/Primorski Št. 312 (15.414) leto LI. PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. sep- g ' tembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slove- s J nija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GOBCA - Drevored 24 moggto 1 - Tei. 0481/533382 ČEDAD - UL Ristori 28 - Tei. 0432/731190_ S5, DARILA! | bčIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA 1500 LIR POSMNA RAČANA V GOTOVN SPffi.HABB. POST. GB. 1/50% NEDELJA, 26. NOVEMBRA 1995 Irska: politika premagala Cerkev Bojan Brezigar Irskemu premiera Johnu Brutonu, ki je pred dobrim letom dni zasedel mesto prvega ministra in prvič po dolgih desetletjih izrinil v opozicijo meSCansko konservativno stranko Fianna Fail, so mnogi napovedovali kratko življenjsko dobo. Z nenadnim sporazumom, ki ga je ta voditelj irske delavske levice sklenil s kmeCko konservativno stranko Fine Gael, je namreč Bruton presenetil veliko vedno Ircev, ki so bili že vdani v usodo, da jih- zopet Čakajo predčasne volitve. Ena izmed ovir, ki naj bi Brutona pokopala, je bilo prav vprašanje lotitve, ki jo je irska ustava Se vedno prepovedovala. Pa ni bilo tako. Potem ko si je Bruton zagotovil zagonski kapital s pomiritvijo v Severni Irski - za katero ima zasluge njegov predhodnik, vendar je on požel odobravanje javnega mnenja - je tokrat spretno izsilil od vseh velikih strank, da so se opredelile za odpravo ustavnega določila o prepovedi lotitve. Dva nasprotujoča si tabora sta tako sestavljala politika in Cerkev. Zmagala je politika, tako kot v novembru leta 1992, ko so Irti z referendumom dopustili možnost splava v tujini, kar je bilo dotlej kaznivo dejanje. Tudi strogo katoliška Irska postaja torej postopoma laična država, Čeprav z zelo tesnim izidom. Pred referendumom so napovedovali, da bo o zmagi odločalo 30.000 neodločenih volil-cev in tako je bilo: manj kot 10.000 glasov je prevesilo izid na stran politike, Bruto-nova vlada je tako vnovčila nov uspeh in premier se je takoj po objavi izidov pohvalil, da gre za »zelo jasno odločitev«. Resnici na ljubo temu ni tako, kajti slabe pol odstotka razlike kaže na veliko razcepljenost v državi. Ko bi slo za kako mediteransko državo, bi rekli, da gre za razbitje na dva dela. Na Irskem pa je drugače, saj državljani z veliko pragmatičnostjo sprejemajo odločitve volilnega telesa in jih priznavajo za to kar so, to je za del notranje zakonodaje. Tako na Irskem verjetno ne bo polemik, ki so take odločitve spremljale drugod, na primer v Italiji. Na ločitev bo mislilo samo tistih 80.000 parov, ki že itak živijo loCeno. Za poprečnega Irca pa bo danes povsem običajen nov dan, vse bo tako kot je bilo, in življenje v tej sicer zelo introvertni državi bo teklo dalje, med inflacijo in brezposelnostjo, ki je na zelenem otoku mnogo hujSa nadloga od lotitve. I ' Na Irskem zmagal I DA za razpomo DUBLIN (Reuter) - Več kot polovica irskega prebivalstva se je odločila, da bo razveza zakonske zveze odslej z zakonom dovoljena. Katoliška cerkev je torej izgubila še eno bitko s posvetno državo. Izredno tesen rezultat referenduma je pokazal, kako globoka so na Irskem razhajanja med zagovorniki tradicionalnih družinskih vrednot in zagovorniki modernega življenja po evropskem vzorcu. Na 12. strani ■ Ubil otroka in si I vzel življenje V noCi s petka na soboto je na koprskem prišlo do grozljive tragedije: 36-letni Zlatko Z. je naredil samomor, pred tem pa ubil svoja dva otroka, sedemletnega Roberta in trinajstletno Natašo. Do družinske tragedije je prišlo zaradi ločitvenega postopka. Okoli polnoči je Zlatko po telefonu klical svojo ženo, ki je ni dobil in je zato dejal tašči, da otrok ne bodo vec videli... (B. V.) Na 2. strani POLITIKA / KLJUB BERLUSCONIJEVIM TEŽAVAM PSI NE Sili NA VOLITVE D’Alema ponovno predlaga reforme Kompromis z desnico o predsedniških volitvah? Kako danes na Matajur Kot smo že pisali, bo župnik Pasguale Gujon jutri ob 10. uri maševal v dvorani v vasi Matajur, ker cerkvica, v kateri so prejšnjo nedeljo karabinjerji zaman iskali skladišče orožja, od takrat poškodovana. Na željo bralcev, ki bi radi ob tej priložnosti izrekli župniku Gujonu solidarnost, objavljamo zemljevid, kako na Matajur. RIM - Italijansko politično prizorišče ostaja nejasno. Sodne težave Silvia Berlusconija vsaj za zdaj niso prispevale k nikaki razbistritvi. Človek bi računal, da bo v takšnih razmerah levosredinska koalicija silila k predčasnim volitvam, toda voditelj DSL Mas-simo D’Alema je včeraj ponovno predlagal dogovor »visokega profila« za ustavne reforme, ki naj bi jih izpeljali pred volitvami. Mogoče računa, da bo ob osibljenem nasprotniku lažje uveljavil svoje poglede na tem odločilnem področju. Po mnenju DSL bi morale reforme obsegati federalizem, eno- domni parlament in volitve po večinskem sistemu v dveh krogih, poleg tega pa D’Alema predlaga tudi neposredne volitve predsednika republike, a ne da bi to pomenilo okrepitve njegovih pristojnosti. S tem pa se je D’Alema vsaj do neke mere približal nekaterim stališčem desnega tabora in še zlasti voditelja NZ Gianfranca Finija, ki je prav v teh dneh pozval k sodelovanju vse sile in posameznike, ki se zavzemajo za predsedniško republiko, ne glede na tabor, h kateremu pripadajo. Na 2. strani Protesti v Bosni in v Dubrovniku DUBROVNIK, SARAJEVO (Reuter) - Dva tisoC DubrovCanov in KonavljCanov je včeraj demonstriralo proti morebitni ozemeljski zamenjavi Prevlake za dubrovniško zaledje, na Grbavici in v Vogošči, srbskih predmestjih Sarajeva, pa se je na de- monstracijah zbralo približno tisoC Srbov, ki nasprotujejo združitvi mesta. (na sliki) Na Ilidži, v Hadžičih, VogošCi in Grbavici, ki bodo v skladu z določili daytonskega sporazuma pripadla bošnjaško-hr-vaški federaciji, živi približno 120 tisoC Srbov. Predstavniki bosanskih Srbov vztrajno ponavljajo, da bodo sporazum sprejeli le pod pogojem, Ce bo vsem Srbom v Sarajevu Zagotovljena varnost. Prvič po sklenitvi mirovnega sporazuma se je včeraj v javnosti pojavil Radovan KaradžiC. Povedal je, da bo odšel v Pariz na podpis sporazuma, Čeprav tvega aretacijo in izročitev mednarodnemu sodišču za vojne zločine v Haagu. Po njegovem mnenju bi se morali o statusu Sarajeva še pogajati, saj bi predaja mesta vladi BiH lahko zanetila nove spore. Na 10. strani ŠOLSTVO / ZASEDBE SE ZAKLJUČUJEJO Enoten protest titaških dijakov Glasna prisotnost slovenskih šol - Manjši incidenti brez spopadov TRST - Proti krčenju javnih sredstev za javne šole, proti javni podpori zasebnim šolam in za tako šolo, ki bi jih krepila v rasti: tržaški dijaki so včeraj dopoldne enotno, vendar ne zelo množično, po enotenski zasedbi šol glasno izpovedali svoja stališča (foto KROMA). Na 4. strani StoVENSKA SKUPNOST iiisieme a Opiciiin skupaj n a Opčinah Kupuj v trgovinah, ki izobešajo ta znak z zelenim in modrim trakom. Danes v Primorskem dnevniku Preiskava o Fininvestu se širi V preiskavo o tranzakcijah Fininvesta v tujini naj bi bilo vpletenih okrog 15 oseb, sodniki pa želijo Cim-prej zaslišati producenta Ben Ammara. Stran 2 Na vlaku zapustili otroka Na vlaku, ki je iz Rima včeraj zjutraj dopotoval v Trst, je železniška policija našla dveletnega temnopoltega otroka. O starših ni bilo ne duha ne sluha. Stran 4 V Gorici o 45. vzporedniku Kakšne bodo evropske prometne in prevozne povezave novega tisočletja so razpravljali na včerajšnjem posvetu družbe SDAG v Gorici. Stran 3 Priseljenci, pravice in Bemardette Devlin Združenje Anolf je orisalo prispevek priseljencev k deželnemu gospodarstvu, o človekovih pravicah pa je govorila Bemardette Devlin. Stran 5 Ciril Zlobec v Sovodnjah Akademik Ciril Zlobec je predsinoci v Sovodnjah sklenil niz prireditev, ki jih je ob 50-letnici osvoboditve priredila občinska uprava. Stran 9 PO JALOVI PREISKAVI Danes maša v dvorani sredi vasi Matajur Solidarnostni izjavi ZSKD in Duhovske zveze msgr. Gujonu Danes ob 10. uri bo župnik Pasquale Gujon maševal v vasi Matajur, kjer so v ponedeljek, 13. t.m. karabinjerji s krampi zaman iskali skladišče orožja, ki naj bi bilo skrito v tamkajšnji farni cerkvici. Ker je cerkev v popravilu, bo maša v dvorani sredi vasi. Na mašo je vabljena vsa javnost, da bi tako izrazila solidarnost 86-let-nemu Gujonu, kateremu sta včeraj Zveza duhovnikov in ZSKD naslovili naslednji pismi: Monsinjorju Paskvalu Gujonu Slovenski tržaški duhovniki včlanjeni v Duhovski zvezi izražamo ob sramotnem dogodku bratsko solidarnost Brezvestni anonimni ljudje že dolgo rovarijo proti sobratom v Benečiji; še posebej zadnji neutemeljeni postopek proti miroljubnemu duhovniku je hotel biti moralni udarec proti duhovnikom, ki oznanjajo ljudstvu mir in Kristusov evangelij. A ni uspel. Splošna obsodba vseh dobro mislečih državljanov potrjuje, da so taka načrtna dejanja nevarna igra, ker hočejo netiti razdor med tukajšnjim prebivalstvom. Prosimo Boga, naj bi zavladal med nami božji mir z medsebojnim sprejemanjem in spoštovanjem. Dragi monsinjor, Bog Vas živi! Za Duhovsko zvezo Dušan Jakomin Solidarnostna izjava gospodu župniku Gujonu in prebivalcem Benečije Spoštovani gospod župnik Pasquale Gujon! Dragi prebivalci slo- venske Benečije! Člani ZSKD zbrani na izrednem Občnem zboru na Opčinah pri Trstu dne 24. novembra 1995, izrekajo Vam gospod župnik Gujon, Vašim sobratom, vaščanom izpod Matajurja in vsem beneškim Slovencem vso solidarnost in zaupanje. Skrunitev vaše cerkve v vasici Matajur ter nezaslišano in žaljivo sumničenje na račun Vaše osebe in Vaših faranov nasploh je dejanje vredno obsodbe in istočasno vzbuja žalost. Žalost da se lahko kaj takega dogodi ob 50-letnici osvoboditve in konca druge svetovne vojne ter ob dejstvu, da je italijanska Republika zrastla iz odporništva. To je jasno zapisano v ustavi. Imajo sile, ki so bile takrat poražene, še tohko moči in podpor v vladnih krogih? Vas in Vaše sobrate so omenjene sile preganjale tudi v preteklosti. Mislili smo, da je to že vse mimo. Usteh smo se! Toda vi niste klonili takrat in vemo, da ne boste niti. danes, ker se nimate česa bati in nimate kaj skrivati. Ko človek spoštuje sodržavljane in istočasno zahteva spoštovanje za svoj materin jezik in za lastne ljudi, je vreden spoštovanja, zaupanja, ne pa sumničenj in neosnovanih preiskav. Zato Vam iz tega mesta, kjer smo zbrani iz tržaške, goriške in videmske pokrajine, ponovno izrekamo vso solidarnost in spoštovanje. Vedno bomo ob vaši strani Člani kulturnih društev in skupin, ki so včlanjena v ZSKD Furlanije -Julijske krajine. POLITIKA / KLJUB KRIZI KARTELA SVOBOŠČIN ZARADI BERLUSCONIJEVIH SODNIH TEŽAV D’Alema spet predlaga reforme pred volitvami Fini se skušo širiti proti sredini, SKP po vztrojo no tokojšnjih volitvoh RIM - Nove sodne težave voditelja Kartela svoboščin Silvia Berlusconija so dogajanje na italijanskem političnem prizorišču še dodatno razživele, toda vsaj za zdaj niso bistveno prispevale k njihovemu razčiščenju. Ge je res, da se je že marsikdo začel pridno prizadevati za prevzem Berlusconijeve politične dediščine, pa so prvemu možu desničarskega tabora vsaj navzven potrdili zvestobo vsi glavni zavezniki. Po drugi strani pa je še manj jasno kot v preteklosti, če in kdaj bodo že tolikokrat napovedane predčasne volitve, pa ne samo zato, ker se Kartel svoboščin zaradi Berlusconijevih težav zanje poteguje z manjšo vnemo, saj je tudi v levosredinski koaliciji veliko previdnosti. Glavni tajnik DSL Massimo D’Alema je včeraj na srečanju s toskanskimi javnimi upravitelji v Pizi dejal, da so bile do nedavnega videti predčasne volitve po odstopu Dinijeve vlade kot nekaj »razumenga in neizogibnega«. Zdaj pa se mu ta perspektiva zdi negotova zaradi »strateške, politične in vodstvene krize Kartela svoboščin«. Človek bi se na prvi poged lahko čudil, da D’Alema ne zahteva takojšnjih volitev še z večjo odločnostjo v trenutku, ko je njegov glavni nasprotnik v težavah. Stvar pa lahko postane bolj razumljiva, če pomislimo, da je D’Alema včeraj v Pizi ponovno predlagal dogovor »visokega profila« za ustav- ne reforme. Mogoče računa, da bo ob šibkem Berlusconiju leva sredina lažje uveljavila svoje poglede na tem odločilnem področju. D’Alema je naštel kot bistvene elemente reforme federalizem, enodomni parlament s 400 člani, volitve po večinskem sistemu v dveh krogih z indikacijo premiera ter - neposredne volitve predsednika republike, kar pa naj ne bi okrepilo njegovih pristojnosti. Prav na tej točki pa se je D’Alema vsaj do neke mere približal nekaterim tezam Kartela svoboščin in še zlasti voditelja NZ Gianfranca Finija. Slednji je prav v teh dneh - tudi v perspektivi prevzemanja Berlusconijeve politične dedišči- ne - predlagal zavezništvo vseh sil in posameznikov, ki so za predsedniško republiko, ne glede na tabor, h kateremu pripadajo. Med drugimi je izrecno nagovoril Maria Segnija, ki je včeraj dejal, da se je pripravljen pogovarjati z vsakomer. Sicer pa je Fini včeraj tudi potrdil, da ne namerava podpreti Dinijevega finančnega zakona za leto 1996, kar bi kazalo na zaostrovanje odnosov. SKP pa vztraja na zahtevi po takojšnjih volitvah. Včeraj sta tajnik Bertinotti in predsednik Cossutta obiskala pred-senika republike Scalfa-ra in mu povedala, da je vsako nadaljnje dogovarjanje za ustavne reforme izguba časa. PODKUPNINE / TRANZAKCIJE FININVESTA Nova imena v preiskavi MILAN - Milanski sodniki, ki preiskujejo finančne tranzakcije Fi-ninvesta na tujem, so se odločili, da zaslišijo francosko-tunizijskega producenta Taraka Ben Ammara. Po mnenju sodnikov so tranzakcije navrgle Bettinu Craxiju deset milijard lir, medtem ko Ben Ammar pravi, da je šlo za plačilo kinematografskih in televizijskih pravic, kar trdi tudi Silvio Berlusconi. Producent je v intervjuju pojansil, da mu je za račun, na katerega se je stekal denar, povedal arabski odvetnik Zuhair Al Kateeb, ki so ga kot pričo že zaslišali na procesu Enimont v zvezi z računom »hambest« v luksemburški Bil, ki naj bi bil na razpolago tudi Craxiju. Sodniki očitno hočejo preveriti vlogo Taraka Ben Ammara ter osvetliti početje arab- skega odvetnika, ki se, pojavlja v raznih operacijah, o katerih je tekla preiskava. Medtem se je odvetnik Maura Giallombarda, bivšega Craxijevega tajnika, sestal s preiskovalci z namenom, da bi se dogovoril o predstavitvi svojega varovanca, ki ga še iščejo. Manj verjetno pa je, da bi se s sodniki sešel Giorgio Vanoni, menedžer Fininvesta, ki naj bi bil v tujini. Na vsak način naj bi bili v zadevo poleg Berlusconija, Craxija, Vanonija, Giallombarda in Tradatija vpleteni še Ubaldo Livolsi, Giancar-lo Foscale in Alfredo Zuccotti, trije top-menedžerji Fininvesta. Medtem še vedno odmevajo Berlusconijeve izjave, ki je televizijske ekrane izkoristil za samoobrambo in vnovičen oster napad na milan- ske sodnike. Tajnik Ljudske stranke Blanco je menil, da je v glavnem prav, če nekomu omogočijo, da se brani pred obtožbami, vendar mora to veljati za vse. Tajnik DSL D’Alema pa je spomnil, da v političnem boju ni nikoli izkoriščal sodnih težav nikogar: »Berlusconi ima vso pravico, da se brani,« je pristavil D’Alema, »vendar nima pravice, da sodnike zmerja z malopridneži.« V prihodnji številki pa se bo z Di Pietrom ukvarjal tednik Espresso, ki piše, da je bil Ferdinando Mach di Palmstein eden tistih, ki so bili v ozadnju napadov na bivšega milanskega sodnika. Vesti namestnik državnega pravdnika iz Brescie Fa-bio Salamone, ki se s kolegom Silviom Bonfiglijem ukvarja s preiskavo o Di Pietru, ni želel komentirati. NOVICE DIVAČA / ZLOČIN V NOČI VATIKAN / MEDNARODNI POSVET, Ustavno sodišče bo proučilo ugovor o ustavnosti odloka o priseljencih RIM - Ugovor o ustavnosti, ki ga je glede odloka o priseljencih sprožil rimski okrožni javni tožilec Gianfranco Amendola v okviru postopka proti aretiranemu čilskemu državljanu zaradi žepne tatvine, bo proučilo ustavno sodišče. Amendola je med drugim zagovarjal, da ne obstajajo razlogi o nujnosti, ki jih predvideva člen 7 ter, ki urejuje izgon tujcev. Pretorka Maria Agrini, ki je vzela v pretres ugovor Amendole, je v včeraj objavljeni razsodbi zapisala, da glede socialnega pojava kot je pri-seljenstvo, ni povsem neutemeljeno vprašanje o efektivnem obstoju rakvizitov o izredni potrebi in nujnosti glede na potrebo o racionalizaciji že obstoječih normativov. Rimska pretorka v razsodbi tudi ugotavlja, da odlok lahko krši tudi druge člene ustave: člen 2, ki prepoveduje kršenje človekovih pravic in člen 3 o enakosti državljanov pred zakonom; poleg tega pa krši tudi člen 27, ki zadeva dejstvo, da obtoženca ni mogoče upoštevati kot krivega vse do dokončne obsodbe. Sicer pa je departma za javno varnost že včeraj odposlal okrožnico z osmimi prilogami italijanskim kvesturam in prefekturam; v njih so navedene glavne točke novega normativa o priseljencih, podrobnejša navodila pa bodo kvesture in prefekture prejele pozneje. 2e jutri pa se bodo sestali predstavniki raznih zainteresiranih ministrstev, ki bodo proučili nekatere aspekte novega normativa. Po petih dneh, odkar je stopil v veljavo, vlada namreč prava zmešnjava glede tolmačenja kot sicer tudi glede izvajanja novih predpisov, kvesture in sodni uradi pa v številnih primerih še nimajo besedila novega zakona. Grozljivo: Oče s sekiro pokončal lastna otroka Mož si je po umoru sam vzel življenje KOPER - Koprska UNZ je v soboto ob pol peti uri zjutraj z železniške postaje Kozina prejela obvestilo, da ob progi proti Podgorju leži moško truplo. Kriminalisti so ugotovili, da gre za 36-letnega Zlatka Z., ki je naredil samomor -skočil je z več kot 10 metrov visokega nadvoza nad železnico. Na nadvozu so našli avtomobil fiat regata, v njem pa mlako krvi in okrvavljeno sekiro. Ob 7.45 so kriminalisti na podlagi poizvedb prišli na ogled v stanovanje v Divači in tam našli okrvavljeno truplo otroka. Domnevajo, da gre za Roberta 2., rojenega leta 1988. Kasneje pa so prejeli obvestilo, da je neki lovec v lovski koči pri Divači našel žensko truplo. Ob ogledu so ugotovili, da gre za Natašo Z., rojeno leta 1983. Po odredbi preiskovalnega sodnika okrožnega sodišča v Kopru so vsa tri trupla odpeljali na obdukcijo. Znaki kažejo, da je otroka umoril njun oče, nato pa naredil samomor. Kriminalisti domnevajo, da je do družinske tragedije prišlo zaradi ločitvenega postopka med Zlatkom Z. in materjo otrok. Zakonca že dalj časa nista živela skupaj, ker se je žena z otrokoma odselila k svoji materi v kraj blizu Kopra. Zlatko Z. je v petek ob 18.30 prišel na ženin dom in odpeljal otroka s seboj, kakor že večkrat prej. Približno ob 24. uri je po telefonu klical ženo, dobil pa je taščo, ki ji je rekel, da otrok ne bodo več videli in da naj nanju kar pozabijo. Ker je že prej večkrat govoril, da »bo tekla kri«, njegove grožnje niso jemali resno in niso obvestili policije. Na truplih otrok so bile številne rane, povzročene s sekiro, ki so jo našli v avtomobilu. Zlatka Z. doslej še niso obravnavali zaradi kaznivih dejanj, pa tudi s psihiatri ni imel opravka. Kriminalisti še zbirajo obvestila, da bodo lahko podrobneje osvetlili to grozljivo tragedijo. Boris Vuk Etika in medicina Papež pozval vse k obrambi življenja VATIKAN - »Pospeševanje in obramba življenja nista nikogaršnji monopol, temveč predstavljata odgovornost za vse.« Tako je dejal papež Janez Pavel II., ko je včeraj sklenil mednarodni posvet o odnosih med etiko in medicino, ki se je v teh dneh odvijal v Vatikanu pod naslovom »Od Hipokrata do usmilj6' nega Samarjana«. Papeža je v avli Pavla VI. poslušalo več tisoč ljudi. V prvi vrsto so med drugimi sedeti italijanska zunanja ministrica Susanna Agnelli, senator Giulio Andreotti in sarajevski nadškof kara-Vinko Puljič, ki so poprej razpravljali za okroglo mizo o usmiljenih Samarjanih. Vmesne tovorne postaje so stava v tekmi med severno in podalpsko prometno osjo GORICA - Integracija je v ekonomskem jeziku ena najbolj pogosto uporabljanih besed od tistega dne, ko se je podrl berlinski zid in ko se je v srcih Evropejcev in še posebno v glavah gospodarstvenikov prižgalo upanje v novo cvetoCo dobo Stare celine. Od takrat je minilo kar nekaj let, integracija je še naprej aktualna in se poCasi uresničuje, tisti obetaven razcvet pa iz leta v leto zamuja. Vsaj v tem delu Evrope, kjer po tolikih letih besed še vedno zamujamo z dejanji. Tveganje, da nas bodo prehiteli drugi, je zato iz dneva v dan veCje, če sploh že ni danost, kot menijo najbolj Črnogledi poznavalci razmer. Nevarnost, da se gospodarski tokovi integrirane celine dokočno preselijo na severno stran Alp, je bila nekakšna stalnica v posegih na včerajšnjem posvetu pod geslom »Multi-modalni koridor 45. vzporednika: vloga in funkcije vmesnih terminalov in blagovnih centrov«, ki ga je v svojih prostorih pri Sv. Andreju priredila družba za goriški obmejni tovorni terminal SDAG. Pravzaprav je danes v Evropski uniji težko govoriti o obmejnih tovornih postajah, kajti z odstranitvijo carinskih ovir so se te spremenile v tovomopostajališke sisteme z dvojno funkcijo: skladiščenja in razmeščanja blaga ter nudenja logističnih storitev za prevoz. V to perspektivo se usmerja tudi goriški terminal, si- cer eden najpomembnejših tovrstnih v Evropi, katerega funkcija se bo z vstopom Slovenije v EU seveda spremenila, njegovi upravitelji pa se ne želijo znajti nepripravljeni, kot se je to pred kratkim - po vstopu Avstrije v EU1- zgodilo na Trbižu. Namen posveta je bil torej prav analizirati razvoj oziroma preobrazbo goriške tovorne infrastrukture v naslednjih letih, zato so gostitelji nanj povabili tudi predstavnike nekaterih podobnih struktur, ki so to preobrazbo že doživele. Uvodni pozdrav sta udeležencem namenila goriški župan Gaetano Valenti in njegov novogoriški kolega Črtomir Špacapan, kar seveda ni bilo naključje, saj sta obe Gorici simbol oziroma neke vrste poskusni laboratorij evropske integracije. Goriška integracija je sicer še vedno preveč Črtomir Špacapan: Čas besed je mimo, potrebujemo konkretnost GORICA - »Morda se premalo zavedamo, kaj te obmejne strukture pomenijo,« pravi novogoriški župan Črtomir Špacapan. »Za Slovenijo nedvomno veliko, »nadaljuje, »ker gre tod približno toliko prometa, kolikor skozi koprsko pristanišče. Naša je ena največjih transportnih poti v Sloveniji, saj gre skozi novogoriški obmejni terminal dnevno okrog tisoč tovornjakov. Zato je zelo pomembna izgradnja avtoceste med Novo Gorico in Razdrtim.« Maja prihodnje leto bodo na slovenski strani odprli 13 kilometrov dolg avtocestni odsek od Nove Gorice do Sela, septembra pa po Spacapa-novih besedah računajo na začetek gradnje odseka Selo-Vipava, za kar je dokumentacija že pripravljena. Slovenija bo ta odsek zgradila ne glede na to, ali bo prejela sredstva iz- osimskega sklada, problem pa je odsek med Vipavo in Razdrtim, kjer bo treba stare projekte zaradi prevelikih vzponov in vremenskih razmer spremeniti, kar pa pomeni tudi podražitev gradnje. »Toda, ves promet ne more po cesti,« opozarja Špacapan, »zato bi radi razvili tudi hibo železnico. Računamo, da bi jo speljali blizu Gorice in nato prek Ajdovščine in Postojne do Ljubljane in naprej do madžarske meje.« Glede obmejne tovorne postaje pri Vrtojbi pa nam je novogoriški župan povedal, da je v pripravi nov razvojni načrt, ki naj bi ga občinski svet sprejel na zadnji seji v letošnjem letu. Plan predvideva razširitev zmogljivosti skladiščnih In manipulativnih prostorov in na področju storitev (delavnice, gostinski objekti, trgovine itd.), za kar je pripravljen tudi finančni projekt. Kaj pa sodelovanje med obema Goricama? »-Kot ekonomist mislim, da je veliko več sodelovanja na področju kulture in športa kot pa gospodarstva,« pravi župan. »Gorica in Nova Gorica sta lahko konkurentki, lahko pa tudi skupaj delata. Potencialno bi tako sodelovanje občutno prispevalo k zaposlovanju (na slovenski strani je v obmejnih dejavnostih zaposleno okrog tisoč oseb). Želel bi si več skupnih projektov v korist obeh mest, ki naj postaneta sodelavki in ne konkurentki. Različna politična usmeritev obeh mestnih uprav pri tem ni ovna, saj tudi sorodnost ni nobeno jamstvo za sodelovanje. V preteklosti je bilo na primer veliko, veliko besed, konkretnega pa vsaj na gospodarskem področju zelo malo. Zdaj se pogovarjamo za zelo konkretne stvari (npr. skupen boj proti toči), čas besed pa je mimo na obeh sbaneh meje.« (vb) besedna in premalo dejanska (o čemer smo se posebej pogovarjali s prvim občanom Nove Gorice), vendar so temelji za skupne projekte že položeni. O . njih je govoril predsednik goriške univerzitetne smeri za mednarodne diplomatske vede in direktor sociološkega zavoda ISIG Alberto Gašperini, ko je izpostavil pomen goriških kulturnih in študijskih ustanov, odprtost krajevnih uprav in samo obmejno lego, ki je skupaj s sožitjem med večino in manjšino dragoceno okolje za vzgajanje mladih ljudi. Nevarnost, na katero smo opozorili v uvodu, je izpostavil predsednik družbe SDAG Beppino Zonot-to, ko je govoril o izzivu dveh povezovalnih osi med vzhodom in zaho- dom: severno, ki jo nadzira Nemčija in je vezana na severnomorska pristanišča, in podalpsko osjo, ki se od Španije prek Francije, Padske nižine in goriškega »praga« navezuje na sre-dnjevzhodno in balkansko Evropo. Vzdolž teh osi so odločilnega pomena prav' povezani pristaniški, to-vomopostajni, cestni in železniški sistemi, sposobni nuditi učinkovite in kompetitivne transportne storitve v funkciji mednarodne togovine, je dejal Zanotto, za katerega so te povezovalne osi nova podlaga za gospodarske odnose med vzhodnim in zahodnim delom celine. Ob podalpski osi, na 45. vzporedniku, je že kar nekaj takih zaokroženih transportnih sistemov, udeleženci goriškega sveta pa so NAGLUBNOST PHILIPS <1 DELUJE AVTOMATIČNO BREZ STRANSKIH UČINKOV SLUSNI APARAT JE GLOBOKO V USESU PRIHRANI DO 30% ENERGIJE KAR POMENI DA NE POVZROČA ODMEVA, SUMOV TER SKROMNA PORABA BATERIJ. BREZPLAČNA POJASNILA PRI NOVI DIAGNOSTIČNI CENTER PHILIPS: v Gorici, Ulica Marconi 3 - Tel. 0481/30030 urnik: torek, sreda in četrtek 9.00 - 12.30 v Trstu pri OTTICA DOLOMITI Drevored XX Settembre 10 - Tel. 040/368275 vsako sredo 9.30 - 12.30 Pod naslovom posvet v prostorih goriškega obmejnega terminala, spodaj novogoriški župan Črtomir Špacapan (Foto Studio Reportage) pobliže spoznali tri: multi-modalno platformo v vzhodnih Pirenejih, ki ima središče v francoskem Per-pignanu, tovorni terminal v Dolini Aoste in vmesno postajo Rivalta Scrivia v piemontski pokrajini Ales-sandria. Blagovni tokovi se tako pretakajo s špansko-francoske meje proti Milanu in od tod proti vzhodu prek Gorice, kjer pa se že pri Mestrah pojavljajo prva ozka grla. O teh je govoril predsednik deželne avtocestne družbe Autovie Venete Michele Baldassi, ki je poleg problemov dokončanja prometne infrastrukturne mreže v Furlaniji -Julijski krajin razgrnil tudi problematiko povezave s slovenskim in prek njega z madžarskim cestnim omrežjem. »Velika stava,« je dejal deželni odbornik za transport Giorgio Mat-tassi, »pa ostaja uveljavitev jadranske plovne poti in njegova kasnejša priključitev na hitro železnico, ki se ne more ustaviti v Benetkah.« O tem se bo Bruselj izrekel 15. decembra in če bo odgovor pozitiven, mora biti Dežela pripravljena s projekti in s predstavitvijo pristaniških in vmesnih tovornih struktur, kajti »-brez dokončanja infrastrukturne mreže dežela ne bo mogla uresničiti svoje mednarodne vloge.« Ko govorimo o multi-modalnem ali kombiniranem prevozu seveda ne moremo mimo železniških povezav in te so na tej meji prav tako pomanjkljive kot naprej po vzhodnem delu podalpske prometne osi. Edoardo De Visentini je razgrnil načrte Državnih železnic za nov scenarij na vzhodni meji, ko bo Slovenija v EU in ko bo skupaj s Furlanijo - Julijsko krajino in Venetom tvorila en sam integrirani sistem, ki pa brez ustreznih struktur tvega, da ostane zgolj prehoden. Posvet sta z orisom razmer na svojih koncih Evrope dopolnila še predstavnika Romunije in Poljske, z izčrpno informacijo o goriški obmejni tovorni infrastrukturi pa ga je zaključil direktor družbe SDAG Bruno Podbersig. Vlasta Bernard Diamant - za vedno. '• $ Nas vprašaj, s čim bi jo presenetil Dragulji malcilan OPČINE - TRST - NARODNA UL. 28 - TEL. 040/2114Ć5 Od leto 1949 Vaša Draguljarna <©• DIMiNSIONi DIAMANIt Ob posebni obletnici preseneti jo z diamantom njenih zelja. PROTESTNI SPREVOD / ZASEDBE SE ZAKLJUČUJEJO Tčaški dijaki enotno v obrambo javne šole Zaznavna prisotnost slovenskih srednješolcev - Moli incidenti »Sola je naša in naša bo ostala!« To geslo (v slovenščini in italijanščini) je nekako skandiralo včerajšnji protestni sprevod tržaških višješolskih dijakov po središčnih ulicah. Ob napovedani uri se jih je na Trgu Oberdan zbralo nekaj manj od pričakovanih, po podatkih policije naj bi jih prišlo okrog 800, vsekakor pa je na vsaki šoli ostala dovolj številna »straža«. Po mrzličnih dogovarjanjih prejšnjih dni so se nekateri bali spopadov, vendar pa lahko govorimo le o manjših incidentih. Tako so še tik pred začetkom sprevoda organizatorji, se pravi dijaki, ki se že ves čas zasedbe šol združujejo in koordinirajo v Aspt-u, še enkrat želeli poudariti, da gre za povsem apolitično pobudo. Zato so kot samostojen in samosvoj poseg označili dvojezično sporočilo Studenstskega kolektiva (Collettivo studenti) in kot nepovabljene vzeli tudi mlade komuniste SKP, ki so se predstavili s solidarnostim komunikejem. Ob zaključku niti ne pretirano glasnega sprevoda pa so organizatorji spet prišli navzkriž s Studentskim kolektivom, ki se je šel mazača po poslopju deželnega sveta - najprej je bilo namreč mišljeno, da bodo dijake sprejeli predstavniki deželne uprave. Z rdečim sprayem so na zid napisali »faši drek«, zaradi česar so slovenski dijaki protestno vstali in odšli. Po zaključku sprevoda so se namreč udeleženci posedli pred palačo deželnega sveta. Ko- Včeraj zjutraj so se tržaški dijaki zbrali na Trgu Oberdan, kjer se je manifestacija tudi zaključila (foto KROMA) ordinacijskemu odboru Aspt so obrazložili svojo odločitev, saj jih je zbodla izbrana grafija, pora-zgovorili pa so se tudi z desničarskimi študenti, katerim so povedali, da nimajo z mazaško akcijo nič opraviti, nasprotno. Včerajšnji protestni shod naj bi namreč po načrtih organizatorjev izvenel predvsem kot enoten javni protest tržaških dijakov višjih srednjih šol, ki so v zavračanju rezov javnih sredstev javni šoli, našli skupen jezik. Ze pred opisanim dogodkom pa je bilo okvirno sklenjeno, da se z včeraj- šnjim shodom zaključuje tokratni val zasedb, ker jih med drugim ne bo več koordiniral Aspt. Nekatere italijanske šole so dijaki zapustili že včeraj, slovenske pa bodo predvidoma okupirane do ponedeljka. Kot že od zasedbe šol poudarjajo dijaki, je za njih drastično »kleste-nje« sredstev povsem nesprejemljivo. Slovenski višješolci so temu splošnemu problemu dodali še specifičnega, ki se kaže v napadu na avtonomijo slovenske šole. Na včerajšnjem protestnem shodu pa so udeleženci še enkrat opozorili na še dodatno žgočo temo na področju šolstva, in sicer na javno podporo zasebnim šolam. S tem v zvezi so javnost opomnili tudi na deželni zakon, največ krilatic iz dijaških vrst pa je seveda letelo na račun šolskega ministra Lombardija. V lepaku, ki ga je podpisalo »Tržaško študentsko gibanje, preko vsake ideološke pregrade«, so organizatorji jasno izpostavili vzroke za protest (člen 6 finančnega zakona in deželni zakon 14/91) in zahteve. V šoli, ki naj pripomore k njihovi rasti, bi moralo biti dijakom omogočeno, da se poslužujejo šolskih prostorov tudi v popoldanskih urah, posodobiti bi morali marsikatero strukturo, omogočiti dostop fizično prizadetim osebam, spodbuditi sodelovanje med dijaki in solniki in končno preprečiti Spekulacijo založniških hiš z učbeniki. Tako z zasedbo kot tudi z včerajšnjim javnim shodom so organizatorji še kar zadovoljni, predvsem pa ugotavljajo, da so se znali izogniti provokacijam (notranjim in zunanjim) in nastopiti enotno, (bip) Jutri v Trstu župani severovzhodne Italije Predstavniki severovzhodnih italijanskih mest se bodo jutri sestah na tržaškem županstvu, da bi odobrili skupno stališče do finančnega zakona, ki znatno klesti državne prispevke občinam. Izdelati bodo tudi program za naslednja srečanja in za delovanje stalne kontaktne skupine. Fulviu Tomizzi dodelili 33. nagrado Amelia V sredo, 29. novembra, bodo istrskemu piscu Tomizzi podeliti letošnjo, že 33. nagrado Amelia. Kot piše v tiskovnem sporočilu, se je komisija, bolje krožek »Tavola ati’Amelia«, odločila za tega avtorja, ker je med najvidnejšimi sodobnimi pišev nskem in evropskem proštom. Nadalje piše, da je Fulvio To-mizza »zagovornik najrevnejših večjezičnih in večkulturnih skupnosti, ki so jih mali in veliki nacionalizmi že večkrat hudo prizadeti«. Tomizzi bodo nagrado izročiti v znanem lokalu Amelia v Mestrah. Zaključuje se potovanje po skrivnostih uma V gledališču Miela se danes zaključuje pester in nadvse zanimiv niz pobud, ki so jih priredili v okvi-m evropskega tedna znanstvene in tehnološke kulture. Osrednji današnji dogodek je okrogla miza - začela se bo ob 18. uri -na temo Možgani na filmskem prizorišču, ki se ga bodo udeležili Enrico Ghezzi, Sergio Germani Grmek, Daniele Cipri in Franco Ma-resco. Slednja sta avtorja filma Lo zio di Brooklyn (-Stric iz Brooklyna), ki so ga predvajali sinoči in ki ga bodo ponavljali nocoj, in sicer ob 20. in ob 22. uri. Dialogi predstavljajo knjigo Nedjelka Fabria Festival Dialogi z umetnostjo srednje in vzhodne Evrope se bliža koncu. Jutri a zadnja od predvidenih srečanj s sodobno književnostjo. V dvorani Trgovinske ice ob 18. uri predstaviti knjigo dalmatinskega avtorja Nedjelka Fabria v prevodu Silvia Ferrarija La chioma di Berenice. Fabrio, ki se je rodil v Splitu hrvaškemu o italijanski materi, je v knjigi opisal življenje dveh družin, hrvaške in italijanske, katerih usode so se prepletale. Projekt za šolo 904h let: večkulturnost pesništva V sklopu projekta o večkulturnosti v šoti 90-ih let bo tečaj o slovenski in italijanski literaturi v Trstu, na Krasu in v Istri. Na tečaju, ki ga bo vodila prof. Marina Sbisa, bodo analizirati tekste, predvsem lirike iz tega stoletja, s posebnim ozirom na dojemanje ozemlja. Slovenske pesnike bodo obravnavali v izvirniku ali v italijanskem prevodu. Urediti bodo tudi tematsko zbirko lirik, ki jo bodo razdelili po šolah. Tečaji bodo 7 krat ob ponedeljkih od 27. novembra do 20. maja prihodnjega leta od 15. do 18. ure v deželni kinoteki v Ul. Cantu 10. Jadranska vodna pot: EU dodelila 4 milijarde lir Na zasedanju, ki je bilo na pobudo Ljudske stranke, je deželni podpredsednik Cristiano Degano poudaril interes Evropske unije za uveljavitev jadranske vodne poti, prek katere bi na najhitrejši in torej najučinkovitejši način povezati Severno in Srednjo Evropo z državami Sredozemlja. V tem okviru bi Trst postal poglavitno jadransko pristanišče, saj bi bil pravi terminal za pomorski promet med temi pomembnimi območji. EU je že namenila skoraj 4 milijarde lir za preučitev načrta. Primorski dnmik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM. Slovenska 54. tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno narocninska služba Italija: Trst. Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: meseCna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG 101 V KD S. ŠKAMPERLE Od ukinitve do obnove šolstva na Primorskem V KD Škamperle so zaključili ciklus večerov ob 50. obletnici osvoboditve z naslovom »Obudimo spomin«. V petek, 24. trn., je Marta Ivašič govorila na temo »Od ukinitve do obnove šolstva na Primorskem«. Prikazala je, kako so kljub težavam Slovenci začeli pred 200 leti vztrajno ustanavljati svoje šole in zanje skrbeli. Opismenjevanje in osnovna izobrazba sta vplivali na utrjevanje narodne zavesti, na kulturno in gmotno rast. V prvih letih tega stoletja se je v mestnem središču zaustavila težnja po asimilaciji. Organizra-nost je bila tako zgledna, da so se Slovenci čutiti v mestu enakovredne. Za ugotavljanje prave razsežnosti posledic Gentilejeve reforme leta 1923 pa najbolj zgovorno pričajo številke. Več kot 25 odstotkov šoloobveznih otrok je zahajalo v slovenske šole. Danes jih je 6 do 7 odstotkov. Pri tem niso všteta ponižanja in posledični manjvrednostni kompleks, ki so ga vcepljali. Sole so bile poglavitna skrb za partizane vendar pa smo osnovo današnjega šolstva dobili jeseni leta 1945 pod zvezno vojaško upravo in konec koncev smo takrat prvič imeti svoje srednje šole. - ŽELEZNIŠKA POSTAJA / NA VLAKU IZ RIMA h Zapuščen dveletni otrok Otrok je temne polti in ne govori - S sabo je imel nekaj hrane Ko je v vlak vstopila policija, je bil otrok sam, zapuščen v nekem vagonu 2. razreda. Vlak je prihajal iz Rima, na osrednjo železniško postajo v Trstu je dopotoval ob 8.15. Kljub celodnevnemu trudu sinoči agenti še niso izsledili njegovih staršev. Nemudoma so ga odpeljali v otroško bolnišnico Budo Garo-folo, nakar so ga dali v varstvo enemu od zdravnikov. Otrok je star okrog dve leti, črne polti. Težava je tudi v tem, da sploh ne spregovori. S sabo je imel samo vrečko, v kateri je bilo nekaj hrane, oblečen je bil v rdečo telovadno trenirko. Pri podrobnejšem pregledu je policija v vagonu našla se torbo z otroškimi oblačili. Fantka so v Burlu temeljito pregledali (na sliki), njegovo zdravstveno stanje ni zbujalo nobene zaskrbljenosti. Potem ko je pojedel obrok hrane, ga je dr. Tomadin vzel s sabo na dom, kjer bo verjetno ostal, dokler vse zadeve ne razčistijo. Se prej so prišli fotografi, televizijski snemalci. Fantek se jih sploh ni ustrašil, saj kaže, da je precej družaben, kar bo gotovo tudi olajšalo njegovo bivanje z do včeraj tujimi, nepoznanimi ljudmi. Medtem je pohaja preiskavo raztegnila na širše območje. Poleg železniške policije se z iskanjem ukvarjajo še razne kvesture ter pokrajinske karabi- njerske komande. Zaenkrat pa nimajo v rokah še nič oprijemljivega. Kaže sicer, da je nekdo v Portograaru opazil neko žensko temne polti, ki je stopila z vlaka. To pa je tudi vse. Domnevajo, da otrok vsekakor ni prišel iz Rima, saj bi ga kdo že prej opazil. ZDRUŽENJE ANOLF / PROTI RASIZMU IN DISKRIMINACIJI NOVICE Priseljenci so celo potrebni za razvoj naše dežele Vladni odlok je pozitiven, izgon po hitrem postoku pa nesprejemljiv Priseljevanje v naši deželi ni tako dramatičen problem kot drugod po Italiji, in to iz številnih razlogov. V prvi vrsti prevladuje, kljub nekaterim rasističnim izpadom, vzdušje strpnosti in spoštovanja: izseljevanje iz Furlanije-Julijske krajine je pred desetletji bil tako množičen pojav, da ljudje v glavnem razumejo težave in tegobe priseljencev. Zatem vpliva dejstvo, da prebivalstvo naše dežele stalno upada - v zadnjem desetletju je bil demografski saldo negativen za 100 tisoC enot in imamo nezavidljiv rekord najnižje stopnje rojstev v Evropi, 1, 16 otrok na vsako žensko, kar bo do leta' 2001 privedlo do nadaljnega upada 60 tisoC prebivalcev. Zato je celo neobhodno potrebna delovna sila iz drugih krajev, brez katere bi nekatere dejavnosti dobesedno zastale zlasti v industrializiranih predelih Furlanije, pa tudi v vinorodnih območjih. Pozitivnemu odnosu do priseljencev botruje tudi dejstvo, da je med njimi v resnici malo kriminalnih deja-vnosh: lani so jih aretirali 318, kar je samo 1, 08 odst. vseh 26 tisoč prijavljenih priseljencev. Ta oceno so podali predstavniki vsedržavnega združenja »Prek meja« Anolf, ki so včeraj orisali problematiko priseljevanja na tiskovni konferenci (udeležila se je je tudi Bemardette Devlin, o čemer poročamo v ločenem članku). Deželni predsednik združenja Lucio Gregoretti je naglasil nevarnost, da bi javno mnenje zajel val nezaupanja do priseljencev zlasti iz držav Tretjega sveta, češ da so sami kriminalci in da odvzemajo delo tukajšnjemu prebivalstvu. One, ki ne spoštujejo zakonov, je treba preganjati, upoštevah pa je treba, da so priseljenci velikokrat prve žrtve organiziranega kriminala, ki jih izkorišča kot ceneno delovno silo. Na tak način jih izkoriščajo tudi številni delodajalci, ki jim ne plačujejo socialnih prispevkov. Največ na črno zaposlenih je gradbincev, sezonskih delavcev in hišnih pomočnic. S tega vidika so še najbolj prizadeh obmejni delavci iz Slovenije in s Hrvaškega, z ureditvijo tega vprašanja z dvostranskimi sporazumi pa odlašajo že preveč let, je pristavil Gregoretti. Pred kratkim odobreni vladni dekret, ki je sprožil pravi val polemik, pa je Gregoretti pozitivno ocenil, z izjemo 7. člena, ki predvideva izgon po hitrem postopku tistih priseljencev, ki bi po mnenju varnostnih organov kršili italijanske zakone. Ostalih 16 členov zakona nedvomno uvaja hvalevredne novosti: ureja delo sezonskih delavcev in predvsem status delavcev na črno, omogoča bivanje v Italiji vsem družinskim elanom redno zaposlenega priseljenca, zagotavlja jim zdravstveno oskrbo, socialne prispevke pa na koncu bivanja v Italiji priseljenec lahko prenese na socialno zavarovanje svoje države ah pa mu jih Inps neposredno izplača. Skoda le, je zaključil Gregoretti, da zakonski dekret uvaja posebno zakonodajo za izgon priseljencev, ki ne spoštuje splošnih človekovih pravic in enakosti pred zakonom, kar je nevaren precedens za celotno družbeno ureditev. Bemardette Devlin o človekovih pravicah Pri 48 letih je Bemardette Devlin še vedno bojevita kot leta 1969, ko so jo pri samih 22 letih izvolili v londonski parlament. Njeno ime je zaslovelo ne samo, ker je bila najmlajša predstavnica v poltisočletni zgodovini britanskega parlamenta, ampak tudi, ker je pokazala izredno vnemo in temperamentnost pri zastopanju sevemo-irskega katoliškega prebivalstva, ki se je potegovalo za neodvisnost od »angleških okupatorjev«. V naslednjih letih je nadaljevala svojo bitko za pravice svojega naroda, preživela je krvavemu atentatu protestantskih skrajnežev in se uveljavila kot živi simbol boja Severnih Ircev in človekovih pravic nasploh. Včeraj se je udeležila tiskovne konference združenja Anolf v Trstu, »mestu, ki je tako blizu grozotam in teptanju človekovih pravic v nekdanji Jugoslaviji,« kot je povedala. Pravice so iste za vse ljudi in povsod, ker izvirajo iz samega Človekovega bistva: Severni Irci se borijo za svojo neodvisnost in enakopravnost, to pa ne sme vzbuditi sovraštva do dragih, ker je treba spošto- vati tudi človeka, ki nam je nasproten, je dejala Devlinova. Zapostavljanje, nestrpnost, rasizem in revščina izvirajo iz nespoštovanja tega osnovnega pravila v medčloveških odnosih. Zgodovine ne moremo popraviti in niti trpljenja, vendar ne smemo ponoviti istih napak. Na Severnem Irskem že 15 mesecev ni veC vojne, vendar to še ni mir, ker Velika Britanija ni pripravljena rešiti vprašanj - zlasti problema zapostavljanja domačinov - ki so privedla do spopada: vojaki znajo razmišljati samo o vojni in miru, ne razumejo pa, da sta predpogoja za trajni mir demokracija in enakopravnost. To velja za Severno Irsko, pa tudi za nekdanjo Jugoslavijo in za Bližnji Vzhod, je pristavila, sicer se bodo vojni spopadi v kratkem nadaljevali. Glede tukajšnjih problemov s priseljenci pa je podprla delo vseh organizacij, ki se borijo za njihovo enakopravnost in poudarila še enkrat, da je človekovo dostoja nstvo univerzalna vrednota, ki jo je treba spoštovati vedno, neglede na barvo kože, državljanstvo, veroizpoved ali izvor posamezika. ŠPORTNE STRUKTURE / DEMONSTRACIJA PRI SV. IVANU SKR kritizira lllyjevo upravo Svetovalec Venier ne bo glasoval o novi Športni palači Tržaška SKP nikakor ne odobrava politike, ki jo Illyjeva občinska uprava vodi na področju športa. Nezadovoljstvo in protest stranke sta izrazila tržaški občinski svetovalec Jaco-po Venier in nekdanji rajonski svetovalec Igor Canciani na manjši demonstraciji foto KRO- MA), ki sta jo včeraj opoldne priredila pri Sv. Ivanu v Trstu skupno z nekaterimi predstavnki tamkajšnjega rajonskega odbora, in sicer pred nekdanjo vojaško konjušnico, kjer bi morah zgraditi terapevtski bazen. Venier in Canciani sta kritično ocenila predvsem načrt za novo športno palačo, ki jo Illyjeva uprava namerava zgraditi v bližini stadiona Rocco pri Sv. Soboti. Po oceni SKP naj bi bila ta struktura uporabna le za ožji krog bolj ah manj poklicnih športnikov, tako da bi ljudski šport in številna društva, ki se z njim ukvarjajo, ostali z dolgim nosom. Bolje bi bilo denar investirati v takšne strukture, kakršna bi moral biti terapevtski bazen pri Sv. Ivanu. Venier je napovedal, da se glasovanja v obcinkem svetu o finančnem nacrtu za novo športno palačo, do katerega bo prišlo predvidoma v torek, iz protesta sploh ne namerava udeležiti. Pristavimo naj, da so dela za svetoivanski bazen stekla že leta 1985, a da jih je Občina potem ustavila, ker je »odkrila«, da zemljišče ni občinsko, temveč državno. Postopek za zamenjavo lastnika pa baje ni se zaključen. Z današnjo 30. revijo jubilejni koncert ZCPZ V Kulturnem domu bo danes ob 16. uri ju-biljena 30. revija pevskih zborov, ki jo prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta. Na njej bo nastopilo 17 zborov iz tržaške pokrajine, med katerimi tudi bolj znane sestave, kot npr. »Jacobus Gallus« in »Resonet« in zbori, ki se po nekajletni odsotnosti pomlajeni vračajo na revijo. Tudi tokrat bosta nastopila mladinska skupina z Opčin in skupina Sha-lon. Slavnostni govornik bo dirigent moškega zbora »Fantje izpod Grmade« Ivo Kralj. Jutri koncert v spomin no Franca Basaglio Franca Basaglio, pred 15 leti umrlega psihiatra, ki je »odprl vrata norišnice«, bodo počastili jutri s koncertom v dvorani Tripcovich, ki se bo začel ob 20.30. Nastopili bodo Gino Paoli, kijev 70-ih letih poznal in cenil revolucionarno delo prof. Basaglie, in še Lella Costa, Moni Ovadia, Alfredo Lacosegliaz, Freak Antoni in Maurizio Milani. Decembra bodo posvetih Basagli okroglo mizo o »Blaznosh in sredstvih javnega obveščanja«, v okvitru katere bodo spregovorili tudi o vlogi Trsta kot središče svetovne pozomosh v zvezi z umskim zdravstvom. Novi urniki kancljih sodnih uradov Od 4. decembra dalje bodo kanclije sodnih uradov za javnost odprte po naslednjih urnikih: ob delavnikih od 8.30 do 13.30; ob ponedeljkih in sredah od 14.30 do 17.30 samo za prošnje in izdajanje kopij in potrdil, ki zadevajo naslednje službe: sodne sezname (pri državnem pravdništvu), še odprte pravde (pri državnem pravdništvu, na sodišču za mladoletne in na okrožni preturi), trgovinska kanchja in kanclija zaščitnega sodnika (na okrožni preturi). Vhod v sodno palaCo bo možen • samo s trga Foro Ulpiano. ■ PD Kolonkovec se zahvaljuje Upravni odbor PD Kolonkovec, ki mu predseduje Josip Stančič, se lepo zahvaljuje članom in prijateljem kulturne ustanove za udeležbo na uradni otvoritvi novih sedežnih prostorov. Toplo se zahvaljuje škofovemu vikarju gospodu Vončini za lepe pozdravne besede tudi v imenu škofa, tržaškemu občinskemu svetovalcu Močniku, ki je pozdravil v imenu občinskega odbora in župana, župniku don Mariu Vatti za blagoslovitev sedeža, MPZ iz Skednja pod vodstvom Aleksandra Sluge, predstavniku prosvetne zveze Mariju Maverju, predstavnicam KD in ženskega pevskega zbora Ivan Grbec, šolskemu pevskemu zboru in učiteljici Devani ter pevcem društvenega zbora in dirigentki Dalki Sturman; posebna zahvala pa gre vsem tistim, ki so na katerikoli način pomagali za uresničitev prireditve. Obvestilo občine Zgonik Občina Zgonik obvešča, da je bil podaljšan rok in sicer do 10. decembra za predstavitev prijave prostorov in zunanjih površin za davek na smetarsko službo. Simpozij o Špiritu V veliki dvorani Tržaške univerze se bo jutri začelo tridnevno večdisciplinsko zasedanje pod naslovom: »Ugo Spirito, filozof, jurist, ekonomist in dojemanje aktualnosti v Trstu«. Zasedanje se bo začelo ob 9. uri s pozdravnim nagovorom rektorja Giacoma Bonusa, sledili pa bosta poročili prof. Silvane Monh in prof. Vittoria Mathieua. NOVA IDEJA M fKB-ja! : 1 v Izraelci aretirali enajst pripadnikov Džihada D2EN1N (Reuter) - Pripadniki izraelskih oblasti so včeraj v vaseh blizu Dženina, ki jih še vedno nadzorujejo izraelski vojaki, aretirali enajst članov gibanja Islamski džihad, hkrati pa sporočili, da se umik izraelske vojske z Zahodnega brega nadaljuje. Izraelske varnostne sile naj bi omenjene vasi nadzorovale do leta 1997, zato z aretacijo islamskih skrajnežev niso kršili svojih pristojnosti. Izraelska vojska je že napovedala, da bo o dogodku še poročala, palestinske oblasti pa so sporočile, da gre za varnost in da imajo Izraelci pravico, da jo ohranjajo tudi na tak način. Sprava med Hamasom in PLO je ogrožena GAZA (Reuter) - Muslimansko gibanje Hamas je včeraj obtožilo Palestinsko osvobodilno organizacijo, da je z aretacijo pripadnikov Hamasa v Gazi ogrozila vsa prizadevanja za spravo med obema stranema. Palestinske oblasti naj bi z aretacijami in mučenji v zaporih zatirale in terorizirale pripadnike muslimanskega gibanja, to pa bi, kot je zapisano v izjavi Hamasa, lahko pripeljalo do popolne prekinitve pogovorov o vključitvi Hamasa v pohticno dogajanje na avtonomnih ozemljih. Predstavnik PLO pa je muslimansko gibanje obtožil, da med pogovori o spravi postavlja povsem nesprejemljive pogoje zanjo, vključno z zahtevo po izpustitvi enega izmed obsojenih voditeljev Hamasa. Španski in portugalski ribiči lahko lovijo v maroških vodah MADRID. (Reuter) - Od danes naprej bodo lahko španski in portugalski ribici spet ribarili v maroških vodah, so povedali španski vladni viri. Od aprila dalje je namreč 700 španskih in portugalskih ribičev zaradi prepovedi ribarjenja živelo na račun nadomestil EU. Medtem sta si EU in Maroko prizadevala za normalizacijo odnosov glede ribarjenja in sklenila, da bo sporazum, ki dovoljuje ulov v maroških vodah, začel veljati 1. decembra. Na pogovorih v Rabatu pretekli teden si je španski zunanji minister Solana prizadeval, da bi sporazum začel veljati še pred začetkom evropsko-medite-ranske konference, ki bo potekala 27. in 28. novembra v Barceloni. Na konferenci se bodo zunanji ministri Članic EU, bljižnjevzhodnih in severnoafriških držav pogovarjati o vzpostavitvi prostotrgovinskega območja in večje stabilnosti v regiji. ' Moderni Časi pišejo nov koledar. Oktober ostaja vinotok, november mesec mrtvih, a tudi dijaških zasedb. Drugi november zaporedoma so višješolci zasedli šolska poslopja. Ce bomo nadaljevali po tej poti, bo treba ministru za šolstvo in deželnemu šolskemu skrbniku namigniti, naj v prihodnje vključita v šolski koledar - poleg božičnih, novoletnih in velikonočnih praznikov, praznika občinskega patrona in praznika dela - tudi teden zasedbe. Tako bodo dijaki, ravnatelji, profesorji in starši že septembra jasno vedeli, kaj jih bo Čakalo novembra, in bo vsem lažje. Pravila šolske igre bodo jasna. Brez ironije: sedanje zasedbe šolskih poslopij so neposredna posledica nejasnih pravil italijanskega šolskega sistema. Skušal bom dokazati, zakaj. Po pravilih bi morali šolarji in šolniki stopiti v šole sredi septembra. Takrat bi se moral začeti pouk. Redni pouk. Ali to v praksi drži? Ne. Šolarji res pridejo v šolo, šolniki tudi, a ne vsi. Na pedagoškem liceju A.M.Slomška v Trstu so še dobra dva tedna po uradnem začetku pouka dan za dnem lepili na oglasno desko v profesorski zbornici začasni urnik za naslednji dan. Morali so si pomagati, kot so pac sami vedeli in znali, ker šolsko skrbništvo še ni imenovalo letnih suplentov. Podobno je bilo na domala vseh srednjih šolah. Novo šolsko leto se ni začelo septembra, kvečjemu oktobra. Ali smo se vprašali, kdo se ni držal pravil šolske igre? In ali smo storili kaj konkretnega, da bi se kaj takega ne ponovilo prihodnje leto. Ne. Ponavlja se že vrsto let: O B Z A S E D B A H ŠOLSKI H P O SLO PIJ Pravila šolske igre neredni začetek šolskega leta je postal stalnica šolskega življenja. Malokatero tržaško šolsko poslopje je vredno tega imena. Izvedenci vedo povedati, da je šolanje v ugodnem okolju mnogo bolj učinkovito od učenja v skromnih, neprimernih prostorih. Pri nas se dogaja še sledeče: v veliki večini primerov se občasna popravila šolskih poslopij začnejo tik pred začetkom pouka in se zavlečejo še globoko v šolsko leto. Letošnje hitrorocno popravilo telovadnice osnovne šole Otona Zupančiča v Trstu je bilo le omembe vredno. O prostorskih peripetijah goriške srednje šole Ivana Trinka bi lahko napisali roman. Predlagam proustovski naslov: V iskanju izgubljenega (šolskega) Časa... Kdo je kriv za te neugodnosti in nevšečnosti? Šolske oblasti? Politiki? Upravitelji? Krivec ostaja vedno neznan.In nekaznovan.Italijanska šolska zgodba je najbolj napeta in najbolj popolna kriminalka, kar so jih kdaj napisali. Žrtev-šola vsako leto bolj umira, morilca pa ne bodo nikoli odkrili. Tudi to je postalo pravilo: v šoli in šolstvu ni nihče kriv. Nihče ni kriv, ker višja srednja šola že veC kot tri desetletja Caka na reformo. Nihče ni kriv, ker se šola ne prilagaja zahtevam moderne Marjan Kemperle Nihče ni kriv, ker šola ne posreduje mlademu človeku tako znanje, da bi ga lahko mladi primerno izkoristili, ko bi jim bila ponujena možnost dela. Dijaki obiskujejo vsakodnevno ta svet brez pravil, in se morajo držati pravila: dijakova naloga je, da pridno sledi pouku in da se v šoli CimveC nauči! Morebitna zamenjava profesorjev ali suplentov med šolskim letom ga pri njegovem delu ne sme zmotiti. Tako se pac dogaja. Dogodi se tudi, da se za dan ali dva učitelji in profesorji preselijo iz razrednih učilnic na seminarje ali tečaje, da bi se izpopolnili in nato še bolje poučevali. Hvalevredno, za uCen-ce in dijake tudi zelo lepo, ker tisti dan »ni šole«. Toda sprašujem se: ali bi ne bilo bolje, ko bi podobna izpopolnjevanja potekala tako, da bi ne prikrajšali šolarje za pouk, ki ga je v Italiji že itak tako malo? V šolskem svetu brez pravil so se lanskega in letošnjega novembra višješolci odločili, da se za nekaj Časa tudi oni ne bodo več držali pravil: ne bodo hodili v razrede k predavanjim, ne bodo odgovarjali na profesorjeva vprašanja, ne bodo pisali šolskih nalog. Z zasedbami so se dejansko prilagodili italijanskemu šolskemu svetu. Imajo prav? So » 1 ■ zgrešili? ,X •f Težko odgovoriti na tako vprašanje. Vzmet, ki jih je dvignila iz šolskih klopi, so bila krCenja prispevkov za šolstvo, krčenje števila razredov in prispevki zasebnemu šolstvu. Imajo dijaki pravico protestirati za te zadeve, ali ne? Predsednica zavodskega sveta pedagoškega liceja A.M.Slomška Lucija Falletig Hrovatin je menila, da bi bilo »morda bolj učinkovito, ko bi stavkali profesorji.« Po svoje ima prav, ker bo krčenje števila razredov navsezadnje zarezalo v profesorsko tkivo. Doslej ni predlog naletel na odziv pri neposredno prizadetih. Ravnatelj liceja Franceta Prešerna Tomaž Simčič je prepričan, da ne bodo dijaki dosegli ničesar. Seveda ima tudi on prav. Iluzorno bi bilo pričakovati, da bi nekaj desettisoC mladih premaknilo 1.200 milijard lir v proračun ministrstva za šolstvo, potem ko so jih vladni možje že odpisali. In vendar mislim, da letošnje zasedbe slovenskih višjih srednjih šol ne gre podcenjevati. Slovenski dijaki so vzpostavili tesen stik z italijanskimi šolskimi kolegi: postali so polnopravni Člani Skupščine dijakov tržaške pokrajine. Po pravilniku je predstavniku slovenskih šol dodeljeno mesto v vodilnem telesu skupščine; takorekoC: zajamčeno zastopstvo, o katerem na drugih področjih lahko šele ugiba- (da ne zapišem: sanjamo...). Zato ima prav dijaški predstavnik, ko pravi, da v Trstu nimamo veC 14 italijanskih in 4 slovenske višje srednje šole, pac pa 18 tržaških. Asimilacija? Ne, le priznanje vloge in pomena slovenskih dijakov in njihovih šol. Naši dijaki so svojo vlogo tudi odigrali tako, kot je bilo treba. Ko je desničarski Fronte della Gioventu predlagal, naj se višješolci pridružijo njihovi manifestaciji, ki so jo bili že pred časom najavili za včerajšnji dan, so predstavniki slovenskih dijakov dvignili svoj glas, in povedali, zakaj je sodelovanje na tako politično obarvani manifestaciji zanje nesprejemljivo. Njihov poseg je bil učinkovit in prepričljiv. Dijaki so včeraj manifestirali skupno, brez nobenega političnega pokrovitelja. Bo že res, da so naši dijaki izgubili v teh dneh veliko število ur pouka. Res pa je tudi, da so izpeljali uro državljanske vzgoje, kakršno bi težko slišali v šolskih klopeh. Na šolah so po svojih močeh organizirali pouk in dejavnosti, ki jih zanimajo. Govoriti o kvaliteti, bi pomenilo iskati dlako v jajcu. Prav tako bi streljali mimo, ko bi se zapičili v tisti »zasedli so, da bi izgubili pouk.« Obstajajo prizadevni in manj prizadevni dijaki, kot navsezadnje obstajajo prizadevni in manj prizadevni profesorji. Sami dobro vedo, v katero kategorijo spadajo. 26. oktobra lani je profesor-pe-snik Marij Cuk na dijaški proslavi ob 40-letnici vrnitve Trsta Italiji, ki so jo višješolci zaključili z nepremišljenim, a čudovitim sprevodom po mestnih ulicah, zabičal, da so dijaki - naša sedanjost. Strinjam se. ni/" A NEDELJSKE TEME NEDELJSKE TEME Nedelja, 26. novembra 1995 SERGIO CECOTTI, PREDSEDNIK DEŽELNE VLADE Nedelja, 26. novembra 1995 roblemov, straneh. Sergio Cecotti, rojen v Vidmu 23. oktobra 1956, je novi predsednik deželne vlade Furlanije - Julijske krajine. Izvolila ga je levosredinska koalicija, ki jo poleg Severne lige, kateri pripada Cecotti, sestavljajo Demokratična stranka levice, Ljudska stranka in Zeleni. Cecotti je po poklicu fizik in je bil že član prve deželne vlade v sedanji zakonodajni dobi. Pred izvolitvijo je bil načelnik svetovalske skupine Severne lige v deželnem svetu. Za začetek mi, gospod predsednik, dovolite vprašanje, ki je sicer zelo antipatično, vendar pa skoraj nujno, in ki zadeva odločitev Severne lige prav v zvezi z deželnim predsednikom. Na čelu dežele je bila predstavnica vaše stranke, ki je morda dosegla višek popularnosti s tem, da se je pojavila tudi na državni televiziji; in prav takrat se je Severna liga odločila za drugega kandidata. Zakaj? Razlog je v tem, da je aktivnost, ki se ji je prejšnja predsednica posvečala, zelo koristna in pomembna, ima pa tudi negativno plat, in sicer to, da človeka popolnoma zaposli. Delovanje na področju promocije dežele navzven, velika angažiranost tudi pri koordinaciji med deželami, sta predsednici jemali tudi tisti čas, ki naj bi bil namenjen vsakodnevnemu administrativnemu delu. Pomislili smo zato, da bi bilo primerno ločiti ti dve vlogi: vlogo motorja deželne uprave od promo-torja videza dežele navzven. Guerrova je ostala v deželnem odboru, da bi nadaljevala začeto delo. Povsem sem prepričan, da bo njeno delo tudi v bodoče uspešno, kot je bilo doslej, jaz pa bom medtem skušal doseči, da bo začela deželna uprava, kjer je mnogo problemov, delovati. Kakšna naj bi bila po vašem mnenju vloga dežel v Italiji? Jaz sem federalist, torej bi prej kot na vlogo dežel pomislil na vlogo držav kot članic neke federacije. Imeti bi morale svojo suverenost, ali bolje rečeno, suverenost bi morala biti enakopravno razdeljena med centralno in lokalnimi državami. Prenesimo to vašo misel v stvarnost Furlanije - Julijske krajine: kako si potem zamišljate enotnost dežele? Enotnost v različnosti. Našo deželo sestavlja mnogo različnih tradicij, mnogo kultur, različnih jezikov, zaradi česar je dežela sestavljena enota. Vendar pa zaradi tega dejstva ni nič manj enotna. Tako načrtujemo tudi z normativnega vidika prestrukturiranje krajevnih uprav in nivojev vladanja, ki naj ustreza tej drugačnosti in ki naj se nanjo opre pri izgradnji prave enotnosti. Ali to pomeni več oblasti pokrajinam in občinam? Prav gotovo več oblasti občinam, ki so državljanom najbližja javna uprava. Kar zadeva pokrajine, ne vem, če gre tu za več oblasti, morda tudi, vendar pa mi ta točka še ni povsem jasna. Gre za to, da se da pokrajinam tiste pristojnosti, ki so nujne za to, da dobi teritorialna različnost, ki obstaja v tej deželi, kak pozitiven pomen. To pomeni diverzi-fikacijo upravnih funkcij v skladu s posebnostmi pokrajine. Mi mislimo, da je treba dati oblast občinam in ne pokrajinam, ker so občine tista uprava, ki ima najbolj neposreden stik z državljanom. Ob tem pa tudi mislimo, da je treba oblast pokrajin ponovno preveriti ravno zato, da podpremo njihovo naravno nagnjenje in njihovo drugačnost. Večjo oblast lahko izvajamo, če je na razpolago več finančnih sredstev; torej pomeni več oblasti tudi več sredstev? To je res, vendar je problem v tem, da tudi Dežela z veliko težavo zaključuje bilanco brez izgub in že sedaj z nečloveškim naporom nakazuje sredstva občinam in pokrajinam. V zadnjih treh ali štirih letih, kar sem v deželnem svetu, je bila letna rast nakazil občinam in pokrajinam v skladu s 54. členom statuta, to je tisti del sredstev, ki ni vezan na specifične namene, približno 30-odstotna. To je zelo velika rast, ki je na daljši rok nevzdržna. Mislim, da, pošteno povedano, Dežela ne zmore večjega napora od tistega v zadnjih letih. To je maksimum, ki je še kompatibilen z uravnovešeno bilanco. Ce bi se uspešno zaključila pogajanja, ki trenutno potekajo z vlado, da bi dežele dobile več funkcij in v skladu s tem več sredstev od države, potem bi lahko tudi pomislili na to, da bi pomemben ali tudi večji delež teh dodatnih sredstev namenili občinam in pokrajinam. Glede na trenutni položaj smo naredili več od tistega, kar se je ob upoštevanju uravnotežene bilance dalo storiti. Mislim, da so bili glede tega v zadnjih dveh, treh letih narejeni pravi čudeži in isto velja za proračun za leto 1996, ki smo ga sprejeli. Sami se izjavljate za federalista, pa tudi v deželnem svetu vas imajo za enega najbolj prepričanih federalistov. Kako to vaše stališče sprejemajo večinski partnerji, ki, kot kaže, niso povsem istega mnenja kot vi? Ljudska stranka se rada označuje za avtonomistično in ne federalistično, bolje rečeno za regionalistično. DSL govori o možnem federalizmu ali naprednem regionalizmu, ki diši po federalizmu ali ki se nagiba k federalizmu. Zeleni so dovolj prepričani federalisti. Vse stranke, ki sestavljajo večino, so mnenja, da hi morale imeti dežele več avtonomije in zahtevajo, naj se zavarujejo njihove posebnosti, tako, da imajo glede na trenutni položaj vse stranke večine isti cilj. Možno je, da je med nami razkorak glede končnih ciljev državne reforme, vendar pa smo vsi usmerjeni k istim ciljem. Zato je jasno, da je med nami mnogo različnih pogledov in bi najbrž z določeno težavo prišli do nekega velikega soglasja, če bi morali sestaviti skupno platformo za reformo ustave. Toda glede na to, kaj lahko naredi neka dežela ali koliko moči ima, imamo v bistvu iste neposredne cilje, in to so ravno večja avtonomija, obramba posebnosti in deželne enotnosti, tako da lahko z operativnega vidika razlike obvladujemo. Ze desetletja poteka v Furlaniji-Julijski krajini diskusija o dveh konceptih dežele, čeprav to morda velja bolj za Trst kot za Furlanijo. Na eni strani so zagovorniki ideje o odprti deželi, ki je povezana s svojim zaledjem in sodeluje s sosednimi državami; na drugi strani pa so tisti, ki bi v bistvu hoteli živeti od rente, in bi se torej vedno obračali na Rim, od koder naj bi dobivali vedno več sredstev, tudi nepovratnih prispevkov, kot so to bencinski boni, Sklad za Trst itd. in ne bi imeli stikov s sosedi. Se vi nagibate k odprti ali zaprti deželi? Kot ste vi sami rekli, obstajata dva načina mišljenja. Jasno je, da je prihodnost te dežele v evropski integraciji. Prav danes sem imel intervju z novinarjem dnevnika II Sole 24 ore in rekel sem mu, da je naša dežela obrobna, če gledamo zemljevid Italije, če pa pogledamo zemljevid Evrope, smo mi strateški vozel na tem področju. Zato je jasno, da bomo zamudili zgodovinsko priložnost in da se bomo na koncu sami emar-ginirali, če ne bomo razumeli, da smo strateški vozel in to dejstvo tudi izkoristili. Je pa tudi res, da določene vrste ekonomske dediščine ni mogoče odpraviti od danes do jutri. Tu gre za tradicijo prejemanja določene pomoči, določenih olajšav, ki so drogirale deželno gospodarstvo ali vsaj gospodarstvo kakega specifičnega predela te dežele. Zagrešili hi napako, če bi to drogo odvzeli od danes do jutri, ker bi ekonomski sistem padel v abstinenčno krizo. Mislim, da bi se morali odločiti za proces, ki naj privede do globalne ekonomije, vendar pa bi morali biti v prehodnem obdobju pozorni na položaj, ki je nastal na terenu, na podatke o zadnjih dvajsetih, tridesetih letih. Zaradi tega morajo te posebne ugodnosti postopoma izginiti, predvsem v okviru gospodarske zakonodaje v odnosu do konkurence EZ. Ta proces naj bi tako v bistvu vodil Bruselj, mi pa bi se mu morali prilagoditi in seveda pri tem upoštevati interese dežele, in torej tudi interes za to, da bi v deželo prišlo čim več sredstev tako od EZ kot od države. Zato je dejstvo, da nam uspe dobiti določena sredstva, samo po sebi pozitivno, vendar pa ne smemo spati na lovorikah in ne sme nas poleniti dejstvo, da obstajajo z določenih vidikov precej enostavne rešitve ali da bomo kakorkoli dobili pomoč od centralne vlade. Po mojem bi bilo zato pravilno, če bi sledili obema logikama hkrati, ju skušali na dosleden način obvladovati in doseči neko sintezo med obema; torej naj bi naša dežela, sicer ne toliko kot ustanova ampak kot teritorij, še vedno prejemala finančno pomoč od centralne vlade, istočasno pa bi se morali truditi, da se vključimo v novo globalno ekonomijo, ki se uveljavlja v Evropi. Da bi premostila zaprtost, je Dežela pred leti postala pobudnica ustanovitve Delovne skupnosti Alpe Jadran, ki je bila v Evropi inovativna organizacija - imenujmo jo tako, čeprav izraz ni primeren - ker je bila skupnost dežel, in torej lokalnih oblasti, in je združevala različne socioekonomske in politične modele. Sedaj sta dve predpostavki odpadli. To ni več samo skupnost dežel, ker sta ob deželah tudi dve državi, Slovenija in Hrvaška, in ni več različnih socio-ekonom-skih modelov, ker so bile razlike presežene s padcem Berlinskega zidu, pa čeprav homologija še ni popolna. Ima po vsem tem Delovna skupnost Alpe Jadran še kako prihodnost? Delovna skupnost Alpe Jadran je izpolnila svojo začetno zgodovinsko nalogo in del nekdanjega komunističnega sveta zasidrala v Evropo, tako da ga je prepeljala v sistem Zahodne Evrope, ga nato zasidrala in na nekak način privezala še pred razpadom Jugoslavije in tudi drugih vzhodnih sistemov. S tega zornega kota je bila torej glede na njeno prvotno poslanstvo uspešna. Tako kot vse stvari, ki dosežejo svoj cilj, pa mora sedaj na novo določiti, katero je njeno poslanstvo. Mislim, da je v tej fazi poslanstvo skupnosti Alpe Jadran v tem, da pospeši proces razširitve evropske skupnosti na Vzhod ali vsaj na tisto področje, ki bi ga lahko imenovali bližnji Vzhod. Jasno je, da obstaja tudi daljni Vzhod, to je Romunija, Ukrajina, Rusija itd., za katerega bodo časovni roki za morebitni vstop v Evropo zelo dolgi in morda za nekatere med njimi vstopa tudi nikoli ne ho. Je pa tudi bližnji Vzhod, ki obsega Slovenijo, Hrvaško, ko se bo tam končalo vojno in povojno obdobje, Češko itd. V zvezi z njimi lahko proces evropske združitve poteka relativno hitro in pri njem lahko postane Delovna skupnost Alpe Jadran neke vrste pospeševalec in kompenzacijska komora. V tem trenutku skupnost trpi tudi zaradi dejstva, da združuje v sebi dve vrsti zelo različnih subjektov, in sicer na eni strani suverene države, ki so podvržene mednarodnemu pravu, na drugi pa lokalne skupnosti, ki imajo lahko tudi zelo široko avtonomijo, vendar pa niso suverene in tudi ne podvržene mednarodnemu pravu. Z logičnega vidika bi bilo zaželjeno, da bi postala notranja struktura Hrvaške in Slovenije regionalna in da bi se dežele teh dveh republik pridružile skupnosti Alpe Jadran in ne državi kot taki. Tudi s protokolarnega vidika prihaja namreč do malo čudnih situacij, ker na primer Slovenija, ki ima protokol suverene države in ne navadne dežele, obravnava predsednike drugih dežel skoraj kot predsednike držav. Tako bi bilo želeti, da v bodočo obnovljeno skupnost ne bi vstopale države, temveč njihove dežele. To seveda takrat, ko bi bile te skupnosti oblikovane in bi imele dovolj politične moči Judi za mednarodno delovanje. Kakšni bi morali biti v bodoče odnosi med Furla-nijo-Julijsko krajino in Slovenijo in kako bi se lahko Furlanija-Julijska krajina zavzela za to, da bi bili preseženi tisti problemi, ki še ovirajo vstop Slovenije v Evropsko zvezo? Furlanija-Julijska krajina ima že po tradiciji dobre odnose s Slovenijo. Imela jih je, ko je bila Slovenija Se ena od republik jugoslovanske federacije in kasneje tudi s samostojno republiko Slovenijo. Mi mislimo te odnose ohranjati in okrepiti. Z generalnim konzulom Slovenije v Trstu smo se že dogovorili za sestanek na vrhu januarja meseca. Danes (prejšnjo sredo op. ur.) pa se bom na poti v Maribor, kjer bo srečanje sku- pnosti Alpe Jadran, v Ljubljani srečal z zunanjim ministrom Thalerjem. Na obravnavo čaka mnogo problemov, ki imajo precejšen praktičen pomen, gre za konkretna vprašanja, kot so infrastrukture za prevoze, telekomunikacije, problem okolja, ki ga je treba reševati tako na morju kot na kopnem. Kar pa zadeva posredovanje Dežele med dvema državama in torej med Rimom in Ljubljano, smo na osnovi 47. in 42. člena avtonomnega statuta vedno zahtevali, da bi bili na teh pogajanjih prisotni, da bi bili o njih obveščeni in tudi, da bi na njih sodelovali v vlogi tistih, ki pomagajo reševati dvostranske probleme, ki so v obravnavi. Pogosto smo tudi dosegli, da smo bili, čeprav v zgolj neformalni obliki, na srečanjih prisotni. Zgodovina nam je kot dediščino zapustila nekaj problemov, ki jih je treba rešiti z malo dobre volje na obeh straneh. Pri tem ne smemo zahtevati, da se kolo zgodovine obrne nazaj, ker to nima nikoli smisla, pa tudi uresničljivo ni. Nikogar ne smemo poniževati in nikomur ne smemo odrekati njegovih pravic. Sam nimam izdelanega stališča o tem, kakšen kompromis naj bi sprejeli; z naše strani pa obstaja volja, da v mejah naših pristojnosti vplivamo na centralno vlado, da bi se za te probleme našla hitra in za vse zadovoljiva rešitev. V svojem programskem govoru v deželnem svetu ste veliko prostora namenili tematiki manjšin. Ce se ne motim, pa niste niti enkrat z imenom omenili slovenske manjšine. Je za to kak poseben razlog? Ne; sedaj se ne spominjam, če sem manjšine imenoval ali ne. Enkrat sem gotovo imenoval furlansko manjšino, in to takrat, ko sem povedal, da nameravamo vztrajati kljub vladnim ugovorom pri zakonskemu osnutku o zaščiti Furlanov. Kar se ostalega tiče, mislim, da sem vedno govoril na splošno. Nobenega specifičnega razloga ni za to, gre bolj ali manj le za literarno vprašanje, kako je bila sestavljena programska izjava. Jaz sem večkrat pokazal interes in pozornost do treh avtohtonih manjšin v deželi, torej do Furlanov, Slovencev in Nemcev. Z abstraktnega zornega kota sem jih imel za en sam problem v smislu, da ista logika, ki vodi do zaščite kulture ene manjšine, vodi do zaščite kulture tudi vseh ostalih manjšin. V naši deželi je nekaj predelov, kjer živi več manjšin, v Kanalski dolini celo tri. Mislite, da bi lahko Dežela posvetila posebno pozornost tem področjem? Sedaj tega ne bi vedel. Mi nameravamo manjšine zaščititi. Predeli, kjer se prekriva več manjšin, so seveda posebno zanimivi za jezikoslovce. Mislim pa, da niso predvidene specifične norme za Kanalsko dolino ali za druga področja, kjer je ta pojav bolj izrazit. Po drugi strani pa tudi ne bi vedel, čemu naj bi take norme služile. Domnevam namreč, da morajo, ko nekdo zaščiti tri jezike, norme veljati na isti način po celem deželnem teritoriju. Težko si je predstavljati, da bi bile na enem predelu drugačne kot na drugem. Ce pa na nekem predelu ni določene manjšine, je seveda jasno, da se tam zaščitne norme ne bodo izvajale. Ni pa mi jasna povezava med interakcijo različnih manjšin in problemom zaščite ter kakšne specifične ukrepe lahko nekdo sprejme za takšno situacijo. Ce povzamem vašo izjavo, da namerava Dežela zaščititi vse manjšine, pri čemer ste dali razmneti, da naj bi bila ta zaščita precej enotna, se pojavlja v slovenski manjšini strah, da ne bi to pomenilo zanjo dejanskega krčenja zaščite tam, to sicer velja samo za nekatere občine, kjer je ta zaščita zelo široka. Je kak razlog za ta strah? Ne, mislim, da je povsem odveč. Jasno je, da nekdo, ki sestavlja take vrste norm, pri tem vedno izvzame morebitne boljše pogoje, ki jih predvidevajo inteligentne norme. Zato se nikomur ni treba bati za tisto, kar je že dosegel. Vendar pa je marsikje položaj neustrezen, v videmski pokrajini na primer je položaj Slovencev skrajno delikaten, nekaj bo treba vsekakor storiti. Jasno je tudi, da ima Dežela na tem področju skrajno omejene pristojnosti, zaradi česar ne more imeti vpliva pri pomembnejših vprašanjih. Glede na to, kaj lahko stori in koliko moči ima, pa bo v celoti opravila svojo nalogo. Povrnimo se k problemu zakona o furlanskem jeziku. Dejali ste, da namerava Dežela vztrajati; toda glede na to, kako je bil oblikovan odgovor vlade, kaže, da je malo možnosti, da bi vlada sprejela isti tekst, če ga bo Dežela ponovno odobrila. Kritike so precej nepomembne v smislu, da je vlada kritizirala člene s skrajno omejeno pozitivno vsebino, v glavnem je šlo za načelne izjave. Izjemo prestavlja problem toponomastike, ki pa je za nas resen problem in glede katerega ne moremo popustiti. Zdi se mi pa, da spada toponomastika v pristojnosti Dežele. Tako je. V zakonu ne piše, kot nekateri mislijo, da bo na cestnih znakih ime kraja napisano v italijanščini in v furlanSčini. Piše, da ima uradno občina dve imeni. Glede na to, da je izbira imen občin izključno v pristojnosti Dežele, imam kot Dežela pravico reči, da občina ni več Udine, temveč Udine-Udin in da to predstavlja v celoti njeno ime. Takšno je bilo besedilo, v zvezi s katerim vlada v principu ne more nič reči. Glede vprašanja toponomastike torej ne moremo popustiti, glede drugih vprašanj pa lahko predelamo besedilo, da bo manj enfatično in re- torično in tako bolj sprejemljivo v Rimu. Mislim pa, da se kaj več od literarne predelave besedila v bolj “mehko" obliko, ne da narediti. Glede na to, da je Rim že zavrnil veliko bolj medel sardinski zakon... Ne, sardinski zakon ni bil veliko bolj medel. Morda je bil manj emfatičen, vseboval pa je mnogo bolj pomenljive norme na področju šolstva in v veliko večji meri posegal v pristojnosti države. Tudi telegram, s katerim so zavrnili zakon o furlanskem jeziku, je bil precej mil. Kdor ga bere na nepristranski način, vidi, da so pripombe precej mile. Torej ste vi optimist in mislite, da bo drugačna formulacija zavrnjenih členov dovolj in da ne bo kakega dolgega spora z ustavnim sodiščem? Predstavljam si, da bo tako. Na vsak način pa smo pripravljeni tudi na spor z ustavnim sodiščem. Pred časom je bil govor o potrebi, da se na novo napiše zakon, ki se nanaša na kulturne organizacije slovenske manjšine. Menite, da bi lahko deželni odbor v zvezi s tem predstavil svoj predlog? S temi vprašanji smo se že začeli ukvarjati. Zakon o furlanskem jeziku je namreč predvideval ustanovitev urada za manjšinske jezike, ki naj bi se ukvarjal tako s furlanščino kot s slovenščino v predvidevanju, da bo prišlo do preoblikovanja zakona o kulturnih organizacijah. Urad naj bi potem sodeloval pri reformi kulturnih organizacij vsaj kar zadeva birokratski del dogovora. Ker pa zadevi ne sledim neposredno, vam ne bi vedel povedati, koliko časa bo zahtevala ta reforma. Je pa to problem, na katerega me je opozoril svetovalec Budin in za rešitev katerega sem v principu izrazil svojo pripravljenost na sodelovanje. Lahko slovenska manjšina od vas pričakuje tudi kak poseg na državno področje v zvezi z odobritvijo zaščitnega zakona? Neformalno sem se že povezal z nekaterimi parlamentarci svoje stranke seveda, ki so dosegli, da se je zakonodajni proces nekoliko premaknil. Sedaj pa je vse odvisno od trajanja zakonodajne dobe. Ce bo parlament razpuščen, se bodo seveda vse zadeve ustavile, če bo zakonodajna doba trajala, pa lahko pomislimo, da bi nadaljevali z akcijo in dosegli odobritev tega zakona. Hvala za pogovor. Bojan Brezigar Foto Davorin Križmančič, KROMA Komu in koliko sta krovni namenili interventno V zadnjem času se stopnjujejo polemike o podpori, ki jo republika Slovenija zagotavlja slovenski manjšini v Italiji. Ta podpora naj bi bila zelo visoka in naj bi, kot je predstavnik Urada za Slovence po svetu Rudi Merljak povedal na nedavnem obenem zboru Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, znašala približno 12 milijard lir v letošnjem letu. Urad za Slovence po sve- tu smo prosili za podatke o tej podpori in prejeli smo odgovor, da bodo čez približno mesec dni, ko bodo izplačani še zadnji obroki, pripravili podrobno poročilo in ga poslali državnemu zboru, nakar bo poročilo na razpolago javnosti. Na našo izrecno prošnjo pa smo že sedaj prejeli podatke o enkratni interventni pomoči, ki jo je Slovenija letos namenila organizacijam slovenske manjšine za premostitev krize, v kateri so se znašle zaradi zamud pri izplačevanju deželnih prispevkov osrednje kulturne ustanove slovenske manjšine. Šlo je za 326 milijonov tolarjev, ki so bili tako izplačani: 30. maja 1995 po 59,5 milijona tolarjev SKGZ in SSO; 26. septembra 1995 po 68,5 milijona tolarjev SKGZ in SSO; dve izplačili po 35 