J
GLAS NARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki.
MacDONALDOV kabinet je dobil zaupnico
SAMO PET ČLANOV ANGLEŠKE
DELAVSKE STRANKE PODPIRA t MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA
Nova angleška vlada ima svojo poglavitno oporo pri kapitalističnih strankah. — Za zaupnico je bilo oddanih 309, proti zaupnici pa 250 glasov. Mac Donald je govoril skoro celo uro. — Po njegovem govoru je rekel Henderson, da Mac Dona Ido ve besede ne bodo izpremenile stališča, ki ga je zavzelo angleško delavstvo.
LONDON, Anglija, 8. septembra. — Danes je nastopil novi angleški kabinet pred poslansko zbornico ter zahteval, naj mu poslanci izrečejo zaupnico. Vršilo se je glasovanje, ki je pokazalo, da je za zaupnico 309 glasov, proti zaupnici pa 250. Za zaupnico je glasovalo samo pet poslancev delavske stranke.
MacDonald je že pred par dnevi rekel, da računa z večino 50 glasov, in kot se je danes pokazalo, se ni motil.
Obe angleški kapitalistični stranki, liberalna in konservativna, bosta potem takem brez vsake ovire zamogli uresničiti svoj program.
Sprejeta je bila resolucija, ki določa, naj se ustanovi v zbornici odbor za pota in sredstva, da se bo v četrtek mogoče posvetovati glede finančnega pro-frama.
Predno je bil dan na glasovanje predlog glede zaupnice, se je vršila izredno ostra debata med zastopniki delavcev in velekapitala. MacDonald je v uro trajajočem govoru opisal kritični položaj, v katerem se nahaja dežela.
Bivši voditelj angleškega delavskega gibanja je moral mrsikatero trpko preslišati. Člani delavske stranke so ga neprestano prekinjali z medklici. Izjavil je, da bo moral voditi obupen boj, da stabilizira angleške finance.
Za njim je govoril Arthur Henderson, njegov stari nasprotnik in voditelji opozicije, ter pojasnil stališče angleškega delavskega razreda.
Ko je rekel MacDonld, da ni resnica, daje finančni kapital sedanjo krizo umetno ustvaril, so začeli delavski poslanci žvižgati in kričati.
Ogorčenje je doseglo svoj višek, ko je skušal MacDonald dokazati, da se banke niso nikdar vmešavale v politiko.
Nadvse presenetljiva je bila pa sledeča njegova ugotovitev: —
—	Dosti bolje je, nekoliko zadrgniti pasove in stabilizirati finance kot pa dobro živeti sredi kon-fuzije.
Ta izjava je izzvala med poslanci delavske stran-ke vihar ogorčenja. Celo Henderson, ki se je tekom MacDonaldovega govora držal precej reservirano, je vstal ter začel pretiti s pestmi.
MacDonald je dejal, da bo vlada štedila na vseh koncih in krajih in da si je tudi svojo plačo znižal za pet tisoč dolarjev, tako da bo dobival zanaprej na leto le dvajset tisočakov.
Zelo se je zahvaljeval ameriškim in francoskim bankam za izkazano pomoč ter omenil, da je Angleška Banka odrekla posojilo, ki ga je skušala vlada najeti pod gotovimi pogoji.
Za MacDonaldom je vstal voditelj opozicije, Henderson, ter dejal, da MacDonaldove besede ne bodo napotile angleških delavcev, da bi izpreme-nili svoje stališče.
—	Ponosen sem, je rekel Henderson, — ker zastopam angleške nezaposlene delavce, katerih je bilo 31. avgusta 2,762,219, toda v enem samem tednu, se je povišalo njihovo število za 28,437.
Vstasko brodovje se je udalo
POLICIJSKI NAČELNIK USTRELJEN
Napadalci so zažgali sosednjo hišo ter s tem izvabili policijskega načelnika Cavanougha iz stanovanja.
Včeraj zjurtraj je bil v Bcfrnard-ville, N. J., ustreljen policijski načelnik Charles Cavanaugh. V sosednji hiši je izbruhnil ogenj, katerega sm najbrž natpadalci podtaknili, v namenu, -da privabijo policijskega načelnika iz stanovanja.
Policij ki načelnik je pomagal gasiti, ko se je pa vračal v hišo, se je pojavil za njim neki neznanec ter oddfal vanj tri strele. Par ur za tem je podlegel poškodbam.
Cavanaugh je bil velik nasprotnik beznic v katerih prodajajo alkoholne pijaiče.
Pred ^kratkim je dal aretirati svojega brata Z3radi kršenja suhaških postav.
IZ JAPONSKE V AMERIKO
Ameriška letalca nameravata preleteti 4500 dolgo pot, ne da bi se med potoma ustavila.
SAMSCHIRO, J3pcoisko, 8. sept. Ameriška letalca Don Moyle in C. K. Allen sta se danes dvignila od tukaj ter nameravata preleteti Pa-cifični ocean in pristati v Seattle. Tukaj sta čakala že dalj časa, ker se zaradi slabega vremena nista mogla dvigniti.
Vremenski opazovalci so jima prerokovali zelo lepo vreme. Vzela bosta dosti bolj južno smer kot jo je vzel coI. Lindbergh za svoj polet iz Alastke na Japonsko.
Razdalja znaša 4500 milj. Ako se jima bo polet posrečil, bosta dobila petinsedemdeset tisoč dolarjev nagrade.
PREDSEDNIK IGNORIRA POZIV ZA PIVO
Dokazi, da bi prodaja dobrega piva izboljšala gospodarski položaj, s e zde predsedniku nelogični.
WASHINGTON. D. C., 8. septembra. — Predsednik Hoover je še ved-
i
no prepričan o dobrih p:sledica'h "plemenitega eksperimenta", to je1 pr&hlbieije. Za zahteve oziroma prošnje, da bi se zavzel za prodajo j dobrega piva, se niti ne zmeni. Dokazov, du bi prodaja lahkih vin in dobrega piva koristila deželi v ekonomskem oziru, ne smatra za logične.
Vc^iilni možje v deželi namreč pravijo, da bi davek na pivo prinesel zvezni zakladnici na milijone dolarjev in da bi stotisoče delavcev dobilo delo.
Tozadevno kampanjo je obnovila na Labor Day skupina delavskih voditeljev pod vodstvom podpredsednika Ameriške Delavske Federa- j cije, Matthewa Wdlla In kongresni- ; tea Jamesa M. Be;ka iz Pennsylva-; ni je. •	j
Navzlic govoricam, ki se zadnji čas širijo po deželi, je dvomljivo, da bi imeli na predsednika Hoowerja katk vpliv pozivi, na je zavzame za modifikacijo Volsteadove postave.
ZAHTEVE SENATORJA WAGNERA
OBSTRELJEVANJE IZ ZRAKA
ZLOMILO Z ADNJI ODPOR
BREZUSPEŠNO ISKANJE ŽRTEV
Oblasti so prišle do zaključka, da ima morilec Powers na vesti le pet ' žrtev. —Powersov part« ner.
KOMUNISTIČNI KRAVALI NA BOLGARSKEM
SOFIJA, Bolgarsko, 7. septembra. Tekom komunisti:nili demonstracij, ki so se vršile po raznih bolgarskih mestih, so bile usmrčene tri o-sebe, več jih je bilo pa nevarno ranjenih.
Demonstranti so poskušali obesiti na vladna poslopja rdeče zastave, kar jim je pa policija preprečila In jih dosti aretirala.
CLARKSBURG, W. Va., 8. sept. Oblasti so dale natančno preiskati vse ozemlje v bližini doma in garaže večkratnega merilca H^rry-j-a F. Powersa, toda delavci niso našli nobenih nadaljnih žrtev.
Sleparski ženitbeni posredovalec Powers ima torej na vesti le pet žrtev, namireč Mrs. Eicher, njene1 tri otroke in Mrs. Lemke.
Iz Pittsburgha je dospelo poročilo da je neki Charles Rogers nežna -nokam izginil. To je zelo zanimivo, ker je Powers že vjekrat zatrjeval, da ima vse umore na vesti njegov partner Rogers.
PITTSBURGH, Pa., 8. septembra. Danes so prevedli sem ostanke trupla Mrs. Dorothy Demke, katero je Powers umoril.
Ostanke so sežgali v tukajšnjem krematoriju.
Izza svetovne vojne se ni nahajala Amerika še nikdar v taki nevarnosti kot se nahaja danes.
Newyorski zvezni senator Robert F. Wagner je govoril v Syracuse, N. Y., o nezaposlenosti ter podal par nasvetov, kako bi bilo mogo;e zmanjšati ozir:m-a odpraviti nezaposlenost.
Wagner je ozn3čil sedanji položaj v Združenih državah kot narodno krizo ter rekel, da se Amerika izza svetovne vojne ni še nikdar nahajala v tako kritični situaciji kot sedaj.
—	Zvezna vlada je dovolila za javne gradnje sedemsto milijonov dolarjev. To je dosti premalo. V to svrho je treba dovoliti najmanj dve ! in pol milijarde, da bi se zaposlilo že vsaj en milijon mož.
—	Vsi ctroci bi morali obiskovati šolo do šestnajstega let-a. V sedanjem času zaposlujejo brezsrčni ka-pital'sti na tisoče in tisoče otrek ter jim plaiujefo sramotno nizke plače. Ako bi bili vsi otroci v šolah, bi dpbal marsikateri družinski oče de to.
—	Prihodnji kongres naj bi modificiral Volstedovo-postavo in sicer tako, da bi bila Spremenjena postava še vedno v sog>asju z ustavo.
—	Sedaj je v deželi od šest do sedem milijonov nazaposlenih, je rekel senator. — Toda ne smete misliti, da te številke predočajo ves položaj. Na milijone moških je že celo leto ali še več brez dela.
Senator je nastopil proti vsaki vrsti miloščine, pa naj bi javna ali privatna, ter je rekel, da je edina rešitev iz te zagate, če bi dotoil vsak delavec, ki ho:e delati, delo.
SANTIAGO, Chile, 8. septembra. — Vlada je sinči izjavila, da sta se zadnji dve ladji vstaškega brodovja vdali ter se nahajata na poti proti Valparaiso. Poročilo dostavlja, da je posadka oprostila vladi zveste častnike na bojnih ladjah "La Torre" in "O'Higgins". Častniki so zopet prevzeli povelj stvo.
Vat-aši so se udali, ko jim je bilo pojasnjeno, da nimajo nobene prilike za uspeh.
Natančno poročilo glede vstaje bo izdano jutri, ko bodo dospele bojne" ladje v Valparaiso ter bodo vsta-še izkrcali in jih zaprli.
Ob jutranji zori je priplulo v zaliv Valparaiso pet rušilcev. Posadki ni bregu so sporočili mornarji, da se ne bedo ve: upirali. Njihov odpor je zlomilo vč£<rajšnje obstreljevanje iz zraka. Vlada je storila vse potrebno, da se povzročena škoda čimprej popravi. Če se bo še ka-kaka ladja upirala, bo teh pet križar k. pos>anih proti nji.
Ko so bile vržene iz zrakoplovov prve bombe v bližino križark, je na stotine mornarjev poskakalo s krova ter se hotelo rešiti s plavanjem. Ncbena križarka ni odgovarjala z ognjem. Na ladjah je bilo 2730 mornarjev.
