{~'/l06UCG*.* NO. 248 Ameriška Domoviim/i AM€RICAN IN SPIRIT FOR6I6N IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, DECEMBER 26, 1963 SLOVCNIAN HORNING NCWSPAPCR “"SC STEV. LXI - VOL. LXi Združene države bi rade prodajale piuion Pred nekaj leti so to atomsko surovino porabile doma, sedaj jo imajo dovolj za prodajo, pa ni kupcev. WASHINGTON, D. C. — Pluton jo posebna kovina in obenem surovina, ki služi za proizvodnjo atomskega in vodikovega streliva, pa tudi za reaktorje v atomskih elektrarnah. Bili so časi, ko je Amerika imela monopol v proizvodnji plutona in je pri tem domača proizvodnja komaj zadostovala za domače potrebe. Takrat seveda se naša atomska komisija ni brigala za izvoz, kar se ji je sedaj začelo močno otepati. Časi so se namreč močno spremenili. Trenutno ima naša dežela toliko plutona na zalogi, da ne ve kam z njim. Proizvodnjo atomskega streliva bo treba kmalu omejiti, ker ga imamo po izjavi same federacije že več kot preveč. Zato bodo morali tudi ustaviti obratovanje vsi tisti rudniki urana, ki imajo z izkopom urana previsoke stroške. Na drugi strani pa proizvodnja plutona ni nobena ameriška tajna. Kakšna je, ne vedo samo v Moskvi, ampak tudi v vseh evropskih državah. Anglija in Francija ga že sami proizvajata. Vse to Je postalo jasno pri zadnjem nakupu plutona po Evropski atomski komisiji, ni ga rabi za razne poskusne atomske elektrarne v Evropi in pa za nekatere preiskovalne laboratorije. Ko ga je prejšnja leta hotela Evropska atomska komisija kupiti v Ameriki, ji je naša a-tcmska komisija rekla, naj gre kar na Angleško in ga tam nabavi. Je to tudi storila. Danes bi ga naša dežela rada prodajala Evropi, pa ga ne more, ker so njene cene za 40-50'/< višje od evropskih. Evropska atom. komisija potrebuje trenutno kakih 500 kilogramov plutona. Amerika ga ponuja po $43 za gram. Anglija po $50, toda angleška ponudba je ugodnejša z ozirom na boljše dobavne pogoje. --------------o------ Stevenson se ne brani kandidature za podpredsednika na Johnsonovi listi WASHINGTON, D. C. — Dvakratni demokratski kandidat za predsednika in sedanji naš glavni delegat pri Združenih narodih A. Stevenson je na televiziji izjavil, da bi sprejel kandidaturo za podpredsednika, ako bi mu jo Johnson ponudil. Stevensonova izjava pomeni mrzel curek vode za vse ostale demokratske politike, ki bi tudi radi postali kandidatje za podpredsednika. Proti Stevensonu se bodo namreč le težko uveljavili. Stevensonova izjava je pa tudi dokaz, da v demokratskem Vodstvu resno računajo s tem, da bo njihova konvencija postavila Johnsona za kandidata. Novi grobovi Helen Žagar Po kratki in mučni bolezni je preminula v Richmond Heights General bolnici Helen Žagar, rojena Prausa, stara 43 let, stanujoča na 1822 Sunset Dr., Richmond Hts., O. Zapušča soproga Georgea, hčerko Debbie, mater Katharine, roj. Brevic, strica Stanieya Brevica (v Irwin, Pa.) in več drugih sorodnikov. Rojena je bila v Irwinu, Pa. Bila je članica Waterloo Socialettes. Pogreb bo v soboto dopoldne ob desetih iz Jos. Žele in Sinovi pogreb. zavoda na 458 E. 152 St. na Whitehaven pokopališče. Ameriški vojaki grade zasilne hiše v škoplju SKOPLJE, SFRJ. — Posebna skupina amer. armade postav-Ja od konca preteklega meseca pomočjo kakih 400 domačinov 255 tovarniško izdelanih hiš, ki so jih Združene države poklonile po potresu prizadetemu Skoplju. Doslej je skupina opravila okoli 20'< dela in postavila pri Zuto Orizare, pet kilometrov ed Skoplja, prvih deset hiš. Ame-likanci trdijo, da bodo do konca januarja, kot je bilo predvideno, delo končali. Ameriški vojaki so navezali stike z domačini, ki prihajajo redno v njihovo taborišče na obiske. Taborišče je obiskala tudi sovjetska vojaška skupina, ki je pomagala štiri mesece čistiti iazvaline mesta. Predsednik grške vlade Papandreou je odstopil ATENE, Gr. — Vlada Papan- no na uvoz margarine. Določeno dreoua je odstopila, ko je dobi- 3e bilo tudi, naj Evropski par- la v parlamentu zaupnico le s lament dobi nekaj nadzora za kriva poroči]o federa] kon podporo skrajne levice. Kralj uporabo sklada za kmetijstvo, j trolnega urada Kongresi; ,ki ie je odstop sprejel in naročil vod-r Dogovorjeno je bilo, naj Skup- bilo nedavno tudi ^ obiavHeno niku Narodne radikalne unije, m trg pokaže cim več dobre vo- Sest ]et torej traja bo. za .e nasledniku v tujino odišlega Ije prihodnje leto, ko bo prišlo £ev]je. med tem srn(' bivšega predsednika vlade Ka- do razgovorov za povečanje tr- manj parkrat na ro,bu nove sve_ . .. ... ramanlisa P. Kanellopoulosu, gcvine z Združenimi državami tovnc vojne, toda to ne briga ti- V+1Sm °d grSke vecme preb ’ naj poskuša sestaviti novo via- z velikim znižanjem obstoječih stjb mornarjev, ki so zaljublje- ^ ” O.OLIOY V remenski prerok pravi: Večinoma oblačno in malo toplejše. Popoldne in zvečer verjetnost dežja pomešanega s snegom. Evropski skupni irg rešen s kompromisom Po dveh tednih trdih pogajanj je bil v Bruxellesu dosežen kompromis, ki je rešil trenutno krizo Skupnega trga. BRUXELLES, Belg. — Zastopniki šestih zahodno-evrop-skih držav, ki so povezane v Skupnem trgu, so po trdih po- iz slov. naselbin redne TURSKE IN GRŠKE ČETE NA CIPRU POSEGLE V SPOPAD MED DOMAČINI gajanjih, ki so tedna, dosegli kompromis vprašanju cene deželnih pridelkov, kar je zahteval De Gaulle in čemur so se posebno vztrajno upirali Nemci. De Gaulle je grozil, da bo Francija Skupni trg razbila, če ne bo njegova zahteva sprejeta. Nemški kancler L. Erhard je tekom obiska pri De Gaullu v preteklem novembru obrazložil nemško stališče in dokazoval, da Nemčija francoskih zahtev ne more sprejeti v predloženi obliki. Razgovori so se vlekli in ministri so prihajali in odhajali ‘na posvete’. Končno je bil v začetku tedna le dosežen sporazum s kompromisom, ki dejansko ni nobenega zadovoljil in je spor bolj zakrpal, kot pa rešil. De Gaulle je zmagal v toliko, da je bila njegova zahteva o ureditvi cen deželnih pridelkov rešena in Franciji odprt trg za govedino, riž in mlečne izdelke. Nemci so dobili dovoljenje, da tudi vv bodoče uvažajo enake količine mesa iz Danske, kot so to delali v preteklosti, Holandija je dobila pravico obdržati cari- Chicago, 111. — Slovenci Chicagu praznujejo letos Božič pod vtisom hude nesreče, ki se je zgodila družini Martinčičevih. Martinčičev Francelj z 1955 W. Cermak se je fine 30. novembra poročil pri Sv. Štefanu z Marijo Pečelin. Bil je to praz- Med grškim in turškim delom prebivalstva na oto-nik za naselbino, saj sta ženin in nevesta bila občfe priljubljena mlada člana naše družbe, vedno veselo delavna med nami. Ko sta se pa mlada Martin- se vlekla dva čičeva peljala s poročnega po- tovanja na motociklu, jima je v Nassau-u na Bahamih motorno kolo zdrsnilo na peščenih tleh in z vso silo sta treščila v drevo. Franc je dobil težke poškodbe. Živčno in možgansko središče v glavi je prizadeto. Nezavesten je ves čas po nesreči. Leži v bolnici princese Margarete v Nassau-u. Edino zboljšanje, ki so ga mogli opaziti, je lahno miganje s prsti v zadnjih dneh. Mlada gospa Martinčič je dobila nekaj zunanjih poškodb in