Ameriška Domovina k 7 rook?y*Oo!} title ‘ ■ ’ \y Mm špirit • //^ iAHOUAG« ONIt Hi— HO National and International Circulation itOVKMIAN MORNINO CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, APRIL 22, 1969 ŠTEV. LXVII — VOL. LXVII Oporišča v Laosu in Kambodži "nadzirajo" ftdeča oporišča v Laosu stalno bombardirajo iz zraka, ona v Kambodži pa le bolj opazujejo. Brez teh oporišč hi rdeči vojne v Južnem Vietnamu ne mogli uspešno voditi. . SAIGON, J. Viet. — Rdeči ifriajo obsežna in številna opori-sča v Laosu in Kambodži. Ves izhodni del Laosa je dejansko Pod rdečo oblastjo in rdeči poši-hajo preko njega po Hočiminho-Vih potih mirno svoje čete in po-^ebščine na jug v Južni Vietnam in Kambodžo. Ameriška le-hda ta predel Laosa stalno bom-hombardirajo. Nekateri trdijo, zmečejo ameriška letala na Laos vzdolž Hočiminhove poti sedaj več bomb, kot so jih v času etalskih napadov na Severni Vietnam. Uspehi so dvomljivi. v Zavezniške patrulje “posebnih eet ’ prehajajo mejo in prodirajo iudi globoko v notranjost, če je *° Potrebno. Pri tem vrše seveda hidi sabotaže in napade na rdeče P°stojanke. Laoške domače sile E° prešibke, da bi mogle proti rdečim uspešno nastopiti, zato vlada v Vientianu nič ne ugovar-la’ če delajo to drugi. Ona tega dostavno noče videti. , V zadnjem času so rdeči postavki tik ob meji Laosa težke to-P°ve v trdnih zakloniščih, s ka-orimj streljajo preko meje v užnj Vietnam do 10 milj daleč. Goriško poveljstvo je skušalo e lopove uničiti z napadi letal, je le delno uspelo. Njihovi Položaji so namreč dobro zavarovani s protiletalsko obrambo. Drugačen je položaj v Kam-°dži. Rdeči imajo tudi tam števna obsežna oporišča, ki pa jih avezniška stran pušča v miru. Patrulje “posebnih čet" gredo . eas do časa preko meje “nad-r ra} ’ Položaj. Seveda ne morejo v, ec'lrn povzročiti nobene večje ‘ ■ ode. Tudi z obnovo rednih di-b ^atshih odnosov med Kam-^ čo in Združenimi državami, t . )e Lila napovedana pretekli en, ne bo prišlo do nobene bi-v^ne spremembe. So ^a'§onu in v Washingtonu prepričani, da bo treba pri rd r°Vni^ r a z S ovorih posvetiti Ka Cim 0Por^čem v Laosu in j^j^hodži posebno pozornost. eci se morajo od tam umak-če naj bo Južni Vietnam Jiiti, ren. ^ Monakovem se je °&odil nov političen yT„, atentat kov NAKOVO’ Nem- — Mona' k. 0 že kar slovi po atentatih, skinv doga:'a;i0 mec^ jugoslovan-l^emv..P0Ltičnimi emigranti v ta p'L- Sedaj je bil cilj atenta-Zuari a^k° Obradovič, založnik “Pi,ega e m i g r a n tskega lista kovsv je bil v neki mona- p ulici. , Pa Preiskuje slučaj, ki račun20 VSe Znake Političnih ob-hostj °V 2 revolverjem. Podrob-Se nko znane.. Novi grobom Rita Loraine Hammond Včeraj je po dolgi bolezni umrla v University bolnišnici Rita Loraine Hammond s 6203 Edna A ve., stara 44 let in rojena v Decater, 111. Zapušča moža Georgea, hčerki Lorito in Deborah, starše Willisa in Dorothy Blackburn, brate Johna, Glenna, Roberta in Richarda Blackburn, sestri Jean Bassett in Donno Sundermann. Pogreb bo v četrtek ob desetih iz Zakraj skovega pogrebnega zavoda na pokopališče Kalvarija. Truplo bo na mrtvaškem odru v sredo od 2. pop. do 10. zvečer. -----o---- Vodniki visokih šol s* izjavili proti popuščanju CAMBRIDGE, Mass. — Vodniki visokih šol so v posebni izjavi poudarili, da nosi “akademska skupnost odgovornost za naglo in neposredno ureditev” motenja znanstvenega dela. Upravni odbor Ameriškega prosvetnega sveta, v katerem je zastopanih 1,500 visokih šol in ustanov, je v svoji izjavi priznal, da obstoje objektivni vzroki za nekatere pritožbe študentov, toda se je izjavil odločno proti po puščanju in spregledovanju kršenja reda in miru vsem, ki skušajo doseči spremembe z na-siljem. ■ Zadnje poglavje žaloigre WASHINGTON, D.C. — Združene države so Sovjetski zvezi sporočile svojo nejevoljo , zaradi pritiska na Češkoslovaško, ki je privedel do nadomestitve Dubčka s Husakom po diplomatski poti, vendar se je zdelo predsedniku Nixonu potrebno, o tem še spregovoriti. Na tiskovni konferenci je označil sedanji položaj v ČSR za “zadnje poglavje velike žaloigre češkega ljudstva”. Sovjetski pritisk na Češkoslovaško utegne znova delno zavleči razgovore med Moskvo in Wa-shingtonom. Čim bolj bo ta viden, tem močnejši bo njegov vpliv na ameriško javnost in s tem seveda tudi na vlado, kot je to poudaril zvezni senator Gordon Allott, republikanec iz Ko lorada. Nemški socijalisti se sestali v Godesbergu Na strankinem kongresu so pregledali preteklo delo in pripravili načrt za volivni boj v zvezno skupščino. BAD GODESBERG, Nem. — Letos bodo nemški socijalisti šli prvič kot vladna stranka na parlamentarne voltve. Ker nimajo še prakse, kako se je treba obnašati, kadar si na vladi, ni kongres kazal iz previdnosti nobenega posebnega političnega poguma, ne more se tudi bahati z novimi idejami in političnimi programi. Seveda je bilo vseh 344 delegatov veselih kar vse tri dni, saj je vodstvo prvič lahko govorilo tudi o uspehih koalicijske vlade, dočim je do sedaj moralo poročati le o kritiki, ki jo je stranka vodila v parlamentu. Kongres je še posebej podčrtal dejstvo, da je bil za novega predsednika republike izvoljen socijalist dr. Heinemann, čeprav so socijalisti manjšinska stranka v vladni koaliciji. Delegatje so bili posebno zadovoljni z uspehi strankinega načelnika Brandta in socijalističnega ministra za gospodarstvo Schillerja, ki po sposobnostih ne zaostaja za podobnimi zvezdami med krščanskimi demokrati. Na kongresu so seveda govorili dosti o volitvah in povedali kanclerju Kiesingerju, da bo treba vendarle kmalu ratificirati pogodbo o kontroli prometa z nuklearnim strelivom in začeti novo politiko do Ulbrichtove Vzhodne Nemčije. Ni pa našel pri njih milosti bavarski krščanski demokrat dr. Strauss, ki mnogi v njem že vidijo bodočega nemškega kanclerja. Nemška ktščansko-demokrat-ska stranka pa še ni imela svojega kongresa. Padec Dubčka je imel mednaroden odmev CLEVELAND, O. — Padec gl. tajnika Češkoslovaške Komunistične partije je postal mednaroden dogodek prve vrste. Med prvimi se je oglasil Nixon pretekli petek na svoji tiskovni konferenci. Obžaloval je način, kako je Moskva strmoglavila Dubčka, in dodal, da to ne bo pospeševalo dobrih'odnosov med Ameriko in Sovjetsko zvezo. Takoj se je oglasil Brežnjev v Moskvi in pohvalil vse sposobnosti novega generalnega tajnika partije ČSR. Kot na povelje so storili isto vsi načelniki in glavni tajniki stalinističnih strank po vsem svetu. Italijanski komunisti so izrazili svojo nezadovoljnost v svojem glasilu “Unita”. 'Finski komunisti so se ob tej priliki sprli med seboj; kot običajno so stalinisti zagovarjali novega tajnika Hu-saka, njihovi nasprotniki pa bivšega tajnika Dubčka. Mnogo stalinistov je porabilo priliko, da so Husaku osebno čestitali. V Moskvi najbrže ne bodo mogli trditi, da je to najboljša priprava za njihov mednarodni komunistični kongres, ki se bo vršil, kot napovedano, v juniju v Moskvi. Sihanuk se boji rdečih BANGKOK, Taj. —. Tu so prepričani, da se je Sihanuk, predsednik Kambodže, odločil za obnovo diplomat skih stikov z j Združenimi državami iz strahu I pred rdečimi, ki so se vgnezdili v ‘mejnem področju Kambodže proti Južnemu Vietnamu in se za Kambodžo in njene oblasti ne menijo. Princ Sihanuk se zaveda, da te rdeče sile lahko vsak čas nastopijo tudi proti njemu, Kambodža jim s svojimi sedanjimi oboroženimi silami ni kos. Japonci bi radi kar tiho obnovo pogodbe z ZDA TOKIO, Jap. — Japonska vlada bi rada kar avtomatično podaljšanje sedanje obrambne zveze z Združenimi državami, ko bo prihodnje leto potekla. Na ta način bi se izognili vsem težavam, posebno protiameriškim demonstracijam, pa tudi razpravi v a-[meriškem Kongresu. Japonska se zaveda, da je trenutno prešibka, da bi mogla sama skrbeti za svojo varnost. Za enkrat je še vedno vezana na a-meriško varstvo in bo nemara vsaj v pogledu atomskega ščita ostala tudi v bodoče. Vojaško-obrambna pogodba je Japonski zelo koristila, ker je zmanjšala njene vojaško-obrambne stroške v povojnih letih in omogočila nagli porast in razvoj japonskega gospodarstva. NIXON POSLAL KONGRESU NAČRT DAVČNIH DOPOLNIL Predlog davčnih dopolnil in sprememb, ki ga je včeraj poslal Nixon Kongresu, je v precejšnji meri pravo presenečenje tako za Kongres kot za javnost. Predlog vključuje oprostitev plačevanja zveznega davka družine z izpod $3,500 letnega dohodka, odpravlja 7-odstotni odpis za podjetja in omejuje odpis za plačilo davkov največ na polovico dohodka. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Richard M. Nixon je pod pritiskom Kongresa in javnosti šel v svojem predlogu sprememb in dopolnil davčnega zakona dalj, ko je nameraval še pred dobrim tednom. Tako je predložil takojšnjo ukinitev 7-odstotnega odpisa od davkov za podjetja in zmanjšanje davčne naklade na polovico z novim letom. V predlog je vključena oprostitev zveznega davka za vse družine s 4 člani, ki imajo letni dohodek izpod $3,500. Predsednik je predložil uvedbo "minimalnega davka” za vse bogatine, ki so se doslej znali davku izogniti skozi razne vrzeli in luknje, ki jih ta ima. Celoten predlog ima 11 točk in je sorazmerno liberalen. Naletel je v Kongresu na splošno o-dobravanje, pa seveda na kritiko tistih v javnosti, ki j ih bo prizadel. Nixonov predlog je iznenadil zlasti v omejitvi davčne naklade na polovico z novim letcm 1970 in s takojšnjo odpravo pravice 7-odstotnega odpisa za nove investicije v industriji. Še pred enim tednom je zastopala administracija v teh dveh vprašanjih prav nasprotno stališče. Ostrejši davčni predpisi za bogatine, raznih vrst ustanove in odpise davkov v dobrodelne namene bodo prinesli zvezni blagajni okoli bilijon dolarjev na leto. Odprava pravice 7-odstotnega odpisa za nove investicije bo prinesla okoli 3 bilijone. Ves ta dohodek bo pokril približno odpravo davka za družine z dohodkom do $3,500. Zakladno tajništvo je označilo predlog sprememb davčnega zakona za “zgodovinski korak” k modernizaciji davčnega sistema dežele. Predsednik Nixon je v spremni izjavi dejal: Nikdar ne bomo dosegli, da bi bili davki priljubljeni, toda lahko dosežemo, da bodo pravični' Washington zadnji SEATTLE, Wash. — Država Washington na skrajnem severozahodu dežele je bila poslednja v Uniji, ki je dobila železniško zvezo z ostalo deželo. Nova nevarna točka na izraelsko-arabski fronti Ahowehs, Vremenski prerok pravi: hlacjj|n0 °Llačno, vetrvovno in hiešane Z možnost3° dežia> P0* ternperff S sneg°m- Najvišja peratura okoli 52. CLEVELAND, O. — štiri velesile, Amerika, Rusija, Anglija in Francija, se res trudijo, da bi našle temelj za mir v izraelsko-arabskem sporu, toda svet verjame le njihovim željam, ne veruje pa v hiter uspeh njihove akcije. Da bi bil uspeh zagotovljen, je treba, da na njihov predlog pristaneta dve sili v arabskem svetu: arabski politiki in a-rabski gverilci. Pri tem so gverilci vsaj trenutno močnejši. Vse kaže, da bodo postali še močnejši ravno tam, kjer tega ni nihče pričakoval: na izra-elsko-libanonski meji. Če pogledamo na zemljepisno karto arabskega sveta, u-gotovimo hitro, da so bile sedanje vojne operacije med Izraelom in Arabci zaključene z demarkacijsko linijo, ki se opira na vodo: med Izraelom in Egiptom se opira na sueški kanal, ki lajša Izraelu defenzivno vojskovanje. Proti Jordaniji se linija opira na reko Jordan, ki tudi lajša izraelskim četam defenzivo proti jordanskim vojnim silam. Povsod drugod se demarka- cijska linija opira na suho zemljo, posebno kočljiv je položaj ob izralesko-libanonski meji, ki je obenem tudi de-marcijska linija. Izraelske čete jo namreč niso prekoračile, libanonske pa tudi ne. Ta meja ne pozna prirodnih ovir, ki bi zadrževale aktivne operacije enega ali drugega sovražnika. Zato je ta meja kot nalašč ustvarjena kot odskočna deska za arabske gverilce. Ti gverilci se zaenkrat na njej še niso močnejše udejstvovali, ker so jo libanonske čete kolikor mogoče dobro blokirale proti gverilcem. Obenem so tudi preganjale arabske gverilce, ki so skušali iz Sirije prihajati na libanonsko mejo napram Izraelu. Libanonska vlada je pri tem imela velike težave. Naj prvo so libanonski muslimani arabske narodnosti in po prirodi simpatizirajo z gverilci. Dalje sta znana dogodka na letališču v Beirutu (arabski gverilski napad na izraelsko potniško letalo in izraelski vdor na beirutsko letališče) ne samo zaostrila odnose med Libano- nonom in Izraelom, ampak rodila tudi precejšnjo napetost med libanonskimi muslimani in libanonskimi kristjani. Libanonska vlada mora biti torej dvakrat previdna, kadar odreja taktiko napram Izraelu. To jo je najbrže nagnilo, da je dosegla z naj večjimi g v e r ilskimi skupinami sporazum glede izraelsko-li-banonske meje. Sporazum ne izključuje nevarnosti, da se bodo arabski gverilci začeli u-dejstvovati ravno na libanon-sko-izraelski meji. Posledice take gverilske taktike so očitne vsaj libanonskim politikom. Ti dobro vedo, da bodo v tem slučaju izraelske čete vdrle v Libanon in zasedle njegov južni del do reke Litani, torej nekako 20 milj globoko v libanonsko o-zemlje. To ozemlje bi seveda potem ostalo pod izraelsko o-kupacijo, Izrael se bi pa le težko odpovedal temu okupiranemu ozemlju, kajti vodo iz reke Litani krvavo potrebuje za svoj severni namakalni sistem. Prva posledica tega za Li- banon nevarnega stanja je že tu. Libanonska diplomacija se za kulisami močno trudi, da bi ob izraelskih mejah čim preje zavladalo premirje. Skuša dalje prepričati gverilce, da se jim bo libanonska armada postavila po robu, ako bodo hoteli iz Libanona vdirati v izraelsko državo. Vprašane pa je, ali bodo voditelji a-rabskih gverilcev verjeli takim grožnjam. Ravno od tega je odvisen začasni mir, ki še vlada na izraelsko-libanonski meji in še bo, kdo ve, kako dolgo. Zaskrbljenost 1 i b a n onske vlade je razumljiva še iz nekega drugega razloga. V Libanonu se nahaja okoli 200,-000 arabskih beguncev iz Izraela, ki ne zamujajo nobenega dneva, da ne bi hujskali na nove spopade z Izraelom. Imeti na domači zemlji 200,000 tujcev, ki se mešajo v domačo in zunanjo politiko dežele, pri tem pa še pa tisoč gverilcev ob izraelski meji, ki jim dolgčas tudi že preseda, niso mačje solze tudi za tako spretne politike kot so libanonski. Zadnje vesti PRAGA, ČSR. — Novi glavni tajnik Komunistične partije ČSR Gustav Husak je pred odletom v Moskvo danes izjavil, da bo delal z vsemi silami za tesnejše vezi med Češkoslovaško republiko in Sovjetsko zvezo. V Moskvi pripravljajo Husaku slovesni sprejem. JERUZALEM, Izr. — Izraelska letala so včeraj rvmadla radarske postaje in gverilska oporišča onstran Jordana južno od Genezareškega jezera. Eno izraelsko letalo je bilo sestreljeno, toda cilji napada so bili doseženi, pravi uradna vojaško poročilo. Do ponovnega streljanja je prišlo tudi ob Sueškem prekopu. SAIGON, J. Viet. — Vmeriški marini so pokončali okoli 50 rdečih, ki so jih pričakali v zasedi južno od Da Nanga. WASHINGTON, D.C. — Vrhovno zvezno sodišče je odločilo, da je predpis o enoletnem bivanju v neki državi za pravico do javne podpore v nasprotju z zvezno ustavo in zato neveljaven. Ta odločitev bo dala materam z otroci možnost, da se iz južnih držav, kjer so javne podpore nizke, preselijo na sever, kjer so te veliko večje. TOKIO, Jap. — Združene države so poslale v Japonsko morje močno skupino vojnega brodovja, skupno 23 ladij, med njimi tri letalonosilke, tudi največja Enterprise. PARIZ, Fr. — Kitajski poslanik, ki je bil zadnji dve leti odsoten, se vrača. Trdijo, da hoče Peiping iz neposredne bližine slediti razgovorom o končanju vojne v Vietnamu. ŽENEVA, Sv. — Sovjetska zveza je na razorožitveni konferenci predložila postopno popolno razorožitev namesto takojšnje splošne. Ameriški zastopniki smatrajo, da je to v bistvu le ponavljanje že starih predlogov. ------o------ Ruski vohun prebegnil BONN, Nem. — že pred par tedni je prebegnil na Zahod pomemben ruski vohun in izda dober del ruskih agentov v Nemčiji, Ameriki in Angliji. V zvezi s tem so bile koncem tedna obsežne preiskave in aretacije. Iz Clevelanda in okolice Seja— Klub slov. upokojencev v Newburgu ima jutri, v sredo, ob dveh popoldne sejo v SND na Maple Heights. Novi člani dobrodošli! Vstopnice za Kresov nastop— Vstopnice za nastop Kresa v soboto, 26. aprila, ob 7.30 zvečer v SND na St. Clair Avenue so naprodaj v Baragovem domu, pri Tivoli Enterprises Inc., 6419 St. Clair Ave., pri Kollander Travel na E. 185 St. in pri J. Petrie Baroer Shop na E. 185 St. V bolnici— G. Frank Homar, 826 E. 140 St., je v Woman’s bolnišnici na E. 102 St. in Euclid Avenue. Sestanek— St. Clair Businessmens Association ima nocoj ob šestih večerjo, ob 7.30 pa sestanek v Hof-brau Haus na 1400 E. 55 St. Tudi parkirani avti niso varni— V noči od nedelje na ponedeljek je neka tolpa objestnih uničevalcev streljala šipe na parkiranih avtomobilih vse od E. 71 St. pa do E. 53 St. Lopovom je policija na sledi in je nekatere ze prijela. Zadušnica— V četrtek ob pol sedmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Antona Orehka ob 4. Obletnici njegove smrti. Jutri ob osmih zjutraj bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Alice Yerak ob 5. obletnici srnrti. Rokoborba— V Areni na Euclid Avenue bo \ četrtek zvečer zopet velik nastop rokoborcev. Med drugimi bo zopet v borbi Moose Cholak. Dar Slov. šoli— Društvo Lilija in “Mladi harmonikarji” so po svojih uspelih prireditvah podprli Slovensko šolo pri Sv. Vidu z lepim darovoma, za kar se jim odbor staršev prisrčno zahvaljuje. Športni klub— Slov. športni klub bo imel v petek, 25. aprila tekmovanje v namiznem tenisu (ping-pong) v Baragovem domu. Začetek ob pol osmih. Vsi vabljeni, tudi nečlani. Priporočajte A.D. tem, ki jo še nimajo! Kje je Johnson? AUSTIN, Tex. — Bivši predsednik Johnson živi že tri mesece na svoji farmi in se nikamor ne prikaže, tako trdijo njegovi sosedje. V bistvu imajo prav. Johnson se sicer ni zaprl na svojo farmo, toda v javnosti pa ne nastopa. Je prepovedal svoji družini, pa tudi svoji pisarni, da bi kdo povedal, kje in kaj dela. Ker ni o njem pravih novic, je pa dosti sluhov, ki jih posebno radi širijo Johnsonovi politični nasprotniki. Pripovedujejo, da pripravlja Johnson obširno politično akcijo, da bi “za kulisami” zavladal v Texasu tako politično kot gospodarsko. Da je ostal stari sposobni Johnson, je pokazal tudi ob priliki Eisenhowerjevega pogreba. Je prišel v Washington, ne da bi ga bil kdo opazil, in je odšel brez sledu