi same porabile veselice kot nekako sredstvo za probujo in prosveto našega ljudstva. Posebno je priporočati našim podružnicam družbe nedeljo po prazniku sv. Cirila in Metoda, ki naj velja splošno med Slovenci za naš narodni praznik. To nedeljo naj prirede iste zabavno-poučne shode — pa brez konkurence drugih društev.
Linhart, bivši kapo trboveljskih socijev, se v „Štajercu“ postavlja s tremi tožbami, ki so je naperili proti njemu dr. Brejc, župnik Vavpotič in dr. Brumen. Pravi, da so vse tri tožbe zabavne, ker se zanaša na mariborsko poroto.
„Slovenska Matica." Veliki slovenski zemljevid, ki ga izda „Slovenska Matica",
Imate li doraslo
hčerko
Naročite takoj najcenejše in naj lepše tkaninsko blago lastnega izdelka, kakor
Zahtevajte
vedno
novo
izbiro
\ z narodnim , kolkom I 1 kos 23 m | za
\K16-
ceiire |
damaste, gradle, flanele, kana-fase, najmodernejše blago za damske obleke itd. za tovarniško ceno pri tvrdki:
I Frančišefe Mejdr f
strojna tkalnica in razpošiljai-nica v Usti nad Orlici, Hut-vaid št. 50, Češko.
! Pišite po vzorce j
[Opreme
za
[neveste
b podelite ii ueselie in m
" kupite ji opremo s
Tržne cene v Celovcu
27. velikega travna 1909 po uradnem razglasu:
Blago
Pšenica...................
Rž........................
Ječmen...................
Ajda.....................
Oves.....................
Proso ...................
Pšeno ...................
Turščica..................
Fižola rdeča .............
Repica (krompir) ....
Deteljno seme............
Seno, sladko.............
„ kislo................
Slama....................
Zelnate glave po 100 kosov Repa, ena vreča ....
100 kg
K
80 litrov (biren)
K
— 1—26 21 — 21
70 ! 50
17 i 63
Mleko, 1 liter .	.
Smetana, 1	„	. .
Maslo (goveje) . . Snrovo maslo (pntar), Slanina (Špeh), povoj., „	„	surova,
Svinjska mast Jajca, 1 par . Piščeta, 1 „ .
Race .... Kopuni, 1 „	.
30 cm drva, trda, 1 30 „	„	mehka, 1
89
88
60
24 —
1
60 ! 2 60 - 3 2
60 1 70	1
12 60
-	3
60 j 2
Živil
Konji.... Biki .... Voli, pitani „ za vožnjo Junci.... Krave . . . Telice. . . . Svinje, pitane . Praseta, plemena Ovce.......

Počrez
od do
100 kilogramov
živevagei
od do
zaklana
od do
v kronah
330
130
160
230
420
220
362
82 —
66
1
5
6
15
1
10 zapovedi
za
kmetovalca,
lepo tiskane, čisto zastonj in poštnine prosto dobi vsakdo, kdor ponje piše, od lekarnarja Trnkoczy v Ljubljani, Kranjsko.
Koroški binkoštni izletnik je vestno prepisal varstveno tablico pri električnem tokovodu na Dobravi pri Jesenicah na Kranjskem s sledečim napisom: „Totikanje te ispeljave je smrtno nevanno.“ Če že na Gorenjskem najdemo take spakedranke, kaj potem pri nas na Koroškem? Kjer se — bratje bi ljubili, in skupno moč uporabili napram skupnemu sovražniku, tam bi bila naši mili materinščini na lastnih tleh pač prihranjena taka sramota . . .
