1
0 st. 152
(15.880) leto LIH.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13; maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI - DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do

1 1944 se je tiskal v tiskarni 'Dober-Trebuši, od 18. sep-‘ 'Slove-
4<>o


PETEK, 27. JUNIJA 1997
ALBANIJA / VSE BOLJ NAPETO PRED NEDELJSKIMI VOLITVAMI
Oboroženi spopadi v Vlori Tanki po ulicah Tirane
Vranitzl<y: Morebitna odložitev volitev bi položaj samo poslabšala
RIM / PO VEČERNEM SREČANJU PRODIJA S SINDIKATI
Manj napeto k soočanju o reformi socialne države
RIM - V sredo se bo pričel drugi krog pogajanj o reformi socialne države, nova konforontacija pa bo osnovana drugače kot prvo soočenje in sicer bo razdeljena po tematikah, da bi tako našli stične točke o posameznih problemih v vidiku celptnega dogovora.
Za tak pristop so se domenili na
»tajni večerji«, večernem srečanju med sindikalnimi tajniki in Prodijem z najožjimi sodelavci. Dogovarjanje o reformi socialne države so »razstavili« na veC delov, pogajanja bodo spet pričela v sredo z razpravo o zaposlovanju in davčnem sistemu, kot so v bistvu zahtevali sindikati, ki so očitali vladi,
da sta ti temi izpadli iz začetnega vladnega poročila. O sami reformi pokojninskega sistema, ki je najbolj pereCa točka soočanja o reformi socialne države, pa bodo zaceli razpravljati 15. julija, ko bodo tudi preverili rezultate pokojninske reforme iz leta 1995.
Na 2. strani
TIRANA - Napetost v Albaniji narašča vzporedno z bližanjem datuma političnih volitev. V Vlori je tudi včeraj prišlo do streljanja med nekim volilnim shodom, pri Čemer je bil 22-letni fant ubit, po nepreverjenih vesteh pa naj bi bili prejšnjo noC blizu Vlore ubiti tudi trije aktivisti Berisheve Demokratske stranke. Vse bolj napeto pa je tudi v Tirani, kjer so se po ulicah policijskim oklepnim vozilom pridružili tudi težki vojaški tanki. Na sedež ambasade Evropske unije so prejšnjo noC odvrgli bombo, ki je na srečo povzročila le manjšo škodo.
Bivši avstrijski kancler Franz Vranitzky, ki ima kot odposlanec Oecd nalogo nadzorovati nad potekom volitev v Albaniji, je na včerajšnji tiskovni konferenci v Tirani dejal, da je optimizem danes luksus, pesimizem pa ni koristen, zato »je realizem edina izbira, ki nam preostaja«. Bivši kancler je priznal, da je položaj »negotov in zapleten«, da pa bi morebitna odložitev volitev položaja nikakor ne izboljšala, ampak ga kvečjemu poslabšala. Vranitzky je tudi povedal, da je moral zastaviti ves svoj ugled, da bi preprečil, da bi imeli obe glavni nasprotujoči si stranki, demokratska in socialistična svoj zaključni shod v Tirani ob isti uri
Na 9. strani
Sklepi razširjenega sestanka o PD
V sedanji težavni fazi reševanja Primorskega dnevnika je nujno srečanje' politiCno-tehniCne delegacije slovenske manjšine z najvišjimi predstavniki Nove tržaške kreditne banke, da se na osnovi jamstev družbe Dom doreče dogovor o bančnih posojilih, ki bi omogočili izpeljavo finančnega naCrta, ki si ga je zastavila Zadruga Primorski dnevnik. To je glavni sklep včerajšnjega razširjenega sestanka na sedežu družbe Dom, ki so se ga udeležili predstavniki vseh komponent slovenske manjšine v Italiji in upravni in nadzorni odbori družb Prae in Dom in Zadruge PD. Na predlog udeležencev včerajšnjega srečanja delegacijo sestavljajo Miloš Budin, Stojan Spetič, Ivo Jevnikar, Boris Kuret in Mirko Primožič. Vsekakor bi se delegacija morala srečati z vodstvom banke pred upravnim odborom NTKB (sklican je za ponedeljek) v želji, da bi lahko banka že v ponedeljek sklepala.
Na včerajšnjem razširjenem sestanku je namreč družba Dom potrdila sklepe upravnega sveta, in sicer tako zvišanje jamstva z nepremičninskim premoženjem kot tudi nudenje dodatnih jamstev za anticipacije državnih prispevkov družbi Prae v obliki hipoteke druge stopnje, uresničitev slednje pa so upravitelji in nadzorniki nujno vezali na občni zbor.
Glede na vse tesnejše roke so bili zbrani mnenja, da je nujno Čimprejšnje jasno stališče banke. V kolikor bi bilo odklonilno, se bodo udeleženci včerajšnjega srečanja nemudoma sestali v ponedeljek, da bi sklepali o potrebnih korakih.
Ob zaključku včerajšnjega srečanja je predsednik zadruge Primorski dnevnik Boris Kuret dejal, da se bo glede odstopa iz upravnega sveta družbe Prae odločal po ponedeljkovih razgovorih z vodstvom NTKB, katerih se namerava udeležiti.
Vsekakor pa so udeleženci razširjenega srečanja, kljub različnim pogledom o nekaterih aspektih, potrdili pripravljenost in splošno zavzetost, da se zagotovi obstoj Primorskega dnevnika.
DZ bo razpravljal o Slovencih v Italiji
LJUBLJANA - Državni zbor .je sprejel dnevni red 6. rednega zasedanja, pri Čemer je na predlog Jelka Kacina sklenil, da obravnava tudi položaj slovenske manjšine v sosednji Italiji ter uresničevanje resolucije o položaju avtonomnih slovenskih manjšin v sosednjih državah in s tem povezanimi nalogami državnih in drugih dejavnikov na tem področju.
Za vključitev problemov manjšine na dnevni red so se odločili, kot je dejal Kacin, na podlagi nedavnega obiska parlamentarne delegacije pri zamejskih Slovencih na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji.
Na 3. strani
O Somaliji polemike in novo pričevanja
RIM - Tudi včeraj so se nadaljevale polemike in nasprotujoče si izjave o domnevnem nasilju italijanskih vojakov med misijo v Somaliji. Predsednik vladne komisije Ettore Gallo je izjavil, da v poročilih Sismija ni bilo »nic zanimivega«, po pisanju nekega dnevnika pa je Sismi vedel za primere nasilja. Medtem so ugotovili, da je bilo pričevanje bivšega pripadnika brigade »Folgore« Benedetta Bertinija docela izmišljeno, a tednik »Espresso« je v Somaliji staknil domačina, ki naj bi ga bili mučili z elektriko.
Na 2. strani
Konvencija med vlado in RAI spet izključuje Benečane
RIM - Slovenci iz videmske pokrajine so kljub številnim protestom, zahtevam in zbiranju podpisov po Benečiji izključeni tudi iz nove konvencije med predsedstvom italijanske vlade in družbo RAI o javnih televizijskih oddajah za manjšino. Glede radijskih oddaj pa ni sprememb.
Novo konvencijo so podpisali v Rimu 11. junija, zdaj pa jo mora odobriti še odlok predsednika republike, nakar jo bodo objavili v Uradnem listu.
Na 2. strani
ŠOLSTVO / ZRELOSTNI IZPITI
Pisali dingo nalogo
TRST, GORICA - Po dveh dneh so se letošnji zrelostni izpiti že prevesili proti drugi polovici. 220 kandidatov s Tržaškega in Goriškega je včeraj pisalo drugo pisno nalogo, ki je bila specifična za vsako vrsto šole. Na znanstvenem liceju so reševali matematične neznanke, na klasičnih licejih so prevajali Seneko, na pedagoških licejih so pisali o prepovedih v družbi in o otrocih, na trgovskem tehničnem zavodu o nadzoru v podjetjih. Na poklicnem zavodu se je težavam, ki so jih predstavljale naloge, pridružil še pomanjkljiv in v nekaterih primerih kar nerazumljiv prevod. Prihodnji teden bodo na sporedu še ustni izpiti.
Na 5. in 10. strani
Danes v Primorskem dnevniku
V	Trstu za zdravstvo v Bosni
Bosanska delegacija je podpisala v Trstu sporazum za gradnjo farmacevtske industrije v Tuzli; pričelo se je zbiranje sredstev za mostarsko bolnišnico.
Stran 5
Oropali bančnega uslužbenca
V	središču Trsta sta pri belem dnevu roparja napadla bančnega uslužbenca in mu odnesla 60 milijonov lir.
Stran 5
Dramski festival v Mavhinjah
V	okviru 2. zamejskega festivala amaterskih dramskih skupin v Mavhinjah je bilo sinoči v ospredju narečno gledališče, danes pa bodo prišli na svoj raCun otroci.
Stran 6
Plošča o Šmarnimiši
Na Japonskem je pred Časom izšla plošCa o rezijanski ljudski glasbi, ki jo je pripravil saksofonist John Zom.
Stran 8
Festival lutkovnih gledališč
Letošnja goriška prireditev bo potekala v sodelovanju z mariborskim in celovškim festivalom
Stran 10
RIM / PO »TAJNI VEČERJI« PRODIJA S SINDIKATI
Nov krog za refoimo socialne države
Soočanje tudi o tematikah, ki so jih predlagali sindikati
RIM - Kaže, da postajajo večerje stalnica pri reševanju pomembnejših vprašanj: po znameniti večerji, na kateri so se Fini, Berlusconi, Marini in D’Alema dogovorili o reformi . državnega ustroja, je tokrat na vrsti »tajna večerja« za reformo socialne države. Po začetnih demantijih vseh zainteresiranih, se je izvedelo, da se je srečanje res odvilo in da so se ga udeležili predsednik vlade Prodi, vicepremier Veltroni, podtajnik predsedstva Micheli, zakladni minister Ciampi in minister za delo Treu na eni strani in trije tajniki Cgil, Cisl in Uil Cofferati, D'Antoni in Larizza na drugi strani. Vse kaže, da so se domenili, da bodo dogovarjanje o reformi socialne države »razstavili« na pet delov in sicer na tematike zaposlitve, zdravstva, davkov, pokojnin in socialnega skrbstva, da bi tako lahko dosegali delne sporazume, in na tej osnovi zgradili celotni dogovor.
Včeraj popoldne je minister Treu potrdil, da se bodo pogajanja spet pričela in sicer v sredo z razpravo o zaposlovanju in davčnem sistemu, torej o temah, ki ju v prvem krogu pogajanj vlada ni izpostavila, za kar so jo
sindikati ostro kritizirali. Očitno je »tajna večerja«, v resnici večerno srečanje v ugledni Vili Madama, obrodila sadove in zgladila pot konfrontacije sindikatov z vlado, ki je pristala, da se drugi krog prične prav s tematikama, ki sta najbolj pri srcu sindikatom: zaposlitev in davčni sistem oz. davčna utaja. O najbolj pereči temi, reformi pokojninskega sistema, pa bodo zaceli razpravljati šele 15. julija, kot je vCeraj napovedal minister Treu. V tem okviru bodo tudi preverili rezultate pokojninske
reforme iz leta 1995, glede Cesar se podatki vlade, industrijcev in drugih podjetnikov ter sindikatov odločno razhajajo. Sindikati še zlasti na-glašajo, da bi bilo treba izvzeti postavke socialnega in solidarnostnega značaja, ki ne bi smele bremeniti pokojninskega sistema, Se zlasti pa ne bi smeli na osnovi teh neupravičenih izračunov krčiti pokojnin.
Vsekakor politični in podjetniški svet pozitivno ocenjuje pristop k novemu krogu
pogajanj, ki naj bi ga
vodili neprekinjeno do končnega dogovora, Nekatera združenja, kot n.pr. organizacija obrtnikov, so sicer kritična do izbire, da postavijo na prvo mesto razprave tematiki zaposlovanja in davčne politike, kot so zahtevali sindikati. Da se vendarle nekaj premika v pozitivno smer, pa čeprav previdno, dokazuje tudi ugodna ocena tajnika Cisl D’Antonija glede predloga predsednika Confindu-strie Fosse, da bi odprav-ninske sklade spremenili v sklade za dopolnilne pokojnine.
Scalfaro v Kanadi: Italija polnopravno v Evropo
TORONTO - Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro je drugi dan uradnega obiska v Kanadi ocenil petletna prizadevanja za rešitev italijanskega gospodarstva. Teklo je leto 1992, ko je bil povsem nepričakovano izvoljen za predsednika, obdobje pa je sovpadalo z najhujšo krizo italijanske ekonomije. Lira se je nahajala v zelo hudem položaju. Takratni guverner Banke Italije Carlo Azeglio Ciampi se je vsaj enkrat tedensko podal na Kvirinal, da bi mu poročal o vse bolj majavi valuti. Obstajala je nevarnost, da bi mednarodni trgi odrekli svoje zaupanje Italiji, kar bi lahko imelo za državo katastrofalne posledice. Kljub težki situaciji pa sta
si italiansko gospodarstvo in lira v zadnjih petih letih tako opomogla, da lahko sedaj z zaupanjem gledata v vključitev v evropski denarni sistem.
Scalfaro je v tej borbi za preživetje poleg Ciampija, ki je nato postal zakladni minister, omenil vlado in predsednika vlade. Dejal je, da se ima država njim in še mnogim drugim zahvaliti, da bo lahko skupaj z drugimi državami »prispela v Evropo« in s tem uresničila »evropske sanje« Al-cideja De Gasperija.
Scalfaro je nato nadaljeval obisk v Ottavvi, kjer bodo potekala uradna državniška srečanja, danes pa bo obiskal še Montreal, zadnjo etapo njegovega obiska v Kanadi.
SLOVENSKE TV ODDAJE / KONVENCIJA RAI-VLADA
Benečani spet izven konvencije
Podpisani dogovor zapade konec leta V kratkem dekret predsednika republike
RIM - Slovenci iz videmske pokrajine so kljub številnim protestom, zahtevam in zbiranju podpisov po Benečiji izključeni tudi iz nove konvencije med predsedstvom italijanske vlade in družbo RAI o javnih televizijskih oddajah za manjšino. Glede radijskih oddaj pa ni sprememb. Novo konvencijo so formalno podpisali v Rimu 11. junija, zdaj pa jo mora odobriti še z odlokom predsednik republike Oscar	L.Scalfaro,
nakar jo bodo objavili v Uradnem listu. Sele tedaj (za to bo treba najbrž počakati nekaj tednov) bo postala pravnomočna.
Novost konvencije je v tem, da v enem besedilu nadomešča ločeni konvenciji za radijske in televizijske sporede v slovenščini ter za deželne oddaje italijanskega radia. Število predvidenih ur oddajanja se ni spremenilo, pač pa se je nekoliko dvignil znesek, ki ga država plačuje radiotelevizijski družbi RAI za televizijske sporede. Predvidena sredstva za radijske oddaje v
slovenščini pa ostajajo daleč nižja od zneskov, ki jih namenjajo oddajam ostalih jezikovnih manjšin v Italiji.
Zanimivo je, da bo še ne polnomočna pogodba med rimsko vlado in radiotelevizijsko ustanovo za-
padla že konec tega leta, ko naj bi pristojna telesa ponovno preverila • obliko uslug, ki jih nudi družba RAI, in obveznosti države na tem področju.
Na sliki KROMA deželni sedež Raia v Trstu.
NOVICE
Morda bodo umaknili vse popravke k tekstu Boata
RIM - V dvodomni komisiji se je vCeraj nadaljevala razprava o besedilu, ki ga je o reformi sodstva izdelal Boato in o popravkih, ki so bili k temu besedilu vloženi. Kljub temu, da so zgladili nesporazume med DSL in PPL in je glede nekaterih popravkov Pol svoboščin pokazal »odprtost«, pa niso se mogli sporazumeti o vprašanju ločevanja karier ah razlikovanja sodniških funkcij. V komisiji se tako vse bolj utrjuje domneva, da bodo vsi umaknili popravke, kar bi pomenilo, da bi prešli neposredno na glasovanje o Boatovem besedilu. Velja še omeniti, da se je v komisijo vrnila Severna liga, H je tudi predstavila tri popravke.
O reformi mature sedaj poslanska zbornica
RIM - Potem ko je senat odobril reformo zrelostnih izpitov, se bo s tem vprašanjem sedaj ukvarjala poslanska zbornica. Za vladni zakonski osnutek se je izreklo 113 senatorjev, 39 je glasovalo proti, eden se je vzdržal (proti je bil Pol svoboščin, Ceš da bi se bili morali prej izreci o reformi šolskih ciklusov). Izpiti ne bodo več »zrelostni«, temveč »zaključni«. Osnutek nadalje predvideva, da bodo tri pismene naloge (prva bo v italijanščini, druga se bo razlikovala glede na posamezno šolo, tretja bo o splošni kulturi), ustno izpraševanje pa se bo nanašalo na vse predmete. Novosti bodo tudi pri komisiji (sestavljalo jo bo osem profesorjev, štirje notranji in štirje zunanji, predsedoval pa ji bo zunanji elan) ter pri ocenjevanju, ki bo zaobjelo tako pismeni kot ustni del (prvotno je bilo predvideno, da ob negativni oceni pri pismeni nalogi ni mogoč pristop k ustnemu delu).
Dan proti mamilom
RIM - Slika, ki izhaja iz letnega poročila predsedstva vlade in iz raziskave univerze »Tor Vergata« za OZN, lahjko samo navdaja z zaskrbljenostjo: veča se število smrtnih žrtev, veča se poraba marihuane (tud zaplembe tega mamila se večajo), razmere v zaporih ostajajo težke, medtem ko se niža jemanje težkih mamil, a mladi se vse bolj zatekajo k amfeta-minom. Vseh odvisnikov naj bi bilo od 170 do 416 tisoč, za mamila pa naj bi letno porabili od 10 tisoč do 21 tisoč milijard lir.
RIM / PRIMERI NASILJA V SOMALIJI
Ssmi naj bi bil o vsem seznanjen Tednik Panorama objavil izmišljotine
Bivši pripadnik brigade »Folgore« Bertini si je za denar izmislil nasilje
RIM - »Razumem, zakaj poročilo Sismija ni nikoli prišlo do tedanjega obrambnega ministra Fabia Fabbrija. V njem ni bilo nič zanimivega.« Tako je vCeraj izjavil Ettore Gallo, predsednik vladne komisije, ki mora raziskovati morebitne primere nasilja italijanskih vojakov med misijo v Somaliji. Gallo je še dodal, da poročilo omenja samo govorice, kakšen primer trenja med somalskim prebivalstvom in italijanskim kontingentom, vendar ni nikjer nobenega imena in niti specifičnih epizod. Kot je včeraj pisal neki vsedržavni dnevnik, pa so bili pri Si-smiju že svojCas o vsem dobro seznanjeni, vendar Vseh poročil svojih agentov iz Somalije niso pošiljali na pristojna mesta (Cesis, torej organ, ki koordinira službe, neposredno odvisne od predsedstva vlade, naj bi bil prejel samo osem poročil). Pred dvema tednoma je Sismi z vsem, kar je imel na razpolago, seznanil ministra Andreatto, ki naj bi bil dokumente naslovil vojaškemu pravd-ništvu, pravdništvu v Livornu in pristojnemu par-
lamentarnemu odboru. V enem iz poročil, iz marca 1995, naj bi bil omenjen tudi primer spolnega na-siljea treh italijanskih vojakov nad nekim somalskim dekletom. Trojico naj bi takoj identificirali in odpoklicali domov, kar pomeni, da so bile tajne službe o vsem seznanjene. Nobenega poročila pa ni o marešalu Licausiju, ki je pisal poročila in je skrivnostno umrl v Somaliji.
Včeraj se je oglasil tudi Andreatta, ki je ponovil odločenost, da resnica Cim-prej pride na dan, tako da sramota ne pade na vse oborožene sile, temveč samo na morebitne posameznike. Do Andreatte pa je bil zelo oster senator Stefane Semenzato (zeleni): obrambnega ministra je obtožil, da je vedel za zadnji primer nasilja, vendar ga je zamolčal bodisi parlamentu kot pristojnim komisijam. Ker so svojCas krivce izsledili, je dejal Semenzato, so za primer zanesljivo vedeti vsi nadrejeni, vse do generala Loia, a nihče se ni obrnil do sodstva.
Resnica o Somaliji bo vsekakor s težavo prihajala na dan in ne bo lahko ugo-
toviti, kaj se je dejansko dogajalo, o Čemer pričata tudi včerajšnja primera. Bivši pripadnik brigade Folgore, 23-letni Benedetto Bertini (na sliki AP), je priznal, da je v nedavnem intervjuju za tednik Panorama natresel le kup laži: denar je potreboval za nakup mamil in si je vse
izmislil, od ubijanja žensk in otrok do pretepanja nekega starca in otroka. Po prvem intervjuju je Bertini urednikom tednika obljubil nove fotografije, na račun so mu že dali milijon lir. Nobenih fotografij pa ni imel, z britvico se je sam ranil po trebuhu, nakar se je zatekel v bolniš-
nico, na oddelek za prvo pomoč. Izjavil je, da so ga napadli neznanci, ki naj bi mu odnesli fotografije. Zdravnikov ni prepričal, tudi policiji se je njegova pripoved zdela sumljiva, zmedel se je, začel je trditi, da je bil ranjen v spopadu z nekim prekupčevalcem z mamiti. Naposled je priznal, da je zgodba izmišljena. Odgovorni urednik tednika Panorama Giuliano Ferrara se bo v novi številki opravičil bralcem.
Tednik Espresso pa je okrog 95 km severno od Mogadiša izsledil domačina, Adena Abukara Alija: poznamo ga s fotografije, na kateri leži na tleh, medtem ko se nadenj e lektro-dama v rokah sklanja italijanski vojak Valerio Er-cole. Somalec je potrdil, da so ga mučili skupaj z njegovima rojakoma in da je pripravljen tudi pričati pred sodiščem, ki bi se morebiti ukvarjalo z njegovim primerom ter se predstaviti kot civilna stranka. 2e včeraj sta se oglasila odvetnika Valeria Ercoleja in dejala, da so izjave Somalca, ki bodo obvaljene v prihodnji številki tednika, izmišljene.
SLOVENIJA / ODOBREN DNEVNI RED PRIHODNJE SEJE DRŽAVNEGA SVETA
DZ bo obravnaval tudi položaj Slovencev v Italiji
Govor bo tudi o uresničevanju resolucije o manjšinah
. LJUBLJANA - Državni zbor je sprejel dnevni red 6. rednega zasedanja, na katerem bodo poslanke in poslanci obravnavali 41 zadev.
Predloženi dnevni red so poslanci dodatno razširili z obravnavo položaja slovenske manjšine v sosednji Italiji ter uresničevanja resolucije o položaju avtonomnih slovenskih manjšin v sosednjih državah in s tem povezanimi nalogami državnih in drugih dejavnikov na tem področju.
Po besedah predsednika parlamentarnega odbora za mednarodne odnose in enega izmed predlagateljev omenjene razširitve Jelka Kacina (LDS), so se za predlagano razširitev odločili na podlagi nedavnega obiska parlamentarne delegacije pri zamejskih Slovencih na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji, kar je poslance tudi prepričalo o nujnosti Čimprejšnje razprave o še vedno neuresničenih sklepih državnega zbora iz preteklega leta.
Več vsebinskih razprav in zapletov je pri določanju dnevnega reda sprožilo odločanje o hitrih zakonodajnih postopkih, kjer je parlamentarna večina najprej zavrnila interventno sprejemanje predloga Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) za noveliranje zakona o praznikih in dela prostih dnevih, po katerem naj bi med državne praznike uvrstili 15. september, ko se je leta 1947 matični državi priključil večji del Primorske, ob tem pa naj bi ukinili praznovanje 27. aprila - dneva upora proti naci-fašizmu. Prav zaradi slednjega je večina zavrnila predlagani hitri postopek, DZ pa bo na potekajoči seji predloženi zakon pospremil le skozi prvo obravnavo v rednem zakonodajnem postopku. (STA)
Drnovškov poziv strankam za ustavne spremembe
LJUBLJANA - Na srečanju s predsedniki parlamentarnih strank sem danes napovedal, da bom parlamentu takoj ponudil glasovanje o zaupnici vladi, Ce bosta ustava spremenjena do 15. julija, evropski sporazum pa ratificiran do konca julija, Slovenija pa kljub temu ne bo sprejeta v polnopravno Članstvo Evropske unije v prvem krogu širitve, je dejal predsednik vlade Janez Drnovšek na včerajšnji novinarski konferenci trk pred odhodom v Amsterdam, kjer se bo danes udeležil srečanja med vodstvom EU in pridruženimi članicami.
Premier Drnovšek je opozoril, da bo "zgodba povsem drugačna", Ce do omenjenih skrajnih rokov ustava ne bo spremenjena,
evropski sporazum pa ne bo ratificiran. V tem primeru bo po mnenju predsednika vlade namreč očitno, da nekatere parlamentarne stranke ne želijo ratifikacije evropskega sporazuma in hitrega vključevanja v EU. Po Drnovškovih besedah bo boj paC nato potekal na notranjepolitičnem prizorišču, "Čeprav bi bilo bolj korektno, da bi tisti, ki so proti Evropi, to jasno povedali". Kot meni premier, bi tako v Sloveniji imeli bolj normalne pogovore o evropski in protievropski usmeritvi, tako kot V drugih evropskih državah, ne pa takšnega pristopa, ki pomeni le zavlačevanje in zapletanje brez jasnih stališč do tega, kaj si kdo dejansko misli o evropski integraciji. (STA)
KOROŠKA / KONČANA TRIDNEVNA »IGRA ZA ZELENO MIZO«
Po alarmni vaji se je spet vnela polemika o JE Krško
CELOVEC - Nuklearka Krško spet buri duhove na Koroškem. Včeraj so sicer zaključili tridnevno alarmno vaja pod geslom »Situacija Krško« z domnevo, da se je v slovenski jedrski elektrarni zgodila huda nesreča, pri kateri je prišlo do izstopa radioaktivnih snovi in se je radioaktivni oblak premikal v smer Koroške, hkrati pa se je vnela nova politična razprava med zagovorniki in nasprotniki zaprtja elektrarne.
Tridnevna alarmna vaja, ki je v nasprotju z napovedmi bila vse prej kot spektakularna, se je v bistvu omejila na »igrice pri zeleni mizi«, edinole v občini Šentjakob v Rožu so zadnji dan organizirali večjo vajo, pri kateri je sodelovalo veC požarnih bramb, Rdeči križ, enote civilne zaščite ter tudi žandamerija in vojska.