za seboj. Na pogrebu se je tudi tako spretno izmikal vsem osebnim stikom, da nihče ni mogel priti v njegovo bližino. Pri vsem tem v Austinu ne verjamejo, da bi Johnson mogel dolgo časa živeti tako skrito kot živi sedaj. Ameriška Domovina /*fV»'E ■/ IC-/1 X— MO ’V'i I nmiirm i till? St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Ji Združene države: k $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: ^ $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto i SUBSCRIPTION RATES: United States: I $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO , 83 No. 79 Tuesday, April 22, 1969 Jasne so posledice ponesrečene konference. Kremelj ve,,če Sa imate v hiši. Tako se bo o- io. junija 1967 je zbor imel svoj'IflsfiTa /LA. AndlCV OkHdjd da S sedanjo taktiko ne bo mogel pridobiti večine komuni-'trok pozanimal za marsikaj, kar prvi koncert, ko je zapel 15 pe 1 » « » j j stičnih strank in skupin za obsodbo kitajskih komunistov.'bo videl v njem ter mu lahko V tem tiči tragika gornje konference. Moskva je prisiljena, da išče nova pota, da izolira kitajske tovariše. To jo bo pri-sililo^ da bo morala revidirati ne samo svojih stikov s komunističnimi državami, ampak tudi z državami svobodnega sveta, v prvi vrsti z Ameriko. Postavljena je že sedaj pred precep: ali se bolj brigati za obsodbo kitajskih komunistov pred komunističnim svetom ali za izolacijo kitajske republike v državni mednarodni politiki. Nekaj namigov, kako se bo odločila, bomo dobili naj-brže že letos. Kremelj bo moral odločnejše poseči v problem Južnega Vietnama, ne more tvegati, da bi se tam utrdili kitajski interesi. Kremelj bo dalje moral reči svojo besedo o nadzoru nuklearnega orožja, ne more čakati, da bi Peiping prvi ponudil sporazum na tem polju Washingt’onu. Gornja skrivnostna konferenca v Budimpešti bo torej sprožila v Moskvi akcije, ki njihove dalekosežnosti verjetno ne bomo mogli takoj pravilno oceniti. Budimpeštanska konferenca Varšavskega pakta 17. marca CLEVELAND, O. — V soboto, 26. aprila, ob 7.30 zvečer bo haša mladina nastopila na odru SND na St. Clair Ave. z narodnimi in umetnimi plesi. , * Beseda “folklora” je izposojena iz angleščine, kjer so jo začeli uporabljati v Angliji v sredi prejšnjega stoletja. Njen prvotni pomen je narodopisje ali etnografija, t. j. znanost o narodni kulturi na splošno. V slovenščini in drugih južno-slovanskhi jezikih se je docela udomačila nekaj pred zadnjo vojno, ko so začeli tako imenovano narodno duhovno kulturo, Kot ima svobodni svet svoje težave z NATO, ima ko munistični podobne težave s problemom zveze Varšavskega pakta. Težave z NATO so nam znane, saj jih obravnavajo na sejah in konferencah kar javno. Tajna ostanejo le vprašanja organizacije vojaške obrambe. Pri državah Varšavskega pakta — Sovjetski zvezi, Vzhodni Nemčiji, Poljski, Češkoslovaški, Madžarski, Romuniji in Bolgariji — je stvar drugačna. Tam javnost zve le malo, kaj se godi za kulisami, godijo se pa velike stvari. Glavni problem z zvezi Varšavskega pakta je odgovor na vprašanje, kdo bo kaj v organizaciji pakta. Do sedaj so tam vedrili in oblačili Sovjeti. Njihovi zaupniki so sedeli na vseh ključnih položajih. Glavni poveljnik je bil in je maršal Jakubovski, šef generalnega štaba je general Ste-menko. Že predlanskim sta se temu sistemu začeli upirati Romunija in Češkoslovaška. Zahtevali sta, da se uvede civilno in vojaško organizacijo načelo rotacije. Tako bi prišli polagoma zaupniki vseh članic na vodilna mesta. Kremelj o tem ni hotel dosti slišati. Še prav posebej mu ni dišala debata o tem po vdoru v Češkoslovaško. Takrat se je namreč položaj v okviru pakta spremenil; Češkoslovaška je postala navaden satelit, Romunija je pa ostala sama kot edini dosledni nergač. Romunija se ni podala, zahtevala je še naprej ravnopravnost in zagovarjala to stališče na vseh konferencah Varšavskega pakta, ki jih ni bilo malo. Beseda je dala besedo in končno so se vendarle pokazali obrisi nekega kompromisa. Ti obrisi bi morali dobiti praktično obliko na konferenci Varšavskega pakta, ki je bila sklicana v Budimpešto za 17. marec 1969. Med tem se je v Sovjetski zvezi zgodila nepredvidena nesreča, da je dobila v rdeči Kitajski najprvo tekmeca, sedaj pa že naravnost sovražnika, ki se spušča s Kremljem v boj na partijskem in državnem področju. V Moskvi preveč dobro poznajo Kitajsko, da ne bi mogli ugotoviti, da je zanje postala “rumena nevarnost” problem, ki daleč prekaša po važnosti vse druge v sovjetski zunanji politiki. Zato so u-merili vso svojo zunanjo politiko k cilju, da spravijo kitajske komuniste na kolena ne samo partijsko, ampak tudi državno. Moskva stremi za tem, da Kitajsko izolira v komunističnem svetu, izolira pa tudi v mednarodni politiki. Dokler tega ne doseže, ne bo mogla mirno spati. Vsega tega se svobodni svet premalo zaveda in zato enostransko presoja sedanjo sovjetsko zunanjo politiko. Kako bi Moskva izolirala Kitajsko v mednarodni državni politiki, najbrže še nima jasnega pojma. Iz njenih dosedanjih potez se namreč to še ne da dognati. Ima pa v tem pogledu izdelan načrt, kako kitajske komuniste izolirati v komunističnem svetu: treba je od njih odvrniti vsa komunistična gibanja in vse komunistične stranke po vsem svetu. To ni lahka naloga, saj je že sedaj nad ICO komunističnih strank in gibanj raztresenih po vseh kontinentih, pa še se najde prostor za nova dodatna gibanja in stranke. Hudo naporno in tvegano bi bilo delo pridobivanja posameznih strank za moskovski komunizem. Vsa komunistična gibanja so še mlada in nezanesljiva: se rada cepijo in prehajajo iz ene skrajnosti v drugo. V tem pogledu imajo v Moskvi že precej slabih skušenj. Uspešnejša bi bila druga pot do izoliranja kitajskih komunistov: obsodba kitajskega komunizma na mednarodni komunistični konferenci, ki ne bi le obsodila Peipinga, ampak tudi priznala Moskvi nekdanjo “vodilno vlogo” v komunizmu. Ta želja goni Moskvo, da se tako vztrajno prizadeva za nov rdeči mednarodni kongres, ki naj obsodi tovariša Mao-Tsetunga in njegovo tovarišijo. V Kremlju vedo, da imajo s sklicanjem kongresa velike sitnosti, zato so zase hoteli pridobiti najprej vse članice Varšavskega pakta. V ta namen so hoteli porabiti konfe-tenco Varšavskega pakta v Budimpešti 17. marca. So v začetku konference kar na lepem porinili na stran uradni dnevni red in ga zamenjali z edino točko: obsodbo kitajskega komunizma. Temu se je Romunija uprla in tako je prišlo do sledečega dramatičnega razvoja budimpeštanske konference, ki še nima para v komunistični zgodovini: Dne 15. in 16. marca sa se sestali namestniki šefov delegatov, da sestavijo besedilo resolucije. Romunija je vztrajala pri uradem dnevnem redu, namestniki se niso mogli sporazumeti ne 15. ne 16. marca. Ko se je 17. marca ob 10. dopoldne začela prva seja konference, so ugotovili, da besedila še ni, zato so konferenco preložili na 3. uro popoldne. Ko so ugotovili, da sporazuma o resoluciji še vedno ni, so na hitro izglasovali neko priložnostno resolucijo in se po seji, ki je trajala le SO minut in ne tri dni, porazgubili in odšli domov. Polomija konference je bila tako dobro zamaskirana, da so jo diplomatje in časnikarji spoznali šele pozneje, zaibaj3- mlajši pristopa ter potre-pravo bistvo pa še danes ne vedo. jbuje vse ponovno vadenje. [ SESEDA IZ NARODA Slovenska folklorna skupina KRES nastopi [RODA | Vse to vadenje, poleg svoje zaposlitve in dela v družini, vodita priljubljeni, požrtvovalni in kulturni delavki v vinogradu mladinskem gospe Eda Vovk in Breda Lončar. Vsa čast in hvala od nas vseh za njun trud in delo. . Gospod dr. Krek je zapisal v svojem poročilu o koncertu Mla- v kratkem tudi marsikaj pojasnite. Lansko leto, na zadnji Kresovi prireditvi, mi je rekla stara gospa: Že 50 let sem v Ameriki, o-biskala sem skoro vsako prireditev, ali do sedaj še nisem videla Slovenski dom tako napolnjen kakor danes. KRES želi krepiti medsebojno povezanost, pridobiti oporo občinstva, se gmotno utrditi, da bo v slučaju potrebe lahko nudil pomoč. Logično je, da F. S. Kres po svoji kvalifikaciji spada v umetniško grupo slično glasbeni, t. j. spada v balet in kot taka spada v baletno glasbo. Pri Kresu ne morejo igrati vsi vse. Prevladuje načelo kvalitete in naj večje zmogljivosti, ki mora biti merilo pri vsakem delu, zlasti umetniškem. Obiščimo jih, zakaj nekateri nimate časa za svoj novi slovenski rod? Od koga naj mladi podedujejo slovensko zavest in miselnost, če jih ne obiščemo na njihovih narodno-kulturnih prireditvah! . , Priporočljivo je, da si vstopni, J* harmonikarjev med drugim nice nabavite že prej! da vam ne bo treba na nje čakati v vrsti in tudi tole Ni jih več veliko, ki bi delali z mladino. Brez tega pa ni upa- nja za bodočnost. Če bomo hote- ni. s tem čakanjem lahko izgubite tudi najboljše prostore v dvora- li še kaj ustvariti, če bomo hoteli obdržati vsaj nekaj tega, kar sedaj med odraslimi že umira, bo treba nazaj k mladim in z mladimi naprej! Nastopili bodo tudi v ‘dečvah’, t. j. v modrih ali večbarvnih pri-ki obsega ne samo narodne ple-| ljubljenih in močno pristojnih 0_ se, ampak tudi narodno poezijo, blekah N0; sa;j pravim0j kresov. pripovedništvo, d r a m a tiko in ci imajo vedno nekaj novega. glasbo ter do neke mere običa- Marsikdo od nas je že slišal iz je. Kadar mislimo samo na tiste pojave, ki so v zvezi z narodno glasbo, govorimo o glasbeni folklori, o glasbenem narodopisju. Folklora je narodni napev v melodičnem in ritmičnem smislu. Folklora je bila vedno neusahljivi vir glasbenih domislic. Ključna osebnost in velikan 20. stoletja je v tej zvezi Bela Bartok (1881-1945). Leta 1934 je France Marolt v okviru Glasbene Matice ustanovil Folklorni institut, ki deluje zdaj z imenom Glasbeno-naro-dopisni institut. Ima nalogo zbirati, znanstveno urejati in proučevati vso slovensko glasbeno folkloro, t. j. pesmi, instrumentalno glasbo in plese. Še pripomnim, da je Glasbena Matica bila ustanovljena 1. 