prask. Nesreča se je zgodila v četrtek, dne 12. decembra. Boj za rjave čevlje v vojni mornarici! WASHINGTON, D.C. — Že pred leti je bilo sklenjeno v federalnem tajništvu za narodno obrambo, da morajo 'imeti vojaki in oficirji črne čevlje, kadar so v službi. Vojaki, pilotje, letalci in marini so se povelju pokorili in nosijo črne čevlje, ne pa mornarji. Vojna mornarica je zaljubljena v rjave čevlje in se že šest let bori, da bi zmagalo njeno stališče. Federalna blagajna pa ima radi tega letno $158,000 nepotrebnih stroškov. Vse to od- ku Cipru ni medsebojnega zaupanja vse, od kar je otok postal neodvisna republika, preteklo soboto je prišlo med obema narodnostnima skupinama do ostrih spopadov v glavnem mestu Nikosiji, pa tudi v nekaterih drugih krajih. Včeraj so v spopade posegle redne turške in grške čete na otoku, kjer so prevzeli po sporazumu prizadetih vlad poveljstvo Angleži. NIKOSIA, Ciper. — Včeraj so turške čete, ki so na Cipru v okviru sporazuma o neodvisnosti republike v varstvo turških interesov in interesov turškega dela prebivalstva otoka, posegle neposredno v boj med Grki in Turki pri Ganili, turška vojaška letala z letališč v Turčiji so ponovno letela nad glavnim mestom Cipra, pa tudi nad nekaterimi drugimi kraji. Turška vlada je izjavila, da bo čuvala turške koristi na otoku, če treba tudi z vojaško silo. Tudi grške čete na otoku so prišle iz svojega oporišča in se zakopale v bližini kraja, kjer se turški in grški domačini že peti dan bijejo med seboj kljub ponovnim pozivom vlade, naj se pomire. Po dogovoru med ciprsko, grško, turško in angleško vlado je bilo poverjeno poveljstvo nad vsemi četami na otoku Angležem, ki imajo na Cipru veliko vojaško oporišče še od časa, ko je bi! otok njihova kolonija. Na Cipru živi okoli pol mili- — jona ljudi, od tega je nekako i ustave Grk-Turek’sta P0’ petino Turkov, ostali eno petino TurKov, ostati so Grki. Ko je dobil otok leta 1960 neodvisnost, so bile v ustavi zavarovane pravice turške narodne manjšine in tej zajamčena pol-j na avtonomija v pogledu kulturnega delovania in življenja. To samoupravo varuje posebna skupščina. Predsednik republike pravoslavni nadškof Maka-rios, ki je vodil ciprske Grke v boju za njihovo neodvisnost, je predložil spremembo ustave, ki naj bi dala vladi več moči in “poenostavila” upravo. Turki so se temu uprli, češ, da bi bile , na ta način okrnjene njihove smo bili naj- pravjce jn bj postali čisto od- I uvoznih carin. Papandreou, vodnik najmočnejše politične skupine v parlamentu, je izjavil, da je proti Posebna želja Jezna mati: “Želela bi, da bi vsaki drugi rešitvi vladne krize bil tvoj oče enkrat doma, da bi kot takojšnjemu razpustu par- videl, kako se obnašaš, če njega lamenta in novim volitvam. ni doma.” stva. V soboto je prišlo do prvih ni v rjave čevlje. Niso srečni,1 če nimajo svoje “fronte”, ma- spopadov med Turki in gari pri barvi na čevljih. -------o------ grško policijo, o kateri pravijo Turki, da je nastopila proti njim na- zivala obe strani k miru. Na Sveti večer je izgledalo, da bo prišlo do miru, pa je prišlo včeraj do novega streljanja. Nastopila je nevarnost, da se spopadejo redne turške in grške čete, ki so na otoku. Vlada Cipra je stopila v stike z vladami v Atenah, Ankari in Lon donu, nakar je bilo objavljeno, da so prevzeli poveljstvo nad britskimi, turškimi in grškimi vojaškimi enotami na otoku Angleži. Turčija je med tem začela zbirati vojne ladje in jih poslala v bližino otoka “za vsak slučaj”. Predsednik angleške vlade Douglas-Home je prekinil božični oddih in se vrnil v London. Trenutno izgleda, da je naj-hujše mimo in da je nevarnost splošnega spopada med Turki in Grki minila. — Losos je glavna riba ka- silno. Predsednik republike Ma-nadskega ribolova in konzer- karios in podpredsednik repub viranja. like Kučuk, prvi je v smislu Ali naj Amerika posoja po ovinkih Moskvi? CLEVELAND, O. — To, kar način, da jim naša federacija za vsako kupčijo naj bi naša fe- Ali je to prav? Mislimo, da ne, e je godilo zadnje dni pred Bo- daje jamstvo, da bo tuj plačnik j deracija dala novo jamstvo. Ko- vsaj z gospodarskega stališča. žičem v našem Kongresu, bi mogli težko imenovati z drugim imenom kot političen cirkus, ki se za njim skriva resnična podoba spornega vprašanja. Da to na kratko objasnimo. Naši izvozniki prodajajo svoje blago najraje proti takojšnjemu plačilu. Imajo pa skoraj zmeraj take kupce, ki ne morejo plačevati blago pri prevzemu, naši prodajalci jim morajo torej dajati prodano blago na vero. To se dogaja vsak dan tudi v naši domači trgovini, kot ve vsakdo iz lastne skušnje. Vendar je nekaj razlike med dajanjem posojila domačim in tujim kupcem. Tuji kuci kupujejo navadno velike količine blaga, so daleč od naše dežele in jih ni mogoče zmeraj prisiliti na plačilo po navadni sodni poti. Zato so izvozniki veliko bolj previdni, kadar prodajajo na kredit kupcem v tujini. Včasih ni treba večje previdnosti kot pri domačih kupčijah, na primer pri prodajanju blaga zahodni Evropi. Večja je pa nevarnost prodajanja na vero v vse druge kraje. Izvozniki skušajo zato zmanjšati to nevarnost na ta plačal ob zapadlosti svoje obveze. To se tudi dogaja. Cenijo, da je naša federacija prevzela takih jamstev za tuje kupce v korist našim izvoznikom že kakih $5 bilijonov. So to jamstva, ki so omogočila v glavnem izvoz naše industrijske opreme v Azijo, A-friko in Latinsko Ameriko. O tem jamstvu poroča naša administracija žal zelo malo. Trdi namreč, da nima pri tem nobene zgube. To je verjetno res, toda o stanju jamstev bi bilo vendarle treba javnost obvestiti; davkoplačevalci morajo vedeti, kako federacija tvega njihove davke. Posebno poglavje so kupčije s komunističnimi državami z Rusijo na čelu. Tam so kupci, ki iščejo naše blago, državne kompanije. Ako naša federacija prevzame jamstvo za njihove nakupe, dejansko ne koristi državnim podjetjem, ampak komunističnim režimom, kajti podjetja so samo agencije komu- /z Clevelanda • i in okolice i t i i t t i j i j Rojenice— Pretekli torek se je rodil Mr. in Mrs. Robert Andolsen z 2128 Eldred, Lakewood, sinček. S tem sta postala Mr. in Mrs. Joseph Andolsen s 4014 Tuxedo Ave., Parma, O., drugič stari oče in stara mati, prav tako tudi Mr. in Mrs. Raymond Richards s 3101 Hilltop Dr., Parma, O. — Čestitamo! Zadušnica— V nedeljo ob 10.30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Josepha Šuster (Šušteršič) c’o 4. obletnici smrti. Moštvo “Lakonie” se ni držalo predpisov FUNCIAL, Madeira. — Skupno je bilo rešenih s potniške ladje “Lakonie”, ki je križarila s 1,036 ljudmi na krovu po subtropskem delu Atlantika ob obali Afrike, 896 oseb, ostali so utonili. Rešeni izjavljajo, da moštvo ladje ni vršilo svojih dolžnosti pri reševanju potnikov z goreče ladje, ampak se je z njimi pretepalo za mesta v rešilnih čolnih. Med potniki je bila velika večina Angležev, ki so hoteli božič preživeti na toplih vodah Atlantika. Ladja se je vžgala preteklo nedeljo zvečer, Ko je bila kakih 180 milj severno od Madeire. Na njej je prišlo do eksplozij in potniki ter moštvo so morali v rešilne