/Primorski
Št. 261 (15.705) leto LIL
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST-UMontecchi6-Tel.040/7796600 ’
GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. M81/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_
j c fin lin POŠTNINA PUČANA V GOTOVINI IDUU LIK SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50%
Zatišje,
Id ne minjsuje vloge
Bojan Brezigar
V Portorožu se je včeraj v dokajšnjem zatišju začel vrh delovne skupnosti Alpe-Jadran. Ko je nastala pred skoraj dvajsetimi leti, je bila ta skupnost velika novost. Združevala je namreč regije nekega območja, ki so ga politična dogajanja povojnih let razdelila Bled štiri države, ki so pripadale različnim družbenopolitičnim sistemom: Italija je bila Članica zahodnega vojaškega in političnega zavezništva, Avstrija nevtralna država, Jugoslavija neuvrščena država, Madžarska pa pripadnica vzhodnega vojaškega in političnega zavezništva. Te dežele so v delovni skupnosti Alpe Jadran našli medsebojne pove-zave v kulturi in v gospo-darstvu, kajti na političnem področju tedaj Cas Se ni dozorel.
Tako je ta delovna skupnost postala po eni strani vzorec mednarodnega sodelovanja, ki so 8a ob koncu osemdesetih let v Benetkah potrdili zunanji ministri štirih držav, obenem pa tudi »okno v svet« za regije, ki so bile Članice te skupnosti. Italiji in Avstriji so se odprla nova tržišča, Jugoslaviji in Madžarski Prav tako, obenem pa še Uioznost prožnejšega sodelovanja z Zahodom. Za vse regije, Članice delovne skupnosti, pa je Postal Alpe-Jadran tudi sinonim za vrednotenje srednjeevropske kulture m za krepitev Čezmejnega sodelovanja. Med te-niami, o katerih so se pogovarjali, so bile tudi manjšine, in to v Času, ko se druge evropske mednarodne inštitucije s tem vprašanjem še niso uk-Varjale.
Skratka, delovna skupnost Alpe-Jadran je bila nekakšen predhodnik novih mednarodnih organizacij in novih oblik sodelovanja med državami v Evropi. Opravila je glavnino dela, ki si ga je Zadala; tudi zato poteka Portoroško srečanje v za-dsju. Že nekaj let pa pri .j delovni skupnosti jSCejo novih prijemov, s katerimi bi lahko poži-Vlli njeno dejavnost. To Pa ni lahko, kajti v da-nasnji evropski živahno-s 1 kar mrgoli možnosti Za mednarodno sodelo-'fanje na vseh ravneh, endar pa to zatišje še daleč ne zmanjšuje godovinske vloge de-0vne skupnosti Alpe-adran za utrjevanje Prijateljstva in sodelo-m^a v tem prostoru.
LIKVIDACIJA TKB / VERJETNO ZARADI RAZHAJANJ V HRVAŠKEM KONZORCIJU BANK UPNIC
Za nedoločen čas odložili srečanje za mednarodno banko
Že tisoč članov Odbora za zaščito varčevalcev - Pisne zahteve odgovornim
FRANCIJA / 2E DEVETI DAN
Kaos zaradi stavke
“Operacija polž”
Francoski šoferji tovornjakov so v zadnjih dneh popolnoma ohromili Francijo z blokadami in počasno vožnjo po vseh avtocestah. Ponekod je prišlo tudi do nemirov z ranjenci.
V. BRIT.
Calais
LUKS.
Strasbourg
ŠVICA
Atlantski
ocean
Clermont-
Ferrand
Bordeaux
ITALIJA
Avignon
ŠPANIJA
Korzika
100 km
Zahod	Jugovzhod
1 Pri Bayonnu blokirana	2 80 odstotkov bencinskih črpalk
skladišče goriva in	v departmaju Vaucluse je že
pristanišče	brez goriva
Sever
3	Blokirani sta pristanišči za Anglijo Calais in Boulogne-sur-Mer
4	Zaprt dostop do skladišča goriva v Dunkergu
5	V Renaultovi tovarni v Douaiu so prekinili delo
6	Pri letališču Charles de Gaulle je blokirana avtocesta A1
7	Pri Fecampu sta bila težko ranjena dva šoferja
' tovornjakov
Vzhod
8	Blokirani so glavni most za Nemčijo in tri manjše cestne povezave z Nemčijo
9	Več blokad pri Clermont-Ferrandu
10	Pri Lyonu blokirana glavna južna avtocesta A7
AP
PARIZ - Na vCerajšni deveti dan stavke francoskih šoferjev tovornjakov je postalo vsem jasno, da bodo morali podjetniki popustiti, ker se bo v nasprotnem primeru država znašla v kaosu. Številne bencinske postaje so ostale brez goriva, na drugih ga že racionirajo.
Da bi bila mera polna, statistiki ugotavljajo, da kar 74 odstotkov Francozov podpira ta protest. Danes bo komunistični sindikat podprl šoferje, kot kaže se mu bodo pridružili še drugi, tako da se je Juppejeva vlada znašla na prepihu.
Na 9. strani
TRST - Ni bilo povsem nepričakovano, vendar je preložitev napovedanega srečanja v Rimu za rešitev vprašanja, kaj bo po likvidaciji TKB, zelo zaskrbljujoča. Srečanja bi se morali udeležiti Banka Italije, medbančni jamstveni sklad, italijanske banke ter slovenski in hrvaški konzorcij bank upnic TKB.
Medtem je pristopilo že okoli tisoč elanov v Odbor za zaščito varčevalcev TKB, ki so ga ustanovili predvčerajšnjim. Pisali so Banki Italije z zahtevo, da bi Cimprej ustanovili nov zavod, ki bi prevzel delovanje dosedanje banke, medbančnemu jamstvenemu skladu, da bi sporočil določila za vračanje kreditov, in komisarski upravi, ki je zadolžena za likvidacijo TKB, naj reši najbolj pereče probleme.
Na 3. strani
Nova stališča SKP za deželno krizo
TRST - Bližajo se odločilni trenutki za rešitev politične krize deželne uprave. Stranka komunistične prenove je napovedala pripravljenost, da tehnično podpre morebitno manjšinsko vlado Oljke. Prvi komentarji leve sredine na sklepe Komunistične prenove so zelo previdni. Najbolj zadovoljni so v Ljudski stranki, precejšnji dvomi pa prihajajo iz vrst DSL.
Na 3.strani
V Portorožu vrh Delovne skupnosti AJ
PORTOROŽ - S slavnostno večerjo v Grand hotelu Emona se je včeraj zaCelo plenarno srečanje predsednikov vlad dežel, regij in držav, ki sestavljajo Delovno skupnost Alpe Jadran. Na zasedanju bo med drugim Slovenija predala predsedniško palico deže-li Tridentinski-Južni Tholski. FJK zastopa podpredsednik Cristiano Degano, ki se je včeraj sreCal s slovenskim predsednikom Milanom KuCanom.
Na 4. strani
SLOVENIJA / PRED ZASEDANJEM DRŽAVNEGA ZBORA
Stranke pomladi se dogovarjajo
V kratkem morda tudi srečanje s predsednikom LDS Drnovškom
LJUBLJANA - Danes bo izvršilni odbor Slovenske ljudske stranke obravnaval predlog dogovora o sodelovanju med strankami slovenske pomladi, ki sta ga odgovarjajoča organa pri Slovenskih krščanskih demokratih in Socialdemokratski stanki Slovenije že obravnavala. Gre za besedilo, ki je zaenkrat javnosti še nedostopno, je pa predvsem načelne narave in naj bi urejalo pogodbene odnose med strankami podpisnicami, v Sporazumu ni predlogov za kadrovsko zasedbo določenih položajev, podpisnice pa se bodo zavezale k temu, da bodo usklajeno podprli skupnega kandidata za predsednika vlade, državnega zbora in enega od pod-
predsednikov državnega zbora.
Kot smo izvedeli, je Janez Janša od svoje stranke dobil zeleno luC za podpis sporazuma. Krščanski demokrati so glede osnutka sporazuma imeli nekatere pomisleke. Včeraj je s sedeža SLS prišlo tudi sporočilo, da je v prihodnjih dneh mogoče pričakovati sestanek med prvaki strank slovenske pomladi Marjanom Podobnikom, Janezom Janšo in Lojzetom Peterletom ter predsednikom Liberalne demokracije Slovenije Janezom Drnovškom, na katerem bi se pogovarjali o morebitnem sodelovanju v vladi, o Čemer pa od predstavnkov LDS nismo dobili nobenega komentarja. (A.K.)
Prodi
zavrnil
obtožbo
rimskega
tožilstva
RIM - Prodi je včeraj reagiral na zahtevo rimskega tožilstva, naj mu sodijo zaradi prodaje koncerna Cirio. Zavrnil je obtožbo o konfliktu interesov in obenem poudaril, da predsednik Irija ni javni funkcionar in ga torej ni mogoče obtožiti zlorabljanja pristojnosti.
Kartel svoboščin ni zaostril pritiska na premiera, toda Mas-simo DAlema je kljub temu vse posvaril, da bi vladna kriza pomenila predčasne volitve.
Na 2. strani
150 DNI BREZ PLAČE
Novinarji in ostali uslužbenci Primorskega dnevnika smo z današnjim dnem že 150 (stopet-deset) dni brez mesečnih dohodkov. Razmere, v katerih dnevno delamo, so nevzdržne in žal nič ne kaže, da se bo položaj v kratkem izboljšal. Obljube in obveze prihajajo od vsepovsod, krepijo se tudi napori nekaterih za premostitev vsaj najbolj perečih problemov, rešitev pa za sedaj še ni videti na obzorju. Težave so prizadele tudi vse naše sodelavce, ki so že več mesecev brez honorarjev in vseeno izkazujejo navezanost na dnevnik, za kar se jim iskreno zahvaljujemo.
Slovenska manjšina preživlja v tem času hude in težke trenutke, ki jih bo lahko premostila le z dialogom in strpnim dogovarjanjem. Primorski dnevnik skuša, kljub zelo hudi finančni
in kadrovski stiski, po svojih močeh obveščati bralce in javnost o vsakodnevnih dogajanjih v naši skupnosti in zunaj nje. Ne vemo pa, ali bo v teh razmerah še lahko kljuboval naraščajočim težavam, upoštevajoč dejstvo, da je od začetka leta - tako za delavce kot za novinarje - v veljavi dopolnilna blagajna.
Primorski dnevnik je v svojem več kot petdesetletnem življenju prestal že marsikateri vihar in premostil marsikatero, tudi hudo finančno stisko. Zdajšnja kriza pa je, tudi zaradi znanih težav v slovenski manjšini, najhujša v polstoletni zgodovini časopisa. Trdno verjamemo v nenadomestljivo vlogo dnevnika, naše sile pa počasi pojenjajo.
Novinarji in ostali uslužbenci Primorskega dnevnika
Danes v Primorskem dnevniku
Di Pietrov molk
Bivši tožilec Antonio Di Pietro se je zaCasno odpovedal rubriki v tedniku Oggi, da bi se povsem posvetil obrambi pred napadom obrekovalkcev.
Stran 2
Volilna kampanja na Tržaškem
Oljka in Kartel svoboščin načrtujeta zadnje predvo-lilne pobude pred drugim volilnim krogom.
Stran 5
Milanu gre na bolje
Šestletni Milan, ki ga je mama begunka v henutku obupa porinila skozi okno, se je včeraj prebudil iz kome.
Stran 5
Delovanje Mohorjevih družb
V DSI so predstavili zgodovino vseh trah Mohorjevih družb, celovške, celjske in goriške. V Ljubljani pa so predstavili zbirko Knjižni dar 97 celovške Mohorjeve družbe.
Stran 8
Juventus svetovni prvak
Juventusovi nogometaši so z zmago z 1:0 proti argentinskemu moštvu River Plate osvojih naslov svetovnega klubskega prvaka.
Stran 12
RIM / POTEM KO JE TOŽILSTVO ZAHTEVALO NAJ MU SODIJO
MILAN / PISAL JE ZA TEDNIK OGGI
Prodijev samozagovor »Ravnal sem korektno«
Vprašljivo, ali je obtožba zlorabljanja funkcije utemeljena
Di Pietro začasno ukinil svojo rubriko
Molčal bo, dokler ne bo odvrnil napada svojih nasprotnikov - Borrellijevo pojasnilo
RIM - Novica, da je rimsko tožilstvo zahtevalo, naj bo formalno obtožen in naj mu sodijo zaradi prodaje koncema Cirio-Bertolli-De Rica, je precej zagrenilo predsednika vlade Romana Prodija. Premier je že v ponedeljek potrdil zaupanje v sodstvo in reagiral umirjeno, rekoC, da sum zlorabljanja pristojnosti v obdobju, ko je bil predsednik Irija, ne načenja njegove osebne poštenosti.
Včeraj pa se je Prodi povrnil k problemu, ki je še vedno v ospredju pobtične debate. Predsednik vlade je javno zavrnil obtožbo konflikta interesov, ki mu jo je prisodilo rimsko tožilstvo, obenem pa dodal, da doslej od sodnikov še ni dobil nobenega sporočila o sodnem postopku. Obtožba konflikta interesov naj bi se nanašala na dejstvo, da je bil Prodi predsednik Mja in obenem tudi znanstveni svetovalec grupe Unilever, ki je odkupila blagovno znamko Bertolb. Tiskovna služba predsedstva vlade je objavila pismo, s katerim je Prodi odstopil kot svetovalec grape Uniliver, komaj je bil imenovan za predsednika Irija. Odstopno pismo je bilo podpisano in odposlano 20. maja 1993, upravni svet Mja pa se je odločil, da proda koncem Cmo oktobra istega leta. Kljub temu pismu pa je tožilstvo prepričano o nasprotnem.
Vzporedno sta prešla v ofenzivo tudi Prodijeva zagovornika Paola Severino in Giuseppe De Luca. Po njunem mnenju Prodija in ostale člane upravnega sveta sploh ne bi mogli obtožiti zlorabljanja svojih opristojnosti. Iri, utemeljujeta odvetnika svoje
stališče, je bil tedaj že zasnovan kot delniška dražba, katere upravitelji so bili člani upravnega sveta. Prav zaradi tega, ker je šlo za upravitelje delniške družbe in ne za javne funkcionarje, jib po mnenju obeh odvetnikov ni mogoče obtožiti zlorabljanja svojih pristojnosti.
Premierova odvetnika sta napadla tožilstvo zaradi dejstva, da je novica o zahtevi po sojenju pronic-nila v javnost, preden so biti osumljenci o tem ob-■ veSčeni. Pritožila sta se tudi, ker po njunem mnenju obramba ni imela možnosti, da opravlja svojo dolžnost. Zahtevala sta namreč ekspertizo, toda sodnik za predhodni postopek naj bi zahtevo zavrnil.
Upravičenost prodaje koncema Cmo je branil tudi sedanji predsednik Mja Michele Tedeschi. Poudaril je, da je državni holding s prodajo vnovčil dobro ceno, obenem pa prvič preizkusil sistem prodajanja »po kosih«, kar omogoča lažje prodajanje.
Predsednika vlade je podprl podpredsednik VValter Veltroni in solidarnost mu je izrazil pravosodni minister Giovanni Maria Flick. Oba sta podčrtala, da je Prodi reagiral zelo umirjeno, umirjena pa je bila po njuni oceni tudi opozicija, kar naj bi dokaz, da tudi v odnosu do tega vprašanja italijanska demokracija postopno zori. Kot če bi ju hotel demantirati, je voditelj Sevrne lige Umberto Bossi kmalu nato zahteval Prodijev odstop. Toda to je bila bolj pretveza za napad na vlado in za potrditev, da je za Padanijo edina rešitev odcepitev od Italije.
Predsednik vlade Romano Prodi (foto KROMA)
MILAN - Antonio Di Pietro nekaj časa ne bo imel več'rubrike na tedniku Oggi, s katerim je sodeloval poldrugo leto. Tako je povedal svojim bralcem bivši minister, ki je dodal, da bo obnovil rubriko, ko bo zavrnil napad svojih obrekovalcev in ko bo sodstvo razsodilo po pravici.
Bivši sodnik in bivši minister je v rubriki zavrnil obtožbe. »Moja edina krivda je,« je zapisala, »da sem hotel opraviti svojo dolžnost za vsako ceno in se nisem oziral za tem. ali so bili preiskovani sovražniki ali prijatelji.« Zaradi te »krivde«, v to je Dio Pietro prepričan, njegovi nasprotniki ne bodo odnehali, dokler ne bodo obračunali z njim. Potožil je nad stalnim pritiskom
obrekovalnih novic in podčrtal, da »človeka lahko ubiješ tudi na tak način«.
Bivši tožilec je dodal, da je že pred časom ovadil sodstvu in pristojnim parlamentarnim telesom vse okoliščine napadov proti njemu in jasno je navedel tudi imena manda-torjev. »Sedaj čakam, da bo pravici zadoščeno. Komaj bom to dosegel, se bom spet oglasil v tej rubriki«.
Medtem ko se je Di Pietro začasno poslavljal od svojih bralcev, je na sodni in politični sceni plamtela polemika o preiskavi, ki jo je milanski tožilski tim vodil o Silviu Berlusconiju. Somišljeniki in zavezniki bivšega premiera so prešli v ofenzivo in se pri tem obesili zlasti na
SENAT / MERJENJE MOČI O FINANČNEM ZAKONU
Vlada za dialog o »evrodavku«
Toda Kartel svoboščin ni zadovoljen s ponujeno roko - Opozorila SKP
RIM - Čeprav sta vlada in večinsko zavezništvo pripravljena na pogovor o takoimenovanem »davku za Evropo«, ni še jasno, ah se bo Kartel svoboščin udeležil razprave o finančnem zakonu v senatu. Podpredsednik vlade VValter Veltorni je dejal, da je vlada pripravljena na popravke, čeprav mora ostati priliv »davka za Evropo« nespremenjen. Predsednik poslancev Demokratične levice Cesare Salvi pa se je zavzel, da bi zmanjšali razliko med obdavčitvijo odvisnih in neodvisnih delavcev.
Kljub temu pa Silvio Berlusconi s ponudbo ni bil zadovoljen. Med dolgim neposrednim pogovorom s poslušalci radijskega dnevnika, je Berlusconi med dragim dejal, da je ta pripravljenost na dialog samo
»prvi korak«, opozicija pa se bo vrnila v parlamenta samo, če bo »vlada umaknila pooblastilni zakon o davčni reformi« in se bo tako odpovedala zahtevi, da »parlamentu odvzame pristojnost razpravljanja o davčni reformi«. Sicer pa je Silvio Berlusconi obtožil večino, da je »zasedla« vse razpoložljive stole. Na ta način Oljka po Berlusconijevi obtožbi ogroža demokracijo in dokler ta problem ne bo rešen, »ne bo možno soočanje o ustavnih reformah«.
Po pripravljenosti Oljke, da se pogovori o morebitnih popravkih za »evrodavek«, je reagirala Stranka komunistične prenove, ki je s predsednikom poslancev Oli-vierom Dilibertom zahtevala, naj ji vlada preventivno pokaže popra-
vek. »Ge bo vse ostalo pri dosedanjih terminih, ni problemov. Ge bo kaj sprememnjeno, se bo treba spet dogovoriti o vsem in mi bomo zahtevali, naj se prag neob-davčljivosti za odvisne delavce dvigne od dosedanjih 23 na 30 milijonov«.
Medtem ko se okoli davčnih problemov merijo moči med strankami, je vlada napovedala tudi popravek, ki naj bi udejanjal Številne točke dogovora o delu. Popravka naj bi zadevati območne pogodbe, spodbude za nove proizvodne obrate v nerazvitih območjih in racionalizacijo podpore podjetjem. Kot je povedal minister za delo Tiziane Treu bodo samo spodbude za nove obrate pomenile obremenitev za državno blagajno.
pričevanje šefa milanske^ ga tožilca, po katerem naj bi se Di Pietro zavzemal, da bi mu zaupali vlogo tožilca na procesu proti Berlusconiju, ker ga je hotel »razrušiti«. V teh Di Pietrovih besedah vidijo Berlusconijevi zagovorniki dokaz, da milansko tožilstvo ni bilo dovolj umirjeno in uravnovešeno v svojem delu. Zato je na primer bivši podtajnik v pravosodnem ministrt-vu Domenico Contestabi-le zahteval, naj milanski tim sploh opusti preiskavo o Berlusconiju. In podobna je bila tudi zahteva predsednika senatorjev NZ Giulia Maceratinija.
Borrelli je v pogovoru z novinarji povedal, da njegove včerajšnje besede o Di Pietru niso bile kritika in napad na bivšega sodelavca, ampak so bile samo »pričevanje o tem, kar se je dogajalo«. Dodal je, da je bil na procesu v Brescii kot vsaka priča zavezan resnici in je povedal samo to, kar se je dejansko zgodilo. Razumljivo je, je dejal šef milanskega tožilstva, da se Di Pietrove besede lahko zdijo surove. V resnici pa naj bi bile samo odraz Di Pietrovega načina izražanja in gledanja na proces kot na tekmo, v kateri tožilec zmaga, če doseže obsodbo obtoženca. »Ge bi se osebno tako izrazil, bi bilo zelo hudo, medtem ko ima v Di Pietrovem načinu izražanja trditev povsem drugačen prizvok,« je dejal Borrelli.
Dodal je, da ne zanika laskavih ocen, ki jih je izrekel o Di Pietro in o njegovem delu, in dodal, da ne dvomi v njegovo poštenost.
NOVICE
Šolsko poslopje se je zrušilo, učenci pa so se rešili
LUCCA - V osnovni šoti v Pietrasanti blizu Lucce včeraj popoldne za las ni prišlo do tragedije. Eno celo krilo šolskega poslopja se je zrušilo, učencem in učiteljem pa je uspelo pravočasno zbežati iz poslopja, kjer so imeti celodnevni pouk. Šolske oblasti so že pred časom opozorile na razpoke, ki so se pojavljale na zidovih. Včeraj popoldne pa je nenadno začelo- škripati, začel je padati omet, to pa je tudi rešilo učitelje in učence, ki jim je uspelo zbežati. Gasilci in reševalci so potem več ur iskati med ruševinami, učitelji pa so večkrat prešteli učence, dokler ni bilo povsem jasno, da na srečo ni nihče ostal pod ruševinami.
Korak naprej na pogajanjih o delovni pogodbi kovinarjev
RIM - Pogajanja za obnovo delovne pogodbe kovinarjev so včeraj zabeležile napredek, tako da je ozračje zdaj bolj umirjeno, kot je potrdil tudi pod-predsednik vlade VValter Veltroni. Minister za delo Tiziano Treu pa je potrdil, da pričakuje, da bodo sindikati in delodajalci še ta teden spet sedli za pogajalno mizo; v nasprotnem primera bo nastopila vlada s poskusom posredovanja.
Onesposobljena tolpa
MILAN - V Lombardiji so včeraj onesposobiti tolpo, ki je bila organizirana po vzoru kalabrijske »'ndranghete« in ki se je ukvarjala s prekupčevanjem mamil in orožja, pa tudi z ropi, izsiljevanjem in oderaštvom. 'Aretirali so kakih 90 oseb, povečini v Milanu in drugih lombardskih mestih, pa tudi na Siciliji, v Apuliji in Kalabriji.
Sodelovanje med Italijo in Madžarsko
RIM - Italijanski zunanji minister Lamberto Dini je včeraj na Farnesi-ni sprejel madžarskega ministra za obrambo Gyorgyja Keletija, s katerim se je pogovoril o razvoju italijansko madžarskih odnosov in o približevanju Madžarske atlantskim in evropskim institucijam s posebnim poudarkom na proces razširitve Nato pakta. Dini je ob tej priložnosti potrdil podporo Italije vstopu tako Madžarske kot Slovenije v Nato, in to v rokih in načinih, ki jih bo treba vsklajevati med vsemi zainteresiranimi stranmi.
Sef Farnesine je tudi podčrtal pomen sodelovanja na gospodarskem in infrastrukturnem področju v okviru Srednjeevropske pobude ter tristranskega sodelovanja med Italijo, Slovenijo in Madžarsko na osnovi rimske deklaracije iz 23. oktobra.
PREISKAVE O PODKUPNINAH / FRANZ IN CARDINO V PERUGII^
Tožilca iz La Spezie izročila sodne svežnje
Nadaljevala bosta samo preiskavo o prekupčevanju z orožjem
PERUGIA - Tožilca iz La Spezie Alberto Cardi-no in Silvio Franz sta včeraj izročila sodnikom v Perugii vse svežnje preiskave, katerih glavna obtoženca sta italijan-sko-švicarski finančnik Pacini Battaglia in bivši predsednik državnih železnic Lorenzo Necci. Franc in Cardino sta včeraj zjutraj prišla z dvema službenima avtomobiloma (eden je bil poln papirjev) na sodišče v Pe-rugi, kjer sta imela dolg pogovor s tamkajšnjim glavnim tožilcem Faustom Cardello in njegovima namestnikoma Mi-chelejem Renzom in Sandrom Cannevalejem. Po šesturnem pogovoru, ki ga niso prekinili niti za kosilo, sta sodnika iz La Spezie povedala samo, da sta izročila vso dokumentacijo, razen onega dela preiskave, ki zadeva prekupčevanje z orožjem in ki ostaja v pristojnosti La Spezie.
V Perugi bodo morali torej nadaljevati preiskavo o državnih železnicah za časa Neccijevega predsedovanja, pa tudi tisti del preiskave, v katero so vpleteni nekateri rimski sodniki. Na
vprašanje, zakaj je bilo srečanje na sodišču v Perugii tako dolgo, je Cardino povedal, da so morali pregledati veliko materiala, kar je seveda zamudna zadeva. Njegov kolega Franc pa je še po-
poudaril, da p°'
odelovanje m6,.
voma v La Spez»
igii brez vsakršnm sti ati konfliktov-sliki (telefoto An
a Franz in Card1
ŠE TEŽAVE PRI PREMOŠČANJU KRIZE / V ZADNJEM TRENUTKU ODPOVEDALI DANAŠNJE ZASEDANJE
Napovedanega srečanja v Rimu za nov bančni zavod zaenkrat ne bo
Težave naj bi nastale v hrvaškem konzorciju bank upnic TKB glede kapitalizacije nove banke
TRST - Danes bi se morali sestati na sedežu medbančnega jamstvenega sklada v Rimu predstavniki bank, ki so zainteresirane pri krizi Tržaške kreditne banke in sicer sam jamsktveni sklad, Banka Italije, vec italijanskih bank, pa Se konzorcija slovenskih in hrvaških bank upnic TKB. Sestanek pa so včeraj odpovedali.
2e dopoldne so napovedovali, da so nastale nove težave: o konkretnem razlogu, da so se pogajanja zataknila, ni uradnega Pojasnila, kaže pa, da so nastali Problemi v odnosu s hrvaškim konzorcijem bank upnic oz. znotraj tega konzorcija.
Popoldne smo se pozanimali Pri predsedniku slovenskega konzorcija bank upnic Vojku Čoku, ki nam je sicer potrdil, da današnjega sestanka nč bo, o vzroku nepredvidenega zastoja pa je bil izredno diplomatski.
