Šiev. 101 TRST, v torek It aprila C9«l T©6*j XXXV? k -M IZHAJA VSAK DAN bres dopoelane naročnine, se oprava ne ozira. aa w««Urt* Mm4» .JDISOin" ilu«; m «ele M* Kres M«, n I«u Krom J-eO. ▼rt dep» aaj se podajo aa aradalfiro lista. Nefranke- vena pisma ee m •prejeaMje le rekopM ne se vraiefe Mar^nine, ogUae in reklamacije j* potikati aa epravo liste. UREDNIŠTVO t elies Gierjl* S.latll 18 (Naredil iea) Isd^atoU in odgovorni urednik &TKFAN GOPFNA. Lastnik konaoreg lista .Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpiaaaa sadraga z omejenim poroštvom v Tika, uliee ■ ■ » ■ — Giorgio Geisui *tev. 18. PoSkie-hraallaKiH rmlmm It «41*52. TELEFON I«. 11-57. BRZOtJfll/HE UE5TL Nemški prestolonaslednik odpotoval z Dunaja. DUNAJ 10. — Nemški prestolonaslednik in prestolonaslednica sta ob 9. uri zvečer odpotovala v Berolin, Iz Hrvatske. ZAGREB 10. Ker je prišlo med izven-stranskim saborskim klubom in neodvisnim centrumskim klubom do popolnega sporazuma v vseh vprašanjih taktike, so se vršile danes in včeraj pod predsedstvom grofa Pejačeviča konference hrvatskih državno-zborskih poslancev. Konferenca se je bavila z določitvijo programa in vedenjem hrvatskih zastopnikov v budimpeštanskem državnem zboru. Posvetovanja še niso zaključena. Kakor se čuje, so posvetovanja tekla popolnoma gladko in je dosežen popolen sporazum s pristaši vlade. Napad na zadarskega poštnega ravnatelja. ZADAR 10. — Stanje težko ranjenega višjega poštnega ravnatelja Tichyja se je nekoliko zboljšalo. Napadalec je priznal,* da je izvržil napad iz maščevanja, ker mu je bila pred Štirimi leti odbita prošnja za licenco igre na mletko. Napadalec se nahaja v zaporih. Velik požar v Tokiju. PETROGRAD 10. Petr. brz. ag. poroča o požaru v Tokiju sledeče podrobnosti: Vsled viharja in pomanjkanja vode je postal položaj kritičen. Pozvalo se je na pomoč gasilce iz Jokoname. Mestni deli Toku, Asakusa in JoŠivara so popolnoma pogoreli. Več sto hiš je bilo upepeljenih. Mnogo oseb je bilo ranjenih, nekatere so celo zgorele. Evropski mestni del je izven nevarnosti. Potres. RIM 10. Danes, ob 10 45 predpoldne je bilo tu čuti lahek, tri sekunde trajajoč potresni sunek. Stavka turških pravnikov. SOLUN 10. Ker je ministerstvo odredilo, da se doba študij za juriste razširi od štiri na pet let, je stopilo 600 slušateljev tukajšnje pravne akademije v stavko. Nato je bil pouk ustavljen. Iz Rusije izgnana katoliška duhovnika. PETROGRAD 10. Katoliška duhovnika Feliks Wirginski in Karol Indrich, prvi iz Nemčije, drugi iz Avstrije, sta dobila ukaz, da morata takoj zapustiti Rusijo. Obdolžena sta, da sta delala katoliško propagando, ki je v nasprotju z obstoječimi prepisi. 200 oseb zgorelo. BOMBAY 10. V neki vasi severno od Tane se je v nekem večinoma iz trstike zgrajenem poslopju vršila veselica, katere se je udeležilo kakih 500 urojencev. Med veselico je začelo poslopje naenkrat goreti. Ker je imela zgradba le en izhod, je našlo 200 oseb — možkih in ženskih —smrt v plamenu. Napad na turški konzulat. Umor konzularnih uradnikov. CARIGRAD 10. Na podlagi poročil, ki so došla poŠti, je bil turški konzulat v Ru-Širju napaden od perzijske drhali, ki je zahtevala izročitev nekaterih umora obdol-ženih, v konzulat pobeglih perzijskih policistov. Množica je udrla v konzulat, umo- PODLISTEK. Udovica. Povest Iz 18. stoletja. — Napisa! I. E. Tomić. Poslov. Štefan Klavs. „Storite kako obljubo!1* „Kakšno ?" „Večnega udovištva! Obljubite se, da ostanete vdova, dokler živite!" je govoril jezuit v skoro zapovedujočem glasu. Gita je obmolknela ter prebledela. Na kaj takega ni bila pripravljena. „Vidi se mi, da se vam zdi težka takšna obljuba... Tem ljubši bo Bogu, kakor sem že rekel. Ravno vaša želja po zakonu je edin vzrok vsej vaši veliki nesreči, ki vas je zadela, in ki more postati še večja... Nič ni bolj naravnega od vas, nego obljuba udovištva.* „Dovolite mi, oče, dan premisleka," je prosila s tihim negotovim glasom. „Premisleka ... ha, ha !44 se je nasmejal porogljivo, da je Gita vstrepetala pred tem smehom. „Kaj naj pomeni premišljati, kadar gre za pobožno obljubo ? Pogajati se- lila enega uradnika in sluga, ter poikodo-j vala uradne prostore. Zato je porta zahtevala od perzijske vlade zadoščenje, kaznovanje krivcev, ter primerno opravičenje. Perzijska vlada je ugodila vsem zahte- j vam porte. _ CARIGRAD 10. Zbornica je vsprejela provizorični proračun za mesec aprit. BELGRAD 10. Skupščina je pričela danes razpravljati o državnem proračunu za 1911. BEROLIN 10. „Reichsanzeiger" poroča,; da je dobil polkovnik Maksimilijan Nohring, ; poveljnik avstroogr. pešpolka Viljem I.; nemški cesar in pruski kralj št. 34, red« rudečega križa II. reda. KADIZ 9. Širi se govorica, da se je; transatlanski parnik Alphonso XIII. razbil pri Veracruzi. Moštvo in pasaširji so se rešili, ladija je izgubljena. Komora 10. V vasi Gula je včeraj po noči nastal ogenj, ki se je radi silnega viharja kmalo razširil. Do 11. ure po noči pogorelo 35 hiš s postranskimi poslopji. —i Zgorelo je tudi mnogo krme. Okolu polu-noči so ogenj lokalizirali. 50-letnica dež. zbora goriškega.1 1861—1911. III. Kako so tedanji poslanci brez razlike narodnosti umevali važnost dež. zbora, sledi; iz neke debate v četrti seji. Tam se jepov-j darjalo stališče, da je dež. odbor sicer iz-j vrševalni organ dež. zbora, da pa mu ni podeljevati preobširnih pravic. — Poslanec' Rismondo in drugi so trdili, „da je grozno nevarno odjematl zboru naravno oblast njegovo.* Kako je pa danes, po petdesetih i letih, v tem oziru? Do Coroninijeve dobe je bil ohranil dež. zbor vse svoje pravice, svojo moč in veljavo; strogo je Čuval tudi parlamentarične običaje. Cim pa je zginil 8 površja Coronini, se je zoževal delokrog dež. zbora vedno bolj. Njegova veljava je padala niže in niže. Najvažnejših poslov, ki so pristojali dež. zboru, si jih je polagoma prilastil dež. odbor. Danes, ob petdesetletnici, je dež. zbor samo še karikatura deželnega parlamentu. Da je prišlo do tega, so krivi pred vsem Lahi, ki so na vse načine delali na to. Njihova prizadevanja na to stran so povsem razumljiva. Ker so hoteli Slovence pri najvažnejših vprašanjih oškodovati, so te stvari iz javnih sej dež. zbora — kjer bi njihove nakane utegnili Slovenci vendar-Ie preprečati — polagoma prenesli v varno zavetje nejavnih sej dež. odbora. Tu se jim ni bati — tudi če bi bilo mdž za to — ničesar, ker so v večini in je obstrukcija nemožna. Lahi so delali v tej smeri leta in leta po dobro povdaijenem načrtu. Slovenci so popuščali — bodisi iz nevednosti, bodi komodnosti, bodi iz strankarskih nagibov. Lahi so dosegli, kar so hoteli: dež. zbora niti ne rabijo več. Čim manje zboruje, tem ljubše jim je. Tako smo prišli do tega, da je dež. zbor tu samo za to, da razdeljuje nekaj podpor in podporic, s katerimi si razni poslanci utrjujejo svoje mandate...! Kar se tiče parlamentariških običajev tega zbora v zadnjih letih, pa raje molčimo. Tedanji Gorjupi, Winkleiji Codelli in Dot-tori pač niso sanjali, da bi petdeset let pozneje v isti zbornici zavladali „običaji", po katerih se bodo večini neljubi poslanci brez pravega razloga jednostavno ven metali, kakor meče krčmar nevŠeče mu goste iz beznice. V zadnji seji leta 1861 se je bila zopet vnela debata radi