Tekom zračnega napada se je skušal oddelek vstaš:v izkrcati pri Fort Totrgoy, v kojega bližini se nahaja letališče. Poskus jim je pa preprečila na naglo organizirana meščanska garda.
Neki mornar, ki je bil tekom boja ujet, je rekel, da bi se vstaši že pred par dnevi radi udali, pa so jih komunistični voditelji, ki so se nahajali na krovu, pregovorili.
Poveljnik v Concepcion je brzoja-vil vladi, da so zavzele vladne čete otok Quiriquina, zadnje opirališče vstašev.
— Prav dobro vem, da je treba spraviti angleški proračun v ravnovesje, nikakor mi pa ne gre v glavo, zakaj naj bi se zgodilo to na stroške angleških nezaposlenih delavcev. .Zakaj jim skušate skrčiti že itak pičlo podporo?
Kot tretji je govoril konservativec W. Church-hill ter zahteval, naj se čimprej razpišejo nove volitve, češ, da sta se politična in financijalna kriza šele začeli.
Ta MacDonaldov tovariš v angleškem ministrstvu je rekel: — Niti doma niti v inozemstvu ne moremo dobiti zaupanja, dokler ne bodo socijalisti pri volitvah zopet enkrat temeljito poraženi.
ZAPLETEN POLOŽAJ V BARCELONI
Spor med voditeljem katalonskih avtonomistov in governerjem province. — Policija brska po stanovanjih.
BARCELONA, Špansko, 7. sept. Po Barceloni in sploh po vsej Kataloniji so zavladale zelo čudne razmere.
Francisco Macia, voditelj katalonskih avtenomistov, se je posvetoval s španskim governerjem Aguero, kojega odstop zahtevajo sindikalisti. Pri posvetovanjih je bil rravzoč tudi mestni župan. Pozneje je izdal proklamacijo, v kateri pravi, da ne bo nič več trpel krvavih kravalov, katere vprizarjajo sindikalisti.
To se da na ta n-čin tclmafilti, da bo skušala kaka druga sila napraviti red v Barceloni, ker se- mestne oblasti niso obnesle. V proglasu avtonomistov je rečeno, da so stav-karske nemire povzročili monarhi-tfti. ki hočejo spraviti Barcelono cb dobro ime.
Policija je začela brskati po stanovanjih rdčekarjev ter naletela v par slučajih na cdločen odpor. Promet po mestu je ustavljen. Štraj-karji še vedno režejo telefonske žice. Le malo tovarn obratuje.
ZEEZNICE SO ZNIŽALE URADNIKOM PLAČE
Uprave Western Pacific, Pennsylvania in Lackawanna železnice so znižale vsem uradnikom, ki dobivajo na mesec več kot tristo dolarjev, pla:e za deset odstotkov.
Druge železniške družbe jim bodo vkratkem sledile.
MOBILIZACIJA VKANTONU
Nankinska vlada je oja-čila svoje pozicije na meji Hunana in Kiang-si.—Kaj-Sekov proglas.
ŠANGHAJ, Kitajska, 7. septembra. — Kantoski vstaši so zopet začeli s splošno ofenzivo, ki utegne biti za nankinško vlado bolj usode -polna kot so bile vse dosedanje.
Načelnik nacijonalistlčne vlade Čan? Kaj-Šek je začel izdajati proklamacijo za proklamacijo. v katerih poziva narod k edinosti ter mu predoča strahote državljanske vojne.
V	tem njegovem prizdevanju ga podpira Cang Hsue Liang, governed Mandžurije ter drugi severni voditelji.
V	neki proklamaciji pravi Kaj-Šek:
— Vlada ima s povodnijo preveč opravka, da bi zamogla uspešno nastopiti proti banditem in komunistom. Ker je pa dospelo iz Kantona poročilo, da so se začeli tamoš-nji vstaši mobilizirati, je smatrala nankinška vlada za potrebno, oja-čiti svoje postojanke nra meji provinc Hunan in Klangsi.
Vladne čete so dobile povelje, naj bodo v deferrzivi, ter naj se, če le mogoče izrgnejo vsakemu spopadu z nasprotniki.
ADVERTISE in "GLAS NARODA"

{Meglede kje živite,
v Kanadi ali Združenih Državah
je zanesljivo varno in zato koristno za vas, ako se posla* žujete naše banke za obrestonosno nalaganje in p ožilja, janje denarja v staro domovino.
Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po
4%
Naša nakazila se Izplačujejo n& zadnjih poŠtah naslovljene«? točna ▼ polnih zneskih, kakor so izkazani na Izdanih potrdilih.
Naslovljene! prejmejo tormj dcau iomt, brea Wbi» J nadaljnih potov In stroškov.
Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s naslovi]encev ln ilgom zadnjih polt. katere dostavljamo ponija* tel jem v dokaz pravilnega izplačila.
Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaj« H« sreče pri dela radi kompenzacije, kako? mnogokrat v ranili A« čajih tudi na sodni jI v stari domovini	^
Sakser State Bank
82 Cortl&ndt Street	Hew York, N. Y,
-Telephone RA relay T—0380 aH 0381	■
The largest Slovenian Daily fat die United States.
Issued every day except Sqndaya a and legal Holidays. ' 75,000 Readers.
r' .
Največji slovenski dnevnik
Iv Združenih državah
VeUa za vse leto . . .	$6.00	B
Za pol leta.....$3.00	g
Za New York celo leto -	$7.00	|
Za inozemstvo celo leto	$7.00	Jj
TEUTON: CHefaem 3—3*78	Entered m« Second Clmss Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. T-, under Act of Congress o t March 3, 1870	TF1-FFON -
NO. 211. — STEV. 211.	NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 9, 1931. — SREDA, 9. SEPTEMBRA 1931	VOLUME XXXIX — TJCTNIK XXXIX!
^—^TS^—— m	— mil ——
NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 9, 1931
THE LARGEST SLOVENE DAILY In V. S. A.
DOBRO PIVO
Kot smo že koncem prejšnjega tedna poročali, so razni republikanski politiki mnenja, da bo v prihodnjem kontfresu stavljena predloga glede izdelovanja in prodaje triodstotnega piva, ter da predsednik Hoover te predloge ne bo vetiral, <"e bo slučajno sprejeta.
Vsakdo ve, da je predsednik Hoover precej velik zagovornik proliibicije, pri tem pa pridejo vpoštev razni drugi faktorji, katere je treba vj>oštevati, predvsem dej-Ktvo, da bodo republikanci pri prihodnjih volitvah poraženi, ako se bodo preveč nagibali na stran suhačev.
Nadalje je treba vpoštevati ogromen deficit v zvezni blagajni ter splošno depresijo, ki se nikakor noče umakniti prosperiteti.
Vse to izvaja velik vpliv na predsednika in njegovo stranko.
Gospodarski izvedenci so mnenja, da bi bilo mogoče depresijo končati s pomočjo kake nove industrije oziroma z oži votvor jen join starili industrij.
Pivovamištvo bi se dalo hipoma obnoviti.
Kongresu oziroma predsedniku bi bilo treba izpregovo-riti odločilno besedo, pa bi 'bilo omogočeno izdelovanje in prodaja triodstotnega piva. ne da bi bila s tem ustava količkaj kršena oziroma izpremenjena.
Davek na pivo bi prinesel vsako leto štiristo milijonov dolarjev dohodka, kar hi zelo zmanjšalo primanjkljaj, ki ga bo prihodnje leto poldrugo milijardo.
Vsled moratorija je bilo vračanje vojnih dolgov za leto dni prekinjeno, in le malo je politikov, ki domnevajo, da se1 bo po preteku enega leta vršilo vračanje vojnih dolgov v prejšnji višini.
Ko je bil predsednik Hoover tekom svetovne vojne živilski administrator, je pisal marvlandskemu senatorju Tydingsu, da 'bi vsako leto prihranil nad sedemintrideset milijonov bušljev žita, če bi zaprli pivovarne.
Tedaj je manjkalo žita. dočim je danes ječmena toliko, da f&rmerji ne vedo, kam žnjim.
Senator Tvdings pravi: — Če bi leta 1917 pomenjalo za tvor jen je pivovarn velik prihranek žita, bi otvorjenje pivovarn pomenjalo danes veliko povpraševanje ]kj žitu.
Pivovarji bi bili rešitelji za ameriško poljedelstvo, ki trpi vsled prevelike produkcije.
Pivovarne bi pa ne porabile samo dosti žita, pač pa tudi sladkorja. Tudi sladkorja je preveč v deželi.
Žito in sladkor bi šla v denar, zvezna zakladnica bi pa bila vsako leto za približno pol milijarde dolarjev na boljšem.
k /
vse one rojake širom zdru2en1h držav in kanade, ki se nimajo pri
nas vlog, Vabimo, da se pridružijo našim mnogoštevilnim vlagateljem
, Denar je pri na8 varno naložen in ga za-morejo vlagatelji dvigniti takoj, brez vsake odpovedi, kar je v mnogih slučajih zelo važno.
Vloge obrestujemo po 4°fc
Sakser State Bank
Dopisi.
New York* N. Y
Žene in matere slovenske župnije Sv. Cirila naznanjamo vsem fara-nom in Slovencem v naselbini, da priredimo naš redni letni "coffee clatsch" v korist naSe župnijske cerkve zadnjo nedeljo v septembru, t d je 27., ob 5. uri popoldne, in sicer v cerkveni hali na Osmi cesti. Ker bomo s pitanjem piščancev, rac in puranov vse tedne zaposlene, ne bemo mogle sprejemati cbiskov. Tudi moramo peti vsakovrstne potice za najbolj razvajene želodce in kekse vseh vrst in velikosti. Nihče se ne bo ke sal, kdor bo prišel na to prireditev. Poskrbele bomo tudi za vsakovrstne zabave za stare in mlade. Svojim mežem povem:, da na ta večer ne toamo kuhale večerje doma. Kdor noče biti lačen, naj pride v 'halo na "cofee clatsch". Doma bomo kuhinje zaprle in ključe vzele seboj.
Odbor "Društva krse. žena
in mater". *
Tarane tem potom opozarjam, da smatrate za svojo dolžnost, počastiti prireditev "Društva kršč. žena in mater" v kar največjem številu. Vsi dobro veste, kaj pomeni to društvo, kaj pomenijo naše žena za cerkev in župnijo sedaj in v ore tekli h časih. Z obilno udeležbo jim izkažete zasluženo priznanje.
Župnik.
Brooklyn, N. Y.
V	nedeljo dne 13. t. m. priredi Slovensko Pev. Društvo "Slovan" piknik v gozdu nad "Revnim Lazarjem".
Ker bo to zadnji piknik omenjenega društva v letošnji sezoni, vus vse rojake in rojakinje iz Brooklyn a, New Yorku in ckoiice, v imenu društva najuljudnejše vabim, da se v čim večjem številu udeležite. Začetek opoldne.
Se razume, da bo zabava popolna in da bo v vseh ozirih wse najboljše preskrbljeno. Rujne kapljice in dobrih j est vin ne sme manjkati pri takih prilikah, za kar bodo skrbeli gotovi člani našega društva.
To raj kličem še enkrat vsem skupaj: nasyidenje dne 13. t. m. v gozdu nad "Revnim Lazarjem".
Anthony Svet, tajnik Slov. Pev. Društva "Slovan".
Sebastopal, C al.
Cenjeno uredništvo!
Vsak ra>d peve, kar ga teži in tako bom tudi jaz.