»Res je, izgleda, da je sestanek do nadaljnega preložen, ker na sestanku morajo paC biti prisotni Predstavniki vseh bank oz. zadostnega števila bank, da lahko sprejmejo kvalificirane odločitve. Kaže, da jih na tem sestanku ne bi bilo dovolj in smo zato predlagali jamstvenemu skladu, naj skuša koordinirati banke za Čimprejšnji sestanek. Odložitev smo Predlagali mi, potem ko smo iz-vedeli, da v Rimu ne bo vseh bank.«
Katerih bank ne bi bilo v Ri-ttru? Je morda odpovedal sodelovanje hrvaški konzorcij bank?
»Vec bank ne bo in zato smo sestanek odložili.«
Kaj pa predstavlja po vasem mnenju likvidacija TKB v postopku iskanja rešitve oz. ustanovitve nove banke? Je to bistveno nov element pri pogajanjih?
»Mogoče da je, mogoče pa tudi ne. Ni vse nujno vezano na likvidacijo.«
Kakšni pa so sedaj po likvidaciji TKB nameni slovenskega konzorcija bank upnic?
»Ko bodo sklicali sestanek,
bomo mi na ta sestanek prav gotovo šli.«
Na dnevnem redu bo Se vedno predlog, ki so ga predstavili na zadnjem srečanju?
»Zaenkrat ni drugega, kot izhodišča, ki so bila takrat predstavljena, in glede katerih se je treba opredeliti.«
Torej še nekaj Časa ne bo srečanja, iz katerega naj bi izšli s sklepom o ustanovitvi novega zavoda z mednarodno razsežnostjo. Kdaj pa se bodo sestali? Odvisno je seveda od obotavljanja in neenotnosti v samem hrvaškem konzorciju, ki združuje 36 bank upnic. Ravno hrvaške banke so ostale z največ zamrznjenimi in težko izterljivimi sredstvi v Tržaški kreditni banki. Tudi glede tega se ni dokončnih podatkov, govori pa se o kar Čedni vsoti od 130 do 150 milijard lir, ki bi jih hrvaške banke najraje dvignile, ne pa pustile kot kapitalski vložek v novem zavodu v Trstu. To naj bi bilo Stališče dela hrvaških, predvsem manjših istrskih bank, za katere je vsekakor bolj zanimiv svež denar kot pa kapitalska udeležba, ali drugače povedano, brez sredstev, ki so jih te banke imele v Trstu, naj bi nekaterim manjšim bankam grozile hude in celo usodne posledice, zato ne pristajajo na rešitev, po kateri bi dobile v zameno za svoj denar samo sveženj delnic.
Za slovenske banke je zadeva manj pereča, saj jim je ostalo v TKB relativno »majhna« vsota približno 20 milijard lir, kar lahko tudi vložijo v kapital, še zlasti Ce bo v Sloveniji prevladal politični interes za sodelovanje pri novi tržaški banki.
Hrvaško obotavljanje oz. neenotnost pa zavira vsakršno pogajanje, saj je Banke Italije že na zadnjem srečanju jasno postavila pogoj, da morajo h kapitalizaciji nove banke pristopiti vse banke upnice, ker bi Italija očitno raje podprla novo banko, kot pa vračala denar tujim upnikom Tržaške kreditne banke.
Pismi odbora varčevalcev Fonu in likvidatorjema TKB
TRST - Kot smo poročali, se je v ponedeljek konstituiral Odbor za zaščito varčevalcev Tržaške kreditne banke, h kateremu je že pristopilo približno tisoč varčevalcev in imetnikov tekočih računov v TKB. Po vec kot mesecu zamrznjenja baCnih depozitov in storitev so varčevalci seveda upravičeno zaskrbljeni in vznemirjeni za usodo svojih prihrankov in se sprašujejo o moralnih in legalnih odgovornostih za nastali položaj in za likvidacijo banke. Posebno kritični so do obnašanja Banke Italije, ki spričo dramatičnega razvoja dogodkov ni do popolnosti izvajala svojih institucionalnih nalog nadzorovanja in sanacije tržaške banke. Zato je Odbor za zaščito varčevalcev poslal guvernerju Banke Italije Antoniu Faziu in likvidacijskima komisarjema TKB pismi, ki ju objavljamo v prevodu, v naslednjih dneh pa bomo objavili še vsebino pisma, ki je bilo poslano Medbančnemu skladu za jamstvo hranilnih vlog.
»Varčevalci Tržaške kreditne banke,« se začenja pismo guvernerju Faziu, »so za prisilno upravno likvidacijo banke, ki so ji izkazali zaupanje, izvedeli iz tiska. Gre za izredno hud ukrep, saj likvidacija banke lahko povzroči težke posledice ne samo za tržaški družbenogospodarski sistem, ki je že sicer v kočljivih razmerah, ampak tudi za mednarodne trgovinske in banCne odnose.
Posledice krnijo tudi ugled vsega italijanskega bančnega sistema, Se posebno glede na dejstvo, da kljub dvema inšpekcijama Banke Italije niso bile ugotovljene negativne razmere, ki se zdaj kažejo v vsej svoji ogromni razsežnosti (razumljivo se zato pojavlja sum o neustreznosti omenjenih kontrol). S tem je seveda povezano tudi obnašanje zavoda Banca Po-polare iz Brescie, ki se je po odkupu agencij Banco di Napoli nepričakovano odločil, da ne bo sodeloval pri predvidenem povišanju glavnice Tržaške kreditne banke. SpriCo tega so seveda možne
reakcije, ki bi razširile nenaklonjenost javnega mnenja v zvezi z likvidacijskim postopkom.
Gola prisilna likvidacija, brez istočasne ali vsaj hitre ustanovitve novega bančnega zavoda z enakimi značilnostmi, bi lahko nepopravljivo kompromitirala ves sistem odnosov, ki so se ustvarili v letih in ki predstavljajo pravo poslovno vrednost banke.
Zaradi specifičnosti zavoda je veliko varčevalcev, tudi tujih državljanov, zaupalo svoj denar Tržaški kreditni banki in zdaj tvegajo, da jim prihranki ne bodo povrnjeni, razen seveda v ozkih okvirih, ki jih doloCa 27. Člen statuta Medbančnega jamstvenega sklada.
Varčevalci zahtevajo, naj se njihovi prihranki pri TKB Cimprej v celoti prenesejo na nov kreditni zavod, ki naj bi nastal na osnovi Širokega sporazuma zainteresiranih bank. V novejši italijanski bančni zgodovini se namreč ni nikoli primerilo, da varčevalci likvidiranih bank ne bi mogli priti v celoti do svojih vlog, navadno oh pomoči drugih obstoječih bank, ali pa na osnovi posebej za to ustanovljenih zavodov. Bilo bi nepravično in moCno obteževalno, Ce bi toga pravila Medbančnega jamstvenega sklada prav v našem primeru aplicirali na pretirano natančen naCin. Tudi ni sprejemljivo, da bi v imenu moralizacije trga prizadeli zaupanje varčevalcev.
Glede na vse to, Odbor za zaščito varčevalcev TKB poziva Banko Italije, naj hudo krizo, v katero je zašla omenjena banka, reši na Cim manj boleč naCin, z ustanovitvijo nove banke, ki naj v Cim večji možni meri ohrani značilnosti Tržaške kreditne banke in tako zaščiti življenjske dobrine varčevalcev.
Odbor si pridržuje pravico do zaščite lastnih interesov, za katere meni, da so ogroženi, in to z vsemi razpoložljivimi sredstvi: z legalnimi, prek javnih občil in z javnimi manifestacijami.«
Pismo, naslovljeno na komisarja likvi-
datorja Tržaške kreditne banke in poslano v vednost zakladnemu ministru Ciampiju, finančnemu ministru Viscu in guvernerju Faziu, pa se glasi takole:
»Varčevalci, ki so se konstituirali v Odbor za zaščito varčevalcev TKB, po 30 dneh zamrznjenja svojih prihrankov in prekinitve bančnih storitev (kar je edinstveni primer v zgodovini italijanske republike), po začetku postopka za prisilno likvidacijo omenjene banke (kar je drugi edinstveni primer v italijanski ekonomsko-finanCni zgodovini) in po vec kot mesecu potrpežljivega čakanja, da pridejo v posest svojih prihrankov, zahtevajo takojšnjo odmrznitev depozitov in prevzem vseh debetnih obresti zaradi neplačevanja obveznosti, za katere je bila poverjena banka. Zahtevajo tudi takojšnji poseg Medbančnega sklada za jamstvo hranilnih vlog, ki naj zagotovi emergenCno vsoto, s katero bi omogočili ponovno vzpostavitev blagajniškega poslovanja. To naj z ad hoc posegom omogoči zakladno ministrstvo v dogovoru z Banko Italije, in to brez predvidene prakse birokratskega postopka, ki je predpisan v primem prisilne likvidacije.
V	primem, Ce tega ne bi bilo mogoCe izvesti v prihodnjih 48 urah, varčevalci zahtevajo urgentni poseg finančnega ministrstva za podaljšanje davčnih rokov, ki zapadejo 30. novembra 1996 (Irpef, Ilor, Irpeg, premoženjski davek in davek na zdravje) oziroma sprejem plačil naštetih dajatev pri TKB z nakazilom iz depozitov v tej hanki.
V	primem, Ce te upravičene zahteve ne prejmejo zadovoljivih in hitrih odgovorov, si Odbor pridržuje pravico do vseh možnih zaščitnih iniciativ na državni in mednarodni ravni, s katerimi bo naznanil pomanjkljivosti italijanskega bančnega sistema, ki poleg tega, da je eden najdražjih, v praksi tudi najmanj ščiti varčevalce, poleg tega pa vzdržuje izredno drago nadzorno strukturo, ki ni sposobna opravljati svojih nalog.«
DEŽELNA KRIZA / ZARADI PRECEJ ŠTEVILNIH PROGRAMSKIH IN TUDI POLITIČNIH NESOGLASIJ
SKP ponuja le tehnično pomoč manjšinski koaliciji Oljke
»V FJK še ni pogojev za rešitev po vzoru Prodijeve vlade«
TRST - Stranka komu Prenove bo nudila mi deželni vladi Oljke le tak'
Vano tehnično podporo ii Hm nmoi™___________v: „
KU punuuuu SOI ze sedaj ne pride v poste nisU so prepričani, da ni z°reli pogoji za zavezništ sredino in da so torej 1 Pripravljeni podpreti odi 0 imel za sabo večine v
ueželni koordinator ;e8°l°, načelnik skupin ntonaz in svetovale onfalcon so na včerajS 1 konferenci so izrazili ovoljstvo nad padcem e§a odbora. Da se je to z « zaslugo tudi SKP, ki je z Oljko z namen 'Kuje programsko in zavezništvo, ki pa je v t
^nemogoče. Ln to pre ; ' programskih nesogl Kar precej in ne zade
zdravstvene reforme, a npr. tudi odnos do zasebnega Šolstva, načrtovanja teritorija in institucionalne reforme.
SKP vidi edino možnost za izhod iz krize le v omejenem programskem dogovora z Oljko. V tem okvira ponuja svoje glasove proti »nevarni institucionalni rešitvi« (dogovora Oljka-desnica ali Oljka-Liga) in hkrati daje na razpolago tehnično belo glasovnico, s katero bi omogočila rojstvo morebitne levosredinske vlade. To velja vsekakor le za program in ne za izvolitev predsednika vlade in odbornikov, za katere je v prvih dveh glasovanjih nujno potrebnih 31 glasov.
Ta popudba Komunistične prenove, Ce jo lahko tako imenujemo, pomeni dosti manj od tega, kar SKP nudi Prodijevi vladi. Situacija v FJK pa je zelo različna od rimske, je poudaril Pegolo, ki je vsekakor izrazil upanje, da bo leva sredina vendarle pristala na to rešitev, ki bi tudi omogočila ohranitev nekate-
rih, Čeprav rahlih vezi v demokratičnem taboru.
Stranke levosredinske Oljke razpolagajo v deželnem svetu z 28 glasovi, njeno morebitno vlado pa bi lahko v skrajnem primeru podprla Se bivši demokristjan, sedaj neodvisni Angelo Compagnon ter zastopnik Furlanske avtonomistične lige (LAF) Giancarlo Pedronet-to. Vsega skupaj torej trideset glasov (polovica deželnega sveta), tudi v tem primeru pa bi bila vlada manjšinska in prepuščena milosti ter nemilosti opozicije, med katero bi ob določenih ukrepih (glej zdravstvo) prištevali tudi Komunistično prenovo.
Na včerajšnji tiskovni konferenci so Pegolo in somišljeniki izrazili tudi obžalovanje, ker v Trstu ni prišlo do volilnih povezav med Oljko in SKP v balotaži za pokrajinske in občinske volitve. Tržaška nesoglasja, podčrtujejo pri SKP, niso vplivala na deželna pogajanja, gotovo pa jih niso olajšala.
Previdnost DSL, zadovoljstvo LS
TRST- Levosredinske stranke sodec po prvih reakcijah previdno ocenjujejo stališče SKP o deželni krizi. Vrata za sporazum ostajajo seveda še odprta, možnosti, da bo deželni svet izvolil vlado na seji 3. decembra pa so v tem trenutku zelo majhne.
Po mnenju deželnega tajnika DSL Marana je s strani Komunistične prenove prišel zelo nejasen in šibak politični signal, ki ne kaže nic dobrega. SKP je zavrnila tudi politično rešitev po vzoru Prodijeve vlade, ki bi bila za Oljko najbolj sprejemljiva, sedaj pa se zadeve očitno zapletajo, je bil še mnenja Maram DSL bo na predloge SKP vsekakor odgovorila po sinočnjem sestanku deželnega vodstva.
Določeno zadovoljstvo, da se je SKP »samoizkljucila« iz nove koalicije, izžareva iz prvih izjav Ljudske stranke.
Načelnik deželne skupine Ivano Strizzolo je prepričan ne samo v možnost, a tudi v koristnost manjšinskega odbora. V tem primera bi krmilo deželne vlade moralo pripadati Ljudski stranki kot najveCji stranki morebitne koalicije Oljke.
V primeru, da se bo leva sredina odločila za manjšinsko tveganje, pa bi se na krmilo Dežele morda spet vrnil zastopnik Hrasta Renzo Tra-vanut (na slika), predsednik skupščine Giancarlo Cruder (Ljudska stranka) bi prišel v poštel le v primeru oblikovanje institucionalne vlade, ki pa je za sedaj ni videti na obzorju.
V krogih DSL so medtem demantirali Časopisne vesti, po katerih naj bi bil v primera sporazuma med Oljko in SKP Miloš Budin izvoljen za predsednika deželnega sveta. Budin pa bi nedvomno prišel v poštev za odbomiško mesto.
Sreda, 27. novembra 1996
MNENJA, RUBRIKE, ALPE JADRAN
OGLEDALO
Slovenski otok in večkulturnost
Ave Mermoua
V	mrzličnem dogajanju, ki zaznamuje sedanje življenje nase skupnosti, so nujni nekateri premisleki brez preizrazitih Čustvenih tonov. Poskusimo. Ko sem spomladi pisal o vprašanju multietnic-nosti in večkulturnosti, sem bil deležen odobravanj in nekaterih ostrih kritik. Danes sem odločneje prepričan v svoja izvajanja in to iz teoretičnih a tudi praktičnih razlogov.
V	Trstu in Gorici sta se v tem stoletju spopadali slovenska in italijanska nacionalna ideja. Ne bi poglabljal vprašanja, kdo je bil bolj nacionalist in kdo je bil drugemu nevarnejši. Dejstvo je, da si je italijanski nacionalizem hotel prisvojiti Trst in na teritoriju utrditi svojo gospodarsko, kulturno in politično hegemonijo. Izrazite ambicije smo imeli tudi Slovenci, ki smo pričeti uspešno tekmovati z Italijani v gospodarstvu, kulturi in tudi politiki. Načrti in ambicije se največkrat niso vzklajevati in sprožati srdite spore. Na istem teritoriju je skušala vsaka stran uveljaviti svojo prisotnost in moc. Fašizem je brutalno prekinil tekmo in ni naključje, da je nasitilo strl slovensko gospodarstvo in slovensko organizirano kulturno mrežo. Požig Narodnega doma je bil materialni udarec z velikim simbolnim pomenom. Ognjeni zublji so hoteli zapečatiti poraz Slovencev. Po drugi in zmagoviti svetovni vojni smo skušati Slovenci ponovno zgraditi to, kar nam je fašizem uničil. Jugoslavija nam je pri tem pomagala, saj sta bila Trst in Gorica očitna cilja narodnoosvobodilne borbe. Slovenski partizani so hoteli osvoboditi Trst in Gorico pred italijansko nadvlado. To pomeni, da so misliti na mesti kot na svojo zemljo. Osvoboditev Trsta je bila dokaz, da je italijanski nacionalizem poražen. Ogromno Italijanov je razumelo osvoboditev kot okupacijo svoje zemlje. Ko so partizanske Čete zapustile Trst, so biti Slovenci globoko razočarani. Te stvari so dobro poznane, govorijo pa o tipičnem teritorialnem sporu dveh nacionalizmov.
Ko smo Slovenci ostali pod Italijo, sta Slovenija in Jugoslavija sprejeti politično odločitev, da nam pomagata. PomoC je bila ideološko pogojena, vendar je bila. Levi, partizanski in projugoslovanski del manjšine je pričel obnavljati to, kar je porušil fašizem; kulturno mrežo z ustanovami in kulturnimi domovi ter gospodarstvo z bankami in podjetji. Dvojna cilja sta zaobjeta v imenu SKGZ, ki ni naključno, saj poudarja kulturo in gospodarstvo.
Strateški cilj je bil ustvariti manjšinski prostor s samostojnimi (v odnosu do Italijanov) kulturnimi ustanovami in z gospodarskimi podjetji, kjer bi ljudje delali v Cistern slovenskem okolju. Nastala naj bi tudi nova slovenska buržoazija, ki so ji marksisti (na primer Karel Siškovie) priznavali narodnobuditeljsko vlogo. Tem naporom je treba dodati prizadevanja za obrambo slovenske zemlje. Politično naj bi se Slovenci vključevali v italijanske stranke. Glede tega (in ne samo tega) je tekla ostra polemika s katoliškim delom Slovencev in Slovensko skupnostjo. Med dvema stališčema pa je bila očitna skupna, ali vsaj sorodna točka glede narodnega vprašanja. Avtonomija slovenske manjšine naj bi se udejanjala tako, da bi v Italiji ustvariti življenski prostor, ki bi bil tako materialno kot kulturno Cisto slovenski. Del tega prostora naj bi bile tudi slovenske šole in radijska postaja, kjer levica ni imela prednostnega ati celo monopolnega položaja kot v gospodarstvu in ustanovah. Menim, da razvojna vizija manjšine, ki jo je udejanjala projugoslovanska stran, ni bila tako daleč od pogledov katoliškega tabora, kot bi lahko sklepati iz srditih polemik. Cisti slovenski življenski prostor je bil cilj obeh. Levica je zagovarjala politično vključevanje v italijanske stranke, drugi tabor pa samostojen politični nastop. Dejansko pa se je Slovenska skupnost povezovala s Krščansko demokracijo in z njo sodelovala v občinskih in drugih upravah. Danes se je na trd način razbil načrt, da bi ustvarili takšne gospodarske in kulturne pogoje, kjer bi bili Slovenci gospodarji svojega materialnega in duhovnega življenja in s tega otoka navezovali politične in »diplomatske« vezi s italijansko večino. To
je najgloblje dejstvo, ki ga naglašuje likvidacija TKB. Slovenci bomo živeli v etnično mešanem okolju, ki bo v perspektivi vključitve Slovenije v Evropo, »zajelo« tudi tržaško zaledje. Kulturna, šolska in medijska mreža sta že danes pretežno odvisni od italijanskih subvencij. V podjetjih bo pred narodno prevladala opcija za uspešnost. To ne pomeni, da ne bo vec izključno slovenskih podjetij, vendar vedno manj takih, kjer bo narodnost predpogoj za zaposlitev. Izbira bo nujno upoštevala predvsem strokovnost in znanje.
Dejstvo je, da se ožijo izključno slovenska delovna okolja. Sama šola, kjer morajo profesorji obvladati slovenščino, se srečuje z vsemi vprašanji mešanega ambienta (na primer z otroki iz mešanih zakonov). Res je, da dela večina Slovencev v Italiji v italijanskem okolju, dokaj široko samo slovensko delovno okolje pa je nakazovalo možnost, da bo v bodoče vedno več Slovencev imelo možnost najti zaposlitev pri slovenskih podjetjih. Danes vemo, da ne bo tako, vsaj za daljše obdobje ne. Soočati se moramo tudi z grenkim problemom brezposelnosti, ki v preteklosti Slovencem ni prizanesla, zaradi znanja jezika pa smo imeli kakšno dodatno možnost za delo.
Bodočnost je v življenju v etnično mešanih sredinah, ki so, poleg ostalega, ostro konkurenčne. Vprašanje multikulturnosti in multietnicnosti je zato pereče in, po mojem mnenju, osrednje. O obeh pojmih sem slišal in bral kopico netočnosti. Nasprotniki večkulturnosti ne pojasnjujejo lastnega nasprotovanja in preprosto govorijo o izgubi narodne identitete. V bistvu so to teze nacionalnega spora, ki vidi v približevanju k drugemu (nasprotniku) kapitulacijo. Slovenci pri tem spregledujejo bistvo: mi, predvsem pa naši otroci, bodo vedno globlje vraščeni v italijansko stvarnost, ki se bo povezovala s Slovenijo tudi mimo manjšine. Moderno tržišče se vedno manj ozira na narodne meje. Edina šansa je v multikulturnem in mul-tietničnem prostoru. Da ne bo nesporazumov, bom brutalno jasen; ni rečeno da se ta prostor uresniči v bližnji bodočnosti, vendar je pomembno, da se potegujemo za dosego tega cilja. Ideja o čistih otokih »slovenstva« se je dramatično ošibila.
Obvezen predpogoj za ustvarjanje večkulturnega in multietničnega prostora je v priznavanju (zakonskem, kulturnem in etičnem) enakega dostojanstva in enakih razvojnih možnosti vseh narodnih in etničnih skupin, ki živijo na teritoriju; tako večine kot manjšine. Jasno je, da ima manjšina manj možnosti, recimo na kulturnem in medijskem področju, kot večina, ki lahko računa na povsem drugačno tržišče. Zato so zaščitne norme nujne in Slovenci se bomo morati zanje potegovati z večjim naporom kot doslej. Jasno je tudi, da mora italijanska večina prehoditi najdaljšo pot do večkulturnosti, saj je celo v njenem »naprednem« delu veliko pregrad, tabujev ali enostavne nemarnosti in nepozornosti. V prostor večkulturnosti ne greš sam. Normalni komunikacijski procesi pa pričnejo, ko padejo ideološke, kulturne in psihološke pregrade. V našem konkretnem prostoru se zastavlja vprašanje: naj pregrade podremo z kulturnim procesom ati s sprejetjem zakonskih norm, ki bi naletele na nasprotovanje dela italijanske večine? Mislim, da je potrebno združiti pogum in potrpljenje. Politični pogum za to, da italijanska vlada (gre torej za pogum vlade) prične s konkretnim reševanjem najbolj perečih problemov in hkrati prične s procesom, ki naj privede do razčlenjene zaščitne norme. Potrpljenje pa je potrebno pri vsakodnevnem tkanju medkulturnih odnosov. Očitno je, da se pri tem odpirata za manjšino dve strateški izbiri: ena vztraja pri zaščitnih receptih, ki se utemeljujejo v osnovni ideji, da je treba ustvarjati Ciste otoke slovenstva. Druga razmišlja o večkulturnem in multiet-nicnem prostoru dežele Furlanije-Julij-ske krajine. Politično bodo najverjetneje prevladali kompromisi, kulturno pa se zavzemam za drugo varianto, ki se mi zdi v evropskih integracijskih težnjah bolj realistična in učinkovitejša.
PORTOROŽ / PLENARNO SREČANJE PREDSEDNIKOV VLAD
Nenadomestljiva vloga delovne skupnosti AJ
Zdravica slovenskega predsednika Kučana
PORTOROŽ - V Grand Hotelu Emona v Portorožu se je sinoči s slavnostno večerjo zaCelo plenarno zasedanje predsednikov vlad dežel oziroma držav Članic Delovne skupnosti Alpe Jadran. Deželo FJK zastopa podpredsednik deželne vlade Cristiano De-gano, ki je že včeraj imel krajši pogovor s slovenskim predsednikom Milanom Kučanom.
Sam Kučan je kot gostitelj v svoji zdravici na večerji naglasil vlogo Delovne skupnosti v tem delu Evrope, pri čemer se je spomnil važnega deleža skupnosti pri razvijanju regionalnega sodelovanja še pred padcem berlinskega zidu in pred družbenimi spremembami v Vzhodni Evropi. Nastala je, je dejal KuCan, zaradi enotnega interesa sosednjih dežel, regij, republik in držav s kakovostno različnimi družbeno političnimi in ekonomskimi sistemi, da ne glede na to dejstvo ustvarijo prostor za Cim bolj svobodno gibanje ljudi ter pretok blaga, znanja, kulturnih in drugih dobrin, ki vplivajo na kvaliteto življenja. Gotovo je skupnost AJ imela svoje zasluge za to, je dejal predsednik KuCan, da danes, 18 let po njeni ustanovitvi, živomo v razmerah, ki so v znatni meri rezultat uresničitve njenih izhodišč.
S portoroškim srečanjem se izteka slovenski predsedniški mandat, na njem bo predsedstvo prevzela dežela Tridentinska-Gomje Poadižje.
Srečanje Kučanformigoni ob dnevu Lombardije v Ljubljani
LJUBLJANA - Predsednik Republike Slovenije Milan KuCan se je včeraj v Ljubljani sreCal s predsednikom Lombardije Robertom Formigonijem. Na novinarski konferenci po pogovorih sta oba predsednika opozorila na velik pomen sodelovanja med Slovenijo in Lombardijo na vseh področjih, ki se izpričuje tudi ob tednu Lombardije v Sloveniji.
To ie že tretje srečanje KuCa-na in Formigonija v zadnjem letu in pol in je rezultat njunega dogovora, da bosta vzdrževala stike in tako pomagala pri krepitvi sodelovanja. Predsednik KuCan je dejal, da je Slovenija vsekakor zainteresirana za sodelovanje z Lombardijo, saj ta dežela ustvari Cetrino italijanskega bruto domačega proizvoda, njen izvoz pa predstavlja 30 odstotkov vsega italijanskega. Slovensko-lombardsko sodelo-
vanje je seveda umeščeno v širši krog slovensko-italijanskih odnosov, o katerih sta predsednika prav tako govorila, in predsednik KuCan je ob tej priložnosti izrazil upanje, da bo Italija konkretizirala podporo Sloveniji pri njenem vključevanju v EU in NATO. Predsednik dežele Lombardije Formigoni je pozdravil slovensko vključevanje v evroa-tlantske organizacije in ob tem izrazil prepričanje, da je prihodnost Evrope v medregijskem sodelovanju, kakršno je slovensko-lombardsko. Formigoni je dejal, da bo teden Lombardije v Sloveniji, ki prav zdaj poteka pod geslom Pod nebom Lombardije, in ki sega na vsa področja od umetnosti do gospodarstva, pripomogel k zbliževanju in krepitvi sodelovanja. Izrazil je tudi upanje, da bo že prihodnje leto podobna prireditev, torej teden Slovenije, v Lombardiji.