čolne. Pri reševanju je pomagala vrsta ladij in enote ameriškega letalstva z oporišča na Azorih in v Zahodni Nemčiji. Sen S. Young kandidat CLEVELAND, O. — Sen. Steve Young je objavil v torek, da bo prihodnje leto ponovno kandidiral v zvezni Senat, čeprav je prvotno izjavljal, da ne bo ponovno kandidiral, saj je star že 74 let. Young je priznal, da ga čaka težka borba, ker ima proti sebi “močne finančne interese” Na republikanski strani sta se doslej javila dva kandidata za v zvezni senat: Robert Taft, dosedanji kongresnik izvoljen na splošno v Ohiu, in Ted Brown, državni tajnik Ohia. maj bi eno jamstvo poteklo, bi Res je, kar trdi Hruščev, da prišla že nova na vrsto. Ako bi Moskva plačuje redno vse gona primer naša federacija pre- spedarske obveze. Zakaj pa se vzela jamstvo za $250 milijonov, tako trdovratno brani plačeva-potrebnih Moskvi za nakup na-‘nja političnih dolgov? Ali ne bi še pšenice, in bi bil račun po-! mogla nekega lepega dne de-ravnan tekom 18 mesecev, bi se klarirati gospodarske obveze za med tem časom nabrala že cela j politične dolgove, naša admini-vrsta novih ruskih nakupov, I stracijd bi pa v tem slučaju mo-kjer bi' bilo federaciji treba dati rala plačevati našim izvoznikom jamstvo. To bi bile verjetno na bilijone dolarjev za zapadle večje vsote od $250 milijonov, I račune, ki bi jih Kremlj ne ho-kajti Hruščev bi na primer rad tel ali ne mogel plačati, kupil industrijsko opremo samo Naj se komunistične vlade drža kemično industrijo za dobra žijo tistega pravila, ki je velja-dva bilijona dolarjev. Ali naj ven tudi za svobodne države; naša federacija tekom časa pre- uvažajo naj toliko, kolikor mo-vzame jamstvo tudi za tako ve-'rejo plačati, ali pa, kolikor uži-like vsote? \ vajo zaupanja od ameriških iz- polnočnico za diplomate, ki so To je bistvo vprašanja, okoli voznikov. Ako tako delajo an- akreditirani pri Sv. stolici. V katerega bi se morala vrteti gleški, kanadski, francoski, nem-j kratkem nagovoru jih je pozval, kongresna debata. Ne moremo ški uvozniki, zakaj naj se tega naj delajo za preprečenje “naj-namreč zanikati dejstva, da tako' načela ne bi morali držati tudi hujše katastrofe” — oborožene-stalno kreditiranje pomeni za ruski? Ali jim je treba dajati ga spopada, naj se trudijo za Moskvo pravo posojilo v znesku potuho z jamstvom naše fede- odstranitev zidov, ki ločijo na-nekaj bilijonov dolarjev, kajti racije? | rode. jamstva bi se nadaljevala in pre-' Nasprotniki federacije stojijo' Papežev poziv za odstranitev našala od enega posla na dru- torej na stališču, ki je vsaj fi- zidov razlagajo kot poziv za od-gega, pri tem pa stalno rastla. nančno dobro utemeljeno. Ute- stranitev “zidu”, ki loči Zahod- Nova najdišča petroleja v Ohiu MOUNT GILEAD, O. — V tej okolici se je začela huda tekma za petrolejem. Preko tisoč ljudi je prišlo iz raznih predelov dežele v to malo naselje z okoli 2,800 prebivalci v upanju, da si z odkritjem petroleja pomagajo naglo do bogastva. Iskanje se je raztegnilo na preko sedem okrajev. Doslej je menda kar polovico vrtin dalo olje, kar je zelo obetajoče. Dnevno načrpajo iz njih okoli 10,000 sodov surovega olja. ------------o------ Zadnje vesti ANKARA, Tur. — Predsednik republike Gursel je obdolžil Grke na Cipru, da ogrožajo življenje svojih turških sopre-bivavcev otoka. Obrnil se je na predsednika ZDA Johnsona, naj posreduje v Atenah in v Nikosiji. Gursel je trdil, da so Grki pobili na Cipru v zadnjih dneh preko 50 Turkov in jih okoli 300 ranili. Papež pozval diplomate, i avashington, d. C. — Pred-naj delajo za odpravo “zidov” med narodi VATIKAN. — Sv. oče Pavel VI. je imel v Sikstinski kapeli nističnih diktatur. To je ena okolnost, ki jo je j Moskva bi bila lahko stalno dolž- meljenosti tega stališča tudi ne ni Berlin od Vzhodnega in je za treba upoštevati. Druga pa je na nekaj bilijonov dolarjev za bc spremenil zakon o podpiranju letošnje božične praznike odprt ta-le: Državna podjetja bi rada stalno kupovala od Amerike in blago, ki ga uvaža iz naše de-'tujine, naj se njegovo besedilo vsaj za obiske iz Zahodnega v žele. J glasi tako ali tako. Vzhodni Berlin. sednik L. B. Johnson je izjavil na svojem posestvu v Teksasu, kamor je odšel za praznike, da njegova vlada skrbno zasleduje razvoj na Cipru. Državno tajništvo je objavilo, da ameriški državljani niso dobili navodila, naj otok zapu-ste. BANGKOK, Taj. — Predsednik Kambodže Norodom Sihanuk je izjavil, da je pripravljen sprejeti posredovanje predsednika republike Filipini v njegovem sporu z Združenimi državami, če se te “opravičijo” Kambodži zaradi protesta v zvezi z “žalovanjem” za umorjenim predsednikom Kenne- dyjem. SMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 26, 1963 S 1 6117 st. Clair Are. — HEnderson 1*0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesec« Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: 1 nlted States: $14 00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio aS No. 248 Thurs., Dec. 26, 1963 Pred novo poliitiko v Latinski Ameriki Dolga desetletja se je naša zunanja politika v Latinski Ameriki pomikala po izvoženih kolesnicah. Ni imela drugega namena kot biti v dobrih odnosih z vsakovrstnimi vladami, kot tudi s stebri, ki so take vlade podpirali: vojaški krogi, veleposestniki, bančniki, tovarnarji in veletrgovci. Za stike z narodi se ni dosti brigala, javnega mnenja ni dosti vpoštevala. Vse vlade so bile na splošno zadovoljne z našo zunanjo politiko in so ji sledile, akoravno so že iz navade rade zabavljale proti naši deželi kot vzoru kapitalizma in imperializma. Seveda je prišlo do sporov sedaj s to, sedaj z drugo državo Latinske Amerike, toda spori so bili kratkotrajni, so se zaključili s kompromisi in stare zveze so bile obnovljene. Med tem se je pa življenje v Latinski Ameriki začelo hitro spreminjati. Prvi znaki so se pokazali že med obema svetovnima vojnama, še bolj so prišli do povdarka po letu 1945. Ni se zbudilo iz stoletnega spanja kmetsko podeželje, tem se je kmetska revščina vdala v svojo usodo in ni niti mislila, da je sprememba njenega položaja sploh mogoča. V mestih je pa začelo vreti med inteligenco, dija-štvom in srednjim stanom, prav posebno pa med industrijskim delavstvom. Razume se, da so komunisti izrabili priliko in začeli hujskati vse proti obstoječemu gospodarskemu, političnemu in socijalnemu stanju. Pod svoj vpliv so pa dobili samo manjšino nezadovoljnih plasti mestnega prebivalstva, največ med dijaki in delavci. Vse plasti niso imele namreč ničesar drugega skupnega kot nezadovoljnost s svojim položajem, drugače so vlekle vsaka na svojo stran. Tako je še danes in nobenih znakov ni, da bi kmalu prišlo do kake spremembe. Vsega tega pa naša diplomacija ni nič vpoštevala, zanašala se je na svoje prijateljske stike z vladami in njihovimi podporniki. Ko je pa pred nekaj leti šel takratni podpredsednik Nixon na politično potovanje po Latinski Ameriki, je naletel na tako sovraštvo in take antipatije, izražene v burnih demonstracijah, da se je razburila vsa naša javnost. Ni pa mogla valiti vse odgovornosti ža škandale na komunistično