V okviru vaje so v preteklih treh dneh v prvi vrsti preverili učinkovitost varnostnih mehanizmov na upravni ravni v primem tovrstne nesreče. Sodelovali so predvsem javni uradi - od centrale za katastrofe pri uradu koroške deželne vlade, preko okrajnih glavarstev v Beljaku in VVolf-sbergu do občin Šentjakob v Rožu in Labot, v določenih fazah alarma pa so sodelovale tudi tradicionalne organizacije civilne zaščite, kot so RdeCi križ, požarne hrambe, policija in žandarmerija, vojska ter koroški mediji; Avstrijska radiotelevizija (ORF) je npr. stalno informirala o razpletu oz. prebivalcem nudila nasvete o potrebnih ukrepih za Čimbolj .učinkovito
zaščito pred sevanjem.
Generalna alarmna vaja, Četrta tovrstna v povojni zgodovini Koroške, se je končala z zakjucno analizo položaja s strani predstavnikov vseh organizacij in ustanov, ki so sodelovali. Spremljalo pa jo je tudi približno 30 opazovalcev iz drugih zveznih dežel, iz Slovenije, Madžarske, Luksemburga, Nemčije in celo Evropske unije.
Znatno veC prahu kot alarmna vaja pa je dvignila vest najveCjega koroškega dnevnika »Kleine Zeitung«, ki je v včerajšnji izdaji na prvi strani poroCal, da v Sloveniji ne načrtujejo zapreti nuklearko, temveč z investicijami v višini skoraj sto milijonov ameriških dolarjev celo še dvigniti njeno zmogljivost. Deželni tajnik svobodnjakov Helmut Prasch je takoj govoril o »provokaciji napram deželi Koroški« in ob tem opozoril, da slej ko prej velja sklep koroškega deželnega zbora, da bo Koroška podprla pristop Slovenije k Evropski uniji le v primeru zaprtja nuklearke.
ZivCno reakcijo svobodnjakov je skušal relativira-ti deželni glavar Christof Zer-natto. Preko deželne tiskovne službe je dal sporočiti, da je sicer slej ko prej cilj »številka ena« koroške politike, da Slovenija in Hrvaška predčasno izstopita iz kroga držav, ki koristijo jedrsko energijo, dodal pa je, da je do tedaj treba storiti vse za varnost nuklearke. Zato je vest o novi investiciji treba videti tudi v tej luCi, meni glavar Zematto.
Ivan Lukan
Predsednik NSKS Olip zavrnil kanclerjeve kritike
DUNAJ- Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) je včeraj zavrnil kritiko avstrijskega kanclerja Viktorja Klime zaradi nesodelovanja NSKS pri pripravi spomenice avstrijskih narodnosti.
Namesto kritike bi moral kancler poskrbeti za že 20 let neuresničeno korektno uresničevanje zakona o manjšinih ter izvedbo soglasnih sklepov manjšinskega sosveta, je menil predsednik NSKS Nanti Olip in ob tem omenil nezakonito pomanjkanje dvojezičnih napisov v veC občinah avstrijske južne Koroške, nevzdržne odločbe o uporabi slovenščine kot madnega jezika, nezakonito sestavo več manjšinskih sosvetov, pomanjkljive odredbe glede dvojezičnih vrtcev ter izboljšanje medijske oskrbe v slovenskem jeziku. (STA/APA)
Na Štajerskem »znajo slovensko, niso pa manjšina«
RADGONA - Podkomisija deželnega zbora avstrijske Štajerske, ki se že mesece ukvarja s vprašanjem, ali na avstrijskem Štajerskem obstaja slovenska manjšina ali ne, se ta teden mudi v obmejnih mestih Soboth, Radgona, Sch-lossberg/Glanz, sinoči pa so v občini avstrijske Radgone tudi pripravili razpravo na to temo.
Po pisanju avstrijske tiskovne agencije APA je ugotovitev Čustev polne razprave, da v Radgonskem kotu sicer obstajajo ostanki dvojezičnih jezikovnih otokov, vendar se tamkajšnji prebivalci ne želijo opredeliti kot manjšina ali kot Slovenci. Radgonski župan Heinz Cziglar, ki je sam dvojezičen, je tako izjavil: “Smo proti temu, da bi vsak, ki zna slovensko, postal slovenska manjšina,” in menil, da gre za problem, ki ga doslej ni bilo in je bil prinesen od zunaj. Predsednik Društva Člen 7. Branko Lenart pa je poudaril, da cilji društva niso politični, da pa se zavzemajo za prostovoljni pouk slovenskega jezika, kulturni dom ter, da bi priznali, da na avstrijskem Štajerskem obstaja slovenska manjšina. (STA/APA)
r SLOVENIJA / NA PROSLAVI OB DNEVU DRŽAVNOSTI n
Kučan: Evropa kot del naše kulturne in politične identitete
LJUBLJANA Osrednja letošnja prireditev ob Dnevu državnosti je bila slovesna akademija v Cankarjevem domu, ki so se je udeležili predstavniki slovenskega političnega, gospodarskega in kulturnega življenja ter številni gosti. Slovesnost se je začela z minuto molka v spomin na žrtve za samostojno Slovenijo. Slavnostni govornik je bil predsednik države Milan Kučan, ki je najprej spomnil, da je "še vedno živ spomin na dogodke v tistih junijskih in julijskih dneh, ko smo slovesno razglasili samostojno in suvereno državo Slovenijo, ko smo doživeli vojaški vdor ter se enotno in samozavestno uprli nasilju takratnega zveznega vojaštva".
"Se je živ spomin na vse, kar je temu sledilo, vključno s trdim delom za mednarodno priznanje nove države. Po tolikih zamujenih priložnostih v prvi polovici tega stoletja nam prihodnji slovenski rodovi ne bodo mogli očitati, da nismo zmogli izkoristiti enkratne in neponovljive zgodovinske priložnosti za stvaritev samostojne države. Ob spletu srečnih okoliščin sta pred Šestimi leti odločila predvsem tehten skupen premislek in jasna politična volja parlamenta, predsedstva in vlade, političnih strank in gibanj civilne družbe. Za to voljo je stalo trdno soglasje državljank in državljanov, strnjena energija slovenskega naroda in drugih prebivalcev Slovenije, " je poudaril Kučan.
Vključitev slovenske države v evropske povezave na temelju naše suverene odločitve in notranja demokratična ureditev s polno veljavo . posameznikovih pravic
in svoboščin sta bili nedvoumna sestavna dela osamosvojitvenega projekta, je povedal slovenski predsednik in dodal, da sta zamisli bili in sta še vedno druga drugi pogoj. Izpostavil je tudi dejstvo, da šmo hoteli in še zmeraj hoCemo ustvariti suvereno slovensko republiko	svobodnih
državljanov, ki se bo vključila kot ustvarjalna in socialno pravična moderna družba v nastajajočo združeno Evropo, v domovino vseh domovin, kateri 'tudi samostojna Slovenija daje svoj enakovredni	prispevek.
"Evropo Čutimo kot del svoje kulturne, duhovne in politične identitete, ki pa jo moramo znati ohranjati in uveljavljati, " je dejal Milan Kučan.
Predsednik KuCan je menil, da potrebujemo vizijo, pogled na svojo prihodnost, kot strategijo in zavezo delovanja družbe, države, njenih upravljalcev, kot usmerjevalko praktičnih ravnanj. Cas teCe, svet se spreminja, in Slovenije, obremenjene z notranjimi spori in sa-mozaverovane v svojo resnico o sebi, ne bo nihče Čakal. Odpustkov za mladost države ni veC, je zatrdil Milan KuCan in dodal, da bi rad verjel, da se je naša politična, gospodarska in intelektualna elita voljna in sposobna postaviti na Celo nadaljevanja nujnih sprememb in stopiti prek dogmatskih loCnic, ki si jih je postavila po osamosvojitvi in prek katerih zdaj ne more sodelovati in najti soglasja o tistem, kar je vsem nam skupno, kar je nase in je v dobrobit prihodnosti slovenstva.
"Slovenija ima še vedno eno samo dobro izbiro, ki ji omogoča
varno prihodnost. To sta evropeizacija notranjega življenja in pogumno vključevanje v institucionalizirane evropske povezave. Slovenija v združeni Evropi je odgovornost sedanjih upravljalcev države, ali pa bo njihova zamujena priložnost, ki bo hkrati izgubljena prihodnost države in s tem tudi prihodnjih rodov. Vsakršen zastoj na tej poti nas mora prisiliti ne k iskanju neprepričljivih opravičil in izgovorov o nenaklonjenosti drugih, ampak k temeljitemu premisleku o tem, kaj se dogaja v svetu in znotraj Slovenije, in kaj nam je storiti, " je med drugim na osrednji slovesnosti ob Dnevu državnosti poudaril predsednik KuCan.
V umetniškem programu, ki ga je režirala Barbara Hieng Samobor in je temeljil na poetičnih sporočilih pesnikov Kocbeka, Preverta in Rilkeja, so sodelovali igralci Nataša Barbara GraCner, Ivo Ban in Igor Samobor, glasbeniki Norina Radovan, Tibor Kerekeš, Rone Potočnik in etno skupina Katice ter balerina Sanja Neškovic. Poseben videofilm pa sta za to priložnost pripravili avtorici Arna Šmid in Marina Gržinic.
Se pred slovesno akademijo je predsednik KuCan v spremstvu notranjega ministra Mirka Bandlja, obrambnega ministra Tita Turnška, poveljnika generalštaba Slovenske vojske generalpolkovnika Albina Gutmana in poveljnika Slovenske policije Alojza Kuralta položil venec k spomeniku padlim v vojni za Slovenijo na ljubljanskih Šalah.
Enota Slovenske vojske pa je zvečer na Ljubljanskem gradu izstrelila šest Častnih salv iz šestih topov. (STA)
Na tržaški Pomorski postaji sprejem ob Dnevu državnosti
TRST - Slovenski konzulat v trstu je vCeraj na Pomorski postaji priredil sprejem ob Dnevu državnosti, ki so se
ga polnoštevilno udeležili predstavniki političnega, upravnega in gospodarskega življenja mesta (foto KROMA).
4
Petek, 27. junija 1997
MNENJA, RUBRIKE, DEŽELA
ODPRTA TRIBUNA
Kaj, ko bi tu pa tam priznali kakšno napako
Erika Jazbar
Spotikanja in spletke pri Cim prejšnji odpravi, pardon preustroju naše dvojne civilne družbe, gospodarstvo -soft analizirano in nato zamolčano šola mediji oz. iskanje univerzalne pomoči daleč post factum posameznikov, intelektualne potrebe modernega -tudi zamejskega - človeka, splošne vizije sveta, idej, družbe, okolja, tendenc... nazadnje kaj nam še ostane... seveda, kje pa je pogled mlade generacije?
O čem razmišlja, kako odgovarja današnjemu Času tista ne-dobro definirana masa ljudi, ki se mestoma oglaša iz ustaljenih pultov in nazadnje le poredko izrazi svoje iskreno mnenje (ali vsaj v celoti)?
No, dobro, saj so med mladimi tudi tisti »naši«, tisti, ki odgovarjajo z besedami, ki ti zvenijo nekako domače, predvsem zato, ker si jih že neštetokrat slišal in jih nosiš že v genih: vedno isti, jasno uokvirjeni / uokviri ji vi, ki jih uredniki zaprosijo za stavek ali dva po radiu, televiziji, papirju in izpolnejo točko na protokolu izjav naše družbe; vendar... ali si jih kdaj poslušal potem, njih in kolege, v baru, v telovadnici, kinu ali na plesišču, kaj zares mislijo o vsem tem velikem in zmešanem kotlu našega mik-rosveta?
Enostavno in cinično, vendar objektivno (ker poslušam), bi rekla, da po dani izjavi ne mislijo veC oz. jih vse to naenkrat veC ne prizadene, oropani tradicionalnih iluzij, utrujeni, v iskanju izzivov, niti njihovih, dovolj je dostojnih, ki jih tukaj, pri nas, ni (vec).
Kdo pa si ti? - me boš vprašal/a - predstavnica mlade oz. mlajše generacije, tiste, ki se je rodila v sedemdesetih letih in oblikovala svojo osebnost v zlobnih, nabreklih etc. osemdesetih, ki je nekako prehodila celotni cursus honorum, ki ji in ti ga nudi zamejska družbena polica - od pevskega zbora, do odbojke, dramske skupine, glasbene šole, stranke, Časopisov in kulturnega društva... -povzamem in nadaljujem - predstavnica, vendar tokrat predstavljam le samo sebe, mogoče še nekaj iskrenih znancev, s katerimi si izmenjujemo poglede, za svoje besede skratka odgovarjam sama.
Hvala bogu, saj se taki sarkazem ne spodobi resni tribuni, pri kateri sodelujejo najuglednejša peresa našega obzorja.
Oprosti za nesporazum, verjetno od mene pričakuješ, da bi mlatila prazno slamo in dodala novo besedo ali sinonim o naši ali moji identiteti slovensko govorečega Italijana, hotel/a bi, da bi te informirala, kako je, po mojem, z narodno zavestjo, koreninami, multikulturnostjo, tiho asimilacijo in še kaj?
Za to so poskrbeli in skrbijo že drugi, intelektualci. Včasih se sprašujem ali je naše početje sploh potrebno, saj pravi pregovor, tisti v verodostojnem jeziku učenjakov, ubi maior, minor cessat.
Prav gotovo dejstvo je, da smo manjšina in to še majhnega naroda, ali ni naravno, da naša manjšinska skupnost, kot vsaka nazadnje, polagoma utihne in izginja, ali z našim kljubovanjem ne upočasnjujemo le naravnega toka zgodovine?
Saj ne mislim ravno tako grobo, sicer ne bi sprejela tega pisanja, zadnje besede so skrajni izziv ali enostavno krik, vendar očitno je -vsaj meni to je -, da prepogosto izgubljamo Cas in duhovno energijo, ko se preveč sanjarsko išCemo in prijazno intelektualizi-ramo, posledica pa je vsakomur na dlani: v teh nekaj letih ne zmoremo predhodno ali vsaj primerno odgovarjati na boleča dejstva, ki so za našo skupnost življenjskega pomena.
- No, vsekakor to drži, vendar naša majhna družba in njeno širše okolje doživljata nenazadnje prehodno obdobje in z njo stara Evropa in svet, razumeti je treba vse, ki so izgubili mentalno, družbeno, politično ravnotežje po padcu tisočkrat omenjenega berlinskega zidu, prav gotovo.
Danes si prizadevamo, da bi postali resen subjekt pri dialogu in ne le žogica, ki jo brcajo v bilateralnih diplomatskih igricah. Da smo subjekt ali svojevrstna in specifična skupnost ti je jasno že ko tik Cez mejo pozdraviš svojega matičnega vrstnika s CIAO ali se v Pordenonu sprašuješ, zakaj so tvoji sodržavljani tako plitvi, brez tistega naboja, ki je nam že odveC.
Ko pa bi manjšina dosegla tako operativno moC, ko bi vsak opustil svoj okvir in si razkril ramena, bi bilo vse naenkrat zelo nago in pusto. Ce namreč porušimo naš urejeni in kristalizirani svet, novega si moramo nato zgraditi kar sami. To pomeni, da rešitve in zdravila ne bo pri sosedu, matici, večinskemu
narodu, somišljeniku, v Rimu, Ljubljani ali Bruslju, temveč le pri nas doma, v Gorici, Čedadu, Trbižu, Trstu; in treba bo odgovarjati na dolgoročna in življenjska vprašanja, ne na tista, ki zvenijo: »tudi tokrat nam je uspelo izvoliti, rešiti, ohraniti...«
Ne bom docirala ali govorila ex cathedra, ni to moj namen, hotela sem le jasno izraziti skromno osebno resnico, ki je včasih presvetla, da bi jo zagledali, kajti nas njena svetloba pogosto zaslepi. Ko se naši institucionalni indirektno izvoljeni predstavniki srečujejo za mizo - seveda, Ce vztrajajo vsi do konca -žari omenjena svetloba posebno intenzivno.
Naj se mi ne očita, da nazadnje tolčejo vsi po njih, kajti v demokraciji - pravijo - ni prisile.
Česa pa si želite, mladi, da vam zaupamo vsa odgovorna mesta in se oddaljimo od odločanja?
Zdaleč ne, saj nimamo potrebnih izkušenj za upravljanje tega mostu med narodi, namen mojega pisanja je le izraziti nekaj nezadovoljstva in tesnobe, ki vladata med nami, mladimi, starejšimi, vernimi v tako drugačno vizijo, angažiranimi, skrivači (novimi in starimi), opazovalci, idealisti in nastopači, skratka Ce ne med vsemi, vsaj pri veliki večini izmed nas.
Lepa novost... ali je potreben ves ta cinizem za rojstvo take miške? Osebno imam raje cinizem od filozofiranja v prazno ali še slabše razdiralne nekostruktivne kritike.
Upam namreč, da nisi slabo razumel/a mojih besed: s povedanim ne podiram naših družbenih, niti mentalnih struktur, nisem nehvaležna do vseh tistih, ki so doslej žrtvovali mariskateri veCer in pozno uro »naši stvari«, ne zatajujem naše jezikovne in kulturne tradicije, edino kar mislim je, da smo potrebni nekoliko medsebojne iskrenosti, nujno je, da vsakdo izmed nas, poudarjam vsakdo, prizna napako, Ce mu dokažejo, da jo je zagrešil, lepo bi bilo, Ce ne bi nihče bežal pred sogovornikovim pogledom, Ce bi bil bolj sproščen in manj zagrenjen ali slabše, pomilovanja vreden kot še noben Cankarjev lik.
Mogoče vse to zveni idilično, poetično,-new-agevsko ali utopično, odvisno od nagnjenja in zornega kota, vendar mladi (po duhu) imamo take zavajajoče mentalne privilegije.
DEŽELNI SVET / SOOČENJE O VOLILNEM ZAKONU
Malokdo res verjame v novo zakonodajo
V razpravi so sodelovali predstavniki vseh strank
TRST - V deželnem svetu malokdo v resnici verjame, da bo parlament pravočasno spremenil deželni statut in s tem prižgal zeleno luC večinskemu volilnemu sistemu. Cez leto dni bomo torej najbrž izvolili novo deželno skupščino s proporCno zakonodajo, Čeprav z določeno večinsko korekturo, s katero soglašajo skoraj vse stranke. Včerajšnja razprava je bila zanimiva le v kolikor so stranke (Ce je bilo sploh potrebno) še enkrat pojasnile, kaj menijo o tem kočljivem vprašanju.
V skupščini sedijo trenutno zastopniki kar trinajstih svetovalskih skupin, nekateri svetovalci pa so po volitvah leta 1993 že nekajkrat zamenjali »dres«. NajveC pretresov je doživela Severna liga, ki je na Tržaškem npr. pred štirimi leti izvolila tri svetovalce, danes pa se vanjo prepoznava le eden in sicer Paolo Polidori. Anna Piccioni je že zdavnaj pristopila v mešano skupino, odbornik Roberto Tanfani se je po begu iz Bossijeve stranke najprej približal Kartelu svoboščin, sedaj pa zastopa Dinijevo listo »Rinnovamento italiano«...
Skoraj vsi, ki so sodelovali v včerajšnji debati, so izrazili bojazen, da parlament ne bo pravočasno spremenil deželnega statuta, za kar je, kot znano, obvezen ustavni zakon. Ne glede na rimske sklepe bi moral deželni svet v pristojni komisiji najkasneje jeseni oblikovati svoj predlog volilne reforme in to najbrž na osnovi sedanjega statuta, ki določa središčno vlogo proporCne-mu sistemu.
Mnogi diskutanti so postavili v ospredje nujnost, da mora nova volilna zakonodaja zagotoviti predvsem politično in upravno stabilnost Furlanije-Julijske krajine. V ta namen bo najbrž treba uvesti t.i. večinsko nagrado za zmagovito koalicijo in v tem okviru so nekateri predlagali, da bi morali volilci neposredno izbrati vsaj predsednika odbora. O načinu, kako to tehnično izpeljati, pa so si stališča strank še precej narazen.
Odbornik za krajevne uprave Gianluigi D’Orlandi (pripada republikanski stranki, ki je v bistvu izginila iz političnega prizorišča) je v torek napovedal, da bodo deželne volitve med 14.
majem in 10. junijem 1998. Volitve bodo le na nedeljo, isti dan pa bodo v naši deželi izvolili tudi občinske in pokrajinske svete, ki jim takrat zapade mandat ali pa so pod izredno komisarsko 'upravo. Birokratsko kolesje za razpis volitev mora steči najkasneje januarja prihodnjega leta, že novembra ali decembra letos pa bodo morali biti znani sklepi rimskega parlamenta.
O volilnem sistemu FJK je doslej v Rimu sklepala edinole ustavna komisija senata, ki mora vprašanje obravnavati še na plenarni skupščini, nato bo zadeva romala v poslansko zbornico. Tozadevni postopek bo trajal najmanj tri do štiri mesece.
Protest delavcev Seleča
PORDENON - Delavci Seleča se še naprej krčevito borijo za svoja delovna mesta in za obstoj obrata, ki realno tvega stečaj. O tem se mora izreci tržaško prizivno sodišče, potem ko so prvostopenjski sodniki zaradi velikih dolgov tovarne zavrnili možnost koncesije ter subvencije t.i. zakona Prodi, s katerim bi država odločilno prispevala k sanaciji obrata.
Sinoči je bila v Pordenonu nova manifestacija v obrambo tovarne televizorjev in elektronskih aparatov, ki zaposluje približno 600 delavcev in predvsem delavk. Nekateri od njih so v izredni dopolnilni blagajni, drugi pa v mobilnosti, ki je žal pred-
verje brezposelnosti.
Pet uslužbencev (delavec in štiri delavke) že dva dni bivajo v šotoru, ki so ga postavili kar na streho pordenonskega obrata. Povedali so, da bodo prekinili protest šele takrat, ko bodo dobili konkretna jamstva za prihodnost Seleča.
Delavci in sindikati (njihov boj traja že skoraj šest mesecev, večina jih je od začetka leta brez plač) so zelo kritični do zadržanja ministra za delo Tiziana Treua, kateremu očitajo, da ne kaže nobenega stvarnega posluha za rešitev obrata, ki je bil se do pred kratkim pravi cvet v gumbnici italijanske elektronske industrije.
Večnamenska "CartaSi": vse na eni kartici.
Poleg avtomatičnih plačil nakupov in dvigov denarja v Italiji in po svetu s sistemom Visa in Eurocard/MasterCard, z večnamensko "CartaSi" lahko:
dvigaš denar na Bankomatih “lii! kupuješ s PagoBancomatom Hjf poravnaš cestnino s FastPaj.
Na razpolago je pri naših okencih!
COOPERATIVO
ZADRUŽNE BANKE FURLANIJE JULIJSKE KRAJINE
jic/rhAČ*. (/AiVšA-
TREBČE / AKTUALNO VPRAŠANJE
Različna mnenja o odlagališču
Drevi skupščina v Ljudskem domu
Tržaški občinski svet se bo na ponedeljkovi seji ukvarjal s sanacijo nekdanjega odlagališča za smeti pri Trebčah, na področju katerega načrtujejo sedaj odlagališče gradbenih odpadkov. Projekt za bonifikacijo je po nalogu Pokrajine izdelalo podjetje Tecpram, ki bi tudi upravljajo bodoče odlagališče (prostornina 246 tisoč kub.metrov). Mestna uprava lahko o naCrtu izda povoljno ali negativno mnenje, zadnja beseda pa v vsakem primeru pripada Pokrajini.
O tem je tekla beseda na včerajšnji seji občinske urbanistične komisije (predseduje ji Igor Dolenc), ki je odločitev prepustila občinskemu svetu. Del dobička morebitnega odlagališča (upravljal, in to seveda ne zastonj, ga bo Tecpram) bo šel trebenski vaški skupnosti.
Deželna uprava je že prižgala zeleno luC za Trebče, tozadevni odlok pa je podpisal odbornik Mario Puiatti, ki pripada Zeleni listi. Zanimivo je, da so prav tržaški naravovarstveniki
odločni nasprotniki novega posega na nekdanjem trebenskem odlagališču, ki ga je Občina Trst zaprla pred 26 leti. Za meditev novega odlagališča bi morali posekati nekaj dreves in razširiti cesto, ki naj bi bila po novem prevozna za kamione.
V Trebčah obstajajo različna mnenja o tem naCrtu. Nekateri so mnenja, da bi odlagališče za gradbene odpadke saniralo nekdanji smetnjak, naCrt ne bi povzročil nobene škode okolju, vaška skupnost pa bi od tega imela le skupne koristi. Drugi pa so nasprotnega mnenja, saj so prepričani, da gre za preveliko naravovarstveno tveganje, bojijo pa se tudi posledic poveCanjega tovornega prometa.
Kaj pravzaprav mislijo Trebenci pa bo gotovo prišlo nekoliko jasneje do izraza na drevišnjem javnem zborovanju, ki ga Stranka komunistične prenove prireja ob 20. uri v vaškem Ljudskem domu. Vabljeni so vsi vaščani in tudi občinski upravitelji.
POLITIKA / IZJAVA TAJNIKA MOČNIKA
SSk: Berdon ne bo odstopil
Reakcije na priziv socialistične kandidatke Oljke Pittonjeve
Nobenega podpisanega sporazuma o razdelitvi mest v Oljki v tržaškem občinskem svetu. Tako pokrajinski tajnik SSk Peter Močnik komentira stališče socialistične kandidatke leve sredine Arielle Pittoni, ki očita njegovi stranki, da je grobo kršila predvolilni dogovor v Oljki. Na osnovi tega dogovora, pravi Pit-tonijeve, se je SSk obvezala, da bo v primem II-lyjeve zmage obdržala le enega svetovalca, drugi (Andrej Berdon, op.ur.) pa naj bi odstopil. Odstopiti bi moral, kot kaže, tudi eden od štirih sveto-
valcev Ljudske stranke.
Namesto, da Pittonijeve polemizira v tisku - pravi še MoCnik - naj se raje zamisli, zakaj se je socialistična skupina v Oljki predstavila na volitvah z dvema kandidatoma, kar je seveda razpršilo preference. Ce bi Pittonijeva kandidirala sama bi bila najbrž brez težav izvoljena, a to je njena in ne naša stvar, dodaja še tajnik SSk.
Nekdanja predstavnica PSI in kasneje "Zavezništva za Trst" je vsekakor vložila pritožbo nad štetjem preferenc, ki pa nima nič skupnega z zgoraj omenjenim »dogovorom«.
Pittonijeve je prepričana, da je prišlo do velikih napak pri preštevanju preferenc. Sama jih je dobila 175 in je komaj na tretjem mestu med svetovalci Oljke, ki niso bili izvoljeni. Ne gre izključiti, da bodo morebitne spremembe v vrstnem redu levosredinskih svetovalcev na koncu koristile le Nadji Debenjak (DSL), ki je sodec po zadnjih podatkih prva med neizvoljenimi predstavniki Oljke.
Polemika, ki jo je sprožila Pittonijeva, je vsekakor nekoliko skvarila ne prav dobrih odnosov v svetovalski skupini Oljke.
