Tečaj sredo 14. janiiaria (poznozimna) 1852. List g. Mlako dobroto krompirja zve tlili i*/ j. Kmetovavcam v poskušnjo priporočeno Znano Vam je, gospodje kmetovavci ! da vsak pitná kozarca (Trinkgláser), nekoliko kuhin ske soli, in pa cista tekoća voda. To je vsa priprava za to poskušnjo. Steklena (glažovnata) kozarca morata pa krompir ima v 1ÔO dělili blizo 70 delov vode- tako široka biti, da se da lahko en krompir srednje ni ga, blizo 30 delov pa suhiga v sebi. velikosti va-nj položiti, in tako velika, da vsak kozare pol funta ali 16 lotov vode derži. Kuhinska sol mora popolnama suha biti zato se dene en dan popřej na peč, da se dobro tridesetim' suhiga je moka (štirka) nar imenitnisi del. Pa krompir nima vedno stanovitne mere moke v sebi; preminja se imenovana močna ----v- tridesetina tako, da nekteri krompir ima le 10 de- posusi 5 5 da nic vode v sebi več nima. lov moke v sebi in vse drugo je vodeno; v ne Voda mora biti čista mehka kterim je í 1 12 ? 13 5 14 ? 27 delov moke (močica ali štirke). Tište tri sto tinke. ki še čez ostanejo, so scer potrebna pa za ) je voaeno: v ne- * uw «* w^»,«, mtima , 15 in tako naprej do (Flusswasser), ne iz kakošniga studenca. tekoča Soli se vzame za pervi kozare lota zivež malo vredna stvar, ki se iz krompirja pri namakovanji v vodi ali v kuhanji loči in se lak njic ali dlacič imenuje. Več koje m o čn at i ga v krompirji, boljši je, drugi pa lote. tem se da krompir vsake sorte v vitne rede razločiti in njega vrednost ceniti. Napravi se pa ta poskušnja takole: za pogla manj ko je močnatiga, slabji je Ali vživate, gospodje! krompir na mizi ali ga pokládáte živini jjumauaiu divini, — ali žgete žganje iz njega, --- ; - ali ga vpotrebujete za kakoršno koli rabo : vedno v druziga pripravljena kozarca se vlije, kakor sini gori rekel, nar popřej ( v vsaciga) pol funta ali 16 lotov imenovane merzle vode ; — potem se dene sol v vodo: v en kozare, kakor sini rekel. 2 lota lote. Sol se mora čisto raztopiti v Vram je le za krompirjevo moko mar, nikdar za vodo njegovo! Moka je tečni, redivni, koristni del krompirja. Za njegovo vodo ne maramo. Tudi uči skušnja, da je bolni krompir ve liko ložji od zdraviga, in kolikor več ima krom pir moke v sebi, toliko bolj obrajtan je da se pa to hitreje zgodi, premešaj jo vodi nekterekrat s kakim klinčkam ali kakoršno koli V • f recjo. Je to storjeno in si si tako slano vodo pri pravil, začni poskušnjo s krompirjem, kteriga vrednost hočeš zvediti; postavim: če imaš domaći I U ft. C V SCU1 , tUIJRU UUJJ UMIcfJiail JC. «vw. " j/v«.»,.». . * m« v - Po takim je gotovo dobro in mikavno: vediti krompir, ali krompir kteriga sos eda, ali krompir koliko moke ima kakošen krompir v sebi, ker se iz kteriga druziga kraja, in neves, kteriga bi iz tega dobrota in vrednost krompirja zvé. Kako pa se da to zvediti? za séme vzel ali za žganjarijo kupil itd. Vzemi tedaj en, dva ali tri krompirje enake rvciftu jja se ua lu zveuniv ' ? Več viž je scer znanih, zapopadek močica v srednje velikosti vsake sorte, ktero hočeš posku krompirji zvediti, pa en