Ne bom >ras presil za nikak pro- > štor za veselice ali kaj takega. Paz-} Ijivo d:tam dopise v G. N. Vsak dopis je veselica ali piknik. Dobro, jaz! se tudi rad veselim. Tu v Ameriki imamo veliko društev. Ko rojak pride okelu, hvali in hvali, kakor lončar lonce, toda lonec se razbije, pa ni nič.
V	Santa Resi je bivši kongres-man Wm. D. Upshaw iz Georgie predaval in med drugim rekel: Preserve Soul of the Nation. Ako bi Mr. W. D. Upshaw rekel: Stariši, učite svoje otroke; bi marsikaterim stari-šem ne bila duša ranjena, pa tudi otrokom ne.
Stric Sam ima preej pšenice. Ponuja jo Nemčiji in ponuja jo Braziliji v zameno za kavo. v U. S. Una-m; pa 6 milijonov brezposelnih in skoro bi rekel brez hrane.
Ko je Mr. Hoover rekel, da evropskim državam, ni treba plačati dolga za eno Jeto, se je Mr. Mussolini prvi oglasil s svojim zadovoljstvom. Zdaj pravi, da je najboljši mir, pred leti je pa rekel, da bodo kartoni govorili. Da, časi se izpremi-nj-ajo.
Til v Sebasrtopolu nas je več Slovencev. Bavjjo se večinoma s kokoč-jerejo in sadjerejo.
Pohvalil ne bom ne prtvega ne drugega. Kdor ima kokoši adreve, še kaj napravi, ako ne, je pa križ.
S sadjem je ravno tako. Ti ga. obdeluješ, stane denar, pobereš, pro- f daš, pa ne veš, kaj boš dobil zanj.
Rojak M. Rogina se je 3. junija vofcil z avto s sosedom in se zvrnil. Rebra si je polomil in še zdaj se -dobro ne počuti. Misli, da' bo moral zopet + bolnišnico.
A. Dekleva ima najleplši dom v Sonoma Oo„ uh težava je, ker jo na štirih vogalih išče, s katero bi imel fllflrftkf sanje.
Toe Dekleva je imel 7-letnega si-
na v San Franciscu v otroški bolnišnici. Zdaj je boljši. Želim mu najboljšega zdravja.
Martin Malaria in njegov sin Jože se pečata z vodnjaki. S svojo co-pernijo dobita vodo 1500 čevljev visoko nad morsko gladino.
Miss Jožefa Judnič iz San Fran-cisca je obiskala Mr. in Mrs. Vojvoda za nekaj ur.
V tukajšnjo šolo zathaja 14 slovenskih ctrok.
Tukaij imamo nekaj pomladanskih cvetlic.
Rojaki, obiščite nas!
Pozdrav vsem!
Belokranjski pečlar
Iz Slovenije.
Sumljivo plezanje po zidu justične palače.
25. avgusta ob 3. zjutraj je bil aretiran na dvoriš Mi justične palače 25-letni brezposelni delavec Fr. Bahal, ker je preplezal zid z Miklošičeve ceste na dvorišče justične palače in ob žlebu splezal do dragega nadstropja. Paznik Štercin je opazil Bahala, ko je skočil z zidu na dvorišče. Obvestil je o dogodku paznika Sojerja, n3kar sta se cba podata na dvorišče in po kratkem o-pazovanju zagledala moža, ki je že zopet plezal po zidu. Štrcin je oddal nanj strel iz puške, nakar je plezalec za klical, naj ne strelja več, ker gre samo za neko stavo za 500 Din, ne pa. za kaznjive dejanje. S pomočjo vrvi, ki sta mu jo držala paznika, je Bahal splezal nazaj na dvorišče, odkoder sta ga paznika odvedla v policijski zapor.
Ponarejevalci denarja pred mariborskim senatom.
25. a vgusta se je pričela pred mariborskim senatom kazenska razprava proti fotografu Francetu Rup-niku in delavcu Gašparju Potočniku radi poskusa ponarejevanja bankovcev po 1000 in 100 Din ter 50 avstrijskih šiling:y, in proti Potočnikovi ženi Mariji, posestniku Antonu Gabrijanu. železničarju Jer-nerju Beranrduku, posestniku Alej-zu Bračiču, kovaču Ma tiji Klanj -šku ter posestniku Valentinu Žitniku rad sodelovanja pri ponarejanju.
Prvi obtoženec, fotograf France Rupnik, je bil radi enakega delikta 1927 že obsojen na 5 let jeoe, a je bil pozneje pomiloščen in pred časom izpuščen Znova je pričel ponarejati denar leta 1930. Pri sedanjem zaslišanju je Potočnik odločno zanikal, da bi bili Gabrijan, Beranik, Bračič-, Klanjšek in Žitnik kakorkoli soudeleženi.
Zagovornik dr. Šnuderl je zato predlagal zaslišanje novih prič, ki naj dokažejo nedolžnost omenjenih. Zagovornik dr. Kumbatovi; pa je izrazil dvom, da bi sploh bik) mogoče s takimi pripomočki, kakršne so imeli obtoženci, ponarejati denar za javni promet. Zaradi -tega je predlagal zaslišanje novih izvedencev.
Senat je obema predlogoma ugodil in odredil zaslišanje novih prič in novih strokovnjakdv. Strokovno sodbo bo sedaj izrekla Državna tiskarna v iBeogradu, kateri bo stavljen na razpolago zaplenjeni materija I. Zaradi tega se je razprava prekinila in odgodila na nedoločen čos. V preiskovalnem zaporu ostanejo samo France Rupnik, Gaspar Potočnik in Marija Potočnikova, dočim se ostali izpuste.
ODNOŠAJI MED ČEHI IN NEMCI
V berlinski reviji "Deutsche Arbeit" je znani nemški publicist dr. Koberg nedavno objavil razpravo, k:r na temelju statističnih podatkov dokazuje neizprosni proces nazadovanja Nemcev ua. Cehoslova-škem, tedaj v deželi, kjer je poleg Nemčije in Avstrije nemški živel j j tako številčno, kakor gospodarsko ' m kulturno najmočnejši. Pisec jej Imelbrez dvoma najboljši namen, ko Je pokazal nemški javnosti de- j jansko stanje, ki ga mora resnicoljuben publicist pokazati vedno, pa naj so njegove ugotovitve in njim dodana izvajanju še tako neugodna. Nemška javnost pa za tehtno: studijo in opozorilo učenega rojoka1 ni imela dosti smisla, marveč ga je obdolžila narodnega izdajstva, češ, da v svoji kratkovidnosti daje Čehom v roke orožje proti Nemcem.!
\
Dr. Koberg se je seveda postavil' po robu tukim očitanjem ljudi, ki ne morejo pretnesti resnice številk, ako je ta v nasprotju z vedno po-udarjanimi političnimi gesli o sili nemškega življa v Čehoslovaški. Koberg je v -svoji obrambi še bolj poudaril svojo ugotovitev in ji dodal novega materi j ala o nazadovanju Nemcev. Pisec pravi: "Ako fanatični na'cijonalisti naglašajo, da se je število Nemcev na Češkem v preteklem desetletju pomnožilo za o-krcglo 100,000 duš in izvajajo iz tega trditev o silni življenjski m Oči I sudetskega Nemštva, potem se ne sme zamolčati, da znaša češki pri- j rastek za to dobo 332,000 duš. kar | pomeni 1 Vo izboljšanja v medsebojnem razmerjti Čehov do Nemcev, dcoim se je nemški delež poslabšal za 2Vc.
— Gtavni vzrok, — nadaljuje Koberg, — leži gotovo v nazadovanju porodov, ki je pri Nemcih znatnejše, nego pri Čehih. Od prebitka rojstev, ki je znašal v zadnjem četrtletju lanskega leta za .vso čehoslo-vaško 26,682 novih državljanov, jih odpade na Nemce le 3G81. Ako mislimo rra bodočnost, nas popada groza, kajti temu bo sledilo zapret-je nepotrebnih nemških šol, pomanjkanje ljudi na kmetih in obrt- j nega naraščaja v mestih, na izpraznjena mesta pa bodo prihaj*ali Slo- j vani, dokler ne bodo iztisnili naza- ■ dujočega nemštva iz njegovih go- , spodarskih pozicij. Do tega bo pri- • šlo, ako ne nastopi v zadnji uri j kakšna izprememba. Saj je podkar-patsko-ruski prirastek razmeroma šestkrat večji od nemškega in od vseh novorojencev zadnjega četrtletja na Moravskem jih je komaj šestina Nemcev! Ali se je tedaj čuditi, da zahteve sudetskih Nemcev zadevajo pri Čehih na gluha ušesa, i ako nemška moč številčno pada od! leta do leta?
Tako se z žalostjo v srcu sprašuje Nemec in priporoča roj-akom, naj posnemajo Mussolini j ev nauk ter skrbe, da bodo njihove rodbine o-blagodarjene z otroki. V tem duhu morajo delovati nemški voditelji. Družine brez otrok bi morale plačevati dvojne ali trojne prispevke za nemške deške domove, za nemške šolske fonde ter za sklade, d"ločene za podporo nemškim materam, ki imajo vsaj tri otroke.
Dr. Kobergov nasvet je vsekakor dober, drugo vprašanje pa je. da-li se da zajeziti nazadovanje porodov
pri nemškem narodu, ki je zavzelo tak obse«*, da sc je nemški nared približal v tem pgledu najmanj plo-dovitim evropsskim ljudstvom. Ako se Nemci razburjajo zavoljo češkega prirastka, ki je med številkami drugih slovanskih narodov naravnost skromen, kaj bodo šele rekli k našemu, ki znaša 17 premilov. k poljskemu, ki jih izkazuje 18 in k ruskemu, ki presega 20 promilov! Koncem koncev smo tudi Jugoslovani in Polj 2ki sosedje Nemcev in bodo zato njihove zahteve napram nam in Poljski še prej postale skoro smešne.
Kakor nas uči zgodovina ss prices, ki mu zapadajo Nemci, ne c-a ustaviti z umetnimi sredstvi in bi bil tako prizadevanje le brezuspešen bej zoper biologcjo. Dr. Keberg je menda sam uverjen o tem, ker daje svojem članku naslov ' Narodni samomor".
TRI TISOČ MILJ SKOZI PRAGOZD
Anglež Stoatford Zolly je prepotoval dolgo pot od starega glavnega mesta Irkov. od Luzca. do glavnega mesta republike Ekvador. Chuita, *v priprostem čolnu. Neka francoska ekepericija. ki je hotela pred njim prepotovati isto pot. se je morala vrniti, ker so se ji čolni na številnih strmih slapovih razbili. Tudi Zolly-ju so prigovarjali, naj si vzame še kakšnega tovariša s seboj na pot.