1872. Kaj je pravzaprav v pomenu besede “KRES”? To je goreči o-genj in ta beseda sega globoko nazaj v zgodovino, zlasti v turške čase. V tistih časih je naš narod kuril kresove na hribih, katere strani so se nadejali navala divjih Turkov. Ti ognji oz. kresovi so naznanjali ljudem prihod Turkov. Ta naša skupina Kres res ni mogla izbrati boljšo temo, oz. izraza — imena za svojo skupino iz slovenske narodne zakladnice kakor ravno “KRES”. F. S. Kres šteje do 60 plesalcev (večina študentje). Priredi svoj glavni nastop enkrat v letu za tukajšnje občinstvo. Vabljeni so večkrat tudi v mesto: Sheraton hotel na banket mednarodnega kongresa, farma Ger-man Central v Parmi, na mednarodne plese. Udeležujejo se raznih sprejemov odličnih gostov, slavnosti, narodnih praznikov. Vabljeni so tudi drugam, v Chicago in tudi v Kanado. Vsakoletna prireditev zahteva mnogo dela, ker se mora spored vsako leto tudi spremeniti; ne more se nastopati vedno z istim sporedom. Razumljivo je, da vse spremembe zahtevajo ponovno vadenje vseh plesalcev. Ne manjka skrbi in tudi ne sitnosti samopremagovanju. zlasti pa, ker se tudi dogaja, da starejši, že uveden v plesne melodije, od- pripovedk ali pa je sanjal o gozdnih vilah; ravno tako bodo dekleta na odru in ti fant, sanjač, če res še nisi videl žive gozdne vile, jih boš videl sedaj na Kresovi prireditvi. V to boš prepričan še toliko prej, ker se Ti bo zdelo, da se njih noge ne dotikajo tal; pazi, da ne zamudiš prilike! Ponosni smo na našo slovensko zmogljivost in naprednost. Tako majhen narod smo Slovenci, pa imamo mnogo več pokazati, kakor mnogi drugi večji narodi. Ali imajo še kateri od drugih narodov kar devet narodnih domov v Clevelandu, kakor jih imamo mi Slovenci? Mislim, da prav nobeden! Za vse to ogromno delo smo v prvem redu hvaležni našim sta-ronaseljencem, ki so z žulji svojih rok prispevali v sklad za gradnjo tolikih domov, šol in cerkva, zlasti pa še, ker so živeli tudi v težkih časih. Po končanem sporedu bo ples. Igral bo priljubljen orkester “Veseli Slovenci” moderne in popularne melodije, elastične valčke kakor tudi vesele in poskočne polke, da bo res za vse prav. Tudi dame boste prišle do svojih pravic, ko bo vodja orkestra razglasil “Damenval”! Torej, le kdo bi se še mogel odtegniti ta ko privlačni, oz. vabljivi prireditvi! Valentin Potočnik Na ‘Osmi’ pesem domača bo zopet donela NEW YORK, N.Y. — Dve leti je tega, da njujorški Slovenci imamo spet priliko slišati moški pevski zbor peti slovenske narodne pesmi. V pomladi in jeseni se ‘Fantje z Osme’ zbero, da naši srenji zapojejo in jo vsaj za en dan ali dva spet malo predramijo. Narodna navada je sploh kaj pada bila takšna, da so fantje radi dramili na vasi pri kakšnem okencu. » Naši fantje dramijo drugače! Zberejo se, da se mi zberemo v domač krog, v katerega stopijo oni in zapoj o pesem veselo, pesem lepo, kot so jo naše matere tudi kdaj pele ob zibeli naši, kot smo jo slišali v mesečnih nočeh, Ponosni in srečni smo, da se- mlada prešernosti je vriskala daj v teh domovih naša mladina nastopa oz. prireja kulturne narodne prireditve. Ker imamo že tako lepo vse urejeno in gotovo, j bilo na koncert naših “Fantov prav škoda bi bilo res, če bi te na Osmi“ podam misli pevovod- z nami vred po lepi slovenski zemlji. Menim, da je prav, če za va- dvorane ne izkoristili v dobre je dr. Franja Delaka, ki jih je namene. Ljudje radi obiskujejo zapisal v farni praznični listič mnoge p r i r e d it ve, zlasti smo dolžni priti na prireditve naše mladine. Podpirajmo naše slovenske domove, vpisujte se in bodite njih člani, ohranjujmo to, kar so nam' v ponos zgradili naši predniki. Slovenske matere! Pripeljite s seboj svoje, morda tudi že poročene, tukaj rojene hčere, s svojimi otroci. Pokažite jim na o-dru slovensko mladino v prekrasnih — večvrstnih narodnih nošah, ki jih morda še niso videli. Dokazujte jim, da so slovenske krvi in da so lahko ponosni na svoj rod, iz katerega srni, narodnih in umetnih. Dvorana je bila dobro zasedena, poslušalci niso štedili s ploskanjem, kar pomeni, da Slovenci v New Yorku si žele slovenske pesmi. Še večji uspeh je zbor imel na drugem koncertu, ko je 18. februarja 1968 zapel 18 pesmi. Dvorana je bila zasedena do zadnjega sedeža in v vsem župnišču niso našli več prostega stola. Tudi število pevcev je naraslo že na 16. Ta koncert je zbor ponovil na prireditvi Slovenske šole pri Sv. Križu v Bridgeportu. Nastop je bil kot tretji redni koncert. Četrtega je zbor imel spet na “Osmi” 9. junija 1968, ravno eno leto po prvem koncertu. Na tem koncertu je zapel 20 pesmi. Čeprav je bil dan hude vročine, je bila dvorana dobro zasedena. Peti redni koncert bo zadnjo nedeljo v mesecu aprilu, ko še ne bo tako hude vročine. Za ta koncert pripravlja zbor 9 novih pesmi poleg prejšnjih. Zbor je sodeloval na proslavi majniške deklaracije, na proslavi slovenskega dneva v oktobru 1968, ob priliki večera konvencije SAVE 30. avgusta 1968 in dvakrat na cerkvenem koru, na Veliki petek 1968 in 1969. Tako strnjeno nam je podal zborovno življenje njegov pevovodja dr. Franc Delak ob letošnjih velikonočnih praznikih. Ta vstaj enjski praznični dan bomo njujorški Slovenci doživeli na drug način, ko se bomo v nedeljo, 27. aprila 1969, ob 4. popoldne zbrali v cerkveni dvorani in poslušali slovensko pesem, ki jo imamo zares radi. Tone Osovnik “Zvon sv. Cirila”. Ob svojem pevskem zboru nam je povedal takole: “Slovenci v New Yorku niso imeli že več kot deset let nobenega svojega pevskega zbora. Šele z organiziranjem našega pevskega zbora “Fantje z Osme” je slovenska pesem v New Yorku ponovno zaživela. Meseca novembra 1966 se je zbralo 12 pevcev v cerkveni dvorani na ‘Osmi’ z namenom, da ustanovijo moški zbor, da pojejo vsem, ki radi poslušajo narodno in umetno pesem, in da poslušalce seznanijo s slovensko pesmijo. Začetek ni “Veseli Slovenci” v “Overture” CLEVELAND, O. — “Overtu-re”, mesečno glasilo Zveze glasbenikov iz Los Angelesa, je na četrti strani v zadnji številki priobčilo veliko sliko clevelandskega orkestra “Veseli Slovenci” s pozdravom vsem prijateljem v Los Angelesu. Local No. 47 of American Federation of Musicians ima preko 16,000 glasbenikov, katere član je tudi Dušan Maršič že od leta 1955, ko je*obi-skoval Westlake College of Modem Music ni med drugim tudi igral v Los Angeles Hofbrau Haus restavraciji. Orkester “Veseli Slovenci” bo zopet nastopil na televizijski oddaji “Polka Varieties” na WEWS-TV ch. 5 v sredo, 4. junija. Vsi rojaki, ki bi želeli prisostvovati temu snemanju, naj pišejo na postajo WEWS ter priložijo kuverte z znamko ter svojim točnim naslovom, kar omogoča postaji hitro in točno poši-Ijatev. Na pozabite omeniti dneva 4. junij. Orkester “Veseli Slovenci” naproša tudi vsa društva, ki bi ga želela najeti v avgustu 1970 do julija 1971, naj čimpreje kličejo Dušana Maršiča, tel.: 946-4037. D. M. 40~!etnico mašnistva CLEVELAND, O. — Rt. rev. msgr. Andrew A. Andrey, župnik pri Naši Gospe j Karmelski v Wickliffu, Ohio, bo v nedeljo, 27. aprila obhajal 40-letnico maš-ništva. Popoldne ob 3.30 bo bral zahvalno sv. mašo skupaj s svojimi duhovnimi sobrati, nato pa bo te, sorodnike in prijatelje sprejemal v šolski dvorani. Msgr. A. A. Andrey je bil posvečen 2. aprila 1929 in je bil nastavljen kot na svoje prvo službeno mesto za kaplana k Sv. Vidu. Na tej slovenski fari je o-stal eno desetletje in si pridobil veliko prijateljev. Vsi ti in drugi so vabljeni, da se udeležijo njegovega slavja. Msgr. A. A. Andreyju k njego-vebu slavju iskreno čestitamo in mu želimo obilo uspeha tudi v bodočih letih njegovega dela. AD izhajajo, — ker naš narod je do-1 bil prav lahek, ker večji del pev-bro zapisan in spoštovan, pa naj cev ni nikdar pel v zboru; težav- bo to v Ameriki ali drugod! Spodbujajmo k še intenzivnej- nost je bila tudi pri odločanju notnega materiala, da bi bil pri- to je bilo težavno. Toda z veliko požrtvovalnost- šemu delu; energija in pridnost Maden zmogljivosti zbora. Vse nam lahl ki so prav zaradi tega orga- kor je med nami splošen — znajo ceniti neomahljivo izvestobo vekovnemu slovenskemu boju. Posebno še v dneh, ko preneka-teri snemajo in zvijajo zastave narodne slovenskega zdomskega odpora. V času, ko se vrše odpadi in pobegi, je velika slovenska katoliška preteklost slovenskemu vernemu človeku zatočišče, kjer ob velikih postavah zgodovine katoliškega slovenskega naroda postanejo mali nastopniki velikih dediščin še manjši, tako da zgine zadnji razlog, da bi mogli maliči, — četudi jih bremene hude odgovornosti za našo preteklost in sedanjost —, vplivati na naše odločitve v službi velike, v trpljenju posvečene preoddaje, ki jo moramo “dobro, veliko in svetlo” ohraniti za rodove v svobodni, komunističnega in vsak-terega drugega totalitarizma prosti, svojedržavni Sloveniji. Časi1 izdaj so vedno tudi časi velikih zadati zvestobe. V neki moderni teologiji zvestoba res ni cenjena, toda v evropski krščanski kulturi, ki ji naš narod že tisoč dvesto let pripada, je bil vse-dilj zvest človek sinonim vernemu človeku. Na praznik vere v Vstajenje 1969, France Dolinar Kako “zapravljati” denar? Bela nedelja je bila po katoliških župnijah nedelja mož in fantov. Društvo — včasih je nosilo in ponekod ga še nosi krasno ime Naj svetejšega imena Jezusovega —, danes je pa Zveza katoliških mož in fantov, je imelo po tretji maši pri Mariji Pomagaj svoj redni mesečni sestanek. To pot so za predavatelja naprosili g. Petra Markeša, ki naj bi govoril o “varčevanju”. Zaradi zadržanosti — predavanje je sicer pripravil —, je pa predavane prebral in ga dopolnil s svojimi praktičnimi skušnjami upravnik župnijske Hranilnice in Posojilnice g. Božo Košir. Predavatelj je razvil predvsem krščanska načela o človeku, ki gospoduje zemlji, in o materijalnih dobrinah, ki naj služijo človeku ter o pametnem in pravilnem u-porabljanju dobrin, kar je vai--čevanje. Po predavanju so člani in tudi g. duhovni vodja Anton Zrnec CM posegali v debato. Por. Se nekaj župnijskih vesti Kakor sem že poročal, je bila v torontski nadškofiji velika nabirka za semenišče in za reveže sveta. Župnije so nabirko organizirale na Tiho nedeljo. Župnija Marije Pomagaj je dobila od pomožnega nadškofa Filipa F. Po-cocka zahvalo, ker je letos nabrala $600 več kot lani. Župijani so prispevali $1,303. Nadškof je v svoji zahvali omenil, da bi le- tos želel darovati za reveže sveta več kot lani in lanska vsota torontske nadškofije je bila $200,000. Nasprotno pa so v župniji Brezmadežne s čudodelno svetinjo letos zbrali nekoliko manj kot lani. Poslali so $845. Tudi možje in fantje iz župnije Brezmadežne s čudodelno svetinjo so imeli na Belo nedeljo svoj redni mesečni sestanek. Glavna vsebina sestanka je bil razgovor o odnosih delodajalcev do dela-cev, o odnosih moža do žene v družini. Govorili so tudi o ostalih problemih, na katere naletijo možje in fantje v družbenem življenju. V Quebec bomo romali. G. Jože Časi CM organizira romanje Slovencev iz Toronta; mišljen je tukaj Veliki Toronto, v katerega sta vključeni obe slovenski župniji. Romanje bo 17., 18. in 19. maja. Romarji bodo obiskali o-ratorij sv. Jožefa v Montrealu, Cap de la Madeleine Marijino božjo pot, mesto Quebec, St. Anne de Beaupres in mimogrede še druge lepe kraje. Odhod iz Toronta točno ob 7h zjutraj 17. maja. Vožnja bo stala $20 na o-sebo. Otroci izpod 10 let naj bi ostali doma. Prijave sprejemajo: ga. Ovčjak, 534-8754, ga. Čekuta 535-5256, ga. Šteblaj, 278-2703 in pa obe župnišči. Por. Po 25 letih ie misel ne dom še vedno POSLUŠAJTE SLOVENSKE PLOŠČE On^K0 SOBOTO OB 2 POPOLDNE NA CHIN-FM 101, TORONTO. TRa J0 “ŽELELI STE-POSLUŠAJTE” VAM PRINAŠA CEN-«AL NEWS, NAJVEČ JI DISTRIBUTOR ZA PLOŠČE, KNJIGE ČASOPISE V KANADI. Za informacije pišite na CENTRAL NEWS & VARIETY 256 Augusta Avenue Toronto 2B, Canala Telefon: 924-5370 im in mocna TORONTO, Ont. — Kruti čas revolucije v času, ko je bila naša domovina zasedena od dveh glavnih sovražnikov, nas je pognal v nepoznani, tuji in mrzli svet. Mnogo nas.j,e bilo mladih, neizkušenih in smo zapustili domače ognjišče, drago ljubljeno domovino, starše, brate, sestre, morda tudi prvo ljubezen. Takrat nismo čutili, tudi ne znali ceniti, kaj zapuščamo, nismo mislili, da bo ločitev tako ♦ dolga, kaj šele stalna. Prišli smo v novo domovino brez vsega, brez denarja, brez obleke, brez znanja jezika, brez poznanih prijateljev in rojakov. Ni bilo duše, ki bi nas razumela, svet je kljub vsem lepim besedam cenil in upošteval v prvi vrsti naše delovne in zdrave roke. V novi svet smo rešili golo življenje, v svojih dušah smo nosili s seboj gorje in preteklo trpljenje, prenekateri so imeli še vedno tudi vidne posledice telesnih preskušenj. S seboj smo vendar prinesli nekaj, kar se ne da kupiti za noben denar, pa tudi ne s silo vzeti, prinesli smo s seboj vero, poštenost, ljubezen. Ljubezen do vsega lepega in plemnitega, Iju-oezen do svojcev in domovine. Z vso vnemo smo se lotili dela. Ko §mo po njem ob večeru premišljevali svojo usodo, je privrela na dan prenekatera solza v odgovor in tolažbo. Z globokim vzdihom smo odmolili večerno molitev. Misli so bile doma pri svojcih v domačem kraju. Težko je bilo in je včasih še vedno, toda tolaži nas misel, da nismo nič zagrešili, da je tako prišlo, da nismo sami krivi. Spoznali smo, da vrnitev domov ne bi bila modra v sedanjih razmerih, če že ne tudi nemogoča. Zaprli smo domotožje v najintimnejši kotiček ranjenega srca, kjer pri mnogih še vedno čaka na uresničenje skritih upov. Pri prenekaterih je klic po domovini prevpil vse ugovore, premagal vse zapreke in odzvali so se skriti želji po tolikih letih videti rojstno hišo, domačo grudo, ljubo, staro, od naporov in trpljenja onemoglo bitje, ki je o-stalo pri življenju le v veliki želji, da bi še enkrat videlo svojega ljubega otroka. Mati in morda tudi oče, če je ostal živ, sta cilj pota srca in želj. Če sta že šla v večnost, želi človek vsaj na njun grob, da bi se tam v molitvi zahvalil za življenje in vse, kar sta zanj žrtvovala. Poleg grobov je še vedno veliko stvari, ki so nam drage, spomin na ljubljene starše, na njih ljubezen, na mladost, na prijatelje iz onih dni. Koliko je stvari, ki jih želimo zopet videti, koliko krajev, kamor romajo naše misli iskat davnih dni, obnavljat spomine. Kako mrzla je bila voda v vaškem studencu, kako kristalno čista! Otroci smo jo natakali v steklenice ali v bariglice in jo nosili delavcem na polje v poletni vročini. Kako radi bi še enkrat o-kusili to vodo! Kdo si ne želi vonja ravno kar sušenega sena. Kako prijetno je bilo spati nek daj v njem! Spomnimo se stare lipe pred cerkvijo, ko cvete in jo obletava na tisoče čebelic. Rekli smo “dan poje”. Zvonovi so nas vabili v cerkev s pritrkavanjem četrt ure pred mašo. Bilo je prijetno za uho in srce. Kje je vse to? V tujini tega nimamo, ne moremo doživljati! Ali si ni človek vtisnil v srce petja drobnih ptičic kraljem polja škrjančkom ali ga ne želi še enkrat slišati? Pa še kako! Ali ne bi rad utrgal vrtnice v domačem vrtu ali segel po necepljeni jagodi na domačem bregu, grozda na domači trti? O, kako sladek je! Ali ne bi rad spočil svojega duha v smrekovem, bukovem in hrastovem gozdu, kjer skaklja bistri potoček v tolmun preko vseh ovir? Tam smo se igrali, tam gradili, svoje mline kot otroci. Nismo vedeli v svoji mladostni brezskrbnosti, da bomo nekoč vse to zapustili in šli v daljni, tuji svet. Sedaj se na vse to spominjamo, cenimo in bi radi zopet imeli. Stvarnika smo tam neposrednej-še in globlje doživljali in doumeli kot ga v tovarnah in avtomobilih tukaj. V tem potoku bi si rad zopet opral noge po tolikih prehojenih trnjevih in bridkih poteh, po tolikih letih zdomstva. Prisluhnil bi bolj pozorno kukavici, grlici, kosu, šoji in vsem ostalim gozdnim prebivalcem. Kako srčno rad bi še enkrat slišal večerno petje čričkov, regljanje žab v vaški mlaki v lepi, mesečni noči, ko vse drugo počiva od napornega dela podnevi. Srčno rad bi še enkrat obiskal bisere Slovenije Brezje in Bled. Pokleknil bi pred oltar Matere revnih in preganjanih otrok in se ji zahvalil za varstvo skozi 25 let zdomstva in vsega življenja. Marija Pomagaj z Brezij! Premnogo stvari je živo pred mojimi očmi in sem na nje navezan s tako močjo, da tega ne morem opisati. Želim jih še enkrat videti, še enkrat čutiti. Zato razumem tiste rojake, kateri so šli obiskat svoj dom, svojo rojstno domovino. Domotožje je premagalo vse ovire, prešlo vse pomisleke. Nekaterim je to tež ko razumeti, tako so obsojali mojega prijatelja, ko je lani šel obiskat svojo domovino, grob svojih staršev, domačo vas. Ponovno so ga zaprli tam in prebil je v ječi zopet po nedolžnem 6 mesecev. “Prav mu je,” so pripominjali nekateri, “zakaj pa je j. Ambrožič st: OBLJUBA DELA LXXVI DOLG Vsa pokvarjena drevesa je bilo treba pometati proč in nadomestiti z drugimi. Tako je bilo treba že radi te nadomestitve vsako pomlad dokupiti nekaj novih drevesc, nekaj pa še za posaditev na novo, ker prostora je bilo še dovolj, saj je vsa naša domačija na bolj ali manj v položni legi, obrnjena naravnost proti vzhodu, kar je zelo ugodno, ker jutranje sonce takoj vso obsije. Proti severu je zavarovana z goro Ravnik in Rogom nad Sv. Katarino. ga nihče ne upa prevzeti, ker je tako na visokem in nepriprav-nem mestu. V sredi tik pod gozdom je sicer dobra stara drča, a kako spraviti debela debla od o-beh strani na to drčo, po kateri bi potem les sam drčal v dolino. Dejal mi je: “Ti prevzemi! Po pametni ceni ti ga bom dal in dobro boš zaslužil pri tem. Malo sem premišljeval ali bi ali ne, pa se končno odločil, da greva pogledat, kako izgleda vsa zadeva, potem se bom pa odločil. Sporočil sem domov ženi, da me ne bo takoj domov in pvedal, da greva z Berčem v Strmco. (Dalje sledi) Drevesca so začela kmalu roditi in velik užitek je bil ogledovati in nazadnje obirati te krasne sadove, ki jih je mlado dre v je prinašalo. Vsako leto je to stopnjevalo in kmalu je bilo že nekaj za trg, tudi od teh mladih dreves. Ob dobri letini, kakor sta bili dve zaporedni, tik pred drugo svetovno vojno, ga je bilo že res veliko in ker nismo imeli dovolj primernega prostora, smo ga kar sproti oddajali v Ljubljano. Naročil sem pri Božnarju v Polhovem gradcu, da mi je pripravil — nažagal za 100 “ameri-kanskih zabojev” lesa, tako da so vsi komadi lesa bili točno po meri in so se natančno prilegali; treba jih je bilo le skupaj zbiti, pa je bil zaboj gotov. To delo je šlo hitro izpod rok in v dveh dneh sem imel narejenih 100 zabojev, v katere smo potem vlagali naj lepše sadove in odvažali v Ljubljano, kjer smo imeli že več naročil. Prodal sem le sadje, ne pa tudi zaboje. Te sem navadno pobral pozneje, ko sem čez nekaj dni zopet peljal na druge naslove naročeno sadje. Navadno zabojev niso takoj izpraznili, da se ni sadje preveč obdrgnilo in ostalo neobtisnjeno ob prodaji na drobno ali dano na mizo. Ker mi pozneje, ko je drevje odraščalo, ni dalo več tolikega dela, sem začel misliti še na kak drug zaslužek. Rad bi čimpreje poplačal dolgove, v katere smo zlezli ob tisti veliki svetovni krizi. V Berčevi Strmci je bil že dalj časa naprodaj velik bukov gozd, ne za last, samo za posek lesa, k je bilo doraščeno in nekaj bukev že tako starih, da so delale gzodu škodo. Z Berčevo hišo v Osredku smo bili zelo prijatelji in večkrat sem jo rad mahnil v Osredek posebno še zato, ker sem bil vedno postrežen z dobrimi rečmi. Navadno je bilo postavljena na mizo zelenka domačega žganja, iz mešanega, domačega sadja ali samega hruškovca, češpljevca ali pa češnjevca, kakršen je bil pač najbolj pri rokah. Poleg tega po hleba domačega sorščnega kruha, suha klobasa in pehar orehov. Malica in pol, da bi jo bilo treba kar vikati. Pred tako postrežbo naj se vsi kanadski ‘Tanči” in “sendviči” skrijejo. Ob neki taki priliki mi je začel pripovedovati Berč — gospodar velikega posestva, ki je pa bil pri tem tudi čebelar in dober, umen sadjar z velikim sadnim vrtom, z večinoma že dorastldmi drevesi. Te je posadil že njegov oče; VEČER NARODNIH IN UMETNIH priredi PLESOV KRES v soboto, 26. aprila ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. Prostovoljci WASHINGTON, D.C. — Povprečno 5,000 prostovoljcev poroča vsak dan brezplačno vremenskim postajam v ZDA zbrane podatke. V republiki Kongo pričakujejo revolucijo BRAZZAVILLE, Fr. Kongo. — V glavnem mestu nekdanje francoske kolonije Kongo in sedanje republike z istim imenom pričakujejo nov prevrat. So na prevrate že navajeni. Prvega predsednika samostojne republike Youlouja je spodil z oblasti Massamba-Debat. Po petih letih vladanja je tega pregnal lani major Ngouabi, ki je 'svojega prednika poslal v hišni zapor. Ngouabi vlada šele nehaj mesecev, pa pravijo, da so mu verjetno dnevi šteti. Ngouabi se u-upora boji in zapira vse svoje resnične in namišljene nasprotnike. Trenja in spori med vojaškimi poveljniki ne ponehajo, dodati jim je treba še intrige med plemenskimi poglavarji in stalno napetost med severom in jugom dežele. Ngouabi je severnjak, glavno mesto pa leži na jugu. Že to se zdi nekaterim politikom v Brazzavillu neprirodno. Vse te notranje spore so zaenkrat najbolj spretno izrabili ruski diplomatje. Se jim je posrečilo izriniti kitajske tekmece z nekaterih vodilnih upravnih mest. CLEVELAND, O. Female Help Wanted Cleaning Woman To clean factory offices, lunch room and washrooms, 3 times weekly, 7 a.m. to 11 a.m. $1.8e per hour. VALEN MFG. CO. 6725 Machinery Ave. 1 block north of St. Clair, off E. 70 St. (82) Wanted: CASHIER Hours 12 Noon to 4 P.M. SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio 44103 361-5214 (81) Umuahia v Baifri padla LONDON, Vel. Brit. — Poročila iz Nigerije trdijo, da so zvezne čete zasedle Umuahio, ki je bila do nedavnega administrativno središle Biafre. Vlada se je pravočasno umaknila in nadaljuje z odporom. Poskus Organizacije afriške edinosti koncem tedna v Monroviji v Liberiji doseči konec vojskovanja, je propadel. Vodniki Biafre, katere nezasedeno ozemlje je skrčeno oc 30,000 kvadratnih milj na 3,000 so odločeni boj nadaljevat,! če ne drugače, pa z gverilo. MALI OGLASI POZOR Kadar nameravate kupiti al prodati vašo hišo, lot, prazr, zemljo ali farmo, kličite na* Točna postrežba JOHN KNIFIC REALTY 481-9980 820 E. 185 St. (Tues.x V najem 3-sobno, sveže prebarvano stanovanje, spodaj, spredaj veranda, za dva človeka. Na E. 61 St. Kličite 475-2644. (MWFX) Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini! Euclid — Chardon Hill okolica Zidan bungalow, 3 spalnice, velika sprejemna soba, ognjišče za drva, polna klet, dobro zgrajen, garaža za 2 kare $33,900. Dvodružinska zidana hiša, tretje zgotovljeno, 5-5-3, v izvrstnem stanju, klet, garaža za 3 kare, blizu Severance trgovin. $31,900. UPSON REALTY 499 E. 269 St. RE 1-1070 (82) CLEVELAND, O. Help Wanted Male & Female lezel komunistom v roke!” No-,3e nekai ie še Potem sam zasadil- bena krivica ni tako velika, da bi prevpila ljubezen do rriatere in domovine — zato! L. Babič Omejevanje hrupa je urejeno z odredbami Nekako polovica velikih mest naše dežele ima posebne predpise, ki prepovedujejo hrup, ropot in druge vrste močnih glasov. Težavno je nadzirati izvajanje teh predpisov, ker še ni priznanega merila za ropot in hrup. Par desetin češenj in orehovih dreves je imel ogromnih, gotovo 100 in več letnih, in to mu je, zlasti češnje, vsako leto obrodilo. Vsak, od koderkoli je prišel, jih je lahko obiral brez vprašanja, če se je le upal plezati na ogromna drevesa. Sami jih za trg niso nabirali, ker tudi časa ni bilo, pač so jih pa večkrat nabrali za v kad, da so potem iz tega nakuhali nekaj žganja za dom in za postrežbo prijateljem ob obiskih. Pripovedoval mi je, da bi rad prodal tisti gozd za posek, pa se NOW HIRING BROWN DERBY WAITRESSES HOSTESSES BUS BOYS SET UP GIRL NO EXPERIENCE NEEDED FULL TRAINING DAY, EVENING, SPLIT SHIFT SALARY PLUS FULL BENEFITS APPLY IN PERSON Tuesday & Wednesday, Apr. 22, 23 ' 11 AM to 5 PM BROWN DERBY 4998 Rocky River Drive Cleveland Stanovanje iščem Iščem 4 ali 5-sobno stanovanje v st. clairski okolici. Po možnosti garažo. Kličite 881-1318 V Richmond Heights Hillcrest drive, blizu Highland Rd. eno milo južno od Euclid Ave. Zidan ranch, štiri spalnice, j let, vklučena garaža, lot 84x160. Chardon Rd. blizu Beverly Hills dr. tri leta star zidan ranch, tri spalnice, dve kopalnice, therma pane okna, gas air conditioned, dve garaži, lot 50x170. STREKAL REALTY 481-1100 692-1020 (81) Naprodaj Zidana hiša, 4 velike spalnice, Villa Angela okolica. Kličite 486-6906. (83) Ugodno naprodaj Rabljen Magic Chef kuhinjski štedilnik in G.E. hladilnik v dobrem stanju poceni naprodaj. Kličite 391-6730. (80) POTREBUJEMO HIŠE za prodajo KINKOPF REALTY 531-6346 (79) | (82) gyvwvwvvwvs KAREL MAUSER: ROTI J A “Da je Tine tak kavelj! Nak, tega bi si pa ne mislil”, se je čudil Skovinc. “Iz pijanca in kvar-tača bo nazadnje poslal še spodoben kmet. Rotija bo še terno zadela, Jurček pa grunlek. Vse se na prav obrne, če le Bog hoče.” In tako kot Skovinc so mislili se drugi na Prtovču. Jerneje, Lukec, Grohar, Miklavžev in še marsikateri. Ohcct je bila preprosta, toda živahna. Tinetovec m skoparil in tudi Jernej se je odrezal. Nobene stvari ni manjkalo. Kure-tine je bilo dovolj, police se je vsak lahko natrbosal, da je iz njega gledala in Cotcva Marička, ki je kuhala, se je zlasti postavila ? juho. “Take pa še nisem Jedel”, si jo je Tinetovec dvakrat naložil. Tudi muzikanta so imeli. Brez harmonike ni ohceti. Rotija je bila na moč čedna in Tinetu silno po godu. Kar nagledati se je ni mogel. Čeprav ni imela venčka, je bila vendarle vsem zelo všeč. Posebno Marjeti, ki se je kar oddahnila. Do zadnje ure jo je žgala vest, da ji je odgrizla Jerneja. Na, zdaj je pa vendarle prišla na svoje. Hva- CHICAGO, ILL MALE HELP MAINTENANCE MAN General Maintenance of plant and equipment. Some boiler experience. Compensation ins. health and life. Apply Reilly Lake Shore Graphics 812 W. Van Buren Ask for Mr. J. Gates 829-9700 (79) PASTRY RAKERS 1st hand pastry man. Top Salary. References. Apply at Lutz Continental Cafe and Pastry Shop. 2450 West Montrose, or phone 478-7785 (81) la Bogu! Da si ne bo imela kaj očitati. Tine je bil pravi možak. Tak je bil kakor Amerikanee. Modra srajca in kravata ga sicer nista delali nič prtovškega, pa vendarle ni mogel skriti, da je s Prtovča doma. Žuljave roke so kazale, da se delu ne izmika. Trkal je z dedci, največkrat s Tine-tovcem in Jernejem. Prvemu je bil hvaležen za njivo, drugemu za Rotijo, da jo je pustil na miru. Zdaj je njegova. Noben hudik mu je ne vzame več. Župnik so dali svoj blagoslov in zdaj bosta živela skupaj v bajti kakor mož in žena. Vse je bilo veselo. Nikomur ni zmanjkalo besede. Vino je bilo dobro in ni ga bile treba samo gledati. Se ostalo ga bo, pa če se ga vsi nažehtajo. Jakelj-nov Gabrijel, tesar in muzikant, je nategoval meh, kakor da ga mora danes pretrgati. “Dobro si naredil, Tine,” je vpil