a prekosí vse, ki je že siti prcftusi vse, fti je ZiC ť1* .i*" ťvrvJ "j - j î ^ zlasti na Saksonskim ali perstjó, ki se morebiti krompirja derži ? pa jih popřej čisto zmij, da ne bos s praham slane 5 po mnogih nemških krajih in Šlezkim med kmetovavci in v žganjarijah močno vode ogerdil in pokvaril. znana. Dr. Stôkhardt indr. Tromer, dva slavna Potem položi en krompir narpoprej v pervi kmetijska kemikarja, sta jo razširila po svetu in kozare, kjer je manj soli (2 lota), in glej : kaj se z njim godi, namreč ali plava ? ali plava visje ljudjé so jima hvaležni za to. Jez sim vidil to skušnjo v velikim zboru nem _ skih kmetovavcov v Solnogradu, in ker je za- potopil? ali nižje, ali se je morebiti cio popolnama na dno ...........' «* » ^ » ' ^ v m w t* VÍ v. , m jv res dobra in tako lahka, da jo vsak kmet s svojim Po tem ga vzemi z nožem vilicami ali kako krompirjem lahko naredi, sim si mislil, da bo' to đ™go iglo iz perviga kozarca in položi ga v d rugi -— - kozare, kjer je več soli (3 lote) raztopljene in v l^llj V, 111 1(4 JI I\ V lilii VU I ^ » 1JI Ulicom ^ V«M/ tudi za naše kmetovavce na Slovenskim kaj. Vsa skušnja po poti zapopadek moke v ob krompirji in po tem vrednost njegovo zvediti, stoji pa v tem, da se krompir v slano vodo po loži in na-nj gleda: ali v vodi plava ali se v nji ^ ? "J^* J * v v V" ----- pazi na vse to, kakor v pervim kozarcu. (Konec sledí.) na dno potopi. Za to poskušnjo se potrebujeta dva velika Govor vrednika Novic v poslednjim občnim zboru kme-tijske družbe v Ljublj ani, v kterim je bilo tudi pokazano kako se ta poskušnja napravi. ? Ozir na opro sten je zemljis na Mrafnskim v letu iSSI. Obravnava za odvezo zemljišniga podložtva napredje na Krajnskim tako ročno, da se smé upati, da bode celo delo prej doveršeno, kot dve leti pre tečete. K temu ročnimu napredovanji pripomorejo 14 opravičeni, ki svoje pravice urno skazujejo pod v imenu svojih bratov, bosniških kristjanov, O mer lozni /i/uij ni i5»uju pittTiv/i/ umu ísivafiujcjw ^ — jjuu- v imunu av ujni uiaiu> . uuauiotviii KlisUalIUV , U III C i ki brez ovinkov svoje dolžnosti spoznavajo, pašatu, ki je ukrotil Turke, in odperl kristjanom narveč pa komisije za to obravnavo doloćene lepso prihodnjost. pretećenim letu se je dognalo prerajtvilo rodne novine Ci tej pesmi pravijo 7) Na 104.128 podložnih, namreć: pri Ipavski komisii ravnost narodnega merila m Aj /A ♦ ■ ^ t i i V i * I • m % ě m /I i* mm « • • ■ « • v vlada plemenitost misei in na 5790 pri Krajnski priRadoljški 6177, pri Černomeljski 6998 pri 5 kteri se V se nobeden au 7893 pri Novomeški s713 ? Kamniški 9400, pri Postojnski 11398 cevski 13105, pri Ljubljanski 14268 benski 20386 *) strianski pesnik ni približal. ; 2. Čestitka napredku od Ljubomira Mar tic a, tudi v narodnem merilu. Mi imamo to pesem za zor novega narodnega pes ništva in za ogledalo ciste duše, v kterej vlada sama krepost in vroča ljubezen do svoje domovine Vse hvale vredno je zdanje obnašanje kmetov in celega clovečanstva ; 3. Omer paša i bosanski 5 pri pri Ko Tre 5 plaćati, za pri obravnavah 