ŠOLSTVO / ZRELOSTNI IZPITI
Mature: kandidati pisali drugo nalogo
Prihodnji teden začetek ustnih izpitov
Na slovenskih višjih srednjih šolah so včeraj maturantje pisali še drugo pisno nalogo. Na znanstvenem liceju so se potili ob neizbežni matematiki, na klasičnem liceju so pre-vajah iz latinščine; na pedagoškem liceju so se lotili vprašanj iz pedagogike, psihologije in sociologije. Na trgovskem tehničnem zavodu so pisali nalogo iz knjigovodstva, na sorodnem oddelku za geometre pa iz tehnologije gradenj. Tudi na poklicnem zavodu so bile druge pisne naloge specifične za vsak posamezni oddelek. Tako so se na kemijsko-biološkem oddelku »ukvarjali z bio-tehnološkimi napravami in biotehnologijo, na oddelku orodnih mehanikov iz tehnike proizvodenj in risanja, na oddelku električne industrije pa iz elektronike in elektrotehnike.
Na klasičnem liceju so morali kandidati prevesti odlomek, v katerem Seneka meni, da je človek po naravi željan znanja. Kandidati so morali v štirih urah prevesti 25 vrstic zahtevnega latinskega teksta.
Na znanstvenem liceju so morali kandidati razrešiti dve od treh zastavljenih nalog. Vse tri so bile dokaj zapletene: maturanti so imeli polne roke dela z enačbami, premicami, parabolami, liki, vse naloge pa so zahtevale po štiri do pet odgovorov.
»Trgovci« (na sliki - f. KROMA) so se lotili »postopka nadziranja« v podjetju, kandidati so morali razrešiti štiri postavke osnovne naloge, zatem pa so morah razviti še eno od treh predlaganih točk, ki so zadevale poslovanje
imaginarnega podjetja Astra d. d.
Na oddelku za geometre so morali kandidati v »pičlih« osmih urah, -kolikor je znašal Cas, ki ga je določilo ministrstvo - »zgraditi bar-restavra-cijo na razglednem zemljišču vrh griča.« Naloga ni bila pretirano težka. Ocenjevalci so menili, da je bila za tiste, ki so študirali med letom in redno pisali domače naloge, kar dostopna.
Na pedagoškem liceju so morali kandidati v šestih urah razviti dve od štirih predlaganih tem. Lete so se nanašale na vlogo prepovedi v vzgojnem postopku, na postopne procese otrokovega dozorevanja, na pripravo tečaja za strokovno izpoponje-vanje »operaterja v skupnosti« in na pomen družbene vzgoje.
Ma poklicnem zavodu so imeli kandidati dvojno težavo: morali so se lotiti nalog, kar je za kandidate povsem normalno, poleg
tega pa tudi prevoda, ki je bil v nekaterih primerih res pomanjkljiv. Naj omenimo le primer naloge, ki so jo pisali na oddelku tehnikov kemijske industrije. V slovenskem prevodu je naloga zahtevala od kandidatov, naj analizirajo vodo, ki je izšla iz čistilne naprave, v italijanskem originalu pa je pisalo, naj analizirajo vodo preden se izteCe v Čistilno napravo, da bi ugotovili njeno onesnaženost (kar je tudi logično). Ta naloga vsekakor ni bila pretirano težka. Bolj zapletena je bila naloga, ki so jopisali na oddelku tehnikov električne in elektronske industrije, naloga iz tehnike proizvodenj na mehanskem oddelku pa je bila po mnenju samega predsednika komisije »strašna, zelo zahtevna, in tudi prevod ni bil najboljši.«
Po končanih pisnih preizkušnjah Čaka kandidate še ustni del izpita. Sedaj bodo imeli še nekaj dni Časa za izpopolnitev pri-
prave, prihodnji teden pa se bodo začela izpraševanja (ah kolokviji, kot jim tudi pravijo).
Na poklicnem zavodu J.Stefana se bodo ustni izpiti zaceli 1. julija, prvi pa bodo stopili pred izpraševalno omizje trije privatisti. Sledili jim bodo dijaki 5 razreda oddelka tehnikov električne in elektronske industrije, katerih priimek začenja s črko »M«.
Istega dne se bodo začela izpraševanja na znanstvenem liceju F. Prešerna (črka »F«) in na klasičnem hceju (črka »K«). Na znanstvenem liceju bodo prvi na vrsti dijaki 5. C razreda.
Na pedagoškem hceju A.M.Slomška bodo poteka-h ustni izpiti od 3. do 5 julija (Črka »F«). Na trgovskem tehničnem zavodu Ž. Zoisa bodo pd 2. julija imeli najprej besedo geometri (črka »D«); sledili jim bodo dijaki 5. A razreda dijakov odelka za knjigovodje, ustni izpiti pa se bodo zakluCih 9. julija.
BIH / SREČANJE S CRUDERJEM IN POGODBA Z DIACOM
OB BELEM DNEVU
Pobude za zdravstvo v Bosni
Včerajšnji dan bi lahko upravičeno imeli za »dan zdravstva v Bosni«: predsednik deželnega odbora Giancar-lo Cruder je namreč včeraj sprejel na obisk uradno, predstavništvo Bosne in Hercegovine, ki je podpisalo pogodbo o sodelovanju s tržaškim farmacevtskim podjetjem Diaco, obenem pa so sprožili pobudo za zbiranje sredstev za nakup kirurške opreme za mostarsko bolnišnico.
Bosanska delegacija, ki so jo sestavljali viceminister za zdravstvo Ibrahim Ramič, predsednik okraja Tuzla Hazim Vikalo, rektor tamkajšnje univerze Sadik Latifagovič in drugi zastopniki zdravstvenega sveta s tega dela bosanske republike se je sestalo s predsednikom deželne uprave Cruderjem, ki je goste pozdravil zelo prisrčno, kot je sam naglasil, saj gre za predstavnike ljudstva, ki je veliko pretrpelo in ki si sedaj skuša opomoči po nepopisni škodi, ki jo je vojna prizadela ljudem in strukturam.
Po obisku videmske univerze in nekaterih zdravstvenih struk-
tur so bosanski gostje podpisali pogodbo o sodelovanju s farmacevtsko industrijo Diaco: kot je povedal predsednik obrata iz tržaške industrijske cone Pier-paolo Cerani gre za sporazum s podjetjem Mediafarm iz Tuzle, kjer bodo postavili povsem nov obrat za proizvodnjo fizioloških tekočin in koncentratov za dialize. Pri izgradnji nove industrije se bodo posluževali znanja, ki ga ima tržaški obrat in ki sega 40 let nazaj, od začetka delovanja laboratorijev Don Baxter. Bosanski gostje so naglasili, da mora njihova republika uvažati te zdravniške potrebščine iz Slovenije in Hrvaške, z novim objektom pa se bo samoosvoji-la tudi s tega vidika.
Nabirka za kirurško orodje
za bolnišnico v Mostarju
25 milijonov lir res ni tako zahtevna vsota, da je ne bi premogli v Trstu v znak solidarnosti z od vojne prizadeto bolnišnico v Mostarju, in to neglede čigava je: hrvaška, muslimanska ah srbska. 25 milijonov lir namreč rabi za nakup posebnega ki-
me—
rurškega orodja, za katerega so zaprosili zdravniki mostarske bolnišnice prek tamkajšnjega škofa Periča, ki je med nedavnim obiskom v Trstu posredoval seznam dr. Gianfrancu Sa-gratiju, zdravniku na tukajšnjem Institutu za anestezijo in oživljanje.
S kolegi neprofitnega združenja Apice je dr. Sagrati sprožil pobudo, da bi zbrali potrebna sredstva za nakup kiru-riških potrebščin neposredno od nemškega proizvajalca Ae-sculap. Dr. Sagrati je na včerajšnji tiskovni konferenci (na sliki, foto KROMA) še zlasti naglasil profesionalnost in nepristranskost kolegov mostarske bolnišnice, ki se sicer nahaja na hrvaškem delu mesta, v nji pa deluje 250 zdravnikov vseh narodnosti, ki so zavestno izbrali, da nadaljujejo z delom v Bosni.
Prispevke za nakup kirurških potrebščin zbirajo na tekočem računu »Apice - pro Mostar« št. 7172 pri tržaški Banci naziona-le del lavoro, cab 02202-0, abi 1005-8. Prvo vsoto je že posredovali člani združenja Apice, pričakujejo pa, da bodo v kratkem zbrali vseh potrebnih 25 milijonov lir.
Končno gre še omeniti, da je Bosni in Hercegovini posvečen današnji dan na tržaškem velesejmu, kjer se bo popoldne ob 18.30 odvila krajša slovesnost s predstavitvijo standa te republike.
Bančnega uslužbenca oropali za 60 milijonov lir
Medtem ko je Rodolfo Doglia parkiral avtomobil, je nekdo udaril po desni sprednji šipi, ki se je razletela, neznanec pa je stegnil roko in se skušal polastiti torbe, ki je bila na sedežu. Doglia se ni dal kar tako, skušal je preprečiti, da bi mu torbo odnesli, neznanec pa ga je silovito povlekel in stresel, vzel je torbo in zbežal: na rdeCem motornem kolesu znamke »ka-vvasaki« (šlo je za starejši model) ga je Čakal pajdaš, skupaj sta oddrvela,' z njima je izginila Čedna vsota, 60 milijonov lir.
Doglia je uslužbenec Bance Nazionale del Lavoro, kjer je zaposlen že od daljnjega leta 1952. Včeraj zjutraj je bil v Banci dltalia, kjer je za svojo banko dvignil denar v gotovini, šestdeset milijonov lir.
Zatem se je nekaj minut po 11. uri odpravil proti Ponterošu, bil je z avtom fiat uno. Očitno so
mu sledili in so natančno vedeli, da ima pri sebi večjo vsoto denarja: pri belem noben ropar ne razbija šip na avtomobilih in odnaša torbe, če zagotovo ne ve, da so v njih dragocenosti in da se splača tvegati.
Doglia se je pri napadu ranil, zadeli so ga drobci stekla, poleg tega mu je ropar verjetno tudi zvil ramo.
S primerom se ukvarja leteči oddelek tržaške kvesture. Agenti menijo, da gre za zelo spretne osebe, morebiti tudi niso iz naših krajev, kjer doslej niso zabeležili podobnih primerov: eden od roparjev je na šipo pritisnil lepilni trak in šele zatem z nekim predmetom udaril. Tako ni tvegal, da se rani. Takoj po ropu si je nadel čelado, njegov pajdaš, ki je imel v rokah volan, pa jo je vseskozi imel na glavi, taku da ju Doglia sploh ni mogel natančneje opisati.
H MAVHINJE / 2. FESTIVAL AMATERSKIH DRAMSKIH SKUPIN n
Včeraj v ospredju narečno gledališče
Danes pride na vrsto otroško gledališče
Pa Čeprav bi si vreme rado prevzelo vlogo da-moklejevega meča ter kot tako pogojevalo in nadlegovalo amaterske odre, festival že tretji dan poteka sproščeno in veselo. Le nenavadno nizka temperatura ter vlaga marsikaterega neprevidno lahko oblečenega obiskovalca nekoliko streseta. Kar pa se dežja tiče, smo že večkrat povedali, da bo lahko letošnji festival
Štorje, narečni prizor v dveh slikah, v katerem nastopata stari vašcan-ki (sicer mladi domačinki) Pj’pa (Milena Smotlak) in Minca (Valentina Tul). V njunih razgovorih zasledimo stare izreke in modrosti v prepletanju starih balad in ljudskih pesmi. Iz prizorov spoznamo tudi podrobnosti o starih načinih zdravljenja ter o vraževerstvu, ki je znalo moCno pogojevati
nem režiserka) Romilda Smotlak Tul je sestavila besedilo na podlagi raziskav in pogovorov s starejšimi MaCkoljani, ko je zbirala podatke za publikacijo o maCko-Ijanski ljudski noši, ki jo je domaCe društvo novembra lani tudi izdalo.
Mackoljanom je sledila dramska skupina KD Rovte-Kolonkovec z igro J’en še smua lete, s katero že vrsto let na-
potekal nemoteno, ob vsakem vremenu, hvala velikemu šotoru, ki stoji na šolskem dvorišču in v katerem je nameščen drugi oder.
Včerajšnji program se je kot napovedano odvijal v znamenju domačega narečja. V prvih večernih urah je dramski odsek Prosvetnega društva Mačkolje predstavil M’Čkulansče
vsakdanje življenje naših dedov in pradedov. Prizori učinkovito spajajo zabavno plat pogovorov z njihovo sporočilnostjo in željo po odkrivanju in ohranjanju naše kulturne dediščine, ki naj jo starejši rodovi posredujejo mlajšim, kar bi obenem postavilo temelj globlji medgeneracijski povezavi. Avtorica (in obe-
stopajo širom po zamejstvu in v Sloveniji. Igra, ki se odvija pretežno v domačem narečju, prikazuje tako nekdanje težko življenje naših ljudi, kot sicer tudi vesele dogodke, ki jih spremlja glasba v živo harmonikarja Davida Danielija.
Danes, ob 18.30 pa pridejo prvič na vrsto najmlajši s pravljično
igro Frana Milčinskega Zvezdica zaspanka v izvedbi otroške dramske skupine SKD Pri-morec-TrebCe in v režiji Suzi Bandi. Letošnji festival posveča posebno pozornost najmlajšim, saj bo Zvezdici zaspanki v soboto sledila otroška igra Tačkova sreča, v nedeljo Gozdne živali prirejajo gostijo, v torek bodo dijaki Slomška uprizorili Modro vrtnico, prihodnjo sredo in četrtek pa bosta na sporedu dve lutkovni igrici, in sicer Salon expon ter Korenčkov palček. Prijavljena je bila še otroška igra Pet pepelk mladinske skupine amaterskega odra »Jaka Stoka«, ki pa so jo v prejšnjih dneh iz tehničnih razlogov odpovedali.
Po Zvezdici zaspanki bodo ob 20.30 nastopali v mešani izvedbi dijaki Znanstvenega liceja Prešeren in italijanskega Industrijskega tehničnega zavoda Volta z dvojezično (pretežno italijansko) eksperimentalno priredbo Aristofa-nove klasične igre Mir (La pace).
Večer bo ob 22. uri zaključila skupina MTKB (Mala tržaška kabaretna banda), ki predstavlja pravo novost na amaterskem trgu: skupina se prvič predstavi publiki z eksperimentalno igro Terra, Dentierra y Libertad!, ki so jo sami spisali, pa tudi režija je »samoupravna«.	(GB)
PRIPRAVE NA PROSLAVO /11. JULIJA
Sto let godbe iz Nabrežine
Pripravili so tudi priložnostno brošuro
V devinsko-nabrežinski občini se že pripravljajo na svečano proslavo 100-letnice delovanja Godbenega društva Nabežina, ki bo potekala na igrišču SD Sokol 11., 12. in 13. julija. O pripravah na to pomembno obletnico, o delovanju društva v vsem tem Času, o delovanju godbene šole, o pripravah posebne brošure, ki bo izšla ob tem dogodku, smo se prejšnje dni razgovarjali v prostorih šole »Igo Gruden« v Nabrežini z raznimi člani godbe, s Stankom Mi-slejem, ki je bil 30 let kapelnik na čelu godbenega društva »Nabrežina«, z naj-starejšim članom Milanom Pernarčičem ter s Karlom Gabrovcem, Ginom Sini-goiem, Nikom Golemacem in Marjano Golemac; prisoten pa je bil tudi sedanji dirigent godbe Sergio Gratton.
Praznovanje 100-letnice se bo, kot rečeno, začelo v petek, 11. julija. Na ta dan bodo uradno predstavili brošuro o zgodovini in delovanju društva, ki jo skupno pripravljajo Niko in Marjana Golemac in MassimoVeronese. Sledil bo nastop domaCe godbe s celovečernim koncertom, po katerem bodo zaslužnim godbenikom podelili priznanja. V soboto, 12. julija zvečer bo, v sklopu praznovanja, nastopila v Nabrežini godba na pihala iz Boretta v Reggio Emilii, s kate-
ro ima nabrežinska godba že vrsto let plodne stike. V nedeljo, 13. julija bo v Nabrežini sprevod vseh godb, ki se bodo udeležile slavja. Tu bo domača godba, godba s Proseka, iz Brega, Viktor Parma iz Trebč in godba iz Doberdoba. Prisotni pa bodo še godba mladih iz Komna, godba iz Sežane, in seveda tudi godba iz Boretta.
Po sprevodu bodo vse godbe skupno zaigrale tri skladbe. Vodili pa jih bodo Stanko Mislej, Sergio Gratton in dirigent iz Boretta. Sledili bodo kratki programi vseh udeleženih godb. Kratek govor bo imel Karlo Gabrovec, sodelovali bodo predstavniki ZSKD; celotno prireditev pa bo napovedoval Igor Tuta. Na nedeljski prireditvi bodo še posebej počastili Stanka Misleja za njegovo 30-letno delovanje v godbenem društvu.
Borušura, ki jo bodo predstavili, bo obsegala zgodovinski del delovanja; poseben del brošure bo posvečen najbolj zaslužnim godbenikom. V le-to pa hodo vključili tudi vesele spomine in anekdote ter razne prigode v pripovedi raznih članov.
Objavljamo fotografijo, na kateri so člani godbenega društva Nabrežina, ki so se slikali ob letošnji proslavi 25. aprila.	Neva Lukeš
NOVICE
BOLJUNEC / OB VAŠKEM PATRONU
r SESLJAM / ODPRTJE RAZSTAVE n
Na obisku škof Evgen Ravignani
Slovesno somaševanje - Škof se je zadržal še v Mladinskem domu
Camerini v komisiji o problemih zdravstva
Tržaški senator Oljke Fulvio Camerini je bil imenovan v izredno parlamentarno komisijo, ki se bo ukvarjala s številnimi težavami in problemi italijanskega zdravstvenega sistema. Cameri-nija je predlagal predsednik senata Nicola Man-cino, ki očitno zelo ceni njegove velike izkušnje na tem področju. Tržaški parlamentarec je, kot znano, mednarodno priznani kardiolog. Vse od izvolitve seji v senatni komisiji za zdravstvo.
Mestna skupščina o finančnem obračunu
Tržaški občinski svet se je na sinočnji seji ukvarjal s finančnim obračunom za preteklo leto, ki ga je uvodoma predstavil odbornik za finance Franco Degrassi. Občina beleži aktivo v višini 10 milijard lir.
Tržaški pokrajinski svet pa bo zasedal v ponedeljek. Predsednik Renzo Codarin je med drugim samovoljno vključil na dnevni red zasedanje resolucijo, s katero Nacionalno zavezništvo izreka solidarnost brigadi Folgore, ki je trenutno pod udarom zaradi znanih žalostnih dogajanj v Somaliji. Codarinu se je pri tem zelo mudilo, medtem ko se mu nikakor ne mudi z resolucijo, ki so jo že pred Časom vložili svetovalci slovenske narodnosti glede manjšinske zakonske zaščite.
Srečanje psihologov
Jutri ob 9. uri bo v Zborni dvorani Ekonomske fakultete na Tržaški univerzi srečanje, ki ga prirejata Zbornica psihologov Furlanije-Julijske krajine in Fakulteta za psihologijo v Trstu na temo »Akademsko usposabljanje, državni izpit in zeznam psihologov«.
V torek zvečer je bilo v cerkvi v Boljuncu še posebno slovesno: ob praznovanju vaškega patrona Janeza Krstnika je namreč župnijo prvič obiskal škof Evgen Ravignani, ki je tudi somaševal skupaj z dolinskim župnikom Slejkom, domačim župnikom Vončino (ki ga je pred ob prihodu pred mašo tudi pozdravil), kaplanom v boljuncu in župnikom upraviteljem v Borštu Suardom ter župnikom za Ric-manje - Domjo Kosmačem. Med pridigo, ki jo je imel v slovenskem jeziku, je škof Ravignani obnovil življenje Janeza
Krstnika, navezal se je na njegovo poslanstvo v pripravljanju poti Kristusu ter poudaril, da ima tudi vsak človek svoje poslanstvo in naj ga tudi izpolni. Škof je zatem obiskal Mladinski dom, kjer ga je pozdravil Aldo Stefančič, medtem ko so mu nekaj pesmi zapele cerkvene pesmi, a tamburaši iz Boljun-ca so zaigrali nekaj skladb. Ravignani se je v Domu zadržal v prijetni družbi domačinov in duhovnikov.
Na sliki z leve (f. KROMA) : Rafael Slejko, Franc Vončina, Evgen Ravignani, Maks Suard in Angel Kosmač.
Pri Čupi otroške slike o morju in o ribištvu
Morje in ribištvo sta v teh dneh v naših šolskih krogih kar se da aktualna. Pred slabim mesecem so si učenci kriške osnovne šole Alberta Sirka z raziskavo o morju in ribištvu prislužili prvo mesto na pokrajinskem natečaju Juliusa Kugyja, danes pa bosta morje in ribištvo spet protagonista, tokrat v Sesljanu, kjer bodo na sedežu Cupe odprli istoimensko razstavo otroških risb. Prispevali so jih otroci otroškega vrtca iz Trebč in slovenski osnovnošolci s Tržaškega, ki so se udeležili likovnega natečaja, s katerim sta SKD Vesna in kriška osnovna šola počastila petdesetletnico smrti domačega slikarja Alberta Sirka. Razstavo bodo odprli ob 20. uri, odprta pa bo vsak dan od 10. do 19. ure vse do sobote, 12. julija.
PomoC NTKB dolinskim šolam
Nova tržaška kreditna banka namerava posvečati posebno pozornost socialnim dejavnostim, v okvir katerih sodita šolstvo in vzgojna dejavnost nasploh. Tako je napisal ravnatelj NTKB Enzo Ortolan v dopisu dolinskemu ravnateljstvu, v katerem tudi naznanja, da se je upravni svet bančnega zavoda odločil, da bo še vnaprej nudil svojo podporo šolam, tudi v obliki vzdrževanja preslikovalnih strojev, ki jih je svojcas ta bančna ustanova izročila v uporabo osnovnima šolama v Borštu in na Pesku, GOS Ivana Trinka v Ricmanjih in A. Bubniča v Miljah ter uradu didaktičnega ravnateljstva v Dolini.
Zbor učnega osebja in Področni svet didaktičnega ravnateljstva v Dolini sta se banki zahvalila za izkazano pozornost in tudi za pomoč, ki jo je ob različnih priložnostih nudila šolam.
		
	IL FESTIVAL AMATERSKIH DRAMSKIH SKUPIN M a v h i n j e	
Danes, petek 27. junija 1997
ob 18.30 Dramska skupina SKD Primorec - Trebče
ZVEZDICA ZASPANKA
ob 20.30 Dramska skupina Znanstvenega liceja »F. Prešeren« in Ind. zavoda »A. Volta«
MIR - LA PACE
ob 22.00 MTKB (Mala tržaška kabaretna banda)
TIERRA, DENTIERRA Y LIBERTAD!
od 18.00 dalje odprt okrepCevalni kiosk ter razstava umetniških in obrtniških izdelkov.
V sodelovanju s Primorskim dnevnikom
vabi na odprtje razstave otroških risb na temo
MORJE in RIBIŠTVO
danes, 27. junija 1997, ob 20. uri
na sedežu kluba CUPA v Sesljanskem zalivu.
Risbe so prispevali otroci otroškega vrtca iz Trebe in učenci slovenskih osnovnih Sol tržaške pokrajine, ki so se udeležili likovnega natečaja v počastitev kriškega slikarja Alberta Sirka (1887-1947). Organizatorja likovnega natečaja sta bila SKD Vesna in OS Alberta Sirka iz Kriza.
Razstava bo odprta vsak dan od 10. do 19. ure do sobote, 12. julija 1997
©(LOpCfl
VCERAJ-DANES
Danes, PETEK,
27.	junija 1997
HEMA
Sonce vzide ob 5.23 in zatone ob 20.53 - Dolžina dneva 15.30 - Luna vzide ob 1.02 in zatone ob 13.25.
Jutri, SOBOTA,
28.	junija 1997
JERNEJ
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 21,4 stopinje, zračni tlak 1007 mb narašča, veter 3 km na uro jugovzhodnih, vlaga 54-od-stotna, nebo spremenljivo oblačno, morje mirno, temperatura morja 22,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Lisa Si-mionato Pator, Mattia Prandi, Martina Campa-na, Jakob Škabar, Agnese Gabrielli.
UMRLI SO: 74-letni Giusto Coretti, 74-letni Amabile Bologna, 78-let-na Elda Palma, 66-letni Mario D’Este.
: ; LEKARNE
Od PONEDELJKA, 23. do SOBOTE, 28. junija 1997
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte tudi od
13.00	do 16.00 Goldonijev trg 8 (tel.
634144), Ul. Revoltella 41 (tel. 947797), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253).
ZGONIK (tel. 229373) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od
19.30	do 20.30 Goldonijev trg 8, Ul.
Revoltella 41, Ul. Tor S. Piero 2, Zavije - Ul. Flavia 89.
ZGONIK (tel. 229373) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 421040).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - 21.30 (na prostem) »II Bagno turco -Hamam, r. Ferzan Ozpe-tek, i. A. Gassman, F. D’Aloja; 23.30 (v dvorani) »Kamasutra«, r. Mira Nair, prepovedan mladini pod 18. letom.
EKCELSIOR - 18.15, 20.15, 22.15 »Perversioni femminili«, i. Tilda Swin-ton, prepovedan mladini pod 18. letom.
EKCELSIOR AZZUR-RA - 18.10, 20.05, 22.00 »Viaggio alVinizio del mondo«, i. Marcello Ma-stroianni.
AMBASCIATORI -
17.00,	19.30, 22.00 »Ri-tratto di signora«, r. J. Campion, i. Nicole Kid-man, John Malkovich.
NAZIONALE 1 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Pote-re assoluto« r-i. Clint Ea-stvvood, Gene Hackman.
NAZIONALE 2 - 16.15,
19.00,	21.45 »II paziente inglese «, i. Ralph Fien-nes, Juliette Binoche.
NAZIONALE 3-16.00,
17.30	»Lilli e il vagabon-do«, risanka, prod. Walt Disney, 19.00, 20.30, 22.15 »II ciclone« i. L. Pieraccioni.
NAZIONALE 4 -16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Hamlet«, r. K. Branagh.
MIGNON - 16.00 -
22.00	»La lussuria e il peccato«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	18.00,
20.00,	22.15 »Il Santo«, i. Val Kilmer.
ALCIONE -	20.00,
22.00	»Dal tramonto alPalba«, r. Roberto Ro-driguez.