razpravnega jezika. Kafol je zopet govoril slovenski, a Deltorre je zahteval, naj bi se vsi poslanci posluževali samo laškega jezika! Slovenski poslanci so se upirali; končno je ostalo pri tem, da sta bila v rabi oba jezika, vendar je bil uradni jezik laški. Poslanca Grossmann in Ritter sta zahtevala pravico posluževati se nemškega jezika. Temu se je protivil Dottori, ki je menil, da nemški jezik ni naroden jezik, ampak le jezik nekaterih oseb. Slednjič je bilo vsakomur na voljo dano, da izreka svoje misli, kakor ve in zna. V prvi zborovalni dobi je vladala torej velika koncilijantnost, kar nam še najbolje potrjuje predlog protestanta poslanca Vilj. Ritterja, ki je menil na to, naj bi deželni zbor vzel na znanje ces. patent o verski toleranci (sprav-ljivosti). Deželni zbor je dejanski vzel na znanje pridobitev protestantov, a oglasil se je tudi kn ezonadškof Golimayer, ki je rekel: „Želim, da bi bili vsi protestantje ravno tako zadovoljni z novimi privolitvami, kakor goriški. Državljansko in politiško stanje protestantov je zdaj katoliškemu enako; kar so zadobili, je nekako njih konkordat, akoravno se temu novemu zakonu, danemu za versko družbo, ki nima vidljivega poglavarja, ne more reči konkordat. Upam in želim, da bi nas, čeravno nam ni dano biti zjedinjeni v veri, združevala vsaj vez miru, sprave in krščanske ljubezni". — Duhovnik Kafol pa je še pristavil: „Voščim srečo protestantom za pravice, ki jim jih je podelila svetna oblast in želim, da, kakor tukaj skupno živimo, naj bi se tudi v nebesih kdaj skupaj veselili". Tako sta govorila katoliški knezonadškof in katoliški duhovnik nasproti Nemcu-prote-atantu. Kakov je danes „običaj". da govore nekateri duhovniki proti sobratu po veri in narodnosti, o tem ne bomo danes razpravljali, ker je to dovolj znano in nam je ponavljanje odijozno. Volilno gibanje. V nemški krščansko-socialni stranki se pojavljajo kandidatje, kakor gobe po dežju. Vsak se že smatra za voditelja naroda in se usiljuje za kandidata. Kakor poročajo nemški listi, se je že priglasilo na vsak okraj proprečno deset kandidatov. To dokazuje dovolj jasno, kako zazruvana je ta stranka, katero je pok. Lueger le s težavo tiščal skupaj, zato perspektive te stranke za predstojeće volitve niso preveč rožnate. Dr. P a 11 a i, bivši zbornični predsednik zbornice, bo kandidiral v VI. dunajskem okraju. _ Dnevne novice. 28.876 občin je po zadnjem ljudskem štetju več v Avstriji; za 72 več nego pred 10 leti. Zažiganje mrZičev. Pruska vlada je predložila deželnemu zboru zakonski načrt glede fakultativnega zažiganja mrličev. Tozadevni odsek pa je predlogo odklonil in bržkone jo odkloni tudi plenumu zbornice v drugem Čitanju. Najstareji kanonik Hrvatske umrl. ¥ petek je umrl v Zagrebu 88-letni oslepeli kanonik dr. Nikola Horvat. Bil je najstareji kanonik Hrvatske. Rojen je bil leta 1823 v Jaški. Pokojni Horvat je bil po smrti nadškofa kardinala Mihalovića ^kandidat za zagrebško nadškofijo. Ni bil imenovan, ker je bil bolan na očeh. V Črnigori sta T. Božović in J. Dzvo-vič izdala ravnokar knjigo. Avtorja dokazujeta, da je Ćrnagora revna po krivdi njenih vlad in »ta prepričana, da bi lahko preživljala mnogo več prebivalstva, ako bi bila modro upravljana. V vsej deželi je danes samo 13 zdravnikov, 6 lekaren in samo ena bolnišnica. Črnagora ima samo eno nižjo in i višjo gimnazijo, eno bogoslovsko šolo in samo 100 ljudskih šol. V vsej deželi ni niti enega znanstvenika, niti enega literata, pač pa mnogo ječarjev in političnih kaznjencev. Vsa zakonodajna moč je v rokah viadarja in njegovih slug. V deželi je malo cest, mo-benih železnic, nobene plovbe. Avtorja opirata svoje trditve na številke. Ostro kritiku-jeta zunanjo politiko in vidita rešitev v zjedinjenju s Srbijo. Razun tega predlagata razne reforme za Ćrnogoro. Grof Sternberg ne bo več kandidiral. Svojim voliicem je poslal ganljivo pismo, v katerem pravi, da ga je sovražila vsa zbornica in so se vsi bojevali proti njemu, — celo dvor. Sicer, pravi grof Sternberg v tem pismu, „sem vsifcdar vršil svojo dolžnost in bo ime moje zavzemalo častno mesto v parlamentarni zgodovini". S Sternbergom izgine iz poslanske zbornice tipična prikazen eksaltiranega grofa, ki je s svojimi dvotipi večkrat zabelil suhoparne parlamentarne razprave in s svojimi govorniškimi figurami vzbujal viharje veselosti. Posebno socialiste si je bil večkrat privoščil, ki so po njegovem mnjenju pravi varovanci dvora. Ker je v svoje govore ratf vpletal dvor in krono, ga je predsednik večkrat poklical na red. Sicer je s svojo fine* ironijo in zafrkavanjem povedal marsikatero britko resnico in bil vsekakor eden onih redkih govornikov, ki jih je poslušala vsa zbornica. Pripadal ni k nobeni politični stranki, a po svojem mišljenju je bil konservativnega in patriotskega mišljenja. — „Arbeiter Zeitung" je na njegov politični grob postavila sledeč napis: „Bil je norec, a duhonit ■orec". Zadela je menda pravo. „Ultra-Čehia, to je nov izraz, katerega je iznašel brihtni dunajski župan Neuinayer. S tem hoče smešiti nacionalizem Cehov. Kaj pa njegova krščansko-socialna stranka, ki ima na programu narodno pravičnost ? Ali ni ta stranka popolnoma zašla v ultra nemške vode? — Ali niso njeni voditelji Ultra - Nemci, ki delajo čast kakemu WoIiu? Kaj bi odgovoril na to dični dunajski župan ? Sporazum v Istri. Včeraj sin o prinesli vest korespondenčnega urada, glasom katere se je dosegel na dunajskih konferencah popolen razum. Listi poročajo, da se je dosegel provizorični sporazum glede šolskega vprašanja. O jezikovnem vprašanju se glasom vesti raznih listov ni razpravljalo. Tudi glede delovanja dež. zbora ni bilo sklenjeno ničesar. Pogajanja se bodo nadaljeval — Naglašamo, da mi nismo prejeli nikakega sporočila od kompetentne strani. z Bogom, hočeš-li toliko, ali samo toliko. Kako nedostojno je to, gospa!" „Dobro, napravim to obljubo ... v vaše roke... Takoj jutri, ako hočete ... „Torej jutri... Pričakoval vas bom," je rekel pater zadovoljno. „Želite še kaj, častiti oče?" „Tudi Jeleno morate obljubiti." „Nerazumem tega," je rekla Gita. „Zaobljubiti jo, da ostane devica," jej je razjasnil jezuit. „In če noče?" „Morda bo hotela ... Poskušajmo," je rekel pater. „S tem bi se moglo preprečiti, ... recimo, da Jelena ne vzame onega moža, ki ste ga vi ljubili." „Imate prav!" je rekla Gita z zadovoljstvom na obličju. „Na to nisem mislila." „Razburjeno se je poslovila Gita s patrom, kakor je navadno razburjen človek, ki je storil kak velik, odločilen korak. Prišla je domov, da sama ni vedela kako. Pater je bil zelo zadovoljen v svoji celici Dolgo je šetal po sobi gorindoli, na obrazu mu je igral nasmeh. Ta nasmeh je kazal zadovoljstvo lovca, ki je vjel v past zver. Dva dni kasneje, ko je napravila obljubo pred patrom in pred oltarjem ▼ cerkvi sv. Katarine, je odšla Gita na svoje posestvo. Poleg nje je sedela Jelena v lahni letni obleki. Bila je še vedno slabotna, na obrazu se je že popravila, samo rudeti še ni pričela. Bledost jej je zelo dobro pristojala, človeku finega ukusa bi bolj ugajala nego ona zdrava rudečica, v katero je bilo zavito pred boleznijo njeno obličje. Na tem bledem obrazu so se posebno odlikovali črni očesi, ki ja je prej malokdo zapazil, a bile so tako