1848 koj dolga odpioc, z-rtu, stali dolg leta 1848 ............. . .V del vsi se kar vedsi. da tišti tišti kter ezejo dolg leta Turci. Pod tem naslovom je popisano stanje Bosne jim deseti del tega do zmag Omer pašata in tudi življenje tega moža. bij ubil za- 4. f menitni Hatišerif od Gjulhane i novi turski kaznit eljni zakonik. o. Zemljo- i derkavopis car ? je koj plaćati, ravno tako, kakor plačevati, tode del dolgá odp se ni niezavezal, obá na enkrat morata stva otomanskoga. Popisano je namreć Trašvko, Bul z razločkam, da je unimu deseti garsko, Macedonsko in Tesalsko. 1 » f i i vvi» M T • I 7 • f t i i • v 6. Životopis drugi pak mora celiga plaćati. Nikole Ogramića, poslednega bosniškega vladarja • i • v I 1 1 t I 1 I 1 • • 1 a áN /^k m a. át^é # • i » » s—v "w • « Do sadaj so komisije većidel prerajtovale od- ki je umerl 1701. 7. Starine bosanske, in 8.knji 'tnico, èevnost bosanska. 9. Narodne pesme, sila lepe 10. Narodne pripovedke. 11. Poslovice ; 12. Za i za škodníno za stibro ali urbarski davk stařic ali desetino v meri, za lazino ali male pra vice, ktero so zamogle poravnati po jih (Rektifikatorien oder Stiítregister). Za naprej bojo tin. starih urbar- gonetke; poslednjić 13. domaći lekar. Ker to knjigo „Narodne novine*4 tako vi pak većidel imele opraviti z obravnavo dese- soko povzdigujejo in ker je že po jako inienitnem Da se bode pa obravnava desetinskiga odško- zapopadku tako mikavna, se slovanski popotnik ne dovanja prav zdelovala , brez da bise velike njave v škodo desetnikam in desetineam vrinile, priporociti. morajo desetniki in desetinci komisijam pripomoći zlasti pak desetinci na poklic 5 5 more zderžati, jo tudi po „Novícalr4 Slovencem živo Fr. ťeg nar. s polarni (pogni) od kt mére priti, da se bo zamoglo na tanjko razločiti v in pridelkov je šla desetina? kom in v k o lik š ni m snopu se je mogla odrajtovati sicer bi se utegnilo zgoditi, da bodo osojeni večj* odškodovanje dati, kot bi jih sicer imelo zadeti Peter Petrovié v XJegus i vladika Cernogorski. Slovanski popotnik Pričujoči obraz *) nam kaže moža, ki se popra vici smé nar slavnišim možém našiga véka prište vati. Kot vladár še malo omikaniga ljudstva si je celi cas svojiga življenja nevtrudljivo in na vso moć prizadeval ga omi kati, in take nove naprave ï'C 5? Narod Te dni je přisel, drugi zvezek knjige ki prijatelj Juki ć ?? v na tlo novine" to delo posebno hvalij m med drugim sledeče pisejo: „Jukić je neutrud pisatelj in je v enem letu zdal knjige kte občinstvo ne poštuje, kakor zaslužijo. Y B i t i • ^ • v • j • V • t 1 žive Ijudje našega najčistejsega, naj manj pokvar jenega naroda, ki ložeji ostanejo brez nas kakor je nj ih življenje bolj imenitno mi brez Za kakor franeoskega proletariat ? m o d r i j ? njih naravno stanj i nemskih za nas ko ristniše in potrebnise, kakor zapadna izobraženost, ki meša pamet, kvari serce in nam ubija življenje. Med tein ko apadni narodi ko potrosij ? se soznaniti s tem narodom, mi nećemo tega, kar se • « i v ; ■ v r • scer majhni pa po njeni legi važni deželici vpe ljati, po