Razmišljanja ob osnutku družbenega dogovora o organizaciji proizvodnje in preskrbe Ljubljane s kmetijskimi proizvodi
Trg danes in jutri
Kdorkoli je kupoval na Ljubljanskem živilskem trgu sadje in zelenjavo, se je lahko razburjal — včasih je bilo treba za šopek peteršilja aii korenja odšteti več kot za zrezek, zgodilo pa se je, da zelenjave tudi za zlato ni bilo moč dobiti
Vsi pristojni dejavniki, od Skupščine mesta Ljubljane do Uprave živilskih trgov so spoznali potrebo, da bi smotrneje organizirali preskrbo mesta Ljub-ljane z osnovnimi kmetijskimi živilskimi proizvodi. Zaradi tega bo Mestna skupščina razpravljala še ta mesec o osnutku družbenega dogovora o organi-zirani proizvodnji in preskrbi Ljubljane s kmetijskimi živilskimi pridelki, ki naj bi zboljšali preskrbo Ljubljane in zagotavljali take cene, ki bi bile hkrati vzpodbudne za proizvajalce, obenem pa dostopne tudi potrošnikom.
Družbeni dogovor zagotavlja redno preskrbo
Osnutek družbenega dogovo-ra predvideva, da je preskrba Ljubljane s kmetijskimi živil-skimi pridelki dejavnost poseb-nega družbenega pomena in za-radi tega se skupščina mesta Ljubljane in Skupščine občin prizadevajo, da zagotavljajo številne ugodnosti za podpisni-ke tega dogovora. Prednost bo-do dajale gradnji skladišč za shranjevanje kmetijskih proiz-vodov, gradnji prodajnih kapa-citet, zagotavljale bodo plače-vanje nižjega prispevka za upo-rabo mestnih zemljišč in se za-vzemale, da bi organizacije, podpisnice tega dogovora, pla-čevale nižje najemnine za po-slovne prostore. Prav tako pa bi z davčno politiko stimulira-le proizvodnjo in promet na-slednjih kmetijskih živilskih pridelkov: kruha, mleka in ma-sla, svežega mesa in rib, sadja, zelenjave in povrtnin.
Osnutek družbenega dogovo-ra poizkuša razbiti lokalizem, saj določa, da lahko k temu dogovaru pristopi vsaka proiz-vodna in trgovska organizaei-ja, ne glede na to, kje ima se-dež, če sprejme pravice in ob-veznosti, ki so določene.
Ljubljana kot veliko mesto potrebuje redno dobavo velikih količin svežih kmetijskih pro-izvodov, prav tako pa potrebu-je tudi zaloge osnovnih pre-hrambenih proizvodov, ki so še kako pomembni v primeru na-ravne nesreče.
Podpisnice tega družbenega dogovora se zaradi tega obve-zujejo, da bodo iz ustvarjenega dohodka prispevale k izgradnji hladilnih in skladiščnih kapaci-tet, prav tako pa bodo deloma sodelovale tudi pri izgradnji širše maloprodajne mreže.
Veliko piscev člankov, pa tu-di občanov samih je ugotovilo pomanjkljivosti pri preskrbi prebivalstva, posebno veliko kritik pa je letelo na visoke cene, ki so mnogokrat odraz neurejenih razmer pri preskr-bi mesta s prehrambenimi ar-tikli. Prav zaradi tega je pri-šlo do pobude sindikata, naj bi povezali kmetijsko proizvod-njo, blagovni promet in po-trošnjo in dosegli boljšo pre-skrbo, na katero ne bi mogH vplivati prekupčevalci in za-služkarji. Na predlog mestne konference SZDL je IS SML imenoval iniciativni odbor, ki je pripravil osnutek družbene-ga dogovora, s katerim naj bi zagotovili redno preskrbo me-sta.
Teze tega družbenega dogo-vora so obravnavali že vsi mestni in občinski dejavniki kakor tudi OZD ki oskrbujejo Ljubljano s kmetijskimi živil-skimi pridelki, teze pa so ob-ravnavali tudi v medobčinskem odboru GZ Ljubljana, medob-činskem svetu Zveze sindikatov in na skupnosti občin ljubljan-ske regije. Pri tem veljar ugo-toviti, da so pri oblikovanj-u osnutka sodelovali tudi Mest-na konferenca in Občinske konference svetov potrošni-kov. Osnovni cilj samouprav-no organiziranega sistema pre-skrbe Ljubljane je zboljševa-nje pogojev za boljšo preskr-bo Ljubljane s kmetijskimi ži-
proizvodnje in blagovnega prometa s temi pridelki, kakor tudi hitrejše samoupravno po-vezovanje trgovine, proizvod-nie in potrošnikov.
Kako je bilo včeraj in kako bo jutri
Če si februarja iskal petr-šilj, ga nisi našel ali pa si pla-čal zanj tisočak. Kako bo ju-tri?
Vprašanje preskrbe prav go-tovo ni samo stvar družbenega dogovora temveč vseh potroš-nikov, trgovine in proizvajal-cev.
Celotni sistem preskrbe je bil do sedaj prepuščen bodisi dobri volji neposrednih kmetij-skih proizva.ialeev oz. >:bra-njevk«, ki so prodajali svoje proizvode na živilskih trgih in trgovskim organizacijam, ki pravzaprav zaradi sisfcerna fiks-ne marže niso navdušene nad prodajo cenenih kmetijskih proizvodov. Dosedanji način obračunavanja trgovskim orga-nizacijam dopušča dohodek le v odstotkih glede na vrednost prodanega blaga, in če to pre-vedemo v smisel trgovine lah-ko ugotovimo, da se izplača prodajati čim dražje blago, saj lahko od kilograma krompirja, ki stane 2000 din zasluži mno-go več kot od kilograma, ki stane le 4 din. Ob tem je treba vedeti, da se Slovenija pretež-no preskrbuje z zelenjavo iz drugih krajev Jugoslavije, transportni stroški in kalo pa večkrat presegajo tisti odsto-tek, ki ga sme trgovina zaraču-nati za prodajo.
Posledica takega sistema je jasna. Kupi čim manj po čim večjih cenah, saj bo tako tvoj dohodek večji.
Eedko kdaj lahko človek sre-ča kmeta, ki ti bo prodal kilo-gra.m krompirja vsaj 2 dinarja ceneje kot bi ga lahko. Jasno je, da zaradi tega ljubljanski živilski trg ni poceni, saj se cene povrtnin in sadja vidno gibljejo v mejah cen, ki jih imajo trgovske organizacije.
Je osnutek  res popoln?
Družbeni dogovor naj bi tak položaj spremenil, • ker pa je osnutek še vedno v razpravi lahko razmišljamo, ali resnič-no nudi možnost boljše in ce-nejše preskrbe prebivalstva s kmetijskimi živilskimi proiz-vodi.
Družbeni dogovor v drugem členu ugotavlja, da predmet tega dogovora preskrbe Lju-bl.jane z zadostnimi količinami odgovarjajoče kvalitete vrste asortimenta kruha, mleka, ma-sla, svežega mesa in rib, sa-dja, zelenjave in povrtnin, ni-česar pa ne govori o cenah, ki so izredno pomembne za po-trošnika. Res je, da je predvi-deno sporazumevanje v skladu s sistemom in politiko cen o cenah in delitvi ustvarjenega dohodka in enotnih pogojih prodaje, vendar na žalost pri tem sporazumevanju sodeluje-jo OZD med tem, ko je pomen konference svetov potrošnikov v celotnem družbenem dogovo-ru omenjen le v predgovoru in sklepni obrazložitvi.
Skupščina, ki je organ upra-vljanja skupnosti za preskrbo in je sestavljena iz zbora upo-Tabnikov in zbora izvajalcev, zajema tudi delegata mestne in
občinske konference svetov po-trošnikov, predstavnikov teh svetov pa sodelujejo tudi v ko-ordinacijskem odboru, ki spre-mlja in usklajuje izvajanje te-kočih nalog, vendar je vpraša-nje, če je to dovolj- Tako vpra-šanje je tem večje, ker druž-veni dogovor vse oskrbovalce zavezuje tudi materialno, osta-le podpisnike pa zgolj organi-zacijsko nadzorno.
Vprašanje se postavlja tudi glede odprtosti ljubljanske trž-nice. Vsaka delovna organizaci-ja, ki bi želela nastopati v Lju-bljani, mora s tem družbenim dogovorom prevzeti tudi del obveznosti, kar pa je verjetno manjšim DO v drugih republi-kah, tako po materialni, kot tu-di formalno pravni plati, preve-liko opravilo. Prav te DO pa so tiste, ki so neposredni proizva-jalec, ki večkrat ne more pro-dati svojih proizvodov, tudi po najnižjih cenah ne. Verjetno bi bilo treba premisliti, ali tak osnutek družbenega dogovora ne omogoča posameznim DO posebne privilegije; ali res omogoča iskanje najenostav-nejših rešitev, sklepanja dogo-vorov in spOiTazumov med pro-izvodnimi in brgovskimi orga-nizacijami pod boljšimi pogoji, ki pokrivajo tako prodajni ri-zik kot kalo, nosijo pa še mož-nost amortizacije in razširje-ne reprodukcije postavitve no-vih hladilnih in skladiščnih ka-pacitet.
Vprašati se je treba, ali ne bomo potem kupovali paradiž-nika in paprike po 20 dinarjev za kilogram, medtem ko bodo v Gevgeliji ponujali kilogram paradižnika po 1 dinar in ga potem, ker n6 bo kupca, ponov-no razmetali po polju za gno-jilo.
Ta družbeni dogovor, za ka terega si vsi močno prizadeva-mo, mora izboljšati preskrbo Ljubljane s kmetijskimi živil-skimi pridelki, to pa pomeni, da niso za njegovo oblikovanje dolžne samo družbeno politič-ne organizacije, temveč vsi ob-čani.                   B. Pogačnik