^justice riška Domovina (VIE KI € /% (II- ifi O /W1C SLOVCNIAN MORNING N6W5PAP6R C CLEVELAND 8, C., THURSDAY MORNING, JULY 28, 1949 LETO LI.—VOL. LI. IZ SLOVtIVIJE SMRT NA MEJI 29. junija sadja. Sedaj pravijo, da tega db dveh zjutraj je mitra Tito-.blaga za izvoz ni, za domačo upo-vega miličnika, stražnika na rabo ga tudi ni. Ljudje strada, severni postaji v Gorici, (podrla'jo. Kam gredo ti pridelki, nih- neznanega moškega pet metrov proč od meje. Človek je obležal na tleh pri polni zavesti in ljudje to stran meje, v Italiji so slišali njegove besede, ki so prosile usmiljenja: “'Pusti me živeti, imam tri otroke”. Toda v tem hipu je zverinski Titovec sprožil mitro še enkrat in napravil konec življenju očeta, ki morda ni imel niti namena bežati čez mejo, saj trdijo, da so ga slišali, (kako se je prej raz-goifarjal s stražnikom. Trdijo, da se je ubiti oče imenoval Nar-cdz Oblak, ki so mu Italijani prej enkrat spremenili priimek v Nuvoliari. Star 34 let, djdma iz Gorice, ulica sv. Antona 13, po poklicu šofer. V torek 28. jun. so v Kojskem pokopali člana Titove OZNE, Škorjanca Avgusta, ki je prav za prav doma iz Steverjana. Pogreb je bil seveda samo komunističen, brez duhovnika. Fantu je bilo komaj 24 let. Našli so ga mrtvega s prestreljenimi prsi tam nekje pri Ilirski, Bistrici; 0 njem trdijo, da se je čestjo hvalil “kako, lepo je streljati ljudi ob luninem svitu.” Kakor izgleda je tudi zanj lu- če ne ve. Poprej so šli v Alba nijo in druge dežele kot darila Sovjetske Zveze, sedaj pa nihče ne pove kam gredo. Kar ni in ni dovolj hrane. Komunistčni gospodarji pravijo, da so jim ostale za izvoz samo rude in les. Lotili 30 se izsekavanja lesa. Delajo roparsko. Govore, da delajo vse po planu, glede izsekavanja lesa se pa ne drže nikakega načrta. V imenu plana vihte bič nad delavstvom, sedaj posebno nad kmeti. Glavni priganjač je osvobodilna fronta. Sedaj osvobaja naše gozdove. Vsak okrajni odbor Osvobodilne Fronte je organiziral v maju stočlansko frontno brigado, ki je morala v gozde sekat les. Okraja Ptuj in Murska Sobota sta morala postaviti celo vsak po dve-stočlansko brigado. Ljudje se jeze zakaj ne gredo sekat partizani, ki so gozdnega življenja že vajeni. Seveda partizani so sedaj uradniki, nadzorniki, valjp-ti, oni “osvobojajo” ljudi življenja. sreče, miru, premoženja kot nekdaj- Turki, janičarji in podobni krvosesi BARBERTOfJČANI VAS PRIJAZNO VABUO NA PIKNIK V nedeljo 31 redila slovenska Župnija Preš Srca Jezusovega iz Barbertona, O. prijeten piknik na Tomšičevi farmi. Vsega bo v izobilju, da ne bo treba nikomur trpeti ne žeje ne lakote. Tomšičeva farma leži ob cesti št. 619 in sicer eno miljo na-znane Barberjeve far- Rosemarie C. Mihelich ; Miss Rosemarie C. Mihelich, ki je nedavno graduirala z odliko kot diplomirana bolničarka, je bila imenovana za glavno bolničarko v St. Mary’s bolnišnici, Rochester, Minnesota. Rosemarie je hčerka poznanih Mr. in Mrs. John L. Mihelich, 1200 Addison Rd. Čestitke! prej od znane Barberjeve far- {antov njihov dužni astir in me. Nahaja se na prijazni vz- , ' . ._ ■ ,, petini, kjer je vedno prijetna Potovalen > Nacisti hladilna siapica. Cerkveni odbor ije pripravil vsega v izobilju, zato vas vabi od blizu in daleč, da pridete v Sovjeti protestirajo ker je Tito zaprl njihove ljudi 31 Sovjetskih državljanov v Jugoslaviji zaprtih — Okušajo sladkost komunistične policije — Sovjetska diplomatska ofenziva proti Titu. Moskva, Rusija. — Rusija je obtožila Jugoslavijo, da je dala aretirati in zapreti 31 sovjetskih državljanov. Radijo v Moskvi Rev. Beno Korbič, OFM. prišel iz Nemčije v samostan slovenskih oo. frančiškanov v Lemont, DL mun j)0igo smo ga že pričakovali, daljno Avstralijo, odkoder sicer .lija bo pri- Priljubljeni p. Korbič pa je de- Prihajajo še dovolj zadovoljiva ___n_______ , . , . ...... nnročila. sli Slovencem se zdi, lal med Slovenci v nemških taboriščih in radi njih raje prenašal trdote begunskega življenja v Nemčiji kot pa, da bi bil hitel k svojim bratom v Lemont, ki so ga že davno tja povabili. Beno je biMjubljenec slovenskih da je ta dežela predaleč in da bo-Smrt v domovini— do tam popolnoma osamljeni in V Škofji Loki je 4. julija umrl pozabljeni. Razen Avstralije, pa v visoki starosti 86 let znani tr-samo Kanada sprejema mlade'govec Podnunami, Valentin De-in trdne ljudi v najboljših letih beljak, po domače Jamnikov ata. 11 Doma je bil iz Poljanske doline so zvedeli za njegovo slovensko narodno delo med vojsko, ga aretirali in zaprli v zloglasnem taborišču Dachau. Bil je nacisti rr * lauvinvu jv ----- nedeljo k njim v vas. Poiščite čni jetnik s p. Klavdijem, ki je cesto 619 na vzhodni strani Bar- Ljaj v župniji sv. Štefana v Chi-bertona in prav lahko boste na- Lg0 jn premnogimi drugimi šli Tomšičevo farmo. 'slovenskimi mučeniki. Po osvo- o Velika Črna maša za pobite Slovence To je naslov umetniškega dela, ki so ga sedaj izdali protikomunistični slovenski novi naseljenci v Argentini. Je to mogočna pesnitev, ki »bsega skoro 220 tiskanih strani. Pesnik Jeremija Kalin je zajel v svoje umetniške mašne Molitve grozno tragedijo revolucije na Slovenskem in še strašttejšo tragedijo izdaje slovenske katoliške mladine, ki so jo po revoluciji komunisti po nepopisnem mučenju pobili. V uvodu pravi pesnik; To da- R&zne drobne novice iz Clevelanda in te okolice in Brazilija sprejema nekate re poklice. Mnogo je takih naših v Nemčiji, ki ne morejo nikamor in zro popolnoma negotovi usodi nasproti. Prosijo za sponzorje v USA in je vselej veliko veselje kadar pride sporočilo da je ta ali oni sponzorja (Rogljanov z nad Sv. Volben-ka), pa je prišel v mladih letih v Loko, kjer je postal s svojim poštenim in neumornim delom edlen naj uglednejših meščanov, čelprav ni nikdar obiska val šole. S pokojno drugo žalost med tistimi, ki še ostanejo in se ne morejo preseliti. V Nemčiji je tudi precej takih, ki so si po nacističnih taboriščih bojeriju, ki so ga prinesle tem nakopali jetiko, leže tam po krvijvuju, ni I ----------j""*—1---- ---- ----- — * našim ljudem ameriške čete, je raznih bolnicah, kjer so slabo ali ostal v Nemčiji in tam pridno jkomaj zadostno preskrbljeni in pomagal v dušnem pastirstvu nimajo prav nikakega izgleda, da med ubogimi našimi pregnanci. I bi moli kamorkoli v svoboden V Monakovem je ob enem sode- svet. Pred njimi je samo hira-loval s predstavnikom Lige ka-.nje v tujini in smrt. Za te reve-toliških slovenskih Amerikan- že se gotovo premalo in odločno cev, Rev. Franc šeškarjem in'premalo stori. Sicer se vedno dobil. Seveda pa je vedno večja ženo je imel 11 otrok, ki so da- ........... nes vsi na dobrih položajih, če izvzamemo Sina dr. Tineta, bivšega urednika "Slovenca” in, "Doma in sveta,” ki je danes emigrant v Buenos Aires, Ar- pomagal reševati naše ljudi pred denuncijacijami titovskih izdajalcev, obrekovalcev in ovaduhov. Iz skromnih sredstev, ki so prišla iz Amerike je delil naj- govori, da jih ne bodo vrgli iz raznih bolnic, vendar je gotovo, da v Nemčiji ne bodo mogli ostati, na drugi strani pa ni zanje še nič preskrbljeno kljub nujšo pomoč, posredoval, sveto-'številnim obljubam, da se bo za-val in se ubijal s tisočerimi te- nje pravočasno kaj oskrbelo. ssmsssss ,v - “• gentina. Sorodnikov pokojnega je mnogo v Ameriki, saj je bil njegov brat Jakob trikrat tukaj, brat France v Sopotnici je ibil očim ameriškega župnika pok. Rev. J. Ažbeta, ki je umrl na njegovem domu v Loki. Šest sinov njegove sestre poroč. Kržišnik (Pavrove s Poljan) je šilo v Ameriko, kjer so zdaj njih družine. Prav tako ima med starimi Ločani in Poljanca ter novimi Slovenci v Ameriki .mnogo znancev. Ob smrti je toil naj-starejši Škofjeločam. Četrta obletnica— V nedeljo ob lfl. bo darovana j v cerkvi sv. Pavla na Ch -V kratkem izide v Rimu zbor. nik Slovenskih pesmi z naslovom ‘Tl ramo dl rosmarino”. Uredil ga je znani poznavalec slovenske književnosti prof. Luigi Slavini. Delo bo obsegalo seje v Strassbourgu Pariz, Francija. — V teku so priprave za prvo zasedanje parlamenta združene Zapadne Evrope. Zasedanje 3e prične 8. av- zasramovali in poniževali titovski policisti. Sovjetska vlada protestira in zahteva, da se ti sovjetski državljani nemudoma izpuste na svobodo. Radijo je povedal, da je sovjetska vlada obširen literarnozgodovinski gusta. Edouard Herriot, pred- poslala jugoslovanski vladi noto uvod, prevode iz 26 slovenskih sednik francoskega parlamenta pesnikov ;od Prešerna do na j no- je sprejel ponudbo pripravljal- vejših. Življenjepisne in bibliografske podatke (264 strani). MOBILIZACIJA JE V DOMOVINI. prava mobilizacija drvarjev in voznikov za spravljanje lesa. ženska, ki se je z vozom pripeljala v Ljubljano, piše : “Naprej doli je bilo pa težko voziti, ker je bila cesta polna nega odbora, da bo predsedoval začetnim sejam. Seje bodo v mestu Strassbourg. Istočasno se bo sestal tudi začasni svet ministrov, ki sestavljajo nekako skupno vlado zapadne Evrope. Italija bo zahtevala, da se pripusti tudi Avstrija v zapadne-evropsko skupnost in da dobi svoje zastopstvo v skupnem par- kmetov, ki so šli vozit les iz goz- lamentu. Nizozemska bo predla- dov. Sedaj mora vse sekati les, gala, da vstopita to zvezo držav da bomo za les dobili drugo bla- tudi Grčija in Turčija in če le go iz inozemstva. Plačamo z lesom. ker drugega nimamo. Samo veliko ga je treba. Mi sami nič ne sekamo lesa. Ga nam bodo kar drugi posekali in zvozi, li.” SEKIRA POJE SMRTNO PESEM našim gozdovom, če se delamržneži in zapravljivci lotijo gospodarstva, gre pa res vse narobe. Jugoslavija je včasih izvažala veliko žita, živine, Tri m dan V Titovini sekajo gozd na debelo. Pravijo, da bo “šlo vse doli.” Ampak kar je najbolj ču dno pri tem je to, da ni šel na delo v gozd noben bivših hostar-jev, o katerih bi človek mislil, da jim ni nič ljubšega kot delo gozdu. * • • Ampak, seve, nekdanji ho-starji imajo zdaj visoke vladne službe. Zanje ni več delo s sekiro in cepinom. • • * • Govori se, da bo šel prekrasni Janko še v Titovino. Ustno izročilo pa ne pove, če spet na vlije stroške ali kako drugače. program ne bi mogel popolnoma uspeti. Za sedaj je skupni parlament samo posvetovalno telo in skupna vlada ima zelo omejen delokrog. Njene sklepe morajo predhodno ali vsaj naknadno odobriti vlade zapadno Evropske zveze in sama nima nika-ke možnosti svoje sklepe uveljaviti. Kmetijski zakon propadel v tej zadevi. To je že druga protestna sovjetska nota proti titovski vladi v zadnjem tednu. V noti Sovjetska Unija pov-darja, da zaprti njeni državljani niso bili nič zaslišani in jim ni bila dana nikaka možnost obrambe. Titova vlada tudi ni povedala nikakega razloga za njihovo aretacijo. Iz tega sklepa sovjetska vlada, da pravega vzroka za aretacijo sploh ni bilo in da morajo sovjetski državljani trpeti samo zato, ker so se prizadevali, da bi vzdržali prijateljstvo med narodi Sovjetske Zveze in jugoslovanskimi narodi, pravi nota. Sovjetska nota dalje trdi- da so zaprti ljudje v takih ječah da so za prebivališče ljudi popol. noma neprimerne, da so tam iz- branj u in katerih imena vpisujem na to stran kot za spomenik, ki ga nimajo na grobu v domovini. Knjigo bo iz ljubezni do slovenske umetnosti in v korist naših bejfunskih založnikov v Argentini razprodajala v USA Ameriška Domovina. Tu jo dobite za ceno $2.75, s poštnino $3.00. Brez ozira kako kdo sodi - o medvojnih razmerah v Sloveniji, je knjiga silen kulturen sporne- Nemčiji za Nemc6) tem huje je mogoče tudi Islandija. Vsi ameriški zastopniki in uradniki so v zadnjem času dali izjave, da bi bilo potrebno združevanje zapadne Evrope pospeši-in doseči hitro gospodarsko enotnost, ker sicer je res nevarnost, da evropski obnovitveni postavljeni stradanju in bole- dar mu je bilo le mogoče. SerSltajtŽrhiteTkT^'«!^ ta"\ranjeni in Pijemo sobratu p. Bernardu Am- in s° ■« brez ™ake Pomo-brožiču, da ga informira o seda- «■ frotf. “ 8Vftu’ ™p°.ra L!