— Mi smi odšli, — poroča Zclley. od mesta Macchu-Picchu in smo najeli pet Indijancev iz mašignen-skega rodu za plačo 80 vinarjev na dan. da so nas peljali v čolnu do Urubambe. To so bili divji možje dolgih las in poslikanih obrazov, ki so imeli s seboj tudi svoje pu-1 ščice. Vodil jih je možak, ki je v togo*;i ubil svojega očeta, te da nasproti nam so se obnašali kakor i pohlevni otroci, ki sc nam s svojimi krepkimi zobmi trli orehe in i nam ponujali gosenice. Te sc ime;5 za največjo slaščico. Mi smo imeli j s seboj precej daril, da smo si pri -! dobivali ž njimi naklonjenost ob j reki prebivajočih divjih redov. S puškami smo streljali opice in papige, naši Indijanci pa so streljali s puščicami ribe. Ribe so pa najprej omamili s korenino rastline "kuma' ; korenine so metali v vodo. Vsako noč smo prenočevali cb bregu reke. ker se v notranjost ni- J smo upali zaradi divjih -rverinj ! Obiskali smo tudi nekaj indijanskih vasi, Indijanci pa so bežali pred nami v pragozdove, ker še nikdar niso videli belih ljudi. Nas so imeli za hudobne duhove. Enkrat i so nas obkkolili Indijanci z redu j Piso, mi pa smo jih pregnali s par! streli in smo vzeli s seboj kot talca j nijihovega poglavarja. Nekaj dni smo preživeli v naselbini "lovcev na 1 glave"; ti namreč c-dsekajo svojim! sovražnikom glave in te napolnijo z vročim pesikom in jih tako pcsuše; posušene glave pa nosijo za pasom kot okrasek. Na koncu potovanja smo prehodili peš še šest dni ! skozi pragozd, predno smo prišli na i ciij.
Peter Zgaga
CENA
DR. KERN0VEGA BERILA JE ZN1ZANA
Angleško-slovensko
Berilo
tBfOUlI SLOVENS MADII)
$2.— Ranim ca Vri
KNJIGARNI 'GLAS NARODA
XU We* IS Mml itt X«k ONr
• r
skih vasi, Indijanci pa so bežali pred nami v pr2gozdcve, ker še ni-Tako se z žalostjo v srcu sprašuje kdar niso videli belih ljudi. Nas sc
DRUŠTVA
KI NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
OGLAŠUJTE
" J '	■	--1 1	Bg=egC
"GLAS NARODA" nt cite samo vali članstvo, pač pa v»i Slovenci v vaii okolicL
CDIE ZA OGLASE SO ZMERNE
•QUI IIIOBi*__
|	"Glaa Naroda" ^
Owned and Published by ■umno FtJBUSHING COMTANX
(A Corporation)
tank Beksar. Prtcidflri	L. Btsedlk, Treai.
Hue ef buftneaa of the corporation «ad addresses of above officers: m W. Mtt Hrect, Bcfeegb f Wnbetten, W«w York Ctty, w. Y.
"OLAI NAKODA" (Vele« *f the Pe«»le)
Turi Srery D«y Except Sundays and Holidays
ceio leto velj« list a* Ameriko. Za New York a& celo leto »7-00
In Kar, ado_______46.00; Za pol leta --------------------$8MO
Be pol lete_______43.00; Za inosemstro u celo leto —J7.00
Ift Četrt leta----------->1-50' Za pol leta ..................-...............43.50
_Subscription Yearly $C.00.__
Advertisement on Agreement. -Qiaa Narode* Uhaja Taakl dan IraemM nedelj in praaalkor.
Dupltf brae podpise ta osebnosti se ne prioMujejo. Denar naj se bla-pproll poAUJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ee nam tudi prej&nJe blrallAče naznani, da hitreje najdemo naslovnika._
"GLAS NABODA", SIS W. 18th Street. New York. N t.
Telephone: CHelsea 3—3878
Mc<ž in žen a sta si bila že več let v laseh.
—	M:j Bog, — je rekla ona — tega ne morem več prenašati.
—	Moj Bog — je rekel on — tega ne morem prenašati.
In tako se je zgodilo, da sta. šla drug drugega tožit.
Sodnik je bil pa previden mažak. Pozval ju je k sebi in jima je tako piidigo napravil, da si je za:el najprej cn, nato si je začela pa ona brisati solze.
Scdnik je res ginljivo govoril: O težavah zakonskega stanu, o medsebojnem odpušianju, o zakonski zvestob: in vdanesti.
In k~ se mu je zuzdelo. da so padle njegove besede na rodovitna tla. Je rtfcel:
—	Vse se mi zdi, da se besta zlepa pobotala. Lepo si sezita v roko. Telita si kako d:bro beesdo, nato pa pcjdita demov in živita v miru.
In mož je pocral svoji ženi roko rekoč:
—	Predraga meja žena, želim ti vse tisto, kar ti meni želiš.
Ona gra je strupeno pogledala in vzkliknila:
—	Ali ste slišali, gospod sodnik, je že zopet začel...
*
Pa naj bo še ena o hudi ženi in čtrj^orpetnem m:žu.
V	soboto zve:er so ga dobili prijatelji. in je bil hoiadri do treh zjutraj v nedeljo.
V	nedelje p:poIdne je pa zopet prišel v njihovo družbo.
—	No, kako je bilo? — so ^ radovedno vprašali. — Ali je bila ka] vojske doma?
—	E. — kaj bi bilo? — se je nasmehnil. — Ko sem prišel domov, je res malo rcgoviliha in je začela mahati proti meni z debelim polenom. Pa sem hitro skočil v omare in jc zaklenil za seboj. Oh. vi ne veste, kako je razbijala po vratih in kričala, naj odprem.
—	K-aj si ji pa ti rekel?
—	Rekel sem ji, da ne odprem in ne odprem. In res ji nisem odprl. Moja je obveljala. Kajti jaz sem gospodar v hiši.
*
Dva tujca, zdravnik in zvezdo-gled, sta prišla na svojem potovanju tudi v Rusijo. Noč ju je zalotila na deželi in take sta se morala ustaviti pri nekem kmetu.
Zdravnik je epazil, da kuha kmetica nskakšno gosto kašo in si je mislil: — To bc najbrže za pra^ee.
Toda glej, kmet in njegovi ljudje se tisto kašo pojedli do zadnjega o-stanka in še žlice so oblizuli.
—	Pojdiva brž na dvorišče. — je rekel zdravnik svojemu tovarišu. — kar je namreč ljudi v sobi. bo nocoj vse pomrlo.
Odšla sta na dverišče in sta se i vlegla v kup^ slame pod milim no-I bom.
Predno pa je šel spat. Je pristo-i pil k njima kmet in rekel: — Zukaj | pa nočeta prenočiti r sebi? Nccej I bo še deževali
—	Ne, midva ostaneva tu; tudi deževalo ne bo; ta in ta zvezda kažeta na lepo vreme.
Kmet je odšel v sobo in vrata za seboj 2u<pahnil
Ponoči je začelo res deževati.
Tujca sta iskala kakšno zavetje, pa nikjer ni bilo nič. Začela sta torej trkati na vrata, a nihče ni odprl.
—	Nihee ne odpre, — je rekel zdravnik, — bržkone so že vsi mrtvi.
Zgodaj zjutraj pa je stopil kmet na odvorišče in je vprašal tujca:
—	Ali sta dobro spala? Ali nista bila mokra?
—	Premočilo najii je do kože. — je rekel zvezdogled; — toda povejte kako ste mogli vedeti, da bo deževalo?
—	Imam preši-ča, ki se vselej 2 uri pred dežjem kar potuhne. — je refcel kmet.
—	Pa še to povejte, — je rekel Zdravnik. — ali jeste vsak dan takšno kašo, kakor ste jo včeraj?
—	Vsak dan, — je rekel kmet.
—	Pa vas nič ne boli, — je rekel zdravnik.
—	Pač, — je odvrnil, — ampak mi se vležemo s trebuhom na peč in topla epeka nam pregreje čreva, dokler bolečine ne nefoajo.
Tu je rekel zdravnik zvezdogledu:
—	Vrniva se domov v najino deželo! Kaj pa iščera midva, tu, kjer je 4e vsaka peč zdravnik in vsak prasefc zvezdo^ted?
In sta odšla—.
"GLAS NARODA"
NEW YORK. WEDNESDAY, SEPTEMBER 9, 1931
THE LARGEST SDOTENE DAILY ta t7. A.
US | kratka dnevna zgodba j j
MILAN PUGELJ;
Kc re je Jercu prebudil, je bilo veliko ckno na vrt že odgrnjeno.'
M ira in ja~na pcletna svetloba s? je razlivala po sobi in jo grela.! Gledajoč vaa;o je utripa! z drob-1 nimi cčmi in čutil v njih skelečo ♦n c-trc belečino. V spanju in sa-' njah ga je obšla nenadna nervoz- | no>. in notranji nemir, ki ga je prsveval tudi zdaj. Strepetaval je po životu, stresal e glavo in žile po rokah in prsti samo so nepretrgo- 1 ma drhteli.
Starost je bila prišla nadenj in , pa v zadnjih tednih jako oslabila.' Že prej povešena glava je 7lez!a še bolj na prsi, hrbet, ki je bil ie j prt j sključen, se je upognil globlje." oči je zalila rdečkastokalna megla, j kDža je padla nagesto v gube in se, nakopičila nad ušesi, na čelu in: tik oči. Vstajal je pozno, dasi jej ve: noči prečul kaker prespal, in • čakal, da re je razmajal in mogel! i svojim kratkim in drsajočim ko- j rakem preko sobe.	—
Bolečina v Jeromovih očeh je po- | nehala in lahko je gledat vzdrieir.a | okc'i sebe. Par muh ie vzigravalo j rnrpu salninih žarkov, ki so se jas- ' no b!?ičali v	košati obširnoiti
po milijonski mnošici migj^ajočih1 praškov. Omara, ki je stala ob ste- 1 ni nasproti postelje in bila črno pclitirana, se je vslcd močne do- : pcldanske luči razživela in razsi-! :ala :n se smehljala kakor dobrodušen širok m ploščat obraz. Tudi slike po stenah so stopile živahne- ■ je i? okvirjev. Peričnik. gorenjski rlap na levi, je bleskctal in se iskrili kakor srebrn, a tam na desni je! žarela rdeča ruta. ki je ovijala Ma - 1 t:rj Božji prelepe bele rame, kakor živa in šumeča svila.
Jcrom je ogovoril najprej muhe, ki so mu silile v obraz. Mršil jc ^ cbrvi, povejal z drhtavo in staro roko po zraku in rekel: — Dajte mir, sitnic?!
Žena je priš!a po prstih, od-| prla poiahko vrata in pcmolila fko- 1
MELODIJA
zi odprtino glavo. Takoj je prijazno pokimala in dejala: — No, poglej ga! Mislila sem, da spiš in kanarčka sem nesla zato na hodnik. Bala sem se, da bi te ne zbudilo njegovo žgolcnje, a glej, ti že ču-ješ!
Hotela je povedati še nekaj, a nt mirni izra', ki ga je razodevalo Jeromcvo lice, jo je zadržal. Majal je z glavo in govori: — Nisem dosti spal! Noč je bila predolga in prevroča. Tudi nekaj bodočega je bilo v njej, kar je bodlo v možgane in nekaj težkega, kar je ležalo na prsih.
—	Bomo pa zopet povprašali zdravnika! — je menila naglo žena; a Jerom je pravil dalje s svo-jm slabim in hripa.vim glasom in vmes ga je silili mehak in rahel kašeli, ki je bil vedno enak in ni imel konca. — Čudno, čudno se mi je pletlo po glavi. Dogodek od včsraj in drugi iz davnih let sta se gnetla drug zdrugim, se smešno mešala in zamenjavala. Glej, bil sem obenem mlad in star!
—	Pa bi morda pil lipe v čaj, in tudi g:milice bi ti storile dobro!
....vso noč, vso noč — kako bi mi zvenela okoli ušes dolga in lepa melodija, znana iz mladsti. Hodil sem zunaj, sedel doma in gledal v jasno noč, igral na koncertu, a povsed, glej je zvenela okoli mene znana melodija in zdaj jo še vedno čutim okoli sebe. Čakaj, čakaj oblečom se in pri/nem gosli ali sedem za klavir, da jo najdem in igram!