milijonov tolarjev Primorskemu dnevniku. Kar zadeva prispevek, ki sta ga prejeli SKGZ in SSO, je bilo rečeno, da gre za posojilo obeh krovnih organizacij osrednjim kulturnim ustanovam, ki naj bi ga ustanove po prejemu deželnih prispevkov vrnile in bi ustanovili poseben sklad, ki bi ga koristili v primeru kasnejših kriznih trenutkov. Prispevek za Primorski dnevnik pa je prejelo podjetje DZP - PRAE, ki izdaja dnevnik. O tem, kako je bila namenjena vsota 128 milijonov tolarjev, ki jo je prejela vsaka od obeh krovnih organizacij, pa smo se pozanimali pri obeh organizacijah. Za SKGZ je na naša vprašanja odgovarjal tajnik Roris Peric, za SSO pa predsednica Marija Ferletič. Z obema se je pogovarjal Voj-mir Tavčar. BORIS PERIC - TAJNIK SLOVENSKE KULTURNO GOSPODARSKE ZVEZE »Objava porazdelitve interventne pomoči prispeva k transparentnosti« ZaCniva kar z vprašanjem, kako je SKGZ porabila sredstva interventne pomoči iz Slovenije? Takoj ko so prišla na račune podpornega sklada SKGZ, so bila ta sredstva takoj neposredno nakazana kot posojilo petim glavnim ustanovam v manjšine in sicer Stalnemu slovenskemu gledališču, Narodni in študijski knjižnici, Sloriju, Glasbeni matici in Zavodu za dvojezično šolstvo v S p etru. Poudarjam, da gre za posojilo, ki ga bodo ustanove vrnile, komaj bodo prejele denar iz državnih skladov. Preden nadaljujeva bi se hotel zahvaliti slovenski državi in slovenskemu parlamentu, ker je z nakazovanjem interventne pomoči pokazal veliko občutljivost do sloen-ske manjšine v Italiji in razumevanje za težave, s katero se - ne po lastni krivdi - morajo spoprijemati osrednje manjšinske kulturne ustanove. Po podatkih iz Slovenije je bil prvi obrok interventne pomoči nakazan 30. maja. Kdaj so bila potem nakazana ta sredstva ustanovam? Sredstva so bila nakazana, takoj ko so prišla na naš račun. Mislim, da je to bilo v prvih desetih dneh junija. V bistvu je minil samo Cas, ki je potreben za redno bančno poslovanje pri takih operacijah.. Isto velja potem tudi za drugi obrok, ki je prišel 26. septembra? Seveda. Tudi s tem denarjem smo ravnali na enak način. Pri nakazovanju interventne pomoči je dvojni prehod. Slovenija nakaže krovnima organizacijama SKGZ in SSO, le-te pa kulturnim ustanovam. Ali ne bi bilo enostavneje, ko bi sredstva za pomoC nakazovala Slovenija neposredno ustanovam? Najprej bi poudaril, da je že ustaljena praksa, da sta SKGZ in SSO sogovornik Slovenije glede prispevkov za manjšino, jpredvsem pa je bil ta odnos politični sklep slovenskega parlamenta. To je prva stvar. Drugs stvar je značaj interventne pomoči, za katero si je Slovenska kulturno gospodarske zveza veliko prizadevala ob pomoči tistih poslancev - predvsem članov odbora za mednarodne odnose - ki neposredneje sledijo problemom manjšine. To je izredna interventna pomoč, ki je bila potrebna zaradi zamudanska država izplačuje ustanovam prispevke. Interventna pomoč je bila zamišljena kot posojilo, ki ga ustanove vrnejo, ko so doibila prispevke italijanske države. Sredstva interventne pomoči pa bi spremenili v neke vrste rotacijski sklad, ki bi ga upravljala SKGZ in SSO. V bistvu naj bi z denarjem iz tega sklada pomagali ustanovam - vselej v obliki posojil - da premeščajo težave, ki nastajajo predvsem zaradi zamud pri nakazovanju prispevkov italijanske države, e prav ta, da sredstva upravljata krovni organizaciji. Z interventno pomočjo -gre v bistvu za tri milijarde in pol lir - je Slovenija pomagala, da smo rešili velike težave. Ta denar namreč služi za kritje 80 odstotkov vseh stroškov. Ustanove so premostile probleme likvidnosti in so lahko izplačale uslužbencem osebne dohodke. Pred interventno pomočjo iz Slovenije so bili namreč hudo prizadeti uslužbenci ustanov, ker so osebne dohodke dobivali neredno in z veliko zamudo. Kot ste tudi sami povedali se interventna pomoC spremeni v neke vrste rotacijski sklad. Ali je že v teku dogovarjanje, kako naj bi ta sklad deloval in kako ga boste upravljali? Ne. Pomoč je bila najprej zamišljena kot posojilo Slovenije, nato jo je parlament, tudi zaradi ustavnih obveznosti, ki jo ima slovenska država do manjšine, spremenil posojil v že opisani prispevek. Sredstva so prešla skoraj dokončno krovnima organizacijama, sedaj pa je problem SKGZ in SSO, da ustrezno uporabita ta sredstva. Krovni organizaciji sta sedaj zadolženi, da ta denar upravljata kar najbolj pametno in skrbita, da bo tudi v prihodnje na razpolago ustanovam prav v opisani obliki. V začetku je slovenski parlament razmišljal o rotacijskem skladu, nato ap so se stvari spremenile. Tako so sredstva prišla kot neke vrste izredna dotacija za leto ’95 kot pomoč SKGZ in SSO v enakem znesku - 1 milijarda 700 in 1 milijarda 700 vsaki od dveh organizacij poleg ttega pa še neposredni prispevek Primorskemu dnevniku v višini 70 milijonov tolarjev (okoli 950 milijonov lir). SKGZ in SSO imata tako na razpolago ta sredstva za pomoč. Odgovornost krovnih organizacij - tako SKGZ kot SSO - je, da s tem denarjem razpolagata na najboljši način. Ce dobro razumem, ni nobenega načrta, kako bi oblikovali sklad za interventno pomoC in kako bi ga upravljali... Ne. Pred časom smo se sicer z SSO in z Uradom za Slovence po svetu v Ljubljani pogovarjali o možnosti, da bi se oblikovali skupen sklad in s tem skupno posegali v pomoC ustanovam. Nato pa smo prišli do spoznanja, da so sredstva lahko tudi v dveh različnih skladih, eden pri SKGZ, drugi pri SSO, pomembno je le, da se krovni organizaciji koordinirata pri končni pomoči. Bistveno je, da denar pride - vselej v obliki brezobrestnega posojila - ustanovam, ki so koristnik te po-mo. NaCin, kako ta sredstva dobijo, je najbrž bolj postranskega pomena. Seveda pa sta krovni organizaciji SKGZ in SSO odgovorni pre omenjenimi ustanovami, pred vso manjšinbsko skupnostjo in seveda pred tistim, ki je z veliko občutljivostjo sredstva prispeval, za upravljanje tega denarja. Mi- slim, da je bistveno predvsem to, da se krovni organizaciji koordinirata, da se dogovorita za naslenje poteze. Pri tolmačenju namembnosti prispevkjov si krovni organizaciji nista edini. SKGZ je nakazala ves del dobljenih sredstev kulturnim ustanovam, SSO je del drugega obroka zadržala in ga namenila »novemu Časopisnemu projektu«. Kako gledate na to? Brez vsakršne polemike bi rad podaril, da kolikor vem, je bila izredna intervetna pomoC namenjena osrednim kulturnim ustanovam in pri- morskemu dnevniku. Zaradi polemik, ki so izbruhnile ob prispevku za PD, je zunanji minister Thaler sredstva Primorskemu dnevniku namenil neposredno. Rekel bi še, da smo sredstva iz prvega obroka razdelili skupaj SKGZ in SSO, medtem ko je z drugim obrokom vsaka od dveh krovnih organizacij ukrepala po svoje. Zelja, da se objavi višino interventne pomoči in seznam sredstev, ki so bila v obliki posojila nakazana, je poskus, da bi prispevali k veCji jasnosti in transparentnosti? Mislim, da sta glede prispevkov iz Slovenije jasnost in transparentnost nujni-Tako SKGZ kot SSO morata imeti odgovorno zadržanje pred slovensko javnostjo v zam, ejstvu in pred javnostjo oziroma politično stvarnostjo v Sloveniji. Kot SKGZ redno poročamo Ljubljani o tem, kako smo dobljena sredstva uportabili in mislim, da smo s formalnega vidika zadostili temu jasnemu odnosu. Potrebni pa sta enaka jasnost in transparentnosti tudi v odnosu do manjšine in njenih ustanov. Zaradi tega je edini način, da se to doseže in pridemo konkretno do transparentnosti - tudi glede na to, da so te številke uradno zapi' sane v proračunu in v obračunu Republike Slovenije in so torej javni dokumenti- ta, da se te vsote objavi v medijih. To, kar objavljate, so torej brezobrestna posijila?. Da. To so brezobrestna posojila, ki jih bodo ustanove vrnile, ko jim bo Dežela izplačala javne prispevke. To je posojilo, poleg tega pa SKGZ in SSO iz svojih rednih dotacij tudi prispevata k delovanju teh ustanov. Pri teh izrednih prispevkih je za del teh bil možen konkreten dogovor med SKGZ in SSO, za del pa sta se krovni organizaciji očitno odločili različno. Z- Nedelja, 26. novembra 1995 ^ S jš £ organizaciji SKGZ in SSO pomoč iz Slovenije MARIJA FERLETIČ - PREDSEDNICA SVETA SLOVENSKIH ORGANIZACIJ »50 milijonov tolarjev smo namenili novemu časopisnemu projektu« Kako je SSO porabila sredstva interventne pomoči, ki jo je nudila Slovenija? Govorila bi o dveh fazah. Prvi obrok, ki smo ga dobili meseca junija v višini 119 milijonov tolarjev, smo razdelili pred 30. junijem. 119 milijonov tolarjev je bil znesek, ki sta -ga krovni organizaciji SSO in SKGZ dobiU skupaj. Od tega je bilo vsaki od dveh nakazana polovica te vsote. Zanima nas, kako je SSO razdelila svoj del? Denar smo razdelili petim skupnim kulturnim ustanovam po ključu, za katerega smo se dogovorili.Najprej smo mislili samo na štiri ustanove (Narodna in študijska knjižnica, Slori, Glasbena matica in šola v Benečiji), h katerim smo pozneje dodali še gledališče. Nato je iz Slovenije, za kar pa nismo vedeli, dobil sredstva tudi Primorski dnevnik. Kaj pa drugi obrok? Iz drugega obroka (68,5 milijona tolarjev vsaki od krovnih organizacij, kar je približno 917.000.000 lir, op. ur.) smo 50 milijonov tolarjev (okoli 670 milijonov lir, op. ur.) namenili za nov časopisni projekt. Ostalo pa smo porazdelili. Povem vam zneske v lirah: 100 milijonov lir smo namenili šoli v Benečiji, 30 milijonov lir glasbeni šoli Emila Komela, 110 milijonov lir pa Glasbeni matici. Tako smo se odločili, ker sta imeli Sola v Benečiji in Glasbena matica velike težave. V sklop glasbene vzgoje pa sodi tudi šola Emila Komela, ki mu SKGZ ni dal nobenega prispevka, ker je svoj delež namenil Glasbeni matici. Ker tudi na deželni ravni dobivata Glasbena matica in šola E. Komela ločena prispevka, smo sklenili, da pomagamo tudi »Komelu«. To zaradi jasnosti, da ne bi kdo očital, zakaj nismo GM prispevali prav toliko, kot SKGZ. Problem, ki vzbuja polemi-miko, ni prispevek šoli E.Ko-mela, ampak sredstva, ki jih je SSO namenil "novemu časopisnemu projektu". Ali ni bila interventna pomoč namenjena petim osrednjim kulturnim ustanovam, ki so se znašle v težavah zaradi zamud pri izplačevanju italijanske državne podpore? Tudi mi smo mislili-, da je tako in v tem smislu smo posegli v Ljubljani skupaj s SKGZ. Nekaj dni kasneje pa je prišlo na dan vprašanje medijev. V Ljubljani so nam povedali, da je od skupne pomoči 326 milijonov tolarjev (skoraj 4.500 milijonov lir, op. ur.) del namenjen tudi medijem. Ko smo poglabljali vprašanje medijev, je bilo rečeno, da ne gre za interventni sklad, ampak je to prispevek medijem. Povedati moram, da so sredstva, ki so jih dobile ustanove, posojilo. Z njimi smo sklenili pogodbo, po kateri nam bodo ta sredtva vrnili, ko bodo dobili od dežele sredstva iz italijanske državne podpore. To to- RAZDELITEV INTERVENTNE POMOČI S STRANI KROVNIH ORGANIZACIJ (zaokroženo v milijonih lir) 1. obrok SKGZ SSO Glasbena matica 313 313 Sola v Spetru 173 173 SLORI 72 72 NSK 114 114 SSG 173 173 SKUPNO 846 846 2. obrok Glasbena matica 339 110 Šola v Spetru 188 100 SLORI 78 - NSK 123 - SSG 188 - Emil Komel - 30 SKUPNO 917 240* *SSO je 670 milijonov lir namenila novemu časopisnemu projektu. rej ni denar, ki bi lahko uporabili za širjenje dejavnosti ustanov, ampak so to sredstva, ki jim lahko v obliki brezobrestnega posojila pomagajo iz težav, ki jih povzroča zamuda pri nakazovanju italijanske državne podpore. Mislim, da so na ta način ustanove zadihale. Tudi sami ste večkrat poudarili, da bi bilo absurdno, če bi manjšina imela dva dnevnika, ko že en sam shaja s težavo in se otepa z velikimi problemi. Zdi se, ne bi rad rekel represalija, toda vsaj oster odgovor SKGZ dejstvo, da ste 50 milijonov tolarjev namenili "novemu časopisnemu projektu", namesto da bi ta sredstva namenili skupnim ustanovam. Naj najprej povem, da je ta projekt "racionalizacija" dveh obstoječih časopisov. Zato pa je treba ta projekt "obogatiti”, potrebne so delovne moči, strukture, prostori... Tem časopisom smo doslej pomagali tako, da smo odtrgali del tistih sredstev, ki smo jih dobivali za kulturno delo, ker prispevek, ki ga dobivata od Dežele iz sklada za tisk, ne krije stroškov. V Ljubljani so del sredstev namenili medijem, pozneje pa so mi povedali, da je v delu sredstev, ki so bila namenjena SSO, tudi denar za finansiranje tega projekta. In to sem tudi jasno povedala, da bo del sredstev namenjen tej "racionalizaciji". "Racionalizacija" pomeni nov tednik ali nov dnevnik? Ne, to ni nov dnevnik. V prvi fazi bo, kolikor vem, časopis izhajal enkrat na teden, nato pa dvakrat na teden, ni bil pa zamišljen kot dnevnik. Seveda, nihče ne ve, kaj nam prinaša prihodnost, saj na primer tudi sam Gombač (predsednik SGPS, op. ur.) pravi, da je začel z mesečnikom, sedaj izdaja tednik in nato ima v načrtu dnevnik. Božje previdnosti ni mogoče omejevati, toda nimamo namena, da bi izdajali dnevnika, saj bi dva dnevnika v manjšini absurd. Zato smo si prizadevali za rešitev Primorskega dnevnika, saj smo prepričani, da je bolje, če imamo dober dnevnik, ki je za vse sprejemljiv. Iz povedanega je očitno, da obstajata dve različni tolmačenji namembnosti sredstev interventne pomoči. Osebno bi raje videla, ko bi bili sredstva za ta nov projekt namenili neposredno iz Slovenije brez posredovanja SSO. Dodala pa bi rada, da je Dežela pripravila nalog za izplačila in zato ni več vprašanje preživetja osrednjih kulturnih ustanov. Pazili smo na to, da ustanove ne bi zašle v krizo. Dodala bi tudi, da je Slovenija - in o tem imam dokumentacijo - namenila za interventno pomoč kulturnim ustanovam 200 milijonov tolarjev. Nato pa se nismo utegnili dogovoriti o porazdelitvi te interventne pomoči, ker je SKGZ zahtevala sredstva za Primorski dnevnik. Tudi Urad za Slovence po svetu ni vedel, koliko je od pomoči namenjene ustanovam in koliko medijem. Nato so mi rekli, da je od skupnih 326 milijonov tolarjev 200 namenjenih ustanovam in 126 medijem. In rečeno je bilo medijem, ne Primorskemu dnevniku. In če sredstva, ki so bila dodeljena ustanovam, seštejemo, vidimo, da so dobile lirsko protivrednost 200 milijonov tolarjev. Sredstva za Primorski dnevnik je Urad za Slovence po svetu nakazal neposredno podjetju, ki izdaja časopis, sredstva za ustanove pa so bila nakazana krovnima organi-zacjama, te pa so jih nakazale ustanovam. Ali ne bi bilo enostavneje, če bi jih nakazala neposredno Ljubljana? No zaradi prekinitve pogovorov in dogovorv s SKGZ ob drugem obroku, nisem na primer niti vedela, koliko in komu je nakazal SKGZ. Morda bi tudi »nov časopisni projekt« Urad za Slovence po svetu lahko finansiral neposredno. Toda Uradu se je zdelo bolj korektno, če ta sredstva gre s posredovanjem SSO. O teh problemih in težavah sem poročala tudi predsedniku Kučanu. Osebno sem skrbno sledila dogajanju na Deželi, da ne bi ustanove zašle v težave. Očitajo nam, da nismo spoštovali dogovora, a dogovora o porazdelitvi sredstev ni bilo. No, če izvzamemo sredstva, ki so bila namenjena PD, je vsaka od dveh krovnih organizacij, dobila polovico sredstev. Ah se ne zdo skoraj samoumevno, da gre za denar, namenjen ustanovam? Ne, ker so bila v skupni vsoti tudi sredstva za medije in v Ljubljani so mi rekli, da moram to upoštevati. Kot je PD prisil za pomoč, tako so se obrnili na matico za pomoč tuditisti, ki som imeli za potrebno omenjeno »raciona- lizacijo«. SSO se tega načrta ni spomnil čez noč. Koliko časa pa načrtujete »časopisni projekt«. Mislim, da je minilo poldrugo leto, odkar so mi prvič predlagali »racionalizacijo«. Kot to postavljate se zdi res »povračilni ukrep« dajstvo, da ste zadržali sredstva za »nov časopisni projekt«. Ne, ni tako. Dodala bi rada, da to niso sredstva, ki so namenjena ne SKGZ in ne SSO. Slovenija podpira to »racionalizacijo« dveh tednikov in mi smo se kot posredniki morali temu prilagoditi. S tega zornega kota bi res bilo bolje, ko bi bil neposredni stik med Ljubljano in ustanovami... Sprva je Slovenija mislila, da bi krovni organizaciji predlagali porazdelitev sredstev, ki bi jih nato Ljubljana posredovala neposredno ustanovam. Nato pa so se iz tehničnih razlogov opredelili drugače in izbrali že povedano obliko posojila, ki ga bodo ustanove vrnile. Ko bodo ustanove vrnile posojilo, se bo zgodilo, da bo pri SKGZ sklad za hitro pomoč znašal lirsko protivrednost 128 milijonov tolarjev, pri SSO pa bo za 50 milijonov tolarjev manjši. Ne, ni tako. Naše stališče je bilo, da je treba pri tem upoštevati tudi 70 milijonov tolarjev pomoči, ki jo je dobil Primosrki dnevnik. Nato, da se ne prepiramo, smo sprejeli predlog, da se od skupne pomoči odšteje to, kar je bilo nakazano PD, in preostanek razdeli na polovico (128 milijonov tolarjev vsaki krovno organizaciji, op. ur). Verjetno kdo ni razumel, da bo zaradi tega postavka nižja, kot smo jo pričakovali. In mi moramo od svojih sredstev odštevi denar za nov projekt. Torej 70 milijonov tolarjev je dobil PD, 50 je namenjenih novemu časopisnemu projektu, ostalo za hitro pomoč ustanovam. Sklad bo sestavljen iz preostalih 206 milijonov tolarjev. Sklad bosta organizaciji upravljali skupaj, ločeno... Mnenja so o tem deljena. V začetku je bil mišljen skupni sklad, sedaj so stališča različna. S SKGZ se bomo morali srečati, da se o tem pogovorimo. Ob koncu bi omenila še en problem, ko že govoriva o sredstvih za nujnostne primere. Upravitelji gledališča smo s svojim jamstvom omogočili najem posojila za nujna dela v Kulturnem domu v Trstu. Del tega posojila je bil vrnjen, del je še odkrit. Kako ga bomo krili? Kdo bo sploh še upravljal naše ustanove, če mora tvegati tudi osebno lastnino? Mislim, da je tudi to aktualen problem, še zlasti ob prenavljanju prostorov in ob dejstvu, da ustanove potrebujejo nove prostore. SKLAD »MITJA ČUK« ~r----- Vzgojnozaposlitveno središče vliva upanje in vrača nasmešek Večkrat smo že obiskali Vzgojnozaposlitveni center na Colu, ki deluje v sklopu Sklada »M. Cuk«. Lani smo bili na obisku med pripravami na razstavo izdelkov v prostorih patronata ACLI na Opčinah za božične praznike. Razstava je zelo lepo uspela, obiskovalci so pohvalili izdelke gojencev in jih tudi kupili. Letos pripravljajo razstavo v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah. Odprli jo bodo 4. decembra za Miklavža, božični del razstave pa se bo začel 15. decembra ob 16.30. V center na Colu smo se pripeljali s službenim prevoznim sredstvom, s katerim vozijo vzgojiteljice gojence, ki sami ne zmorejo poti, ali pa nimajo spremstva. Prijazno nas je sprejel eden od mladih gojencev in nam nič kolikokrat stisnil roko. Vedeli smo tako, da nas je bil vesel in da nam je želel to tudi dokazati. Starejša gojenka se je takoj ponudila, da nam marsikaj. Poleg krajših izletov prireja center tudi enodnevne izlete, lani na primer v Piancavallo. Center ima tudi stike s podobnimi ustanovami preko meje; na primer s Sežano, ali Dutovljami. Ob teh skupnih obiskih se gojenci med seboj spoznajo, pozabavajo, večkrat tudi zaplešejo. Želijo pa si Cim veC obiskov in stikov, ker menijo, da njihovo dejavnost to samo bogati. S sedežem so zadovoljni in hvaležni tudi domači upravi, ki jim daje možnost, da so tu. Prostori so lepi, svetli in primerni za celodnevno bivanje. Kako bi ti gojenci živeli, Ce centra ne bi bilo? Prav gotovo bolj vase zaprti, brez prave družbe in brez tiste stimulacije za razne dejavnosti, ki jo potem pokažejo v vseh svojih lepih izdelkih. »Moramo povedati, da smo z gojenci zelo povezani«, so nam povedali. »Oni poznajo nas in mi poznamo njih. Do- Nasmejana obraza v delavnici skuha kavo in res nam jo je -dobra je bila! Potem smo se v jedilnici zbrali ob mizi in začeli razgovor. Bile so tu vzgojiteljice Iris, Dunja, Erika in Melita; v centru pa delata še Dragan in oporečnik Gianpiero. Najprej nas je zanimalo število gojencev. Teh je sedaj 11. Njihova starost pa gre od 17 do 52 let. Prihajajo v center iz mesta, pa tudi iz okoliških občin, od dolinske do zgoniške občine. Nekateri prihajajo v center sami, druge pripeljejo vzgojiteljice. Tu preživijo gojenci dan nekako od osmih zjutraj, do 17. ure. V tem času dobijo v centru malico, nato kosilo. Pri delu in pospravljanju gojenci vedno sodelujejo; sami pomagajo pripraviti malice, sami si potem skuhajo tudi kavo in pospravijo v kuhinji po kosilu. V domu se gojenci počutijo dobro. Nekateri prihajajo še od takrat, ko jwe bil sedež na Opčinah. Drugi so se v domsko stvarnost takoj vživeli. Tu se ukvarjajo z delom v dveh laboratorijih. V prvem se bavijo s šivanjem, pletenjem, tkanjem in podobnimi dejavnostmi, drugi je likovno-obrtno-umetniški laboratorij, v katerem gojenci ustvarjajo razne izdelke. Vsi radi delajo in ustvarjajo, radi pa se tudi družijo, hodijo na izlete, na kopanje, gledajo filme, poslušajo glasbo in še bro se razumemo, radi nas poslušajo in radi pomagajo pri raznih delih, ki so v takšni skupnosti potrebna in koristna. Ce bi bili sami doma, bi jim bilo prav gotovo teže. Ponekod nimajo niti varstva, marsikje pa manjka tudi pomoč s strani družine. Tu smo vsi kot ena sama velika družina, kjer se vsi poznamo, vsi vemo, da drug drugemu želimo samo dobro, vsi se med seboj razumemo.« Dva tedna v juliju je center zaprt, drugače pa deluje od ponedeljka do petka iz tedna v teden v jesenskem, zimskem, spomladanskem in tudi delno v poletnem Času. »Ko je center deloval še na Opčinah na Proseški cesti, so imeli gojenci možnost stika z vsakdanom. Lahko so šli v trgovino, v bar, videli in srečali druge ljudi. Tu smo nekoliko bolj odmaknjeni. Do Repenta-bra je že kar precej hoje. Imamo pa zato mir, lepo okolico in možnost raznih krajših in daljših izletov. Morda bi si želeli še kaj veC obiskov, predvsem pa veCjo povezanost družinskih članov s to našo dejavnostjo. Dobro počutje naših gojencev mora biti tudi zanje zadoščenje.« Nova razstava izdelkov po lanskem uspehu Letošnja miklavževa razstava prinaša več novosti. Nekaj teh smo si ogledali med obiskom centra. Tu so nam pokazali na primer nekakšno majhno ikono, napravljeno iz lesa, ki se odpira in zapira kot majhna škatla. V njej pa sta podobici, ki so ju gojenci na poseben način pozlatiti. Takšne ikone izdelujejo na Sardiniji, sedaj jih bomo lahko videli in kupili tudi na razstavi v Prosvetnem domu. Gojenci so izdelali tudi lesene metre za otroke, s katerimi se bodo le-ti, malo za salo, malo zares, po mili volji merili. Znano je, da si otroci želijo vedeti, kako visoki so in koliko so na primer v določenem času zrasli. No, z novo merilno napravo, ki je vrh vsega še lepo izdelana, bodo to lahko vsak dan opravili. Kot že za lansko razstavo, so tudi za tokratno izdelali vrsto lepih slik iz raznih in različno barvnih semen. Pripravili so tudi veliko božičnih okraskov, voščilnic, prijemalk in brisač, pa seveda razne blazine in celo serijo igrač - od psičkov, medvedkov, pajacov itd. Mnogi predmeti so napravljeni v stilu pach-worka, druge so gojenke centra spletle, ali zašile. Vsi gojenci so se zelo potrudili in pripravili res lepo število predmetov za to raz- Silvi in Adriana pri šivanju stavo. Vprašanje, kaj bodo prikazali na letošnji razstavi, je bilo zanje izziv. Zato so se odločili, da pripravijo obiskovalcem tudi majhno presenečenje. O tem seveda niso hoteli povedati ničesar, sicer ne bi bilo več presenečenje. To bo torej že druga uradna razstava Vzgojnozaposlit-venega centra na Colu na Opčinah. Zapisati pa moramo, da so gojenci centra predstavili nekaj svojih izdelkov tudi ob letošnji veliki noči, kot tudi v avgustu, ko je potekal na Opčinah tradicionalni Tabor. Vzgojiteljice in vodstvo Sklada M. Čuka si želijo, da bi razstava res uspela. To bi bila vzpodbuda za same gojence, njihove sorodnike, bila pa bi tudi materialna pomoč centru, ki vlaga vse svoje sile, da pomaga tistim, ki bi sicer živeli samo v domačem krogu, odmaknjeni od sveta, morda tudi v prepričanju, da ne morejo in ne zmorejo ničesar. Razstava bo skratka pokazala, kaj zmorejo pridne roke in kaj vse lahko ustvarijo tudi fizično ali psihično motene osebe ob pomoči vzgojiteljev. Neva Lukeš Skupinska slika na vrtu centra na Colu Estetska vzgoja izboljšuje odnose Pred dvema letoma je Sklad Mitja Cuk organiziral izpo-plnjevalni tečaj za vzgojitelje Vzgojnozaposlitvenega središča Mitja Cuk z namenom, da ponovno temeljito analiziramo potrebe naših gojencev, da bi jim priredili primerne dejavnosti. Zavedamo se namreč, da so bile nekatere aktivnosti premalo uspesne in prenaporne, saj so se nekateri gojenci z veliko težavo vključevali v delo, predvsem pa niso dosegli zaželje-nih rezultatov. Po temeljitem preverjanju predelanih programov, po razgovoru z gojenci in po pregledu materiala, ki smo ga imeli na razpolago, smo z defektologinjo, ki je vodila tečaj, sestavili nov, funkcionalni nacrt, ki je bil zasnovan predvsem na ugotovljenih razvojnih zmogljivostih slehernega gojenca. Izoblikovali smo nekaj splošnih ciljev, ki so bili vodilo pri sestavljanju dnevnih operativnih programov, vendar smo področje posegov skrčili na razvijanje estetske vzgoje in tistih veščin in sposobnosti, ki so našim gojencem potrebne za tisto tehnično kultura, ki je nujna v vsakdanjem življenju tako doma, kot v širšem družbenem okolju. Pri oblikovanju tedenskih učnih načrtov imajo prav gojenci glavno besedo. Na petkovih sestankih se pogovorijo z vzgojitelji kaj bi radi delali in, kadar so želje uresničljive, osnujejo delovni program za naslednji teden na teh predlogih. Iz takega načina dela smo ugotovili, da so gojenci izredno nagnjeni k likovnemu izražanju. Vzgojitelji so poleg tega opazili, da je estetska vzgoja pomagala gojencem tudi pri utrjevanju medsebojnih odnosov, pri osvajanju lepšega vedenja in pri harmoničnem ravnanju z ostalimi; predvsem pa jim je bila v pomoč v kriznih trenutkih, pogostih spremljevalcih v skupini odraslih prizadetih oseb. Po enoletnem delu se je pokazalo, da so nekateri gojenci središča zelo estetsko nadarjeni, a imajo bogato razvit čut za lepoto in, da so njihove sposobnosti na tem področju izredno perspektivne. S trdnim delom in požrtvovalnostjo vzgojiteljev so gojenci izdelali veliko ročnih del, ki pričajo o njihovem estetskem udejstvovanju in razvoju. Na skupnih sestankih so se elani te delovne skupnosti dogovorili, da bodo svoja dela tudi ovrednotili, z namenom, da bi le najboljša pokazali na razstavi. Sposobnost za vrednotenje lastnih likovnih in ročnih del so morali vzgojitelji razvijati postopoma: gojenci so namreč zelo navezani in ponosni na vsak svoj izdelek, zato težko priznajo, da ni primemo izoblikovan. Ideja o samostojni razstavi se je rodila na tak način. Z ustrezno izbranimi in opremljenimi ročnimi in likovnimi izdelki, so pripravili razstavo za širše občinstvo. Z njo so hoteli pokazati, kaj znajo, pa tudi zbrati s prodajo proizvodov vsaj nekaj skromnih sredstev za nakup novega materiala, ki bi jim omogočil nadaljevanje začetega estetskega oblikovanja. Prva prodajna razstava je imela izreden uspeh, zato so sledile še nekatere druge, tako tista ob petnajstletnici Sklada Mitja Cuk kot ona v adventnem času. Ko so vzgojitelji z gojenci ocenili uspeh prirejenih razstav, so spoznali, da so prizadete osebe izredno občutlijve za spodbudno pohvalo in zelo upoštevajo mnenje obiskovalcev. Pozitivni odmev razstave je odlično vplival na storilnost gojencev, ki so se še bolj zagrizeno in zagnano vključili v delovni proces in pridno sodelujejo pri načrtovanju nadaljnjih programov. Stanka Cuk Predsednica Sklada M. Cuk in presednica Vzgojnozaposlitvenega centra na Colu Slovenci v Italiji in Se posebej slovenska narodnostna skupnost iz videmske pokrajine so močno zaskrbljeni zaradi dogodka, ki se je zgodil 13. novembra v vasici Matajur v beneški občini Sovodnje. Skupina dvanajstih orožnikov je namreč prišla v cerkev in zak-restijo vasice na obronkih Matajurja, kjer že več kot 53 let mašuje starosta beneških Čedermacev, 87-letni monsinjor Pasquale Gujon, ena najsve- tlejših osebnosti iz Nadiških dolin, ki je pred nedavnim iz rok predsednika slovenske republike Milana Kučana prejela državniško priznanje zaradi pomembnega poslanstva med Slovenci v Benečiji. -Orožniki so prišli, da bi v cerkvenih prostorih iskali orožje, ki naj bi ga župnik skrival. Potem ko so izkopali pod zakrestije in v njej opravi-h večjo odprtino v stropu, niso našh ničesar. Pobuda orož- nikov je sledila ovadbi, zaradi katere je videmsko državno pravdništvo odredilo preiskavo. Pri vsej zadevi pa preseneča način posega predstavnikov javne varnosti, ki niso upoštevali niti določila konkordata med itahjansko državo in Vatikanom, po katerem je policajem prepovedan vstop v cerkvene prostore, če za to nimajo ustreznega dovoljenja ško&je. Preiskovalna akcija pa je za 87-letnega župnika Gujona pomenila veliko ponižanje, saj so preiskovalci s svojo potezo v bistvu želeh dokazati, da sodi Gujon med nasprotnike ita-hjanske države in da v cerkvi skriva orožje, ki naj bi služilo v prevratniške namene. Dogodek je močno odjeknil v javnosti. Župniku Gujonu so številne organizacije, politične stranke in posamezniki izrazih' solidarnost in moralno podporo. Senatorji Darko Bratina (Demokratična stranka levice), Pietro Fontanini (Severna liga) in Diego Carpenedo (Ljudska stranka) so od ministrov za notranje zadeve in pravosodje zahtevali, naj v parlamentu objasnita ozadje dogodka, ki spominja na dejavnost protislovenskih in nacionalističnih krogov v povojnih letih, ko so v Benečiji ustrahovali slovensko prebivalstvo. (R.P.) »Ne vem, kaj naj rečem. Dogodek je nezaslišan in težko razumem, da so v cerkev poslali toliko karabinjerjev, da Jbi izvedli preiskavo.«. Gospod Pasquale Gujon je nekoliko zadržan v oceni. Iz njegovih izjav pa je razbrati globoko užaloSCenost nad ukrepom videmskega državnega pravdništva, ki je na osnovi prijave odredilo preiskavo v cerkvi in zakrestiji v Matajurju. »Osebno nisem bil zraven, ko so razdejali cerkvene pro- ali tiste, ki so sprožili ovadbo, napotilo dejstvo, da je bila vasica Matajur v preteklih mesecih prizorišče za slovensko narodno skupnost pomembnih dogodkov. Ne smemo namreč pozabiti, da je ob lanskem božiču videmski nadškof imel v tej cerkvi dvojezično mašo in da se v Matajurju odvija vsako leto tradicionalno Srečanje Slovencev. K temu bi dodal tudi priznanje, ki ste ga prejeli iz rok slovenskega predsednika Milana Kučana? store, prepričan pa sem, da so ostali z dolgim nosom, ko so ugotovili, da v zakrestiji ni ničesar protizakonitega, še najmanj pa orožja. Da, da nekaj so res našli: dva velika žeblja, ki sta očitno zavedla metal-detektor. Dvanajst karabinjerjev za dva žeblja!« Gospod Gujon, ne glede za zaključke preiskave, obstaja “politična” plat dogodka. Državno pravdništvo se je odločilo, potem ko je dobilo anonimno prijavo. Ali sumite koga za to dejanje? »Nimam dokazov, a sem prepričan, da gre za stare “gladiatorje", za tiste, ki že dolga desetletja delajo proti nam, pišejo sramotilne besede na zidovih, uničujejo pohištvo v cerkvah in pošiljajo prijave. Na gre za nič novega. Čudi me, da se to dogaja danes, ko so se zrušili marsikateri zidovi in ideologije in čudi me, da so se oblasti tako odločno in množično premaknile na osnovi ovadbe, ki je naravnost smešna.« Ali ne mislite, da je tistega »Gotovo so to glavni razlogi za takšno podlo dejanje. Ce mislijo, da me bodo na takšen način prestrašili oziroma utišali, so se globoko zmotili. V nedeljo (danes, op. ur.) bom, kot običajno, prišel v Matajur in ob 10. uri daroval mašo, kot to delam že 53 let« Med številnimi znaki solidarnosti, ki ste jih te dni prejeli, je treba omeniti tudi parlamentarno pobudo senatorjev Bratine, Fontanini j a in Carpeneda, ki sta od notranjega in pravosodnega ministra zahtevala jasne odgovore za dejanje. Je s tem dogodek dobil vsedržavno razsežnost? »Nisem si mislil, da bo dogodek povzročil toliko ”kon-fuziona” in da bodo o njem razpravljali tudi v parlamentu. Hvaležen sem vsem, ki so mi izrekli podporo.« Kdaj ste izvedeli za preiskavo orožnikov? » Telefonirali so mi v ponedeljek popoldne, ko je bila stvar že pri kraju, tako da nisem osebno prisostvoval razbijanju v zakrestiji.« Ali boste kako reagirali na to preiskavo, glede na dejstvo, da ste bili prav vi postavljeni na zatožno klop? »Mislim, da ne bom naredil nič posebnega, kot nisem nič storil v zvezi z dosedanjimi provokacijami, ki sem jih bil deležen. Nadaljeval bom s svojim pastirskim delom, tako kot sem to delal do danes. To je najboljši odgovor na taka podla dejanja. Sicer menim, da bo videmska škofija zavzela odločnejša stališča tudi zaradi pristojnosti, ki jih ima v takih primerih.« Na osnovi informacij, ki jih imamo, kaže, da so preiskovalci odredili preiskavo na podlagi “točnih dokazov”. Kako to komentirate? »Samo pravi norci bi lahko verjeli, da sem v Matajurju skrival orožje. Doslej so mi naprtili marsikatero protizakonitost in me označili za takšnega in drugačnega. Vsakič pa se je izkazalo, da gre za hude laži, ki imajo kot glavni cilj le diskreditacijo moje osebe in celotne naše slovenske skupnosti. To je stara pravca.« Če so se preiskovalci odločili na osnovi ovadbe verjetno opravili pred samo preiskavo določena zasliševanja. So prišli v stik tudi z vami? »Nikoli!« Gospod Pasquale Gujon se bo torej danes zjutraj s svojim sulkyjem pripeljal do zasneženega Matajurja, v razbiti zakristiji si nadel mašno oblačilo in vodil bogoslužje za štiridesetero matajurskih duš. Prepričani smo, da bo danes v cerkvici veliko več ljudi, da bi starosti beneških Čedermacev izkazali solidarnost za ponižanje, ki ga je moral prestati. Pogovor z gospodom Gujonom me je spomnil na srečanje, ki sem ga imel z njim v Bijačah v Podbonescu septembra 1993. Zmotil sem ga v mrzlem a sončnem sobotnem jutru, ko je v toplo zakurjeni kuhinji z veliko pisavo polnil bele papirje. » Veste,« mi je rekel, kot da bi se rad opravičil za delo, ki ga je opravljal, »zapisujem svoje misli. Ne vem če bo kaj iz tega nastalo (verjetno je mislil na svojo drugo knjigo), saj se leta kopičijo in načrtovanje je vse težje. Pišem predvsem zato, da bi obrazložil svoja stališča, svoja gledanja na to, kar nas obdaja. Nisem navajen, da mi drugi rečejo, kako naj mislim.« Ko sem ga vprašal za oceno o takratnem stopnjevanju protislovenske gonje v Benečiji mi je odvrnil: »Veste kaj, to ni nič novega. Od vedno so nas hoteli uničiti: najprej so nam pravili, da z našim delom želimo priključiti Benečijo Jugoslaviji in nas, tudi duhovnike, imeli za komuniste. Zato so nam poslali “Gladio". Danes so okoliščine drugačne, pa vendar je še veliko takih, ki bi hoteli izbrisati slovenstvo iz teh krajev.« O vlogi slovenskih duhovnikov v Benečiji je takole razmišljal: »Malo nas je ostalo, malo je takih, ki še pridigajo po slovensko. Verjetno sem jaz ostal med zadnjimi, ki rabim slovensko besedo pri bogoslužju n a M a -tajurju i n Star-mici.« Ko sem ga spomnil, da bo čez nekaj dni dopolnil 84 let in ima kljub osmim križem še veliko energij, mi je dejal: »Ko sem končal študije, sem bil majevega zdravja, pa mi je vojaški kaplan svetoval, naj grem na Matajur, kjer si bom opomogel. Na Matajurju sem župnik že več kot petdeset let, od takrat do danes pa nisem bil še bolan in nisem nikoli potreboval zdravnika.« Gujona so rodili v kmečki družini očeta Jožefa in matere Marije Struchil. Po končani osnovni šoli je obiskoval licej in kasneje bogoslovje v Vidmu. Svoje dušnopastirsko delo je začel v Mažerolah, štiri leta kasneje pa se je preselil v Matajur, kjer je ostal do današnjih dni. Težko je bilo opisati vse, kar je gospod Gujon naredil v korist Slovencev na Videmskem v času fašizma, druge svetovne vojne in v povojni obnovi. Težko je v nekaj besedah oceniti njegovo vlogo pri širjenju slovenske kulture in jezika ter sploh pri uveljavljanju beneškega človeka. Napisal je tudi knjigo z naslovom »Le genti delle Valli del Natisone«, s katero, kot je sam zapisal v uvodu, je želel »razpihati žerjavico, ki še nekoliko tli pod pepelom v upanju, da bodo drugi še bolje razpravljali o teh vprašanjih, da ne bosta izgubljena ponos in ljubezen do svobode, ki so nam jo zapustili naši predniki.« Rudi Pavšič Na slikah: zgoraj župnik Gujon in srečanje s predsednikom Kučanom ob podelitvi odlikovanja R Slovenije; levo cerkvica v vasi Matajur. Končno mir v Bosni? VB -r Po 43 mesecih krvavih spopadov so predsedniki Bosne in Hercegovine, Srbije in Hrvaške v torek, 21. novembra, končno podpisali mirovni sporazum. Glavne točke mirovnega sporazuma: Država Državne meje bodo ostaTe nespremenjene. Bosanski Srbi bodo nadzorovali približno 49 odstotkov ozemlja, hrvaško-muslimanska federacija pa 51 odstotkov. Prestolnica Sarajevo bo nadzorovala hrvaško-muslimanska federacija. Politika Obstajala bo ena osrednja vlada z demokratično izvoljenim predsednikom in parlamentom. Vojni zločinci Ne bodo smeli biti aktivni politiki. Vsi politični in vojaški voditelji bosanskih Srbov so med obtoženci. Nasprotujoče si vojske Ločene bodo s 4 kilometre širokim demilitariziranim območjem. HERCEGOVINA Z nanovo določenimi mejami 50 km Države, ki bodo poslale svoje čete v Bosno in Hercegovino: ■ Usi IZZ HI 1*1™ M \ Mirovni sporazum * določa, da bo v Bosni in Hercegovini nameščenih 60.000 natovih vojakov, večinoma iz ZDA, Velike Britanije in Francije. \ Vojaški kontingent • ZDA bo štel 20.000 mož in bo verjetno nameščen v Tuzli. \ Čete bodo prispele v Bosno takoj po formalnem podpisu sporazuma, ki bo prihodnji mesec. Od razpada Jugoslavije do podpisa v Daytonu HRVAŠKA • Sarajevo Goražde ^ Januar 1995 ČRNA GORA _______L □ Bosanski Hrvati in Muslimani j Bosanski Srbi Q Zaščitena območja ZN 25. junija 1991: Slovenija in Hrvaška razglasita svojo neodvisnost. Jugoslovanska vojska deset dni vztraja v Sloveniji, nato pa se začne umikati. Julij 1991: Na Hrvaškem se začnejo boji med Hrvati in upornimi Srbi. 29. feb. 1992: Bosna in Hercegovina razglasi neodvisnost in bosanski Srbi razglasijo samostojno državo April 1992: Bosanski Srbi začnejo oblegati Sarajevo. Marec 1993: Bosanski Hrvati in Muslimani se začnejo bojevati na 30 odstotkih ozemlja,, ki ga niso zasedli Srbi. April, maj: Varnostni svet ZN razglasi šest zaščitenih območij Bosanskih Muslimanov: Sarajevo, Tuzla, Bihać, Srebrenica, Žepa and Goražde. 18. marec 1994: Po prigovarjanju ZDA sklene bosanska vlada sporazum z bosanskimi Hrvati. I. januarja 1995: Začne se štirimesečno premirje. V začetku vsi spoštujejo dogovor o premirju, nato pa se spopadi zopet razvnamejo. 24. maja: Ker Srbi ne spoštujejo ukaza ZN o umiku težkega orožja z območja Sarajeva, letalka zveze Nato napadejo skladišča orožja. Srbi v odgovor napadajo zaščitena območja. II. julija: Srbi zasedejo Srebrenico. 