‘ njem stanju razmer med našimi «» katolf‘h slove"sklh v Nemčiji in dal sliko položaja v kan“v’ kadar pr‘de’ se razde l nemških taboriščih članom in med te vehke reveže na ma^ke' prijateljem Lige v New Yorku, Povedal je, da je v zadnjem času, zlasti po valutni reformi nastopilo povsod v Nemčiji za D. P. znatno poslabšanje, čim bolj se urejuje gospodarsko življenje v znim. Komaj pred par dnevi je Sovjetska Unija zavrnila jugoslovansko zahtevo, da naj se ponovno pretresa o vprašanju koroških Slovencev. V tisti noti Sovjetska Unija najostreje zavrača trditve titovske vlade, da bi bila ona izdala interese koroških Slovencev in imenuje vse trditve titove vlade kot nesramne klevete. nik teh časov. To je umetnina kakršne druge nima slovenska književnost. Globoko je zajel umetnik v tisto slovensko življenje, ko so bile strasti najbolj razdivjane, zmeda največja, ko je mučeniška kri polnila slovensko zemljo, ko je po Sloveniji divjalo razdejanje in je bilo kot bi se bilo vse zaklelo, da hoče uničiti Slovence in jih za vselej izbrisati z obličja zemlje. Upamo, da bodo ameriški Slovenci vsi knjigo naročili in jo pridno prebirali. Po želji založnice Svobodne Slovenjje v Buenos Aresu naj Slovenci knjigo sprejmejo kot poklon naše skupnosti tistim, ki so najyeč izmed vseh nas žrtvovali v boju za zapadne politične in verske vrednote: svoja življenja. Vsak posameznik pa naj gleda v nji svojo spominsko knjigo, kamor naj vpiše imena svojih sorodnikov in prijateljev, na katere se hoče spominjati s tem branjem. 'gam na pri V Spremstvu Mr. to Mrs. An- za tujce, ki žive med nemškimi ljudmi. Nemci imajo sami ogromno število svojih lastnih beguncev, novi begune prihajajo od vzhoda, stari begunci izgubljajo skromne zaposlitve, ki so jih nekateri imeli in stroški vsakdanjega preživljanja so se strašno zvišali. Slovenski begunci so postavljeni pred izbiro, da čim preje emigrirajo kamorkoli morejo. Zelo se naši ljudje težko odločijo, da bi potovali kam v ne zneske, ki padajo kakor kapljice v morje, pa so vendar vsaj blagodejno dokazilo, da ti naši reveži niso popolnoma pozabljeni. To jim je v veliko zadoščenje. Dobremu p. Benu želimo, da bi bil v naši svobodni Ameriki ves srečen, da bi si okrepil zdravje in da bi mogel še mnogo dobrega storiti za svoje dosedanje sotrpine in ovčice. Washington. — Poslanska zbornica je zavrnila predlog tajnika za kmetijstvo o novem načinu podpiranja farmarjev. Sklenila’ je naj bo podpiranje še prihodnje leto isto kot je bilo doslej. Vladin predlog je zopet pobila koalicija republikancev in dixikratov, ki je zmagala že v prvem glasovanju. Končno glasovanje je bilo pa kompromis. Poizvedovalni Mek Alojz Eržen, Velike Brusnice štev. I., p. Brusnice pri Novem mestu, Jugoslavija išče svoja strica Janeza in Antona Oblak, oba rojena v Topolu pri Begunjah nad Cerknico pri Rakeku. Oba sta se pred časom preselila Komunutična ofenziva na prestolico kitajske narodne vlade Nanking, Kitajska,- — Komunistične kitajske armije so dobile povelja, da morajo do 15. t- - > ~ - aSfe-afitaa.’ ssrsfas: Ave. in Mrs. Tomšič n 61. ceste sta nas obiskala Mr. in Mrs. Frank Telich iz Ely, Minn. Prišla sta sem k hčeri in zetu na obisk, obenem se bosta pa udeležila Svatbe njiju sina Josipa, kl bo poročil v soboto Miss Florence Žitko. Želimo jima prav veselo bivanje v inaši metropoli. Vesela vest— Kij ub veliki vročini se je pro-šli teden ustavila tetka štorklja ipiri družini Mr. in Mrs. Anthony Zupančtič, 3549 E. 81. St. ter jih obdarila s krepkim sinčkom prvorojencem. čea nekaj let bo gotovo priden raznašal« Ameriške Domovine. Mr. in Mrs. Math Zupančič sta postala stari ata in stara mama. Naše čestitke starim in mladim. Na obisk v Washington— Mrs. Frances Ekhart iz 1029 E. 77. St. in sinček Ronald gresta za par dni na obisk k hčeri ozir. Sestri v Washington, D. C. Hčerka Mary Mislaj je zaposlena v državnem uradu v Washingtonu. Lepo priznanje— Michael Telich, zastopnik Sun Life zavarovalne družbe, je bil med onimi redkimi, ki so bili priznani od Zveze zavarovalnih družb v Ameriki kot najbolje kvalificirani zastopniki v splošni zavarovalnini v poslugi za publiko. Važen sestanek SŽZ— V petek popoldne ob dveh bo sestanek vseh odbornic in članic Slovenske ženske zveze, ki se zanimajo za skupni piknik, ki se ima vršiti v avgustu na Kitajec obsoja Tita Moskva, Rusija. — Vodja kitajskih komunistov je pristopil v kominformo in potrdil in sprejel resolucijo proti Titu. Razne najnovejše svetovne vesti NEW YORK. — Mednarodni izvršilni odbor jeklarske unije je sklenil, da naj vsi uradniki unije podpišejo izjavo o lojalnosti in, da ne pripadajo nikaki komunistični organizaciji. S tem je odločeno, da bo tudi Phillip Murray moral podpisati to izjavo, čeprav se ji je dolgo upiral iz načelnih razloov, češ da ta izjava omejuje svobodo delavskih unij. Sklep izvršilnega odbora je bil soglasen. • • • PRAGA, ČEŠKA. — Češkoslovaška in Madžarska sta podpisali pogodbo, s katero se urejuje izmenjavanje obmejnega prebivalstva in finančna vprašanja, ki so nastala med obema državama radi madžarske mirovne pogodbe. njih, naj sporoči Alojziju Erženu na gornji naslov. Lepo prosimo. WASHINGTON. — šefi generalnih štabov USA armijski ^ ^ _________ ^ _ ___________ _ general Omar Bradley, admiral Louis Denfeld in zrakoplovni ge- JedmrTve.*Sestanek*sklicuje neral Hoyt Vandenberg so odpotovali v Evropo, da tam skupno z zapadno-evropskimi komandanti ugotove nujne pomoči za obo-aiigusta zavzeti sedanje glavno roževanje in pregledajo stanje ameriških vojaških edinic v Evropi, mesto nacijonalistične Kitajske PARIZ, FRANCIJA. — Debata o odobritvi severno-atlantske obrambne pogodbe v francoskem parlamentu je bila zelo viharna. Sejo so morali prekiniti, ker so se poslanci začeli obdelavati Canton, kjer se nahaja sedaj na- v Ameriko. Kdor bi kaj vedel 0i rodna vlada Kitajske. Narodna policijski red. vlada je progaaila v mestu Canton izredno stanje in najstroiji pestmi. Končno je predlog vlade za odobritev zmagal s 398 proti 187 glasovom komunistov. glavna predsednica Albina Novak In bo na vrtu Društvenega doma na Recher Ave. Prostori so sedaj nekoliko razkopani, zaradi zidave novega doma, toda vrt je prost in veselica bi se labko vršila v manjšem obsegu. Udeležite se sestanka, da se odloči kakor bo želela večina. To. Al [vali, samo da bi tekli hitreje — j in flanelaste ipasove. i _ 1 1 _ — — ! mAu! nn /vil ^ n /] a! #v*/i. « a tnXfll/l i Jeni, pri Lutzenu! Rusijo smo kakor da jim ogenj gori za gu-. Že dolgo je lažala gosta noč, bili ipri Smolensku in ob Mo-zico!” 'in Rochas je Se vedno razma- skvi! Španjolsko in Anglijo Sijal je od zadovoljnosti, in hova] v temi svoje velike ude.'smo bili povsod! Vso zemljo 'vsa stara vojaška veselost fran^Vse svoje življenje je bil pre- smo bili, bili gorindol in semin-coska je zvenela v njegovem študiral samo eno knjigo, o Na- tja! . . In danes da naj bomo zmagoslavnem smehu. Takšna poleonovih zmagah, ki je bila mi tepeni! Cernu? Kako? Saj Sistem splošne vojaške dolžno-jnik v Afriki, seržant pred. Sesti, ki stavi na noge ljudsko.bastopolom, poročnik izza Sol-armado, poučeno in vajeno po-jferina — človek, ki si je priibo-korščine, opremljeno iz mogo- j ril svoje dostojanstvo' s petnaj-čnim materijalom, izurjeno v stirni leti trdega življenja in ju-veliki vojski, ožarjeno še s svo- naške hrabrosti, a je tako pojo slavo izza svoje strelovite grešal naobrazbe, da mu je bi-zmage nad Avstrijo; inteligent- lo na veke nemogoče postati nost in moralno silo te arma- kapitan. de, poverjene voditeljem, ki soj ^ gQSpodi ki veste vse, skoraj vsi še mladi ter se po-> nfi vegte tega _ _ Da pri Ma. kore vrhovnemu poveljniku, t«|lagranU( ko mj je bilo devet. najst let, in nas je bilo stotri- pa se zdi poklican preroditi umetnost vojevanja, mož dovršene previdnosti in opreznosti ter čudovito bistrega pogleda. In v piimeri s to Nemčijo se je osmelil pokazati Francijo: ostarelo cesarstvo, sicer se jo še vedno pozdravljano s .plebisciti, toda gnilo v temelju, ker je oslabilo domovinsko idejo s tem, da je ugonobilo svobodo, postalo prekasno in le v svoje pogubo liberalno, cesarstvo, pripravljeno, da se poruši v hipu, ko ne bo moglo več tešiti gladu užitkaželjnosti, ki ga je razbrzdalo; armada, zares čudovito hrabra po krvni prirojenosti, še vsa v lavorikah Krima in Italije, toda pokvarjena s kupljivim nadomeščanjem, zapuščena v svoji rutini izza afriških vojska, preveč gotova zmage,da-bi tvegala veliki napor nove znanosti; generali .nasposled — večjidel srednje kakovosti, raiztekmani, nekateri nevedni do .presenetljivosti, njim na čelu pa bolni, Oibotavljavi cesar, prevaran cd drugih, varajoč se sam v pri-čenjajoči se strašni aventuri, v katero ae mečejo vsi na Slepo, brev resne priprave, sredi strahu in zmedenosti črede, ki jo ženo pred klavnico. Rochas je poslušal zevaje, s širokimi očmi. Nosnice njegovega strašnega nesu so se bile napihnile. Naenkrat se je pričel smejati in razcepil čeljusti v silnem krohotu. “Vi! Kaj nam kvasite pravzaprav, in 'kaj pomeni vse to, te neumnosti! . . To nima zmi-sla, prebedasto je, da bi si človek ubijal glavo, da razume . . Pripovedujte to novincem, ne pa meni, ki služim dvajset let!” Udaril se je s pestjo ob prsi. Sin zidarskega delavca Limoža-na, rojen v Parizu, navdan od mržnje do očetovega stanu, je bil šel z osemnajstimi leti med vojake. Kot srečen vojak je nosil telečnjak po svetu, deset- Ah da, leta in leta, tam spod . . Ako se Prusi predrz-doli v Afriki, pri Maškari, ipri.nejo priti, jih spremimo domov Biskri, pri Dellysu, in kasneje |— z brcami v rit . .. Razu-v veliki Kabiliji, kasneje še pri mete, z brcami v rit, tja do Laghuatu — da ste bili z na- Berlina!” mi, gospod, pa bi bili videli, ka- ko so tekli ti umazani zamorski falotje kakor zajci, kjer smo se pokazali . . In pri Se-bastopolu, gospod, prokleto1, reči ni, da je bilo šala. Burje, da bi vam opulile glavo, pravcat voljči mraz, venomer alarmi, in .naposled ti divjaki, ki so indvajset mež, niti enega več, in smo vzdržali štiri dni proti dvanajstim tisočem Arabcev je bila legenda: francoski vojak, ki se klati po svetu med ljubico in med bokalom dobrega vina, ter zavoj uje zeml j o med prepevanjem šaljivih refrenov. En desetnik, štirje vojaki, in nepreštete armade so prah. zašla iz kolportirjeve škatlje v globino njegovega telečnjaka. In ni se megel pomiriti, in vsa njegova znanost se je iztrgala v ljutem vzkliku. “Avstrijoamonabilinpripasti-']novice; dati vam jih hočem padale v glionu, pri Marengu, pri Au- jaz! . . Bili so Pruse, bili jih, Isterlitzu, pri Wagramu! Prusi- da so iskali svojih koščic, raz- niso izpremenili sveta!” In. vzrastel je, dvigaje roko širi] kakor drog zastave. “Glejte! tam so se danes udarili, novice imajo priti. Da, tine!” Pod temnim nebom je zletel ta hip glasen, bolesten krik. Ali tožba ponočnega tiča? Ali glas skrivnosti, ki je prišel od daleč, težak od solz? Vse taborišče, potopljeno v mrak, je vztrepetalo od njega, ki je raz-in še vročičneje razvnel napeto tesnobo čakanja tistih počasnih, obotavljajočih se brzojavk. V oddaljeni pristavi, sveteč nemirnemu bedenju generalnega štaba, je gorela sveča više, z ravnim in nepremičnim plamenom cedkvene Vo- S/> pri V p (Dalje prihodnjič.) Mahoma pa se mu je razsrdil 'jo glas. “Tepena, Francija tepena! . . Te pruske svinje da bi nas bile, nas!” Stopi] je bliže in silovito za-zrabil Wiessa za ovratnik njegove dolge suknje. Vsa njegova viseka in mršava klativite-ška postava je izražala absolutno zaničevanje sovražnika, v popolni brezskrbnosti do časa in kraja. “Dobro me poslušajte, go- smo bili pri EjdauJu, pri'drobili jih kakor kruhove drob- Končal je s ponosno gesto, v vedrosti otroka in v zaverovanosti nedolžnega, ki ničesar ne ve in se ničesar ne boji. “Bogme to je tako, zato ker je tako!” Weiss, osupel, skeraj da prepričan, je hitel zatrjevati, da