Vstal je, se razmajal, umil in s pomočjo žene oblekel. In pri zajtrku in pozneje, ko se je solnčil zunaj na hodnku in čakal, da je pospravila žena sobo. je govoril predse: — Vso noč, vso noč sam nemir! In takoj je hotel označiti s slabim hripavim glasem lepi in znani napev: — La — la — la. Ali vse, kar je poskusil, ni bilo pravo, ni bilo senca tistega, kar je zve-
nelo vso noč okoli njega in kar je ozvanjalo tudi zdaj po njegovem telesu.
Vrnil se je v sobo. Okno je bilo na stežaj odprto in zasenčeno s' temnordečimi zavesami, ki so pa-' dale od stropa do tal. Svež, oster zrak je polnil nekoliko mračne prostore in silil Jeroma, da je kas'-jal s svojim mehkim in brezkončnem kaši jem. Vzel je v reko gosli, sedel k staremu klavirju, ga odprl in pritisnil tipko a. Uho je primaknil bliže h klavirje vim strunam in pričel uglaševati stare in črne gosli. Gotov je bil naglo. Obrnil jih <je k obrazu, nagnil glavo preko njih in jih prtisnil z brado na prsi. S tresočo roko je dvignil lok in se dotaknil ž njim strun. A prenehal je takoj in prisluškoval tisti melodiji, ki ;jo je slišal ponoči, ki je zvenela tudi rdaj okoli njega, bila znana iz davnine :n lepa in veličastna, pa vendar taka, da mu je polzela iz ušes kakor riba iz rok, da je ni bilo mogoče prijeti in obvladati. A bila je močna, vitka in ponosna, ker je bila doma povsod. Enako v mladosti, v dobi otroka in v dobi mladeniča, enako v poznejših letih, v časih moža in sivih dnevih starca. Otrok je dihal v njej, ki teče med rožami in travami za metuljem. mladenič je govoril v njej sladke besede mladi, bujnostasi in črnogledi devojki, mož se je boril za svoje cilje in nazore, starec je gledal ž njo v večnost, tja daleč preko mej svojega življenja.
Vnovič je prižel gosli z brado na prsi, pritisnil j2 z levico vratove strunam, potegnil z lokom preko niih, da so pele v gladkih in vitkih glasovih, pretakajočih se iz niža ve v višavo, iz šepetanja v krik in iz čebljajoče skromne govorice v elegično pe-eoi modre in ponosne samozavesti. Ali melodije, tiste, ki je vedno zvenele okoli njega, ki se je jasno oglasila v njem to noč, a živela ž njim od mladosi, ki je bila
Knjigarna "Glas Naroda"
216 West 18th Street
New York, N. Y.
PESMI IN POEZIJE:
Akropoli! la Piramide ........ M
broiirano ................... Jt
Azazel, trdo ves. ................1.—
Ifaiade in romane*, trda ves......I.Z5
liob ta mladi sob. trda res.....4«
Kragnljčkl (L'tva) .....I...... .«5
trdo veaano ................ AO
MoJe obzorje. (Ganglt ............L25
N ari cs (Gruden), bra*........... J*I
IMmonke pesmi. (Gruden), ves. .35
•Slat ne (Albreht) hr<tf........... J4i
Pohorske poU (ttlaoor) bro*. .... JSQ Oton ZopanCU:	%
Q£JLlk • o o m o o mm m	* «M
Vijolica. Pesmi sa mladost ....	J4 Zvončki. ZMrka pesni J sa alovea-
■ko mladino. Trdo vesano ....	Ji
Zlaierog, pravljice, trda vsa ....	Jt
Slovenska narodna lirika ............M
PESMI Z KOTAMI:
NOTE ZA RLATIK (Pavčič) Slovenska koračnica
10 zvezkov. Vsak zvezek po.... .90 10 zvezkov skopa] ...........—2.50
NOTE PESMI S SntEMLJEVANJEM ■XATIRJA
Album slov. narodnih pesmi
(Prelovec)__Jt
Šest narodnih pesmi (Prelovec) Jt Pesmaric« mo&klh zborov
(Dala. tka)--1-—
MBftANI tm MOtal KBOB PrUotoostaa pasmi (Oram) ....Lit Slovanrid akordi (AdamM): ..I. sresek ....................T5
n* iwwk
vsak ............M!.?..*^ M
Ortof*« h Ima i < Vodopiror) H..LM (Adami«) .................. .41
MOtel ZBOB
Trije maud »ari (ParOC) m ladala Glasbena Matica ........ .4«
tie**! tšmmt (JMMgmuyt! m.' JB
SAMOSPEVI: fttirjl MMptvt ladala OlMbeu
^ ® tiMSA ••oso*o*so«o»a*o «*• m m m m Ml HMtal •	••	•• a« aa a«
BAZNE PESMI S SPREMLJEVA. NJEM:
Domovini. (Foester) .............41
Isdala Glasbena Matica Gorske cvetlice (Laharnar) fetve-
ro in petero rasnih glasov.....43
Jas bi rad rud rtih roi, moikl sbor s bariton stilom ln priredbo sa
dvospev ...................... Jt
V pepelničnl noti (Sattner), kan-taut a za soli. abor ln orkester,
IzdiU Glasbena Matica ...... .75
Ure pesmi (Prelovec), aa mofikl zbor in bariton solo............ Jt
Kupletl (Gromi. Učeni Mihec,— , Kranjske fteee ln navade, Ne-zadovljstvo. 3 aveski skopaj ..L— K opleta Koza Muca (Parma) _ At
Vse 3 stopnje skupaj ................JO
PESMARICE GLASBENE MATICE:
1. Pesmarica, uredil Hubs d . ..ZJt
4.	Koroške slovenske narsdnc pesmi (SvlkarHč) L. 2.. In B.
sv. tfkupaj .................,.L-4
MALE PESMARICE;
L Srbske narodne Mame ..	1J
6t. la. Ste Cotii. Brkine Mri -	.15
St. 10. Na planine ..........................15
11« Zvečer .........................15
fit. 12. Vasovalec ...................JI
Narodne peaari aa	< Ži-
ro vili k) I. II. in ni. &topnj&
PO ...................................;----------- Jt
fUavtefc, zMrka iolaklh pemal
(Medved) .................... J8
Vejaike narodne peaml (Rod) M Jt Narodne vejaike (Ferjsnač) „ Jt
(PretcelJ) .....................L-
Lira. arednjaiolska. 2. aveska akn-mJ ...........................L-
Meianl In meiU zberi. (AiJU) ^
5.	sresek: Psalm 118; TI veselo poj; Na dan; Dira« noč ........At
ft. sresek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji iar: E vencem tem
ovenčam tiaro; Trlfiav ...... JI
t. svesek: Opomin k veselju; Sve--ta no«; StrafeilkH HraUto Gospoda: OMndd: Geslo ....... M
7.	svesek: SlavCek; Zaostali ptiC; Domorodna Iskrica; Pri srradM; Pri mrtvsikem iprevodo; Geslo M
8.	sresek: TI osreOtl jo bott (metan sbor) ; Prijatelji In senca (mean «bor): Stoji, tolnflet stoj; Kmetskl hiti............ M
vsecbšežna, neskončna v» začetku in koncu, nje ni bilo.
— Glej, kako čudno! — je govoril rahlo starec in odložil gosli na pokrov svojega klavirja. — Čutim jo, okoli mene je, vso noč sem jo poslušal, poenam jo izza mlada in ne morem je najti.
Sedel je nazaj za klavir, položil stare in koščene reke po tipkah, ki so se rahlo oglasile v mehkih akordih, gledal v strop in se zamišljal Mcrda je to 'tista pesem, ki jo vzklika otrok, ko zagleda svojo vabečo mater in ji teče v naročje? Mogoče je to ljubezen, .tista sladka melodija srca, ki riše cbraz mlade de-ve, ogenj njenih cči, marmor njenega tilnika, sneg njenih prsi in kri jenih razpaljenih ustnic? Ali je boj moža, odmev njegovega koraka po bojni cesti hrumečega m vrvečega življenja, ali zdrava misel starca, hiteča preko groba, preko bitja samega v vesoljstvo svetov?
Prijel je bele tipke, ki so se vdale pritisku njegovih velih prstov, in poslušal. Pritiskal je zgoraj in spodaj, begal s prsti po klavioturi, raz-žaril se, da mu je stopila v stara lica kri, vstal in odprl pokrov nad strunami, da bi dal polno moč njihovemu zvenenju, sedel nazaj, glej, in se razžvil kakor mladenič. Vrat se je zravnal, glava se je dvignila, kri je zaplula po licih, oči so se cčivile in razsvetile in prsti beže po klavioturi, da buče strune, da pojo in zvone in polnijo sobo z bogatimi in težkimi spevi. Koliko glasov je, kako se oprijemajo drug drugega, kako pojo iz svojih čistih grl, kako ponosno nosijo melodije, kako jih krase, letajo preko njih, se spuščajo podnje in jih delajo mogočnejše in lepše.
Jerom igra in gori. Sapa mu je tsžka cd napora, po sencih izstopajo drobne in neznatne pičice potu, množe se, družijo, strinjajo v velike okrogle kaplje, ki se podaljšujejo, tanjšajo in pričenjajo polzeti meti gube ob ušesih in «e obešajo po licih, kakor sledovi neznanih svetlih curkov. Zdi se mu, da je zdrav, da je svež, da ni več v" njem kašlia, ki nima kcn-ca ne kraja. Njegove reke so čile. prsti prožni in urni, njegova duša ie polna in to, kar buče in pojo strune, to so njene besede. —
Prenehalo je vse, kakor bi se zagrizli glasovi drug v drugega. Je-romove stare roke leže trudne in nemirne na belih in črnih tipkah njegov obraz je sklenjen na prsi. oči so težke, lica hladna in brez •krvi. On ne mere najti tiste znane melodije, ki jo je začuil v sebi in okoli sebe nocojšnjo noč, ki mu je znana iz davnih časov, kakor tri jo igral že stokrat na svojem klavirju in jo godel stokrat na svojih goslih in ki brni tudi zdaj okoli njega po tej polmračni, s težkimi rdečimi gardinami zastrti sobi. Star je, več je ne more zgrabiti in ob--■j^dati.
Zvečer je legel zgodaj v posteljo in trdno zaspal. V sanjah je zaslišal naenkrat pod svojim oknom šum, uglaševanje glasbil, tiha povefja in za njimi rahlo naraščajčo in se razvijajočo godbo. Tiho, komaj slišno se je pričel v zraku zibati valček stare dobe in kakor bi se smehljal s starodavnim, dobrohotnim smehom, je šepetal nalahko v uho:
O ti Polon, Polončica, o ti Polon, Polončica, o ti Po---
Glej jih, starih tovarišev-godcev, ki je igral njkni tolikokrat po plesih, zabavah in koncertih! Jerom ni vstal, a videl jih je vseeno, kako stoje v krogu pod oknom. Rajni Luka je, pokojna V&tazvtin in Strguljček in še vsi, ki jim prera-
(Nadaljevanje na 4. strani.)