KOROŠKA - SLOVENIJA / POSVET OBMEJNIH ŽUPANOV
Tesnejše sodelovanje na osnovi projektov EU
CELOVEC - Sodelo vanje občin ob štajersko-slovenskd kot tudi ob ita-tijansko-slovenski meji je znatno bolj razvito kot med občinami na obeh straneh meje med Slovenijo in avstrijsko Koroško. Zato bo v prihodnje treba pospeševati sodelovanje prav na tem območju.
To je bila glavna izpoved posveta županov obmejnih občin avstrijske in slovenske Koroške ter Zgornje Savinjske doline o možnostih prekomejne-ga sodelovanja v ponedeljek popoldne v prostorih generalnega konzulata R. Slovenije v Celovcu. Posvet je organiziral generalni konzul R. Slovenije Jože Jeraj, poleg žu-
panov oz. predstavnikov občin sta se srečanja udeležila tudi državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Peter Vencelj in predstavnica ministrstva za znanost in tehnologijo pri slovenski vladi Riana Benko.
Eno od glavnih težišč posveta je bila razprava o pripravi in izvedbi preko-mejnih projektov (Inter-reg, Phare, itd.), ki jih sofinancira Evropska unija. Zastopnica ministrstva za znanost in tehnologijo je ob tem ugotovila, da Slovenija že sodeluje v tem programu z Italijo, Avstrijo in Madžarsko, vključno z letošnjim Itom pa bo za sodelovanje dobila od Evropske unije 17, 5 milijona ecujev. Fi-
nančna participacija Slovenija pa da znaša med 20 in 30 odstotkov.
Udeleženci so se na posvetu dogovorili za ustanovitev skupne delovne baze, ki naj bi obravnavala sledeča vprašanja in ob tem predlagala tudi konkretne predloge oz. projekte: izboljšanje propustnosti mejnih prehodov med avstrijsko Koroško in slovensko Koroško in Zgornjo Savinsko dolino (Luže, Pavličevo sedlo), promocijske dejavnosti na sejmih v Pliberku, Slovenj Gradcu in na podobnih (tudi nadregionalnih) prireditvah, sodelovanje v turizmu s posebnim poudarkom na kmečkem turizmu, sodelovanje
srednjih splošno izobraževalnih in srednjih poklicnih sol iz Velikovca, Slovenj Gradca in Raven, sodelovanje kulturnih društev in galerij, itd. Razprava je tekla tudi o vlogi bodočega kulturnega doma v Pliberku, ki bi lahko postal pomembno mesto za krepitev preko-mejnih odnosov, obenem pa kot kraj srečanja tudi pozitivno vplival na sožitje med slovensko in nemško govorečimi na avstrijskem Koroškem.
Na posvetu se je nadalje pojavil tudi predlog o sklenitvi občinskih partnerstev, ki je naletel na poziteven odmev. Sledili bodo tozadevni konkretni pogovori.
Ivan Lukan
PISMO UREDNIŠTVU
Na kaj se nanaša evropska
listina o krajevni samoupravi?
Ko sem prebral dne 19. novembra rubriko Pogledi z naslovom »Vzpo-redje naravovarstvenih določb ob meji« izpod peresa Daniela Jarca, v kateri je primerjal novi deželni zakon o parkih štev. 42/96 in zakonodajo v Sloveniji, sem se vprašal, zakaj zagovarja stališče, da se s prenosom pristojnosti upravljanja Kraški gorski skupnosti zaključuje sporna zadeva o upravljanju Kraškega parka.
Rad bi, da Daniel Jarc pojasni, kako bo rešeno vprašanje soudeležbe prizadetega prebivalstva v luči Evropske listine o krajevni samoupravi iz leta 1985, ki jo je italijanska država sprejela z zakonom štev. 439 z dne 30.12.1989 in pred kratkim tudi Slovenija. Ta zakon namreč se ne nanaša na občine kot najnižje oblike krajevne samouprave, kot to poudarjajo nekateri naši politiki z Milošem Budinom na Čelu, ampak na najstarejše
oblike vaške samouprave, to je na srenje ali soseske ali Agrarne skupnosti, kot pravijo v Sloveniji.
Cernu posveti kot nedavni na Colu dne 7. novembra »Srenje v deželi Furlaniji-Julijski krajini in Evropska listina« ali publikacije kot »Posvet o kraškem parku«, ki jo je izdal Krožek za družbena vprašanja Virgil Scek konec lanskega leta?
Ali ni naloga nevtralnega strokovnjaka (ce se ne motim v službi pri SLORI), da upošteva vse vidike pri tako občutljivem vprašanju, zlasti zakonske in torej tudi navidez nepomemben zakon štev. 439/89? Ce D. Jarc ni storil tega do sedaj, lahko to stori zdaj, ko manjšinska skupnost pričakuje jasnosti tudi glede tega vprašanja.
Ker sem člen 4 zakona 439/89 izčrpno navedel v članku »Pustite Kraševcem upravo kraškega parka« (PD dne 29/6/96), bi se tokrat omejil na zadnjo točko omenjenega člena, ki
govori o prenosu pristojnosti na te najnižje oblike krajevne samouprave in sicer o obveznem posvetovanju s krajevnimi skupnostmi v vseh upravnih postopkih in načrtih, ki neposredno zadevajo takšne krajevne skupnosti.
Naj dodam, da je tržaška občina kot prve pred kratkim povabila predstavnika jusarskih odborov in srenj k uradnemu posvetovanju vseh krajevnih dejavnikov o avtocestni povezavi med kraško planoto in Ključem (kot to veleva Evropska h' stina). Za zdaj tudi ne načenjam vprašanja o formalni neoporečnosti dosedanjega postopka o Kraškem parku s strani Kraške gorske skupnosti, ki še ni povabila k sodelovanju Skupnosti srenj na Tržaškem in niti jusarskih odborov.
Vladimir Vremec
Član glavnega odbora Agrarne skupnosti jusov-srenj v tržaški pokrajini
____VOLITVE / V NEDELJO ODLOČILNA BALOTA2A_
Leva sredina pričakuje večjo volilno udeležbo
Res klavrno »manifestacija« desnice proti Prodiju
r TRAGEDIJA / PREBUDIL SE JE IZ KOME
Milanovo stanje se je rahlo izboljšalo
Tožilec zaslišal njegovo mamo
Levosredinska koalicija pričakuje za nedeljsko balotažo za izvolitev predsednika Pokrajine večjo volilno udeležbo °d rekordno nizke (55 °dst.), ki je negativno označevala prvi volilni krog. Volilni analitiki Oljke so prepričani, da bi se z večjo volilno udeležbo najbolj okoristila Ade-le Pino in tako ogrozila desničarskega tekmeca Renza Codarina, ki je Prejšnjo nedeljo dobil 48 °dst. glasov.
Da tržaška desnica ni-
Podpredsednik vlade VValter Veltroni, ki bo v petek sodeloval na shodu tržaške Oljke v dvorani Tripcovich (ob 18.uri), bo zvečer sodeloval tudi na zaključnem volilnem zborovanju miljskega županskega kandidata Giorgia Rossettija. Srečanje z Veltronijem bo ob 20.uri v gledališču Verdi.
Rossetti in drugi zastopniki Oljke se bodo danes med 10. in 12. 30 srečali z občani na Trgu Marconi, popoldne pa bodo podobno zborovanje priredili v kraju Borgo Fonderia. Za jutri napoveduje Oljka volilno srečanje na Trgu Repubblica (med 9. in 12.30) ter med 16. in 18. uro v Zindisu.
Predvolilno vzdušje v Miljah je nekoliko manj
ma stvarnih argumentov in tudi ne predlogov, je znova jasno dokazala s ponedeljkovo manifestacijo proti ministrskemu predsedniku Romanu Prodiju. To resnici na ljubo ni bila nobena politična manifestacija, paC pa klavrna in žaljiva pobuda ljudi, ki so s kričanjem, hupanjem in glasbo motili srečanje na županstvu. Za kroniko naj povemo, da so parlamentarci' Kartela svoboščin Roberto Menia, Giulio Camber in Gual-
napeto in polemično kot na pokrajinski ravni, Čeprav ne manjka slabe krvi in to predvsem na levici. Tudi tukajšnji kandidat desnice Roberto Dipiazza se je, podobno kot njegov somišljenik Codarin, doslej izognil direktnemu soočenju s kandidatom leve sredine. Kandidat Kartela svoboščin je gotovo upal v vec glasov v prvem krogu in hkrati v manj glasov za Rosset-dja.
Stranka komunistične prenove bo svoja stališča o nedeljski ba-lotaži objavila po dre-visnji seji pokrajinskega sveta. Kljub polemikam je pričakovati tiho podporo Rossetti ju, ker bi bil res pravi absurd, da bi nesoglasja na levici odprla pot volilni zmagi desničarskega Pola svoboščin.
berto Niccolini bojkotirali sestanek s Prodijem, ko se je premier približal govorniškemu odru pa so dvorano zapustili svetovalci desnih strank in Severne lige. Res klavrna predstava in tudi nespoštovanje inštitucij, ki jih je v tistem trenutku poosebljal ministrski predsednik.
Kandidatka Oljke Pi-nova bo na današnji tiskovni konferenci (ob 11.45 na sedežu agencije ANSA) predstavila javnosti pokrajinski odbor, ki ga bo sestavila v primeru volilne zmage. Zastopnica leve sredine upa, da bo isto pred balotažo naredil tudi Codarin. Oba kandidata sta vsekakor vabljena na predvolilno srečanje, ki ga danes ob 18.30 prireja
rajonski odbor za Sv.Ivan in Kolonjo v dvorani sve-toivanskega ”Pro Loco“ na Bošketu št. 3/F. Severna liga pa bo svoja stališča o nedeljski balo-taži pojasnila na jutrišnji novinarski konferenci pokrajinskega koordinatorja Paola Polidorija.
Stranka komunistične prenove bo o svojem zadržanju v drugem volilnem krogu odločala na nocojšnji seji strankinega političnega odbora, na katerem bodo tudi izvolili novo vodstvo in novo pokrajinsko tajništvo. O položaju pred balotažo bo poročal novoizvoljeni tajnik Jacopo Venier, ki je vCeraj znova obžaloval, da je Oljka zavrnila ponujeno formalno volilno povezavo s Komunistično prenovo.
TZ / BENCIN
Dobili bomo še 30 litrov
Avtomobilisti na Tržaškem, ki imajo pravico do bencina po znižani (neobdavčeni) ceni, bodo letos prejeli še 30 Utrov goriva.
Elektronsko kartico z mikročipom bodo vsakomur ustrezno "nabili" takrat, ko se bo za tankanje javil na eni izmed avtoservisnih postaj, oziroma v trenutku, ko bodo njegovo kartico vtaknili v terminal POS. Vozniki lahko to storijo od današnjega dne, 27. novembra, pa vse do 31. decembra, ko bodo morali kupiti še zadnji liter bencina, saj bo za leto 1997 veljal nov kontingent. Do 31. decembra je treba izkoristiti tudi bone.
Trgovinska zbornica vabi občane, naj ne navalijo na Črpalkarje vsi naenkrat.
Mali šestletni Milan IliC, ki ga je v ponedeljek zjutraj obupana mama Gorica porinila skozi okno stanovanja v Četrtem nadstropju v Ul. Foscolo, se je vCeraj prebudil iz kome, njegovo zdravstveno stanje pa ostaja kljub temu resno. Zdravniki so ga takoj po prihodu v bolnišnico operirali. Odstranili so mu pretrgano vranico in levo ledvico ter mu operirali kosti v kolku, ki so se zlomile pri strahotnem padcu s 16 metrov na cestni tlak, otrok pa si je v nesreči zlomil tudi nekaj reber. Zdravniki so še najbolj zaskrbljeni zaradi slabega delovanja pljuC, ki so se poškodovala pri padcu na cesto.
Milanova mama Go-
rica Ilič se tudi še zdravi v bolnišnici. Potem ko ji je vodja oddelka za mladoletnike tržaške kvesture Sabrina Manzone preprečila, da bi tudi ona skočila skozi okno, so jo prepeljali v zmedenem stanju v glavno bolnišnico, kjer so jo sprejeli na psihiatričnem oddelku. 2e nekaj ur po tragediji jo je za-slušal namestnik javnega pravdnika Raffaele Tito, ki je odredil njen pripor (v bolnišnico pazijo nanjopolicisti) ter jo obtožil poskusa umora. Gorica je vdova. Njen mož je bil ubit v jogoslo-vanski vojni. V Trst je prispela kot srbska begunka pred dvema letoma. Tu se je tudi zapo-slila, zadnji Cas pa jo je vse bolj tlačila depresija.
SINDIKALNA SKUPŠČINA / DOPOLNILNA BLAGAJNA
Osebje FTA preobremenjeno
Marca 1997 bo nov sestanek sindikalistov z vodstvom podjetja
V menzi tekstilne tovarne FTA (Fila-tura di Trieste e Altessano) v Ul. Folla-toio 12 je bila vCeraj skupščina, med katero so sindikalisti seznanili delavke in delavce, kako se razvijajo pogajanja z vodstvom družbe Cotonificio Olcese Veneziano, ki je v okviru milanske grupe Olcese lastnica tovarne.
Predstavniki sindikatov tekstilnih delavcev v sklopu organizacij Cgil, Cisl in Uil so se pred približni desetimi dnevi spet sešli z direkcijo obrata, rezultat pogovorov pa ni bil negativen. Družba je potrdila, da svoj načrt o preustroju tovarne vestno uresničuje, kar je sindikat tudi priznal, ugodno pa se odvijajo tudi pogajanja za podpis sporazuma glede dopolnilne blagajne; ta zadeva 70 do 80 od skupno 160 uslužbencev, vendar se v njej vrstijo, tako da ni doma nikdar več kot 40 delojemalcev.
Sindikalisti so vzeli na znanje tudi dejstvo, da inovatorske pobude v zvezi s proizvodno tehnologijo in samimi proizvodi napredujejo, oziroma izjave delodajalca, da se tržne razmere izboljšujejo, še vedno pa ni bilo rešeno vprašanje preobremenitve delovne sile, zato bo potrebno marca prihodnjega leta novo srečanje.
Bombažna tovarna FTA je po celi vrsti finančnih travm že lansko leto zabredla v stisko zaradi slabe konjunkture na domačem in tujih tržiščih, zdaj pa se je položaj, kot rečeno, bistveno popravil. V obratu izdelujejo laneno predivo za modne ustvarjalce; povpraševanje po njem je lani upadlo, ker se je bila visoka moda naslonila na plastiko, izgledi za modne stvaritve pom-lad-poletje 1997 pa so obetavnejši, kot je bilo misliti.
NOVICE
Danes sestanek o železarni
Na ministrstvu za industrijo bi morali danes odločilno pospešiti postopek, ki bo jeklarski grupi Lucchini kot večinski solastnici škedenjske železarne omogočil, da zgradi načrtovano elektrarno. Sestanka se bodo udeležili predstavniki tukajšnjih kovinarskih sindikatov Fiom-Cgil, Fim-Cisl in Uilm-Uil, vodstva družbe Servo-la, deželne vlade FJk, Občine Trst in podjetja Acega. Kot je znano, bi morala električni tok iz centrale pod Skednjem po prvotni zamisli kupovati ustanova Enel, ker bi se pa to v najboljšem primem zgodilo šele leta 2005, bo prevzem elektrike sprejel Acega. K tej rešitvi je bistveno prispeval mestni menedžer Giovanni Gam-bardella, današnji sestanek v Rimu pa naj bi bil skoraj odločilen, kakor nam je povedal pokrajinski tajnik sindikata Fiom Bruno Galante.
Srečanje o katinarskih šolah
Združenje staršev s Katinare sporoča, da bo danes, 27. novembra, na Katinari srečanje z občinskimi upravitelji in drugimi predstavniki iz šolskega sveta, na katerem bo združenje staršev krajevnih šol predstavilo ljudsko peticijo v zvezi z racionalizacijo tržaške šolske mreže s posebnim ozirom na Katina-ro. Srečanje se bo začelo ob 11. uri na srednji šoli Sv. Cirila in Metoda in nadaljevalo približno ob 11.30 na osnovni šoli Frana Milčinskega.
VOLILNA KAMPANJA h
Walter Veltroni v petek tudi na shodu v Miljah
NA PREFEKTURI / ODBOR ZA JAVNO VARNOST
V Trstu na srečo še ni hujših primerov kriminalnih dejavnosti
Sindikat preklical današnjo stavko uslužbencev ACT
Vodstvo medobčinskega konzor-dalnega podjetja za avtobusne prevoze ACT je sporočilo, da so državna tajništva sindikatov Filt-Cgil, Fit-Cisl 111 UilTrasporti, v katerih je organizirana večina uslužbencev javnih Podjetij za potniški promet, preklicala današnjo stavko. Ker bi moral ostati križem rok tudi dobršen del osebja ,DT, bo ta vest gotovo razveselila koristnike avtobusne službe na vsem tržaškem.
Enako jih je razveselil preklic ®tavke, ki so jo bila za včeraj napove-ala sindikalna predstavništva delov-baze (RdB), ne pa tudi okoliščina, a je bil protest samo odložen, in si-Cer na sredo, 11. decembra. Za preklic Se ie zavzel tudi prefekt.
Ta sindikat se bori po eni strani za rugacno delovno pogodbo od tiste, Za katero so se z vodstvom ACT spo-razumele osrednje sindikalne organi-acije, po drugi strani pa za boljšo organizacijo dela in razbremenitev febja. V ta namen naj bi predstavniki ^ndikata in podjetja sestavili (in se-p Podpisali) posebno konvencijo. taV °®atania med stranema se potem-j.,ern nadaljujejo. Ge se bodo za sin-’ . RdB povoljno zaključila, ute-6Jo tudi za december najavljeno stavko preklicati.
Trst je v glavnem mimo in varno mesto brez pomembnejših kriminalnih dejavnosti. To je glavni zaključek včerajšnjega zasedanja Pokrajinskega odbora za red in javno varnost, ki je potekal na prefekturi in ki mu je prvič predsedoval pred kratkim imenovani prefekt Michele de Feis.
Srečanja so se aktivno udeležili, kot piše v tiskovnem sporočilu prefekture, tržaški župan, predstavniki drugih občinskih uprav tržaške pokrajine med katerimi devinsko-nabrežinski župan in izredni komisar miljske občine, pa še tržaški kvestor, pokrajinski poveljnik karabinjerjev, začasni poveljnik 19. legije finančne straže, šef pristaniškega poveljstva, odgovorni za mejno, železniško, pomorsko in prometno policijo.
Ugotovili so, da »ni posebnih patoloških razmer« z vidika javne varnosti in so zarisali smernice za prihodnje delovanje sil javnega reda. Dogovorili so se tudi za nekatere konkretne pobude predhodnega značaja glede mik-rokriminalnih pojavov in nelegalnega priseljevanja tujcev.
Skupščina za legalizacijo indijske konoplje
V soboto bo v prostorih nekdanje anglikanske cerkve v Ul. S.Michele 11 ob 18. uri javna skupščina o »po-litiki za zmanjševanje posledic mamil in za legalizacijo indijske konoplje: prohibicionizem je propadel.« Pobude, ki jo je priredil tržaški Odbor za zanikane pravice, se bodo udeležili vsedržavna predsednica Foruma o mamilih Grazia Zuffa, predstavnik Zveze za boj proti Aidsu in zastopniki tukajšnjih organizacij, ki se ukvarjajo z vprašanjem narkomanov in jim tudi nudijo konkretno pomoC.
Na včerajšnji predstavitvi sobotne pobude je predstavnik Odbora za zanikane pravice orisal sklepe številnih občinskih svetov po Italiji, s katerimi so predlagali legalizacijo lahkih mamil, ker je dosedanja stroga prepoved doživela popolni polom in se izkazala za povsem neučinkovito, obenem pa je še pahnila veliko mladih v objem kriminalnih organizacij. Zahtevali so tudi, da bi tržaška občinska uprava vendarle priklicala k življenju posebno ustanovo, ki naj bi se ukvarjala s problemi narkomanij in za katero so se obvezali že pred tremi leti.
ČRNA KRONIKA / NEVARNOST SPOLZKEGA ASFALTA
Trčenje brez ranjencev
Slabo vreme in mokro cestišče je botrovalo v zadnjih dneh številnim prometnim nesrečam. Na sliki (foto Balbi/KROMA) je posneto trčenje, do katerega je prišlo predsinoCnjim na Videmski ulici pri Trgu
Belvedere: na srečo tokrat ni bilo posledic za potnike, škoda pa je bila precejšnja.
Vožnja je še zlasti nevarna, ko prične deževati oz. ko rosi, saj se prah na asfaltu z vodo spremeni v nevarno plast, ki je izred-
no spolzka. Ko dež izpere cestišCe, je nevarnost manjša, seveda pa se poveča možnost, da gume zdrsnejo na vodi in spet je tu nestreca.
Zaključek je torej: vozite previdno!
ŠOLSTVO / ZASKRBLJENOST
Sindikat slovenske šole o plačah suplentov
TKB: verjetno danes odločitev o izplačilu plač
Tržaško tajništvo Sindikata slovenske šole je izdalo tiskovno sporočilo, v katerem obvešča, da »z zaskrbljenostjo spremlja situacijo nelagodja, v kateri se nahaja učno osebje zaradi pomanjkanja finančnih sredstev za gmotno kritje krajših suplenc in zaradi zamud pri izplačevanju plač petdesetim su-plentom, ki so sprejeli imenovanje do konca pouka, oz. šolskega leta.«
»Predstavniki Sindikata slovenske Sole so se v prejšnjih dneh pogovarjali z nekaterimi vzgojiteljicami in didaktično ravnateljico Sanko Cuk o problemih, ki so nastali v nekaterih vrtcih. Zaradi pomanjkanja denarnih sredstev niso bile namreč imenovane suplentke, ki bi nadomeščale odsotno osebje. Solnice so izrazile pripravljenost na sodelovanje v stiski, obenem pa se zaskrbljeno sprašujejo, koliko časa bo mogoče zdržati ob takih
zasilnih razmerah. Prav tako je v zadregi tudi vodstveno osebje zaradi pomanjkanja točnih navodil in informacij.«
»Sindikat slovenske Sole je zaradi zaskrbljenosti in nezadovoljstva učnega osebja prosil za sestanek pokrajinskega Šolskega skrbnika.«
«Med tem časom si bo sindikat prizadeval, da bo dobil čimveč informacij o stanju na posameznih Šolah ter iskal rešitve, ki bi zadovoljile tako potrebe učnega osebja kot tudi zaščitile pravice uporabnikov Sole -predšolskih otrok, učencev, dijakov ter njihovih staršev. V ta namen je prosil za srečanje tudi predstavnike Kolegija ravnateljev slovenskih Sol.«
»V zvezi z zamudami pri izplačevanju rednih dohodkov letnih suplentov pa je sindikat vzpostavil stik s funkcionarji na šolskem skrbništvu, ki so zagotovili, da bodo lahko kmalu
zaključili Se potrebne postopke, ki so v njihovi pristojnosti in tako omogočili Zakladnemu ministrstvu, da omenjene dohodke dejansko nakaže,« piše v tiskovnem sporočilu Sindikata slovenske šole.
Včeraj medtem Se ni bilo mogoče izvedeti, ali bo lahko Tržaška kreditna banka izplačala plače začasnim suplen-tom tistih šol, ki poslujejo z našim nekdanjim osrednjim bančnim zavodom. Kot smo pisali včeraj, bi morale šole prenesti nakazila za plače suplentov s pošte na banke, s katerimi so že pred časom podpisale konvencijo o poslovanju. S TKB je poslovalo deset ravnateljstev osnovnih, nižjih in višjih srednjih Sol. Na banki so nam včeraj sporočili, da se bo kaj več o izplačilu plač začasnim suplentom izvedelo mogoče danes, ko se bosta likvidacijska upravitelja vrnila v Trst.
DEVIN / ZAVOD ZDRUŽENEGA SVETA __
Izvedeli so o nas in o Krasu
Pobudo devinsko-nabrežinske občine
SEMINAR / POBUDA ZDRAVSTVENEGA PODJETJA
Kako izboljšati informacijo
Občani so pomankljivo seznanjeni z zdravstvenimi storitvami
Različno izrazoslovje, različni interesi in različni cilji zdravnikov na eni strani in sredstev množičnega obveščanja na drugi strani sprožajo pogosto hude nesporazume, posledice tega pa najbolj občutijo občani kot koristniki zdravstvenih struktur in kot bralci oziroma poslušalci in gledalci. Kako omogočiti vzajemno sporazumevanje, tako da bo prebivalstvo točno in korektno seznanjeno s storitvami v zaščito zdravja?
Odgovor na nelahko vprašanje bodo skuSali poiskati s pomočjo cikla treh seminarjev o komunikacijskih in informacijskih metodologijah, ki ga prireja Tržaško podjetje za zdravstvene storitve v sodelovanju z meddisciplinarnim laboratorijem ustanove Sissa in s fakulteto za komunikacijske vede na Tržaški univerzi.
Prvi seminar bo danes, jutri in v pe-
tek od 8.30 do 13. ure v avditoriju Re-voltella, poleg drugih pa bodo predavali časnikarji Daniela Minerva (tednik L/Espresso), Rossella Castelnuovo in Franco Prattico (dnevnik La Repubbli-ca), Pietro Greco (dnevnik 1’Unita) ter Baldovino Ulcigrai (tajnik deželne časnikarske zbornice) in Bruno Altamura (direktor instituta za sodno medicino na Tržaški Univerzi).
Drugi krog seminarja bo 9., 10. in 11. decembra v konferenčni dvorani glavne mestne bolnišnice, tretji pa v dneh 16., 17. in 18. decembra v veliki dvorani tržaške fakultete za komunikacijske vede.
Seminar je namenjen vodilnemu osebju Tržaškega podjetja za zdravstvene storitve in vsem tistim, ki se izrecno bavijo z javnim komuniciranjem oziroma množičnimi mediji.
HVPRASANJE / DEŽELNI VLADlh
Sibirski metan v Italijo čez Slovenijo in Kras?
Gez tržaški in gorišM Kras naj bi speljali meta-novod, skozi katerega bi potiskali v notranjost Italije zemeljski plin iz Sibirije.
To piSe v svetovalskem vprašanju deželni vladi skupaj s pozivom, naj zadevo razčisti ter z njo seznani skupščino in javnost. Slo naj bi za kakšnih tisoč kilometrov dolg metanovod, ki bi zajel (poleg Slovenije) pretežni del italijanskega severovzhoda in predstavljal alternativo propadlemu načrtu družbe Snam za vplinje-vanje tekočega zemeljskega plina iz Nigerije v Tržiču. Za speljavo načrta naj bi po svetovalče-vih informacijah ustanovili mešano italijansko-rusko družbo, italijanska stran pa naj bi bila zaradi tega že v stiku z nekim ruskim »kolosom«. Sibirski plin naj bi dobavljali tudi drugim evropskim državam, in sicer s pomočjo že obstoječega cevovodnega omrežja.