si ne želi ničesar boljšega. OBLAK MOVER Naša ipecielnoat je prevažati klavirje in ledenice.. Delo garantirano in tožna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca JOHN OBLAK 11« E. «L St HE27M -AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride v navzočnosti predstojnika mi uipal vmeževati v pogovor, se vse razstrelili v zrak! To nam1 Maurice, ki je molčal, ker se seveda ni branilo, da jih rie bi mi sputili v zrak — oh, z muziko v veliko peč . . In pri Sol-'je naposled zasmejal z njim ferinu vas tudi ni bilo, gespod, vred: ta preklicani človek, ki torej zakaj potem govorite? jga je imel sicer za bedaka, mu Da, pri Solferinu, kjer je bilo je ogreval srce. Jean je istota-tako vroče, dasi je padlo tisti ko kimaj z glavo ter pritrjeval dan več vode, nego ste je mor-1 poročniku, besedo za besedo: da videli v svojem življenju! {Tudi on je bil pri Solferinu, Pri Solferinu, kako smo tam kjer je tako deževalo; in to so pometli Avstrijce; da ste jih vir bile besede! Da so govorili vsi deli pred našimi bajoneti, kako voditelji tako — vraga bi se bi-ao galopirali in se prekopiea- li menili za manjkajoče kotle 81 PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENDERJEV. OGRODJA IN ZA BARVANJE AVTOMOBILOV. sum BODY & PAINT (0. $$05 ST. CLAIR AVENUE . VRANU CVELBAR, lutalk._____________ WHISKERS SPECIALNO ČIŠČENJE FURNEZOV poceni! Ta specielnost velja samo za lastnike hiš, ki imajo furneze na premog V BLAG SPOMIN PETE OBLETNICE SMRTI NAŠE DRAGE NEPOZABNE MAMICE Helena Nagode ki je preminula in nas zapustila dne 27. julija 1944. Mama naša, mama mila, več ne čuje vaš se glas, let pet je že minilo, odkar ste zapustili nas. Snivajte le sanje sladke, v zemlji tuji, v Bogu tam, da se vidimo v nebesih izprosite milost nam. Žalujoči ostali: V Flora, Ind., hči VERA KRAJIC in zet JOE KRAJIC V Clevelandu pa hči MARY ZBAČNIK in zet VALENTIN ZBAČNIK ter vnukinji VERA in ELEANOR KRAJIC. DO A BETTER JOB WITH THIS NEW MODERN FURNACE CLEANING EQUIPMENT S TO NOVO PRIPRAVO ZA ČIŠČENJE NAPRAVIMO BOLJŠE DELO Popravila in dele Telefonirajte zdaj za ZASTONJ Novi fumezi za vseh vrst furneze pregled fumeza na plin in premog Lahka odplačila na 3 leta HAROLD FURNACE CO. SPECIALISTI ZA ČIŠČENJE FURNEZOV V GREATER CLEVELANDU POSTREŽEMO VSEPOVSOD V OKRAJU CUYAHOGA Poltt Zdaj RA 9400-PrO^CUl! ZaSiOllj! NO. Ameriška Domovina M/lCWiC/Elll— HQ1W1F FOMIGN IIONIN^ tiOVCNIAN MORNING MCWSPAPfift CLEVELAND 8, 0., THURSDAY MORNING, JULY 28, 1949 LETO LI.—VOL. LI. VE 5TI SLOVEr^lliE SMRT NA MEJI 29. junija sadja. Sedaj pravijo, da tega Ob dveh zjutraj je mitra Tito- .blaga za izvoz ni, za domačo upo vega miličnika, stražnika na'rabo ga tudi ni. Ljudje strada-eeverni postaji v Gorici, 'podrla'jo. Kam gredo ti pridelki, nih- neznanega moškega pet metrov proč od meje. Človek je obležal na tleh pri polni zavesti in ljudje to stran meje, v Italiji so slišali njegove besede, ki so prosile usmiljenja: ‘'Pusti me živeti, imam tri otroke". Toda v tem hipu je zverinski Titovec sprožil mitro še enkrat in napravil konec življenju očeta, ki morda ni imel niti namena bežati čez mejo, saj trdijo, da so ga slišali, Ikako se je prej raz-goifarjal s stražnikom. Trdijo, da se je ubiti oče imenoval Nar-cdz Oblak, ki so mu Italijani prej enkrat spremenili priimek v Nuvoiari. Star 34 let, doma iz Gorice, ulica sv. Antona 13, po poklicu šofer. V torek 28. jun. so v Kojskem pokopali člana Titove OZNE, Škorjanca Avgusta, ki je prav za prav doma iz Steverjana. Pogreb je bil seveda samo komunističen, brez duhovnika. Fantu je bilo komaj 24 let. Našli so ga mrtvega s prestreljenimi prsi tam nekje pri Ilirski, Bistrici: O njem trdijo, da se je često hvalil “kako. lepo je streljati lj pdi ob,luninem svitu.” Kakor izgleda je tudi zanj lu- -V kratkem izide v Rimu zbornik Slovenskih pesmi z naslovom “II ramo di rosmarino”. Uredil ga je znani poznavalec slovenske književnosti prof. Luigi Slavini. Delo bo obsegalo če ne ve. Poprej so šli v Alba nijo in druge dežele kot darila Sovjetske Zveze, sedaj pa nihče ne pove kam gredo. Kar ni in ni dovolj hrane. Komunistčni gospodarji pravijo, da so jim ostale za izvoz samo rude in les. Lotili so se izsekavanja lesa. Delajo roparsko. Govore, da delajo vse po planu, glede izsekavanja lesa se pa ne drže nikakega načrta. V imenu plana vihte bič nad delavstvom, sedaj posebno nad kmeti. Glavni priganjač je osvobodilna fronta. Sedaj osvobaja naše gozdove. Vsak okrajni odbor Osvobodilne Fronte je organiziral v maju stočlansko frontno brigado, ki je morala v gozde sekat les. Okraja Ptuj in Murska Sobota sta morala postaviti celo vsak po dve-stočlansko brigado. Ljudje se jeze zakaj ne gredo sekat partizani, ki so gozdnega življenja že vajeni. Seveda partizani so sedaj uradniki, nadzorniki, valjp-ti, oni “osvobojajo” ljudi življenja. sreče, miru, premoženja kot nekdaj- Turki, janičarji in podobni krvosesi. Rosemarie C. Mihelich ; Miss Rosemarie C. Mihelich, ki je nedavno graduirala z odliko kot diplomirana bolničarka, je bila imenovana za glavno bolničarko v St. Mary’s bolnišnici, Rochester, Minnesota. Rosemarie je hčerka poznanih Mr. in Mrs. John L Mihelich, 1200 Addison Rd. čestitke I seje v Strassbourgu Pariz, Francija. — V teku so priprave za prvo zasedanje parlamenta združene Zapadne Evrope. Zasedanje se prične 8. av- Sovjeti protestirajo ker je Tito zaprl njihove ljudi 31 Sovjetskih državljanov v Jugoslaviji zaprtih — Okušajo sladkost komunistične policije — Sovjetska diplomatska ofenziva proti Titu. Moskva, Rusija. — Rusija je obtožila Jugoslavijo, da je dala aretirati in zapreti 31 sovjetskih državljanov. Kadijo v Moskvi zasramovali 'in poniževali titov-ski policisti. Sovjetska vlada protestira in zahteva, da se ti sovjetski državljani nemudoma izpuste na svobodo. Radijo je povedal, da je sovjetska vlada BARBERTONČANI VAS PRIJAZNO VABUO NA PIKNIK Rev. Beno Korbič, OFM. prišel iz Nemčije v samostan slovenskih oo. frančiškanov v Lemont. E nedeljo 81. iulija bo pri- Priljubljeni p. Korbič pa je de-a slovenska Župnija Preš. ial med Slovenci v nemških ta- redila slovenska Srca Jezusovega iz Barbertona, O. prijeten piknik na Tomšičevi farmi. Vsega bo v izobilju, da ne bo treba nikomur trpeti ne žeje ne lakote. Tomšičeva farma leži ob cesti št. 619 in sicer eno miljo na- Dolgo smo ga že pričakovali, daljno Avstralijo, odkoder sicer prihajajo še dovolj zadovoljiva poročila, ali Slovencem se zdi, ial med Slovenci v boriščih in radi njih raje prenašal trdote begunskega življenja v Nemčiji kot pa, da bi bil hitel k svojim bratom v Lemont, ki so ga že davno tja povabili. Beno je biMjubljenec slovenskih prej od znane Barberjeve far- fanto njihov dužni pastir in me. Nahaja se na prijazni vz- ' . .. . .. petini, kjer je vodno prijetna »»oirtvovalen sodelavec. Nacisti hladilna sapica. Cerkveni odbor ije pripravil vsega v izobilju, **to vas vabi od blizu in daleč, da pridete v so zvedeli za njegovo slovensko narodno delo med vojsko, ga aretirali in zaprli v zloglasnem taborišču Dachau. Bil je nacisti- nedeljo k njim v vas. Poiščite čni jetnik s p. Klavdijem, ki je cesto 619 na vzhodni strani Bar- U^j v župniji sv. Štefana v Chi-bertona in prav lahko boste na- Lg0 jn premnogimi drugimi šli Tomšičevo farmo. 'slovenskimi mučeniki. Po osvo- Obširen -literarnozgodovinski gusta. Edouard Herriot, pred- poslala jugoslovanski vladi noto uvod, prevode iz 26 slovenskih sednik francoskega parlamenta pesnikov icd Prešerna do najno- je sprejel ponudbo pripravljal- vejših. Življenjepisne in bibliografske podatke (264 strani). MOBILIZACIJA JE V DOMOVINI. prava mobilizacija drvarjev in voznikov za spravljanje lesa. ženska, ki se je z vozom pripeljala v Ljubljano, piše: “Naprej doli je bilo pa težko voziti, ker je bila cesta polna nega odbora, da bo predsedoval začetnim sejam. Seje bodo v mestu Strassbourg. Istočasno se bo sestal tudi začasni svet ministrov, ki sestavljajo nekako ni skupno vlado zapadne Evrope. Italija bo zahtevala, da se pripusti tudi Avstrija v zapadne-evropsko skupnost in da dobi svoje zastopstvo v skupnem par- kmetov, ki so šli vozit les iz goz- lamentu. Nizozemska bo predla- dov. Sedaj mora vse sekati les, da bomo za les dobili drugo blago iz inozemstva. Plačamo z lesom. ker drugega nimamo. Samo veliko ga je treba. Mi sami nič ne sekamo lesa. Ga nam bodo kar drugi posekali in zvozili." SEKIRA POJE SMRTNO PESEM našim gozdovom, če se delamržneži in zapravljivci lotijo gospodarstva, gre pa res vse narobe. Jugoslavija je včasih izvažala veliko žita, živine, gala, da vstopita to zvezo držav tudi Grčija in Turčija in če le mogoče tudi Islandija. Vsi ameriški zastopniki in uradniki so v zadnjem času dali di, Prav‘ n0**- Tri na dun tej zadevi. To je že druga protestna sovjetska nota proti titovski vladi v zadnjem tednu. V noti Sovjetska Unija pov-darja, da zaprti njeni državlja-niso bili nič zaslišani in jim bila dana nikaka možnost obrambe. Titova vlada tudi ni povedala nikakega razloga za njihovo aretacijo. Iz tega sklepa sovjetska vlada, da pravega vzroka za aretacijo sploh ni bilo in da morajo sovjetski državljani trpeti samo zato, ker so se prizadevali, da bi vzdržali prijateljstvo med narodi Sovjetske Zveze in jugoslovanskimi naro- V Titovini sekajo gozd na debelo. Pravijo, da bo “šlo vse doli." Ampak kar je najbolj čudno pri tem je tu, da ni šel na delo v gozd noben bivših hostar-jev, o katerih bi človek mislil, da jim ni nič ljubšega kot delo gozdu. • • • Ampak, seve, nekdanji ho-starji imajo zdaj visoke vladne službe. Zanje ni več delo s sekiro in cepinom. • * * • Govori se, da bo šel prekrasni Janko še v Titovino. Ustno izročilo pa ne pove, če spet na višje stroške ali kako drugače. izjave, da bi bilo potrebno združevanje zapadne Evrope pospešiti in doseči hitro gospodarsko enotnost, ker sicer je res nevarnost, da evropski obnovitveni program ne bi mogel popolnoma uspeti. Za sedaj je skupni parlament samo posvetovalno telo in skupna vlada ima zelo omejen delokrog. Njene sklepe morajo predhodno ali vsaj naknadno odobriti vlade zapadno Evropske zveze in sama nima nika-ke možnosti svoje sklepe uveljaviti. Velika Črna maša za pobite Slovence To je naslov umetniškega dela, ki so ga sedaj izdali protikomunistični slovenski novi naseljenci v Argentini. Je to mogočna pesnitev, ki ^bsega skoro 220 tiskanih strani! Pesnik Jeremija Kalin je zajel v Svoje umetniške mašne tnblitve grozno tragedijo revolucije na Slovenskem in še strašjtejšo tragedijo izdaje slovenske katoliške mladine, ki so jo po revoluciji komunisti po nepopisnem mučenju pobili. V uvodu pravi pe»pik : 'T* dane, jih spominjam pri tem branju in katerih imena vpisujem na to stran kot za spomenik, ki ga nimajo na grobu v domovini. Knjigo bo iz ljubezni do slovenske umetnosti -In v korist naših begunskih založnikov v Argentini razprodajala v USA Ameriška Domovina. Tu jo dobite za ceno $2.75, s poštnino $3.00. Brez ozira kako kdo sodi o medvojnih razmerah v Sloveniji, Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice da je ta dežela predaleč in da bo- 'smrt v domovini— do tam popolnoma osamljeni inj V Škofji Loki je 4. julija umrl pozabljeni. Razen Avstralije, pa v visoki starosti 86 let znani tr-samo Kanada sprejema mlade'govec Podnunami, Valentin De-in trdne ljudi v najboljših letihjbeljak, po domače Jamnikov ata. in Brazilija sprejema nekate- Doma je bil iz Poljanske doline re poklice. Mnogo je takih na- (Rogljanov z nad Sv. Volben-ših v Nemčiji, ki ne morejo ni- ka), pa je prišel v mladih le-kamor in zro popolnoma nego- tih v Loko, kjer je postal s svo-tovi usodi nasproti. Prosijo za j im poštenim in neumornim de-sponzorje v USA m je vselej lom edten naj uglednejših me- veliko veselje kadar pride sporočilo da je ta ali oni sponzorja dobil. Seveda pa je vedno večja žalost med tistimi, ki še ostanejo in se ne morejo preseliti. V Nemčiji je tudi precej takih, ki so sl po nacističnih taboriščih bojertju, ki so ga prinesle tem nakopali jetiko, leže tam po našim ljudem ameriške čete, je raznih bolnicah, kjer so.slabo ali ostal v Nemčiji in tam pridno komaj zadostno preskrbljeni in pomagal v dušnem pastirstvu nimajo prav nikakega izgleda, da med ubogimi našimi pregnanci. Ibi moli kamorkoli v svoboden V Monakovem je ob enem sode- svet. Pred njimi je samo hira-loval s predstavnikom Lige ka- nje v tujini in smrt. Za te reve-toliških slovenskih Amerikan- že se gotovo premalo in odločno cev, Rev. Franc šeškarjem in premalo stori. Sicer se vedno govori, da jih ne bodo vrgli iz raznih bolnic, vendar je gotovo, da v Nemčiji ne bodo mogli pomaga) reševati naše ljudi pred denuncijacijami titovskih izdajalcev, obrekovalcev in ovadu- hov. Iz skromnih sredstev, ki so ostati, na drugi strani pa ni za-prišla iz Amerike je delil naj-|nje še nič preskrbljeno kljub nujšo pomoč, posredoval, sveto-'številnim obljubam, da se bo za-val in se ubijal s tisočerimi te- nje pravočasno kaj oskrbelo, žavami, ki 3e stalno pojavljajo , - *— ‘‘“•LuLs;.:?”