Gtaada ......................-	M
Zdruieclh driav, veliki ......-	JI
kali ...................................Jt
Neva Evropa ....................................Jt
/I'frtffltr Arkansas, Arizona, golorado, Kanms. Kentucky la
Mtrito na. Mississippi, WmMbc*
..(on. Wyoming, vsaJd po	Jt
ZmUevidlt
..miosis, PtW^Tlfltai, ttUMb fa, UM.iP» -mil s—In. Went Virginia, Ofeda. New Ink -i raa-
W po........................ JC
Vsiika stsnrim mm fnw
Knjiffš poWjn^iyltofat jratit
"GLAS NARODA-
: 2U W. It Ms
New York;
Povodenj, ki se je te dni razlila po velikem delu Kitajske, spada med največje katastrofe te vrste, kar jih pozna zgodovina. Voda je preplavila nad 30,000 kvadratnih kilometrov rodovitne zemlje, razdejala je nad 4 milijone hiš in 23 milijonov ljudi je brez strehe in stanovanja. Število žrtev pa, ki jih je zahtevala voda, sploh ni znano, vsaj potone še sedaj na stotine ljudi____
Reke in potoki narastejo včasih tudi drugje in poplavajo prav znatne dele zem?je, ampak poplaviti kar 30,000 kvadratnih kilemetrov zemlje, to je že vesoljni potop. Reka Jang-tse-kiang, ki je sedaj pre-etopila svoje bregove, narašča sicer vsako leto, toda doslej so visoki nasipi še vedno zadoščali, da se ni voda razlila čez rodovitno poije. Danes pa voda ni le prestopila nasipov, ampak še vedno narašča. Ko se je nevarnost, da bo veda nasipe podrla, že zelo bližala, so iskali delavce, ki naj bi nasip povečali. Kitajski delavci — kuliji — pa niso heteli, češ zemlja ni naša, in so se pogajali za mezdo. Med pogajanji pa je voda podrla nasip ...
Z neverjetno silo se je voda vlila v ravnino in uničila vse rodovitno polje. Kdcr je sedaj še hetel reševati svctfe imetje, je bil izgubljen — šlo je samo še za golo življenje: sedaj sta si kmet in delavec enaka, nobeden nima nič. Sedaj gre samo še za en cilj: doseči hribe in rešiti življenje. To je prava tekma med življenjem in smrtjo. Tudi najbolj razvita domišljija si ne more izmislili kaj hujšega kakor je sedanja velika povodenj na Kitajskem. Take povodnji že ni bilo stoletja.
Sto let pa v življenju človeštva ni veliko. Med ljudmi še živi spomin in sicer živi že nekaj tisoč let - -na še večjo in še bolj uničujočo katastrofo kakor je sedanja. kajti sicer se spomin nanjo ne bi 1 o-hranil tako do!go skoro pri jeh narodih. Takrat pač ni šlo za navadno povodenj, ker je morala biti katastrofa mnogo obsežnejša, ampak neka sličnost le mora obstojati med obema in to utegne biti predor nasipa. Do tega prepričanja je prišel učenjak Fran Schwarz, ki se mudi baš sedaj v krajih, ki jih tre-
POLICAJ — VODJA VLOMILCEV
V Kelmorajnu so odkrili reč, ki je k sreči osamljena v svoji kategoriji zločinov. Tolpo tatov in vlomilcev bi je kradla in organizirala vlome širom Pcrenja. je vodil policijski srtražmojster Jonas.
Družba je delovala že nad lete dni. Zdaj se je pojavile v Kelmo-ranu. potem v Bonnu, v Diisseldor-fu, Koblenzu in drugih mestih. Tudi v manjše kraje se je včasi prikazala. izvršila urno. kar je nameravala. in zopet izginila po najkrajši poti. Policija je prišla vedno prepozno na lice mesta. Edino, kar se vedelo o vlomilcih, je bilo to, da so se pripeljali v enem in istem avtomobilu, s katerim so oddirjali, ko ao zadostili svojem namenu.
Pretekle dni opolnoči se je zopet prijeljal skrivnostni avto v Koblenz. Tatovi so izstopili, ugasnili luči, prerezali z diamanti stekla izložbenega okna; vdrli v trgovino in jo dodobra oplenHi. Vse se je izvršilo po bliskovo. Tudi to pot bi bili ušli, da jih ni opazovala neka ženska, ki si je k area zapomnila številko vozila in jo nasnanila policiji.
Detektivi so izsledili voz. Njegov gospodar, je bil lastnik garaže, ki se je detektivom smejal v brk, ko so mu povedali, da je njegov avto vozil vlomilce. Kakor vedar — je menil — saj ga je vendar policija najela! Sploh pa ga je stalno najemala in mu zažugala, da ne sme nikomur črhniU, komu oddaja voz.
Ko je mož povedal, da je avto najemal policijski stražmojster Jonas, so detektivi položili roke nanj. Nič ni tajil, da ne bi bil kolodvodja tatov ln vlomilcev. Priznal je vse v celoti, tovarišev pa noče izdati.
Pravi, da ga nihče ne more prisil ti, da bi izdajal zatrudnike svojih podvigov in zahteva, da se obtožnica naperi samo proti njemu.
NAPRODAJ HOTEL, 22 sob, velika dvorana za kino za Din 75QJM.W. Pišite lastnici: Lj. Rogelj, Bolel "Jadran", Radeče pri Zidanem mosta, Jugoslavija.
notno raciskuje Sven Hedinova "leteča univerza" po osrednji Aziji. Schwarz pravi, da 'je tedanja katastrofa zadelo vso Džungarijo, kotlino Tarim in vso današnjo puščavo Gobi. Njegovo mnenje pa potrjujejo tudi najnovejša raziskovanja v Mezopotamiji.
Sven Hedinov sotrudnik dr. Nosin je ugotovil, da je bila puščava Gobi neikoč pravo morje in ne le "peščeno morje-• kakor je daries. Na nekem visokem obrobnem gorovju je zasledval že omenjeni Fran Schwarz daleč znake meje.med nekdanjim morjem in suho zemljo. V tem gorovju pa so učenjaki naleteli tudi na nek preder, čigar stene so bile ck! zgoraj pa do tal čisto izprane. To je morala biti odprtina, ki so si jo izglodale vode pred tisoč in tisoč leti — in jako verjetno je, da je bila puščava Gobi nekdaj "notranje-azijsko morje", ki si je prodrlo pot do južno-ruske ravnine! Ali niso arabsko je-izero, Kaspijsko jezero in Črno morje ostanki tega silnega dogodka?
Površina "notranje - azijskega morja" je morala biti po cenitvi prof. Schwanza do 2000 metrov višje ket je gladina današnjega morja. Schwarz je mnenja, da se je morala voda razliti približno 25 kilometrov na široko in 1200 ao 1500 metrev na globoko. Na zapad-ni strani Črnega morja se je veda ustavila, zato pa se je razlila pre-Ako Bospora. Sredozemsko morje ie tedaj silno narasle in se je razlilo pri Gibraltarju do Atlantskega i oceana, na drugi strani pa se ie voda razlila pri Sue-zu in napravila Rdeče morje.
To silno premikanje ved pa stoji v neposredni zvezi s svetopisemskim vesoljnim potopom.
SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT STREET MEW XOBK, N. X.
posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6.
popoldne.
Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer.
Poslužnjmo se vsi brc« Izjeme te stare in stanovitne domtic banke.
KAROL SE SE NI ULETEL
BUKAREŠTA. Romuns-ka,. 7. sept. Romunski preti nova kabinetna kriza vsledspsra, ki je nastal med kraljem Karolcm in ministrskim pred-se<inikom Jorgo. Karol daje sveji ljubici madami Lupescu take darove, da resno ogroža državno blagajno. Jorga pravi, da bo odstopil, če ne Karol prekinil zvez z mada-mo Lupescu.
Ko je bivša Karolova žena, princesa Helena, izvedela, da se namerava Karol poročiti z italij-ansko princeso Marijo, je odpotovala proti Romunski.
Helena je živela v nekem škotskem gradu.
Tozadevna porodila seveda niso potrjena, -ampak nasprotno: vlada jih odločno dementira.
Krvav pretep v Račah.
V neki gostilni v Račah so se sprli in stepli pijani fantje zaradi nekega dekleta in tako nevarno z noži obdelali 21-letnega vrtnarskega pomočnika Pranja Plečka. da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Napadalci so tudi že v zaporu.
Za oslabele in izčrpane
Ako se. počutite »Sabotni in izčrpali a!i ako vaSim organom primanjkuje življen»k<- moči, tedaj vzemite Xuga-Tone. f-udovito zdravilo, ki vas naredi močne in zdrave. Nuga-Tonp ojačuje vse organe k delovanju. Očisti život bolezenskih glivic, pomaga živcem in miši«-am, odpravi zapreniro. glavobol, omotico in druge enake bolečine. T*rav gotovo vzemite Xuga-Tone. Je na prodaj v lekarni. Ako lekarnar niina teg«, tedaj mu recite naj istega naroči za vas od trgovca na debelo.	—Adv't.
nKMvaaaaar^vjvM
MRLIČU PRESTREULA SRCE
V Rimu je umrl nedavno ravnatelj tehniškega zavoda prof. Arnol-do Ccnsorti. Njegovo truplo je bila položeno pa mrtvaški oder in študentje so stali okrc^ njega na častni straži. Od mrtvega profesorrja se je prišla -poslovit tudi docentka tehniškega zaveda Teresina Borgnioli. Prcsila je študente, iraj jo puste nekaj časa z mrličem samo. Študent-! je so ji rade volje ustregli, toda kmalu so zaslišali strel, j Vsi preplašeni so planili nazMj k mrli;« in opazili, da ga je doeent-ka ustrelila naravnost v srce. Policija jc je aretirala, toda kmalu jo je morala izpustiti. Izkazalo se je rrj-mreč. da je bil prefesor nevra-( sti:en in da je živel v neprestanem strahu, da bo živ pokopan. Ker je čutil, da se mu bliža smrt. je presil docentko, naj ga po smrti za vsak slučaj še ustreli v srce, da ne pajde živ v zemljo Docentka je usliiula i njegovo prošnjo in mu je na mrtva-I škem odru res prestrelila srce. Pro-' fesorjeva hči je pod prisrga potrdila. da govori docentka resnico in tako se je mučna zadeva pojasnila.
MODA NA PARIŠKI RAZSTAVI
Na pariški kolonijalni razstavi je tudi velika privlačnost za ženski svet v dvorani, kjer so razstavljene zadnje modne kreacije. Dvorana z razstavo "Haute couture", pilna voščenih figirrin in menekin z najlepšimi oblekami na svetu, vzbuja splošno zanimanje žensk, ki po^eiajo pariško kolonij a lno razstavo. Modni sal:n Joanno Lar.in, ena največjih pariških tvrdk, je z velikim okusom opremil to dvorano. Phito sredi dvorane zavzema esem figur, v vitrinah ob straneh, okrašenih z zlato mozaiko, so pa zbrani umotveri pojedinih modnih salone vi Tu vidimo večinoma večerne in poletne toilete, narejene v zdaj tako priljubljeni retrospektivni noti. To velja zlasti za modele salona Lanvin. ki je razstavil najlepše in najnovejše, kar premore.
Mfcdni salon Worth ima razstavljene večerne obleke, dopclnjene s sandali na bosih nogah, narejenimi taka-, du se vidijo lepo negovani nohti. To je napoved nove mode. ki bo baje dvignila mnogo prahu. Razstavljeno je tudi mnogo kožuhovi-ne. posebno kratgih plašče v in jopic iz najrazličnejšega materijala od leoparda do malo eksotičnega krta. Zelo aparten je kostum iz bele in črne vidre.	^ •
: ii.^.rjicM^j-suer'iw.'ri s^^w«^	j
Mali Oglasi
imajo velik uspeh
8
Prepričajte se!