kterih narod od dné do dné bolj slekuje prirojeno sirovost in se povzdiguje po malim na višji stan omike in pravedniga stana. Škoda le, da je ta ci g a moža nemila smrt veliko prezgodaj svo jimu ljudstvu vzela in globoko rano tudi slovan skimu narodu vsekala, ki je po njem zgubil eniga svojih nar slavniših pesnikov. Pe t e r P e tr o v i ć Nj eguš (po kerstnim iménu Radoje)je bil rojen mesca listopada 1813 v Nje gušu, neki vasi med Kotoram in Cetinjem. Po smrti svojiga bratrovca vladikaPetraPetrovića I. 30. oktobra 1830 fpo novim številu 18. okto bra) je nastopil po oporoci svojiga sprednika via darstvo v Černogori. Je namreć v Černogori nam ponuja, kar nam pred očmí leži, m um^u pu-trosimo za romane, ki nam še to malo narodnega VT li fk A A i A li l\ i i H i A ^ I ^ mi nr « nr trn wm /\ Ir K ^ n n i Ir rv ^ M 1 (gorati in skalnatí deželi proti iztoku jadranskiga mnogo po- morja in krajini Turškiga, ktere srbski stanovavci značaja ubijaj Brug zvezek bosnisk eg jatel jaje potreben vsaceinu domorodcu, kteremu j le koliko mar za svoj narod. z vso gibkostj lepoto bogastvom njem je čist jezik 5 korsen se teško v kakej novej knjigi v • Obsežek je sledeči jezik ajde j ka se k pravoslavni slovanski cerkvi spoznajo) žeskozi 150 let oblast vladarjev v rodovini slavnih P etro vićev iz Nj eguš a, in vladajoči vladika si vselej izvoli svojiga naslednika in skerbí za njegovo izo braženje. Slavo dobit nic a Omer Ljudstvo je mladimu následníku rado zve pasi bom pesem v narodnem merilu od Ju k Mart 5 ktero sta spevala ta dva I'i stobo priseglo, čeravno je še komaj 17 let star bil m ga Lepa hvala ki si nevtrudlj vam komis zlasti še posleđ stirim kakor smo gori rekli, 30. oktobra 1^30 pod iménam Petra P e t r o v i ć a II. za s voj iga v 1 a dika izvolilo. Vladika je v Černogori nar i ebiti. in pro naplité , prizadevate se svojiga sporocila kmalo nje zemljis doversiti. Vunder vara moue pre višji deželski in cerkovni vladar, in beseda „via dika" pomeni v slavenski cerkvi toliko, kakor v ramo svetovati: nikar se pri obravnavi d * preglejte natanjko desetineke pole (poçne) zaslišite desetnika in desetinca; ako je treba pre«r » lejte tudi v rektifikatorjih (Rustikal-Fassionsbôgen) povedane pravila desetinca. Ako to pazljivost zanemarite, --V Přejeli smo pričujoci obraz vladika Cernogorskiga po pri jaznim sporočilu častitiga založništva D u n a j sk i g a nem ski ga tun g«, časopisa »Oesterreichische illustrfrte Zei bravcam nemškiga jezika zavolj mnoço kteriga bodo velike zmešniave vstale terih lepih in znaminivih podob živo priporocimo £a ćetert leta % fl. 15 kr. Velja Vred. latinski „škof". V letu 1832 se je podal v Pe Bil je rajni vladika tako visoke postave íaiinSKl „SKOl". I ICIU ac JC puuai v x "" J^ *«.!