Ml PRIREDITVE
KD RDEČA ZVEZDA
prireja v sodelovanju z ZGONISKO ŽUPNIJO pod pokroviteljstvom Občine Zgonik »Prvi poletni večer«, ki bo 4. julija ob praznovanju sv. Urha, sa-matorskega patrona. Ob 19. uri bo sveta maša, ob 21. uri koncert vokalne skupine Odmevi - vodja Rada Milič. Vabljeni.
g_____________IZLETI
SPDT prireja za nedeljo, 6. julija avtomobilski izlet z vzponom na Jerebico. Vsa pojasnila daj a Stojan, tel. 213701.
SE ŽELIŠ pridružiti ba-zovskemu pevskemu zboru LIPA, ki pripravlja izlet na-Koroško, v nedlejo, 6. julija? Odhod avtobusa ob 5.30 izpred cerkve. Maša in nastop v St. Lenartu ob 8.30, nato ogled jezu in elektrarne v Mal-tataal, kosilo, ogled gradu Beckstein in piknik pred povratkom, predvidenim za 23. uro zvečer. Na voljo je še 20 mest. Prispevek 60.000 lir ob vpisu. Telefonirajte na številki 226234 ali 226117 v večernih urah.
Glasbena Matica -Sola »M. Kogoj« čestita violinistki
Raffaelli
Petronio
in prof. Marku Bitežniku za zelo dobro opravljeno diplomo na tržaškem konservatoriju.
	
E3	ČESTITKE
Danes v Repnu tudi GORAN se veseli, ker svoj rojstni dan slavi. Se veliko, veliko zdravih dni mu želijo njegovi dragi vsi.
ERIKA danes praznuješ 11 let, mama, tata, Sonja in vsi, ki te imajo radi se s tabo veselimo in ti želimo vse najboljše.
Danes praznuje četrt stoletja MARKO Rebula iz Slivnega. Vse najboljše in najlepše in da bi ostal tak v redu fant kot je zdaj mu želijo... naj sam ugane kdo.
73	OBVESTILA
ZBOROVODSKA SOLA - ZSKD in GM obveščata, da bo srečanje udeležencev in mentorjev ob zaključku prvega šolskega leta dans, 27. junija 1997, ob 17. uri na sedežu ZSKD v Trstu. Ob tej priložnosti bo možen tudi	predvpis za
prihodnje šolsko leto; zato so na srečanje vabljeni tudi novi tečajniki.
SKD GRAD vabi na ogled razstave o RODBINI KREVATIN - BENEČANOVE, BANE 1795 - 1997. Urnik razstave: danes, 27. junija od 18. do 20. ure, jutri, 28. od 17. do 20. ure, nedelja,
29.	junija od 16. do 20. ure. Toplo vabljeni!
PRIMOTOR KLUB organizira jutri, 28. junija, na Jami v Boljuncu PRAZNIK MOTOCIKLISTA. Ob 17. uri odprtje kioskov, zvečer ples z ansamblom Free way. V nedeljo, 29. junija pa MOTOCIKLISTIČNI ZBOR: ob 8. uri odprtje zbora, od 8.30 do 11.30 vpisnina in odhod na motociklistični izlet po bližnji okolici, ob 14.30 nagrajevanje, ob 18.30 konec zbors
KD RDEČA ZVEZDA
vabi k Budinovim v Sa-lež št. 32 na ogled razstave narodnih noš, ki so jih pripravile udeleženke poletnega tečaja pod mentorstvom gospe Marte Košuta. Razstava je odprta vsak dan do nedelje, 29. od 19. do 21. ure, v nedeljo pa od 10. do 12. ure in od 19. do 21. ure.
MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi na ogled razstave Maria Magajne
OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM
Obveščamo Vas, da sprejemamo
OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE
in nasplošno vsa obvestila v uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu 040/7796333
»20 let delovanja škofa Bellomija med nami ter motivi iz doline Glinščice«. Razstava bo odprta med tednom vsak dan od 17. do 18.30 in nedeljo 29. od 10. do 12. ure.
POZOR srednješolke in srednješolci, vabim vas na dvotedenski plesni tečaj, ki bo potekal vsak dan, od 17. do 18.30 v prostorih KD Skala v Gropadi s pričetkom v ponedeljek, 30. junija. Za vse informacije pokličite Petro, na št. 912843 od
17. do 18. ure.
UPRAVA OBČINE De-vin-Nabrežina organizira večdnevno bivanje v toplicah za 50 starejših oseb v obdobju od 3. do 17. julija 1997, v kraju Levico Terme (TN). Za podrobnejše informacije je na razpolago urad za Socialno skrbstvo Občine Devin-Nabrežina, tel. št. 6703201 ali 6703202.
SINDIKAT UPOKOJENCEV C.G.I.L. za vzhodni Kras
prireja, 6. julija 1997, turnirja balinanja in briškole, na katera se lahko vpišejo vsi člani. Tekmovanja bodo na sedežu krožka Polet, v ul. Conconello. Turnir balinanja bo potekal po pravilih balinarske federacije (igra v parih, neposreden izpad). Začetek ob 9. uri, nagrajeni bodo L, II. in III. par. Turnir briškole bo potekal z neposrednim izpadom, in največ štirimi tekmami, nagrajeni bodo prvi trije pari. Začetek turnirja bo ob 16. uri. Vpisnina znaša 10.000 lir za vsakega udeleženca (20.000 na par). Po nagrajevanju bo zakuska, vpisovanje na sedežu SPI-CGIL Opčine, Narodna ulica 69, v sredah, četrtkih in petkih, od 9. o 12. ure.
KRUT prireja 10-dnev-no letovanje v Zabnicah -hotel Bellavista, od 21. do 31 julija 1997. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka v ul. Cice-rone 8. Tel. 360072.
KD LONJER-KATINA-
RA prireja OTROŠKI POLETNI CENTER od ponedeljka, 21. julija, do petka, 1. avgusta na sedežu drštva v Lonjerju (urnik 8.00 - 13.00). Za informacije in vpisovanje sta na razpolago Jana (910178) in Vesna (910850). Pokličite čim-prej!
SKLAD MITJA CUK
vpisuje otroke v POLETNA SREDISCA. 1) Poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku: od 1. do 14. avgusta od 8. do 17. ure. 2) Poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah: od 18. do 30. avgusta od 8. do 17. ure. Vpisovanje v uradih na Narodni ul. 126, na Opčinah, vsak dan med 13. in 15. uro razen ob
sobotah (tel. 212289). 3) Poletno varstvo na Opčinah: od 1. julija do 30. septembra od 8. do 13. ure - možno vpisovanje iz tedna v teden.
LETOŠNJI 17. MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR se bo odvijal v Kanalski dolini, od 25. 8. do 6. 9. 1997. Prijavnice lahko dobite na odseku za zgodovino v ul. Petronio 4, v Narodni in študijski knjižnici v ul.
Športno združenje
--------GAJA-------------
organizira od 27. junija do 6. julija
na športnem objektu na Padričah
»ŠPORT
in Zabavo«
s turnirjem v odbojki in malem nogometu
Večere bodo popestrili ansambli Happy Day, Status Symbol, Free Way, Guba libre, Expanader in Aleksandra e il puartetto Edera.
sv. Frančiška 20, in v Knjižnici Damira Feigla v Gorici.
SLOVENSKA VIN-CENCIJEVA KONFERENCA v Trstu sporoča, da je še nekaj prostih mest za poletno gorsko ko-lonjo v Comegliansu v Carniji. Kdor se želi vpisati naj telefonira v večernih urah na št. 366970 ali 43194 za Trst, na 0481/530924 za Gori-
PACIJA zaposli v eni od svojih tovarn v Sloveniji analitika programerja. Zahtevajo se naslednji pogoji: opravljena višja srednja šola (aktivno znanje slovenskega in italijanskega jezika), obvladanje sistema AS400 IBM in jezikov RPG 400, SQL, CLP 400, opravljen vojaški rok. Delovno mesto: Ljubljana. Prijave poslati na C. P. 2070 Opči-
MLADINSKI ODBOR SLOVENSKE PROSVETE
(ul. Donizetti, 3) obvešča, da so na razpolago informacije o raznih pobudah za preživetje poletnih počitnic za mlade in študente: POLETNI TEDNI V TAIZEJU, v Franciji, POLETNI TABOR V IZOLI, razne DUHOVNE VAJE ZA ŠTUDENTE, DRAGA MLADIH na temo »Prihodnja postaja: Evropa!«, na Opčinah, POTOVANJA za študente (Irska, Škotska, Skandinavija, južna Italija in Sicilija, Češka in Slovaška, Grčija, Turčija, Egipt, ZDA, ki jih ponuja Študentska organizacija univerze v Ljubljani. Za vse informacije:	tel. št.
370846 - od pon. do pet. od 9. do 17. ure.
KRUT obvešča, da bo, od 1. 7. do 31. 8., pisarna odprta samo v jutranjih urah z urnikom od 9. do 12. ure.
FOTOKROŽEK TRST
80 vabi člane, da se udeležijo razstave v sklopu vsedržavne zveze društev FIAF. Za deželo F-JK si je prevzelo organizacijo društvo »Lo Scambio« iz Krmina. Letošnja tema je »Zob časa« (I segni del tempo). Vsak član lahko predstavi največ 4 slike na običajni podlagi. Slike so lahko barvne ali črno-bele. Rok za predstavitev slika zapade 5. septembra.
NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 5. septembra odprta s poletnim urnikom in sicer od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure. Od 28. julija do 14. avgusta bo zaprta zaradni letnega dopusta.
H ŠOtSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča učno osebje osnovnih šol, da 30. junija 1997 zapade rok za predložitev prošenj za dodelitev pokrajinskemu šolskemu skrbništvu (v smislu 7. člena zakona št. 932 z dne 22. decembra 1973). Prošnje sprejema pokrajinsko šolsko skrbništvo, ul. Cumano 2, Trst.
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE v ul.
Carducci 8, tel. 370301, redno posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30.
MALI OGLASI
tel. 040-7796333
18-LETNA študentka z znanjem slovenščine in italijanščine išče v poletnem času zaposlitev v dopoldanskih urah. Telefonirati v večernih urah na št. 574020.
INDUSTRIJSKA GRU-
KD FRAN VENTURINI obvešča, da po zaključni prireditvi, 14. junija, je bilo pozabljenih v Domu nekaj otroških jopičev ter en ženski dežnik. Interesenti naj se zglasijo pri odbornikih.
PRODAM FIAT Tipo 1600 S, katalizator, letnik ’93 s klimo. Tel. 040/251234.
DAMO v najem gostilno pri Paoli v Standrežu. Tel. (0481) 21771.
ODLIČNO belo in črno vino prodajamo v Mavhinjah po ugodni ceni. Tel. 299806.
PRODAJAM novogradnjo trosobnih apartmajev v Portorožu in Cr-varju ter dvosobnih v Opatiji. Za informacije tel. (0481) 30802 ob ponedeljkih, sredah in petkih med 12. in 14.
uro.
IŠČEMO vajenko ali pomočnico za frizerski salon. Tel. (0481) 882300.
PRIJAZNE mucke iščejo nove lastnike in topel dom. Tel. 251203.
OPEL CALIBRA 2000,
8 ventilov, letnik 1992 prodajam v odličnem stanju, črne barve, alumi-niaste feltne, široke gume komaj zamenjane, centralno zapiranje, vgrajena alarmna naprava. Aleš, tel. 2149265 - urad ali 228174 - dom.
PODJETJE iz področja alarmnih naprav zaposli prodajalce/ke za pokrajino Trst. Ugodna provizija in visoke nagrade. Izpopolnjevalni tečaj v breme podjetja. Pisniene ponudbe poslati na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Deltacom«.
PRODAM malo kosilnico znamke Stilni. Tel. 226568.
IŠČEMO ODGOVORNO in prijazno osebo za popolno oskrbo ostarelega para 7 dni na teden v Trstu. Telefonirati ob urah kosila na 040/211380	ali\
0481/78139.
LJUBITELJEM ŽIVALI podarimo male psičke. Tel. 327044 ali 327157.
MLAD PAR išče hišico, z drvoriščem ali vrtom, tudi potrebno popravil, za najvišjo ceno 150 milijonov lir. Tel. 040/421106	ali
040/226900 ob uri kosila.
IŠČEMO OSEBE (30-50 let) za »part-time« delo v Sloveniji. Tel. (0481) 809162 - France-sco Certo.
ZARADI nepriklad-nosti sprecifični vrtni površini prodam novi električni kosilni aparat znamke Ns Mc Cul-loch (450 vvattov) rabljen samo enkrat. Po želji prodam tudi 40 m dolg kabelj. Klicati zgodaj zjutraj ali pa pozno
zvečer na št. 327091.
PRODAM Opel Corsa GL S 1.2, novi model ’93 v odličnem stanju. Tel. ob uri kosila oz. zvečer na št. 421412.
VSAKO SOBOTO vas lahko letalo odpelje na Elafitske otoke pri Dubrovniku, kjer boste preživeli vaš rajski teden. Blaga klima, peščene plaže, čudovite sprehajalne poti in predvsem ljudje, dajejo osnovo za lepe počitnice na otokih. Cene zelo ugodne! Pohitite. Gec tours - Škofije, tel. 0038666549588.
FIAT 126 PERSONAL 1980 opravljen tehnični pregled prodam. Tel. 214744.
GORENJSKA - V privatnem penzionu z lastnim bazenom, teniškim igriščem odstopim rezervacijo v juliju. Tel. 214744.
NE VES KAM z družabnimi igrami (domino, puzzle, lego kocke, žoge itd.)? Daruj jih SKLADU MITJA CUK! Dobrodošle bodo otrokom v poletnih centrih. Opčine - Narodna 126 - tel. 212289 - med 8. in 15. uro.
AGRITURIZEM je odprl Ostrouška, Zagradec 1. Toči belo vino in teran ter nudi jedi na žaru. Zaprto ob četrtkih.
OSMICO je v Slivnem odprl Iztok.
OSMICO bo jutri odprl Košuta Boris v Sv. Križu.
OSMICA je v Dolini pri Mri ju Žerjalu.
OSMICO je odprl Škrk Edi, Salež 33.
OSMICO ima še vedno odprto Grgič Igor, Pa-driče 193.
OSMICO sta odprla VValter in Nadja, Medja
vas 16.
OSMICO v Bazovici sta odprla Boris in Nada.
OSMICO imata odprto Olga in Ladi Rebula, Repnic 2.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka.
OSMICO je odprl Stanko Gruden iz Sama-torce. Vabljeni na pristno kapljico in domač pršut.
PRISPEVKI
Ob priliki rojstnega dne predragega moža in očeta Kamila se ga spominja družina in daruje 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Križu.
V	spomin na brata Kamila daruje Mari 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Križu.
V	spomin na Mira Kendo darujeta Alda in Valter Pertot 50.000 lir za SZ Bor.
Za zvon cerkvice na Jezeru darujeta Zofija Zahar z družino 50.000 lir in Edi Gregori z družino
50.000	lir.
t
Po pogrebu sporočamo, da nas je zapustila naša draga
Alojzija
Mržek
Žalostno vest sporoča nečakinja Jožica in ostalo sorodstvo
Sežana, 27. junija 1997
IZID PLOŠČE / RESIA VALLEV MUSIČ SMARNAMISA
Poklon rezijanskemu glasbenemu izročilu
Plošča je izšla lani na Japonskem
VVorld mušic, oz. svetovna glasba. S to angleško oznako se je v zadnjih petnajstih letih razvila prava glasbena struja. Pravzaprav je to le upravičeno ovrednotenje ljudske glasbene tradicije vseh tistih narodov, ki so običajno izven velikih svetovnih glasbenih struj in mod. NajveCjo zaslugo za svetovno osveščenost in občasno tudi tržno uveljavitev glasbenikov in glasbenega izročila, ki jih lahko prepoznamo pod to oznako, gre nekaterim daljnovidnim glasbenikom, kot so predvsem Peter Gabriel in David Byme. Poleg teh dveh mojstrov pa so še številni drugi, ki ob svoji glasbeni dejavnosti radi raziskujejo ljudska glasbena izročila krajev, kjer nastopajo.
Med te lahko mirno uvrstimo tudi ameriškega saksofonista Johna Zorna, ki je večkrat gostoval v naši deželi. Pred dvema letoma se je med svojim kratkim obiskom pri nas pozanimal za posebne oz. »nenavadne« glasbene tradicije naših krajev. Tullio Angelini, prvi mož združenja More Musič iz Tržiča, ki ga je takrat gostilo, mu je priskrbel posnetke rezijanske glasbe, v katero se je John Zorn hitro zaljubil. Angeliniju je povedal, da je z njegovim japonskim založnikom pripravljen izdati zgoščenko ljudskega izročila Rezije. To se je dogajalo sredi julija 1995. leta, torej dober mesec pred najveCjim rezijanskim praznikom, Smamomišo, ki vsako leto na Veliki Šmaren privabi v Rezijo kar precej ljudi. Angelini je poklical prijatelja, glasbenika Giulija Venierja in mu predstavil Zornove načrte. Venier je bil nad tem načrtom seveda navdušen in skupaj z Lucom d’Agostinom so se sredi avgusta predlanskim podali v Rezijo. Tu so spoznali Luigio Ne-gro, ki jim je odprla marsikatera vrata, predvsem pa jim je predstavila osemdesetletno Jelizo - Krukižavvo (Eleno Di Lenardo), ki je pravi živeči zaklad rezijanskih tradicij. Doma ji pravijo »ta nima, ki pravi pravice« saj pozna vse pravljice in vse pesmi bogatega rezijanskega izročila. V nekaj dneh so posneli vse, kar se je dalo posneti in poslali trake JoJmu Zornu, ki je dobro leto kasneje zaključil z delom in pripravil plošCo, ki je na Japonskem izšla
konec lanskega leta v okviru programa glasbene hiše Avant (številka plošCe je AVAN-047) z naslovom Resia Valley Musič Smarnamiša! Polk songs and dances from North-East Italy.
Zgoščenka vsebuje kar 21 posnetkov za skupnih 41 minut glasbe in povesti. Prav je seveda omeniti vse, ki so pri tem načrtu sodelovali. Na citre in bunkule so igrali Giuseppe Costan-za »Pikuw«, Cinzia Di Biasio »Divaji-na«, Franco Di Lenardo »Pejo«, Gio-vanni Micelli »Cangarin, Mattia Di Biasio »Divaja«, Mario Foladore »Ku-loč«, Livio Micelli »Liviot-Kit«, Frigy-tes Tarjan in Paolo Valente »Rep«. Pel je ženski zbor »Rože Majave«, ki ga sestavljajo Ghislaine Colson »Ku-lučawa«, Aurora Foladore »Ku-liičavva«, Silvana Paletti »Bertulavva«, Catia Quaglia »Bidarlinavva«, Maria Quaglia »Gukatavva« in Paola Zuzzi »Kalacavva«. Poleg njih na plošči slišimo tudi folklorno skupino »Te Ro-zajanski« in pevce Onorata Di Lenarda »VViiršina«, Cirillo Madotto »Meni-nawo«, Giuseppina Madotta »Ma-nagšita«, Renata Quaglia »Guketa« in Emmo Siego »Ikižavro« ter seveda Eleno Di Lenardo »Jelizo - Krukižavvo«, ki recitira oz. pravi dve pravljici.
PlošCo, ki je pravi poklon rezijanskemu narodu in njegovemu glasbenemu izročilu, se žal pri nas težko dobi, saj ni v rednem programu nobene glasbene hiše in maloštevilni izvodi so vsi neposredno uvoženi z daljnega vzhoda. Nam jo je uspelo dobiti v trgovini L’angolo della mušica v Vidmu, ki jo sicer ima v svojem rednem programu, žal pa dobivajo le nekaj izvodov mesečno.
Omeniti velja, da spremlja cd-plošCo bogat ovitek, ki na dvaintridesetih straneh v rezijanšCini, italijanščini in angleščini pove marsikaj o Reziji, njeni zgodovini, glasbeni tradiciji, citi-ri in bunkuli ter seveda citira vse nastopajoče, se zahvaljuje vsem Rezijan-cem, ki so na katerikoli način prispevali k realizaciji te enkratne pobude, vsebuje pozdrav župana Luigija Palet-tija in je, kot piše na tretji strani »de-dikano tin rozajanskin judin za njih vasaje«. In seveda tudi za naše, vseh Slovencev in vseh ljubiteljev glasbe nasploh. Rezijansko glasbeno kulturo bomo lahko boljše spoznali tudi v soboto v Gorici, ob 21.30, ko jo bodo prvič javno predstavili na sejmišču v okviru sejma Mittelmonitor.
Aleš VValtritsch
DELO NAPISAL ANDREA VATTA
Trobojnica na strehi sveta
Knjiga je posvečena Arditu Desiu
Tržaška univerza je pred kratkim izdala knjižico z naslovom II tricolore sul tetto del mondo (Trobojnica na strehi sveta), Streha sveta - to je seveda gorovje Himalaja, trobojnica pa je rdeCe-belo-zelana zastava, ki so jo italijanski znanstveniki raziskovalne misije Ev-K2-CNR pripeli na vrh steklene piramide, kjer je sedež njihove odprave.
Andrea Vatta je delo napisal v obliki podiplomske disertacije na Oddelku za znanstveno komunikacijo pri Mednarodni šoli za visokošolsko izobraževanje (SISSA) v Trstu. Sodec po obliki knjige in stilu pisanja je disertacijo nato v veliki jneri predelal, da je bila nared za objavo. Delo povsem odgovarja zahtevam italijanskega novinarskega tržišCa. Italijansko novinarstvo zahteva neki prav poseben slog, ki bralca z lahkoto pritegne. Tak slog preveva že Cisto vse časopisne in televizijske kotičke, tako da še mu tudi znanost seveda ni mogla izmakniti. Vatta, ki se je poglobil prav v to smer študija, je oCitno osvojil šablonsko tehniko, ki jo danes tržišče zahteva: argument, ki je vsem bolj ali manj znan, poenostavljeno izrazoslovje, navajanje primerov in prispodob, izmenično resen in šaljiv ton... Knjiga II tricolore sul tetto del mondo je prav taka; odlikuje se po poljudnoznanstveni berljivosti, ki lahko pritegne še tako brezbrižnega bralca, po tistem elementu italijanskega novinarstva in publicistike, ki bi ga lahko poimenovali slogovni Spektakel za preproste ljudi.
Vprašanje, ki se sadaj tu odpira, je seveda programskega značaja. Komu je knjiga sploh namenjena?
Povprečnemu bralcu, to že. Toda povprečni bralec (po tem, kar kažejo statistike) najbrž ne bo zgrabil s police v knjigarni knjige o znanstveni misiji ob vznožju Everesta. Če bi o tem govoril Piero Angela, potem že: pritisneš na gumb, sedeš na kave in gledaš krasne posnetke s krajev, kamor najbrž ne boš nikoli šel. S knjigo je drugače: knjigo je treba najprej zagledati, prelistati, kupiti, položiti na noCno omarico, prebrati. Zato mora bralca privlačiti, veliko prej kot vsebina sama, naslov knjige. In naslov II tricolore sul tetto del mondo je po svoje (in za svoje) nedvomno privlačen.
Knjiga, Ce naj povzamemo nekaj misli, je nedvomno zanimiva - vsaj za nekoga, ki preučuje tehniko poljudnoznanstvenih publikacij. Za mnenje o vsebini sami pa bi bilo morda zanimivo povprašati koga, ki je tam na Himalaji, Cisto blizu italijanske raziskovalne postojanke, preživel nekaj dni...
Matejka Grgič
NOVICE
»Podarimo knjigo zamejskim Slovencem«
Polovico od 1600 v dobrodelni akciji "Podarimo knjigo zamejskim Slovencem" zbranih knjig bodo danes izročili predstavnikom občine Sele na Koroškem. V akciji, ki je potekala v občini Škofja Loka od 21. do 26. aprila letos, so se zbirale leposlovne in strokovne knjige, mladinska literatura, pravljice in audiovizualna gradiva. Izročitev knjig bo spremljal program, ki so ga pripravili učenci ljudske šole Sele Kot, Moški pevski zbor Valentin Polanšek, ansambel "Karavanški fantje", pisateljica in pesnica Silva Brank ter kitarist Jaka Svoljšak. (STA)
Festival Lutke
brez meja na Jesenicah
Gledališče Tone Čufar iz Jesenic pripravlja od danes do 6. julija v Lescah, Sobcu, Kobaridu in v Kranjski gori 5. mednarodni lutkovni festival Lutke brez meja, ki vključuje 9 predstav lutkovnih skupin iz Slovenije, Italije, Rusije in Kolumbije.
Gledališče Tone Čufar je po dveletnem sodelovanju pred petimi leti želelo narediti nekaj svojevrstnega in po navezavi stikov z Italijanom Di Pierpaolo del Giusto so sklenili organizirati prvi festival Lutke brez meja, da bi lahko lutke potovale še v Avstrijo in Italijo in tako postale lutke treh dežel. Po dveh letih so se razširili še v druge kraje na Gorenjskem in v Soško dolino. Danes lutkovne skupine nastopajo v vseh treh obmejnih pokrajinah in v notranjosti teh treh držav. Samo v Italiji bodo letos gostovale kar v šestih krajih. (STA)
OB DNEVU DRŽAVNOSTI / V SKOPJU
Razstava del Apollonia
Ob dnevu slovenske državnosti je veleposlanica Republike Slovenije v Skopju Jožica Puhar predsinocnjim v tamkajšnjem elitnem hotelu Kontinental priredila diplomatski sprejem, ki se ga je udeležilo veliko število v Makedoniji akreditiranih diplomatov, predstavnikov države in drugih uglednih osebnosti javnega, kulturnega in gospodarskega življenja prestolnice ob Vardarju. Sprejema so se med drugimi udeležili podpredsednik makedonske vlade Dimitar Buzlevski, šef civilnega dela misije UNPREDEP Henrik Sokalski in vodja misije OV-SE v Skopju Christian Faber-Rod.
V tamkajšnjem Centru za kulturo in informacije pa so prav tako sinoči v navzočnosti številnih ljubiteljev umetnosti odprli razstavo najnovejših slikarskih stvaritev priznanega slovenskega likovnika, dolgoletnega profesorja na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, Zvesta Apollonia. Razstavo je odprla
veleposlanica Puharjeva, o slikarjevem delu pa je spregovoril akademski slikar in grafik, profesor na tamkajšnji Fakulteti za likovno umetnost Dimitar Malidanov.
V Čast dneva državnosti bo
v Skopju jutri v organizaciji slovenskega veleposlaništva še srečanje s elani tamkajšnjega slovenskega kulturnega društva France Prešeren in Društva slovensko-makedon-skega prijateljstva. (STA)
Izšla je knjiga pesmi v prozi Ko bi... Simona L
Pri zasebni založbi Yatras je izšla knjiga pesmi v prozi "Ko bi..." (Zapisi, potopisi, pisma) beograjskega pisca Simona L. Gre za prvenec avtorja, ki je doslej napisal šest knjig, a jih zaradi razmer v domovini še ni objavil. V
slovenščino je knjigo, ki je pred letom dni v srbskem jeziku izšla v Ljubljani, prevedel pesnik Jože Saje.