hujskanje, morala je priznati, da je naša dežela ravno tako kriva kot tisti, ki so izgrede organizirali. Eisenhowerjev režim je začel iskati pota, kako spremeniti svojo politiko, ni pa našel prave smeri. Ostalo je vse pri starem, seveda prepojeno z nezaupanjem in razočaranjem. Kennedy je pa prišel do prepričanja, da ni zadosti, da se naša dežela briga samo za gospodarsko, politično in vojaško stanje v državah Latinske Amerike. Je dolžna, da se briga tudi za revne sloje in jim skuša pomagati na socijal-nem in kulturnem polju. Revnim ljudem je treba vliti upanje v boljšo bodočnost in pokazati pot, kako lahko pridejo do nje. Iz te osnovne ideje se je rodila Zveza za napredek. Ni bila nova. Se je že med tem obnesla v Portoriku. Kar je bilo tam storjeno in doseženo v malem, naj se prenese na vse države Latinske Amerike. Idejo o Zvezi na napredek so toplo pozdravili pri nas v vseh državah Latinske Amerike, toda vsakdo je pričakoval svoje koristi od nje, na žrtve pa ni mislil. Tudi vodilni politični krogi v Latinski Ameriki so bili za Zvezo, ker so upali, da bo to samo sodoben kanal, ki se bo po njem pretakalo našo podpiranje ravno istih ciljev kot prej. Da bi izpolnjevali tudi obveze, ki so jih sami prevzeli, to jim ni šlo v glavo. Ni jim dišala ne agrarna, ne davčna reforma, niso imeli smisla za urejene javne finance in izravnane plačilne bilance. Še manj so bili vneti za socijalno zakonodajo. Čudili so se, ko je naša dežela začela podpirati postavljanje šol, bolnišnic, gradnjo vodovodov, elektrifikacijo, organizacijo prometnih žil itd. Mislili so, da se bodo dolarji še naprej pretakali v industrijska podjetja, banke itd. Njihove začetne simpatije so se postopoma prelevile v tiho nasprotovanje Zvezinim akcijam pod najrazličnejšimi izgovori, ki so jim zanje dale snov tudi napake s strani naše admini-stacije. Ni bilo namreč vse zlato, kar se je svetilo na naši strani. V posamezne Zvezine akcije so se vmešavali tudi naši gospodarski krogi in iskali pri tem svoje koristi. Podpiralo jih je kar precej vplivnih senatorjev in kongresnikov. Vmešavanje je rodilo prepire med posameznimi uradi in zavlačevanja administrativnih sklepov, kar je seveda jezilo vlade Latinske Amerike. Dalje so se brigali in se še brigajo za dobrobit Latinske Amerike tudi še drugi organi naše federalne administracije, med njimi kar tri banke. Glavno besedo je seveda hotelo imeti državno tajništvo, toda posamezni organi so imeli z zakonom zajamčeno avtonomijo. To je zopet rodilo prepire med federalnimi oblastmi na škodo podpornih akcij na vseh področjih. Vse to je tlelo več kot leto dni in končno prišlo do izbruha na zadnji konferenci Zveze za napredek v Sao Paulo, ki sc je je udeležil z naše strani državni podtajnik Harriman. Padali so tam ostri očitki od obeh strani, naše in Latinske Amerike, sklenjen je bil končno kompromis,! da bo posebna skupna agencija pod imenom CID, sestav- ljena iz zastopnikov držav Latinske Amerike in naše administracije, urejevala nesporazume in usmerjevala Zvezine akcije, pri čemur bo imela seveda zadnjo besedo naša dežela, ker daje potreben denar. Vendar pa v ta kompromis nihče ne verjame. Na tako stanje je naletel novi predsednik Johnson, ki je že od preje poznal vse temne strani naše politike do Latinske Amerike. Zato je bil tudi njegov prvi korak, da napravi red v lastni hiši. Imenoval je svojega prijatelja in dobrega diplomata ter poznavalca Latinske Amerike poslanika Manna za pomožnega tajnika in mu poveril nalogo, da “koordinira in nadzoruje vso našo politiko v Latinski Ameriki”. Mann bo tako postal gospodar vseh federalnih agencij in uradov, ki se pečajo z našo politiko v Latinski Ameriki na^ vojaškem, gospodarskem, socijalnem in političnem področju. Ali pa ga bodo načelniki raznih uradov tudi ubogali? Pod Kennedyjem so bili navajeni, da gospodarijo čisto samostojno, težko se bodo sedaj zlepa uklonili. Upajmo, da se bodo, da se ne bo zgodilo to, kar se je pretekli teden. Glede cen za kavo je bil sklenjen mednarodni sporazum, ki je nanj naša dežela že načelno pristala. Treba je samo sporazum uzakoniti do 1. januarja. V senatu je bil finančni odbor pod predsedstvom senatorja Byrda za to, da prekine debato o davkih in odobri sporazum. Byrd je hotel le še imeti pismeni pristanek od državnega tajništva. Pa se je zgodilo, da je prvi urad dal pristanek, drugi urad ga je drugi dan preklical. Lahko si mislimo, kaj mislijo o našem državnem tajništvu tuji diplomatje, posebno tisti iz Latinske Amerike, ki je tako zelo zainteresirana na stalnih cenah za kavo. Pod Mannom se kaj takega ne bo več dogodilo. Vsaj upajmo, da ne. Mimo nas je šle Cleveland, O. — Letos, 13. oktobra, je bil v baziliki sv. Petra v Rimu slovesno razglašen za blaženega Janez Nepomuk Neumann (1811-1860), četrti škof v Philadelphiji. Spominjam se, da je clevelandski škofijski list The Universe Bulletin o tem obširno poročal; priznam pa tudi, da kakega posebnega zanimanja ta dogodek takrat pri meni ni vzbudil. Ko sem pa zadnji teden pred božičem dobil “Nedeljo”, slovenski koroški dušnopastirski tednik, št. 47, od skega življenja med verniki Hodil in misijonaril je po deželi in delil sv. zkramente. Nekoč je prehodil peš 25 milj, samo di je birmal enega dečka. Glavne skrb pa je posvečal šolstvu. Ot njegovem škofovskem, posvečenju sta bili v Philadelphiji le dve katoliški šoli; osem let kasneje, ob njegovi smrti, pa ji! je bilo že 100. V petih letih je sezidal 50 cerkva in dokončal zunanjost pri svoji stolnici Njegovo truplo počiva v spodnj: kapeli redemptoristovske cerkve sv. Petra v Philadelphiji.’ Poročilo v “Nedelji” je za- slovensko romanje na Barago1 slovenske ljudi v Ameriki'grob in v Baragovo deželo.” - K temu pa moram žal dodati da ameriški Slovenci, vsaj koli kor sem podpisani informiran doslej še prav nič ne vemo < kakem “vseslovenskem roma nju na Baragov grob in v Ba ragovo deželo za prihodnje le to”. Znano mi je le, da priprav Ija Rev. Jožef Godina nek vrste družabni izlet v Baragov misijonske kraje. J. S. o- Kaj je za nas Ameriške Domovina? 24. nov. t. L, sem pa v njem zaključeno s temle obvestilom zi zanimanjem prebral poročilo o!slovens' ki je zbolel, v cerkev. Te so vsako nedeljo * Kako je bil rajnki župnik spo-polne. V bližnji cerkvi je ob ne- štovan, je pokazal njegov po-deljah pet maš, pa je pri vseh §reb- Nad 30 sobratov se je dosti ljudi. Popoldne gredo pa zbralo in veliko vernikov iz ljudje radi na čašo piva v go-!^uPn9e Strmec kot tudi iz so-stilno, da se malo pogovore s sednjih, da se s hvaležno mo-svojimi znanci in prijatelji. Kaj btvijo poslove od svojega do-je v tem napačnega? t bega in gorečega pastirja. Sv. Midva z ženo sva tu zelo za- ma®0 -*0 za rajnliega opravil ka-dovoljna in se imava prav do-1 non^ A. Zechner in vodil nato bro. Vsako leto v juniju se od_ P0grebni obred; v nagovoru je peljeva v Cleveland, kjer obi-1 ^udaril’ 1Mater bozjo in se Prizadeval v Florida raste in .napreduje, sem!SVOjem duh°vniskem življenju se selijo bogati in revni iz vseh ^Vetl P° zgledu sv' Fra™ska. delov dežele. Ce se ljudje dru-grobu pa se ie rainkemu gega rodu tu dobro počutijo, za-1 !Upnik^ , zahvald v imenu ro-kaj se ne bi mi? Življenje je tu f5ske. dekaniJe msgr. dr. Janez lepo, za zaslužek pa je malo fb°rnboeck, dekan v Podgorju. težje kot na severu, ker tu še ^Se, rnodi ^ Posvetd Bogu in Cerkvi. Kristusov križ je nosil zvesto. Naj počiva v miru! Z velikim veseljem so verni slovenski ljudje na ni industrija razvita v taki meri kot tam, pa tudi to prihaja. V zadnjih desetih letih se je že večje število tovarn in drugih podjetij preselilo iz severo-1 Koroškem sprejeli sporočilo z vzhoda sem, zgradili pa so tudi drugega zasedanja sedanjega več novih. Florida svetovnoznani Cape ima tudi vatikanskega koncila o vpelja-Kennedy, vi domačega jezika pri bogo- (Canaveral) z vsemi njegovimi služju. Po novih določilih bo v napravami za osvajanje vesolja. | cerkvi veliko več bogoslužnih Prisrčne pozdrave vsem!molitev in obredov opravljanih znancem in prijateljem. Vsem Iv materinem jeziku vernikov; vesel Božič in srečno novo ni Pa še določena mera, kaj naj leto! I ostane — kot doslej — pri obre- Mr. in Mrs. Steve Lucic'dib v latinskem jeziku. SMEHIšKA DOMOVINA', V SAMOTI (Božična pripovedka. — Spisal Ivan Cankar.) “Saj ni več dolga pot, saj že hodiš dobro uro in dalj, čas je, da si malo odpočiješ; gorak je sneg in nič ti ne bo hudega, saj ni treba, da zatisneš oči. Blizu je že dom in če je čakalo tvoje srce doslej, bo čakalo še to kratko minuto. Le kratko minuto, da si odpočijejo te uboge noge!” Popotnik je poslušal izkuš-njavca in se mu je komaj ubranil. Tudi njegovo srce je bilo že trudno in slabo. “Ne, ne počivati — počitek bi bil večen in žalostna bi bila smrt v tej beli samoti. Doma čaka mati; luč gori na mizi in mati stoji na pragu in čaka na me. Ne počivati.” Ko je premišljeval, je stal na mestu in se ni ganil; glava mu je klonila, oči so se počasi zapirale in noge so se šibile v kolenih. Tedaj se je popotnik zopet vzdramil: “Dalje, ne počivati! Kako blizu je že bil izkušnjavec!” In nato je pomislil: “Preveč je plaho in malodušno moje srce. Bojim se čudnega glasu iz samote, ki sem ga slišal. Svoj glas ima samota in svojo pesem, kakor gozd. Hodi človek skozi tiho šumeči gozd in nenadoma zavzdihne, zakliče v bližini, med drevjem. Pa ni bila smrt, ni bil vzdih umirajočega, le gozd je izpregovo-ril v sanjah. O, plah sem kakor otrok, ki je izgubil mater in bega po neznanih potih. Samota je izpregovorila v sanjah, jaz pa sem se prestrašil. Morda je zacvilil peš ob hiši, v globeli zakopani, ali se je izgubil volk na prostrano ravan in bega po snegu, ali pa je potegnil veter skozi gozd in ga je vzbudil. Le dalje, popotnik, brez strahu!” šel je, lazu pa ni bilo kraja, kakor da se je bil izpre-nienil holm v prostrano planoto. In gozd se ni pomaknil bliže niti za ped, mirno je stala v daljavi črna senca. Popotnik ni opazil, da se mu noge komaj še premikajo, da stoji skoro na mestu. Zazibal se je v lepe sanje, njegove oči so gledale prijazni, svetli dom, belo pogrnjeno mizo, za mizo vesele, ljubeznive obraze, ki ga smehljaje pozdravljajo. Že mu je bilo toplo in prijetno, kakor da sedi za mizo, lomi rumeno potico in pripoveduje očetu, sestri, materi o svojem dolgem romanju. “Ubožec,” pravi mati, “zdaj boš počival; že sem ti postlala mehko posteljo.” “Počival!” je zavzdihnil popotnik v snegu in je postal. Pred p j im je bila kamenita ograda, visoki klopi podobna, kakor zanj pripravljena. “Da bi imel zdaj gorko suknjo!” je pomislil. “Pogrnil bi 3o na to belo klop, zavil bi se toplo in bi legel, da si odpočijem, ko sem do srca truden. Naslonil se je s komolci v sneg in je položil glavo na J’oke. Skorja na snegu je bila mrzla, spodaj pa je bil sneg topel in mehak kakor pernica. Po životu se mu je razlila PH j etna toplota in tudi v lica mu je bilo gorko. Zatisnil je °či in je sanjal. “Kako me pač pozdravijo ^oma, ko se prikažem ves pre-mražen, razcapan in lačen. Sveče sem šel iskat in vračam 8e» da umrjem od vsega hude-ka. Mislil sem nekoč, da se Povrnem vesel in bogat, *ePo mlado nevesto. Tako čakajo morda, stoje ob oknu in Sedajo, poslušajo, če ne c in g kiajo morda iz daljave lahke oknu in čakajo, a glej, tam na stezi s e prikaže popotnik, upognjen do pasu, debela plast snega na ramah, obraz suh in mrtvaški. Kako ga pozdravijo, popotnika? O, pohiteli mu bodo naproti, siromaku, ogreli ga bodo z ljubeznivimi rokami; in povedo ga v toplo izbo, posade ga za pogrnjeno mizo, siromašnega in trudnega, kakor je. “Sedi, pij in jej! Prišel si ni nikoli več se ne posloviš. Tako smo čakali na te; zmerom je bila za te pogrnjena miza in postelja postlana. Truden si od dolge poti, počivaj sladko!” “Sladko bi počival!” je zavzdihnil popotnik v sanjah. Život mu je klonil, noge so se šibile in polagoma, tiho je legel v sneg, kakor da bi ga bil kdo prijel pod pazduho ter ga položil na mehko posteljo. Nebo je bilo zmerom svetlejše; zvezde so se užigale in so sijale žarko, kakor belo srebro se je svetil sneg. “Samo kratko minuto bi počival,” je mislil popotnik. Toplo je tukaj in dom je že blizu; čemu bi hitel? Toplo je tukaj, kakor na pernici, ki jo je postlala moja mati.” Popotnik je globoko vzdihnil. “Sladko je počivati na pernicah po dolgem, trudnem romanju !” Zatisnjene so bile njegove oči, toda videle so vse natanko. Ležal je truden na postelji ob peči, a za pogrnjeno mizo so sedeli mati, oče in sestra. Na mizi je stala svetiljka in je sijala na obraze, da so bili lepi in svetli, kakor obžarjeni od nebeške luči. “Mati!” je zaklical. Mati je vstala izza mize. Oblečena je bila v dolg plašč sinje barve z zvezdami posut, njene roke so bile kakor od srebra, njen obraz pa je bil čudno bel in mlad in neskončna ljubezen je bila v njenih očeh. Stopila je k njemu, nagnila ,ie glavo in mu je položila roke na čelo; popotnik je zaspal. VI. Kasno v noč je že bilo, ko je stopil Šimen iz krčme ter se napotil v hribe. “Bog me je poslal na pot!” je mislil v svojem srcu in ni čutil utrujenosti. Ovratnik je zavihal visoko, da mu ni pihal ledeni veter naravnost v lica in je stopal v klanec s krepkimi koraki. Nebo je bilo jasno in sneg se je svetil; razločil je pred sabo pot na sto korakov. (Dalje prihodnjič.) Družba 1§I| sv. Družine THE HOLY FAMILY SOCIETY Ustanovljena 23. novembra 1914 v Zedinjenih Državah C„|IaX. IftI;ol lU Inkorp. v drž. Illinois Severne Amerike OCUCZ. JU11C1, Ul. 14. maia 1915 Naše geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: STEVE KOSAR, 235 Tioga St., Bensenville, 111. 1. podpredsednik: NICHOLAS PAVLICK, 15 Race St., Manor, Pa. 2. podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadv.’ay St., Joliet, 111. Tajnik: JOSEPH KONRAD, 231 Ruby St., cor. Hickory, Joliet, lil. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St., No. Chicago, 111. Blagajnik: ANTON SMREKAR, Oak St., Rt. No. 1, Lockport, 111-Duhovni vodja: Rev. Thomas Hoge, O. F .M. Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, 111. MATTHEW KOCHE VAR, 405 Parks Ave., Joliet, IH. JOSEPH SINKOVIČ. 