25. julija: Srbi zavzamejo Zepo. Srbske voditelje obtožijo genocida. 4. avgusta: Hrvaška z vojaško operacijo ponovno zavzame kninsko Krajino in 180.000 Srbov zapusti to območje. 30. avgusta: Letala zveze NATO začnejo napadati srbske postojanke v okolici Sarajeva. Kljub temu Srbi vztrajajo na položajih do 20. septembra. 8. septembra: Zunanji ministri Bosne, Hrvaške in Jugoslavije se dogovorijo o razdelitvi Bosne in Hercegovine. 1. novembra: Začetek pogajanj v Daytonu. 21. novembra: Sporazum v Daytonu. 21. november 1995 Zgodovinski posnetek podpisa sporazuma v Daytonu (Telefoto AR) NEDELJSKE TEME Nedelja, 26. novembra 1995 Sri Lanka, znana tudi z rij o urejeno nizkoraslo hosto imenom Cejlon, je dežela, ki različnih odtenkov zelene vsako leto pridela in izvozi barve (na sliki levo). V tem ogromne količine Čaja. Raz- delu sveta Cajeve liste nabi- licne lege in nadmorske višine rodijo Cajeve liste različnega okusa in kakovosti: višja je lega plantaže, boljša in bolj izbrana je kakovost Cajevih listov. Cajeve plantaže so na gosto posajene s Čajevci, ki tvo- rajo v glavnem ženske, ki tudi sicer opravljajo roCna dela, povezana s prebiranjem že strojno presejanega Čaja (na slikah spodaj levo in zgoraj desno). Tekom delovnika nabere vsaka ženska do 20 kg Cajevih listov, kar da približno 5 kg sušenih listov; 75% le-teh je osnova za dober Caj, ostalo pa je nizke kakovosti. Obiranje istih rastlin se v splošnem ponavlja vsakih 7 dni, vendar je tudi odvisno od’ vremenskih razmer. Čajevi listi, ki so obrani v suhem obdobju, so boljši od tistih, nabranih med monsunskim deževjem. Ko delavke nabrane liste prinesejo v predelovalne stavbe, jih stresajo v ogromne posode s sitastim dnom, ki zdržijo tudi do 700 kg teže. Sušenje listov pospešuje zrak, ki piha od spodaj navzgor in ki mora biti v deževnem obdobju topel. Po desetih urah sušenja nastopi faza mletja listkov. Mletje opravljajo stroji, ki na uro zmeljejo približno 250 kg listkov, kar pa seveda ni povsod enako. Ko so listki zmleti, so na vrsti stroji, ki jih sejejo: večji koščki ostanejo na situ, prah in manjši pa padejo skozenj. Tak postopek je potrebno ponoviti tudi do 4 krat. Sedaj so listki različnih kakovosti loCeni. Dotlej so Čajevi listi bili še zeleni, sedaj pa je na vrsti sušenje na soncu. V suhem obdobju listki že po dveh urah porjavijo, njihova aroma postane izrazitejša in pripravljeni so za praženje pri 90/95 stopinj C. Cajeve listke prve in druge kakovosti bo nato ponovno treba presejati na posebnem električnem situ, ki sestoji iz treh nivojev, katerih mreže so različno goste. Različne kakovosti so usmerjene v različne, med sabo loCene škatle (na sliki spodaj desno) . Najdrobnejši Cajni prah bo uporabljen za Cajne vrečke, medtem ko predstavljajo srednje veliki delci naj- boljšo kakovost, imenovano "B.O.P" (Broken Orange Pekoe). Manj znan je pri nas zeleni Caj "Silver Tip", ki sestoji iz sušenih, toda ne praženih popkov še neodprtih listkov. Ko zeleni Caj pripravimo, je zvarek prosojno oranžne barve. Pijemo ga brez mleka in je "lažji" od "Črnega" Čaja. Sedaj pa še cejlonski nasvet za dober "Crni" Caj: za dve skodelici Čaja vzemite dve žlički Cajevih lističev (seveda že predelanih), prelijte jih s skodelico kipeče vode in pustite odstati 3-4 minute. Nato vsako skodelico do polovice napolnite s Čajem, preostali del pa s kipečo vodo. Caj temno rjave barve je nared! Po želji Caj sladkajte, -mu dodajte mleko, vzemite si Cas in ga v prijetni družbi po požirkih spijte... Marina Furlan V 2 2 Nedelja, 26. novembra 1995 H Z Lepote Slovenska premiera filma ki srkam* Goldeneye, ki ga distribuira Karantanija filn irtini x bo 14. decembra Ko je leta 1963 Sean Connery izrekel legendarne besede »Bond, James Bond,« bržkone ni slutil, da bo ustoličil novo podobo hladnokrvne moškosti, vzor številnih pripadnikov Bondovega spola in za ženske ikono skrajne erotične privlačnosti. Bond je (bil) višek moškosti moškega, moške je naučil, kako naj se obnašajo na zmenku, ženske pa - in to je bila za moške bržkone težavna naloga - kaj naj od moškega pričakujejo. Filmska družba Metro Goldvvin Mayer Inc./United Artists (MGM/UA) se s pomočjo novega filma o Jamesu Bondu z naslovom Golde-neye in naj dražjo reklamno kampanjo v svoji zgodovini skuša rešiti iz številnih finančnih težav. Agenta 007 tokrat konCno igra pravi otoški šar-mer, 40-letni privlačni Irec Pierce Brosnan. Pierceu so namreč vlogo ponudili že leta 1985, ko se jo je naveličal Roger Moore, vendar je Pierce ni mogel sprejeti, ker mu je to preprečevala pogodba za snemanje nadaljevanke Re-mington Steel. Skupaj s številnimi sponzorji je MGM/UA porabil 55 milijonov dolarjev za tiskane in radijske oglase, promocije, nagradne igre in videoigrice. MGM/UA je sklenil pogodbe s številnimi sponzorji: izdelki teh sponzorjev se pojavljajo v Goldeneye, na drugi strani pa isti sponzorji s svojimi izdelki reklamirajo film Gol-deneye. Med njimi so kozmetika Yves Saint Laurent, ure Omega, mineralna voda Per-rier, šampanjec Bollinger in Sharp er Image. NajveC si br- sa Bonda lana Fleminga na Jamajki. Obenem s premiero Goldeneye so na videokasetah vnovič izšli vsi dosedanji filmi o Jamesu Bondu. Vsi namreč pridno služijo denarce na televiziji in videu - zato o Bondu govorijo kot o najuspešnejši filmski franšizi - čeprav sta po Moonrakerju v kinu uspela le še For your Eyes Only in Octopussy. Kabelski kanal Teda Turnerja TBS predvaja trinajstdnevni ciklus Bondovih filmov, Goldeneye pa bo (mlajšemu) občinstvu MTV približala nova pesem (in video) Tine Turner z naslovno temo Goldeneye. Tina je pesem posnela skupaj s elanoma irske skupine U2 Bonom in The Edgem v samo pol ure s samo dvema posnetkoma. Tina je novinarjem še zaupala, kdo je njen najljubši Bond: Pierce je v redu, je dejala, ampak Cez Seana Con-neryja ga ni. Pesmi za prejšnje Bondove filme so izvajali Gladys Knight (Licence to Kili), A-HA (The Living Day-lights), Sheena Easton (For Your Eyes Only) in Duran D uran (A View to a kili). Jay Leno, dobitnik letošnje tele- Letnica Naslov filma Glavni igralec Zaslužek v milijonih dolarjev 1963 Dr. No Sean Connery 60 1964 From Russia With Love Sean Connery 79 1964 Goldfinger Sean Connery 125 1965 Thunderball Sean Connery 141 1967 You 0nly Live Tvvice Sean Connery 112 1969 On Her Majesty's Secret Service George Lazenby 65 1971 Diamonds Are Forever Sean Connery 116 1973 Live and Let Die Roger Moore 126 1974 The ManVVith the Golden Gun Roger Moore 98 1977 The Spy Who LovedMe Roger Moore 185 1979 Moonraker Roger Moore 203 1981 ■ ForYourEyes 0nly Roger Moore 195 1983 0ctopussy Roger Moore 184 1985 A Vm to a Kiti Roger Moore 152 1987 The Living Daylights Timothy Dalton 191 1989 License To Kili Timothy Dalton 156 žkone obeta BMW. Bond se namreč v Goldeneye ne prevaža v svojem standardnem vozilu Aston Martin, marveč z BMW Z3 convertible road-ster. Za promocijo filma Gol-deneye in avtomobila BMW roadster je BMW namenil 30 milijonov dolarjev. Na enajst tisoC bencinskih Črpalkah Citgo in v različnih trgovinah po ZDA reklamirajo film Goldeneye ter kupcem bencina in drugega blaga obenem ponujajo možnost sodelovanja v nagradni igri, katere glavna nagrada je potovanje v domovanje oCeta Jame- vizijske nagrade emmy za najboljši talk show, je iz Bur-banka, kjer navadno snemajo njegov show The Tonight Show with Jay Leno, prejšnji teden svoj show za nekaj Časa preselil v Las Vegas, natančneje v MGM Hotel v Las Ve-gasu. Med njegovimi gosti sta že bila Pierce Brosnan in (glavna ženska igralka) Fam-ke Janssen. Greste stavit, da je tudi to zelo prefinjena reklamna poteza, sicer odeta v druge lasvegaške zanimivosti in druge Lenove goste?! Leno je spet še gostil Mela Gibsona in se pridružil željam kar ne- kaj slovenskih filmofilov - jo Sira lana McKellena Ric-namreč, da bi Mel za svoj hard III. Credit Lyonnais naj film Pogumno srce dobil vsaj bi kmalu najela investicijsko nominacijo, Ce že ne kar banko za pomoč pri prodaji oskarja. MGM/UA - in komercialni V primeru uspeha si uspeh Goldeneye bi tudi ute-MGM/UA obeta še veC fil- gnil zvišati ceno. Med more-mov o Jamesu Bondu in vrni- bitnimi kupci MGM/UA tev med vodilne hollywood- omenjajo Chargeurs, francoske studie, kot je to po zaslu- ski Canal Plus in britanski gi treh Batmanov uspelo dru- PolyGram. žbi Warner Bros. Lastnik dru- Zastavlja pa se vprašanje, žbe MGM/UA je francoska kje je po koncu hladne vojne banka Credit Lyonnais, ki je in v Času, ko grundge genera-pod nadzorom države. Ta cija v filmih občuduje Arnol-banka je z obotavljanjem da Schvvarzeneggerja in Jeana prevzela MGM/UA po njego- Clauda Van Damma, mesto vem bankrotu leta 1992 in ga za v italijanska oblačila ode- bo v skladu z ameriško zako- tega angleškega vohuna z do- nodajo morala prodati do ma- voljenjem za ubijanje. Mlade ja leta 1997. V MGM/UA je bržkone bolj kot lik Jamesa banka vložila 2, 5 milijarde Bonda (ne glede na nesporno dolarjev. Leta 1992 je bil privlačnost Piercea Brosna-MGM/UA v razsulu. Prejšnji na) zanimajo akcijski prizori, lastniki so oddelek Culver spektakularna streljanja, ek-City Productions prodali splozije in naprave, ki jih Sonyju, filmsko knjižnico uporablja Bond. Medtem pa MGM/UA je kupil Ted Tur- se starejša, nostalgična gene-ner. Ostali so le še oddelek za racija Bondovih obcudoval-produkcijo in distribucijo, cev bolj navdušuje nad sofi-filmska knjižnica sestrskega sticirano zgodbo in prizorišči studia United Artists in tele- dogajanja. Ustvarjalci filma vizijska produkcijska družba. in šefi MGM/UA vsem oblju-Po prevzetju studija so novi bljajo najsodobnejše digitalne lastniki povečali številno fil- posebne učinke, med njimi mo v, poslanih v kino, na 20 spektakularni tankovski pre- na leto (toliko so jih poslali gon po St. Petersburgu. Gol- vsako leto od 1992). Seveda deneye, sedemnajsti iz serije je bilo nekaj teh filmov neu- filmov o Jamesu Bondu in s spešnih, kritiki in gledalci so petim igralcem v vlogi agenta prezrli Tank Girl, film, po- 007, naj bi ugajal tako zagri-snet po kultnem stripu. Ne- ženim bondovskim občudo-pricakovana zimska uspešni- valcem, starim od trideset do ca je postal film Zvezdna vra- petdeset let, kot mlajšim ob-ta, dobro so se odrezali še Cudovalcem akcijskega žanra, zgodovinska drama Rob Roy, ki so ga v zadnjih letih ustoli-znanstvenofantastiCni film Čili James Cameron z Aliens, Tuja vrsta in pred kratkim Cr- Resničnimi lažmi in obema na komedja Get Shorty. Ta je Terminatorjema, John McTi- v treh tednih predvajanja v ernnan s prvim in tretjim de-ZDA že zaslužila 40 milijo- lom filma Umri pokončno ter nov dolarjev in naj bi glavne- Richard Donner s trilogijo mu igralcu Johnu Travolti Smrtonosno orožje, prinesla drugo zaporedno no- Goldeneye je stal 55 mili-minacijo za oskarja. V priho- jonov dolarjev (kar je obiCa-dnosti si pri MGM/UA obeta- jen proračun za potencialno jo še uspeh piratskega filma hollywoodsko uspešnico, ki Rennyja Harlina z Geeno Da- navadno stane približno 60 vi s in Mathewom Modinom milijonov dolarjev). V ZDA Cutthroat Island ter adaptaci- so ga zaceli prikazovati 17. novembra (na 2700 platnih oziroma na približno 10 odstotkih vseh platen v ZDA), v Angliji minuli torek, v Evropo prihaja v naslednjih dveh mesecih. Kot so nam povedali pri distributerju Karantanija film, je slovenska premiera Goldeneye napovedana za 14. december. Ce film v ZDA ne bo zaslužil vsaj sto milijonov dolarjev, bo to za MGM/UA pravo razočaranje. Ce bo sploh doživel neuspeh, bo to zagotovo pomenilo Bondovo slovo s filmskih platen. Kajti lik Bonda so za Goldeneye dobesedno renovirali in vanj vložili vse, kar se je dalo vložiti po šestletni praznini in dveh povprečnih filmih (The Living Daylights in Licence to Kili, v katerih je Bonda igral Timothy Dalton). Originalni scenarij sta napisala Michael France in Jef-frey Caine. Ohranila sta nekaj Bondovih značilnih lastnosti: lepotec še vedno kot spužva srka martini, še vedno ima prijatelja, izumitelja Q (De-smond Llewelyn), ljubi ženske in hazard. Zloglasni ženskar se po koncu hladne vojne vseeno spopade z Rusi, natančneje z ruskimi gangsterji, ki jim skuša preprečiti zaprtje svetovnih finančnih centrov s sodobnim vesoljskim sistemom orožja, imenovanim Goldeneye. Obenem Goldeneye prinaša nekaj novosti. Bondov šef M je ženska (igra jo Dame Julie Den-ch, znana po gledaliških vlogah v Shakespearovih dramah), ki Bonda z užitkom ozmerja s »seksističnim dinozavrom, sovražnikom žensk - relikvijo hladne vojne«, njegova glavna srena dama je tokrat menda inteligentna profesionalka. Glavni ženski vlogi igrataFamke Janssen in Iza-bella Scorupco. Vsi ženski liki so se zelo spremenili. So pametnejši od Bonda, zloba je njihova vodilna lastnost. Zenski del občinstva bo poleg Brosnana gotovo navdušil vedno privlačni Sean Bean (Patriotske igre). Med drugimi igralci omenimo še Robbi-ja Coltrana, Joea Dona Bake-rja in Samantho Bond kot nesmrtno miss Moneypenny. Po mnenju šefov MGM/UA si ljudje tako v 60. kot v 90. letih želijo pobegniti iz dolgočasnega vsakdana - in James Bond je še vedno kanal, prek katerega film popelje občinstvo na eksotične lokacije. P.S. Goldeneye je prvi konec tedna predvajanja v ZDA (med 17. in 19. novembrom) zaslužil 26,2 milijona dolarjev in s tem pristal na prvem mestu po gledanosti. Prehitel je celo film Ace Ventura When Nature Calls z Jimom Carreyem, ki je v drugem tednu predvajanja zdrsnil s prvega na drugo mesto in prislužil 19 milijonov dolarjev. Kot zanimivost dodajmo, da je Goldeneye ob premieri zaslužil veC kot razvpiti Wa-tenvorld (22 milijonov dolarjev). To je velik uspeh za pravzaprav izrazito neameriški film, Ce med klasične ameriške filme prištejemo letos v ZDA najbolj gledanega Batman Forever (v prvem tednu je zasluzil 53 milijonov dolarjev). Irena Pirman Ah, ta nezadržna privlačnost erotičnih fantazij Oponašati nekaj, česar ni Samo v neposrednem televizijskem prenosu si je več kot mi-Ijarda in pol ljudi ogledala izbor »najlepšega« dekleta sveta. Pozornost mnogih je bila usmerjena zlasti na oblačila lepotic. Težko si je predstavljati, koliko žensk na našem planetu si je zaželelo obleko (nekatere jo bodo tudi dobile), podobno tisti, ki jo je nosila katera od novih zvezd. Te lepotice bodo z načinom oblačenja v naslednjih mesecih bržkone pomembno prispevale k oblikovanju estetskih pravil v svojih državah. Zlasti tiste bolje uvrSCene. Mnogo mladih deklet bo pri svojih šiviljah naročilo obleko, kakršno so »včeraj videle na naši lepotici«, oblikovalo pričesko in se podobno hcilo, sprejelo njen stil življenja. Težavi sta dve. Prvič, pri vseh javnih nastopih so te lepotice samo manekenke. Bolj slikovito rečeno, so samo obešalniki za nove modele oblek raznih oblikovalcev in proizvajalcev. Njihovi obrazi in lasje so premični reklamni panoji: kupite našo dekorativno kozmetiko, naš šampon je najboljši... Oponašanje njihovega videza in načina življenja ni nic drugega kot kupovanje novih izdelkov. Oponašati njihov videz in stil namreC pomeni - oponašati nekaj, Cesar ni. Ce bi te lepotice imele priložnost, da javno pokažejo svojo estetsko in duhovno nadgradnjo, bi bilo vse skupaj še bolj brezupno. Pravilo je namreC - ljudje, ki spremljajo ta dogajanja, to dobro vedo - da na taksnih izborih sodelujejo samo nedozorele osebe. Narava teh prireditev je takšna, da sodelovanje ni mogoCe brez izgube dostojanstva. Oseba, Id privoli v to, da jo razkazujejo kot predmet, kot nekaj, kar se meri in primerja s fizikalnimi merami ali z zneski v trdi valuti, ne more biti vzor estetskega in duhovnega. Značilno je, da niti enega izbora lepotic ni priredila kulturna ali umetnostna ustanova, torej ustanova, ki je kompetentna za vprašanje estetike in duhovnosti. Licenco za organizacijo izbora lepotice sveta ima že 40 let Erick Morley, Cigar glavna dejavnost je vodenje igralnic. Podobno je bil na Hrvaškem organizator izborov najle-pse veC let neki obrtnik, sicer strokovnjak za brezšivno spajanje kanalizacijskih cevi. Pri pripravljanju knjige Lepotice in zveri sem dolga leta spremljal vse, kar se dogaja na odru in za njim, se od prvega jugoslovanskega in slovenskega izbora leta 1956 naprej pogovarjal z veC sto lepoticami, organizatorji in sodelavci teh tekmovanj. Spoznanja, do katerih sem prišel - knjiga je že štiri leta v prodaji in nihče ji ni niti poskušal oporekati - so tragična. Večinoma je zamolčano še eno dejstvo: države z urejenimi družbenimi odnosi praviloma ne sodelujejo na teh paradah. Na ta svetovni semenj prihaja večina lepotic iz tako imenovanih držav tretjega sveta oziroma držav, kjer se dogajajo družbeni pretresi. Prepričan sem, da je dobro, da se slovenska predstavnica ni visoko uvrstila. Seveda bi bilo še veliko bolje - bolj dostojno - Ce se v Sloveniji z vsem tem sploh ne bi ukvarjali. Obleci lepotico zaključne prireditve izbora miss sveta -to so bržkone sanje vsakega ambicioznega modnega oblikovalca. To pravzaprav pomeni, da vsemu svetu lahko pokaže svoje oblikovalsko znanje in obenem ponuja veliko priložnost za uveljavitev in morebitne nove posle. Prav to je uspelo študentki ljubljanske Tekstilne fakultete Barbari Plaveč, ki je oblikovala obleko slovenske letošnje udeleženke najrazkošnejše svetovne modne parade - Teje Boškin. Ne glede na to, kaj ta prireditev v resnici je, je to za oblikovalca bržkone velik izziv in priznanje. Čeprav je še mlada, Barbara Plaveč v javnosti ni neznana. Svoje oblikovalske sposobnosti je prvič pokazala pred letom dni z avtorsko modno revijo v rodnem Ptuju. Poznavalcem je bilo takoj jasno, da gre za velik talent, ki je, kar je zlasti pomembno, pravilno usmerjen. Prvi je na to opozo- ril prav naš Časnik. Pokazala je, da zna oblikovati »nevidno« obleko, v kateri je človek lahko lepa »slika«. Prav to je najtežje doseči. Kar je prava redkost, .pokazala je tudi, da je slovesno obleko mogoče ustvariti tudi brez kičastih domislic. Visoke ocene te revije so bile bržkone odločilne: organizator prireditve za izbor miss Slovenije ji je ponudil oblikovanje oblačila za zmagovalko - predstavnico na svetovnem izboru v Sun Cityju. Mlada oblikovalka je dobro opravila svoje delo. Zadostila je zahtevam spektakla, svojim estetskim vzgibom in (ne) osebnosti lepotice. Pri tem za dejstvo, da se na takšnih prireditvah vse vrednoti z neestetskimi merih, ni niti najmanj kriva. V Času, ko so vtisi iz Sun Cityja še živi, nas Barbara Plaveč kot Članica štajerske »modne reprezentance«, že uspešno predstavlja v Luksemburgu. MOJE OBLAČENJE / JURE POTOKAR, PESNIK IN PREVAJALEC Lepo je videti urejeno žensko brez šminke in nakita Nekoč mi je bilo vseeno, kako sem oblečen - oblekel sem tisto, kar mi je prišlo pod roke. Zdaj je drugače: zame je pomembno, da je obleka udobna, barve usklajene, blago pa iz naravnih vlaken. Tesna obleka mi pokvari razpoloženje, nekatere barve in določeni odnosi barv me motijo. Torej, imam intimno potrebo po funkcionalnem in estetskem oblačenju. Ne, javno mmenje ne vpliva na moj način oblačenja - to počnem v skladu s svojim svetovnim nazorom. Pri tem pa -bržkone - čeprav podzavestno, želim, da moj način oblačenja ugaja tudi drugim. Vem, da oblačenje v določeni meri govori o naši osebnosti, zato vsi bolj ali manj želimo, da se tudi tako čimbolje predstavimo. Tudi sam opazujem obleko drugih - prijetno je videti lepo oblečene ljudi. Pri tem je treba povedati, kaj razumem pod lepo obleko: to je zame harmoničnost barv in materiala, mehkoba linije, ležernost... Modnih revij ne listam, ker me modna opravila ne zanimajo. Ne bi dovolil, da kdo drug določi barvo in kroj moje obleke, niti okvirno. Lasten videz bi moral biti vpmšanje osebne opredelitve - tu moramo biti tolerantni. Obleko kupujem predvsem v tujini, ker je to ceneje. Nikoli se mi ne zgodi, da se odpravim po nakupih - ko nekje zagledam zanimiv kos obleke, ga kupim. Prav vseeno je, ali ga najdem v priznani modni hiši ali v samopostrežni trgovini. Da, moji lasje so zdaj daljši. Toda to nima zveze z nikakršnim trendom. Lasje naravno mstejo, in če to človeka iz praktičnih mzlogov ne moti - naj mstejo. Meni so preprosto všeč daljši lasje, pa tudi drugi menijo, da se dobro ujemajo s poezijo in rock glasbo. Nakita ne nosim. Nosim uro, ker je to praktično, ampak tudi ura me moti. Nakit doživljam kot tujek. Sploh ne maram Idčenja. Seveda tudi kravate ne nosim. Tudi ovratnik na smjci me moti -namesto srajce raje oblečem majico z mehkim ovmtnikom. Pmv tako mi ni všeč žensko lišpanje. Lepo je videti urejeno žensko brez šminke in nakita, morda le diskretno našminkano. Prijetnejše se je približati takšni ženski, kot kakšni, ki je poudarjeno ozaljšana. Verjamem, da v svojem življenju ne bom pomembno menjal načina oblačenja. Ne vidim razloga, zakaj bi se človek v zreli dobi moral »resneje« oblačiti. Lepo in udobno naj ostane kriterij v mladosti in tudi pozneje. ori on pnpravtja. Anej Sam Idealnih zvez ni, so le romance Vsakdanje življenje v dvoje je seštevek kompromisov in poleta popuščanj Kako ohraniti zvezo, ki nam veliko pomeni? Kako znova osvojiti in pritegniti partnerja, ki nam je pri srcu in predstavlja uresničenje naših sanj? Kako ga prepričati, da smo zanj največji zadetek na loteriji? Mu dopovedati, da smo tudi mi ljubezen njegovega življenja? Kako s kančkom dostojanstva in samospoštovanja doseči harmonijo in naklonjenost? Kdaj, kako in zakaj velja vztrajati s Človekom, za katerega Čutimo, da nam obraCa hrbet, si izbira nove poti in se ozira proti drugačnim obzorjem? Kadar želite osvežiti, poživiti, spodbuditi ali razgibati vašo bolj ali manj dolgočasno in zaspano zvezo, ki je pod bremenom monotonije prej ali slej obsojena na neželjeno krizo, morate stvar najprej analizirati, jo ovrednotiti in začrtati smernice, ki naj bi vam z minimalnimi žrtvami pomagale do željenih rezultatov. Prizadevanja za srečno in perspektivno partnerstvo lahko temeljijo na najrazličnejših domislicah. Tako se lahko za spremembo skušate znova zaljubiti v svojega partnerja in začnete od začetka - s flirtanjem. Ne glede na trajanje vase trenutno zveze se verjetno še spominjate trenutkov prve zaljubljenosti in bolj ali manj nedolžnega flirta ( govorica telesa, zasanjani pogledi, zapeljivi nasmehi, privlačna barva glasu, hrepeneči dotiki ipd.), s katerim ste si odprli vrata v kraljestvo ljubezni. V kolikor vam zadeva ne gre preveč dobro od rok, nikar ne obupajte, marveč jo skušajte pojmovati kot svojevrstno obliko komunikacije s partnerjem ( večina zvez zaide v krizo zaradi komunikacijske blokade). Lahko se odločite tudi za neposreden resen pogovor o težavah, ki se zgrinjajo nad vaju in partnerju brez olepševanja in ovinkarjenja postavite ultimat (moške tako pogosto postavimo ob zid - tedaj se odločijo za pobeg ali pa sklenejo vztrajati v zvezi kriznim trenutkom navkljub). Ne glede na partnerjevo obnašanje in naklonjenost skušajte reagirati čimbolj spontano, odprto, pošteno in v skladu z lastnimi čustvi, občutki, vizijo ali presojo. Naredite, kar vam v določenem trenutku prija, sprejemajte odločitve, ki so vam pisane na kožo, čeprav boste s tem morda prizadeli partnerja. Za vas je v zvezi vsekakor najpomembnejši subjekt lastni jaz. Ne zakrivajte si oči, ne izmišljajte si neutemeljenih opravičil, ne sprejemajte pogretih in potvorjenih zgodbic, ki so botrovale krhanju vaše zveze, in ne podležite samopomilovanju. Bodite odločni in se ne pustite vleči za nos - pokažite potrebno mero brezkompromisnosti in upoštevajte dejstvo, da se ljubezen ravna po peščici preprostih, ustaljenih pravil. Na žalost se jih marsikdo med nami nikoli ne zave, jih noče ali ne more doumeti, kaj šele, da bi jih upošteval in spoštoval. Verjetno se zavedate, da je v ključnih trenutkih odveč tudi sleherno sprenevedanje, ki prej ali slej kot bumerang prizadene tistega, ki prisega nanj. Zakaj bi morali nenehno skakati iz svoje kože in igrati vlogo, ki vam ni po volji? Se podrejati nekomu, ki je zasvojen z veličino lastnega jaza in nima nikakršnega namena, da bi vam v težavah ponudil roko in vam pomagal iz zagate? Človek je najbolj privlačen, šar- manten in zanimiv za nasprotni spol, kadar je originalen, sproščen, ekskluziven in unikaten. Sleherni med nami sanja o nezahtevnem in zabavnem partnerju, ki se zna v preizkušnjah zanesti nase in si želi biti z nekom predvsem zato, da bo z njim lahko delil radost in srečo (nekateri so pripravljeni deliti le gorje in bremena življenja). Dovolite, da vam po pravkar zaključenem uvodnem razmišljanju ponudimo prgišče nasvetov za dobro partnerstvo, s katerim boste lahko požlah-tnili, popestrili in obogatili svojo zvezo in si zagotovili harmonično partnerstvo, po katerem hrepenite. Seveda se velja pri tem vedno zavedati, da izdelanih zvez ni. Hol-lywoodske romance obstajajo samo v filmih, življenje pa piše scenarije, katerih marsikdaj ne bi hoteli za nobeno ceno prenesti na filmsko platno. Vsakdanje življenje v dvoje predstavlja skupek kompromisov in paleto popuščanj, ki pa nikakor ne smejo biti v nasprotju s temeljnim prepričanjem in ideali koga od partnerjev. Ko mine čas prve zaljubljenosti, vznesenosti in očaranosti, se mora človek prej ali slej podati v resničnost, se spustiti na realna tla. Tam ga čakajo Številne drobne, a pomembne malenkosti, na katere v prvotni ljubezenski evforiji sploh ni utegnil pomisliti. Težave sicer obstajajo, ker pa niso nepremostljive in ker verjamemo, da si želite s svojim partnerjem preživeti čimveč čarobnih trenutkov in se z njim podati v avanturo življenja, vam priporočamo, da si v želji za oblikovanjem in ohranitvijo perspektivne zveze prizadevate predvsem za: Ustrezno mero samostojnosti in neodvisnosti Ne glede na brezmejno ljubezen in naklonjenost, ki ju gojite do partnerja, ostanite Se naprej čimbolj samostojni, obenem pa partnerju vedno znova pokažite, da ste svojo svobodo in samostojnost pripravljeni stopiti z njegovim jazom. Zato nima smisla nenehno uporabljati samo in izključno le dvojino; tudi ednina si v sodobni zvezi zasluži častno mesto. Tudi nenehno tarnanje o lastni nesposobnosti, nebogljenosti in odvisnosti od partnerjeve prisotnosti in naklonjenosti ne vodi nikamor. Izjave kot: »Brez tebe ne morem živeti« ali pa »Zelo te potrebujem«, utegnejo biti nevarne za osrečujočo zvezo, ker partnerju pogosto dajejo občutek utesnjenosti, brezizhodnosti in pretirane dolžnosti. V harmonični zvezi si oba partnerja prizadevata za določeno mero suverenosti in neodvisnosti, ki si ju nikakor ne pustita omejevati ali celo odvzeti. Psihologi poudarjajo, da inteligentna in očarljiva ženska moškemu nikoli ne vzbuja občutka, da jo ima v lasti in, da z njo lahko neomejeno razpolaga, marveč znajo ohraniti kanček vznemirljive skrivnostnosti in navidez nonSalantne neukrotljivosti, ki ugajata in prijata močnejšemu spolu. Prav tako pa tudi ženske ne cenijo moških, ki se spremenijo v vedno dosegljive služabnike, kuhinjske krpe, šoferje, gospodinjske pomočnice in lakaje. Seveda pa ostajata odkritost in medsebojno zaupanje temelja osrečujoče ljubezenske zveze, čeprav je sem ter tja modro zamolčati kako podrobnost in s tem spodbuditi partnerja k razmišljanju. Priljubljeno izjavo suverenega partnerja bi bilo moč torej formulirati kot : »To zmorem tudi sam«. Širokogrudnost in toleranca predstavljata drugi pomemben postulat perspektivnega partnerstva. Zakaj bi morali nenadoma postati užaljeni, se čutiti zapostavljeni in uprizarjati ljubosumne scene, če nekdo obožuje vašega partnerja zaradi kvalitet, ki so povzročile, da ste se vi nekoč zagledah vanj? Mar ne bi raje tudi vi Se naprej oboževali svojega partnerja, ga hvalili, bili nad njim očarani in ga povzdigovali v deveta nebesa? Navsezadnje vas to nič ne stane, lahko pa izdatno pripomore k harmoniji in perspektivnosti vaše zveze. Nasploh je v medsebojnih odnosih premalo priznanja, komplimentov in pohval. Človek se zna nekako obnašati v javnosti, doma pa ravna, kot bi bil gluh, nem in slep za vse, kar prihaja žlahtnega in čudovitega iz naročja njegovega partnerja. Nič čudnega torej, da psihologi priporočajo, naj bi človek vsake toliko preveril meje svoje tolerance in prerešetal utrinke iz svojega vsakdanjega ve- denja do partnerja. Človek, ki ga ljubite, si navsezadnje zasluži kanček dobrohotne pozornosti in ljubeče naklonjenosti, popustljivosti in odpuščanja, razvajanja in ljubkovanja, po katerem hrepenite tudi sami. Občudovanje in spoštovanje stopata ob boku pravkar omenjene širokogrudnosti in tolerance. Ste v stikih s prijatelji, znanci in neznanci opazili, kako malo spoštovanja in občudovanja je med pari? Človek je pogosto sila prijazen s kolegi, sodelavci, podrejenimi, nadarjenimi, znanci in neznanci, za svojega partnerja (ta je že tako zanesljiv in nepogrešljiv del njegovega Življenja) pa ne najde pozornosti in dobre besede. Ozrite se naokoli, pa boste ugotoviti, da omenjeno dejstvo drži kot pribito. Obenem pa se začuda večina pritožuje, da jim je dolgčas v zakonu, da se ne razumejo in da pomenita usodni DA in prstanec z obročkom konec ljubezni in romantike. Poskusite v svojem partnerju znova odkriti in opazovati le in predvsem njegove dobre lastnosti, opozarjajte ga na vrtine in ga spodbujajte, da bodo te prevladovale v njegovem mišljenju, vedenju in delovanju. Tako bo tudi vam lepše in prijetneje živeti z njim. Spremembe in presenečenja Rutina in monotonija pomenita smrt vsakega še tako perspektivnega in obetavnega partnerstva. Celo kadar posameznik uspe svoje življenje razviti do maksimuma in se lahko zatopi v popolno brezskrbnost, potrebuje sem ter tja nepričakovani stimulus: presenečenje, ki ga bo na tak ali drugačen način spodbudilo in vrglo s tira. Nekaj, kar bo popestrilo vsakdanjost in ji nade- lo čarobni odsev drugačnosti. Ji dalo pridih mistike, neobvladljivosti in nepredvidljivosti. Jo navdalo z vseodrešujo-čim hrepenenjem, obvladljivo negotovostjo in rahlim strahom pred prihodnostjo. Zakaj si ne bi za spremembo v nedeljo privoščiti zajtrka v postelji, kozarca šampanjca na poti iz službe, konec tedna v pregrešno dragem hotelu, razkošnega darila za njegovo napredovanje v službi, polnočnega klica v kraj službenega potovanja in Se in še? Menite, da nimate domišljije? Oglejte si razmišljanje o naslednjem postulatu: Originalnost in fantazija Prve lastnosti smo se zaradi njene brezkompromisne pomebnosti dotaknili že na začetku pisanja. Poznavalci razmer in zakonski svetovalci poudarjajo, da lahko preživijo, obstanejo in uspevajo le zveze, v katerih se vsaj eden izmed partnerjev ponaša z zvrhano mero domiselnosti in ustvarjalnosti. Posameznik, ki prisega na ustvarjalnost, nekonvencionalnost in individualnost - lastnosti, s katerimi je moč poživiti in pozlati tniti sleherno, še tako krizno, trdovratno in dolgočasno partnerstvo - je pravi biserček perspektivne bodočnosti v dvoje. Potrudite se in skušajte razmišljati predvsem o prijetnih in spodbudnih plateh vajinega življenja v dvoje. Seveda se pri tem ne morete kar tako izogniti problemom in težavam, lahko pa jih zmanjšate in omilite že s tem, da o njih čimmanj razglabljate in razmišljate. Zakaj bi si belili glavo z možnimi zapleti, ki se po vsej verjetnosti sploh ne bodo uresničili? Sprostite se, predajte se razkošju hrepenenja in milini sanj ter načrtujte srečne trenutke. Ko pa jih pričakujete in se pripravljate nanje, pa se razvajate s spomini na doslej doživete radostne izkušnje s svojim partnerjem. Ce čutite, da potrebujete novo spodbudo in zagon, lahko uporabite kakršen koli trik in spretnost; pomembno je le, da z njim ne škodujete ljubljenemu partnerju. Sprejemanje sprememb Zadnji postulat nas opozarja na dejstvo, da je sleherna ljubezenska zveza proces in ne statična kategorija, ki jo zakoličimo s poročnim obredom, potem pa v skladu s staro modrostjo drži kot pribita, dokler naju smrt ne loči. Časi se spreminjajo in mi se spreminjamo z njimi. Partner se izobraažuje, izpopolnjuje, stara, preoblikuje, odddaljuje in spet približuje, obenem pa čutimo, da je tudi naš lasten jaz podvržen neizogibnim spremembam. Človek se jih mora zavedati, jih načrtovati, slutiti, spremljati, se jim prilagajati in jih obvladovati. S tem gradi in bogati tudi svoje partnerstvo. V njem uživa in raste. Le takšna zveza pa ima pomen, smisel in prihodnost. Zato skušajmo kljub obilici nepozabnih spominov in čarobnih doživetij živeti za sedanjost in se pripravljati na prihodnost, iz preteklosti pa črpati potrebno moč in modrost za kočljive trenutke. Ljubezen ' je vendar lepa in zanjo se splača potruditi. V formalni zvezi ali izven nje. V kolikor ste ob koncu pričujočega nedeljskega branja še vedno trdno odločeni, da rešite svojo zvezo in jo iz umirajoče spremenite v cvetoče in perspektivno partnerstvo, si za konec lahko zadate še ključno vprašanje o ceni, ki ste jo za to pripravljeni plačati. Postavite si limit. Nikakor pa ne vztrajajte za vsako ceno - ta utegne postati previsoka v trenutku, ko ne boste mogli več zapustiti prizorišča. (N. P.) ______________TRŽIŠČE DIŠAV ZA MOŠKE_____ Eksploziv in Opium Velika bitka znanih in manj znanih imen v parfumski industriji se je začela Na tržišču je ta čas več kot 300 različnih dišav za moške, skoraj v mesečnih intervalih pa se jim pridružujejo nove, ki skušajo z domišljenimi reklamnimi prijemi priti do čim večjega kosa denarne pogače. Ne samo, da podarjamo moškim toaletne vodice, ki so všeč ponavadi predvsem nam samim, tudi moški vedno bolj segajo po celo večjem številu stekleničk hkrati.Ce dodamo še veliko izbiro negovalne kozmetike za lase, obraz in telo, si je moški, nekoč odrinjen v kot kopalnične pobčke, priboril zdaj (vsaj) polovico prostora. Eksploziv TNT se imenuje dišava firme Theany, mešanica sveže, sadne note mandarine s toplimi,opojnimi notami moSusa in jantarja. Iz Amerike prihaja Hal-stonov Catalyst, ki ima obliko epruvete na elegantnem stojalu in se bo podal v kopalnico, ki ima videz laboratorija. Clinkjue je tržišču ponudil Chemi-stry, katerega note ingverja z Jamajke, Črnega popra in žajblja odlično zaokrožujejo note citrusov. Dokaj nov je tudi Luciana Pavarotti, ki mu je ime posodil slavni tenor. Je kombinacija sveže zacimbastega vonja: bergamot in iris. Klasiki Moški so zaceli vedno bolj segati tudi po klasičnih vonjih, kot je Green water iz leta 1943 Jacquesa Fatha, Mouchoir de Monsieur iz leta 1904 firme Gu-erlain, Chanelov Pour Monsieur iz leta 1955, kjer se limona s Sicibje prepleta s kardamomom, cedrovino in vetiverjem. Iz nove generacije klasičnih vonjev ne moremo mimo Pour Monsieur (Chanel) iz leta 1991 in sicer v obliki Eau de Toilette Concentree)d je dišavo iz leta 1955 nadgradil z dodanim muškatnim oreškom, mandarino, sivko, vanilijo in opopanaxom. Nov je tudi Sculpture znanega Nikosa, ki se je proslavil s kreacijami drznega moškega spodnjega perila. Angleži se navdušujejo nad Dunhill Edition Alfreda Dunhilla in nad Blenhaim Bouguet, ki ga izdelujejo v družbi Penhaligon’s. Mišičnjaki so out! Dolph Lundgren, Arnold Schwarzenegger in Sly Stalone so definitivno passe. Na modnem, filmskem in glasbenem področju v zadnjem Času visoko kotira nova generacija mladeničev in moških, ki niso nikoli zares odšli. Taki so Dawid Bowie, Lou Reed in Nick Cave. Priljubljen je Mednarodno nagrado za najboljši vonj, embalažo in reklamno kampanjo za moški parfum leta 1995 pa je dobil Dolce & Gabbana, kjer se krea-torja Domenico in Stefana pojavljata na fotografijah Helmuta Nevvtona. Tudi ljubitelji Jeana Paula Gaultierja lahko že posežejo po njegovem Le Male. bled, rahlo izstradani tip moškega dolgih udov in intelektualnega videza, kot je Jimmy Pursey, ki je pevsko kariero v punk bendu Sham 69 zamenjal za modne steze; model PVemive, ki propagira novi parfum Hugo (Hugo Bossf, taka sta tudi igralca David Thevvlis in Leonardo di Caprio, ki so ga proglasili za novega Jamesa Deana; modela Jar-vis Cocker in Christofer Jarvis. Temu tipu moškega so namenjene nove, uniseks toaletne vode, Catalyst (Halston) moderni laboratorij kot so letos predstavljeni CK One (Calvin Klein), ki je lani v Ameriki samo v predbožičnem Času prinesel 58 milijonov ameriških dolarjev, Eau parfumee (Bulgari), XXL znanega izdelovalca usnjenih izdelkov najvisjega cenovnega razreda 'ovageur (Jean Patou) je novo ime za Normandie iz leta 1935 Novi Opium, tokrat za moške Etienne Aignerja ter Diesel istoimenske firme. Nujno moramo, že zaradi atraktivne embalaže, omeniti Se Voyageur (Jean Patou). Provokativni in zapeljivi Moški, ki želi biti skrivnosten in malce nedostopen, si bo prav gotovo izbral katerega od naslednjih vonjev: Dk men fuel (Donna Karan), katerega avtor embalaže je kipar Stephan tkeiss, njen mož. Opium (Yves Saint Laurent). Natanko 18 let po kreiranju ženskega Opiuma se vonj Črnega ribeza, sveže bourbon vanilije, seCuanskega popra, pa-Culija in sandalovine odlično poda orientalnemu razpoloženju. Propagira ga igralec Rupert Everet. Mogoče Se ne veste, kaj je skupno princu Charlesu in igralcu Richardu E. Grantu! Kaj drugega kot toaletna voda Blenheim Bouguet (Penhaligoni’s). John Galhano, ki je letos prevzel kreacije visoke mode za francoski Givenchy, pa se ne more odreci Salvadorju Dali ju. Cisto na koncu: Ce bi koga zamikalo iti po stopinjah takrat 20-letnega Salvadorja Dalija, ki si je, do uSes zaljubljen v muzo in dosmrtno spremljevalko, 10 let starejšo Gal o, takrat Se poročeno Eluard , ustvaril svoj parfum, ki temelji na »omamnih« kozjih iztrebkih. Tak posnemovalec naj si omisli kakšno izredno ekscentrično gospodično. Dali in Gala pa sta po dogodku ostala za večno skupaj. Ja, ja, vonjalnih zgodb si včasih ne moremo cisto do konca razložiti. Barbara Žnidar ClyneHsh kot mojstrska prevara Ljudje se pogosto sprašujejo, ali geografsko okolje vpliva na okus viskija. Voda bržkone vpliva na okus, a ne bistveno: precej zelo različnih viskijev namreč izdelajo iz istega vodnega vira. Vpliv vode je odvisen od mineralne sestave njenega izvira. Za nekatere viskije uporabljajo trdo vodo, bogato z minerali, za druge pa mehko in pusto. Ječmen, z izjemo Macalan on Speyside, izbirajo glede na učinkovitost in ne glede na okus. Potem je tu še zrak, ki polni sod med počasnim izhlapevanjem viskija. Če destilarna stoji ob morju -kot Bovvmore - zrak da pijači poseben okus. Številne raziskave se ukvarjajo tudi z vlogo hrastovih sodov, toda številni dejavniki so še neraziskani. Vpliv oblike in načina izdelave kotla za kuhanje viskija je malo znan. Prav to neznanje je vodilo mnoge lastnike destilarn, da so v 60. letih temeljito prenovili svoje kotle in s tem povečali učinkovitost proizvodnje. Le nekaj redkih steklenic žlahtne pijace nam Se budi spomin na Čase pred temi radikalnimi spremembami - skoraj