CERKVENE PESMI:
Domači glasi. Cerkvene pesmi aa mešan zbor....................1.—
12. Tantum Ereo. (Premrl) .... M Maine pesmi za mešan zbor. —
(Sattner) ................... M
12 Pane« limon Tantum Brca Goni tori. (Foerster) ............ M
It Punce Linroa Tantum Ereo Ga-
nitorl (GerbUh .............. JI
11 valit« Gospoda v njegovih svetnikih, 20 pesmi na čast svetnikom, (Premrl) „...............#
10 obhaJilnlh ln t v tast preav. Srca Jezusovemu. (Gram) ...... JI
Missa ln hanorem St. Joseph! — (Pogachnik) ..................
Kjrie .......................\7T M
K svetemu Beftnjemu teles« —
(Foerster) ................k. .41
Sv. Nikolaj T.....**...*......*.« JI
NOTE ZA CITRE:
Koželj ski: Poduk v Igranja nt
eltrah. 4 zvezki ________________.3.54
Bari pridejo, koračnica.......... JI
NOTE ZA TAMBURICE:
rački zbor ln peST^ " jukT^. L» Bom ftel na planince. Podpori dor.
nar. pesmi. (Bajuk) .........
Gorenjskem je fletn«..........L-
RAZGLEDNICE:
Newyorike. Barilba, ducat ....	.41 VeUkoootea, MHm tm novoletna
ducat „.........'i.;...................JI
Is rasnih slovenddh krajev, dncat	JI
Narodna noša, dncat.............M
posamezne do ................................JI
ZEMLJEVIDI:
Stenski zemljevid Slovenijo na motnim papirju ■ platnenefani pregibi ............................7JI
Pckrajnf votel simIJiiiMI
bravska Banovina ___________j|
Jugoslavija _____________________________ .34
Sloven*« Gorica/ drsvsko'piaj-
jtagUt .............
Pohorje. Koalah .............. «4
Celj** kptliaa, ffifcjr ilw» sha posavje .........•••...*.. J4
ttishassfje tj^^lw!!*^'. J4
rmrmtam hi Ijahtjanske prid« ~ J»
ZGODOVINSKE POVODNJI /
- O L A S NAHODA"
-
NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTE MBER 9, 1931
THE LARGEST SLOVENE DAILY In U. 8. A.
■ j r	ggr
ČAKAM TE! i
ROMAN IZ tlTLIKNJA. BH^MB j
Za Glas Naroda priredil G. P.	|
10
(Nadaljevanje.)
Snjejali bi se ji in bi rekli, da je znorela.
Solzne oči je dvignila k nebu in verno zaprosila:
—	Ljubi Beg, pomajaj mi!
Njeno srce je bilo tako težko, in jokala je kot še nikdar v svojem življenju.
Tedaj pa je slišala korake. Presenečena je skočila pokonci ter prisluškovala. Nobenega dvoma ni bilo. Nekdo se ji je bližal. Videla je na temni poti rdeči lučico goreče cigare. Morda je bil njen oče, ki je prišel da jo poišče, ali pa Andrej Hammer?
Težko ji je utripalo srce ob tej misli.
Nehate je skočila par kcrakov naprej.
—	Baronica, — je prišlo tiho skoro nevrjetno iz njegovih ust, — oli ste še tukaj?	•
—	Da, tukaj sem, gospod dokter. Ker sem se bala biti sama doma.
Ona se je zasmejala.
Čudno so zvenele njene trpke besede.
—	Zato menda nimate nobenega vzroka.
(Dalje prihodnjič.)
in ne godcev. Jeromovo srce je prenehalo biti, kri se je ustavila po žilah in telo in duša sta se ločila. Prvo je obležalo na belih blazinah, druga pa je stopila v sosednjo sobo, kjer je spala Jeromcva žena. Stopila je k njej, jo prijela za roko in rekla: — Prišel sem po slovo. Hvala ti za vse, Tererinka in na svidenje!
Žena se ni prebudila, a oglasila se je v spanju: — Kaj?
Duša je ponovila kakor prvič in stala bela in visoka ob ženini postelji: — Prišel sem po slovo! Hvala ti za vse, Terezinka, in na svidenje!
Zdaj se je oglasila žena, kakor v davnih mladih časih s prijaznim smehljajem na obrazu: — Kaj mi pa nagajaš? Saj vidiš, da spim!
Jeromova duša se je vzpela skozi okno in se pričela dvigati v soln-čne višave. Že je bil zunaj jasen in oster dan, po poljih se je svetila ( rosa in ptice so se že oglašale. , Solnce se je bleščalo za moža vi-1 soko nad najvišjo goro in lezlo še , vedno više in više. Daleč, skoro blizu solnca, je letel orel in izginjal za vrhovi.
I Vedno kvišku, vedno kvišku je hitel Jerom. In glej, krog njega je ' šumela in rastla melodija, ki jo je zaslišal prejšnjo noč ki ga je spremljala ves dan, ki je bila znana izdavna, a je ni mogel zgrabiti ' in obvladati. Zdaj je bila ja^na, svetla, velika in močna, razprostirala se je od sveta do sveta, napolnjevala vesoljstvo in v svoji mogočnosti bučala s solncem, ki je v silnem hrupu in šumu in brišču in 1 slikanju izžarjalo iz sebe nadsvetno i sil0 toplote in svetlobe. Prevladovala je vse, vse združevala v sebi, vsa svetov j a so bila v njej in ona sama.
Jerom se je spojil ž n;o visoko nad ozračjem. Tako ji bil on sam tista neskončna, davno znaila in vseobsežna melodija.
Po večerji Je rekla Silvi: — Po mojem mnenju si se že dovolj učila. Dr. Hammer ima z otrokoma dovolj dela in ni treba, da bi se še s teboj mučil. Nekam bleda se mi zdiš, in sprememba bi ti ne škodila. Prihodnji teden bova cdpotovali v Norderney. Oče, Karlo in Wilm bodo prišli za nama. Medtem naju bo grof Ludorf kratkočasil.
—	Ne, — je rekla odločno, in nj en pogled je blodil naokolu, dokler ni obvisel na Andreju. — Ne, mrama.
—	Zakaj pa ne? — jo je zavrnila baronica precej odstro. — Bleda si, celo gref je to opszil. V skrbeh je bil in je rekel, da bi bilo drugo omadje nemara bolje zate. Tudi j-az sem njegovih misli. Kratkomalo — od pota v ali bova.
Silva si ni upala ugovarjati. Toda vse sile je morala zbrati, da ni bruhnila v jok
Ta sklep je bil nekaj nepričakovanega. Slutila je -vzrok. To je bilo Ludorfovo maslo. Na ta nači hoče priti čimprej do cilja.
Toda zatrdno je sklenila, da se ne odpelje v Norderney. Čutila se je zapleteno v gosto mreže, iz katere skoro ni izhoda, toda vedela je, da se to ne sme zgoditi. Vedela je. da ne sme postati njegova žena.
_ Ne, mama. — mi že ne gremo za vama v Norderney, — je rekel
Karlo z velikim poudarkom. — Kaj misliš, da bi bila res kaka zabava, vsak dan gledati tega grofa? Ali misliš, da hodi k nam zaradi tebe ali r&radi nas? Samo zastran Silve hodi. Vi le odpotujte, midva bova pa tia z doktorjem na d:lg izlet po Turinškem. Zaroko tudi brez nas lahko prazn ujete.
—	Molči, Karlo, — ga je zavrnila baronica.
Silva je komaj zadrževala solze, vseeno je pa rekla:
—	Kaj govoriš o zaroki? Jaz se ne bom zaročila.	i
—	Ti, da se ne boš zaročila? — jo je vprašal zategnjeno. — Koli ko staviva, da se boš?
—	Molili, Karlo! — ga je c-pomnila baronica.
Silva je strahoma pogledala Andreja, ki je mirno sedel kot da ga n<" briga vse to. Globoko je vzdihnila. Njega, da bi pustila, njega, da bi ne videla več?
—	Mama, če me pa ne veseli potovanje, — je ugovarjala.
—	Otrok, jaz vam bolje nego ti, kaj je dobro zate. Le odloči se in pripravi.
Sliva je nekoliko p:mislila in odvrnila:
—	Dobro, mama. če je treba odpotovati, odpotujmo. Toda ne v Ncrdeney. Kamorkli drugam, samo tja ne. Nočem namreč, da bi mi bil grof vedno za petami.
—	Zakaj nočeš? — jo je vprašala grofica precej osorno.
—	Ker nočem, da bi grof kaj zahteval, česar bi ne mogla dovoliti.
Vse moči je zbrala, da je rekla te besede.
iCaronica je namršila čelo.
—	Karlo in Wilm, vidim, da sta podjedla. Zdaj lahko gresta.
O takih stvareh ni hotela razpravljati vpričo otrok.
Dcktcr Hsmmer je razumel migljaj in je vstal, dasi je bil jedva povečerjal. Otroka sta šla za njim.
_ Silva, kako naj si tolmačim tivoje besede? — je vprašala baronica ostro.
—	Tako kot sem jih izgovorila.
In obrnivši se proti očetu, je rekla: — Oče, ti si me menda razumel?
—	Seveda sem te razumel, otrok. Nakratko rečeno, ti se nočeš poročiti z grofom Ludorfom?
—	Da, tako je, oče.
—	Silva. — je dej-ala baronica s prisiljenim mirom, — saj si bila sprva zadovoljna.
—	Seveda sem bila zadovoljna, mama, toda ti nisi hotela vpošte-vati mojih nazorov.
—	Zato ne, ker so bili nazori nespametnega dekleta. Zdaj se boš pa vklonila moji volji, — je dostavila odločno. — Ti se boš poročila z grofom Lud:rfom. On je vendar najbogatejši ženin v vsej okolici.
—	To me presneto malo briga, mama. Saj menda mi tu-di še nismo ni beraški palic:.
—	Ne bodi otročja, Silva in vkloni se. Jaz sem že grofu obljubila.
—	Mama! — je vzkliknila Silva v pošastni grozi.
In cbrnivši se k cčetu, je rekla proseče: — In ti oče?
—	Popravici ti povem, otrok, da ne vem, zakaj ss tako protiviš. Tudi meni bi bilo povolji, če bi se vzela. Jaz nimam ničesar proti grofu. Kot je že mama rekla, je zelo begat, kar tudi precej odloča v sedanjih časih.
Silva si je zatisnila s prsti ušesa in začela cepetati z nogami.
—	Kot da bi to pomenilo največja srečo zame. Povem vama, da se sploh ne bom poreč ila.
—	Kako si otročja, Silva, kot sta Karla in Wilm. Čas je, da se spametuješ, in se čimprej poročiš. Zato bom že zdaj, pred cdpotovanjem objavila tvojo zaroka z grofom Ludorfom, — je odločila baronica.
—	Ne, mama, ne! Saj ga nimam rada! — je vzkliknila in pričela ihteti.
—	Vsega se človek nauči! — jo je zavrnila mati in jo prijela za roko. — Kaj te je res treba siliti v srečo?
^Cakor obstreljena žival je pogledala Silva mater.
