PRIMORSKI DNEVNIK PoStnina At>b nastale SteVJST - Cena 35 lir 4 PO ZAČASNI REŠITVI SPORA Z ZDRAVNIKI Sindikati poudarjajo nujnost uvedbe sistema socialne varnosti Pozitivnost sporazuma, ker so bile sprejete zahteve zdravnikov in preprečene spletke za odpravo sistema bolniškega zavarovanja Demonstracije delavcev v Avellinu Leto XIX. Št. 94 (5469)________________TRST, sobota 20. aprila 1963 Ogorčenje po vstemjjšvetu proti Francu zaradi smrtne obsodbe Juliena Grimaua nosti, prvikrat po pol stoletju svobodnega duha in svobodnih rok*. Izjavil je dalje, da je združitev Zahodne Evrope poglavitni smoter francoske zunanje politike, toda Francija ne more sodelovati pri takih sistemih, ki pomenijo prepustitev del francoske suverenosti mednarodnim organizmom. Zato naj bi evropsko zvezo sestavljale države «ki morejo in hočejo res pripadati njej«. Izrazil je upanje, da bo Velika Britanija nekoč vključena v zahodnoevropsko gospodarsko skupnost da se ta mora sedaj razvijati, taka kakršna je, brez čakanja. To- RIM, 19. — Tajništvo CGIL je objavilo danes uradno sporočilo, v katerem pravi, da je po proučitvi sporazuma z zdravniki, ki je bil dosežen preteklo noč, mnenja, da je doseženi sporazum zelo pozitiven, ker na eni sprejema upravičene zahteve zdravnikov za izboljšanje njiho vih pristojbin. Tajništvo poudarja dalje, da dejstvo, da že same izjave predstavnikov zdravnikov med pogajanji potrjujejo odločno stališče, ki ga je zavzela CGIL glede hujnosti okrepitve sistema bolniškega zavarovanja, s tem da se sprejmejo nadaljnji ukrepi, da se preide k sistemu socialne varnosti in k vsedržavnemu zdravstvenemu sistemu, ki naj zajamči popolno zaščito vsemu Prebivalstvu, «še posebej je značilno, da je Priznanje, da se ni moč odpovedali zavarovalnemu sistemu, prišlo s strani zdravniških organizacij, potem ko je vsedržavna zveza zdravniških zbornic zavzela uradno stališče, v okviru katerega je enostransko odklanjala sodelovanje v okvi-rh bolniškega zavarovanja. S tem da se je spor zaključil z začasno rešitvijo, je prišel trenutek, da se z novo legislaturo odločneje in temeljiteje načne vprašanje bolniškega zavarovanja in da dosežejo tiste temeljitejše reforme, ki jih delavci, zdravniki in državljani sploh zahtevajo.« Tajnik CISL Bruno Storti je Predstavnikom tiska med drugim izjavil, da doseženi sporazum narekuje vsem prizadetim revizijo normativnega dela sporazuma, pri čemer naj bi prišlo do skupne volje, da se vedno bolj izboljša sistem zdravniške pomoči in stanje zdravnikov, ne da bi s tem' povzročili tako zaostritev v proračunih bolniških blagajn, ki bi povzročila zvišanje pristojbin v breme delavcev. iiVendar pa, je dodal Storti, bi Pil doseženi sporazum brez pomena, če ga ne bi uokvirili v širši Problem splošne revizije bolniškega zavarovanja v okviru sistema so-pialne varnosti. Po mojem mnenju ,e najvidnejši pomen tega dolgega sPora v tem, da je javno mnenje skupno z 'zdravniki uvidelo,, da se celotno vprašanje ne more rešiti tako, kakor se je zdelo, da so ga hotele rešiti v zdravniških krogih« S tem v zvezi je Storti poudaril, da bi bilo potrebno čimprej sklicati vsedržavno konferenco, ki bi se je udeležili vsi prizadeti. Pripomnil je, da že zdavnaj številna združenja in številne ustanove proučujejo vprašanja prehoda iz sistema bolniškega zavarovanja k sistemu socialne varnosti. «Omenjena konferenca bi morala nuditi priložnost za primerjanje različnih sta lišč, predvsem pa, da se konkretno najde rešitev vprašanja, glede katerega je nedavna stavka zdravnikov pokazala, kakšne važnosti je.» Tajnik sindikalne organizacije zdravnikov, včlanjenih v UIL Ver-zolini je izjavil, da je s sporazumom prenehal spor, ki je zavzemal bolj političen značaj kakor sindika-*en. Dodal je, da je treba izreči Priznanje vsem sindikalnim organizacijam, da so konkretno nastopate in vplivale na zvezo zdravniških zbornic, da je lahko prišlo do sporazuma. Za torek, 23. aprila je bil skli-can vsedržavni svet zdravniških zbornic, da odobri doseženi spora zum. V Avellinu so bile danes v zgod njih jutranjih urah množične demonstracije delavcev proti sklepu zdravnikov, da odpovedo sodelovanje z bolniškimi blagajnami. Delavni niso še vedeli, da je bil dosežen sporazum. Med demonstracijami je prišlo tudi do spopadov Policijo. Ko pa so nekateri poslanci obvestili demonstrante o doseženem sporazumu, so se demonstranti razšli. Podobne demonstracije so bile tudi v Cosenzi. iiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiitiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMfiiiiiMHiiiiHHHiiiHiii De Gaullc vztraja pri svoji politiki PARIZ, 19. — General de Gaul-je je govoril nocoj po televiziji. Med drugim je izjavil, da je "rancija «mnogo storila za svojo moč in blaginjo*, da pa mora še mnogo storiti, »ker napredek terja nove napore*. Dejal je nato da je Francija sedaj v polnem Gospodarskem razmahu in da se atanje Francozov stalno izboljšuje. Poudaril je dalje, da potrebuje Francija načrt, ki bi se dosledno spoštoval, in da tak načrt obstaja. Omenil je nekaj podatkov o gospodarskih uspehih, pri čemer j« dodal, da se na posameznih sektorjih lahko napreduje samo kolikor sredstva dopuščajo. Omenil je nato nedavno stavko rudarjev v. premogovnikih in dejal, da ti dogodki pokazali, kako je potrebno, «da se skupnost bolje Prilagodi kakor do sedaj , novim Pogojem svojega življenja in na-Predka*. Pozval je sindikate, naj Pri postavljanju še tako upravičenih zahtev pokažejo »duha sodelovanja pri svojih odnosih ljudmi, ki so odgovorni za javno jorist*. To pomeni, da mora država »imeti v rokah vajeti* da mora biti »tista sila, ki dviga val, toda je tudi jez, ki zadržuje Poplavo*. Dalje je potrebno, vlada »še dalje vodi deželo skladu s smotri načrta*. Glede vloge Francije v mednarodnih odnosih je de Gaulle dejal, da da »poglavitno je, da Evropa ostane Evropa in Francija ostane Francija«. Tudi v atlantskem zavezništvu bo Francija sicer koordinirala svojo obrambo z obrambo svojih zaveznikov, toda »ostati hoče gospodar, da prispeva k skupnim naporom nekaj drugega kakor prispevek brez duše in brez sile ljudstva, ki ne bi bilo samo svoj gospodar«. Zaradi tega mora Franclja imeti najmodernejša vojaška sredstva, t. j. atomsko orožje. Spričo negotovosti, v kakšnih okoliščinah bi se uporabljalo atomsko o-rožje, mora Francija sama imeti sredstva, «da neposredno doseže katero koli državo, ki bi bila njena napadalka, da s tem lahko prispeva k obrambi svojih zaveznikov in morda tudi Amerike«. Francjia »mora imeti najmočnejše moderno orožje, razen če ga drugi ne pre- nehajo imeti«. Zaključil je: «Izbrali smo. Napredujemo. Toda potreben je red in napor. Drugim lagodnost.« Aretiran še en atentator na de Gaulla PARIZ, 19. — Sinoči je bil Parizu aretiran eden od organizi* torjev atentata na de Gaulla v Petit Clamartu Serge Bernier, imenovan Jean Murat. Ujeli so ga med spopadom, pri katerem je bil ranjen en policijski agent, en član OAS pa ubit. Bernier je bil obsojen na smrt v odsotnosti na procesu proti ostalim atentatorjem. Brzojavke CEH, Ponija, Neanija, Hrustova in raznih organizacij Francu - Togliattijev poziv demokratičnim silam Veliko ogorčenje v Parizu ■ Demonstracije v Dimu MADRID, 19. — Predstavtiik španske vlade Je danes izjavil, da je pristojna sodna oblast potrdila smrtno obsodbo, ki Jo je včeraj izreklo sodišče proti komunističnemu voditelju Julianu Grimauu. Za obsojenca obstaja sedaj samo ena možnost, to je da ga Franco pomilosti. V Rimu je tajništvo CGIL objavilo izjavo, s katero izraža ve- denionstracije kot »nadaljevanje komunistične dejavnosti proti Španiji*. liko ogorčenje v imenu italijanskih delavcev. Tajništvo poziva italijanske delavce, naj protestirajo proti nezakoniti obsodbi borca za svobodo in demokracijo. Razen tega pa je tajništvo CGIL poslalo predsedniku španske vlade brzojavko, s katero ga poziva, naj prekliče smrtno obsodbo. Tudi florentinski župan La Pira je poslal Francu brzojavko, v- kateri pravi, da je smrtna obsodba Grimaua zeU) prizadela florentinsko ljudstva, ter ga poziva, naj prepreči izvršitev te obsodbe. Izvršilni odbor vsedržavnega združenja*« italijanskih p^tbsanov je, poslal španski vladi brzojavko, v kateri poudarja, da bi užtnrti- tev GrimaulTtiJa. popravljiva za Človeštvo, ki stremi po takih politi£mh ^pdnosih^ ki naj teme- IIMIM11111111 milil I UMIH milil t||l lilIIIMOI HM MPMMtUMMHt Ml MMM PICCIONI NA MANIFESTACIJI «DNEVA NEODVISNOSTI AFRIKE* .In' Viglianesi in Preti poudarila nujnost integralno reforme davčnega sistema Neposredni davki na dohodek znašajo v Italiji komaj 23,7 odst. vseh davkov (v Angliji 56 odst., v ZDA pa 81 odst.) in še te plačujejo pretežno (71,2 odst. v letu 1959) delavci, obrtniki, drobni trgovci in srednji sloji RIM, 19. — V okviru manifestacij v zvezi z »Dnevom neodvisnosti Afrike« je podpredsednik vlade in zunanji minister Piccioni priredil večerjo v čast diplomatskim predstavnikom a-friških dežel, ki so akreditirani pri predsedniku republike. Po večerji je Piccioni v kratki zdravici izrekel med drugim zadovoljstvo italijanske vlade nad okoliščino, da nove afriške države cenijo sodelovanje, ki jim ga Italija nudi, hkrati pa je izrazil željo, da bi bližnja med- afriška konferenca v Adis Abe-bt doživela uspeh za boljšo prihodnost Afrike in njenih narodov, in da bi tudi sodelovanje med Italijo in afriškimi državami postalo vedno tesnejše in plodnejše. Viglianesi, glavni tajnik sindikalne organizacije UIL, je obrazloži1 na zborovanju industrijskih delavcev v Milanu perspektive prihodnje legislature in se zadržal piedvsem na vprašanju reforme davčnega sistema. Potem kd je opozoril na nesorazmerje, ki obstaja v Italiji med posrednimi in neposrednimi davki (posredni davki, tj. davki na potrošnjo, znašajo 76,3 odst. vseh davkov, ki jih izterja država, medtem ko znašajo neposredni davki, tj. davki na osebni dohodek državljaribv, komaj 23,7 odst.): »To dejstvo nas mora začuditi, če upoštevamo, da je v bolj razvitih državah nasprotno razmerje med neposrednimi davki na dohodek in posrednimi davki na potrošnjo; v Angliji predstavljajo neposredni davki več kot 56 odst. vseh državnih dohodkov, v ZDA pa kar 81 odst. K temu je treba še poudariti — je na- dsvkov, ki pritekajo od dohodkov od dela, in ki je narasla od 53,8 odst. v letu 1949 na 71,2 odst. v letu 1959, kar je v še večji meri poslabšalo razmere tistih, ki živijo od ..majhnih dohodkov”, kot so to delavci, obrtniki, drobni trgovci, uradniki, nameščenci itd. Ce upoštevamo, 'da delavci plačujejo letno, med davki in drugimi prispevki, vsoto, ki je večja tri trinajste plače, je razumljivo, da bo morala zaželena reforma davčnega sistema temeljiti na boljši porazdelitvi bremen. Zaradi tega zahtevamo moderen davčni sistem, ki naj temelji na enotnem osebnem progresivnem davku, kar lo hkrati omogočilo uresničenje sistema socialne varnosti.. Tudi minister za zunanjo trgovino Preti se je v svojem govoru v gledališču Goldoni v Livornu zadržal na tem vprašanju in dejal med drugim, da bi vlada levega centra po mnenju socialdemokratov ne dosegla svojih smotrov v prihodnji zakonodajni dobi, če ne bi uresničila integralne reforme davčnega sistema. »Italijanski davčni sistem je nadaljeval Preti — je zelo malo racionalen in se je v zadnjem desetletju razvijal v se je ponovno povečal obseg davčnih utaj na škodo kmetijstva, kjer se dohodki določajo po kriteriju, k: ne dopušča utaje. Ce hočemo doseči v prihodnji zakonodajni dobi minimalno stopnjo zaupanj* med davčno oblastjo in davkoplačevalcem, bomo morali določiti realistične kvote, hkrati pa .nastopiti odločno proti primerpm davčne utaje. Preveč nepomembnih davčnih sporov še vedno trpa urgde in premnogi davki in drobne 'takse, ki ne vržejo skoro nič, označujejo italijanski sistem, ki.ga je treba zato poenostaviti in modernizirati v prihodnji zakonodajni dobi* V svojem predvolilnem popotovanju po Italiji je predsednik vlade Fanfani govoril danes v gledališču Alfieri vt Turinu in poudaril med drugim potrebo, da volivci podprejo tiste stranke, ki so omogočile vlado levega centra in uresničenje njenega programa, da bi mogli nadaljevati po poti gospodarskega in socialnega razvoja dežele; »marsikaj se je sicer naredilo, premnoga vprašanja pa še čakajo na svojo rešitev*. na vseh področjih. Posebno so v zvezi s tem poudarili tradicional-prijateljstvo, ki veže francoske in jugoslovanske narode, in so izrekli prepričanje, da bo obisk prispeval k nadaljnji poglobitvi tradicionalnega prijateljstva. daljeval Viglianesi — da se je, I nasprotni smeri od tiste, ki si jo kar zadeva neposredne davke v je zamišlil pokojni Vanoni. S po-Italiji, občutno povečala kvinta ‘ večanjem kvQt neposrednih davkov ..................................... Jemen uradno zahteval svojo vključitev v ZAR Ali Sabri bo izroči! pisma Naserja, Hruščovu, Čuenlaju in Nehruju - Demonstracije za arabsko enotnost v Jordaniji da KAIRO, 19. — Kairski /radio je nocoj sporočil, da je Jemen uradne zahteval vključitev v federacijo med Egiptom, Sirijo in Irakom. V Kairu pričakujejo prihod jemenske delegacije, ki jo bo vodil maršal Sala).' Medtem pa je maršal Salal izdal odlok, ki ustanavlja predsedniški svet Jemena, ki mu bo on predsedoval. Med Člani sveta bo tudi pet plemenskih voditeljev, ki jih bo imenoval predsednik republike. Predsedniški svet bo nadomestil narodni svet jemenske ie-volucije in bo najvišja oblast v deželi. Prvo sejo bo imel v soboto, na kateri bo imenovan izvršilni svet, ki bo nadomestil sedanjo vlado. Iz Kaira je danes odpotoval v Moskvo predsednik izvršnega sveta ZAR Ali Sabri, ki je že prispel v Moskvo. Pred odhodom je Sabri izjavil, da ima _s_ seboi Naserjevo pismo za HruščoVa, Cuen laja in Nehruja. Iz Moskve bo namreč odpotoval v Peking, nato pa v Novi Delhi-. Član predsedniškega sveta ZAR Kamal Rifat je v intervjuju kairskemu listu »Al Ahreme -,BPO,roč:l da bodo čez riekhj' dni žščeTi razgovore med Kairom, Damaskom in Bagdadom o ustanovitvi odbora, ki bo pripravil ustavo nove Združene arabske republike. Dodal je, da bodo ustanovili federalne odbore za vsklajevanje zunanje politike, treh dežel ZAR in za na •1® Francija »s svojimi trdnimi usta-1 črtovnnje njihovega gospodarstva dovami, 'sproščena kolonialne služ-' z namenom, da se ustanovi skup- Kennedy o Kubi in r cenah jekla no arabsko tržišče. Upoštevali bodo specifične pogoje vsake dežele glede omejitve zemljiške lastnine. Julija bodo v Kairu ustanovili narodno skupščino, in vsaka dežela bo v prehodni dobi ohranila svo, zakonodajni zbor. V vsaki deželi bodo ustanovili enotno politično fronto, ki bo zajemala vse unionistične stranke, ki bodo odgovorne zakonodajnemu svetu in ne narodni skupščini. V diplomatskih predstavništvih treh dežel v tujini ne bo prišlo do sprememb pred referendumom o ustavi in izvolitvi predsednika republike. Libanonski list »Al Jarida* piše, da je prišlo včeraj v Alepu v Siriji do spopadov med unionisti in njihovimi nasprotniki. Pet deri onstrantov je bilo ubitih, drugih pet pa je bilo hudo ranjenih. Izraelski tisk pa trdi, da je jordanska vlada poslala močna vojaška ojačenja v stari del Jeruzalema zaradi incidentov, do katerih je prišlo med demonstracijami, na katerih je ljudstvo pozdravljalo ustanovitev Združene arabske republike. Baje so bile včeraj podobne manifestacije v številnih jordanskih mestih. Kakor poročajo iz New York«, bodo prve skupine varnostnih sil OZN prišle v Jemen že prihodnji teden v zvezi s sporazumom med Jemenom, Saudovo Arabijo, ZAR in QZN o 'ustavitvi sovražnosti s pristaši odstavljenega imama El Badra. Danes javljajo iz Londona, da se misli El Badr za stalno namestiti v Angliji. WASHINGTON, 19. — Ameriški predsednik Kennedy je v svojerji govoru v združenju ameriških založnikov izjavil, da zaradi lanskih dogodkov na karibskem področju obstaja sedaj večje jamstvo »a ohranitev miru. Dodal je, da je na lanskem zasedanju tega združenja poudaril, da se ameriška vlada ne bo obotavljala, da sprejme pobude v zvezi s svojo varnostjo, če bi bilo potrebno. To pobudo je ameriška vlada sprejela lanskega oktobra, in sedaj je večje jamstvo za ohranitev miru. Dalje je Kennedy izjavil, da ZDA niso nikoli obljubile kubanskim kontrarevolucionarjem, da bodo izvršile drugo vojaško invazijo Kube. Dejal je, da invazija ali blokada Kube n« bi bila sedaj v interesu ZDA in njihovih zaveznikov. Pripomnil pa je, da »bo Kuba prav gotovo osvobojena, čeprav ni moč za sedaj predvidevati, v katerih okoliščinah, in tedaj bodo kubanski begunci, s katerimi želi še dalje sodelovati, videli, da bodo ZDA storile to, kar so morale storitj*. Glede Laosa je Kennedy izjavil, da je stanje zelo nevarno in da se bo v prihodnjih dneh videlo, ali bodo ženevski sporazumi še veljavni. Kennedy' je izrazil zadovoljstvo zaradi »zmernosti* jeklarskih družb, ki so izvedle »selekcionirano* zvišanje cen, ki pomeni glede celotnih jeklarskih proizvodov le en odstotek zvišanja. Izrazil je upanje, da bodo to zvišanje lahko absorbirali brez posledic drugi Sektorji ameriške indlištrlje, posebno pa avtomobilski sektor Francoski parlamentarci pri Petru Stamboliču BEOGRAD, 19. — Predsednik zvezne skupščine Petar Stambolič je sprejel danes študijsko skupino poslancev francoskega parlamenta, ki je včeraj prispela Jugoslavijo. V razgovoru so zastopniki zvezne skupščine Jugoslavije obvestili francoske poslance o povojnem razvoju Jugoslavije, o načinu volitev v občinske, republiške in zvezne organe in seznanili francoske goste s strukturo in načinom dela bodoče »Vezne skupščine. Med razgovori je bila izražena obojestranska želja po nadaljnji razširitvi sodelovanja med Jugoslavijo in Francijo Nov predlog Indije v Ženevi ŽENEVA, 19. — Indijski delegat na današnji seji ženevske kon-: erence. predlagal, naj odbor o-semnajstorice začne delno proučevanje sovjetskega predloga za sklenitev nenapadalne pogodbe med državami NATO in varšavskega pakta. Pripomnil je, da bi marala Sovjetska zveza ločiti na dva dela načrt o nenapadalni po-jodbi. Po njegovem mnenju bi ahko začeli proučevati samo pr-vi” del, ki se tiče predloga za posvetovanje med vojaškimi zavez, ništvi v primeru krize-; ali vojne nevarnosti. Ostali delegati so spre. jeli predlog indijskega delegata s precejšnjim zanimanjem. Sovjetski delegat Carapkin je po seji izjavil, da bo njegova delegacija skrbno ■ proučil« indijski predlog. Na seji sta sovjetski delegat Ca-rapkin in poljski delegat poudarjala nujnost sporazuma med obema blokoma tudi zaradi tega, da se odpravi rčvanšistlČna nevarn6.-:t Nemčije. Sovjetski delegat je še posebej poudarjal potrebo sporazuma o neatomskem področju v Evropi, Afriki in Južni Ameriki in o odpravi tujih vojaških oporišč. Ameriški delegat Stelle je izjavil, da sopredsednika konference nadaljujeta proučevanje neposredne povezave med Washingtonom in Moskvo. Takoj ko bo prišlo do konkretnega sporazuma, bo konferenca o tem obveščena. Delo konference je bilo nato odloženo na ponedeljek. ljijo na spoštovanju individualnih svoboščin in misli. Togliatti pa je pozval vse italijanske delavce in demokrate, naj protestirajo proti obsodbL Mladinsko združenje novega odporu je objavilo izjavo, v kateri obsoja smrtno obsodbo Grimaua, in pravi, da ta obsodba znova opozarja kulturni svet na drarpo španskega ljudstva. V imenu vseh mladih, včlanjenih v »novem odporu*, katoličanov in nekatoliča-nov, prosi za posredovanje papeža, ki je- v svoji eneikleki »Pacem in terris* »pokazal zanimanje za vprašanja, ki se tlčfcjd spoštovanja tistih temeljnih pravic človeka« vegaf odpora so se pridružili senator Parri, »ravniki Arturo Car- lo!^rv^rda^a^dn!i; Cosantino Mortati Jer drugi ,sod- p^lLnžilWM™Šr^n^ ga sveta za atomsko energijo prof. Ippolito, ravnatelj revije «11 ponte* Agnoletti In ravnatelj tednika »ESpresso* Benedetti. Socialistični voditelj Nenni je poslal španskemu poslaništvu v Rimu zahtevo, ngj obvesti madridsko vlado, 4*1 bi vsa svetovna javnost videla v morebitni usmrtitvi Juliana Grimaua nedopusten zločin: »Ne more se leta 1963 obsoditi na smrt človek za dejanja, ki se nanašajo na državljansko vojno v letih 1936-1939 in glede katerih ni neposrednih dokazov pred sodiščem. Se posebej si ne more lastiti take pravice režim, ki je dal pobudo za državljansko vojno, iz katefe izhaja in se vzdržuje z najbolj krutim in neusmiljenim preganjanjem in zatiranjem.* Tudi mladinske skupine krščanske demokracije, skupno s katoliškimi univerzitetnimi krožki so poslale španskemu poslaniku v Rimu in v Vatikan pismo, v katerem pravijo, da so užaloščeni in ogorčeni nad smrtno obsodbo, ker »kot kristjani ne priznavajo maščevanju povezave s pravico in ker priznavajo vsakomur svobodo, da izraža svoje mnenj* ter da je soudeležen pri socialnem ži-’!— nju*, - - . .c < . .-L Nocoj se j* večja skupina zbrala pred španskim poslaništvom -Rimu in. izražala solidarnost Grimauom. Demonstranti so prepevali španske patriotrčne pesmi in vzklikali proti Francu, dokler jih ni razgnala policija. V francoski javnosti je smrtna obsedba Grimaua izzvala veliko ogorčenje. Napredni tisk poziva francosko prebivalstvo, naj odločno protestira proti temu in nas zahteva preklic smrtne obsodbe. Tudi list »Le Monde* obsoja dejstvo, da so Grimatf« obsodili na smrt zaradi njegove udeležbe državljanski vojni, in se sprašujejo, kako je mogoče, da je po četrt stoletju še mogoče mašče- Skupina 23 pariških osebnosti področja kulture je poslala brzojavko generalu ^Francu s pozivom, naj pomilosti Grimaua. I-Kakor poročajo it Moskve, predsednik sovjetske vlade Hfu-ščov brzojavil Francu in ga po: zva!,’ naj razveljavi smrtno obsodbo. Nikita Hruščov nadalje poudarja, da ni nobenega razloga ki bi lahko opravičil smrtno obsodbo nekoga na podlagi zakona o obsednem stanju 25 let po končani državljanski vojni v Španiji. Hruščov pravi,jla bi najširši sloji mednarodne javnosti z velikim zadovoljstvom sprejeli Francovo človečansko gesto; če bi Grimaua pomilostili. Španski tisk ppsvšča (f»mo malo vrstic brez komentarja procesu proti Grimau. Mnogo poudarka pa daje demonstracijam, ki so bile te dni v tujih prestolnicah. Fa-langistično glasilo »Arriba* piše o tem na prvi strani in označuje OPATIJA, 19. — V Opatiji so danes pokopali posmrtne o-Stanke književnika in borca za svobodo Istre Viktorja Ca-ra-Emina. Poleg nekoliko tisoč prebivalcev Opatije, Lovrana, Reke in raznih krajev Istre so se pogreba udeležili med dru-(ftitrt Anica Magctšič, predsednica sveta za kulturo Hrvaške, Nlkota Rački, podpredsednik glavnega odbora socialistične zveze Hrvaške, Antun Pavlinič, član izvršnega sveta Sabora Hrvaške in številni drugi republiški in lokalni zastopniki kulturnega, javnega in političnega življenja. Od pokojnega književnika Viktorja Cara-Emina so se pred sedežem občinskega sveta poslovili predsednik občinskega ljudskega odbora Marjan Dubrovič v imenu Istranov, in prof. Tone Peruško, ravnatelj pedagoške akademije iz Pulja, na pokopališču pa Marjan Matkovič v imenu jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti in akademik pesnik Dobriša Cesarič, zastopnik Društva književnikov Hrvaške. Na grob pokojnika so lotili številne vence, med katerimi tudi venec Vladimir a Bakariča, predsednika Sabora Hrvaške, Zveze komunistov Hrvaške, izvršnega sveta Hrvaške in številnih drugih političnih in družbenih organizacij iz vse Jugoslavije. Celovški madrigalisti so gostovali v Ljubljani LJUBLJANA, 19. - V okviru kulturnega sodelovanja med Slovenijo in Koroško je bil včeraj v veliki dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani koncert ttpled- Boji v Laosu se nadaljujejo VIENTIAN, 19. — V Dolini vrčev se nadaljujejo boji. Danes so pripeljali v laoško prestolnico nad 50 ranjencev; -ni znano število mrtvih. Čete generala Kong Lija so si opomogle in so se utrdile na novih položajih v Muong Panu. Predsednik laoške vlade Suvana Fuma pravi v uradnem sporočilu, da je pozval britanskega in sovjetskega poslanika ter tri člane mednarodne nadzorstvene komisi. , e, naj bi odšli na področje bojev. Suvana Fuma je poročal omenjenim osebnostim o sedanjem položaju ter je zahteval pri sopredsednikih ženevske konference, naj posredujejo, da preneha kršitev sporazuma o ustavitvi sovražnosti. Suvana Fuma je razen tega brzojavil princu Sufanuvongu in ga pozval, naj odredi prenehanje vseh bojev, da bo mogla mednarodna nadzorstvena komisija u-činkovito opraviti svojo nalogo. Kakor poroča agencija Nova Ki. tajska, je polkovnik Deuan, ki poveljuje odpadniškim nevtrali-stičnim silam. poslal kapetanu Kong Liju brzojavko s pozivom, naj «ustavi ogenj in začne pogajanja za vzpostavitev sodelovanja«. V Washingtonu je predstavnik ameriškega državnega departma, ja izjavil, da ZDA še dalje podpirajo laoško vlado narodne enot- Svečan pogieb Viktorja Cara-Emina JULIEN GRIMAU nosti, ki ji predseduje Suvana Fu. ma v skladu z ženevskimi spora, zumi. Izjavil je tudi, da so dobili in. formacije, po katerih se zdi, da so Nnevtralistične sile v Laosu zgubile skoraj v celoti Dolino vrčev. Po mnenju ameriške vlade so sile Patet Laosa prekršile ženevske sporazume, pri poskusu, da zruši, jo vlado. ZDA ne izključujejo no. vih pobud za rešitev krize, toda naloga Suvane Fume je, da poka. že svoje namene. Do sedaj ni lao. ška vlada zaprosila od ZDA nobene vojaške pomoči. Ženevski sporazumi dopuščajo tako pomoč, če bi jo laoška vlada zahtevala. BONN, 19. — Kancler Adenauer se je danes vrnil z vojaškim letalom iz Cadenabbie v Bonn. nega zbora madrigalistov iz Celovca, katerega so se udeležili zastopniki političnega, kulturnega tn družbenega življenja Slovenije in Koroške. Po koncertu je predsednica ljudske skupščine Slovenije Vida Tomšič priredila gostom v prostorih skupščine sprejem in se zahvalila članom zbora za uspešen koncert ter med drugim poudarila, da sta Avstrija in Jugoslavija zgled, kako je mogoče postati dober sosed, prijatelj in sodelavec. Izrazila je željo po nadaljnji poglobitvi medsebojnih odnosov in drugih stikov na kulturnih in drugih področjih. V imenu gostov se je zahvalil deželni glavar Ferdinand Wedenig, ki je izrazil upanje po nadaljnjih uspehih v medsebojnem sodelovanju posebno na kulturnem področju v korist obeh držav. NOVICE IZ JUGOSLAVIJE DANES Protest proti obsodbi Grimaua Titovo pismo Kennedyju Nadaljnja imenovanja v organih zvezne uprave SFRJ BEOGRAD, 19. — V skladu z ustavnimi pooblastili in v zvezi z izvršenimi in napovedanimi spremembami v "kvezni upra-vi, ki so neposredno povezane z .bodočimi volitvami, je »vezni. izvršni svet postavil v posameznih organih uprave nove državne tajnike in nove voditelje! nek*š*rih s«nostoji)*l» ustanov ‘ orgahizacij. Med drugim je imenoval dr. Marjana Dermastjo, dosedanjega generalnega ravnatelja jugoslovanske skupnosti za zavarovanje,. za generalnega ravnatelja sktipnošti Jugoslovan, ških železnic in Vukašina Mu-čunoviča, dosedanjega tajnika v ideološki komisiji CK Zveze komunistov Jugoslavije in biv- Bega ravnatelja »Borbe«, za rav-hatelja agencije Tanjug. Zastopnik državnega tajništva »a zunanje zadeve Drago Kunc, jie na današnji tiskovni konferenci dbvestil novinarje, da je jugoslo-4en6ki veleposlanik v VVashingto-rtu Veljko Mičunoviž izročil včeraj predsedniku ZDA Kennedyju'osebno pismo maršala Tita, ki se nanaša na vprašanje skupnega interesa Jugoslavije in ZDA'V Na vprašanje dopisnik« agencije dejal,, da »e bo delegacija razgo-«MEN», kakšno je mnenje jugoslo-, varjala o nadaljnjem napredku ge- kona in Sirijo, je Kunc poudaril vsebino br»pjavke, ki jo je včeraj poslal predsednik republike maršal Tito predsednikom omenjanih držav. Nato je Kunc izjavil, da pričakuje od zasedanja gospodarske komisije za Evropo, ki se je začelo danes v ŽeneVii nadaljnje korane za okrepitev splošnega gospodarskega sodelovanja in izmenjave med Evropo in -državami v razvoju, in da bo komisija za Evropo, podobno kot so to že storile regionalne komisije za Afriko in Azijo, dala svoj prispevek k pripravam za bodočo konferenco OZN za trgovino in razvoj. V zrtezi z obiskom gospodarske delegacije Kambodže, ki bo jutri prispela v Jugoslavijo, je Kunc spodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Kambodžo. Član zveznega izvršnega sveta Krste Crvčnkovski, ki je dan-?s a vabilo indonezijskega ministra . in kulturo odpotoval rto, se bo, po besedah razgovarjal s pristojnimi _ clonarji vlade Indonezije o nadaljnjem kulturno - prosvetnem sodelovanju med Jugoslavijo in Indonezijo. Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije je poslal’ danes naslednjo bszojavko komisiji za pravice človeka v CfZN: »Z globokim ogorčenjem smo sprejeli vest, da je fašistični režim generala Franca obsodil na smrt španskega rodoljuba Juliana Grimaua Garcio. Izražamo največje ogorčenje in protest jugoslovanskih delavcev proti temu najnovej-šemu zločinu nad borcem za svobodo španskega ljudstva; pozivamo svetovno organizacijo, ki je proglasila deklaracijo o pravicah človeka, da sprejme nujne ukrepe, da se prepreči zločin, ki je usmerjen proti Osnovnim pravicam č1iv veka in načelom demokracije in »vobode*. Obsodba na smrt slavnega španskega komunističnega voditelj* Juliana Grimaua je po vsem svetu dvignila val ogorčenja in protestov. «Ne more se leta 1963 obsoditi na smrt človek za dejanja, ki se nana ajo na državljansko vojno v letih 1936-1939 in glede katerih ni neposrednih dokazov pred sodi čem.* je pisal Nenni šnanskemu poslaništvu v Rimu In dodal; «gc posebej si ne more lastiti take pravice režim, ki je to državljansko vojno sprožil in Id iz te vojne izhaja ter se drži na oblasti •/ najbolj krutim in neusmiljenim preganjanjem in zatiran h>m.» Medtem pa se v laoški Dolini vrčev hoji nadaljujejo. Predsednik vlade Suvana Fuma je zahteval od članov nadzorstvene komisije, naj obiščejo področja bojev. In posredovan ie pri sopredsednikih ženevske konference, da preneha kršitev snorazuma o ustavitvi sovražnosti. Včeraj sta govorila Kennedy in de Gaulie. Prvi je glede Laosa dejal, da je stanje zelo nevarno in da se ho v prihodnjih dneh videlo, ali bodo ženevski sporazumi že veljavni. Izjavil je tudi, da za-radi lanskih dogodkov obstaja o-krog Kuhe «več.je število jamstev za ohranitev miru* ter da ZDA ne bodo izvršile druge vojaške Invazije Kube, ki pa bo sprav gotovo osvobojena, čeprav ni moč za sedaj predvidevati, v kakšnih okoliščinah. in tedaj bodo kubanski begunci videli, da bodo ZDA storile, kar so morale storiti*. Ken-nedy je tudi poudaril, da nasprotuje slehernemu varčevanju glede obrambe in da ZDA ne morejo stalno ostati na drugem mestu prt tekmovanju za osvojitev vesolja. Dq Gaulle pa je govoril v kratkih stavkih: «Izhra!i smo. Nanre-dujemo. Toda potreben je red in napor. Drugim lagodnost.* Itd. Poudaril je, da mora Franclja imeti atomsko orožje, »ker le tako lahko prispeva k obrambi svojih zaveznikov ter morda tudi A-merike*. Hkrati se je izvedelo, da na francoskem Polinezijskem o-točju pripravljajo vse potrebno za francoske jedrske poskuse. Po uradnem sporočilu o ustanovitvi nove ZAR je včeraj Jemen uradno zahteval vključitev v federacijo med Egiptom. Sirijo in Irakom. Tudi v jordanskem delu Jeruzalema je ljudstvo pozdravilo ustanovitev nove ZAR, kar se Je zgodilo tudi v drugih jordanskih mestih. Vendar pa priprave novo ZAR ne potekajo brez težav. V Alepu, v Siriji, je namreč prišlo do spopadov med unionisti in njihovimi nasprotniki, pri čemer Je bilo pet demonstrantov ubitih, pet pa hudo ranjenih. — 2 — Socialdemokratske - stranke 20. aprila 1963 Koliko je šc takih pri avstrijski policiji? v 7 državah skupnega tržišča DUNAJ, 19. — Avstrijsko notranje ministrstvo sporoča, da je proti podnačelniku policije v Gradcu dr. Johanu Kunzu, ki je kbt priča nastopil na procesu v Koblenzu (Nemčija) zaradi pokolov Židov v Minsku dunajsko kazensko sodi- šče uvedlo preiskavo. Za ta je dr Konec lanskega leta je bil v Parizu V. kongres socialdemokratskih strank dežel članic Evropske gospodarske skupnosti. Takrat je bil sprejel tudi Akcijski program, ki vsebuje programsko in organizacijsko povezovanje. Prvotno je bilo mišljeno, da bi to dosegli v okviru vse Evrope. Toda t' napori so se izjalovili. Glavna ovira je v spopadih med britanskimi laburisti in socialdemokrati »male Evrope«, ki se niso sporazumeli o značaju zahodnoevropske in politične integracije. Tudi Socialistična internacionala ni izpolnila pričakovanj, ni ;i uspelo, da b: učinkovito vsklaje-vala politiko socialdemokratskih strank. Zato so se socialdemokrati iz dežel, ki so članice Evropske gospodarske skupnosti, odločili doseči enotnost na tak način, da bi najprej sami med seboj izoblikovali skupna stališča, nato bi se jim pa pridruževale še druge veropske stranke, seveda v tisti meri, kolikor bodo posamezne dežele pristopale v Evropsko gospodarsko skupnost. Akcijski program ima uvodni del in posamezna poglavja, v katerih obravnava politično izgradnjo Evrope, gospodarski sistem, socialno, kulturno in kmetijsko politiko, vprašanje prometa in energetike ter zunanjo politiko. V drugem delu so načela demokratičnega socializma, ki jih vsebuje že Deklaracija o načelih, sprejeta v Oslu 1962. leta. Združene države Evrope naj bi imele poseben pomen za uresničenje teh načel v svetovnih merilih. Demokratični socializem in evropska integracija se zlivata na podlagi naslednjih razlogov: integracija bo omogočila, da se premostijo zgodovinska nasprotja, ki so bila v preteklosti tako usodna za Evropo: sedanji razvoj v svetu teži k ustvarjanju vse večjih političnih in gospodarskih enot; med evropskimi narodi obstoje tesne in številne povezave, kar naj dobi tudi orgimzacijsko obliko: Evropska gospodarska skupnost je predpogoj za čimboljše izkoriščanje proizvajalnih sil in obenem predpogoj za dvig življenjskega standarda. Glede politične izgradnje Evrope so v Akcijskem programu med (drugim poudarjena naslednja načela: »Združena Evropa mora do-i biti federativno ureditev, izvršilna oblast mora biti pod parlamentarno kontrolo, zakonodajno oblast pa naj izvršuje Evropssa .skupščina, ki bi jo izvolili nepo-siedno. Odpravili, naj bi vse meje, ki ločijo Evropo, pri tem pa ohranili nacionalne posebnosti posameznih delov takšne skupnosti. Za sprejem v Združeno Evrooo so postavljeni politični pogoji, ki pa vsebujejo takšne omejitve, ki jasno povedo, da gre izključno za države, ki pripadajo zahodnemu bloku. Gospodarska integracija je korak k .političnemu združevanju Evrope in bi bilo zato potrebno Odpraviti vse oyire za delovanje Jvrobske gospodarske skupnosti ih izoblikovati njene skupno gospodarsko in finančno politiico, Da bi to dosegli, se socialdemokracija zavzema za ustanovitev skupnih'izvršilnih organov, k’, bi imeli na razpolago zadostna pooblastila in lastne vire dohodkov. Akcijski program obravnava tudi vprašanje razširitve Evropske gospodarske skupnosti. Poudarjajo načelo odprtosti za vse dežele, k sprejemajo načela in smotre rimske pogodbe in drugih pogodb, na podlagi katerih so nastale že obstoječe skupne institucije kot npr. Skupnost za premog in jeklo, Evroatom itd, Te dežele pa morajo biti zmožne izpolnjevati obveze, ki izvirajo iz teh pogodb, morajo imeti demokratično državno ureditev in morajo biti pripravljene še naprej razvijati medsebojno sodelovanje. Med deželami, ki pa ne morejo postati polnopravne članice, pa delajo pomembne razlike. Dežele, ki sicer izpolnjujejo vse politične pogoje, a njihovo gospodarstvo ni na stopnji gospodarstva dežel članic go-spodarske skupnosti, lahko zahtevajo pridružitev s tem, da bodo postale polnopravne članice takrat, ko jim bo to dopuščala gospodarska struktura. Evropske dežele z razvitim gospodarstvom, ki smatrajo, da iz političnih razlogov ne morejo postati članice Evropske gospodarske skupnosti, pa lahko sklenejo določene pogodbe o gospodarskem in trgovinskem sodelovanju, toda ti dogovori in pogodbe ne smejo zavirati integracije. Ko se takšne po- godbe sklepajo, je treba paiiti na ravnotežje med koristmi, ki jih bodo imele pridružene dežele, in njihovo pripravljenostjo, da vskla-dijo svojo gospodarsko in trgovinsko politiko z Evropsko gospodarsko skupnostjo. Ko se v Akcij, skem programu govori o gospodarski ureditvi, pride do izraza antikomunizem evropske socialdemokracije. Poudarjeno je, da demokratični socializem zavrača »vsako totalitarno reguliranje gospodarstva, zlasti tisto, ki obstaja v Sovjetski zvezi«, ker se smatra, da je to v nasprotju s socialdemokratskimi idejami o svobodi človeka. Da bi se pa ubranili pred obtožbo, da so zagovorniki kapitalizma, 'e vnesena blaga obsodba »gospodarskega l’be-ralizma«, razen tega je pa izražena težnja, da demokratični socializem stremi k »sistematizirani gospodarski politiki«, ki temelj. na ravnotežju med svobodo in reguliranjem gospodarstva, pri čemer se ohranja svoboda v razvoju človekove osebnosti, svoboda v izbira poklica in svoboda potrošnje. Evropejca socialna demokracija zavzema sujifte, da v zahodni Evropi niso potrebne nobene spremembe političnega in gospodarskega sistema, ampak da zadostujejo samo dopolnitve in jzboljr kav« njegovih najnegativilejiih plati. Četudi na tem togo vztrajajo, so pa v Akcijski program prodrle nekatere ideje o soupravljanju in samoupravljanju, o pomoči nerazvitim deželam, o omejitvah politike velikih monopolov itd. Morda so to znaki, da ha starih socialdemokratskih doktrinah v prihodnosti ne bo mogoče obstati, ker nekatere od teh idej že bistveno ispodjedajo te doktrine. Ker pa ima evropska socialna demokracija v posameznih deželah večji ali manjši vpliv :n boljši ali slabši položaj med delavskimi množicami, mora s tem politična, ideološka in ekonomska afccijs. najnaprednejših sil evropskega delavskega razreda v celoti računati. Kunz suspendiran. Kot je znano, so tiskovne agencije včeraj iz Koblenza sporočile, V Akcijskem programu se določa gospodarska politika Evropske gospodarske skupnosti, ki ima kot cilj enakomerno in stabilno rast ter skladen razvoj vseh gospodarskih vej, pravično razdelitev dohodkov in premoženja ter stalno povečanje življenjskega standarda. Prevelika koncentracija gospodarske moči škoduje skladnemu razvoju gospodarstva v celoti, zavira potrošnjo in povečuje razlike v premoženjskem stanju prebivalstva. Da bi se temu izognili, naj bi Evropska gospodarska skupnost razpolagala z zadostnimi pooblastili, s katerimi bi preprečili zlorabo gospodarske moči; združevanje podjetij preko določene velikosti naj bi bilo podvrženo posebni odobritvi. Ko v Akcijskem programu obravnavajo socialno politiko, poudarjajo, da naj bi družbena ureditev Evropske gospodarske skupnosti temeljila na povečani ude. ležbi delavcev v proizvodnji,: i.a odpravljanju razlik v življenjskem standardu med delavci posameznih dežel, socialni varnosti, demokraciji gospodarskega življenja, izboljšanju stanovanjskih prilik, strokovne izobrazbe in odstranjevanju razlik v gospodarskem razvoju posameznih področij. Zahteva se večje sodelovanje delavcev pri upravljanju gospodarstva, tako v posameznih podjetjih, kakor tudi v posameznih gospodarskih panogah. Cim prej naj bi začeli izvajati načelo o svobodi gibanja delovne sile, postopoma naj bi izenačevali sisteme socialnega zavarovanja in pravice zaposlenih žensk in moških. Evropska zunanja politika je v Akcijskem programu med drugim očrtana takole: boj proti vsem vrstam izkoriščanja, kolonializmu in rasni diskriminaciji; obramba demokracije pred »komunističnimi in drugimi totalitarnimi nevarnostmi«; prenehanje tekme v oboroževanju in razorožitev pod učinkovito mednarodno kontrolo; reforma Združenih narodov, da bi postali čimbolj učinkovito orožje v obrambi miru; krepitev sodelovanja znotraj NATO in OECD; čim močnejši razvoj atletskega partnerstva in asociacija izven-evropskih dežel, predvsem iz Afrike, ter ustanovitev fonda za oo-moč tem deželam v okviru EGS. Grobi prikaz Akcijskega programa skupine socialdemokratskih strank »Male Evrope« seveda ni popoln. Gre namreč za dejstvo, da so s procesi integracije, ki so izredno zanimiv fenomen sodobnega sveta, prepredeni tako rekoč vsi kontinenti. V zadnjih letih so postali že predmet izredno zanimivih razpravljanj v mednarodnem delavskem gibanju. Delavske stranke, sindikati in združenja zavzemajo aktiven odnos do takžne ekonomske stvarnosti, ki je sicer odraz organske povezanosti sodobnega sveta. Čeprav je evropska socialdemokracija idejno in politično močno heterogena in že več let v zamotani krizi, ostaja Akcijski program zanimiv dokument, Tu mislimo na tiste njegov« s< ne, ki so objektivno napre na podlagi katerih bi bilo mogoče najti skupno platformo za e-notno akcijo delavskega razreda. V niom 1 o no eaimrl o 4-Si <14 r.ik poveljnika področja s činom esesovskega »hauptšturmfirerja«, 'vendarle priznal svoje sodelovanje »pri akcijah proti 2idom» (transporti, selitve itd.). V Lisboni proces proti komunistom LISBONA, 19. —• Proces proti štirim zdravnikom in enemu arhitektu, ki so obtoženi, da so člani komunistične partije in da so ustanavljali organe prevratne propagande, se je včeraj pričel v Lisboni. Obtožnica navaja še, da je arhitekt Batista de Almeida zbiral sredstva za beg —1 januarja 1900 — več komunističnih zapornikov, med katerimi je bil tudi Al-vara Gunhal, eden izmed portugalskih komunističnih voditeljev. Mogoče zato, da ne bi bila tako opazna, si je Brlgitte Bardot, ki je sedaj v Rimu zaradi snemanja filma po romanu Moravie «Prezlr», nadela črno lasuljo, s katero skriva svoje svetle lase ■■iNiinHiimiHoiiiiu-nimiiHi iiMtiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiniiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMirtiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiHuiiiiutmiiuiiiniiiiii, NAGEL OBISK Kardinal Koenig se je kmalu vrnil iz Budimpešte Na Dunaju je imel razgovor a papeževim nuncijem settavi-edne in V njem je pa seveda tudi do«ti * nazadnjaškega: neodločnosti m kompromisarstvo do vodilne vloge kapitalističnih monopolov v-Evropski gospodarski skupnosti in pa stara zastrupljena pozicija antikomunizma. DUNAJ, 19. — Medtem ko so časopisi tele ugibali, kdaj bo šel dunajski nadškof kardinal Koenig na obisk h kardinalu Mlndszentyju, madžarskemu prlmasu, ki se že od 1. 1956 nahaja na veleposlaništvu ZDA, je Koenig že odpotoval v Budimpešto, se nekaj ur ustavil pri Mlndscentyju in se že tudi vrnil na Dunaj. To naglico razni komentatorji različno tolmačijo. Dunajski kardinal naj bi budimpeštanskega kardinala pregovoril, da zapusti svoje zatočišče in odide v Rim. Vprašanje Je seveda, koliko gre samo za prigovarjanje in kolikšna je volja Vatikana, da Mindszenty tako na pravi. Kaže, da bi tako madžarska vlada kot Vatikan sadevo rada na kak način uredila. Toda prav Mlndszenty bi rad postavljal razne pogoje, o katerih pa se najbrž madžarska vlada ne bi rada pogovarjala, dokler kardinal ne odide. Kardinal Koenig ni z ničemer Izdal, kaj je opravil pri Mindszen-tyju. Popoldanska izdaja dnevnika «Express», ki se je izkazal kot ze lo dobro informiran v vsej zadevi, piže, da je od predstavnika kardinala Koenig« izvedel, da včerajšnja kardinalova pot na Madžarsko ni zadnja te vrste. Med drugim je omenjeni predstavnik odgovoril tudi na vprašanje, zakaj dunajski kardinal ni obiskal škofa Hamvasa, saj je šel v Budimpešto pravzaprav na njegovo vabilo. Ce bi se Koenig poslovil od Mindszentyja, kot da ze ne misli več vrniti na Madžarsko, tedaj bi pač obiskal tudi škofa Hamvasa. Na vprašanja, zakaj se je kardinal tako hitro vrnil iz Budimpešte, je predstavnik odgovoril, da ne bi bilo take sile, če ne bi imel Koenig potrebe, dal na Dunaju ali v Rimu dobi nove Informacije. Danes je Ml dunajski kardinal dlje časa pri nunciju Opiliu Rossi- ju, v Rim pa bo šel šele maja VZTRAJNA BORBA S POČASNIM USPEHOM V ZDA se je zopet razdivjala rasistična gonja proti črncem NEW oddelka Trdovratnost oblasti v državi Mississippi - V Alabami namenoma nezadosten pouk črncev o volilni pravici Policijski psi stražijo črnsko družino v beli četrti fel IMNjl '0% ' -4. 'StOth. •: VORK, 19. — Policijski psi I rali zahtevajoč postrežbo tudi »Cahine Police Corps« sto- črnčte. Mladeniči so izvedli t je v Chicagu na straži okrog neke hiše, v kateri se črnci, ter zadržujejo množico beiih rasistov, ki hočejo pregnati i^ hiše pove prebivalec. Nekaj stotin kilometrov bolj južno pa čaka država Mississippi na »žvezno kazen« zaradi segrega-cionističnega in neustavnega obnašanja avojih oblasti. Te in že druge epizode označujejo obnovitev borbe med zvezno vlado in gibanjem za enakost med plemeni na eni strani ter preživelimi rasističnimi silami na drugi strani. Ta borba se je obnovila v velikem stilu in v vsej deželi. Medtem ko se v posameznih primerih te epizode razvijajo z menjajočo se srečo, pa označujejo splošen položaj vendarle počšsno, toda gotovo napredo^gnj^ protira- ■sartTšPna riHsiS Slik« kaže neko cesto v Piemontu. Te dni je v Turinu uradi neke luknje m cesti vrglo nekega molke-ga 1 vespe v trenutku, ko Je privolil tramvaj, ki ga Je do smrti povozil sističnih sil. V Jacksonu v Mississippiju se guverner Ross Barnett vzdržuje vsakega komentarja o pozivu tamkajšnje komisije za civilne pravice, da se takoj pokori zveznim zakonom ter odlokom vrhovnega sodišča pod grožnjo, da sicer izostane vse finansiranje zvezne vlade državi Mississippi. Komisija je obtežila državne oblasti, da so se oklenile rasizma, ki vodi vso njihovo aktivnost in uradne manifestacije, ter zatrjuje, da država še lahko marsikaj popravi, vendar pa »je zelo pozno; smo že pri zadnji uri«. Tudi centralna komisija za civilne pravice je pozvala vlado k dejanju z direktnim pozivom na predsednika Kennedyja, naj ukine zvezne fonde Mississippiju. Tako gospodarske sankcije kot moralna obsodba, ki jo le-te predstavljajo, bi napravile iz Mississippija državo »izven zakona«. V Birminghamu v Alabami se borba za vpis znatnega števila črncev v volilne imenike nadaljuje z velikimi žrtvami. Črnci predstavljajo v«č kot 15 odst. prebivalstva v tem mestu, ki spet predstavlja 40 odst. prebivalstva vse države. Pastor Luther King ml. je tudi sedaj, kakor skoraj vedno, v zaporu skupno z nadaljnjimi stotimi voditeljev »volilnih pohodov«. Zadnje aretacije so bile Izvedene ra ukaz iefa policije Jamieja Moora, ki je v govoru pred demonstranti dejal, da lahko vodijo svojo Dor-bo brez sprevodov. Toda protira-•isti zatrjujjjoj da fot javne de- ije neobhodno potrebne. Te so dokaz sloge in moči, ki daje črncem občutek njihove prgvice. # nje- . - ------ Bevci, ki skoraj neprestano razlaga črn- /.a tako taktiko, da so ves dan sedeli, ne da bf kaj naročilij Na ta način ie uspelo podreti plemensko pregra-jo y restavracijah raznih krajev na Jifgu. polkovnika, je včeraj izvedel uspešen rop v podružnici neke banke v predmestju Buenos Airesa. Pobegnil je s 30 milijoni pesosov (okrog 140 milijonov lir). Itffffge ^ gledališče glnhba ^ blihubbtva Še ena knjiga spisov Josipa Vidmarja Oče Ane Frank pri papežu VATIKAN, 19. —• Papež je danes sprejel v zasebni avdienci Ottona Franka, njegovo ženo ter njuna dva Italijanska prijatelja. Otto Frank je papežu podaril poseben izvod spisov Ane Frank. Iz maščevanja atentat na nadškofa v Damasku VVASHINGTON, 19. - NASA je nje armensko-pravoslavnega nadškofa v Damasku, na katerega je bil v torek napravljen atentat, ne povzroča več skrbi Tako sporoča armenski list »Zartong« iz Beiru-ta. List «L’Orient» pa zanika, da bi bil imel atentat politični značaj. Po informacijah je mladi Armenec s pomočjo treh prijateljev sprožil več strelov proti nadškofu, ker se je hotel s tem maščevati: nadškof namreč ni hotel dovoliti poroke mladeniča brez pristanka staršev. Helij okrog Zemlje i>»ni»nimiunnuniuiiimuiuiiimiimii«riin»»mnimiuiiiiiiiiniuitiuuni»tiin»iiii>miMimnHt»mmtMtHHtt»>mmNW»miiim»MiiM»ninMn Mittmann - sodelavec Rajakovvitscha? BELLUNO, 19. — Nemški turist Paul Adolf Wilhelm Mittmann, ki ima 54 let in je doma iz Nomber-ga, je v nedeljo izginil od ostale skupine nemških turistov in za njim ni nikakega sledu. ‘Najprej ste je mislilo, da mu Je postalo slabo in je kam padel. Toda po brezuspešnem iskanju karabinjerjev, gasilcev in alpincev se je uveljavilo mnenje, da sploh ni računati z nesrečo temveč, da se Je Mittmann svojevoljno ločil od ostalih rojakov. Začelo se Je govoriti, da Je izginotje Mittmanna v direktni zvezi s primerom Rajakowitscha. Baje je bil Mittmann njegov sodelavec in je izlet izkoristil, da je za seboj zabrisal sled. Prestal je poskus petmesečne osamitve W ASHINGTON, 19. — VVhilden Breen, 36-letni »poskusni zajec«, ki so ga izbrali za simuliran veso*}-ski polet, ki bi trajal pet mesecev, je včeraj zaključil svojo dolgotrajno osamitev V poskusni celici štirih kvadratnih metrov. Breen je vstopil v celico 17. novembra, nekaj mesecev potem, ko se je poročil, in od tedaj je ostal izoliran od zunanjega sveta. Po televiziji so ga mogli ves čas opazovati in od časa do časa je lahko tudi »n prišel v stik z znanstveniki, ki se eksperiment vodili. V teh petih mesecih je napisal neko knjigo ter napravil nekaj slik, večji del časa pa je prebil pb poslušanju glasbe na ploščah- PARIZ, 19, — Do močne eksplozij«. ki ji j« sledil poi«r, j« prišlo davi okrog 8.15 v čistilnici »British Petroleum« v Gennevilliersu, severnem predmestju Pariza. Pri nesreči sta dve osebi Izgubili življenje, 27 pa j« bilo ranjenih. NEW VORK, 19. - Zupan Jer* sey Cityja je povabil genovskega župana, da se udeleži velikih slavnosti na čast Kolumbu, ki so v načrtu za prihodnje leto v New Jerseyju. eem, kake se je treba vpisati v volilne imenike in voliti. Antira- •isti namreč zatrjujejo, da je pouk, k. ge prejmejo črnci v javnih šo-lah glede volilne pravice, namenoma nezadosten. Značilen je v začetku omenjeni dogodek v Chicagu, kjer se zdi, da so doslej bili pretirasisti v premoči. Nek« črnska družina je prebila »Black Belt« (črn pas), kjer predvsem prebivajo črnci, ter Je uspela najeti hišico v neki beli četrti. V tej četrti so samo enodružinska stanovanja. Medtem ko so moški s tovornjaka prenašali pohištvo v novo stanovanje, jih je grozeča množica belcev obkr> žila z namenom, da prepreči zaključek preselitve. Takoj je pritekla policija s policijskimi psi, ki so pregnali belce. Ti so se potem ustavili za neko barikado. Nekega policaja in reporterja je zadelo kamenje, ki so ga metali pobegli rasisti. Sedaj zvesti in neizprosni psi stražijo stanovanje črnske družine, ki pa Je praktično obkrožena. Študenti iz Hamptona v Virginiji, so bili obsojeni na sto dolarjev globe in 25 dni zapora, ker •o v neki restavraciji demonstri- VVASHINGTON, 18. — NASA Je danes sporočila, da so s satelitom «Explorer 17» odkrili okrog Zemlje pas helijevih atomov nevtronov, ki se pričenja v razdalji 96 km nad predelom, kjer so prvič odkrili molekule helija, ki so nabite z elektriko. Izračunali so, da se v apogeju satelita (925 km) nahaja v vsakem kubičnem centimetru šest milijonov molekul, v perigeju (240 km) pa šestdeset milijonov molekul helija v vsakem kubičnem centimetru. VVASHINGTON, 19. — Umetni pas žarčenja, ki je nastal po ameriški jedrski eksploziji 9. julija na nebu nad Pacifikom, je izgubil 85 odst. na svoji elektronski energiji. Tako je dejal James Van Al-len, odkritelj naravnih pasov žar-čenja, ki v veliki višini obdajajo Zemljo, na letni konferenci ameriške geofizikalne zveze, ki je prav sedaj v Washingtonu. Dejal pa je tudi, da po njegovem mnenju lahko žarčenje, traja v vesolju kakih deset let. Glede učinkov treh sovjetskih eksplozij v veliki višini v oktobru in novembru 1962 ie dr. Van AUen dejal, da so ti učinki pravzaprav izginili v enem mesecu. To se je ugotovilo po informacijah, ki jih je na Zemljo poslal satelit «Explorer 14». Rudarska nesreča MULHOUSE, 29. — V rudniku Theodore v Wittenheimu se je šest rudarjev zadušilo s plinom grizu. Stanje dveh drugih rudarjev je pa zelo kritično. PRATO, 19. — Observatorij San Domenico iz Pra.ta sporoča, da je davi ob 8.45 zabeležil močan potresni sunek z epicentrom 7800 km južnovzhodno. lili* Ni dolgo tega, kar smo v poročilu o knjigi Drobni eseji Josipa Vidmarja zapisali, da pomeni izdaja knjige dokaz polnega razumevanja naših založb za esejistično, kritično in polemično literaturo. Ponoven dokaz za to trditev predstavlja podobna knjiga istega avtorja, ki je pravkar prišla na svetlo. Gre za zajetno knjigo Josipa Vidmarja Polemike, ki je v elegantni opremi Uroša Vagaje izšla pri Državni založbi Slovenije. Nova izdaja Vidmarjevih polemičnih spisov, zajetih deloma iz časa pred vojno, deloma iz povojnih dni, pa je tudi dokaz tega, kar smo o Josipu Vidmarju ie zapisali. Da je bil in je še vodilna kulturna osebnost, katere e-sejietično in literarno kritično delo, doslej na zunaj manj vidno »n raztreseno po najrazličnejših časnikih in revijah, je izredno pomembno. Pa tudi delo, ki bo, zbrano v knjigi, ostalo nepogrešljiv pripomoček za vse kasnejše proučevalce našega kulturnega, zlasti literarnega tiv. Ijenja. To predvsem lahko ugotavljamo ,ko danes preoiramo knjigo Vidmarjevih polemik in ko « primerne časovne razdalje motrimo obravnavane probleme, pa naj gre za probleme, ki so bili aktualni v času tridesetih let ali pa so nas zadevali neposredno po osvoboditvi ali pa še v prav zadnjem času. Značaj Vidmarjeve knjige kaže že njen naslov Polemike. Gre torej za polemične spise, v katerih se je Vidmar spoprijemal z mnenji drugih in polemično raz-previjal o problemih literature in širšega kulturnega življenja. Pravi kritik je skoraj nujno vedno, tudi polemik. In Vidmar je to tudi bil od vsega začetka svojega udejstvovanja. Sprva se je omejeval na strogo literarna vprašanja, kasneje pa je njegova dejavnost dobila širši okvir. Tako ■ se je pred vojno spustil ti polemiziranje s katoliškim pojmovanjem umetniške-ga ustvarjanja in umetnosti sploh, na drupi strani pa se je spopadel s prizadevanji, ki so streme la slovensko kulturo vključiti v neko enotno in širše jugoslovanstvo. Po vojni pa je Vidmarjevo pero spet pole- ..." ...J* < > Abstraktne oblike vabijo v moderen paviljon RAI na milanskem velesejmu «iiiitiii»itiiiiiiiiHpMim1, >iiiH>iiii Na povabilo /.vere književnikov Jugoslavije je prispel za dva tedna v Jugoslavijo znani švedski pisatelj Arthui Lnndguist Njtgovo delo .Vulkanski kontinent». ki ga je napisal po svojem potovanju po Južni Ameriki. je prevedeno tudi v srbohrvaščino. S pisateljem Litndguistom je prišla tudi njegova žena. prav tako znana švedska pisateljica Muna VVienrt. Prva številka petnajstega letnika revije •Esso Kivi sta* je posvečena problemom prometa v Italiji. Poleg člankov uglednih avtorjev so r številki lepe ilustracije, zraven Pa še himne reprodukcije risb č ulvia Blanco-mja Avtonomna ustunova za valit-rizacijo otoka Ischiu razpisu 10 nagradni natečaj za belo-črno in barvno fotografijo. Tema fotografij je otok sam v svojih najrazličnejših aspektih. Nagrade znašajo 250 000. 125.000 m 75.000 lit za barvne in 150.000, 75.000 tei 50.000 lir za črno-bele fotografije. zz o a-a w Ob sedemdeseti obletnici življenja in petdesetletnici dela Miroslav Krleža, naivečji živeči jugoslovanski književnik V Zagrebu, rojstnem mestu velikega hrvaškega in jugoslovanskega pisatelja Miroslava Krleže, so se včeraj začele proslave v čast njegovega dvojnega jubileja: sedemdesete obletnice 21vljenja in petdesetletnice nje-g°yega nenavadno plodnega Književnega dela. . Proslave so se začele z otvo-btvijo razstave »Miroslav Krle-2a na jugoslovanskih odrih* in svečano akademijo, ki jo je v UJagovo čast priredila Zveza Književnikov Jugoslavije. V te-fu leta bodo proslave še v No-Sadu, Beogradu, Ljubljani, Dubrovniku in drugih jugoslovanskih mestih. Na omenjeni razstavi so prikazani številni eksponati, ki so Povezani z izvedbo Krleževega dramskega opusa na jugoslovanskih odrih. Material za to raz$tavo so poslala malone vsa Jugoslovanska gledališča in ne-Kateri gledališki muzeji. Mate-riala je toliko, da ga ne bo 'n9 sir in skuto za hrano. Pre-, eP pa je človek pričel uživati £?vie mleko, je že dalj časa 2iVaJ ovčje in kozje. . divino uporabljajo naši kmet-6 ,®e danes tudi za delo. Mar-'Kje pri nas vedno pripelje-domov vse kmetijske pridel-,® z volmi. Pa tudi za oranje uporabljajo. Vendar s potopno mehanizacijo izpodrivajo elovno živino stroji. Kljub vse-,u nam pa mesa, mleka, gno-kož jn rogovja ne bodo mogli Uditi stroji! Se vedno bo po* rebno govedo! Potrošnja govejo® v naši državi stalno nara-va in z njo narašča tudi poviševanje po govedu za za-Italija mora uvažati od dru-jč veliko goveda, ker je po-r°šnja večja od prirastka. Zato , a°es odgovorni gospodarstveni-* želijo, da bi italijanski živino-eJci povečali število goveda. Zi-'norejcem svetujejo, naj rajši Pustijo sejanje žita, ki ga Ita-*)a zadnja leta izvaža. Name-0 žita naj kmetje sejejo krmil-ra«Ume. In imajo tudi prav, er bo s pomnoiitvijo goveda država prihranila veliko deviz. Pa tudi kmetje bodo od živine imeli mnogo večji dobiček kakor od žita. V zgodovini se govedo ni pojavilo kar naenkrat, Izvor goveda znanstveniki proučujejo že stoletja. Proučujejo ga tako, da kopljejo v krajih, kjer so domnevno stala bivališča prazgodovinskega človeka. Najdena iz-oglenela okostja pa študirajo in preko njih skušajo dognati obliko prvotnega goveda. Pri tem so prišli do raznih, a ne dokončnih zaključkov. Predvsem jim še ni uspelo dognati, ali današnje govedo izhaja iz ene ali iz več izumrlih vrst. Dognali so, da je prvotno govedo živelo v, Indiji, v pokrajini, kjer se razteza hribovje Siwalik že ob koncu mio-censke in pa v pliocenski dobi. To primitivno govedo imenujejo znanstveniki leptobos, bos nomadicus itd. Y poznem plio-cenu in pa v kvatarnarni dobi so se te vrste razširile po ostalih predelih Azije in po Evropi. Točno do sedaj učenjaki se -niso mogli dognati, kdaj je človek udomačil prvo govedo. Po raznih izkopaninah sodijo, da se je to izvršilo pred 5000 do 8000 leti pred n. št., in sice;r v .mlajši kameni dobi. Proučevanja pb evropskih najdiščih pa nam povedo, da naše današnje goveje pasme izhajajo iz štirih različnih vrst goveda. Te vrste so: 1. Bos primigenius; Ta je verjetno prednik goveda z dolgimi rogovi. Slovenci ga poznamo pod imenom tur, Nemci mu pravijo Aurochs, Primer takega goveda z dolgimi rogovi' sta ital. mare-manska siva pasma in pa siva pasma iz južnoitalijanske Pu-glie, ki jo Italijani poznajo pod imenom «razza pugliese«. Pasma «pugliese» ima dolge in krive rogove in je precej razširjena tudi po Istri. 2. Bos brahyceros. Ta je prvotno živel v Alpskih pokrajinah, delno pa v Srednji Evropi. Iihel je plosko in podolgovato čelo ter kratke, ploske in navzven zasukane rogove. Iz tega zelo verjetno izhaja sivorjava švicarska in pa znano angleško govedo pasme «Jersey». 3. Bos frontasus. 4. Bos aceratos, kar pomeni brez rogov. Sicer pa nekateri u-čenjaki trdijo, da so pasme brez rogov nastale z mutacijami v vrstah rogatih govejih pasem samih. Vse to pa, kar smo čitali o izvoru naših govejih pasem iz štirih navedenih vrst, so samo domneve učenjakov. Tehtnih dokazov za to še nimamo. Ni pa izključeno, da bo učenjakom končno le uspelo razvozlati tudi to ■uganko. Človeku je pa s stalnim izborom uspelo tekom stoletij vzgojiti posebne pasme, ki so specializirane ali za proizvodnjo mesa, ali pa za proizvodnjo mleka. Pasme za delo ne pridejo danes več v poštev. Za meso gojijo danes v Furlaniji tako imenovano Si-mandolsko belo-rdečo pasmo, v srednji Italiji pa razne krajevne pasme, imenovane po krajih, kjer jih gojijo »Chianina«, »Mar-chigiana«, «Romagnola» itd. Pri zgoraj navedenih pasmah, razen pri simandolski, proizvodnja mleka pride le zelo majo v poštev. Dr. D. R. Režiserju Mitroviču in scenaristu Goldsteinu je bilo potrebno več kot leto dni, da sta zbrala zgodovinsko shov teh dogodkov, ki je razmetana po raznih muzejih. arhivih, po domači in tuji literaturi ter tudi v zasebnih korespondencah. Njun namen je bil. avtentično snov, dejanske dogodke, od katerih nas ' loči 88 let, strniti v filmsko fabulo. Stoletna težnja jugoslovanskih narodov po svobodi je bila o-snovno gibalo hercegovskih sil v borbi proti Turkom. Kako globoko je ta zavest prodrla, njgj-, bolje priča dejstvo, da so hercegovski uporniki ... odklonili pomoč Avstrije v denarju in otq& ju, ker je ta zahtehala, da ti"i£ osvobojina Hercegovina postavila pod njen protektorat. In ko hercegovski uporniki niso na to pristali, se jim je Avstrija maščevala tako, da je preko svojih ozemelj v Dalmaciji, preko Dubrovnika in Boke Kotorske pustila turško vojsko, da je ob ra. čunala z njimi. Kot smo pred kratkim pisali, je upor golorokega Ijudstua proti turškemu cesarstmi ogrel srca mnogih borcev za svobodo ne le pri drugih jugoslovanskih narodih, Srbih, Črnogorcih in Slovencih, ki so poslati svoje prostovoljce, pač Pa tudi po vsej Evropi, Tako je sam Garibaldi, s katerim se je glavni vodja vstaje Miča Ljubibratič poznal, ker je deset let živel v izgnanstvu v Rimu, poslal okoli 400 svojih borcev, da bi se borili skupno s Hercegovci in drugimi prostovoljci proti Turkom. Ho-landčanka Jenny JVferkms pa je s svojim premoženjem nakupovala tudi orožje za upornike in se borb tudi sama udeležila kot borka in bolničarka. Lik te Holandčanke je tako zanimiv, da je vredno se ob njej nekoliko ustaviti. Ko se je upor začel, je bila Jenng Merkins stara kakih 35 let. Za upornike je baje porabila kakih 100.000 frankov, kot je zabeležil eden upornikov Vuk Vrievii. Najprej je Jenny prispela v Dubrovnik s skupino novinarjev, da bi’ od blizu sledila dogodkom v hercegovskih gorah. Ze prej pa se je bila spoznala z enim glavnih voditeljev upora Ljubibratičem, ki ga je srečala najprej na Dunaju nato v Rimu. Bila je bo-(jata, ker je veliko Podedovala. Toda ni ji bilo dovolj, da je u-pornikom materialno pomagala, pač pa je prijela tudi za puško in čeprav fizično šibka, ni nikoli zaostajala za svojimi tovariši v borbi. Eden izmed francoskih prostovoljcev, ki so Hercegovcem prispeli na pomoč, je zabeležil tudi neki njen vojaški poduig: Minirati je bilo treba turško trdnjavo in most. Ko pa je skupina upornikov prišla na kraj, se je začelo že daniti. Nekdo je predlagal, naj bi se umaknili, toda Jenny Merkins, ki so ' jo uporniki imenovali «Mark uša». OVEN (od 21.3, do 20.4.) Izkoristite neko dobro gospodarsko priložnost. Sreča v družinskem življenju. Zdravje dobro. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ogibajte se sporov z osebami, ki so nad vami. Duševna potrtost vam ne bo preprečila izvedbe nekega načrta. Previdnost glede zdravlja. DVOJČKA (od 21.5, do 22.6.) Svoje posle boste zaključili naglo ln z uspehom. Najlepše se boste uveljavili z odkritosrčnostjo. Glavobol. RAK (od 23.6. do 22.7.) Ne Izgubljajte časa z negotovimi načrti. Staro prijateljstvo naj velja več od kratkotrajnega poznanstva. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ugotovite predvsem, ali so najnovejši predlogi v skladu z zakonom. Ne prepu- HOROSKOP ščajte se preveč lastni domišljiji. Nervoznost. DEVICA (od 23.8. do 22,9.) Sprejeli boste izredno važen ukrep za svojo bodočnost. V svojem delu ne mislite samo na lastni Interes. Zdravje dobro, TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Nastopil bo primer, zaradi katerega bo zmanjšanja vaša odgovornost. Sklenili boste novo poznanstvo. Zdravje dobro. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.1 V delu bodite sproščeni, nastopile bodo spremembe. V svojih stališčih ne bodite nepopustljivi. Glede zdravja nobenih novosti. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Premagali boste dokajšnjo zapreko. Proučujte skrbno vse svoje poslovne ukrepe. Zdravje občutljvo. KOZOROG (od 2|U2. do 20,1.) Izboljšani pogoji vam bodo omogočili uspešen zaključek večjega posla. Ne zavrnite povabila, ki ga boste sprejeli Zdravje dovolj dobro. VODNAR (od 21.1. do 19.2:1 Nov dogodek bi utegnil omogočiti poravnavo nekega spora. Pazite, da bi ne zašli v indiskretnost. Zdravite se. RIBI (od 20.2. do 20,3.) Naj vas ne motijo kritike in komentarji, če ste gotovi vase. Zvečer boste bolj slabe volje. Zdravje prav dobro. se je temu uprla in se ponudila, da sama podstavi mine. Čeprav se ta akcija m , končala z večjim’ uspehom, se je med uporniki ■ razširil in- dolgo ohranil sloves o junaški ženski, ki da je bolj ■ hrabra od moških. Pa pustimo junaško Holandy čanko in se * vrnimo v tedanjo Hercegovino, Po treh letih uspehoc in neuspehov se upor konča s porazom in "sicer zaradi- pomanjkanja političile zavesti med voditelji, zaradi česar se razbije enot. n Ost, češ kdo bo po intagi pre-1 vzel 'Oblast: ' NčArdhfi spori in nepredvidene pojpiheateiove -le surova stvarnost, ki .. prisili |j}fld«szii(. telja upora Ljubibratiča, da zapusti Hercegovino, -ki jo , nato zasede Avstrija. Pred kamero Ljube Petkovškega in Bote Miletiča 'Se v glavnih vlogah pojavljajo Mrha1 Baloh kot Miča Ljubibratič. Jbvun Miličevič kot Peko, Petar Prličko’ kot harambašu Fetaš, Vladiniir Nedar kot' 'kitpetan,' Slobodan Bosilčič’ kot slovenski poročnik prostovoljec Hubmajer, Djordje NenadOvič kot llija, Vlado Krsiu-lOvič kot Markovič, Tatjana Beljakova, ki bo igrala holandska ' junakinjo J enny Merkins, Milj,etiku Popovič, ki bo• Milica ter drugi. V pavzi med snemanjem smo se obrnili k režiserju Mitroviču z vprašanjem, kaj nam more reči' o filmu sNevestnjska pu-'šfca». < i »Film «NeveSinjska puška« spada med redke jugoslovanske filme, ki se obračajo k preteklosti jugoslovanskih narpdov, ki pa ni. vezan za slavne dni narodnoosvobodilne borbe. Po svojih zunanjih obeležjih ’bi to bil spektakel — bogate noše, orožje, masovni prizori, Toda za mene je vse to lezunanji kolorit, toda __________JV«-V' I - to, kar je glavno, so notranje borbe ljudi, njihove reakcije ler mednarodno ozadje upora Želim, da bi napravil zgodovinski film in ne spektakel, hotel -bi se zadržati na avtentičnih dogodkih in osebnostih, da bi akcija sama po sebi bila podrejena psihološkim dogajanjem glavnih akterjev. In prav zaradi tega, zaradi določenega vzdušja ielarn film v črnobeli tehniki.« . Nosilec g lavne vloge in sicer vodja vstaje Ljubibratiča Miha Baloh je svojo vlogo takole o-znat-il:. ; .KLilthibcat-ič-i je . moja enajsta filmska vloga v zadnjih treh ,Id.tih, odlfar -sem” prvič, stopil pred filmsko kamero v filmu Jožeta Babiča »Veselica«. Miča Lju-bobratič je na neki način poklicni' revolucionar tedanje dobe, ' človek, ki se leta pripravlja, da z oboroženo borbo zlomi turški jarem. Toda med uporom, ki ga je pripravil in začel, je prišel v spor z drobnim politikantstvom neenotnih hercegovskih voditeljev, ki so v njem videli nevarnost, da bi v primeru zmuge prevzel vodstvo dežele. Miča, ki ni bil karierist, pač pa velik patriot, spozna, da edino ie zapusti Hercegovino se morejo duhovi pomiriti. In zato odhaja, potem-ko je bila osnovana hercegovska skupščina m ko je bila zabeležena ena najvažnejših zrna-povitih bitk. Z umetniške plati je to morda ena mojih najtežjih vlog m mislim, da se bo o njej moglo več povedati, ko bo .film končan« Po predvidenem načrtu bo film zNevesmjska puška, ki ga dela «Jad.ran-film» iz Zagreba, dokončan še pred letošnjim juhi-larnim 10. festivalom jugoslovanskega igranega filma v Pulju, ki se bo začel 27. julija. DRAGAN JANKOVIČ Rajakowitsch še ni »se Komaj vsak tretji Nemec antinacist Dr. Simon Wiesenthal, to je tisti avstrijski Jud, ki je odkril in zbral dokazno snov proti nacističnemu zločincu Rajakowit-schu, ki so ga avstrijske oblasti končno pod pritiskom javnega mnenja vse Evrope vendarle morale aretirati, je v nekem intervjuju tujim novinarjem izjav.1, da bi moralo priti pred sodišča okoli 160 tisoč zahodnih Nemcev, ki so si v času zadnje vojne s svojimi zločini zaslužili najstrožjo kazen. Izmed največjih zločincev, razen onih, ki so bili obsojeni v nuehrenberškem procesu, pa jih je pretežna večina na svobodi. Celo osem od dvanajstih zločincev, ki so sestavljali zloglasni Eichmannov štab za uničenje Judov so na svobodi. V zaporu so Krumey, Hunsčhe in Novack, svobodni pa so Alojz Brunner, Fran* Abromeitt, brata G-unther, nad.i-lje Damneker, Anton Brunner, Anton Bruger ter še Seidel. Da so ti ljudje na svobodi, pa čeprav nekateri pob-last, pa do začetka druge svetovne vojne, uspelo zadušiti vsa«o svobodo, zatreti Jude ter tudi druge ljudi, ki niso mislili tako, kot on, in ustanoviti koncentr*. cijska taborišča. Zgodovina, torej, mnogih zahodnih Nemcev, prod-vsem onih med 30. m 40. letom starosti, ni ničesar naučila — zaključuje «Quick». PREJELI SMO PROTEUS. Ilustriran časopis za poljudno prirodoznanstvo. Leto XXV. Številka 8. 15. april. 19626-3. Iz-daja Prirodoslovno društvo Slova-nije v Ljubljani. ...urn m 1^0 SOBOTA. 20. APRILA 1963 Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih; 11.45: Vrtiljak; 12,00: Podobe iz narave; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13:30: Glasba po željah; 14.40: Slovenske ritmične; 15.00: Mali koncert; 15,30: «Vefika noč«, drama; 17.20: Vatikanski koncil*; 17:30; Lahka glasba; 18.00: Sodobna slovenščina; ----------- 18.15: Umetnost, književnost in pr:- glasba, reditve; 18.30.: Jazz panorama; 19.00: Družinski obzornik; 19.19; , Ital.'akvarel; 20,00: Športna tribuna; 20.30: Teden v Italiji; 20,45: Zbor »Jacobus Gallus«; 21.00: Vabilo na ples; 22,00: Debušsy: tri simfonične skice; 22.25: Blues melodije; 23)00: Seksiet- Benny Good manj' y>' ■- ,t 7 ,V v • * «8 'e » i <£.»*.■ . / Trst Jutranja glasba; 9.05: Lahka glasba: 9.50: Wagnerjeve skladbe; 10.00: Milanski velesejem; 11.30: Koncert; 14.55: Vreme na ital. morjih; 15.15: Likovna umetnost; 15.30: Ital. pesmi In plesi; 15.45: Jutrišnji šport; 16.00: Oddaja za bolnike; 16.30: Operna glasba s plošč: 17 25: Izžrebanje loterije; 17.55: Simfonični koncert; 20.30* Mollerova komedija; 21,20; Plesna 12.00: Plošče; 12.25: Tretja stran; 13.15: Opereta, kolikšna strast; 14.30: Furlanske popevke; 14.45: Dantejev «Pekel». //. program 8.00: Jutranja glasba: 8.35: Poje Milva; 10.35: Pevci in orkestri; 11.00: Vesela glasba; 12.00: Orkestri'; 14.00: Pevci; 15.00: Pisan pro-22.25j Blues_ me- gram: 15.15: Nove plošče; 15.35: Koncert v miniaturi; 16.00: Rapsodija.;* 16.50: Plesna glasba; 17.35: Izžrebanje loterije; 18.35: Vaši izbranci; 19,55: £esmi za evropo; 20.35: Operna glasba. Koper 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Pre- III. program 18.30: Gospodarska rubrika; 18.40: Prejeli smo; 19.00: Dve Scarlattije-vi skladbi; 19,15: Ital. slovstvo: 19.30: Vsakovečerni koncert: 20.30: nos RL; 7.15: Jutranja glasba; 12 00 Revija revij; 20,40: Brahmsova So-In 12.50: Glasba po željah; 13'40: ,iaU* 130: 21.20: Mala pesm- Pbpevke in ritmi; 14.30: Zabavna 5ka antologija; 21.30: Koncert, glasba; 15.30: Pesmi iz Hrvatskega Zagoija; 16.00: Izbrali ste; IC.30: Dogodki In odmevi; 16.45: Skladbe N. Paganlnlja; 17,00: Srečanje med notami; 17.40: Jazz; 18.00: Prem* . RL; 19.00: Poje R. Rautl; 1*9.3»: Prenos RL; 22.15; Plesna glasba; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na Ital. morjih; 8.20: Slovenija 4.00: Dobro jutro; 8.05: V mla-d*nski glasbeni redakciji; 8.35: Trobenta in flavta; 8 55: Radijska šola; 9,25: Nove plošče; 9,45 Markovič: Dramatična uvertura; 10,15* Iz koncertantne literature; 10.40: Seznanite se s Parkerjevimi; 10.55; Nova popevka; tl.00: Pozor, nimaš prednosti; 12.05: Kmetijski nasve- ti; 12.15: Veseli hribovci; 12.30: Romanska kri; 13.15: ObvestHa; 13.30: Zabavna glasba; 14.05: Orkester RTV Ljubljana; 14.33: Naši poslušalci čestitajo; 15.15: Mali ansambli; 15,35: Brahms: Ljubezen- ske peSmf; 16,00: Vsak dan za vas; 17,05: Gremo v kino; 17.50: Bob Bain in njegova kitara; 18.00: Aktualnosti; 18.10: Stara zgodba o nesrečnem pevcu; 18.45: Naši popotniki; 19.00: Obvestila; 20.00: Vesele za sobotni večer; 20.20: F. Durbridge: Samo preko mojega trupla; 21.00: Sobotni ples; 22.15: Oddaja za izseljence; 23.05: Zaplešimo. Ital. televizija 8.30: Sola; 9.55: Predsednik republike na milanskem velesejmu: nato nadaljevanje šole; 13.00: Sola; 17.30: Program za najmlajše; 17,55: Simfonični koncert; 19.30: Izžrebanje loterije; 19.35: Nikoli ni prepozno; 19.55: Tretja zakonodajna doba; 20.15*. Šport; 20.30: Dnevnik; 21.05: II Cantatutto: 22.13: Slov- stvena oddaja; 23.15: Dnevnik. DRUGI KANAL 21.05: Dnevnik; 21.15: La flera dei sogni; 22.20: Roosevelt, predsednik New Deala; 23.10: Balet; 23.30: Šport. Jug. televizija 18.10: Poročila; 18.15: Shakespeare; «Romeo In Julija«; 19.15: Po muzejih in galerijah; 19.30: TV obzornik: 19.45: Propagandna oddaja; 20.00: TV dnevnik: 20.30: Sprehod skozi čas; 21.00: »April v Karlovcu«; 22.30* Zgodba iz serije »Nič ena«. Vreme včeraj: najvišja temperatura 17.3, najnižja 13.7, ob 19 uri 16.8; vlfce 67 odst., zračni tlak 1011.9 narašča, veter 2 km zahodnih, nebo cooblačeno, 2.5 mm padavin, morje mirno, temperatura morja 12 stopinj. Trias dnevnik Danes. SOBOTA, 20 aprila Božidar Sonce vzide cb 5.13 in z?'one ob 18.57. Dolžina dneva 13.44. Luna vzide ob 3.47 in zatone ob 14.36 Jutri, NEDELJA, 21. aprila Simeon PO SPORAZUMU MCD ZDRAVNIKI IN BOLNIŠKIMI BLAGAJNAMI Zadovoljstvo med zavarovanci zaradi prenehanja spora Zdravniške tarife za preglede na račun bolniških blagajn se bodo povečale za 40 odst. - Kratka izjava tajnika Nove delavske zbornice Sporazum med zdravniki in bol-crškimi blagajnami, ki je napravi! konec protestnemu gibanju zdravnikov, je naletel na splošno zadovoljstvo in odobravanje vseh zavarovancev, ki so bili zelo v skrbeh glede zdravstvene oskrbe. Čeprav je trajalo to gibanje le malo časa, so bili zavarovanci že oškodovani, saj je prišlo med drugim tudi do zamud v izplačevanju hranarine (bolniške podpore) tistim delavcem, ki so bili na bolniškem dopustu. Razen tega pa so številni zavarovanci že plačali iz svojega žepa zdravnikom za preglede. V zvezi s tem sporazumom smo se obrnili na tajnika Nove delavske zbornice Artura Calabrio in ga prosili, naj nam pove o njem svoje mnenje. Dejal je, da so delavci in sindikalni voditelji s sporazumom zadovoljni ter da sloni pravzaprav na predlogih, ki so jih enotno dale osrednje sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL v Rimu. Izrazil je nadalje upanje, da bo paritetna komisija, ki proučuje celotno vprašanje bolniškega zavarovanja, končno čimprej našla zanj temeljito rešitev z or-ganično reformo zdravstvene o-skrbe in socialne varnosti. Brez takšne reforme namreč ni mogoče rešiti raznih vprašanj, ki se tičejo samih bolniških blagajn, zdravnikov in zavarovancev. Jasno je, da bo Nova delavska zbornica kakor tudi CGIL sploh budno sledila razvoju ter prepre čila vsak napad proti sistemu bolniških blagajn, čeprav se je vodstvo Zveze zdravniških zbornic u-naknilo in se odreklo svojemu prvotnemu stališču, ki je bilo sovražno nasproti samemu bolniškemu zavarovanju sploh. S sporazumom so zadovoljni tudi razni zdravniki, ki skrbe za zavarovance na račun bolniških blagajn. Kot smo že poročali, so se tarife za zdravniške preglede zvišale za 40 odstotkov, tako da dobe zdravniki sedaj za navadne preglede v svojih ordinacijah 420 lih, za preglede na domu 840 lir, za preglede na domu v nočnih u-rah pa 1760 lir. Doslej so dobivali namreč 300, 600 oziroma 1125 lir. O drugih zahtevah zdravnikov te bodo pogajanja nadaljevala. Za štiri mesece se bo izdatek INAM zvišal skupno za 10 milijard. Tržaški sestanki ministra Russa Včeraj je prišel v Trst minister za pošto in telekomunikacije Russo Na železniški postaji so j*a sprejeli vladni komisar dr. Maz-fta. župan dr. Franzil in drugi predstavniki oblasti. Po svojem prihodu je minister Russo najprej obiskal sedež tržaškega poštnega ravnateljstva, nato razstavo »Delovni Trst» in novi sedež RAI, tki ga sedaj gradijo. Minister Russo včeraj sprejel tudi predstavni- ke sindikata bivšega policijskega osebja bivše ZVU, ki je sedaj v službi poštnega ministrstva. Sindikalni predstavniki so mu pred-očili razna vprašanja tega osebja in še posebno vprašanje, ki se nanaša na odtegljaje za socialno zavarovanje. Minister jim je povedal, da je zlasti to vprašanje sedaj v diskusiji v Rimu in da bo v kratkem času dokončno rešeno. Sklepi pokrajinskega upravnega odbora Pokrajinski upravni odbor je o-dobril vrsto sklepov krajevnih u-stanov. Med drugim je odobril za dolinsTco občino nakup parcele Avgusta Jercoga za kamnolom, v katerem bodo pridobivali gramoz, ter namestitev telefonske govorilnice v Dragi; za tržaško občino nakup nekaterih parcel in popra- vilo zvonika v Križu za 1.200.000 lir; za pokrajinsko upravo prispevek pokrajinskemu kmetijskemu r.adzorništvu za drugi natečaj za izboljšanje kokošereje, prispevek ljudski univerzi in prispevek za neko športno tekmo. Tržaški Lloyd najel tovorno ladjo «Fideo» Tržaški Lloyd je najel za eno vožnjo tovorno ladjo «Fideo», ki bo odplula iz Trsta 29. ali 30. aprila na progi proti Daljnemu vzhodu. Na tak način bodo okrepili to progo z moderno ladjo, ki razvija brzino 15 milj na uro in ki ima 11.270 ton. Iz podobnega razloga so najeli za enkratno vožnjo tudi ladjo «A1-batros», ki bo danes priplula iz Avstralije s pomembnejšim tovorom blaga. Delavci Centra za strokovno usposabljanje (CAM) pri Sv. Soboti so tudi včeraj tri ure stavkali. Ker so zvedeli, da bo šel minister Russo na prefekturo, so se zbrali na Trgu Unita in nosili transparente, na katere so napisali svoje zahteve. Kot je znano, zahtevajo ti delavci predvsem, da jim plačajo trimesečno nagrado. Danes bodo stavko ponovili, in sicer za dve uri iiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiimi Seja predsedstva SKGZ Sinoči se je sestalo predsedstvo Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki je med drugim razpravljalo o sprejemu slušateljev Glasbene akademije iz Beograda, ki bodo prispeli v Trst v ponedeljek ob 9.10. Beograjski glasbeniki bodo uradno gostje naše Glasbene Matice, prav pa je, da jih toplo pozdravi vse tržaško slovensko prebivalstvo, saj so Beograjčani izredno prisrčno sprejeli našo Glasbeno Matico, ko je nastopila v Beogradu, predsedstvo je sklenilo, da bo dragim gostom priredilo v ponedeljek večerjo na Proseku. Poleg tega je predsedstvo razpravljalo o nekaterih vprašanjih Dijaškega doma, Studijske knjižnice in o izvajanju sklepa izvrš-nega odbora o ustanovitvi zlate medalje za zaslužne osebnosti. Prekinjen pouk zaradi volitev Zaradi parlamentarnih volitev bodo učenci in dijaki imeli spet počitnice, ker bodo na šolah, kot običajno, volišča. Volitve bodo 28. in 29. aprila, 25. aprila je državni praznik, 1. maja pa je Praznik dela. Tako se bo pouk končal 24. aprila in spet začel 2. maja. Krvna banka Krvna banka nujno potrebuje kri skupine «0» in «A». Osebe, ki pripadajo tema dvema krvnima skupinama so zaprošene, da se čimprej javijo pri krvni banki za oddajo krvi. OB 11.30 V POMORSKI POSTAJI Danes se bodo odprla vrata X. mednarodne razstave cvetlic Pri p. d. «Slavko Škamperle* Večer poprečen Mariji Mijolovi 280 domačih in tujih razstavljavcev iz 36 držav Tiskovna konferenca v novinarskem krožku Danes ob 11.30 bo v prostorih pomorske postaje slovesna otvoritev 10. mednarodne cvetlične razstave. Prva desetletnica te povsem uspele tržaške mednarodne razstavne manifestacije bo nudila domačim in tujim obiskovalcem, kakor tudi poslovnim ljudem, v lepo okrašenih in umetniško pripravljenih gredah in razstavnih prostorih cvetlic, .pravcati pravljični gaj. Letošnja razstava cvetlic bo obenem tudi najbolj reprezentativna, saj se je udeležuje 280 domačih in tujih razstavljavcev iz 36 držav (lani jih je bilo 193 iz 30 držav): od ZDA do Sovjetske zveze, od Avstralije do Nove Zelandije, od Hong Konga do Havajskih otokov in do Južne Amerike, da ne govorimo o številnih evropskih državah, ki bodo razstavljale svoje najlepše cvetlice in okrasne rastline, med katerimi bo mnogo najlepših in naj-dragocenejših eksotičnih cvetlic in rastlin. Včeraj je bila v časnikarskem krožku tiskovna konferenca, na kateri je najprej predsednik Tržaške mednarodne cvetlične razstave dr. Delise, ki je tudi predsednik pokrajinske uprave, obrazložil časnikarjem pomen razstave, je VOLILNA KAMPANJA V ZAKLJUČNI FAZI Samo še sedem dni govorov po trgih in kinematografih Običajne obljube in fraze ministra Russa v kinu «GrattacieJo» - Jutri v «Filodram-matico» zborovanje PSI o aktualnih šolskih vprašanjih - Številna zborovanja KPI Za Krščansko demokracijo je si- ] nih manjšin je v ponos socialistom noči v kinu »Grattacielo* v okvi- in je stvar, ki jo postavljamo iz- ru volilne kampanje govoril minister Russo. Obširno je govoril o gospodarskem napredku, o skrčenju brezposelnosti, o pomanjkanju delovne sile, o izenačenju plačilne bilance, napredku v zunanji trgovini, industriji in turjzmu. Priznal je, da bo treba rešiti še razna vprašanja, med njimi tudi zaostajanje tržaškega pristanišča. V zvezi z bodočimi nalogami je dejal, da bo treba v novi zakonodajni dobi spremeniti sedanji sistem socialnega zavarovanja v sistem socialne varnosti. Seveda je pripisoval vse dosedanje uspehe predvsem Krščanski demokraciji. V zunanji politiki je odločno zagovarjal atlantsko pogodbo. Kar se tiče odnosov s PSI, je precej spretno izplaval med Scilo in K a- J X.. /1 n tnii mni ribdo, če pomislimo, da teži mož bolj na desno. Prebral je namreč neke izjave liberalca Giolittija v letu 1901, ko je kot predsednik takratne vlade zagovarjal sodelovanje s socialisti ter segel celo v leto 1854, ko je Cavour sodeloval z Rattazzijem in ko so sestavili prvo »vlado levega centra«. Tudi za Russa pomeni sodelovanje s PSI »razširitev področja demokracije in iztrgati to stranko iz objema frontizma*. Včeraj je izšla enkratna volilna številka »Naprej s PSI*, ki jo je izdala tržaška federacija PSI v slovenščini in v italijanščini. U-vodnik z naslovom »Važnost sedanjih volitev tudi za Sloven-v Italiji med drugim ugo- tavlja, da je vlada levega centra odobrila vrsto naprednih gospodarskih socialnih in političnih u-krepov in da gre pri sedanjih volitvah v glavnem zato, ali se bo nadaljevala in izboljšala politika levega centra, ali pa bo šlo nazaj na staro. Večina uvodnika pa je posvečena polemiki s SSL in KPI. Daljši članek je tudi posvečen konferenci slovenskih socialistov članov tržaške pokrajinske federacije PSI, o kateri smo v našem listu že poročali in tudi v celoti objavili tam sprejeto resolucijo. V tem članku je obširnejše poročilo uvodnega govora inž. Pečenka, ki je med drugim navedel številne primere, ko so se socialistični poslanci zavzeli za pravice slovenske manjšine. Inž. Pečenko je. med drugim citiral naslednjo izjavo poslanca Luzzatta, ki jo je poslanec izrekel v parlamentu med debato o deželi Furlanija-Julijska krajina: »Braniti pravice jezikov- nad vsakršne politične razlike. Socialist; branimo pravice manjšin, pa naj gre za nemško, slovensko ali francosko jezikovno skupnost, neodvisno od slučajnih političnih Zavezništev, ker so to naša načela, danes pa so to tudi načela u-stave italijansge republike, ki jih mora spoštovati vsak državljan in vsaka oblast*. Tržaška federacija PSI v nedeljo ne bo priredila tradicionalnega zborovanja, temveč bo v kinu »Filcdrammatico* ob 11. uri govoril univerzitetni docent za peda-gogijo tržaške univerze Antonio Sar,toni Rugiu o programu PSI za šolo in o sedanjih perečih šolskih vprašanjih. Predstavil ga bo kandidat za senat v prvem volil-okrožju prof. Medani, po predavanju pa bodo predvajali dva dokumentarna filma: prvega o šoli, drugega pa o 70 letih borbe PSI. V ponedeljek bo govoril za PSI na Trgu Goldoni ob 21. uri član vsedržavnega vodstva stranke poslanec Lelio Basso. Poslanec bo govoril dokaj pozno, ker bo imel prej v Vidmu ob 18.30 že eno zborovanje. V zadnjih dneh je imela tržaška federacija KTT številna zborovanja po okolici in mestnih predelih. Zlasti je bilo zanimivo zborovanje, na katerem je govoril poslanec Vidali na Trgu Garibaldi, kjer je podčrtal solidarnost s španskim ljudstvom in še posebej solidarnost s komunistom Grimauom, ki so ga španski fašisti obsodili na smrt. Poslanec je pozval vse antifašiste, naj enotno okrepijo borbo proti mednarodnemu fašizmu in za solidarnost vseh narodov, ki se borijo za svobodo. Poslanec Vidali je govoril na zborovanjih v Miljah, Dolini, Skednju in včeraj na Trgu sv. Antona o tržaških gospodarskih vprašanjih in je polemiziral s politiko Krščanske demokracije do Trsta. Kandidatinja na listi KPI za poslansko zbornico Marija Bernetič je imela številna zborovanja v devinsko-nabrežinski občini, na Kontovelu in v mestu. Včeraj popoldne je skupno z Jole Burlo govorila na Trgu Goldoni na zborovanju posvečenem ženam Številna, zborovanja v slovenščini so imeli predvsem v okoliških vaseh: občinski svetovalec Franc Gombač, Karel Siškovič, Jelka Grbec in Lučo Padovan. Tajnik stranke prof. Paolo Šema je imel vrsto zborovanj posvečenih predvsem industrijskim delavcem Arzenala, Aquile in podjetij industrijskega pristanišča. Na zborovanju na Trgu Goldoni pa je govoril predvsem o zdravstvenem zavarovanju in navedel kritike KPI akciji zdravnikov, katere je pozval, naj podpro skupno borbo za reformo zdravstvenega zavarovanja. * t- 4! Današnja zborovanja: PSI: 18 Trg Goldoni Pittoni, 19 Domjo in 20 Dolina Pincherle in inž. Josip Pečenko. — V ponedeljek ob 21. uri na Trgu Goldoni poslanec Basso. KPI: 10.30 Trg Tra i Rivi B. Jole, 12.30 Ul. Lamarmora inž. Cuffaro. 11 Drevored 20. septembra Tonel, 18 Ul. Campanelle To-nel, 18 Ul. Archi prof. Šema, 18 Trg Garibaldi odv. Pogassi, 18 Naselje San Sergio G. Burlo, 19.30 Vižovlje Vera Walderstein, 20 Kontovel odv. Pogassi in Padovan, 20 Sv. Barbara Franc Gombač. ki je prirejena pod pokroviteljstvom predsednika republike. Dr. Delise je poudaril, da je cvetlični razstavi v desetih letih življenja, zaradi velikega trgovskega in turističnega pomena, uspelo prodreti v svet in predstavlja danes edino italijansko vsakoletno tovrstno mednarodno manifestacijo. Ravnatelj razstave prof. Natti pa je osredotočil svojo obrazložitev predvsem na velik kmetijski in trgovski pomen, ki ga ima cvetlična razstava v Trstu za vse italijansko cvetličarstvo. Po uradnih cenitvah, je dejal prof. Natti, je italijanska proizvodnja cvetlic dosegla vrednost 50 milijard lir. Po cenitvah nekaterih izvedencev pa je vrednost italijanske proizvodnje cvetlic lansko leto presegla 150 milijard lir. Poleg tega je cvetličarstvo edina veja italijanskega kmetijstva, ki se je' v zadnjih letih neprenehoma razvijala in ki ima vse pogoje, 'da 'se še nadalje razvija, ker je povpraševanje cvetlic tako na,, do-mačerrr kot -tudi" nh pitjem 'trgu vedno večje. V zadnjih-, letih' 'so italijanski cvetličarji prodali “na tujih trgih okrog 25 odst. letne proizvodnje za približno 12 milijard lir vrednosti na leto. Ostalih 75 odstotkov pa je porabil domači trg, ki še zdaleč ni bil nar sičen, kar nam najbolj dokazuje dejstvo, da se je število cvetličarn v Italiji od leta 1950 do leta 1960 povečalo od 3.070 na 10.000. V samem Milanu pride 60 cvetličarn na 100.000 prebivalcev. Takoj za Milanom pa je na lestvici glede potrošnje cvetlic naše mesto. V Trstu se letno proda približno za 50 milijonov lir cvetlic domače proizvodnje, za 250 milijonov lir cvetlic pa pride iz drugih italijanskih pokrajin. Poleg tega se proda še za 20 milijonov lir okrasnih rastlin. Kot torej vidimo, domači pridelek cvetlic krije šele 20 odstotkov potreb mesta, kar je najboljši dokaz, da ima cvetličarstvo tudi pri nas možnost vedno večjega razvoja. Razume se, da je razvoj cvetličarstva povezan s precejšnjimi investicijami, ki jih večina naših kmetov ne zmore. Zato hi bilo potrebno, da bi pristojne oblasti in ustanove, ki se ukvarjajo z razvojem kmetijstva, bolj aktivno posegle na to področje razvoja kmetijske dejavnosti ter v tem smislu nudile večjo tehnično, finančno in moralno pbdporo kmetom, ki imajo primerna zemljišča za gojenje cvetlic. Da bi cvetlična razstava dosegla čimvečji uspeh v Italiji in v inozemstvu, se je uprava razstave povezala za ustrezno propagando z vsemi pokrajinskimi kmetijskimi nadzorništvi , in s pokrajinskimi turističnimi ustanovami. Poleg tega pa je ministrstvo za promet vključilo tržaško mednarodno cvetlično razstavo med mednarodne razstavne in sejemske manifestacije, tako da imajo obiskovalci I cvetlične razstave določen popust na železnici. Hkrati pa je zunanje ministrstvo določilo nekatere ugodnosti za prihod obiskovalcev iz Jugoslavije. Enosmerni promet v središčnih ulicah Županstvo sporoča, jutri dalje vzpostavljen da bo od na enosmerna vožnja po naslednjih ulicah: 1 po Ul. sv. Frančiška v smeri od Ul. Fabio Severo do Ul. Carducci; po Ul. Marconi v smeri od Ul. Rismondo do Ul. Fabio Severo; po Ul. Carpison v smeri od Ul. Maiconi do Ul. Coroneo in po Ul. Ronco v smeri od Ul. sv. Frančiška do Ul. Marconi. Na povabilo Pokrajinske turistične ustanove pride danes v Trst SO turističnih vodičev iz Za-'fiodne Nemčije. Gostje bodo najprej. obiskali Miramarski grad, nato i:Tec|iš.če mesta in grad Sv. Justa. Med skupino gostov je tudi precej uradnikov turističnih uradov Zahodne Nemčije. Gostje bo-bo zvečer odpotovali na študijski obisk v druga mesta severne Italije. Danes zvečer ob 20.30 bo na sedežu prosvetnega društva »SlavKO Skainperlen večer posvečen sveto-ivanski narečni pesnici Manji Mi-jotovi. S tem večerom, ki sledi podobnima večeroma v «Slovenskem klubu» in nd Opčinah, se bo tudi svetoivansko prosvetno društvo oddolžilo svoji ožji rojakinji in ob. enem tudi dolgoletni društveni članici za vsa njena dosedanja prizadevanja na področju zbiranja in pesniške obdelave sveto-ivanskih šeg in navad iz prejšnjih časov. Kot znano je pred koncem lan-skega leta izšla v Trstu v založbi Založništva tržaškega tiska prva zbirka Mijotiruh narečnih pesmi z naslovom uSouze jen smeh». Zbir. k a je naletela na zelo dober sprejem pri vsej tržaški javnosti, bilu va le deležna tudi laskavih pri- pa je deležna tudi laskavih priznanj strokovnjakov in izvedencev za dialektalno pesništvo tako v Trstu kot v Ljubljani. Nepojasnjena smrt 8-mesečnega otroka Včeraj zjutraj ob 8.30 je mati 8-mesečne Esmeralde Hrovatin z Opčin, Ul. degli Alpini 93, našla svojo hčerkico, ki je negibno ležala v zibelki, Prestrašena ji je sicer skušala pomagati, toda brez uspeha. Zato je vzela otroka v naročje ter se podala v ambulanto dr. Tullja Poldinija v Proseški ulici 16. Zdravnik pa je takoj ugotovil. da otročičku ni bilo več pomoči. Ker niso bili vzroki smrti jasni, je o zadevi obvestil karabinjerje. Včeraj nekaj čez poldan so otrokovo truplo prepeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice v Trstu, kjer bodo opravili obdukcijo, da bi ugotovili, zakaj je mala Esmeralda umrla. iiiilim ih h mi in iiiiii iiiiiHiitiimiimiiiiiiiimtuimmiiimiimmiimiimiiiiiiimiiiitmiiiiimiitiiimimiiii TRAGIČNO ODKRITJE V STANOVANJU V UL. CAPPELL0 GLASBENA MATICA TKST V TOREK, 23 APRILA OB 21. URI V AVDITORIJU koncert slušateljev Glasbene akademije iz Beograda SPORED YV. A. MOZART Koncert za flavto v D-duru I. stavek — Allegro aperto Izvaja Marija Grasselli Pri klavirju Zorica Dimitrijevič I. VAN BEETHOVEN Sonata v As-duru op. 110 za klavir Moderato cantabile, molto espressivo Allegro molto Adagio ma non troppo — Fuga, Allegro ma non troppo Izvaja Nikola Račkov P. DE SARASATE Introdukcija in Tarantella za violino Izvaja Fern Rajkovič Pri klavirju Zorica Dimitrijevič V. KOST1C ODMOR Sonata in 4 Re za violino in klavir Allegro Adagio Rondo — Presto Izvajata Aleksander Stajič — violina Zorica Dimitrijevič — klavir Z. VAUDA E. D’ASTORGA J. MASSENET M. MILOJEVIC M.RAVEL Sonata brevis za klarinet in klavir Allegro Adagio Allegro Izvajata Božidar Radovič — klarinet Zorica Dimitrijevič — klavir Recitativ in arija Arija Lote iz opere «Werther» Pesem’ orla Poje Julijana Anastasijevič Pri klavirju Zorica Dimitrijevič Ondine in Scarbo za klavir Izvaja Ivan Petkovič Vabila so na razpolago od danes, 20. aprila dalje v Tržaški knji- garni, Ul. sv. Frančiška št. 20 koncerta pri blagajni Avditorija. er eno uro pred pričetkom PRVI SIMFONIČNI KONCERT Mario Rossi in Sirio Piovesan Koncertna sezona Tržaškega filharmoničnega orkestra se je včeraj zvečer pričela z zelo lepim koncertom. Za uspeh koncerta jc bilo pravzaprav jamstvo že samo ime odličnega dirigenta Maria Rossija, obet pa je predstavljal Bartokov koncert. IIIIIIIIIIIIIUIIII Iflllll lili III IIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUI.III..MIIIIIIIIIIIIIIIUMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIII PRI GRADNJI POSLOPJA V KRIŽU Smrtni padec zidarja z 9 m visoKega odra Nesrečnež je bil zaradi prebitja lobanje na mestu mrtev Gradbeno podjetje, pri katerem je delal, je last Sonje Ušaj, ki je pred dnevi hotela narediti samomor Ni še dolgo tega, kar_ si je 27-letna Sonja Milič por. Ušaj iz Križa 9-A hotela vzeti življenje, ko je spet posredno in nehote postala predmet kronike. Gre namreč za smrtno nesrečo na delu, katere žrtev je postal včeraj popoldne ob 14.15 52-letni delavec Vittorio Versa iz Križa št. 209. Versa je namreč delal pri gradbenem podjetju, 'katerega lastnica je Ušaje-va. Ko je prevažal s samokolnico apno po lesenem odru poslopja v gradnji, se je nenadoma spotaknil in zgrmel z višine 9 m na tla. Zaradi hudega udarca in hudih poškodb na glavi je bil pri priči mr. tev, zaradi česar je bila zaman vsa pomoč, ki so mu jo hoteli nu-diti njegovi tovariši na delu. Policijski zdravnik, ki je prišel nekaj pozneje na kraj nesreče, je ugotovil, da si je nesrečni Versa pri padcu prebil lobanjo. Vodstvo preiskave je v rokah sodnika iz Tržiča. Gradnja naprave za dezinfekcijo sadja Junija bodo v tržaškem pristanišču dokončali gradnjo naprave za dezinfekcijo in dozorevanje sadja. Potrebo za tako napravo se je bilo čutiti že dalj časa, saj pošiljajo skozi Trst obsežne količine zlasti južnega sadja. Celice za dezinfekcijo bodo tako obsežne, da bodo lahko sprejele natovorjen vagon in bodo na tak način odstranili nepotrebno prekladanje zabojev. Osamljena priletna zakonca skupno v prostovoljno smrt Na njuno tragično odločitev je verjetno vplivalo tudi slabo zdravje - Zdi se, da sta zaužila cianid Dva priletna zakonca, ki sta o-samljena živela ze vrsto let, sta si včeraj vzela življenje v svojem stanovanju v Ul. Cappello 10. Gre za 74-letnega inž. uma Borrija ter za njegovo 79-letno ženo Mercede Giacomelli. Kaj ju je napotilo, da sta napravila ta usodni korak? Policijski organi,. ki preiskujejo zadevo, še niso dognali stvarnih vzrokov tragedije, toda zelo verjetno je, da sta priletna zakonca napravila samomor, ker sta bila tako rekoč prepuščena sama sebi m poleg tega tudi zaradi starosti in raznih drugih nevšečnosti slabega zdravja, inž. Borri je pred nesaj meseci padel ter si zlomil stegnenico. Čeprav se je zlomljena kost zarasla, je pokojnik še vedno hudo trpel zaradi te poškodbe. Tudi njegova žena je pred nekaj dnevi padla v domačem sta-nbvanju. Zdravnik ni sicer ugotovil v njenem primeru kake izrazite poškodbe, toda nezgoda jo je fizično in duševno zelo prizadela. Zelo verjetno je torej, da so prav te okoliščine napotile zakonca, da sta si vzela življenje. Včeraj okoli 9.30 je bolničarka Lucia Stoicovich, ki stanuje v bližini, potrkala na vrata njunega stanovanja. Ženska je prihajala na Bor. rijev dom vsak dan, bodisi zato, da jima nudi morebitno pomoč, ali pa da jima da predpisane i-njekcije. Stoicovicheva pa je zaman trkalu: iz stanovanja se ni nihče oglasil. Slučajno pa so bila vrata odprta in bolničarka je vstopila v stanovanje, kjer je našla v spalnici oba zakonca že mrtva Giacomellijeva je ležala v po, stelji pokrita z odejo, mož pa je ležal oblečen zraven nje. Po vsem stanovanju je zaudarjalo po gren-kih mandeljnih. Stoicovicheva je takoj obvestila o najdbi policijske oblasti. Kmalu potem so prišli na kraj tragedije policijski zdravnik dr. Nicolini, državni pravdnik, agenti letečega oddelka in strokovnjaki znanstvenega laboratorija kvesture. Na nočni omarici so našli dva kozarca. V dnem je bila neka brezbarv. na tekočina ,a v drugem neka tekočina svetle barve brez vsakršnega vonja. Sumijo, da sta se Bor-rijeva zastrupila s cianidom. Inž. Borri je več let poučeval na geometrični sekciji tehničnega inštituta Leonardo Da Vinci. Poleg tegia je delal dolgo časa v Ja. dranskih ladjedelnicah. Tržaški motorist se je ponesrečil v Hrpeljah Sinoči ob 19.25 so pripeljali na ortopedski oddelek splošne bolniš- nice 38-letnega mizarja Emilia D'Ambrosija iz Ul. S. Pelagio, ki se je pobil pri vožnji z mopedom v bližini Hrpelj. D’Ambrosija so prepeljali v Trst z rešilnim avtom JRK. Ponesrečenec je povedal, da se je pobil, ko se je peljal z mopedom znamke «Motom» iz Hrpelj proti Trstu. Da bi se izognil nekemu osebnemu avtu, ki mu je prihajal naproti, je zavil na desno ter se pri tem prekucnil na tla. Zdravniki v bolnišnici so mu ugotovili razne poškodbe na za-tilniku, verjetni zlom leve stegnenice ter razne podplutbe na spodnjem delu hrbtenice. V bolnišnici se bo moral zdraviti okoli 60 dni. Tržaška trgovinska zbornica Razpis natečaja za dve štipendiji Tržaška trgovinska zbornica je razpisala natečaj za dve štipendiji po 100.000 lir za slušatelje šole za prevajalce modernih jezikov pri tržaški univerzi, ki nameravajo odpotovati v tujino na študijsko potovanje. Na natečaju lahko sodelujejo študenti, ki so mlajši od 26 let in ki so eno leto študija zaključili z dobrim uspehom. Prošnjo naj interesenti pošljejo naslovljeno na predsednika trgovinske zbornice do 15. maja. Prošnji morajo biti priloženi naslednji dokumenti: 1. potrdilo o vpisu z označenima izdelanimi izpiti in ocenami. 2. Potrdilo o družinskem stanju in o plačanih davkih, in to na posebnih obrazcih univerze. 3. Načrt in program študijskega potovanja, ki ga namerava študent napraviti. 4. Druge dokumente, za katere je študent mnenja, da so koristni. O natečaju bo odločala petčlanska komisija, ki jo bo imenoval predsednik zbornice in v kateri bodo trije profesorji šole za prevajalce univerze. Štipendije bojo izplačevali v dveh obrokih: prvi 75.000 lir takoj, naslednjih 25.000 lir pa po povratku s potovanja na osnovi poročila, ki mora biti napisano v jeziku dežele, ki jo bo slušatelj obiskal. L PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I Po uvodni skladbi Cimarose (Poroka po zvijači), ki jo je dirigent sam pred nedavnim zopet odkril, je prišel na vrsto Bartokov Koncert za violino in orkester. Delo je bilo to pot prvifč izvajano v Trstu (ima komaj petindvajset let) in si ga je za svoj nastop pred tržaškim občinstvom izbral beneški violinist Sirio Piovesan. Sijajno pripravljen violinist je pokazal poleg vseh umetniških vrlin še dovolj poguma, da si je za izvajanje izbral koncert, ki pri povprečnih poslušalcih nima tiste privlačnosti kot skladbe starejših avtorjev. Izvedba tega koncerta je vsekakor razveseljiv ■ dogodek na začetku koncertne sezone. Drugi del koncerta je izpolnita Brahmsova III. simfonija, pri kateri je zopet prišla do izraza velika izvajalska sposobnost orkestra, iz katerega je dirigent izvabil slednjo fineso partiture. Orkester, solist in dirigent so bili deležni navdušenega priznanja hvaležnega občinstva. Slovensko gledališče v Trstu Danes, 20. t. m. ob 15. uri v Kopru PLEŠOČI OSLIČEK ob 20. uri KADAR SE ŠTORKLJA ZABAVA V nedeljo, 21. t. m. ob 15. uri v Izoli PLEŠOČI OSLIČEK ob 20. uri KADAR SE ŠTORKLJA ZABAVA Slovenska prosvetna zveza priredi v nedeljo, 21. aprila ob 17. uri v Ljudskem domu v Križu revijo pevskih zborov Sodeluje osem zborov z Goriškega in Tržaškega Vstopnice so v prodaji eno uro pred začetkom pri blagajni doma. Obveščamo pevce, ki bodo sodelovali na reviji v Križu, da bo avtobus odpotoval iz Boršta ob 14. uri, iz Bazovice ob 14.15, iz Padrič ob 14.25, z Velikega Repna ob 14.45. Avtobus se vrača po isti poti ob 21. uri. Ob 15. uri bo v Križu vaja za skupne pesmi. Prosvetno društvo «Andrej Cok« 7 Opčin priredi 12. maja t.l. enodnevni izlet v Velenje Vpisovanje pri Draščkovth. Prosvetno društvo Slavko Škamperle priredi 19. maja t.l. enodnevni izlet v Ljubljano in Kamniško Bistrico. Vpisovanje na sedežu od četrtka dalje vsak večer od 20.30 do 22. ure in v nedeljo od 10. do 12 ure. Razna obvestila Tržaški filatelistični klub «L. Ko-širil vabi vse člane in nečlane na redni sestanek, ki bo v nedeljo, 21. t.m. od 10. do 12. ure v prostorih kluba, Ul. Montecchi 6. Zaradi zanimanja bo tudi na tem sestanku razstavljena na* ogled zanimiva tematska zbirka Nobelovih nagrajencev. Člani, ki želijo razstavljati svoje zbirke na razstavi v Kočevju, naj se zglasijo na sestanku. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 19. aprila 1963 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo Pa je 10 oseb. UMRLI SO: 40-let na Nidla Poloni o vd. Furlan, 72-lebni Antonio Zuttion, 72-letn.l Raffaele Terranova, 54-letni Oreste Martellani, 74-letna Francesca Kleč, 58-Ietna Valeria Furlan por. Gabrlz, 81-letni Glovannl Živec, 73-letnl George Bandera, 78-letna Anna Loncner por. Margon, 47-letna Anna Merlioh por. Bari. NOČNA SLUŽBA LEKARN AirAlabarda, Istrska ul. 7; de Lei-tenburg, Trg s. Glovannl 5; Al Due Mori, Trg Unita 4; Prendlni. Ul. Ti-zi-ano Vecelllo 24. PROSVETNO DRUŠTVO «SLAVKO ŠKAMPERLE* priredi danes 20. aprila ob 20.30 na stadionu «Prvi maj» VEČER MARIJE MIJOTOVE Vabljeni člani in vsi ljubitelji domačega dialektalnega pesništva ’ Gledališča GLEDALIŠČE VERDI V sredo ob 21 uri drugi koncert orkestra Tržaške' filharmonije pod vodstvom dirigenta Piera Hellugija in s sodelovanjem pianistke Marie lipo. Program obsega skladbe Mozarta Prokofjeva in Bartoka. Pri bla-gajni gledališča se začenja prodaja vstopnic. AVDITORIJ Danes ob 21. url uprizori Tržaško stalno gledališče Bertolta Brechta aramo «Clovek je človek«. Režij« Fulvio Tolusso. Cene: sedeži v par- terju Po 1000 in 650 lir. na balkonu po 300 lir. Zadnji teden predstav. Nazionale 16.00 «La grande attrari®" ne» Metrocolor. Namcy Kwan Pat Boone. Arcobaleno 16.00 «Sexy Fol4le» Tech-nicolor. Prepovedano mladini. Fenlce 15.30 «11 diavolo« Alberto Sor-dl. Excelsior 14.00 17.45 21.45 «I<1 Gatto-pardo« Teohnicolor. Buri Larvoaster, Claudia Cardinale. Grattacieio 16.00 «L’ommidda» Robert Hossein, Marina Vlady. Superctnema 16.00 «Le 7 fatidhe dl Ali Baba« Eastmancolor. Rod Fasoh, Bella Cortez Alabarda 16.00 «Le ore delPamore* Ugo Tognazzi, Emmanuele Rlva. —c Prepovedano mladini. Fiiodrammatico 16.00 «Vita prlvata* Teohnicolor. Brigitte Bardot, Mar-cello Mastroianni. Prepovedano mladini. Aurora 16.00 «Due settimane in un’al- tra oitta«. Cristallo 16.30 «West side story» — Teohnicolor. Prepovedano mladini. Capitoi 16.00 «20 kg. dl gual e una tonnellata di gioia« Teohnicolor. Tony Curtts. Garibaldi 16.30 «Un dollaro di amo-re» Teohnicolor. John Wayne, Dean Martin, Ribky Nelson. Massimo 16.00 «Zorro 11 vendlcatore* Colorscope. Frank Latimore. Impero 16.00 «La grande ruota». Moderno 16.30 «Sodoma e Gomorra* Technitolor. Stevvart Granger, An-namaria Plerangell. Astoria 16.00 Dva izredna filma v teohnicolor ju: «Pacco a sorpresa*. «Tarzan e H Safari perduto« Astra 16.30 «11 falso traditore#’. Vittorio Veneto 16.00 «Venere impe-riale« Techrucolor. Gina Lollobrigl-da, Stephen Boyd. Abbazia 16.00 «1 4 monacl« Teohnicolor. Macario, Fabrizi, Taranto, De Ftllppo. Marconi 16.00 «L’uom0 dl Alcatraz* Buri Lancaster. Ideale 16 00 «Vulcano ftgllo di Gio-ve« Teohnicolor. Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Franca Rebca daruje KI. 2000 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina pok. Serčl)« Rinka darujejo družina Pregare 1000, družina Godina 1000 i-n družina Kette 1000 Ur za Dijaško Matico, PRIMORSKI dnevnik — 5 — 20. aprila 1963 IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Sredi noči so razgrajali in se uprli karabinjerjem Pet mladeničev so obsodili na manjše kazni, enega pa oprostili zaradi mladoletnosti - Pijan je razgrajal in razbijal v lastnem stanovanju Včeraj se je morala zagovarjali Pred kazenskim sodiščem Opred-•ednik Ligabue, tožilec Corsi, zapisnikar De Paoli, obramba Cla-rmi in Annoscig) skupina 6 mladeniče^ od katerih sta bila dva Jhlajša od 18 let, ko je prišlo do dogodita, ki jih je spravil na zatožno klop. Mladeniče so obtožili vrste prekrškov, kot žaljenja javnih funkcionarjev, upora ter da so odbili Zahtevo karabinjerjev, da poku-*ejo svoje osebne dokumente, Zakaj gre pravzaprav pri tej nadevi? V jutranjih urah 2. decembra lani se je razposajena druščina mladeničev znašla v bli. ž.ni bara «Alla Bassarella«, ki je blizu železnega mostička, ki pelje v tNovo prosto luko. Bar le-n* na osamljenem kraju med trsom, ki je v bližini postaje C. Marzio ter Tovarno strojev Sv. Andreja. Bilo je okoli 1,20 zjutraj in gospodinja se je pravkar Pripravljala da zapre lokal. Natakarica je bila že zaprla jekleno zastore na oknih ter je pravkar stopila za točilno mizo, ko ®° mladeniči prišli pred lokai. kričali so in razgrajali, kot je Pač navada mladin ljudi, ki so Polni življenja. Vmes sta pose-8'a dva karabinjerja v civilu, ki fta jih pozvala naj ne razgrajajo. Kaj se je potem zgodilo, dl popolnoma jasno. Na obravnavi se ni moglo namreč točno “gotoviti, če sta se karabinjerja legitimirala ali ne. V tej zvezi *° bila tu pričevanja lastnice lokala, natakarice ifi nekega dru-*ega mladeniča precej nejasna. , Gotovo pa je, da sta karabinjerja v določenem trenuUu zahtevala naj mladeniči pokažejo svo-)fc osebne izkaznice. Eden izmed bjih pa je odgovoril na precej fobat način ter poleg tega na-Pfavil neko žaljivo gesto. Kara-bmjerja sta potem trdila, da je bled prepirom prišlo tudi do gro-ženj. Vsa zadeva se je nazadnje končala tako, da sta karabinjerja °dvlekla enega izmed mladeničev v, lokal ter telefonirala karabinjerski postaji za pomoč. Medtem pa se je ostalim mladeničem Posrečilo da so reiili Ujetega to-yariša. Hitro so se oddaljili iz tokala ter zasedli lahki poltovor-njk in se odpeljali z vso na-Jjtico. Le enemu se ni posrečilo, j*a bi se spravil na poltovornik. Gatal je na cesti in karabinjerji s° ga takoj potem aretirali. Na Zaslišanju je povedal imena svo-P z tovarišev. To so glavni obrisi tega do-g°dka. Potrebno pa je pripomni-da je bar «Alla Passerella« na J^kem samotnem kraju, kjer mladeniči brez dvoma niso motili spa-nja ljudi. Včeraj so se na zatožni klopi zbašlj. 20-letni Edoardo Carluzzi Ul. Schiapparelli 54, 18-letni n “trto M., 13-letni Gianfranco £•> 20-letni Paolo Giraldi iz Ul. ^fbciferi 5, 18-letni Pierpaolo Au. Jbstini iz Ul. Madonna del Mate 19 ter 21-letni, Alfredo Burat-ti iz Drevoreda 20 septembra štev. 43. Vse so obtožili, da niso hoteli Pokazati karabinjerjem osebnih dokumentov, da so žalili javne funkcionarje, da so se jim uprli ter jih obdelovali s pestmi in brcami in končno, da so kalili bočno tišino. Alberta M. so obtožili še pose- bej, da je prepeljal s poltovorni-kom pet oseb, čepray ni imel u-streznega dovoljenja. Poleg tega so ga še obtožili, da je skupna teža tovora, ki ga je prevažal, presegala dva stota. Kazenski sodniki so včeraj delno upoštevali zagovore branilcev. Car-luzzija in Giraldija so obsodili zaradi upora proti javnim funkcionarjem na 7 mesecev zapora, Au-gustinija in Burattija pa na 6 mesecev zapora. Gianfrancu B. so priznali olajševalne okoliščine zaradi njegove mladoletnosti ter so ga zato obsodili samo na 5 mesecev zapora. Za Augustinija in Burattija je kazen pogojna ter je ne bodo vpisali v kazenski list. Proti vsem obtožencem so ukinili kazenski postopek v zvezi z obtožbo žalitev, zaradi amnestije. Kar pa se tiče Alberta M. so sklenili, da mu odpustijo prekršek upora zaradi mladoletnosti. Glede cestnih prekrškov pa so ukinili postopek zaradi amnestije. Tožilčeve zahteve so bile precej strožje. Za Carluzzija in Giraldija je na primer dr. Corsi zahteval dve leti in pol zapora. Ostale obtožence pa bi morali po njegovem mnenju sodniki kaznovati z enim letom in 10 oziroma šestitimi meseci zapora * * * Pred kazenskimi sodniki se je moral zagovarjati včeraj tudi mesar Albino Švara iz Ul. Guerrazzi št. 11. Zvečer 18. marca letos se je možakar vrnil domov precej vinjen. Ker m našel na domu svoje žene, je začel razgrajati. Potem pa je postal vedno bolj nasilen ter je začel razbijati kuhinjsko pohištvo. Žena, ki je bila z otrokom na obisku pri moževih starših, ki stanujejo v istem poslopju, je zaslišala, da nekdo razbija po . njenem stanovanju. Stekla je po stoD-nicah navzgor ter ugotovila, da je po stanovanju divjal prav njen mož. Takoj je poklicala agente letečega oddelka, ki so Švaro po dolgem trudu odpeljali v bolnišnico Se prej pa se je moški zagnal v policiste ter jih skušal udariti s pestjo in jih obrcati. Ženska je nn zaslišanju povedala, da je njen mož navadno zelo miren človek, ki pa podivja, če spije kak kozarec vina preveč. Sodniki so včeraj spoznali Svi.-ro za krivega ter so ga obsodili na 4 mesece in 10 dni zapora. Ker pa je obsojenec v priporu, niso sprejeli zagovornikove zahteve, da bi ga izpustili na začasno svobodo. Na razpravi je Švara dejal, da se. sploh ne spominja kaj se je zgodilo tistega večera. Neki drugi primer žaljenja javnih funkcionarjev so obravnavali tudi na sodišču (preturi). V tem primeru je šlo za 26-letnega Emi-lia Vidonisa, ki je bil obtožen, da je nadlegoval 34-letno Roma-nito Doz por. Kocjančič iz Ulice Galilei 20. Sodnik ga je spoznal za krivega ter ga obsodil na 8 mesecev in 20 dni zapora. TRI NEZGODE NA ZEBRASTIII PASOVIH Niti na cestnih prehodih pešci niso več varni... Enega je podrla vespa, drugega avto, tretjega pa avtobus Nesreče na uličnih prehodih za pe_ce so na dnevnem redu. 28-let-na Maria Grazia Baranco iz Nabrežine - Kamnolom, Je včeraj popoldne nekaj pred 18. uro prečkala Ul. Cellini na robu Trga della Liberta. Prav v tistem trenutku Je privozil mimo 23-letni Giorglo Pascolet iz Fiumicella, ki je upravljal vespo UD 54508. Motorist je podrl žensko na tla ter jo poškodoval po desnem licu, desni roki in desni nogi. Barancova bo ozdravela v 6 dneh. Podobna nesreča se je pripetila tudi 60-letnemu Lodovicu Del Mon-teju Iz Ul. M. D’Azeglio 21. Del Monte je prečkal cestni prehod med trgom pred splošno bolnišnico in Ul. Fonderia. Prav v tistem trenutku se je pripeljal po trgu s svojim avtom TS 41734 50-letni Stanislav Zidarič iz Prečnika ter ga podrl na tla. Zidarič je naložil ponesrečenca na svoj avto ter ga odpeljal do sprejemnega oddelka bolnišnice. Zdravniki so ugotovili Del Monteju razne poškodbe na kolenih in rano na desni nogi, kjer so možni tudi kostni zlomi, če bo šlo vse po sreči, bo Del Monte ozdravel v 10 ali 15 dneh. Tretja nezgoda na prehodu za pešce pa se je zgodila že okoli 13. ure popoldne na križišču ulic Ghe-ga in Roma. Tedaj je 67-letni Ugo KINO PROSEK-KONTOVEE predvaja danes 20. t. m. ob 19.30 uri barvni film: IL PICCOLO C0L0NNELL0 (Mali polkovnik) Igra JOSELITO Ritter iz Ul. Martiri della Liberth prečkal cesto, ko ga je nenadoma podrl na tla avtobus, ki vozi na progi št. 30. Ritter se je pobil po desnem stegnu in baje po levem zapestju ter po glavi. V bolnišnici, so mu nudili samo prvo pomoč, kamor so ga prepeljali s taksijem, Ozdravel bo v 5 denh. Kuttna predvaja danes 20. t. m. z začetkom ob 18. uri Technicolor Paramount film: HATARI! Igrajo: JOHN WAYNE HARDY KRUGER ELSA MARTINELLI GERARD BLAIN RED BUTTONS KINO «11*18» PROSEK predvaja danes 20. t. m. z začetkom ob 19.30 uri Cinemascope barvni film: tisoč pustolovščin v eni MACISTE NEHA TERRA DE1 CICL0PI (Macist v de.eli klklopov) Igrajo: M.ITCELL GORDAN in CHELO ALONSO Trčenje na obalni cesti pri odcepu v Grljan Včeraj dopoldne je prišlo na obalni cesti, kjer se odcepi cesta proti grljanskemu portiču, do trčenja med motornim trikolesom podjetja Spea in avtomobilom z e-videnčno tablico MI 488423. Zaradi incidenta je bil promet za nekaj minut prekinjen. Z motornim trokolesom TS 29760 je 50-letni delavec Giuseppe Giovannmi s Trga Giarizzole 5 vozil iz Trsta proti Grljanu gradbeni material. Ko je dosegel Grljan je z glavne ceste zavil na levo, da bi se spustil proti portiču. V tistem trenutku pa je od zadaj trčil vanj milanski avto, ki ga je v isti smeri vozil 38-letni Osvaldo Vidoni iz Milana. Zaradi trčenja se je motorno trokolo prevrnilo, pri čemer ie Giovannini dobil razne poškodbe na desni strani telesa z možnimi rebrnimi zlomi. Na kraj nesreče so kmalu prišli karabinjerji, ki so najprej poskrbeli za prevoz Giovanninija v bolnišnico, nato pa naredili potrebne poizvedbe. Giovannini se bo moral zdraviti kakih deset dni. Po trčenju prepir in pest v obraz Mehanik Gino Sergio Sardo, star 31 let iz Ul. del Veltro 27, se je včeraj okoli 20.30 peljal z avtom Fiat 1400 po Ul. P. Veronese. Na vogalu z Ul. Besenghi je trčil v avto, ki je prihajal s stranske smeri. Šoferja sta planila iz svojih vozil ter se začela prepirati. Oba sta trdila, da sta imela prednostno smer. Nenadoma je neznan: šofer udaril Sarda s pestjo ter ga vrgel na tla. Takoj nato pa se je z veliko naglico odpeljal naprej. Sarda so prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili podplutbe na levem delu čela in na tilniku ter manjšo rano na bradi. V bolnišnici se bo moral zdraviti okoli 8 dni. lllllllimfllHMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIMimilNl Padec z motociklom in kolesom Včeraj ob 7. uri zjutraj so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 30-letnega Franca Kusterla iz Gorice, Ul. Garzarolli 26, ki se je malo prej pri padcu z motocikla poškodoval na glavi in dobil tudi pretres možganov. Zdravniki so ga pridržali za 10 dni v bolnišnici. Ob 13. uri pa se Je zatekla v bolnišnico tudi 51-letna Maria Bisiacn iz Gorice, Ul. Pola 15, ki je malo prej padla s kolesa pred svojo hišo ter se pri tem opraskala po nosu, zgornji ustnici, na desni roki in levem kolenu. Vendar je bilo vse bolj lahkega značaja in so jo po prvi pomoči poslali domov s prognozo okrevanja v treh dneh. KINO NA OPČINAH Predvaja danes, v sohoto, ob 18.30 in jutri, v nedeljo, ob 15. uri Technicolor film: IL MIO AMORE E SCRITT0 SUL VENTO (Moja ljubezen |e napisana na vetru) V glavni vlogi ŠARITA MONTIEL OBČINSKI UPRAVITELJI NA RAZGOVORU NA OSLAVJU Briške vasi so najbolj zanemarjene na vsem področju goriške občine Domačini z Oslavja, iz Pevme in Erojne so prikazali celo vrsto problemov, ki že dolgo čakajo rešitve V okviru predvolilnih sestankov demokristjanskih upraviteljev v Gorici z občani iz predmestnih delov, je bil sklican v četrtek zvečer v gostilni «Pri Tildi« na O-slavju tak sestanek volivcev z O-slavja in iz Pevme. Na sestanek bi moral priti tudi župan dr. Po-terzio, pa ga je podžupan dr. Gal-larotti opravičil, 'ker je odšel poslovno v Milan. Obenem je pred-lagal še en tak sestanek za pri. hodnji torek, da bi imeli domačini priliko govoriti tudi z županom. Poleg dr. Gallarottija sta bila pri-šotna še odbornik za javna dela Lupieri in odbornik Moise, Uvodoma je dr. Gallarotti poudaril, da ta sestanek nima nič skupnega z volitvami, ampak da gre le za razgovor z občani o u-pravnih zadevah in problemih, ki se jih tičejo. Vendar pa je dejstvo, da imajo vse take sestanke prav v dobi, ko se vse dogaja v okviru in z namenom volilne propagande. Po kratkem uvodu Lupierija, ki je omenil, da je določenih 300 mi-lijonov lir za javna dela letos na področju občine, je povabil pri-šotne, ki jih je bilo okrog 50, naj povedo svoje želje in naj razloži, jc probleme in potrebe briškega dela goriške občine. V resnici se je razvila živahna debata, ki je trajala več kot dve uri in pri kateri so prisotni navedli celo vrsto nerešenih problemov ter poudarili, da občinska u-prava ta del občine preveč zanemarja. Govora je bilo o cesti, v zvezi s katero se dela propaganda pod naslovom «cesta vina in češenj«, pri tem pa sta grozdje in češnjev sad pokrita s cestnim prahom, da ju ni mogoče pokazati kupcu. Kar se te ceste tiče, je Lupieri pojasnil, da gre za pokrajin, sko cesto in da je v teku postopek za njeno dokončno ureditev. Za letos pa da bodo rabili zmes apnenega klorida proti cestnemu prahu, ker se je izkazalo učinko-vito. Glede gradnje nove šole so bili domačini proti temu, da bi jo gra. dili na bregu med Pevmo in O- slavjem in predlagali, naj se iz-bere primernejše mesto na rav-nem. Zahtevali so tudi obnovo avtobusne proge ATA do Gornjega Oslavja, kar je potrebno tudi za prevoz šolarjev. Zahtevali so nadalje napeljavo industrijskega toka za potrebe kmetijske mehanizacije. Zborovalci so se pritožili, da jim niso postavili javne tehtnice pri pevmskem mostu, za katero moledujejo že dolgo let in da so jim odvzeli igrišče za otroke z obljubo novega, o katerem pa ni ne duha ne sluha. Kritizirali so tudi nepravilno dodeljevanje stanovanj v ljudskih hišah blizu mosta, kjer so bili prizadeti predvsem domači, ni. Precej dolga je bila debata gle-de novega pokopališča, kjer je do. mači župnik predlagal, naj bi ga zgradili ob cesti v St, Maver, Lupieri pa da naj bi ga gradili malo dalje pri ((Hudičevi luknji«, čeprav je tam vetru izpostavljen kraj. Govorili so še o kanalizaciji v Pevmi, o asfaltiranju občinske ceste v Grojni in o podaljšanju me.stnega vodovoda v Grojni ter v Konec v St. Mavru. Prav tako je bilo govora o ojačenju javne razsvetljave od Pevme do Ošlav-jr. in s tem v zvezi so domačini ugotavljali, da so zelo zapostav-ljeni z drugimi predeli občine. Glede razsvetljave je odbornik Lupieri obljubil, da bodo za to področje potrošili 7 milijonov lir, za podaljšek občinskega vodovoda v Grojno in St. Maver pa 12 milijonov lir. Omenil je nadalje na-črt za nov mestni vodovod, pri katerem bodo črpali vodo iz So-če ter napravili rezervoar na pobočju Kalvarije, od koder bodo napeljali vodo po vseh predelih občine. Razpravljali so še o raznih drugih problemih, katerih rešitev čakajo domačini po 10 in več let. Občinski upravitelji so obljubili pomoč v okviru splošnega triletnega načrta za izvedbo nekaterih javnih del. Vsekakor pa je bilo iz poteka celotne razprave razvidno, da je briški predel goriške obči- ne najbolj zanemarjen, tudi v primerjavi z drugimi predmestnimi predeli, čeprav so tudi tisti zapostavljeni v primerjavi z mestnim središčem. Zato bi bilo prav, če bi se občinski upravitelji direktno seznanjali z njihovimi problemi bolj pogostoma in ne samo ob ta. kih prilikah ter jih tudi rešili in ne ostali samo pri obljubah; kot so pri debati ugotovili nekateri vaščani, ki so bili prisotni tudi pri prejšnjih podobnih sestankih. Koršič razstavlja v baru Ferigo BLIŽA SE 25. APRIL, DAN OSVOBODITVE -- ----------■■■ ■—— ■ 1 ■ " T" Pripravljajo se proslave in polaganje vencev Svečanost v prosvetnem društvu v Šlandrežu Demokratične, množice 'na Goriškem bodo tudi letos proslavile 25. april, dan osvoboditve severne Italije, ki je postal simbol osvoboditve Italije izpod nacističnega in fašističnega jarma. Za ta dan je napovedanih več priložnostnih prireditev organizacij, ki se hočejo spomniti vseh partizanov, protifašistov in ilegalcev, ki so darovali svoja življenja za boljšo bodočnost. Prosvetno društvo «Oton Zupančič* iz gtandreža bo proslavilo 25. april z domačo prireditvijo v pro. svetni dvorani. Na njej bo o pomenu tega dne spregovoril tajnik Slovenske kulturno gospodarske zveze Bogo Samsa, fantje in dekleta pa bodo pripravili nekaj recitacij, da bi z njimi dopolnili in poživili program. Na sporedu je tudi polaganje vencev na partizanskem grobišču na glavnem pokopališču in v drugih krajih, kjer so grobovi in spomeniki padlim. S tem v zvezi naj omenimo, da so partizani pokopani na raznih Jutri ob 10. uri bodo v baru Fe-rigu na vogalu Travnika in Ul. Roma odprli slikarsko razstavo Andreja Koršiča iz Gorice. Avtor bo razstavil 20 akvarelov. Razstava bo odprta mesec dni. ........im.....i...............................................................mini..mu SKRBI VIDEMSKIH ARHITEKTOV krajih goriškega glavnega pokopališča. Ker bi bil že skrajni čas, da se jih prekoplje in njihove posmrtne ostanke dostojno shrani v skupno grobnico, je občinski svetovalec PSDI v Goric: Ferruccio Fantini predlagal, naj »e to delo izvrši čimprej. Vsi, ki jim je drag spomin na padle, želijo, ta bi občinska uprava predlog upoštevala in se po njem ravnala Sklepi pokrajinskega podpornega odbora Pokrajinski odbor za podpore in dobrodelnost pri goriški prefekturi je na svoji zadnji seji dne 18. t.m. pod vodstvom podprefekta odobril naslednje ukrepe. Gradnjo drugega dela doma za onemogle v Gorici, povrnitev stroškov upravnikov pri civilni bolnišnici v Krminu, proračun občinske ubožnice v Fari za 1963 ter proračun občinske ubožnice v Medi za 1963. Kot za Gorico, je tudi za Videm važna cestna zveza z inozemstvom Severno od furlanske prestolnice se razvija industrijska cona, ki bo zajela večje število občin iiiiimiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiHiiiiiimimi PO SPORAZUMU Z ZDRAVNIKI Zavarovanci naj zahtevajo povrnitev plačanih honorarjev Sindikalne organizacije INČA in INAS jim nudijo pri tem brezplačno pomoč Delavska zbornica v Gorici sporoča: Včeraj zjutraj ob dveh je bil na ministrstvu za delo v Rimu dosežen sporazum med zdravniki in bolniškimi blagajnami na podlagi katerega bodo za 40 odstotkov zvišali ambulatorijske honorarje. V tej zvezi vabi delavska zbornica v Gorici vse tiste zavarovance, ki so v dneh spora morali plačati zdravniške honorarje, naj se zglasijo pri ustanovi za pravno zaščito delavcev INČA pri Delavski zbornici v Gorici, Ul. XXIV. maja št. 1 zaradi povračila plačanih zneskov. Podoben poziv je naslovilo tudi INAS pri sindikalni organizaciji CISL in vabi prizadete delavce in delavke, naj se zglasijo na sedežih te ustanove v Gorici, Ul. Roma 20, v Tržiču, Ul. Giacich 25 in v Gra-dežu, Ul. Caprin 20, kjer jim bodo brezplačno pomagali pri vseh formalnostih, ki so potrebne za dosego povračila teh stroškov od strani blagajne, pri kateri so zavarovani. Spor med zdravniki in bolniškimi blagajnami je še enkrat pokazal kako zastarel in neučinkovit je zavarovalni sistem v Italiji. Zato )e potrebno nadaljevati z borbo za temeljito spremembo tega sistema ter ga urediti tako, da bo nudil zavarovancem učinkovito socialno podporo, kar bi morala biti glavna osnova vseh takih ustanov. Obenem bo treba preprečiti, da zaradi poviška honorarja zdravnikom ne bi skušali ponovno zvišati zavarovalnih prispevkov, ki so že dovolj visoki. 25-letni Rosario Chimera iz Krmi-na. Pri tem je bil ranjen Chimera, katerega so odpeljali v goriško civilno bolnišnico. Tu so ugotovili, da si je zlomil desno nogo ter so ga pridržali na zdravljenju za 30 dni. Nekaj po 19. uri pa so z avtom Zelenega križa pripeljali v bolnišnico 58-letno Adelio Osvald iz Gorice, Ul. Škodnik 8, ki jo je na Korzu Verdi blizu pošte povozil avtomobilist s svojo Fiat 1100. Pri pregledu so ji zdravniki ugotovili manjšo rano nad levim očesom in na levi nogi, vse ozdravljivo v petih dneh. Ob 18.40 pa so poklicali avto Zelenega križa v Ul. Torrione v Gorici, kjer se je 61-letni Isidoro Scarbolo iz Gorice, Ul. Aosta 38, zaletel s svojim motociklom v odprta vrata avtomobila Lancia Appia, last Leonarda Prandija iz Gorice, ki je bil ustavljen Cestne zveze med avtomobilsko cesto Benetke - Trst in pokrajinskim središčem niso v ospredju zanimanja organov oblasti in strank ter strokovnih združenj samo na Goriškem, ampak tudi na Videmskem. Tudi za furlansko središče pride v poštev izgradnja povezave z avtomobilsko cesto Trst - Benetke. Skupina videmskih arhitektov, kt proučuje izgradnjo cestnega odcepa ter njegove posledice na industrijski razvoj tega kraja, vidi izgradnjo te prometne žile v perspektivi njenega podaljšanja skozi Kanalsko dolino tja do Beljaka, kjer se bo začela avtomobilska cesta. Dokaj podobno je stališče gori-ških občinskih in pokrajinskih svetov. Tudi ti zahtevajo podaljšek od-cepka od avtomobilske ceste proti Gorici, da bi se nadaljeval proti Ljubljani. Sorodnost stališča izhaja iz dejstva, da sta tako Gorica kakor tudi Videm življenjsko zainteresirana na izkoriščanju ugodnosti, ki izhajajo iz sorodnega geopolitičnega položaja. Strokovnjaki so posegli tudi na industrijski sektor. Ugotovili so, da so videmske tovarne zelo skromne po velikosti in tudi njihov ekonomski potencial je precej šibak. Sklenili so jih razširiti in okrepiti, da bi zadobile značaj deželnih proizvajalnih enot. Na drugi strani pa naj bi poiskali možnosti za odpiranje manjših obratov, s katerimi naj bi se pospeševala industrializacija in zaposlovanje delovne sile v industrijskem sektorju. Najbolj zanimiv predlog, ki so ga sestavili videmski arhitekti, se nanaša na izbiro lokacije za industrijsko cono. Le-ta naj bi se ustanovila severno od Vidma v okolici Ta-vagnacca, kjer je že nekaj manj' ših, pa tudi večjih obratov. Med njimi je mogoče opaziti tudi stanovanjske zgradbe, ki ne sodijo tja In so jih zasebniki zgradili zaradi tega, ker ni obstajal načrt, niti perspektiva, kaj bo nastalo na tem področju. V bodoče bodo skušali premestiti rezidencialno cono in do-I ločiti področje severno od Vidma izključno samo za industrijske potrebe. Industrijska cona bi se potemtakem razprostirala na obeh straneh glavne ceste, po kateri se odvija hiter promet iz Vidma v smeri proti Avstriji. S tem pa bi se nujno spremenil sedanji značaj te dolge in ravne ceste, ki pelje v Tricesimo. Ob njej bodo nastali novi obrati, prečkale jo bodo nove ceste itd. Ker se predvideva v smeri proti severu izgradnja moderne vpadnice, bo postala sedanja cesta proti Tricesimu neke vrste pot mimo izložb obrtniških delavnic, kot je dejansko že postala, le v nekoliko manjšem obsegu. Načrt o izgradnji industrijske cone pa se ne nanaša samo na videmsko občino, ampak obsega tudi upravne enote tja do Tricesima. Doslej kmetijskega značaja, bi te občine v perspektivi postale izredno pomembno videmsko predmestje. Odkar je videmska občina leta 1958 sprejela regulacijski načrt, se vedno bolj teži po uresničitvi njegovih glavnih smernic, po širjenju industrijskega bazena onkraj ozkih občinskih mej in po prilagojevanju proizvajalnih središč novim potrebam, ki izhajajo iz najnovejših načrtov o izgradnji avtomobilske ceste in njenih dohodov. Na to dovoljenje ANPI čaka že dve leti. Ker se bliža praznik odporniškega gibanja, bi bil sedaj najbolj prikladen čas, da ga izstavijo. Kdaj bodo namestili napis na spomenik v Pevmi ANPI je že pred dvema letoma vložila prošnjo na tehnični urad goriške občine, da bi ji dovolil namestiti italijanski napis na spomenik padlih partizanov iz Pevme, z Oslavja in iz Sentmavra. Na tem spomeniku, ki simbolizira Triglav, je samo slovenski napis. Ker se pred spomenikom ustavljajo številni turisti, ki sprašujejo vaščane, če tega že poprej, ne uganejo, zakaj je bil spomenik postavljen, bi bilo najbolje, če bi postavili tudi italijansko besedilo. •vniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnniiHiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiii,m,min,,,|,„||l|||||||||||„„,l,lllllull|lll„ll,lllllullllllllllllllim IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČ« Prodajat ie diplome «za zaslugo raznim gradbenikom v Tržiču Tako je czaslužib milijon lir - Epilog smrtne prometne nezgode v Starancanu Tri prometne nesreče Včeraj popoldne okrog 15.20 je prišlo v Moši do trčenja med avtom Fiat 500, ki ga je vozil Lean-dro Sgubin iz Moše, ter med motociklom MV 150, ki ga je vozil SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi JUTRI, 21. aprila ob 17. uri v Ljudskem domu v Križu revijo pevskih zborov s sodelovanjem sedmih zborov z Goriškega in Tržaškega. Ob tej priliki bo odpeljal goriške pevce v Križ poseben avtobus, ki bo krenil s Križišča v Steverjanu ob 13.30, Iz Standreža ob 13.45, z Vrha ob 14.10, s Poljan ob 14.25 ln s Palkišča ob 14.30. Prosimo pevce, da bodo točno ob napovedanih urah na zbirališčih. Pevci se bodo peljali zastonj, svojci iz Steverjana pa bodo plačali 600 lir, ia Standreža 500 ter s Krasa po 400 lir za vožnjo v obe smeri. Avtobus, v katerem bodo: otroški zbor iz Standreža, pevci z Vrha in Dola-Poljan, bo odpeljal iz Križa točno ob 21. uri. Steverjansko prosvetno društvo bo Imelo svoj avtobus. Naši sodržavljani iz južnega dela Italije se zelo. radi poslužujejo najrazličnejših zvijač in prevar, pa četudi so na škodo bližnjega, samo da bi n« bilo treba delati in vkljub temu na lahko živeti. Pri tem si izmišljajo tudi najbolj nenavadne zvijače, samo da bi preslepili tistega, ki so ga vzeli na piko. Ni dolgo tega, ko so nekega južnjaka zaprli, ker je prodajal navadne razglednice, ki jih je kupil v skladišču na debelo in na katere je dal zapisati, da so jih napravili z nogami invalidi, ki so brez rok. Marsikdo mu je nasedel ter poslal prispevek za take invalide, ki denarja seveda nikoli niso videli. Tudi 63-letni Arturo Sita iz Neaplja, Ul. Solitaria 39, si je mislil, da bo lahkb živel na lahkovernosti svojega bližnjega. Septembra meseca 1959 je obiskal celo vrsto gradbenih podjetij in gradbenikov v Tržiču, katerim je na dolgo in široko razlagal, da je pooblaščen za razdeljevanje posebnih diplom za usluge, ki da jih podeljuje Združenje za obnovo Italije pri Trgovinski in kmetijski zbornici. Svojim žrtvam je dejal, da je dobil zanje priporočilo ter jim ponudil vpis v častni album Pri tem so mu morali plačati predujem od 5000 do 20 000 lir v zameno pa jim je dal ne- kakšno pergamentno zaslužno diplomo. Na ta način je dobil samo v Tržiču in poprej v Trstu okrog milijon lir. Med podjetji, ki so mu nasedla iz Tržiča. Pred sodniki se je moral včeraj zagovarjati tudi 23-letni hidravlik Mario Ferletti iz Starancana, Ul. Sauro 26. Obtožnica pravi, da je Nezgoda v Dolu Sinoči ob 20.15 so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 16-letne-ga Albina Berlota iz Dola štev. 1, ki se je malo prej ponesrečil na cesti v Dolu. Pri pregledu so mu zdravniki ugotovili udarec na glavi in rano na čelu ter so ga pridržali za pet dni na zdravljenju. Pes ga je ugriznil Ob 20. uri je prišel po pomoč v goriško bolnišnico 11-letni Paolo Grion iz Gorice, Ul. Gelsi 8. Dečka je malo prej v omenjeni ulidi ugriznil pes na levi roki in na hrbtu Zdravniki so mu nudili prvo pomoč. Ozdravel bo v petih dneh. Zadnja pot Andreja Gergoleta Ob veliki udeležbi pogrebcev »o v Doberdobu položili k večnemu počitku Andreja Gergoleta, ki je umrl v starosti 61 let. Pokopali so ga v isto družinsko grobnico na domačem pokopališču, kjer so leta 1943 pokopali tri njegove sinove, ki jih je ubila mina. Pokojnik je bil zelo znana osebnost na Krasu, bil je trden kme tovalec in dober gospodar. v Tržiču so tudi gradbeno pod- dne 1. novembra 1962, zvečer ob jetje Vincenzo Marega iz Ul. Pri-122.30, do smrti povozil z avtom mo maggio 99, dalje Mario Gaz-zo.n iz Ul. Bagni 33, Guarfardo Trevisan iz Ul. Fontanot 8 in Nevio Gratton iz Ul. Piave 6. Ko je prišla sleparija na dan, so jo prijavili policiji, ta pa sodišču. Pri prvi razpravi pred okrajnim sodnikom v Tržiču je bil Sita dne 13, decembra 1961 obsojen na 18 mesecev zapora, 90.000 lir globe it) plačilo sodnih stroškov. Dalje je bil obsojen na tri leta prisilne delavnice, ker je bil Sita že večkrat kaznovan za take in podobne prekrške in je sodnik smatral za potrebno, da ga navadijo delati, ker si je med drugim dal tudi sam naslov doktorja, čeprav je videl univerzo samo od zunaj. Obtoženec je proti tej razsodbi vložil priziv. Pri včerajšnji razpravi pred prizivnim sodiščem v Gorici pa so prvotno razsodbo spremenili samo v toliko, da so prisilno delo znižali od treh na dve leti. Razsodbo bodo objavili tudi v nekaterih časopisih v Bariju, Rimu in v Trstu, to je na področjih, kjer je mož razvijal svojo aktivnost. Branilec odv. A. Boni Fiat 600 na cesti med Tržičem in Starancanom 18-letnega Giovanni-ja Danielisa, ki se je z nekim dekletom vračal od kino predstave v Tržiču. V obtožniqi je še rečeno, da je Ferletti vozil brez šoferskega dovoljenja, da je vozil prehitro in neprevidno, ter zadel v Danielisa od zadaj in ga podri. Tega so odpeljali v tržiško bolnišnico, kjer je čez 13 dni podlegel poškodbam. Kriv je bil tudi, ker ni takoj ustavil vozila in pomagal ponesrečencu. Ferletti je priznal, da je zakrivil nesrečo, vendar je dodal, da je vozil zmerno, s hitrostjo 40 km na uro, da je imel nizke luči in da ni opazil dveh pešcev pred seboj Tudi so ugotovili, da je bila družini žrtve izplačana odškodnina. Pa. vseh teh ugotovitvah so obtoženca obsodili na osem mesecev zapora in na plačilo sodnih stroškov. Pri tem pa je bil deležen pomilostitve, Drž. tož. dr. Placentino; preds. sod. dr. Storto; /ap Daidone. Obtoženca je branil odv. Pascoli. Snežne razmere na goriških smučiščih Po podatkih Goriške turistične zveze iz Nove Gorice, je bilo včeraj zjutraj stanje snega na gori-ških smučiščih naslednje: Planina pod Mangrtom 80 cm srena in —1; Kanin 300 cm srena in —2; Kuk 50 cm srena in —2 ter končno Matajur 80 cm južhega snega in -t-5 stopinj. M— VERDI. 16.30: «11 dominatore«, C. Heston in Y. Mtm!eux. Ameriški barVni film v cincmascopu. Zadnja predstava ob 22. CORSO. 17.00: «Uno dei tre«, A. Perkins, R Salvatore ln J. C. Brialy. Italijanski film v cinema-scopu. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. VITTORIA. 17.15: «L’ucceIlo del pa-radiso«, N. Hem in S. El. Francoski barvni ftlm Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 17,00: «Carmen di Tra-stevere«, G. Ralli m J. Charrier. Italijanski čmobeli film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. Zadrija predstava ob 21.30. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna KUERNER, Korzo Italia št 10, tel. 28-76. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-yiš.|o temperaturo 20 stopinj ob 12.30, najnižjo 11,4 stopinje ob 3.50. Povprečne dnevne vlage je bilo 60 odstotkov. Dežja je padlo 0,8 mm Ce jutrišnje 30. kolo nogometnega prvenstva A lige ni odločilno za vrh, bo pa prav gotovo zelo važen za spodnji del lestvice. Brez pretiravanja se lahko reče, da bo nedeljski prvenstveni zavrl-ljaj napravil na dnu precejšnjo čistko in da se bo za polovico zmanjšalo število kandidatov za izpad v drugo ligo. Catania in Samp-doria, ki imata že točko prednosti, bosta morala prisebno izrabiti priložnost nastopa na domačih tleh MLADINSKI TURNIR UEFA in si zagotoviti uspeh, s katerim bi se izmazala iz nerodnega položaja. Vse ostale od Mantove, Na-polija, Genoe in Modene pa imajo malo možnosti, da se, vsaj v jutrišnjem kolu, povzpnejo višje. Catania bo imela v gosteh La-nerossi iz Vicenze, ki ga seveda ni mogoče podcenjevati. Zato bo borba ostra. Vsekakor bolj kot v Genovi, kjer bo Sampdoria imela v gosteh že dokončno obsojeno Ve-nezio. V Palermu bo prav gotovo šlo za vse. Neapeljčani, ki so v nevarni coni, a še niso obsojeni kot Palermitanci, bodo skušali izrabiti šibkost domačinov in obogateti če že ne za obe, pa vsaj za eno točko. Priložnost je izredna, še posebno, ker je Genoa, po predvidevanjih vseh, ki sledijo nogometnim zavrtljajem A lige, obsojena na poraz. Poraz, ki ne bi mogel ostati v mejah časti, «er so njihovi gostitelji Manfredini in tovariši željni ne samo zmage, temveč tudi dosežkov, s katerimi bo rimljanski napadalec ohranil prvo mesto v lestvici najboljših strelcev z možnostjo, da si osvoji milijon vredno nagrado «Sportman leta«. Medtem ko Mantova nima dosti možnosti, da se brez posebne škode vrne iz Florence, bo Modena skušala s pomočjo domačih navijačev prisiliti goste Juventusa na razdelitev točk. Jasno je, da Tu-rinčani, ki ne marajo izgubiti stika z Interjem, ne bodo radodarni, zaradi česar smemo pričakovati, da bodo napeli za dosego zmage vse sile. In te niso majhne, če pomislimo, da je Sivori začel ponovno ogrožati vratarje. V Bergamu bo dvoboj enajsteric, ki sta v varni sredini in ki r.imata nobenih skrbi ne zaradi izpada ne zaradi vzpona na boljša mesta. Zato bo verjetno srečanje Atalanta — Spal potekalo brez posebnih presenečenj. Isto velja za Torino — Milan. Najbolj pričakovana tekma 30. kola pa bo v Milanu med Interjem in Bologno. Bolonjčani z »ve- likani« niso imeli sreče. Do danes so vsem podlegli, a s tem ni rečeno, da bodo jutri odšli malo-dušni v borbo. Ker so v prvem delu prvenstva na lastni koži okusili napadalnost Interja, bodo skušali v jutrišnji tekmi popraviti napake. Ce se jim bo to posrečilo in če ne bodo dovolili milanskim napadalcem in še posebno Suare-zu in Corsu prostega kretanja, bodo dosegli del cilja. V zmago sicer niti oni sami ne upajo, resno računajo na neodločen izid. Žreb izločil Bolgarijo S. IrsKa in Anglija v finalu LONDON, 19. — Severna Irska in Anglija sta se uvrstili v finale mladinskega nogometnega turnirja UEFA. Irci so zaključili tekmo z Bolgarijo tudi po podaljšku neodločeno 3:3, a so imeli srečo, kor jim je sodnik prisodil zmago z žrebom. V drugi tekmi pa je angleška juniorska reprezentanca premagala v White City Stadiumu Škotsko 1:0 (1:0). Bor-PAV (Videm) Ob 145. uri Bor - Montecchio Maggiore za žensko II. ligo nes so Borovi igralci pokazali, z edino nesrečno izjemo v Ce- ............................................................................. Po ponedeljkovi premostitvi i dariu, da so najmočnejši v ju-najhujše ovire se bodo Borovi j lijski skupini prvenstva C li- odbojkarji jutri ponovno zbrali na lastnem igrišču pri Sv. Ivanu, kjer bodo imeli v gosteh videmsko šestorko PAV. Do da- Atalanta—Spal Catania—LR Vicenza Fiorentina—Mantova Inter—Bologna Modena—Juventus Palermo—N apoli Roma—Genoa Sampdoria—Venezia Torino—Milan Foggia—Lazio Pro Patria—Bari Grosseto—Rimini Bisceglie—Trapani 1 1 1 1 X X 2 1X2 1 1 1 X 1X2 1 X 1 X 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 1 1 X 1 2 1 X 2 2 1 1 2 X 2 1 1 1 X 1 X 1 X Bo Sivori (na sliki v tekmi proti Palermu) tudi jutri uspešen? I ROMA Cudicini; Fontana, Carpanesi (Corsini); Johnsson, Losi, Pe-strin (Guarnacci); Leonardi, De Sisti, Manfredini, Angelillo (Johnsson), Orlando. GENOA Da Pozzo; Fongaro, Bruno; Car-lini, Colombo, Baveni; Meroni, Occhetta (Giacomini), Firmani, Pantaleoni, Bean. SAMPDORIA Sattolo; Vincenzi, Tomasin; Bergamašchi, Bernasconi, Delfi-no; Brighenti, Tamborini, To-schi, Da Silva, Cucchiaroni. VENEZIA Bubacco; Neri, Ardizzon; De Marco, Carantini, Frascoli; Az-zali, Santisteban, Bartu, Raffin, Pochissimo. PALERMO Bandoni; Adorni, Calvani; Mag-gioni, Ramusani, Sereni; De Ro-bertis, Malavasi, Borjesson, Fer-nando, Volpi. NAPOLI Cuman; Girardo (Schiavone), Mistone; Ronzon, Gatti, Monte-fusco (Fraschini); Mariani, Rosa, Fanello, Canč, Gilardoni. FIORENTINA Sarti; Malatrasi, Castelletti; Rimbaldo, Gonfiantini, Marche-si; Hamrin, Dell'Angelo, Milani, Seminario, Canella. MANTOVA Negri; Morganti, Corradi; Maz-zero, Cancian, Castellazzi; Simoni, Sormani, Geiger, Giagno-ni, Allemann. CATANIA Vavassori, Giavara, Rambaldel-li, Corti, De Dominicis, Bena-glia, Battaglia, Szymaniak, Petrom, Milan, Vigni. LANEROSSI Luison, Zoppelletto, Savoini, De Marchi, Panzanato, Stenti, Va-stola, Puia, Vinicio, Menti, Cam-pana TORINO Vieri, Scesa, Buzzacchera, Bear-zot, Mialich, Rosato, Danova, Ferrini, Hitchens (Piaceri), Lo-catelli, Crippa. MILAN Barluzzi, David, Trebbi, Beni-tez (Peiagalli), Maldini, Trapat-toni, Mora, Sani, Altafini, Lo-detti, Fortunato (Barison). MODENA Gasperi, Barucco, Ottani, Balle-ri, Aguzzoli, Goldoni, Conti, Bruells, Bettini, Cinesinho, Pa-gliari. JUVENTUS Anzolin, Castano, Salvadore, E-moli, Lecncini, Sarti, Nicole (Stacchini), Del Sol, Siciliano (Nicolč), Sivori, Crippa. INTER Bugatti, Burgnich, Facchetti, Zaglio, Picchi, Jair, Mazzola, Dl Giacomo, Suarez, Corso. BOLOGNA Rado, Capra, Pavinato (Loren-zini, Farlanis), Tumburus, Ja-nich (Pavinato), Furlanis (Fran-zini, Fogli), Renna, Franzini (Bulgarelli), Nielsen, Maller, Peranci (Franzini). ATALANTA Pizzaballa, Pesenti, Roncoli, Nielsen, Gardoni, Colombo, Do-menghini, Magistrelli, Da Costa, Mereghetti. SPAL Bruschini, Gori, Bozzao, Mucci-ni, Cervato, Riva, Dell’Omodar-ne, Massei, Bui, Micheli, De Souza. NOGOMET MOSKVA, 19/— Vse kaže, da je Sovjetska zveza pripravljena odigrati obe tekmi drugega kola ta evropski pokal narodov 1. 'septembra in 20. oktobra. Izrecno pa so odbili predlog Italije, da bi bila prva tekma junija meseca. ge. če bodo v prihodnjih 'kolih ohranili premoč in nepremagljivost, bodo drugič zapovrstjo osvojili naslov deželnega prvaka. Borovo moštvo bo nastopilo proti videmskim tekmecem jutri ob 10, na igrišču stadiona »Prvi maj». Kljub nerodni uri, za katero so zaprosili gostje, ki prihajajo iz Montecchia Maggiore, dvomimo, da bi navijači pustili na cedilu žensko vrsto Bora, ki bo z jutrišnjo tekmo zaključila vrsto nastopov na domačih tleh. Jutrišnje gostje so že na lastnih tleh v prvem kolu ženskega drugoli-gaškega prvenstva okusile poraz, katerega so jim Tržačanke zadale kljub razumljivi tremi zaradi prvega nastopa v višji skupini in tudi razmeroma slabi igri. Danes so igralke Bora veliko boljše: pridobile so na izkušenosti, njihova vztrajnost je izredna, elan in borbenost pa sta glav-rii odliki deklet. taki, ki so že oblekli jugoslovanski državni dres. Namiznoteniški igralci pa bodo nedeljski spopad s tekmeci onstran meje uporabili za zadnji resni trening pred odhodom v Pesaro, kjer bo zaključni del italijanskega državnega prvenstva. EVROPSKA TURNEJA RRAZILSKE REPREZENTANCE Danes prihod v Lizbono 23. maja odhod domov Vsega skupaj 9 tekem v glavnih mestih Evrope RIO DE JANEIRO, 19. — Danes so objavili celotni razpored brazilske nogometne reprezentance za evropsko turnejo. Razpored je naslednji: V soboto 20.: trening na stadionu Nacional v Lizboni. V nedeljo 21. ob 16.: Portugalska — Brazilija. V ponedeljek 22.: odhod v Bruselj, kamor bodo Brazilci prispeli ob prvih popoldanskhi urah. V sredo 24. ob 19.30: Belgija — Brazilija. V četrtek 25.: odhod v Pariz. V nedeljo 28. ob 17.: Francija — Brazilija. V (orek 30.: odhod v Amsterdam. V četrtek 2. maja ob 20.: Holandska — Brazilija. V petek 3.: odhod v Hamburg. V nedeljo 5. ob 15.: Nemčija — Brazilija. V ponedeljek 6.: odhod v London. V sredo 8. ob 15: Anglija — Brv žili j a. V četrtek 9.: odhod v Milan. V nedeljo 12. ob 16.: Italija " Brazilija. V ponedeljek 13.: odhod v Rimi V sredo 15.: odhod v Kairo V petek 17. ob 15.: Z AR — BrP zilija. V soboto 18.: odhod v Tel Avhft V nedeljo 19.: ob 16.: Izrael •' Brazilija. Datum odhoda v domovino br* zilske reprezentance je določen z« 23., vendar je možno, da se bod* V v-imoi je munuu, ua ac UUU’ Južnoameričani ustavili tudi 7 Zuerichu za tekmo s Švico. Večin* igralcev pa se bo morala pridrli' žiti tovarišem Botafoga in Santo" sa, ki bosta v tistih dneh pr«? tako na turneji po Evropi. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItrTIIM IHtlllTllllll|||M|||||t||||||l|t|||||||||||||,||||||||||||||||||||t||||||||||||||,i||,|||||||||||||||||||||tl||l||tll|||||||||l||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||f|||l Po svetovnem namiznoteniškem prvenstvu Čeprav v najtežji skupini Jugoslovani povsem zadovoljili Pirčeva in Petračeva presegli vsa upanja Atleti pa bodo v nedeljo gostovali v Gorici, kjer bodo trije tekmovali na tamkajšnjem mitingu in v Novi Gorici, kjer bodo nastopili na otvoritvenem republiškem tekmovanju slovenske a-tletske zveze. Igralci ping-ponga pa bodo vrnili obisk novogoriški ekipi Železničarja. Naravno je, da največje zanimanje vlada za atlete, ki bodo nastopili v Novi Gorici. Misliti na kak uspešen plasma je nemogoče, ker se bodo znašli ramo, ob rami z bolj izkušenimi atleti iz Ljubljane, Celja in Maribora. Med temi bodo tudi aiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiltiiiiiiii,i,li„„,IUl|ll|||||fll|ll,l|mil||limllllimillllllll|l|||,lnm|||||||||||||m|||||| IE DOKONČNO DOLOČENO? V Ljubljani tekma Jugoslavi j a-Svedska V ta namen bodo popolnoma preuredili osrednji stadion LJUBLJANA, 19. — Nogometna zveza Slovenije je v prostorih ZTKS na posebnem sestanku seznanila novinarje s prvimi pripravami za^nogometno tekmo med reprezentancama Švedske in Jugo- slavije. To srečanje v okviru tekmovanja za evropski nogometni pokal bo 19. junija na osrednjem stadionu ob Titovi cesti v T.invuian-: _ - - ------v Ljubljani. Spričo izrednega pomena te prireditve za nadaljnji množični razmah nogometa v Jugoslaviji in zahtevne organizacije sploh je NZS imenovala posebno komisijo pod vodstvom Janeza Ruglja, ki bo odslej skrbela za vse organizacijske priprave. Komisija bo morala poskrbeti vse potrebno za čimboljšo ureditev stadiona! Vse kaže, da po prvomajskih praznikih na stadionu ne bo nobenih prireditev več, da bo mestna vrtnarija lahko čimbo-1 je pripravila zeleno igralno površino igrišča. Drugoligaške tekme Olimpije bodo zato prejkone na stadionu v šiški. Na vzhodni strani osrednjega stadiona bodo zgradili stopnice, tako da bo namesto za 25.000 obiskovalcev prostora za 30.000 ljudi. Hkrati s lemi gradbeni- mi deli se bodo lotili tudi preureditve vseh sanitarnih naprav (centralne garderobe, pleskanja vseh prostorov itd.) in prostorov za sodnike. Temeljito bodo preuredili tudi neposredno okolico igrišča z atletsko stezo in pripravili posebfen park za trening pred novim prizidkom pri slačilnicah ter prepleskali vse ograje na stadionu. Skupna vrednost predvidenih del bo blizu 15 milijonov dinarjev. Zveza namerava organizirati predprodajo vstopnic po športnih društvih in sindikalnih podružnicah. Že zdaj je zanje veliko zanimanje. Jugoslavija je kot evropski prvak z velikimi nadami nastopila na letošnjem svetovnem prvenstvu. Rezultati tekmovanja so v glavnem potrdili trenutno vrednost Dolinarjevih in Harangozovih dedičev, ki so na žalost zašli v skupino, v kateri so morali opustiti vsako misel na zmago, če so fantje s svojo igro v glavnem zadovoljili, so znatno bolj pozitivne rezultate zabeležila prav dekleta. Pirčeva in Petračeva sta daleko presegli vsa upanja, ki so voditelji vaju polagali in sta pokazali, da se je začel preporod tudi ženskega namiznoteniškega udejstvovanja. Ta uspeh je potrdil pravilnost sklepa centralnih organov, ki je odrejal mešane tekmovalne vrste v državnem klubskem tekmovanju. Pa si oglejmo od bližje rezultate jugoslovanskih atletov. V ekipnem tekmovanju so moški gladko in brez težav odpravili vse svoje nasprotnike razen Kitajske, katero nadmoč so morali priznati ne, da bi uspeli ji iztrgati niti enega srečanja. Največjo zmago so zabeležili nad SZ, pred katero so klonili na zadnjem prvenstvu v Pekingu. Zaradi svojega drugega mesta v skupini, kjer so sodelovali tudi bodoči svetovni prvaki Kitajci, se je ob zaključku tekmovanja Jugoslavija morala zadovoljiti s petim mestom na svetovni jakostni lestvici, čeprav je njena ekipa dandanes močnejša ali vsaj enakovredna zahodnonemški in švedski vrsti, ki sta zavzeli tretje in četrto mesto. Žal sistem tekmovanja ne omogoča številnejših stikov med posameznimi ekipami in zato se Jugoslavija ni mogla direktno pomeriti tudi_ s reprezentancama, ki ju je bila že premagala na evron-skem prvenstvu in jih je tudi nadvladala. Zaradi tega so se morali Markovič in tovariši odpovedati boljšemu plasmaju. Ta nedostatek je spoznala sama svetovna namiznoteniška zveza, ki je odredila da se sistem tekmovanja briredi, tako da bodo imele kvalitetnejše eKipc več srečanj med -eboj, kar bi o-mogočalo, da pride do izraza pravo razmerje moči. V tekmovanju posameznikov je največji uspeh dosegel Markovič, ki se je prebil do osmin finala, pri čemer je pustil za seboj ceio enega Kitajca. V naslednjem kolu pa ga je že čakal drugi Kitajec Čang Ši Lin. Beograjski atlet ‘e je dolgo branil, vendar je Azijec končno pa čeprav tesno, zmagal. Mladi študent iz Šente in večkratni jugoslovanski reprezentant Korpa se ie srečno uvrstil do tret- jega kola. Tu pa je tudi on »našel« svojega Kitajca in tako je bilo konec njegovih upov. Do istega kola sta se prebila tudi Vecko in Teran. Ljubljančan je imel to smolo, da je tu imel za nasprotnika samega svetovnega prvaka Cuan Ce Tunga. Vecka pa slavno ime pro-tivnika ni prav nič zbegalo. Pokazal je izredno igro in iztrgal pekinškemu reprezentantu čelo en set, ter tako dosegel precejšnji uspeh. Teran se je srečno otresel Kitajcev, vendar mu je spodletelo pred Severnim Korejcem, ki je ravno tako neprenehno napadal kot njegovi sosedje. Najmanj uspeha pa je bil deležen Hrbud, ki je izpadel že v prvem kolu. Kot smo povedali že v samem uvodniku, so na tem prvenstvu jugoslovanske igralke prav posebno zablestele. V svoji skupini so nabrale 5 zmag, trikrat pa so se morale predati. Na svetovni rang-listi so se opredelile na 11, mesto. Morale so se zadovoljiti z razme roma slabim plasmajem zaradi negotovosti v srečanju z Bolgark*; mi. Ce bi zaigrale bolj oprezno, o' danes zasedale peto mesto ravno tako kot moška vrsta. V konkurenci posameznic nist* Slovenki dosegli enakovrednih rezultatov; to je povsem razumljivo, ker sta po izrednih uspeh'l> v ekipnem delu tekmovanja, elan in zmožnost koncentracije neif ogibno popustila. Temu moramo dodati, da sta j’J izločili zelo močni nasprotnici, k*' terima Slovenki dandanes nista še dorasli. Petračeva, je po zmagi nad Švicarko Andre klonila pred romunko Pitico. Pirčeva je nai-prej premagala sovjetsko igralk* Pajsjavrovo, nato pa se je oddolžila Bolgarki Ivanovi za poraz v ekipni konkurenci. Končno pa j« morala kloniti Kitajki Lin Huj Tsing. Bilanca je torej za Jugoslovane več kot zadovoljiva. Svoj* mesta bodo Markovič in prijatelji lahko še popravili na prihodnjem svetovnem prvenstvu, ki bo 1965. leta v Ljubljani. I. PATRIZIO GORIŠKI NOGOMET Juventina-Itala V na igrišču v Standrežu Bodo Sovodenjci jutri doma uspeli? Podgorci gostujejo v Zagraju Jutri bo imela Juventina na domačem igrišču v Standrežu povratno tekmo z Italo iz Gradiške. Ker je pri prvi tekmi izgubila z 2 0 se bodo igralci Juventine skušali tokrat oddolžiti za poraz. Seveda se bodo mbrali za dosego tega cilja prav dobro pripraviti in tudi dobro igrati. Za to tekmo naj se ob 15.------------------------- uri zberejo v baru pri Milanu na- slednji igralci: Devetak, Paškulin, Zavadlav, Cjak Batistič, Zežlin, Nanut L., Ferfolja, Batistič, Bizaj, Comelli, Puia, Mon- tico. Ob isti uri naj se zberejo tudi vsi tisti, ki sodelujejo pri organizacij tekme. Sovodenjci igrajo tudi doma pro- ti ekipi Romans B. Tokrat imajo priliko, da z dobro igro popravijo svoj precej nevaren 'položaj in si pridobijo vsaj eno točko. Podgorce pa čaka precej težka naloga v Za-gra.ju, kjer se bodo morali pomeriti ^ ekipo Sagrado. Tudi oni bodo sku ali prinesti domov vsaj eno točko. i 6. a. solženicin EN DAN IVANAv DENISOVICA Gledal je mimo in na videz hladnokrvno, vendar je videl, kako se po vsakem dimčku (Cezar je zamišljen potegnil le poredkoma) rdeči pepelni krožeč seli po cigareti, jo manjša in se vse bolj približuje ustniku. Tedaj se je prilepil še Fetjukov, šakal, stopil pred Cezarja in mu začel bolščati v usta, oči pa so mu kar žarele. šuhov ni imel niti trohice tobaka in ni pričakoval, da ga bo dobil pred večerom, napeto je čakal, želel je dobiti ogorek, ki se mu je zdel dragocenejši od svobode. Vendar pa se sam nikdar ne bi tako ponižal, da bi strmel onemu v usta kakor Fetjukov. V Cezarju so se pomešale vse narodnosti: ne veš, kaj je — Grk, Žid ali cigan. Mlad je. Nekoč je snemal filme za kinematograf. Vendar ni dokončal niti prvega, ko so ga zaprli. Zdaj nosi črne, zlite, goste brke. Tukaj ga niso obrili, kajti v seznamu imajo fotografijo z brki. «Cezar Markovič,* je priliznjeno dejal Fetjukov, ki ni več vzdržal, «dajte, naj enkrat potegnem!* Obraz se mu je kar krčil od požrešnosti in pohlepa. ...Cezar je dvignil na pol zaprte veke nad črnimi očmi in pogledal Fetjukova. Pipo je začel kaditi prav zato, da bi ga ne motili med kajenjem in prosili za dimček. Ni mu šlo toliko za tobak kot za pretrgano misel. Kadil je, da bi prebudil krepko misel, ki bi karkoli odkrila. Toda brž ko je prižgal cigareto, je takoj videl v mnogih očeh: «Naj potegnem!* Cezar se je obrnil k Šuhovu in dejal: «Vzemi, Ivan Denisovič!* Potem je s palcem izbezal razžarjeni ogorek iz jantarjevega ustnika. Šuhov se je zdrznil, pričakoval je, da mu bo Cezar sam ponudil, z eno roko naglo in hvaležno vzel ogorek, z drugo pa popazil, da mu ne bi padel na tla. Ni ga žalilo, ker mu Cezar ni ponudil ustnika (nekateri imajo čista; drugi slinasta usta) in hrapavi prsti se niso opekli ob ogorku. Poglavitno je to, da je prehitel Fetjukova, šakala, in zdaj je vlekel iz cigarete, dokler mu žerjavica ni opekla ustnice. M-m-m-m! Dim se je razlezel po lačnem telesu, po nogah in glavi. In komaj se je blaženost razlila po telesu, je Ivan Denisovič zaslišal mrmranje: «Majice pobirajo!...* Takšno je zapornikovo življenje — Šuhov se ga je že privadil : varuj se, da ti ne planejo za vrat. Cernu — majice? Sam poveljnik jih ie delil. Ne, ni tako... Spredaj sta bili še dve brigadi in vsa stočetrta je videla: od štabne barake je prišel poročnik Volkovoj, odgovorni častnik za razpored, in nekaj zavpil nadzornikom. Nadzorniki pa, ki so brez Volkovoja v gručah preiskovali ljudi, so se nenadoma razhudili. Kakor zveri so planili in njihov predstojnik je zakričal : «Razp-ni-te srajce!* In ne le zaporniki in nadzorniki, pravijo, da se tudi sam taboriščni poveljnik boji Volkovoja. Sam bog je zaznamoval nepridiprava in mu dal to ime. Volkovoj pa tudi gleda kakor volk. Teman in visok pa namrščen naglo hodi. Nenadoma se prikaže izza barake: «čemu se zbirate tukaj?* Nikogar ne. pusti v miru. Spočetka je nosil. bikovko, debelo kot podlaket, spleteno iz usnja. Pravijo, da je z njo prete- pal ljudi v BUR. Ali pa se med večernim štetjem zbero zaporniki pri baraki, vtem se prikrade izza hrbtov in — plujs! — z bikovko po vratu: «čemu nisi v vrsti, mrcina?* Ljudje vzvalovijo. Pretepeni pa se prime za vrat, briše kri in molči — da mu le ni treba v BUR. Zdaj je zaradi kdo ve česa prenehal nositi bikovko. V mrazu, po običajnih pregledih, zvečer ali zjutraj, je bil postopek mehak: zapornik si je moral odpeti jopič in odmakniti spodnje krajce. Tako so v peteroredih stopali pred nadzornike. Le-ti so otipavali zapornike po bokih, po bombazevi-ni, pa tlesnili po edinem dovoljenem žepu na desnem kolenu. Nosili so rokavice in če so otipali kaj neznanega, so, ne da bi pogledali, leno povprašali: «Pa tole — kaj imaš?* Kaj naj bi zjutraj iskali pri zapornikih? Nože? Ljudje jih ne nosijo iz taborišča, temveč vanj. Zjutraj je treba pogledati, če ne nosi s seboj tri kilograme hrane, da bi pobegnil. Bili so časi, ko so se koščka kruha, ki je tehtal dvesto gramov, tako bali, da so izdali ukaz: vsaka brigada mora napraviti lesen zabojček in v njem nositi ves brigadni kruh, posamezne koščke pa bodo pobrali, če jih najdejo pri pripadnikih brigade. Nihče ne ve, kaj so tako hoteli doseči. Najprej so nameravali ljudem naprtiti več skrbi: ugrizni v svoj kos kruha, si zapomni znamenje pa ga položi v zabojček. Koščki pa so vsi podobni, kruh je enak, zdaj pa vso pot ugibaj, če ti ga morda ne bodo zamenjali. Prepiri so lodili tudi pretepe. Toda nekoč je z gradbišča z avtomobilom pobegnila trojica ljudi in odnesla s seboj takšen zabojček kruha. Poveljstvo se je spametovalo pa razbilo vse zabojčke. In tako naj odslej nosi vsak svoje. Zjutraj je treba pogledati, če pod zaporniško ni civilne obleke. Toda civilne stvari so zapornikom pobrali in jih ne bodo vrnili, dokler ne odslužijo kazni, tako so dejali. Toda v tem taborišču ni še nihče dočakal trenutka, ko naj bi doslu-žil kazen. Prepričati se je treba tudi, če kdo ne nosi pisma, ki ga bo izročil nekomu od svobodnjakov. Toda če hočejo iskati pr: ljudeh pisma, ne opravijo vse do kosila. Toda Volkovoj je vzkliknil, naj nekaj iščejo in nadzorni ki so urno sneli rokavice, ukazali, naj jetniki odpnejo bomba zevinaste obleke (kamor je vsakdo skril prijetno toploto ba rake), odpnejo tudi srajce, potem pa so začeli otipavati ljudi ce ne skrivajo reči, ki ne ustrezajo predpisom. Zaporniki no sijo po predpisih dve srajci - spodnjo in vrhnjo, drugo pa morajo sleči! Tako so zdaj od vrste do vrste prenašali uka! Volkovoja. Brigade, ki so poprej odšle mimo, naj pojdejo nekatere so že odkorakale skozi vrata. Druge pa — naj se odpne jo! Oblečeni se morajo zdaj slačiti po mrazu! In tako so začeli, vendar je prišlo do nesoglasja: pri vra tih se je gneča razblinila in oboroženi spremljevavci iz stra-žarnice vzklikajo: gremo, gremo! In Volkovoj je pri stočetrt: spremenil svojo jezo v naklonjenost: zapišejo naj, kar ima kdc odveč, le-to pa naj zvečer vse sam odda v skladišče pa napiše izjavo, čemu in kako je skril to reč šuhov nosi le državne reči, le otipaj — prsi in dušo. Pri Cezarju so zapisali srajco iz jerseya. pri Bujanovskem pa nekakšen telovnik ali jopico. Bujanovski še ni tri mesece v taborišču, misli, da je na svojih minonoscih, pa rohni: «Nimate pravice, da bi na mrazu slačili ljudi! Ne poznate devetega člena kazenskega zakonika!...» Imajo pravico in to vedo. Tega, bratec pa seveda še ne veš. «Niste sovjetski ljudje,* rohni stotnik «Niste komunisti.* Volkovoj je prenesel ono o členu iz zakonika, toda zdaj je zabobnel kakor črn grom: «Deset dni strogega!* Potem je tišje dejai vodniku: «Tole boš končal zvečer.* Zjutraj ne zapirajo radi v samico: tako se zgubi dnevna mezda. Podnevi naj malce upogne hrbet, zvečer pa v BUR z njim. tNadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6 • II. TELEFON 93-808 IN 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. PelliCO l-II, Tel. 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA št. 20 - Tel št 37-338 - NAROČNINA: mesena «5(: lir - Vnanrel- letna 1800 Ur, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir - FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči rščun: Založništvo tržnšk.-ga „iska Trst 11-5374 - Za FLRJ- ADIT l ihih! Stritarjeva ulica 3-1, telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14 603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravm 150, osmrtnice 120 lir. - Man oglas. 30 lir beseda - Vsi oglas: se naročalo or! ,™T-' Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst - j P P r.