* dar mu je bilo le mogoče. Ks-Iglim na pr . ,. , - kor hitro je stopi! na svobodna v vojne edh.ice. Bil so ameriška tl. je takoj hitel k svo-'™ *a“ral*ni in P°habI^ jemu sobratu p. Bernardu Am-“‘ in * ■*> brez ^k«po™' brožiču, da ga informira o seda- «•- a,rot*. “a Sv,etu' ™P°ra L ‘ njem stenju razmer med našimi“rt, slovenski Amen- v m a« - p-*- ne zneske, ki padajo kakor kapljice v morje, pa so vendar v3aj blagodejno dokazilo, da ti naši reveži niso popolnoma pozabljeni. To jim je v veliko zadoščenje. ščanov, čelprav ni nikdar obiska val šole. S pokojno drugo ženo je imel 11 otrok, ki so danes vsi na dobrih položajih, če izvzamemo Sina dr. Tineta, bivšega urednika “Slovenca” in “Doma in sveta,” Rti je danes emigrant v Buenos Aires, Argentina. Sorodnikov pokojnega je mnogo- v Ameriki, saj je bil njegov brat Jakob trikrat tukaj, brat France v Sopotnici je bil očim ameriškega župnika pok. Rev. J. Ažbeta, ki je umrl na njegovem domu v Loki. Sest sinov njegove sestre poreč. Kržišnik (Pavrove s Poljan) je šilo v Ameriko, -kjer so zdaj njih družine. Prav tako ima med starimi Ločani in Poljanci ter novimi Slovenci v Ameriki mnogo znancev. Ob smirti je bil naj-stairejši Šbofjeločan. Četrta obletnica—, V nedeljo ob lil bo darovana v cerkvi sv. Pavla -na Chardon nemških taboriščih članom in prijateljem Lige v New Yorku. Povedal je, da je v zadnjem času, zlasti po valutni reformi nastopilo povsod v Nemčiji za D. P. znatno poslabšanje, čim bolj se urejuje gospodarsko življenje v je knjiga silen kulturen sporne- Nemčiji za Nemcei tem huje je Sovjetska nota dalje trdi, da so zaprti ljudje v takih ječah da so za prebivališče ljudi popol> noma neprimerne, da so tam izpostavljeni stradanju in boleznim. Komaj pred par dnevi je Sovjetska Unija zavrnila jugoslovansko zahtevo, da naj se ponovno pretresa o vprašanju koroških Slovencev. V tisti noti Sov-jetska Unija najostreje zavrača trditve titovske vlade, da bi bila ona izdala interese koroških Slovencev in imenuje vse trditve titove vlade kot nesramne klevete. nik teh časov. To je umetnina kakršne druge nima slovenska književnost. Globoko je zajel umetnik v tisto slovensko življenje, ko so bile strasti najbolj razdivjane, zmeda največja, ko je mučeniška kri polnila slovensko zemljo, ko je po Sloveniji divjalo razdejanje in je bilo kot bi se bilo vse zaklelo, da hoče uničiti Slovence in jih za vselej izbrisati z obličja zemlje. Upamo, da bodo ameriški Slovenci vsi knjigo naročili in jo pridno prebirali. Po želji založnice Svobodne Slovenjje v Buenos Aresu naj Slovenci knjigo sprejmejo kot poklon naše skupnosti tistim, ki so najyeč izmed vseh nas žrtvovali v boju za zapadne politične in verske vred- Kmetijski zakon propadel Washington. — Poslanska zbornica je zavrnila predlog tajnika za kmetijstvo o novem načinu podpiranja farmarjev. Sklenila' je naj bo podpiranje še prihodnje leto isto kot je oba rojena v Topolu prj Begu bilo doslej. Vladin predlog je zopet pobila koalicija republikancev in dixikratov, ki je zmagala že v prvem glasovanju. Končno glasovanje je bilo pa kompromis. Poizvedovalni količek Alojz Eržen, Velike Brusnice šfev. L, p. Brusnice pri Novem mestu, Jugoslavija išče svoja strica Janeza in Antona Oblak, za tujce, ki žive med nemškimi ljudmi. Nemci imajo sami ogromno število svojih lastnih beguncev, novi begune prihajajo od vzhoda, stari begunci izgubljajo skromne zaposlitve, ki so jih nekateri imeli in stroški vsakdanjega preživljanja so se strašno zvišali. Slovenski begunci so postavljeni pred izbiro, da čim preje emigrirajo kamorkoli morejo. Zelo se naši ljudje težko Dobremu p. Benu želimo, da bi bil v naši svobodni Ameriki ves srečen, da bi si okrepil zdravje in da bi mogel še mnogo dobrega storiti za svoje dosedanje sotrpine in ovčice. , Kitajec obsoja Tita Moskva, Rusija. — Vodja kitajskih komunistov je pristopil v kominformo in potrdil in spre-odločijo, da bi potovali kam v' jel resolucijo proti Titu. Razne najnovejše svetovne vesti NEW YORK. — Mednarodni izvršilni odbor jeklarske unije je sklenil, da naj vsi uradniki unije podpišejo izjavo o lojalnosti in, da ne pripadajo nikaki komunistični organizaciji. S tem je od-• « iu.1. ločeno, da bo tudi Phillip Murray moral podpisati to izjavo, če- note: svoja iivlJelUa- Vsak P°-1 prav ^ j j je dolgo upiral iz načelnih razloov, češ da ta izjava ome-"L«go,Vamor najljf lobodo delavskih unij. Sklep izvršilnega odbora je bil so-vpiše imena svojih sorodnikov *rllBen' . , . PRAGA, ČEŠKA. — češkoslovaška in Madžarska sta podpisali pogodbo, s katero se urejuje izmenjavanje obmejnega prebivalstva in finančna vprašanja, ki so nastala med obema državama radi madžarske mirovne pogodbe. in prijateljev, na katere ee hoče spominjati s tem branjem. —------o------ Komunistična ofenziva na prestolico kitajske narodne vlade Nanking, Kitajska.- — Komunistične kitajske armije so dobile povelja, da morajo do 16. aiigusta zavzeti sedanje glavno mesto nacijonalistične Kitajske Canton, kjer se nahaja sedaj na- nj ah nad Cerknico pri Rakeku, Oba sta se pred časom preselila v Ameriko. Kdor bi kaj vedel oi rodna vlada Kitajske. Narodna njih, naj sporoči Alojziju Erženu na gornji naslov. Lepo prosimo. vlada je progaaila v mestu Canton izredno stanje in najstrožji policijski red. WASHINGTON. — šefi generalnih štabov USA armijski general Omar Bradley, admiral Louis Denfeld.in zrakoplovni general Hoyt Vandenberg so odpotovali v Evropo, da tam skupno z zapadno-evropskimi komandanti ugotove nujne pomoči za oboroževanje in pregledajo stanje ameriških vojaških edinic v Evropi. • • • PARIZ, FRANCIJA. — Debata o odobritvi severno-atlantske obrambne pogodbe v francoskem parlamentu je bila zelo viharna. Sejo so morali prekiniti, ker so se poslanci začeli obdelavati pestmi. Končno je predlog vlade za odobritev zmagal s 398 proti 187 glasovom komunistov. , V spremstvu Mr. ih Mrs. Anton Telich ilz 16201 Paricgroe Ave. in Mrs. Tomšič iz 61. ceste sta nas obiskala Mr. in Mrs. Frank Telich iz Ely, Minn. Prišla sta sem 'k hčeri in zetu na obisk, obenem se bosta pa udeležila Svatbe njiju sina Josipa, ki bo poročil v soboto Miss Florence Žitko. Želimo jima prav veselo bivanje v maši metropoli. Vesela vest— Kljub veliki vročini se je pro-šli teden ustavila tetka štorklja ipri družini Mr. in Mrs. Anthony Zupančič, 3649 E. 81. St. ter jih obdarila s krepkim sinčkom prvtortojenieam. čez nekaj let bo gotovo priden razna-šalec Ameriške Domovine. Mr. m Mrs. Math Zupančič sta postala stari ata in stara mama. Naše čestitke starim in mladim. Na obisk v Washington— Mre. Frances Ekhart iz 1029 E. 77. St. in. sinček Ronald gresta za par dni na obisk k hčeri ozir. Sestri v Washington, D. C. Hčerka Mary Mislaj je zaposlena v državnem uradu v Washington u. Lepo priznanje— Michael Telich, zastopnik Sun Life zavarovalne družbe, je bil med onimi redkimi, ki so bili priznani od Zveze zavarovalnih družb v Ameriki kot najbolje kvalificirani zastopniki v splošni zavarovalnini v poelugi za publiko. Važen sestanek SŽZ— V petek popoldne ob dveh bo sestanek vseh odbornic in čla-nifc Slovenske ženske zveze, ki se zanimajo za skupni piknik, ki se ima vršiti v avgustu na Recher Ave. Sestanek sklicuje glavna predsednica Albina Novak in bo na vrtu Društvenega doma na Recher Ave. Prostori so sedaj nekoliko razkopani, zaradi zidave novega doma, toda vrt je prost in veselica bi se lahko vršila v manjšem obsegu. Udeležite ee sestanka, da se odloči kakor bo žetela večina. r hmm AMERIŠKA POUOVIIMA £J3H!D3l 1 »ItUl (JAMES DEBEVEC. Edit«) 6117 St. CUir A»e. HEndenon 0626 CtoieUnd S, Ohio Published dally exxoept Saturday«, Sunday! and Holiday!_, / && JULV ni I 2 3456789 K) ii n 13 >4 *5 16 1718 19 20 21 22 23 ^352627282936 NAROČNINA Za Zed. države ¥8.60 na leto; za pol leta $6.00; ca četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto, Za pol leta $6.00, za 8 mesece $3.60. SUBSCRIPTION RATES United States $8.60 per year; $5.00 for 6 months; $8.00 for 8 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $8.50 for 8 months. ki je bio v Argentini. Kak se kjer vas tako potrebujejo, so vas ku bodo proste vožnje po raznih Entered as seconcLclaas matter January 6th 1908, at the Port Office rt Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879.___________________________ , No. 147 Thurs., July 28, 1949 P. BERNARD AMBROŽIČ OFM: “Kdor ni z menoj.. Pod gornjim naslovom prinaša newyorški škofijski tednik naslednji članek, ki bo tudi slovenskim katoličanom v dober pouk: Blizu dva tisoč let je tega, ko je izjavil Jezus, tesar, pred vsem svetom: “Kdor ni z menoj, je proti meni!” Ta izjava je tako jasna, tako preprosta, tako močna, da je tudi najbolj preprosfi nasledovalci Kristusovi ne morejo napak razumeti. Ali si z menoj in mojo Cerkvijo, ki sem jo ustanovil, izpopolnil in ji dal oblast učiti mojo Resnico in moj nauk v mojem imenu do konca sveta — ali si pa proti meni! Lahko se skušaš izmikati. Lahko podtikaš besedam drugačen pomen. Lahko prikrivaš vso resnico med tem ko moji in tvoji sovražniki zanašajo med ljudi zmešnjavo in skušajo razdvojevati svet — toda vse to ti nič ne pomaga. Zmerom ostane res: Ali si z menoj ali pa zoper mene! Spomni se, da je nekoč Jezus dejal, da bodo prihajali med nas volkovi v ovčjih oblačilih. Spomni se tudi tega, da je naprej povedal: Izmed vas samih bodo vstali krivi prero- Občina Beltinci V občino Beltinci spadajo sledeče vasi: Beltinci, Bratonci, Dokležovje, Gančani, Ižakovci, Lipovci. Skupno prebiva v vseh teh krajih nad 6,700 ljudi v skoro 1,000 hišah. Občina se razprostira ob obeh straneh velike ceste med Dolnjo Lendavo in Soboto, vendar nekoliko bliže Soboti. Skozi to občino (Dokležovje in Bratonci pelje železnica Ljutomer - Soboto, zgrajena po prvi svetovni vojski. Svet je ravnina. Največ je polja pa tudi sadovnjaki in nekaj gozda. Beltinci. Beltinci imajo 1,500 prebivalcev in 230 hišnih številk. Lepa in velika naselbina leži na obeh bregovih potoka črnec. Prebivalci so bili organizirani v celi vrsti prosvetnih, gospodarskih in dobrodelnih organizacijah. Bavijo se največ s poljedelstvom. V kraju je paromlin, parna žaga in elektrarna, ki daje električni tok celi občini. Trgovine in gostilne s prenočišči. — Beltinci so se smatrali že dolga desetletja za narodnostno najbolj zaveden in kulturno najmočnejši kraj ■ Prekmurju. Tu je bil za učitelja znani slovenski.vzgojitelj in ri«otufn(ir Jan« Murkovič, rpdom iz Male Nedelje v Slo- glasbenik Janez venskih Goricah.