—	Zdaj pojdi v sobo in dobro premisli, kar sem ti rekla. Jutri pride grof. Natančno se bomo o vsem pomenili in v nedeljo objavili zaroko. Ta je moja zadnja beseda.
Trdo so zvenele te baroniine besede. Silva si ni drznila ugov:irjati.
—	Lahko noč — je rekla in odšla.
Ni pa ila v svojo sobo, pač pa v park.
etcašno je bila obupana, fcaijti njena usoda se je odločila. Mati Je toiia neizprosna. To je predobro vedela. Za nič rra svetu bi ne izpre-menila tega svojega načrta.
Preteča, kot nepremostljiv prepad, je zevala pred Silvo temna bodočnost.
Kar stresla se je ob misli, da bo morala biti vse svoje življenje prikovana na neljubega človeka. Toda, kako naj se izogne? Ali se bo mogla materi p roti vi ti s svojimi šibkimi močmi?
—	Ne morem, ne merem — je zastokala ter se vrgla na klop v pa-*UJcnu, kjer 'je že večkrat sedela po Leg bratov iri Andreja.
Znočilo se je. Veter je pihal skozi vejevje, in zdelo se ji, da razloči v tem šumenju preteče, roteče in laskave, glasove.
—	Andrej! — je zacepetala ter si j| rokama zakrila -cči.
Oh, če U bil tukaj, bi ji že vsaj kaj svetoval in bi ji pomagal. Edi-nole od njega je upala rešitev in odrešenje.
Oh, 6e bi se zgodil čudež! Mislila je in mislila, fpa ni našla nobenega izhoda. Tudi oče bi ji ne pomagal; tudi očetova volja je bla, da W. ae^ poročila z grofom.
Kako rada bi jim povedala: — Zato se ne morem poročiti z grofom, ker ljubim Učitelja mojih dveh bratov.
MELODIJA
(Nadaljevanje s 3. strani.)
šča že davno grobove zelena trava. Glave so iste, tudi inštrumenti so naravno veliki, le životki ro majhni kakor škrat-ovski. Zato se | zde vsi šegavi in smešni in celo modri Luka, ki taktira v sredi z razprtimi prsti.
Jeromu s? je zdelo, da je v sanjah vstal, odprl okno in pogledal za njimi. V tistem hipu so izginili, kakor bi se pogrezniM v zemljo, ali se skrili v šopih rož ;r» visoke trave. Stopil je z enim samim korakom skozi okno za njimi, ker si je mislil, da so se izmuznili po ulicah na polje. Zunaj — na polju — je cvetela livada, in če potegne veter, trka glava ob glavo. Spomlad je, nebo modro, čreda oblickov se pase po njem kakor bele i:i mlade ovčice. Kako so gore visoka in sinje, kako je ponosna lipa, ki cvete ob poti, se ozira na vse strani po poljih in gostoljubno posluša šum čebelic, ki šume po njenih vejah! Posovka plava vjJK>ko v zraku in tik nje frfrota in žgoli škrjanček.
To je ravno na sredi belordečega polja, kamor je dospel Jerom, iska-1 joč svoje pobratime.	I
— Kje ste, kje ste? — jim kli-' če, a ker so majhni in šegavi kakor škratje, se ne oglasijo. Smeje se, stoji sredi polja in vpraša če-1 belo, ki mu sede na čelo. — Ali si' jih videla — pobratime? — "Kako bi jih ne? — reče čebela z visokim glasom. — Tam po njivi, po razorih . se ti skrivajo! In nadalje vpraša velikega rumenega metulja, ki pri-plahuta in sede na njegovo dlan.' — Ali nisi ti metulj, videl mojega tovariša, godca Luke? — I, kako bi ga ne! — govori metulj in miga in kaže s tipalkami. — Tam za mejo leži v travi in se gosti s kislico!
i
Res so vsi blizu. Tam na desno, iz^a trave priplava glas piščali, cd drugega konca zarenči bas in zopet od drugega povzamejo violine:
O ti Polon---
V tem hipu pa je vss izgini'o. Naenkrat ni bilo ne livade, ne rož
(Cretan je Parnikov
Shipping Nora —
10.	septembra:
Central von Steuben, Boulogne Sur Mer. Bremen
Columbus, Cherbourg, Bremen
11.	septembra:
I le de France. Havre Majestic. Cherbourg Pennland, Cherbourg, Antwerpcn St^iendam, Boulogne Sur iler, Rotterdam
12.	septembra:
Euro pa, Cherbourg. Bremen
14.	septembra:
Sierra Cord'iba, Bremen
15.	septembra:
Cleveland. Cherbourg, Hamburg
16.	septemb-a:
Deutschland, Cherbourg, Hamburg liert-nparia. Cherbourg President Harding, Cherbourg, Hamburg
17.	septembra:
Dresden, Cherbourg, Bremen
18.	septembra:
Olympic, Cherbourg
Belgenland. Cherbourg, Antwerpen
Augustus, Napoli. Genova
19.	septembra: Paris, Havre
Milwaukee. Cherb'-urg. Hamburg New Amsterdam, Boulogne Sur Mer Rotterdam
i 21. septembra:
i Reliance, Cherbourg. Hamburg
| 22. septembra:	,
) Bremen, Cherbourg, Bremen	>
23.	septembra:
New York. Cherbourg, Hamburg Muuretania. Cherbourg George Washington, Cherbourg, Hamburg
24.	septembra:
Berlin, Boulogne Sur Mer. Bremen
25.	septembra:
Saturnia. Trut Homeric, Cherbourg
Rotterdam, Boulogne Bur Mer, Rotterdam
26.	septembra:
France. Havre Leviathan. Cherbourg
28. septembra:	\
Curopa, Cherbourg. Bremen	i
3l>. septembra:	'
Albert Hallin. Cherbourg, Hamburg A<]iiit»na. Cherbourg President Harding, Cherbourg. Hamburg
Veliko Znižanje Cen
v in iz
Ta GLOBUS
kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet vzgoje in zabave.
KRASNO BARVAN	TRPEŽNO IZDELAN
V premeru meri globus 6 inčev. — Visok Je 10 lnčev.
MODERN VZOREC
KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM
CENA S POŠTNINO YRED
$2.50 '
ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROCE, GA DOBE ZA —	^ X ^
"GLAS NARODA"
216 West 18 Street_New York, N. Y.
STAR RAZISKOVALEC RAKA
S proučevanjem težke bolezni raka se bavi dandanes na tisoče učenjakov. Živeli so pa že pred stoletji ljudje, ki so se trudili spoznati in zdraviti to nevarno bolezen; med temi ljudmi pa je eden od najzanimivejših, osebni zdravnik sultana Ala-daila U135—1204>. ki je napisal uče*no medicinsko delo, kjer se bavi tudi z rakom. Zdravnik se je pisal Maimonides, njegovo delo pa je bilo zadnjič tiskano 1. 1804.
Maimonides se bavi v svoji knjigi najprej z vzroki raka. On analizira najprdj kri in razločuje tri vrste krvi: rdečo, belo in črno. "Črni krvi"' pravi vedno "črni sok". Najboljša kri je rdeča kri, najslabša pa je "črni sok". Nato preide Maimonides na delovanje drugih organov: jeter, žolča in vranice Jetra "izdelujejo" kri, vranica pa očiščuje kri tistih sestavin, ki bi telesu in zdravju škodovale, če bi prodrle v telo. Če pa vranca slabo deluje, se dela "črni sok ', in če telo tega soka ne izloči, se razvije rak.
Po Maimonides-u je rak ozdravljiv, če se posreči "črni sok" iz telesa iztrebiti. Kri pa je treba očistiti večkrat. To pa se zgodi najlažje tako, če čovek pravilno živi, da se delo v njem vedno več zdrave krvi. Posebno dobro je, če piješ posneto mleko, dobro pa je tudi zelenjava vsake vrste, potem ribe, ki jih naloviš v potokih med skalami, pa tudi meso perutnine, izvzemši vodnih ptic. Kdor pa uživa le mleko in mleči jedi, ne bo nikdar dobil raka.
Tako pravi Maimonides, ki j« živel pred nekaj stoletji.
JUGOSLAVIJE
potujte
11. SEP.
na največjem parniku sveta
MAJESTIC
Velik izlet pod osebnim vodstvom Mr. Antona Fiala, slovanskega potniškega izvedenca.
Vprašajte nase agente glede lega in drugih odp'utij.
WHITE STAR LINE
International Mercantile Marine Company
No. 1 BROADWAY	NEW YORK CITT
POZOR, ROJAKI
j Iz naslova na listu, katerega pre. ; jemale, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne Čakajte toraj, i da se Vas opominja, temveč obno. - vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov
l -
I
CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushln
j COLORADO
Denver, J. Schutte Puebio, Peter Cu.ig, A. Saftl* i Salida, Louis Costello i Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA
Indianapolis, Louis Banich
ILLINOIS
Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph B'.ish, J. Bevčič. Mrs. F. Laurich, Andrew Spillar I Cicero, J. Fabian
Joliet, A. Anzelc, Mary Bambich J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustin North Chicago. Anton Kobal
Springfield, Matija Barborich Waukegan, Jože Zelene
KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar
MARYLAND
Steyer, J. Cerne Kitzmiller, Fr. Vodopivec
MICHIGAN
Calumet. M. F. Kobe Detroit, Frank Stular
MINNESOTA
Chisholm, Frank Gouže, Fran* Pucelj
Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Sekula Eveleth, Louis Gouže Gi!bert, Louis Vessel Hibbing, John Povše Virginia, Frank Hrvatlch MISSOURI
St. Louis, A. Nabrgoj MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M- Panian Washoe. L. Champa NEBRASKA Omaha, P. Broderlck
NEW YORK Gowanda, Karl Strnlsha Little Falls, Frank Masle
S
V
Ah
POZIV!
Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so nap rosen i, da jo po možnosti čimprej obnove. —
Uprava **G. N."
oino
Barberton. John Balant. Joe H. J Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karlinger, Jacob Resnik, Math Slapn.k, Frank Zadnik Euclid, F. Bajt Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant In J. Kurrše Nlles, Frank Kogov&ek Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton KlkelJ
OREGON
Oregon City, Ore.,, J. Koblar
PENNSYLVANIA Ambridge, Frank JakŠe Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ	>
Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton. Anton Ipavec Claridge, A, Yerina Conemaugh, J. Bresovec, V. Ro_ van še k Crafton, Fr. Machek Export, G. Previč, Louis Zupan, čič, A. SkerlJ Farrell, Jerry Okom Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Homer City in okolico, Frank Fe_ renchack
Irwin, Mike Paushek Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz
Krayn, Ant. Tauielj Luzerne, Frank Balloch
Manor, Fr. Demshar Meadow Lands. J. Koprlviek Midway, John 2ust
Moon Run, Frank PodmilSek Pittsburgh. Z. Jakshe. Vine. Arh. J. Fogačar
Presto, F. B. Demshar Reading, J. Peidirc Steel ton, A. Hren Unity Sta. In okoUco, J. Skerl), Fr. Schifrer West Newton. Joseph Jovan WiUock, J. Peternei
UTAH Helper, Fr. Krebs •
WEST VIRGINIA
Williams River, Anton Svet
WISCONSIN
Milwaukee, Joseph Tratnik in Jo«. Koren
Sheboygan, John Zorman
WEST ALLLS Frank Skok
WYOMING Rock Springs, Louis Taucher Diamondvllle, Joe Rolich