Kot je povedal avtor Simon L na včerajšnji novinarski konferenci, je tema knjige, ki je nastajala med leti 1992 in 1995, ljubezen, dozorevanje oziroma iskanje sebe in drugih preko ljubezni. Sebe je označil za pisatelja inspiracije, ki si prizadeva za oza-vešCanje življenja in ki ga zanimajo bistvene stvari. Izraža se predvsem z opisi doživetij, ker pa je beseda omejen medij izražanja, ki vedno pušCa zunaj tisto neulovljivo, je knjigo naslovil s "Ko bi...".
Prevajalec in pesnik Jože Saje je poudaril, da je knjiga na ravni forme zelo raznolika, saj se v njej avtor izraža z mislimi, kratko prozo in tudi filozofskimi besedili. Gre za prečiščeno inaCico prvotne izdaje v srbskem jeziku, zato je s formalno-vsebinskega stališča boljša in nekoliko krajša. Saje, pesnik in prevajalec iz srbskega in hrvaškega jezika, je tudi povedal, da je to njegov prvi prevod poezije, saj je doslej prevajal prozna besedila. (STA)
TIRANA / PRED NEDELJSKIMI VOLITVAMI
V Albaniji vse bolj napeto Bomba proti ambasadi EU
Se najbolj vroče je v Vlori - Vojaški tanki po ulicah Tirane
TIRANA - V ozračju naraščajoče napetosti se Albanija pripravlja na volitve. Po ulicah Tirane so se od prejšnje noči policijskim oklepnim vozilom pridružili še tanki, enega od teh je napadla tolpa kakih 20 oboroženih moških, ki so zaceli streljati na vojaško vozilo, vendar ni bil nihče ranjen.
Prejšnjo noč pa je bil tarCa atentata sam sedež ambasade Evropske skupnosti v središču Tirane: neznanec je na dvorišče diplomatskega predstavništva odvrgel bombo, ki je eksplodirala le nekaj desetin metrov daleč od rezidence ambasadorja Elia Germana. Zaradi eksplozije je popokalo nekaj šip, hujše škode pa ni bilo. Sicer pa je bil to prvi atentat proti nekemu diplomatskemu predstavništvu v albanskem glavnem mestu.
Se bolj napet pa je položaj na jugu države in še posebno v Vlori, kjer je vCeraj prišlo do streljanja med volilnim zborovanjem desničarske unije ob navzočnosti socialističnega ministra za finance Arbena Malaja. Zaradi streljanja so morali prekiniti volilni shod, vojaki mirovne misije Zora pa so morah z oklepnimi vozili pospremiti politične predstavnike na varno. Med streljanjem je bil ubit neki 22-letni moški, čigar truplo je zaradi silovitosti oboroženega spopada dolgo ležalo na asfaltu, preden so ga lahko odpeljali v mrtvašnico. Prejšnjo noC pa naj bi oborožena tolpa zažgala sedež Demokratske stranke predsednika
Salija Berishe: tako vsaj trdi stranka v poročilu, ki ga je vCeraj objavila v Tirani. Ozračje v Vlori je karseda napeto, tako da so tudi tuji novinarji v tem mestu dobili ukaz, naj ne zapustijo svojega hotela.
Do streljanja je prišlo tudi v mestu Fier, prav tako na jugu Albanije, kjer so po poročanju krajevnih virov trije aktivisti Demokratske stranke bili ubiti. Trije moški so se menda peljali v avtomobilu, ki je eksplodiral. Ni še jasno, ah so bombo odvrgli proti vozilu, ah je bila v njem podtaknjena.
Predvolilna polemika je v takih razmerah seveda izredno ostra: Berishe-va Demokratska stranka je včeraj napovedala, da ne bo priznala morebitne izvolitve socialističnega predsednika Fatosa Nana, če ta izvolitev ne bo sad »svobodnih in demokratičnih volitev«. Berisheva stranka obtožuje bivše komuniste, da si hočejo z nasiljem zagotoviti 99, 99 odstotka glasov.
Včeraj je medtem iz Italije odpotovala 27-clanska parlamentarna delegacija z nalogo, da nadzoruje nad potekom nedeljskih volitev. V delegaciji sta med drugimi tudi podpredsednik senata Domenico Contestabile in predsednik zunanjepolitične komisije senata Giangiacomo Migone.
Iz Italije pa so včeraj s tremi helikopterji poslali v Albanijo tudi glasovnice, ki naj bi jih uporabili v nedeljo. Natisnila jih je italijanska državna tiskarna po naročilu italijanske vlade.
Italijanski vojak nadzoruje cesto nedaleč od Vlore v južni Albaniji (telefoto AP)
DUNAJ / POROČILO INSTITUTA ZA MIROVNE ŠTUDIJE
Za orožje 23 milijard dolarjev
Izdatki za konvencionalno oborožitev se stabilizirajo
DUNAJ- Po več letih bistvenega zmanjšanja izdatkov so se izdatki za konvencionalno oborožitev v preteklem letu po svetu stabilizirali, je zapisano v včeraj objavljenem letnem poročilu Mednarodnega inštituta za mirovne študije v Stockholmu (SIPRI).
Vojaški izdatki v letu 1996 so sicer ponovno manjši kot leto poprej, vendar v manjšem obsegu kot v pretejdih letih. SIPRI ocenjuje obseg celotne trgovine s konvencionalnim orožjem na svetu v preteklem letu na slabih 23 milijard dolarjev (ob koncu hladne vojne, leta 1987, je ta znesek znašal še 44 milijard dolarjev). Vodilno mesto s tržnim deležem 44 odstotkov imajo pri mednarodnih vojaških poslih s konvencionalnim orožjem ZDA, Rusija kot drugi največji izvoznik ima le 20-odstotni delež, sledijo pa Francija, Velika Britanija in Nemčija.
V 16 državah članicah zveze NATO so se vojaški izdatki v preteklem letu ponovno znižali. Povečanje izdatkov pa je SIPRI ugotovil v jugovzhodni Aziji, kjer je Malezija v preteklem letu svoje izdatke povečala za 13 odstotkov, Tajska za več kot 18 odstotkov in Singapur za skoraj pet odstotkov, kar je po oceni SIPRI najbolj koristilo ameriški vojaški industriji.
Nakupi orožja v državah Članicah Evropske unije pa so se v zadnjih desetih letih komajda zmanjšali in so se z 6, 8 milijarde dolarjev v letu 1987 znižali na 6, 4 milijarde dolarjev v minulem letu.
SIPRI je lani naštel 27 večjih oboroženih spopadov (v letu 1995 še 30). Kot končane je SIPRI označil vojaške spopade v BiH, na Hrvaškem, Angoli in Liberiji. (STA/APA)
Svet zveze NATO o mirovnih enotah v BiH
BRUSELJ - Svet zveze NATO je včeraj v Bruslju začel zasedanje, na katerem bo govora tudi o položaju mirovnih enot SFOR v Bosni in Hercegovini. Veleposlaniki 16 držav članic zveze podajajo bilanco prvega polletja navzočnosti mednarodnih enot, v katerih sodeluje približno 30.000 vojakov, razpravljali pa naj bi tudi o n-h gah v naslednjih mesecih. Najpomembnejša naloga mednarodnih mirovnih sil v BiH bo zavarovanje lokalnih vohtev, ki so napovedane za letošnji september. Do takrat NATO ne načrtuje zmanjšanja števila pripadnikov mednarodnih enot, v katerih sodeluje 20 držav. (STA/dpa)
Albrightova prispela v Vietnam
HANOI - Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je vCeraj prispela na dvodnevni uradni obisk v Vietnam. Na letališču v Hanoju jo je pričakal namestnik vietnamskega zunanjega ministra Ngujen Din Bin.
Albrightova bo med obiskom uradno naznanila odprtje ameriškega konzulata v mestu Ho Chi Minh (nekdanjem Saigonu). Danes se bo srečala z generalnim sekretarjem komunistične stranke Do Muijem in premierom Vo Van Kietom. Glavna tema pogovorov bodo človekove pravice, pogajanja o trgovinskem sporazumu med državama ter sprejemu Vietnama v Svetovno trgovinsko organizacijo. Albrightova bo iz Vietnama odpotovala še v Hong Kong. (STA/AP)
Bundestag sprejel davčno reformo
BONN - Nemški bundestag je vCeraj sprejel veliko davčno reformo za leti 1998 in 1999. Za predlagani zakon je glasovalo 326 poslancev, proti pa so bili 304. Cilj vladajoče koalicije je znižati davčne stopnje za davek od plače in davek na dohodek, zmanjšati ti. solidarnostni dodatek in razbremeniti podjetja. Odpravili pa naj bi posebne davčne ugodnosti.
Države OPEČ določile zgornjo mejo proizvodnje nafte
DUNAJ - Na redni polletni konferenci organizacije držav proizvajalk nafte (OPEČ), ki je včeraj potekala na Dunaju, so se Članice organizacije dogovorile, da zgornja meja naftne proizvodnje ostaja 25, 033 milijona sodčkov na dan. Določile so tudi količine, ki jih lahko načrpajo posamezne Članice, za Irak pa so se dogovorile, da lahko izvozi 800.000 sodčkov dnevno. Konference, ki je trajala poltretjo uro, se je udeležilo 11 ministrov za nafto držav članic. Prihodnje srečanje držav OPEČ bo 26. novembra v Džakarti.
Vohtve v Novi Gvineji zaradi slabega vremena podaljšali
SYDEY/PORT MORESBY - Zaradi slabega vremena so morah parlamentarne vohtve v Papui Novi Gvineji podaljšah za šest dni, tako da se bodo končale 4. julija, je včeraj sporočila volilna komisija v glavnem mestu Poit Moresbyju.
Vohtve so se začele 14. junija in za sedaj je gotovo le to, da je nekdanji premier Paias Wingti izgubil sedež v parlamentu. Wingh je veljal za enega od favoritov za naslednika premiera sira Juhusa Chana, ki na volitvah ponovno kandidira. Uradnih rezultatov vohtev ne pričakujejo pred 15. julijem. (STA/dpa)
BRUSELJ / EVROPSKA UNIJA
Po amsterdamski pogodbi večja pooblastila za Evropski parlament
Poleg dosedanjih 15 še 23 novih področij soodločanja
BRUSELJ- Člani Evropskega parlamenta so včeraj na plenarni seji v Bruslju s predsedujočim evropskega sveta nizozemskim premierom Wimom Kokom in predsednikom Evropske komisije Jacquesom Santerjem razpravljali o novi amsterdamski pogodbi, ki bo nadomestila sedanjo Maastrichtsko pogodbo, s katero je bila ustanovljena Evropska unija. Amsterdamska pogodba pooblastila Evropskega parlamenta s sedanjih 15 področij, kjer ima pravico soodločanja, razširja na dodatnih 23 področij. Soglasje Evropskega .parlamenta pa bo poslej potrebno namesto na sedanjih osmih še na treh novih področjih.
Po sedaj veljavni Maastrichtski pogodbi, .podpisani leta 1992, ima Evropski parlament pooblastila pri soodločanju na področju svobode gibanja, svobode ustanavljanja podjetij, jav-
ne politike, vzajemnega priznavanja diplom, usklajevanja določil o diplomah, storitev, notranjega trga, izobraževanja, kulture, javnega zdravja, zaščite potrošnika, določanja smernic transevropskih omrežij, raziskav in tehnologije ter okolja.
Amsterdamska pogodba tem 15 področjem dodaja 23 novih: spodbujanje zaposlovanja, enako plačilo za moške in ženske, snovi človeškega izvora, veterinarska in fitosanitarna pravila, transparentnost, boj proti poneverbam, carinsko sodelovanje, statistiko, zaščito osebnih podatkov, nediskriminacijo, pravico do bivanja, socialno zaščito, pravico do ustanavljanja podjetij, diplome samozaposelnih oseb, prometno politiko, pomorski in zračni promet, socialno politiko, izvajanje odločitev evropskega socialnega sklada, politiko poklicnega usposa-
bljanja, transevropska omrežja, izvajanje ukrepov evropskega sklada za regionalni razvoj, skupna raziskovalna prizadevanja, ukrepe na področju politike varstva okolja in razvojno politiko.
Po Maastrichtski pogodbi je bilo soglasje Evropskega parlamenta obvezno na osmih področjih: na področju državljanstva Evropske unije, evropskega sklada za regionalni razvoj, kohezijskega sklada, strukturnega sklada, volilnega postopka, nekaterih mednarodnih sporazumov, pridruženega Članstva in včlanitve novih držav.
Evropski parlament bo imel po amsterdamski pogodbi besedo na treh dodatnih področjih: pri imenovanju predsednika Evropske komisije, pri sprejemanju ukrepov v primeru kršitve osnovnih pravic državljanov in pri sprejemanju statuta članov Evropskega parlamenta. (STA)
BLIŽNJI VZHOD / DOGOVOR MED OSMIMI DRŽAVAMI
Arabski skupni trg
LATAKIA - Zunanji takia dogovorili za se bo sestal do septem-ministri Sirije, Egipta in oblikovanje skupnega bra letos in pripravil še šestih arabskih držav trga.	ukrepe za delovanje
(na sliki AP delegacija V posebni deklaraciji skupnega trga. Gostitelj iz Kuvajta) so se vCeraj so ministri napovedali naslednjega srečanja bo v sirskem letovišču La- imenovanje odbora, ki Katar. (STA/Hina)
SOVODNJE /SKLADIŠČENJE ODPADKOV
TEATER / NA FESTIVALU LUTKOVNIH GLEDALIŠČ
S	IZLETI
Zupanova odredba ostaja v veljavi
Na srečanju so pojasnili nekaj aspektov, večina vprašanj pa ostaja še nedorečenih
Sodelovanje med Gorico, Celovcem in Mariborom Dogajanje tudi v Gradežu
Srečanja bodo od 2. do 8. septembra
Tudi po včerajšnjem srečanju na županstvu v Sovodnjah, kjer so za isto mizo sedli predstavniki Občine, Pokrajine, Zdravstvene ustanove, gasilcev. Pokrajine in podjetja Ecological Service, prisoten pa je bil tudi predstavnik občinske komisije za ekološka vprašanja, ostaja ukaz o prepovedi vsakršne dejavnosti v hali nekdanje papirnice v Rubijah in ukaz o odstranitvi nakopičenega materiala, ki naj bi služil za proizvodnjo posebnih izolacijskih plošč, v veljavi. Tako nam je potrdil sovodenjski župan Petejan po srečanju, za katerega je zaprosilo podjetje Ecological Service.
Na sestanku so predstavniki podjetja pojasnili okvirni načrt pobude (odpadna surovina je namenjena predelavi in pridobivanju posebnih izolacijskih plošč). Proizvodnja pa naj bi se pričela šele čez kakih dvanajst do osemnajst mesecev. Podoben obrat menda že deluje v okolici Roviga, s podobnim načinom predelave industrijskih odpadkov se menda ukvarjajo v Romuniji, precej zanimanja pa da je tudi v Sloveniji.
Na srečanju pa so ugotovili tudi da naj bi podjetje do zdaj ravnalo precej po svoje, mimo predpisov. V Lombardiji se odpadki namenjeni predelavi smatrajo kot surovina,
NOVICE
Občinski svet v Sovodnjah bo sklepal o grbu in praporju
V ponedeljek, 30. t.m. ob 19.30 je sklicana seja sovo-denjskega občinskega sveta. Dnevni red je obsežen. Tako bodo svetovalci sklepali o finančnem obračunu za leto 1996, o najemu posojila v znesku nekaj nad 72 milijonov lir za izredni poseg v stavbi osnovne šole v Sovodnjah, določili bodo smernice glede usklajevanja in urejanja na področju javnih (gostinskih) lokalov in opredelili stališče glede upravljanja konzorcija za rehabihtacijo v smislu dež. zakona št. 41/96. Posebej zanimiva pa je druga točka v seznamu dnevnega reda: občinski svet bo razpravljal in predvidoma odobril osnutek občinskega grba in prapora. V ponedeljek, ob 18. uri se bo sestal tudi občinski svet v Doberdobu.
Danes na sejmu Mittel Monitor
Na sejmu Mittel Monitor bodo danes v ospredju Ukrajinci, Cehi, Poljaki in Madžari. Sicer bodo že dopoldne (ob 10. uri) predvajali video ”Ketu ben Rotite” albanskega avtorja Pluton Vasija. Ob 11. uri pa bodo spoet prdvajali film Nenada Dizdareviča Maga-rece godine. V okvim sporeda predstavitve kinematografije posameznih držav bodo ob 15. uri vrteli film Vilena Novaka ”Wild love” (Divja ljubezen), ob 18. uri češki film Kolya, ob 20. uri poljski film Parma Nikt in ob 22. uri madžarski film Honfoglalas. Ob 17. uri je napovedan voden obisk razstave o filmu, med glasbenimi prireditvami pa velja opozoriti na koncert skupine Archimbassi (ob 17. in 19. uri) ter koncert srednjeveške glasbe ob 21.30. Ob 17.30 bodo predvajali filmski zapis o začetku filma v deželah Srednjeevropske iniciative (v Makedoniji, na Hrvaškem in Sloveniji). Danes bodo sejem obiskah koordinatorji držav članic Srednjeevropske iniciative, ki bodo popoldne sli na obisk tudi v Novo Gorico. Ob 18. uri pa bo srečanje z znanim italijanskim igralcem Francom Nerom.
Informativno srečanje o pobudah za mladino
Na sedežu Evropeistične akademije v Brassovi ulici 22 bo danes ob 17. uri informativno srečanje o različnih pobudah in možnostih izobraževanja ali dodatnega izobraževanja v državah Evropske Unije. Srečanja z mladimi se bo udeležb tudi predstavnik Evropesitič-ne akademije v Muenchnu Berthold Solovvski.
Poštni uradi bodo v ponedeljek sprejemali vplačila do 18. ure
Pokrajinsko ravnateljstvo poštne službe sporoča, da bodo poštni uradi v Gorici (glavna pošta), Tržiču in Gradežu v ponedeljek, 30. t.m., poslovali s podaljšanim umikom. Odločitev je v zvezi z zapadlostjo roka za plačilo občinskega davka na nepremičnine (O). V omenjenih poštnih uradih bodo sprejemali vplačila na postnih tekočih računih do 18. ure.
Poseg finančne straže
Finančna straža je v Gradeski laguni priskočila na pomoč dvema osebama, ki sta se znašli v težavah zaradi okvare čolna. Plovilo so privezah na službeni čoln in ga zavlekli v pristanišče v Gradežu. Do okvare je prišlo na območju Taglio nuovo v laguni. Vest povzemamo po krajšem sporočilu za javnost, ki ga je izdalo poveljstvo finančne straže.


medtem ko so predpisi v FJK drugačni in bi moralo podjetje zaprositi za avtorizacijo za skladiščenje .
Zgleda tudi, da marsikaj ni v skladu s predpisi tudi kar zadeva primernost, oziroma opremljenost hale za morebitno predelavo. Na to so ustrezne službe že opozorile.
V kolikor smo bili seznanjeni pa na včerajšnjem srečanju še ni bilo dokončno pojasnjeno vprašanje registrov. Ob inšpekciji pokrajinskih funkcionarjev (3. junija letos) so namreč ugotovili, da teh registrov ni v podjetju v Rubijah. Kasneje so izvedeli za razlog: registri naj bi bili na sedežu podjetja v Rovigu in jih bodo čim-prej prinesli na vpogled. Zal se to včeraj ni zgodilo; slišati je bilo obljubo, da bodo registri v ponedeljek, ko bo na pokrajini novo srečanje, zagotovo v Gorici.
Kaj pa Občina? Ukaz ostaja v veljavi; na potezi je Pokrajina. Predstavniki podjetja Ecological Service so na srečanju sicer izrazili pripravljenost, da v najslabšem primeru od-padek-surovino odpeljejo. Kam pa ni znano. Zadeva ostaja torej kar se da zapletena in bo predvidoma še dolgo zaposlovala tako občinske kakor pokrajinske upravitelje. Postavlja se seveda tudi vprašanje, če bi bilo s pravočasnim ukrepanjem, mogoče preprečiti nastalo stanje.
Sesti festival lutkovnih gledališč Alpe - Adria puppet festival, ki se bo odvijal ob koncu avgusta in v začetku septembra, bo v znamenju številnih novosti, tako glede kakovosti prireditev, prostorskega dogajanja in organizacije ter, ne nazadnje, povezanosti in odmevnosti v širšem prostora. Goriški lutkovni festival je namreč stopil na pot tesnejšega sodelovanja z Mariborom, kjer letos že osmič pripravljajo Poletni lutkovni pristan ter s Celovcem, kjer so z Mariborom že povezani in daje sodelovanje zelo dobre sadove. Festival lutkovnih gledališč pa bo, kakor so napovedali na včerajšnjem srečanju z novinarji, dosegel tudi pomembnejša središča na
Goriškem. Niz prireditev napovedujejo od 19. avgusta do konca meseca v Gradežu, Gradišču in Kr-minu, v sodelovanju s tamkajšnjimi občinskimi upravami, oziroma turistično ustanovo. Osrednji del letošnje prireditve bo sicer ostal v Gorici, kjer se bodo predstave odvijale od 2. do 8. septembra, nastopale pa bodo najbolj znane skupine iz Češke, Slovaške in Avstrije, poleg Lutkovnega gledališča Maribor. Tako napovedujejo gostovanje lutkovnega gledališča iz Liberec na Češkem ter lutkovnega gledališča Radost in znane lutkovne skupine iz dunajskega Schoenbrunna.
Zadovoljstvo nad no-
vim korakom, ki odpira goriškemu festivalu pot v širši, srednjeevropski prostor, kar je bila pred šestimi leti le tiha želja, sta na srečanju izrazila umetniški vodja festivala Roberto Piaggio ter občinski odbornik Antonio Devetag. Podobne so bile ugotovitve ravnatelja mariborskega festivala Tineta Varla, predstavnice krščansko-socialne zveze iz Celovca Veronike KuSej ter predstavnika mestne občine Maribor Igorja Žiberne. Slednji je izrazil tudi željo, da bi prav preko sodelovanja na specifičnem področju gledališke dejavnosti, pospeših tudi sodelovanje na drugih področjih med Gorico, Celovcem in Mariborom.
Sovodnje:
občinski
praznik
Na Peči bodo drevi ob 19.30 odprli razstavo in pokušnjo domačih vin, ob 20.30 pa bo slovesnost ob občinskem prazniku z nagovorom župana. Organizacijo praznovanja je letos prevzelo SKD Vipava, ki bo jutri priredilo mednarodno kotalkarsko tekmovanje za pokal "Vipava”. V slučaju slabega vremena bo nocojšnja slovesnost v Kulturnem domu v Sovodnjah, jutrišnje tekmovanje pa v občinski telovadnici.
Blagovnica SMAKT pri Štandrežu je odprla Nocoj skupščina trgovcev
Po tolikih polemikah o odpiranju velikih trgovskih centrov, ki naj bi "ogrožali” goriške trgovce, po sporih v poklicnem združenju trgov cev in po precej čudnem stališču, ki ga je glede trgovskih centrov in posebej glede nove trgovine SMART zavzela občinska uprava, bo vest, da je od včeraj omenjena veleblagovnica v neposredni bližini mednarodnega mejnega prehoda pri Štandrežu odprta, prav gotovo povzročila nove, še bolj vroče polemike. Občinska uprava se je pred nedavnim izrekla proti odprtju blagovnice. Vendar pa velja pojasniti, da je odpiranje tovrstnih obratov v pristojnosti deželne uprave in mnenje občine ni obvezujoče. Nova trgovina je torej že odprta. Najbrž gre zgolj za naključje, da je do tega prišlo skoraj sočasno z volilno skupščino združenja ASCOM. Drevi naj bi namreč načelniki sekcij izvolili novega predsednika in novo vodstvo. Ker je bilo tudi vprašanje odpiranja novih trgovskih centrov eno od glavnih spornih vprašanj, ni težko napovedati, da bo dogodek imel določen odmev na nocojšnji skupščini.
EKOLOGIJA / NOVE POSODE
Po dolgotrajnem čakanju so le pripeljali zbiralnike
Posvetovanje
omonitoraži
ozračja
Pokrajinska uprava, Center GETA in Zdravstvena ustanova prirejajo danes celodnevno strokovno posvetovanje na temo Modeli napovedovanja in monitorska kontrola kakovosti zraka. Posvetovanje se bo odvijalo v kulturnem centru "Lojze Bratuž” s pričetkom ob 9. uri, zaključilo pa se bo predvidoma okrog 17. ure. Napovedana je udeležba strokovnjakov iz raznih mest in tudi iz sosednje Nove Gorice. O nadzorstvu nad onesnaženostjo zraka in ukrepih za njeno omejevanje bo govorila Vanda Mezgec. Slišali bomo tudi poročila o dejavnosti na tem specifičnem področju v drugih pokrajinah naše dežele. Dragi del zasedanja se bo začel ob 14.30.
Mednarodno srečanje baletnih šol
V občinskem gledališču v Tržiču bosta danes in jutri na sporedu dve pomembni plesni prireditvi, obe v priredbi baletne šole Tersi-core:
nocoj ob 20.30 se bodo na zaključnem nastopu (37. po vrsti) predstavili gojenci omenjene šole in to z bogatim sporedom klasičnih plesov, karakternih plesov, pa tudi sodobnih plesnih izrazov, od jazz dance do tip-tap dance.
Jutri zvečer pa bo v občinskem gledališču 11. srečanje plesnih šol Alpe -Jadran. Sodelovali bodo gojenci baletnih šol iz Gradca, Zagreba, Zalaeger-szega in seveda plesna šola Tersicore. Vstopnice so že v prodaji.
V zadnjih tednih je bilo slišati zelo pogoste pritožbe glede namestitve novih zbiralnikov za odpadno steklo. Stare so odstranili, novih pa ni bilo od nikjer. No pomanjkljivost so prav te dni odpravili. Včeraj so pripeljali
večje število novih posod plave barve in jih razložili na območju Tržaške ulice. Nekaj posod pa so že tudi namestili na običajna zbirna mesta.
Foto Bumbaca - novi zbiralniki za steklo so vendarle na razpolago.
KD KRAS Dol - Poljane priredi v nedeljo, 6. julija izlet v Belo krajino. Na razpolago je še nekaj mest. Informacije in prijave po tel. 78179 (Igor Krulc).
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešča interesente, da je samo do 15. julija rok za prijavo za zanimiv izlet na Poljsko (z avio-nom, namesto utrudljive vožnje z avtobusom). Informacije na sedežu društva.
J OBVESTILA
DRUŽBA se dobi v ponedeljek, 30. junija ob 19. uri na Placuti.
