V NAŠI DRŽAVI. Velikonočni prazniki, ki jih pravoslavni sedaj praznujejo, so prinesli tudi ˇ politiki zatišje. V Beogradu sta le dva ministra in to dr. Korošec in dr. Šumenkovič. V raznih časopisih. pa so vodilni politiki dali daljše izjave, s katerimi ho čejo vplivati na javnost ludi med prazniki. Radič hoče v vlado. Radiče je siluo nestalen politik, danes blagoslavlja, kar je včeraj preklinjal. Tako je v velikonoč nih številkah beograjskih listov podal iajavo, da se bode vlada sestavila na ta naein, da bodo notri radikali pa radičevci, poleg tega pa seveda mora ostati v vladi tudi — dr. Korošec. Najbolj hud je na Davidoviča, ki ga zmerja za janičarja. Njegove izjave se povsod žaljivo razlagajo. Kakor pa vse kaže, bo ostalo pri tem, da bo Radič hotel v vlado, pa ne bo preveč gladko šlo, če bo sploh šlo! Posojilo dobimo. Ker vsi gospodarski krogi, posebno še zastopniki kmetskega stanu, naravnost silijo vlado, da čimpopreje zaključi i najetjem posojila, je šel pospbon odposlanec v Lond«n, da vse potrebno pripravi, da se posojilo podpiše in prvi del že dne 15. maja t. 1. tudi izplača. Napor opozicije, ki gre v tem slučaju na rovaš velike škode za državo SHS, ni mogel zlomiti vlade, niti ni mogel zmešali gosipodarskih krogov, pačpa je te »državotvorce« pokazal v pravi luči, to je, da so dejansko res protidržavni in protinarodni. Radikalni nezadovoljneži, ki slučajno sedijo tudi v izvršilnem odboru radikalne stranke, bi radi ta svoj vpliv izrabili proti Vukičeviču in njegovi vladi: Ti so tako pozno prišli s tem nastopom, da je prepozno. Poleg tega pa radikalna slran ka in njeni pristaši vidijo, da ti nezadovoljneži gonijo le svojo osebno politiko, zato je njihov naslop v javnosti njih same osmešil. Vukičevič v njihovih okrajih pripravlja odločen odgovor, po katerem jih bo še glava bolela. V DRUGIH DRŽAVAH. Napad na italijanskega kralja Viktor Emanuela preteklo sredo v Milanu je dogodek, o katerem se govori po celem svetu. Napad se je izvršil tako-le: Kralja je Mussolini povabil, da naj otvori milanski velesejem. Kralj se je odločil, da bo to storil. Ker je bilo to nekaj izrednega, je jasno, da se je o tem že preje mnogo govorilo. Mussolini je izvedel tudi to, da se napad na kralja pripravlja, vendar kralja o tem ni obvestil. Določeno je bilo, da pride kralj točno ob 10. uri dopoldne na Ug Julio Gezare, odkoder je vhod na velesejem. Kralj pa se je zakasnil. Točno ob desetih pa se je zgodilo nekaj drugega. Na tigu je nenadoma grozovito počilo, nastal je med množico krik iai vik — eksplodiral je* peklenski stroj, to je aparat, ki ob določeni uri doteče in vžge smodnik ali dinamit. Peklenski stroj je bil skrit v — cestnem svetilniku. Eksplozija je povzročila strašno zmešnjavo med množico, posebno še, ker je bilo veliko ljudi od izstrelkov ranjenih, do 15 celo na mestu ubitih, ponajveč ženske in otroci. Ljudstvo se je razletelo na vse strani, kralj je sicer otvoril sejem, a bil je izredno razburjen. — Mussolini pa je bil tudi razburjen. Posebno še, ker so prišla poročila, da so pripravljali napad tudi na njega, pa so še pravočasno našli bombo na tiru, kjer bi se on moral peljati, pa on se je odpeljal z avtom. — Prve govorice, kdo da je kriv, so se obrnile na one kroge v Italiji, ki so dali mirno in nekaznovano umoriti poslanca Mateotija, pa nekega župnLka v južni Italiji, ki so organizirali razne atenlate na opozicijo. V zvezo s tem so nekateri listi spravljali celo Mussolinija samega, ker je ziiano, da je veliko nasprotstvo med njim ter kraljem, da sta se Mussolini in prestolonaslednik že celo d-vobojevala itd. itd. Vendar dokazov za take trditve ni videti. Posebno še, ker Mussolini osebno vodi preiskavo in je dal že nad 8000 oseb zapreti v ječo. Zaprti pa so pred vsem nasprotniki fašizma, ki so bili in so še na strani kralja. Pravega napadalca seveda niso našli. Nekaj ljudi so sicer že čisto določeno obdolžili, vendar se pa ne more najti sled, ki bi peljala do pravega krivca, pa to kljub temu, da se Mussolini sam prizadevlje. — Posledice tega napada bodo šele priile v javnost. Dose- daj se ve le toliko, da se je v vojaški kasarni v Milanu razpočila tretja bomba, kar pa ilalijanski krogi prikrivajo. Na splošno niso smeli časopisi v Italiji o teh dogodkih pisati kaj drugega kot to, kar je Mussolini narekoval. — Te bombe, pa da jih je položil kdo u. te ali iz druge strani, so bile položene iz političnih vzrokov. Bomba je pa v politiki zad nje sredstvo, potem pride boj na nož. Če pride v Italiji do tega že zdaj takoj, ni še vidno. Vidno je le, da pride in da je Mussolini svoji domovini — nesreča! Revolucija na Grškem. Zadnji čas se je poročalo, da se je zaprla meja med Grčijo in Jugoslavijo. Res se je, a le za kratko. Šlo je namreč za to, da niso mogli \z Grčije pobegniti v Jugoslavijo zarotniki, ki so pripravljali revolucijo. Več visokih častnikov je romalo v zapor. Kaj bo še v Rumuniji? Da je v tej državi težek poJitičen položaj, je razumljivo. V zunanji politiki — popolen neuspeh, v notranji politiki vse v neredu, ni pravega vladarja, ni močne vlade, — vse to so dejstva, ki potiskajo Rumunijo v nesrečo. Nekateri iščejo rešitev v tem, da bi se Rumniuja in Ogrska združili v eno državo. Je pa to nekaj nesmiselnega, ker so med obema državama velika nasprot&tva. Poljska zoper Slovane. Zadnji čas prihajajo poročila, da se poljska država postavlja na stališče Italije in zunanji minister Zaleski je imel te dni razgovor z Mussolinijem. Vendar bo Poljska prišla vsled mejaStva na Češko in Rusijo zaradi neslovamstva, vsled mejaštva na Nemčijo pa zaradi italijanskega prijateljstva vobče y neprijeten položaj. Ker pa na Poljskem tudi vlada tak diktator, kot je v Italiji Mussolini, to je general Pilsudski, je verjetno, da jih enako početje napravlja prijatelje. Boj za svobodo Egipta se začasno vrši še vedno na papirju, a tu vedno hujše. Anglija bo morala popustiti. Turčija poslaja moderna. Turška vlada je proglasila, da so vse vere v Turčiji in ne le mohamedansJka, enakopravne. Spomiinjamo ob tej priliki, da so mohamedanci med svetovno vojno takorekoč poklali polmilijonski armenski katoliški narod.