«" "ftUI»»^»viv^ 111 trograd na Rusko, kjer je bil 6. (18.) augu- tako korenjaškiga telesa, da so ga sami Cernogorci sta 1833 vladika posvećen, in je svoje poprej- za nar lepšiga in nar većiga moža svojiga naroda snje kerstno imé Radoje (Rafael) z imenamsvo- imeli. Sicer je bil tako prijazin in ljubeznjiv proti " ~ " ggj-jjjjj gorah obiskal jiga prednika Petra spremenil. vsacimu, ki ga je v njegovih Pervi čas njegovima vladařstva je bil zlo ne- da se je bilo le s teškim sercam od njega ločiti mirin; Turski car si je veliko prizadeval. Cerno Ruski car mu je podělil veliki križ ruskiga Ili U 111 , luioni Vrti OI JU ^iiftv J^ ' «** } ^ r ^ ^ ^ ' ■1 gorče pod svojo oblast spraviti z mnogimi vabili in reda sv. Ane za njegove zasluge tudi z vojsko — vladika se je vsim pogumno vbra nil in svojo deželico samosvojno ohranil, ki stoji pod varstvam Ruskiga cara. imenitniši naprave, ki jih je rajnki b 5 nosil tudi ki tinjo junastvana rudečim traku za poslavlj pogumnih del osnoval. 5 Med nar vladi ka v Cernogori vpeljal, je vstanovljenje sta- dolgo poprej bolehal V # J i 1 J • _ i _ ^ ^ _ I _ # ^ Umeri je 31. oktobra 1851 v 38. letu svoje starosti v svojim stolnim mestu Cetinji, ko je že A v kterim Cernogora postave rasinstva (senata), po redovne deržave dobiva, in vpeljanje tistih straž nogora Smrt slavniga rodoljuba obžaluje ne le Cer temuč vès slovanski svet. Lahka mu zem n i k o v ? cujejo nad varnostjo po deželi, in se ljica bila P e r j a n c i ime nuj ej o (kervno maševanje Tudi kervno osveto znamnje divjih narodov čeravno ne popolnama zatèrl, vunder zlo od ker vsacio;a taciffa maševavca brez milosti c y O w * Je pravil, smrt caka, ali, če pobegne, se mu hiša pozgè,M oštra kazin je scer to, ali pri divjih narodih se ne morejo dru^ac hudobne šege vničiti. mladih letih mu je bil preslavni srbski pes nik Milutin o vic učitelj; ta je izbudil v njem duh pesništva. v kterim je mnogo krasnih del slovan skimu svetu zapustil, ki so pravo ogledalo življenja Černogorskih Srbov, in živa zastava slovanskiga rodoljubja rajniga vladika. Med nar slavniši nje gove delà seštejejo: „Ogledalo srbsko^', zbirka Luča Mikroko Čurdak Alekšićac> 5 a 55 5 srbskih junaskih spevov z m a", „K u I a G j u r i č i ć a „Gorski Vienac", „Pustinjak Cevtinjski „Lek jarosti Turske", „Molitva Cernogo racali 5 5 IV Bogu , V,.*. k,^"" «----- Govorit je rajnki vladika razun materniga je Lažni car See pan mali". tudi francoski, laški in nekoliko nemški jezik. „F a u s ta Goethe-ta, vodu mnogokrat bral, mu je bil jako drag. ki ga je v francoskim pre Be netkah, kjer je veckrat bil, je priđno preiskoval in prebřral arkiv v „Piazza dei Frari", kjer je iz staro-mletčanskih pisni nabiral priprave za zgodo vino Srbskiga naroda. - * Vse to je bilo obširniši popisano v lanjskihvNovícah v listih 49, 50, 51 pod naslovam »Pogled v Cernogoro. Kervna osveta ali kervno maševanje je jih narodov še zdaj v Azii, Afriki itd., pred malo leti še Vred. šega div Novicar iz stovansKih Krajev. Ua G r a š k Celj piše nek n časnika med drugi m i rečmi tudi v predvćerajšni list Vse tole Korosce po mestih in po deželi sta strah 55 v obšla ko se je kot en del Ili govorica zag na la da b utegnilo Korosk pet pod ilirsko deželno pogla-stvo priti, ker ožji zveza z Ilirijo je Korošcam seje deželi takrat gnjusoba v spomínu na moto ki pripet ko w J césar Napoleonv Koroško deželo na dvoje kosil in en del Ilirii přiklopil. Ce ze mora biti, da Ko samosvojno deželno poglavarstvo sopet gubé praví dopisnik so tisuckrat raji pod n o t ra n j t skim moc kot pod ilirsk je ft k vsi naši sosedje na Koroškim deželnim poglavarstvam dovinskiga imena4 i tako Ali vV tako mislijo, kakor dopisnik bavljica ne vemo to pa je gotovo, da taka za zoperllirsko kraljest > ktero je tud en del austrianskiga cesarstva in ktero po skušnjah nevar nih let ni nič manj kakor Korosko Austrii vdano, se za more le s tem ki g m zag< « « u arjati i da j „magik god (die magische Kraft des historischen ovca tako omotila , da se Da k k Namens) dopisnika iz Celj ovca ni več prav zavedil, kaj da piše. ljestvo ima obstati iz tistih dežel kakor je bilo, je v poslednjim cesarskim patentu od 31 dec. izgovor leno o tem tedaj ni pravde več ondi zaznamovano kot en del ilirski je Celjovškimu dopisniku tolikšna gnjusoba in Korošk a kraljestv i Je ki Od 1 k nič dezelniga poglavarstva pa komur dosihmal ni znano, ker v vradnim jeziku veljá imé „kronovína tedaj se tudi ? 1 bo in kj S kraja kakoršnim koti ob Ljub kot da bi bilo. Ce bi le- kaj razsodila , bi bila ediš Goriškiga, goto Koroškiga, Teržaški © in na vse str za sedez ilirskiga kra vunder. če ravno vsi ljestva nar bolj pripravna, Krajnci to serčno želé , se vunder v svojih željah po ra kra- dezelnim poglavarstvu za vse dežele ilirski ljestva ne zaídejo, in če ne more zadovoljni, drug biti da le svojo mos voj deželno so zdaj pogla- clo v Korsiki, po kteri mora kervna žlahta tistiga umo riti, ki je kteriga žlahte > monvca zasačiti ? pa kakiga bliž del je to ker masev a žlahtnika morivca. Veci dolžnost nar bližnjig ka, in tako se mašuje sin nad smertjo očeta, oče nad smertjo sina brat d smertjo brata itd. Včasih zasleduje maševavce moi već let, in iz tega 4 1 } 4 IB 4 bude sovraštva med družinami in celo med ízvirajo odi, in sko dw fr-» M nemogoce je jih drugač po spraviti Malo tednov pred smertjo je vladika, potovajeizDunajadomu v Ljublj ćez noc ostal, in da imel zvecer kaj brati 9 i \i je prosil za »Novice«, ktere je seboj v C vzel. \ ■ « >' • i"* Vred Govorjenje je tukaj le od nemskih stano.vavcov Koroš kiga, od slovenskih smo brez dvoma bratovske pri jaznosti gotovi. varstvo obderžé , za ktero so sli ravno zdaj poslanci osnovi V ze do mesca majnika v red Ljublj. mesta cesarja prosit. In kaj taciga mislimo Ijene Sliši se tudi in přestav tudi nasi nemski sosedje na Koroškim za-se želé, da je přišel iz Dunaja na u ka z pa skoraj ne moremo verjeti f kar jim noben pravićen člověk oponašati ne more, brez da bi, kakor imenovani dopisnik, po vešah z go- nila tudi v dijam , da sedaj ko je vladni „Časnik" jenja), naj se razglasujejo vradne k i m jeziku v m s k i m časniku dovinskiga imena zapeljani se v tako gerdo za Ako ravno po skušnjah poslednjih let, kakor smo že bavljico zoper ilirsko kraljestvo spustili. Da si veekrat omenili, je le grozno malo dnih oznanil marsikdo v tacih zabavljicah dopade, nam je ocitno po v lo venskim k tem kar smo brali, je čez našo