SZ OLYMPIA vabi na 18. občni zbor, danes, 27. t.m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v dvorani Slovenskega centra za glasbeno vzgojo, Drev. XX. septembra 85.
30. JUNIJA ZAPADE ROK za predložitev prijave UMA (gorivo po znižani ceni za kmetijske stroje) o porabljenem gorivu za leto 1996 in prošnjo za nakazilo goriva za leto 1997 na Kmetijsko nadzorništvo. Za kršitelje so predvidene hude denarne kazni. Kmečka zveza Gorica vabi vse kmetovalce uporabnike UMA naj se zglasijo na sedežu v ul. Malta 2, ali na tel. 531644.
ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE vabi na občni zbor ki bo v Kulturnem domu v Sovodnjah, v ponedeljek, 7. julija, ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju.
IH RAZSTAVE
V GALERIJI ARS v
prostorih Katoliške knjigarne razstavlja Herman Kosič. Razstava je odprta do 10. julija po urniku knjigarne.
KINO
GORICA
VITTORIA 1 Danes ni predstave; jutri, 28. t.m. ob 21.00»I1 carniere«. Režija Maurizio Zacca-ro, igrata Mas simo Ghini in Leo Gullotta. Premierska predstavitev filma, ki bo sodeloval na letošnjem natečaju Sergio Amidei na gradu.
VITTORIA 3 Ni predstave.
CORSO 18.00-20.00-22.00»Basquiat«. David Bowie in Jeffrey VVright.
^ LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
OBČINSKA 2 pri
Sv.Ani, Ul.Garzarolli 154, tel.522032.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
ALLA SALUTE (Fa-bris), Ul. Cosulich 117, tel. 711315.
POGREBI
Danes: 9.30, Damiano Tarantino iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče; 11.00, Isidoro Vidoz iz bolnišnice Janeza od Boga v Ločnik.
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev.
HZ
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
ZAVAROVALNIŠTVO / SKUPŠČINA ODOBRILA OBRAČUN 1996
Uoyd Adriatica lani rekordnih 46 milijard lir dobička
Dobiček narasel za 47% - Delničarjem 500 oz. 530 lir dividenda
TRST - Skupščina delničarjev zavarovalnice Lloyd Adriatico je odobrila obračun za preteklo leto, ki se je po plačilu 60 milijard lir davka na dobiček zaključil z veC kot 46 milijardami lir čistega dobička (+47, 1% v primerjavi z rezultatom leta 1995). Skupno so kasirali 2.130 milijard lir zavarovalniških premij (+5, 9% v primerjavi s 1995), sama življenska zavarovanja pa so prinesla 303 milijarde lir (porast 11%). Na podlagi teh rezultatov bodo razdelili med delničarje 500 lir dividenda za vsako redno delnico in 530 lir za vsako varčevalno delnico (za leto 1995 so razdelili 300 oz. 330 lir).
Pozitivni rezultat je predsednik Sandro Salvati pripisal zmanjšanju stroškov, valorizaciji profesionalnosti znotraj družbe in ponudbi novih storitev, ki jih je Lloyd Adriatico uvedel, od kar je leta 1994 večino delnic odkupila nemška grupacija Allianz.
Tudi v prvem trimesečju tekočega leta so pri zavarovalnici Lloyd Adriatico dosegli pozitivne rezultate, saj je skupni promet narasel za nadaljnih 6%, promet življenskih zavarovanj pa za celih 24%.
Enajst milijard lir aktive za Coop
TRST - Včeraj popoldne se je na Pomorski postaji odvila redna letna skupščina Delavskih zadrug Trsta, Istre in Furlanije, na kateri je predsednik Franco Bosio podal obračun delovanja v preteklem letu. Pozitivni trend Delavskih zadrug, ki so ga beležili v zadnjih letih, je nadaljeval tudi lani, ko so dosegli več kot 11 milijard lir dobička.
Zadruge delujejo prek 46 trgovin in veleblagovnic, od tega jih je 26 v tržaški pokrajini, 10 v pordenonski, 6 v goriški in 4 v videmski pokrajini, računajo pa, da bodo še povečali prodajno mrežo. V Trstu preučujejo odkup pokritega bazena in bližnjega opuščenega skladišča vin, da bi uredili specializiran center za navtične storitve.
Rekordne naftne rezerve v svetu
HAMBURG - Kot je ocenila nemška naftna družba Esso, so se odkrite naftne rezerve v svetu minulo leto povečale za več kot 1, 5 milijarde tone in se tako povzpele na približno 140 milijard ton. Kot pojasnjuje nemška družba, bi bile skupne naftne rezerve nekajkrat večje, če bi upoštevali naslednje dejavnike: tehnološki napredek, za črpanje težko dostopne rezerve ter še neodkrite rezerve. Saudska Arabija še naprej ostaja z nafto najbogatejša država, saj njene rezerve predstavljajo več kot četrtino skupnih svetovnih rezerv. Organizacija držav izvoznic nafte (OPEČ), v kateri je Saudska Arabija najuglednejša članica, razpolaga s tremi četrtinami odkritih naftnih rezerv v svetu. Po proizvodnji se Saudska Arabija uvršča pred ZDA, ki pa so največji svetovni porabnik nafte, saj njihova poraba predstavlja skoraj četrtino skupne svetovne porabe. (STA)
ZDRUŽENJE BANK SREDNJE IN VZHODNE EVROPE
BACEE razširjeno na 6 novih članic
V začetku tedna je v Budimpešti potekala letna konferenca
BUDIMPEŠTA - Združenje bank Srednje in Vzhodne Evrope (BACEE) je na letni konferenci, ki je v začetku tedna potekala v Budimpešti, za svojega predsednika ponovno izbralo direktorja Madžarske zunanjetrgovinske banke Sandorja Patija, včlanilo pa je tudi šest novih bank, med njimi mo-
skovsko Vnjesstorbank in romunsko Bancorex. Sicer pa združenje bank namerava razviti svoj klirinški sistem, ki v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi funkcionira od leta 1994, ter ga prilagoditi sistemu neto računov v prvi polovici prihodnjega leta. Načrt projekta NETTING je že sprejela
Evropska komisija v Bruslju, ki bo načrt podprla s 250 milijoni ekujev. Združenje je od Evropske unije že prejelo 50 milijonov ekujev. Doslej je bil v plačilnem sistemu BACEE ustvarjen skupni promet v višini milijarde ekujev, kar kaže na povprečni mesečni promet v višini 30 milijonov ekujev. (STA)
Nemški jeklarski gigant želi delež v španski jeklarni
FRANKFURT - Novi gigant v nemški proizvodnji jekla, ki je nastal z združitvijo družb Thyssen AG in Krupp Hoesch, je zainteresiran za nakup 35-odstotnega deleža v španski jeklarni Corporation Side-rurgica S,A. (CSI). Španska jeklarna je bila v fazi privatizacije ocenjena na 2, 8 milijarde mark, kar pomeni, da bi nakup njenega 35-odstotnega deleža znašal približno 980 milijonov mark, piše ugledni nemški časnik Handelsblatt. Družba CSI, ki je lani proizvedla 4, 3 milijona ton jekla, je na devetem mestu po proizvodnji jekla v Evropi in na 40. mestu v svetu.
Maroko bo privatiziral najveCjega proizvajalca vina
RABAT - Daleč največjega proizvajalca vina v Maroku, podjetje Sinco-mar iz Casablance, ki je v stoodstotni državni lasti, bodo privatizirah. Kot se je izvedelo v Rabatu, naj bi podjetje z letnim prometom v višini 3, 5 milijarde dirhamov (640 milijonov nemških mark) prodali na mednarodni licitaciji. Sincomar -na leto proizvede 150.000 hektolitrov vina, kar je polovica celotne proizvodnje te severnoafriške države. Tri četrtine proizvodnje prodajo na domačem trgu, ostalo pa izvozijo v ZDA in zahodno Evropo, predvsem v Francijo in Belgijo. (STA)
TEDENSKI KOMENTAR
Evropski vlak in brezposelni
Elio Fornazarič
Bralci te rubrike bodo danes najbrž nekoliko nejevoljni, saj se zopet ukvarjamo s problematiko, kateri smo na tem mestu namenili že nekaj prispevkov: to je s problematiko brezposelnosti.
Stvar je v tem, da so se med tem časom zopet sestali na vrhunskem srečanju predstavniki držav članic evropske petnajsterice, tokrat v Amsterdamu in vzeli v pretres - poleg drugih - tudi vprašanje brezposelnosti v evropski uniji. Iz zopet so drugim problemom posvetili neprimerno večjno pozornost, kakor vprašanju zaposlovanja presežne delovne sile, tako da se je tudi v tem primeru stresla gora, rodila pa le neznatna miška. Dogovorili so se namreč le o tem, da bo v kratkem sestavljen nov »odbor za zaposlovanje«, ki bo tesno sodeloval z Evropskim svetom za ekonomske politike. V bistvu so torej najvišji predstavniki petnajsterice le odložili ta pereči problem, ter ga predali novemu organu »in fie-ri«. Konkretne so ostra-le le visokodoneče fraze, ki ne manjkajo na nobenem vrhunskem srečanju in ki so toliko bolj glasne, ko si članice EU predajajo šestmesečna prdsedniška žezla. In konkretna je ostala tudi skupna ugotovitev, da brezposelnosti pravzaprav ne gre obravnavati kot problem, ki je skupen vsem članicam evropske unije in ki zahteva torej enotno obravnavo in skupno obrambno strategijo. Nasprotno so v Amsterdamu dekretirali, da je brezposelnost notranji problem vsake posamezne članice petnajsterice in naj si zato vsaka pač neglede na sestavo novega odbora
za zaposlovanje pomaga kakor ve in zna.
V Italiji je kakor znano danes brez dela okrog 12, 2% vsega aktivnega prebivalstva in v tem pogledu je naša država nekoliko na slabšem kakor druge članice evropske petnajsterice. Najnovejši premiki na tem področju, kakršna je denimo včerajšnja zaposlitev 2.000 novih delavcev v tovarnah fiat v ničemer ne spreminjajo splošne slike, saj gre le za začasno namestitev neke dodatne delovne sile, zaradi izjemnega povpraševanja po novih vozilih glede na trenutno izjemno državno »subvencijo«.
Pristojnemu ministru Tremi pa je resnici na ljubo treba priznati, da si v zadnjem času prizadeva, da bi priskočil na pomoč specifični . kategoriji državljanov brez zaposlitve, med katerimi prevladujejo mladi. Inštrumenti, s katerimi razpolaga njegovo ministrstvo pa so tostran oceana šele v preizkusni fazi in je težko reči v kolikšni meri bodo dejansko učinkoviti. Govor je, kakor znano, o delovni sili, ki jo bodo menedžerji lahko najemali pri posebnih posredovalnih agencijah, govor je o začasnem zaposlovanju mlade delovne sile proti nekakšni minimalni plači, govor je še o fleksibilni delovni sili, ki naj bo pripravljena menjati delovno mesto tako po stroki (danes v papirnici, jutri v ladjedelnici), kakor tudi v zamljepisnem pogledu (danes na Siciliji jutri v Lombardiji ali Venetu). Te podzvrsti tradicio-. nalne zaposlitve imajo menda na nekaterih iz-venevropskih tržiščih in zlasti v Združenih ameriških državah velik uspeh, kar da bist-
veno prispeva k razvoju proizvodnje in k utrjevanju splošnega blagostanja, bomo videli, kako bodo ti novi inštrumenti učinkovali na naši Stari celini, za nekatere izmed njih pa bo treba najbrž poskrbeti tudi določene razvojne predpostavke, ki jih danes še pogrešamo. Tako si je na primer težko predstavljati večjo mobilnost delovne sile v državi, kakršna je naša, kjer najemninskih stanovanj danes praktično ni, tudi sistem javnih prevozov bo treba s časom prilagoditi tem novim težnjam na trgu z delovno silo.
S podobnimi problemi se seveda soočajo tudi v drugih članicah evropske petnajsterice, saj je armada brezposelnih v starocelinski uniji narasla že na 18 milijonov ljudi. Tej armadi bo treba prej ali slej posvetiti, ampak tokrat zares, poseben posvet na vrhunski ravni. Bomo videli, ali se bo to dejansko zgodilo na seji, ki jo bodo najvišji predstavniki evropske petnajsterice priredili v letošnjem oktobru, menda v Luksemburgu.
Medtem pa je evropski vlak veselo odpeljal tudi z amsterdamske postaje. V njegovih sijajno opremljenih iz raz-svetjenih vozovih so veselo nazdravljali skupni obetajoči bodočnosti v sijaju evra.
V mraku na peronu pa je ostala raja 18 milijonov brezposelnih Evropejcev kakor, da bi petnajsterica na amsterdamski postaji pustila prebivalstvo Belgije, Danske, Irske in Luksemburga skupaj. Menda skoraj preveč, da bi se Unija res lahko imela za dejansko združeno realnost.
26. JUNIJ 1997	v Llf	1AH
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1662,00	1707,00
nemška marka	966,00	986,00
funt šterling	2779,00	2834,00
švicarski frank	1154,00	1184,00
belgijski frank	46,30	48,30
francoski frank	284,00	294,00
danska krona	251,00	261,00
norveška krona	226,00	236,00
švedska krona	213,00	223,00
kanadski dolar	1187,00	1227,00
portugalski eskudo	9,15	10,05
nizozemski gulden	852,00	877,00
avstrjski šiling	136,00	140,50
španska pezeta	11,06	12,16
grška drahma	5,87	6,67
irski šterling	2509,00	2589,00
japonski jen	14,28	15,18
avstralski dolar	1213,00	1283,00
madžarski florint	8,75	11,50
hrvaška kuna	230,00	280,00
slovenski tolar	10,60	11,00
S O
<5 N h
<	n cn
Si W
.. . mm :
Z "D N
■»il#
■gg
9
<
M
					
26. JUNIJ 1997	v LIRAH			26. JUNIJ 1997	v LIRAH
valuta	nakupni	prodajni		valuta	povprečni
ameriški dolar nemška marka francoski frank nizozemski gulden belgijski frank funt šterling irski šterling danska krona grška drahma kanadski dolar švicarski frank avstrijski šiling slovenski tolar	1668,00 967.00 284.00 852.00 46,49 2753.00 2511.00 252.00 5,99 1186.00 1156.00 136,28 10,60	1696.00 985.00 294.00 877.00 48,29 2833.00 2606.00 262.00 6,59 1221,00 1181,00 140,78 11,05		ameriški dolar EKU nemška marka francoski frank funt šterling nizozemski gulden belgijski frank španska pezeta danska krona irski funt grška drahma portugalski eskudo kanadski dolar japonski jen švicarski frank avstrijski šiling norveška krona švedska krona finska marka	1688,660 1915.490 977,110 289,540 2812.490 868,050 47,562 11,560 256,460 2552,080 6,182 9,678 1209,100 14,852 1172,880 138,870 232.620 219,130 327.620
					
26. JUNIJ 1997		INDEKS MIMO: -0,49%			
delnica	cena	var. %	delnica	cena	var. %
Alleanza Ass.	13.278	-0,82	Montedison	1.136	-1,98
Bca di Roma	1.228	-2,53	Olivetti	487,60	-3,42
Bca Fideuram	5.158	-0,07	Parmalat	2.380	-4,22
Benetton	27.051	-1,64	Pirelli Spa	4.295	-1,26
Comit	3.173	-1,36	Ras	13.811	-0,74
Čred it	3.173	-1,36	Rolo	20.572	+0,74
Edison	8.195	-3,66	Saipem	9.970	-1,40
Fiat	6.114	-1,84	San Paolo To	12.498	-0,00
Generali	30.579	+0,11	Sirti	9.893	-1,48
Imi	15.903	-0,24	Štet	10.184	+0,30
Ina	2.722	-1,76	TIM	5.680	-1,55
Italgas	5.494	-2,95	Telecom Ita	5.660	+0,46
La Fondiaria	6.969	-1,87			
Mediaset	7.270	-1,34			
Mediobanca	10.478	-1,37			
Mediolanum	19.237	+0,26			
NOVICE
V košarkarski Al in A2 ligi dovolili vpis vsem ekipam
BOLOGNA - Po pregledu vse potrebne dokumentacije je vodstvo košarkaške Al in A2 lige za sezono 1997/98 sprejelo vpis vseh 28 ekip (po 14 v vsaki ligi), ki imajo pravico do nastopa.
Prvenstvo se bo zaCelo 21. septembra, zadnje kolo pa bo 31. maja. Finale najboljše četverice za pokalni naslov bo letos konec januarja. Pokalno tekmovanje se bo začelo 28. avgusta (do četrtfinala bodo igrali po dve tekmi, doma in v gosteh). Pari so naslednji: Dinamica Gorica - Montana Forli, Fontana-fredda Siena - Banco Sardegna Sassari, Jcoplastic Neapelj - Polti Cantil, Stefanel Milan - Sicc Jesi, Se-rapide Pozzuoli - Scavolini Pesaro, Koncret Rimini - Casetti Imola, Bini Livorno - CEm Reggio E., Viola Reggio C. - Juve Caserta, Baronia Avellino - Telemarke! Roma, Cagiva Varese - Partenope Neapelj, Faber Fabriano - Rolly Pistoia, Genertel Trst - Chc Montecatini. Benetton Treviso, Mash Verona, Kinder in TeamSystem Bologna so v 1. kolu prosti.
Bolivija v finalu ameriškega pokala
LA PAZ - V finalu ameriškega pokala v nogometu, ki se končuje v Boliviji, se je uvrstila gostiteljica tekmovanja, ki se bo v nedeljo pomerila z zmagovalcem drugega polfinala med Brazilijo in Perujem. Bolivija je v polfinalu premagala Mehiko s 3:1 (2:1). Na desettisoče navijačev se je po tekmi vsulo na ulice in praznovali novo zmago Bolivije.
Dež prekinil včerajšnje dvoboje
VVIMBLEDON - Organizatorji teniškega turnirja za grand slam v Wimbledonu včeraj spet niso imeli sreče z vremenom. Zaradi dežja so bili vsi včerajšnji dvoboji odpovedani.
Agnolutto zmagovalec dirke Po Švici
ZURICH - Francoz Christophe Agnolutto je ohranil prednost tudi po zadnji etapi in postal presenetljivi zmagovalec dirke Po Švici, ki šteje kot predpriprava na Tour de France. V zadnji 10. etapi dolgi 187 kilometrov od Davosa do Zuricha je sicer zmagal domačin Niki Aebersold (Post Swiss) pred Italijanom Maurom Bettinom. V skupnem seštevku je drugo mesto zasedel Švicar Oscar Camenzind pred Nemcem Janom Ullrichom.
Johnson poražen
PARIZ - Ameriški olmpijski šampion Michael Johnson je na veliki nagradi (grand prix) v Parizu sinoči prvič po poškodbi v Torontu tekel na 400 metrov, s časom 45, 76 pa je zasedel šele peto mesto. Johnson je silovito začel in v svojem slogu vodil do začetka ciljne ravnine, nato pa je povsem po- J pustil. Zmagal je njegov rojak Antonio Pettigrevv (44, 86). To je bil prvi poraz Johnsona po osmih letih in 59 tekih na tej razdalji. Olimpijski zmagovalec na 200 in 400 metrov iz Atlante je odpovedal nastop na mitingu v Sheffieldu. Na 100 metrov je slavil Kanadčan Donovan Bailey (10,07), v drugem Sprintu na 200 metrov pa se ni pustil presenetiti niti Namibijec Frank Fredericks (20, 38). Na 800 metrov je bil zanesljiv danski Kenijec VVilson Kipketer (1:44, 03). V dolgo pričakovanem dvoboju na 1.500 metrov je svetovni rekorder na prostem Maročan Hidram El Guerrouj (3:31, 87) porazil olimpijskega zmagovalca in svetovnega dvoranskega rekorderja Noureddina Morcelija iz Alžirije (3:33, 98).
Marsich tudi uradno od Triestine k Savoii
TRST - Massimo Marsich je včeraj tudi uradno postal član Gl ligapša Savoia. Dogovor med Savoio in Triestino, ki so-ga objavili včeraj, predvideva, da tržaški C2 ligaš dokončno odstopi Marsicha Savoii. »Kondor«, kot so navijači imevali Marsicha, je za Triestino odigral štiri sezone.
Konjske dirke piše^orgioPlettersech
1. dirka (Rim); Crowning Ctassic (2) se bo gotovo boril za zmago, Ce bo takoj povedel. Paziti pa bo moral na Fa-mous november (1) in Toss out (X);
_ 2. dirka (Rim): Supertexas (X) je obvezen favorit, opozarjamo pa Se na Regale Gifar (1) in Player Kronosa(2);
3.	dirka (Montecatini): možnost baze s Seyon Bs (1). V formi pa sta tudi Perfect Effe (X) in Madrigale (2);
4.	dirka (Montegiorgio): po naSem mnenju ima največ možnosti Sinagra lod (X), za zmago se bosta borila Se Rias-sunto (1) in Super Brazza (2);
5.	dirka (Treviso): Narino (1) lahko ponovi nedavni uspeh, dostojna nasprotnika pa bo imel v Polka D’este (X) in Shiftu (2);
6.	dirka (Neapelj): Mister Nasha (2) je izrazit favorit, brez možnosti pa nista niti Ti-
tanica (1) in Gioventina (X).
Dirka tris, Livorno 23.00 Nasi favoriti: 4. Pakistan, 7. Lady Giovanna, 6. Hol-lywood park; dodatek za igralce sistema: 1. Not to Dan, 2. Royal ljursuit, 5. Ultra se-cret
	
1. — prvi	21
drugi	X
2,— prvi	X
drugi	21
3. — prvi	1
drugi	X2
4,— prvi	X
drugi	12
5. — prvi	1
drugi	X2
6. — prvi	2
drugi	IX
KOŠARKA / EP V ŠPANIJI
Slovenija spet razočara a. ttaliia presenetila ZRJ
Slovenci izgubili z Izraelom »Azzurri« poskrbeli za podvig
Slovenija - Izrael 68:69 (40:36)
G [RONA - Slovenski košarkarji so si s porazom prati Izraelom praktično že zaprli vrata v drugi krog. Srečanje je bilo izredno izenačeno, sredi drugega dela pa je že kazalo, da Slovenija ne bo imela težav. Pri stanju 48:48 je namne predvsem oo zaslugi Alibegoviča z delnim izidom 12:0 povedla s 60:48. Ko je bilo treba grogirammm nasprotniku samo še zadati zadnji udarec, p,i so Slovenci popustili in Izrael je z delnim izidom 18:4 povedel s
najboljši Alibegovic z 18 točkami, Nesterovič jih je dosegel 17, Marko Milič, kateremu je NBA kot kaže dobro zmešala glavo, pa je dosegel le 3 točke. ; 1
Italija-ZRJ 74:69 (42:35)
Italija: Coldebella 2, Ponora 7. Fučka 9, Pittis, Marco-nato 5, M vera 23, Moretti, Abbio 10, Frosini 14, Carera 2,
Gay 2, Galanda.
ZRJ: Bodiroga 6. Uanilovič 13, Obradovič 2, Berič 5, Djordjevič 29, Rebrača 5, Savič 2. Tomaševič 7, Topič. Lončar, Radoševič, Bulatovič.
PM: Italija 26:30, ZRJ 23:31; 3T: Italija 2:11, ZRJ 6:12:-
4.000 gledalcev.
BARCELONA - Za pravi podvig pa so sinoči poskrbeli košarkarji Italije, ki so premagali prvega favorita prvenstva Jugoslavijo. »Azzurri« so zaigrali izredno in 6 minut
va Jugoslavijo. »Azzum« so zaigrali izredno m 6 pred koncem vodili že za 17 točk. Po zaslugi Djordjeviča '	’ pidi 2 točki, toda5 sel "
.1 vse tri proste mete.
IZIDI IN STANJE V SKUPINAH
Prkačin (Hrv) ni ustavil Spanca Jofrese
KOŠARKA / NA 34. MESTU »DRAFTA« NBA
Marka Miliča na naboru novincev izbrala ekipa Philadelphia 76ers
Toda Milič še ne ve, če bo odšel v ZDA
CHARLOTTE - Dvajsetletnega slovenskega reprezentanta Marka Miliča (Smelt Olimpija, na sliki) je na naboru novincev severnoameriške poklicne košarkarske lige NBA, ki je bil ponoči v Chariotti, kot štiriintridesetega izbrala ekipa Philadelphia 76ers.
Kot je bilo pričakovati, je bil prvi izbran zvezdnik ameriške študentske lige Tim Duncan, ki ga je izba-la ekipa San Antonio Spurs. Drugi je bil Keith Van Horn (Philaelphia), tretji pa Chaimcey Billups (Boston Celtics).
Marko Milič je v zvezi s tem povedal, da za zdaj še ne ve ali bo odšel v ZDA, saj mu izbor v drugem krogu zagotavlja le minimalno plačo 250.000 dolarjev. »Več bom vedel v prihodnjih dneh, ko bo moj menedžer opravil pogovore. Ce mi bodo ponudili le minimalno vsoto, bom raje ostal v Ljubljani. V Philadelphiji sestavljajo povsem novo moštvo z novim trenerjem Brow-nom, tako da še ne vem, kakšno vlogo bi imel v ekipi. Možno je tudi, da me Philadelphija zamenja z igralcem iz kakšnega drugega NBA kluba, saj imajo zdaj tri leta pravico trženja z menoj,« pravi Milič, ki je s tem postal prvi Slovenec na košarkarskem tržiču ZDA.
Milič je s 34. mestom izboljšal »uvrstitev« na draflu Hrvatov Dina Radje (40.) in pokojnega Dražena Petroviča (60.), prav tako pa tudi Litvanca Sanmasa Marčulionisa (127.). Izmed igralci iz območja bivše Jugoslavije sta višje kotirala le Srb Vlade Divac (25.) in Splitčan Toni Kukoč (29.).
SKUPINA A
Turčija - Bosna 70:62, Grčija - Rusija 74:72
Vrstni red: Grčija 4, Rusija in Turčija 2, Bosna 0.
DANES: Rusija - Turčija, Bosna -Grčija
SKUPINA B
Litva - Izrael 75:60, Francija - Litva 88:94, Slovenija - Izrael 68:69
Vrstni red: Litva 4, Francija in Izrael 2, Slovenija 0.
DANES: Francija - Izrael, Slovenija -Litva
SKUPINA C
Poljska - Latvija 86:79, ZRJ - Italija 69:74.
Vrstni red: Italija 4, ZRJ in Poljska 2, Latvija 0.
DANES: Jugoslavija - Latvija, Italija -Poljska
SKUPINA D
Nemčija - Ukrajina 81:60, Španija -Hrvaška 78:71
Vrstni red: Španija 4, Hrvaška in Nemčija 2, Ukrajina 0.