krasne, da je človek obstal, ves očaran od njenega pogleda. Jelena je z blaženim nasmehom sedela kraj matere v kočiji. Veselila se je, da zamenja svoje mestno bivališče z deželo, kjer se jej povrneta zdravje in moč. Tudi Magdalena, ki je sedela nasproti njej, je bila vesela, kakor otrok, ki se rad vozi v udobni kočiji. Na kaj drugega ni mislila. Za Zagrebom ni dosti tožila, ker zadnji dnevi so bili žalostni in neznosni, čeprav se ni nič tikalo njene osebe. Ko je kočija krenila z griča po Me-snički ulici in od tu prišla do ogla Ilice, ki vodi v Zagorje, prijahal je z leve strani Ilice na ognjenem konju plemič v možki dobi. Ndmereval je jahati po Mesnički ulici, a opazivši kočijo in dame v njej, je ustavil konja ter je pričel motriti dame. „Ah!" je vskliknila Jelena nervozno in skoro da ni padla v nezavest. Gita je pogledala plemiča, ki jo je uljudno pozdravil, pa je vsa zarudela y obrazu. „Jelena... dete, kaj ti je?" je vprašala mati prebledelo deklico ter se nagnila k njej, da bi zakrila svojo zadrego. Srečale so se s Krištofom Domjaničem. Jelena ni odgovorila ničesar, temveč je naslonila svojo glavo na kočijo. „To je Domjanič!" je rekla Magdalena hitro. „Se nas gleda." „Molči!" je šepnila hčerki. „Poženi hitreje!" je zaklicala kočijažu, ki je, ne vedoč, zakaj se mu to zapoveduje, udaril z bičem, da so konji poleteli kakor veter. „Moj Bog, moj Bog!" je vzdihovala glasno Gita, gledajoč na Jeleno, ki je, vsa vznemirjena, sedela polodprtih ust in si ni upala nikogar pogledati. Krištof je še nekaj časa gledal za be-žočo kočijo. „Se vedno je krasna in dražestna!" je govoril sam pri sebi. „Bog ve, če me še ljubi ?" V tem je začul za sabo znan glas. „Krištof, Krištof!" (Pride še.) Stran 1 „EDINOST" štev. 101 V Trstu, dne 11. aprila 1911 Italijanska socialna demokracija — vladna stran u a. V seji* italijanske poslanske zbornice, v kateri je razvil novi min. predsed. Giolitti vladni program, je socialist Bissolati predlagal, naj zbornica vzame vladno izjavo na znanje, kar je bilo vspre-jeto z ogromno večino. Proti so glasovali samo republikanci. S tem korakom so italijanski socialisti vstopili med vladne stranke, kar je tudi popolnoma logično, saj vsebuje Giolittijev program tudi uvedeaje splošne volilne pravice. Grenka pilula je bila za socialiste Giolittijeva fraza, da so socialisti sami spravili Karla Marxa pod streho. Kaj porečejo k temu sodrugi drugih držav ? Filozofskega kcngresa v Bolonji se je udeležil tudi Slovenec dr. Mihajlo Ro-stohar. To je prvič, da smo bili na tako važnem kongresu zastopani tudi Slovenci. Rekrutni kontingent za 1911. S cesarskim ukazom od 6. aprila 1911 je po § 14 državnega temeljnega zakona določen rekrutni kontingent za armado in vojno mornarico za leto 1911 na 103.100 mož, od teh 59.024 za kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru, rekrutni kontingent za vojaško brambo na 19.240 razun rekrutov Tirolske in Predarelske. Ukaz je stopil v veljavo z dnem razglasa. Domače vesti. Sestanek zaupnikov za mesto se bo vršil jutri v sredo zvečer ob 8. uri v gledališčni dvorani , »Narodnega doma". — Na dnevnem redu bo le sklepanje o kandidaturah za mesto. Z ozirom na važnost predmeta so naprošeni zaupniki vseh štirih mestnih volilnih okrajev, da se udeleže tega sestanka. Odsek političnega društva „Edinost* pri Sv. Jakobu vabi vse odbornike, namestnike in zaupnike na volilen sestanek, ki se vrši danes zvečer ob 8. uri v prostorih „Konsumnega društva" (nasproti cerkve). Ker se že jutri na skupnem sestanku proglasijo kandidatje za vse mestne okraje, pričakujemo polnoštevilne udeležbe. Volilni odsek na Vrdeli pri sv. Ivanu. Podpisani sklicuje člene volilnega odseka v sredo 12. t. m. na svoj dom, S. Cilino 533, ob 8. zvečer. Vabljeni so vsi oni, ki žele sodelovati na prihodnjih držav-nozborskih volitvah. A. Kamuščič. Imenovanje. Računski praktikant Vladimir D e k 1 e v a je imenovan računskim -asistentom pri računskem oddelku višega deželnega sodišča. Paberki z volilnega shoda italijan-sko-liberalne stranke. V nedeljo je itali-jansko-„liberalna" — liberalna: prosimo, naj se nikdo ne smeje — stranka imela shod z namenom, da se konstituira volilni odbor. Zborovali so v gledališču „Eden". Dobro so pogodili: bolje niso mogli simbolizirati — svojega dela in stremljenja. Šli so tja, kjer več ali manje — kratkokrile pevke prepevajo več ali manje lascivne Štorijce in opolzle kuplete, šli so torej tja, kjer zabavajo občinstvo z raznimi — komedijami. In res: ako čitamo floskule in fraze, ki so jih drobili govorniki entuzijazmiranemu občinstvu — če smo namreč verjeli poročilu v „Piccolu", kajti brez pečata pravega italijanstva niso pustili nikogar notri —, dobivamo utis, da so bili na odru dobri komedijanti. Tu se je n. pr. predsednik Ara postavil v pozo resnega človeka in je zatrdil brez rudečice v licu, da „se" hoče njihovo italijanstvo udušiti___! Tu vam vlada z zobmi in nohti dela na to, da se uresniči Italijanom najviši kulturni postulat, ki ga more staviti narod, in smo videli tudi, da velika večina zbornice ne nasprotuje več... a g. Ara prihaja vendar s trditvijo, da „se* hoče italijanstvo udušiti .. . ! Komedija! In če je res, da je bilo občinstvo vse razvneto vsled tega groznega sporočila, imamo le dokaz, s kako malo kriterija v masah morejo izhajati voditelji italijanske „liberalne" politike. Komedija ... G. Ara je tudi deklamiral kaj lepo . .. bajko. Zatrdil je namreč, da so bili socialistični poslanci „eksponent protiitalijanske tendence". Dokaze za to trditev je mož v svojem ognju in po neljubi pomoti — pozabil navesti l Malo preveč ognja je bilo, spoštovani g. Ara! Sicer ne bi vam bila ušla trditev, da so vse stranke parlamenta razpaljene od sovražtva proti našemu mestu. Vidite, dragi g. Ara, ta vaša trditev ima malo hibo na sebi, to namreč, da je malce preveč v prepiru z — resnico! In to — vidite — ni dostojno resnega in vestnega človeka, če javno, pred tolikimi ljudmi — nočemo reči: laže, ampak pravimo le: govori nekaj, kar — ni res!! Vsaj glede slovanskih strank moremo z vso resnostjo zavrniti to obdol-ženje g. Are. Posebno pa še ravno glede ■as Jugoslovanov: ne sovražniki — nam je marveč toplo na srcu čim srečne j i razvoj tržaškega mesta. Gospod Ara je le v tej zmoti, da mesto tržaško zamenjuje se — svojo stranko! S to smo res nekoliko v navskrižju že precej časa, ali to mesto ljubimo že zato, ker je to Udi naš dom, ker je to tudi naše mesto t Zato pa je tudi gospod Ara poskočil precej daleč tja preko resnice, ko je zakli-cal emfatično, da bosta odboru, ki ga je bilo izvoliti, poverjena — čast in ime mesta. Ne ne, dragi gospod Ara: vi in vaši odbori morete braniti kolikor hočete ime in čast svoje stranke, ime mesta se doslej se svojim fanatizmom in neciviliziranim postopanjem le — kompromitirali. Ni čuda torej, da je po teh tiradah mračilo po — slovenski. Nastopil je namreč odvetnik Mrak, majhen naslednik velikega Veneziana. Kakor Ari, tako tudi Mraku ne ne imponira mnogo resnica, če ne, ne bi si upal trditi, da na porazu laške liberalne stranke leta 1907 je bila kriva vlada, ki da neusmiljeno proganje in duši uboge Italijane, s katerimi pa ne spaja gospoda Mraka nič druzega, nego slovensko . .. renegatstvo. Nekaj kakor čut