^ Beltincih'je bil za župnika prekmurski pisatelj Štefan Kuhar, ki ao ga Madjari imenovali-“brod;čez Muro,” ker je s svojim delovanjem budil slovensko zavest in medsebbjnd bratstvo z ostalimi Slovenci. V Beltincih je bil rojen Košič Jožef (1788 - 1867 , prosvetni, in cerkveni književnik y prekmurskem slovenskem narečju ter župnik Ivan Baša (umrl v Bogojini 1931-, soustanovitelj “Kalendarja N. S. Je-zušovoga.” — Beltince krasi lepa graščina iz srednjega veka, Grad s krasnimi parki in vrtnarijo je bil do druge svetovne vojske last grofa Zichy-ja. Grofovsko posestvo je pa bilo leta 1934 razdeljeno med kmete. Na kraju graščine je bilo že v prastari dobi naselje. Vas je veliko trpela za časa turških napadov. Leta 1708 so Beltince zavzeli Kruci. Kruci so veleposestvo popolnoma izropali, ker so se hoteli maščevati nad tedanjim lastnikom generalom Ebergenjijem, ki se je boril proti njim. Za časa madjarske revolucije (1848) je takratni lastnik grada Gyika Jeno organiziral proti banu Jelačiču “domačo narodno stražo,” toda ti stražarji se potem niso hoteli bojevati proti Jelačiču. — Prva šola je bila v Beltincih leta 1865. Razširili so jo leta 1880. — Beltinska župna cerkev sv. Ladislava je bila pozidana 1742. Sedanjo baročno obliko je dobila po prezidavi leta 1900, ko so cerkvi prizidali ■ t enpliali no kriva nnta celn izvoliene' obliko 3e dobila P° Prezldavl leta 19UU’ K0 80 cerRV1 P11?1, kl’ k|n se jePzgodilo v naših dneh,, da so volkovi grabili po grobno kapelo grofovske družine^Zichy. p^° ered, Kristusovi Sirom svetu. Krivi prerok, so se dvigu,!, je ravno zgodilo, poročilo ne pove, liki tetko pišejo, ka je bio IS krat ameknjtni. — Naj v miri počiva. Sestri iskreno ložaljč I ST A tli K It A J Podržavljen je gospodarstva i kmetij ids tudi v lendarskom okraji vsakši den bliže k tisto-mi cilji, kda de vsa zemlja podržavljena i de opet beroško, kak je pred več kak 100 leti bilo. V lendarskom okraji so z zadrugov naj-prle začnoli v Pince koloniji. Tam so bili naseljeni nekdanji primorski begunci, ka so s Ta-ljanskoga pribežali. Tam se e razvila ves z mnogimi dobrimi gospodarstvi. Vmes je bilo ves čas precej komuntstič-nij ljudij. Tista ves je zdaj vsa podržavljena. Nihče nema več nikaj svojega. Po dru-gij vesnicaj so zadnje čase jako začnoli agiterati za zadruge (to e zaa ‘ držkvno gospodarstvo) . V čerensovei je šlo najprle v zadrugo 9 gospoda-rov. Kesneje so prišli ešče štirje. V celem leftdarskem okraji so ustavljali zadruge i do-zdaj se je vpisalo v nje vsega 298 družin. Na Dolnjoj Bistrici na vriliko 25 družin, v Bo- preganjali in zapodili. Tukaji smo vas pa z veseljem sprejeli, ker smo prepričani, da nam starim slovenskim Amerlkaneem ne boste v sramoto. Veseli smo tudi zato, ker vemo, da boste dobri društveni člani, dobri podporniki cerkve in pozneje tudi dobri državljani. Vse to nam daje zavest, da smo prav stori-prebivalstvo ko smo vam omogočili dostop med nas. V prvi vrsti bi vam vsem priporočal, da pristopite v naša podporna društva in po mojem mnenju so najboljša ona spadajoča v KSKJ In SDZ. In v resnici želim, da bi vsi novodošli Slovenci in Slovenke postali člani teh društev. In seveda, ko enkrat postanete član, potem pa tudi redno zahajajte na mesečne seje, kjer se boste sestali s svojimi društvenimi brati' in sestrami iif boste*tako tudi lažje pozabili domotožje. In če prilika nanese, da vas članstvo na gl. letni seji hoče izvoliti v kak društveni urad, se tega nikar ne branite. ‘Saj; veste,, da' mi starejši tukaj smo že naveličani in mnogi naši mlajši se pa za to ne zanimajo dovolj in tako mislim, da se brez skrbi opirajo tudi naša slovenska društva na vašo HTSSu' “v".2.'; »«*- (prekmurski Slovenci, ki prebivajo ob reki Rabi na Mad žarskem) so madjarski komunisti začnoli močno agitacijo proti titovskim komunistom Jugoslaviji. Madžarski komunisti se bojijo, ka bi tisti Slovenci držali z jugoslovanskimi i so jim zagrozili, ka je odselijo od meje. Novi priseljenci bodite pozdravljeni! so pripovedovali Kristusovim učencem: Nič ni res, krščanstvo in komunizem ne mogla delati z roko v roki! Verni ljudje po raznih krajih sveta so postali zmešani radi ustanovitve "Katoliške Akcije” pod komunistično komando. Iz teh in podobnih razlogov je nastala nujna potreba, da je Pastir Kristusove črede izrekel jasno in odločno besedo. In jo je izrekel in dal med svet s pogumom in odločnostjo, ki se da primerjati pogumu njegovega davnega predhodnika Hildebranda (papeža Gregorja VII). Izšla je torej naredba, ki odloča takojšnje izobčenje iz Cerkve vseh, ki se vpišejo v komunistično stranko ali pa so ji samo naklonjeni. Izobčenje vseb tistih, ki izdajajo, čita-jo ali širijo komunistično literaturo v kakoršnikoli obliki. Takojšnje izobčenje vseh tistih, ki kakorkoli zagovarjajo komunistični nauk in njega izvedbo. Tako je božja Cerkev enkrat za vselej izrekla in ugotovila svoje stališče do komunizma. S tem je izvila iz rok vsako možnost za izgovore vsem moraličnim strahopetcem, ki so se doslej še nekako izvijali in si domišljali, da so lahko dobri katoličani, pa obenem podporniki komunizma, morda celo včlanjeni komunisti. To so bili tisti Kvizlingi in kolaboratorji, ki so pomagali brezbožnemu materijalizmu, da se je prikopal do vlad in zasužnjil milijone človeških bitij. Zdaj se ti ljudje ne morejo več izgovarjati, da niso vedeli, kam to vodi. Nič več ne morejo trditi, da so to delali v dobri veri. Cerkev je na ves glas ponovila besede svojega Ustanovitelja: Kdor ni z menoj, je proti meni! S svojo izjavo je pritisnila na čelo teh ljudi pečat, kakoršen jim gre — odpadniki! Če bi časi ne bili tako resni, bi si človek privoščil malo šale nad smešnostjo komunistov v teh dneh. Papežev dekret jih je zalotil nepripravljene. Zdaj so vsi divji. In zdaj kričijo, da so oni tisti, ne pa papež, ki bodo svetu povedali, kdo sme ati kdo nesme pripadati sveti rimski katoliški in apostolski Cerkvi! To je tako smešno in nesmiselno, kakor če bo kdo rekel: Rim naj odloči, ne pa Kremelj, kdo sme biti član komunistične partije. .. Neposredno po razglasu papeževe besede o izobčenju so komunisti zagnali krik, da je Cerkev orodje v rokah za-padnih imperialistov. Trdijo, da je ta papežev korak le košček politične strategije, in tako dalje. Toda Cerkev in kato-Iičanstvo je takih obdolžitev že davno vajena. Popolnoma nič novega ni v tem najnovejšem blatenju Cerkve in papeža. V dneh cesarja Dioklecijana se je reklo, da so kristjani “sovražniki cesarstva,” ker niso hoteli zažigati kadila pred podobo cesarja-boga. Danes jih imenujejo “sovražnike ljudstva,” ker nočejo zažigati kadila pred državo, ki naj bila njihov bo! Kakor sam Lucifer, oče laži, tako tudi današnji komunistični agentje nimajo nič novega v vreči, iz katere vlačijo na dan svoje trike. Ko je rimska Stolica objavila svojo najnovejšo izjavo, je zaprla usta tistim katoliškim “učenjakom,” ki so hoteli po profesorsko ugibati o vrednosti li nevrednosti komunizma. Tudi najbolj prebrisan akademičar zdaj ne more več najti kaj dobrega v komunizmu, zraven pa ostati katoličan Odslej je komunizem stvar življenja, ne več stvar teoretičnih razprav. Na kratko: Nič več ne sme prejemati zakramen tov človek, ki je kakorkoli spojen s komunistično stranko ali jo magari samo zagovarja. To velja na primer za tako-zvane progresivne kristjane. Zdaj je odločeno: Ali slediš Kristusu, ali greš za Karlom Marksom! 1742. Prej so spadali v Turnišče. Bratonci so vaas s 100 hišami in 650 prebivalci zahodno od Beltinec ob (»rogi Ljutomer - Sobota. _ . Beltince, Iz zfodovine Bratoncev je znano, da so vas popolnoma razdejali Turki in po turškem divjanju je prišla nad prebivalstvo nalezljiva bolezen, da je vas izumrla do zadnjega človeka. Pozneje so Bratonci spet pod Kruci mnogo trpeli. Zunaj vasi je znameniti spomenik “Božja misel” iz leta 1742. V bojih za Prekmurje leta 1919 je vas Bratonci posebno veliko prispevala. Tu je bil rojen in živel (1882 - 1916) zbiratelj prekmurskega narodopisnega blaga Štefan Kuhar (ne oni, omenjeni pod Beltinci). Leta 1932 so mu postavili po načrtih umetnika Plečnika nagrobni spomenik. Dokležovje ima 127 hiš in 800 ljudi. Poljedelstvo, čebelarstvo in ribolov (v Muri) redi dokležovsko prebivalstvo. Dokležovje vežeta preko reke Mure z Veržejem dva mostova: železniški in za ostali promet. Kraj ob Muri ima lepa sprehajališča in Sobočanci radi hodijo v Dokležovje na izlete in počitnice. Skozi vas je peljala že rimska cesta na kar spominjajo rimska grobišča. V as je trpela za časa turških napadov in pod Kruci. V prvi boljševiški dobi (Bela Kun na Madjarskem leta 1919) so pred dokležovsko kapelo svetega Štefana postavili vislice, da so strahovali narodno zavedno prebivalstvo. Že nekaj let imajo v Dokležovju svojega duhovnika. Kapela je bila prvotno posvečena sv. Janezu Krstniku. Sv. Štefana (ogrskega kralja) so postavili v oltar šele leta 1756. — V Dokležovju je bil rojen narodni borec Ivan Jerič (dekan v Turnišču, toda sedaj že tretje leto zaprt pod sedanjimi boljševiki). (Gančani, Ižakovci in Lipovci pridejo na vrsto prihodnjič.) Cleveland (Newburg), O. Ko smo 16. julija pričakovali na postaji novih priseljencev in ko Tam je postaja za 30 prigeli pjfihajati P<> stopnji-‘ ‘1"“’ cah navzgor, smo jih vsi kaj ra- bili mi v pomoč vam. da boste tudi vi pomagali pri naših društvih, da se čimdlje še obdrže in da se življenje slovenstva podalj ša vsaj še za sto let v Ameriki. Pa še nekaj bi vam rad položil na srce in sicer, da kadar boste kaj kupovali, poslužujte se v prvi vrsti naših slovenskih trgovcev. Saj so skoro v vsaki večji slovenski naselbini tudi slovenske trgovine. Mnogi naši slovenski trgovci so mnogo žrtvovali za Ligo, katera je potem vam pomagala, da ste sedaj tukaj. Slovenski trgovec vas ne bo izrabljal, postregel vam bo bolje kot vsak tujec in saj CLEVELAND Ca« obiskov i potovanja je nastopo v toj vročini. Mr. i Mrs. Joe Francis i Mrs. Sabina so bili z Mrs. Magdico Žižek preminoči petek, soboto i nedelo na potovanji skoz Penn-sylvanijo (Central City i Johnstown-. Imeli so jako prijeten zlet. — V Kanadi so Mr. M. Horvath (Brežnjek) z druži-nov i z Mr. i Mrs. Arko. Piknika hrvatske fare sv. Pavla so se tudi prekmurski Slovenci vdeležili v lepom števili. Vsakši je neseo sebov skrito željo, če bi pri žrebanji dobo automobil. Pa je sreča bila milo nekomi drugomi. CHICAGO Žalostno ve*t je dobila s sta-roga kraja Mrs. Verona Pintarič. Sporočili so, ka so ni-gri bujli njenoga brata Tunča, S svojo izjavo o izobčenju je Sveta Stolica postavila svoje vernike na tehtnico. Dve poti sta — tretjini! Nobenega dvoma ni, da se bodo sedaj ne le katoličani, ampak tudi mnogi milijoni drugih kristjanov znova oborožili za kre- .... pak odpor proti komunizmu. Verjetno je, da stojimo v teh '°- NoJa’ Pa sa^Jimdatna^' dneh pred množičnim odpadon), ki ga bo izsilil od ljudi rdeči bog: DRŽAVA! Izsilil bo ta odpad od njih s tem, da jim bo izmaličil telo in ubil voljo s strahotnimi mukami. Zato je tudi verjetno, da živimo v časih silnih mučencev in krščanska kri utegne teči kot ni tekla stoletja. Toda prav tem je morda ves skrivnostni odgovor na tisočera vprašanja današnjih dni. Verjetno je, da se bo propali svet znova prerodil v maternem telesu trpljenja. Še zmerom velja stari pregovor: Sanguis martyrum — kri mučencev je seme novih kristjanov! napravah in trgovci bodo oddali zastonj blaga v vrtdnosti $3,500. Prebivalci župnija SV. Lov-rehca in ohi z okolice Woodhill, pridite obakrat in se veselite. Kot predsednik Woodhill Business Men’s Ass’n vas osebno vabim na to prireditev. Veselilo me bo, če bodo naši ljudje dobili te vredne nagrade v blagu. Torej pridite 3. in 10. avgusta, na obe prireditvi. Kar je potrebno poprej je to, da greste k vašemu trgovcu in ga vprašate za te tikete. Ako bi jih pa slučajno ne imel, mu povejte, da jih idoibi pri Louis Su-pan, 7807 Union Ave. ali pri Louis Ferfolia, 9116 Union Ave. Ta dva jih bosta preskrbela za trgovce, toda ljudje jih morejo dobiti samo pri trgovcih. Ta naša trgovska organizacija ni jipva, saj obstoji že od 1. 