vedno na slabse. Eden od viskijev, ki ga poznavalci dobre kapljice po vsem svetu zlasti cenijo, je Clynelish. Destilarna je v Brori, nekaj kilometrov severno od gradu Dunrobin na obali Sutherland. Dunro-bin je sedež sutherlandskega vojvode, destilarno pa je leta 1819 odprl markiz Stafford, ki je postal prvi sutherlandski vojvoda, ko se je porodi z bogato sut-herlandsko grofico. Pogosto pravijo, da je markiz Stafford odprl destilarno, da bi se znebil odvečnega ječmena. Prav on je poskrbel za zloglasno »gorjansko CiSCenje«. Ko je z njihove zemlje izgnal petnajst tisoč revnih bajtarjev, ni bilo nikogar, ki bi porabil žito. Staffordova destilarna se je imenovala Brora in je pozneje spremenila ime v Clynelish. Leta 1925 jo je odkupila Distillers Company, ki je ob stari v 60. letih zgradila novo destilarno. Novi kotli so bili pripravljeni leta 1967 in stari Clynelish so poCasi izpraznili. Poslopje je bilo ohranjeno le zato, ker nove destilarne ni motilo. Nato se je zgodilo nekaj zanimivega. Prodajalcem so zaCele pešati zaloge viskija Talisker, ki je zelo jedek. Ker so v starem Clynelishu Se vedno imeli kotle, so se odločili, da bodo tam »ponarejali« Talisker. Staremu Clynelishu so hoteli dodati duh po Sotovini. Iz knjig v destilarni je mogoče razbrati, da so s prevaro zaceli leta 1968 ali 1969. Leta 1983 so s tem prenehali, ker naj bi pospešili proizvodnjo v originalni Taliskerjevi distileriji. Menili so, da je originalni Talisker boljši od ponaredka. V teh 14 ali 15 letih so staro destilarno imenovali Clynelish B, medtem ko je bila nova, ki je delala s polno paro, seveda Clynelish A. Nekaj pijace so prodali kot Brora za samostojno stekleničenje - tako naj bi se izognili zmedi, a so jo dejansko povečali do neslu-tenih razsežnosti. Stari CIynelish je zdaj videti kot »hiša duhov«. Se vedno so opazne »brazgotine« na mestih, kjer so odnašali opremo v novo poslopje, tla pa prekriva tanka plast ptičjih iztrebkov. Toda stari kotli so Se vedno tam. Upravnik destilarne je prepričan, da bi lahko brez težav spet zaceli s proizvodnjo. V novi destilarni ni težko opaziti, da so novi kotli posnetki starih, le da jih je trikrat vec, kar kaže, da se je proizvodnja povečala za 300 odstotkov. Clyne-lish je Se vedno izreden viski in nic ne kaže, da bi spremembe negativno vplivale na okus. Navadno pijejo Štirinajst let starega, ki ima sladek, oljnat in meden okus, značilen za gorjanske viskije. V pijaci ni mogoče zaznati vpliva morja, Čeprav je le kilometer naprej po cesti mogoče v zraku okusiti sol. Poskusil sem Broro iz leta 1972 v steklenicah Gordan and MacPhaila. Ima zelo močen okus po Sotovini s priokusom po usnju. V ustih ostane njegov sladek okus - skoraj kot bi imel v ustih cvetne liste. Z medenim zaključkom je njegov okus zelo kompleksen. Priznati moram, da je bila to zelo uspešna prevara. Giles MacDonogh/Financial Times Se vedno zaspani besno udarite po budilki, ki vas je z zoprnim brnenjem prebudila iz sladkega spanca. Z napol odprtimi očmi odtavate v kopalnico, namesto zobne paste si na ščetko iztisnete kremo. Med preklinjanjem zlezete v oblačila, z obvezno jutranjo kavico si poparite jezik. Odbrzite v službo, toda Murphy ne počiva, kot zakleto so vsi semaforji rdeči. Ko se končno pretolčete skozi prometni zamašek, srečate, oh ne, šefa, ki jezno kaže na uro - že spet ste zamudili, naslednjič vas bo to stalo službo. Stres, stres in še enkrat stres, sovražnik številka ena - ali prijatelj? Po zaslugi znanosti je strah pred nekaterimi boleznimi, ki so še prejšnje stoletje desetkale Človeštvo, povsem odveC. Raziskave kažejo, da Čedalje več ljudi verjame v tabletke in sodobne medicinske aparature. Toda piedestal medicine se je zaCel krhati, ko so se razbohotile nove bolezni, ki jim medi-cinci niso kos. Ne le, da jih ne znajo zdraviti, temveč ne poznajo niti povzročitelja bolezni. Aids, rak in nekatere druge bolezni kosijo med prebivalstvom, kot so nekoC tifus ali kolera, zdravniki pa so še vedno bolj ah manj nemočni. Zakaj je tako? Odgovor bi lahko iskali v sodobnem modus vi-vendi, ki je usmerjen k zunanjemu, ne pa notranjemu. V skrajnem trudu, ki smo ga vložili v to, da obvladamo naravo, smo povsem pozabiti na to, kako obvladovati sebe. Človeška družba je iznašla na tisoče različnih načinov (film, glasba, moda, hrana, šport...), kako od zunaj vplivati na človeka in ga narediti vsaj zadovoljnega, Ce že ne srečnega. Ta ista družba se razglaša za sodobno, zdravo, univerzalno in samozadostno. Toda družba, ki k človeku pristopa od zunaj, je korak stran od Človeka. Pristop k Človeku od zunaj ne pripomore k resničnemu spoznavanju Človeka in reševanju njegovih bistvenih težav, prav nasprotno! Izraz psihična napetost se ni uveljavil le v strokovni literaturi, srečamo ga v domala vseh populističnih »psihologovih« nasvetih ali nasvetih kar tako. Čeprav obstaja množica nasvetov in trikov, kako premagovati psihično napetost, da bi se ta vsaj zmanjšala, Ce že ne povsem usahnila, še vedno ne poznamo zanesljivega sredstva zoper njo. Se več, zdi se, da se Čedalje več ljudi spopada s psihično napetostjo in da so ji čedalje manj kos. Kot da bi se boriti s stoglavo kaco - ko ji odsekate eno glavo, se pojavijo nove. Nekateri strokovnjaki menijo, da je neuspešno spopadanje s psihično napetostjo posledica tega, da se nikoli ne potrudimo, da bi prišli stvari do dna in izkoreninili pravi vzrok zanjo. Ker vzrok ni odstranjen, Se vedno podtalno deluje, le da naslednjič privre na dan na drugem koncu. V psihični napetosti (stresu) lahko iščemo vzroke za mnoge bolezni - na primer rak in bolj nedolžno nagnjenost k prehladom. Psihična napetost vpliva na fizično, čustveno in mentalno telo, zato lahko privede do motenj - v končni fazi tudi bolezni - na vseh ravneh človekovega življenja. Čedalje veC obveznosti v življenju zahteva od človeka vse veC energije in truda, Ce želi, da jih opravi, o zborna, da gre v korak s Časom. Ali bo pri tem uspešen ali ne, ali se bo pri tem zelo namučil ali ne, je odvisno od njegovega energijskega potenciala. Telo je pod nenehnim pritiskom, Ce mu ne uspeva, da bi se vzporedno z napori normalno obnavljalo, se bo nakopičen napor na fizičnem telesu prejkoslej manifestiral kot bolezen. Pri vsem tem je najbolj zanimivo to, kar potrjujejo nekatere sodobne raziskave - ljudje veliko bolje prenašamo dolgotrajni fizični napor kot nenehno psihično napetost, obremenitve in stres. Povedano drugače - prej si opomoremo po fizično napornem dnevu kot psihično napornem dnevu. Neskončno pehanje za tem in onim je ljudi oddaljilo od največjega blagostanja - notranjega miru. Čedalje več ljudi se sploh ne zna več sprostiti. Zato se vsaka nova obremenitev, pritisk le nalaga na prejšnjo obremenitev, dokler preprosto ne zmorejo veC in se zgrudijo bolni. Alarmni zvonec Povsem naravno je, da se človek odzove na življenjsko nevarno okoliščino - ritem srčnega utripa in dihanja se bo pospešil, napetost mišic se poveča in podobno. Vse to je le naravna priprava na beg ali boj, lahko bi dejati, da je naravni stres Človekova dediščina iz živalskega sveta, ki mu pomaga preživeti. Toda mehanizem - življenjsko nevarna okoliščina in nujna priprava telesa na to okoliščino - lahko ljudje v nasprotju z živalmi samodejno aktivna j o tudi kadar ne gre za okoliščino, ki ogroža življenje, marveč jo le dojemajo kot takšno. Na primer: osebi A in B Čakata pred rdečim semaforjem. Medtem ko se oseba A veseli dodatne minute počitka in uživa, se oseba B jezi, v mislih premleva, da ne sme zamuditi, ker bo šef jezen, da utegne izgubiti delo - in kdo bo potem preživljal otroke in tako v nedogled. Znanstveniki ugotavljajo, da so ljudje, ki so nagnjeni k miselnim vzorcem »kaj bi bilo, Ce bi bilo, o groza!«, veliko bolj obremenjeni z nepotrebnim stresom kot ljudje, ki jim je bližji miselni vzorec »nekaj se dogaja, poglejmo, kaj dobrega se lahko iz tega izcimi!«. Vsak alarmni zvonec v telesu je obremenitev za telo. Ce se sproža kar naprej, bo odpornost zaCela postopama peSati, funkcije organov bodo zmanjšane in podobno. Raziskovalci so ugotovili, da se posledice velikega strahu - denimo, če za las uidete hudi prometni nesreči - kažejo v šibkejšem delovanju organov Se nekaj tednov po dogodku, Čeprav ste na prestani strah že povsem pozabili. Raziskave tudi potrjujejo, da se je nemogoče prilagoditi na stres. Lahko ga le zmanjšate na najnižjo možno mero, se naučite, kako se vsak dan po napornem dnevu sproščate, toda njegovim učinkom ne morete uiti. Nenehna psihična obremenjenost in stres škodljivo vplivata na poCutje in zdravje. V prvi fazi se pojavljajo psihične spremembe, na primer preobčutljivost, živčnost, depresivnost, nespečnost ali potreba po Cimdaljšem spancu. Ce prva faza stresnih simpotomov traja dalj Časa, se prevesi v drugo fazo, kjer se psihičnim težavam pridružijo fizične - zvišan krvi tlak, pospešen sreni utrip, prekomerno potenje, prebavne motnje in podobno. Ce človek, ki se otepa s psihičnimi in fizičnimi posledicami stresa, ne sprosti ati kako drugače izogne stresu, bo prišlo do večjih motenj pri delovanju notranjih organov, kar bo posledično pripeljalo do bolezni. Telo namreč ne more v neskončnost kljubovati stresu, ko je meja tolerance enkrat presežena, zdrsne v bolezen, ki jo je treba zdraviti. Pretirana želja, strah, jeza, žalost, ljubosumnost in podobno škodljivo vplivajo na vse življenjske funkcije, Ce se ne naučimo, kako sproti odpravljati njihove posledice. Telo pošilja budni zavesti znamenja, da je preobremenjeno, vendar jih le redkokdo jemlje resno. Vrhunski športnik ne bo mogel dosegati optimalnih izidov, ce je pod stresom zaradi težav z denarjem, Ce si dela skrbi zaradi zdravja v družini in podobno. Poslovnež ne bo samozavesten in jasen pred poslovnimi partnerji, Ce bo Čustveno razočaran. Delovne sposobnosti so zmanjšane, Ce je človek v veCnem strahu ali bojazni, ne glede na to, ali sta strah in bojazen upravičena ali ne. S pesmico o sreči nad stres Posledice stresa, Ce jih seveda ne odpravljamo sproti z jogo, avtogenim treningom, športom, zdravo prehrano ali kako drugače, se kopičijo in prizadanejo del telesa, ki je najsibkejši. NaCin, kako se bodo kazale posledice dolgotrajnega stresa, je odvisen od posameznika. Nekdo, ki je nagnjen k Cim na želodcu, si kaj lahko »prisluži« čir na želodcu zaradi nenehne psihične napetosti. Ker je vzrokov za stres skoraj toliko kot ljudi, enako pa velja tudi za posledice stresa, je nemogoče najti univerzalno zdravilo za stres. Vsak mora najti svoj način, kako se bo sooCal z vzroki za stres na eni in s posledicami stresa na dragi strani. Ne glede na vso črnogledost obstaja le eno univerzalno sredstvo proti stresu -smeh. »Ljudje prevečkrat pozabljajo, kako se veseliti, kako biti sreCen, kako se smejati iz srca, dobro pa vedo, kako biti žalosten, zaskrbljen. »Ce se ne znate več smejati, Ce ste v boju za to in ono skoraj izgubili smisel za humor, si lahko pomagate s pesmico. Pojte si: jaz sem srečen, ti si sreCen, on je sreCen, midva sva srečna, vidva sta sreCna... Pesmica je tako bedasto smešna, da se boste vsaj nekaj minut na dan od srca nasmejali in s tem narediti velik korak za svoje zdravje, še večjega pa za človeštvo,« svetuje Thomas Keller. Poleg smeha je dobra protiutež stresu tudi sposobnost sproščanja in »zdrava flegmatičnost«. Strokovnjaki trdijo, da so optimisti veliko bolj zdravi in dosežejo v povprečju višjo starost kot pesimisti. Ce že niste rojen dobrovolj-Cek, si vsaj ne dopovedujte, da je vse tako smrtno resno in usodno za vas. »Zdrava flegmatičnost« vam prihrani veliko energije - prvič, energije ne vlagate v stres, drugič, ne potrebujete dodatne energije, da bi se znebili posledic stresa. Ce kar naprej sprožate alarmni zvonec v telesu, bo telo v nenehni pripravljenosti na beg ali spopadanje s težavami, ki sploh niso toliko težke, da bi zahtevale »splošno pripravljenost«. Z nenehno vklopljenim alarmom dobesedno mečete svojo dragoceno življenjsko energijo skozi okno. »Zdravemu flegmatiku« se nikoli nikamor ne mudi, ne izgublja živcev v vrsti za bančnim okencem - morda ima kakšen kilogram preveč, toda to je že draga zgodba. Proti stresu si lahko pomagamo tudi s športom. Ce ste besni na svojega Sefa, Ce mož že spet ni odnesel smeti, Ce je žena spet pozabila skuhati kosilo, besa in jeze nikar ne zaprite vase, temveč skačite, boksajte (vendar ne Sefa, moža ali žene), brcajte, tecite, združite prijetno s koristnim. S športnimi dejavnostmi se ne le znebimo destruktivne energije, temveč pretrgamo življenjsko rutino in motonijo, ki pogosto botrujeta stresu. Da bi dosegli isto, si lahko privoščite tudi izlete »kar tako«, ne da bi odšli na obvezne sezonske počitnice. Ne bežite pred stresom v naslonjaču pred televizorjem, s tem se boste le trenutno potolažili, ne boste pa izkoreniniti resničnega vzroka za stres. Zdrav stres Kljub mnogim škodljivim posledicam stresa strokovnjaki opozarjajo, da je stres do neke mere zaželjen. Stres ne deluje le destruktivno, temveC tudi konstruktivno. Predvsem kot vzpodbujevalec, ki nas sili k dejavnosti. Partija pokra bo veliko zanimivejša, Ce igralci kartajo za večji kup denarja. Ce bodo igrati za vžigalice ali drobiž, ne bo radosti blefiranja, vznemirjenosti zaradi morebitnega dobitka. Številni uradniki, ki se izgubljajo v uradniški rutini, iSCejo vznemirjenje stresa v drznem smučanju, planinarjenju, padalstvu ali vsaj gledanju akcijskih filmov ali grozljivk. Kot zanimivost naj dodam, da nekateri kriminalisti menijo, da so uradniki najbolj zahrbtni tatovi - ker so vešCi »miselne aerobike«, skrbno zabrišejo vsako sled, ki bi jih utegnila izdati, ker pa njihovemu siceršnjemu delu manjka vznemirjenja, so njihove tatvine veliko bolj velikopotezne in drzne kot tatvine »običajnih« tatov. Drzni športni podvigi ali druge vrste dodatnega stresa so po mnenju strokovnjakov potrebne za nevtralizacijo stresa, ki je latentno navzoč zaradi monotonega vsakdanjega življenja. Povedano drugače - Ce smo v sebi nakopičili določen energijski naboj, nas bo to sililo v dejanje, s katerim bomo ustvarili nasproten, vendar količinsko enak energijski naboj, da bi se lahko oba nevtralizirala. (Pre) malo stresno življenje lahko vodi k prezgodnjemu staranju. Upokojenci, ki se pogosto umaknejo v mirno, monotono življenje brez pozitivnega stresa, postajajo senilni, Čedalje težje opravljajo tudi najpreprostješa opravila. Zdrav stres, energijska napey tost, ki bi jo lahko imenovali tudi motiv, je torej nujno potreben. Goran Sarvan Nečimrnost sicer ni pri ljudeh nič novega, kaže pa, da v sodobnem Času dobiva nove »razsežnosti«. Britanec Dylan Jones ugotavlja, da je tako imenovana nova nečimrnost prisotna povsod. Malce je pobrskal po življenju in navadah znanih filmskih igralcev in ugotovil, da porabijo veC denarja za obleke kot njihove kolegice, da bolj pazijo na svojo hojo, da zelo, zelo skrbijo za svoje lase oziroma pričesko in obraz... Moški so »odkrili« ogledalo. Skratka, nova nečimrnost je postala religija. Povedano drugače, to je stvar generacije. Se pred petnajstimi leti moški niso niti sanjali, da bi lahko bili tako prisotni v medijih prav zaradi svoje zunanjosti in skrbi za svoje telo, kot se dogaja zdaj. Takrat tudi ni bilo nobenih revij ali Časopisov, namenjenih posebej njim, medtem ko je zdaj izbira dokaj pestra. Pred poldrugim desetletjem so bili moški samo pomočniki ali tihi svetovalci v ženskih modnih revijah, v zgodnjih devetdesetih pa so »»odkrili« svojo podobo, nenazadnje tudi na straneh, posvečenih modi. Kmalu so tudi jasno povedah in pokazali, Česa si želijo. In rodil se je »nov moški«, ki ima namen ostati. Zanimivo, ne pa tudi presenetljivo ali nenavadno, pa je, da veliko žensk meni, da nenaden interes moških za same sebe ni niC drugega kot zgolj navaden narcizem. Da ne bo pomote, tako menijo pripadnice lepšega spola v Britaniji, ena od njih pa je izjavila, da je novoustvarjeni Britanec »narejen od zunaj«, saj ni imel na voljo dovolj Časa, da bi se ustrezno spremenil tudi »»od znotraj«. Druga zopet pravi, da Ce bodo postali moški tako obsedeni s kozmetiko kot so z avtomobili, potem naj nam bog pomaga. Kaze, da je moška nečimrnost dvorezna zadeva: ženske si seveda želijo, da bi bil moški urejen in da bi lepo dišal, vendar za to ne bi smel preCepeti pred ogledalom pretirano veliko Časa. Zenske imajo veliko spodbude, da bi bile domišljave, za kar sta krivi tradicija in vzgoja, pri moških pa, ugotavlja Dylan Jones, nečimrnost narašča s starostjo. Za primer navaja popevkarja Eltona Johna, ki si je dal presaditi lase, in ostarelega Toma Jonesa, ki se po nekaj manjših kirurških posegih zdaj zadovoljno smehlja v novi podobi. Ko se moški začne približevati srednjim letom (za katera sicer pravijo, da so najboljša), začnejo veliko bolj skrbeti zase in svoj videz. Toda poskus, da bi zaustavih Cas, malce spominja na obup. Tega problema ženske nimajo, saj so Cisto preprosto prisiljene v to, da skušajo biti na videz mlajše, takoj ko se nehajo truditi, da bi bile videti starejše. Sodobni moški je motiviran in spodbujan za kupovanje kozmetike in revij, za shujševalne in lepotne kure, za telovadbo, za osebno higieno in lep videz, za modno oblačenje. Kljub temu pa jih še vedno veliko noče priznati, da so nečimrni, Čeprav to ni noben greh. Moškim ni lahko: kajti, ko se znajdejo v krogu svojih prijateljev, je pogovor o kozmetiki, oblačenju, videzu še zmeraj tabu tema. Raje še naprej trobijo veCna nakladanja o dekletih, avtomobilih in seveda o službi, službi, službi... Drug drugega le redko (raje nikdar) pohvalijo glede obleke, Čevljev, las, kože, kar doma pred ogledalom radi priznajo sami se- bi. Zakaj bi se sicer sploh trudili? Tu nastopi ženska: ker se moški nove dobe potrudi za svoj videz, pričakuje, da bo boljša polovica opazila novo obleko, Cisto kožo, urejene lase, kakšno mišico veC... Na ženske ni ravno lahko narediti posebnega vtisa, saj konec koncev pričakujejo, da bodo moški urejeni; vsekakor pa jim godi, Ce se za to potrudijo. Zanimiva je primerjava s 70-timi leti: takrat je bilo bolj običajno, da se je tip v soboto zvečer stlačil v tesne kavbojke in oprijeto majico ah srajco, se polil z dišečo vodo in bil prepričan, da bodo mačke v gostilni ali disku padle v nezavest, devetdeseta pa so glede tega prinesla marsikaj pozitivnega. Kaj je slabega na tem, da moškega skrbi, Ce ima nečisto kožo, Ce se rad lepo obleče, Ce skrbi za telesno kondicijo? Tako samoljubje je samo (obojestransko) koristna zadeva. Pri tem se ni treba bati, da bi zašli v pretiravanje in skrajnosti, saj si jih najbrž ne želi prav veliko (tistih, normalno povprečnih namreč), da bi imeli kožo kot dojenček, da bi jim zaradi gromozanskih mišic pokah šivi na suknjicu ah da bi se oblačili tako, kot da so pravkar ušli z modne steze najbolj avantgardnega kreatorja. Cisto preprosto gre za to, da so moški dojeli, da si ženske ne žehlo prebiti svojega življenja z debelimi, zanemarjeno oblečenimi moškimi z zariplimi obrazi in telesom, ki zaudarja po potu. Zato so jim postavile zrcalo. Odlično. (KaN) Ubijalska statistika Cigarete oziroma kajenje so za življenje pogubne. Svetovna zdravstvena organizacija je zbrala podatke, ki dokazujejo, da: - ženske zdaj pogostje-je zbolevajo za pljučnim kot za rakom na prsih, zaradi katerega jih sicer največ umre, - da jih od veC kot 200 milijonov kadilk po svetu pol milijona vsako leto umre zaradi bolezni, ki so posledica kajenja, - da, vsaj v ZDA in Veliki Britaniji, od 80 do 90 odstotkov od vseh rakov povzroča kajenje. (KaN) Pomoč narave pri lepoti Nase kozmetično tržiSCe je pravkar obogatila zanimiva novost - preparati visokokakovostne nemške naravne kozmetike Annemarie Borlind, za kar je poskrbel Imex Trade d. o. o. Od večine drugih se ta kozmetika odlikuje po tem, da dragocene sestavine kozmetičnih proizvodov izhajajo izključno iz narave in skrbijo za izboljšanje funkcije kože, jo negujejo in spodbujajo njen naravni regeneracijski proces. Annemarie Borlind zaupa učinkovitosti narave že tri desetletja, osnova pa so visokokakovostne sestavine iz ekološko najčistejših področij z vseh koncev sveta. Pri proizvodnji uporabljajo izredno čisto vodo iz svojega vira v kraju Calw v Schwartzwal-du v Nemčiji. Lastnica tovarne je v svoje izdelke vključila dragocena zeliščna olja in naravno pridobljene surovine, leta izkušenj v povezavi z nasodobnejso tehnologijo pa so omogočila razvoj nove generacije naravne kozmetike, ki je prilagojena individualnemu tipu kože. Pri proizvodnji veljajo stroge zapovedi, med katerimi tudi ta, da ne smejo narediti škode nobenemu živemu bitju ali okolju, prepovedana je uporaba surovin, pridobljenih iz mrtvih živali (kolagen, elastin, hormoni), testov na živalih ne izvajajo, pa tudi embalaža mora biti ekološko neoporečna. Pre začetkom uporabe teh preparatov morate spoznati svoj tip kože, saj se po tem lahko odločite za U-linijo za mastno kožo, Rosentau-linijo za normalno kožo do 30. leta, ZZ-Sensitive linijo za občutljivo, LL-BI-Aktiv linijo za zrelo kožo po 30. letu ali za System Absolute za zrelo kožo. Učinkovitemu pospeševanju regeneracije kože (liftingu) je namenjen AHA Com-plex, ki vsebuje sadne kisline z liposomi in je brez kemičnih konzervansov, emulgato-rjev in barvil. V sklop te kozmetike sodi Se Body Line Sportive, nekaj posebnih proizvodov in dekorativna kozmetika. (KaN) Ml MED SEBOJ / OTROK IN PROSTI CAS Starši morajo poskrbeti za ravnovesje med otrokovim učenjem in delom Starši prevečkrat pozabljajo, da uCenci potrebujejo dovolj sprostitve, prostega časa, igre in zabave. Delo v šoli terja od uCenca telesne in duševne napore, a tudi doma ni sproščen, ker ga čakajo šolske naloge, pa še pomoC v družini. Odrasli tako radi govorimo o brezskrbnem otroštvu - pa ni res, tudi otrok ima skrbi, zato potrebuje sprostitev, potrebuje prosti Cas. O tem, koliko in kako naj ga uporabi, smo za nekaj misli naprosili socialno delavko Natašo Nikolič. Prosti Cas je ena od osnovnih potreb človeka, ki ga premalo cenimo. Ljudje imamo različna mnenja in razlago za prosti Cas. Eni ga prepuščajo naključju, drugi ga pojmujejo kot lenarjenje. Nekateri pa celo menijo, da je to potrata Časa in ga izrabijo za delo in za pridobitev boljših materialnih dobrin. Premalo ljudi pa se zaveda, da je prosti Cas potreba in ne lu-ksus. NihCe ne more iz dneva v dan samo delati, ali se samo učiti, ker se človeški organizem iztroši in tako hitreje zboli. Prosti Cas naj bi sluzil obnavljanju in ohranjanju psihičnih in fizičnih moči za delo. Tudi stroj se izrabi, Ce ne skrbimo zanj, kaj šele človek, ki je živo bitje, in konCno otrok, ki je v razvojnem obdobju. Za zdrav razvoj osebnosti je prav, da je dan razdeljen na tri dele, in sicer 3 x 8, to se pravi en del dela, drugi počitka, tretji spanja. Kar ste dejali, velja za vse, tako za odrasle, kot otroke. Preusmeriva misli k učencem: prosti Cas je torej nujen, kaj pa zabava in sprosi-tetv? Zabava in sprostitev sta vse večji potrebi modernega življenja, ki je polno stresov. Mladi potrebujejo gledališče, kino, pa druge kulturno zabavne prireditve in seveda TV in radio, kajti glasba postaja vse večji del njihovega sveta. Da se razvijajo v celovite osebnosti, si morajo nabirati najrazličnejše izkušnje in življenjske vrednote, tako na telesno - fizičnem kot na intelektualnem, moralnem in socialnem področju. Kakšna pa je vloga družine pri prostem času uCenca? Družina ima najpomembnejšo vlogo pri organiziranju in uresničevanju prostega Časa. V predšolskem obdobju do šole so družinski vzgojni vplivi najmočnejši, ker otrok največ Časa preživi v družini in ker se v tem obdobju postavlja temelj bodočemu otrokovemu življenju in se oblikujejo mnoge osebnostne lastnosti človeka. To pomeni, da morajo biti starši pozorni na to, kako si sami razporejajo prosti Cas in kako navajajo otroka na razporeditev le-tega. Tudi igro gre jemati resno, kajne? Igra je v prešolskem obdobju najbolj pomembno opravilo in nepogrešljivi del otrokovega življenja. Z igro otrok razvija svoje sposobnosti, spretnosti, v igri se uCi živeti, sodelovati z vrstniki, prilagajati se kolektivu, sprejemanja, dajanja in odpovedovanja, pravil igre, vedenja. Seveda morajo v začetku starši sodelovati pri otrokovi igri, mu pokazati in razložiti pravila, dati pobude, informacije itd. Obenem pa naj starši dajo Cim veC možnosti, da bo otrok pri igri samostojen. Seveda je treba izbrati tudi primerno igraCo glede na starost in funkcionalnost igrače. To velja za predšolske otroke, ki jim starši vceplja- jo red v njihov vsakdanjik. Kaj pa uCenci? Z vstopom v šolo ima otrok vse manj Časa za igranje, vendar se moramo zavedati, da gre tudi v šolskem obdobju za otrokov vsestranski razvoj. Igra je pomembna, uCenec mora imeti Cas zanjo, kot za rekreacijo in zabavo, ki sta prav tako nujno potrebni. Prav bi bilo, da bi vsi starši razumeli, da uCenec potrebuje neko harmonijo v svojem vsakdanjem življenju. Starši so dolžni skrbeti, da je pri uCencu pravilno ravnovesje med učenjem, delom in njegovim prostim časom. Otroci izkazujejo različne interese, starši naj jih spodbujajo in dajo možnost, da se ti interesi razvijejo. Starši so dolžni nadzorovati otrokov prosti Cas, a mu ga obenem pomagati organizirati. Naj ne dopustijo, da bo otroka vzgajala cesta ali samo televizija ali računalnik. Silivija Mozetič ^KK6W® OfROa JO PoffBiMEtf01 PRISPEVAJTE PO SVOJIH MOČEHI Žiro račun: 50181-654-41037. Hvala. Objave o prispevkih preberite v reviji Otrok in družina. Se je bal? Ne. Thora ni bilo strah. Bil pa je previden. In prav ta previdnost mu je velevala, naj se umakne nevarnosti, ki je ni poznal. Naglo se je začel zato vzpenjati po strmem, skalnatem gorskem pobočju. Sele na vrhu je spet obstal. Malo tudi zato, da bi počakal Muso, ki je zasopel hitel za njim. Thor je poslušal. Čudni lajež se je vzpenjal po obronku in je postajal vse glasnejši. Nenadoma je medved zagledal tudi psa vodnika. Ravno je lezel prek roba, za njim pa ostali sledniki. Zbegano so obstali in gledali v dolino. Grizlija je od njih ločevala samo dolinica, v kateri sta še pred kratkim počivala. Kaj zdaj? Naj se bori? Stari Indijanec Mitsun je res dohitel Brucea in Langdona. Kako sta bila vesela, da je s seboj pripeljal trop slednih psov! Zdaj nista več dvomila, da je grizli njim. Dan je bil razburljiv, saj so psi našli grizlijevo sled in so zdaj že nekaj kilometrov z glasnim laježem hiteli po njej. Žrtvi so biti tik za petami, so vedeli lovci. V njih je plala želja po zmagi, prvinski nagon po premoči, stara človekova želja, da bi si podredil naravo in ji dokazal, da je sicer šibkejši, a pametnejši. Pomeriti se s tako mogočno zverino, kot je sivi grizli! Okusiti drhtenje vsake mišice in premagati strah v sebi... Thor je opazoval pse. Ni mu bilo do boja, imel je pomembnejše opravke. Čuden nemir ga je zajel. Kdo si ga drzne vznemirjati v njegovem kraljestvu? Zamomljal je in se naglo začel umikati. Saj so bile še druge doline, druga jezera! Poiskal jih bo. Vse višje in višje je plezal. Sele pred majhno sotesko se je za trenutek ustavil, nato pa je izginil v njej. Takoj za njim se je vanjo zavlekel tudi Muska. Nato se je Thor napotil čez visoko steno. Komaj je iskal pot med skalami, visokimi kot hiše. Kar naprej se je oziral, da bi videl, ah gre mah lahko za njim. Ce je Muska obstal, se je Thor vrnil in poiskal lažji prehod. Pasji lajež je bil nekaj časa daleč za njima; nenadoma pa se je na krilih vetra povzpel prav do njunih ušes in postajal čedalje glasnejši. Psi so se pognali po obronku navzgor. Grizli je spet obstal. Zdaj je že lahko zavohal svoje preganjalce. Skupaj z vonjem po psih je ujel še nekaj veliko nevarnejšega: vonj po človeku! Thor jo je še hitreje ubral navzgor. Razburjeno lajanje in hropenje psov je bilo zdaj kvečjemu sto korakov proč. Grizli je hitro zavil v razpoko med skalami in si temeljito ogledal svoj položaj. Na eni strani so stene skoraj navpično kipele v nebo, na drugi so se strmo spuščale v dolino. Razen ozke stezice sploh ni bilo poti do kraja, kjer sta obstala medveda. Stezica je bila komaj tako široka kot Thor. Grizli je bil zadovoljen. Ah, saj res, kaj pa Muska? Nanj je skoraj pozabil. Revež je drhtel po celem telesu! Thor ga je popeljal tik ob steni mimo, nato pa se je postavil predenj, da bi ga varoval. Bil bi bolj zadovoljen, če bi mladiča lahko skril v kakšno votlino, a za to ni imel časa. Zdaj je stal in čakal. Njegove žareče oči so srepo opazovale vhod v njuno zaklonišče. Thor je še enkrat pretehtal svojo izbiro. Kar pravo mesto za boj bo. Zdaj naj pride, kdor hoče -četudi psi! In psi so prišh. Pred ozkim vhodom so zastati, nato pa je prvi planil naprej. Za njim se je začel prerivati ves trop. Zadnji so potiskali prve in skušali prek njih priti do medveda. Prednji pa so še pravi čas obstali na ozkem prehodu. To je Thor pričakoval. Strahovito je zarjul in se vrgel nanje. Z desno šapo je pred seboj rušil režeče gobce, da se je Muski zazdelo, kot da bi bilo nenadoma pasjega tropa pol manj. Prvemu psu je grizli zlomil vrat, drugemu odtrgal glavo. Nato se je pognal naprej in tretjega pa- hnil v prepad. Ostalih devet psov je pobegnilo, preden jih je razjarjeni medved lahko dosegel s svojo smrtonosno šapo. Toda Langdonovi psi so bili zelo bojeviti - lahko bi jih obesiti za ušesa, pa niti pisnili ne bi. Usoda pobitih tovarišev jih ni za dolgo odvrnila od plena. Zdaj so se odločiti za premetenost. Drug za drugim so se odpravili po ozki skalni stezi, dokler niso prišli do potice, kjer je stal Thor. Spretno so se ogibali besnega grizlija in ga bliskovito obkoliti. Nenehno so lajati in režati, da bi s hrupom obvestiti svoje gospodarje, da držijo plen. Biti so ponosni, da dobro izpolnjujejo svojo nalogo. Navadno so dražiti in mučiti žrtev in ji toliko časa preprečevati beg, dokler niso prišli gospodarji in jo pobiti. A tudi Thor je bil prekaljen bojevnik - nič slabši kot njegovi preganjalci. Po treh, štirih neuspešnih poskusih, da bi potolkel katerega od psov, se je umaknil na veliko skalo, za katero je čepel Muska. Psi so nehali lajati. Thor se je še vedno umikal navzgor. Mali medvedek je pomislil, da je zdaj vsega konec. Se njegov prijatelj je bežal pred temi divjimi vragi - kaj torej ostane njemu? Tedaj je v steni, b kateri se je tiščal, odkril ozko, podolgovato razpoko. Tja se je zavlekel v smrtnem strahu in se ni več ganil. Tudi Thor se je ozrl za svojim varovancem. Očitno je mati sam poskrbel zase, si je mislil. Grizli ni smel izgubljati časa. Počasi se je umikal proti ozkemu prehodu, edini rešilni bilki. Psi so lajati kot nori in njihova dlaka se je ježila. Tako blizu so bili Thoru, da bi jih lahko dosegel. Biti so tako razdraženi, da so pozabiti na previdnost in so za seboj pustili nekaj praznega prostora. Grizli je izkoristil nezava-rovanost sovražnikov in jih je nenadoma brez glasu preskočil. Tako jim je presekal umik. Psi so začeti negotovo tekati sem in tja ter se skušati splaziti mimo nje- ga. Thor je z mogočnim udarcem zadnjega v vrsti pobil na tla. Njegov smrtni krik je paral skalovje. Smrtni krik sta slišala tudi Bruce in Langdon, ki sta se hitro vzpenjala po obronku. Medtem je Thor mimo legel in začel trgati svojo žrtev. Nato je vstal in se sploh ni več oziral na pse, ki so se z jeznim bevskanjem spet približevati. Le kje je Muska? Nobenega sledu o mladiču! Bržkone je bil dovolj pameten, da se je povzpel na hrib. Sicer pa je bil skrajni čas, da se tudi Thor umakne z bojišča. Posebno, ker je čutil, da se približuje njegov največji sovražnik - človek. Zato se je začel vzpenjati na hrib. Psi so ga še naprej spremljati. Zato je včasih postal in zarežal nanje. Postajali so čedalje bolj brezobzirni. Nenadoma se je eden od psov odločil, stekel naprej in kot strela hitro zaril zobe v Thorovo nogo. To je bilo pa že preveč! Thor je zarjul, se obrnil in podil svoje preganjalce kakih trideset metrov. Nato se je spomnil, da s tem po nepotrebnem trati čas in da bo bržkone naletel na puškino cev. Po vetrn je čutil, da Brace in Langdon nista mogla biti daleč. Imel je srečo, da sta šla z vetrom in ju je lahko zavohal. Zato tudi ni hotel spremeniti svoje smeri. Vedel je, da bi sicer še prej prispel na dl, tako pa je potreboval kar pol ure, da je pri- šel na drago stran hriba. Prepričan je bil, da se bo rešil, če mu lovti ne bodo prekrižati poti. Največje težave so bile šele pred njim! Zadnjih dvesto korakov je moral namreč grizli teči čez gol predel vrh hriba, če je hotel priti na drugo stran svojega kraljestva. Najprej je za trenutek okleval, nato se je pognal v dir. Začudeni psi so obstati. To je bilo dovolj, da je Thor dobil štirideset korakov prednosti. Sele takrat so se zdramiti in jo med bevskanjem ucvrli za njim. Dolge tri minute bi lovci lahko merili v grizlija. Zlasti na koncu se je njegova mogočna temna postava jasno odražala od snega. Poskakovala je kot velikanska kosmata žoga in se neverjetno hitro premikala. Bruce in Langdon sta bila komaj štiristo metrov stran, na bližnji vzpetini. Seveda sta takoj pomerila in streljala. To je bil tisti neprijetni žvižg, ki se ga je Thor bal! Takoj je odjeknil tudi strel. Grizli je bežal - bežal na življanje in smrt. Druga krogla se je zarila le nekaj korakov stran od njega in sneg je pršel na vse strani. Grizli je naglo zavil na desno. Tedaj se je oglasil še tretji strel. Medved je omotičen padel po tleh. Krogla ga je oplazila po desnem ušesu. Nič hudega ni bilo, le nekaj kapelj krvi se je pokazalo. Thor si je hitro opomogel. A ko je hotel vstati, so nanj navalili psi. Grizli so ga, kjer so dosegli. Ves iz sebe je začel mlatiti po napadalcih. Končno se jih je otresel. Urno je ubral še nekaj metrov navzgor in končno dosegel varni vrh. Spodaj je Langdon preklinjal: »Preklete živali! Tako tesno so mu za petami, da ne morem streljati!« Res ni bilo mogoče ničesar ukreniti. Krvi željni psi so nehote ščitili bežečega medveda, saj so mu biti tik za petami - tudi potem, ko je izginil za hribom. Njihov upehani lajež je bil bolj podoben hropenju, vendar niso odnehati. Kako sta bila Bruce in Langdon razočarana! Kratko malo nista mogla verjeti, da jima je grizli pobegnil. »Konec, za danes je konec,« je vzdihnil treznejši Bruce in povesil puško. »Ne! Nihče nama ne bi verjel, če bi mu pripovedovala, kaj se nama je zgodilo!« je besnel Langdon. Ni se mogel sprijazniti s porazom. Pa saj sta ga imela tako rekoč na muhi, salamenskega medveda! Očitno je bil neverjetno prebrisan in je te kraje odlično poznal. Morala sta priznati, da je zmagal. »Res je zmagal - ampak samo tokrat!« sta zapretila lovca. Napisal: J. O. Cunvood Narisal: 2. Lordanič (Se nadaljuje) Starčka sta imela putko zelo rada, ta pa jima je v zahvalo veselo kokodakala in ju vsako jutro razveselila z dvema svežima jajcema, ki sta vrniti moč in zdravje bolnemu starčku. Bližala se je zima in putka se je na zapuščeni kmetiji spet dolgočasila. »To vendar ne more biti tisto imenitno in gosposko življenje, o katerem se mi je sanjalo,« je skrušeno premišljevala, ko se je potikala okrog kmetije. Odločila se je, da zapusti dobra starčka in se odpravi naprej, svoji sreči naproti. Naslednjega jutra sta osamljena, ostarela kmeta, našla v putkinem gnezdu kar štiri debela jajca, putke pa ni bilo na spregled. Klicala sta jo in iskala, o njej pa ni bilo ne duha ne sluha. Radovedna kokoš je medtem že prispela v sosednji zaselek, se sprehodila med hišami in previdno opazovala, kje bi ji najbolj ugajalo živeti. Po večurnem tavanju okrog hiš in dvorišč se je ustavila ob veliki hiši ob potoku, ob kateri se je noč in dan vrtelo ogromno mlinsko kolo. Na lično pospravljenem in pometenem dvorišču je mrgolelo kokoši, piščancev, muck, gosi, rac in zajcev; putka je sklenila, da se bo karseda neopazno pomešala med preostale kokoši, a jo je zajetna gospodinja nemudoma opazila: »Glej jo, glej, kako lepa kokoš,« si je rekla in zajela veliko pest otrobov iz vreče ob vhodu mogočne hiše. Ko je grahka videla, da ji mlinarica noče nič žalega, se ji je plaho približala in začela zobati zrnje iz njene dlani. Tedaj je izza vogala pridrvel srdit petelin, se postavil kvišku in zaprhutal s kriti. Gospodinja je urno pograbila metlo, odpodila nepridiprava in do konca nakrmila sestradano putko, ki se je odločila, da ostane pri dobri mlinarici. Ker so jo domače kokoši zvečer divje napadale in jo skušale pregnati iz kokošnjaka, je putka smela stanovati pri zajčkih. Da bi se prikupila gospodinji, je naslednje jutro v gnezdo znesla dve veliki, debeti jajci. »Samo še danes,« si je rekla, »toliko, da vidijo, kako lepa jajčka znam nesti, potem pa konec. Postati moram prava imenitna kokoš...« Mlinarica, ki se kar ni mogla načuditi žlahtni grahasti kokoši in njenim bleščečim belim jajcem, ki so bila celo večja in boljša od gosjih, je putko še bolj vzljubila in ji je vedno postregla z najboljšo pičo. Tako je kokoš dolgo, mimo in srečno živela pri mlinarju. Vsak dan je nesla jajca, se pogovarjala in igrala z zajčki, zabavala mlade goske, nagajala muckam, radovedno raziskovala okolico mlinarjeve domačije in sploh živela mirno, lagodno in spoštljivo življenje. Nekega soparnega dopoldneva se je napotila na sprehod k bližnjemu ribniku; medtem ko so ostale kokoši brskale po gnoju in iskale črvičke na travniku ob potoku, se je putka rajši sprehajala. Ko je upehana prisopihala do ribnika, kjer je mlinar namakal svoj trnek, se je sklonila proti vodi in v kristalni gladini zagledala svojo nerodno, zavaljeno pojavo. »Uf, kako sem grda in debela,« je prepadena pomislila putka. »Seveda, saj lahko po mili volji nenehno zobljem samo najboljše in najžlahtnejše zrnje. Kmalu bom postala podobna velikemu grahastemu balonu...« Ob misli na svojo debelost - putka je vendar hotela postati imenitna, gosposka dama, ne pa zavaljena in nerodna težka kokoš, ki se komaj vali po prostranem dvorišču, se je košata graha-sta kokoš zgrozila nad svojo zunanjostjo. Ko se je pozno popoldne vrnila domov, je še zadnjič hlastno pozobala zlatorumeno zrnje iz mlinaričine sklede, popila zajetno skodelo hladne vode, zagrebla jajčka na dno svojega umetelno spletenega gnezda in odšla. Med potjo ji je bilo hudo pri srcu in ob misli na dobro mlinarico, se ji je milo storilo, vendar je vedela, da se mora premagati, stisniti zobe in iti naprej. Pozno zvečer je utrujena in osamljena počepnila na lato mogočnega kozolca blizu zapuščene domačije in izmučena zadremala novemu dnevu naproti. Ker je hotela spet doživeti nekaj novega in razburljivega, je putka obšla mesto, ki jo je odbijalo s svojimi velikimi uticami, polnimi ljudi, ki so molče hiteti vsak po svojih opravkih, in se je šele naslednji dan napotila proti hiši, pred katero je zdolgočaseno predla shujšana siva mačka in skrivaj opazovala veliko belo gosko, ki je zadovoljno gagala na urejenem dvorišču. »Toliko časa sem že zdoma,« je bridko presunilo potepuško kokoš, »čas je, da si poiščem prijateljico; zvesto, dobrohotno in razumevajočo, pa malce gosposko, seveda,« je razmišljala putka, ko se je približevala beti goski. Košata grahasta kokoš je goski takoj ugajala in kmalu sta postati dobri prijateljici. Tako je putka ostala pri krojaču. Kadar gospodarja ni bilo doma, sta se z gosko radi tišpali in se odevati v mehak žamet ati šuštečo svilo, ki ju je hranil na poti- cah. Obmetavati sta se z bucikami pisanimi glavicami in si z velikimi ostrimi škarjami strigli neubogljiva peresa, ki se niso prilegala njuni damski postavi. Seveda sta kot gosposki dami prenehali nesti jajca in brskati za črvi; jedli sta le izbrano hrano, zviška opazovati svoje vsakdanje družice in se pogovarjati le o imenitnih, gosposkih rečeh. S svojo lepoto, uglajenostjo in eleganco sta se tako prikupiti gospodinji, da jima sploh ni zamerila, ker sta bili njuni gnezdi nenehno prazni in je morala jajca spet kupovati pri debeli branjevki na tržnici, pač pa sta ji zaradi redoljubnosti in snažnosti še bolj prirasti k srcu. Dolge tedne in mesece sta goska in grahka uživali v sladkem brezdelju in se pri tem imenitno zabavati, dokler ni bela goska nekega dne hudo zbolela in kmalu je košata grahasta putka ostala čisto sama na praznem krojačevem dvorišču. Dober mesec je žalostno tavala okrog puste krojačnice in objokovala ljubljeno prijateljico, nato pa je gospodinji znesla dve veliki bleščeči jajci, se še zadnjič nečimrno odela v mehko svilo in kosmat žamet ter se bogatejša za novo prijateljstvo podala novim dogodivščinam naproti. Ko je prišla v nov kraj, se je ustavila pri hiši, v kateri je že navsezgodaj, ko so daleč naokrog še vsi spali, gorela luč in je iz nje omamno dišalo po svežih orehovih rogljičkih. Ti so putki še posebno ugajati, saj jih je mlinarica rada pripravljala za zajtrk in se je putka vedno lahko posladkala z drobtinicami pod obloženo mizo. Nina Mazi (Se nadaljuje) KMETIJSTVO Nedelja, 26. novembra 1995 INSTITUCIONALNE DEJAVNOSTI / Z ZASEDANJA POKRAJINSKE GOSPODARSKE KONZULTE Se vedno premalo upoštevana specifičnost tržaškega kmetijstva O primarnem sektorju je v imenu vseh organizacij govorila Liliana Peščina Na nedavnem plenarnem zasedanju pokrajinske gospodarske konzulte pod predsedstvom predsednika tržaške Trgovinske zbornice Adalberta Donaggia, je v imenu sekcije za kmetijstvo, ribolov in gozdarstvo poročala ga. Liliana Peščina, predstavnica zveze velepost-nikov, v razpravo pa je posegel tudi ponovno izvoljeni predsednik sekcije Boris Mihalič. K njegovemu posegu se bomo vrnili prihodnjič, danes pa se pomudimo pri poročilu Liliane Peščine, ki je govorila v imenu vseh stanovskih organizacij kmetov na Tržaškem. V uvodu se je govornica zahvalila predsedniku Trgovinske zbornice za pozornost, ki jo ta namenja kmetijskemu sektorju s podpiranjem pomembnih pobud za ovrednotenje najbolj pomembnih področij krajevne dejavnosti, kot so oljkarstvo, vinogradništvo, cvetličarstvo, vrtnarstvo in živinoreja. Glede proizvodne strukture tržaškega kmetijstva je izpostavila njeno specifičnost v deželnem okviru zaradi majhnosti in razdrobljenosti podjetij. To pa narekuje, z zavzetostjo vseh dejavnikov od dežele in pokrajine, od trgovinske zbornice do gorske skupnosti in sindikalnih kmečkih organizacij, da se zavzamejo za uresničenje conskega razvojnega naCrta za kmetijstvo in gozdarstvo, za kar je bil že ustanovljen ustrezen odbor. Ta bi moral izdelati specifičen program, tudi ob upoštevanju posegov Evropske unije, in ki mora dobiti tako državno podporo kot pomoč Bruslja. Ta globalni načrt naj bi zasledoval naslednje prednostne cilje: a) izdelavo podrobnostnega conskega načrta za opredeh-tev kmetijskih območij v pokrajini, ki jih je treba zaščititi pred urbanističnim pritiskom; b) posvečati pozornost razvojnim smernicam raznih področij, značilnih za kmetijstvo tržaške pokrajine (vinogradništvu, oljkarstvu, cvetličarstvu, vrtnarstvu in živinoreji), opredeliti za vsako od teh področij možnosti in kriterije za njihovo izboljšanje, ki so nujno vezani na ovrednotenje pridelka in osvajanje gospo-darskega prostora na tržišču; c) ugotoviti možnosti za izboljšavo obstoječih podjetniških struktur z morebitno realizacijo še drugih nujno potrebnih struktur v predvidevanju zaželjene zemljiške preureditve; d) ugotoviti gospodarske politike za korektno upravljanje ozemeljskih omejitev, ki naj omogočijo realen razvoj kmetijsko-goz-darskega sektorja brez ogrožanja kmetijskih površin. V nadaljevanju se je ga. Peščina zadržala pri nekaterih specifičnih problemih posameznih sektorjev. Glede marikulture je menila, da preživlja hudo krizo ne toliko zaradi neugodnih naravnih okoliščin, kot bolj zaradi površnih interpretacij vloge tega sektorja. Svoje prispeva potem še stalno staranje zaposlenih, težave ribarjenja zaradi omejenega prostora, odsotnost razčlenjenosti in neustreznost komercializacije glede na nove marketinške strategije. Trgovinska zbornica se tega zaveda in je ocenila, da je treba ukrepati v korist sektorja z opredehtvijo smernic za njegov razvoj, specializirano podjetje ARI-ES pa je v sodelovanju s predstavniki sektorja izdelalo dokument oziroma program, ki bi ga bilo treba uresničiti za korektno in racionalno upravljanje bioloških resurzov obalnega pasu. Glede kraškega parka je poudarila, da ga je treba uresničiti ob nujnem spoštovanju varstva okolja skladno s potrebami kmetijstva in sploh korektne uporabe ozemlja. To pomeni, da je treba ohraniti območja, na katerih obstajajo zadostni in celoviti naravni ekosistemi, zaščititi zgodovinskost krajev, ovrednotiti rekreativne značilnosti, zagotoviti gospodarski in družbeni razvoj prebivalstva na zaščitenih območjih, zajamčiti in po možnosti povečati število kmetijskih podjetij na njem, iskati take oblike razvoja, ki bodo omogočile usklajevanje potreb po povečanju dohodka ljudi, ki živijo na območju bodočega parka. Ko se je zadržala pri varianti splošnega regulacijskega načrta za proizvodne dejavnosti, je ugotovila, da so v razpravi o njej bila zapostavljena območja, ki so namenjena kmetijski dejavnosti. Zahtevala je zato, naj pristojne oblasti poskrbijo, da se s tem urbanističnim instrumentom zagotovi v tržaški pokrajini večje število območij, na katerih naj se spodbudi proces proizvodnega razvoja v smislu kakovosti kmetijskega sektorja in obenem prepreči, da bi se ozemlje ščitilo samo z omejevalnimi sistemi. Nadalje je govornica ponovila zahtevo, naj bo vsa tržaška pokrajina vključena v seznam zapostavljenih območij, zavzela pa se je tudi za obnovitev pogajanj za olajšane kontingente, ki v nekaterih primerih negativno vplivajo na krajevno proizvodnjo. Pri tem je kot konkreten primer navedla Kraško zadružno mlekarno, kateri bi morali zagotoviti večje količine iz Slovenije uvoženega mleka, ker bi to pomenilo tudi posredno podporo ohranitvi krajevnega živinorejskega premoženja. Svoj poseg v imenu vseh stanovskih kmečkih organizacij na Tržaškem je gospa Peščina sklenila s poglavjem o kmečkem turizmu in poudarila, da predstavlja ta dejavnost pomembno vlogo pri ovrednotenju pristnih domačih pridelkov in lepote kraške pokrajine. Pri tem je opozorila, da je postopek za odobritev novega normativa, ki bi moral narediti več reda v tej dejavnosti, že zelo napredoval. CVETLIČARSTVO / FlORITEC V SANREMU PRILOŽNOST ZA OBRAČUN Edina ugodna gibanja v italijanskem cvetličarskem sektorju so izvozna V Samemu se je pred kratkim končal tradicionalni Fioritec, cvetlična manifestacija, ki po pomenu daleč presega ligurijske in državne meje, saj sodi Sanremo med svetovna središča gojenega cvetja. Poleg predstavitve novih priprav za gojitev cvetja, je bila osrednja tema letošnje prireditve posvečena vprašanju kvalifikacije ligurijskega cvetja s predstavitvijo zaščitnega znaka »Qualita Sanremo«. Pobuda ima propagandni znaCaj, saj so tudi za cvetočo cvetlično industrijo, za razliko od prejšnjih let, nastopili Časi boja za tržišče. Redni obiskovalci te prireditve so tudi tržaški cvetličarji. Italijansko cvetličarstvo kljub upočasnitvi proizvodnje v prvih mesecih preteklega leta doživlja razmeroma ugodno obdobje. Po eni strani se je domače povpraševanje po cvetju umirilo, uvoz se je drastično zmanjšal, cene so na splošno ostale na lanski ravni ah se celo nekoliko znižale, medtem ko so se splošni proizvodni stroški poveCah zaradi podražitve plinskega olja. Po drugi strani pa se je zaradi padca vrednosti lire znatno povečal izvoz in je ita-lijansko cvetje na tujih trgih postalo bolj konkurenčno. Na osnovi zbranih podatkov je v letu 1994 od skupnih 23 tisoč hektarjev cvetličnih površin 50 odstotkov odpadlo na rezano cvetje, 27 odst. na gojišča in na okrasne grmovnice ter 23 odst. na lončnice. V zadnjih štirih letih je proizvodnja rezanega cvetja presegla 4,5 milijarde cvetic in 230 milijonov lončnic. Letna poraba na osebo, ki je leta 1990 znašala okrog 140 tisoč lir, se je v lanskem letu ustalila na 122 tisoč lirah, tako kot leta 1987. Poraba cvetja na osebo je v evropskih državah v istem Časovnem loku nihala od najmanj 60 do največ 200 tisoč lir. Vrednost izvoženega italijan- skega cvetja je leta 1993 presegla 43,6 milijarde lir. Od te vsote je na rezano cvetje odpadlo 52 odst., 24 odst. na »žive« rože (lončnice in grmovnice) in enak odstotek na gojitveni material. Kar 45 odst. vsega izvoza je šlo v Nemčijo, M je od nekdaj največji odjemalec italijanskega cvetja, 13 odst. na Nizozemsko, 24 odst. pa v druge države. Uvoz cvetja v Italijo se je medtem zmanjšal za 11, 4 odstotka. Omenjeno razvrednotenje lire in njen izstop iz evropskega denarnega sistema je izdatno spodbudil domaCo proizvodnjo. Ocenjujejo, da se je povečala za 5 do 7 odstotokov pri rezanem cvetju in za 12 do 15 odstotkov pri lončnicah, največ pri cvetnih. Kljub tem podatkom, pa so italijanska proizvodna cvetličarska podjetja v težavah zaradi razmeroma skromnih dohodkov, ki omejujejo možnost avtofinanci- ranja. Proizvodna območja so namreč raztresena po vseh deželah z majhnimi podjetji, ki si ne morejo omisliti tehnološko najmodernejših gojitvenih pripomočkov, primernih za podjetniško in marketinško logiko. Na trgovsko učinkovitost podjetij vpliva negativno tudi velika razdrobljenost ponudbe glede na organizacijo distribucije pridelka. Del krivde za tak položaj pa pade tudi na neučinkovitost javnih ustanov, ki ne skrbijo dovolj za raziskovalno dejavnost, eksperimentiranje, tehnično svetovanje in drugo, da bi lahko zlasti manjša podjetja izkoriščala najnovejše tehnološke dosežke in izkušnje. Prireditve, kakršne prirejajo v Sanremu, so prav zaradi tega dobrodošle tako v smislu seznanjanja pridelovalcev s tehnološkimi novostmi, kot s svojo promocijsko vlogo na domačih in predvsem tujih tržiščih, (-en) r DEŽELA / PRORAČUN Stanovske organizacije kmetov prve na posvetu z deželno upravo V okviru posvetovanj o deželnem finančnem proračunu je novi predsednik deželne vlade Sergio Cecotti (na posnetku -foto Balbi/KROMA) najprej sprejel predstavnike deželnih stanovskih kmečkih organizacij. Skupaj z odborniki za proračun Leprejem, za kmetijstvo Zoppolatom in za ozemeljsko načrtovanje Puiattijem je predstavnikom kmetov pojasnil glavne smernice politike deželne vlade in posamezne postavke proračuna, predvsem tiste, ki bolj neposredno zadevajo kmetijski sektor. Odbornik za proračun Lepre je poudaril, da bo v splošnih smernicah politika nove deželne vlade usmerjena k decentralizaciji in podpiranju lokalnih avtonomij (pokrajin, občin, gorskih skupnosti), za kar bo nujno čimprej uresničiti zadevni deželni zakon. Za gospodarstvo bo v tekočem letu namenjeno okrog 1050 milijard lir, za kmetijstvo pa bo na razpolago iz deželnih fondov po 90 milijard za vsako leto v naslednjem triletju, skupaj torej 270 milijard v treh letih. Za uresničitev parkov je predvidenih 14-15 milijard lir, za razne cilje Evropske unije pa okrog 1.000 milijard lir. Odbornik za kmetijstvo Zoppolato je govoril o težavah deželne vlade z naložbami javnega denarja zaradi neustreznosti in nepriznavanja deželnih zakonov s strani Evropske unije, kar nujno sili k odobritvi takoi-menovanega enotnega besedila deželnih kmetijskih zakonov. Potrebna je reforma o kmetijskih kreditih, reforma zavoda ERSA, v okviru katere je treba urediti tudi problem promocije kmetijske proizvodnje in vprašanje strokovnih služb. Predstavniki stanovskih organizacij so poudarili, da je nujna predvsem bolj učinkovita politika deželne vlade v korist kmetij- stva, ki naj spodbuja prehod na večjo kvaliteto poizvodov, za kar so seveda potrebna specifične strukture in organizmi. Poudarili so nadalje problem ozemlja in nujnost revizije deželnega urbanističnega načrta ter problem parkov, ki naj bodo v funkciji družbenega in gospodarskega razvoja. Končno so predstavniki stanovskih organizacij menili, da nič ne koristi, če je denar, a se ga zaradi neučinkovitosti birokratskih struktur ne more uporabiti. Na ta problem so kmetijstke strokovne organizacije Se posebej občutljive. Mnenja in stališča stanovskih organizacij je razložil tajnik Kmečke zveze Edi Buka-vec. Poudaril je, da morata deželna vlada in sploh vsi deželni organizmi v tej splošno nakazani viziji deželne politike nujno podpreti načrt za globalni razvoj kmetijstva v tržaški pokrajini. Podčrtal je zahtevo, da se vsa pokrajina vključi med zapostavljena območja in da se tudi tržaškim kmetom zagotovi voda po znižani ceni. Glede ro- nim območjem pa je Bukavec poudaril, da Kmečka zveza deluje na vsem obmejnem območju dežele Furla-nije-Julijske krajine, kjer živi slovenska narodna skupnost in da je zato neobhodno, da deželna uprava prav zaradi tega namenja večjo pozornost območju ob državni meji. (jk) ARGENTINA / DVODNEVNI OBISK BRITANSKE PRINCESE Princesa Diana je osvojila Argentince 70-letna moti žrtve v vojni zo Folklonde jo je ostro nopodlo BUENOS AIRES -Vojno za Falklandske ali Malvinske otoke je za hip zasenčil obisk britanske princese Diane v Argentini. Predvčerajšnjim je namreč 70-letna mati ene izmed žrtev vojne leta 1982, visoko gostjo opsovala. To se je zgodilo, ko je Diana zapuščala onklo-ško kliniko v Buenos Airesu v okviru svoje humanitarne dejavnosti. Starka jo je z drugimi radovedneži čakala pri vhodu. Ko se je princesa prikazala, ji je zabrusila v obraz: »Hija de puta!« NOVICE 20 tisoč Moskovčanov brez telefona zaradi požara MOSKVA - Vsaj 20 tisoč naročnikov je v Moskvi brez telefona zaradi požara, ki je predsinočnjim uničil več deset metrov telefonskih žic. Vest je včeraj objavila tiskovna agencija ITAR-TASS. Gasilci so ogenj pogasili v noči na soboto, delavcem telefonskega podjetja pa š6 ni uspelo popraviti škodo. Agencija ITAR-TASS ne pojasnjuje, zakaj in kako je izbruhnil požar. Navaja, da so telefonske zveze prekinjene v vsej mestni četrti Certanovo na jugu Moskve in da marsikje ni elektrike. Naomi Campbell ima deformirane prste na nogi LONDON - Slovita čmopolta manekenka Naomi Campbell ima deformirane prste na nogi, kar bi zahtevalo večkratni kirurški poseg. Ahilovo peto oziroma prst črne Venere so odkrili nekateri fotoreporterji, ki so jo ujeli v svoje kamere, ko si je med modno revijo sezula čevelj zato, da bi si olajšala bolečino. Neki ortoped, ki si je ogledal fotografije, je celo tvegal diagnozo: Naomi bi se morala čim prej operirati, kar bi ji onemogočilo nastop na modnih revijah za šest mesecev. (Kurbina hči!) Policaji so takoj prijeli ženico, ki pa je padla v nezavest. Diano dogodek vsaj na videz ni prizadel, saj je nadaljevala svoj obisk z nasmeškom na ustnicah. Sicer pa so Argentinci dobro sprejeli Lady D. Tamkajšnji časopisi so ji posvetili veliko pozornost in jo prikazali v lepi luči. Diano je sprejel tudi argentinski predsednik republike Carlos Menem na zasebnem kosilu. Časopisi pišejo, da je Menem s tem želel Londonu posredovati željo, da bi nadaljeval pogajanja za diplomatsko pridobitev suverenosti nad Fal-klandi oziroma Malvi-nami, ki se jim Argentinci nočejo odpovedati. Najbolj hudomušni vedo tudi povedati, da je med sprejemom prišlo do majhnega incidenta. Ko so se po kosilu postavili na stopnišču pred predsedniško palačo za sliko, je Menem namreč skušal Diano elegantno potisniti za stopničko nižje, da bi ublažil višinsko razliko (Menem je namreč majhen). Toda visoko-noga princesa je mirno, a odločno vztrajala na svojem mestu. Sicer pa je bil ves Dianin obisk v Argentini uspešen. Večerje v dobrodelne namene, na kateri je bila častna gostja, se je udeležilo izredno veliko ljudi, pa čeprav je vstopnica stala približno 700 tisoč lir, marsikdo pa sploh ni prišel na vrsto. MOZAMBIK / POMANJKANJE V Afriki se lasajo za vsako kapljo dragocene vode Tudi največje reke na Črni celini imajo zelo malo vode MAP UTO - Potovanje z motornim čolnom po reki Incomati v Mozambiku bi bilo verjetno veliko prijetnejše, če bi reka imela kanček vode več. Tako pa mora kapitan od časa do časa ukazati osebam na krovu, naj skočijo v vodo in plovilo porinejo s peščenih plitvin. Potniki morajo nato plavaje dohiteti čoln in se zopet skobacati nanj - kar lahko seveda pokvari užitek izleta. Vrh tega je voda slana, saj je reka tako suha, da strugo preplavlja Indijski ocean. Izlet z motornim čolnom je za Mozambik velik problem, ki je odvisen od zemljepisne lege države. Mo-zambiška obala se razteza 2500 kilometrov med Tanzanijo na severu in Južno Afriko na jugu. Večina mo-zambiških rek se izliva v Indijski ocean, izvirajo pa v Južni Afriki, Zimbabveju in Svazi-landu, vendar tudi te tri države krvavo potrebujejo vodo. Vlada v Maputu se je že večkrat pritožila na račun južnoafriške sosede, češ da črpa prevelike količine vode, predvsem iz reke Incomati, ki je priteče v Mozambik samo curek. Pred nedavnim je s tem v zvezi mozambiški minister za zunanje zadeve Leonardo S imao izjavil, da ima reka Incomati vodo le dva meseca v letu, medtem ko je bila pred nekaj leti reka polna vsaj deset mesecev letno. »Razmere se slabšajo iz dneva v dan. Celo v Zambeziju, največji reki v državi, je malo vode,« je dejal Simao. Južna Afrika se seveda izgovarja, da vzrok za pomanjkanje vode v Mozambiku ni južnoafriška poraba, pač pa suša, ki pesti celotno področje. Kljub temu mozambi-ške oblasti zahtevajo od južnoafriških, naj v Incomatiju puste vsaj dva kubična metra vode na sekundo. Poleg tega bi v Mozambiku želeli napolniti rezervoar jezu Massingir v južni pokrajini Gaza, kar bi pomenilo, da bi morala Južna Afrika dovoliti, da priteče v Mozambik približno 300 milijonov kubičnih metrov vode z reko Elephants, ki je tudi skupna obema državama. Južna Afrika trdi, da je to nemogoče. Da bi skušali rešiti problem, sta obe državi ustanovili komisijo, ki bo preučila vprašanje Incomatija. Mozambik si zaradi vode ni navzkriž samo z Južno Afriko. Protestira namreč tudi zaradi načrtov Zimbabveja, ki za namakanje polj namerava preusmeriti kar 70 milijonov kubičnih metrov vode reke Pungue letno. Načrt bi seveda dramatično zmanjšal priliv vode iz Zimbabveja in hudo prizadel zlasti Beiro (drugo največje mesto v državi) oziroma okolje ob ustju reke Pungue, kjer goje rakce, ki so na prvem mestu mozambiške izvozne trgovine. r ŽENEVA / KONFERENCA O POSLEDICAH NEMČIJA / RAZKRITJE DNEVNIKA EKPRESS Posledice nesreče v Černobilu še neznane WHO hoče imeti jasen vpogled nad tragedijo ŽENEVA - Pod pokroviteljstvom Svetovne zdravstvene organizacije je 700 izvedencev iz vsega sveta spregovorilo o posledicah černobilske tragedije. Skoraj deset let od najhujše mirnodobne jedrske katastrofe še vedno ni jasno, kakšne bodo dolgoročne posledice. Trenutno je znano, da je katastrofa povzročila beg več kot 400 tisoč ljudi, da je bilo posredno prizadetih več milijonov ljudi v Ukrajini, Belorusiji in Rusiji. Kakšne in katere pa so posledice na okolju, na zdravju in psihologiji ljudi in njihovih potomcih, pa bodo skušali ugotoviti v Ženevi. O Černobilu je bilo izrečenega in napisanega ogromno, a Svetovna zdravstvena ustanova hoče imeti jasen vpogled in zahteva točne številke ljudi, ki so umrli zaradi černobilskega radioaktivnega žarčenja. So bodoče generacije ogrožene? Koliko časa se bo nadaljeval sedanji trend rasti raka na ščitnici med otroki? Je še vedno nevarno ozemlje, ki ga je kontaminirala černobilska tragedija? Glede zadnjega vprašanja švicarski izvedenec Michel Fernex ni v dvomih: »Radioaktivni cezij, ki ga je zemlja vsrkala, se sedaj počasi vrača na površje in prehaja v prehrambeno verigo, kar bo imelo po- sledice tudi za človeški organizem.« Po njegovem so vode Dnjepra še vedno radioaktivne, z njimi pa namakajo polja v južni Ukrajini, tako da so posledice nepredvidljive, a vsekakor eksplozivne. Po ugotovitvah profesorja Eriča Voicea pa je položaj še vedno dramatičen. Seveda ni statističnih podatkov o rojstvu pohabljenih in prizadetih otrok, a ker se to dogaja s teleti in prašiči, je treba ta problem skrbno preučiti. Za sedaj je iz statistik jasno samo, da je na prizadetem območju padla nataliteta, in to ne samo zaradi sterilnosti, ki jo je povzročilo černobilsko žarčenje. Kancler Helmut Kohl naj bi tehtal 177 kg BONN - Nemški kancler Helmut Kohl tehta 177 kilogramov. Tako piše ljudski dnevnik Express iz Kolna v svoji včerajšnji številki. Vest je objavil celo na prvem mestu na prvi strani pod naslovom: »177 kil! Na pomoč, Kohl tehta vse več!« V članku med drugim zatrjuje, da naj bi kancler tvegal srčni infarkt. Resnici na ljubo Express ni prvi nemški dnevnik, ki je objavil vest o Kohlovi teži. Prehitela sta ga Meinzer Rhein-Ze-itung in Suddeutsche Zeitung, toda oba z veliko manjšim poudarkom. Ne gre za tako obrobno stvar, saj Kohlovi kilogrami v nemških časnikarskih krogih že dalj časa veljajo za pravo državno tajnost. Zdi se, da je vir informacije klinični list, ki so ga izpolnili v bolnišnici, v kateri so nemškega kanclerja pred nedavnim zdravili na prostati. Zabeležiti pa tudi moramo, da je kanclerjev glasnik včeraj odločno demantiral vest o 177 kilogramih. Slo naj bi za absolutno pretiravanje. Kohl je star 63 let, visok pa 1,93 metra. ® RAM 6.00 6.45 7.30 10.00 10.45 11.45 12.20 13.30 14.00 18.00 18.10 19.00 19.50 20.40 22.45 22.50 0.00 0.30 Aktualno: Euronews Kvarkov svet: Lovci samotarji Otroški variete Aspetta la banda!, risanke, 8.00 L’albero azzurro, 8.30 La Banda dello Zecchino, vmes risanke Aktualna odd. Zelena linija (S. Vannucci) Masa Nabožna odd. Sedmi dan, papežev Angelus Aktualno: Zelena linija v živo iz narave Dnevnik Variete: Domenica in (vodi Mara Venier), vmes športni oddaji (15.20) Cambio di campo, (16.20) Solo per i finali Dnevnik Nogomet: 90. minuta Variete: Domenica in Vremenska nopoved, dnevnik in šport Glasbeni variete: 38. Zecchino d’ oro - Zlati cekin (vodi Cino Tortorella) Dnevnik 1 Glasba: Stelle domani 1995-Tekmovanje Citta di Rieti Dnevnik 1, zapisnik, horoskop in vreme Film: Conto alla rovescia (krim., Fr.'’71) RAI 2 6.55 10.05 10.40 11,30 12.00 13.00 14.05 14.10 15.50 16.40 17.15 19.00 19.35 19.50 20.30 20.50 22.30 23.30 23.35 0.05 Variete: Jutro v družini, vmes (7.00, 7.30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30 in 10.00) dnevnik Variete za najmlajše Kviz: Che fine ha fatto Carmen San Diego? Nan.: Blossom Variete: Opoldne v družini (vodi M. Giletti) Dnevnik, oddaja o motorjih,13.30 Telecamere, vremenska napoved Aktualna odd.: Dalle parole ai fatti - Srečanja s... Nan.: Star Trek Disneyeve risanke Nan.: QueH’ uragano di papa Film: Incredibile viaggio verso 1’ ignoto (fant., ZDA ’75, i. E. Albert) Nogomet A lige Vreme in dnevnik . Sport: Domenica sprint Večerni dnevnik Film: Per cause naturali (dram., ZDA ’93, i. A. MacGravv, L. Puri) Potrebujem te Dnevnik in vreme Zidovska kultura TGR Sredozemlje ^ RAI 3 6.30 7.15 9.45 10.00 11.55 13.25 14.00 14.15 14.25 17.25 18.50 20.00 20.35 20.50 22.00 22.15 22.40 0.25 0.35 1.35 Variete: Fuori orario SP v moški odbojki: Ita-lia-Holandska Dok.: Ali sul Green Nan.: Vita da strega, 10.25 Un nonno, quattro nipoti e un cane Film: Cadaveri e compa-ri (kom., ZDA ’86) Sport: Quelli che aspet-tano... Deželni dnevnik Popoldanski dnevnik Šport: Quelli che il cal-cio..„ 16.30 Stadio sprint SP v smučanju Vreme, dnevnik, deželne vesti, 19.45 Sport Variete: BlobCartoon Športna nedelja SP v smučanju Dnevnik, deželne vesti Sport: Športna nedelja Variete: Producer -Velika igra kinematografije Dnevnik in vreme Ponedeljkov proces Fariete: Fuori orario RETE 4 6.00 7.30 10.30 11.35 13.30 14.00 16.00 18.00 20.30 22.35 1.00 Film: II monte di Venere (kom., ZDA ’63) Nan.: La donna bionica, 8.30 Družina Bradford, 9.30 Teleprodaja, 10.00 Una donna in carriera Variete: Stelle della moda, 11.30 dnevnik Tg 4 Film: Champagne in pa-radiso (kom., It. ’83) Dnevnik Medicine a confronto Film: Dopo lo shock (dram., ZDA ’90) Nan.: Colombo, vmes (19.00) dnevnik Film: Dne sconosciuti, un destino (dram., ZDA ’92, i. Michelle Pfeiffer, D., Haysbert) Film: Špara che ti passa (dram., Sp. ’93, i. F. Neri, A. Banderas), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska @ CANALE5 6.00 9.00 9.45 10.05 12.00 13.00 13.30 18.10 18.40 20.00 20.30 22.40 23.40 2.05 Na prvi strani, vreme Nabožna oddaja Aktualno: Anteprima Dok.: La compagnia dei viaggiatori Glasba: Lestvica LP (vodi G. Scotti, M. Colombari) Popoldanski dnevnik Variete: Buona domenica (vodijo L. Cuccarini, M. Ferrini, M. Merlini) Nan.: Norma e Felice (i. G. Bramieri, F. Valeri) Variete: Buona domenica Dnevnik TG 5 in vreme Variete: La sai 1’ ultima? (vodi G. Scotti) Aktualno: Target, 23.10 Nonsolomoda Film: Femmina folle (dram., ZDA ’45, i. Gene Tiemey, C. Wilde, Jeanne Crain), vmes (0.30) dnevnik Film Risanka: Pikijeve dogo-1 divšCine g«!|l Dnevnik Slovenski film: Nasvidenje v naslednji vojni (Režija Živojin Pavlovič) BORIS S-N popravila TV - VCR antene - SAT Ul. Biancospino 22/2 OPČINE Jelefon: (040) 214867 - 214871^ IT SLOVENIJA 1 Živ, žav, ponovitev Čebelica Maja Samo za punce, ponovitev 6. dela kanadske nanizanke Junaki petega razreda, pon. 3. dela mladinskega filma Grace na udaru, ponovitev 12. dela nanizanke Obzorja duha Opazujmo naravo, 4. del kanadske poljudnoznanstvene serije Ljudje in zemlja Poročila Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper Za TV kamero Policisti s srcem, 16. del Stanovanjska stiska, nemški film TV dnevnik 1 Po domače Hugo - tv igrica Risanka Loto TV dnevnik 2, vreme, šport Zrcalo tedna Klic dobrote, prenos Antologija skupine The Beatles, dok. oddaja TV dnevnik 3, vreme Sova Cmi krog, 4, del serije Hobotnica, 20. del serije # ITALIA1 fr* SLOVENIJA 2 Oboški variete, vmes risanke in nanizanke Variete: Giochi sull’ aia Nan.: T and T Odprti studio Sport: Vodič nogometnega prvenstva, 13.15 Mai dire gol Nan.: Lucky Luke Film: Piedone d’ Egitto (pust., It. ’80) Nan.: Tarzan Odprti studio, vreme Nan.: Magnum P.I. Nan.: 11 principe di Bel Air Film: La scorta (dram., It. ’93, r. R. Tognazzi, i. E. Lo Verso, C. Amednola) Športna odd.: Pressing (vodi R. Vianello) Sport: Mai dire gol Italija 1 šport Film: Alien (fant., VB ’79, r. Ridley Scott) Dvanajst slovenskih podob ljudskega plesa Planet Sport V vrtincu Lahkih nog naokrog Koncert orkestra NEK Tokio, 1. del Nepomembna afera Hipnotični svet Paula McKenne, angleški šov Euronews Evropa pomaga otrokom Športna nedelja TV Dnevnik Zrcalo tedna Fant s kroglo, dok. film SP v alpskem smuCanju Biblija, 37. oddaja Slavnostni koncert ob 15-letnici delovanja CD Športni pregled A KANALA 08.00 08.30 09.15 10.00 10.45 11.15 12.00 12.55 14.55 16.25 19.30 19.50 20.10 20.25 21.50 22.20 23.25 # TELE 4 19.15 20.35 21.25 22.00 21.50 Dogodki in odmevi Nad.: Legenda E. Flynna Nan.: Evening shade Telequattrosport © MONTECARLO 14.00 12.15 14.10 17.20 20.20 23.30 18.45, 21.00, 22.45 TG Verde Fazzuoli Film: I quattro cavalieri deli’ apocalisse (ZDA ’62) 20.30 SP v smučanju Sport: Goalgoal Film: II prestanome KaliCopko Muppet Show, 12. del Epikurejske zgodbe, oddaja o slovenskih gostilnah Zametne vrtnice, Čestitke Spot tedna Disney vam predstavlja: Mala morska derklica Ralom Ringo na potepu, ameriška risanka, 1974 Generacija transformerjev 11 Apollo 13, pom 'TO Vreme 'flto Klic divjine, 10. del Kino, kino, kino ! B Jeleni z zahoda. 4. del m Konec tedna s Kate, pon. © Koper H Euronevvs Dokumentarna oddaja Sredozemlje Vesolje je... Slovenski program Kam vodijo naše stezice Korenine slovenske lipe IHiM Vsedanes Odprte strani, oddajo pripravlja Rosanna Giuricin i™ Euronevvs e Isba in... !B Globus ;E Športni dnevnik Vsedanes -TV Dnevnik Vzporedna Življenja Achtung baby! - oddaja o kulturi DHIF Avstrija 1 06.00 09.40 11.00 11.30 12.00 12.55 14.35 16.00 17.30 18.00 18.30 19.00 19.30 19.45 19:54 20.15 21.55 23.10 23.15 23.20 00.45 03.05 04.30 Ebba in Didrik Duck Tales Peter in volk, risanka Bugs Bunny UP, mladinska oddaja Dvojčka, pon. ameriške komedije, 1988 Debeluh v Ameriki, koprodukcijska akcijska komedija, 1971 Sport Srečni otroci, so otroci, ki jim v oddaji uresničijo največje želje Alpsko smučanje, Sveto-vnio pokal, slalom (Z), ali slalom (M), 1. tek Srček Korak za korakom: Vse najboljše za rojstni dan, Dana Cas v sliki Vreme Pogledi od strani Moj dedek je najboljši, avstrijska TV komedija, 1995 K stvari Cas v sliki Vizije Media Magica, 1. del dokumentarne oddaje o filmski govorici Agonija, sovjetski film, 1974/81 Režija: Elem Klimov Rusija leta 1916 pred revolucijo. Car Nikolaj H. je čisto pod vplivom svojih dvornih ljubljencev. Menih in padar Rasputin si na dvoru pridobi ugled in moč... Zasebne preiskave, pon. ameriške akcijske kriminalke, 1987 Mesto dečkov, ameriški film, 1937 DM0 Avstrija 2 Krokar, ameriški film, 1962 Kultura Pogovor z novinarji Poročila iz parlamenta Orientacija Cas v sliki Tednik Dober dan, Koroška Pogledi od sbani Prelomnice zgodovine, 8. del H Cas v sliki B Klub za seniorje m Lipova ulica H Kristjan v Času Slika Avsbije Avsbija danes Cas v sliki Vreme Pogledi od sbani Izgubljeni v snežnem metežu, am. TV film Cas v sliki Kraj zločina: Gospa Bu se smeji Quillerjevo poročilo, britanska srhljivka, 1966 Pogledi od sbani Kultura Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Veseli tobogan; 9.05 Sledi časa; 10.05 Kviz: Quo vadiš; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.10 Obvestila in osmrtnice; 13.25 Za naše kmetovalce; 14.15 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Pod lipo domačo; 17.05 Gost; 18.00 Reportaža; 18.30 Zborovska glasba; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11,30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Zvezdni pregled, biovreme; 8.50 Kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna: 10.00 Stergo ergo; 10.40 Gost; 11.35 Obvestila; 11.45 Gori. Doli. Naokoli; 13.00 Športno popoldne z aktualnimi informacijami; 15.00 Morda niste vedeli; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 19.30 Top albumov; 21.00 Rock underground, vmes Zrcalo dneva, vreme. Slovenija 3 8.00, 10.00, 11,00, 13.00, 14.00. 18.00,Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9.00 Evangeličansko bogoslužje; 10.05 Orkestri in solisti; 13.05 Zborovska glasba; 14.05 Zabavna igra; 14.35 Opere; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba; 20.15 Najboljši ameriški orkestri; 22.05 Sodobni literarni portret; 22.30 Or-gelskaglasba; 23.55 Oi-rični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 -96,4- 100,3- 100,6- 104,3 -107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 8.00 Otvoritev, napoved, vreme; 8.20 Noč in dan -OKO obveščajo; 8.50 Zvočna reklama za Nedelo; 9.00 Poti do zdravja; 9.15 Od zrna do klasa - Kemetijskl nasveti; 9.45 Po domače; 10.10, 10.45, 11.10 Primorski kraji In ljudje; 10.40 Power play; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?; 14.30 Nedeljsko šprtno popoldne; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Du, jest? (pon.); 18.00 Koncert; 19.30 Večer večnozele-nih M. Vala; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK; 24.00 Nočni pr. RK. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Igra; 9.00 Saitimbanchi; 9.30 Kulturna poročila; 9.45 Knjižne novosti; 10.00 Film tedna, gledališče; 11.00 Narečna oddaja Su e zo per le contrade: 11.30 Aktualnosti; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Športna nedelja; 17.32 Lestvica LP; 18.00 London Calling (lx mesečno Alpe Adria Magazine); 20.00 RMI. R. Glas Ljubljane 6.15, 11.15, 12.15, 15.15, 17.15 Poročila; 7.00 Ka-llčopkova druščina; 9.00 BIMI; 9.30 Kam danes; 10.00 Horoskop; 11.00 Duhovna misel; 12.00 BBC novice; 13.00 Reportaža; 14.00 MTV Slov. glasbena lestvica; 15.00 Vodeni program; 16.45 Vreme; 17.15 Hollywood -oddaja o filmu; 19.00 Ameriška glasbena lestvica; 22.30 Jazz galerija. Radio Kranj 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.00 Mojstri kuhanja; 11.00 Po domače; 12.00 Mali oglasi; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 12.40 Kmetijska oddaja; 13.00 Dobrodošli med praznovalci; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.20 Hitro, daleč, visoko; 18.20 Nagradni kviz Kina Kranj; 19.30 Večerni pr.. Radio Maribor 9.00, 10.00, 13.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 9.05 Iz roda v rod; 9.30 Vstopite, prosim; 10.05 Marjanca; 11.00 Kmetijska oddaja; 11.25 Osmrtnice, obvestila; 11.35 Meh za smeh; 12.00 Mariborski feljton; 13.05 Želeli ste; 15.30 Dogodki In odmevi; 16.00 Želeli ste; 18.00 šport in glasba; 20.00 Nedeljski klepet; 23.15 Nočni pr. Radio Študent 0.00 RoboKloaka; 12.00 Nisam ja odavde; 15.30 Jz, ti, me, mi; 17.00 Politična kultura in poskus analize; 19.00 TB: Red HotChi-li Peppers; 20.00 R. Visker: Michel Foucault - Genealogija kot kritika; 21.00 Oldies Goldies; 23.00 Koncert: Bob Ostertag -Say no more in Person. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19,00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Mladinski oder: Marco Polo (r. M. Prepeluh, 5.); 10.40 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.15 Orkestri; 11.30 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena: Kralj Matjaž (D. Gorup, r. A. Rustja, 2.); 15.00 Krajevne stvarnosti, nato Potpuri; 15.30 Šport in glasba; 17.00 Krajevne stvarnosti: Z naših prireditev, nato Potpuri; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30,15.10, 17.10 Poročila;10.30 Jutranji val. Radio Koroška 6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem - Duhovna misel (J. Valeško); 18.10- 18.30 Dogodki In odmevi. NEDELJSKA KRIŽANKA Nedelja, 26. novembra 1995 Gesla prejšnje nedeljske križanke Boris Jelcin, Bill Clinton, Jacques Chirac, Helmut Kohl, politika, zdravica, srečanje ■ ...................................... . m ......n. i Rešitev prejšnje nedeljske križanke ROSS, OKRASEK, IREC, LUMBAGO, SOLINAR, OVES, AA, IA, ART, BORIS JELCIN, BILL CLINTON, CR, StO, OONA, ASEAN, ON, HUS, TO, GL, KE, IKS, HAJDOŠAN, ATELEKTAZA, KADU N A, OP, POLITIKA, ELA, JACGUES CHIRAC, HELA, IHAN, RR, APA, PASTERIZACIJA, DANE, RON, ARIEL, CARINARNICA, AHAZ, ATOM, IRINA, DAJ A KI, KONDOM, UU, CEHA, TA, Al, STARR, OSTIA, AKOV, INK, ASAM, RAKE, SREČANJE, VOLILO, TROP, EA, REAL, FELICIA, HERAKLION, ISSA, ERIČ, ANGLIJA, ELLE, CENT, SAVA, SAM, SAS, NI AS, ATA SLOVENIJA SNG LJUBLJANA Erjavčeva 1 Veliki oder Ivan Cankar: HLAPCI. Sreda, 29. novembra, ob 19.30. Abonma DIJAŠKI 7 VEČERNI in IZVEN (KONTO). RAZPRODANO! Petek, 1. decembra, ob 19.30. Abonma STUDENTSKI DRUGI in IZVEN (KONTO). Mala drama Sreda, 29. novembra, ob 20. uri: A. Nicolaj: PRVA KLASA. IZVEN. Levi oder Jutri, 27. in torek, 28. novembra, ob 22. uri: E. Ionesco: INSTRUKCIJA. IZVEN (KONTO) LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA. Krekov trg 2 Veliki oder Četrtek, 30. novembra, ob 19.30: E. Umek: CAPEK IN KLARA. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopova 14 J. Bricaire: DOHODNINA. Jutri, 27. novembra, ob 19.30. Za abonma M in IZVEN. Torek, 28. novembra, ob 19.30. Za abonma STUDENTSKI A in IZVEN. E. Flisar: IZTROHNJENO SRCE. Sreda, 29. novembra, ob 19.30. Za abonma E in IZVEN. Četrtek, 30. novembra, ob 19.30. Za abonma ČETRTEK in IZVEN. Mala scena MGL Danes, 26. novembra, ob 20. uri: P. Turrini: KRČMARICA. Gledališče ZATO Ptuj. Za IZVEN. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE NOVA GORICA Antoine de Saint-Exupery: MALI PRINC. Gostovanje v Izoli. Jutri, 27. novembra, ob 17. uri. Torek, 28. novembra, ob 9.30. in 11.30. Sreda, 29. novembra, ob 20. uri: E. Ionesco: PLEŠASTA PEVKA. Gostovanje v Tolminu. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE. Šlandrov trg 5 Michael Ende, Janez Vencelj: ČAROBNI NAPOJ ali SAT ANARHEOLA2GENIALKOPEKLENSKI PUNC ZELJA Danes, 26. novembra, ob 16. uri. Sreda, 29. novembra, ob 11. uri, za abonma ČEBELICA l, ob 15.30, za abonma 5 SOLSKI in IZVEN. SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA Župančičeva I SUSVtNSOKSA HMtOOHte* V UU*U*H Adolphe Adam: GISELLE. PREMIERA 30. novembra, ob 20. uri. PRVA IZVEDBA V SLOVENIJI Gian Carlo Menotti: KONZUL. Ponovitve: 5. decembra - red torek, 13. decembra - red sreda (ob 19.30). KUD FRANCE PREŠEREN. Korunovo 14. Ljubljana Danes, 26. novembra, ob 19. in 21. uri: KACE. Avtorski projekt Lidije Bernik. LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR. Rotovški Itg 2 Danes, 26. novembra, ob 11. uri: Jan Malik: ŽOGICA MAROGICA. Za otroke od 3. leta naprej. ŠENTJAKOBSKO GLEDAUSČE. Krekov trg 2. Ljubljana Danes, 26. novembra, ob 16. uri: B. Minoli: VI-LINCEK Z LUNE. Igra za otroke od 5. leta naprej. IZVEN. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ. Glavni trg 6 Ray Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI. Četrtek, 30. novembra, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO! V. S. VIDEO / FORUM LJUBLJANA vas vabi na predstavitev video filmov: NAPREJ V PRETEKLOST avtor: Marko A. Kovačič ZBIRALCI PESKA avtorja: Neven A. Korda in Zemira Alajbegovič OBISKOVALEC avtorica: Ema Kugler Premierna predstavitev bo danes, 26. novembra, ob 20. uri, v zgornji dvorani SLOVENSKEGA MLADINSKEGA GLEDALIŠČA. GLASBA SLOVENIJA CANKARJEV DOM. Prešernova 10 Torek, 28., in sreda, 29. novembra, ob 19.30: Prišli so muzikanti. VLADO KRESLIN z gosti. Istrski muzikanti, Beltinska banda, Mali bogovi. RAZPRODANO! KLUB K4. Kersnikova 4. Ljubljana Jutri, 27. novembra, ob 21. uri: ADI SMOLAR: Ena žena in dvajset ljubic. ILIRSKA BISTRICA. Klub MKNŽ. Bazoviška 26 Petek, 1. decembra: ANTI - AIDS PUNK - HC - FESTIVAL. Nastopajo: FAK OF BOLAN, Pula;-FIRST CAUSE, Koper; ANTITUDE, Požega; DARK BUSTERS, Pula. SLOVENSKA FILHARMONIJA. Kongresni trg 10. Ljubljana Jutri, 27. novembra, ob 19. 30 v Mali dvorani Slovenske filharmonije: Akademija za glasbo prireja KOMORNI KONCERT, na katerem bodo skladbe za flavto in kitaro izvajali Matej Grahek, flavta in Eva Hren, kitara, ter flavtistka Ana KavCiC. Pri klavirju bo Vlasta Doležal-Rus. Program: Giuliani, Ibert, Chopin, Messiaen,Gabrijelčič, Kuhlau. HIT HOTEL CASINO PERLA. Kidričeva 7. Nova Gorica Sreda, 29. in Četrtek 30. novembra ob 22. in 24. uri: Francoska varietejska skupina DOLLY DOLLIES. Četrtek, 30. novembra, ob 23.30 v Ca-ptain Hooks Clubu: Disco dance večer. Nastopila bo italijanska pevka ALEXIA. CERKEV DEVICE MARIJE VNEBOVZETE Spodnja Idrija Nedelja, 3. decembra, ob 19. uri: RAMOVŠ CONSORT. Zasedba: Klemen Ramovš: kljunasta flavta, Richard Campbell (London): violončelo, Shalev Ad-El: čembalo. Program: Arcangelo Corelli, Sonate o pr V, 1-6 za kljunasto flavto in basso con-tinuo. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom: V petek, 1.12., ob 20.30 (red A) premiera farse Georgeja Taborija »Mein Kampf«. Režija Boris Kobal. Ponovitve: v soboto, 2.12, ob 20.30 (red B), v nedeljo, 3.12, ob 16. uri (red C), v torek, 5.12, ob 16. uri (red H), v sredo, 6.12., ob 20.30 (red D), v Četrtek, 7.12, ob 20.30 (red E). Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Jesenska simfonična sezona 1995 Danes, 26. t.m„ ob 18. uri (red B) - Koncert pod vodstvom Gianandrea Cavazzenija. Solisti Denis Mazzola Cavazzeni in Milena Rudiferia, VVonjun Lee. Na programu Mozartove skladbe. Pri blagajni dvorane Tripcovich lahko do 2.12. podpišete novi abonma. Gledališče Rossetti Danes, 26. t. m., ob 16.00 (red prva nedelja) bo Stalno gledališče FjK uprizorilo Svevovo »L’avventura di Maria«. Režija Nanni Garella. Nastopata Gabriele Ferzetti in Patrizia Zappa Mulas. Predstava v abonmaju: odrezek 1. Od 5. decembra dalje bo Teatro Stabile iz Veneta uprizorilo delo Furia Bordona »Le ultime lune«; režija Giulio Bosetti. Nastopa Marcello Mastroianni. V abonmaju odrezek št. 4-rumen. Za abonente popust. Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 26. t. m., ob 16.30 »Corpse! Comme-dia con cadaveri«. Režija Augusto Zucchi. Igrajo Paolo Ferrari, Giancarlo Zanetti in Aurora Trampuš. Danes, 26.t.m., ob 11.00 bo v okviru ciklusa »Povem ti pravljico« bo na sporedu »Poljska in mestna miš« z Stefanom Galantejem in Gualtierom Giorginijem. Gledališče pri Sv.Ivanu (Ul. S. Cilino 101) Danes, 26. t.m., ob 17.30 - C. Goldoni »II vero amico». KOROŠKA CELOVEC SejmišCe-Hala 5 - V torek, 28. t.m., ob 19.00 -Okrogla miza na temo »Meje in njihovo pre-magovanje-izziv za prihodnost«. Univerza-MreZa za interkulturni razvoj - V sredo, 29. t.m., ob 14.00 - Otvoritev tridnevne prireditve »Interkulturni projekti-Ukrepi za osnova za sožitje*. Dom prosvete Sodalitas: V torek, 28. t.m., ob ustvarjanje zaupanja kot 19.30 - Okrogla miza na temo »JE Krško«. V torek, 14.12.95, ob 19.30 okrogla miza na temo »Avstrija-Slovenija: sosedstvo z velikim gospodarskim potencialom«. VELIKOVEC Mestna hiša -Neue Burg: Danes, 26. t.m., ob 14.30 - Osrednji koncert »Od Korotana do Jadrana* antifašistične in narodne pesmi. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA Jutri, 27. novembra, ob 20. uri: Atlantida (LAtlantideJ, Francija 1932. Režija Georg Wimelm Pabst. Mojstrovine francoskega filma iz arhiva CNC. KINOTEKA. Jutri, 27., torek, 28., sreda, 29. in Četrtek 30. novembra: Filmski potep obišče Kinoteko. Ameriški grafiti, režija George Lucas. Taksist, režija Martin Scorsese. Lasje, režija Miloš Forman. Thelma m Louise, režija Ridley Scott. 3. decembra, ob 20. uri: Polnočni plesalci (Šibak - Midnight Dancers), Kot vsako leto tudi letos Centralno Evropska Univerza razpisuje Stipendije za podiplomski Studij naslednjih smeri: ekonomije, ved o okolju, zgodovine, prava, srednjeveških študijev, političnih ved, mednarodnih odnosov, sociologije. v štipendij bo v sodelovanju z Open Society Institute Slovenia, Zavodom za odprto družbo Slovenija predstavil g. John Fells (z oddelka sociologije CEU) na informativnem dnevu v torek, 28. novembra, ob 11. uri v predavalnici Fakultete za družbene vede. Program Centralno Evropske Univerze ter postopek za pridobite FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST prof. Silvo Montl. Zadnje srečanje se bo vršilo Gledališče Rossetti 1- decembra v kinodrvorani Nazionale, kjer V fojerju gledališča si sledijo srečanja v okviru bodo predvajali M. Antonionijev film »L’av-predstave »L’avventura di Maria«. V torek, 28. ventura« z G.Ferzettijem in M. Vitti. Ob kon- t.m., ob 18.00 bo na sporedu drugo srečanje s cu srečanje z G. Ferzetttijem. Vstop prost. RAZSTAVE SLOVENIJA CANKARJEV DOM Prešernova 10 V galeriji CD poteka 2. SLOVENSKI BIENALE ILUSTRACIJE. MODERNA GALERIJA. Tomšičeva 14 V galeriji je na ogled retrospektivna razstava enega najizvirnejših slovenskih likovnih ustvarjalcev tega stoletja, Franceta Kralja. Razstava bo na ogled do 3. decembra. Danes, 26. novembra, ob 11. uri: Moderna galerija vabi na javno vodstvo po retrospektivni razstavi Franceta Kralja. Vodila bo kustosinja Moderne galerije Breda Ilich Klančnik. V spodnjih prostorih Moderne galerije razstavlja Antony Caro, Kaskade. Razstava bo na-ogled do 12. decembra. OBALNE GAIERUE PIRAN Od 24. do 26. novembra: PIRANSKI ARHITEKTURNI DNEVI 95. Tema letošnjega seminarja je Arhitektura skozi medije. GALERIJA ŠOU. KAPELICA. Kersnikova 4, Ljubljana V galeriji je do 16. decembra na ogled razstava Damijana Kracine z naslovom TV. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Celovška 23. Ljubljana V muzeju je do 14. januarja na ogled mednarodna razstava VSE 0 SRCU. JAKOPIČEVA GAlfflUA. Slovenska 7. UubHana V galeriji je do 6. decembra na ogled razstava Oddelka za oblikovanje ALU v Ljubljani. MESTNA GALERIJA LJUBLJANA. Mestni trg 5 V galeriji je do 14. decembra na ogled razstava SEST FRANCOSKIH SLIKARJEV. VISCONTI FINE ART KOLIZEJ. Gosposvetska 13 V galeriji je na ogled razstava GRAFIČNA MAPA TORONTA skupine IRVVIN. KUD FRANCE PREŠEREN. Korunova 14. Liubliana V galeriji je do 28. novembra na ogled razstava Silvana Omerzuja ANGELI. GALERIJA ŠKUC. Stari tig 21. Ljubljana Maja Licul: VIKEND PRALNICA SLIK. Danes, 26. novembra, od 12. do 18. ure GALERIJA ZDSLU. Komenskega 8. Liubliana V galeriji je do 5. decembra na ogled razstava slik in grafik Zvesta Apollonia iz Portoroža (foto). FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Galerija Cartesius: na ogled je razstava Lojzeta Spacala. Studio PHI (Ul. S. Michele 8/19) Se danes, 26. t. m., je na ogled razstava slikarja Giacoma Cirami »Čudoviti Kras«. Galerija Art Light Hall: do 3.12. razstavlja tržaška slikarka Serena Bellini. Galerija Rettori Tribbio 2: na ogled je razstava Irenea Ravalica. Miramarski park- Konjušnica: do 7.1.1996 je vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava izkopanin antične Eble. Postna palača (Trg Vittorio Veneto): do 7.12 bo na ogled razstava »Trst, mesto v kinu: 1896-1929«. KRO - V fojerju Sirkovega doma se danes, 26. t. m. je na ogled razstava o ribištvu. Umik: 10-13. OPČINE - SKD Tabor, v Prosvetnem domu bodo v torek, 28. L m., ob 20. uri otvorili razstavo Demetrija Geja. GORICA Kulturni dom: do 30. t.m. je na ogled razsta- va podvodnega fotografa Smiljana Zavrtanika iz Nove Gorice. V Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coro-ninijevem dvorcu je do 31.12. odprta razstava »Ottocento di frontiera«. Katoliška knjigarna: Do 5.12. je na ogled razstava slikarja Borisa Zuliana. ŠTANJEL - Galerija Lojzeta Spacala je odprta od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12,14-19. PASSARIANO V Vili Manin bo do 10.12 odprta razstava o Pier Paolu Pasoliniju. KOROŠKA CELOVEC Galerija Freund: razstavlja Inge Ve vre. Galerija Ars temporis: razstavljata Jaroslava Kralika in Elizabeta Gross. LASBAk FJK TRST Kulturni dom Danes, 26. t. m., ob 16.00 -koncert Zveze cerkvenih Koncertna sezona Glasbene Matice 1995/96 12. decembra bo v Kulturnem domu nastopil Godalni kvartet Glasbene matice. Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 4.12., ob 20.30 koncert Čelista M. Maisky in pianista D. Ho-vora. Na programu Schubert, Schumann, Rachma-ninov, Šostakovič. Gledališče Miela Danes, 26. t. m., ob 11. uri koncert posvečen Ludvvigu van Beethovnu. Nastopil bo pianist Filippo Gamba. V torek, 28. in v sredo, 29. t.m.,ob 21.00 bo v okviru »Trieste contemporanea« na sporedu koncert klarinetista Giore Feidmana ob spremljavi Anthonyja. Falange (kontrabas) in Josepha Francisa Basarja (kitara) V torek, 5.12., ob 20.30 prireja Združenje Glasbene mladine Italije koncert pianistke Antonelle De Vinco, ki bo izvajala Scarlattijeve, Galuppijeve, L. van beethovnove in Prokofieve skladbe. V sredo, 6.12., ob 20.30 -koncert komornega orkestra Academi pod vodstvom Micheleja Štolfa s solisti Marcom Schiavo(kla-vir) in Silvio Di Marino (flavta). Anglikanska cerkev (Ul. S. Michele) V Četrtek, 30. t.m., ob 20.30 pa bo koncert sopranistke Federice Volpi ob spremljavi pianistke Elisa-bette Buffulini. Discobar Macaki Naslednje srečanje bo v torek, 28. t. m., zaključni večer pa 5. decembra. TRŽIČ Občinsko gledališče V Četrtek, 7.12., ob 20.30 koncert pianistke Irine Plotnikove. Na programu Skrjabin in Prokofijev. pevskih zborov ob 30-letni ci zborovske revije. A LIGA /11. KOLO PROMOCIJSKA LIGA / DANES V 10. KOLU 1. AMATERSKA LIGA Parma proti Juventusu z novim napadom Stojčkov no sredini igrišča Batistuto buri duhove Osrednjo tekmo današnjega 11. kola v italijanski nogometni A ligi bodo osvetlili reflektorji. Tekma med Parmo in Juventusom se bo namreč pričela ob 20.30. Scalovi igralci so v prejšnjem kolu zaman skušali premagati Milanovo obrambo, proti Juventusovi pa bodo ubrali drugačno taktiko. Klasični »bomber« Stojckov bo igral na sredini igrišča, v konico napada pa bo trener poslal Mel-lija in Zolo. Juventsov trener Lippi ne bo mogel računati na Jugoviča, Conte in Deschamps pa sta resna kandidata za mesto v postavi. Udomačeni izraz »tum over« bo tokrat zadeval Tacchinardija in Pessotta. Veliko zanimanje velja tudi za dvoboj med Fio-rentino in Interjem. Batistuta je zanetil vroCo polemiko, da je Inter v zadnjih dvobojih z njegovim moštvom »ukradel« nekaj toCk, včeraj pa je pojasnil, da je mislil na igro in ne na sojenje ali celo podkupovanje. Trener Fiorentine Ranieri ima precej težav z disciplino v moštvu. Z Ruiem Costo se je pobotal, zdaj pa se razburja Schvvarz, ki noče igrati pa levem pasu. O novem Interjevem nakupu v konici napada je Ranieri dejal: »Branco zelo cenim. Je pravi šampion. Ne razumem, zakaj tako pogosto menjuje klub. Tudi Hodgsona ne kritiz-ram, Čeprav kot Italijan nasprotujem tujim trenerjem v našem prvenstvu. Uvedel je zelo zanimiv britanski sistem 4-4-2.« Tako Fiorentina kot Inter bosta igrala z isto postavo kot v prejšnjem kolu. Udinese bo v Genovi proti Sampdorii spet lahko računal na svojega strelca Bierhoffa, v Vidmu pa sta ostala diskvalificirana Calori in Bia. Nov poraz bi precej pokvaril položaj Videmcanov, toda tudi Sampdoria mora zmagati. Bolj kot Eriks-son je vsekakor v težavah Sonetti. Ce njegov Torino ne bo odpravil Atalante, se mu pišejo hudi časi. Za tiste, ki »campionatu« sledijo iz Slovenije, bo kolo manj zanimivo. Reprezentant Florjančič je bolan in njegov nastop v dresu Cremoneseja je pod vprašajem. V Cremono pa prihaja Padova. Gre za pravi derbi revežev. DANAŠNJI SPORED (14.30): Cagliari - Napoli, Cremonese - Padova, Fiorentina - Inter, Milan -Piacenza, Parma - Juventus (ob 20.30), Roma - Bari, Sampdoria - Udinese, Torino - Atalanta, Vicen-za - Lazio. Genoa v gosteh V 13. kolu B lige bo vodilna Genoa igrala na neugodnem igrišču Salernitane. DANAŠNJI SPORED: Avellino - Reggina, Bologna - Ancona, Brescia - Pistoiese, Chievo - Verona sinoči, Cosenza - Lucchese, Andria - Perugia, Foggia - Reggiana, Pescara - Cesena, Salerni-tana - Genoa, Venezia - Palermo. Sovodenjci favoriti proti Pro Fiumicellu Vesna v težavah s postavo, Zarja »doma« na Opčinah Štandreška Juventina gostuje pri nevarnem Cussignaccu, ki je doslej še nepremagan Sovodnje - Pro Fiumi-ceflo »Usodno napako bi napravili, Ce bi podcenjevah Pro Fiumicello. Odločno in samozavestno moramo igrati od prve do zadnje minute, kajti prav taka srečanja, ki se zdijo zelo lahka, utegnejo biti zelo nevarna,« je dejal pred današnjim srečanjem dolgoletni sovodenjski nogometni delavec Lučo Fajt. Res je, Sovodnje so na današnjem srečanju nesporni favorit. Naši nogometaši igrajo pred svojim občinstvom, poleg tega so doslej pokazali ogromno veC od današnjih tekmecev, ki so v 9 kolih zbrah le eno zmago in dva neodločena izida. S petimi točkami so predzadnji na lestvici in z najslabšo »gol-razliko«: dali so namreč 6, prejeli pa kar 19 zadetkov. »Ce bomo igrali kot v nedeljo v Rudi ali pa kot kolo prej doma proti Ma-raneseju, potem mislim, da nas Pro Fiumicello ne more presenetiti. Toda ponavljam: absolutno ne smemo podcenjevati tega nasprotnika,« je še pristavil Fajt. Pri našem moštvu ni težav s postavo, saj ni ne izključenih in niti poškodovanih igralcev. Odsoten bo le Ladi Tomšič, ki je šel zaradi delovnih obveznosti v tujino za mesec dni. Cussignacco - Juventina »Igrah bomo proti Cus-singaccu, proti kateremu Juventina še ni nikdar igrala. In igrali bomo proti nasprotniku, ki v tem prvenstvu še ni izgubil niti tekme. 2e to dejstvo zgovorno priCa, da je Cussi- __________ ca Marko Fajt (Sovodnje) gnacco zelo solidna ekipa. Njena moc pa je predvsem obrambna in sredinska vrsta, medtem ko izgleda, da v napadu ni preveč učinkovita,« je pred Po šestem porazu je Primorec skupaj z Vilesse pritrjen na rep lestvice, Cesar v zaCetku ni predvideval še najbolj pesimistični navijač. Čeprav nihče ne govori o krizi, pa morala v taboru Primorca ni najboljša. Niti zamenjava trenerja (Stulle -Leone) ni prinesla zaželjenih rezultatov, čeprav se Leone zelo trudi, da bi ekipa premagala to težavno obdobje. Z nekaj dobrimi rezultati bi nogometaši Primorca gotovo dobili zau- današnjim gostovanjem v Cussingacco dejal predsednik štandreškega društva Lado Marchi. Cussignacco je v 9 kolih zbral 15 točk ijn je tretji na lestvici z dokaj nenavadno razliko v golih: dal je 7 zadetkov, prejel pa jih je le 4. Samo Staranzano (3) jih je prejel manj, kar tudi kaže, da je Cussignaccova obramba zelo dobra. »Gremo v Cussignacco, da osvojimo vsaj točko, kar bi bilo lepo izhodišče za derbi proti Sovodnjam, ki nas Caka v naslednjem kolu,« je še pristavil Marchi. Tudi v Juventininem moštvu ni ne izključenih in ne poškodovanih nogometašev, tako da si lahko od današnjega gostovanja obetamo vsaj točko, (bi) panje v svoje moči in verjetno kmalu popravili položaj na lestvici. Vendar danes bo težko presenetiti nasprotnika, ki je sam na vrhu lestvice. S. Lorenzo je že lani v tej skupini solidno igral (7. mesto, 33 točk). Letos pa igra še bolj prepričljivo (en sam poraz), v Trebče pa prihaja po petih zaporednih zmagah. Prav zaradi tega bi tudi ena sama točka za Primorec predstavljala že lep pod-vig.(B.R.) [H v 2. AMATERSKI LIGI h S San Lorenzom že točka velik uspeh za Primorec Primorje gosti neugodni Union Križani z vrsto kaznovanih igrol- Medeuzza - Vesna CO Domačini kot novinci predstavljajo pravo presenečenje te skupine. Me-deuzza je lani igrala v 2.AL in v skupini C s 44 točkami zasedla drago mesto. Sodec po dosedanjih rezultatih ni občutila prestopa, doma je še nepremagana, na kolena pa je spravila celo vodečo dvojico Basaldella - Primorje. Edina dva poraza je doživela v gosteh (Pagnac-co, Zarja). Vesno, ki bo danes imela probleme s postavo, Caka torej nevaren nasprotnik. Po nedeljskem razburljivem srečanju z Auroro je disciplinska komisija na podlagi zapisnika dokaj povprečnega sodnika Mar-cionija iz Gorice za tri kola kaznovala Padoana, za dve Scalo, do 12. decembra pa ne bosta smela na igrišče trener Nonis in uradni spremljevalec ekipe Bezin. Ce k temu dodamo še, da so Mantovaniju zašili rano na kolenu po namernem udarcu nasprotnika zašili kar z desetimi šivi, in da Zocco, Pipan in Malusa še niso sanirali poškodb, je jasno, da bo Vesna igrala v precej okrnjeni sestavi. Prav zaradi tega je predsednik- Cattonar dal razumeti, da bi se zadovoljil tudi z neodločenim rezultatom, Čeprav vemo, da je Vesna v takih situacijah večkrat presenetila. Primorje- Union Po prvem prvenstvenem porazu navijači Primorja računajo na takojšnjo rehabilitacijo, Čeprav prihaja v goste neugoden nasprotnik. Moštvo Uniona, ki je lani v skupini B zasedlo 9. mesto s 26 točkami je letos starta-lo med favoriti in v zaCetku to tudi potrdilo. Union je zaCel zelo obetavno, po petem kolu je bil na drugem mestu z 11 točkami. Poraz, ki ga je doživel v Čedadu (6. kolo), se je zdel gola slučajnost, nedeljski spodrsljaj proti povprečni Sere-nissimi pa je nedvomoma bolj boleC. Prav zaradi tega bo Union na Proseku igral zelo zagrizeno, ker noCe spet razočarati svojih navijačev in zato mislimo, da naloga Primorja ne bo lahka. Zadnji dve tekmi (z Vesno in Medeuzzo) sta pokazali, da je obramba Primorja zaCela šepati in zato bo moral trener Bidussi primerno ukrepati. Nerazumljivo je namreč, da so rdece-rameni v prvih sedmih tekmah dobili le štiri, v zadnjih dveh pa kar pet golov. Večjih problemov s postavo Bidussi ne bi smel imeti, saj bo manjkal samo Auber. Zarja - Opidna Zaradi poledenega igrišča v Bazovici bodo zarjani »gostili« Opicino kar na Opčinah to pomeni, da bodo praktično igrali v gosteh. Kljub temu pa je po treh zaporednih porazih zmaga za Bazovce obvezna, Čeprav bo imel trener Palci-ni probleme s postavo. OsmanhodžiC, Ispiro, Dus-soni, F. Cocevari so poškodovani, Grgič pa je zaradi Četrtega rumenega kartona kaznovan. Kot vidimo, športna sreCa ni na strani zarjanov, ki so startali med glavnimi favoriti, sedaj pa so šele na 12. mestu. Prvenstvo je sicer še dolgo in niC še ni zgubljenega. Kaj pa današnji nasprotnik? Opicina, ki si je lani s težavo zagotovila obstanek v B skupini, letos igra še kar zanesljivo, Ce izvzamemo visok poraz (5:1), ki ga je doživela pred 14 dnevi v Pagnaccu. V nedeljo Openci niso igrali zaradi poledenega igrišča, danes pa bi se zadovohh tudi s točko Čeprav igrajo »doma«, vendar Bazovcem ta rezultat ne bi šel po godu. (B.R.) —TRETJA AMATERSKA LIGA / MLADOST V BEGLIANU RAČUNA VSAJ NA TOCKOh Breg - Dolina: za občinskega »prvaka« Kras na bi smel imeti težkega dela Gaja bo skušala z novim trenerjem Colavecchio čimprej nadoknaditi zamujeno Breg - Dolina V Dolini bo danes na sporedu občinski prvenstveni derbi, ki je peti po vrsti. Prvič sta se ekipi srečali 10. 10. 93, ko so »veterani« Brega s teniškim 6:1 premagali »novince« Doline, ki so v sezoni 93/94 prvič igrali v ovira amaterskih prvenstev. Drugi derbi (23. 1. 94) je odločila dokaj dvomljiva 11-metrovka, ki jo je uspešno izvedel prezgodaj preminuli nogometaš Brega Plavio Diminich. V tretjem derbiju (8.12. 94) je Breg slavil 3:0. Četrti derbi 23. aprila letos ni bil privlačen, ker je to bila zadnja prvnestvena tekma, Breg pa je zmagal s tesnim 1:0. Strelec edinega gola je bil Švab. Za današnji derbi v dolinski občini vlada veliko zanimanje, saj gre poleg rezultata za prestiž in »občinski naslov«. Alberto Bozzi (tajnik nogometne sekcija Brega); »Mislim, da derbi ne bo razočaral gledalcev, ker bosta obe ekipi verjetno igrali v popolnih postavah. Pri nas je vprašljiv le nastop Petra Chermaza, ki se je v nedeljo poškodoval v derbiju s Krasom. Tehnično mislim, da smo boljši od Doline, ki bo to pomanjkljivost skušala nadoknaditi z borbenostjo. Kljub temu, da je v derbiju vedno težko napovedati rezultat, mislim, da bomo zmagali.« Marko Ota (nogometaš Doline): »Derbiji so vedno nekaj posebnega, oziroma se bistveno razlikujejo od ostalih tekem. Breg je gotovo močnejši od nas, s tem pa ni rečeno, da imajo Brežani zmago že v žepu. Mi se ne mislimo predati, saj v našem taboru vsi upamo na dober rezultat, tudi zaradi tega ker trener Tron letos prvič ne bi smel imeti problemov s postavo.« S. Vito - Gaja Po zamenjavi trenerja (Privileggi - Cola-vecchia) zgleda, da je pri Gaji zapihal nov veter. Novi trener Colavecchia sicer dobro pozna naš nogometni ambient. V sezoni 88/89 je pri Bregu zamenjal odstavljenega Primija, nato je ostal na klopi Brega še v sezonah 89/90 in 90/91. V sezoni 92/93 je vodil Kras, zadnji dve sezoni pa je bil pri Primorcu. Po tej zamenjavi vlada v tabora Gaje optimizem in prepričanje, da bo ekipa Cimprej nadoknadila zamujeno. Danes sicer ne bo imela lahke naloge, ker je nasprotnik doslej igral še kar solidno (3 mesto 16 točk). Tržačani so edina dva poraza (Venus, Kras) doživeli na domačih tleh in prav to daje gajevcem še toliko veC upanja. Venus - Kras Lažjo nalogo bodo vsaj na papirju imeli krasovci, katerim Venus ne bi smel delati preglavic, Čeprav je v zaCetku (tri tekme, sedem točk) zgledalo, da bodo Tržačani predstavjali presencenje te skupine. Kmalu pa smo lahko ugotovili, da ne bo tako, saj je Venus v naslednjih štirih tekem zbral le eno samo točko in to prav v nedeljo ko ga je po vodstvu 2:0, dohitel in nato prehitel Montebello. KonCni izid 4:4 pa je Venus zapečatil tik ob zaključnem žvižgu. Prav v tej slabi seriji so Tržačani precej šepali v obrambi, v štirih tekmah so namreč prejeli kar 13 golov. To pomeni, da krasovcem zmaga ne more uiti, Ce bodo učinkoviti v napadu. In prav danes se bo po dvotedenskem »počitku« zaradi izključitve vrnil tudi »bomber« Lacalami-ta. (Brano Rupel) NA GORIŠKEM Begliano - Mladost Doberdobsko moštvo bo danes gostovalo pri nevarnem Beglianu, ki je dokaj solidno moštvo in je predvsem uspešno na domačem igrišCu. V prejšnjem kolu je današnji tekmec doberdobske ekipe sicer visoko izgubil v gosteh proti Foglianu, ki pa je kot Mladost na prvem mestu lestvice. Vzdušje v doberdobskem taboru je vedro in sproščeno. Poškodovanih, razen Monticola, ki pa je odsoten že dolgo Časa, in izključenih igralcev ni, tako da si naši nogometaši od tega gostovanja nadejajo vsaj točko. Marko Ferluga bo danes odigral stoto tekmo za Zarjo Pri Zarji bo danes odigral 100. prvenstveno tekmo 21-letni Marko Ferluga, ki je v vrste Zarje prestopil v sezoni 91/92, potem ko je igral pri mladinskih ekipah Triestine. Krstni nastop je Marko opravil v prvem kolu 1. AL skupina B 15. 9. 1991 proti Tarcentini. Takrat je Zarja zmagala z goloma Damjana Fonde in Zubina iz U-metrovke, na trenerski klopi pa je sedel Cattonar sicer le do 15. decembra. Slabi rezultati in štirje zaporedni porazi (Vesna, Tricesimo, Reanese, Riviera) so prisilili vodstvo Zarje, da je po 12. kolu, ko je ekipa imela le osem točk, zamenjalo Cattonarja z Rajkom Zezljem. Zarjani so si vendarle nekoliko opomogli in se rešili izpada (11. mesto 26 točk). V tej sezoni je Marko odigral 22 tekem in dosegel tudi prvi gol in sicer v derbiju s Primorjem (26.1.1992), ki se je končal 3:2 v korist Zarje. Naj omenimo, da to je bil edini poraz, ki ga je proseška enajsterica doživela v prvenstvu, ko si je prvič zagotovila prestop v promocijsko ligo. V naslednji sezoni je Marko igral 19 tekem, edini gol pa je dosegel 4.10.1992 proti Opicini, katero je Zarja premagala 2:0. V sezoni 93/94 je bil prisoten 28-krat, 27. 3.1994 pa je v Bazovici z lepim golom pripomogel k visoki zmagi (4:0) Zarje nad Torrea-nesejem. V lanski sezoni je pred pod vodstvom Bidussija in nato Ispira šel na igrišče 22-krat, edini gol pa je dosegel 12. 2. 1995 na Proseku, ko je Zarja z zgovornim 5:0 nadigrala domače Primorje. Ob stotem prvenstvenem nastopu čestitamo mlademu nogometašu Zarje, ki je letos že dosegel »običajni« gol (Zarja - Medeuzza 3:1) z željo, da bi še večkrat zatresel mrežo nasprotnikov, pa Čeprav ne igra vlogo napadalca. Bruno Rupel ALPSKO SMUČANJE / VELESLALOM ZA SVETOVNI POKAL Švicar Von Gruenigen tretjič zapored najboljši, Košir šesti Švicarski smučar je bil 2 stotinki hitrejši od Norvežana Kjusa - Tretji je bil Avstrijec Hans Knaus - Danes bo v Park Cityju na sporedu še slalom PARK OTV - Na zahodu nic novega. Švicarski smučar Michael Von Gruenigen je dobil tudi tretji veleslalom za svetovni pokal v letošnji sezoni, le dve stotinki pa je bil počasnejši doslej vodilni v skupni razvrstitvi za svetovni pokal Lasse Kjus, ki bo očitno moral na svojo prvo zmago v svetovnem pokalu v eni izmed disciplin (doslej je zmagal samo v kombinaciji) še nekaj časa počakati. Jure Košir je spet dokazal, da sodi med najboljše veleslalomiste na svetu, toda za uvrstitev prav na stopničke očitno še ni dovolj dobro pripravljen. Toda šesto mesto (po prvem teku je bil peti) je tudi dovolj dobra spodbuda za današnji slalom. Tretje mesto je včeraj osvojil izvrstni Avstrijec Hans Knaus, ki se je tako drugič v karieri povzpel na zmagovalni oder. -Najbolj razočarani so bili spet v itabjanskem taboru, saj je Tomba po osmem mestu v prvem nastopu v drugem teku napravil napako in odstopil, toda tudi njegova vožnja pred padcem ni bila najboljša, tako da najbrž tudi če bi prišel do cilja, ne bi stopil na stopničke. Vse bolj očitno postaja, da je Tomba precej daleč od forme, v kateri je bil lani, ko je bil v veleslalomu in slalomu praktično nepremagljiv. V drugi nastop se je z 20. časom uvrstil tudi Mitja Kunc, ki je bil na koncu šestnajsti. Od slovenskih smučarjev so nastopili še Rene Mlekuž, ki je s časom 1:16.08 v prvem teku osvojil 36. mesto, mesto nižje je bil s časom 1:16.10 Jernej Koblar, medtem ko je Andrej Miklavc s časom 1:17.35 zasedel 53. mesto. Danes bo na sporedu še moški slalom. Rezultati: 1. Michael Von Gruenigen (Svi) 2:27.48; 2. Lasse Kjus (Nor) 2:27.50; 3. Hans Knaus (Avt) 2:28.93; 4. Fredrik Nyberg (Sve) 2:29.80; 5. Christian Mayer (Avt) 2:30.14; 6. Jure Košir (Slo) 2:30.19; 7. Urs Kaelin (Svi) 2:30.30; 8. Franck Piccard (Fra) 2:30.31; 9. Christophe Saioni (Fra) 2:30.52; 10. Guenther Mader (Avt) 2:30.64;... 16. Mitja Krme (Slo) 2:31.96 Svetovni pokal, skupno: 1. Michael Von Gruenigen (Svi) 300, 2. Lasse Kjus (Nor) 285, 3. Urs Kaelin (Svi) 156, 4. Jure Košu (Slo) 130, 5. Hans Knaus (Avt) 128 itd. Švicar Michael Von Gruenigen je dobil tudi tretji letošnji veleslalom za svetovni pokal (AP) TENIS / POKAL FEDERATION Odpovedali ženski tekmi v Lake Louisu LAKE LOUISE - Zaradi previsokih temperatur je tehnična komisija Mednarodne smučarske zveze včeraj zvečer sprejela sklep, da odpove tekmi za svetovni pokal v veleslalomu in slalomu za ženske, ki bi morali biti danes in jutri v Lake Louisu v Kanadi. Tekmi so v petek že odložiti za en dan, včeraj pa so ugotoviti, da vremenske razmere ne dopuščajo normalne izvedbe tekmovanja. Smučarke pa še naprej ostajajo v Kanadi, kjer je za soboto napovedan ženski smuk za svetovni pokal. Ce bo vse v redu z vremenom, bodo z vožnjami za trening začeti v sredo. Španija proti ZDA vodi z 2d Za tretji zaporedni naslov Španke potrebujejo le Se točko VALENCIA - Španka Concbita Mar-tinez je v prvem srečanju finala pokala federacije na domačem igrišču v Valenciji premagala Američanko Chando Rubin s 7:5 in 7:6 (7:3), v drugem srečanju pa je Španka Aranbca Sanchez Vicario ugnala Mary Joe Femandez s 6:3 in 6:2. Španija tako vodi že z 2:0 in za tretji zaporedni naslov potrebuje le še točko iz preostalih treh dvobojev. V prvem srečanju je Concbita Marti-nez potrebovala uro in 47 minut za zmago v dveh nizih, ki sta bila precej izenačena. Chanda Rubin, ki je v etapo prišla po odpovedi Monike Seleš, je imela v prvem nizu lepo priložnost za zmago, a je po tem, ko je dragi igralki na svetovni računalniški lestvici odvzela servis za vodstvo s 5:4, povsem popustila in izgubila naslednje tri igre ter s tem niz. V dragem je domačinka, ki so ji pomagati tudi gledalci, povedla s 5:3 in imela servis, vendar je tedaj Rubinova zaigrala kot prerojena. Američanka je najprej znižala na 5:4, nato pa še izenačila. Zmago si je tako Španka zagotovila v podaljšani igri, ko je slavila s 7:3. Dragi dvoboj je bil manj izenačen in se je končal že po uri in desetih minutah. Sanchezova je po prvem nizu povedla s 4:2 in ga nato zaključila s 6:3. Podoben je bil tudi drugi, ki ga je Španka dobila še prepričljiveje s 6:2. Danes bosta na igrišče najprej stopiti Concbita Martinez in Maiy Joe Femandez, nato Aranbca Sanchez Vicario proti Chandi Rubin, v primeru, da bi bil izid izenačen, pa bodo odigrali še igro dvojic. Izida: Concbita Martinez (Spa) -Chanda Rubin (ZDA) 7:5, 7:6 (7:3), Aranbca Sanchez Vicario (Spa) - Mary Joe Femandez (ZDA) 6:3,6:2. KOLESARSTVO / PROFESIONALCI NA Ol Indurain bo nastopil v vožnji na čas BERLIN (dpa) - Poklicni kolesarji bodo prihodnje leto v Atlanti prvič lahko nastopiti na olimpijskih igrah. Večina je prav igram posvetila veliko pozornosti. Petkratni zmagovalec Tour de Francea Spanec Miguel Indurain pravi, da je njegov primarni cilj v naslednji sezoni znova Tour, seveda pa bo nastopil tudi v Atlanti, kjer bo tekmoval v vožnji na čas. Švicar Tony Rominger, ki v dvoboju z Indurai-nom vedno potegne krajši konec, pa napoveduje v Atlanti nastop v posamični vožnji na čas in posamični zasledovalni vožnji na stezi. »Doslej sem desetkrat nastopil na Tomu in nikdar mi ni šlo res dobro. Nisem se še odločil, vendar vem, da bom nastopil le na eni od treh velikih dirk: Gi-ro, Tour, Vuelta. Po olimpijskih igrah pa bom še enkrat skušal izboljšati lasten svetovni rekord v vožnji na eno uro,« je za naslednjo sezono napovedal 35-letni Švicar Rominger. »Program za sezono 1996 je tako natrpan, da ne bo časa za naskok na svetovni rekord na eno uro. Seveda pa se rekordu ne mislim odpovedati. Morda bo to prišlo na vrsto kakšno sezono pozneje,« pravi 31-letni Bask, ki mu jeseni ni uspelo izboljšati Romingerjevega rekorda (55.291 kilometra). Tudi Spanec, ki bo v prihodnjih dneh postal očka, še ne ve, ali bo nastopil na Vuelti. Veliko bolj mu je všeč Gi-ro: »Proga je speljana tako, da bo odločitev padla na zadnjih etapah. Ce bi pravilno tempiral formo, bi bil od Gira do Atlante znova lahko na vrhuncu.« Seveda pa ga mika tudi Tour, kjer ima priložnost, da postane prvi kolesar, ki mu je to dirko uspelo osvojiti šestkrat. Cestna dirka posameznikov v Atlanti (31. julija) pa obema največjima zvezdnikoma svetovnega kolesarstva očitno ni pisana na kožo. Proga je za oba zvezdnika prepoložna in primernejša za italijanskega šprinterja Maria Cipollinija ali vodilnega na svetovni kolesarski jakostni lestvici Francoza Laurenta Jala-berta, ki sta si datum dirke že »obkrožila na koledarju za naslednje leto.« KOŠARKA / NBA Chiacago Bulls in Houston Rockets največkrat zmagali CHARLOTTE - Chicago Bulls in lanski prvak NBA Huston Rockets ostajata moštvi z najboljšim razmerjem med zmagami in porazi. Moštvi Michaela Jordana in Hakeema 01ajuwo-na sta ob enem porazu desetkrat zmagati. Bullsi so v zadnjem krogu ugnali Utah Jazz z 90:85. Michael Jordan je v zadnjih dveh minutah srečanja v Salt Lake Cityu dosegel 13 od svojih skupno 34 točk. Pri moštvu VVashington Bul-lets je znova blestel romunski orjak Gheorghe Muresan, ki je dosegel 19 točk in 15 skokov, ter pomagal svojemu moštvu do zmage proti Miami Heatu. Bostonu v srečanju proti »bojevnikom« iz Golden Statea ni pomagalo niti Radjinih 15 točk in 9 skokov. Celticsi so še šestič izgubiti in imajo nega- tivno razmerje 4:6. Denver Nugets so šele po podaljšku ugnati Maverickse iz Dallasa, kar je šele njihova tretja letošnja zmaga v 11 srečanjih. Igralec Denverja Mahmoud AbduLRauf je dosegel rekordnih 39 točk. Zmagali so tudi »čarovniki« iz Orlanda, tokrat proti Minnesoti s 109:98, moštvo Vlada Divca pa je v Sacra-mentu izgubilo le za eno točko (99:98). Izidi: VVashington -Miami 110:94, Charlotte -Vancouver 116:104, Detroit - Philadelphia 101:78, Cleveland - Indiana 100:93, Golden State -Boston 101:94, Orlando -Minnesota 109:98, Chicago - Utah 90:85, Denver -Dallas 112:109 (podaljški), Portland - New Jersey 99:87, Seattle - San Antonio 112:100, Sacramento -L.A. Lakers 99:98. NOVICE Jegorova zmagala v uvodni nordijski preizkušnji VUOKATTI - Rusinja Ljubov Jegorova je zmagovalka prve letošnje ženske nordijske preizkušnje za svetovni pokal klasičnega teka na pet kilometrov v Vuokattiju na Finskem. Jegorova, ki je pred enajstimi meseci rodila sina Viktorja, je zmagala s časom 15 minut, 41 sekund in tri stotinke, pred rojakinjo Jeleno Valbe, ki je za zmagovalko zaostala točno tri sekunde, ter Norvežanko Marit Mikkelsplas, ki pa je zaostala štiri sekunde in sedem stotink. Prva tekma je minila v popolnem zmagoslavju Rusinj, saj se jih je kar sedem uvrstilo med prvo petnajsterico. Najboljša domačinka je bila Tuulikki Pyykk6nen na sedmem mestu. Za češko reprezentanco je dobro tekla Katerina Neumanova, ki je zasedla četrto mesto. Med prvo petnajsterico pa najdemo še tri Norvežanke in dve Italijanki, Stefanio Belmondo na 10. in Manuelo Di Cento na 15. mestu. Slovenskih predstavnic ni bilo na Startu. Nataša Lačen (in tudi moška reprezentanca) se bo udeležila šele naslednjih tekem za svetovni pokal v prosti tehniki (v sredo v švedskem Galtivareju). Danes bo v Vuokattiju še tekma moških na 10 kilometrov v klasični tehniki. Izidi: ženske - 5 km: 1. Ljubov Jegorova (Rus) 15:41.3, 2. Elena Valbe (Rus) + 3.0, 3. Marit Mikkelsplas (Nor) + 4.7, 4. Katerina Neumanova (Ceš) + 10.8, 5. Larisa Lazutina (Rus) in Nina Gavriluk (Rus) + 14.1, 7. Tuulikki Pyykkonen (Fin) + 17.6, 8. Natalija Masalkina (Rus) + 19.3, 9. Bente Martinsen (Nor) + 28.1,10. Stefania Belmondo (Ita) + 32.4,11. Merja Kuusisto (Fin) + 34.6, 12. Olga Komejeva (Rus) + 36.8, 13. Trude Dybendal (Nor) + 37.0, 14. Svetlana Nagejkina (Rus) + 43.2, 15. Manuela Di Centa (Ita) + 48.8. Chicago po podaljških premagal Anaheim ANAHEIM - Brent Sutter je le tri minute pred koncem drugega podaljška s svojim prvim zadetkom letošnje sezone v ameriški profesionalni hokejski ligi (NHL) pripeljal moštvo Chicaga do zmage nad Anaheimom s 5:4. V petkovih srečanjih so zmagati še Boston, ki je ugnal Los Angeles z 2:1, Phila-delphija je bila boljša od Detroita s 4:1, Tampa Bay je premagal VVashington z 2:1, Hartford je premagal Toronto brez prejetega zadetka s 4:0, Oilersi iz Edmontona pa so ugnali Calgary Flames s 5:2. Srečanje med New York Islanderji in Buffalom se je končalo z neodločenim izidom 1:1. Težave Ajaxa pri sestavi moštva za medcelinski pokal TOKIO - Evropski nogometni klubski prvak Ajax iz Amsterdama in južnoameriški prvak Gremio iz Brazilije igrata v torek v Tokiu letošnji finale nogometnega medcelinskega pokala. Pri Ajaxu imajo kopico težav s sestavo moštva, saj je trener Luis van Gaal na novinarski konferenci v Tokiu povedal, da ima huje poškodovane Arnolda Scholtena, Franka de Boera in Nordina VVooterja ter da ne ve, Ce bo omenjena trojica v torek lahko nastopila. Na Japonsko je zaradi poškodb odpotovalo kar 19 nizozemskih nogometašev, postava, ki bo nastopila v Tokiu, pa bo določena šele na dan tekme. Ajaxovi nogometaši so tudi močno utrujeni, saj so še v sredo igrali tekmo lige prvakov, ko so v Madridu premagati Real z 2:0. V primerjavi z njimi so Brazilci v precejšnji prednosti, saj so na Japonsko pripotovati prav v sredo, da se lahko primemo aklimatizirajo. Kljub vsemu je treba omeniti dejstvo, da je Ajax že 65 tekem zapored neporažen. Kremenlijev v Olympiakosu SOFIJA - Bolgarski reprezentančni branilec Emil Kremenlijev je iz sofijskega Levskega prestopil h grškemu nogometnemu prvoligašu 01ympiakosu. Moštvo iz Aten je za prestop 25-letnega Bolgara plačalo 707 tisoč dolarjev, v Grčiji pa bo nogometaš igral leto in pol. Rusi v finalu premagali Nemce KARLSRUHE - Rusi, olimpijski zmagovalci v rokometu, so v finalu superpokala v Karlsruheju premagati Nemce z 18:16 (10:10), za kar so dobiti 15 tisoč nemških mark, poražencem pa je pripadlo deset tisoč. Tretji so biti evropski prvaki Švedi, ki so v dvoboju za tretje mesto premagati Francoze s 25:20 (11:9). V tekmi za končno peto mesto je Španija visoko z 28:20 (14:10) premagala Romunijo. Najboljši strelec turnirja je bil Rus Kulešov, ki je dosegel 29 golov, s sedmimi goli pa je bil tudi ključni mož finala. Končni vrstni red: 1. Rusija, 2. Nemčija, 3. Švedska, 4. Francija, 5. Španija in 6. Romunija. V finalu Connell in Galbraith proti dvojici Eltingh-Haarhuis EINDHOVEN - V finalu svetovnega prvenstva dvojic v Eindhovnu (1, 6 milijona dolarjev nagradnega sklada) se bosta danes Kanadčan Grant Connell in Američan Pat Galbraith (Kanada, ZDA) pomerila proti Nizozemcema Jaccu Eltingh in Paul Haarhuisu. Connell in Galbraith sta v prvem srečanju presenetljivo premagala prvo dvojico sveta Avstralca Todd VVoodbridgeja in Marka VVoodforda s 7:6 (7:5)) in 6:3. V dragem polfinalu sta druga nosilca Nizozemca Jacco Eltingh in Paul Haarhuis ugnala Ceha Cyrila Suka in Daniela Vacka s 6:3 in 6:2. Nedelja, 26. novembra 1995 ŠPORT, ODBOJKA MOŠKA B2 LIGA Imso v zadnjih dveh selih stila odpor Itenla Matej Černič navdušil Imsa - San Miguel 3:2 (15:10, 9:15, 14:16, 15:13,15:8) IMSA: Feri 0+2, L. Populini 17+18, M. Černič 14+7, Cola 7+10, Prinčič 0+1, Rigonat 3+5, Florenin 2+10, Paoletti 4+10, Koršič, G. Populini 0+0, S. Černič 0+0, Radetti. Trajanje setov: 19, 27, 27, 29 in 10 minut. Servis (točke/napake) Imsa 4/15, San Miguel 0/15. Blok: Imsa 11, San Miguel 20, Napake: Imsa 21, San Miguel 15. Valovci so sinoči svojim gledalcem spet postregli z zmago po petih setih. San Miguel iz Trenta je predstavljal veliko neznanko. Kot novinec v ligi bi moral ciljati predvsem na obstanek. Po porazu v uvodnem kolu pa je zmeraj zmagal in si pred včerajšnjo tekmo delil prvo mesto na lestvici. Ekipa je na papirju prava zmes izkušenih in mladih igralcev. Naj-vecjo zanimivost v šesterki iz Trenta, ki med drugim razpolaga tudi z bivšim A2 ligašem Poppijem, pa je nedvomno glavni tolkad Davor Sulina, to je bivši hrvaški državljan, ki je še pred štirimi leti igral košarko in zmagoval na najrazličnejših turnirjih v zabijanju na koš, po prihodu v Italijo pa se je preizkusil v odbojki in prodrl. Pri Goričanih pa je tokrat izredno močan vtis zapustil Matej Černič. Po dobrem prvem setu domačih igralcev se je zdel nasprotnik v nadaljevanju nepremagljiv in je predvsem v bloku povzročal težave imsovcem. Ko pa se je zdelo že vse izgubljeno, je stopil v ospredje prav Matej Černič in razblinil sanje Trenta. ZaCetek je bil za Imso nadvse spodbuden. Goričani so takoj povedli in cel prvi set obdržali iniciativo v svojih rokah. V drugem so nadaljevali z dobrim »delom«, a po začetnem vodstvu 6:1 se je v »pla-vo-rdeCih« vrstah nekaj zataknilo. Napad je postal prelahek plen bloka ali obrambe gostov, ki so povedli z 9:6. Zanič je pri tem stanju poslal na igrišče Ferija namesto Flore-nina. »Plavo-rdeCi« so se počasi približali gostom do rezultata 11:9, a so nato spet pokvarili, kar so prej dobrega storili. Tudi v nadaljevanju tekme so bili valovci le senca ekipe, ki je osvojila prvi niz. Trento je vseskozi vodil, a pri rezultatu 14:9 so se valovci zbudili, s spektakularnimi potezami so izenačili, a blok Trenta je preprečil preobrat. Četrti set je bil izredno izenačen. Najprej so vodili gostje z 12:10. Končno pa se je »prebudil« tudi blok domačih (s Paolettijem na čelu). Goričani so si z napadi vse bolj konkretnega Cemica priborili »tie break«. In spet Černič je v končnici zadušil upanja nasprotnika. (A & D) MOŠKA C1 LIGA Soča Sobema z lahkoto podrla most v Alpah Sočani so končno le prebili led in zaigrali tako kot znajo Soča Sobema - Fonte nelle Alpi 3:0 (15:12, 15:13,15:10) SOČA SOBEMA: Petejan 5+6, Klede 6+7, Feri 4+22, Lutman 6+8, Muscau 3+3, Tomšič 1+1, Cotič 0+0, Batistti 0+0, MuCič, Sfiligoj, Makuc. Trajanje setov: 30, 25, 20 minut. V petem kolu moške Gl lige je končno tudi Soča Sobema prebila led in osvojila svoji prvi točki, ki po štirih porazih končno le vnašata nekaj več samozavesti v tabor Sočanov. V Sovodnjah so sinoči premagali trdoživo ekipo Ponte nelle Alpi, ki je doslej dvakrat zmagala. Toda tokrat so igralci trenerja Jakopiča zaigrali res dobro v vseh elementih in nasprotniku niso dovolili, da bi se izkazal. 2e s servisom so bili domačini zelo prodorni, tako da so imeli gostje velike težave s sprejemom, to pa je olajšalo delo Sočinih blokerjev, saj je gostujoča ekipa največkrat napadala preko kril. Pri tem je domači blok zelo uspešno zaustavil tudi najboljšega gostujočega napadalca. Dober servis in blok pa sta omogočila tudi organizacijo učinkovitih protinapadov. Prvi set je bil stalno v rokah domače še-sterke. Čeprav vodstvo ni bilo visoko (8:5, 11:8, 12:9) pa je bil zmagovalec ves čas jasen. Zato pa je bil mnogo bolj izenačen drugi niz. Gostje so povedli s 5:2, nato pa so se jim sočani približali na 6:8. Ponte nelle Alpi je vodil vse do dva-najstice (9:12), ko je gostujoča ekipa napravila nekaj napak, kar so domačini spretno izkoristili in tudi ta niz spravili pod streho. Vodstvo z 2:0 v nizih je še povečalo samozavest domačinov, ki so tretji niz suvereno dobili potem, ko je bil samo začetek niza nekoliko bolj izenačen. Po vodstvu s 7:5 so domači igralci menjali prestavo, povedli z 12:6 in nato zanesljivo zaključili srečanje v svojo korist. Sinočnji nasprotnik Soče Sobeme še zdaleč ni bil slab, toda tokrat so vsi sočani zaigrali dobro, posebej pa je za-dovljil Aleš Klede, ki se je odlikoval tako v napadu kot v sprejemu. Cessalto ni mogel ustaviti Koimpexa Odbojkarji Koimpexa se tudi z gostovanja v Motri di Livenza vračajo z gladko zmago 3:0 (15:7,15:11,15:11) proti Cessaltu. To je Koim-pexova peta zaporedna zmaga, H je tokrat Se toliko bolj pomembna, saj so jo Blahutovi varovanci dosegli na gostovanju proti precej neugodnemu nasprotniku. ŽENSKA C1 LIGA / V TRSTU PROTI VOLLEVJU Koimpexu derbi z veliko začetnico Dve uri in pol boja, preobrati in neponovljiv četrti set - V tie breaku ohranile mirno kri Volley 93 - Koimpex 2:3 (17:15, 7:15, 13:15, 17:16, 11:15) KOIMPEK: Picoli 3+0, Srichia 18+21, Viđali 1+4, Mamillo 3+12, Pertot 14+13, Gregori 6+20, Ciocchi 0+3, Fabrizi 1+0, Brumat, Košuta. VOLLEY: Vida 8+12, Fa-tutta 5+15, Vatta 10+12, Mi-cai 7+8, Valdisteno 2+0, Zimmerman 3+0, Gangeni 3+5, Patriarca 2+0. Trajanje tekme 2 uri 35 minut. Servis (točke/napake): Koimpex 9/23, Volley 5/15. Prva zmaga Koimpexa v doslej začarani telovadnici šole Suvich. Slava zmagovalkam, a vsa čast tudi poraženkam. Dvoboj med sloga-šicami in Volleyjem je vseboval vse primesi derbija z veliko začetnico. Živčnost, zato tudi precej napak, a po drugi strani izredna borbenost, neverjetni preobrati, spektakularne akcije, srčni utrip gledalcev in članov obeh kolektivov na klopi na meji znosnega. Tekma je trajala dve uri in petintrideset minut, četi set pa bo ostal zapisan v analih pokrajinskih derbijev na Tržaškem kot eden najdaljših in najbolj neverjetnih sploh. Začetek je bil v znamenju je pred svojimi bivšimi soigralkami hotela pokazati preveč in je iztržila malo, trener Sain pa je kmalu zamenjal Pertotovo. Koimpex je bil pri rezultatu 12:9 še v vodstvu, v končnici pa se je preveč obotavljal in gostiteljice so set osvojile. Naslednja dva seta sta pripadla slogašicam, čeprav igra ni bila na visokem nivoju. Po-dajačica Piccoli je zelo dobro korigirala slab sprejem soigralk in v napadu največ dosegla v tandemu z odlično Gregorijevo. Volley je bil v podrejenem položaju vse do vodstva slogašic v Barbara Gregori je zaigrala zelo dobro (Foto Balbi/Kroma) tretjem setu s 14:9. Tedaj so igralke Koimpexa ustavile svoj zalet in malo je manjkalo, da bi naredile prestop pred odskočno desko. Volley je po zelo razburljivem nadaljevanju prišel do trinajste točke. Temperatura na igrišče se je močno dvignila, iz zagate pa je Koimpex z napako rešila Vi- da. Kazalo je, da bodo sloga-šice v četrtem setu le prevladale. Povedle so z 12:6, tedaj pa se je začelo. In bilo je neponovljivo. Igralke Volleya so na dan potegnile kremplje in zaigrale neverjetno učinkovito ter začele postopno - točko za točko - odjedati prednost slogašic. Izredno lepa končnica je trajala pol ure (!), v njej je Volley dosegel 22 menjav servisa (Fatutta 6, Vida 6, Vatta 6, Micai 4) in enajst točk, Koimpex pa 25 (Srichia 11, Gregori 5, Pertot 5, Mamillo 4) menjav servisa in le štiri točke. Preden so slogašice dosegle 13. točko, jih je imel Volley že dvanajst. Žoga mu enostavno ni padla na tla. Prvi set-ball je imel Volley (13:14), Koimpex pa je imel nato pri rezultatu 15:14 kar osem zaključnih žog, vendar je set kljub temu pripadel neukrotljivim Tržačankam. Tie break se je za Koimpex začel zaskrbljujoče: 0:3 za Volley. Tržačanke so imele eno do dveh točk prednosti vse do devete točke. Koimpex je prvič povedel z 10:9. Vodstva ni več izpustil in telovadnica Suvich je bila odčarana. (A. Koren) Bor Mercantile tretjič zapored zmagal Iz Bagnarie Arse se odbojkarice Bora mercantile vračajo s tretjo zaporedno zmago 6 metrs so premagale s 3:1 (15:10, 15:11, 14:16, 15:6) MOŠKA C2 LIGA / DERBI Z MOSSO Olympia CDR je ubrala pravo pot 01ympia CDR - Mossa 3:0 (15:10,15:6,15:12) OLVMPIA CDR: S. ter-pin 2+7, Ferfolja 8+9, Sfiligoj 4+4, J. Terpin 5+4, Gravner 7+11, Maraž 0+3, E. Komjanc 0+0, Bensa 0+0, A. Terpin 4+1, Pintar 0+0. Servis (točke/napake): 7/14. Tudi pokrajinski derbi z Mosso je potrdil, da je moška ekipa 01ympie končno ubrala pravo pot. »Igrali smo dobro, predvsem pa je važno, da tokrat v tretjem setu nismo popustili,« je po tekmi povedal trener Rinaldo Domi, ki v tem srečanju ni mogel računati na bolnega Damjana Dornija. Standardnega centra je zamenjal Simon Terpin, njegovo mesto pa je prevzel brat Janez. Zmaga Goričanov ni bila nikoli pod vprašajem, saj je Mossa nekajkrat povedla le v začetku setov. Trener je pohvalil vse svoje igralce, posebej pa še oba podajača Andreja Terpina (s prvim in drugim tempom so večkrat povsem ukanili nasprotnikov blok) in Nikolaja Pintarja, ki je na igrišče stopil v tretjem setu in igral do konca. Od mladih se je v sprejemu izkazal tudi Evgen Komjanc. Po trenerjevem mnenju Mossa ni pokazala vsega, kar zmore, res pa je tudi, da ji tega 01ympia ni dovohla. Podajač Andrej Terpin Po 56 prvenstvenih zmagah 01ympia K2 Sport izgubila ŽENSKA G2 LIGA Sokol - ASFJR 3:0 (15:13,15:10,15:9), Torrina - 01ym-pia K2 Spori 3:2 (13:15,14:16,15:8,15:13,15:11) ŽENSKA DUGA Val Zadružna kreditna banka - Koimpex 3:1 (15:11, 15:8,13:15,15:5); Sloga - Altura 0:3 (4:15, 8:15,4:15) MOŠKA DUGA Shangri Club Altura - Korting 3:0 (15:7,15:7,15:6) _________MOŠKA C2 LIGA________________ S preveč enostavno igro Bor prepustil točki solidni Porcii Porcia - Bor Fortrade 3:1 (15:5,15:12, 6:15,15:13) BOR FORTRADE: Bresich 1+1, Coloni 2+2, Furla-nič 0+0, Ruttar 1+1, Marega 3+5, Rossetti 5+5, Pavlica, Del Turco 3+1, Cella 10+16, Taberni 3+5. Servis (točke/napake): Porcia 3/14, Bor 5/15; trajanje setov: 19, 24,15 in 36 minut. Borovci so v Porcii razočarali z igro in doživeli nov poraz, kateremu bi se povsem lahko izognili, če v odločilnih trenutkih drugega in četrtega seta ne bi napravili nepotrebnih napak. Vsekakor so bili domačini izrazito boljši v bloku, ki proti predvidljivi Borovi igri tudi ni imel pretirano težkega dela. Igra Bora vse preveč sloni na Stefanu Celli, vsi njegovi poskusi, da bi z menjavami igralcev spremenil potek tekme in povečal učinkovitost, pa so bili zaman. Nekoliko boljše je bilo samo po vstopu Ruttarja, ko je bolje začel delovati tudi Borov blok, vendar pa je bilo to vse premalo, da bi lahko borovci premagali solidno Porcio. O prvem setu ni vredno zgubljati besed, saj so ga borovci dobesedno darovali. V nadaljevanju je bilo boljše in v 2. setu so plavi igrali dobro do stanja 10:10, ko je spet prišlo do napak in tudi ta set je splaval po vodi. V 3. setu je Porcia vrnila darilo iz prvega seta, zato pa je bil izredno dramatičen četrti niz. Porcia je sicer povedla z 9:3, toda borovci so jih pri desetici prehiteli in nato tudi vodili še s 13:12. V zelo razburljivi končnici so imeli gostje priložnost, da dosežejo 14. točko, vendar je niso izkoristili. Takoj je sledila kazen in točki sta zasluženo ostali v Porcii MOŠKA D LIGA Espego začel z gladko zmago Nasprotnik iz Ronk ni bil dorasel Espego - Adi Ronchi 3:0 (15:12,15:6,15:4) ESPEGO: Petejan 6 točk + 5 menjav, Soban 3+7, Uršič 6+8, Devetak 4+4, Plesničar 1+2, Mania 5+2, Lukeš 0+1, Braione 0+0, Lutman 0+0, Brisco 2+1, Jelen, Cemic. Odbojkarji združene ekipe Espego so z gladko zmago pričeli letošnje nastope v D ligi. Nasprotnik, Acli iz Ronk, sicer ni bil preveč močan, toda po slabSem prvem nizu so Goričani zaigrali dobro in povsem nadigrali gostujočo šesterko. Začetek pa je bil izredno izenačen, za kar imajo največ zaslug prav espegovci, ki so v tem nizu zgrešili kar 14 servisov (skupno na tekmi 25). Na njihovo srečo so po stanju 10:10 zaigrah dovolj zbrano in niz zasluženo osvojili. To je Goričanom dalo novega zagona in v nadaljevanju je igral samo še Espego. Po hitrem postopku so namreč domačini dobih drugi in nato še tretji niz in brez težav vknjižili prvi dve točki. MLADINCI 01ympia - Mossa 3:0 (15:6,15:11,15:12) OLVMPIA: Pipan 1+0, Poletio 3+0, Patrik Komjanc 6+4, Pintar 8+4, Squadrito 8+3, Miklus 1+1, Mitja Černič 2+4, Andrej Cemic 1+0, Ivan Komjanc 0+1, Dorni 0+0, Guzzon 2+0, Parisi. 01ympia je bila prepričljivo boljša, tako da so na igrišče lahko stopili vsi igralci. Udarna šesterka s podajačem Polettom, tolkači Pipanom, Pintarjem, Squa-dritom in centroma MikluS in P. Komjanc je povsem nadigrala nasprotnike. Trener Lavrenčič je nato opravil nekaj menjav. Zaradi neui-granosti je bilo tedaj več napak (skupno 15), vendar pa zmaga 01ympiinih mladincev kljub temu ni bila nikoh pod vprašajem. B LIGA / SINOČI V TRSTU V 10. KOLU Že peta zaporedna zmaga jadranovcev Tokrat so zasluženo premagali drugouvrščeni Oderzo Jadran TKB - Oderzo 83:72 (40:32) JADRAN: Arena 6 (4:6 prosti meti, 1:2 met za 2, -met za 3), Oberdan 20 (7:8, 5:6,1:4), Pregare 7 (4:4, 0:3, 1:3), Vitez 9 (2:4, 2:2, 1:7), Samec 4 (0:1, 2:4, -j, Klabjan n.v., Rauber 14 (2:2, 0:1, 4:9), Budin 8 (4:8, 2:2, -), Calavita 11 (5:6, 3:4, -), Hmeljak 4 (2:2, 1:2, -), trener Vremec. Met za 2: 16/26, met za 3: 7:23, skupno 23:49; pm 30:41. SON: 27. 3T: Rauber 4, Oberdan 1, Pregare 1, Vitez 1. ODERZO: Rusconi 8 (5:9), Sartor, W. Teso 16 (4:9), Ganio, Cadorin 21 (8:11), Fioretti 7 (3:6), Zec-chin 8 (2:2), Colladon 8, Casonato 2, Cappellazzo 2, trener G. Teso. SON: 32. PON: Cappellazzo (34), Zecchin (40), Codarin (40, izključitev). 3T: Teso 2, Zecchin 2, Cadorin 1. Sodnika: Vietti (Pavia) in Cremonesi (Piša). TRST - Jadranovci so sinoči osvojili že peto zaporedno zmago, in to proti čvrstemu in kakovostne-mu nasprotniku, ki je zasedal drugo mesto na lestvici. Tudi tokrat so jadranovci pustili vtis močnega in homogenega moštva, ki so z vključitvijo Jana Budina dodobra pokrili vse pozicije v ekipi. Sinoči so jadranovci pokazali predvsem odlično obrambo, s katero so skoraj docela onemogočili najnevarnejše gostujoče strelce. Tekma se je za naše združeno ekipo začela na najboljši način: po 3 minutah igre so namreč gostitelji vodih že z 9:0. Gostje pa so kaj kmalu reagirah in v 7. min. zmanjšah zaostanek na samo točko razlike (10:11). Jadranovci so spet strnili vrste v obrambi in odločno povedli, tako da je njihova prednost v 17. min. znašala kar 17 točk (36:19). Sledilo je nekaj naivnih napak naših košarkarjev, kar so izkori-stili gostje, da so zaostanek ob polčasu zmanjšali na samih 8 točk. Jadranovci so uspešno začeh v drugem polčasu in z Oberdanovo trojko v 25. min. dosegh naj višjo prednost 18 točk (53:35). Gostje pa se niso dah in s požrtvovalnostjo zmanjšali za-sotanek na 7 točk. Na srečo se je takrat razigral Sandi Rabuer, ki je s serijo uspešnih metov za tri točke spet vzpostavil »varno« razliko. Oderzo pa nikakor ni popustil, tako da je prav v zadnji minuti spet znižal razliko na same štiri točke (72:76). Gostujoči košarkar Codarin je nato ugovarjal sodnikoma, dobil tehnično, nakar je bil še izključen. Jadranovci so imeli na razpolago kar 6 prostih metov in zmaga jim ni mogla uiti. Sploh pa sta sodnika skvarila srečanje, saj sta skupno dosodila kar 59 osebnih napak. Brezglavo sta dosojevala prekrške, napake in sama sreča, da jadranovci niso nasedli takemu kriteriju sojenja, kar je navsezdanje tudi vrlina v tako zahtevnem prvenstvu. Vanja Jogan Jan Budin med prodorom na koš (Foto Balbi/ KROMA) r ITALIJANSKA Al LIGA / DANES V TRSTU lllycaffe spet pred »odločilno« tekmo Igral bo proti Violi iz Reggio Calabrie V A2 ligi Brescia lat tudi po IV ob 15.10 TRST - Položaj tržaškega IUycaffeja je že tako kritičen, da postaja vsako domače srečanje izredno pomembno za nujno osvajanje prepotrebnih točk. Današnja domača tekma proti Vioh iz Reg- nerja Zorzija ima namreč le dve točki več od Tržačanov, tako da je vsekakor v dometu tržaških košarkarjev, ki se mo- l sebi Skratka, tudi danes bo za Tržačane spet derbi za obstanek v ligi. Sicer pa bo osrednje srečanje današnjega kola v Milanu, kjer bo domači Stefanel gostil državne prvake bolonjskega Bucklerja. Na včerajšnji vnaprej odigrani tekmi v Sieni je domače moštvo Cx Orologi izgubilo proti Scavoliniju iz Pesara s 84:87 (35:41). Najboljša strelca pri gostiteljih sta bila Američana Mills (23 točk) in Turner (22), pri gostih pa Daniels (21) in Magnifico (16). DANAŠNJI SPORED (17.30): Team-system - Madigan; Stefanel - Buckler (18.30); Cagiva - Teorema; Mash - Be- netton; Nuova Trirena - Olitalia; Illy-caffe - Viola. VRSTNI RED: Buckler Bologna 16; Teamsystem Bologna 14; Cagiva Vare-se, Magidan Pistoia in Stefanel Milan 12; Nuova Tirrrena Rim, Scavolini Pe-saro in CX Siena 10; Benetton Treviso inViola Reggio Clabria 8; Mash Verona 6; Olitalia Ford in Dlycaffe Trst 4; Teo-rematour Milan 0. A2: danes Goričani tudi po TV Videomusic Današnjo tekmo A2 lige v Gorici med domačim Brescialatom in Poltijem iz Cantuja bo z začetkom ob 15.10 neposredno prenašala tudi TV Videomusic. Goriški košarkarji si danes ne smejo privoščiti spodrsljaja, saj bi drugače izgubili stik z vodilnim beneškim Reyerjem. OSTALI DANAŠNJI SPORED (17.30): Reggiana - Jcoplastic Neapelj; Montecatini - Reyer Benetke; Juve Ca-serta - Banco Sardegna Sassari; Mene-strello Modena - Rimini; Auriga Trapa-ni - Turboair Fabriano; Casetti hnola -Floor Padova. Ob prejemu pomembnega priznanja Čestitajo Branku Lakoviču SZ Jadran in vsi prijatelji košarke ______C2 LIGA / SINOČI V SPILIMBERGU____ Za borovce so bile tokrat usodne conska obramba in izgubljene žoge (kar 30) Susoni dosegel 19 točk - Dobra igra mladega Rusije Tuttosconto - Bor Radenska 101:83 (42:39) TUTTOSCONTO: Cami-notto 10, Martinozzi 6, Sa-vron 21, D. Chivilč 12, M. Chivilč 21, Di Leo 11, Serafini n.v., Groppo 19, Flora 1, trener Serena. SON: 19. 3T: M. Chivilo 1, Savron 1. BOR: Spadoni 7 (3:4 prosti meti, 2:4 met za 2, 0:2 met za 3), Susani 19 (3:4, 2:3,4:7), Perčič 15 (1:1, 7:9, -), Sarini 14 (3:3, 4:8, 1:1), Smotlak 9 (5:8, 2:4, 0:1), M. Simonič 4 ( -, 2:4, 0:2), Ra-sman 6 (2:2, 2:4, -), Rus tja 8 (0:1,4:6, -), Pethrosso (-, 0:1, -), Grbec 1 (1:2, -, 0:1), trener Krečič. Met za 2: 25/43, met za 3: 5/14, skupno 30/57; pm 18:24. SON: 24. PON: Susani, Perčič. 3T: Susani 4, Ba-rini 1. SPnJMBERGO --Borovci so začeli odlično in v 4. minuti vodih s 14:8, v 9. min. pa s prednostjo desetih točk V PETEK V D LIGI / V GRADE2U Cici bona boljša tudi od Doma Ckdbona Helvetius - Dom Agorest 86:80 (46:36) V derbiju košarkarske D hge je sinoči Cicibona Helvetius povsem zasluženo premagala Dom Agorest. Zmaga Furlanovih igralcev ni bila niti trenutek vprašljiva, saj so domovci precej visoko prednost domačinov uspeh zmanjšah šele v zadnjih minutah, ko je bilo za preobrat že prepozno. O srečanju bomo podrobneje poročah jutri. Tretji zaporedni uspeh Kontovelovega moštva Igor Civaidi odločilen Gredo - Kontovel 63:73 (34:37) GRADO: Mazzoli 7, Zorba 3, Pasian, Bellan 7, Schiaffino 8, Marchesan 8, Milotti 8, Gelussi 9, Aiello 10, Sera 3, trener Campestrini. PON: Mazzoli in Bellan. TRI TOČKE : Aiello 2, Sera 1. KONTOVEL: Pertot (0:2), Kralj 6, Gulič 14 (4:5), Turk 12 (2:4), L Emili 13 (3:4), Starec 2 (2:2), Civardi 18 (8:10), Danieli 2, Vodopivec 6 (2:2), M. Emili, trener Starc. PON: Gulič. Kontovelci so osvojili že tretjo zaporedno zmago, čeprav tokrat s prikazano igro niso zadovoljili. Tekma je bila skoraj do konca zelo izenačena. V prvem polčasu sta se ekipi menjavali v vodstvu, naposled pa so Kon- tovelci le šli na odmor z rahlo prednostjo treh točk. Podobna slika se je ponovila tudi v drugem delu tekme. V zadnjih minutah pa so Kontovelci »nastavili« gostiteljem consko obrambo, proti kateri so imeli košarkarji iz Gradeža velike težave. Naši košarkarji so bili učinkovih tudi v napadu, kjer se je posebno izkazal Igor Civardi, ki je bil zelo točen pri izvajanju prostih metov, in naše moštvo je tako osvojilo nov par točk. Poleg Civardija bi pohvalili tudi Boruta Pertota, ki sicer ni dal niti ene točke, prestregel pa je nekaj zelo pomembnih žog in tako omogočil svojemu moštvu, da se je razigralo v protinapadih. Poleg zmage je spodbudno tudi to, da naša ekipa iz kola v kolo dobiva večjo samozavest. (27:17). Naši košarkarji so igrah zares dobro in predvsem nepogrešljiva sta bila oba centra Rasman in Perčič. Nato pa so gostitelji ubrah v obrambi consko raz-vrstitev, prod kateri je bila naša ekipa skoraj brez moči. Krečičevi varovanci nikakor niso mogli najti protiorožja za to »cono«, tako da so domači košarkarji začeli razliko naglo manjšati in ob koncu polčasa so vodili za tri točke. Tudi v drugem delu srečanja naši košarkarji nikakor niso mogli premaga-ti consko obrambo domačinov, ki so svojo prednost večali, tako da je bil izid v 26. min. 55:45, v 31. minuti pa je zunašala njihova prednost že celih 20 točk (74:52). Borovci so nato reagirali, zmanjšali zaostanek na 13 točk, več pa niso zmogli. Poleg conske obrambe je bilo zanje usodno tudi veliko število izgubljenih žog (kar 30). Brez vseh teh napak bi se gotovo lahko enakovredno do konca borih z ekipo, ki so ji bili v prvem delu srečanja povsem enakovredni, v začetnih minutah pa so bili gostje celo boljši. Očitno bo treba še izpiliti napad proti conski obrambi, saj so težave z napadom cone prišle do izraza tudi na prejšnjih tekmah. Od posameznikov bi pohvalili Perčiča, Susanija ter mladega Rus tj o, ki je v pičlih sedmih minutah igre dal 8 točk, imel dva skoka in dve pridobljeni žogi. domači šport Danes Nedelja, 26. novembra 1995 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Pro Fiumiceho; 14.30 v Cussignaccu: Cussignacco - Juventina 1. AMATERSKA UGA 14.30 na Opčinah, Ul. degh Alpini: Zarja - Opicina; 14.30 na Proseku: Primorje - Union; 14.30 v Medeuz-zi: Medeuzza - Vesna 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Trebčah: Primorec - San Lorenzo 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Dolini: Breg - Dolina; 14.30 v Trstu. Ul. Cam-panelle: Venus - Kras; 14.30 v Trstu: S. Vito - Gaja; 14.30 v Beglianu: Begliano - Mladost NARAŠČAJNIKI 10.30 v Moši: Mossa - Sovodnje; 10.30 v Dolini: Co-stalunga - Zarja Adriaimpex NAJMLAJSI 10.00 v Bazovici: Gaja - Muggia ZAČETNIKI 10.30 v Doberdobu: Mladost - Real Isonzo CICIBANI 10:30 v Dolini: Breg Grmada - Montebeho D. Bosco. ODBOJKA MLADINCI 9.30 v Trstu, šola »Galilei«: Prevenire - Koimpex MLADINKE 11.00 v Trstu, šola »Galilei«: Nuova Pallovolo -Koimpex; 11.00 na Opčinah: Sloga B - S. Andrea KOŠARKA NARAŠČAJNIKI 11.00 v Trstu, »1. maj«: Bor Ediauto - Don Bosco B; 10.00 v Trstu, Ul. Greha: Ferroviario - Kontovel DEČKI 11.30 v Trstu, Ul. Zugnano: Poggi - Bor Autocarroz-zeria Boris Jutri Ponedeljek, 27. novembra 1995 KOŠARKA MLADINCI 19.00 v Briščikih, tel Ervatti: Jadran TKB - Stella Azzurra; 21.15: v Trstu, Stadion 1. maj: Bor Radenska - Don Bosco. Obvestila Breg izgubil z Viole Sport V 4. kolu promocijske lige je Breg doma izgubil z Viale Sport s 67:77 (46:42) ZSSDI obvešča, da bo v torek, 28. t. m., ob 20. uri v Domu A. Sirka v Križu seja smučarske komisije. PLANINSKA ODSEKA SZ SLOGA in SK DEVIN organizirata DANES, 26. t. m. izlet v neznano. Zbirališče v Bazovici pri spomeniku padlih ob 9.30. SK BRDINA obvešča vse zainteresirane, da lahko dvignejo neprodano smučarsko opremo še v ponedeljek, 27. t.m. od 19. do 20. ure na sedežu kluba v Proseški ulici 131 na Opčinah. SK DEVIN organizira božično in novoletno zimovanje v smučarskem središču Alleghe od 23. oz. 26. decembra do 1. januarja in od 1. januarja do 6. oziroma 7. januarja na izbiro. Možnost smučanja na snežinah Civette in Val Ba-die in S. Pellegrina. Prijave do 28. t.m.. Informacije po telefonu 220423. ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO Nedelja, 26. novembra 1995 Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21.3.-20.4: Ne boste $ obotavljali, zato vam bo uspelo ujeti enlčratao priložnost. Vaša zapanost se vam bo zagotovo obrestovala, vendar naj vas uspeh ne zavede; marsikaj bo treba na novo premisliti. Vedri boste kot že dolgo ne. Okolica bo nad vašim obnašanjem tako navdušena, da vas zlepa ne bo spustila iz rok Izrabite njeno naklonjenost in utrdite vezi; še jih boste potrebovali DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Znašli se boste pred oviro, ki vas bo spravila v bes. Ne skušajte je podreti na silo, saj je za kaj takšnega pretrdna. Poiščite prijem, katerega moč bo v mojstrski iznajdljivosti. RAK 22.6. - 22. 7.: Vaše misli bodo bistre kot potoček. Sledite njihovemu toku, najbolje v smeri izvira. Tam vas čaka odgovor, ki ga zaman pričakujete od delte izliva v Simo morje novih vprašanj. LEV 23.7. - 23.8.: Vaša telesna kondicija bo na zavidljivi ravni, vendar boste raje poležavali v postelji Nič nenavadnega, saj ste vendar odkrili, da jo lahko najbolj plodno izkorisite prav med belimi rjuhami DEVICA 24. 8, - 22. 9.: Polotila se vas bo nepremagljiva zelja, katere obrisov nikakor ne boste mogli razbrati Najbolje bo, da se prepustite notranjemu glasu; ta vas bo zanesljivo pripeljal do prave vsebine. TEHINICA 23. 9. - 22.10.: Zaceli boste tipati po področju, katerega kodjivost ne zaostaja za njegovo mikavnostjo. Posledic se sicer ne boste zbali, a to še ne pomeni, da se jim boste lahko tudi izognili ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Po krivem vas bodo obdolžili nečesa, kar se vas prav nic ne tiCe. Sprva se boste ujezili in strogo obsodili njihovo kratkovidnost, nato vam bo nenadoma odleglo. Jasno, saj ste nedolžni. STRELEC 23,11. - 21.12: Kaotični hrup okolice vam bo danes tako odveč, da boste morali kratkomalo zamašiti usesa. Zaslišali boste notranji napev, ki vas bo zazibal v krasno počutje. Eno oko pa le pustite odprto. KOZOROG 22.12. - 20.1Pohi boste dvomov, vendar ne zaradi prazne denarnice. V resnici vas bo pestilo pomanjkanje nečesa, kar ni naprodaj nikjer na svetu. Temeljito razmislite, saj najde le tisti, Id ve, kaj išče. VODNAR 21.1. ■ 19. 2.: Vaša dolgotrajna prizadevanja bodo končno obrodila zrele sadove. Lahko se jih boste naužili po mili volji, vendar nikar ne pretiravajte. Najbolj zdrav je tisti, ki od mize vstane lačen. RIBI 20.2. - 20.3,: Prav vse vam bo šlo na živce, zato se boste odločiti, da se vrnete domov in tam tudi ostanete. Naj vas nikar ne preseneti, ko boste tudi tam našli vzrok za jezo. Kje je torej vzrok? DOMAČE ŽIVALI Zima na štirih nogah Nasveti za lastnike psov Zadnja zima je prinesla kaj malo veselja trgovcem s krznom, proizvajalcem snežnih verig in smučarjem, vendar so se verjetno tudi beli medvedje v živalskem vrtu slabo počutili: čedalje manj je mraza, ki smo ga bili vajeni prej in padavine nas dosežejo večinoma v obliki dežnih kapelj. Na sprehod tudi v »pasjem vremenu« Našim psom je za takšne vremenske kaprice precej vseeno. Narava jih je dobro »opremila« tudi za vremenska nihanja: pozimi jim zraste gostejše krzno, in pasje telo tako obdrži več toplote. V skrajnih primerih pes lahko celo za kratek čas poveča nastajanje toplotne energije v telesu - s pomočjo tako imenovanega toplotnega drgetanja (ravno nasprotno se dogaja poleti, ko pes s sopenjem pospeši oddajanje toplote prek jezika). Vremena, v katerem bi morali psa zadrževati v hiši, v naših zemljepisnih širinah praktično ni. Nasprotno: psi potrebujejo svoj sprehod ne glede na vreme, in to ni isto kot en krog po zelenici ter postanek ob drevesu... Ta pasja potreba pomaga tudi lastniku, da skozi vse leto ostane svež in razgiban; ljudje se pač mrazu lahko upremo z ustrezno obleko. Psi ne potrebujejo taksne zaščite, če zanemarimo nekatere posebej občutljive pasme. Treba pa je po vsakem sprehodu v snegu z vlažno krpo očistiti s tačk ostanke soli, s katero so posute ceste. Psa lahko tudi zaščitimo vnaprej, tako da mu vtremo v tačke vazelin ali loj. Ce je pes moker, ga je najbolje posušiti s frotira- sto brisačo. Okopati ga smemo le v primeru, da se je res neznosno umazal -še tedaj bomo uporabili kvečjemu poseben pasji Šampon, ker milo psu načne naravno zaščito - kislo plast, ki jo nosi na koži. Na poledenelih tleh pes stoji na svojih tacah precej bolj varno in gotovo kot mi. Previdnost na cesti pa vseeno ne bo odveč: avto-mobiU med vožnjo niso tako vami, čeprav imajo štiri kolesa... Končno potrebuje pes pri nižjih temperaturah tudi več hrane kot v toplejših letnih časih. Ce mu kuhate sami, boste morali zlasti paziti, da bo dobil dovolj vitaminov; pripravljena hrana pa že vsebuje vse potrebne hranljive snovi tudi za čas najbolj neprijaznega vremena. Psi naj po možnosti ne jejo snega, ker jim ne bo prav nič »dobro del«. Zal to spoznanje lastniku odraslega psa ne pomaga kaj prida, saj psu res težko odtrgamo bel posladek od ust, Ce mu je zadišal. Tudi tu velja, da pes ne bo nikoli znal tistega, česar se ni naučil kot kuža. Zmerna skrb je koristna Drugih hišnih živali načeloma vremenske spremembe sploh ne prizadenejo, saj ne hodijo na prosto. Pretirano varovanje pred hladnim zrakom zunaj hiše pa je odveč in celo FELJTON / INDIJA Ljubezen v kamnu <.) Na vlak za Satno sva vstopila v Varanasiju. Vznemirjala sta me nepopisna gneča na vlaku in dejstvo, da se nama ni posrečilo dobiti rezervacije. Komaj sva se dobro stisnila na leseni klopi, je v vagon pridrvela množica postreščkov v rdečih uniformah, ki so nama prej ponujali svoje storitve. S huronskim vpitjem in z ihtavimi udarci so se spravili na nesrečnike z nasprotne klopi. Presenečen sem obsedel v strahu, da se bodo rdeči pajaci zdaj zdaj lotih tudi naju, prav tako pa sem bil v veliki skušnjavi, ah naj nesrečnikom, ki so udarce nemo sprejemali in hiteli prazniti klop, priskočim na pomoč ali ne. Izpraznjeno klop je zavzela zajetna gospa s svojimi otroki in številno prtljago, ki so jo prinesh nosači. Najin cilj je bil Khaju-raho, majhna vasica sredi ničesar, daleč stran od vseh poti, kot je obljubljal popotniški vodič. Po skoraj osemurni vožnji do Satne z vlakom je sledila še štiriuma vožnja z avtobusom. Vožnja je bila zaradi nepopisne vročine še daljša. Da je vas res na koncu sveta, se je videlo šele na avtobusu. Pokrajina se je iz polj spremenila v stepo, redek gozd in nato spet v stepo. Indijske množice so popolnoma izginile, še avtobus je bil napol prazen. Sila, ki naju je gnala v ta odmaknjeni konček Indije, so bili templji, ki so tu nastali v pičlem stoletju med letoma 950 in 1050. Templji so bili narejeni za časa dinastije Chandella, ki je preživela pet stoletij, preden je padla pod muslimanskimi osvajalci. Fantastične zgradbe so takoj za Tadz Mahalom skupaj z mesti Varanasi, Jai-pur in Delhi ena glavnih indijskih znamenitosti. Templji so čudovit primer indoarijske arhitekture, toda najbolj znani so po svobodomiselni dekoraciji pročelja. Zunanjost zgradb je ena sama čudovita ka- mnita čipka, knjiga kipov, ki govorijo o življenju v Indiji pred tisočletjem, predstavljajo bogove in boginje, bojevnike in muzikante, prave in mitološke živali. Motiv, ki je in še vedno najbolj buri duhove in privlači ljudi, je Zenska in spolnost, motiv, ki se na pročeljih vedno znova pojavlja v vseh svojih žgečkljivih podrobnostih. Templji sestavljajo več skupin. Ena od njih, tako imenovana zahodna skupina, je bila v neposredni bližini najine sobe. Med njene stavbe sva se zapodila zgodnjega jutra. Templji so dvignjeni nad travnatimi tlemi in vsi po vrsti stojijo na samostojnih ali skupinskih terasah. Glavno in edino gradivo svetišč so bloki peščenjaka, ki so med seboj vezani z mozniki. Notranjost templja je ponavadi razdeljena na tri ali pet prostorov. Vedno imajo vhodni hodnik, osrednji prostor in seveda prostor z najsvetejšim, v katerem je kip ali pa simbol boga ali boginje, kateremu je tempelj posvečen. Ker se nad vsakim prostorom templja dviguje streha v obliki stopničaste zvonaste ali piramidaste kupole, je zunanjost stavb neverjetno razgibana. Arhitekti so bili obsedeni od številnih stopnic in kotov, ki krasijo pročelja templjev in so kot nekakšne vrstice zgodovinskega in mitološkega romana v kamnu. Notranjost in zunanjost templja Kandariya Maha-dev, ki je največji v tej skupini, krasi 872 kipov, katerih večina je visokih približno meter. Podstavek vsakega od njih je okrašen z reliefi, umetnino zase. Strme sem bral to čudovito knjigo. Procesija žensk nosi cvetje, vodo, hrano kot darilo bogovom. Vsepovsod so upodobljeni bogovi s svojimi boginjami in seveda ženske, ki so tako realistične in božanske kot tiste, upodobljene na straneh škodljivo. Prostore, kjer živijo ljubljenčki, moramo posebej skrbno zračiti, da zagotovimo zadostno oskrbo s svežim zrakom. Pri tem ni treba, da naredimo prepih kot v kletki, zlasti če je naš prijatelj res v ptičji kletki. Ti namreč prihajajo iz toplejših krajev in premočnega vetra ne cenijo preveč. Konec koncev ob skrbni negi za Živali zima ne bo nikakršen problem. Tudi če res pride še do kakšne resne zime, kakršno občasno napovejo vremenoslovci... Iz publikacije Društva za odgovoren odnos do živali Playboya. Na stenah templjev si umivajo lase, se ličijo, si izdirajo trne iz stopala, se igrajo z otrokom, pišejo pisma, igrajo inštrumente, se diskretno samozadovoljujejo. Njihova telesa so bujna, polna čvrstih oblin, ki jih krasijo samo kratka »krilca« in šte- vilne verižice; telesa, ki Se v kamnu vzbujajo poželenje. Ko sem opazoval kamnite akte, ki imajo v sebi ogromen erotični naboj, me je oblivala kurja polt: gola mladenka se nežno igra z nabreklim orodjem svojega fanta, medtem ko jo ta gladi po bujnih pr-sih. Na drugi sliki se zaljubljen par medsebojno z ustmi ljubkuje po spoloy vilih. Spet drugje moški občuje s konjem, medtem ko ga gleda skupina zgroženih deklet. Janez Jakbč (Se nadaljuje) NEDELJSKI IZLET Razkošje narave Planinskega polja Mali grad. Planinska jama, grad Haasberg, Unica... Skrajni južni rob Planinskega polja obiskovalcu Časa. Najprej, Se preden pokaže toliko zanimivosti, da se kratek obisk brez te- se odpravimo do vhoda, žav spremeni v dolg izlet. Na račun pridejo ljubitelji se ustavimo pri Ravba- grajske mogočnosti in naravne »arhitekture«. Ko smo rjevem stolpu, ki stoji enkrat v Planini, imamo vse omenjeno na dosegu: tik parkirišča. Ko se od Mali grad (Ravbarjev stolp), Planinsko jamo, grad Ha- njega spustimo po stezi asberg in izvire ob njem, Laskarjev kot, Unsko koli- do jame, iz katere teCe Sevko in seveda Planinsko polje z Unico. Ker je izle- Unica, nas pritegne ve- tniska karta občin Logatec in Vrhnika v merilu 1: licasten jamski vhod in 50.000 le delna pomoč pri orinetaciji, je priporočljivo njegova okolica, uma- pogledati na 164. stran Atlasa Slovenije. knjena med stene in speci gozd. Velika jam- Tudi Ce nismo name- skem sotočju dveh rek, ska soteska je nastala s njeni v Planinsko jamo, Raka in Pivke, lahko ob postopnim udiranjem ki slovi po podzem- njej »zapravimo« precej jamskega stropa, ki se zdaj odpira pod skoraj sto metrov visoko steno. To je vsekakor kraj, od katerega se ne moremo kar tako ločiti. Za drugo grajsko srečanje se moramo potruditi do mostu Cez Unico, do katerega pridemo po cesti, ki drži iz Planine v Unec. V bližini stoji grad Haasberg, ki Se vedno mogočen razpada pod težo povojnih dogodkov in Časa. Lahko ga raziščemo, stopimo v grajski park, občutimo nekdanjo lepoto in veličino, ki jo grad s svojo zaraščeno okolico Se vedno ima. Iz grajskih zidov rastejo vedno moCnejSa drevesa in tudi lep, mogočen portal je na počasni, vendar gotovi poti k svojemu koncu. Za odmik od privlačnih, vendar žalostnih ruševin Haasberga si lahko privoščimo sprehod ob Unici in razgled po Planinskem polju, kolikor to seveda dopušča voda. Kadar ta zalije polje, je tudi cesta, po kateri smo se pripeljali pod Haasberg, prevozna samo s Čolnom. Voda se dvigne najvišje deset metrov nad ravnino polja, ki tako postane jezero. V bližini Haasberga sta dva moCna kraška izvira, ki se kmalu izli-jeta v Unico. Ob večjih padavinah voda pri Ha-asbergu ne vre samo iz jame Skratovka, ampak brbota na dan iz več slikovitih izvirov sredi gozda. Ce gremo po makadamski cesti naprej proti Malnom (najboljše kar peš) pridemo do Se močnejšega izvira v Malnih in slikovitega LaSkarjevega kota nad njim. To je najdaljša, skoraj kilometer dolga jamska soteska pri nas, ki je nastala z udiranjem jamskega stropa. Reka, ki je izdolbla tako jamo oziroma današnjo sotesko, je morala biti velikanska. Le kam je izginila? Je to morda današnja Unica? Ce imamo kaj stezosledskih vešCin in smo pripravljeni motoviliti skozi gozd, lahko raziščemo tudi to skrivnost. Manj kot kilometer pred koncem Laškarjevega kota lezi med tri gozdne ceste ujeta Unška kolisev-ka. To je še ena izmed velikih naravnih zanimivosti, ki jih je tukaj izklesala narava. Podobno kot pri izviru Unice in v Laskarjevem kotu se je tudi tu udrl strop velikanske jame. O tem priča njena naslednica, Unška kolisevka, ki meri v premeru 150 metrov, globoka pa je 100 metrov. Udor je zaprl pot podzemski reki, ki je pritekala na dan iz današnjega LaSkarjevega kota, in si je poiskala novo pot - skozi Planinsko jamo. Dario Cortese Grad Haasberg ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN r ič RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER EDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE mNTI- MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA PLIMOVANJE Danes: ob 5.23 najnižje -11 cm, ob 10.56 najvisje 37 cm, ob 17.52 najnižje-55 cm Jutri: ob 0.51 najvisje 33 cm, ob 6.23 najnižje -6 cm, ob 11.39 najvisje 26 cm ob 18.38 najnižje -46 Veter v slovenskem Primorju: zjutraj: SE 4 do 8 vozlov popoldne: SE 5 do 10 vozlov Glasba je edino področje, v katerem Človek dojame sedanjost. s S S Poudarjena bujnost je nezdružljiva z resnično lepoto. UMAG ^ POREČ ,/\ o ci "^PATUA 6 _REKA OPATIJA PAZIN g V Sloveniji: Spremenljivo do pretežno oblačno bo, predvsem v zahodnih in južnih krajih bo občasno deževalo. Razmeroma toplo bo. Obeti: V torek bo podobno vreme kot v ponedel]ek V V y v j v ji v V "JIHH ,V .KK,j Uporaba »afrodiziakov« jih je popeljala v smrt VVASHINGTON - Ameriške zvezne oblasti so sprožile alarm, potem ko so v zadnjih dveh letih v New Yorku štiri osebe izgubile življenje zaradi uporabe nekaterih proizvodov, ki so jih prodajali kot »afrodiziake«, ne da bi jih prej zdravstveno preverili. Proizvodi z različnimi imeni (»Love Stone«, kamen ljubezni; »Black Stone«, Crni kamen; »Rock Hard«, trdi kamen) so prodajali na stojnicah, v trafikah in celo v trgovinah. Predstavnik centra za zdravstveni nadzor v Atlanti je povedal, da so »afrodiziake« prodajali v New Yorku in drugih ameriških mestih. Štirim osebam, ki so »zdravilo« uporabile, niso mogli veC pomagati. Pred tem je bilo njihovo zdravstveno stanje normalno. Ugotovili so, da so proizvodi enaki »chang suju«, ki ga kitajska tradicionalna medicina uporablja kot lokalni anestetik in za zdravljenje srca. Vsebujejo snovi, ki povzroča- jo aritmije, Čemur sledi infarkt. Neki šestindvajsetletni mladenič je zaužil košček »afrodiziaka« in se 16 ur kasneje zaradi posledic zaužite snovi znašel v bolnišnici celo na oddelku za oživljanje. Po sedmih urah je umrl zaradi srCne aritmije. Neki triindvajsetletnik pa je zaCel bruhati že po tridesetih minutah in dobil drisko. Po dvanajstih urah ga je v bolnišnici zadela srCna kap. Božična slika Mački, trije psi in ptič so se miroljubno nastavili fotografu skupaj z Božičkom v ameriškem Saint Louisu. Vse živali so last male Marcie, ki jih je z veseljem posodila. Bičali finsko bolničarko HELSINKI - Ker se ni ravnala po pravilih, ki se jih morajo držati Zenske v Savdski Arabiji, so neko finsko bolničarko bičali in izgnali iz države. O nenavadnem dogodku je včeraj poročal helsinški dnevnik. Zdi se, da bolničarka ni vzela resno tamkajšnjih navad. Nekega dne so jo ustavili, ko je zapuščala veleposlaništvo, pri sebi pa je imela zaboj piva. Ko so jo zasačili za bolnišnico na zadnjih sedežih avtomobila v družbi nekega tujega zdravnika, je policija izgubila potrpljenje. Moškega so izgnali, bolničarko pa za dva tedna zaprli. Nato" so jo bičali: dva agenta sta jo držala, tretji ji je slekel hlače in jo dvajsetkrat udaril z bičem. Finsko veleposlaništvo v Riadu ni protestiralo, le svoje državljane je opozorilo, naj se držijo »vseh pravil, čeprav so smešna«. r™ VVASHINGTON - Svobodni fotograf manekenko Lindo Sobek (na sliki AP), Charles Rathbun si je že dvakrat sku- za katero se je pred tednom izgubila g šal vzeti življenje, ker so ga aretirali vsaka sled. Rathbun je priznal, da jo je j pod obtožbo, da je umoril 27-letno nehote povozil z avtomobilom.