Informacijo gre preveriti, kajti če je verodostojna, bi to pomenilo Se en udarec Krasu in Kraševcem.
Devinski Zavod združenega sveta Jadranskega morja je v preteklih letih priredil niz srečanj, na katerih so dijaki mednarodne Sole predstavih lastne kulturne in folklorne značilnosti. Letos se je devinsko-na-brežinska občina odločila, da stori nekaj podobnega, to je, da predstavi dijakom značilnosti kraja, v katerem mladi z vseh vetrov sveta živijo in se učijo.
Srečanje je bilo pretekli petek v devinskem motelu AGIP na pobudo odbomist-va za kulturo, na katerem so sodelovali predvsem mladi domačini. Zbor dijakov mednarodne Sole je najprej zapel pesem v pozdrav, nato so člani jamarskega kluba Grmada prika-zali z diapozitivi čudovito podzemsko bogastvo Krasa, s slovensko in italijansko pesmijo pa sta se predstavila dekliški zbor Devin in italijanski mešani zbor
Rilke prav tako iz Devina.
Člani Kulturnega društva Cerovlje-Mavhinje so recitirali pesem o Lepi Vidi, slovenskem mitu, ki je nastal prav v Devinu. Izbrali so znano Prešernovo varianto, podali pa so jo v slovenskih in italijanskih odlomkih. Italijanski prevod Prešernovega teksta je namreč oskrbel devinsko-nabrežinski župan Giorgio Depangher, ki se je torej predstavil tudi kot pesnik-prevajalec. Sklepni del je pripadal članom KD Vigred, ki so se izkazali s folklornimi plesi, vmes pa tudi. seznanili goste z zgodovino naših krajev in njihovimi značilnostmi. Na prireditvi seveda ni manjkalo izmenjave priložnostnih daril. Eno od teh je fotograf Damjan Balbi ujel v svoj fotoaparat: (od leve) župan Depangher, ravnatelj Zavoda Jadranskega morja
NOVICE
GROPADA / V SOBOTO SO PREDSTAVILI KNJIGO VERE 2U2EK
Giraldijev film še vrtijo
V	tržaški kinodvorani Ariston bodo danes ob 16., 18., 20. in 22. uri vrteh film Franca Giraldija ”La frontiera". S tem bi se cikel predstav moral tudi zaključiti, vendar je zanimanje za film v javnosti tako veliko, da so ga sklenili vrteti tudi Se jutri (28. t. m.), v petek (29. t. m.) in v soboto (30. t. m.). Predstave bodo samo ob 16. uri.
Dve prireditvi v Revoltelli
Danes med 16.30 in 17.30 bodo v avditoriju muzeja Revoltella predvajali video o Marinu Sorma-niju, ki ga je za RAJ mesničil Mario Licalsi po besedilu Roberta Damianija.
V	isti dvorani, toda ob 18. uri, bosta univerzitetna profesorja Paolo Facchi filozofija izrazoslovja) in Alberto Farassino (zgodovina kinematografije) predstavila knjigo Alda Castelpietra ”Al cinema con Platone" (”V kino s Platonom").
Že spet je splezal na Raiev stolp
Priletni Bruno Serli je včeraj spet splezal na Raiev stolp. 71-letni trgovec iz Ul. R.Sanzio 18 je prejšnji mesec protestiral proti po njegovem mnenju pretirani globi tako, da se je povzpel z zastavo Severne lige na radijski stolp na Trsteniku. Tokrat je izbral Raiev oddajniski stolp na hribu nad Ferlugi, ker je nek uslužbenec njegovega supermarketa pri Miljah obvestil karabinjerje o Ser-hjevi nameri in so ga čakali na Trsteniku. S stolpa je Serli sporočil gasilcem in openskim karabinjerjem namen, da si bo vzel življenje zaradi krivičnega ravnanja s pripadniki italijanske manjšine v Istri. Trajalo je od 16.30 do 18.30, preden so ga prepričali, da je opustil svojo namero.
Sodelovanje zbora Skala v filmu Meja
Gropada z veseljem sprejema v svojem Zadružnem domu razne prireditve, najbolj seveda če so domače. Zna pa biti dober gostitelj tudi drugih pobud, kot je bila na primer tista v soboto zvečer, ko je domače društvo Skala pozdravilo v svoji sredi Vero Žužek, ki je v želji, da izpove svoje življenje in preko njega tudi življenje Slovencev na tem območju, napisala (v samozaložbi) knjigo »Moje življenje, moja vas, moja vojna«.
O predstavitvi knjige in o njeni vsebini smo v našem dnevniku že poročali. Tokrat želimo posredovati čustva, ki so prevevala Gropajce ob izidu te knjige, ki govori tudi o njih, o njihovi vasi, ki pa govori tudi o predvojnem in povojnem delovanju Slovencev v boju proti nacizmu in fašizmu, za svobodo v svetu, predvsem pa za svobodo našega naroda.
O avtorici knjige, o njenih idealih in željah je spregovorila domačinka Stana Milkovič, ki Vero dobro pozna in ji je, skupno z drugimi pomagala, da je prišlo do izdaje te knjige. Po-
tem, ko je prebrala nekaj misli o avtorici, je zaključila z ugotovitvijo, da je s tem, kar je zapisala, želela posredovati svoje doživljanje fašizma, vojne in povojnega časa in preko vsega tega posredovati mladim ta spoznanja.
Večer je predstavila predsednica društva Skala Sonja Milkovič, sledil pa je nastop domačega zbora, ki je pod vodstvom pevovodkinje doživeto zapel »Zdravico«
in ljudsko koroško pesem.
Večer, na katerem je spregovorila tudi avtorica knjige, velika prijateljica Gropade in Gro-pajcev, se je zaključil z družabnostjo, petjem slovenskih, a tokrat predvsem partizanskih pesmi, ki so ogrele udeležence in tudi avtorico samo.
Člani odbora in zborovodkinja so nam ob tej priložnosti povedali tudi nekaj načrtov za prihodnje. Tako bodo že v nedeljo nastopili v Kulturnem
domu v Trstu na Reviji Zveze cerkvenih zborov. 15. decembra bodo gostovali v kraju Paese prl Trevisuna božičnem koncertu-Zbor bo nastopil tudi 21. decembra v Bazovici skupno z bazo vskim cerkvenim zborom.
»Imeli smo že martinovanje^ na katerem je sodelovalo tudi planinsko društvo« so nam povedali. »Tudi silvestrovanje pripravljamo. In prav gotovo bomo imeli Se vrsto drugih priredi-
tev.«
S posebnim poudarkom pa s° nam povedali, da so pevci zbora Skala sodelovali v filrjL11 »Meja« Franca Giraldija. V filmu sicer pevcev ni videti, lahf pa smo slišali njihovo petje m njihove glasove, ki so jih »PoSO dili« posameznim interpretom, kot tudi igranje harmonikar]3
Daria. Skoda, so nam rekli pev ci, da ta njihov prispevek k h ^ mu ni bil omenjen. Navse zadnje ni nekaj običajnega, kakšen od naših zborov sode^ luje v tako uspešnem filmu, F0 je film »Meja«.
Večer se je lepo zaključi udarno »Na juriš«.	, ,
Neva Lukeš
ZGONIK / V NEDELJO
Pevski Odmevi v slogu Martina
Prireditev KD Rdečo zvezda in zbora V. Mirko
Na odru se je prvič predstavila »osmica« pevskih Odmevov (foto KROMA)
Na Martinovo smo se dobili... je v nedeljo prepričeval Številno občinstvo napis za zasilnim odrom, na katerem se je v nedeljo v zgoniškem Sportno-kultur-nem središču udejanilo srečanje dveh kraskih pevskih zborov, domačega KD Rdeča zveza in gostujočega pevskega zbora Vasilija Mirka s Proseka-Kontove-la. Kulturna prireditev bi bila skoraj podobna Številnim drugim, ki se od časa do časa vrstijo v naših kulturnih dvoranah, če bi ne imela svojega epiloga, ki je neizpodbitno pričal o neposredni zvezi med srečanjem obeh zborov in Martinovim praznikom.
V Zgoniku smo bili vsekakor priča nekaterim novostim. Tako je bilo namreč prvič, da sta se zbora Rdeča zvezda in Vasilija Mirka srečala na prireditvi, ki sta jo skupno organizirala. Pravo veliko novost pa je predstavljal krstni nastop okteta Odmevi, ki ga sestavljajo člani pevskih zborov s Krasa (od Barko-velj do Slivnega). Pevci so brez treme
odpeli nekaj pesmi, njihovo petje je bilo ubrano, zvoki uglajeni. Kaže, da so nastopajoči res ljubitelji lepih ljudskih pesmi.
Pred Odmevi so zadoneli glasovi domačih pevcev in pevcev s Proseka-Kon-tovela, ki so pripravili daljši program (v dveh delih). Na koncu sta zbora nastopila skupaj: pod vodstvom dirigenta Mirana Žitka sta zapela Vrabčevo Zdravico in nepogrešljivo Vstajenje Primorske.
Epilog v Martinovem slogu se je odvijal v bližnji mali dvorani. Semkaj so prinesli Se cvrčeča odojka, ki sta ob Martinu Se krulila, a so ju na črni petek, ob urah ko so začeli v naši banki likvidacijski postopek - neusmiljeno likvidirali. Se istega dne so ju obesili, naslednjega dne aromatizirali, v nedeljo dopoldne pa začeli vrteti na ražnju, da sta bila po več kot sedmih urah pripravljena za pojedino. Po 35 minutah piranhastega navala človeških Čeljusti so od njiju ostale samo oglodane kosti...
VČERAJ-DANES
Danes, SREDA,
27.	novembra 1996
VIRGIL
Sonce vzide ob 7.20 in zatone ob 16.25 - Dolžina dneva 9.05 - Luna vzide ob 18.44 in zatone ob 9.01.
Jutri, ČETRTEK,
28.	novembra 1996
JAKOB
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 7,4 stopinje, zraCni tlak 997 mb ustaljen, veter 44 km na uro vzhodnik severovzhodnik, vlaga 69-od-stotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 14,5 stopinje.
ROJSTVA in smrti
RODILI SO SE: Giorgia rassone, Lorenzo Granata, Michele Cociancich, An-drea DalPOglio, Alessio Uarecci, Cristina Paiero, mn Starec, Erika Tomat, Uaterina Cossutta, Caterina Uanolla, Lorenzo Perčič.
UMRLI SO: 84-letna Li-dia Sancin, 87-letna Giu-seppina Skocaj, 14-letni Mauro Di Pinto, 63-letna Adriana Prasini, 86-letni Rinaldo Vatta, 85-letni Romano Černigoj.
u LEKARNE
Od PONEDELJKA, 25. do SOBOTE, 30. NOVEMBRA 1996
Normalen urnik lekarn
od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Ospedale 8 (tel. 767391), Ul. Mascagni 2 (tel. 820002), Lungomare Venezia 3 - Milje (tel. 274998).
OPČINE - Proseska ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Trg Ospedale 8, Ul. Mascagni 2, Trg Unita 4, Lungomare Venezia 3 (Milje).
OPČINE - ProseSka ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Unita 4 (tel. 365840).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELE VITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	16.00,
18.00, 20.00, 22.00 »La Frontiera«, r. Franco Giral-di, i. Raul Bova, Omero Antonutti, Vesna Tominac, Miranda Caharija.
EKCELSIOR - “18.15, 20.15, 22.15 »Reazione a catena«, i. Keanu Reeves, Morgan Freeman.
EKCELSIOR AZZURRA - 17.30, 19.45, 22.00 »Jude«, r. Michael VVinterbot-tom.
AMBASCIATORI
16.30.	18.20, 20.15, 22.15 »II professore matto« i. Ed-die Murphy.
NAZIONALE 1 - 17.00,
19.30,	22.00 »Sleepers«, i. Brad Pitt, Dustin Hoffman,
OBVESTILO
Zadružna kraska banka obvešča vse upravičence pokojnin Zavoda za pokojninsko invalidsko zavarovanje, da se lahko za vnovcenje prejetih čekov, zglasijo pri vseh njenih okencih in sicer:
Sedež Opčine:	Ul. Ricreatorio, 2
Podružnica Trst:	Trg Liberta, 5
Podružnica Nabrežina: Trg sv. Roka Podružnica Sesljan:	Sesljan, 44
Podružnica Bazovica:	Ul. I. Gruden, 23
Nas predstavnik Vam bo na razpolago za morebitna Pojasnila v uradih Kmečke zveze, v Ulici Cicerone 8, ____	v jutranjih urah.
Slovensko Stalno Gledališče
BORIS KOBAL
AFRIKA ALI NA SVOJI ZEMLJI
krstna uprizoritev, režija BORIS KOBAL PONOVITVE:
danes, 27. t. m., ob 16.00 ABONMA RED I jutri, 28. t. m., ob 16.00 ABONMA RED G v petek, 29. t. m., ob 20.30 ABONMA RED F v soboto, 30. t. m. ob 20.30 IZVEN ABONMAJA
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Poredušov Janoš
Režija, besedilo, igra EVGEN CAR
Danes, 27. t. m., ob 20.30 v
_________________KD S. Škamperle pri SV. IVANU
jutri, 28. t.-m., ob 20.30 v
_________________Prosvetnem domu na OPČINAH
Robert De Niro, Vittorio Gassman.
NAZIONALE 2 - 16.30,
18.20,	20.15, 22.15 »Train-spotting« r. D. Boyle, prepovedan mladini pod 14. letom.
NAZIONALE 3 - 16.30,
18.20,	20.15, 22.15 »II bar-biere di Rio«, i. Diego Aba-tantuono.
NAZIONALE 4 - 16.30,
18.20,	20.15, 22.15 »Moll Flanders«, i. Robin VVright, Morgan Freeman.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »Arabica«, prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 16.00, 18.55, 20.05, 22.15 »Tvvister«, r. Jan De Bont.
ALCIONE - 19.15, 22.00 »Le onde del destino«, r. Lars von Trier, i. Emily VVatson, Stellan Skargard.
LUMIERE -	16.30,
18.20,	20.10, 22.15 »Ti ri-cordi di Dolly Bell?« r. E. Kusturica.
E3 CESTI1KE
Ob okrogli obletnici skupnega življenja želimo RAJI PETAROS in DANILU GLAVINI iz Boršta vse najboljše.
3 ŠOLSKE VESTI
LICEJ F.PRESEREN obvešča, da bodo roditeljski sestanki po sledečem razporedu: danes, 27. t. m., ob 18. uri za trienij znanstvenega liceja.
a PRIREDITVE
KLUB PRIJATELJSTVA
vabi danes, 27. t. m., ob 16. uri, Ul. Donizetti 3 na predavanje dr. Danila Sedmaka O ALTERNATIVNI MEDICINI.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST prireja jutri, 28. novembra predavanje Katje Kjuder VIETNAM, DEŽELA STOŽČASTIH SLAMNIKOV. Prikaz z diapozitivi bo v Gregorčičevi dvorani z začetkom ob 20.30.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL vljudno vabi v petek, 29. t. m., ob 20.30 na BENEŠKI VEČER DOMAČE PESMI IN BESEDE. Nastopala bodo: glasbena skupina Beneške koranine in puobi in CeCe iz beneških dolin. Na zamudite izjemne priložnosti! Vljudno vabljeni!
KD I. GRBEC - Skedenj-ska ul. 124 vabi v petek,
29.	t. m., ob 20.30 na predstavitev knjige CARSO IN MOUNTAIN BIKE (Po Krasu z gorskim kolesom). Avtor Fabio Fabris bo o svojem delu “spregovoril" tudi s predvajanjem diapozitivov. Vljudno vabljeni!
DRUŠTVO LIKOVNIH USTVARJALCEV Ilirska Bistrica bo v soboto, 30. t. m., ob 19. uri v prostorih premskega gradu - Ilirska Bistrica odprlo RAZSTAVO in predstavilo svoje delovanje, elane in njihova dela ter film , ki je bil posnet ob projektu “Dan pla-
neta zemlje", izplejanem 22. aprila 1996. Razstava bo potem premeščena še v Reko, Ljubljano, Maribor in Piran.
KD RDEČA ZVEZDA obvešča, da je podaljšala ogled razstave Veronike in Milana Bizjaka v občinski hiši v RepniCu do nedelje,
1.	decembra, Urnik: ob delavnikih od 16. do 20. ure ter v nedeljo od 10. do 13. ure ter od 16. do 20. ure.
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV V TRSTU vabi na 31. ZBOROVSKO REVIJO, ki bo v nedeljo, 1. decembra, ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu.
SKD GRAD prireja v društvenih prostorih v Banih TRADICIONALNO BOŽIČNO RAZSTAVO z izdelki Clavdia Clarija, Alenke SosiC in g. Zdenke. Otvoritev bo v soboto, 30. t. m., ob 20.30. Urnik odprtja razstave: v soboto, 7. in 14. decembra od 17. do 20. ure, v nedeljo 1., 8. in 15. decembra od 16. do 20. ure.
SKD PRIMOREC -
Trebče prireja MIKLAVŽEV SEJEM v petek, 29. in soboto, 30. t. m. ter
2.	in 3. decembra od 16. do 18. ure. V torek, 3. decembra, ob 15.50 bo predvajanje filmskih posnetov otroških društvenih prireditev.
KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI. Od 2. do 5. decembra MIKLAVŽEV KNJIŽNI SEJEM od 16. do 20. ure.
GLASBENA MATICA Trst - Kulturni dom Trst -Koncertna abonmajska sezona 96/97 v torek, 3. decembra, ob 20.30 GODALNI KVARTET TARTINI iz Ljubljane C. Siškovic, R. Drucker, violini, A. Milošev in M. Mlejnik, Celo). Na spredu: Tartini, Mozart in Schubert.
SKD I. GRUDEN Nabrežina prireja pod pokroviteljstvom Zadružne kraške banke in v sodelovanju s Kraško gorsko skupnostjo KAMEN... V. Razstava kamnitih izdelkov v dneh 6., 7., 8., 14. in 15. decembra 1996. Odprtje razstave v petek, 6. decembra, ob 18. uri. Urnik: sobota 7. in 14. decembra od 17. do 20. ure, nedelja, 8 in 15. decembra od 10. do 12. ure ter od 16.do 20. ure v župnjiski dvorani sv. Roka v Nabrežini center.
^3 OBVESTILA
SRENJA BOLJUNEC sklicuje zbor elanov srenje danes, 27. t. m., ob 20. uri v mali dvorani gledališča F. Prešeren.
EKONOMSKI KROŽEK
organizira jutri, 28. t. m.
MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemalo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka
OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO
PUBUEST-UI. Valdirivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697
obisk tovarne Cremcaffe v Ul. Pigafetta 6/1 v Trstu. Zbirališče ob 9.45 pred tovarno. Zaniteresirani naj se javijo danes, 27. t. m. v prostorih NSK v Ul.sv. Frančiška 20. Vabljeni!
DRUŽBENO politično društvo Edinost vabi na predavanje z naslovom “Pravica do rabe slovenskega jezika", ki bo v petek, 29. t. m., ob 20.30 v župnijski dvorani v Nabrežini.
SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO v Trstu razpisuje letos svojo deseto studijsko štipendijo iz sklada “Mihael Flajban". Štipendija bo znašala 2.000.000 lir letno in bo trajala za vso redno Studijsko dobo, v kolikor bo dobitnik zadostil pogojem pravilnika. Sipendija je namenjena slovenskim zamejskim visokošolcem, ki se bodo vpisali na univerzo v akademskem letu 1996/97.Podrobnejša pojasnila dobite na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, Ul. Mazzini 46/L nadstr., tel. št. 040/631203 ob Četrtkih od 16. do 18. ure. Rok zapade
30.	t. m.
SKLAD MITJA CUK obvešča, da se v popoldanskem času odvijajo popoldanske pošolske dejavnosti in pomoč šolskemu delu, da je vsak torek na razpolago svetovalnica za vzgojo in razvoj ter da je na sedežu Sklada trikrat tedensko na razpolago logopedi-na. Vse informacije dobite v uradu Sklada na tel. št. 212289.
MALI OGLASI
tel. 040-361888
DRUŠTVENA GOSTILNA na Opčinah prodaja po nizki ceni rabljeno opremo (stole, mize itd) in dva plinska štedilnika. Telefon 211125 ob urah kosila.
FIAT IPO 1400 digit 1989 sivo kovinske barve v dobrem stanju prodam po ugodni ceni. Tel. št. 040/212074.
PRODAM Opel Astra GL 1.400 1 kataliziran, letnik ’92, prevoženih 28.000 km v odličnem stanju. Tel. št. 211920.
PRODAM hišo, 100 kv. m z vrtom v občini Dolina. Tel. št. 228390.
URADNICA z znanjem knjigovodstva išCe službo partime . Tel. št. 040/812309 po 13. uri.
ZOBOZDRAVNISKA ordinacija sprejme v službo asistentko, tudi brez delovne izkušnje. Življenjepis lastnoročno napisan, brez oznake priporočeno, poslati na Publiest Srl, C.P. 568, Trst pod šifro “Asistentka"
UVOZNO/IZVOZNO podjetje išCe uradnika/co za opravljeno vojaščino tm di brez izkušenj. Življenjepis, brez oznake priporočeno, pošljite na Publiest Srl, C.P. 568, 34100 Trst, pod geslo “Import/export“.
22-LETNI fant išCe resno zaposlitev. Tel. št. 200882.
PRISRČNEGA mladica pasme kraški ovčar oddamo po ugodni ceni. Tel. St. 228382.
PODARIM ogrodje dveh lesenih postelj brez vzmeti in žimnic ter dne nočni omarici. Tel. št. 44631.
CECILIA ima v Boljuncu nov frizerski salon. Odprt je vsak dan, razen ob sredah, od 9. do 17. ure, tel. št. 228351.
OSMICO ima Jožko Colja, Samatorca 21.
KMEČKI TURIZEM je odprl Milic v Zagradcu. Tel. St. 229383 - zaprto ob torkih.
KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14. Zaprto torek in sredo.
OSMICO ima igor Barut v Borštu.
OMSICO ima Ušaj v Nabrežini St. 8.
V PIVNICI III. GENE-RAZIONE v Boljuncu bo v petek, 29. t. m., ob 20.30 koncert skupine Back Door Blues.
OSMICO ima odprto Berto Tonkic v Doberdobu na Tržaški ul. 25. Toči belo in Črno vino ter domač prigrizek.
PRISPEVKI
Ob 3. obletnici smrti nepozabnega moža, očeta in nonota Pepija darujeta družini Cac - Ražem
50.000	lir za bazovski cerkveni pevski zbor in 50.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
V	spomin na drage pokojne daruje Zmaga Malalan 30.000 lir za Knjižnico Pinko Tomažič in tovariši.
Aliče Krevatin daruje
50.000	lir za SD Kontovel.
V	spomin na Marijo Knez daruje družina Obad
30.000	lir za SK Kras.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka.
Tiho in mirno je odšla naša draga mama in nona
Josipina (Pina) Skočaj vd. ŠiškoviC
Žalostno vest sporočajo hči Tatjana z Gianfrancom, sin Oskar z Mileno ter ljubljena vnuka Christian in Ingrid
Od pokojnice se bomo poslovili jutri, 28. t. m., ob 13. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga.
V sredo, 4. decembra, ob 11. uri bomo žaro s posmrtnimi ostanki prenesli na vojaško pokopališče v Ul. Della Pace.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Trst, 27. 11. 1996
Ob izgubi drage tete izreka iskreno sožalje prizadetim svojcem
nečak Nino Zudek z družino
Ob izgubi drage mame izrekajo Tatjani Sisko-vič globoko sožalje
Sonja, Andrej in Irena
Ob boleči izgubi ljubljene mame izražamo Tatjani in ostalim sorodnikom nase najgloblje sožalje
kolektiv
Adriaimpex SpA
Ob izgubi drage mame izrekata iskreno sožalje prijateljici Tatjani in družini
Danica in Vojko
SPREJEM OSMRTNIC
od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697
ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600
MONI OVADIA V TRŽIČU
h
Balada s konca tisočletja
Razmišljanje o človeškem življenju
Občinsko gledališče v Tržiču gosti v tej sezoni priljubljenega Mo-nija Ovadie z Balado s konca tisočletja (Balla-ta di fine millennio). Predstava je novo poglavje Monijevih razmišljanj o človeškem življenju in o našem času skozi lečo židovske stvarnosti, v kateri imajo namajhen delež tudi anekdote o Zidih in tradicionalna glasba klezmer vzhodnoevropskih židovskih skupnosti. Tokrat pa je posebni gost predstave duh Bertolta Brechta -naj omenimo, da je postavitev doživela velik uspeh na letošnjem Brechtovskem festivalu milanskega stalnega gledališča - tako da poleg te niti specifične pripadnosti teče še nit pripadnosti levičarski napredni kulturi, čeprav se ne vedno harmonično spajata.
S scensko zasnovo in kostumi Lugija Be-nedettija je delo postavljeno v okolje dvajsetih in tridesetih let našega stoletja, kakršno je prisotno v našem kolektivnem domišlji-skem- svetu, ki so ga ustvarile gledališke predstave in filmi; vizualni vtis še poudarjajo VVeillovi in Ei-slerovi songi na Brechtova besedila, ki se prepletajo še z drugami skladbami iz težkega obdodja, ki je od ljudi terjalo herojstvo, vendar je njegove stroge in zamolkle barve osvetljevala luč upanja na bleščečo prihodnost, za katero je bilo vredno trpeti. Iz medvojnega
okolja v srednji Evropi Moni Ovadia sega še v druge dežele - Rusijo, Španijo, Ameriko, Izrael - in tudi nazaj in naprej v današnji čas, ki se sveti v živopisa-nih barvah, vendar nanj pritiska sivina odmrtja idealov. Zakaj se je velika svetla utopija sprevgrla v današnji nič, se sprašuje Ovadia in pogumno poudarja, da so ti ideali še vedno vredni naše vere, pa čeprav se jim dandanes marsikdo mrhovinarsko posmehuje, saj nima kaj izgubiti.
V dve uri in pol dol-
gi predstavi Monija Ovadio spremlja enajstčlanski glasbeni ansambel TheaterOrche-stra, pevki, med katerimi naj omenimo Maro Cantoni, ki je sodelovala v zgraditvi predstave, ter plesalca Ida in Ettore, ki nas z resnim tangom popeljeta v čas nedaljne preteklosti, z melanholičnim valčkom na glasbo Leonarda Cohena pa nam dasta vendarle upati, da ni še vse izgubljeno.
Balada s konca stoletja bo prihodnjo pomlad na sporedu tudi v tržaškem gledališču Rossetti. (hov)
PSI / PREDSTAVITEV KNJIGE DRU2BA SV. MOHORJA
Delovanje skozi čas treh Mohorjevih družb
Govorili so Valentin Inzko, Marjan Smolik in Branko Marušič
V ponedeljek, 25. novembra, so v Društvu slovenskih izobražencev predstavili knjigo Družba sv. Mohorja. Gre za zgodovinsko delo, ki obravnava delovanje skozi čas vseh treh Mohorjevih družb, celovške, celjske in goriške. O knjigi so spregovorili dr. Valetnin Inzko za celovški del, dr. Marijan Smolik za celjski del in dr. Branko Marušič za goriški del (na sliki - f. KROMA).