1921. Ustanovljena je bila z namenom, da promovira boljše odnošaje med trgovci in odjemalci in dla, gleda za napredek svojega okraja ali naselja. Tak piknik je letna prireditev te organizacije in v zadnjih štirih letih sem bil jaz na čelu prireditev kot predsednik organizacije. Naši ljudje so se v veliki množini udeleževali teh prireditev. Organizacija se vedno trudi za izboljšanje te naselbine. Organizacija pazi, da se ne bo zgodila krivica župniji sv. Lovrenca, ako se izpelje program za izpeljavo ceste, ki je bil namenjen čez sredo te naselbine. Dali smo jim drug načrt, ki ne bi bil v škodo naselbini. Vzhodna 93. cesta bo spremenjena v bulevard in bo dogotov-ljena v prihodnjih par tednih. Od 93. ceste do mosta ali do 88. ceste bo Union Ave., vsa pretla-kovana in spremenjena v bulevard, To je samo par stvari, ki jih • je izposlovala ta organizacija. Ima jih še več na progr^ipu. Se- dovedno ogledovali. Skoro sem imel solzne oči. Vsi so bili nekam prepadeni; njih oči so plašno in boječe gledate krog sebe. Več pa sem jih slišal reči: Hvala Bogu, rešeni smo! — Tudi jaz sem popeljal dva v našo faro, to sta mož in žena, ki pravita: ‘Strašne reči smo doživeli ob začetku vojne, a še vse hujše pa je bilo ob koncu vojne. Domači, nekdanji prijatelji so nas lovili so me lovili in zasledovali, kamor sem šel. Res čudežno sem jim ušel ponoči in za menoj je srečno utekla še moja žena. Prav prisrčno se zahvaljujeva Bogu za rešitev od domačih nasprotnikov. če bi ne bila božja roka vmes, bi bil jaz že zdavnaj v groznih mukah izdihnil dušo. S težavo smo stopali po stopnji-cah misleč si, da smo nezaželje-ni tukaj. Ko smo pa videli tako vesel sprejem, je naša bojazen kmalu prešla. Da so naši ljudje tako prijazni in postrežni, tega si pa nismo mislili in ne pričakovali." Torej, tako mi je pravil rojak, ki je pravkar prišel v to deželo. Občudoval sem novodošle Slovence 17. julija na novi maši in sem si mislil: Nesrečna naša domovina, ki imaš tako kruto strašno vlado. Le zakaj ta neumna vlada pusti toliko najboljših ljudi odhajati v tujino; toliko mladih delavnih rok, ki bi bili doma tako potrebni za obnovo porušene domovine. Vlada bi jim morala dati še nagrado, da bi se vrnili in prijeli za primerno de- vrsti svoje, slovenske trgovce. Vsi pa vedite, da poznamo vaš položaj in da sočustvujemo vami in vam vsem želimo v novi domovini vso srečo, zadovoljnost in obilo božjega blagoslova. Kjer je zadovoljnost v tem, kar imamo, smo tudi srečni. Zadovoljnost bo vas in nas storila srečne. Bodite iskreno pozdravljeni v novi svobodni domovini Ameriki. Jacob Resnik. do vsem, ki se vrnejo in to v obliki prisilnega dela in še kaj hujšega. Vi, novodošli, se ravnate prav po besedah Jezusovih, ki je rekel svojim učencem: “Preganjali vas bodo in zasramovali, vse radi mojega imena. In kjer vas ne bodo marali, pustite jih in pojdite drugam.” Tako ate ito-rili tudi vi tam v stari domovini, Newburzani ste vabljeni V delu je kompleten in dober program za 28. letni piknik, ki ga priredi Woodhill Community Business Men’s Ass’n. Kot navadno bo organizacija priredila tudi letos predpikniško prireditev za vso okolico in sicer bo to na vznožju 102. ceste pri U-nion, to je pri bUlevardu, v sredo 3. avgusta ob 8. zvečer. Vse se vrši zunaj v prosti naravi. Prinesite s seboj male stolčke ali odeje, da jih boste položili po rebri in poslušali lep večerni program. Oddane bodo tudi lepe nagrade, zato glejte, da bodo vaše številke že v posodi, ki bo stala na odru. Ali veste, kako si boste nabavili tikete? Poslušajte! Pojdite k svojemu trgovcu v soseščini ter mu recite, naj vam da zastonj tikete za Woodhill Merchants Plenic. Vsak trgovec jih da Svojim odjemalcem zastonj. En teden pozneje, to je na JO. avgusta bodo pa trgovci te okolice zaprli svoje prostore za ves dan in šli z vami na piknik v Euclid Beach park. Vam ni treba drugega, kot da nesete s seboj lunč, transportacijo z bu-si preskrbi organizacija za vse zastonj prav do parka. Buai bodo odpeljali od vogala Union in 93. ceste ob 10:30 in potem vedno naprej do 12:30. V par- strani s svojo pomočjo. To vabilo vam pošilja eden, kateremu je naselbina pri srcu in ki vam želi napredka, obenem pa ob takih prireditvah, kot bosta na 3. in 10. avgusta, mnogo poštenega razvedrila. Ne pozabite in preskrbite si pri trgovcih tikete, nato pa se udeležite v velikem številu obeh prireditev, na 3. in 10. avgusta. Louis L. Ferfolia, predsednik Woodhill Community. V prisojo vsem onim, kl majo mislili Sledeči članek je objavil v nedeljo “The New York Times” na svoji uredniški strani kot prvi uvodnik. Mi smo ga prevedli in objavili, pa ne z namenom, da ustrežemo vernim ali nevernim, katoliškim ali nekatoliškim ali pa brezverskim ljudem. Prevedli smo ga samo v presojo vsem onim, ki znajo misliti, objektivno soditi ter delati lastne zaključke. Ta članek se glasi: Rimsko - katoliška cerkev in člani verskih udruženj, mednarodno organiziranih pod imenom Svetovni koncil cerkva — (The World Council of Churches), so v marsikaterem oziru v sporu, šizem (razkolništvo), ki je produciral prote3tantovstvo. je štiri stoletja star; oni, ki je ustvaril grško pravoslavno cerkev, je še starejši. Todh v vseh teh cerkvenih občinah je eno temeljno načelo in stališče na-pram onim, ki hočejo zanikati svobodo verstva. Razkol sedanje generacije je razkol med političnimi tirani, ki hočejo podvreči vero lastnim namenom, in vsemi onimi, neglede na to, dali so člani cerkvenih občin ali ne, ki odklanjajo to uzurpacijo. S tisočerih prižnic v Italiji in drugod bo razloženo tališče (Dalj« n« & MrtaL) i _ if r Družba MM sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Ustanovljena H. novembra liti Sedež: Joliet, 111. Nele gealo: “Vse m vero. dom In nerod; vd en enega, eden »a m." t Zedinjenih Marah Severne Amerika Inkam, v U Ule* 11 mala lili GLAVNI OOBOBl rgSSirSKft^^Sft-r** 3. iwlprerfsertnH.- ANN JERISHA, 668 No. Broodway St., Joliet, I1L SSS-HLr JOSEPH JERMAN. 30 W. Jackson St, Joliet. Illinois POROTNI ODBORI JOSEPH PAVLAKOVICH. 31 Wlnchell St, SharpeDurg. PI MART KOVAIČ. 3456 So. Avers Ave., Ohloago, Illinois PRANK LESS, 120« Chestnut St, Ottawa, HI. Predsednik AtletlCnega odseka: JOSEPH L. DRAŠLER. No. Chicago, 111. URADNO GLASILO: AMERIŠKA DOMOVINA. 6117 St. Clair Ave, Cleveland 3, (»10 Do 1 lan. 1949 le DSD Izplačala svojim Slanom In članicam to njih dedičem raznih posmrtnin, poškodbin, bolnliklh podpor ter drugih Izplačil denarne vrednosti do četrt milllona dolarjev. lek pa od rojstva do 19. leta. vHa. Poleg smrtntoe izplačuje DSD svojim članom(lcam) tudi botoliko podporo Iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije to poikodntoe. Mesečna plačila (asesments) so urejena po American Experience tabeli. DSD le nad 100% adventna, kar potrjujejo izvedenci (actuars). Uradni Jezik Je slovenski to angleški. ■rado) Rojakom to rojakinjam se DSD priporoča, da pristopijo v njeno Za vsa morebitna pojasnila to navodila se obrnite Pismeno ali ...Wnn na gL tajnika: FRANK J. WEDIC. 301 Ume St, Joliet. IR Issued Evuj Thursday for tha Jugoslavs in Wisconsin • Tedenska priloga n Slovanoa v THE WISCONSIN YUGOSLAV. OBSERVER - AFFILIATED WITB THE “AMERICAN HOME” DAILY All Communications to OBZOR PUBLISHING COMPANY TeL Mitchell 5-4373 LOKALNE VESH nemogoč; ako kaka kronična bo- "J* zakramentov. Večina pro- Važno za zaposlene matere z majhnimi otroci S 1. septembrom bo v Milwaukee na južni strani mesta otvor-jena nova centrala za oskrbo najdžorBtva potrebnih otrok, katerih matere so všled razmer prisiljene iskati si zaslužka ali drugačne ne morejo posvečati polno skrb svojim mladoletnim otrokom. “Child Care Center,” kakor se ustanova imenuje in je del akitivnosti okrajne “Community Chest” organizacije, bo druga izmed dveh central v Milwaukee ter se bo nahajala na 1817 W. Lincoln Avenue (v poslopju dekliške šole). Njen delokrog bo razširjen izključno na južno stran mesta, dočim ostane prva (na N. Cans Ctreet) rezer- non-ledger assets Gross interest, accrued, $31.87 on Mortgages......$ Gross interest, accrued, $635.02 on Bonds not in default.........................rr:~...... Gross interest due and accrued on other Assets ... The Holy Famil H ?- ! ! ■ Ann1 Of II. S. A. virana za severno stran mesta. Ker je ustanova, kakor rečeno, del “Community Chest" dobrodelne organizacije, ni za to postrežbo določena nobena fiksna pristojbina, pač pa plačujejto matere ozijroma starši zanjo po svoji zmožnosti in Višini zaslužka. V nekaterih slučajih je to par dolarjev na teden, v drugih mnogo manj. Razliko pokrije potem “Community Chest” iz fonda, v katerega prispevamo vsi vsako leto. — V oskrbo se sprejemajo samo otroci v starosti 2 — 5 let. Pogoji za sprejem so sledeči; ako je mati zaposlena čez dan za zaslužek; ako družina živi v neprimernih ali prenatrpanih prostorih ter je zato otrokov normalni razvoj 31.67 635.02 52.50 719.19 Payments Stually collectedby Subordinate Lodges not yet 2 )95 63 aH&aL£ FSMrerind^pii.s:::::::::::::: moo Gross Assets „.$ 156,317.18 DEDUCT ASSETS NOT ADMITED Book Value of Bonds over Ammortlzed value .....6.043.K Book value of Stocks over Market value ............ 1,337-SU Furniture, fixtures and supplies ...............'Du-Vu Other assets not admitted, viz: 0700no Mortgages past due and unqualified ............ 2,700.1)0 BoncU unqualified, Amortized value, Special Assessment ...........—--5............ 1,W Excess of Amortized Values over 2% 0! Admitted Assets $2,836.00) on Ind.v.dual Bond Issues owned ............................ 1'S| lezen v družini ovira mater pri oskrbi in nadzorovanju otroka; ako otrok kaže nebrzdan značaj ter mu je zato potrebno izvež-bano nadzorstvo učiteljev in socialnih delavcev. Upoštevali in sprejeli se bodo le najnujnejši izmed tu navedenih slučajev. Sprejeti otroci dobe v centru popolno oskrbo, vključno obilno, njim primerno hrano, pod nadzorstvom izvežbanih otroških nadzornic in učiteljic, kakor tudi zdravniško nadzorstvo. Za razvedrilo imajo skupna igrišča primernimi igrami jia prostem ih v prostorni nbtranji igralnici ter dobe pouk v lepih navadah in začetno podlago za na-daljni razvoj svojih posebnih testantovskih cerkva pa prepušča to zadevo bolj presoji posameznika. V principu pa morejo vse cerkve, katoliške, protes-tantovske. židovske ali kakršne koli že, pričakovati od svojih vernikov sprejem gotovih moralnih načel. Ta načela pa zanikujejo- vladam ali kakršnim koli drugim silam pravico do narekovanja vesti (posamezniku). One zavračajo komunistično doktrino materializma. One zavračajo hinavsko politiko, s katero komunistični tirani napadajo religijo in sicer ne kot tako', temneč kot “reakcionarno” ustanovo. V hefoehi Ivobodni deželi ni nihče siljen in prisiljen, da bi moral biti član katoliške ali katere koli cerkve. Kar cer- talentov in zanimanj. Odmerjen jim je tudi potreben popol- kve delai° in moraJ° delati- -le- danski počitek. Otroci se bodo sprejemali v oskrbo vsak dan od 7:15 ure zjutraj naprej ter bodo lahko ostali tam do 6. zvečer, dokler mati ali oče ne prideta zopet ponje. Matere ali starši, ki bi želeli oddati svojega otroka v to oskrbo, naj se zgla3e v glavnem uradu na 1726 N. 10th St., ali pokličejo za “appointment” COncord 4—4560. ----------------o——— munistov neodpustljiv greh. Komunizem si celo v centru svoje moči prizadeva utajiti in zakriti to razgaljeno resnico situacije. Zato obtožuje katoličane v češkoslovaški, da kujejo naklepe “Izdaje” in "sabotaže.” Komunizem je voljan, tolerirati cerkve, toda s pridržkom, da postanejo njihovi duhovniki in pastorji njegovi lakaji in sluge. Komunizem je voljan, trpeti religijo, toda s pridržkom, da v slučaju spora, se mora dati prednost Marksovemu in Leninovemu evangeliju pred Pridigo »a gori. Toda iiihče v svobod- nem svetu ne bo več prevaran, zakaj dejstva govore sama zase dovolj glasno. da postavijo gotove moralne standarde svojemu članstvu. Toda podlaga teh standardov je povsod koncept človeških vrednot, ki jih sprejemajo in priznavajo vsa svobodna ljudstva. V tej veliki kontroverzi so prizadeti Člani vseh sekt, — krščanskih kakor nekrščanskih. Vključeni so tudi oni, ki ne izpovedujejo nobene veroizpovedi. Komunističen napad ni napad na izrecno eno ali drugo teh veroizpovedi in verskih skupin. V Bolgariji more biti usmerjen Tune ill... the AHERKAN-JUGOSLAV (SLOVENIAN) V PRESOJO VSEM ONIM, KI ZNAJO MISLITI (Nadaljevanje d g, strani) katoliške cerkve. Prav tako bo- proti pravoslavni cerkvi, v Es- RADIO- HOUR do raz protestantovskih prižnic toniji proti luterancem, dočim obravnavali stališče, ki ga je v Češkoslovaški tem vprašanju zavzel Svetovni glavne žrtve katoličani. Resni- OF MILWAUKEE A Program o/ Claetieal and Folk Mueie of, Slovenia • Every Sunday Morning 11:00 to Wli YT 12:00 o. a*. N00H 1430 Kilocycles English and Slovana —-------družba sv. uKuziwt se'-■ T Home Office: 301 Lime St., Joliet, Illinois Annual Statement for the Year Ended Dec. 31,1948 to the DEPARTMENT OF INSURANCE of the State of Illinois Total Admitted Assets Number' Amount BwfhCwtiftaUg in Force Dec. 31 ^ 19,050.00 25,860.28 koncil cerkva. Ni dvoma, da se bodo pokaza- bf previous year .................. efit Certificates written during Number Amount 1,175 $542,150.00 32 18,350.00 Totals Deduct terminated, desreased, i transferred during the year 1,362 $845,500.00 65 29,300.00 $560,500.00 na to zadevo s katoliškega ali protestantovskega stališča. Katoliška cerkev zahteva v gotovih stvareh pokorščino od onih, ki 26,550.00 žele biti upravičeni do prejema- božjega očetovstva je v očeh ko- Balance from Total benefit certificates in force Dec. 31 of current year ............ Benefit Certificates terminated by Previous Year ........................................* ^ „ $616,200.00 4,000.00 25,300.00 Payments on Premiums received from members ...........................■$ 21,848.66 [ Total payments received ,..$ lapse reported during the year EXHIBIT of death claims Total claims Number Amount 1,147 $533,950.00 8 3,000.00 52 23,550.00 21,848.66 21350 I Claims unpaid Dec. 31 of previous g $ 1,313.00 Illinois claims Number Amount Other payments by members, viz.: Convention Fund Total received from members ................................$ 22,002.161 Claims reported during the year Totals Gross interest on mortgage loans ..............................•• Gross interest on bonds $2,992.07 less $58.36 accrued interest i imma ........................ on bonds acquired during the year................................ aS nn I Claims pai dduring the year Gross dividends on stocks koodoo 5 $ 8 1,063.00 3,000.00 16 11 Gross interest on deposits In trust companies and banks Other income from investments: State of 111. Auditor on C.K.L.D. 350.00 ij2’5? Balance ................... 3141 Claims rejected during the year . 5.313.00 4.250.00 13 8 4,063.00 3,000.00 1,063.00 1,063.00 Total income from investments ............................$ Claims unpaid Dec. 31 of current ------------------------------------- 20001 year .............................-...-............... Gross profit on sale or maturity of ledger assets, viz: Bonds TOTAL INCOME .........................................* 25,865/78 Amounts carried forward 1,003.00 1,063.00 ....$ 172,966.731 EXHIBIT OF PEBMANENTDISABIUTY Number Reserve Number Reserve Claims unpaid Dec. 31 of previous Death Claims^.™^™..........................■* i’555‘221 Claims reported during the year . 0 28 0 2,300.00 0 23 1,825.00 ueain varnima .................-..................................... o annnn Permanent Disability claims: Income Payments ....................... 2.3UU.UU Sickness and accident claims ......„................................ 5,o».ouj Totals . 28 2,300.00 1,825.00 Tntal benefits paid .................................■$ 12,175.501 Total claims released ....*.. 38 Total benefits p id .... -----——IClaims unpaid Dec. 31 of current Net benefits paid ..................-................■* 'Hm« year ............................... . Surrender values ............•........................... > 28 Refunds to members: Paid in cash................-........ Total ............................-....... 2,300.00 0 23 0 1,825.00 2,300.00 1,825.00 Total Benefits and payments made to members ..............$ 13SHi Commissions and fees on payments by members Medical examiners fees 256.66 51.00 EXHIBIT OF SICK AND ACCIDENT CLAIMS Salaries and all other compensations of officers, trustees „ 1flnnn| Claims unpaid Dec. 31 of previous u s and committees ............——*........-................ ... ’ 1 * year .............“............... Traveling and other expenses of officers, trustees and committees I Claims reported during the year Taxes, licenses and fees: Insurance Department . Rent Advertising, printing and stationery . Postage, express, telegraph and telephone .................... Lodge Supplies .......-...........-........................... Expense of*Supreme Lodge meeting.(Convention) ................. ' ’'SBioO 124.06 6,00 __________________ , 120.001 Claims paid during the year 218.15 claims rejected during the yesr 95.60 12 46 Claims unpaid Dec. 31 of current 07 on 1 year, estimated liability 797.60 Number Amount Number Amount ... 14 $ 305.50 14 $ 305.50 ... 206 5,825.50 179 4,627.75 ... 220 5,931.00 193 4,933.25 ... 206 5,625.00 179 4,627.75 0 0 0 0 .... 14 305.50 14 305.50 Other legal expenses: Bonding of officers Bureau and association dues and assessments All other disbursements: Actuary Service .......................... General Office 12.00 NONE Investment expense .......■■............................ CroaTloss on*sale-or maturity"^ iedger M«tsj vir^ Bh®3* • TOTAL DISBURSEMENTS EXHIBIT OF OLD AGEUjD OTHER CLAIMS^^ Number Amount Number Amount 450.00' 8.81 14.40 146.001 STATE OF ILLINOIS ) C°UFrIi*'TusTek^Pres’ldent, Frank J. Wedic, Secretary, Joseph Klepec, Tress-20,314.37 urer of the Holy Family Society of U. S. A. being 4u'y 5W“r.n’'ach. '“Z. 'self deposes and says that tar M toe "esenbed of «* J*oU Balance 128(855.21 LEDGER ASSETS Book value of Bonds $119,242.71, Stocks .. ^P?i,Snim,e^tC!m.-‘”'““-..—41WW.H Deposits in trust companies and banks on interest -----............. 152,652.36 Association, and that on the thirty-first day of .Dumber last all_ tie above described assets were the absolute property of the »md/msociali^ fr« and clear from any Hens or claims thereon, except as above startd. and that the foregoing statement, with the schedules and explanations herein contained, annexed or referred to, are a full and correct exhibit of all th» assets, lia-1 billtieS, income and disbursements, and_»^jhe^ond,«^and^.ftoirs( Hon, kno 3^00.00- 23(997.15 Total Lodger Assets .4 152,652,36 and belief, respectively. FRANK TUSHEK, President, FRANK J. WEDIC, Secretary, JOSEPH KLEPEC, Treseurer. prištevajo katoličanom in ki religije golega nasilja in žalitve človekovega dostojanstva. Vsak, kdor zavrača to onečaščujočo “vero,” je podvržen kazni. Pro-glašanje bratstva med ljudmi in DTDDT.E*0 OtTAP JPrAbl? SOQ IXTacf BNaHmial Ave,—'hE?OR ?9783. DR. FRANT2 E. C., Dehtlst, 52« W. National Ave.—Tel. OR 2-1870. l PERKO OARAGE ft SERVIC* STATION, 428 S.. 6 St., tel.: BR 2-3660 Mj&iis' C^.iA-gtalM,« teliphonetsirvici and BR 2-0119,—Sinclair Caiolina and Oils. FAY DRUG CO., Pharmacy, 738 So. 5th St., tel.: OR 2-2156. GLOJEK F. A., Attorney, 6227 West Greenfield Ave., tel SPrlng 4-3414; Res.: 5400 W. Hayes Ave., tel.: MI-5-1728. HOTZ ft MOHAUPT FURNITURE COMPANY Furniture — Ran — Upholstery Ask Us About Our Liberal Terma -Phone: Mitchell hone: Mitchell 5-3110— SM W«t National Arenas If you are on a party line, you can Help yourself to better telephone service simply by being a good party, line neighbor: PHONE: Mitchell 5-4379 H. C. FISCHER ft SONS Wholesale ft Retail Dealers to FRESH AND 8MOKŽD FISH 1426-1489 8«. Second Street SANITARY SODA WATER CO. 1430 So. 80th St., tel.: GRwnfield 6-3620. • Space your cell* indeed of irullng a tori« of thorn. ( • if your party lino neighbor adts you far the line to mako an emergency ceil, it i thoughtful to hang up ... and cal hack later. 4 11 SPUR Bottling Co.. (Soda and Soring Water), 232 W. Bruce St.; tel. MA 8-1152. , .m| KOCH RUDOLPH R., Jeweler, 1116 W. National Ave., tel.: MI 5-6653. •Whan the children use the telephone, trii them to be eonriderato, too. •Urtan when you pick up the receiver. H the line U in ue, replace the receiver and cat later. CITY LIQUOR DISTR, (Frank Ko-she. Prop.). 1239 So. 51st St. — Tel: MI 5-2660. (Fine Vllls Wines.) Party line telephone aervice ia food »»tv-ice when everyone co-operates. WISCONSIN TILIFMONS COMPANY Woridag olwoya to aam Wlacaael. Uttar GOOD HOPE CEMETERY l S. 43rd and W. Cold Spring Rd. Milwaukee, WIs. Za cene grobiičem to vse druge informacije pokličite: Mitchell 5-8478 Avtobusna postrežbi vsako sredo ta nedeljo popoldne od Pllgri * Rest pokopaUKa . e . » s ■ ■ i oieta POLOM POSLOVENIL VLAD, LEVSTIK 4 .iiiiiiiiiiuiimiiiiiiiuiiii !iii]iniiiiiniji:iuii!iiiijiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiii[iiiiiiiiiiiiiDiiiiiuiuiitv Toda ura je bila deset; Gau-jneredkokdaj. Maruice in Jean de se je dvignil iz črnih tal, j sta bila zlezla pod šator, kjer kamor je bil izginil, ter je prvi|so se že tiščali Loubet, Chou-zatrobil signal za ugašenje og-jteau, Pache in Lapoulle, glavo njev. Drugi rogovi so odgovo-ina telečnjaku. Prostora je bi-rili in utihnili polagoma v za- lo za šest mcž, ako so skrčili mirajoči. fanfari, kakor že otr-poge. Loubet je naprej ovese-pli od spanja. In Weiss, ki se je lil vse tovariše navzlic njiho-bil tako dolgo zamudil, je iskre-vemu gladu s tem, da je pre-no objel Marurica: “Dobro na- pričal Laipoulleja, da bodo dru-do in čil pogum!” Dejal je, da gi dlan Alilikluretšnojtodapre- temne, ravne sence straž so se prikazale v tem nenadnem ognju. Ali je bil to sovražnik, ki so ga poveljniki napovedali že drugi dan in ki ga je prišla \vojska iskat iz Belforta v Muh. Ihausen? Nato je plamen | ugasnil med širokim iskren jem; bila je samo gromada iz svežega dračja, prej toliko časa trpinčena od Laoulleja: tlela je dolge ure, a izdaj se je razplamenela kakor slama. Jean, prestrašen od tega sijajnega bleska, je planil iz ša^ tora; toliko da ni trčil v Mam rica, ki se je opiral na komolec in gledal. Že se je bila vrnila noč, Še temnejša nego poprej; moža pa sta ostala zleknjena na goli zemlji, par bo poljubil Henrijeto v bratovem imenu, in da pojde pozdravit strica Fcucharda. Nazadnje, ko je vendarle že odhajal, se je razširila vest, polna mrzličnega nemira. Bila je o sijajni zmagi, ki jo je ilzvojeval marša; Mac-Mahon: pruski prestolonaslednik ujet s petindvajset tisoč možmi armade, sovražna vojska pa vržena nazaj ; uničena, je pustila topove in bagažo v naših rokah! “Aaha!” Samo to je kriknil Roehas s svojim gromovitim glasom. Nato je pritekel za Weissom, ki je ves srečen hitel domov iproti Muhlhausenu. "Z brcami v rit, gospod, z brcami v rit, tja do Berlina!” Četrt ure nato je javila druga brzojavka, da je morala armada pustiti Worth in da se umika. lAlh, kakšna noč! Rochas, razbit od zaspanosti, se je bil zavil v svoj plašč in je spal na zemlji, ne iščoč zavetišča; tako se mu je dogajalo Give cheer to the sick.** send CENTA slovenska cvetličarna CVETLICE ZA VSE PRILIKE STANLEY in JULIE CENTA, lastnika 1551 Hayden Ave. Phone: GL 687S Res.: GL 1539 “Moj Bog!’ je jeknil. | Barvanje in papiranje! Nf se spomnil ničesar druge-1 Kdor ima v newburški nasel-ga; Jean pa, ki mu je bilo srce bini kaj za barvat ali papirat, oledenelo, je zamrmral: “Ah, prokleta reči” . . Ta gospod, vai sorodnik, je imel vendarle prav, ko je rekel, da so močnejši od nas.” Maurice, ves iz sebe, bi ga bil zadavil. Prusi močnejši od Francozov! Njegov ponos je krvave; od teh besed. Toda kmet je dodal mirno in svojeglavo: naj pokliče zanesljivega delavca, VU 3-1561 -(147) IEL0 DOBIJO drug od drugega. V dnu teme, njima .nasproti, ni bilo več ničesar razen okna pristave, ki je sijala še vedno, in razen tiste izgubljene sveče, ki se je zdela, da straži mrtveca. Koliko je utegnilo biti na uri? Dve, morda tri. Generalni štab tam doli gotovo ni bil ‘legel k počitku. Slišal se je širokousti glas generala Bourgain- Desfeuillesa, ljutega od te prečute noči, ki jo je mogel prečuti le s pomočjo grogov in smodk. Novi telegrami so prihajali, stvari so šle po vsej priliki slabo, in sence štafet so brezumno in nerazločno galopirale semintj a. Slišalo se je peketanje, čule so se kletve, prihajalo je kakor zadušen smrtni krik, sledilo je strahotno molčanje. Kaj je bi-so"'lo to? Konec? Takrat sta Jean in Maurice Delo dobi moški za nočnega varha. Mora stanovati na prostoru. Zgla-korakov site se na 16201 Saranac Rd. (449) več trudni so bili, hrčali so, pa makar če bi prišli Prusi. Jean je ostal za hip, ne da bi se ganil, stisnjen tesno k Mau-ricu; navzlic trudmosti ni mogel brž zaspati: vse, kar je pravil ta gospod, mu je šumelo glavi. Oborožena Nemčija, brezštevilna, vse požirajoča! In dobro je čutil, da tudi njegov tovariš ,ne spi, nego premišljuje istih rečeh. Nato se je ta nestrpno odmaknil, in sosed je razumel, da mu je na poti. Med kmetom in naobražencem je ležala sovražnost instinkta, odpor sloja in vzgoje kakor telesen stud. Jeana je navdajal zbog tega bridek sram, delal se je majhnega in skušal uiti vražnemu preziranju, ki se mu je tu razodevalo. Kadar je .noč tam zunaj prihajala hladna, je v suhi, visoki senci spoiznala postajalo v šatoru tako vroče polkovnika de Vineuil, ki je na-od stlačenih teles, da je skočil glo stopal mimo. Z njim jeibil Maurice, kakor zbegan od vro-'menda 'štabni zdravnik Bou-čice, mahoma na prosto ter šel roche, debeluhar z levjo glavo, ležat nekaj korakov dalje pročJobadva sta menjavala ferezzve-Ubogi Jean se je valjal v mu- zne besede, tiste Šepetane, ne-čnem polsnu, kakor da ga tla- popolne besede,, ki jih sliši člo-či mora; nekaj ga je bolela ža- vek v hudih sanj A. lost da ni ljubljen, nekaj slut- “Iz Basela (prihaja . . Naša nja neizmernega gorja, ki ga je prva divizija uničena . . Dva-slišal prihajati v diru, tem od- najst ur 'boja) vsa armada se nekod izglobcka, iz dna nežna-'umika . . ” j nih skrivnosti. Polkovnikova senca je obstala Ure so tekle in tekle, in vse ter poklicala drugo senco, ki je nepremično taborišče se je zde- hitela z lahkotnimi koraki, fina lo kakor pogreznjeno v nič in koretna. Delo za begunko Išče se begunko, ki stanuje v Collinwood ali Nottingham za hišno delo enkrat na teden. Pokličite KE' 3845 (ali pa EN 6499). —(149) Kče se žensko Delo dobi Slovenka ali Hrvatica, ki bi skrbela za kuhinjo v Al & Ann’s 5829 Superior Ave. EN 8829. (148) MALI OGLASI Iščejo sobe Zakonski par, srednje starosti, išče 4 do 5 neopremljenih sob. Pokličite MI 2378 zvečer. (148) Hiša naprodaj Za 1 družino, 5 sob, na Bonna Ave. plinska gorkota, 4 zidane Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio V samotah pragozda S. Scoville ml. — Pavel Holečeš Rok odmaje z glavo. “Tu je in gozdne kure, pa ni nikoli DEKLETA in ŽENE Sedaj je čas, da ti izberete in naročite fini KOŽUH (FUR COAT), STERLING Suknjo ali SUIT direktno iz tovarne na WILL CALL po vedno najnižjih cenah v Clevelandu. Pokličite me, da vat peljem v tovarno. BENNO B. LEUSTIG 1034 Addiaon Rd. ENdicott 3426 že ne dobiš. Ko bi bilo spomladi, bi si napravila javorov sladkor.” “Kaj bi znjim?” odvrne Vil-če. “Soli bi rad.” “Saj je prav takšen ko sol,” h pojasni Rok. "Stari lovci rabijo leita in leta javorov sladkor namesto soli.” “Škorc se mi ne zdi verjetno,” meni Vilče, “pa recimo, da je res tako, kakor praviš. Gotovo bi se nama dobro prileglo, ko bi dobila kdaj kaj sladke- MAX’S AUTO BODY SHOP MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61st ST. TEL. UTah 1 • 3040 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila Delo točno in dobro. vzel s seboj drugega kot polno torbo debelega okroglega kamenja. Tudi Vilče ni skoro nikdar zgrešil cilja, zato pa mu ni bilo treba ne prače ne palice, ampak zadostovali so mu pekleni prsti desne roke. Rok seveda ni hotel verjeti in se je samo porogljivo smejal. To je Vilčeta jako pogrelo in sklenil je, da mu pokaže, kaj zna. Stekel je k poteku in se vrnil s šestimi okroglimi kamni “Postavi cilj, ki se ga upaš zadeti ga. Slišiš, Rok” nadaljuje s strelico, i!n dokažem ti, da se skrbno, “ker že govoriva o jedi, te prosim, da mi nekaj prav sveto obljubiš.” “Kaj vendar?” vpraša Rok, nič hudega sluteč. “Daj mi meško besedo,” reče Vilče s slovesnim glasom, “da se ne nameravaš navaditi tistih gob z rdečimi klobuki!” Rok skremži obraz in želodec mi tudi s kamnom posreči.” Rok se je molče dvignil in vteknil v razdalji tridesetih metrov belo olupljeno tppplo-vo palico-, ki jo je bil <|an poprej prinesel iz bobrove^ jeza, v zemljo.: “Te palice s šestimi puščicami niti enkrat ne zadeneš,” mrmra Vilče. "Zdaj pa glej, ka- še mu jame krčiti ko se spomni ko delam jaz, in posekaj me, če SJ4 RAZPRODAJA VINA! Kdor hoče piti zares fino garaže, prodaja lastnik sam. Za kapljico, naj pride ponjo k podrobnosti pokličite HE 2704. (149) pod pritiskom široke, zle noči, kjer je viselo tisto strašne nekaj, ki mu doslej še nihče ni “Ali ste vi, Beaudouin?” “Da, gospod polkovnik.” “Ah,'prijatelj, Mac-Mahon— vedel imena. Jz jezera sence poražen pri Frcechweilerju, je vzplahila tuintam speča po- Frossard poražen pri Spicher-stava, nenadno grgranje se je nu, de Failly pribit med njima začulio iz nevidnega šotora-mu- dvema, ne more koristiti, ne čne sanje vojaka. Nato so more se ganiti . . Pri Froesh-vstajali glasovi, ki jih nisi mo- weillerju en sam zbor proti celi gel spoznati: prhanje konj, rož- armadi; čuda junaštva. In Ijanje sabelj, beg zakasnelega vse je proč, vse razkropljeno, FURNEZE NA PLIN INŠTALIRAMO! Pokličite za preračun zastonj nam po zelo znižanih cenah in sicer: Concord vino, gal.......$1.60 Catawba ali Niagara, gal. po ............ $2.10 Vino na sode: Concord, sod ............ ?70 moreš 1” Držeč zalogo kamnov v levi roki, stopi Vilče z levo nogo naprej, se nagne nekoliko nazaj in naglo vrže z desno roko 'kamen proti 'belemu cilju. Frčal je ko krogla po zraku, začul se je glasen pok in palica se je stresla, znamenje, da jo je za- prestanih muk. Pobere kamen in. ga vrže za tavorišem. "Namesto da zapravljaš čas s praznim besedičenjem, bi rajši poiskal votlo drevo s čebelami. Med je boljši nego sol.” Vilče je sprejel predlog z navdušenjem. “Zadnjič sem pri jagodah opazil nekaj čebel,” je dejal, del v polno. Hip nato je sle-“Daj mi malo puha gozdnih dil drugi in potem tretji kamen, kur, potem pa greva tja in po- dokler ni v prav toliko trenut-skusiva iiztekniti drevo, v kate- kih pometal vseh šest. Vsak je rem so čebele.” 'zapustil na palici dokaj viden Indijanec se ni genii. “Ne, le znak, le peti je odletel v stran, pojdi sam! Moram napraviti Poslednji kamen, večji in bolj lok in puščice.” | okrogel nego ostali, je pa uda- “Čemu pa?” vpraša Vilče. ril ob palico s tako silo, da ji je ‘Ali misliš, da srečava še kak- odlomil konico. Catawba ali Niagara, sod_$85 jšnega rosomaha?”, | Kok je bil ves (navdušen. Oni nekaj časa ni odgovoril.t“Nikdar ne bi verjel,” je dejal ‘Slabo znamenje od nekod,” je'Fesno, “da nisem vidci s svoj utim. Zad- mi očmi; Bolje mečeš kameno MAH 'EN 2263 i Idejal nazadnje. "Slutim. Kad-mi očmi. Bolje mečeš kamenja • njo noč slišal čuden šum s ste-nego moj stric. Znal je 'tako4$ iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiUMiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHitiimiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiimm’a ; ze, ki drži preko gore. Mora ne- htiro streljati, da je imel isto-_ kaj biti. Bolje je imeti lok in časno šest puščic v zraku, in JI OSI. Z©1© IH SinOVl | puščice.” j nekoč je prestrelil s puščico v “Stavim, da so bili volkovi,”!najhujšem diru bežečega bivo-zafcliče Vilče razburjen. “Saj la, in če ni imel puščice, je lu-prav teh je nama še manjkalo!” jča] s kamnom bolje nego kate-“Ne,” trdi Rok, “tako daleč rikoli Indijanec — a vendar ne proti jugu ne dobiš volka. Šum tako dobro kakor ti.” *' FOQIIBN1 «502 ST. ClyUB AVENUE .COLLIN WOOD 8 E I 452 E. 152nd STREET E A V O D Tel: ENdicott *583 HAD : Tel: IVanlioe 3118 ATtomoUU in bolnliU toi redno In ob vsaki url na razpolago. Ml smo vedno pripravljeni • najboljšo postrežbo. £llllllllllllllllllllllllllllllllllllMlllllllllllllllllllllllllllIlllllllllllllllllllllllllllllllllllf postopača, in vsi običajni šumi, ki so odevali z žvenketom pretenja. Naenkrat ipa se je blizu zasvetil velik sijaj. Živo je cbsijai bandero, pokazale so se piramide v ravni vrsti, pravilne in svetle cevi pušk, oblite z redčkastimi odsevi, podobnimi svežim curkom krvi; in panika! Francija je odprta sovražniku . . .” Solze so mu zadavile glas, še nekaj nerazločnih besed mu je prišlo preko ust; nato so vse tri sence izginile, kakor da so utonile ali skopnele. Maurice je bil vstal, trepečoč z vso svojo dušo. V BLAG SPOMIN DVANAJSTE OBLETNICE SMRTI FBEUUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA ANTONTURK ki je za vedno zaspal 28. julija 1937. Dragi oče in soprog, vse prehitro je minilo življenje Tvoje je za nas, vsi smo ljubili Te zvesto; težka nv Wla je ločitev, le sveta vera nas uči, da se spet združimo. Žalujoči ostali: SOPROGA in OTROCI. Cleveland. O.. 28. Julija 1949. Kralj živali, ki je v londonskem zverinjaku skrbno pazi, da se njegovemu sim ne zgodi kaj žalega. -AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride je bil kakor od vclka, pa vendar ni bil volk.” Vilče nekaj časa razmišlja To je bila največja pohvala iz Rokovih ust, kajti stric, veliki poglavar, je bil za indijan- in (nato reče: “Imel si prav pri skega dečka vzor hrabrosti, mo-rosomahu, zato se bržčas tudi či in spretnosti, zdaj ne motiš. Ako pride do! “Prav,” je dejal Vilče in boja še s katerim tvojih indi- spravil nekaj puha, ki jima je janSkih hudirjev, upam, da tudi zdaj ne podleževa. Torej pojdi in naredi si lok. Jaz pa si naberem primernih kamnov in potem se bova kosala.” “Kaj misliš s kamni?” “Kaj vendar? Metati jih hočem. Daj mi okroglih, težkih kamnov v velikosti kurjega jajca in treba se mi je samo vaditi nekaj ur, pa ubijem z njimi vsaj toliko divjačine kakor ti z lokom in strelico.” Rok se je prezirljivo smejal. Nihče mu še ni povedal, da slovi Vilče v domačem kraju, zaradi izredne spretnosti v rabi naj starejšega metalnega orožja. Vilče je spadal med one redke ljudi, ki jih odlikujejo sposobnosti, kakršne je imel človek, ko je prebival še v brlogih. Pripovedujejo na primer o sužnju črncu iz časov sever-noaremriške revolucije, ki se je ponašal, da lahko vsak čas ubije nasprotnika na trideset metrov s kamnom, in ipa o mla-!dem belem možu, ki je hodil z uspehom na lov ma divje kunce ostal od pečenih kokoši, “veseli me, da več ceniti mojo spretnost. Zdaj pa grem iza čebelami. Glej, da se ti ne pripeti nezgoda, dokler me ni tu!” (Dalje prihodnjič.) MAKE one1a|day YOUR BUY WORD Pnrbaps yon need vitamins. H you da, Patent, Easy and Convenient to taka, Economical. Each One-A-Doy (brand) Multipla Vitamin Capsule contains tha Iv« bade dally quantities el five vHo. ■Ins, wkese requirements la human nutrh «oa kava bean estobllshd. Taka aaa eopsohs avansornlng and yaa eaa forgot about vitamin supplements an* «1 tha next day. That's CONVENIENCE. Pay far only aaa capsule aacb day. That's ECONOMY. OUAMNTECi Your money back If, after toting a single One-A-Ooy (brand) Multi* pie Vitamin Capsule ovary day for sixty days, yaa era dot anHroly satisfied. Be sure to ask for OnoJUDay (brand) Multi, pin VNmin Copcalnc, MUSS LABORATORIES, INC. Bkhafts IHHim