DANES: Hrvaška - Ukrajina, Španija - Nemčija
Slovenija danes z Litvo, Italija proti Poljski
GERONA - Slovenska košarkarska reprfr zentanca bo danes ob 22.30 odigrala Zadnje srečanje v predtekmovalni skupini B proti Litvi, ki si je najbrž že zagotovila 1. mesto v skupim. Tudi brez Ar-viiiasa Sabpnisa, Saru-nasa Marčulionisa in Rimasa Kurtinaitisa Litvanci ostajajo v,, širšem krogu za vstop v finale.
Zadnji nasprotnik Italije v predtekmovanju pa bo danes Poljska, ki je včeraj premagala Latvijo s 86:79.. »Azzurri« so favoriti, zmaga pa šteje tudi v drugi fazi.
H AVTOMOBILIZEM / N2000 ^
I GrobnikjezaZeniča j še kar naprej začaran
»Na dirkah za evropsko prvenstvo nikdar ni težav, Grobnik pa je za nas vedno začaran,« je svoj nastop na 5. in 6, preizkušnji za slovensko prvenstvo v avtomobilističnem razredu N2000 na reškem dirkališču komentiral naš dirkač Albert Zenic. Zenic je bil na obeh preizkušnjah, Id sta bili v sredo, tretji, vendar še je njegov zaostanek na skupni lestvici za vodilnim Klausom Gruberjem še nekoliko povečal. Kljub temu Zenič še ni vrgel puške v komzo.
»Gruber ni nedosegljiv, ugotovili pa smo, da naše vozilo le ni tako hitro, kot smo upali. Meritve so pokazale, da je naša najvišja hitrost tudi za deset kilometrov na uro manjša. Upam, da bomo do naslednje, verjetno odločilno dirke 31. avgusta na Grobniku izboljšali učinkovitost astre. Mehanika Boris BrZan in Viktor Taučer staže na delu,« je še povedal Zenič,
Repen.sk i dirkač je v sredo največ težav imel s pogonsko polosjo. Na treningu se je zlomila, z njo pa so bile težave tudi med prvo od dveh dirk. Zenič je tedaj v svojem razredu vodil (vozila razreda N2000 tekmujejo skupaj z razredom ST), zadovoljiti pa se je moral s 3, mestom. Na drugi dirki je bil stalno drugi, v četrtem krogu pa ga je prehitel Miro Veljak.
Izidi, 1. dirka: 1. Veljak (honda civic 1600, AM Touring club) 26:14, 729; 2. Gruber (peugeot 306 S16, AK Lamko) 26:16, 624; 3. Zenič (opel astra GSl, Olimpija) 26:32, 345; 4. Ponikvar (peugeot 306 Sl6, petrol) 26:43, 471. 2. dirka: 1. Gruber 126:05, 782; 2. Veljak 26:07, 348; 3. Zenič 26:20, 242; Vrstni red po 6. dirkah: 1. Gruber 102 točki, 2. Zenič 76,
3. Veljak 71, 4. Ponikvar 675, 5. Črnivec 44, 6. Dekleva (peugeot 106), 7. Carboni (renault clio in Hace (peugeot 106) 10.
UMETNOSTNO KOTALKANJE / EVROPSKI POKAL
Včeraj otvoritev in prvi nastopi
Nastopa približno osemdeset kotalkoric in kotalkarjev iz 8 držav
V dvorani v Ulici Calvola so vče- cem pa so se predstavili tudi nasto-raj otvorili Evropski pokal v umet- pajoči. Reprezentanco Italije se-nostnem kotalkanju (Foto Kroma) , stavlja 23 kotalkaric in kotalkarjev, na katerem nastopa približno osem- med katerimi je tudi članica Vipave deset kotalkaric in kotalkarjev iz Cristina Sirotti, ki nastopa v parih osmih držav. Na otvoritvi so sodelo- skupaj s elanom Gradišče Vincen-vali elani enega od organizatorjev zom Guglielmijem. Včeraj so bili na pripreditve Jollyja (drugi je openski sporedu že prvi boji v kategorijah Polet), ne preveč številnim gledal- jeunesse in kadeti

NOGOMET / ŽE EN IZREDEN USPEH ZDRU2ENE EKIPE NAJMLAJSIH
Enajsterica Gaje letos osvojila tudi deželni pokal
Edini tekmec, ki bi nošo ekipo še dohitel SonfOdorico je kolo pred koncem remizirol in toke ustoličil Gojo no vrhu
V sredo zvečer je padla odločitev, ki so jo pri Gaji izredno	nestrpno
pričakovali. Neposredni tekmec za naslov SanfOdorico je proti ekipi Castionese remiziral 1:1 in tako je kolo pred koncem združena ekipa najmlajših Gaje osvojila deželni pokal, e SanfOdorico je dolgo vodil, gostje pa so na koncu izenačili z avtogolom domačih, tako kot se je to zgodilo v nedeljo na Padričah, ko so gajevci prišli do točke proti istemu nasprotniku. Toda kljub za Gaj o dokaj srečnemu razpletu na zadnjih dveh tekmah je pokal dežele osvojila najboljša ekipa - to je združena vrsta Gaje, ki je zaključila letošnjo sezono še z enim izrednim uspehom.	Naši
nogometaši so letos res dokazali, da se naš mladinski nogomet lahko mimo kosa z italijanskim na deželni ravni. Svoje moči so namreč merili z ekipami, ki v naši deželi nekaj pomenijo. Tako so bili na primer uspešni z Ancono, Udinesejem,
Muggio in drugimi. Ob prvem mestu v deželnem pokalu so se izkazali še na turnirjih v Ogleju, kjer so osvojili prvo mesto, in v Fiumicellu, kjer bi z nekaj več sreče gotovo prišli v finalni del tekmovanj!
Z združevanjem moči je naš mladinski nogomet prav gotovo napredoval, gleda na vse dosežene rezultate v tem letu pa lahko trdimo, da bi ta ekipa tudi v deželnem prvenstvu igrala vidno vlogo. Vse to je nogometašem in vsem, ki jih spremljajo in vodijo, vlilo
r KOŠARKA / KAKŠNA RAZŠIRITEV C2 LIGE -
Dom in Bor ostajata v D ligi
Deželna košarkarska zveza sprejel res absurdno odločitev
S svojevrstno odločitvijo je deželna košarkarska zveza do-
ima naša dežela možnost, če to hoče, da Število moštev v C2
Za velike uspehe združene ekipe najmlajših Gaje ima oprav gotovo največ zaslug trener Žeželj (na sliki foto Kroma prvi z leve)
novega elana. Kdor jV sledil nedeljski tekmi na Padričah, je prav gotovo opazil, s kakšnim navdušenjem je srečanju sledila številna publika, ki se je zbrala ob lepem travnatem padriškem igrišču. Za res uspešno sezono vsi mladi nogometaši in trenerja Žeželj ter Babuder, ki sta mladim »vcepljala« znanje, zaslužijo vse priznanje.
Na poti do naslova je Gaja najprej doma premagala Castionese z 1:0, v gosteh je bila boljša od Savorgnaneseja (2:1) in Arisa San Polo (3:1) in na koncu remizirali s SanfOdoricom 1:1. Strelci golov za našo združeno ekipo so bili Pavletič, Gi-raldi in Strajn, ki so vsak dosegli po dva gola, sedmega pa je v Gajino aktivo vpisal branilec SanfOdorica. (d.gr.)
SKOKI V VODO /V DRESU REPREZENTANCE n
Sheila Perossa trikrat dinga na tekmi v Gradcu
Skakalka v vodo tržaškega društva Edera Sheila Perossa je skupaj s svojim klubskim tovarišem Massimilianom Baro-vinom ter s tekmovalko bocen-skega Bolzano Nuoto Tanio Cagnotto konec preteklega tedna uspešno zastopala Italijo na 2. mednarodnem skakalnem mitingu v avstrijskem Gradcu. V konkurenci moštev iz Poljske, Hrvaške, Avstrije, Madžarske in Češke so namreč Perossova, Cagnottova in Baro-vina med ekipami zasedli odlično 3. mesto.
Za štirinajstletno Perosso, ki je v teh dneh zaposlena z zaključnimi izpiti na nižji srednji šoli Ivana Cankarja pri Sv. Jakobu, kot tudi za Barovi-no, je bil to prvi nastop na mednarodni ravni, iz Gradca pa se Sheilla vrača kar s tremi srebrnimi medaljami. Bila je namreč druga tako z enometr-
ske kot trimetrske deske ter s petmetrskega stolpa, B aro vina pa je ujel eno srebrno in eno bronasto medaljo, osvojil pa je tudi eno četrto mesto.
Mlada tržaška skakalka v vodo ima vsekakor za sabo že zelo uspešno športno pot. V svoji kratki karieri je na deželnih prvenstvih osvojila že deset* zlatih medalj in tri srebrne. Ederi je leta 1993 z osvojitvijo brona priborila tudi prvo medaljo na vsedržavni ravni, na naslednjih prvenstvih pa je osvojila še šest medalj, na Trofeji Foschiatti (leta 1994) pa eno zlato in eno srebrno.
Glede na njeno starost je to že vsega spoštovanja vreden izkupiček. Med poznavalci pa se šušlja, da gre pravzaprav šele za začetek zelo obetavne kariere, v kateri športnih zadoščenj gotovo ne bo manjkalo...
ločila razširitev bo- ligi poveča ZA 50 odel oče C 2 lige na 20 stoikov in ne DO 50 moštev, ki bodo tek- odstotkov, kot je sto-movala v dveh skupi- rila. Ge bi namreč v nah s po desetimi Trstu dosledno sledili, moštvi, rednemu delu navodilom iz Rima, bi pa bo sledilo igranje v se bili morali odločiti skupinah za napredo- za C2 ligo s 24 mošt-vanje oziroma za ob- vi. Ne gre za ne postanek.	membno podrobnost,
Zapisali smo, da je kajti v tem primeru bi odločitev deželnega za nastop v tej ligi za-odbora FIP svojevrst- nesljivo prišel v poš-na. V okrožnici, ki jo tev tudi goriški Dom, je perifernim zvezam verjetno pa tudi poslala rimska centra- tržaški Bor. la košarkarske zveze, NI jasno po kašnih je namreč rečeno, da kriterijih se je dežlria
košarkarska zveza odločila za tako absurdno rešitev, toda če bo obveljalo, kot vse kaže, sedanje stališče FIP, pa ostajata obe naši društvi praznih rok (razen če ne bi prišlo do odpovedi kakšne ekipe oziroma do združitve ekip).
Res je, da si naši moštvi na igrišču pravice do napredovanja nista priborili, vendar je bilo o razširitvi lige na 24 moštev toliko govora, obljub in že poluradnih zagotovil, da vsa zadeva zdaj že skoraj meji na farso.
Danes igra za vas Totocalcio
Karin
Mezgec
Sanremese-Casale	X
Legnano-Morano	1
Veibania-Savona	IX
Menza-Collecchio	1X2
Goerano-Pordenone	X2
Rovigo-Trento	2
Sanvitese - Pievigina	1
Nanese-Imola	X
Samb.-Sansepolcro	2
L’Aquila - CMtavecchia	X2
Tenodna-Giugliano	2
Cerigrala - Potenza	1X2
Milazzo - Caltagirone	1
Karin Mezgec (letnik 1980) je na športno pot stopila že pri štirih letih, ko seje začela ukvarjati z ritmiko pri ŠZ Bor. Temu društvu in športu je zvesta še danes, njen trud pa je bil poplačan tudi z nekaj lepimi uspehi, Tako je leta 1990 osvojila deželni naslov med naraščajnicami v kombinaciji petih orodij, leta 1995 je bila najboljša v deželi v vaji z žogo lani pa s trakom, medtem ko je z žogo osvojila 2. mesto. Ob ritmiki se je ukvarjala tudi s smučanjem in odbojko.
Prejšnji teden je Dario Sardoč zadel 9 izidov.
ODBOJKA / MEMORIAL PETRA SPAZZAPANA V ORGANIZACIJI ŠZ OLVMPIA
Mossa je v finalu ugnala Olympio B
Odločitev je padla šele po petih setih - Tretje mesto je pripadlo Olympiii D
Ekipa Mosse je zmagovalka odbojkarskega memoriala Petra Spazzapana za mešane šesterke, ki ga je v Slovenskem športnem centru že osemnajstič po vrsti priredilo Športno združenje 01ympia. Nastopilo je devet moštev iz šestih društev. Polfinalne tekme so bile v torek in sredo. Mossa je v tekmi za 1. mesto po ogoročenem boju s 3:2 premagala 01ympio B. Tretje mesto je osvojila 01ympia D, ki je po štirih setih premagala ekipo Pav Natisoma.
Turnir je povsem uspel. Dež je organizatorjem prizanesel, tako da so se lahko vse zaključne tekme odvijale na odprtem. Sledilo jim je lepo število gledalcev, boji štirih mešanih ekip (z dvema ženskama) pa so bili na zelo dobri kakovostni ravni.
Sledilo je bogato nagrajevanje s pokali, majicami, plaketami in konfekcijami vina. Prisotne so v imenu organizatorja pozdravili Simon Komjanc, Andrej Vogrič in Franko Bagon, prisoten pa je bil tudi podpredsednik pokrajinskega odbora FIPAV To-masin.Veliko je bilo tudi in-
dividualnih nagrad. Najboljši igralec: Stefano Mian (PAV), najboljša igralka: Paola Gre-gori (Bor), najboljši tolkač: Giulio Tonon (Mossa), najboljša tolkačiča: Arianna Ce-cot (PAV), najboljši podajač: Loris Mania (01ympia), najboljša podajačica: Erika Bri-sco (01ympia), najboljši neregistrirani igralec: Mijo Vuko-
vič (01ympia). Na vseh tekmah so sodili Antonella Sala-teo, Monica Carrara, Igor Tomšič in R. Pascolat.
17.11 JI
Polfinale: 01ympia B - Pav Natisoma 3:2 (15:10, 8:15, 15:13, 15:9); Mossa - 01ym-pia D 3:2 (7:15, 15:12, 15:6, 11:15, 15:12); za 3. mesto: 01ympia D - Pav Natisoma
3:1 (4:15,15:3,15:4,15:6), za 1. mesto: Mossa - 01ympia B 3:2 (5:15, 15:10, 15:8, 8:15, 16:14).
OLVMPIA B: Vukovič, Trapuzzano, Brisco, S. in J. Terpin, Pintar, Spazzapan.
OLVMPIA D: Domi, Maraž, Grauner, Flomein, Zotti, Stecchina, Mania, Blas izza, Troncar.
CICIBANI
Brežani za tretje mesto
Cicibani Brega bodo v nedeljo s tekmo za 3. mesto zaključili svoje sodelovanje na turnirju Don Dario, ki ga organizira Chiarbola. Sodelovalo 12 ekip, ki so bile razdeljene v 3 skupine. Brežani so v skupini izgubili s S. Luigijem s 3:1 (strelec za Breg Cheber), nato pa premagali Ponziano s 4:1 (Mihelčič 2, Ghezzo in Cheber) in Sanf Andreo s 4:0 (Cheber 2, Sancin, Carli).
S tem se je Breg skupaj s San Luigijem uvrstil v četrtfinale, v katerem je premagal še Fani Olimpio s 3:2 (Cheber, Mihelčič, Sancin). Nasprotnik v polfinalu je bila Opicina, ki pa je bila za Dolinčane premočna in je zmagala s 3:0 (2:0). Srečanje je bilo dejansko odločeno že po dveh minutah, po katerih je Opicina že vodila z 2:0.
Breg se bo v nedeljo ob 17.30 pomeril s Costalun-go za 3. mesto.
BREG: Slavec, Ghezzo, Romano, Sancin, Carli, Di Donato, Merlak, Gennaro, Lovrečič, Cheber, Mihelčič, Aljec Klim.
Obvestila
SZ OLVMPIA
vabi na 18. redni občni, Id bo danes ob 20.30 v dvoran-bi Slovenskega centra za glasbeno vzgojo v Katoliškem domu, Drevored XX. septembra 85. Dnenci red: otvoir-tev občnega zbora, poročila, pozdravi, vobtve, razno.
SD BREG - NOGOMETNA SEKCIJA prireja od 28. julija do 1. avgusta na igriščih in v objektih SD Breg v Dolini »NOGOMETNI KAMP ’97« za dečke in deklice rojene 1986 in mlajše. Vabljeni k udeležbi vsi, ki bi se radi zabavali v prijetni in sproščeni družbi. Za informacije in prijave: Občinski Športni Center tel. 227044 ali Fabio Zennaro, tel. 232194 po 20. uri.
SD SOVODNJE .
vabi na občni zbor v Kulturnem domu v Sovodnjah v ponedeljek, 7. julija, ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju.
SK DEVIN
priredi zaključni večer jutri, 28. t.m. na sedežu v Ce-rovljah. Nagrajevanju atletov bo sledila družabnost z običajnim prigrizkom. Iz tehničnih razlogov prosimo, da potrdite svojo prisotnost v tajništvu, tel. 2916004 še danes, 27. t.m. Začetek točno ob 20. mi.
ODBOJKARICE SD SOKOL
ORGANIZATORKE TURNIRJA 24 UR ODBOJKE, ki bo v soboto, 5. in nedeljo 6. julija 1997 v Nabrežini obveščajo, da se je začelo vpisovanje. Število ekip je omejeno na 12, zato pohitite s prijavami (Tel. 212267 ali 299632).
VCCUPA
prireja tečaje jadranja za otroke od 7. 7. do 18. 7. in od 21. 7. do 1. 8., za vvindsurfe pa od 14. 7. do 18. 7. in od 21. 7. do 26. 7. Za informacije in vpisovanja telefonirati na 040/299858 ob sobotah od 16.00 do 18.00 in na 040/820502 vsak dan od 13.00 do 14.00.
Od ponedeljka Četrti poletni primorski festival
V ponedeljek, 30. junija, se v Kopru začenja letošnji, že četrti Primorski poletni festival. Prve tri izvedbe so dosegle zavidljive rezultate, saj so bile odlično ocenjene tako s strani kritike kot publike, istočasno pa so privedle do navezave stikov z drugimi tovrstnimi organizmi. Ob tem gre Se podčrtati, da festival skuša tudi spodbuditi in ovrednotiti kulturno delovanje na Obali, kjer med drugim ne deluje profesionalna gledališka struktura. Zato je med drugim v letošnjem programu velik poudarek na gledališču ob sodelovanju številnih slovenskih gledaliških hiš, ob odrskih gledaliških postavitvah pa se bo zvrstil tudi niz pouličnega gledališča. Vsekakor gre za dokaj Široko zasnovano pobudo z nekaj posebej zanimivimi dogodki.
PROGRAM
Ponedeljek, 30. junij, ob 21.30
Koper - Vrt Slovenica SNG Drama Maribor Jure Ivanušič: BIL SEM TI BLIZU recital šansonov
Torek, 1. julij, ob 21.30
Koper - Titov trg PDG Nova Gorica - SSG Trst W. Shakespeare: KRALJ RICHARD TRETJI režija Mile Korun
Sreda, 2. julija, ob 21.30
Koper - Lapidarij Pokrajinskega muzeja
AGRFT Ljubljana J. Anouilh: ORKESTER produkcija študentov 4. letnika
Četrtek, 3. julij, ob 21.30
Koper - Lapidarij Pokrajinskega muzeja
Zijah A. Sokolovič & Lolita A. P. Cehov: MEDVED režija Zijah A. SokoloviC
Sobota, 5. julij, ob 21.30
Koper - Martincev trg SNG Drama Ljubljana
G.	Feydeau: BOLHA V USESU režija Vito Taufer
Nedelja, 6. julij, ob 21.30 Izola - Hotel Delfin Zijah A. SokoloviC & Lolita A. P. Cehov: MEDVED režija Zijah A. SokoloviC
Ponedeljek, 7. julij, ob 21.30
Koper - Martincev trg
MKC Skopje - festival Ohridsko
leto
Goran Stefanovski: BACCHANA-LIA
režija Branko Brezovec
Torek, 8. julij, ob 21.30
Koper - Titov trg SLG Celje
W. Shakespeare: UKROČENA
TRMOGLAVKA
režija Janusz Kiča
Sreda, 9. julij, ob 21.30
Koper - dvorišče Pretorske palače MGL Ljubljana E. Bond: REŠENI režija Zvone Šedlbauer
Četrtek, 10. julij, ob 21.30
Koper - Borilnica, Kreljeva ulica SLG Celje
H.	Miiller: EKSPLOZIJA SPOMINA
režija Eduard Miler
Petek, 11. julij, ob 00.00
Koper - Borilnica, Kreljeva ulica SMG Ljubljana Emil Filipčič: VESELJA DOM režija Nick Upper
Sobota, 12. julij, ob 21.30
Koper - Vrt, Kettejeva ulica SNG Drama Maribor
E.	Albee: ZOO - ZGODBA IZ ŽIVALSKEGA VRTA
režija Matjaž Latin
Ponedeljek, 14. julij, ob 21.30
Koper - Luka Koper SNG Drama Maribor
F.	Kafka: AMERIKA režija Janusz Kiča
Sreda, 16. julij, ob 21.30
Koper - Pretorska palača PPF - SMG Ljubljana D. Zlatar Frey: TIRZA - premiera režija Matjaž Pograjc
Četrtek, 17. julij, ob 21.30
Koper - Pretorska palaCa PPF - SMG Ljubljana D. Zlatar Frey: TIRZA režija Matjaž Pograjc
Petek, 18. julij, ob 21.30
Koper - Petorska palača PPF - SMG Ljubljana
D.	Zlatar Frey: TIRZA režija Matjaž Pograjc
Nedelja, 20. julij, ob 21.30
Koper - Vrt Pokrajinskega arhiva PPF - Zvod VITKAR, Hrastnik B. PotoCan - Fourklor.
KO SI SE NISMO LAGALI, VSAJ NE TOLIKO
Ponedeljek, 21. julij, ob 21.30
Koper - Vrt Pokrajinskega arhiva PPF - Zavod VITKAR, Hrastnik B. PoioCar - Fourklor:
KO SI SE NISMO LAGALI, VSAJ NE TOLIKO
Sreda, 23. julij, ob 21.30
Koper - Dvorišče Pretorske palače
HNK Split
J. B. Moliere: TARTUFFE režija Eduard Miler
Sobota, 26. julij, ob 21.30
Izola - Kopališka ulica samostojna produkcija
E.	De Filippo: FILUMENA MAR-TURANO
režija Mario Uršič
Ponedeljek, 28. julij, ob 21.30
Koper - Martincev trg CZKD Beograd W. Shakespeare: MACBETH režija Sonja VukiCeviC
Sreda, 30. julij, ob 21.30
Portorož - Avditorij
Nueva compania Tangueros:
TANGUEROS
Ulično gledališče
Ponedeljek, 30. junij, ob 18.30
Koper - Carpacciov trg Burattini di Varese (Italija): BRI-CIOLE
Buffetto (Rusija): KLOVN ARIJE
Torek, 1. julij ob 10.15
■Koper - park ob tržnici Fru Fru (Slovenija): TOBIJA
ob 19.15
KOPER - Titov trg Burattini di Varese: BRICIOLE
Sreda, 2. julij ob 10.00
Koper - park ob tržnici PETRUŠKA (Rusija) tradicionalno poulično gledališče
Četrtek, 3. julij, ob 19.00
Izola - SonCno nabrežje PETRUŠKA (Rusija)
Ponedeljek, 7. julij, ob 18.30
Koper - kopališki park PHILIPPE IN BRIGITTE (Francija)
lutke in glasba
Torek, 8. julij ob 10.00
Koper - mala dvorana gledališča Papilu (Slovenija):
AN BAN PET PODGAN premiera nove predstave
ob 18.00
Koper - Titov trg
Otto in Barnelli (Nemčija):
TWO ONE MAN BANDS
ob 18.30
Koper - mala dvorana gledališča PAPILU: otvoritev razstave ob petnajstletnici in lutkovna delavnica
Sreda, 9. julij oblO.OO
Koper - park ob tržnici Lutkovno gledališče TRI (Kranj): OJOJ, BOLI
ob 18.30
Koper - park ob tržnici PHILIPPE IN BRIGITTE (Francija)
Četrtek, 10. julij, ob 19.00
Izola - SonCno nabrežje PHILIPPE IN BRIGITTE (Francija)
Ponedeljek, 14. julij, ob 18.30
Koper - kopališki park
Javor Zehirov (Bolgarija): ETUDE
Torek, 15. julij ob 10.00
Koper - Park ob tržnici Javor Zehirov: ETUDE
ob 18.30
Koper - kopališki park Javor Zehirov: ETUDE LA TARIMA DE LOCOMBIA: pantomima (Kolumbija)
Sreda, 16. julij ob 10.00
Koper - park ob tržnici Cveto Sever: VRTILJAK
ob 18.30
Koper - park ob tržnici Javor Zehirov: ETUDE
Četrtek, 17. julij, ob 18.30
Izola - Simonov zaliv Cveto Sever: VRTILJAK Javor Zehirov: ETUDE
Ponedeljek, 21. julij, ob 18.30
Koper - Titov trg
Rod Burnett ( Anglija): PUNCH AND JUDY
Luis Montoto (Španija): MARIONETE
Torek, 22. julij ob 10.00
Koper - park ob tržnici ZOOM (Slovenija): KOZLE
18.30
Koper - kopališki park
Rod Burnett: PUNCH AND JUDY
Četrtek, 24. julij, ob 19.00
Izola - Verdijeva ulica
Rod Burnett: PUNCH AND JUDY
Torek, 29. julij, ob 18.30
Koper - park ob tržnici Teatro della Marignana (Italija) GIGIO BRUNELLO tradicionalne beneške lutke
Sreda, 30. julij, ob 18.30
Koper - kopališki park Teatro della Marignana:
GIGIO BRUNELLO
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST
Gledališče Verdi Festival operete
Jutri, 28. t. m. ob 20.30 premiera operete »Vesela vdova« (La vedova allegra) F. Lebarja. Nastopajo orkester, zbor in balet Gledališča Verdi pod vodstvom Nikse Bareza.
Ponovitve 2., 10., 12. in 15. julija ob 20.30 ter 6. julija ob 18. uri.
Prodaja vstopnic že je v teku pri blagajni gledališča Verdi, urnik: 9-12, 16-19 (tel. 6722500); v teku je tudi predprodaja vstopnic za sledeCe operete: »Kneginja Čardaša« (od 11. do 27.7.), »V deželi zvončkov« (od 26.7. do 3.8.), »Zizi« (17., 18. in 20.7.), Broadway Memories (22. in
23.7.	) ter »Milonga Boulevard (od 7. do
10.8.	).
Poletni koncerti
Danes, 27. t.m., ob 20.30 koncert Orkestra Gledališča Verdi pod vodstvom dirigenta Juliana Kovatcheva. Na programu skladbe Antonina Dvoraka.