gnusa se je ganilo v naši duši, ko smo Čuli, aa je tu g. Mrak gromel za „naše italijanstvo". Po rojstvu, krvi, pokoljenju in imenu pa ostaja gospod naš slovenski, s čemer pa se mi prav nič ne ponašamo. S „Trieste aspetta* je zaključil gospod Mrak svoje tirade. Da, Trst pričakuje ... odrešenja od tiranije klike, ki se sicer nazivlje liberalno, a ne dovoljuje nikomur svobodnega diha! In slednjič je zablestela v obzorju — „zvezda"! „Zvezda tržaška«, mili Atilij Hor-tis. In ugajal nam je to pot g. Atilij, ker je govoril le par stavkov. Zato mu tudi odpuščamo, da je na takem sestanku govoril o idealih, humaniteti, civilizaciji in svobodi"..! Po tem ponesrečenem dovtipu gosp. Atilija Hortisa in po izvolitvi volilnega odbora so se razšli iz gledališča Eden, kjer so zvečer razne device — nadaljevale komedijo ! Studijsko potovanje. V nedeljo je dospelo v Trst 300 profesorjev in slušateljev z dunajskega vseučilišča z večim številom dam, ki potujejo v učne svrhe na Krf in na Grško. V nedeljo so iz Trsta napravili izlet v Koper in Portorose. Dunajski trgovski dijaki v Trstu. Z državno železnico je v nedeljo predpoludne dospelo semkaj 18 dijakov dunajske trgovske Šole Allina pod vodstvom ravnatelja ces. svetnika Maksa Allina in treh profesorjev. Nastanili so se v hotelu „Balkan". Danes odpotujejo v Benetke. Dijaki so na učnem potovanju. Nezavednost našega ljudstva, o kateri se je že toliko pisalo, je tu pa tam še vedno velika. Nele v privatnem življenju se vstrašijo bodi tudi vsakega šarlatana, ki govori laško in nemško, temveč tudi po javnih uradih, kjer imajo pravico posluževati se materinega jezika. Na mislu nam je posebno c. kr. sodnija. Tam je vendar precej slovenskih uradnikov, pa doživljamo vendar dan na dan slučajev, ko ti prihaja Slovenec s slovenskim imenom, iz slovenskega kraja doma, ki slabo pozna italijansko, pa se sramuje govoriti svoj lepi materinski jezik. Sili se govoriti laško, pa ker zna slabo, se smeši: zasmehujejo ga. Ljudje slovenski, zapomnite si vendar enkrat: vaš jezik je slovenski, in vaša pravica je, posluževati se ga v vseh javnih uradih, in dolžnost javnega uradnika je, vas v tem jeziku zaslišati, kajti: on je tu zaradi vas, in ne vi zaradi njega! Ne ponižujte se sami, ker s tem se stavljate v podlago njega peti! Izlet gojencev kmetijske šole v Gorici. To nedeljo opoludne je prišlo peš nad 40 gojencev v spremstvu g. ravnatelja A. Štrektja, tajnika in pristava. V „Narodnem domu" pri sv. Ivanu na Vrdeli je bilo skupno kosilo. Gosp. Kamuščič, tačasni tajnik tržaške kmetijske družbe, si je štel v dolžnost pozdraviti navzoče v imenu odboru kmetijske družbe za Trst in okolico, povdarjaje, da le edino umno obdelovanje naše zemlje in napredno gospodarstvo zamore še rešiti našega kmeta, da ne bode treba potomcem v takem številu zapuščati rodni kraj in iti v svet. Le na ta način odvrnemo nevarnost, da nam tujec ne zasede naših sedanjih domov. Da se to tudi res vrši in uvažuje v naši lepi Goriški, dokazuje tako lepo število bodočih gospodarjev in učiteljev umnega gospodarstva. Gojenci so stoje poslušali pozdrav. G. ravnatelj je odvrnil pozdrav ter izrazil željo, da bi tudi naša krasna tržaška okolica napredovala v vseh panogah domačega gospodarstva ; le tako se ohranijo in okrepijo okoličani na tem važnem ozemlju. Po odpočitku se je mlada družba vrnila z vlakom v Gorico. Jenkov večer. Svoje poročilo v Številki predminole nedelje 2. aprila t. I. sem moral napisati v pozni uri in ko je bil list malone že napolnjen. Dostavim naj danes še nekoliko. Podružnici naše „Glasbene Matice" je šteti v posebno zaslugo, da se je druga za ljubljansko „Glasbeno Matico" s poslavnim večerom naše narodne budnice „Naprej-a" spomnila tudi njenega velezaslužnega skladatelja Davorina Jenka. Slavnostni govornik, dr. Fr. Ilešič je v lepem govoru orisal Jenkovo delovanje, utemeljil ustvaritev „Naprej-a", kot narodne budnice, ker himne v tedanjih časih (1860) Slovenci nismo imeli vzroka skladati, niti prepevati. Kratkemu, navdušenemu govoru je sledil takoj možld zbor „Glasbene Matice4* s pesmijo »Naprej!* Zbor jo je pel v originalu, v Čveteroglasnem stavku in z dvakratnim končnim klicem , štorih, kjer je bi! poprej kinematograf „Spina", „Naprej!" Budnico smo vajeni slišati eno-i voščena glava, kije govorila in odgovarjala glasno in navadno le prvi del, ali pa jo j na vprašanja v vseh svetovnih jezikih. Ker igra godba. V zboru, posebno v maloštevilnem, je medla in učinkuje le vsled tendence. Spomnil sem se pri tej priliki, da je bore malo Slovencev, ki bi znali vso budnico z besedilom vred. Se manj pa je zborov, ki bi jo zamogli, oziroma znali zapeti. Čudna reč, to I Mislim, da bi mnogo bolj učinkovala, ako bi se zapela enoglasno z orkestrom in — brez not! Samospevi: mKam ?", „Dve utvi" in „,Strunam* (komponirani 1860 leta, pred „Naprej-em") so sicer priprosti, lahki, a zelo ljubki. Zlasti „Dve utvi" je kakor vzet iz narodnih popevk. G. Šink (pri klavirju g. Mirk) dober, prikupljiv visoki bariton, je zapel pesmi prav čedno. BDve utviu je moral vsled bučnih zahtev ponavljati. Ugajal mi je posebno njegov pp. „Strunamu slišimo navadno v zboru, a prvi original je samospev. Mešana zbora „ Tiha luna" in aLipau (obe tudi I. 1860) sta staroznana, žal, žena pol pozabljena zbora, ki pa sta ohranila še vedno svojo svežo lepoto. Seveda se ne smeta peti površno, kakor smo ju prepogosto čuli. G. Mahkota jima je dal skoro novo obleko, in sta vsled tega mestoma bila kakor nova. Mešani zbor „Glasbene Matice" se je od zadnjikrat veselo pomnožil, vendar pa bi se lahko še bolj. Opazujem, da je v Trstu težko dobiti vztrajnih in prožnih sopranskih glasov. Moški zbor je zapel ob koncu tudi „Molitev", menda Jenkov najbolj učinkovit moški zbor. Omenil sem že, da se je zapel dobro. Vojaška godba pa je zaigrala Jenkovo Slavnostno uverturo in Kosovo. Slavnostna uvertura (Belgrad 1902) je slabotna skladba, hitro delana, mestoma površna stvar. Tu je nekaj tem, motivov, nepredelanih, neizrabljenih. O tematičnem delu ni zaslediti skoro nič. Konec prihaja nenadoma, kakor bi padlo vse v vodo. Boljše je Kosovo, četudi mnogo starejše (1872.) Vendar pa je z umetniškega stališča tudi srednje vrednosti. Priznajmo pa, da smo razvajeni. Jenko sam je storil več, nego mnogi izmed nas! Ne samo vsled „Na-prej-a", vsled vsega njegovega glasbenega delovanja smo mu dolžni iskrene in globoke zahvale. Ples po tem večeru pa je bil nepotreben ! Davorin Jenko je poslal sledečo brzojavko : Najtopleje zahvaljujem „Glasbeni Matici", da priredi v spomin 50-letnice mojega „Naprej-a" pevski, meni pa častni večer. Davorin Jenko. „Glasbena Matica" mu je odgovorila: Slovenci, zbrani na slavju 50-letnice naše dične narodne himne, pozdravljamo Vas, nje vrlega skladatelja. Tržaška „Glasbena Matica". K A. Občni zbor tržaškega pogrebnega društva pri sv. Jakobu se je vršil v soboto, dne 25. marca t. I. v prostorih NDO pri sv. Jakobu ob precejšnji udeležbi od strani članstva. Vidi se, da se je začelo šentjakobsko ljudstvo bolj zanimati za to društvo, ki je pred nekoliko časa spalo Še spanje pravičnega. Vendar bi pa moralo biti zanimanje še večje v očigled temu, da je mnogo rodbin ob času kake katastrofe tako deprimiranih, da se niti ne vedo kam obrniti za najnujneje, kaj pa še za kako denarno podporo! Ne ena slovenska delavska rodbina nima toliko denarja na razpolago, da bi se branila podpore v slučaju smrti, ki največkrat prihaja popolnoma nepričakovano, in ko ljudje niso pripravljeni na tak udarec. Že tako znatna podpora naj privede marsikoga v društvo, kjer bo plačeval mesečno le po 1 K. Po takem uvodu je podal g. Kodela, predsednik društva, besedo tajniku, gosp. Šorn-u, ki je poročal o delovanju odbora tekom mindlega leta. — Odbor je imel 21. rednih sej in to zaradi tega, da je spravil v red in pravi tir društveno delovanje. Sprejelo se je 7 novih udov, a umrli so 4. V tekočem letu je umri ustanovitelj društva g. Andrej Širok. V znak sožaljaso se dvignili pričujoči s sedežev. Iz blagajniškega poročila posnemljemo, da je imelo društvo dohodkov.......K 2037-18 sem tudi jaz neveden Tomaž, naprosil sem prijatelja, naj se greva prepričat. In res : glava je odgovarjala Italijanom na vsa vprašanja. Lastnik je naznanil, naj jo le izpra-šujemo v vseh jezikih. Prvi se je oglasfl moj prijatelj, rekši, da želi govoriti slovensko. Ko so navzoči Italijani to slišali, nastal je mal hrup nevoljnosti in čuti je bilo še celo „Abbaso! Ko jim je lastnik rekel, da to ni nikako žaljenje in izzivanje, se je oglasil „Okultus" in pričel govoriti: Signori, prego silenzio! Se il signor desldera par-lare con misloveno, non e nessuna o fesa. Lui ha pagato la entrata come tutti, dunque ha dirltto parlare in quella linguache desidera. I o sorto a disposizione di tutti, e rispondo In tutte le llngue." Gospoda je utihnila m „Okultus" je nadaljeval: „Gospod, prosim!" Se voščena glava, stroj brez pameti, jim je tako odgovorila; kak odgovor pa li jim mogel dati človek, ki ima pameti! Naši sosedje so res v pogostih slučajih obžalovanja vredni radi svojega otročjega vedenja. Ilirski. I. redni letni občni zbor CM podružnice za Mar. Magdaleno zgornjo In spodnjo se je vršil v nedeljo 9. t. m. pop. v gostilni „Gospodarskega društva" („pri Tirolcu"). Prisotnih je bilo čez sto zborovalcev, kar dela vso čast Magdalenčanom. Iz predsednikovega govora posnemamo, da je bila ta podružnica ustanovljena lansko leto sredi januarija. Že tedaj si je nadela nalogo preskrbeti v narodno ogroženi Magdaleni slov. otroški vrtec. Okoli te naloge se je sukalo vse delovanje podružnice v mino-lem letu. Težko je bilo to delo, polno zaprek in sitnosti, ki še danes niso vse odstranjene, ali vse kaže, da bo s pomočjo glavne družbe v Ljubljani, ki je tudi že dovolila znaten denarni prispevek, vrtec že letos stal v sw. Mar. Magdaleni. Tajnik je na to v svojem poročilu nadalje pojasnjeval, na kak način si je podruž. preskrbela stavbišče za zidanje otroškega vrtca. Pod usodnimi pogoji je kupila podružnica zemljišče od g. Stekarja. To zemljišče se je deloma parceliralo in prodalo; podružnici pa je ostalo stavbišče in še precejšen dobiček v denarju. Prispevki 106 letnih in 13 ustanovnih udov, darila, veselice, nabiralnika, „bloki" itd., vse to je deloma tudi povečalo stavbeni sklad. Ko hitro bodo odstranjene zadnje zapreke, ki nam jih dela stavbeni urad, pričnemo z zidanjem vrtca. Iz blagajnikovega poročila posnemamo, da je podružnica imela prometa v letu 1010. kron 81.873 in 77 stotink. Premoženje podružnice znaša 7640 77 K, od tega v gotovini 7483 77 K. Zraven tega je podružnice še lastnica stavbišča, ki ga je pa dala glavni CM družbi na razpolago za zidanje otroškega vrtca. Te številke pač najbolje govore o neumorni delavnosti odbora in podružnice, zato je bil tudi predlog zborovalcev gosp. Zorna in g. poslanca Miklavca, naj se odboru, oziroma dosedanjemu predsednik« Stublju, ki danes iz raznih tehtnih razlogov, odstopa od predsedništva, izrazi zahvala, sprejet z burnim ploskanjem. G. poslanec Miklavec je priporočal aa to agitacijo za podružnico; število udov, naj se podvoji, potroji, potem bodo vspeki vedno lepši. Predsednik g. A. Stubel se je zahvalil na izkazanem zaupanju. Pojasnil je čemu odstopa od predsedništva; priporočal je zborovalcem, naj se o vsaki veseli in žalostni priliki spominjajo podružnice ter naj pridno čitajo „SI. Branik", ki podaja verno sliko o delovanju CM družbe. Na predlog zborovalca gosp. F. pl. Kleinmayra je bil izvoljen sledeči odbor: Benedikt Godina predsednik, Fabris Franjo, Gregorič Dragotin, Kreševič Anton, Miklavec Anton, Stubel Adalbert, Trošt Franjo, odborniki; Škerjanc Anton, Zidar Gregor pregledovalci računov. G. Godina Benedikt se je zahvalil na izvolitvi in obljubil, da bo zastavil vse svoje moči v prospeh podružnice. Istotako gosp. Fabris Franjo v svojem in ostalega odbora imenu. Govoril je še g. Hrib. Nad vse posrečeno zborovanje pa je zaključil navdušujoči ! govor g. Kleinmayra, ki je priporočal odboru in stroškov...... . „ 1243 66 j delo in zopet delo, isto delo kakor je je ostane torej v blagajni . . . . „ 793*52 j vršil dosedaj. Zborovalcem pa je sklepčno Ostanek je vložen v „Tržaški hranil- zaklical: Iz tega zelenega hriba nikdar ne niči in posojilnici". Neki znesek, ki se ni dal; s m e i z g i n i t i slovenska govorica zato lepim potom izterjati, je vknjižen na zemljišču j bodimo priča mi in naši otroci, za Katere na varnem mestu. ;hočemo mi skrbeti! Vimenu pregledovalcev računov je Vpisalo se je več novih članov, kr so podal gosp. Engelman izjavo, da je računej deloma preplačalindnino. Okoli miz je kro-pregledal, primerjal s knjigami ter našel vse žil nabiralnik; deček Drag. Mahne pa je *a v najlepšem redu, ter je predlagal, da se; krožniku nabral 11 K za podružnico, računi odobrijo. j Kmetijska družba za Trst in okolico Na volitvah v nadzorovalni odbor so ima 500 korenov krimskega gabeža bili po predlogu gosp. Renko izvoljeni zo- (symphytum superimum). Gabež daja zeleao pet gg. Engelman Vinko, Živic Dragotin in krmo za prašiče. Kjuder Fr. Vsi so izvolitev sprejeli. ! Družba ga odda brezplačno za poskus Pri slučajnostih je predlagal, g. Pri- onemu članu družbe, kateri jamči, da ga bo možič, da bi se sprejemalo v društvo tudi sadil pravilno in ž njim pital prašiče ter vdove, katerih možje niso bili člani druStva. svoječasno izkaže vrednost gabeža naši Ker ni nasproten pravilom, je bil predlog družbi. vsprejet. Obenem vabi podpisani vse gg. odbor- „Okultus" pametneji od Ita- nike na odborovo sejo, ki bo danes v torek lljaiiov*. Prejeli smo: Kakor znano, naha- dne 11. aprila ob 4. uri popol. v društvenih jala se je minole dni na Acquedottu, v pro- prostorih. Predsednik. V Trstu, dne 11. aprila. Tržaška mala kronika. Samomor. — Včeraj zjutraj ob 6 30 je Anton Gioppo, star 34 let, ladijski natakar pri Lloydu, izpil močno dozo karbolne kisline. Umrl je v bolnišnici pol ure kasneje. Vzrok samomora je neznan. Nasilnosti Turka. V nedeljo ponoči je glasno vpitje na pomoč, ki je donelo iz okna neke tolerančne hiše v ulici S. Filippo privabilo redarja na lice mesta. Kaj je bilo? Tulila je neka Pierina Albo, ker jej je 22-letni kurjač Jurij Diamandi iz Carigrada grozil, da jo „fenta". Redar ga je pozval, naj -se spravi stran, ali Turek je zagrabil redarja za vrat in ga brcnil. Redar je nekega podčastnika bosanskega polka, ki je šel ravno mimo, prosil za pomoč, in tako je bil divji Turek užugan. Po poti pa je klel kakor ... Turek in žalil redarja, da celć grozil mu je. Nekateri, ki so sledili redarju, so začeli vpiti: „Mola! Mola I" Eden izmed teh čednih poštenjakov, neki mladenič, je bil vsled tega aretiran. Tatovo maSčevanje. Na trgu Goldoni je v nedeljo zvečer neki uzmovič vkradel novčarko Blažu Godina. Ker je bila notri samo ena krona, je bil tat tako razburjen, da je iz maščevanja tako brcnil Godino, da se je ta-le zvalil na tla. Redar, ki je to videl, je tekel za tatom in ga ujel. Bil je to 35-letni težak Kari Mihelič iz Zagreba. Na ljudskem zabavališču. — Neki Ignacij Pupit je v nedeljo popoludne prodajal zijala na fondu Coroneo, kjer se nahajajo razni tingtagelni. Njegovo zamaknjenost je porabil tat, ki mu je vkradel srebrno verižico z uro vred. Okradenec in nekaj ljudij so dohiteli tatu in ga izročili redarju. Da-si je imel ukradene stvari pri sebi, je tat z drznim čelom tajil tatvino. Koledar in vreme. — Danes: Veliki torek. Leon I. papež. — Jutri: Velika sreda. Zenon škof. Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne H- 13.5° Cels. — Vreme včeraj: oblačno. — Vremenska napoved za Primorsko: Splošno motno, semtertja dež, hladno, zmerni vetrovi. Društvene vesti. Telovadno društvo Sokol v Trstu. Odborova seja se vrši danes v torek ob 9. uri zvečer v društvenih prostorih. Ker so na dnevnem |redu važne društvene zadeve se prosi vse brate odbornike, da se udeleže zanesljivo te seje. Kolesarsko društvo »Balkan" priredi m velikonočni ponedeljek izlet v Avber na Krasu in ne v Štandrež, kakor je bilo po-■iotoma objavljeno. Odhod točno ob 1. uri popoludne. Pevsko društvo »Trst" ima danes ob S. uri zvečer redno pevsko vajo. Po vajah važni pogovori — zato naj nihče ne manjka. Nove pevske moči dobro došle, kajti odslej se bodo vaje redno vršile vsaki torek in petek v društvenih prostorih. Pevovodja. Naše gledališče. „KORNEVILSKI ZVONOVI" Z uprizoritvijo komične opere „Korne-viljski zvonovi" stopilo je naše gledališče zopet za korak naprej. Veseli nas ta napredek, ki naj bo tudi našim vrlim igralcem v ▼zpodbujo. Sezoza se že bliža kraju; Še par predstav in zapro se vrata naše Talije za ■ekaj mesecev. Torej še v zadnji čas nas je intendanca ugodno iznenadita. Uprizoritev teko lepega dela; kakor so „Korneviljski zvonovi" je precej težka, toliko solisti kolikor zbor imajo veliko nalogo v pevskem in igralskem oziru, a naše gledališče se danes lahko že lotuje francoske komične opere. Od „Mamzelle Nitouche* do „Korneviljskih zvonov" je šlo naše gledališče močno ■avzgor. .Kornevilski zvonovi" so polni prekrasnih motivov, ki se razpletajo po vsej partituri. — V tem delu, ki je gotovo med ■ajboljšimi francoske komične muze, nam Planquette prinaša mnogo originalnega. Pri muzikalnem delu odločuje mnogo libreto; tu pa Planquette ni bil srečne roke. Izbral si je resen libreto; skoraj bi morali „Korneviljske zvonove" imenovati „ljudsko opero" in ne .komično". Tu pa je pomagal Pianquette se svojim muzikalnim humorjem. Kjerkoli je le mogel, vpletel je vesele motive in tako je on prinesel to, kar je libretist pozabil. Izlasti so polni humorja ženski zbori in nastopi Serpolete. I. dejanje je najbolj zabavno. V drugem dejanju pa se dvigajo „Korneviljski zvonovi" do serijozne opere; tu je libreto sicer sko^i in skozi resen, kakor v veliki operi, a komponist je tudi vplel svojega humorja. G.ca Jaaova je bila izborna Serpoleta; v pevskem in igralskem oziru popolnoma na mestu toliko kakor Serpoleta, kolikor kakor grofica de Usne. Pri gospici Janovi nahajamo prave subretske krvi, ki jo postavlja v vsaki opereti v vspredje; tudi za kreacijo te najnovejše uloge gre jej vso priznanje. Gospića Hučeva je zopet briljirala s svojim krasnim mehkim in kakor zvon Čistim sopranom, ki je zlasti v višini poln in ugoden, gre k srcu in spravlja poslušalca v ugodno razpoloženje. Gospice Hučeve čaka še lepa prikodnjost, ako se resio poprime „EDINOST" Št. 101. Stran III učenja, na odru, in želeti bi, da si to domačo moč ohranimo. Gospa Dragutinovićeva je oživela z svojo igro ensemble, ki je bil polen življenja. Gospa Dragutinovićeva že zato zasluži naše priznanje ker z jednako ljubeznijo prevzema tudi epizodne uloge in doprinaša s tem mnogo k splošnemu utisu. Gospod Dragutinovič je kot Gaspard zopet imel priliko razviti svoj umetniški talent in je s tem potrdil svoj dober renomć, ki ga uživa pri našem občinstvu. Bil je v pevskem dober, a v igralskem naravnost uzoren. Lahko trdimo, da je malo odrov, ki bi mogli postaviti takega Gasparda, kakor-šen je bil g. Dragutinovič. Prizori, ko grad oživlja in Gaspard zblazni, so bili mojstersko odigrani. Gospod Požar je imel topot resno pevsko ulogo in se nam je pokazal dobrega pevca lepega glasovnega materijala ; zlasti se je odlikoval v prekrasnem valčku, ki ga pel z vervo in čutom. Tudi v igralskem oziru mu gre vse priznanje. Edino komično ulogo je imel gospod Rajner in jo je tudi rešil na splošno veselje. Izboren sodnik v maski in igri je vzbujal mnogo prisrčnega smeha. Gospod Svagelj lepo napreduje, on je že danes pevec ki bi ga težko pogrešali. Njegov mehki lirični tenor, ki v srednjih legah doni mehko in čisto, je prišel do veljave zlasti v nastopni pesmi in v valčku v III. dejanju. Tudi igralski se je že povspel do višje stopinje. Priporočali bi mu, naj se v igri varuje fistla. V gospodu Mateju smo dobili izbornega novega pevca, ki razpolaga tudi z dobrim igralskim talentom. Poseduje krasen glas in materijal in postati more izboren pevec, Če se bo resno bavil s študijami. Vse priznanje zasluži zbor. Bil je pravi užitek poslušati tako izborno izšolan in disciplinaran zbor. Glasovi so {sveži, močni in mladi in so se v tej operi povspeli do popolne veljave. Gospodu kapelniku Poliču, ki je s tem-perametno eleganco vodil opero, moramo čestitati, kajti veliki del zasluge lepega večera gre na njegov naslov. Režija je bila vzorna, tako, da smo skoraj pozabili na naš majhni oder. Bil je krasen in za naše gledališče časten večer. • * * V nedeljo, na velikonočni praznik, uprizori se popoludne ob 4. uri poslednjikrat v sezoni komična opera „KORNEVILSKI ZVONOVI" Zvečer se uprizori slavno delo nesmrtnega Leva Tolstega „VSTAJENJE". V ponedeljek bo benefična predstava v korist pevcev in pevk gledališkega zbora in se uprizozori opereta MAMZELLE N1TOUCHE". TRŽAŠKA GLEDALIŠČA. VERDI. Operna sezona se zaključi Še z dvema predstavama Wagnerjeve opere „Mrak Bogov" : danes in jutri. Poslednja predstava bo v čast kapelnika M.o Ferrari, ki bo tudi dirigiral tri prihodnje velike orkestralne koncerte. _ POLITEAMA ROSSETTI. Danes zopet satirična muzikalna revija „Turlupineide". EDEN. Varijetetna predstava. Vesti iz Goriške. x V Lipi na Krasu so požrtvovalni bralni možje ustanovili bralno in pevsko društvo „Trstelj". Naročili bodo razne zabavne in politične liste, med temi „Edinost", „Primorca", „llustrovan tednik" in druge. To je vsekako veselo znamenje, da prodira celo v najmanjše vasice želja po izobrazbi in pa spoznanje, da ne tiči najvišji užitek v vinu, gostilni in v kvartanju. Le po tej poti naprej 1 x Iz goriškega mestnega sveta. Med drugimi točkami je v svoji četrtkovi seji mestni svet odobril nakup Velodroma, da se zadosti zahtevam vojaškega erarja, ki je zahteval zgradbo nove vojašnice v