Izhodišče za nastanek tega dela je bila, kot je dejal dr. Valentin Inzko, skupna izjava zastopnikov treh Mohorjevih družb o tem, kako v novih razmerah (po osamosvojitvi Slovenije in demokratizaciji) postaviti medsebojne stike na skupna tla. Vse tri Mohorjeve družbe, je še dejal dr. Inzko, so v vseh svoji zgodovine po svojih močeh delovale v duhu mohorjanskega poslanstva za dvigovanje kulturne, moralne in verske ravni pri Slovencih. Pri tem so si zadale dve nalogi: s svojimi idejami pomagati k razvoju nove pismenosti v času, ko vedno manj ljudi bere.
Dr. Branko Marušič je omenil razvoj zlasti koledarskega čtiva na Primorskem in njegov pomen. Zlasti je tu važna vloga Gorice, saj je v tem mestu izhajalo največ koledarjev, predvsem po letu 1895, od tega leta 1925 pa do danes skoraj neprekinjeno izhaja koledar Goriške Mohorjeve družbe. Dr. Marušič je omenil stike tržaškega kulturnega delavca iz prejšnjega stoletja Josipa Godine Vrdel-skega z ustanovitelji ce-
lovške Mohorjeve družbe, zlasti z Antonom Janežičem in Andrejem Einspielerjem. Na koncu svojega posega pa je dejal, da je delovanje goriške Mohorjeve družbe tudi danes še kako potrebno in da mora sloneti na načelih, ki so botrovala njeni ustanovitvi pred 70 leti.
Dr. Marijan Smolik je na kratko predstavil zgodovino celjske Mohorjeve družbe od prihoda celovške tiskarne na Prevalje leta 1919 naprej. Tu je podčrtal zlasti vlogo, ki jo je imel pri razvoju Celjske Mohorjeve družbe pisatelj Fran Seliški Finžgar, ter pomen predvojne katoliške revije Mladika.
Mohorjeve družbe so v preteklosti imele na desetine tisočev članov oz. »udov«, kot so jih takrat imenovali. Danes jih je po besedah predavateljev mnogo manj: v Sloveniji se na redni letni knjižni dal Celjske Mohorjeve družbe naroča okoli 16.000 ljudi; naročnikov na knjižni dar Goriške Mohorjeve družbe je okoli 1.350, na knjižni dar Celovške Mohorjeve družbe pa okoli 3.000.
Tržaške in goriške bralce bo verjetno zanimalo, kaj bo letos nudila Goriška Mohorjeva družba v svojem knjižnem daru; tajnik Marko Tavčar je povedal, da bodo poleg koledarja izšle še tri knjige, in sicer delo o Davidu Doktoriču (v zbirki Naše korenine), izbor iz proze Milana Lipovca ob njegovi 85-letnici in knjiga časnikarja Saše Rudolfa Xo-loti - Med resnico in domišljijo.
1.2.
_______PREJŠNJI PETEK PODELITEV V KOPRSKEM GLEDALIŠČU_
Kocjančičeva nagrada Maijanu Tomšiču
V koprskem gledališču je bila pretekli petek slavnostna podelitev nagrade Alojza Kocjančiča, ki jo Obalne občine Koper, Izola in Piran vsako leto namenjajo osebnosti, ki se je posebno proslavila in izkazala na področju oblikovanja, raziskovanja in ohranjanja kulturne identitete Istre. Ime je nagrada dobila po pesniku, narodnem buditelju in duhovniku Alojzu Kocjančiču iz Kubeda, ki je prvi s pesniško besedo slikal slovensko Istro. Doslej so to priznanje prejeli pesnik Edelman Ju-rinčič, zbiralka ljudskega blaga in etnologinja Rožana Koštial in akademski kipar Jože Pohlen. Letos so Kocjančičevo nagrado podelili pisatelju Marjanu Tomšiču.
Marjan Tomšič še je rodil v Račah pri Mariboru, 7. avgusta 1939. V Ljubljani je študiral slavistiko in poučeval slovenščino v Grahovem v Cerkniški dolini. Leta 1967 se je zaposlil kot učitelj slovenščine v Gračišču v Slovenski Istri. Bil je tudi novinar, sedaj pa se posveča zgolj pisanju in je v svobodnem poklicu.
Kot piatelj se je priezkusil najprej v satiričnih in psihofantastič-nih novelah (Krog v krogu, 1968
in Onstran, 1980). S prihodom v Istro pa se je posvetil poretežno istrski tematiki. Leta 1983 je izšla zbirka novel Olive in sol, v kateri pripoveduje različne nenavadne zgodbe z istrskega podeželja. Iz pripovedi Savrink, med katerimi je kot učitelj živel v Istrskih vaseh, pa je oblikoval samostojno romansirano pripoved Savrinke (1985), s katero je dokončo stopil v slovensko književnost kot samosvoj pripovedovalec o arhaičnem svetu Savrinskega gričevja, ki je skrivnostno in samozadostno bivalo v ozadju obalnih mest.
' Kot pozoren opazovalec in poslušalec je navdušil tudi otroke v šoli, naj zapisujejo domače zgodbe, ki jih je potem priredil in 1988. leta tudi objavil v samostojni zbirki ljudskih pripovedi z naslovom Noč je moja, dan je tvoj.
Po romanu Savrinke se je Tomšič za krajši čas umaknil v avtobiografsko tematiko, najprej z romanom Ti pa kar greš (1987), ki govori o dilemah študenta slavistike v šestdesetih letih in z romanom Kafra (1988), v katerem pripoveduje o svoji mladosti v času nemške okupacije v Račah. Istega leta je izšla tudi zbirka pri-
povedi za otroke Super frače in leto kasneje še zbirka znanstveno fantastičnih novel Večer večnosti.
Temu umiku v avtobiografsko tematiko je sledil nov istrski opus. Začel ga je z zbirko novel Kažuni (1989), v katerih je predstavil različne istrske posebneže. Sledila je predelava zadnje novele iz zbirke Olive in sol, v romansirano pripoved Oštrigeca (1991),
ki se ukvarja z mističnimi slami, ki se udejanjajo v človekovih nenavadnih videnjih in še bolj nenavadnih ravnanjih in razkritjih. V romanu Zrno od frmentona (1993) pa je Tomšič nadaljeval svojo pripoved o Savrinkah š tem, da jih je postavil v čas po vojni, ko so na svoji večni krožni poti po Istri ter v Trst in nazaj morale prehajati kar prek treh državnih meja, ki so jih razdvajale. Romanu le sledila še zbirka pravljic Vruja in ljubezenski roman Ognjeni žar.
S svojim delom je Tomšič tako postal sinonim za slovensko književnost v Istri, kot sta to tudi njegova sodobnika Fulvio Tomiz-za in Milan Rakovac za italijansko oz. hrvaško istrsko književnost. Tudi po njegovi veliki zaslugi se je doslej odmaknjen, vase zaprt in nepoznan šavrinski svet začel širše odpirati svojemu okolju ter se mu je predstavil, tudi literarno, v vsej svoji izvirnosti in arhaičnosti. S tem je Tomšič prispeval enkraten in nenadomestljiv delež pri odkrivanju, oblikovanju in ohranjaju kulturne podobe in identitete Slovenske Istre.
Predstavili zbirko Knjižni dar 97
LJUBLJANA - Na včerajšnji novinarski konferenci je Mohorjeva družba iz Celovca predstavila tradicionalno zbirko Knjižni dar 97. Tokrat so v njej izšla dela Alojza Rebule Maranatha ah leto 999, Tisoč let Avstrije Brigit-te Mazohl-VVallnig, otroška slikanica Ko je zemlja še rasla Marka Kravosa in Koledar 1997.
V zbirki Družinske večernice je izšel roman Maratha ali leto 999 Alojza Rebule. Gre za aktualen roman, ki se dogaja v letu 999, katerega tisočletno ponovitev 1999 bomo prav kmalu dočakali. Tako kot tedaj, ljudje tudi sedaj vedno bolj ugibajo, kaj bi se ob tej prelomnici lahko spremenilo. V romanu odseva sodobno življenje, hkrati pa je avtor obdelal tudi zgodovinsko ozadje, iz katerega izhaja.
Kot drugo delo s predstavili Tisoč let Avstrije avtorice Brigit-te Mazohl-VValling, ki jo je prevedel Stanko Jarc. Knjiga je v Avstriji izšla ob praznovanju tisočletnice prve omembe Avstrije. V njej je zbranih 1000 let, dokumentiranih v 1000 slikah, ki pa so razvrščene
v deset sklopov. Vsak sklop obsega deset slik, ki sledijo kronologiji stoletij, z začetkom v prvih stoletjih tega tisočletja in s koncem v sedanjosti. Ob koncu knjige je avtorica dodala še kviz, s katerim lahko bralci preverijo svoje znanje, ki so ga pridobili z branjem. Zbirka knjižni dar je namenjena celotni družini, zato je v njej izšla tudi slikanica za najmlajše. Ko je zemlja še rasla je knjižica, v kateri poskusa pesnik Marko Kravos spojiti poezijo in pravljico. Osem pravljic je z ilustracijami opremil Klavdij Palčič. Poleg omenjenih del pa so pri Mohorjevi družbi iz Celovca predstavili tudi Koledar za leto 1997, ki ga je stari tradiciji uredil Hanzi Filipič. Tako koledarskemu delu sledi Mohorjeva misel povezuje, Kronika Mohorjeve družbe Celje, temu sledi še nekaj prispevkov, ki se tematsko dotikajo zgodovine, jezikoslovja, družine, narodopisja, glasbe, zdravja in Utera-ture. Uspešno pa so tudi zaključili fotografski natečaj, tako da so se odločili za ponovni razpis.
Aleksandra Zorko
Primorsko gledališče v Pragi in Bautzenu
NOVA GORICA - Pred nekaj dnevi se je z uspešnega in odmevnega štiridnevnega gostovanja v Pragi in Bautzenu vrnilo Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica. Gostovanje je bilo plod podpisa pogodb o medsebojni izmenjavi predstav, ki jih je PDG sklenilo s češkim gledališčem iz Brna in madžarskim iz Talaegerszega. V praškem gledališču Divadlo so novogoriški gledališčniki 15. novembra odigrati Ionescovo antikomedijo Plešasta pevka, ki si J° je ogledalo veliko Slovencev, živečih v Pragi, delegacija viteškega reda sv. Venceslava ter predstavniki vlade, parlamenta in protokola predsednika Havla. V nemško-lužiškosrbskem
teatru Deutsch Sorbisches Volkstheater je PD gostovalo v času 200-letnice gledališča v mestu z igrama Plešasta pevka in Pacient dr. Freud avtorja Mira Gavrana. Naslednje leto v septem bru bo PDG zopet gostovalo v Brnu in f predstavo Richard Tretji.	(C.CJ
BAGDAD / RESOLUCIJA OZN
Iraška nafta v zameno za hrano
Odprto vprašanje stališča zalivskih držav
BAGDAD - Prebivalci iraškega glavnega mesta so sprejeli z velikim veseljem in olajšanjem vest, da bodo Združeni narodi kmalu zaceli Uveljavljati resolucijo, ki predvideva Pošiljke hrane in zdravil v zameno za iraško nafto. Kljub veselju pa prevladuje tudi dokajšnja skepsa, saj se mnogi zavedajo, da države v Zalivu ne bodo notele prepustiti del svojega trga Iraku.
Iraški veleposlanik pri OZN je uradno izjavil, da je njegova država sprejela Pogoje, ki jih je postavila svetovna or-gnanzacija. Resolucijo, ki dovoljuje iraku, da proda za milijardo dolarjev nafte vsake tri mesece in za to vsoto kupi ustrezno količino hrane in zdra-vil, so Združeni narodi sprejeli že Utaja. Tudi takrat so prebivalci Bagdad sli na ulice, da bi izrazili svoje veselje, Cena surove nafte pa je kar krepko pad-*a- Zaradi cele vrste razlogov se je izvajanje resolucije takrat izjalovilo. Danes se je cena surove nafte, ki jo Črpajo v Severnem morju, znižala za 3 stotinke dolarja in na mednarodnih Užiščih prevladuje vtis, da se bo nekaj
zgodilo, kar bo spet onemogočilo vrnitev Iraka v družbo držav proizvajalk petroleja. Ce bi cena surove nafte ostala pri današnji, bi Irak lahko načrpal 500 do 600 tisoC sodov nafte na dan. Države Članice OPEČ sedaj načrpajo 25,03 soda nafte na dan. V resnici pa so države OPEČ že presegle to raven, vendar se nobena ni pripravljena odreci svoji kvoti, da bi omogočila Iraku njegov delež.
V Bagdadu so že sporočili, da je vse nared za Črpanje, v Turčijo pa pravijo, da je naftovod, ki povezuje iraška naftna polja s turškim pristaniščem Ceyhan Vumuratalik, pripravljen, da sprejme prve količine nafte. Bagdadski dnevnik Babel, ki ga urejuje Sadamov sin, pa pravi v svoji zadnji številki, da je Irak spoštoval vse zahteve Združenih narodov, kar je skupno s spremembo v stališčih nekaterih Članic Varnostnega sveta, privedlo do novega stališča OZN do iraškega vprašanja. Seveda, pravi Babel, med tistimi, ki so spremenili svoje stalcišce do Iraka, gotov ni Združenih držav.
JAIRE / S PRIHODOM ČLOVEKOLJUBNIH ORGANIZACIJ
Na dan prihajajo grozodejstva
Uporni Tutsi so v Chimangi pobili 500 hutujskih beguncev
H BELORUSIJA / IMPEACHMENT h
Lukašenko ima na svoji strani večino poslancev
Kar 12 poslancev prestopilo v nacional-komunistični tabor

MINSK - Poskus »impeachmenta« proti beloruskemu predsedniku Aleksandru Lukašenku bo bržkone propadel, ker je sedaj v novem parlamentu večina za nacional-ko-munisticnega predsednika. Kot je sinoči sporočila tiskovna agencija Iterfax, je svoj podpis k zahtevi za »impeach-ment« pri Lukašenku umaknilo 12 poslancev, tako da zahtevo sedaj podpira le 61 poslancev, kar je premalo. Beloruska ustava predvideva, da mora zahtevo podpisati vsaj 70 poslancev. Ustavno sodišče se je tako znašlo v zagati in je odložilo svojo odločitev.
Lukašenku je torej kot kaže uspelo. Na referendumu o ustavnih
spremembah, s katerimi je dobil izredna pooblastila, je prepričljivo zmagal. S tem je na svojo stran pridobil tudi del do nedane-ga sovražnih poslancev, ljudski protest pa je zanemarljiv. V snežnem metežu, ki je včeraj zajel Minsk, si je na ulice upalo le nekaj Lukašenkovih nasprotnikov (na sliki AP).
V Moskvi seveda še vedno poudarjajo, da bi bila najboljša rešitev od Rusije predlagan kompromis, ki bi beloruskemu parlamentu pustil vsaj nekaj pristojnosti. Jelcina še najbolj moti, da je Lukašenko na Čelu na-cional-komunistiCne koalicije, ki odraža podobna stališča kot ruska opozicija.
NOVICE
Prodali dragocen vžigalnik
PARIZ - V francoskem glavnem mestu so prodali na dražbi srebrn vžigalnik tipa »zippo« in zanj iztržiti 70 tisoC frankov (preko 21 milijonov tir). Dražba je bila v celoti posvečena znanim ameriškim vžigalnikom. Skoraj vsi kupci so ostati anonimni, razen same tovarne Yippo, ki je nekatere priemrka kupila za svoj muzej.
Lov na satelitske antene
TEHERAN - Teheranska policija je sprožila obširno akcijo proti tistim, ki gledajo satelitsko televizijo. Prorgami namreč niso v skladu z muslimanskim naukom. Po pričevanju nekaterih uporabnikov je policija potrkala na vrata številnih ljudi, na strehi katerih se je šopirila satelitska antena, ki so jo kratko malo zapleniti. Pri početju policije je nedvomno odigralo dokajšnjo vlogo dejstvo, da je ameriška »Voisce of America« prav te dni začela s posebno satelitsko oddajo v perzišCini.
Pinochet slavil rojstni dan
SANTIAGO DE CHTLE - Pred hišo nekdanjega čilskega diktatorja Pinocheta, ki je slavil 81. rijstni dan, se je zbrala dokašnja množica njegovih privržencev in glacno zahtevala, naj spet prevzame oblast. General Pinochet je še vedno vrhovni poveljnik Čilske vojske.
Šolski avtobus v prepad
BOGOTA - V severni Kolumbiji je prišlo do hude prometne nereCe, v kateri je umrlo vsaj 15 študentov. Kaže, da je majhen avtobus, s katerim so se peljati, zgrmel v prepad in se raztreščil. Reševalci so doslej našli 11 trupel, ostale pa še iščejo.
Izognili so se nesreči
LONDON - Angleški dnevnik The Indipendent piše v svoji včerajšnji številki da so v preteklih dneh le za las preprečili hudo letalsko nesrečo: pilot boeinga 757, ki je bil namenjen na Kanarsko otočje, se je namreč zavedel, da letalo ne odgovarja na njegovo pilotiranje, kot bi moralo. Kljub vsemu mu je uspelo pristati, kasneje pa so ugotoviti, da je nekdo pozabil svetilko v meah-nizmu desnega letalskega krila, kar je mehanizem skoraj povsem blokiralo.
KINSASA - Organiza-cija Amnesty internatio-nal je včeraj obsodila Pokol kakih 500 hutuj-®Jdh beguncev v taborišču phimanga, 60 kilometrov lažno od Bukavuja, in zahtevala mednarodno Preiskavo. Pokol naj bi za-Sjosili zairski uporni Tut-Sl 17. novembra. Medtem Pa je vodja zairskih Tut-^jev Laurent Desire Kabi-i dovolil mednarodnim Človekoljubnim organiza-Cljam, da lahko potujejo Po cesti Goma-Bukavu, ki je bila sedaj za tujce zapr-a. Kot kaže so Tutsiji dokončali svoje CišCenje J11 Popolnoma zlomili ako odpor zairske vojske ot skupine oboroženih Butov.
, Odp lahko j skoraj j N so si
cije pi
kaki]
liitir
FRANCIJA / POLOŽAJ POSTAJA IZ URE V URO BOLJ NAPET IN SKRAJNO DRAMATIČEN
Težave z oskrbo mest zaradi stavke šoferjev Ranili Nemca, ki je poskušal prebiti blokado
Protest so začeli tudi danski šoferji z blokado mejnih prehodov in trajektnih pristanišč
PARIZ, K0BENHAVN -Ob začetku drugega tedna stavke francoskih kamioni-stov je položaj postal že dramatičen, stavkajočim pa že popuščajo živci. Prejšnjo noC so tako francoski šoferji raniti nekega 39-letnega nemškega šoferja, ki je s svojim tovornjakom poskušal prebiti blokado in doseči nemško mejo. Šofer je zaradi prebite lobanje v kritičnem stanju, policija pa je aretirala tri Francoze.
Medtem se francoska vlada še vedno pogaja s stavkajočimi. Premostiti so večino spornih točk, še vedno pa se niso zediniti glede ključnih vprašanj plaC in znižanja delovnega Časa, tako da ni jasno, kdaj bodo prekinili sedanjo stavko. Položaj postaja iz ure v uro slabši, ker to-
vornjaki blokirajo dostope do rafinerij, tako da že primanjkuje goriva. Prav tako so težave z oskrbo večjih mest, od vsepovsod pa poročajo o zastojih, ker so šoferji blokirati številne ceste in mejne prehode.
Predvčerajšnjim pa so zaceli stavkati tudi danski kamionisti, ki od vlade zahtevajo zvišanje davčnih odbitkov za vse dni, ki jih prebijejo v tujini. Vlada je pred Časom napovedala, da bo v celoti odpravila te davčne olajšave. Najprej so blokirati carino v Padborgu na meji z Nemčijo, kasneje pa vsa trajektna pristanišča proti Švedski in Nemčiji. Prvi stiki stavkajočih z vlado so biti neuspešni.
Na sliki (telefoto AP): francoska blokada nekega mejnega prehoda z Nemčijo.
RAZPRAVA O DEŽELNEM ZAKONU ST. 41
KULTURA / V SOBOTO IN NEDELJO V PRIREDBI ZSKP
Občina naj ne da bkmko pooblastil
Sinoči je potekel formalni rok "obvezno" opredelitev ene od dveh opcij
Dvajset zborov je nastopilo na letošnji že 38. reviji pevskih zborov ”Cecilijanka”
Največ jih je bilo z Goriškega
Ne dajte blanko pooblastila Zdravstveni ustanovi. To priporočilo smo kar nekajkrat sliSali med si-noCno razpravo v go-riskem občinskem svetu, kjer so največ Časa in pozornosti namenili problematiki s katero se te dni ukvarjajo v vseh občinah v deželi. Včeraj je namreč potekel formalni rok do katerega naj bi se občine opredelile, glede izvajanja novega deželnega zakona St. 41 o zdravstvenem in socialnem varstvu prizadetih. V številnih občinah bodo o tem vprašanju razpravljali in odločali šele v prihodnjih dneh.
Deželni zakon predvideva samo dve možnosti: da za socialno oskrbo prizadetih skrbijo Še naprej medobčinske strukture, medtem ko zdravstvena
oskrba preide v pristojnost Zdravstvenih ustanov; druga opcija predvideva da se tako zdravstvena kakor socialna oskrba poveri Zdravstvenim ustanovam.
Taka struktura je na Goriškem medobčinski konzorcij za rehabilitacijo s sedežem v Gradišču, katerega članice so vse občine in tudi pokrajinska uprava. Doslej je ustanova, ki je nastala pred Četrt stoletja, kljub številnim težavam dobro delala. In prav na ta aspekt so opozorili skoraj vsi svetovalci ki so sinoči posegli v razpravo, ki v trenutku ko to poročamo, še traja. Vse občine so bolj ali manj prisiljene v izbiro, da dejavnost delegirajo Zdravstveni ustanovi; Konzorcij bi v prehodnem
15 let delovanja 1981 - 1996
Ob 15-letnici Vas Kulturni dom iz Gorice vljudno vabi na otvoritev
SKUPINSKE RAZSTAVE GORIŠKIH SLIKARJEV
danes, 27. novembra 1996, ob 18. uri v galeriji doma (ul. Brass 20).
Spregovoril bo goriški likovni kritik Joško Vetrih; z glasbeno točko bo sodeloval kitarist Marko Feri iz Trsta.
NOVICE
Krožek "Terra” nasprotuje ureditvi parkirišča ob Soči
Kulturni krožek "Terra”, ki deluje v okviru združenja Legambiente nasprotuje predlogu, da bi med nogometnim igriščem, železniškim nasipom in Sočo, v ulici delle Grap-pate, uredili dodatno parkirišče za športno halo. Kot prvi razlog nasprotovanja krožek navaja, da bi ob urejanju parkirišča nastala velika škoda v okolju, ker je na območju zasajenih preko 300 dreves. Taka prostorska ureditev - zgraditev parkirišča namreC - bi nadalje zaostrila prometne težave na tem območju. Krožek "Terra” predlaga, da bi dodatne parkirne prostore pridobili v neposredni bližini športne dvorane, kjer je dovolj danes sicer neurejenih površin.
Sindikat SAP izraža dvome o varnosti pri športni hali
Avtonomni sindikat policije (SAP) v krajšem sporočilu za javnost vnovič opozarja na vprašanje javne varnosti glede delovanja športne hale pri Madonnini. Pomisleki izhajajo iz ugotovitve, da je v okolici športne hale veliko odpadnega gradbenega materiala, da parkirni prostori niso urejeni, da je v okolici veliko materiala, ki bi v primeru izgredov, ki niso redkost tudi na športnih prireditvah, razgrajači lahko uporabili bodisi proti silam javnega reda, bodisi proti navijačem nasprotnika. Sindikat je na zadevo že pred Časom opozoril, vendar pa ni bilo nobenega odziva.
Drevi predstava v tržaškem narečju
V mali dvorani Unione Ginnastica Goriziana na Battistijevem trgu bo drevi, ob 20.45, druga predstava znanih tržaških, istrskih in dalmatinskih zgodb, "Maldobrie” ki sta jih napisala Carpinteri in Faraguna v tržaškem narečju. V zgodbah se prepletajo spomini na slavne Čase Avstro-ogrske, ko je bil Trst središče sveta, seveda v Jadranskem prostoru, drobne in vsakdanje zgodbe velikih in pomembnih Osebnosti, ki pa so, kljub vsemu le navadni ljudje. Vse je seveda zabeljeno s pristnim humorjem.
obdobju deloval še eno leto, z januarjem 1998 pa bi bil ukinjen. Izrečeni so bili pomisleki glede ohranitve nivoja uslug, ki jih je doslej ta ustanova zagotavljala, zaskrbljenost glede osebja, zlasti tistega, ki je bilo začasno nameščeno - konzorcij ima danes 140 uslužbencev, 100 v staležu, 40 začasno nameščenih. Bo ob upoštevanju dejstva, da so danes na področju javnega zdravstva odločilni predvsem denarni faktorji (krčenje stroškov) mogoče ohraniti dostojno raven storitev? Kaj bo z osebjem, ki je do zdaj začasno nameščeno?
Odgovorov na sinoCni razpravi nismo slišali, niti jih odbornica Francioso ni mogla dati, saj je deželni zakon', ki so ga pripravljali kar okrog tri leta in ki je sad številnih kompromisov, dokaj nejasen in v različnih vidikih nepopoln. V razpravo so po uvodnem poročilu Fran-ciosove posegli svetovalci Spazzapan, Zamparo, Co-sma, Tasca, Crocetti in še nekateri drugi.
Na začetku seje je prišlo do ostrega nastopa predstavnika Zelenih Fio-rellija, do predsednika skupščine Glessija, zaradi spremembe dnevnega reda seje. Po protestni izjavi so zeleni zapustili sejo.
Ugo Tomšič
je postal dr.!
Ob uspešno opravljenem študiju na ekonomski fakulteti mu Čestitajo Prijatelji
»November je tu in z njim tudi naša vsakoletna zborovska revija Ce-cilijanka«. Tako se glasijo. uvodne besede predstavitvenega programa izpod peresa prof. Andreja Bratuža. Nič čudnega, če je postalo srečanje tradicionalno, saj je Zveza slovenske katoliške prosvete priredila v soboto in nedeljo njeno 38. izvedbo.
»Letošnja Cecilijanka se je po dveh letih, ko je krožila po drugih dvoranah, vrnila v Katoliški dom oz. v obnovljeni Kulturni center L. Bratuž; to je bilo prijetno presenečenje za pevce, ki so nastopali v zelo akustični dvorani ter za poslušalce, ki so z novim centrom zelo zado-voljni«nam je v krajšem pogovoru povedal dr. Damjan Paulin, predsednik ZSKP.
Cecilijanka	je
srečanje slovenskih pev-
skih zborov z Goriškega, vendar na njej nastopajo vsako leto tudi številne pevske skupine, ki prihajajo iz številnih slovenskih krajev.