Tinetovec, ki se ga je bilo vino najbolj prijelo. “Ženo imaš, da greš z njo lahko v Ljubljano pa te bodo vsi zavidali.” “Tako je”, mu je pritrjeval Skovinc ” Boga zahvali, da si še pamet ujel. Dolgo si se je otepava!. Ujel si jo pa le. Bog te živi, tebe in Rotijo.” In sc trčili. Tine močno, da je brizgnilo vino po mizi. Rotija nalahno, kakor da se ji zdi vsake Kapljice škoda. Tine se je zahvaljeval na desno in levo, na brkih so mu visele kapljice vina. Ohcet je samo enkrat in do postelje bo že našel pot. Saj Rotija ne bo šla v kajžo. Za vselej bo ostala v bajti. Marjeta in Marička sta si bri šali oči. Zenske brez joka nikjer nič ne opravijo. Vek mora biti. Pa Jurček? Stara Skovinka ga varuje, ko raca okoli Skovinca. Otrok še. ne ve in ne doume, da je dobil očeta. Le s potico in pi- HOUSEHOLD HELP CHILD CARE— Married or Unwed mother to care for 4 children while mother works. Live in. $15 wk. PH. 267-3789 (79) HOUSEKEEPER — Mature — Live in — 5 days — No. side home — Own rm. & TV. Care of 3 schl. age children. Lite cooking. $60 week. Call from 9-5 944-5828 __________________________(79) HOUSEKEEPER For motherless home. 2 girls, 2V2 and 11 years of age. Live-in. $25/- wk. 583-6423. (80) CHICAGO, ILL Škoti se nadeva. Celi cmoki se mu že valjajo po ustih, pa še žveči. Ne pozna mere. Zato je pa tudi’tak, da komaj hodi, kar zanaša ga. In vse stakne, Še proti čebeljr.aku se je zakadil, kjer je stari Skovinc vlekel pipo in prisluškoval harmoniki. Skovinka se je ustrašila, da bi fanta kaj ne pičile, toda čebele so se bale gostega dima, ki ga je v celih oblakih Skovinc spuščal iz če-dre. Tudi Jurček se ga je ustrašil in se odzibal nazaj k stari materi. Harmonika iz Tinetove bajte je vriskala pozno v noč. Dedci so pričeli brenčati in ženske so poprijele in ko je Marička nažgala petrolejko, se je hiša že tresla od petja. Še Jernej je pel, čeprav ni mogel prav priti noter. Venomer ga je bilo slišati, kako s svojim glasom tava nekje daleč zunaj. Za to pot ni imel skrbi. Spal bo z Maričko tako v Rotijini kajži. Eno noč bodo mati že kako sami z otrokom. Nocoj je na Prtovču prijaznejše | kot na Jamniku. Jutri bi pa lahko Jerneja z verigo privezali, raztrgal bi jo bil ali pa vse skupaj odnesel kakor medved sko-pec. Za vselej pa Jernej ne gre več z Jamnika. Uredil je bajto in svoje gospodarstvo in tudi prve smreke je bil že podrl, čeprav ima gmajno v nerodnem kotu. Pridnost vse zmaga. Gospodar čez noč je pa le spanec. Glasovi se krhajo in oči se zapirajo. Prvi odneha Skovinc. “Jutri bo delo. Živina bo spočita, tudi jaz ne smem biti klada.” Zvrne ga še kozarec, seže Tinetu in Rotiji v roke in odide. Drugi je Tinetovec. Z njim gre Tine do vrat, čeprav se mu korak malo zapleta. Zahvaliti se mu mora še enkrat. Brez Tine-tovca bi danes ne bilo tako prijetno, kakor je bilo. Takole se počasi skapljajo. Zadnja dva, ki odideta, sta Jernej in Marička. Jernej je pošteno trd. “Kar nevoščljiv sem ti, Tine, kar nevoščljiv”, se mu zapleta jezik. “V graben sem te zagnal, pa si se skopal.” Marička ga mora vleči proti kajži. Medtem Rotija skoči k Škovincu po Jurčka. Takole, zdaj je vsa družina skupaj. Nikogar več ne manjka. Po hiši diši po politem vinu in po sladkorju. Na prtovih so rdečkaste lise. Rotija ve, da bo imela dosti dela, da bo vse to spravila v red, toda zdaj je trudna, da komaj gleda. Jurček ji že v naročju spi. Tudi Tine je že v postelji. Vino ga je omamilo in nič ne vidi, kako Rotija kleči pred brezjansko Marijo. Za svoj novi domek moli. Prvi blagoslov je odločilen za vseskozi. Petrolejka pojema. Cilinder je sajast in dim je že kar gost. Dobro, da so bila vrata v čumnato zaprta. Saj bi sicer ne mogla zaspati. V hiši smrdi po tobaku. Rotija sliši Tinetovo dihanje. Poleg ujega diha Jurček, Tinetov sin. Otrok spi prvič ob očetu. Rotija se ne more obraniti solz. Kar same ji drsijo po licih. Saj jih nihče ne vidi. Naj teko. Sreča, ki pride čez klance, je tako neizmerno sladka. Rotija mora jokati. Potlej petrolejka ugasne. Rotija se pritiplje do postelje in zleze k zidu. Med njo in Tinetom leži otrok. Mirno diha, ročice mu ležijo na odeji. Tine škriplje z zobmi in se v sanjah zahvaljuje Tinetovcu. niča Miss Josephine Mišic. 1111 E. 72 St., HE 1-1837, blagajničarka Miss J o A n n Stwan; nadzorniki: Mrs. Josephine Bradach, Miss Marie Albu, Mrs. Mollie Frank, namestnik Mrs. Eileen Ivančič. Garderoba: Mary Batis, Marie Shaver. Glasbeni arhiv: Mollie Frank, Mrs. Marie Babbitt, Mrs. Olga Klancher. Mojster odra John Perencevic. — Pevske vaje se vrše vsak četrtek ob 8. uri zvečer. V SND. soba št. 2. PEVSKI ZBOR SLOVAN Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Stanley Pockar, 22380 Edgecliff Dr., 732-8662; zapisnikar Rudolf Ivančič. Nadzor, odbor: John Poznik Jr., John Globokar, John Turek. Arhivar Joseph Penko. Pevovodja Frank Vauter. — Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer v Domu na Recher Ave. Pevski zbor Slovan apelira na vse rojake, ki jih veseli petje, da se pridružijo zboru. Seje se vršijo vsake 3 mesece na drugi ponedeljek v mesecu. nadzorni odbor: Frank Kozlevčar, Joe Klopovic, Frank Zigman. Seje za 1. 1968 prvi prvi ponedeljek v mesecu: 3. feb. 7. apr. 2 jun. 4. avg. 6. okt. 1. dec., v American, Yugoslav Centru na Recher Ave., ob 8. uri zvečer. — KE 1-9309. zapisnikarica Anne Žele nadzorniki: Frank Bitenc, John Cech in Mary Dolšak, gospodarski odbor: Andy Božič, John Korošec, Louis Furlan, Frank Mihelich. KLUB LJUBLJANA Predsednik Anton Meklan, podpredsednik Louis Vidovec, tajnica Steffie Koncilja, 15611 Saranac Rd., GL 1-1876; blagajnik Frank Mihelčič; zapisnikarica Frances Klun. Nadzorni odbor: Molly Legat, Josie Škabar, Frances Julylia. Kuharica Mary Dolšek. Frank Rupert, stric; Angela Barkovic, teta. Pevovodja Frank Rupert. Muzikant John Grabnar. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zv. v AJC na Recher Avenue. PEVSKI ZBOR KOROTAN Predsednik Franc Kovačič, podpredsednica Slavka Žitnik, tajnica Mary Sekne, 1144 Norwood Rd., blagajnik Frank Lovšin. Odborniki: Rudi Lekšan, Mary Blatnik, Tone Adamič, Mira Kosem. Nadzornika: Franc Sever in Lojze Mohar. Pevovodja ing. Franček Gorenšek. Vaje so ob sobotah ob 6.30 zvečer, v zimskem času pa ob nedeljah ob 1.30 popoldne v S.N.D. na St. Clair Avt;., soba št. 2. Naslov: Pevski zbor Korotan, 1144 Norwood Rd., Cleveland, Ohio 44103. PEVSKI ZBOR JADRAN Predsednik Leo Wolf, podpreds. Lou Smrdel, tajnik-blagajnik F. J. Bittenc, 2004 Nelowood Rd., East Cleveland 12, O., LI 1-2102. Zapis-nikaricaMary Rose Tomsik. Nadzorni odbor: Betty Rotar, Mary Dolšak, Clarence Rupar. Glasbeni odbor: Angie Žabjek, Pete Tomšič, Tony Primc. Arhivarki: Mary Pečjak, Dolores Kaferle. Veselični odbor: Stefi Tolar, Angie Žabjek, Jennie Primc, Mary Dolšak, Tony Kolenc. Pevevodji: Reginald Resnik, Vlad. Malečkar. Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd. SLOVENSKI NARODNI DOM, MAPLE HEIGHTS, OHIO Predsednik Louis Fink, podpredsednik Fred Filips, tajnik Emil Mar-tinsek, blagajnik Andrew Rezin ml., zapisnikar Anton Perušek, nadzorniki Frank Urbančič, Al Glavic in Anton Kaplan, gospodarski odbor John Semich, Louis Kastelic in Millie Lipnos, veselični odbor Al Glavic, Antonia Stokar, Millie Lipnos in Frank Urbančič, odborniki Andrew Režin st., Anton Gorenc, Joseph Stavec in Charles Hočevar. Seje vsaki četrti torek v mesecu ob 7:30 uri zvečer. Ameriška bratska zveza NAPREDEK ŠT. 132 ABZ Predsednik John Tanko, podpredsednik Anthony Zadeli, tajnica Adalyne B. Bober, 10268 Page Drive, Mentor, O. 44060, tel. 357-7437; blagajničarka in. zapisnikarica Rose Intihar. Nadzorniki: Jos. Braddock, Chas. Delsanter, Louis Sajovec. Katerikoli zdravnik po volji člana. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu, če pa je na soboto ali nedeljo, se pobira na naslednji ponedeljek zvečer. Seje so vsak drugi petek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. REAL ESTATE FOR SALE BELLWOOD — Brick raised ranch 3 bdrm. tile bath and shower. Full bsmt. Nr. everything. $24,000. By appt. Ph. 547-7549 (79) FOR SALE BY OWNER 2 flat brk. 6 & 6. N-W side. Tile baths. Near schools and transp. Ph. 463-3312 (79) BUSINESS OPPORTUNITY RESTAURANT — Good location, seating cap. 22. All equip., going bus., reasonable. Selling due to health reasons. Nr. R.R. and trucking co. 3439 W. 51 St. — 778-9312. (81) MALE HELP FOUNDRY WORKERS WANTED UNEMPLOYED • UNSKILLED • UNDEREMPLOYED We have work available for people interested in EARNING MONEY Hard work. Steady employment and outstanding benefit program. Make the most of these opportunities... NOW! For interview — contact J. W. McPhee supervisor hourly employment Belle (ily Malleable Iron (o. 1442 Forest Street I An Equal Opportunity Employer Racine, Wis. (79) The Maccabees CARNIOLA HIVE NO. 493 T. M, Commander Pauline Debevec Hon. Lt. Commander Pauline Stampfel, Recording Secretary Frances Tavčar, Record-Keeper and Sick-Benefit Sec. Josephine Stwan, 1016 E. 72 St., Cleveland, O. 44103, Phone: 361-0563. Auditors Frances Tavčar, Chairman, Mary Kolegar, Caroline Koncilja. Representatives for the Club of Association of the S.N.H.: Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative for the Conference of S.N.H.: Frances Tavčar. Regular meetings are held the first Wednesday of every month at 7 p.m. in room #1 of the Slovenian National Home, 6417 St. Clair Ave Dues will be collected by the Rec ord-Keeper on meeting nights ONL'V from 6:30 to 7 p.m. OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; preds. Veronica Gerich; podpreds. Dorothy Curk; tajnica in blagajničarka Ivanka Kete, 15709 Saranac Road, 681-0813; zapisnikarica Mary Strahcar. Nadzornice: Ivanka Tominec, Ana Nemec, Ana Tomšič. — Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši, isti dan popoldne ob 1:30 uri molitvena ura; po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani. DIREKTORI.T SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE. Predsednik Joseph Trebeč, pod. predsednik Edward Leskovec, tajnik Stanley Pockar, 732-8662; blagajnik William Frank; zapisnikarica Mary Kobal; nadzorni odsek; Louis Sajovic, John Hrovat, Jos G. Brod nik; gospodarski odsek:S. J. Kasunic predsednik, John Evatz, Ray Bradač, direktorij, John Troha, John Adams, Joe F. Petrič, Jr., Albert Pestotnik. Charles J. Starman, poslovodja, tel. 531-9309; Joseph Pet-trič, hišnik, tel. 481-1721. Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu, začetek ob 8. uri zvečer v Društvenem domu, Recher Ave., Euclid, Ohio. SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave. Predsednik Edwin. Grosel, podpredsednik John Habat, blagajnik Jos. Ferra, zapisnikar Daniel Pavšek tajnik Al Marn, tel. 681-6650, gospodarski odbor: Henry Bokal, Eugene March, Frank Kocin Jr„ nadzorniki: Joseph Jerkič, Frank Zorman, Richard Spilar, pomočniki: Frank Sustersich, Louis Zavodnik, John Jevnikar, Joseph Lipovec. Poslovodja Anton Bokal, tel. 681-9675. Mesečne seje vsak 4. torek v mesecu ob 7.30 zvečer. GOSPODINJSKI KLUB NA JUTRO VEM (Prince Ave.) Predsednica Jennie Bartol, pod' predsednica Rose Vatovec, tajnica Stella Mahnič, blag. in zapis. Man* 1 Taucher, nadzornice: Anna Kre««-vic, Josephine Gerlica, Angela Ma-govec. — Seje so vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v SDD na Prince Ave. PEVSKI ZBOR TRIGLAV Predsednik Jack Jesenko, podpredsednik John Culkar, tajnica in blagajničarka Margaret Loucka, 3540 W. 63 St., WO 1-5222; zapisnikarica in poročevalka Anna Jesenko, nadzornika Ella Samanicb in John Culkar, zastopnica za Slovenski Dom na Denison. Ave. Tončka Verbič. Pevske vaje so vsak četrtek zvečer od 7:30 do 9:30. Pevovodja Frank Vauter Koncertni pianist Charles Loucka. — Mesečne seje so vsak 2. četrtek po pevski vaji. CARNIOLA TENT NO. 1288 THE MACCABEES Častni predsednik Thomas Mlinar predsednik Joseph Babnik, podpredsednik Louis Dular, tajnik John Tavčar, 903 E. 73 St, blagajnik Louis Pike, zapisnikar Anton Zupan. — Nadzorniki: Anton Zupan, Carl Stwan, Louis Dular, Frank Majer, Chapl. Jos Drobnick, Sgt.-at-Arms John Šuštar, F.M. of G. Joseph Može, S.M. of G. Leo Kolegar. Reditelj Jacob Subel. — Društvene seje vsako četrto nedeljo ob 9:30 dop. v Slovenskem narodnem domu (staro poslopje), soba št. 1, spodaj. Urad zgoraj in uradne ure so vsako soboto od 2:30 do 5. ure popoldne. DR. SV. REŠNJEGA TELESA Ustanovitelj Rt. Rev. Msgr. John J. Oman, duh. vodja Rev. Joseph Varga, predsednica Mrs. Frances Lindič, 3544 E. 80 St. 441-0941, podpredsednica Agnes Russ tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zim merman, 3546 E. 80 St. tel. 641-1155 zapisnikarica Mrs. Josephine Hočevar; nadzornice: Mrs. Mary Grden, Mrs. Helen M i r t e 1 in Mrs. Angela Stražar; banderono-šinja Mrs. Angela Stražar. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v med seču pri maši ob 7:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in po potrebi. Društva Najsv. Imena DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA Duhovni vodja Reverend Arthur Zanutič, predsednik John Hočevar, ml. podpredsednik Charles Winter, ml. slov. podpredsednik John Škra-bec, zapisnikar Edward Arhar slov. zapisnikar Rudolf Kolarič, ml. tajnik Joseph Hočevar 1172 Addison Road, blagajnik Anton Oblak. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši. — Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani. Dramatska društva DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA Predsednik August Dragar, podpredsednik Ivan Hauptman, tajnik France Hren, 21101 N. Vine Ave. Tel. 531-6196, blagajničarka Urška Štepec, zapisnikar Anton Medved, I. Hauptman, Z. Zakrajšek, S. Ger-din in S. Gaser, oderski mojster Slavko Štepec, arhivar S. Gaser, kuhinja P. Stanonik, bara L. Mohar in F. Kastigar, reditelja P. Trpin in F. Stanonik, knjižničar F. Jenko, nadzorniki V. Vrhovnik, P. Omahen in F. Urankar. Seje vsak 1. ponedeljek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob osmih zvečer. UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE “BARAGOV DOM”, 6304 St. Clair Predsednik: Frank Grdina; pod" predsednik: Joseph Nemanich; tajnik; Janez Ovsenik, 7505 Cornelia Ave. blagajnik; Janez Breznikar; upravnik: Jakob Žakelj; Baragova prosveta: Frank Cerar; knjižničar: Lojze Bajc; pravni zastopnik: Edmund Turk; odborniki: Stanko Vidmar, Franc Sleme, Vinko Rožman, Anton Meglič, Ferdinand Sečnik, Tony škrl, Franc Kamin. — Dom ima prostore za razne prireditve. Telefon: 361-5926 ali 432-0142. SLOVENSKI DELAVSKI DOM 15335 Waterloo Road Predsednik Harry Blatnik, podpredsednik Frank Mihelich, tajnica in blagajničarka Agnes Stefanic, SLOVENSKA PRISTAVA Predsednik Milan Dolinar; I. podpredsednik Mate Resman, II. podpredsednik Feliks Breznikar, IH-podpredsednik Frank Urankar; tajnik Milko Pust, 18724 Neff Rd., Cleveland, O. 44119, tel. 486-7033; blagajničarka Berta Lobe. Odborniki: Frank Kastigar, Janez Skubic, Andrej Kozjek, Frank Lovšin, Elmer Kuhar, Louis Petelin, Matt Novak, Lojze Mohar. Nadzorni odbor: Jože Nemanich, Branko Pfeifer, Vili Zadnikar. Razsodišče: John Kovačič, Edward Ljubi, John Oster. Duhovni vodja: č. g. Rajko Hobart. Oltarna društva OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednica Mary Marinko, podpredsednica Mary Zorenc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1-6933, zapisnikarica Mary Farčnik; redi-teljica Anna Marinček. Nadzornici: Dorothy Strniša, Jennie Femec. — Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1;30 popoldne v šoli sv. Vida. DRUŠTVO NAJSV. IMENA PRI MARIJI VNEBOVZETI Duhovni vodja: Rev. Victor Tomc; predsednik Jack Šimenc, 799 E. 159 St.; 1. podpredsednik Frank Žnidar, 2. podpredsednik Zdravko Novak, koresp. tajnik Frank Hudak, 16405 Trafalgar Ave., tel. 481-3104, zapisnikar Louis Koenig, blagajnik Michael Turpack, 2351 Green Road, maršali Joseph Sajevic in Rocco La Penta, načelnik programov John Petrič, načelnik bolniške oskrbe Frank Sluga, 1192 E. 176 St., tel.: KE 1-8622; mladinski načel. Frank Žnidar. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri osmi maši; po maši seja v šolski dvorani. Pevska društva GLASBENA MATICA Predsednik Mrs. June Price, prva podpreds. Miss Ivanka Majer, druga podpreds. Mrs. Marie Shaver, taj- DRAMSKO DRUŠTVO “NAŠA ZVEZDA” Uradniki za leto 1968-69 Vinko Zgonik, predsednik, Frank Kokal, podpredsednik, Mary Ulyan, tajnica, 736 Radford Dr., Richmond Heights, O. 44124, tel. 442-1346. Josie Mihalič, blagajničarka, John Evatz, zapisnikar, Frances Modic, Louis Stavanja, Edward Leskovec, nadzorniki. Društvo ima svoje r edne seje vsak drugi četrtek v mesecu v Slovenskem društvenem domu. 20713 Recher Ave., Euclid, Ohio. Slovenski domovi FEDERACIJA SLOVENSKIH NARODNIH DOMOV Predsednik Edwin Grosel, podpredsednik Harry Blatnik, blagajnik John Taucher, finančni tajnik Stanley Pockar, zapisnikar Joseph Fortuna, dopisovalni tajnik Mickey Dancull, 13390 Settlement Acres Dr., tel. 884-8217, nadzorni odbor: Albert Marn, Anton Zak, Joseph Trebeč. Seje so vsaki drugi mesec. SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE. Predsed. Tony Zak, podpredsed. John Centa, taj. Frank Bavec, blag. Josephine Stwan, zapis. Julia Pirc; Nadzorni odbor 5 članov, Frances Tavčar predsednica, Gospodarski odbor 5 članov, Eddy Kenik predsednik, Prosvetni odbor 6 članov, Dr. F. J. Kern in Janko N. Rogelj, častna predsednika, Frank Wirant, častni direktor. Seje vsak drugi torek v mesecu ob 8 uri zvečer, v sobi štev 1 staro poslopje. KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE. Predsednik Lou Sajovic, podpredsednik Ray Bradač; tajnica in blag. JoAnn Milavec, 23891 Glenbrook Blvd., Euclid, O. 44117, tel.: 531 7419; zapisnikar Edward Leskovec; "4 K S K J AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA (K.S.K.J.) NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu. • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: • od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote' $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo • članom posodi denar za nakup doma. Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. IME ................................................ NASLOV ............................................. MESTO ............................................... DRŽAVA ............................... CODE ......... ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Moj stari naslov: Moj novi naslov: MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO