GOSPODARSKI UST List izhaja enkrat na mesec — Leto II štev 2 :: Llpravništvo in uredništvo : List izhaja enkrat na mesec — Slane za celo leto 12 lir, za pol Leto II. štev. 2 :: Upravništvo in uredništvo : V GORICI CCRSO VERDI ŠT. 32 leta 6 1., posamezna številka 1 liro. februar 1923 :: Rokopisi se ne vračajo :: Vsebina. Kako se pripravljate na občni zbor svo* je zadruge? — Inž. Josip Rustja: Kme< tijstvo Italije. — Inž. A. Podgornik: Les* ni pepel, dobro gnojilo za travnike. --Just Ušaj: O pomlajenju in preceplje* nju sadnih dreves. — Inž. Josip Rustja: Čilski soliter. — V.: O medu. — Tržni pregled. — Pastorjeva stoletnica. — V* prašanja in odgovori. — Kako je po de* želi? — Dr. J. M.: Vojna odškodnina. — A. Bajec: Knjigovodski tečaj. — Go* spodarski drobiž. — Nove odredbe. KmetVe, žitajte ime naročajte Gospodarski list, ki Vas uči, kako zdravite boiano Sivino. :: : :: :: :: LISTNICA UREDNIŠTVA. Zanimanje za »Gospodarski list« se vedno bolj oživlja. Prosimo posebno voditelje zadrug, da nam pošljejo do 7. vsakega meseca kratka poročila, kakor jih vidite v predelku »Kako je pč de* želi.« Ta kotiček naj bi bil čim bogatejši, da bi podal jasno sliko o gospodarskih razmerah cele naše dežele. Mlekarsko zadrugo v Zatolminu prosimo, naj nam prav gotovo pošlje poročilo o sirarskem tečaju. — Kako pa to, da je bil ta tečaj po vseh listih objavljen, samo na naš list se ni nobe* den zmislil! Kmet iz hribov. Vaš članek smo prejeli. Ker je pa v današnji številki že nekaj podobnega, ga prihranimo za prihodnjič. Srčna hvala. Pa kaj dopisov nam pošljite! Ravno ko je bil list končan, smo prejeli okrožnico Deželnega odbora, s katero razpisuje nagrade kmetovalcem, ki uporabljajo umetna gnojila. Poskr* beli bomo, da se prestavi in objavi v »Goriški Straži«. 1 Dopisniku iZ Istre. Prejeli Vaše pismo. Zelo smo Vam hvaležni in upa* mo, da nam ostanete zvesti. Oglasite se v vsaki številki. Iskren pozdrav! G. M. P. Slivno. Ako nismo prave* ga zadeli z odgovorom, pišite, da Vam zadevo raztolmačimo. Iskren pozdrav vsem sotrudnikom in naročnikom! Uredništvo. LISTNICA UPRAVNIŠTVA. Radi visokih tiskarskih in upravnih stroškov tiskamo le omejeno število iz* vodov. Kdor se za list zanima/naj ga to* rej naroči, dokler ga imamo še kaj izvo* dov na razpolago. Na naročila brez de* narja se nc moremo ozirati. Pošljite na* ročnino 12 lir na naš naslov, pa boste list prejeli. 12 lir ni mnogo in list je go* tovo toliko vreden. Radi bi ga izdajali tudi na boljšem papirju, da bomo mo* gli tudi kakšne slike prinašati, kakor to želi naš gospod urednik. Upravništvo. Klajno apno, modro galico, žveplo, umetna gnojila naročite pri Zadružni zvezi v Gorici, Corso Verdi 32. TISKOVINE V ZALOŽBI GORIŠKE ZADRUŽNE ZVEZE: Blagajniški dnevniki 100 listov po L 35.— Blagajniški dnevniki 200 listov 50.— Blagajniški dnevniki z razdel* nikom za izdatke 200 listkov 70,— Blagajniški dnevniki z razdel« nikom za prejemke 200 list« kov » » 70.- razdelniki zadrug » > 50,— Posojilne knjige a 400 strani . » 90,— Posojilne knjige a 300 strani . » » 80,— Posojilne knjige a 200 strani . » » 70,— Hranilne knjige a 200 strani . » )> 70,— Imeniki zadružnikov . . . . » » 20.— Deležne knjige » » 30,— Salda konti » » 30.— Nakupno * prodajne knjige . . » 40.— Blagovni skontri » » 30,— Prejemne knjige mleka . . . » 30.— Knjige za tekoči račun . . . » 15.— Knjige pristopnic, 400 listov . » 30.— Knjige pristopnic, 200 listov . » 20.— Knjige pristopnic, 100 listov . » 15.— Hranilne knjižice, izvod . . » 2.— Posojilne knjižice, izvod . . » 2.— Denarne knjige a 200 listov . » 22.— Zadolžnice a) na poroštvo . . » 0.50 Zadolžnice b) na vknjižbo . . >» 0.50 Izpiski hranilnih vlog . . . » 0.40 Izpiski deležev » 0.50 Izpiski posojil » 0.40 Računski zaključki za den. z. » 0.30 Računski zaključki za blag. z. » 0.30 Potrdila za dvignjene hr. vloge » 0.08 Opomini za obresti in glavnice » 0.10 Obrestne tablice » 1 — Izkazi za neposredne pristoj* bine • » 0.30 Katoliško Tiskovno Društvo vpisana zadruga z omejenim jamstvom v Gorici priporoma vsem aadrugam in zadrugarjem svojo - - - KNJIGARNO V GORICI Via CarducU Z (v Montovi hiši) PRODAJA na drobno In na debelo pisarniške in šolske potrebščine, tiskovine za ob. - - Činske In druge urade - - PODARSKI UST List izhaja enkrat na mesec — Stane za celo leto 12 lir, za pol leta 6 1., posamezna številka 1 liro. teto II. Štev. 2 februar 1923 :: Upravništvo in uredništvo : V GORICI CORSO VERDI ŠT. 32 :: Rokopisi se ne vračajo :: Kako se pripravljate na občni zbor svoje zadruge ? Kaj pa je občni zbor? Nekako to, kar je 'parlament (državni zbor) v državi, je občni zbor v zadrugi. Pravijo, da se parlamenti do danes še niso posebno izkazali v nobeni državi, v tem jih iseveda ne bomo pri naših občnih zborih posnemali. Pa neko razliko moramo tu le povdarjati. Državni zbor sam v državi ni vrhovna oblast, vsaj pri nas ne. Zraven državnega zbora, v katerem sedijo zastopniki raznih strank vsega državnega prebivalstva, je še druga oblaisit, to sta kralj in senat. — Občni zbor je pa izključno najvišja oblast v zadrufgi. Na občnem zboru odločajo (vedno v okviru zakonov) člani polnoob-vezno za zadrugo. Kar se na občnem zboru sklene, je za zadrugo zakon, ki se mii) morajo vsi člani podvreči. Občni zbar je itoraj za zadrugo silno važen. Zato se morajo zadrugarji nanj dobro pripravljati. ' V prvi vrsti ima načelstvo važno nalogo. Predložiti mora občnemu zboru obračun o vsem svojem delovanju v preteklem letu. Ta obračun ne. sme obsegati samo poročilo o golem denarnem in gmotnem stanju zadruge. Načelstvo je dolžno poročati, kako je skušalo udejstvovati namen, radi katerega je zadruga ustanovljena in ali se je njegovo delovanje strinjalo z osnovnimi načeli zadružništva. Ni redka prikazen, da stoji kaka zadruga gmotno izvrstno, da pa v njej viada vse dru)go kot zadružni duh. Del načelstvene-ga poročila tvori računski zaključek, ki mora biti vestno in natančno sestavljen po navodilih Zadružne zveze. Zelo odgovorno nalogo pri zadrugi imajo člani nadzorstva. Tifldi oni morajo občnemu zboru poročati, kako so delovanje zadruge in načelstva še (posebej nadzorovali. Ali je načelstvo imelo predpisane seje, ali je bilo poslovanje redno, ali ni načelstvo morda tu pa tam prekoračilo svoj delokrog, ali morda posamezni člani, ali je njihovo delovanje odgovarjalo pravilom in namenom zadrifee in zadružništva. Pri Vaši zadrugi boste imeli morda volitve. Ali so člani Vašega načelstva im nadzorstva zadrugo dobro vodili? Ne smemo tu 'pristransko soditi ljudi, ki so se žrtvovali, tudi če so morda brez krivde kak pogrešek napravili. ^Vsak človek lahko pogreši. Če so se Vaši dosedanji voditelji izkazali kot poštenjaki, vestni in požrtvovalni ljudje, ne iščite drugih. Le iz tehtnih razlogov zbirajte novih. To je pa težko. In dobra, resna izbira mož, ki naj bodo na čelu; zadruge, ni vedno lahka. To pa dobro pomnite: Če že mislite, da morate voliti novo načelstvo in nadzorstvo, morate gledati pri kandidatih ne samo na njih umske zmožnosti, ampak tudi na njih srčne lastnosti. Človaka, Iki je vdan kaki duševnih lastnosfci iz drugih razlogov. Ta-strasti, n. pr., ikdor mnogo piije, kdor je la-'ko usitvarja bogastvo. samo na sebi že komen itd., nilkar v vodstvo zadruge, de- podlago za ugled med ljudstvom. So tudi tudi je najbrihtnejši in najucenejši cele ob- osebe, ki si znajo umetno ustvariti ugled cine. V vodstvo zadruge spadajo osebe, z bahašitvom itd. Podlago presoji kandi-ki iradi stvrojih splošnih dobrih lastnosti datov za vodilna mesta v naših zadrugah, uživajo med vsemi Občinarji poseben naj 'tvorijo le resnične 1. srčne in 2. um-ugled. V mnogih slučajih uživajo veliik ske lastnosti oseb, ki prihajajo v poštev, ugled tudi ljudje brez posebnih umskih in * * * Kmetijstvo Italije. Na splošna precen-itev stopinje kmetijstva v Italiji je zelo otežkočena vsled /elikih razlik med posameznimi potkraji-lami in med različnimi (panogami kmetijstva. Gotove pokrajine, posebno Lombar-Mja, Emilija in sploh vse severne pokrajine so v kmetijskem kakor tudi v drugem pogledm zelo razvite in se dajo primerjati z najrazvitejšimi celega sveta, staviti jih moremo po vsi pravici na stran Danske, Belgije in vseh drugih držav, ika-tere navajamo večkrat za zgiled, kadar hočemo pokazati, ma kako nizki stopinji se nahaja naše kmetijstvo v primeri z njihovim. Gotove panoge kmetijstva so v Italiji 'nesorazmerno visoko razvite v primeri z drugimi, predvsem pridobivanje zgodnjih in žlahtnih vrst zelenjave iin sadja, ki si je priborilo svetovno slavo in ima na mnogih trgih že samo ime »italijansko blago« precejšnjo privlačno silo. -Italijani so tudi strokovnjaki v pripremanju svojih pridelkov za trg, kamor pošiljajo v oikusnih koših in zabojčkih večkrat tudi manjvredno blago, .dočim pošiljamo in prodajamo mi najžlahtnejše sadje k večjemu) v okornih zabojih, sodčkih ali vrečah. Vzroki razilične stopnje kmetijstva po različnih pokrajinah Italije so približno sledeči: Mnogo leži v krvi naroda. Severni Italijani so bolj deflavni, bolj živi in smotreni in imajo tudi to prednost, da so stali vediio v bližjih stikih z dzhajališči materijelme kulture. Tu so nastale različne obrtnositi (industrije), ki imajo vedno in povsod posledico, da se kmetijstvo oziroma poljedelstvo spremeni v vrtnarstvo. .lužni Italijani so biti skozi več stoletij sami sebi prepuščeni in tudi do danes ni država Bog ve kako skrbela za nje. V Severni Italiji je železniška mreža gosto prepletena, reke vežejo različni vodni prekopi in kanali, hudourniki so večinoma postavljeni v ozke meje itd., dočim delajo hudourniki v Južni Italiji pogostokrat ceste in poti neuporabne in preplavljajo večkrat polja, ki bi mogla dajati prebivalstvu obilo zaslužka. Precejšen vzrok velikih razlik je tudi nenaravno razdeljena zemljiška j>osest. Mnogi veliki posestniki ne vedo za meje svojih posestev, mnogi niso niti enkrat postavili svoje noge na svoja posestva ter — žive razkošno in bogato v različnih mestih, kjer se pečajo s politiko, športom, ali s čim drugim. Taki se gotovo ne brigajo za izboljšanje svojega posestva ter ga prepuščajo različnim podnajemnikom. Ti pasejo ovce in drugo drobnico po njem in plačujejo majhne obresti lastnikom, ki imajo vendar dovolj, ker dobivajo sicer majhne a zato mnogo najemnin. V zadnjih letih, posebno po vojni, se opaža, da se te razmere vidno boljšajo. Posestva iprevzemaio različne obdelovalne zadruge v najem in polagoma se vrši tudi neprisiljena agrarna reforma. Država in zasebne organizacije skrbe za zboljšanje obdelovanja zemlje im uporabo večjih kotličin umetnih gnojil ter uporabljanja dobrih semen, vendar bo prešlo še mnogo desetletij, predno bo mogla Italija izhajati brez uvoza najvažnejših hrainil. Letno je skoraj 16% površine Italije, to je oikali 4 milijone in pol ha (posejanih s -pšenico. Na en ha se pridela približno 10 q zrnja, skupaj torej okoli 45 milijonov q pšenice, kar niti od daleč ne zadostuije za prehrano celotnega ljudstva, ter se je mo rajo letno uvažati ogromne količine; tako se je je uvozilo 1. 1921 za celih 5 in pol milijard lir. Do nedavno se je uvažalo (predvsem zrnjejker je bila postavljena na moko precejšnja uvozna carina, katero pa je vlada odpravila, oziroma znižala, od 11 zlatih lir prvo na 4. — in sedaj na 1.50 L, ali izraženo v papirnatih lirah od približno 40 L na 16 in sedaj na 6. — L. Pšenica, kakor skoro vse žito, se uvaža največ iz Argentini je in ameriških Zdrui-žendh držav, nekoliko tudi iz Rumuinije. Pridelek 10 q zrnja na ha ni visok pridelek, ampak zelo nizek in zato streme danes vlada in druge organizacije, da se ta pridelek zviša. - Po pšenici zavzemajo največ površine vinogradi, ki pokrivajo tudi Okoli . 4 milijone in pol ha. Velika večina in sicer 4/5 vinograda je navadnega, to je z mešanimi trtami, ostala petina pa specija-liziranega, to je, posajenega z izbranimi trtami. Pridelek vina je različno visok v različnih letih, v srednjem pa se pridela jokoli 40 milijonov lil vina, od katerega se izvozi približno 40.ti del. Glede pridelka vina stoji Italija na drugem mestu na srvetu dn sicer takoj za Francosko. V Italiji se pridela približno 1 M vina na človeka, v Franciji pa poldrugi. Od žit, razun pšenice, igra majvečjo vlogo koruza, ki pokriva 1 milijon in pol ha, na katerih se pridela letno približno 25 milijonov q-zrnja, na ha torej okoli 12 q, kar je tudi zelo maslo. V Banatu in Slavoniji se pridela večkrat do 30 q. na ha. Tudi koruzo uvaža Italija in sicer največ iz istih držav, kot pšenico. L. 1921 se ceni u/voz koruze na več kot pol miljarde lir. Približno 800.000 ha je letno posejanih v Italiji z ržjo, ki ne igra prav velike vloge v prehrani prebivalstva, ovsom, ječmenom in drugimi žiti, približno 150.000 ha pa z rižem, katerega se pridelajo letno okoli 4 milijoni q. Pridelek ovsa, ječmena in rži ter drugih žit na ha nii visok. Ta panoga kmetijstva je sploh zelo zastala. L. 1921 se je uvozilo v Italijo za 150 milijonov L. rži in približno ravnotoliko ovsa. Krompir ne igra take vloge v Italiji, kot pri nas oziroma na Češkem ali v Nemčiji, kjer je hrana ljudstva. Sadi se ga letno na približno 300.000 ha, srednji pridelek je približno 60 q gomoljev na 1 ha, kar je zelo malo. Zrelega krompirja ne izvažajo in ne uvažajo, ker je promet z njim skoro po celi Evropi zaprt. Izvaža se pa drobni krompir, zgodnji krompir, pa ta trgovina ne igra še take vloge, kot pred vojno, ko se je dobival italijanski zgodnji, drobni krompir tudi v Petrogradu). 'Fuldi pridelovanju sladkorne pese v Italiji ne. posvečajo velike važnosti. Posadijo z njo letno približno 50.000 ha, iz katerih dolnjo približno 25 milijonov q pese, oziroma približno 3.5 milijone q sladkorja, kar ne zadostuje za celoletni kofnsum. Tobaka pridelajo letno okoli 100.000 q na 10.000 ha. Živine Italija mnogo več uvaža kot Prcejšnjo vlogo igrajo v Italiji tudi izvaža. Uvaža zelo mnogo iz Jugoslavije, kmetijske obntnosti (industrije), Ikii prede-Lana m volne se -več uvozi kot izvozi, lujejo ikmeitijske pridelke in jih v prede-kalkor tujdi lesa, tki prihaja iz Centralne lani obliiki dovajajo konsumu. Poleg sladic vropo, posebno liz Avstriije, CehosLova- k orne indufstriije in pivovarstva ter tdksitil-ške in Jugoslavije. ne industrije maramo predvsem omeniti Izvoz kmetijskih pridelkov iz Italije konzerviranje sadja, zelenjave dn posebno tvori največ ijužoo sadje, predvsem man- paradižnikov. Konzerv iz paradižnikov iz-deljii, limoni in pomaranče, pa tudi desni- vozijo letno, za več milijonov lir. Velilko ki in orehi, kaiterih izvozijo letno za več vlogo igra tudi sirarstvo, ki stoji v Italiji kot 100 milijonov lir. Izvozijo 'tudi mno- zelo visoko. Parmezanski sir je znan po go zelenjave in konoplje, .ki igra v ikmeitij- vsem svetu. stvu Italije precejšnjo vllogo. Z njo je ob- Ta kratki preglled stanja kmetijstva delanih okoli 90.000 ha. L. 1922 so izrvo- v ftaliji hoče pre’dvsem naše kmetovalce ziM tudi precej krme v Jugoslavijo, po- 0 kmetijskih priiliikah v Italiji seznaniti, sebno pa v Cehoslovaško. V tem oziru so Te prilike iniso rožnate, ni vse v redu in se nekatere pokrajine Italije naravnost o- dajo še mnogo zboljšati, za nas je pa blagodarjene z dobrimi »travniki. To velja predvsem to važno, da zvemo, kako sku-predvsem za okolico Ravenne in neka- šajo Italijani svojo kmetijsko ipanogo dvig-'tonih drugih mest. V celotni Italiji je pre- miti in kalkšnih sredstev se poslužujejo, puščenih travnikom 2250 tisoč ha zem- o čemur bomo na tem mestu še pisali in Ijišča. Izvaža se 'tudi pristno oljkino olje, kar je deloma tudi v članku samem že o-ki ga pridela Italija približno 2 milijona hi menjeno. letno. Slabšega olja, posebno sezamovega i * U « in drugega semenskega olja, pa več uvo- nz' ^ustja. ziijo kot izvozijo. * * * Lesni pepel — dobro gnojilo za travnike. Kakor znano primanjkujejo v zemlji, V lesnem pepelu je poleg apna precej ki jo redno obdelujemo in izkoriščamo, kalija in fosforove kisline. Kemična raz-pred vsem dušične, fosforove irt kalijeve iskava je dognala, da je v 100 kg pepela snovi. Te snovi prinašamo v zemljo z od lesa listnatega drevja okrog 3xh kg 'gnojenjem z domačimi in umetnimi gno- fosforove kisline, 10 kg kalija in 30 kg jili. Pri uporabi vsakovrstnih gnojil naj bi apna, v 100 kg pepela od lesa iglastega se vsak pravi kmetovalec ravnal po pra- drevja pa okrog 2V-i kg fosforove kisline, vilu: Uporabljaj v svojem gospodarstvu 6 kg kalija in 35 kg apna. Iz teh podatkov za gnojenje najprej razna domača gnojila razvidimo, da je v pepelu iz lesa list* in še-le v njih popolnitev ali pri njih po- natega drevja več redilnih snovi nego v polnem pomanjkanju si pomagaj z u> pepelu od lesa iglastega drevja., metnimi gnojili. y primeri z današnjimi cenami fosfo- Med domača gnojila prištevamo tudi rove kisline in kalija v umetnih gnojilih je lesni pepel, ki nam ostaja pri uporabi lesa vreden j q pepeia od \esa listnatega drevja za kurjavo. najmanj 27 lir in 1 q pepela od lesa igla- trava poganjati in zeleneti. Ako hočemo, stega drevja pa najmanj 17 lir. da bo delovanje lesnega pepela na raščo Z lesnim pepelom lahko gnojimo vsa- trav in detelj čim uspešneje, ga moramo ki rastlini v vsaki zemlji. Najbolj uspešno potrositi po travnikih v zadostni meri. pa deluje lesni pepel v peščeni zemlji in se Vedno je bolje, da pognojimo izdatno le posebno prilega deteljišču in travnikom. Če del travnika, kakor pa slabo ves travnik, pognojimo travnike z lesnim pepelom, po- 'v?a 1 hektar = 1G.00G m' je treba potro* Spešimo s takšnim gnojenjem pred vsem sz^ okrog 700 kg ali 3500 l /lesnega pe; dobro raščo deteljnih vrst, vsled česar do- PQta. bimo iz takšnih travnikov več in boljšo Kmetovalci! Zbirajte in hranite skrb- krmo. 110 PePei> spomladi pa ga pravočasno Lesni pepel trosimo po travnikih spo- raztrosite po travnikih! mladi ob vlažnem vremenu, predno začne Ing. A. P. O pomlajenju in precepljenju sadnih dreves. V naši deželi je največ takih sadnih 5) če je bilo drevo od viharja, zmrzli- dreves, ki so pomlajenja in v mnogih slu- na in snežne teže polomljeno in vsled tega čajih tudi iprecepljenja' zelo nujno potreb- nima več enakomerne in pravilne krošnje; na. 1 o pomlajenje sadnih dreves dose- g) £e je drevo preveč napadeno od žemo s tem, da na kratko odžagamo vse ugaja, mahu, krvave uši in druge golazni, veije drevesne krošnje talko, da ostane sa- ga nj mogoče na drug način očistiti; ma rogovila. Po potrebi bomo ob tej pri- „ ' . , .. . . v . . , . *, ... , 7) ce trpi drevo na bledici in susenjm liki drevo tudi precepih. Kdaj je sadno vršičev drevo potrebno pomladitve? . . \ tV . i , it'! i V vseh slučajih pomladitev drevesa 1) Ko je drevo ze ostarelo. Tako dre- H , i ,.i navadno dobro vspe, ce le drevo ni že pre vo ne poganja vec mladiik m njegove ostta- „ , , . , ,, , ... , , j vec ostarelo m oslabelo. Taka drevesa je rele veje imajo razpokan lufbad, so zve- , , , v. . . , , . , treba seveda cim prej izkopati, da ne po- rizene 111 vecmoma z lišajem m mahom wv J . obiasle. Take veje rodijo droben, neo- s‘ane,° za razne bolezm ,n gnez- kusen in bolan sad: ' da raznl skodliivl solaznl- 2) če je bilo drevo nepravilno in pre- Pomlajenje dreves moramo izvršiti gosto vsajeno, tako da je že v svoji mla- smotreno in pazJfjivo. Vse veje se na krat-dosti zadobilo grdo in nepravilno krošnjo; ko odžagajo in sicer tako, da dobi drevo 3) če je deblo v primeri s "krošnjo P°tem; ,epo Piramidalno krošnjo. Pri od-prešibko, tako da se pod njeno težo krivi ^a&anju pazi, da se veje ne odčesnejo in in da je v nevarnosti, da jo veter ali snežna ^ za*° P1'drži. teža zlomi; Zelo slabe, suhe in nerodno rastoče 4) če je drevo slabe, nezaželjene ali veje odžagaj v njih pazduhi. Pri tem nerodovitne vrste in Vsled tega potrebno ne puščaj nobenih parobkov (čokičev), ki precepljenja z drugo boljšo in plemenitejšo se pozneje posušijo, ali pa začnejo tro-vrsto; hneti in stem škodijo drevesu. Vse rane moraš z ostrim nožem dobro zgladiti in namazati s terom. Najboljši čas za pomladitev je zima in zgodnja spomlad. Vendar ne smemo pomlajati o premrzlih dneh, ker je les ob hudem mrazu krhek in se raditega veje rade odčesnejo. Če pa hočemo drevo obenem s pomladitvijo tudi precepiti, moramo izvr-š pomladitev bolj kasno sipomladi, ko je drevo že v soku. Navadno v marcu in a-prilu. Zlasti se ne smemo prenagliti, če hočemo cepljenje izvršiti pod lubad, ki se pred cvetenjem ne loči. V razkol seveda lahko cepimo nekoliko prej. Pri precepitvi in pri cepljenju sploh se bomo držali sledečih pravil: 1) Nareži cepiče v prav zgodnji spomladi, ko drevje še ni sočno in pazi pri izberi na vrsto in rodovitnost drevesa. 2) Predno začneš cepiti, napravi si potrebni cepilni vosek (v letošnjem koledarju »Goriške Matice« dobiš navodilo za napravo cepilnega voska) in dobro si nabrusi cepilni nož. Čilski Pred približno sto leti ije pripeljala prvikrat neka amglešika ladja iz južnoameriške države Čile v Evropo ofkoli 1000 q čilskega solitra, s katerim p_a niso vedeli kaj ipočeti in so ga vrgli v morje. Danes se to gotovo ne bi več zgodilo, (ker je čil-sfki soliter uporabljiv tako v obrtnosti (industriji) kaikor tudi v poljedelstvu, kjer tvori eno najvažnejših umetnih gnojil. V Italijo se izvozi letno okoli 1 miilijon q. V starih pokrajinah Italije je kot umetno gnojilo v rabi že precej desetletij in znaai sikoro vsakemu kmetovalcu. Pri nas se pa uporablja zelo malo, kakor se uporabljajo 3) Če cepiš v razkol, podreži vejo pod mestom, kjer jo misliš cepiti, z močno beko, da se ti ne bo pregloboko razklala. 4) Nareži cepiče na 3 oči in gladko in vtakni jih tik k lubadu podloge. 5) Ko si vtaknil cepiče, pokrij nastali razkol z majhnim koščkom lubada, zveži glavo cepiča z beko ali ličjem in konečno zamaži rano s cepilnim voskom. Nikar ne uporabljaj ne cunj, ne ilovce, ne mahu! 6) Cepi na drevesu, ki ga misliš precepiti, zlasti če je staro, kolikor mogoče več glav, da ti bo drevo prej rodilo. 7) Če cepiči na pomlajenem drevesu silno močno poganjajo in če drevo poganja tudi na necepljenem lesu, pusti te mladike v prvem letu in odreži jih šele v drugem letu. Pomlajenje, oziroma precepljenje sadnih dreves je zelo koristno delo, četudi drevo prvo leto po pomlajenju ne rodi. Zato pa rodi pozneje tem bolje in lepši sad. Torej žrtvujte par letin in pomladite vaša sadna drevesa! Just Ušaj. soliter. zelo malo umetna gnojila sploh, razen to-maževc žlindre. V tem oziru se nahaja naše kmetijstvo daleč za onim iz starih pdkrajin Italije, katerega ne smemo podcenjevati. Čilski soliter (ital. nitraito di soda, nemško: Chilesadpeter) je dušičnato uimettno gnojilo, ker daje rastlinam dušiika, snov, ki je zanje neobhodino potrebna. Na zunaj je čilski soliter podoben kuhinjski soli, samo da je nekoliko bolj rujavikastie barve. Solitnna dcislina. to je najvažnejša snov čilslkega solitra, je v njem vezana na nattnij in zelo lahko razstopljiva; vsled tega je čilski soliter (spojina solitarne kisline in natrija) hitro delujoče i^metno gnojilo, s katerim moremo odspomoči rasit-linam, ki iso zastale v razvoju, oziroma ki dušiika potrebujejo, kar se spozna pri žitu"!, -krompirju iin zelenjavi po mrtvii barvi listov in po njih zaostalem razvoju. Ker je čiilski soliter drago Ujmetno gnojilo, 1 kg stane oikoli 1'50 L, znaitd ss mora z injim ravnati, ako hočemo od njega imeti kakšno korist, loziroma korist, ki odgovarja inašim stroškom. Enkrat za vsellej si moramo zapomniti, da ga ne mešajmo z nobenim drugim umetnim gnojilom, ker so vsa težje raz-topljiva in ga moramo vedno (trositi ob pravem času, to je malo prej, kot potrebuje rastlina mnogo duška za razvijanje svojih zelenih delov. Ako ga trosimo prezgodaj, se zna dogoditi, da pade takoj dež, ki ga izpere v nižje plasti zemlje, kjer je za rastline zgubljen, dočim niso še ostale sinovi dovolj raztopljene, da bi jih mogle raisrtfline uporabiti. Samcposebi umevmo je, da mi čilski soliter gnojilo, ki da -rastlini vse snovi, ki jih ona potrebuje. Da ji Je eno snov in sicer dipik. Fosforno kislino in kallij ter apnenec moramo dati v drugi obliki, recimo v obliki hlevskega gnoja ali umetnih gnojil. Nadomasititi more čilski soliter tu pa tam in v malih množinah edino kalijevo sol radi natrija, ki ga vsebuje, posebno pri pesi in korenjii|. Gnoji naj se znjim približno takoile: 1. Pri žitu: Na 100 ur vzemi 1VL>—2 kg čilskega solitra, ga razdrobi v drobno sol ter potrosi polovico tedaj, ko žito vskilije, drugo polovico pa malo prej, kot se začne žito klasiti. Pri offimini se vsa količina soilitra lahko razdeli tudi v tri da- le in se potrosi prva "tretjina takoj po vzlkii tju, driflga v zgodnji pomladi Ln trenja pred klasitvijo. Trošenje čilskega solitra pred setvijo ali ob zorenju žita nima nobenega pomena, to je proč vržen denar. Večje količine tudi ne kaže uporabljati, kot je zgoraj navedeno, ker potem žito rado pole-gava, razuji ako se je izdatno gnojilo tudi z ostalimi umetnimi gnojili in sicer .s su-perfosfaitom in kalijevo soljo, katerih je treba na 100 m2 vsakega približno 2 kg, superfosfata malo več. 2. Krompirju: Približno isto, kar je rečeno za žito, velja tui. čilski soliter pospešuje predvsem razvoj gornjih delov, krompirjevice in zato je gnojenje s čilskim solitrom pri krompirju dovolj uspešno. Seveda tuldi pri krompirju ne zadostuje gnojenje s čilskim solitrom, ker potrebuje tufji krompir še drugih snovi za uspešen razvoj. Predvsem je potrebno krompirju izdatno gnojenje s kalijem, ki je za vse gomoljnice najvažnejša snov in ga moraš dati vedno v obliki žve-plenokislega kalija, nikdar pa Idorokisie-ga kalija. Žvepleno/kislega kalija (52%) se potrebuje za krompir okoli 3 ikg na 100 m2, superfosfata zadostuje ista količina. Krompirju moraš dati tudi malo apnenega gnojila, ker potrebuje precej apnenca. Čilskega solitra ne smeš trositi na stuje letno 250 g solitra, ki se potrosi na krompirjevico temveč 5 cm proč od robuj območja drevesne krošnje, to je pod steblja. kapjo. Dobro je skopatti prej majhen jarek 3. Trtam se gnoji s čilskim solitrom pod kapjo, globok okoli 25 cm in širok tedaj, ko začnejo očesa poganjati. Zado- ravnotoliko ter tam podkopati druga stuje, da gnojimo enkrat. Na eno trto ali umetna gnojila, kot super fosfat ali toma-grm v vinogradut moramo računati pri- ževo žlindro in kalijevo sol ali kajnit ter bližno 25 g čilskega solitra (eno ne vrha- par tednov pozneje poškropiti izkopano no žlico za juho.) Tudi trtam moramo dati mesto z vodno raztopnino čilskega solitra, še drugih gnojil, ker čilski soliter sam ne Raztopnina more biti tudi desetodstotna zadostuje. - ali samo v tem slučaju, to je pri drevesih. 4. Travnike gnojimo zelo redko s čil- 6. Zelenjavi in cvetlicam gnoje vrt-skim solitrom kot sploh z duSičnatimi. narji že dolgo sv čilskim solitrom, ker so gnojili, ker pridobivajo travniki na zrač- že davno opazili, da deluje čilski soliter nem dušiku potom koreninic različnih de- tudi proti različnemu mrčesu, ki ga povz-telj, ki se morajo nahajati na vsakem do- roča uporabljanje velikih količin hllev-brem travniku v razmerju vsaj ene četr- skega gnoja v vrtnarstvu. Čilski soliter je tine. Alko pa 'je travnik star, zanemarjen važno gnojilo predvsem za ono zelenjavo, n hočemo dvigniti njegovo dcinosljivost, ki nam daje liste, kot je radič, solata, spise gnojenje s čilskim solitrom izplača, a nača itd. V vrtnarstvu se uporablja čilski gnojiti moramo tifldi z drugimi snovmi, ki soliter predvsem v obliki vodne raztop-so v splošnem važnejše za travnike kot nine in sicer pol odstotne, to se pravi raz-dušičnata gnojila. Čilskega solitra vza- topnine, kjer se raztopi v 10 1 vode 5 d kg meš na 100 m2 travnika največ 1 kg in ga čilskega solitrač potrošiš v zgodnji pomladi. Deteljiščem / 7. Koruzi gnojiš s čilskim solitrom kaše ne gnoji nikdar s čilskim solitrom, iz- kor krompirju. jemioma moremo kar pognojiti setvi de- Glede čilskega solitra bi svetoval telj 1 kg na vsakih 100 m2. vsakemu kmetovalcu in čitatelju »Gospo- 5. Sadno drevje. Glede tega velja Isto darskega lista«, da bi sam poskusil, seve- kar za -trte. Z ozirom na veličino drevesa da pri začetku; z malimi količinami in v se določi temu razmerna količina čilske- majhnem obsegu. ga solitra, a tudi za naivečje drevo zado- Ing. Rustja. O medu. Do najnovejših časov je bil med edi- Z izumom sladkorja prišii so do slad- na sladčica. Privoščiti so si ga mogli čic tudi oni, ki si prej niso mogli vselej ljudje le v malenkostni množini Zaradi dovoljevati raznih prigrizkov in polizkov. tega je bil štet kot neka rajska hrana. V Med je pa ostal na vrhuncu kot zdra- raznih izkopanih grobovih starodavnih vilna hrana zaradi svoje sestavine iz narodov dobile so se posodice z medom, zdravilnih cvetlic. To je vzrok, da je nje-kar kaže njegovo veljavo. gova vrlina nedosegljiva, v-sled katere ga ljudstvo od nekdaj sem upošteva in ga ob potrebi 'tudi po vredmos/ti plačuje, t. j. mnogo draže kakor pesmi ali 'trstov sladkor. To so koj zapazili špekulanti, ki jim je vesit zlezla v hlače, srce ipa v mošnjiček, 'ki ne 'toži, ali ga natlačiš s poštenim aili kriviičnim denarijem. Da to dosežejo, jim je vsaka mogoča pot dovoljena. V prvi polovici meiseca januarja it. 1. prišla je ik meni neko blago za Trsit nabirajoča branjevka. Pri meni vpraša po medu. Ko' jej povem najnižjo ceno, se začudi — pa pravi, da je prišlo te dneve mnogo medu tiz Istre v Trst — tako da je spitali vse založeno z njim in cena mu je po 6 L. in če drugače ne, še ceneje, za kg. Ker me je zadeva zanimala, maročim branjevki, naj mi skuša prinesti nekoliko tistega medu iz Trsta, da se prepričam o njegovi (kakovosti. Naslednji teden mi prinese malo posodico takozvanega medu). Na prvi pogled ije bil po barvi podoben ajdovemu, pomešanemu nekoJiko s pomladanskim medom. Po gostosti ni bilo (kaj pripomniti — le duha — aroma ni bilo spoznata nikakega medenega. Še manj 'je bilo mogoče kaj odločnega reči, gilede njegovega okusa. Ni ga imel, ne po zgodnjem pomladanskim, ne po poletnih cvetlicah, ne po ajdi. Kar sem mogel sam s svojimi čutiili dognati, ni imelo ničesar o znanih lastnostih našega medli v sebi. Istotako se tje izrazil izkušen Čebelar, ki je prišel slučajno k meni — vzel je zadevo resno v roke lin poslal ostanek tega medli! dunajskemu preskuševališču po slučajno na Dunaj potujočem trgovcu, ki ga je zadeva ravno tako zanimala. Vzorec istega medu smo odpoisllali s priporočilom centralnemu čebelarskemu društvu) »Bienenverein« na Dunaju. Dr. Arnhart je to medeno brozgo s pomočjo sol n on ega žarevanja vsestransko preskusili ter podal sledečo oceno: »To ni čebelni produkt itoije falsifikat kalkoršnih smo dobivali že pred vojsko čez morje. Vsebuje nekoliko nerafiniranega trstnega sladkorja. Po večini je pa napravljen iz krompirjevega siropa — Izvlečka, ki nima nobenih medenih vrlin v sebi. Kar se tiče učinkovanja, je bolj prebavo otežujoč. Bog ne daj krmiti čebele s tako brozgo. Pri nas v Avstriji je poginilo v prejšnjih (letih na tisoče panjev, ki so biili krmljeni s talkami in enakimi pr aparati.« Našim čebelarjem toplo priporočamo, naj ta spis pazljivo prečiitajo in se po njem ravnajo, da se morda izognejo velike škode. Ravno tako priporočamo našim ijuide m, naj kupujejo med, kjer vedo, da je zanesljivo pristen in ne kaka podelana masa, ki ni vredna imena medu. V. Tržni pregled. Žita. Trgovina z žitom ni tako žb Angleškem, komaj srednjo letino priča? vahna kot bi bilo pričakovati. V Italiji kujejo v ostali Evropi, in slabšo od sredj so cene domačemu žitu od 106—112 tir. nje radi deževja v jeseni in decembru Na Francoskem so cene dosegle višino pa v velikem delu Nemčije, na Češkem 86—87 frankov, ker ie uvoz radi visoke in Ogrskem. V Italiji upajo tudi splošno carine onemogočen. V Jugoslaviji je p še- na dobro letino, le v Kalabriji in Siciliji nica po 430 dinarjev. Še dovolj dobro ku- so se bali najhujšega, ker je bila silna žeio polja na Španskem, Francoskem in suša. V nekaterih krajih leto dni ni bilo dežja. V zadnjem času pa poročajo, da so imeli precej dežja, tako da se bodo tudi žitna polja popravila. Tudi iz Zdru= Ženih držav v Ameriki, kjer so imeli sušo, prihajajo zadovoljiva poročila, v Kanzasu in obmejnih deželah je zapadel sneg v zadostni meri, da obvaruje žito suhega mraza in tamkajšnih hudih ve= /rov. V Indiji je zimski dež zelo koristil, kar potrjujejo zadnja poročila; aprila bodo že poželi. Največ se pa veletrgovci boje argentinskega žita, ki ga bo najbrže še precej. Turšiče pridela Italija o srednji le= tini 26 milijonov kvintalov. Cenitev zud= njega pridelka pa izkazuje le 19 milijo= nov, tor a j 7 milijonov manj. Cene so od 93—105 lir kvintal (v Jugoslaviji 220— 225 Din.). Riž je zelo poskočil v ceni, kvintal stane od 115—155 lir, oves pa od 96—105 lir (v Jugoslaviji 290 Din.). 2IVINA. Oživlja se po vsej Italiji posebno trgovina z živino za delo. Dobri pari volov se plačujejo po 420-450 lir, srednji po 360-400 kvintal, krave za delo in meso mešane pasme stanejo po 3700-5500 par. Klavna živina ima ceno za najboljše vrste 475-560, za srednje 380-440 lir kvintal. Nad leto stara teleta stanejo 350-380 lir kvintal, ali 460-1300 lir glava. Večjim sejmom dohaja še vedno precej klavne živine iz Jugoslavije in Francije, ki najele vedno kupcev. Klavna teleta gredo po navadni ceni za 5*8 lir žive teže, cene so odvisne od vrste, sejma in rejenosti živali. Prešiči so po 6=6.70 lir kg. žive teže, mladi po 8=9 lir kg., cene naraščajo. KRMA. Zelo živahen promet iz krajev, kjer so imeli dobro letino, v dežele, ki so trpele ped sušo lanskega leta. Računajo seno prve košnje od 86-92 lir kvintal, otavo 70-75, navadno travniško seno 65-70, lucerna okoli 75 lir. V Vidmu so cene sledeče: seno 43-60, detelja 55-65 in slama 28 Ur kvintal. VINO. Trgovina je še vedno mrtva. Boljša vina se plačujejo po nizkih cenah, bolje gredo rezana vina. Cene za hi. so bile v zadnjem času sledeče: Piemont 220= 270 lir za srednje vrste, 300=350 za finejše vrste; Emilija: 115-130 in 160-200; Lombardija: 110-125 slabša in 160-180 dobra srednja vina,- Beneško: 110-115 navadna lahka, 160-200 srednje dobra; Toskana: navadna 110-160, boljša 200-240 lir; Lacij: 180-260 lir; Kampamja: 140-180 lir; v Siciliji ni skoro nič kupčij, cene od 180-230 Ur hi. MLEČNI IZDELKI: Sveže maslo kg: Milan 16 lir, Pavia 16.50, Kremona 17, Mantova 13.50, Parma 16.50, Redžo Em. 14, Bolonja 17, Rim 19.50-21.50, Perudžija 19-24, Tortona 20, Padova 15, Trevizo 16, Trst: navadno maslo 15=16.50, čajno 16-20. KROMPIR: Milan 60-65, Genova 60-70, Padova 60-75, Turin 50-100, Bolonja 70-75, Perudžija 80-100, Siena 70-80, Tortona 60-63. MODRA GALICA. Mrtva kupčija. Cene v tovarnah 225-230 lir kvintal, v Trstu stane kvintal 300 lir. Pastertjeva stoletnica. Letos je sto let, kar je bil rojen eden najznamenitejših znanstvenikov, Francoz Louis Pasteur (Paster). Medtem ko pred njim učenjaki niso poznali pravih vzrokov bos lezni, bodisi pri človeku, ali pri živalih, in tudi pri rastlinah, kakor tudi ne povzročiteljev kvaše* nja in raznih drugih vrst razkrajanja, je pokazal on znanstvu popolnoma nova pota. Lahko re* čemo, da je on razkril popolnoma nov svet, svet glivic (bacilov) in podobnih, prostemu očesu ne* vidnih bitij. Dokazal je, da povzročajo taka bitja kvašenje, gnojenje, kužne bolezni ljudi in živali (pasja steklina!), razne bolezni rastlin. Nas za> nima posebno to, da je pričel svoje učenje pri opazovanju vretja vina. Pri tem je dognal, da povzročajo vretje grozdnega soka taka silno maj* hna bitja, našel je pa v vinu tudi glive, ki pov* zročajo vinski kan in druge vinske bolezni, zročala. Kakor po navadi za vse svoje zasluge ni Bil je tudi pri nas na Primorskem nekaj časa, ko žel mnogo priznanja, učenjaški svet se je smejal je po naročilu avstrijske vlade v Furlaniji studi« njegovim novotarijam, sedaj po smrti šele uvide« ral kugo sviloprejk. Tudi tu se mu je posrečilo, va ves svet, da je bil Pasteur sploh eden naj« da je prišel na sled glivici, ki je to kugo pov« večjih mož. Bil je globoko veren katoličan. Vprašanja in odgovori. 3. VPRAŠANJE: Rad bi vedel, kuj bo z denarjem, ki je bil vložen na pošto leta 1916 v našem ozemlju. Ali ga bomo še kdaj dobili, ali ne? (M. P. v Sl. št. 6). ODGOVOR: Pravite, da je bil denar »na pošto« vložen. Najbrž imate v mislih denar, ki je bil leta 1916'naložen pri c. kr. Poštni hranilnici na Dunaju. Ali ste svoj čas prijavili potom županstv-a, da imate pri pošti ta denar? Ako ste vse potrebno napravili, Vam ga bodo izmenjali. Po kakšnem ključ«, danes še ne vemo; izšel je že tozadevni odlok, ali čakamo na izvršilno naredbo. Ko bo izšla, bo »Gospodarski list« že nanjo opozoril v kotičku »Nove odredbe«. — 4. vprašanje: T. R. u P. Imam dva 4 mesece stara prašiča, ki večinoma leži« ta in kadar vstaneta, zelo težko hodita Kaj je vzrok temu? Odgovor: Oba dva prašiča trpita na mehkokostnosti. To bolezen prešičev povzroča neprimerna hrana, posebno pa pomanjkanje rudninskih snovi v njej. Vsled tega se ta bolezen da polagoma odpraviti s pokladanjem fosforovega kislega klajnega apna, ki ga je treba red« ko mešati med krmila in sicer 4—10 g na prešiča na dan. Dobro in priporočljivo je, da puščate redno prešiče na prosto, kjer lahko, rijejo po zemlji in si sami iščejo potrebnih rudninskih snovi. Lah« ko si pa tudi pomagate s tem, da jim denete v hlevski kot malo čiste zemlje, iz katere si prašiči lahko poiščejo rud« ninske snovi. Obenem izboljšajte tudi vsakdanjo krmo. Glejte, da bo v hrani za prašiče dovolj beljakovin. Zato jim ne zadostu« je pokladati samo repo, krompir itd., temveč je treba, da dobijo prašiči tudi močna krmila (otrobi, krmsko moko itd.), ki vsebujejo obilo beljakovin. 5. vprašanje: Sirar naše mlekarne za hteva, da moramo donašati mleko v mlekarno le v posodi, ki je pokrita s preluknjanim pokrovom. Ali je ta za« hteva upravičena ali ne? (L. P. v S.) Odgovor: Sirarjeva zahteva je po« polnoma upravičena in le v Vašo korist. Med mleko se namreč pri molzenju v hlevu pomeša precej hlevskega zraka. Ako denete pomolzeno in še gorko mle« ko v posodo, ki jo trdno in neprodušno pokrijete s pokrovom, ne more oditi hlevski zrak iz mleka na pros'o. Mleko se zaduši ali dobi duh po hlevu. Pri na« daljnem podelovanju mleka preide ta neprijeten in zatohel duh in okus tudi na mlečne izdelke (maslo, sir) in zniža njih dobroto in kakovost. Ker oddajate v mlekarno takoj po molzenju še gorko mleko, je neobhodno potrebno, da ga de« nete v posodo, ki ima preluknjan po« krov. Le tako je omogočeno, da izpuhti iz mleka hlevski zrak in z njim vse lah« ko po njem povzročene napake v mleč« nih izdelkih. 6. vprašanje: Ustanoviti mislimo sadjarsko društvo in potrebujemo 1000 sadnih drevesc raznih vrst. Kje jih dobimo, ker naročili bi jih radi iz takih krajev, ki imajo podnebje enako našemu kraju. (K. P. v Bovcu). ODGOVOR: Sadna drevesca lahko dobite pri dež. kmetijskem uradu v Gorici in sicer proti plačilu, ali pa na račun vojne škode, kakbr je bilo razglašeno in objavljeno po časopisih. Tudi državna drevesnica v Gorici razpolaga še z večjim številom drevesc za prodajo. Glede podnebja drevesnice se nič ne bojte, ker nifna nobenega vpliva na poznejše vspevanje dreves. O tem bo prihodnjič naš list obširneje poročal. 7. vprašanje: Ali morajo biti tu= di napisi inad zadružnimi 'prostori v itali-jansikem jezikuf? (G. Z. Rihembeng.) Odgovor: Odlok zahteva, da morajo biiti vsi napisi, ki so javnosti namenjeni ali italijanski, ali dvojezični. Im sicer italijansko besedilo na iprvem mestu iin z istimi črkami 'kot slovansko. Tudi zadružne tngovine so prizadete. Razen konzumnih zadrujg pa menda nobena zadruga na deželi .nima potrebe imeti napisov. 8. Vprašanje: Kako se. zdravi pri kravah katair na spolovilih? (I. K. v Z.) Odgovor: Kužni ikaitar na spolovilih govede je v naši deželi silino razširjena bolezen. Mmog živinorejec, Ikateri itoži o neplodnosti, niti ne ve, da ima v hlevu okuženo živimo. Mnogo lažje je, obvarovati >se bolezni, nego isto zdraviti. Navesti Vam hočemo sredstva, katera priporoča kme- tijski urad deželnega odbora, Ikalko za-morerno omejiti to ik užito boliezen: 1.) Je zahtevati iod oskrbovalcev postaj za spuščanje bikov, da razkužijo bika pred vsakim skokom, kar so dolžni napraviti. 2.) Je sprati kravi spolovila 25red pripustom k biku 's fpolodstotino' (V2%) biikar-foonatno sodo (10 gramov bi karbonatne sode (je raztopiti v 2 litrih gorke vode). 3.) Je leoiti vse obolele ikrave z zdravili za ilečenje kužnega katarja. Eno teh zdravil se imenuje: »Caindelette vaginali airititiolo (10 /o)«. Navodilo o rabi istega je zdravilu pnidejano. Kiipi ise v drogerijah. Še drugo teh zdravil Je nemški preparat, ki nosi »me: »Bisuilin«. lina ga v zalogi deželni kmetijski urad, kateri oddaje sploh vsa ita zdravila po znižanih cenah. Tudi navodila o rabi istega dobite tam. 4.) Je razkužiti hleve najmanj dvakrat v let Ul. 5.) Oskrbovalci postaj za spuščanje bikov so dolžni zavrniti vise krave in junice, ki jih dovedejo njih (lastniki po treh že izvršenih skok ih zopet k biku, ne da bi se ti (izkazali s ipotrdili, da dovedene živali niso več okužene po kužnem katarju na spolovilih. V gotovih slučajih, kjer je katar že zašel pregloboko, je meozdnavtljirv. Držite se natančno mavodiil o zdravljenju in imeli boste najbrže uspeh! Kako je po deželi? Dopis iz Idrije. Sadjarska razmotrivanja. darskih panog, ikatere se je itreba lotiti in-Mnogo se govori in piše o gospodar- tenzivneje, v nekaterih krajih itaiko ipeša, sikih panogah, osobito tudi o sadjarstvu, da se je bati resnih posledic. Naj omenim veliko ostane pa žal le na papirju), kot posebno idrijski sodni okraj, ki danes zrnje, ki pade na kamen, ne da bi pognalo, vsled nastalih razmer nima miti ene sadne Daši ije sadjarstvo ena najvažnejših gospo- drevesnice, dočim smo dobivali v prej- šn'jih časih nekaj »sadnih drevesc iz okrajne drevesnice iv Logatcu, ikar pa tudi ni niti od daleč zadostovalo potrebam (prebivalstva. Dasiravno se je naše 'vrtnansiko in sadjarsko društvo, ki deluje komaj dve leti, mnogo trudilo, da bi prišlo do drevesnice, oziroma do kalkih ipodpor, ni doseglo. ničesar. Povsod je našlo le gluha ušesa. Kolikor mi je znano, se je vložilo na razina merodajna mesita črez dvajset prošenj za podporo, da bi si društvo osnovalo drevesnico za idrijski sodni Okraj, ker članarina ne zadostuje za izpeljavo takega načrta. Če oblasti ne gredo v item oziru na roko, ljudstvo samo ne more toliko žrtvovati, da Obrr sti tekočih računov OPOMBE 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 | - ; • 42 120 23 10 40 ] ’ 5 — 50 — • 240 50 1 ' . | i i 1 stroški, Ikii jih ne prenašamo v glavne knjige. — Učenec! Gotovo si opazil, da mektere poslovne dogodke prenašava iz blagajniškega dnevnika v ostale postavne knjige, Med talke zneske spadajo vložene in dvignjene hranilne vloge, dama in 'vrnjena posojila, vplačani in izplačani deleži, naložbe in dvigi pri Zvezi, vplačane obresti posojil in izplačane obresti hranilnih vlog in še morebitna druga mepredviidjena vplačila im izplačila, iz katerih bi nastal dolg ali terjatev za zavod. — ■> Da moremo pri vlagatelju izračunih konec leta, koliko znaša stanje njegove vloge, je brezpogojno potrebno, da smo vsak znesek, ki ga je naložil ali dvignil, prenesli v knjigo za hranilne vloge. Ako-bi tega me bili storili, bi nam konec Ieita ne ipreostajalo drugega, nego vzeti v roke blagajniški dnevnik in iskati od 1. januarja do 31. decembra od postavke do postavke vlagatelja in vloge in jih izpiisa-vaiti na posebne pole in na nezanesljivem temelju izpisanih svot dognati konec-letno stanje. Isitotako delamo s posojili, deleži in naložbami. Prejetih pristopnim in stroškov ne prenašamo nikamor, ker jih nismo dolžni vrniti. Isitotako ne prenašamo izplačanih stroškov nikamor, ker nam j/ih miilkdo ne povrne. — * Alojzij Bajec. Gospodarski drobiž. Polje in iravnik. Krtenine moramo v zgodnij pomladi poravnati z železnimi grabljami. Ne puščajmo jih kot so, ker drugače nam bodo ob (košnji na poti. Krt sam na sebi pa ni škodljivec, ampak mnogo koristi, ker se hrani od različnih črvov, ki koreninice izpodjedajo; seveda se krti ne smejo preveč razmnožiti. Na vsakih 100 klafter travnika en krt ni preveč. Ako jih je preveč, poiščiinio njegovo gnezdo, ki se nahaja pod majvečjo krfcenino. Vreče od umetnih gnojil operite in vodo uporabite kot gnojilo. Pepel je precej vreden , ker vsebuje v sebi mnogo kalija, fosforne kisline in apnenca in sicer: bukov pepel 39 % 12.5% 9% hrastov pepel 75% 8% 3% borov pepel 45% 13% 7% smrekin pepel 45% 11.5% 6% lipi n pepel 32% 38% 5*% Pepel je izboren predvsem za napravo komposta, je važno gnojilo za dete-Ijišča, a trosi naj se ga v jeseni ali v zgodnji zimi, da se navleče dovolj vlage, ker je mnogo potrebuje. Na težkih, vlažnih tleh delu'je bolje, kot na suhih. Zatiranje bramorja. Kdo ne pozna bramorja! To je ostudna, kakih 6 cm dolga rujava, kratkokrila žuželka, ki s svojimi, za kopanje ustvarjenimi močnimi nožicami koplje dolge rove v zemlja. Posebno rije rad bramor v gnojni zemlji, in sicer mu taka zemlja ugaja, ker je na? vadno rahla in po zimi gorka. Zato ga največ najdemo na kromipirišču im v vrtih. Tu se hrani z mladimi korenikami in s tem dela veliko škodo. Seveda se tudi krompirja ne brani. Zato moramo bramorja zatirati, kjer le moremo. Zati? rati ga je najlažje s tem, da v jeseni, ali najkasneje v zgodnji zimi skopamo na zemljišču, kjer smo opazili bramorje kake pol metra globoke jamice v katere zasujemo toplega konjskega gnoja. V ta gnoj se bode radi njegove gorkote zbra? lo veliko število bramorjev. Tu napra? vijo tudi svoja gnezda. Spomladi, in sicer pred obdelovanjem dotičnega zemljišča, odkopamo dotične jamice in uničimo bramorje z zalego vred. Tudi pri oranju in kopanju je koristno pobijati jih. Čilskega solitra se uporabi v Italiji letno nad 1 milijon (kvimtalov v industriji in poljedelstvu. Na Francoskem ga uporabijo štirikrat toliko, to je okoli 4 milijone q, v celoti na celem svetu se ga uporabi nekaj nad 30 milijonov q. Koliko med Jugoslovani v Italiji? Mogoče tri vagone? Kajnit povzroča na njivah skorjo in in zato naj ga vsakdo takoj po trošenju podkoplje. Škorja na njivah škoduje žitu in vsem miladim rastliničam, zato se mora razrušiti. Branati smemo še le tedaj, ko je rastlinica pognala že drugo peresce; zemilja mora biti dovolj suha, da se drobi, ne pa maže in nabira pod brano. Nekaj rastlinic se pogazi in iflniči, a zato se razvijejo druge toliko bujnejše. Mahovje na travniku pravi, da primanjkuje zemlji apnenca, katerega pri-dodamo na ta način, da napeljemo cestnega blata. Tudi z žganim apnom moremo gnojiti in sicer na ta način, da denemo žgano apno v pletene koše, kjer ga samo v toliko pogasimo, da razpade, potem pa raztrosimo na vsakih 100 m2 10-20 kg tega prahu. Najprej kaže seveda izčistiti mah z železnimi grabljami. Uvoz krompirja za seme v Italijo je prepovedan, radi strahu' pred krompirjevim rakom, ki nastopa tu pa tam v Nemčiji in na Poljskem. To je najstrašnejša bolezen na krompirju, kolikor se jih do sedaj pozna, predvsem vsled tega, ker nimajo proti njej še nobenega zdravila. V Jugoslaviji, na katero smo glede izmenjave semenskega 'kromjnrja iv prvi vrsti navezani, te bolezni še ni, akoravno marsikdo od merodajnih činiteljev t* trdi. IZBIRAJ SEMENA! Lansko spomlad so mnogi vipavski in notranjski kmetje naročevali semen? ski krompir iz gorskih krajev. Iščejo, seme, ki je trpežno,- ni razvajeno in daje bogat sad. Naš dolinski kmet dobro zna, da kakršna setev, takšna žetev! Pri setvi je pa glavna stvar dobro seme. Kakšno naj bo dobro seme? Dobro seme mora biti debelo in tež? ko, popolnoma zrelo lepo napeto, čisto in zdravo. V težkem in debelem semenu je kal močnejša, v njem se nahaja veliko več živeža. Iz težkega semena vzrastle rastline so v mladosti veliko bolj trdne in se lažje upirajo neugodnemu vremenu ih boleznim. Kaj pa vidimo pri slabem semenu? Rastlina je šibka, podvržena boleznim, sad je reven. Iz medlega in lahkega semena dobiš medel pridelek. Zato je velikega pomena, da seme izbi? raš. Semensko žito vzemi z mesta, kjer naj lepše in enakomerno raste in kjer ima najtežje in nazdaljše klasje. To žito je treba posebej požeti in shraniti na su? hem prostoru. Izmlačeno zrnje je treba skrbno očistiti. Dobro je tudi, če vzameš za seme tisto zrnje, ki se osuje iz kla? sja na podu; tako zrnje je navadno naj? težje in najbolj zrelo. Pri turšici odbirajo skrbni kmetje semensko klasje že na njivi. Jemljejo take storže, ki zgodneje dozorijo, ki so dobro razviti im polni jeklenega zrnja. Iz storža naj otroci odberejo na sredi ležeče, najdebelejše zrnje. Domača tur? šica iz odbranega semena bo lepa in dobra. * Pri fižolu je seme pa še posebne važnosti. Izberejo (naj se le najdebelejša, zdrava, težka in zrela zrna za seme. Isto velja za grah. Razumni kmet že pozimi gleda na celo leto kmečkega dela, ki je pred na? mi. Da bo že začetek dober, si vsak želi. In začetek rasti in pridelka je dobra in skrbna setev. Zato po zimi izbiraj in pripravljaj 'seme za spomladanske dni. Kakor razumni gospodar že seda] izbiraš pri živini najbolj razvite in zdrave živali za ipleme, »talko (izbiraj pri rastlinah lc najboljši, zdrav in čist sad za setev. Sadjarstvo. Sadite lesko. Italija izvozi letno za desetine milijonov lir samih lešnikov, ki bi mogli tvoriti tudi pri nas znaten postranski dohodek. Sadike more vsak sam nabaviti, a ne kakšnih silabih vrst, divjih, temveč žlatnili vršit. Okoli starega grma se izkoplje 30 cin globok jarek, v katerega se poveznejo mladike in se jih zasuje toliko, da mole iz zemlje samo dve očesi. V enem leti^ so potem sadike gotove. Lešnike radi kradejo otroci, bo rekel marsikdo. V okolici Trsta pokradejo skoraj vise sadje, ker ga je malo, na Gorenjskem pa ne, ker ga je mnogo. Lesko v j e bi morali saditi vsi kmetje, ker ima skoro vsak zanje primeren prostor, a je velika večina prelena, da bi ga izrabila. Malorodovitno drevo pripravimo na ta način k rodovitnosti, da mu/ v razdalji lVs do 2 m od debla presežemo vse korenine in .ga na ta način prisilimo k tvoritvi novih mladih koreninic, ki zamorejo vsrkavati redilne snovi iz zemlje. Istočasno mu moramo tudi pognojiti in krono očistiti. Kdqr ne veruje, naj poskusi. Nerodovitnosti sadnih dreves je pri nas kriva predvsem lak ata, na kateri trpe skoro 'vsa sadna drevesa ipri nas. Krava brez soli, vode, suhega in močnega krmila ti ne bo dala mleka, dačno drevo pa ne sladkega sadja. Torej gnojite. Uvoz sadnih sadik je načeloma dovoljen, a precej otežkočen, ker mora na carinarnici v to določeni uradnik vsako iz inozemstva dospelo sadiko pregledati glede njenega zdravstvenega stanja. Lahko jo tudi zavrne iz same kaprice. Iz Jugoslavije je izvoz sadnih sadik zabra-njen, ker jih tam sami nimajo dovolj. — V tem oziru) bi pripomnili, da bodo v par letih na razpolago domače sadne sadike vseh vrst in sicer iz sadovnjaka g. Širce iz Godenj pri Tomaju, ki vzipositavlja to leto precejšen sadovnjak z nad 15.000 divjaki. ♦ * * Nabiranje cepičev za cepljenje sad* nega drevja. Pravočasno nabiranje in pravilna izbera je velike važnosti za prospeh sadjarstva. V tem po? gledu pri nas mnogo grešimo. Cc* piči se navadno tik pred cepljenjem naberejo neglede na vrsto in rodo* vitnost drevesa, od katerega se vza* mejo. To je velika napaka, ki se zelo maščuje. Cepiče, kateri se narežejo šele tik pred cepljenjem, so že preveč sočni in potem navadno ozelenijo prej, kakor sc sprimejo. Posledica temu je, da se po« sušijo. Cepič za cepljenje v glavo mora biti vedno manj sočen, kakor podlaga. Zato se morajo potrebni cepiči nabirati že v zgodnji spomladi, prej kakor posca= nejo sadna drevesa sočna. Pri nabiranju ni le paziti na dobro sadno vrsto, ampak tudi na to, da se nabirajo cepiči le od onih dreves, ki so dobro rodovitna. Zato je zelo napačno pobiranje cepičev od mladih dreves, ki niso še rodila, četudi vemo, da so dobre vrste. Nabrane cepiče je treba zvezati po vrstah v male snopi* če, zabeležiti jih z imenom vrste in jih spraviti v hladno klet ter jih zakopati v pesek. S tako pripravljehimi cepiči bo* ste imeli pri cepljenju boljše uspehe! Sadno drevje iz Jugoslavije. Iz raznih krajev smo dobili vprašanja, kako bi mogli dobiti sadno drevje iz Jugoslavije. Vsem tem sporočamo, kar piše št. 2. ljubljanskega »Kmetovalca«: Sadnega drevja letos ne bo! Kmetijska družba (za Sloves ttijo) ne. razpolaga za letošnjo pomlad z nikako množino sadnega drevja, ker v zadnjih letih ni bilo nikjer mogoče dobiti divjakov za cepljenje. Vsled tega naj se letos nihče ne obrača na Kme« tijsko družbo za dodelitev sadnega drevja. Pri trtah in v kleti. Trte gnojimo na ta način z umetnimi gnojili, da podkopljemo umetni gnoj med vrstami trt v vinogradu im ne neposredno k rastlinam, ker drevesa in vse rastline se hranijo edino potom najdrobnejših koreninic, ki so vedno najbolj oddaljene od debla. Polže preženemo iz kleti s trošenjem živega apna. Plesnobo spravi iz Meti svetloba in čist zraik. Najbolj po ceni je pogosto pre-zračenjc. Z apnom se tudi uniči ples-iooa- Duh po plesnobi se vinu odpravi, ako se dene v sod na vsak hi '% kg bukovega ali hrastovega oglja in pusti v sodu] skozi 6-8 tednov, nakar se vino pretoči. Razumen kletar nima v svojem vinu nikdar duha po plesnobi, ker sod po uporabi zažvepla, zabije in hrani na suhem a ne vetrnem prostoru,. Smrad vina po žveplu. Temu smradu so podvržena rada taka vina, ki smo jih napravili iz takega grozdja, ki je imelo vsled kasnega žveplan j a še žveplo na sebi. Časih dobi vino ta smrad tudi na ta način, da polnimo sode, ki smo jih proti plesnobi redno žveplali, ne da bi jih prej sprali in vnovič zažveplali. Da vino ne zadobi smradu po žveplu, zaprečimo s tem, da taka vina, ki smo jih napravili iz močno žveplanega grozdja, nekoliko prej pretočimo, kakor po navadi, ker vino se navzame tega smradu iz drožja. mo že smrdi, tedaj ga pretočimo v žveplan sod in vino bo ta smrad kmalu zgubilo. Marsikomu se bo čudno zdelo, da je potrebno pretočiti tako vino v žve* plan sod. Kdor pozna kemijo, si to lah* ko razloži. V hlevu. Prašiče krmimo trikrat na dan, da za-morejo pravilnejše prebaviti Ikrmo (oblo-do), ki ne sme biti nikdar prevroča. Za toplomer rabimo roko. Mladi prašiči imajo večkrat šibke noge in sploh vse kosti slabe, ker se jih krmi s krmo, ki ima malo apnenca. Talka krma je predvsem krompir in pesa. Kdor uporablja mnogo take krme, naj vzame na glavo in dan malo žličico klajnega apna in zmeša med krmo, a ne šele tedaj, ko se že začnejo šibiti noge, ker to bolezen je mnogo težje odpraviti kot onemogočiti. Mleko talk oj po molži precedimo, da spiavimo iz njega vse smeti, na katerih je nakopičeno na tisoče bakterij in ki povzročajo hitrejše skisanje mleka. Pravijo, da vsi oni ki to čitajo, manj naukov potrebujejo oni, ki tega ne čitajo. Zato širite »Gospodarski list«. Kužni katar na spolovilih razsaja silno po celi deželi in preti z uničenjem naše govedoreje. Zdravite vsi vso obolelo živino z zdravilom, imenovanim »bisulin«* Dobi se ga po znižani ceni pri dež. kmetijskem uradu v Gorici, Via Trieste 43. Kostolonuiica in mehkokostnost pri živini. Kakor lani tako se je tudi letos pojavila pri naši živini kostoiomnica vsled pomanjkanja rudninskih snovi v senu(' In drugih domačih krmilih. Priporoča se to- plo vsem živinorejcem, da uporabljajo an pokladajo živini, posebno mladi živini, mlečnim in brejim (kravam, redno fosforjevo kislo klajno apno. Zadružna zveza sprejema naročila za (klajno apno. Nove odredbe. Stroge kazni za nepostavno žganjekuho objavlja finančno ravnateljstvo v Trstu. Kdor tajno ali brez dovoljenja kuha žganje, bo kaznovan s za» porom od 3 mesecev do treh, kdor ne prijavi priprav za žganjekuho plača kazni od 100 do 1000 lir, kdor pokvari pečate na kotlih dobi zapor od 1 do 3 let, kdor ne prijavi hranjenje količine alkohola o 20 1 naprej se kaznuje kot tihotapec, kdor skuša podkupiti ali podkupi finančne uslužbence ali uradnike more biti kaznovan s zaporom do 5 let itd. Dac na žganjekuho se je povišal. Od novega leta sem je treba plačati 12 lir od litra čistega alkohola. Od enega litra žganja, ki ima navadno 50% alkohola bo treba plačati približno 6 lir daca. Glede žganjekuhe za domačo porabo, se bo v naših pokrajinah samo polovica daca plačevala, t. J. približno 3 lire od litra. Ta olajšava velja pa samo za dve leti. Potem bomo morali plačevati popolni dac, ali se je kuhalo žganje za domačo rabo, ali pa za prodajo. Vinski davek. V starih mejah kraljestva se plačuje 20 lir davka na hi vina. Pri nas dozdaj cega davka ni bilo treba plačevati, ker je deželna uprava pobirala 15 lir od hi vina. Ko bo deželna uprava nehala delovati, bo najbrže obveljala ta naredba tudi za naše kraje. Pristojbina za menice. Davčni urad v Gorici naznanja občinstvu sledeče: na menice se smejo staviti kot pristojbina le posebne menične in ne navadne znam* ke, in sicer nikdar v večjem številu ka* kor štiri. Preluknjevanje meničnih znamk se vrši samo na davkariji. Polnoletnost sc doseže sedaj pri nas z dovr* šenim 21. letom. Za ženitev potrebuje sin oče« tovo dovoljenje do dovršenega 25. leta. Vojaška služba traja 18 mesecev. Okrajšan je te dobe morejo doseči vojaški obvezanci v sle* dečih slučajih: 1. Edini sin očeta ki ima 65 let, ali je vsled neozdravljive bolezni ali kakega telesne* ga pogreška nesposoben za delo, ali ki jc pogrešan, ali pa če je na 12 let ječe obsojen in zaprt. 2. Prvorojeni sin očeta v istih okoliščinah, če nima drugega nad 16 let starega sina. 3. Edini sin mas tere vdove. 4. Prvorojeni sin matere vdove, ki nima drugega nad 16 let starega sina. 5. Edini vnuk 70 let starega deda, če nima drugih nad 16 let starih sinov. 6. Edini vnuk stare matere vdo« ve, če nima drugih nad 16 let starih sinov. 7. Pr< vorojeni sirot, ki nimajo ne očeta ne matere, če nima nad 16 let starega brata. 8. Edini brat sester sirot, ki nimajo ne očeta ne matere, če so nepo* ročene ali pa vdove in nimajo nad 16 letnih si* nov. 9. Zadnje rojeni sirot, ki nimajo ne očeta ne matere, ako so drugi bratje vsled neozdravlji« ve bolezni ali kakega telesnega pogreška nespo* sobni za delo. 10. Prvorojenec vdove matere, ali pa prvorojenec sirot, ali pa edini preostali lastne družine, če je oče umrl vsled ran ali bolezni doc bljenih v vojaški službi. Razen tega uživa ugod« nosti, komur je krvni brat umrl vsled ran ali bo< lezni dobljeni v vojaški službi, čigar krvni brat je invalid ali upokojen vsled vojaške službe. Te olajšave pa veljajo le za enega brata. Kdor bi hotel bolj natančno poznati tozadevni odlok, ga dobi objavljenega v uradnem listu (Gazzetta ufficiale) dne 9. januarja 1923 št. 6. Obrtni davek 1922—23 v novih pokrajinah se odmeri na podlagi določb kraljevega odloka dne 4. januarja 1923, št. 15 (Gazzetta ufficiale dne 17. januarja 1923, št. 13). Raztegnitev finančnih in poštnih zakonov na nove province. Pripravljajo se razni kr. odloki, s katerimi se raztegnejo na nove pokrajine finančni in poštni zakoni. * * * Uvoz na goriški trg v letu 1922. Te dni je izšel pregled čez 'množine sadja in zelenjave, ki so prišle leta 1922 na trg v Gorico. Dežela je v tem letu prinesla v mesto 36.782 kvintalov blaga v vred* nosti 4 miljonov 544 tisoč lir. Leta 1921 je prišlo v mesto le 30.259 kvintalov bla* ga v vrednosti 3 milijonov 814 tisoč lir. Leta 1922 je torej zrasel promet za 6523 kvintalov, vrednost pa poškočila za 730 tisoč lir. Iz teh številk vidimo, da se na* še poljedelstvo zopet oživlja in da se približuje goriški trg svojemu predvoj* nemu pomenu. VABILO na redni občni zbor »KMEČKE BANKE« registrovane zadruge z omejeno zaves zo v Gorici, ki se vrši v četrtek dne 8. marca 1923 ob 13. uri v Gorici, Piazza De Amicis 12, I. nadstrp. s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo na* čelstva in nadzorstva. 3. Potrdilo raču* nov za leto 1922 in sklepanje o razdelit* vi čistega dobička. 4. Čitanje revizij* skega poročila »Zadružne zveze« ter vkrepi vsled istega. 5. Volitve načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti. Ako bi ob določeni uri ne bilo nav* zoče zadostno število članov, se vrši občni zbor 1 uro pozneje z istim dnev* nim redom, ne glede na število navzočih članov in zneska deležev, ki so zastopa* ni, — Odbor. Zadružna zveza vpisana zadruga z omejeno zavezo v Gorici, Corso Verdi št. 32.1. nadstr. uraduje ob delavnikih od 8. do 12. 88 88 Zveza zastopa in varuje koristi pridruženih zadrug, izvršuje nad njimi po zakonu revi* zijo, daje nasvete in navodila pri ustanavs ljanju novih zadrug, skrbi za denarno iz* ravnavo, to je, sprejema od zadrug vloge in jim daje posojila, posreduje po možno* sti pri nakupovanju blaga (umetnih gnojil, modre galice, žvepla itd.) in pri prodaji pridelkov, uporablja vsa postavna sredstva v pospeševanje zadružništva in v povzdigo — — kmetijstva in domače obrti. — — na JOSIP KERŠEVANI, mehanik in puškar kO m'wr v Gorici, Stolni trg 9 naznanja sl. občinstvu da mu je na novo došla velika množina blaga iz svetovno znanih tovarn. Novo došlo blago prodajam po jako znižanih cenah. Na pr. šivalne stroje Orig Mundlos, Pfaff, Gritzner, Adler, Neuman, Afrana in Winselmann. Posebno opozarjam cenj. šivilje in neveste na strokovni poduk za umetno vezanje in krpanje, katerega dajam brezplačno. Dvokolesa; Orig. Puch, Orig. Stiria. Orig. Start, Waffenrad, Regent, Kosmos, Helical in mala motorna kolesa. Velika izbira pušk, samokresov, patron, dinamitnih patron, smodnik za razstreljevanje kamnov in za lovce, ter potrebščine za zgoraj omenjene premete. Lutna delavnica in popravljalnica Stolni trjf. štev 3. Z jamstvom prodajam šivalne stroje, dvokolesa in puške tudi na mesečne obroke Za točno, solidno postrežbo in konkurenčno ceno jamči JOSIP KERŠEVANI, mehanik in puSkar. v I Čevljarska zadruga v MIRNU pri Gorici izdeluje vsakovrstno obuvalo poznano pod i m e n o m ADRIA čevlji Edino domače zadružno podjetje te stroke, ki si je pridobilo vsestransko priznanje. Izdeluje čevlje, ki v ličnosti in trpežnosti prekašajo vse druge te-vrstne izdelke. LASTNE PRODAJALNE: v Gorici, Corso Verdi 32, v Trstu, ulica Rettori 1, v Celju, Narodni dom. - Razpošilja tudi naravnost iz tovarne v Mirnu na debelo in na drobno. Zveza soriških delavnih in proizvajalnih zadrug Reg. zad. z om. zav. GORICA, Via Mazzini (Municipio) 41. nad. VČLANJENIH ZADRUG 45. Prevzema vsa obnovitvena kakor tudi druga v stavbno in proizvajalno stroko spadajoča dela, ki jih izvršuje sama ali potom pridruienih stavbenih zadrug. •• Vojnooškodovanci izročite obnovitvena dela le našim stavbenim zadrugam. Izdaja »Zadružna zveza" v Gorici. - Tisk »Narodne tiskarne" v Gorici.