V soboto in nedeljo se je zvrstilo na goriškem odru kar dvajset zborov, med temi so bili trije iz videmske pokrajine, dva iz Slovenije, trije s Tržaškega, zastopana je bila tudi Koroška, prevladovali pa so seveda goriški mešani ter moški zbori. Vsak od nastopajočih zboro v je zapel po tri pesmi. Posebej velja opozoriti na nastop zbora iz Benečije in Kanalske doline ter Koroške.
Tudi letošnja izvedba je torej imela veliko uspeha, saj se je nanjo odzvalo lepo število zborov in publika je do zadnjega zasedla prostore nove dvorane. Za organizatorje pa je bilo razveseljujoče predvsem dejstvo, da je bilo med
pevci veliko število mladih obrazov oz. glasov. »Cecilijanka je ohranila svojo obliko skoraj nespremenjeno v vseh teh desetletjih; njen vsakoletni uspeh dokazuje in potrjuje, da je zborovsko petje pri Slovencih zelo priljubljeno; obenem bi si upal trditi, da bo, sodec po številu mladih pevcev, ki se iz leta v leto krepijo, Cecilijanka ostala tradicionalno novembrsko srečanje še nekaj desetletij«je še povedal Paulin.
Ob prijetni zborovski glasbi je bilo tudi letošnje srečanje namenjeno predvsem utrjevanju našega kulturnega slovenskega in zamejskega prostora.
Na sliki - foto Bum-baca - mešani pevski zbor Podgora, ki ga vodi Mirko Špacapan in ki je nastopil v uvodnem delu odmevne pevske prireditve.	(EJ)
GORICA /ŽELEZNIŠKA POSTAJA
Vesna Benedelič razstavlja otroške ilustracije in risbe
V čakalnici na goriški železniški postaji te dni razstavlja tržaška slikarka in ilustratorka Vesna Benede-tič. Ustvarjalka je aktivna tudi na drugih področjih umetniškega delovanja: tako na glasbenem, kjer sodeluje z znanim Witz orkestra, kakor gledališkem področju, kjer si slikarstvo in odrska umetnost pravzaprav zelo pogosto podajata roke. Razstavo so odprli v soboto, 23. t.m., na ogled pa bo do do 7. decembra. (Foto Bumbaca - z odprtja razstave).
RAZSODBA BO VERJETNO MARCA
Sojenje Scaranu in Del Benu se bo nadaljevalo januarja
marcu. Na ponedeljkovi obravnavi, kjer je imel glavno besedo javni tožilec Paolini, ki je zelo točno predstavil okoliščine v katerih naj bi upravitelja zagrešila kaz-niova dejanja, so se dogovorili tudi 6 nadalj-nem poteku postopka ter o koledarju zaslišanja kakih 50 prič. Razprave bodo v popoldanskem Času, vsakokrat pa bodo zaslišali po pet prič.
Proces proti nekdanjemu goriškemu županu Antoniu Scaranu in proti nekdanjemu občinskemu odborniku in podžupanu Mariu Del Benu, zaradi zlorabe javnega položaja v zadevi financarske šole in zahodne obvoznice, se bo nadaljeval Cez dva meseca. Naslednja obra-nava bo namreC 27. januarja, zatem pa 29. januarja. Sojenje se bo predvidoma zaključilo v
Uhajal je plin iz pečice
V Fossalonu se je vCeraj zjutraj dogodila neobičajna nesreča, ki se za las ni sprevrgla v tragedijo. Na kmetiji Luciana Milaneseja v kraju Valle 75 so vCeraj imeli koline. Meso sta v zaprtem proštom predelovala brata 54-letni Rino in 51-letni Silvano Savian, ki ju je nenadoma obšla slabost. Eden od bratov se je sesedel na tla, drugemu pa je uspelo nekako priti na od-w prto, kjer so bili drugi elani družine. Takoj so priskočili na pomoC in poklicali reševalce. Enega od bratov so prepeljali v tržiško bolnišnico, drugega pa na Katinaro. Oba sta izven življenjske nevarnosti. Kasneje so ugotovili, da je iz plinske peči, ki je bila v prostoru, menda zaradi okvare, uhajal plin.
□ obvestila
OBČINA SOVODNJE
vabi ha vaška posveta: pr' vi bo danes, ob 20.30 na sedežu društva Skala v Gabrjah, drugi pa jutri, ob 20.30 na sedežu KD Ru' pa-PeC v Rupi.
OBČINA DOBERDOB sporoča, da bo tehnični urad s torkom, 3. deceffi' bra odprt ob ponedeljkih
in sredah od 16. do l8-ure, ob Četrtkih pa od IR do 13. ure.
KGM organizira tečaj standardnih in latinskoameriških plesov. Fantj6 zbudite se! Prvo srečanje bo danes, v sredo 27. novembra, ob 20.30 v mah dvorani Kulturnega doma v Gorici.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SIMON GRE J GORCIC organizira tečaj informatike za otroke od 7. do 13. leta. Informacije in vpisovanje na upravi Dijaškega doma, ul. Montesanto 84, teh 533495 samo še danes.
S PRIREDITVI
SOVODENJSKA OBČINSKA UPRAVA v
sodelovanju s KD SOVODNJE vabi na večer z naslovom Rezija v pesmi, sliki in plesu, v soboto, 30. novembra, ob 20. uri v sovodenjskem Kulturnem domu.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV
obvešča, da bo tradicionalno Silvestrovanje v soboto, 28. decembra v restavraciji “Al Fogolar" v Gaglianu pri Čedadu. Odlična večerja, glasba, jubilanti in zabava. Vpisovanje od srede 4. decembra pri poverjenikih in na sedežu društva v Križni ulici.
H ŠOLSKE VESTI
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da je še nekaj pj0' stih mest pri tečajih: win-
dows office standard (vvindovvs 3.1, winWord 6.0, excel 5.0) 100 ur in angleščine tudi 100 ur-Vpisovanje in podrobnejše informacije na sedežu zavoda v Gorici, ul-della Croce 3, od 9- 0° 13. ure (tel. 81826) do vključno 29. novembra 1996.
KINO
GORICA
CORSO 18.00-20.00-22.00 »Palookaville”.
::	lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
PROVVIDENTI, Trav-
nik 34, tel. 531972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
OBČINSKA 1, Ul- le'
renziana 26, tel. 48278
POGREB!
Danes: 10.30, Nicola Giunta iz bolnišnice s Justa v kapelo bolnišnic sv. Justa in na gla^ pokopališče; 12.00, r na Pelizon vd. Bazzaro
Justa/
inih in ilišce’
bolnišnice sv. cerkev pri kapuc na glavno pokopaU/ 12.45, Bruno Citroni / mrliške veže glavn/g pokopališča v Male (
OCENE / PO VRNITVI LIRE V EMS
Ciampi ne skriva potrebe po novih žrtvah za dosego maastrichtskih kriterijev
Baldassarre: Zasoljen račun za vstop v EMU
RIM - »Vrnitev lire v evrospki mone-jarni sistem je seveda popolnoma drugo Kot vstop Italije v monetarno unijo,« je vCeraj v proračunski in fnančni komisiji senatne zbornice opozoril zakladni minister Ciampi. »Italija zdaj ne bo smela ^nanjsati svojih prizadevanj, ampak, nasprotno, morala jih bo povečati, če bo hotela doseči nelahke maastrichtske po-8oje, Se posebno pri razmerju med javnim primanjkljajem in bruto domačim proizvodom, ki ne bo smelo presegati Reh odstotkov.« Zakladni minister je Članom senatne komisije orisal nelahka Pogajanja v Bruslju in dejal, da je z vse-fni močmi branil tečaj tisoč lir za marko, Ker je prepričan, da bi bila to najustreznejša pariteta, vendar tudi kompromis Pri 990 lirah za Italijo ni negativen.
Zdaj bo torej bistveno, da Italija nadaljuje strogo javnobilančno politiko, kajti pravi cilj je postala dosega omenjenega 3'Odstotnega razmerja med deficitom in “DP, kajti pri drugem maastrichtskem Kriteriju, pri razmerju med javnim dol-8°m in BDP, je pomembno v prvi vrsti 1°. da se njegov trend niža.
Dva dni po vrnitvi lire v EMS so se hhienja glede doseženega paritetnega JeCaja tudi v Italiji omilila in je prevlada-I® splošna ocena o pozitivnosti tistega, Kar sta Ciampi in Fazio dosegla v Bru-®l)u. Toda poglejmo, kako komentirajo ta dogodek ekonomisti. Mario Baldassarri hgotavlja, da je pariteta z marko pravzaprav drugotnega pomena in da je prava
obveza, ki jo je sprejela Italija z vrnitvijo lire v EMS ta, da bo ohranjala fiksni tečaj lastne valute. Z drugimi besedami naj bi to pomenilo, da ne bo smela obnoviti kolektivne delovne pogodbe za kovinarje brez upoštevanja njenih učinkov na inflacijo in da bo morala inflacijsko stopnjo potisniti proti ravni 1, 5 odstotka. Na posvetu Business International, kjer so se zbrali predstavniki multinacionalk, ki delujejo v Italiji, in rimske vlade, je imel Baldassarri skupaj s kolegom Giacomom Viciagom zelo »evrorealističen« poseg, v katerem je dejal, da si je Italija z vrnitvijo lire v EMS »kupila« kredibilnost, ki jo je bila izgubila v zadnjih 25 letih in da jo bo ta nakup zelo drago stal. Zanj bo plačal npr. bančni sistem, ki je doslej preživel po zaslugi velike razlike med aktivnimi in pasivnimi obrestnimi stopnjami. Ko se bodo ti diferenciali zaradi Maastricta znižali, bodo morale banke iskati profite predvsem z iztržki od svojih storitev - je dejal ekonomist - to pa bo sprožilo ogromen problem preustroja kreditnega sistema. Baldassarri je govoril tudi o učinkih vrnitve lire v EMS na javne finance in na boj proti inflaciji, Vacia-go pa je dodal, da se bo z monetarno unijo končala suverenost držav članic na monetarnem in davčnem področju, kar se ni zgodilo od časov Karla Velikega. »Francozi so to razumeli in se strinjajo, Britanci so tudi razumeli, a se ne strinjajo, Italijani pa se strinjajo, čeprav tega niso razumeli,« je sarkastično končal.
V Gorici mednarodni posvet o srednji in vzhodni Evropi
GORICA - Priložnosti in tveganja pri investiranju v državah srednje-vzhodne Evrope je naslov prvega mednarod-aega posvetovanja, ki bo Prihodnji torek in sredo na univerzi v Gorici v organizaciji Skupine za raziskave o Vzhodni Evropi. Posveta se bodo udeležili goriški župan Gaetano Valenti, predsednica pokrajinske uprave Monica Marco-tin in predstavniki usta-nov pokroviteljic, ki so poleg Občine in Pokrajine se krajevna trgovinska zbornica, goriska hranilnica (Cassa di Ri-sparmio di Gorizia), tržaška univerza in
družba Informest. Naj dodamo, da so člani omenjene Studijske skupine, ki prireja posvet, naslednji: Alessandro Culot, Maurizio Boaro, Sergio Ceccotti, Angelo Lapovich (vsi komercialisti) in Guido Germano Pettarin (odvetnik).
V ospredju pozornosti posvetovanja bodo tri srednjeevropske države, ki imajo asociacijske sporazume z Evropsko unijo, in sicer Slovenija, Madžarska in Ceska. Med poročevalci so minister za zunanjo trgovino Augusto Fantozzi, tržaški občinski odbornik in docent za ekonomske vede na tržaški
univerzi Fabio Neri, direktor) instituta ISDEE Tito Favaretto, slovenska podministrica za ekonomske odnose in razvoj Vojka Ravbar, docent na pravni fakulteti univerze v Ljubljani odv. Marko Ilešič, docent na pravni fakulteti v Mariboru prof. Marijan Kocbek, goriški odvetnik Karel Primožič, rektor pravne fakultete univerze v Milanu prof. Giorgio Conetti, koprski odvetnik Igor Debemar-di. Predvideni so tudi osegi ustanov in družb, i imajo izkušnje sodelovanja z državami srednjevzhodne Evrope, v prvi vrsti Informesta.
H TRGI / LIRA STABILNA h
Donos državnih vrednotnic padel pod 6 odstotkov
RIM - Lira je tudi včeraj ohranila trdni položaj okrog v nedeljo določene osrednje paritete z marko (po tečajnici Banke Italije je veljala 991,79, v ponedeljek pa 990,75 lire), kar dokazuje, da so trgi ugodno ocenili nove paritetne pragove. Menjalni dan je bil tako umirjen, pozornost trgov pa se je premaknila na obrestne stopnje, saj je prišlo do novega, vidnega znižanja donosnosti državnih vrednostnih papirjev. Na včerajšnji dražbi zakladnih bonov BOT se je donosnost 12-mesečnih papirjev znižala na zgodovinski minimum 5,75 odstotka, medtem ko je letna donosnost CTZ (to so v bistvu dveletni »superboni«) padla na 5,38 odstotka. Tako kot inflacijska stopnja, so se torej tudi čisti donosi na državne vrednostne papirje znižali na raven iz Šestdesetih let, za primerjavo pa naj povemo, da so obrestne mere na BOT v začetku osemdesetih let nihale pri 19 odstotkih. Samo v teku letošnjega leta se je čista donosnost državnih vrednotnic znižala za okrog tri odstotke.
SRE	ČET	PET	PON TOR
1500,4 1499,1	14982 14999 1514,8
10p6,7	9989
Kupec za Vetroresino in Veplast
VIDEM - Felice Scoccimarro, podjetnik iz Padove, ki deluje na področju industrijskih naprav, jeklarstva in živilstva, se zanima za odkup dveh furlanskih podjetij, Vetroresine v Povolettu in Veplasa iz Spetra, ki sta v lasti sicilske grupe Sarpalst. Socialnim partnerjem ga je včeraj predstavil deželni odbornik za industrijo Gianfranco Moretton, ki je povedal, da je zadolžil finančno družbo Friuha, naj poišče način za lastno sodelovanje pri proizvodnem relansiranju obeh podjetij, ki sta zaradi finančne krize matične grupe že dolgo v težavah.
BUONI DEL TESORO POLIENNALI S TRILETNO IN PETLETNO ZAPADLOSTJO
■	Triletne obveznice se koristijo od 1. oktobra 1996 in zapadejo 1. oktobra 1999; petletne pa od 15. septembra 1996 in zapadejo 15. septembra 2001.
■	Triletne obveznice nudijo letno 7,50% bruto obresti; petletne 7,75%. Obresti so po davčnih odbitkih izplačljive dvakrat letno in sicer za triletne 1. aprila in 1. oktobra za petletne 15. marca in 15. septembra za vsako leto trajanja posojila.
■	Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem brez osnovne cene.
■	Dejanska čista donosnost prejšnje izdaje triletnih in petletnih BTP je znašala 5,18% oziroma 5,53% letno.
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Privatni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih Banca dTtalia in pri bančnih zavodih do 13.30 dne 28. novembra.
■	Obveznice BTP se koristijo triletne s 1. oktobrom 1996 in petletne s 15. septembrom 1996; ob vplačilu (3. decembra) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir.
■	Podrobnejše informacije nudi vaša banka.
g
26. NOVEMBER 1996	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1489,00	1534,00
nemška marka	977,00	1007,00
funt šterling	2499,00	2554,00
švicarski frank	1155,00	1185,00
belgijski frank	46,12	49,62
francoski frank	285,00	300,00
danska krona	250,00	264,00
non/eška krona	227,00	241,00
švedska krona	218,00	232,00
kanadski dolar	1098,00	1143,00
portugalski eskudo	9,33	10,23
nizozemski gulden	868,00	898,00
avstrjski šiling	138,50	143,00
španska pezeta	11,28	12,38
grška drahma	5,79	6,89
irski šterling	2474,00	2564,00
japonski jen	12,90	13,80
avstralski dolar	1170,00	1240,00
madžarski florint	8,75	11,50
hrvaška kuna	230,00	300,00
slovenski tolar	10,30	11,30
					
26. NOVEMBER 1996	v LIRAH			26. NOVEMBER 1996	v LIRAH
valuta	nakupni	prodajni		valuta	povprečni
ameriški dolar	1488,00	1518,00		ameriški dolar	1514,760
nemška marka	984,00	1004,00		EKU	1912,080
francoski frank	288,00	298,00		nemška marka	991,790
nizozemski gulden	869,00	894,00		francoski frank funt šterling	292,400 2526,620
belgijski frank	47,35	49,15		nizozemski gulden	883,910
funt šterling	2481,00	2561,00		belgijski frank	48,122
irski šterling	2482,00	2577,00		španska pezeta	11,783
danska krona	254,00	264,00		danska krona	258,032
grška drahma	6,12	6,72		irski funt	2529,350
kanadski dolar	1105,00	1140,00		grška drahma	6,305
švicarski frank	1158,00	1183,00		portugalski eskudo	9,827
				kanadski dolar	1128,900
avstrijski šiling	138,63	143,13		japonski jen	13,438
slovenski tolar	10,90	11,30		švicarski frank	1171,060
				avstrijski šiling	140,930
				non/eška krona	235,080
				švedska krona	226,760
				finska marka	329,440
MILANSKI BORZNI TRG
| 26. NOVEMBER 1996		INDEKS MIB-30: -0,68 %			
delnica	cena	var. %	delnica	cena	var. %
Alleanza Ass.	11.227	-0,97	Mediolanum	15.274	+0,36
Bca di Roma	1.384	—	Montedison	1.068	-0,92
Bca Fideuram	3.795	—	Olivetti	560	-1,99
Benetton	19.252	+0,09	Parmalat	2.385	-0,74
Comit	2.770	-2,25	Pirelli Spa	2.744	-0,86
Credit	1.654	-2,41	Ras	15.082	-0,76
Edison	9.375	-0,34	Rolo	14.518	+0,36
Fiat	4.556	-0,54	Saipem	7.084	-5,19
Gemina	794	+3,28	San Paolo To	9.311	-2,45
Generali	30.249	-1,13	Sirti	9.319	-0,86
Imi	12.901	-0,48	Štet	6.502	+0,40
Ina	2.106	-0,14	TIM	3.563	+ 1,04
Italgas	6.197	+1,77	Telecom Ita	3.595	-0,44
La Fondiaria	5.807	-1,29			
Mediaset	7.069	+0,08			
Mediobanca	8.979	-0,53			
NOGOMET / MEDCELINSKI POKAL
Zasluženo slavje Juventusa v Tokiu
Edini zadetek je v 82. minuti dosegel Del Piero - Bokšič zamudil več priložnosti
Del Piero proglašen za najboljšega igralca (AP)
Juventus - River Plate 1:0 (0:0)
Strelec: Del Piero (82)
Juventus: Peruzzi, Ferrara, Pomni, Torricelli, Mon-tero, Di Livio, Deschamps, Jugovič, Zidane (Tacchi-nardi od 90. min.), Boksiti, Del Piero. (Rampulla, Julia-no, Lombardo, Ametrano, Padovano, Vieri). Trener: Lippi.
River Plate: Bonano, E. Diaz, Berizzo, Ayala, Sorin, Astrada, Montserrat, Berti (Gancedo od 76. min.), Or-tega, Francescoli, Cruz (Sa-las od 83. min.). (Burgos, Rivarola, Escudero, Gallar-do, Medina Bello). Trener: Ramon Diaz.
Sodnik: Rezende (Brasi-le). Koti: 5:4 za Juventus. Gledalcev: 50.000. Rumeni kartoni: Porrini, Torricelli, Montero, Jugovič, Zidane, Astrada in Sorin.
TOKIO - Po enajstih letih je Juventus vnovič osvojil naslov svetovnega klubskega nogometnega prvaka. V Italiji je nasledil Milan, ki je zadnjič zmagal pred šestimi leti. Uspeh Lippijevega moštva je povsem zaslužen, čeprav je vse kazalo, da bo za določitev zmagovalca potrebno odigrati podaljšek. Toda sedem minut pred koncem je Alessandro Del Piero po kotu Di Livia in korekciji z glavo Zidana ustavil žogo in par metrov pred vrati s silovitim strelom v polo-bratu po zraku in od leve proti desni neubranljivo premagal nasprotnikovega vratarja.
Pred odločilno akcijo je Juventus zamudil kar precejšnje število priložnosti za zadetek. Se zlasti velja to za Alena Bokšiča. River
Plate ni bil nikoli boljši. Edino resno priložnost je pripravil pet minut pred Del Pierovim golom, ko je Ortega zadel prečko. Taktično so bili Italijani za razred boljši. Vezni igralci in branilci so povsem zasenčili Ort ego in France-scolija, Zidane pa je bil dobro uro gospodar sredine igrišča.
Ko Bokšič ne bi bil tako skregan z golom, bi Juventus lahko spravil rezultat na varno že v prvem polčasu. Hrvat je v 13. minuti čudovito prodrl po levi strani, a njegov siloviti strel je Bonan odbil s telesom. Se boljšo priložnost je Bokšič imel v 55. minuti, a Bonano je tik pred golom njegov strel spet odbil. Do 65. minute je imel Juventus niti igre v svojih rokah, odtlej pa je fizično nekoliko popustil in Argentinci so dvignili glavo. Ortegva prečka je spet zdramila Tu-rinčane in privedla do edinega zadetka. River Plate je po golu takoj navalil na Ju-ventnisova vrata in Peruzzi je moral dvakrat poseči. Čeprav so Turinčani v zadnjih petih minutah spet dobro zadrževali žogo (Bokšič je v protinapadu
spet zgrešil sam pred vratarjem), je imel Cilec Salas v zadnji minuti še eno dobro priložnost, njegov strel pa je Peruzzi odlično odbil.
Za najboljšega igralca tekme je bil imenovan Del Piero.
IZJAVE PO TEKMI
Marcello Lippi: »Ni lahko igrati po tako dolgem potovanju in težava s časovno razliko. Zato sem ponosen na svoje igralce. Proti Riverju smo igrali kot hočem: agresivno, toda uravnovešeno. Nekaj težav smo imeli samo na začetku, potem smo prevladah. Bokšič je izreden: je neverjetno hiter in močan in ni nikoli utrujen. Jaz mu lahko samo ploskam.«
Ramon Diaz: »Zmagal je močnejši. Tekma je bila enakovredna, toda Juventus je bil bolj konkreten.
Njihov presing smo dobro prestah, vendar smo v drugem polčasu plačah davek neizkušenosti. Odločiti sta epizodi. Del Piero svoje priložnosti ni zamudil, Ortega pa ja. Todatekma je bila zanimiva, brez odvečnih prekrškov in hudobij, zato sem lahko zadovoljen.«
Ciro Ferrara: »Zmaga z 1:0 je lažna. Lahko bi zmagali z večjo prednostjo. Uspeh posvečam bratranu Ettoreju, ki je umrl pred petnajstimi dnevi. Star je bil 32 let.«
Montero: »Ni bilo lahko. Argentinci so si hitro podajali žogo, a mi smo še boljše zapirati prostor. Tekma res ni bila navdušujoča, vendar to je za takšna srečanja povsem naravno. Srečen sem, v svoji karieri še nikoli nisem dosegi tako pomembnega uspeha.«
Alen Bokšič: »Mi smo vajeni težkih tekem, oni mogoče manj. Po zmagi v evropski ligi z Marseillom sem občutil kot veliko krivico, da je zaradi znanih malverzaciji predsednika Tapieja tekmo za medcelinski pokal odigral Milan namesto nas. Zato sem danes še dvakrat bolj zadovoljen.
Francescoli: »Doživeli smo poraz, ne pa polom. Skoda, da je Juventus dosegel gol prav tedaj, ko smo mi rasti.«
NOVICE
Bevilacqua kriva
MONTECARLO - Mednarodna atletska zveza je imela prav: italijanska skakalka v višino Antonella Bevilacqua ne bi bila smela nastopiti na olimpijskih igrah. Tako je včeraj nepreklicno odločila mednarodna arbitraža v Montecarlu. Prošnjo o arbitraži je vložila Mednarodna atletske zveza (IAAF) zoper odločitev italijanske atletske zveze, da Bevi-lacquove ne diskvalificira za tri mesece zaradi jemanja efedrina. Atletinji so nedovoljeno snov v krvi izmeriti kar dvakrat, toda italijanska zveza se je vedno sklicevala na določilo zdravniškega kodeksa Mednarodnega olimpijskega odbora (MOK) o dobri veri. Diskvalifikacija italijanske atletinje je zapadla 25. avgusta. Čeprav sproočilo IAAF tega izrecno ne omenja, naj bi MOK zdaj razveljavil četrto mesto in znamko 1, 99 m, ki jo je Bevilacquova dosegla v Atlanti. Italijanska atletska zveza je odločitev mednarodne arbitraže sprejela z obžalovanjem, Bevilac-quova pa je bila polemična. »Sem presenečena, ker sem pričakovala oprostitev. O zadevi nočem več govoriti, mogoče se bodo z njo ukvarjati moji odvetniki. Vsekakor ne mislim odnehati z atletiko. Nastopila bom tudi v Atenah in tam preskočila višino dveh metrov,« je dejala nemima Antonella.
Umri Guido Gratton
Zlata knjiga
1960: Real Madrid (Spa), 1961: Penarol (Um), 1962: Santos (Bra), 1963: Santos, 1964: Inter (Ita), 1965: hiter, 1966: Penarol, 1967 Racing (Arg), 1968: Estu-diantes (Arg), 1969: Milan (Ita), 1970: Feyenoord (Niz), 1971: Nacional (Um), 1972: Ajax (Niz), 1973: Independiente (Arg), 1974: Atletico Madrid (Spa), 1976: Bayem (Nem), 1977 Boca Juniors (Arg), 1979: Asuncion (Par), 1980: Nacional (Um), 1981: Flamen-go (Bra), 1982: Penarol, 1983: Gremio (Bra), 1984: Independiente, 1985: Juventus (Ita), 1986: River Plate (Arg), 1987: Porto (Por), 1988: Nacional (Um), 1989: Milan, 1990: Milan, 1991: Crvena zvezda (Jug), 1992: Sao Paolo (Bra), 1993: Sao Paolo, 1994: Velez Sar-field (Arg), 1995: Ajax, 1996: Juventus
LOKOSTRELSTVO
Turnir Našega praporja osvojil Ušaj iz N. Gorice
Zelo spodbudne uvrstitve domačih članov in Zarje
Lokostrelski turnir v organizaciji društva Naš Prapor je s časom postal za lokostrelce iz Slovenije, Furlanije in Veneta že prava tradicija. Letos pa se ni turnir kakor zmeraj doslej odvijal v dvorani go-riškega Kulturnega doma, ampak v sovodenj-ski telovadnici. Kljub temu pa je preko 70 tekmovalcev, ki je na turnirju sodelovalo, bilo nadvse zadovoljnih. Res se organizatorji letos ne morejo ponašati s tako ugledno konkurenco kot v prejšnjih letih, ko smo lahko v Gorici občudovali Slovenca Medveda ali Goričana Bisianija, ki sta letos sodelovala na olimpijskih igrah. Turnirja pa se je udeležil Novogoričan Rajko Ušaj, slovenski reprezentant, ki je tudi dosegel najboljši rezultat s 579 točkami.
Tudi drugih dobrih rezultatov ni manjkalo. Zadovoljni nad doseženim so bili predvsem domači lokostrelci, saj so dosegli skoraj nepričakovane uvrstitve. Med veterani je tako slavil Joško Kuzmin, na tretje mesto med com-poundi in v olimpijskem slogu pa sta se uvrstila Darij Cotič in Ivo Devetak, ki sta postavila tudi osebne rekorde. Se eno prvo mesto pa so domačini odnesli z Lorenzom Quintano, ki je bil najboljši med naraščajniki. Tudi tržaško društvo Zarja ni razočaralo. Tako je v konkurenci mladink zmagala Katja Raseni, Bogdan Stopar in Moreno Granzotto pa sta zasedla med člani 5. oz. 7. mesto. Drugo mesto v olimpijskem stilu pa je zasedel Aleksan-
der Ražem.
(A&D)
Robert Englaro trenira s Foggio
,FOGGIA - Slovenski nogometni reprezentant Robert Englaro bi lahko postal prvi letošnji tujec italijanskega drugoligaša Foggie.
Šestindvajsetletnega člana ljubljanskega moštva SCT Olimpija so včeraj uradno predstavili na sedežu kluba. S Foggio bo treniral dva dni, nakar bo trener Burgnich odločil, kaj z njim. Foggio bi Englaro stal res malo, saj se je z Olimpijo že dogovorila za odškodnino v vrednosti 300 milijonov lir, igralcu, s katerim se še pogaja, pa ponuja 250 milijonov lir letne plače in možnost obnovitve pogodbe za naslednji dve sezoni.
Englaro je poročen in ima dva otroka.
FIRENCE - Po več kot enem tednu agonije je v bolnišnici v Firencah umrl nekdanji nogometaš Fio-rentine in reprezentance Guido Gratton. Triinpetdesetletnega Tržičana so preteklo soboto fizično napadlni neznanci.
Oddo zamenjal Lucesca
REGGIO EMUJA - Francesco Oddo je novi trener prvoligaša Reggiane, ki je zaradi slabih rezultatov odstavila romrmskega strokovnjaka Mircea Lucesca. Oddo je s klubom podpisal dveletno pogodbo, prvič pa bo trening vodil danes. Zanj je to prvič, da bo treniral v A ligi.
Franku VVilliamsu bodo sodili
BOLOGNA - Sodnik za predhodne preiskave v Bologni Diego Di Marco je odredil sojenje proti šefoma avtomobilističnega teama formule ena Franku VVilfiamsu in Patricku Headu zaradi tragične smrti dirkasča Ayrtona Senne na VM Imole leta 1994. Obtožujejo ju nenamernega umora. Istočanso bodo sodili tudi odgovornima za dirkališče v Imoti Fede-rico Bendinelliju in Giorgiu Poggiju.
Messina v težavah
MILAN - Pred jutrišnjo kvalifikacijsko tekmo za nastop na evropske košarkarskem prvenstvu v Budimpešti proti Madžarskem ima selektor italijanske reprezentance Ettore Messina štete igralce. Myers, Bonora, Gay in Gentile so že odpovedati svojo udeležbo, zaradi bolečin v vratu pa je pod vprašajem tud nastop centra Frosinija.
Bagnoli žrtev prometne nesreče
MODENA - V noči na torek se je v prometni nesreči s svojim bmw hudo ranil trener odbojkarskega prvoligaša Las Daytone iz Modene Daniele Ba-gnoli. Zlomil si je piščal, golenico in nekaj reber, dobil pa je tudi lažji pretres možganov.
NAMIZNI TENIS / NA KVALIFIKACIJSKI TEKMI V PARMI
Krasovka Ana Bersan se jez osvojitvijo drugega mesta že uvrstila med »Top 12«
Katja Milič od 5. do 8. mesta - Od štirih Krasovih dvojic so kar tri segle po medaljah
Na drugem kvalifikacijskem turnirju za uvrstitev na turnir Top 12, ki je bil v Parmi se je osemčlanska ženska Krasova reprezentanca ponovno dobro odrezala.
Prvi dan so biti na vrsti moški, v nedeljo pa so bile tekme v ženskih dvojicah in posamezno. Od štirih Krasovih dvojic so kar tri segle po medaljah. Zmagovalna je bila dvojica v postavi Ana Bersan/Katja Milič, ki je v finalu nadigrala par Avesani/Puricelli. Tretje mesto sta si podelila Krasova para Martina in Nina Milič, ki sta izgubiti v derbiju s prvou-vrščenima krasovkama in par Vanja Mitič/Karin Calliari (Tramin). Dvojico Ivana Stubelj/Daša Bresciani je izločil drugouvrščeni par Avesani/Puricelli v četrtini finala. Medtem ko je dvojica mlajših sestričen Milič prav tam žela velik uspeh z zmago nad parom št. 2 Lazzeri/Parietti. Neprezračenost in slab zrak v telovadnici je povzročil slabo počutje več športnikom, kar se je zlasti poznalo pri igri v popoldanskem individualnem delu turnirja. Sicer pa tudi tukaj Krasove pingpongašice niso razočarale in tako je Ana Bersan (na sliki) zabeležila drugo mesto in se s tem uvrstila na Top 12. Katja Mitič 5. do 8. mesto, Vanja Milič se je uvrstila med prvo šestnajsterico ter Martina in Sonja Milič med dvaintrideseterico. Daši Bresciani, Ivani Su-
belj in Nini Milič žal ni uspel proboj iz kvalifikacijske skupine, vendar je treba poudariti, da so imele težke nasprotnice. Daša in Ivana sta novinki v drugi jakostni skupini, a sta nudili močan odpor proti uveljavljenim igralkam kot so Condorelli, Conciauro ali
Giusani. Nina in Martina sta tretjekategornic1 in sta si pridobiti pravico do nastopa na tem turnirju z dobrimi uvrstitvami iz predhodn®' ga turnirja te kategorije. Martina Milič je celo premagala v skupini Analiso Dini, številk0 15, in se potem v prvem kolu na izločan)6 pomerila z dobro razpotoloženo Nicoletto Stefanovo. Slednja igralka je v četrtini finala tesno s 3:2 premagala Katjo Milič, ki pa se j6 bila pred tem morala pomeriti s klubsko kolegico Vanjo Milic.	,
Vedno pripravljena na nove športne izm® je Sonja Milic dala vzgled mlajšim, kako se uspešno prebiješ iz skupine. V prvem krogu med dvaintrideseterico pa je morala preda orožje agilnejši traminski igralki Karin Calliari. Ana Bersan ni imela veliko opravkov skupini z nasprotnicama Francesco Franc in Alibbijevo. Zato pa je bilo napredovanje ^ drugem delu tekmovanja precej naporno za radi slabega počutja. Po zmagi nad Francesco Crespi in Marto Mastrantonio s 3:0 v nizu1. J v polfinalu že izgubljala z 2:0 s Francesc Avesani. Ker se je krasovki vlila kri iz n°s _ so tekmo morati prekitniti za 10 minut in 11 ll^ dili Bersanovi prvo pomoč. Ana je zatem magala nasprotnico, a ji je zmanjkalo mo 1 finalni tekmi z igralko Messine Mariello geri. (J.J.)
I
ŠPORT
Sreda, 27. novembra 1996
„ KOŠARKA / MLADINCI
Šesta zaporedna zmaga Jadrana Bor dobil derbi z Bregom v Dolini
Kadeti: Jadran pozno reagiral
Breg KljuC. Mi jot -Bor 80:127 (27:62)
BREG: Baldi 28 (2:7), Kocjančič 14 (2:3), Lakote 12 (2:6), Tavčar, ^komin 14, Santi 12. ‘tener: Klabjan. SON: l8. PON: Santi. PM: 6:16
BOR: Bressan 2, Spa-Ooni 2, Milkovič 18. 2:6), Jogan 2, Kovač 8 |4:4), Sancin 16 (1:2), Uršič 22 (2:2), Caser 17 ^:2), Stokelj 8 (2:4), La-Pelj 20 (2:5), Vidali 12. Trener: Canciani. SON:
17> PM: 14:25. 3 Točke: Uršič 4, Sancin 1.
Derbi med Bregom in Borom (na sliki) je po Pričakovanju pripadal Svetoivančanom, ki so Pokazali boljšo tehnično Pripravljenost. Tekma je orla v prvem polčasu Povsem enosmerna, Medtem ko je bil Breg P° odmoru in predvsem v zadnjih minutah onakovreden gostom. Bregov trener Klabjan je J^rrel samo sest igralcev, Borov trener Canciani Pa je dal vsem Košarkarjem možnost, da se izkažejo. Med posamezniki zasluži po-.fono pohvalo Riccardc Bardi, ki je bil najboljši da igrišču, ugodno pa sta presenetila Jakomin Pji domačinih in Milko-y*c Pri zmagovalcih, ^iko Stokelj)
Jadran - SGT 89:68 (42:40)
Jadran: Brazzani 13, ozar 4, Velinski 34, Bravec 3, Umek 1, Starc 2, Franko 12, Senica n.
• Trener: Čehovin. Tri tocke: Slavec 1.
Jadranovi mladinci so Proti SGT osvojili Šesto aporedno zmago.
1 kvnia vsekakor ni bila anka, saj so gostje takoj Povedli za 10 točk (6:16)
asti po zaslugi conske razporeditve, proti kate-s° imeli naši velike D ,ave- V nadaljevanju j Casa pa so jadranovci Nadoknadili zaosta-e ’ Pri čemer je imel
velike zasluge Velinski, ki je sam dosegel več kot polovico točk domače ekipe.
Po odmoru pa je le prišlo do preobrata. Nasi so strnili obrambno vrsto, ki je v prvem polčasu šepala, v napadu pa so bili precej bolj natančni pri metu. Tako se je prednost plavih stalno večala in izdatna zmaga je bila tu. Velinski je bil v napadu praktično neustavljiv. (B.S.)
KADETI
UBC Videm - Jadran 81:48 (48:22)
JADRAN: Bogateč, Bosari 17 (5:12, 6:7, 0:1), Fonda (-, 0:2, -), Guštin 12 (6:10, 3:14, 0:3), Hrovatin (-, 0:1, 0:1), Paole-tič 9 (1:2, 4:9, 0:3), Pus-sini (0:2, 0:1, 0:1), Smi-lovich (0:2, 1:2, -), Stefančič 2 (2:2, 0:4, -), Valente 6 (0:1, 3:0, 0:3), Volturno (0:4, -, -).
Jadranovci so se srečali s fizično boljšo ekipo. V prvem polčasu so plavi igrali slabo. Branili niso in so bili fizično v podrjenem položaju. Tudi napad ni bil najbolj učinkovit. V drugem delu so Tržačani nekoliko reagirali. S trdnejšo obrambo so prestregli več žog in izvedli nekaj protinapadov ter izsilili precej prekrškov, tako da je moral eden od nasprotnikov na klop zaradi petih osebnih napak. Toda do reakcije je prišlo prepozno. (d.g.b.)
Ostali izidi 5. kola: Pall. Gorizia - Arte 91:64, Staranzano - Ge-nertel 98:99, Bicinicco -Libertas 53:67, Don Bo-sco - Carnia 124:82, Po-lisgma - Cervignano 77:67.
Vrstni red: Don Bosco 10, Genertel in Pall. Gorizia 8, UBC Videm in Arte 6, Staranzano, Carnia, Bicinicco in Polisg-ma 4, Jadran. Cervignano in Libertas 2.
ODBOJKA / MLADINSKA PRVENSTVA
V boju za naslov prvaka morda usoden poraz za Koimpexove mladince
Mladinke: tudi Sloga v igri za play off? Deklice: Kontovelu zanimiv derbi z Borom
MLADINCI
Triestina Volley - Koimpex 3:1 (8:15,15:5,15:11,15:7)
KOIMPEX: Drasic, Milič, Peterlin, Mauri, Mikolj, Jančar, Savarin, Stopar, Kr-mec, Pipan, Spetič, Grilanc.
V najpomembnejši tekmi pokrajinskega prvenstva je Koimpex (na sliki zgoraj) utrpel pekoč poraz. Proti direktnemu tekmecu za osvojitev naslova so naši fantje klonili po štirih setih igre. Ekipi sta si po tehničnem znanju igralcev enakovredni, morda Koimpex v tem celo prednjači, Triestina Volley pa se je izkazala za bolj homogeno celoto. Združeno ekipo so pokopala prav gotovo prevelika nihanja v igri, saj so lepim akcijam sledile pavze polne napak. V prvem setu je sicer teklo vse kot po olju. Z dobrim sprejemom in obrambo ter nepredvidljivimi podajami in močnim napadom je Koimpex popolnoma nadigral nasprotnika. Triestina pa ni popustila, Koimpexovi igralci so pričeli grešiti in po treh setih zelo slabe igre predali zmago nasprotnikom. Sedaj je žal pokrajinski naslov nedosegljiv. Matematične možnosti sicer Se obstajajo, mislimo pa, da je skoraj nemogoče, da bi
Triestina v nadaljevanju bila kdaj poražena. (T.D.)
Ostali izid: Virtus - Volley 80 3:0. Vrstni red: Virtus in Area Immobiliare 8, Koimpex 6, Volley club in Volley 80 0.
MLADINKE
Skupina A
SanVAndrea - Breg 0:3 (15:1,15:1,15:6)
BREG: Sancin, Carboni, Bet, Rodella, Terčon, Cok, Žerjal, Mingot, Kalc, Slavec, Cossutta
Tudi sobotna igra naSih deklet je res brez komentarjev. Res je, da so se brežanke tokrat znašle na igrišču z ekipo, ki je vredna pohvale, saj trenutno vodi na vrhu lestvice, vendar niti malo niso pokazale vsaj malo zbranosti oz. volje, da bi zaigrale učinkovito. Lahko rečemo, da njihova igra ni bila primerna niti za trening. Nasprotnicam se ni bilo treba veliko truditi. Z veliko lahkoto so nizale točko za točko, kar je tudi razvidno iz samega rezultata. Moramo pa omeniti, da so Brežanke v tretjem setu končno vendarle skušale popraviti slab vtis, toda nato je v njihovih vrsta spet prevladala nezbranost.
Sloga B - Altura 3:0 (17:15, 15:10,15:7)
SLOGA B: Canziani, Ferlu-ga, Gregori, Hrovatin, Kete, Kovačič, Sosič, Stranj, Žagar.
Igralke Sloge B so v prvem povratnem kolu prijetno presenetile, saj so s čistim 3:0 premagale drugouvrščeno Al-turo. Naše igralke so takoj zelo odločno začele in povedle že 12:5, a so se potem pustile presenetiti. Gostje so nizale točko za točko in jih pri štiri-najstici tudi ujele. Ko je že vse kazalo, da bo Sloga položila orožje, so se igralke zbrale in v finišu osvojile set. Odslej je slo vse kot po olju. Slogašice so dobile zaupanje vase, zaigrale tako, kot so sposobne in tudi če je nasprotnik po drugem setu povedel, so odločno reagirale in niz osvojile. Tudi v tretjem setu je Altura povedla s 4:0, to je bilo pa tudi vse, saj ji Sloga ni več dovolila, da igra. Za zmago zaslužijo seveda pohvalo vse igralke, ki so se s tem uspehom celo vpletle v boj za nastopanje v play of-fu. (Inka)
Vrstni red: SanfAndrea 8, Altura in Sloga B 4, Breg 0.
Skupina B
Bor - Kontovel 3:0 (15:6, 15:8,15:12)
BOR: J. in Z. Miličevič, Bogateč, Flego, Macho, Rogelja, Sadlovvski, Boz, Stemad, Vir-giglio.
KONTOVEL: Sossa, Stoka, Švara, N. in J. Milič, Battigelli, Gollia, Bukavec, Hrovatin.
V povratnem derbiju med Borom in Kontovelom so bo-rovke brez težav premagale nasprotnice. Tekma ni bila na visoki ravni, saj sta obe ekipi igrali brez prave motivacije. Borovke bodo namreč skoraj gotovo osvojile drugo mesto v skupini in se uvrstile v nadaljnjo fazo, Kontovel pa nima možnosti, da bi posegel v boj za prvi dve mesti. Borovke so v prvih dveh setih stalno imele vajeti igre v svojih rokah, tretji set pa je bil bolj
izenačen. V končnici seta pa se je pokazala neizkušenost Kontovela, ki nastopa z zelo mlado ekipo, saj je z naivnimi napakami sam podaril set in s tem tudi tekmo Boru. Razlika med ekipama je bila predvsem v igri na mreži, kjer je bil Borov napad prodornejši. Za igro v napadu pa pri Kontovelu zasluži pohvalo Battigellije-va, ki je za nasprotnice predstavljala nerešljivo uganko. Za Bor so na igrišče stopile vse igralke razen Se vedno poškodovane Machove. (T. G.)
Koimpex - Virtus 3:0 (15:0, 15:5,15:5)
KOIMPEX: Babudri, Cau-ter, Furlan, Kalc, Kobau, Kocjančič, Mamillo, Mauro, Molassi, Obad, Sosič
Prvo povratno kolo je predstavljalo za Koimpex manj kot formalnost. Kljub temu, da so se igralke na igrišču menjavale kot na tekočem traku in da je torej nastopala stalno drugačna postava, je bilo 10 točk vse, kar je Virtus v tem srečanju zmogel.
Vrstni red: Koimpex 10, Bor 8, Volley 93, Kontovel in Virtus 2.
DEKLICE
Skupina A
Izida 1. kola: Virtus B -NPT A 0:3 (2:15, 6:15, 0:15), Altura - Sloga B bo danes ob 19. uri v telovadnici šole Don Milani.
Skupina B
Sloga A - Area Immobiliare C 3:0 (15:0,15:2,15:1)
SLOGA A: Ban, Cvelbar,
Coretti, Crissani, Gregori, Kovačič, Maurel, Obad, Žagar
V prvenstvu deklic nastopa Sloga A s kombinirano postavo deklic in naraščajnic. Kljub temu, da igralke ne trenirajo skupaj, saj pripadajo dvema različnima ekipama, so prvo tekmo osvojile v rekordno kratkem času. Nasprotnice, ki so v primerjavi s slogašicami še začetnice, so v treh setih zbrale le tri točke, ta podatek pa dovolj zgovorno priča o razmerju sil na igrišču. (INKA)
Ostali izid 1. kola: Virtus A - S. Andrea 3:0 (15:2, 15:10, 15:2).
Skupina C
Kontovel - Bor 3:2 (9:15, 15:10,15:6,13:15,15:9)
KONTOVEL: Stoka, Švara, Milič, Battigelli, Gollia, Bukavec, Spssa, S trač, Vitez, Hrovatin, PraSelj, Antonini.
BOR: Miličevič, Smotlka, Furlani, Posar, Frandolič, KraSevic, Husu.
Po zelo borbeni in izenačeni tekmi (na sliki levo), v kateri sta obe ekipi pokazali veliko volje do zmage, sta točki pripadli Kontovelkam. Odločilen je bilo tie break, v katerem so gostiteljice zaigrale resnično brezhibno in hladnokrvno, saj niso praktično naredile nobene napake. Najboljša na igrišču je bila Valentina Battigelli, pri Kontovelu pa velja pohvaliti tudi najmlajše.
Ostali izidi 1. kola: SGT -DMA A 0:3 (17:15, 15:4, 15:1).
KOŠARKA / PRVENSTVO NARAŠČAJNIKOV
Obvestila
Družinski derbi« osvojil Bor Ediauto Kontovel (Doglia 39) ugnal Santos
Na Goriškem je Dom Sprint auto prepirčljivo premagal ekipo UGG
Bor B Autocarrozzeria Boris - Bor A Ediauto 32:131 (16:62)
BOR B: Mirčeta, Bettilo, Lombardo 7, Miloševič 3, Viler, Premru 4, Pitacco, Sadlovski, Družina, Dedarič 7, Krizmančič 4, Sunierga 3, Scarcia 2. Trener: Canciani, SON: 22, Pet osebnih napak: Denanič.
BOR A: Cafol 24, Pison, Tolenti-no 6, Gaburro 24, Stokelj 11, Košuta 33, Krmec 8, Kodrič 10, Lovriha 15, Romano ni vstopil. Trener Krečič: SON: 26, Pet osebnih napak: Kafol in Pison.
V »družinskem« derbiju prvega kola (na sliki) je Bor A po pričakovanju premagal Cancianijevo posadko. Končni izid ni bil nikoli v dvomu, saj so Gaburro in soigralci že v prvih minutah visoko povedli (0:14 v 4’) in nemudoma spravili rezultat na varno. Mlajši borovci B ekipe so kljub visokemu porazu zadovoljili, saj so se požrtvovalno borili od začetka do konca. Najboljši na igrišču je bil Denis Cossutta. (Niko Stokelj)
Santos - Kontovel 49:109 (20:47)
KONTOVEL: Sibelja 1 (1:2), Rogelja 2 (0:0), Šušteršič 16 (2:8), Doglia 39 (5:14), Kocjančič 11 (2:6), Na-
bergoj 8 (0:2), Rebula 13 (5:14), Se-mec 6 (2:4), Žagar 5 (1:3), Gregori 8 (2:4). Trener: Meden.
V prvi prvenstveni tekmi je Kontovel v gosteh prepričljivo premagal ekipo Santosa. Šibek nasprotnik ni nudil našim nikakršnega odpor. Že v uvodnih minutah so si priigrali znatno prednost ter jo iz minute v minuto večali. Le nezbranost in netočnost pri izvajanju prostih metov (20:57) je preprečilo Medenovim varovancem, da bi zaključili tekmo Se z večjo razliko. Poleg Doglie, ki je bil z 39 točkami najboljši strelec srečanja, se je zlasti v obrambi izkazal Sibelja. (Šušteršič)
NA GORIŠKEM
Dom Sprint Auto - UGG 63:36 (33:18)
DOM: Abrescia 2, Klanjšček, Gravner 10, Bensa 2, Golob, Cuzzu-coli 25, Radikon, Zulian 4, Spacal 20, Gergolet. Trener: Ambrosi. TRI TOCKE: Cuzzucoli.
Domovci so pričeli prvenstvo s prepričljivo zmago. Že na začetku so si pridobili 15 točk prednosti in to prednost stalno večali. Pohvalo si zasluži zlasti Nejc Spacal za učinkovito igro v napadu in odličen skok.
OKVAL
vabi člane na občni zbor, Iti bo danes, 27. 11. ob 20. uri v prvem in 20.30 v drugem sklicu. Dnevni red: 1. predsedniško poročilo, 2. poročila načelnikov sekcij, 3. pozdravi, 4. poročilo blagajnika, 5. vobtve novega odbora, G. razno.
ŠD MLADINA - smučarski odsek
prireja od 22. decembra do 1. januarja 1997 zimovanje v Mariboru (pohorska smučišča). Podrobnejše informacije in pojasnila dobite na sedežu društva v Domu Alberta Sirka vsak ponedeljek od 19.30 do 21. ure, kjer je možen tudi vpis. Informacije nudijo tudi odborniki društva ali na tel. St. (040) 213518.
SKBRDINA
sporoča zainteresiranim, da je treba položiti akontacijo za zimovanje v Mariboru najkasneje do ponedeljka, 2. decembra na sedežu kluba v Proseski ulici 131 od 19. do 20.30.
SK DEVIN
obvešča, da je Se nekaj prostih mest za novoletno zimovanje v smučarskem centra Falcade (BL) od 1. do 6. januarja 1997. Javite se cimprej! Informacije po tel. 2916004.
4
GLEDALIŠČA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
SSG - Kulturni dom
Danes, 27. t. m., ob 16. uri (red I) »Afrika ali Na svoji zemlji« krstna uprizoritev, avtor in režija Boris Kobal.
Ponovitve: jutri, 28. t.m., ob 16.00 (red G), v petek, 29. t.m., ob 20.30 (red F) in v soboto, 30. t.m., ob 20.30 (izven abonmaja).
SSG razpisuje abonma 1996/97: vpisovanje novih abonentov od 10. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, telefon 632664.
Gledališče Verdi - Dvorana Trip-covich
Jesenska simfonična 1996/97 Pri blagajni Dvorane Tripcovich je v teku prodaja vstopnic za vse koncerte. Urnik blagajne Dvorane Tripcovich: 9-12, 16-19. Vpisovanje novih abonmajev pa bo možno do 2. decembra.
Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97
Danes, 27. t.m., ob 16. uri (red sreda popoldne) - ERT-CTB »Pesta d’anime« tekst in režija Cesare Lievi. V abonmaju - predstava št. 12 (modri)
Od 3. do 8. decembra (izredna predstava v ponedeljek, 2.12. -red prost) »Bobby sa tutto« z G. Dorellijem in L. Goggi. Režija Pie-tro Gaiinei. V abonmaju - odrezek St. 5 (rumen)
Do 29. t.m. rezervacija vstopnic
za abonente in od 30. t.m. dalje pa za neabonente.
Gledališče Cristallo- La Contrada Povem ti pravljico
V	nedeljo, 1. decembra, ob 11.uri bo gledališka skupina Clac Teatro iz Milana predstavila »II tamburo a cucu«. Vstopnice dobite pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063-638311) in v gledališču Cristallo (tel. 390613-948471)
Milie
Gledališče Verdi: V soboto, 30. t.m., ob 20.30 - skupina Erbamil iz Bergama predstavi »Calzette rosse«.
KD S. Škamperle pri Sv. Ivanu
Danes, 27. t. m., ob 20.30: SSG »PoreduSov Janoš«, režija, besedilo, igra Evgen Car.
Ponovitev jutri, 28. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
GORICA
Kulturni dom
Jutri, 28. t.m., ob 20.30 - Stalno gledališče F-Jk »II maresciallo Butterfly«. Prireditelja E MAC in ERT
V	ponedeljek, 2. (red A) in v torek, 3. (red B), ob 20.30 komedija »Afrika ali Na svoji zemlji«, avtor in režija Boris Kobal.
KOROŠKA
CELOVEC
Dvojezična zvezna trgovska akademija: V petek, 29. t.m., ob 16.00 -Redni občni zbor Združenja staršev v Dvojezični zvezni trgovski akademiji - od 17. dalje - Dan staršev.
VETRINJ
Pri Marhofu: Vetrinjska kulturna jesen - jutri, 28. t.m., ob 20.00 - Literarno branje: Egyd Gstettner »Der Heuler des Jahres«.
RADIŠE
Kulturni dom: V soboto, 30. t.m.,ob 20.00 - Premiera igre »Balade« Janeza Menarta; nastopa gledališka skupina SPD Radise, režija Marjan Bevk.
ŠENTRUPERT PRI VELIKOVCU
Gospodinjska sola: V soboto, 30. t.m., ob 9.30 - Dan krajevne zgodovine ob 90-letnici SPD Lipa s predavanji H. Filipiča, Z. Kuchlig, V. Inzka, P. Apovnika in R. VVlatt-niga.
DOBRLA VAS
Rutar-Lido: V nedeljo, 1. decembra, ob 11.00 - Adventno srečanje Društva upokojencev »Podjuna«. Kulturni program bo oblikoval MoPZ Trta iz Žitare vasi.
RAZNE PRIREDITVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
$YARANCAN	Alda Rupla »Zaznave in odtenki«
Občinska knjižnica: v četrtek, 28. (Percezioni e sfumature). Knjigo bo t.m., ob 20.00 - Predstavitev knjige predstavil prof. Silvio Cumpeta.
GLASBA
TRST
Glasbena matica
Abonmajska koncertna sezona 1996/97
V	torek, 3. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu bo na sporedu koncert Godalnega kvarteta Tartini iz Ljubljane. Na sporedu skladbe Tartinija, Mozarta in Schuberta.
Prodaja in dvig abonmajev vsak dan na Glasbeni matici.
Kulturni dom
V	nedeljo, 1. decembra, ob 16. uri prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov zborovsko revijo.
Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 9. decembra, ob 20.30 - koncert pianista Michela Dalberta in violoncelistke Kirn Kashkashian Na sporedu Brahms in Kurtag.
Avditorij Muzeja Revoltella
V	soboto, 30. t.m., ob 20.30 bo na sporedu dobrodelni koncert zbora Hortus Musicus, dirigent Fabio
Nesbeda , kitarist Fabio Cascio-li.Na sporedu Brahms, Schumann, Bartholdy, Federico More-no-Torroba, mario Castelnuovo-Tedesco.
GORICA
Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel - Gorica
Koncertna sezona 1996/1997 Danes, 27. t.n., ob 20.30 bo v Kulturnem centru L. Bratuž- koncert pianista Mirana Devetaka. Na sporedu Haydn, Rachmaninov, Bartok, Prokofjev.
Kulturni dom
V petek, 29. t.m., ob 20.30 - »September songs - La mušica di Kurt Weil« - Goricakinema - film, ki ga prireja Konoatelje.
POSTOJNA
Jutri, 28. t. m., ob 19.30 bo v dvorani Glasbene Sole koncert kitarista Marka Ferija. Na programu For, De Falla, Turina in Rodrigo.
RAZSTAVE
TRST
Miramarski park: v konjušnici je do 7.1.97 na ogled razstava »Praški zaklad«. Umik: 9-18.
Miramar - Skulptura v parku: v
parku je na ogled razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zavagno, ki jo organizirajo Trgovinska zbornica, trž. turistična ustanova, Studio Bassanese Združenje Eos pod podkroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK.
Kavarna San Marco: na ogled je fotografska razstava v Crnobelem Piera Ninfe z naslovom »L’universo del tango«
Galerija Bassanese: na ogled je razstava Alika Cavaliereja z naslovom »Pian Cordova, Romagnano Sesia 28078».
Galerija Torbandena: Na ogled je razstava slikarja Cveta Marsica z naslovom »Fertilidades«.
Komercialni center II Giulia: Do 12. januarja 1997 je na ogled skupinska razstava »Natale, festa delVamore e dell’awento«,v organizaciji Literarnega krožka F-Jk.
Gostilna »Stalletta« (Sv. Jakob): do
30. t. m. bo na ogled skupinska razstava tržaških slikarjev z naslovom »Sapori d’autunno», ki ga organizira Književni krožek Furlanije-Julijske krajine.
GORICA
Kulturni dom: danes, 27. t.m., ob 18.30 otvoritev skupinske razstave goriskih slikarjev ob 15. obletnici otvoritve Kulturnega doma.
Kulturni center Lojze Bratuž: do 30.
t. m. je na ogled razstava zamejskih likovnih ustvarjalcev. Urnik: od 17. do 19. ure vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah.
Katoliška knjigarna (Travnik 25): V petek, 29. t.m., ob 18.00 - otvoritev razstave Klavdija Tutte. Umetnika bo predstavil Joško Vetrih.
PASSARIANO
Villa Manin: do 6. januarja 1997 bo na ogled razstava »Veličina neke dinastije, dediščina rodbin Manin in Dolfin«.
KOROŠKA
CELOVEC
Generalni konzulat RS - Na ogled je razstava slik in stekel Jožeta Horva-ta-Jakija.
Bau Holding Kunstforum: Do 18. decembra bo na ogled razstava del Fa-rida Sabha.
Kunsthalle Ritter: DoDo 22. decembra je na ogled'razstava Lavvrence VVeiner »Slipping and sliding«.
ŠENTJANŽ V ROŽU
K+k center: Do 8. decembra bo na ogled razstava »Ko bo cvetel lan«.
TINJE
Galerija Tinje: Do 7. decembra bo na ogled razstava »Kočevska - izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev«, ril).
LIBUČE
Galerija Falke:Od 1. decembra bo na ogled razstava ded Gustava JanuSa in Gustava Gnamuša.
f
Horoskop
zapisal B. R. K.
OVEN 21.3.-20.4.: V kritičnih situacijah si boste pomagah s humorjem in tako vseskozi ohranjali vedro razpoloženje. Izkoristite priložnost in si z vedrino oglejte vse svoje gromozanske težave.
CTf
BIK 21.4. - 20.5.: Nekdo vas bo neprikrito občudoval in hvalil vaš eleganten videz. Ker ne boste vedeli, ali vam iskreno laska ali samo blefira, boste malce na trnih. Jutri bo ze vse jasno.
DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Potrebovali boste pomoč okolice, zato se nikar ne obnašajte kakor da me rajo biti drugi veseb, da vam lahko pomagajo. Pomoč prejmejo skromni, napihnjeni jo morajo kupiti.
RAK 22. 6. - 22. 7.: Veliko truda boste vložili v to, da bi pritegnili pozornost okobce. Uspeh bo odvisen od načina, ki ga boste izbrab. Zaigrajte na karto simpatije, pa bo Slo.

LEV 23. 7. - 23. 8.: Vase zdravje je sicer stabilno, vendar se pri seganju po nedosegljivem ne naprezajte preveč, da se ne zvrnete Cez rob lastnih zmogljivosti. Vrnitev bo težka.
DEVICA 24.8. - 22.9.: Zazeleb si boste novih dragocenih predmetov. Zadovoljite raje neko svojo pristno potrebo, pa boste spoznali, da vas obilje predmetov zgolj uspava in zavaja na kriva pota.
1IHINICA 23.9.-22.10.: Tehtab boste med dvema pokbcnima ponudbama. Naj vas ne zavede neznatna razlika v osebnem dohodku, kajti znatni osebni dogodki so veliko pomembnejši in vrednejši.
ŠKORPIJON 23. 10. -22. 11.: Kljub številnim priložnostim za spoznavanje novih ljudi boste raje ostali v mejah svojega jaza. Razmislite, Česa ste prepolni: zaupanja vase ab nezaupanja v druge?
STRELEC 23. 11. - 21. 12.: Popoldanski sprehod na svežem zraku vam bo pomagal ublažiti utrujenost in odvečne skrbi. Poskusite navdušiti prijatelje za skupen sprehod po gozdu. Privoščite si krik
KOZOROG 22. 12. - 20.1.: Tokrat bo vaša pozornost do bližnjih vse hvale vredna. Poskušali boste odpraviti marsikako nerodnost iz preteklosti. 0 uspehu bodo Zal odločab tudi drugi.
VODNAR 21. 1.-19. 2.: Nikakor ne morete pozabiti nekega dogodka iz bližnje preteklosti. Ne odrivajte ga; skušajte ga podoživeti v celoti, čeprav bo malce bolelo. Po prečiščenju boste olajšani.
RIBI 20.2. - 20. 3.: Medtem ko bo vaše telesno počutje kar zadovoljivo, bo vaša psihična kondicija bolj pičla Genez drugun, si lahko pomagate vsaj z misti-jo na lepši jutri.
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
X	OSEBA, KI SE UKVARJAŠ PREPARIRANJEM	DOBAV GEOLOŠKI ZGODOVINI ZEMLJE	SKUPNO IME ZA PLEMENA NA S. LUZONIU	NIKELJ	BREZ- ALKOHOLNA PUACA	BIC, SPLETEN IZVEC JERMENOV	LEVI PRITOK RENA V ŠVICI	STROJ ZA MLATENJE ŽITA	GRŠKO IME ZAETOLUO	STEFAN ZWEIG	KEMIČNA SPOJINA	RIMSKI BOG LJUBEZNI	AVTOR: MARKO DRESCEK	VEDAO IRANSKIH JEZIKIH	KMEČKO ORODJE	ZNAK NA ZAD. MESTU DESETIŠKE ŠTEVILKE	/	HOKUNA SEVERNI OBALI NORVEŠKE	ZGORNJA OKONČINA	ŽELATINA IZ MORSKIH ALG
MASKA, KI VARUJE DIHALNE ORGANE													SLOV. SLIKAR IN GRAFIK SIIRIČ				PISANA PAPIGA. SREDISCE VRTENJA			
POUDARJANJE POKRAJIN. ZNACILV LEPOSLOVJU													ZDRAVNIK ZA BOLEZENINOSA AM. SLIKAR IMEL)							
SLOV. KIRURG ŠLAJMER				POMOŽNI DUHOVNIK						ZENSKA, KI ZAHT.M0RALC										-
				OSEBNI ZAIMEK						IZRASTV GOBCU KITOV										
VZMET					TETOVIRAN ČLOVEK												GERMANSKI OREL			
					PRISTAS SOFIZMA												NEKD. CITROENOV AVTO			
INSERAT, NAZNANILO							KRAJ POD PRUSKO GORO					MILANO ORJAŠKI TROPSKI KUŠČAR			ANTON AŠKERC UTEŽNA MERA			NAOČNIKI	PAKISTAN. FIZIK ■NOBELOVEC« (ABDUS)	VELIKA MORSKA RIBA
RAZUM, PRAVILO						VELIKO REŠETO Z REDKO MREŽO	LASTNOST LISASTEGA									CESTNI OBJEKT				
							IVAN TAVČAR									VLADAN DESNICA				
NAS KANTAVTOR SMOLAR				ATENSKA HETERA V 4. ST.						VELIK DNEVNI METUU										
				ITALUANSKA RTV						SLOV. IGR. RANER										
TERITORI- ALNA OBRAMBA			ITAL. SKLAD. (VITTORIO) LUDVIK KLAGES						MELODIJA, NAPEV ELEMENT				AZIJSKI VELETOK				OTOK V MALEM BELTU			
													NACE SIMONČIČ				VILI GUČEK			
PRAVICA ODLOČANJA V DRUŽB. SKUPNOSTI							PREBIVALKA CELJA									ŽELEZNIŠKA KOMPOZICIJA				
VRSTA VRBE							ZVEZA DRŽAV. OSKUP. DPI 0VAN.IU								/	TRETJA ČRKA GRŠKEGA ALFABETA				
"VPlV9
vsNvnv
‘VlElVti
‘>tVTA
‘V^tNVfO3
TSV30°
•siv
‘ONI
'SV
‘1X310
‘Ol
'avoiAOisv'1
‘VNItti
‘IdV
sson
TSOAVSn ‘Oti vit
‘W
‘ffi
■sTfl
‘VSNORV
‘ttW
■03NVSAGI3-1
‘0030
■v^gnvttopi
TV0O0
‘0fl3
■30X0500
‘jahzTIVNOK®1
‘V0V
‘3AI
V)iSWlV0SNrl0
:oiiaW0P0A
:A3XlS3a

RAI 3
slovenski
program
S RAI 1
Dnevnik, 6.45 aktualna oddaja poletna Unomat-tina (vodita M. Teresa Ruta, Ludovico Di Meo), vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Furia d’ amare (dram., ZDA ’58, i. Do-rothy Malone)
Dnevnik
Vreme in dnevnik Nan.: Gospa iz VVesta -Nesreča (i. J. Seymour) Dnevnik, 13.55 gospodarstvo
Variete: 40 minut z Raffaello
Dok.: Kvarkov svet -Štirje letni Časi jelenov (vodi Piero Angela) Mladinski variete Solleti-co (vodita E. Ferracini, Mauro Serio), risanke Nan.: Zorro Dnevnik
Aktualna odd.: Italia sera (vodi Luca Giurato) Variete: Luna Park Vreme in dnevnik Športne vesti Aktualne teme v oddaji 11 fatto (vodi E. Biagi) Variete: La Zingara TV film: L’ altra madre -The Other Mother (dram., ZDA ’95, i. Fran-ces Fisher, D. May) Dosje: Zenske na razpotju Dnevnik
Aktualno: Porta a porta (vodi Bruno Vespa) Dnevnik, zapisnik, horoskop, noCni razgovori in vremenska napoved Aktualno: Media/Mente Sottovoce - Potihoma -NoCni pogovori
RAI 2
6.40
7.00 8.20
9.55
10.50
11.00
11.30
13.00
14.00
14.50
16.15
16.05
18.10
18.30
18.45
19.55
20.30
20.50
22.45
23.30
0.00
0.10
Glasba: Scanzonatissima Variete za najmlajse Film: 11 bracconiere della foresta d’ argento (’57) Družina Drombusch Perche? - Zakaj?
Rubrika o zdravstvu Tg2
33.11.15	dnevnik , Variete: I fatti vostri -Vase zadeve
Dnevnik, 13.30 Navade in družba
Nan.: Schwarzvaldska klinika
Nad.: Quando si ama,
15.15	Santa Barbara
17.15	Dnevnik Variete: E 1’ Italia raccon-ta - Italija pripoveduje Šport in dnevnik Sereno variabile - Nasveti za izlete in potovanja Nan.: Un caso p er due -Primer za dva
Variete: Go-Cart, risanke Večerni dnevnik Film: Compagni di bran-co (dram., It. '96, i. C. Natoli, Renato Scarpa) Poezija in glasba Dnevnik in vreme, knjige Danes v parlamentu Šport
^ RAI 3
6.00
8.45
10.30
12.00
12.15
13.00
14.00
15.10
15.30
17.00
18.25
18.45
19.00
20.00
20.30
22.30 22.55 0.05 0.30
Jutranji dnevnik. Drobci Film: II mistero di Bella-vista (kom., It. ’85) Videosapere: Vstop prost, DomaCa telovadnica, Kinematografija, Potovanje po Italiji, Filozofija, Živali, itd.
Dnevnik
Aktualno: Telesogni Aktualno: Kljub vsemu, moja Italija
Deželne vesti, dnevnik, 14.50 Znanstveni dnevnik, 15.00 Eurozoom Nan.: Blue Jeans Športno popoldne Oddaja o znanosti in naravi: Geo & Geo Nad.: Un pošto al sole Šport: Vaterpolo 96/97 Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Od 20.00 do 20.00, 20.15 Blob Aktualno: Mi manda Lu-brano
Dnevnik, deželne vesti Dok.: Mixer
Nan.: Neverjetne zgodbe Dnevnik, pregled tiska
Š5 RETE 4
ITALIA 1
8r Slovenija 1
Slovenija 2
7.00
9.00 9.50
10.00
12.30
13.30 14.00 14.15 15.35
17.45
18.55
19.25
20.40
22.40
1.10
Nan.: Kojak Nad.: Kassandra Aktualno: Peste e corna Nad.: Zingara, 10.30 Aroma de cafe, 11.45 Ali del destino, vmes (11.30) dnevnik
Kviz: La mota della for-tuna - Kolo sreče Dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri - Steze Film: Davide e Betsabea (zgod., ZDA ’51)
Kviz: OK, il prezzo e giu-sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik in vreme" Variete: Game Boat Film: Noi uomini duri (kom., It. ’87, i. R. Poz-zetto, E. Montesano)
Film: Doppia personalita (dram., ZDA ’92, i. Job Lithgovv, L. Davidovich), 0.35 Night Line Film: Go-Fish (kom.)
@ CANALE5
6.00
8.45
11.30
13.00 13.25
13.40
14.10
15.30
16.00
17.30 18.00
18.45
20.00
20.30
20.50-
22.45 23.15
1.30
Na prvi strani, vremenska napoved
Variete: Maurizio Costan-zo Show (pon.)
Aktualna odd.: Forum -SodišCe (vodita Rita Dal-la Chiesa, S. Licheri) Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani
Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, J. McCook) Aktualne teme: Uomini' e donne - Moški in ženske Nan.: Sisters (i. Sela Ward, Svvosie Kurtz) Otroški variete Bim Bum Bam in risanke Nan.: SuperVicky (i. Dock Christie)
Aktualna kronika: Veris-simo - Tutti i colori della cronaca (vodi C. Parodi) Variete: Tira & molla (vodi Paolo Bonolis)
Dnevnik
Variete: Striscia la noti-ziascia la notizia TV film: I viaggi di Gulli-ver (pust., ZDA-VB-Nem.-It. ’95, i. T. Nelson, O. Sharif, G. Chaplin) Dnevnik
Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (0.00) dnevnik
Sgarbi quotidiani
6.10
9.15
10.15
12.25
13.00
14.25
15.00
16.00
16.30
18.30 19.00
20.30
22.45
0.45
0.55
1.45
Otroški variete, vmes Ciao ciao mattina Nan.:Highlander, 10.20 Baywatch, 11.30 Street Justice
Aktualno: Planet Odprti studio, Fatti e mi-sfatti, 12.50 Šport studio Otroški variete Ciao Ciao Parade, risanke Varieteja: Niente panico,
14.30	Colpo di fulmine Nan.: Willy, princ iz Bel Aira (i. VVill Smith),
15.30	Svveet Valley High (i. C. Danie, R.J. Bittle) Variete: Planet
Nan.: Cinque in famiglia,
17.30	Renegade Odprti studio in vreme, 18.55 Šport studio Nan.: VValker Texas Ran-ger (i. Chuck Norris), 20.00 Willy, princ iz Bel Aira (i. W. Smith)
Film: Scacco mortale -Knight Moves (krim., ZDA ’92, i, C. Lambert, Diane Lane)
Film: Amos & Andrevv (kom.. ZDA ’93, i. Nicho-las Gage, D. Coleman) Aktualno: Fatti e misfatti Italija 1 šport Aktualno: Planet
# TELE 4
16.45, 19.30, 23.00 Do-I godki in odmevi Košarka lige A2: ali. Go-rizia - Casetti Imola Verde a Nord-Est Oddaja o živalih Zoom
II supplemento Film: Massacro a San Francisco (i. C. Norris) Zoom
Filmske novosti
(#) MONTECARLO
13.00
11.00
14.00
17.00
19.50
20.30
22.45
20.00, 22.30, 1.30 Dnevnik, 13.30 Šport Nad.: Acapulco Bay Nan.: Charlie’s Angels Variete: Ko bi bil Sherlock Holmes Aktualno: Check Point Variete: II grande gioco del Mercante in fiera Film
	Videostrani		Tedenski izbor: Poslovna
	Karaoke, razvedrilna od-		borza
	daja TV Koper-Capodi-		Prisluhnimo tišini
	stria		Poslovna borza
	Otroški program: Jekleni	j$y	V žarišču
	jezdeci, zadnji del av-	Mul	Opus
	stralske nanizanke	HM1	Umetniški veder: Portret
	Tedenski izbor: Roka		Marie Callas
	rocka	HltS	Ameriški film: Policijjska
	National Geographic, 19.		akademija 2
	del ameriške dokumen-		Homo turisticus, oddaja
	tarne oddaje		o turizmu
	Mednarodno zborovsko		Ameriška nadaljevanka:
	tekmovanje Maribor 96:		Umor 1. stopnje (5. del)
	Komorni zbor Ave - Zlata		Sova: Splošne poizvedbe
	plaketa		(francoska nanizanka, 13.
	Poročila		del)
	TV igrica: Kolo sreče (po-		Angleška nadaljevanka:
	novitev)		Castlovi (23. del)
	Videostrani		ušolska TV: Hamlet (W.
	Tedenski izbor: Dlan v		Shakespeare, posnetek
	dlani		predstave MGL)
	Mednarodna obzorja		Ameriška nanizanka: Ca-
	Ljudje in zemlja		roline v velemestu (5.
	TV Dnevnik 1		del)
	Otroški program: Kviz -		Včeraj, danes, jutri
	Male sive celice		Francoska nanizanka: Izzi-
	Po Sloveniji		valci (1. epizoda)
	Umetniki za svet		Rokomet: kvalifikacije za
	Risanka		SP, Švica - Slovenija
	TV igrica: Kolo sreče		(prenos), v odmoru: Sve-
	TV Dnevnik 2, vreme		tovni pokal v nordijski
	Šport		kombinaciji (opoasnteke
	V žarišču		iz Vuokatija)
	Film tedna: Divji ogenj		Evropski kulturni maga-
	(Nem., ’91, i. A. Dobra,		z in: Aliča
	K. Tessler, E. Horbiger)		Impresarij v Nevv Yorku
	Včeraj, danes, jutri		Koncert simfonikov RTV.
	TV Dnevnik 3, vreme		Don Kihot (Strauss)
	Šport		Euronevvs
	Filmski maraton, kronika		
	Sova: Kvantni skok,		Opomba:
	zadnji del ameriške nani-		- 18.00 Košarka: Češka
	zanke		Slovenija (kvalifikacije
	Čarobne v velemestu, ponovitev 5. dela angleške		za EP)
	nanizanke		
	TV jutri, videostrani		
lH Koper
15.00
16.30
17.00
17.30
18.00 18.45
19.00
19.30
20.00
20.30 22.20 22.25
Euronevvs Pogovorimo se o....
Potovanje z Internetom (avtor Sergij Premru)
Vesolje je....
Program v slovenskem jeziku: Bližnja srečanja tretje vrste
Primorska kronika
Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport
Risanke: Hucklebeny Firm
Mediteran
Košarka: Češka - Slovenija (kvalifikacija za Evropsko prvenstvo)
Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme
Rokomet: Švica - .Slovenija (kvalifikacija za SP)
Vsedanes - TV dnevnik
Slovenija 1
5-	00,6.00,6.30, 7.30,8.00,9.00, 10.00, 11.00, l2-00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21 -00,23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otro-ci: 7-50 Biovreme; 8.05 Radio plus; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Krnetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtni-Ce' 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 D'0, šport, vreme; 17.05 Studio ob 17-ih; 19-45 Lahko noč, otroci; 20.00 Glasbeni utrip; 21.00 Medigra; 21.05 Zborovska gla-sba po želji; 22.00 Zrcalo dneva, vreme. Promet; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Et-noglasba sveta; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6-	00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, ^■30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.25 Zvezdni pre-9led; 8,50 Koledar prireditev; 9.15 Malčki o;
-35 Popevki tedna; 9.45 Kje vas čevelj žu-LH.OO Moped show; 12.10 Avtomobilske minute; 14.00 Drobtinice; 15.30 DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.20 Modne novosti,! 7.30 Obvestilal; 18.00 Vroči stol; 9.30 Glasb, večer z J. VVebrom. rock, folk.
Slovenija 3
3.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Literarna
matineja; 11.05 Izbrali smo; 13.05 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi na glasb, revijah; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasbeni utrip; 17.00 Posnetki festivalov in koncertov; 20.00 Radio-teka; 21.30 Ars antigua; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30,
17.30,	19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.15 Na rešetu; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Informacije; 9.45 Odgovor na Rešeto; 10.40 Power play; 10.45 Včeraj, danes, jutri; 12.30 ©poldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 DIO;
16.00	Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Zbav-no glasb. odd. z gostom; 19.30 Šport; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla sin-gel; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.00 Modri val;
13.00	L' una blu; 13.40 Bella bellissima; 13.55 Pentole e coperchi; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.50 100%; 15.015 Fono-rizzantel8.15 O manjšinah; 18.45 Maschere nude (L. Pirandello); 19.30 Šport.
Radio Trst A
8.00,10.00,14.00,17,00 Poročila; 7.00,13.00,
19.00	Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Obzornik; 9.10 Odprta knjiga: Mesto v zalivu (r. M. Kravos, 1. del); 10.30 Intermezzo; 11.45 Razprava v živo; 12.40 Zborovska glasba; 13.20 Orkestri; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 13.40 Valčki in polke;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Trieste Prima 1996; 18.00 Literarne podobe;!8.30 Slov glasba; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 16.10 DJ F. Del Monte - Mix time; 19.00 Glasba po željah; 21.15 Samo za vas; 22.15 Ostali Trst - L' altra Trieste.
Radio Koroška
18.10-9.00 Domača glasbena mavrica; 21.04-22.00 Srednjeevropski magazin.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno narocninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica. Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36/1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Postni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
VREME IN ZANIMIVOSTI
Sreda, 27. novembra 1996
SREDIŠČE
TOPLA	HLADNA	SREDIŠČE ------ .
FRONTA	FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
JASNO OBLAČNO OBLAČNO
PLIMOVANJE
Danes: ob 3.58 najnižje -13 cm, ob 9.42 najvisje 44 cm, ob 16.37 najnižje -59, ob 23.22 najvisje 29 cm. Jutri: ob 4.31 najnižje -8 cm, ob 10.07 najvisje 38 cm, ob 17.01 najnižje -54 cm.
V			' V			>■	A ,	 1' . 	1	' 1	
				
Mater Terezijo bodo operirali?
Stokilometrska kolona v snegu čakajočih vozil
NEW DELHI - Mater Terezijo iz Kalkute (na sliki AP), misijonarko in Nobelovo nagrajenko za mir, so zdravniki prepričali, da je pristala na nove analize in na morebitno operacijo. Redovnica je pred tem namreč izrazila željo, da bi jo pustili umreti, tako kot umirajo njeni varovanci.
Iz zasebne klinike VVoodlans Nursing Home so jo včeraj premestili v bolnišnico Birla Heart Reserch Centre, kjer so ji pregledali arterije. Na podlagi izvidov bodo sedaj odločili operacijski poseg, s katerem bodo »očistili« poapnele žile. Mati Terezija je leta 1993 že uspeSno prestala podobno operacijo. Pred-tem so ji leta 1989 vstavili sreni spodbujeva-
■MH
m vžiM&T:
PEKING - V pekinški restavraciji Maximus so prvič na Kitajskem nastopile številne kabareske skupine iz vsega sveta, med njimi tudi skupina »Kit Kat«, v kateri je Nizozemka, Kitajka in Angežinja (Telefoto AP).
lec, na srcu pa so jo operirali tudi leta 1991 v ZDA. Redovnica boleha na srcu že deset let in do sedaj je uspešno prestala vse krize. Sedanja ni nic
hujša od prejšnjih, zdravniki pa so vseeno precej zaskrbljeni zaradi njenih 86 let in ker se je redovnica nekako sprijaznila s svojim koncem.
BERLIN - Na avtocesti A2, ki povezuje Hannover z Berlinom, je zaradi snega in poledice vCeraj ponoči zastal ves promet, tako da je nastala skoraj sto kilometrov dolga kolona čakajočih vozil od Peina do Magdeburga (na sliki AP). Zastoj je trajal skoraj sedem ur, ker so sta bila zaradi trkov in manjših prometnih nesreč občasno neprevozna odstavna pasova, tako da so se plugi in vozila za posipavanje cestišCa le s težavo utirala pot skozi snežni metež. Oblasti so takoj ustanovile krizni štab, ki je poskrbel s pomočjo RdeCega križa in gasilcev za nudenje pomoči zaustavljenim šoferjem. Tem so delili tople pijaCe in oddeje, ker je bila temperatura globoko pod ničlo in je obstajala resna nevarnost, da bi kdo v vozilih zmrznil. Prav tako so poskrbeli za gorivo, ker ga je marsikdo med Čakanjem s prižganim motorjem porabil.
V včerajšnjih dopoldanskih urah se je položaj postopoma normaliziral. Prvo večje sneženje z nizkimi temperaturami je kot kaže presenetilo cestarje, ki so posegli s precejšnjo zamudo. Kot običajno so meteorologi pri dolgoročnih napovedih skrajno previdni. Novembrski mraz in sneg po njihovem še ne napovedujeta hude in bele zime.