bližini že obstoječih vojašnic na tržaški cesti. Odobrila se je konečna likvidacija računov konjeniške vojašnice s potroškom 1,246 367 kron. Mestna občina prevzame v oskrbo regulacijo Vrtojbice, v kolikor spada le-ta pod mestni teritorij. Uredita in razširirita se ulici Cipriani in Adelaide Ristori. Nabavi se aparat za spuščanje mrtvaških krst v jame, ter se vsled tega določi pri vsakem pogrebu pristojbina po 2 kroni. Ženska bolnišnica se spopolni s šestimi novimi ležišči ter se odobri tostvarna potrebščina 600 kron. -Vesti iz Istre. Iz Kopra. Z dne 7. t. m. je bil r „Edinosti" priobčen članek, v katerem se gosp. učitelj slovenske šole v Kopru brani proti napadom na njegovo osebo. Ker pa v svojem članku očitno meri na naju, podpisana slovesno izjavljava, da nisva z omenjenimi dopisi v nikakem stiku, kar lahko potrdi tudi slavno uredništvo .Edinosti". J c | č i C, T r o h a. POHIŠTVO SOLIDNO: in : ELEGANTNO 8V PO ZMERNIH CENAH RAFAELE ITALIA TR8T - VIA MALCANTON - TRST Mnenje gosp. dr.a Schuster-ja zdravnika v avstrijski bolnišnici v Carigrada G. J. SERRAVALLO Trst. Potrjujem jako rad, da sem rabil ŽELEZNATO KINA-VINO SERRAVALLO (Vino di China Ferruginoso Serravallo) toliko v bolniiuici kolikor ¥ privatni praksi v mnogih slučajih rekonvalescence, ter da sem dosegel z istim izvrstne vspehe. CARIGRAD, 14. oktobra 1903. Dr. SCHUSTER. t Podpisani javljajo potrtim srcem vsem svojim sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je njih oče Jurij Kobec po mučni bolezni v 8i. letu starosti danes zjutraj ob 7. uri umrl, previden s sveto-tajstvi za umirajoče. Pogreb zemskih ostankov blagega pokojnika bo v sredo, dne 12. t. m. ob 3. uri popoldne iz hiSe žalosti v Sv. Mar. Magdaleni sp. št. 945. SV. M. Magd. spodnja, 10. aprila 1911. Žalujoča soproga io otroci. Moto k grebno podjetje. imić & Co. - Crst ul. S. Anastasio 8-10 = OBAVLJA = Stev. 4913/11. OSlas dražbe. Dne 26. aprila t. 1. oddajo se potom javne dražbe na podpisanem c. kr. okrajnem glavarstvu lovi katastralnik občin Gabrovec, Zgonik, Sempolaj ia Križ v zakup za prihodnjo osemletno dobo, t. j. od 1. maja 1911 do 30. aprila 1919. Vzklicna cena znaša za lov kata-stralne občine Zgonik . . 500 K Gabrovec . 300 K Sempolaj . 400 K Križ ... 400 K Draiba začne ob 10. uri predpol. VarSčina znaša 20°/0 vsklicne cena in je isto položiti najkasneje do 10. ure predpoldne. Natančneja pojasnila d£ podpis*«® c. kr. okrajno glavarstvo. Agenturske in komisijn. posle c . . . n|avarstv0 Ravl se s Drodajo kolonijalna U 0*rajH0 glavarstvu Bavi se s prodajo kolonijalnoga blaga in nakupom dež. pridelkov. SEŽANA, dne 7. aprila 1911. Na obroke 1 JAKOB DUBINSKY Na obroke ! TRST — ulica deli' Olmo Štev. 1, D. nadstropje — Trst ?8la izDera izgoMel oll za M in uMiihii blaga |gT ter moške In ženske suknje. ^ i<* UGODNI POGOJI ZA PLAČILA NA OBROKE._Cene brez konkurence. VELIKI KINEMATOGRAF „BEL VED ERE" TRST — ulica Belvedere štev. io — TRST = Danes v torek dne il in v sredo 12. aprila: n „Pomilovanja vredni". I., II., III. in IV. serija romana :: Spisal Viktor Hugo. Film dolg 1400 m. - Predstavlja se Z MlttUlfoO eKSaktnOStlO. KODAK Botota IzDera fot aparatov vsake vrste. ZAliOGA 396 aparatov films, stekla za fotografiranje Itd* glasovite svetovne tvrdke KODAK. R. BUFFft - Trst, Corso št1 EDINI ZASTOPNIK _ GLASOVITE TVRDKE ,LA LUMINOSA" V GENEVL Veliko skladišče izgotov. oblek za moške in dečke Alla Fiducia ■ ulica Scorzeria št. 4 (vogal ul. Arcata) j Velik Izbor suknenih oblek za moške, modernih pisanih od kron 18 dalje. Moike obleke iz sukna iu volne, moderno pisane in po modernem kro|u od K 24 dalje. Obieke za dečke razno pisane in raznih barv od K 13 dalje. Suknene obleke za otroke v raznih oblikah od K 5 dalje. Hlače za moške iz pisan, sukna od K 5 dalje Stran IV. „ EDINQ£Ttf St. 101. r tu, dne 11. Aprila 1911 Opomba uredništva. — Potrjujemo, da fg. Jejčič in Troha nista v nikaki zvesi z dopisi iz Kopra v stvari tamošnjega slovenskega učitelja. Vendar moramo ugotoviti — da bo izključen vsak dvom — da smo se mi informirali zelo točno in doznali, da so vse proti učitelju slovenskih otrok v Kopru v „Edinosti" objavljena očitanja popolnoma resnična. Za nas je s tem ta zadeva končana, a na pristojnih faktorjih je, da store svojo dolžnost 1 Nameravana lojalna železnica Sa-vudrije Umag. Železniško ministerstvo je odredilo komisijonelni ogled glede načrta za gradnjo lokalne železnice s postajališča Sa-vudrije ozkotirne železnice Trst-Poreč v Umag. Ogled se bo vršil dne 25. t. m. Druge slovenska detele Nagloma je umrl g. Fran K o v a č i č, tovarnar in knjigovodja „Ljudske posojilnice" v Ljubljani. Zadela ga je kap. Štajercijanci mislijo na Štajerskem postaviti tudi letos svoje kandidate in sicer v dosedanjem Pišekovem, Roškarjevem, Vrsto vško vem in Plojevem okraju. S posebno silo se hočejo vreči renegatje na Slovensko' Bistrico in Maribor. Pa se opečejo, v tem 1 so lahko preričani. D4» Hi Arniinskih razmer se proda llHUI Commerciale 415 (Škornja). C ' ulici __________%___ _ . Gena ugodna, lega lepa. Oddaljena četrt are od jn£ae ieleanice Več pove lastnik Ignac Gee. 639 Hinko Schottđt pravo domačo masf pO K i-10 kg, domačo slanino (špfh) po K 3 — kg, domajo trebnšnico po k 2-16. f 838 M fotcsrnf le Anton Jerklt Trst, Via delle Poate 10. — GOKICA, goaposka ulica 7. izdelki odlikovani na vaeb razstavah. - Le zaupno k niemu. 315 Ifrint* hnp» 1:111)10 g08tiln<\ kavarne, pro- IVUUI llt/Uv» dajalniee likerjev in droga podjetja, najtmŠČine hiš, dvorcev, v mestu m zunaj, naj se obrne s polnim zaupanjem na Hermana Koiaršič, Caffe Corso 9—11, 3—6. Telefon št. 825. 567 Albanija in Albanci. vin. A'bansko vprašanje je zopet na dnevnem redu in dežela v revolaciji. Kogar torej zanima ta čudna dežela, naj kupi gori omenjeno zanimivo brošurico, ki se dobi v vseh slov. knjigarnah. 717 Gospodarstvo* x Vinogradništvo je važen, da ne rečem, edini vir dohodkov kmetovalca na, Primorskem. j Trti pa pretijo tolikeri sovražniki, kakor malokateri drugi rastlini. Toča pokončava često v par minutah bogato trgatev ter večleten trud. Seveda zadevljejo take katastrofe Ibej občutno slabo negovane trte, nego pa oon ki so bile skrbno in dobro gnojene. Vsakdo ve, da so take trte močnejše in odpornejše proti vremenskim nezgodam. Živinoreja na Primorskem ni na visoki stopinji, zato je produkcija hlevskega gnoja prav majhna. Brez gnoja pa noben kmetovalec ne more izhajati. To je občeznana resnica. Tako so se začela uporabljati umetna gnojila. Pokazalo se je, da so ta gnojila prav izvrstno nadomestilo za hlevski gnoj, zato so uporabljali umetnih gnojil čim dalje več in sicer ne samo na travnikih, ampak tudi na njivah in poljih. Nazadnje so pričeli uporabljati umetna gnojila tudi v vinogradih ter so dosegli tukaj prav lepih vspehov. "Umetna gnojila vsebujejo ravno tiste za rastline potrebne hranilne snovi, kakor hlevski gnoj in sicer: kali, fosforovo kislino in dušik. Hlevski gnoj ima vse te tri snovi v sebi; vsako umetno gnojilo pa vedno le eno snov. Zato je velike važnosti pri porabi umetnih gnojil to, da se jih mora vzeti vedno toliko, da spravimo v zemljo zgoraj imenovane hranilne snovi, kakor jih ima hlevski gnoj. Za gnojenje z umetnimi gnojili sedaj spomladi je priporočati na 1 hektar 300 kg kalijeve soli, 600 kg superfos-fata in 300 kg čilskega solitra. To so pojila, ki delujejo hitro in so torej za gnojenje spomladi najboljša. Kalijevo sol, pomešano s superfosfa-tom, je prej ko možno potrositi in zakopati; ob enem se lahko potroša tudi ena tretjina čilskega solitra; druga tretjina pa ko bodo trte začele poganjati; tretja približno 3 ali 4 tedne pozneje. Čilski soliter naj se trosi vedno v večih deležih in ne ves naenkrat. Mcscčnu soboje oddati 7 ^ -asen?a,-T rinhrn tjgovina z g,stilno se da pnd UUUrU ugodu mi pogoji v najem. Reflsfctuje se na malo kavcijo. Fugoji se zvedo pri Jože/a Pirjevec v SežaDi h. Št 60. _522 Acetilen-a parat ^fVdo^ luči, se proda takoj. Anton Gomzj, Opčina. 626 Veliko množino ote^igi^^rogieg?v vsaki velikosti prodajem. Josip Fuhalj, Lanišie (Istra). _596 m se osebo ZltT hrano, postrežbo in plačo po dogovoru. Prednost imajo pemion sti ali udovcL Naslov: Barkovlje št. 47._515 1-nadstropnn hiša g nad ulico Rosetti, z vrtom pred §g in dvoriščem z vodnjakom zadej jgg hiše in najkrasnejim razgledom ggi na vse mesto tja do Miramara na eno in do Pirana na drugo ii stran, kakor nalašč za one, ki nočejo biti oddaljeni od mesta, a vendar uživati mir dežele je na prodaj aH \ pa se odda v najem. — Povprašati je v uredništvu. LEKARNA = GALBNO g ulica S. Cilino (v bližini ul. Giulia) prodaja zdravila tudi na recepte občin, okrajnih bolniških blagajn in - drugih društev. - pove inseratni oddelek. slovenski družini Natančneje Amonio Dohner — nrar in zlatar — sodni izvedenec se je oreselil t uL DELLE POSTE 3 vogal Torre bian- ca 4 TO BAKA RH A) Sprejema vsakovrstne poprave PO ZMERNIH CENAH z JAMSTVOM. nrivafničl#9 pisarna aprejme takoj kurjenega j UU V t) IIIIOIMI scenografa in strojepisca ozi- , rcnoa perfektDega stroj- pisca (eventualno gosp- dično) j ca italijanski in slovenski jerik. — Ponudbe na; apravo .Edinosti" pod .Stenograf. 643 ynnnn nas SI vencev je na cvetno nedeljo lf|IIUyU obiskalo „So?i Buffef na trgu Por.te-rosso v ulici Campanile St. 17, laat goep. Pangerca iz Doline — Se prav Brčno zahvaljujemo za dobro l OBtrežbo in tudi priporočamo diugitn, da ga ebifičejo. h ' 646 l^nuhil 86 Fes» sliži na ime Cari' lžyUUlj Ima kratko odsekan rep in temno rujavo barvo. Pod telesom in na parkljih je bel. Lovske vrste na pol jerebičar. Kdor mi ve o tem ksg naznaniti, dobi dobro nagrado. Zgubil se je v okolici Divače, odda naj se na kolodvo restavraciji. ■J jX« z dobro idočo pekarno v cvetofeem pro-lilJHl vincijalnem mestu je na prodaj. N{£abč-■ejše pri ins. oddelku Edinosti.. 627 UMETNI ZOBJE Plombiranj« lobov Izdiranje zobov brez vsaka W - i, Dominik Mdanič lastnik odlikovane pekarne in ql»dčičarne t ulici della Guferdia it. 24 je odprl D0fQ pekarno m siadčlčarno u al Antonlo Cnnoua št. 1 (vogel ulice Pietct) Prodaja te kruh I. vrste i<> higijenič^n, moderno izdelan po conah brez konkurence. Posebnost: fino sJad&ce, torte in biškoti. Likerji iz I. tovarsn, domačih in fnozem. Sprejemajo se *sakovr>tna peciva, kakor: torte, krokanti itd. Postrežba na dom. £03r POSEBNOST: Pinca in presnici. u tada«»iwi»w<*mi*i»» it < Pravkar je izšlo: , . Damir Feigel: „POL LITRA UIPHUC itil 8°. 8 y, pole. Cena vezani knjigi K 2 60, broširani K i 80. Ta knjiga obeeza 19 daljših in krajših črtic, ki jih vse skupaj preveva doter, priaten hun.or. Oddeiek „Gautfeamus igitur" prinaša ves-le povesti iz dijaškega življenja; „Uredniške tajnosti" odkrivajo zanimivosti iz časnikarskega delovanja; oddelek „Holmes in njegova smrt" je naperjen zoper različne detektivske romane; oddelek „Iz četrte dimenzije* se odlikuje s pikro satiro na raznovrstne gluposti družabnega in* literarnega življenja. -Knjiga podaja dovolj originalnosti ter si utegne z duhovitim« ostrinami v pripovedovanju pridobiti lepo število čitateljev in prijateljev — Ako se hočete izbora® zabavati ter si napraviti nekaj urie užitka, naročite si rPol litra vipavca". Ig. pL Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani, založna knjigarna. V £etfljapnici AHa Citta di Trieste D ulica detle Poste št. 6, vogel ulice Nicolo Machtavelii so na prodaj razun raznega izbora na fi » ;š ea obuvala t>o naju^odne ših cenah tudi čevlji in rtizkl čevlji za moške in ž nske po prigodmih cenah. ^Moderni kroji in oblike. Blago prve vrs e. Delo solidno in popolno. Zahtevajte »Kolinsko Cikorijo!« Zaloga belega in črnega H 1FS JOSIP PERTOT ii i TEODOR KORN Trst, ul. Miramar štv. 65 Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. S PREJEM i JO SE TSAEOTRbTSA z= PELA IN POPRAVE = PO NIZKIH CErAH. :: Delo dobro In zajamčeno. :: Tslef. 25-26. □ Poslovodja: Franjo Jenko. Barkovije - Trst, s 225 imam in vogal O-bega in trga vojašaice (blizn Nar. Doraa in kavar.Fabria. Bogat izbor najboljih vin in likerjev prvih tovarn naše države. — Izvrstne slaščice. - CENE ZMERNE. — Aati Spiisa&ato, sšefoŠk, sag?db£ki Pe-iiakovtic in SJoaol Posebne vrste: E ne po najzrners ejših cenah. VIA GHEGA št. 8 — se je odprl — iBCFFET kjer 0-enj. občinstvo dobi vse vrste suhega mesa, kuhanega, sirovega in suhega, salama, sira, sardin itd. Izvrstno vino in Dreherjevo pivo SVGJI^t SVOJIM! Naznanjam si. občinstvu, da sem otvorila čisto na novo urejeno gostilno „PRI Rin ROŽICAH" il Trlgl iU ulica Geppa št. 10. Točila bodem vedno in samo pristna vipavska, istrska ter budjeviško pivo prve vrste. TRST, Via Scorzeria Štev. 12 Domača kuhinja vedno z gorkimi in mrzlimi ===== jedili na razpolago. ~ V« OSVtffcldOllSfc 501 obilen obiak se uljudno priporoča Ob nedeljah in praznikih odprto do 4. pop.' ANTONIJA KUČAS. Restaurant:: WUrschingsr — (ex Leon d* oro) — Trst, ulica Stadion štev. 10. Najboljše priporočen. — Dunajska kuhinja. — I.a DreberjeTO pivo. — Priatna v:na. — Dobra postrežba. Senčnat trt. — NAVADNE CENE. Tdako nedeljo vojaški ko ieert. — Tbtop prost. Začetek ob 7. uri in pol. Klubovo »obe se oddajo «a društva — Abonament na brano dnevno K 150 in 2*—. PASTILJE ZA PRSA bk „f il ve2 kašlja" = bo edino sredstvo proti ka&lju, prehlajenju, sagrijenosti in vsem boleznim dihali ih organov. Š kalij a z narodiioin 70 stotiaJb ■ se dobi samo v lekarni ——— Pr&xmarer,,AI DUEMORI'* Trst (mestna hi$a) Tel. 377 0 najem se oddalo Mcikii Zaloga dvokoles in šivalnih strojev rabljenih po zelo nizki ceni in tudi na obroke. Dr.J.Čerožk : zobozdravfiik : V. Tuscher koicesij. zobni tchsb r Vozno podjetje - TRST - uUo% deli* Oucrms it 13, IZ, n, Tvrdka Aut. Schepifz Naročajo se vozpvi: Piazza Stazione štev. 5f telefon 1441. Barkovlje, telefon štev. 1023. Pismena priznanja visokih oseb so na u pogled. Cenike ift proračune razpošiljam brezplačno. TOVaRMA VOZOV KERSIC o v Spodnji Šiški, kolodvor Ljubljana - (Kranjsko) - Dobavatelj vseh poštnih voz c. kr. avstr. pošte. — Poštni vozovi patent KerSić št. 43.741 za Ogrsko, št. 31.925 za Avstrijo. Priporoča svojo bogato zalogo raznih vozov, nadalje se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča naročila po meri in risbi natančno in najsolidnejše, za kar jamčim. P- KEftĆf £ Popravki se izvršujejo po odgovarjajočih cenah in se uračunajo rab1 je ni vozovi. [revijiipniea „Allu Sartarella^ Trst 77 Velika izbera vsakovrstnih čevljev za moške, ženske in otroke. — Blago iz-vrstno in cene zmerne.