Folkest
Mednarodni festival entične glasbe
Danes, 27. t. m., v Padovi - Arena Romana: nastopili bodo »Morrigan’s Wake« in »Mediterraneo«.
GORICA
Mittelmonitor ’97
Danes, 27. t.m., ob 17.00 in 19.00 nastop skupine Archimbassi; ob 21.30 koncert srednjeveške glasbe s skupinama Dram-sam in Accademia J. Rudel. Jutri, 28. t.m., ob 17.00 i n 19.00 koncert skupine Hot Exposure.
Jutri, 28. t. m., ob 18.30 bo v prostorih goriškega sejma - Spazio Multimedia predstavitev CD plošče »Smarnamiša:
Resia Valley Musič«; ob 21.30 ha glavnem odru glasba in plesi iz Rezije.
___________SLOVENIJA______________
SEŽANA
Kulturni Center Srečka Kosovela -Sežanske poletne prireditve
V	torek, 1. julija, ob 18. uri gostuje Teater Petruška iz Rusije z lutkovno igro z živo glasbo »Petruška«.
Amfiteater KC Srečka Kosovela
V	torek, 1. julija, ob 20.30 bo na sporedu ameriški film »Nevarno tveganje« (Maxi-mum Risk). V glavni vlogi Jean-Claude Van Damme.
PORTOROŽ
Avditorij
Danes, 27. t.m., ob 21.30 na letnem prizorišču filmska predstava »Metro«. V glavni vlogi Eddie Murphy. V nedeljo, 29. t.m., ob 21.30» Emma«, v glavni vlogi Gwyneth Paltrovv.
Od četrtka, 3. julija do sobote, 5. julija, se bo odvijalo evropsko mladinsko prvenstvo v show plesih.
V	petek, 11. julija, ob 21.30 bo gostoval ansambel SNG Opere in baleta iz Ljubljane z opereto »Cigan Baron« J. Straussa.
PIRAN
V	nedeljo, 6. julija, ob 21. uri na punti v Piranu koncert Big Benda RTV Slovenije pod vodstvom Lojzeta Kranjčana. Solistka Alenka Godec.
LJUBLJANA
Evropski mesec kulture
SNG Opera: v ponedeljek, 30. t. m., ob 20. uri Vinko Globokar »L’armonia drammatica« - glasbena drama.
■SHHH =6?
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST
TriesteSportShovv Stadion Nereo Rocco
Jutri, 28. t.m., ob 20. uri koncert rock skupine »Laidos«. V nedeljo, 29. t.m., ob 21. uri nastop ansambla »Soul Bandido«.
V	soboto, 5. julija, ob 21.uri celovečerni koncert Zucchera. Predprodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti 12, pri Publisport v Ul. Diaz 6 in pri Promoservice v Ul. del Monte 15/b.
SAMATORCA
Poletni veCeri v zgoniški občini
V	petek 4. julija, v cerkvi sv. Urha, ob 21. uri koncert vokalne skupine Odmevi.
OGLEJ
Bazilika
V	nedeljo, 29. t.m., ob 20.30 nastop skupine »I solisti veneti«. Dirigent Claudio Scimone. Na sporedu Vivaldi, Bach in Haydn.
___________SLOVENIJA_______________
IZOLA
Od jutri, 28. t. m. do 30. avgusta se bo na Manziolijevem trgu odvijal festival Mediteran.
LJUBLJANA
Evropski mesec kulture
Cankarjev dom - Gallusova dvorana:
danes, 27. t.m., ob 20 uri koncert Slovenske filharmonije. Dirigent Marko Letonja. Na programu skladbe Uroša Kreka.
Križanke: od danes, 27. do nedelje 29. t.m., bo na sporedu 38. Mednarodni Jazz Festival. Akademija za glasbo: še jutri 28. t. m. seminar za skladatelje in izvajalce »George Crumb v Ljubljani«.
PULJ
V	petek, 13. julija, ob 20. uri bo v puljski Areni koncert Stinga.
ZAGREB
V	torek, 1. julija, ob 21. uri bo na štadionu nastopil David Bowie.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Miramar - Skulptura v parku: na ogled je razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zava-gno, v organizaciji Trgovinske zbornice, trž. turistične ustanove, Studia Bassanese Združenja Eos pod pokroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK.
Muzej Revoltella: do 31.8. bo ob 90-letnici umetnika Lojzeta Spacala odprta velika razstava.
Konjušnica Miramarskega gradu: na ogled je raz-stava-laboratorij Bruna Munarija »L’arte di tutti«. Mestni naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): do 31.8. bo na ogled razstava »Znanost med fantazijo in realnostjo«- stare knjige iz knjižnice mestnega naravoslovnega muzeja«.
Grad Sv. Justa - Bastione fiorito: na ogled je skupinska razstava z naslovom: »Secondo Trofeo Paolo Diffidenti«.
Galerija Lipanjepuntin: na ogled so dela S. Etkin, B. Fitzgeralda in N. Guattija. Razstava bo odprta do 10. julija.
Studio d’arte Nadia Bassanese: do 30. t.m., razstavlja Luciano Trojanis. Urnik ogleda: ob torkih, sredah, Četrtkih in petkih od 17. do 20. ure.
GORICA
Goriški grad: do 10.8. je na ogled razstava -Albrecht Duerer 1471-1528 - stari tiski (od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30). Pokrajinski muzej na gradu: Perujski zakladi (odprto vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 18. ure).
Ars Galerija - Katoliška knjigarna (Travnik 25): razstavlja Herman KosiC.
SALEŽ
Budinova domačija (Salež St. 32): do 29.
t.m., je odprta razstava narodnih noš. Urnik: od 19 do 21. ure.
ČEDAD
Galerija Banca Popolare: še jutri, 28. t. m. razstavlja Andrej KosiC.
___________SLOVENIJA______________
SEŽANA
KC Srečka Kosovela: do 18. julija je na ogled razstava fotografa Maria Magajne »Dela 1944-1955«.
ŠTANJEL
Spacalova galerija: na ogled je razstava »Maks Fabiani - vizije prostora« .
NOVA GORICA
Grad Dobrovo: na ogled je razstava slikarskih del Jaglenke M. Leban in Božidarja Ščurka.
____________KOROŠKA_______________
CELOVEC
Deželna galerija: do 30. t.m. razstavlja Sol LeVVitt.
Kavarna Kamer: odprta je razstava Tatjane Jenko.
Novi deželni arhiv (St. Ruprechter Strasse 7):
do 19.9. je na ogled razstava »Koroška, Avstrija, Evropa - Kulturne dobrine 12. stoletja«.
ŠENTJANŽ V ROŽU
K + K center: do 31.10. bosta na ogled etnološka in zgodovinsko-socialna razstava »Krivi lov v Karavankah« in pa razstava slik in risb Antona Repnika.
TINJE
Galerija Tinje: razstavlja Hartvvig Bischof.
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
Zverinice iz Rezije TV dnevnik
£> RAI 1
6.30
9.35
11.35
12.25
Dnevnik, 6.45 jutranja oddaja Unomattina (vodi Melba Ruffo), vmes (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Mariti in pericolo (kom., It. ’60, r. M. Mo-rassi, i. Sylva Koscina, Franca Valeri), vmes (11.30) dnevnik Aktualno: II meglio di Verdemattina, vmes Zeleni nasveti, astrologija Dnevnik in vreme
12.35
13.30
14.25
15.05
15.55
18.00
18.10
18.45
19.20
20.30
20.35
20.50
22.35
22.50
0.00
0.30
Nam: Gospa v rumenem (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Nam: Velika dolina Dok.: Passaggio a Nord-Ovest
Variete za najmlajse: Poletni Solletico (vodita Elisabetta Ferracini in Mauro serio), vmes risanke Richard Scarry, Highlander in nan. Boy meets world (i. Ben Sa-vage)
Dnevnik
Aktualne zanimivosti: Italia sera - Italija zvečer (vodi Luca Giurato) Variete: Luna Park Vreme in dnevnik Šport
Variete: La zingara (vodi Cloris Brosca)
TV film: Mia per sempre (dram., It.-Irska ’97, r. G. Soldati, i. Lise Hearns, Tobias Moretti)
Dnevnik
Film: Piovono pietre (dram., VB ’93, i. B. Jones, J. Brovvn)
Dnevnik, zapisnik, horoskop, pogovori, vreme Aktualno: Tempo
RAI 2
§2 RETE 4
I Nad.: La traidora y Variete za najmlajse, H vmes nan. Lassie Jaz pišem, ti piSeS IMOT Tg2 zdravje 33
H Nad.: Quando si ama, 11.00 Santa Barbara Dnevnik 2
Variete: Ci vediamo in TV
	Dnevnik, 13.30 Navade	
	in družba, 13.45 Zdravje	
	Variete: Ci vediamo in	
	TV (vodi P. Limiti)	
	Nan.: Bonanza	
	17.15 dnevnik	
	Oddaja o izletih in potovanjih Sereno variabile	
	EP v košarki: Italija -	
	Poljska	
	Komični filmi S. Laurela in O. Hardyja	
	Večerni dnevnik Tg2	
	Variete: Furore (vodi Alessandro Greco)	
	Tg2 Dosje	
	Dnevnik in vreme	
	Danes v parlamentu	i
	Šport	
	Aktualno: Zgodbe (vodi Gianni Mina)	
	Replay: Dino	
	Dokumenti	
RAI 3
Dnevnik, vreme Aktualno: Magazzino, 10.30 Avtorska zgodba, 11.00 Grand Tour (vodi Mino Damato)
Dnevnik 3
Aktualno: Telesogni, 12.40 Eureka Deželne vesti, dnevnik Aktualno: Znanstveni dnevnik Sredozemlje
Športno popoldne, vmes biljard, motociklizem, atletika, kolesarstvo Dok.: Geo magazine Nad.: In nome della fa-miglia, 18.30 Un pošto al sole, vreme Dnevnik, deželne vesti Od 20. do 20. ure Variete: Blob Nan.: Friends Aktualno: Maastricht, Italija
Dnevnik, deželne vesti Dokumenti
Dnevnik, kultura, vreme Variete: Fuori oraio Šport: biljard
Nad.: Lasciati amare Film: Fronto soccorso (dram., It. ’90,3. del) Pregled tiska !:K!il Nad.: Vendetta d’ amore,
10.00	Perla nera, 10.30 I due volti deli’ amore,
11.00	Regina, 11.45 Mila-gros, vmes (11.30) dnevnik
Nan.: Hiša v preriji Dnevnik
Nad.: Sentieri - Steze TV film: Regalo d’ amore (dram., ZDA ’94, i. B. Brovm, A. Griffith)
Kviz: OK, il prezzo 6 giu-sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik Tg4, vreme Variete: Game Boat Film: Ossessione d’ amore (dram., Sp. ’92, i. C. Rydell, S. Stone)
Film: Non dirmelo... non ci čredo (kom., i. G. Wil-der), 0.45 Pregled tiska
CANALE 5
Na prvi strani
Nan.: Wonder Woman,
10.00	La donna bionica,
11.00	V osmih pod isto streho
Aktualno: Forum - Sodišče (vodita Rita Dalla Chiesa Santi Licheri) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, S. Flannery) Aktualno: Domini e don-ne -Moški in ženske (vodi Maria De Filippi)
TV film: Oksana la picco-la campionessa (dram., ZDA '94, i. Monica Kee-na)
Nan.: Blondinka za očeta (i. Patrick Duffy) Aktualna oddaja: Verissi-mo (vodi Cristina Parodi) Kviz: Tira e molla (vodi Paolo Bonolis)
Dnevnik TG 5 Variete:	Paperissima
Sprint (vodi Michelle i Hunziker)
Film: II mio amico Zam-palesta (kom., ZDA ’94,r. F. Amurri, i. Harvey Kei-I tel, Mimi Rogers)
I Dnevnik
| Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (0.30) nočni dnevnik
% ITALIA 1
IT Slovenija 1 |r Slovenija 2
	Otroški variete Ciao ciao	BS	Vremenska panorama
	mattina in risanke	HES	Euronevvs
	Nan.: A-Team, 10.15 Ma-		Včeraj, danes, jutri
	gnum P.I.		Videoring
	Aktualno: Planet	IllMe	Tedenski izbor: nad. Lju-
	Nan.: McGyver		bežen boli (VB, 3. epiz.)
	Šport studio, 12.25 Odpr-		Film: Up in slava (VB,
	ti studio, 12.50 Fatti e		1987, i. S. Rice-Edwards,
	misfatti		G. Muir)
	Nan.: Happy Days		Poročila
	Variete za njamlajse:		TV igrica - Kolo sreče
	Ciao Ciao Parade in ri-		(ponovitev)
	sanke Street Sharks		Videostrani
	Variete: telepanzane		Mladi virtuozi: Dejan
	Variete: Colpo di fulmine		Glamočak - Trobenta (2.
	(vodi A. Marcuzzi)		del)
	Nan.: Alta amrea		Povečava (ponovitev)
	Variete za najmljaSe Bim		TV prodaja
	Bum Bam, risanke, 17.25		Videostrani
	Giovani intraprendenti		Obzornik
	Nan.: Prvi poljubi, 18.00		Otroški pr.: Dogodivščine
	Helene in njeni prijatelji		iz živalskega vrta (12. od-
	Odprti studio, vreme,		daja)
	18.50 Šport studio		Po Sloveniji
	Nan.: Baywatch		TV prodaja
	Variete: Edizione straor-		TV igrica: Hugo
	dinaria! (vodi E. Papi)		Včeraj, danes, jutri
	Odprti studio		Risanka
	Nan.: Mike Land, detecti-		TV Dnevnik, vreme, šport
	ve - Želja po maščevanju		Igre brez meja: Laško
	Aktualno: 8 mm, 23.45		Dok. serija: V krvi - Izvir-
	Akutualna odd. o Alba-		ni greh (VB, 3. del)
	niji		Odmevi, vreme
	Aktualno: Fatti e misfatti		Šport
	Italija 1 šport		Film: Roula (Danska,
			1995, r. Martin Enlen, i. Anica Dobra, Martin Um-
S TELE 4			bach, Ernst Jacobi) Oddaja o računalništvu:
			Resnična resničnost
			Videoring
	16.45, 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi		Videostrani
	Gospodarstvo		
[TO	Nad.: La ribelle		
	Film: Amnore rosso		
MR	Dnevnik v nemščini		
	A tu per tu		
	Film: Alle donne piace		
ladro
58 Koper
9.00
13.00
14.00
15.30
16.00 16.10 16.40
18.15
19.00
19.30 19.57
20.00
21.30
22.25
Euronevvs
Tedenski izbor: Mostovi, 13.30 Oddaja o računalništvu Realna resničnost Igrani film
Tedenski izbor: Gibljive
slike
Forum
Zgodbe iz školjke Film: Na drugi strani gore 2. (ZDA)
Kanadska nadaljevanka: Jake in Ben (6. del)
Okolje in mi Dnevnik, vreme Šport
Film: Oleanna (ZDA, 1993, r. David Mamet, i. VVilliam H. Macy, Debra Eisenstadt)
Otvoritev mednarodnega grafičnega bienala (prenos iz Ljubljane)
EP v košarki: Slovenija -Litva (prenos iz Girone)
(#) MONTECARLO
		
	19.30, 22.450, 1.20 Dnev-	
	nik, 13.30,19.50 Šport	
	Due come voi	
	Nan.: Ironside	mm
	Film: Crociera di lusso	
	(glas., DA ’48)	reg
	Variete: Tappeto volante	
	Nogomet: Pokal Amerike	RIS
	Check Point Otto	
	Film: Una Rolls-Royce	MB
	gialla (pust., VB ’64)	
	Film: Morti sospette (dram., Fr. ’78)	■
Euronews
EP v košarki: Slovenija - Izrael
Otroška oddaja: Peter Pan Club
Program v slovenskem jeziku: Primorski magazin
Gost tedna, 18.45 Primorska kronika
Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, Šport
Risanke: Baba Malu
Filmi, ki jih delajo otroci: Oscar Junior
Aktualno: Vsedanes
Otroška oddaja: Sorrido e canto
Sredozemlje
Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme EP v košarki: Slovenija - Litva Vsedanes - TV Dnevnik
r
"A
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00, 10.00,11.00,
12.00.	13.00.14.00.18.00.19.00.21.00.23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.40 Kultura; 8.05 Radio ga-ga; 9.45 Ringa-raja;11.05 Petkovo srečanje; 12.05 Na današnji dan; 12.15 Pregled tiska; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila;
15.30	DIO, šport; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.20 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu - v živo!; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Informativna odd.;
23.05	Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
14.30,	16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik;
7.00	Jutranja kronika; 7.25 Zvezdni pregled;
8.05	Rekreacija; 8.40 Kulturne prireditve;
10.00	Avtomobilske minute; 11.35 Obvestila; 13.45 Gest, kult. drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Glasovanje za novi popevki tedna; 18.50 Črna kronika; 19.30 Stop pops in novosti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Jazz koncert B. Banda.
Slovenija 3
7.00.	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00.	18.00.22.00 Poročila; 10.05 Vodomet melodij; 11.05 Repriza; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Nedrja Zemlje; 13.30 Glasb.
tradicija; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO; 16.05 Od uverture do plesa;
17.00	Solistični koncert; 18.05 Likovni odmevi; 18.20 Iz manj znanih oper; 19.30 Koncert Mariborske filharmonije; 21.30 Glasb, nokturno; 22.05 Igra; 23.00 Šestnajst strun; 23.50 Napoved sporeda; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
6.30,	8.00, 8.30, 9.30, 410.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 7.30 Poročila -Noč in dan; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni koledar; 10.00 Havana; 11.00 Aktualnosti: Za in proti; 13.00 Daj, povej; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00-19.00 Glasba in informacije; 19.00 Prenos RS; 20.00-22.00 Poletni večerni pr.;
22.00	Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Glasba.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 9.33 Pred našimi mikrofoni; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla single; 10.33 Souvenir d'ltaly;
11.00	Iz parlamenta; 12.55 Pesem tedna;
13.00	L' una blu, Glasba po željah; 13.40
Bella bellissima;l3.55 Pentole e coperchi; 14.33 Sigla singel; 14.50 Discoteca sound; 15.15 London calling; 18.15 Kultura; 18.45 Pierino e il lupo; 19.25 Sigla single; Šport.
Radio Trst A
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.00,
13.00,	19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa; 9.15 Odprta knjiga: Vnuki (L. Adamič, r. M. Sosič, ll. del); 9.40 Jezikovno ogledalo; 10.30 Intermezzo; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 Zborovska glasba; 13.20 Valčki in polke; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.00 Pot-puri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba. Glasbena kronika s Hrvaškega; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Slov. lahka glasba, (18.45) Jezikovno ogledalo; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slovenščini.;
8.30,12.30,18.30	Poročila v ital.; 10.30 Matineja; 16.00 Juke Box Time lestvica tedna;
19.00	Morski val (vsakih 14 dni).
Radio Koroška
18.10-19.00 Kulturna obzorja.
PrimrsM dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT. ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT-60 SIT
Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT. lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
VREME IN ZANIMIVOSTI
Petek, 27. junija 1997
JASNO
ZMERNO
OBLAČNO OBLAČNO
f _ . SREE
RAHEL
ZMEREN MOČAN
RAHEL
ZMEREN MOČAN NEVIHTE
6
VETER
MEGLA
66
6^6
SREDISCE
TOPLA HLADNA	SREDISCE ANTI-
FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 5.23 in zatone ob 20.53. Dolžina dneva 15.30.
Luna vzide ob 1.02 in zatone ob 13.25.
MORJE
Morje mirno, temperatura morja 22,4 stopinje.
PLIMOVANJE
Danes: ob 2.32 najvišje 9 cm, ob 8.55 najnižje -32 cm, ob 16.20 najvišje 36 cm, ob 23.25 najnižje -16 cm.
Jutri: ob 4.25 najvišje 2 cm, ob 10.09 najnižje -23 cm, ob 17.29 najvišje 38 cm, ob 0.48 najnižje -26 cm.
—7
BI0PR0GN0ZA
Obremenilni vpliv vremena bo občutilo veliko ljudi. Težave se bodo kazale predvsem kot slabšo počutje, povečana utrujenost, razdražlivost, notranji nemir in moteno spanje.
OVIDEM 17/24
„N. GORICA
GORICA
A^ o 17/22
(vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
TEMPERATURE V GORAH
500 m............23
1000 m............18	2500 m ............7
1500 m............14	2864 m.
KRANJ	XjP/ °UUBUANA	
15/24	N. MESTO
POSTOJNA	15/25 o
O 14/24 KOČEVJE	
o	ČRNOMEU
/	O
N. REKA 19/25	
V soboto in nedeljo bo pretežno oblačno, občasno bodo še padavine, deloma kot plohe in nevihte, ki bodo pogostejše v nedeljo in jih bo več v zahodni Sloveniji.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
Ariane utirila še en Infelsatov satelit
KOUROU - Včeraj ponoči ob 1.44 in devet sekund po srednjeevropskem času je družba Arianespace na evropskem vesoljskem izstre-lišču v Francoski Gvajani izvedla 97. izstrelitev ene od evropskih nosilnih raket vrste ariane. Raketa ariane 44P je ponesla na prehodni tir proti geostacionarni orbiti ameriški telekomunikacijski satelit Intelsat 802.
Polet ima sicer oznako V 96, vendar gre v resnici za 97. izstrelitev rakete vrste ariane doslej. V začetku meseca so namreč že izvedli polet V 97. Ariane 44 P je zelo hitro vzletela, ker so ji pri tem pomagale štiri štartne rakete na trdno gorivo. "Okno" za izstrelitev je trajalo od 1.44 do 2.41 po srednjeevropskem času.
Tretja stopnja ariane 44P je v 21. minuti poleta pri hitrosti 9, 6 km/s in na višini približno 350 km utirila drugi primerek iz nove serije telekomunikacijskih satelitov, približno 3400 kg težek Intelsat 801, ki ga je za mednarodno telekomunikacijsko organizacijo Intelsat izdelala ameriška družba Lockheed Martin Telecom-munications. Končna lega satelita bo nad 174 stopinjami vzhodne zemljepisne dolžine, tj. nad Tihim oceanom. Tam bo opravljal televizijske prenose in telekomunikacijske naloge. Zivljenska doba 78 milijonov dolarjev vrednega satelita bo predvidoma 15 let. (STA)
Enkrat na teden brez televirije?
HAMBURG - Kar precejšnje število Nemcev se je občasno pripravljenih odpovedati gledanju televizije, so pokazali izidi ankete, ki jo je izvedel Inštitut za raziskave javnega mnenja Forsa. 69 odstotkov Nemcev ne vidi nobene težave v tem, da bi se enkrat na teden odpovedali gledanju televizije, 16 odstotkov pa je takšnih, ki brez vsakodnevnega posedanja pred televizijo za nič na svetu ne bi zdržali. Tudi 56 odstotkov tistih, ki veliko gledajo televizijo (po tri ure ali več dnevno), bi se strinjalo z enim dnevom "televizijske abstinence" na teden. Dvema odstotkoma Nemcev pa vprašanje gledanja televizije ne predstavlja nikakršnih dilem, saj televizijkega aparata sploh nimajo. Raziskavo so izpeljali po naročilu revije TV-Mo-vie, v njej pa so zajeli 1007 ljudi. (STA/dpa)
Tudi krokodili imajo svoje pravice
JERUZALEM - Na izraelskem vrhovnem sodišču so si nedavno "stali nasproti" krokodili in ljudje. Na neki farmi krokodilov na severu Izraela lahko namreč obiskovalci kot glavno atrakcijo opazujejo enominutno "rokoborbo" človeka in krokodila, izraelsko vrhovno sodišče pa je razveljavilo odločitev nižjestopenjskega sodišča, ki je takšno "soočenje" dovolilo, in v obrazložitvi zapisalo, da je nemoralno v človeško zadovoljstvo krokodilom povzročati bolečine. Etty Altman, predstavnica skupine za zaščito človekovih pravic, ki je vložila priziv na odločitev nižjestopenjskega sodišča, je po po razsodbidejala, da je to velika zmaga, in dodala, da se v državi končno nekaj spreminja tudi na področju "živalskih pravic". (STA/Hina)
Izginil Aston Martin, avtomobil Jamesa Bonda
BOCA RATON - Neznani zlikovci so iz hangarja letališča v Boca Ratonu ukradli avtomobil Aston Martin, s katerim se je leta 1963 vozil najslavnejši filmski agent James Bond. Tamkajšnja policija je mnenja, da bodo tatovi skušah ukradeni avto prodati zasebnim zbirateljem. Čeprav so v tem mondenem mestu na Floridi razkošni avtomobili vse prej kot redkost, je bil bleščeči srebrni avto z volanom na desni strani, neprebojnimi stekli, orožjem in katapultnim sedežem zagotovo prevelika skušnjava za tatove. "Prepričani smo, da je avto namenjen kakšnemu zasebnemu zbiralcu, saj ne gre za vozilo, s katerim bi se lahko neopazno vozili po ulicah," je povedala predstavnica policije v Boca Ratonu. (STA/Hina)
Blizu Kaira odkrili grobnico vojaškega poveljnika
KAIRO - Približno 30 kilometrov južno od Kaira so odkri-li grobnico vojaškega poveljnika iz časov faraona Sezostri-sa I. (1961-1928 pr.n.št.). Visoki vojaški poveljnik se je imenoval Ememi, živel pa je okoli leta 1950 pred našim štetjem. Njegova grobnica je dolga 8, 6 metrov in široka 7, 5 metrov, leži jugozahodno od piramide Sezostrisa L, ob njenem vhodu pa je hodnik, ki vodi do dvorane z dvanajstimi stebri, od katerih je ohranjenih le še sedem, na njih pa je vklesano ime in naziv umrlega vojaškega poveljnika. Na apnenčevih zidovih so upodobljeni prizori iz vsakdanjega življenja na polju ah prizori z lova, v katerih sta ovekovečena tudi preminuh poveljnik in njegova soproga.
Japonec brez prstov na nogah prepešačil Severno Ledeno morje
TOKIO - 44-letni Japonec Micuro Oba je kot prvi človek brez spremstva prepešačil Severno Ledeno morje. Oba je v ponedeljek po štirimesečnem pohodu dosegel kanadski otok Ward Hunt. Pogumni Japonec se je na pot odpravil 23. februarja, prehodil pa je skupno 1730 kilometrov. Pri svojih predhodnih poskusih, da bi prečkal Severno Ledeno morje je Oba zaradi ozeblin izgubil že vse prste na nogah. (STA/dpa)
Ljubiteljica škorpijonov
Gospodični na sliki je ime Francois in	Med svojim nastopom na reviji fakirov v'
očitno zelo ljudi škorpijone, posebno švicarskem Grangesu jih je imela na sebi one afriške, ki merijo od 10 do 15 cm. - seveda živih - kar 82. (Telefoto AP)