Za „Delavski dom“ v Podljubelju so še
došli naslednji darovi :
tìg. Levičnik Alf., Ljubljana, K 2.v Mory Vid. Pliberk, 2'80. Jeki Jan. Globasnica, 2. — V Železni Kapli je nabral naslednje darove g. Rapold Andrej, predsednik izobraževalnega društva: Rapold Andr. K 5. Štuler Aleš 1. Stuler Andr. 1. Morie Roz. 1. Leugar Kat. —‘50. Tručner Jož. —50. Šnedic Tom. 1. Pop Marija 1. Anprih Lina 1. Knežak Mar. 1. Perše Andr. 1. Bučo Boštj. 1. Grubelnik Kat. 2. Vričko Jan. 1. Hariš Ivana 2. Sluga Ivan —'50. Podgoršek Miki. K —-60.
Bog povrni ti očero! Naj sledi vrlim rojakom iz Kaple mnogo posnemalcev! To vroče želi _______ »Zvesiri« blagajnik.
loterijske številke 29. vel. travna 1909: Gradec 76 66 59	9 40
_______Dunaj 19	8 66 44 53
Lovske puške
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča
Prva borovska orožnotovarniška družba
Peter Wernig,
družba z omejeno zavezo v Borovljah, Koroško. Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Službo mežnapju in organista
se odda pri župnijski cerkvi v Kapli na Dravi. Nastopi se začetka septembra. Pojasnila daje
župnijski urad v Kapli na Dravi, pošta Svetnaves, Koroško.
Služba meznarja in organista
se odda v Žihpoljah od 1. julija 1909. Oglasila sprejema župnijski urad v Žihpoljah.
V veliki vasi spodnje Zilske doline na Koroškem se proda
noua prostorna oila
z vrtom in lepim razgledom za 10.000 K. Pripravna bi bila za penzionista, pa tudi za kako trgovino. — Vprašanja na uredništvo.
Izborno
= Antonijeuo pino =
svetlo in temno, v steklenicah in sodčkih priporoča
Ana Krasnitzer,
Celovec, Živinski trg štev. 10.
Jabolčni mošt
po jako nizki ceni 10 vinarjev liter, ima na prodaj nad 50 polovnjakov v sodih po 200 do 300 litrov vsebine, ki se pretoči, ali pa s sodom vred, ki se mora vrniti do septembra t. 1.
Peter Werkl pd. Tamerl
v Grebinju (Koroško).
Ha prodal le
Cimpermanova kajža v Črezdolu, občina Kotmara-ves, obsega 9 oralov sveta, zidano in v dobrem stanu, precej gozda, ki je na lepem in v dobri legi. Pogoji ugodni. Več pove lastnik Jernej Mak v Črezdolu, pošta Kot-maraves pri Celovcu, Koroško.
Velika zaloga najboljšega
istrijanskega uina,
iz najboljših, že izza rimskih časov slavnih rimskih goric med Isolo in Piranom, prodaja po najnižji ceni od 56 litrov naprej
Anton Rebec,
Posestnik in vinski trgovec, Št. Peter na Krasu.
Vabilo.
Hranilnica in posojilnica v Pliberku,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, ima svoj
prvi redni občni zbor
dne 8. junija 1909, ob 1. uri popoldne, v uradnih prostorih novo kupljene hiše, oziroma „Narodnega doma“, „Brauhaus Glinik“ v Pliberku.
K obilni udeležbi vabi	načelstvo.
F. Prinčič
priporoča slavnemu občinstvu svojo novo otvorjeno trgovino
u Celoucu, Burggasse št. 12
z južnim in domačim svežim in suhim sadjem, zelenjavo in belim goriškim vinom „Ribola“ v steklenicah po 80 vinarjev. V elespošto vanj em
F. Prinčič
Celovec, Sadni trg in Burggasse št. 12.
Hranilnica in pnsnjilnica v Pliberku,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, začne uradovati dne 8. junija 1909 v novem Narodnem domu“ (Brauhaus) v Pliberku.
Uradna ura od 8. do 12. ure dopoldne.
Sprejmejo se zadružniki, ki plačajo delež v znesku pet kron proti obrestni meri 40/0-
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega ali je ud zadruge ali ne. Obrestovanje hranil-
nih vlog je 4lU %
Posolila se dajejo zadružnikom po 5°/0.
Načelstvo.
Esence
za takojšnjo sigurno nare-janje vseh opojnih pijač, finih ilamiznih likérov in specialitet pošiljam v bri-lantni kakovosti. Poleg tega ponujam
očetove esence 80 0|0
kem. čiste, za narejanje hndega jesiha. Recepte in plakate se priloži zastonj. Cenike pošiljam franko.
Karol Filip Pollak,
tovarna esenc,
Praga, Marijine ulice 8.
(Solidni, strokovni zastopniki se iščejo.)
600 tucatov obrobljenih
riiih brez šipa
150 cm širokih, 2 m 25 cm dolgih, zajamčeno platno, iz najfinejše lanene preje narejenih, se oddajajo vsled zmanjšanja produkcij po
2 kroni 50 vinarjev
1 komad.
Iste rjuhe, toda izborne kakovosti, iz naj dražje lanene preje narejenih, porabljivih za najfinejšo balo, so naprodaj po
;	2 kroni 80 vinarjev =
za 1 komad. — Najmanjša naročila 6 komadov po povzetju. — Za neugajajoče vrnem denar z vsemi stroški vred.
pn7nn I Prosim, ne zamenjajte moje blago I UuUI , z onjm konkurence, ker se pri meni dobi le najboljše blago in vsakdo si isto zopet naročuje!
iStein^Nadiad
Češko.
Omehčana
(najnovejša pridobitev industrije živil)
je tako mehka kakor naravno surovo maslo, se da lahko na kruh namazati, kakor tudi penasto mesiti. Za naj finejša močnata jedila ne-utrpno !
Modnega in mannfakturnega, tu- in inozemskega blaga, vedno naj no vej ài izbir.
Zaloge je stalno v vrednosti l/4 milijona kron.
Za prodajanje na debelo oddajam blago trgovcem po tovarniških cenah.
Zaradi posebno velikega nakupa poletnega blaga bodem letos po zelo nizkih cenah prodajal, t. j. brez konkurence, ker se je tudi cena pri blagu znatno znižala.
Imam za ženine in neveste zmerom veliko zalogo in najlepše blago na razpolaganje.
Vsi uslužbenci govorijo slovenski.
Anton Renko, lastnik trgovine,
Celovec, vogel Kramarjeve ulice in Novi trg.
Pozor! Slovonslio podjetje ! Pozor!
Slaunemn občinstvu se priporoča dne ff. febr. 1909 na nouo otooriena uelika manufahturna == trgovina —
Franc Souuan sin
v stari Souvanovi hiši na mestnem trgu št. 22
= u Ljubljani =
Prijatelji, prepričajte se,
da vsakdo prihrani mnogo denarja, kdor oskrbi svoj nakup raznega tkalskega blaga naravnost pri izdelovatelju-veščaku, ker le ta more vsestransko najboljše postreči.
JOŽEF SUCHHHEK.
Prva mehanična in ročna tkalnica ter razpošiljalni zavod izbornih tkanin v NovemHradku pri Novem Mestu na Metuji, Češko.
Najboljši češki vir za dobavo.
Ceno posteljno perje!
1 kg sivega, izpukanega perja 2 K, boljšega 2 K 40 vin. ; polbelega 2 K 80 vin.; belega 4 K, belega puhastega 5 K 10 vin. ; 1 kg najfinejšega, snežno-belega, izpukanega 6 K 40 vin., 8 K;
1 kg sivega puha 6 K, 7 K, belega, ■	finega 10 K; najfinejšega prsnega
puha 12 K. Ako se kupi 5 kg, pošt-^ J'	nine prosto.
Izgotovljene postelje iz gostonitkastega dečega, viš-pjevega, belega ali rumenega nankina, dobro napolnjene, tuhnja, 180 cm dolga, 116 cm široka, z dvema blazin: ma, vs^ka 80 cm dolga, 58 cm široka, napolnjena z novim, sivim, zelo trpežnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K, puh 24 K; posamezne tuhnje 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; blazine 3 K, 3 K 50 vin., 4 K. Pošiljam po poštnem povzetju od 12 K dalje poštnine prosto. Dovoljeno je zamenjati ali vrniti, ako se plača poštnina; če blago ne ugaja, se denar povrne. S. Benisch, Deschenitz, št. 794_(Ceško).
Cenik brezplačno in poštnine prosto. _______
Pravo ime Schichtovega
Slovenci! Podpirajte Velikovško šolo! [
JCranilno in posojilno društvo v Golovcu		
ta	kmečki kreditni zavod za Celovško okolico Pavličeva ulica štev. 7	«s
	ob četrtkih od Va 10- do 12. ure in od lj2 2. do 3. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. 		——■			
Društvo jamči za popolno varnost vlog s premoženjem vseh udov.		
JCajbolj varno naložen denar
je v slovenski
perilnega izvlečha je
„Dika ien“.
Ta je najboljši prašek za namakanje perila in popolnoma nadomestuje druga belila
^Dobiva se povsod!
lanenooljnati firnež Oljnate barve
v posodicah po Vs» 1 hg kakor tudi v večjih posodah
fasadne barve za hiše
po vzorcih
Slikarski vzorci
in papir za vzorce
£aki
pristni angleški za vozove, za pohištva in za pode
Steklarski klej (kit)
priznano in strokovno preizkušeno najboljši
J{arbolmej S jViavec (gips)za podsta£in “
•v
C* r\r\\no domačega izdelka za zidarje in za vsako obrt
priporoča
iMolf Hauptmann
g Ljubljani
3*rva kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja. Zahtevajte cenike!
IHestni hranilnici Ijublianshi.
Stanje njenih hranilnih vlog znaša nad 33 milijonov kron.
Rezervni zaklad nad 1 milijon kron.
Za varnost denarjafjamči in je porok zraven rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Zato vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkveni denar.
Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu.
Dne 1. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj.
Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovan je prenehalo.
Rentni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz svojega in ga vlagateljem ne zaračuni.
Denarne vloge in knjižice se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 43/4°/o na	Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik
toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo skupaj ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Kdor pa plačuje 6% izposojenega kapitala, pa poplača dolg že v 33 letih. Dolžnik pa more svoj dolg tudi poprej poplačati, ako to hoče. — Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje.
Hranilnica in posojilnica se nahaja v lastni palači v Prešernovih, prej Slonovih ulicah, št. 3. nasproti frančiškanskemu kloštru.
mm,	m
m
<4*2
m
m
m
Wó)
m
m
»3
J. B. HAFNER
trgovec
z železnino v Celovcu
„Pri zlati hosi“
zraven znane gostilne „Tiger“
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega orodja za poljedelstvo, za hišno in kuhinjsko opravo, nagrobne križe, žice z iglami za ograjo pašnikov, vlite kotle, želčzne peči, štedilnike, dobre kose za sečo, srpe, motike, kamena (osla) itd. vse po najnižjih cenah in pri najboljši postrežbi.
S
fé
P

Podružnica L]u Delniška glavnica K 3,000.000. Rezervni fond K 300.000. Denarne vloge 1 j 1 / 0/ od dne vloge ! obrestujemo po Ul /2 /jj 110 dne vzlii9a-	bljanske kreditne b Koloduorsha cesta šteu. 27. Zamenjuje in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovéujé zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Sskompt in inkasso menic. — Sorzna naročila. 		anke o Celovcu Centrala v Ljubljani. Podružnici v Spljetu in Trstu. Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek 800.000 frankov. Na mesečno vplač. po K 8'— za kom. Tiske srečke s 40/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vpla-èevànje po :K 10'— za komad. Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem kurzu.
:	. - d«	•	..	••		
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik Otmar Milialek. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.