da se pa take reći nátisku daj glašenih bilo , in tudi ende ne bo veliko več slovenskih 5? magiko zgodovinskiga imena a m , razglasov v 5 JeJ° zlasti zato, ker noben Krajne ni nikjer poželjenjarazo- hranili, ker v nemških nemski časnik prišlo , bi se še ti mali stroški lahko pri pisih , kterih nima slo del po taki nevljudni družini ! ko Ijudst > natisnjenih oznanil ne bere take 1% Gradca zvémo s serčnim veseljem, da bole pa zin svitliga nadvojvoda Janeza ni nevarna. I& Horvaškega. Kar se večkrat pripoveduje, da k ki n e m š K u p č i j s k k u m ej so k in bertnijsk b potrebne K r a j n- misli domaće blago in domaće izdelke naberati to medved člověku nič ne more storiti ako ga objame, nabero v svojim stanisu v Ljub na se je na Horvaškem vresničilo. Podá se nekoliko staviti. Hvale vredni namen naj bi se kmalo ogled raz dog vasčanov na lov, ki še sanjali niso, da bi medveda vil Taka stanovitna razstava bo tudi domaći obertnii vidili. ker niso v > globok cr ojzd šli. Naenkrat se pri- gotovo v prid, ker bojo popotniki priložnost imeli, iz kaže medved nečemu seljanu, ki pa k nesreći ni imel delke naših obertnikov viditi puške nabite, ktero proč zaderví in za kol medveda po glavi česne. zag rabi, ter tudi vidili, kaj imamo mi domaći pa bomo koraci nad kmeta 5 kteri Medved razdražen zarenći in mu naglo k životu šine iu ga objame. Metala sta se potem cele 4 ure tako se ni vedlo, kdo da bo zmagal. Nato pa se lovci prikažejo, medved se v beg spusti; alj ga ravno v serce zadene , da na městu obleží, ljali so ga v » da drugi k rogi a Pripe- Zagreb ; vaga dva centa. Iz Vremske doline. O. (Konec.} Potrebno silo potrebno je, da bi se po izgledu tega Voviear iz mnogih, Hrnfev. Dunajské novice pravijo, da po novi vladni osnovi napovedane nove postave bojo zaporeda-ma kmalo razglašene; nar poprej pride nova srenj-ska postava na versto; število vradnikov se bo neki zlo pomanjšalo ; namesto ministerstva pravosodja pride, kakor se sliši, spet poprejšna višji pravosodija. — Kro- druztva za doljni nanje cesarja bo po Dunajskih naznanilih perve dni Kras tudi rodoljubi možaki gornjiga Krasa v ravno majnika. — Deržavni zakonik v razlićnih au- kar koli mogoče strianskih jezicih bo neki jenjal, ker preveliko stroškov ta namen zedinili in verh tega tudi V se podružnic vstanovili, ktere bi po vsih krajih dreviče prizadene; postave se bojo zasejale, ravnale in presajenje oskerbovale. po ti govorci le v Đunajskim vradnim časniku nemško V Goričico pridši sim vidil rodovitost zemlje obu- převod (prestavo) v « mm* m • « « i • i • v « i # __ ^ _ razglasovale druge jezike in razglase počas- jene z nekolikim pridom, okoli his sadno drevje , po nik ih deželnih bojo deželne po-lavarstva oskerbovale. travnikih hrašino, namrec jelo > e» građen (Steineiche) in cer (Zirbelbaum), jesen, reselicje (Mahalep, 15,600. tiirkische Weichsel) in berst. Poslednji dve sorti Število žandarjev konec pretekli^a leta je bilo Vlastnik neke glazute na Ma r ski m je do lesa in m u r b a bil privilegij steklene (giazovnate) strešne cegle naj bod o posebno priporocene delati, po kterih ne bo več treba lín pod streho druztvam, ker mocno rade rastejo po Krasu, mocen da bi steklena streha dražji bila. brez V B i l i c u na Mar- 9 les dajo za mnogoverstno rabo j verh tega zna murba skim je nek suknar znajdel, iz zapiát stariga sukna in suk tudi svilorejo vpeljati po Krasu. nenih koncev precej dobro sukno narejati. Prodaja Vse druirač pa se kaže popotniku svet, ko pride živinske in gnojne solí je tudi v solnicah na Vrem; tukaj se oćitno vidi, kaj zamore Ga liski m odpèrta. Za misionarje v Afrik i (pod v s p o d n j i umetna pridnost v poboljšanje zemlje. Lepo rodovitno vikaram dr. Knobleherjem) se je dosihmal nabralo5758 polje tu vidiš, travnike čez in čez obsajene s sadnim fl V Galicii drevjem , ki se šibi žlahniga sadja; vćrh gre cena goveje živine zmiraj visje, tega vsiga ker pitanje volov letos na pol drazji pride in iz Ru pa tudi lepo obdelane vinograde, kteri dajajo pri jetno vremšino, ki v daljnih krajih sluje. sovskiga malo živine priženó. Dvoje pitanih volov se je prodalo na poslednjim somnji po 140 cena ko nj pa i i ^ ni u i i« v ^ mm. m » "» —J Jll UUUIU lltt ^UOll/U IIJ i All OU III IIJ 1 1 "XI/ 11. ^ v V II CA A O U J p Iz Terst a gré dobro speljana in marljivo špogana ej]no pada; dvoje kmečkih konj je veljalo 70 fl., teš cesta skozi Živace na Vrem, po kteri se Teržačani kih konj pa 100 i i • 1 «•• V t « v • . t I WT - %s gre v Mi pogostoma O" to Cena svile (žide) Na Poljskim je letos sila ve-Pasji davk v Berlinu je vergel lani V Madridu (na Španjskim) so v njezdu, nad brezdnam Reke čepí, in vesele volje biti veselo praznovanje novorojene kraljevične ondašnji sta- tje podajajo, vzivat cisti zrak Krasa, se ra- lani zmiraj višje liko volkov. 23.000 tolarjev. dovát nad prijaznim pogledam nitnim meriščem Skolskiga grada Reške doline, nad ime ki enako orlovimu pri dobri postrežbi tamošniga verliga mozaka in modriga kmetovavca g. Dekleva-ta. 1% Ljubljane. Častiti novavci po stari segi 5000 puranov pojedli, ako je časopisu „ » y v.jvv,.--vuiuuu jv deželni poglavar je poštni parobrod (barka, ktero para ali sopúh Volksbothe" verjeti. Unidan je (T ř* 5 Angleški cr onO písmeno poterdii prejem njemu ze izrocenih milodarov na vodi pobořil. 134 ljudi je življenje končalo. Napo-za nesrečnike, ki so se po „Novícah" nabrali, in je le on je 85 poslancov deržavniga zbora iz dežele so-vredništvu naroćil, naj bi njegovo serčno zahvalo gnal, med temi so tudi nar imenitniši možjé Thiers v iménu nesrečnikov vsi m dobrotnikam j n a Changarnier, Lamorciere , Bedeau. K o sut popotva znanje dalo, kar s temi versticami radi spolnimo. po Arneriki in beseduje po dvoranah in cerkvah. Poslanci deželnih stanov in mestniga odbora so šli přetekli teden na Dunaj , se presvitlimu cesarju zahva lit za podělil. milodare, • y • ki jih je nesrečnikam na Krajnskim Popravili. V poslednjim listu naj se perva vcrstica pesmiee takole Slisise, da bojo cesarske vradij e po novi bere: »Ko spřed pene pena zsine«, Natiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani.