Trgovsko-obrtno in kmetijsko šolstvo. Eng. Franchetti: BREZ OBRTNONADALJEVALNIH ŠOV Obrtno-nadaljevalne šole so nameniene našim vaiencem in slednjič vseinu narodnemu gospodarstvu. Obrtni kakor tudi trgovski naraščai prihaja v uk po veliki večini s- štiri- do šestrazredno ljudskošolsko izobrazbo in le malo jih ie. ki bi prišli iz drugih srednjih sol. zato jim je pouk v obrtno-nadaljevalnih šolah tem bolj potreben. ker vemo. da z ljudskošolsko izobrazbo danes najpreprostejši obrtnik v svoii stroki ne more napredovatj tako. kakor to zahteva tok časa in da b' lahko vzdržal domačo in tuio konkurenco. Računstvo. risanje, knjigovodstvo, P°" slovno dopisovanie. kalkulacija. sposobnost za uspešno urjorabo splošnega strokovnetra znanja — vse to so neobhodni predpoiroii za dosego uspehov v raznih obrtnih podjetjih. Obrtnik. ki danes ne zna drugega. kakor tisto mehanično ročno delo. ki se ga ie še kot vajenec priučilie nasproti svoiim izobraženejšim tovari; šem in spretnim konkurentom najvecji revež. Drži se svojih starih načel in navad ter celo sovraži novodobne naprave in izume, namesto da bi se dan za dnevom strokovno izobraževal in se izkusaj povspeti na ugledno gmotno, socialno >n gospodarsko stališče. * Iz »Obrtnega Vestnika«, štev. ^- Teoretično izobrazbo, ki je ueobhodiio potrebna za dober <" ".iredsr.. cbrt::Igki stan. pa mora obrtnemu naraščaju nuditi obrtnonadalievalna šola. Take šole obstoie danes po vseh deželah in državah. V Avstriji. osobito na Duna.iu. so te vrste sole naravnost sijajno urejene. Na Dunaju kakor tudi v Pragi ima po veliki večini vsaka obrtna zadruga svoio strokovno šolo. v kateri poučujejo obrtniki strokovniaki v vseh panogab strokovne izobrazbe in vede. Kje so časi. da bomo pri nas samo misliti smeli na to, da si bodo obrtne zadruge ustanovile svoie lastne strokovne šole. Za to nam manjka še vseh predpogoiev: no. pa upajmo, da bo do tesra prei ali slei prišlo. Za enkrat pa moramo storiil »ic. iz zz "nšiT1 ohrtnouadalievalnim šo>!ain zajamči obstoi in ne smenio pouustiti od naših zahtev. da se obrtnonadaljevalne šole podržavijo. Skrbetj tnoramo za to da se naš obrtni naraščai z vso resnostio pripravi na svoj bodoči poklic in da se z vso vnemo in veseliem usposobi za boj- ki ga čaka v sociialnem kakor tudi v gospodarskem ozlru v naibližii bodočnosti. Preprečiti moramo našemu obrtnemu naraščaju da bi se potikal po kinih. irostilnah in kavarnah, zlasti pa. da se ga sili biti član organizacii. ki mu vse drugo nudijo. kakor pa duševno in telesno vzgojo. Naši učni moistri in vsi drua.i poklicani činitelji nai se zavedaio kako težko odgovornost si nalasjaio, če dopuste. da se obrtniški naraščaj Dotaplja od dne do dne in izgublja od pravih dobrih potov. Zatorei pozivljam v imenu socijalne pravičnosti. v imenu kulture in napredka, v imenu vseh dobrih in zavednih obrtnikov. kakor tudi v imenu deželne zveze obrtnih zadrug kot centralne organizacije obrtnikov v Sloveniji. da merodajni kroiri takoi poskrbe. da se zasiuura bodoči obstoj obrtnonadaljevalnih šol s tem, da se dobe potrebna denarna sredstva. da se v jeseni otvorijo šoie in store vsi potrebni koraki. da se obrtnonadalievalne šole podržavijo in nastavi zadostno število strokovniakov, ki bodo vajence in vajenke poučevali o stroki. kateri pripadaio. Če se ie posjkrbelo za polno otvoritev sredniih šol. ki jih je deloma preveč, nai se skrbi tudi za to. da se nudi obrtnemu in trs_rovskemu naraščaju potrebnih strokovnih in nadaljevalnih šol, ker iz terrn naraščaia bodo postali dobri in zavedni pridobitni krogi. ki bodo sebi in državi za ucrled. bodoči davkoplačevalci ter najkoristneiši člani človeške družbe. Vse obrtne zadruge se pa tem potom "POizivlia. da zastaviio v svoiih krajih ves svoi vpliv. svoio fizično in denarno pomoč da se povsod, kjer ie potreba. v ieseni otvoriio obrtnonadaljevalne šole. —t V 12. številki letošnjega »Ktnetovalca« smo čitali sledeče: Barjanski kmetski fant_e so napravil; v binkoštnih praznikih pod vodstvom T. Grčarja, šolskega voditelja na Barju, kmetijsko poučni izlet na kmetijsko šo_o na Grm pri Novem mestu. Čeravno na oraznik. ko ima vsak človek rad mir. sta nam ravnatelj kmetijske šole. gospod kmetijski svetnik B. Skal.ekv. in strokovni učitelj gospod F. Malasek, več ur razkazovala prav vse zanimivosti tega zavoda. Ogledaili smo si učilnice. učila ter razen vinogradov prav vse panoge kmetijstva. S poljudnim razjasnjevanjem sta nas navduševala za lep. častni kmetski stan. Breziplačno kosilo in kozarec »dolenjca« nam je posebno dobro prijalo po 72 km dolgi vožnji s kalesi. Odnesli smo z Grma najlepše spomine in si zapisali v srca lepe nauke. Omenjenima srospodoma najlepša in prisrona zahvala! — Obiskali smo pa tudi lepo šentrupertsko dolino s krasnimi griči. prepreženani z vinsko trto. ŠoJski ravnatelj v Št. Rupertu. srospod N.Lunaček. nam ie razkazal šolski vrt ter moderno urejeni čebelnjak. S praktičnitn in teoretičnim predavanjem o čebelarstvu nas ie tako navdušil. da smo vsi sklenili opriieti se čebelarstva. Tudi niemu najlepša hvaila! — Taki kmetijski izleti v Drostem času so posebno važnega pomena. in sicer za: 1. spoznavanie kraiev In običajev: 2. spoznavailje zemlie in razliono obdelavo: 3. trpljenje kmetov po raznih krajih z ozirom na kakovost in letro zemlfe: 4. spoznavanie raznih kulturnih rastlin; 5. medsebojno sr^o^navanje krnetovadcev niih težnie ter krepitev sarnozavesti; 6. ljubezen in spoštovanje do onih. ki žive in delaio za povzdigo kmeUiskega stanu. — Izietnik.