2519 So. Austin Blvd., Cicero 50, 111. POROTNI ODBOR: JOHN KOVAS, FRANCES YUCEVICIUS, MARY RIOLA. Predsednik Atletičnega odseka: ANTHONY TOMAZIN, 1902 W. Cermak Road, Chicago, 111, URADNO GLASILO: AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio Družba Sv. Družine je bila ustanovljena 1. 1914 in je katoliška bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino. Nudi vrsto življenskih zavarovanj: običajno za celo življenje, za 20 let plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let, 10 let in družinski načrt. Življenjsko zavarovanje z ozirom na starost: Do 16. leta, mladinski oddelek $10,000 Od 17 do 35, odrasli oddelek $15,000 Od 35 do 40, odrasli oddelek $10,000 Od 41 do 45, Odrasli oddelek $ 2,500 Od 46 dalje Vse bolniške \ Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniško zavarovanje), ki ga nudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije. Družba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh mesecev do 80 let starostu Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na glavnega tajnika: JOSEPH KONRAD, 231 Ruby St., cor. Hickory, Joliet, 111. Francozi, vraže in zdravje Statistika pove, da deluje v Franciji okoli 40,000 “ozdravlje-valcev,” med Ikaterimi jih je 7,-000 “resnih,” se pravi tistih, ki se udejstvujejo kot pomočniki “legalne medicine” (čeprav jih zakon večinoma ne priznava), in nekaj sto izvajalcev “svobodne medicine”, ki so pod prisego dolžni sodelovati z zdravniki, vendar pod pogojem, da ne skušajo zdraviti hudih bolezni, na primer raka ali tuberkuloze, razen v primerih, ki jih zakonita medicina proglasi za neozdravljive. Vsi drugi, torej velika večina pa so mazači, tki jih nekaj dela v dobri veri, vendar med njimi ne manjka tudi navadnih sleparjev in zločincev. Šele po premisleku človek raznih “ozdravljevalcev” (najrazličnejših šarlatanov in mazačev, astrologov, jasnovidcev in čarodejev) v Franciji atomske dobe skoraj tri milijarde novih frankov. Seve se tudi tu ravna ponudba po povpraševanju: razni tedniki, ki jih povprečni Francoz označuje kot “presse du coeur” (dobesedno: tisk srca), posvečajo precej prostora horoskopom, odgovorom vedeževalk na vprašanja bralcev, nasvetom za srečo ter bolj ali manj čudodelnim receptom za ohranitev večne mladosti; ob tem spozna neprizadeti bralec, da človek modernega časa v lahkovernosti ne zaostaja za svojimi davnimi predniki, le pa na tem zlahka kujejo dobičke, Kakšni so francoski vrači? Značilno z mistiki, ki govorijo o svojem “magnetičnem fluidu” m Iki prinašajo zdravje že s tem, da polagajo roke na bolnike ali pa obetajo tolažbo, zdravje ipd., kar po telefonu. Zagovorniki “svobodne medicine” so zasnovali svojo dejavnost na avtosu-gestiji in zdravstveno večinoma neškodljivih napitkih. V posebno skupino sodijo mazači in najrazličnejše vedeže-valke, ki za denar povedo bodočnost iz kart, jo preberejo iz zvezd, iz vode, ognja, kavnih usedlin ipd., zdravje pa “izsilijo” z najrazličnejšimi sredstvi, med katere sodijo amuleti, razni obeski, ki so tem dražji, čim več je v njih — po izjavah ve-deževallk, ki so hkrati trgovke 18-karatnega zlata. Ne manjka raznih egiptovskih talismanov, ki “priklenejo srečo” na lastnika itd. Kategorija zase so tisti, ki prakticirajo orientalsko medicino, čeprav vedo o njej večinoma bore malo. Po lastni domišljiji posnemajo indijske jogije, poskušajo se v kitajski akupunkturi, razglašajo se za učence Hipokrata, zatrjujejo, da do podrobnosti poznajo Paracelso-ve sikrivnosti v zvezi z zdravilno močjo ipd. Ljudi je težko obvarovati pred raznimi šarlatani in sleparji, saj se pogosto zgodi, da se celo prosvetljeni ljudje zatečejo k njim po pomoč in tolažbo. Težko je ločiti nedolžne sestavljaice ljubezenskih in podobnih napitkov od mazačev v pravem pomenu besede. V tej zvezi poroča francoski tisk o nekaj svojevrstnih primerih. O-menja Leona Alaoufa, ki je moral zaradi mazaštva pred sodnike prav tistega dne, ko naj bi na Sorboni prejel častno diplomo za “velike usluge človeštvu”, in Messegua, ki mu je sodišče odmerilo kazen, takoj po razpravi pa ga je na hodniku ustavil predsednik • sodišča in ga prosil, naj mu skuša pregnati revmatizem. Od procesa v Caenu pričakuje francoski tisk, da bo potegnil črto ločnico nied vestnimi “nadzorovanimi” o- V SLOVENSKI GOSTILNI SILVER BAR INN 5925 ST. CLAIR AVE. je ples vsako soboto zvečer od 9. ure dalje. Igra domača slovenska godba. Pridite in poveselite se ob veselih zvokih, ob dobri kapljici, okusnem prigrizku in prijazni postrežbi. Na veselo svidenje še to soboto! TONY KRISTAVNIK, lastnik sicer težko bolan, pa ne misli odstopiti. Za senatorja bi pa tudi rad kandidiral demokratski veljak Mosk, ki ima tam več prijateljev kot James. Za kulisami se je v Kaliforniji že začela borba, kdo bo zmagal. FDR mlajši si je izbral daljšo pot proti politiki. Sedaj je federalni podtajnik za trgovino, za kar pa ni ravno posrečena osebnost. To ga pa ne moti, da se ne bi potegoval za mesto federalnega tajnika, kakor hitro bo pustil svoje mesto sedanji tajnik Hodges, kar se bo menda prav kmalu zgodilo. Ako bo FDR postal federalni tajnik za trgovino, bo porabil to mesto kot odskočno desko za kandidaturo za guvernerja v državi New York. Tam bodo volitve šele 1. 1966. Oba Rooseveltova sinova sta že zgodaj začela politizirati, toda takrat nista imela sreče. Jamesu je preprečil 1. 1950 pot v politiko takratni guverner Kalifornije in sedanji predsednik najvišjega sodišča Warren, FDR mlajšemu pa sedanji njujorški senator Javits. Sedaj mislita o-ba mlada Roosevelta, da se bosta boljše odrezala. Trenutno pa ni nobenih posebnih političnih gibanj. Obe stranki delata načrte za politične večerje, pa ne prideta na čisto, kako bi z akcijo začeli. Na političnih večerjah morajo biti navzoči kandidatje, drugače niso zanimiva. So podobne kurjim gnezkom brez jajc. Kandidatov pa sedaj še ni, vsaj takih ne, ki so že uradno prijavili svoje kandidature. njegovo pot v “socializem”. Pristavil pa je tudi grožnjo, da podobno mislijo tudi nekatere druge komunistične stranke in menda celo nekaj satelitskih držav. Članek opozarja Moskvo, da sveta ni treba več deliti v komunistični in svobodni del, ampak v “progresivnega” in “dogmatskega”. Meje med obema pa titovci nočejo potegniti. Zato spada na primer pokojni Kennedy med “progresivne sile”, ker je Tita sprejel, kitajski Mao pa med dogmatike, ker stalno očita titovcem, da so hlapci in sluge kapitalistov. V Beogradu ni vsebina članka nikogar presenetila. Vsi se pa sprašujejo, zakaj je bil sploh objavljen. Nekaj se mora torej goditi za železno zaveso, kar Titu ni všeč. sprazm m&i fUbskvG in Psipšnpm BEOGRAD, SFRJ. — Ves svet misli, da je razcep med Moskvo in Peipingom tako velik, da morebitna trenutna pogajanja med zdravljenci in med brezvestni- obema komunističnima centra-mi mazači, sleparji, krivimi lama ne bi mogla roditi nobe- preroki ipd., ki živijo na račun človeške lahkovernosti. -o— Rooseveltova sinova silita v polillko WASHINGTON, D.C. — Dva nost med štirimi sinovi pokojnega j Pin6 mogla sporazumeti na ideo-predsednika Roosevelta bi rada i loškem polju. Ako bi se pa, in ta prišla do politične karijere: I nevarnost skrbi Tita, bi se pri nega uspeha. Tito je menda drugačnih misli. Njegovo uradno glasilo tednik “Komunist” je namreč proti vsemu pričakovanju prinesel pbširen ideološki članek, ki v njem pobija mož-da bi se Moskva in Pei- Problem časa Neki porotnik prisopiha pred sodnika ves zasopljen in reče: ‘fAko vam mogoče — mi oprostite — prosim lepo! Ne vem, katera mi bo preje umrla, ali hčer ali žena.” Sodnik ves začuden: “Dragi moj, to je žalostna novica. Seveda ste oproščeni.” Prihodnji dan sreča eden izmed porotnikov omenjenega porotnika in ga radovedno simpatično vpraša: “Kako je kaj s svojo ženo in hčerjo?” Porotnik: “O, obe sta v redu! Zakaj me to vprašaš?” Drugi porotnik: “Ker si včeraj iznenaden pritekel v sodno dvorano in izjavil, da ne veš, katera bo preje umrla, ali žena ali hčer.” Prvi porotnik: “Seveda ne vem, to je zadeva, ki je ne bo verjame statističnim podatkom, besedni zaklad je ustrezno pri-po katerih znaša letni promet lagodil, razni domiselni sleparji James in FDR mlajši. James Roosevelt je sedaj kongresnik, njegov volivni o-kraj je v Kaliforniji. Prihodnje leto bi rad kandidiral za senatorja, toda je naletel na dve o-viri: sedanji senator Engle je tem slabo odrezala Moskva, ker bi morala v mnogih točkah kapitulirati pred Peipingom. Zato je Tito povedal Moskvi kar javno, da ni za pogajanja in da ne bo priznal morebitnega sporazuma, v kolikor bi oviral &ani, če ne poka že blizu na rešil nihče drugi, kakor samo klancu voznikov bič. Stoje ob čas.” ' ■ 1 V VOJAŠKEM REDU — V Italiji imajo tudi posebno gorsko policijo. Na sliki je posnet zbor gorske planinske čete v zimskih uniformah z orožjem in smučmi na paradi v Rimu. Delo na rakelnem lovcu nadaljujejo z vso vnemo WASHINGTON, D.C. — Združene države se prizadevajo, da bi razvile uspešno raketo, s katero bi bilo mogoče prestreči medcelinske rakete leteče proti Združenim državam z vodikovimi bombami. Doslej so ponovno uspešno preskusile raketo Nike-Zeus raznih vrst, pa niso prepričane, da je toliko u-spešna, da bi se jo izplačalo izdelovati v velikem številu in z njo zavarovati deželo. Vodstvo armade se je izjavilo sicer za tak načrt, toda obrambni tajnik McNamara ga je zavrnil. To dela na raketi ni ustavilo, izboljšujejo jo in pri tem vneto iščejo, če ni mogoč tudi kak drug uspešen način prestrezanja medcelinskih raket letečih proti ciljem. V te namene je v proračunu za prihodnje leto predvidenih 400 milijonov dolarjev, nadaljnjih 300 milijonov pa še za razvoj sredstev, ki naj otežijo sovražnim raketam lovcem prestreči ameriške medcelinske rakete na poti proti ciljem v sovražni deželi. Ameriški vojaški vodniki ne verjamejo, da bi se Rusom posrečilo izdelati uspešnejšega raketnega lovca, kot je njihov Nike-Zeus, vendar pa hočejo biti za vsak slučaj pripravljeni tako na o-brambo kot na napad. Vietnamski budisti preganjajo katoličane SAJGON, J. Viet. — Belgijski misijonar Willichs je zadnje dni prepotoval obrežne pokrajine J. Vietnama in ugotovil, da tam budisti preganjajo katoličane. Jih pretepajo, ropajo, jim požigajo hiše, podirajo katoliške cerkve, še celo mrliče izkopuje-jo na katoliških pokopališčih in jih skrunijo. Ne delajo pa budisti tega na lastno pobudo, so nahujskani od komunističnih a-gitatorjev, ki so jim katoličani kot njihovi najzavednejši in nevarnejši nasprotniki trn v peti. Komunistični agitatorji širijo seveda med budisti najrazličnej, še laži, ki jih nevedne budistične množice rade verjamejo. Žalostno je, da za vse to vesta vlada in vodstvo budistične vere, pa ničesar ne ukreneta v varstvo preganjanih katolikov. Da mora biti preganjanje res hudo, se vidi tudi iz podatkov, objavljenih v vietnamskem katoliškem tedniku, ki v svojem u-vodniku poziva vlado in budistične voditelje, naj vendar storijo svojo dolžnost in varujejo nedolžne katoliške državljane. ------O-----— Prva železobetonska zgradba Prvo čisto železobetonsko zgradbo so v New Yorku postavili leta 1875, bila je tudi prva v vsej deželi. i HENRIK SIENKIEWICZ: 1 s s 2 r? KRIŽARJI Glejta, milostljiva gospa in gospod! Oni so zaklali Fursi-ja, pa so hoteli prevaliti ta zločin na mojega dečka. Pri iJogu! Zaklali so ga kakor vola, a potem so prišli k tebi, gospod, po maščevanje in plačilo! Kdo torej priseže, da niso lagali prav tako prej pred Jurandom kakor sedaj pred teboj, o gospod? ... Ne vem, ne vem, kje je Danuška, toda pozval sem ga, zakaj četudi izgubim življenje, mi je ljubša smrt kakor življenje brez moje ljubezni, brez moje najdražje na vsem svetu!” Rekši si je strgal trak z glave, da so se mu usuli lasje po ramenih. Zaril je prste vanje in začel težko ihteti. Kneginja Ana Danuta, ki je bila sama žalostna zaradi Danu-šine izgube, je sočustvovala z njegovo bolečino, mu položila roko na glavo in rekla: ‘‘Bog naj ti pomaga, te potolaži in blagoslovi!” V Knez ni nasprotoval dvoboju, ker ga po takratnih običajih tudi ni mogel preprečiti. Dosegel je le to, da je Rotgier napisal velikemu mojstru in Zigfridu von Lowe pismo, da je sam prvi vrgel rokavico mazovskim vitezom, zaradi česar se bo boril z možem Jurandove hčere, ki ga je bil sicer že prej pozval. Križar je velikemu mojstru tudi razložil, da se postavi brez dovoljenja zato, ker gre za čast reda in za odvrnitev nesramnih sumničenj, ki bi utegnila prinesti sramoto, a jo je on, Rotgier, vedno pripravljen odkupiti z lastno krvjo. Ta list je takoj odnesel na mejo eden izmed vitezovih dečkov, dalje pa ga je odpravila v Malborg pošta, ki so jo križarji mnogo let pred drugimi izumili in uvedli v svojih deželah. Medtem pa so na grajskem dvorišču steptali sneg in ga posuli s pepelom, da bi se noge borilcev ne pogrezale ali polzele po gladki površini. V vsem gradu je vladalo nenavadno vrvenje. Razburjenje se je lotilo vitezov in dvor-jank, da v noči pred bitko ni nihče spal. Pogovarjali so se med seboj, da se bitka na konju s sulicami, a celo z meči često konča z ranami, toda bitka peš in zlasti s strašnimi sekirami, da je vedno smrtna. Vsa srca so bila na Zbiškovi strani, a čim bolj naklonjen je bil kdo njemu ali Danuški, CHICAGO, ILL. SEASONS GREETINGS SEASONS GREETINGS FROM H. MARIK & SONS FUNERAL HOMES 2434 S. Pulaski, Chicago, 111. And 6507 Cermak Rd., Berwyn, 111. HOUDAY GREETINGS AND BEST WISHES TO ALL OUR PATRONS MORTON CAB CO 5333 W. Cermak Rd., Cicero, 111. GU 4-2100 or OL 2-1606 DOGS FOR SALE POODLES — Private Breeder. Standard Pups. Cream and Apricots. Champ. Blood Lines. Show Stock. Shots. Paper Trained. Priced low for quick sale. — 392-1958. (250) s tem večjim nemirom se je spominjal, kaj so trosili o križarjevi slavi in spretnosti. Mnogo žčnsk je prebilo noč v cerkvi, kjer se je tudi Zbiško izpovedal očetu Višonjku in kjer je opravljal svojo pokoro. Pravile so druga drugi, zroč na njegov skoraj deški obraz: ‘‘Saj je vendar še deček!... čemu vendar polaga svojo mlado glavo pod nemško sekiro?” In tem vneteje so molile za pomoč zanj. Toda ko se je ob svitanju dvignil in je korakal skozi kapelo, da si v izbi nadene orožje, jim je nekako zrasel pogum, zakaj dasi sta bila Zbiškova glava in obraz res še deška, je bilo zato telo nad mero razvito in krepko, da se jim je zdelo, da mu nihče ni kos in da si bo znal pomagati tudi z največjim hrustom. Bitka se je morala biti na grajskem dvorišču, ki ga je obkrožal hodnik. Ko se je popolnoma zdanilo, sta dospela knez in kneginja z otroki in zavzela prostor sredi med stebri, od koder se je najbolje videlo po vsem dvorišču. Okoli njih so sedli najvišji dvorjani, plemkinje in vitezi. Napolnil se je zadnji kotiček hodnika: služinčad se je usidrala za nasipom, ki je nastal iz odkida-nega snega, nekateri so se naslonili na pomole, drugi s plezali na streho. Tam so navadni ljudje govorili med seboj : ‘‘Bog daj, da bi se nobeden izmed naših ne dal!” Dan je bil mrzel, vlažen, toda jasen; po zraku so se podile kavke, ki so zavzemale strehe in vrhove trdnjav; ker jih je splašilo nenavadno gibanje, so plahutale s krili nad gradom. Vkljub mrazu so se ljudje potili od razburjenja, a ko se je oglasila prva tromba, naznanjajoč prihod dvobojevalcev, so začela vsa srca tolči kakor kladivo. Vstopili so na nasprotnih straneh ograje in se ustavili na konceh. Vsak gledalec je takrat utajil dih v prsih, zakaj vsak je pomislil, da v kratkem poletita dve duši pred sodni stol božji, a dve trupli ostaneta na snegu. Usta in lica žensk so pobledela in posinela ob tej misli, oči moških pa so bile zapičene v nasr protnika kakor v mavrico, zakaj vsakdo se je trudil, da bi iz same postave in orožja uganil, na čigavo stran se nagne zmaga. Križar je imel na sebi polo-ščen oklep modrikaste barve, prav take nadkolenke in dokolenke in prav takšno čelado z dvignjenim vizirjem in sijajnim pavjim čopom na grebenu. Zbišku je oklepal prsi, boke in hrbet prekrasni milanski oklep, ki si ga je bil svoj čas pridobil od Frigijcev. Na glavi je imel odprto čelado s krajcem brez peres, na nogah škornje iz volovske kože. Z levico sta dvigala ščit z grbi; na križarjevem je bilo zgoraj (šahovsko polje, spodaj trije levi, stoječi na zadnjih nogah, na Zbiškovem “topa podkev”. V desnici sta držala strašno široko sekiro, nasajeno na začrnelih hrastovih to-poriščih, daljših kakor je roka odraslega moža. Tovarišila sta jima oprod: Hlava, ki ga je Zbiško imenoval Glovač, in van Krist, oba v temnih oklepih, oba s sekiro in ščitom: van Krist je imel v grbu vejo bodičevja, Čehov grb je bil podoben Pomjanovemu s to razliko, da je namesto sekire tičal v bičji glavi kratek meč, do polovice pogreznjen v očesu. Tromba se je oglasila drugič, a po tretjem pozivu bi morali nasprotniki po dogovoru naskočiti drug drugega. Ločil jih je sedaj ne velik, s sivim pepelom posut prostor, nad tem prostorom je krožila kakor zlovešča ptica —smrt, A preden se je oglasila tromba tretjič, se je Rotgier približal k stebrom, nad katerimi je sedela knežja dvojica, dvignil svojo z jeklom okovano sekiro in se oglasil s tako krepkim glasom, da so ga slišali po vseh kotih hodnika: “Kličem za pričo Boga, tebe, dostojni gospod, in vse viteze te dežele, da nisem kriv te krvi, ki se bo prelila.” Na te besede so se vnovič skrčila srca, da je bil križar tako svest sebe in svoje zmage. Toda Zbiško, ki je imel preprosto dušo, se je obrnil k .M ■' ;‘V': m V blag spomin OB PRVI OBLETNICI ODKAR JE UMRLA NAŠA PRELJUBA MAMA Mary Mlacek Odšla je iz tega življenja dne 26. decembra 1962. Hvala, na.ša dobra mama, vso ljubezen ste nam dala, vse moči in vse skrbi; rajski mir, nebeška sreča naj Vas spremlja v večnosti. Žalujoči: soprog JOHN hčere MARY, ANNE in JEANETTE sestri LOUISE in KATARINA vnuki in vnukinje Cleveland, 26. decembra 1963. OPAZOVANJE PREKO ZIDU — Rdeči v Vzhodnem Berlinu so postavili v neposredni bližini Zidu, ki loči Zahodni del mesta od Vzhodnega, televizijsko kamero, ki nadzira življenje v zahodnem delu mesta. svojemu Čehu in rekel: “Smrdi mi to križarsko bahanje, ker bi se pridalo šele po moji smrti, a ne, dokler živim. Ta bahač ima na glavi tudi pavji čop, jaz pa sem zaobljubil najprej tri take čope, a potem še toliko, kolikor imam prstov na roki. Bog mi pomagaj!” “Gospod,” je vprašal Hlava, ko se je sklonil in vzel v roko nekaj pepela s snegom, da bi se mu toporišče ne izmuznilo iz rok, “morda me Kristus usliši, da se kmalu izmuznem tej pruski golazni, ali bom smel potem, ako že ne seči po križarju, pa vsaj zag- SELITEV NA VZHODU — Prebivalci nubijske vasi Daboud v Egiptu se selijo več sto milj od svojega starega bivališča, ki ga bo zalil Nil, ko bo zgrajen novi jez pri Assuanu. nati mu toporišče med kolena in ga podreti na tla?” “Bog obvari!” je živo zaklical Zbiško, “osramotil bi mene in sebe!” A medtem je zadonela tromba tretjič; oprodi sta skočila drug proti drugemu živo in strastno, viteza pa sta se bližala drug drugemu počasneje in resneje, kakor jima je pač do prvega udarca narekovala dostojnost in čast. Malokdo se je brigal za oprodi, toda tisti izkušeni možje in služabniki, ki so zrli nanju, so takoj razumeli, kakšna okrutna premoč je na Hlavovi strani. Nemec je sukal sekiro okorneje, a tudi gibi njegovega ščita so bili počasnejši. Izpod učita so se videle njegove daljše, a votle in manj prožne noge, medtem ko so bile Čehove noge mogočne in so tičale v tesni obutvi. Hlava se je tudi zagnal a tako silo, da se je moral van Krist že kar od prvega hipa dalje umikati. Takoj so razumeli, da je eden izmed teh nasprotnikov planil na drugega kakor burja, da ga preganja, pritiska in bije kakor grom, drugi pa se, čuteč, da ga obletava smrt, le toliko brani, da bi se čim najdlje odtegnil temu groznemu trenutku. In tako je bilo tudi v resnici. Ta bahač, ki se je sploh spustil v boj le takrat, ko ni bilo drugače mogoče, je spoznal, da so ga bahave in nepremišljene besede speljale v boj s strašnim velikanom, ki bi moral pred njim bežati kakor pred nesrečo; ko je torej sedaj spoznal, da bi ga utegnil' vsak udarec pobiti na tla kakor vola, mu je srce popolnoma upadlo. Pozabil je, da ni dovolj, da odbija s ščitom, ampak da jih mora tudi sam zadajati. Nad seboj je videl bliske sekire in mislil, da je vsak udarec poslednji. Nasta- vljajoč ščit je nehote zapiral oči z občutkom strahu in dvoma, ali jih še odpre. Redko je sam zadal udarec, a brez upanja, da doseže nasprotnika, ščit pa je dvigal vedno više nad glavo, le da bi jo še, še ubranil. MUCKA V TORBICI — Običajno vidimo dame s psički, neka v Las Vegasu, Nev., si je izbrala za spremljevalko mlado mucko, ki jo nosi kar v ročni torbici. uuiiiiiiiimiiiumiiiiiiimimiimmiiiiiniimmiiiiiiiiMiimimmiimiiiiimimiiiii^ | JOS. ŽELE IN SINOVI | P O G R E B N I Z A V O I) = E 6502 ST. CLAIR AVENIJE Tel.: ENdleott 1-0583 E | COLLINWOODSKI URAD = 452 E. 152ml STREET Tel.: IVanhoe 1-3118 — Avtomobili in bolniški voz redno in oh vsaki uri na razpolago ~ Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo E TitmiiimmumiimiiiiuiiimiimimiiimmimiimmumitmmummmiMiummk' OSTANEK PRETEKLOSTI — Ko je reka Mississippi zaradi suše letošnjo jesen močno upadla, so se pokazali na bregu v bližini Kimmswicka, Mo., ostanki topniškega čolna “Windsor”, ki je bil potopljen v reki v času civilne vojne pred sto leti. iim