Političen list za slovenski narod
Po pošti prejeman velja:	,
Za celo leto predplafian 15 gld., za po! leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden	N«r°enino in oznanila (i n s e r a t e) vsprejema upravnUtvo |„ ekspedlclja t
mesec 1 gld 40 kr.	, „Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2.
v administraciji prejeman velja:	g D. . .
Za celo leto 12 gld., za pol le.a 6 gld., za tetrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld.	* Kokopisi se ne vraCajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. ve« na leto.	| Vredništvo je v SeuieulBklli ulicah St. 2, I., 17.
Posamne Številke Do7kr	i.i__.•„ .. , .
P	Izh«Ja V8ak dan» 'ZTzeraSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne
Vredništva t e 1 e f o n - š t e v. 7d
J^tev. 14.
Zola — »zagovornik pravice in
resnice".
Vso Evropo razburja afera Dreyfus-Esterhazy. Že pred štirimi leti je bil Dreyfus obsojen kot iz-dajica in izgnan na »vražji otok«. A stvar še sedaj ne počiva. Privrženci Dreyfusovi trdijo, da je nodolžen. Obrist Picquard je obdolžil majorja Esterhazyja, češ, da je on ponaredil pisma. Postavili so Esterhazvja pred sodišče, a sodišče je potrdilo prvo obsodbo — in oprostilo Esterhazyja. Zato pa so zaprli Picquarda. Sedaj se jo zopet dvignil Zola. Pisal je pismo Franciji. V tem pismu toži, kako je Francija socijalno in politično razdejana, kriva pa da je — klerikalna reakcija. .Ali veš, Francija, kam ploveš?« tako kliče Zola. »K cerkvi ploveš, v preteklost se vračaš, v prošlost nevstrpnosti in klerikalnega gospodstva. Taktika a n t i se m i t i zma je zelo jasna. Katolicizem se je zaman trudil, da bi pridobil ljudstvo. Ustanavljal je delavska društva, množil božja pota, a ni se mu posrečilo, privesti zopet ljudstva k oltarjem. Bilo je odločno, cerkve so ostale prazne, ljudstvo ni verovalo več. Tedaj pa so bile take okoliščine, da so lahko vcepili ljudstvu antisemitsko besnost. Zastrupili so je s tem fanatizmom, zgnali na ulico in kričali: Proč z judi! Smrt judom ! Kakšno slavje bi bilo, ko bi mogli podžgati versko vojsko! Seveda ljudstvo še ne veruje, toda ne začenja li se z obnovljeno srednjeveško nevstrpnostjo, s sežiganjem judov na javnem trgu zopet vera? Skratka, strup je iznaj-den, in če se posreči, narediti iz francoskega ljudstva fanatike in rablje, iztrgati mu iz srca velikodušnost, iztrgati ljubezen do človeških pravic, skrbel bo že Bog za drugo. Nekateri taje klerikalno reakcijo. Toda tajiti je ni moči. Klerikalna reakcija tiči povsod, v politiki, v umetnosti, v časnikarstvu, na ulicah. Danes preganjajo jude, jutri bodo protestante. Nazadnjaki se oklepajo republike, obožavajo jo najedenkrat z gorečo ljubeznijo, objemajo jo, da bi jo zadušili. In prav v aferi Dreyfusovi je vzplamtela ta strast . . .«
Drugo pismo je pisal Zola predsedniku Faure. Afero Dreyfusovo imenuje socijalni zločin. »Moje noči,« pravi, »je vznemirjala prikazen nedolžnega, ki trpi za zločin, ki ga ni storil.« Potem dolži glavne krivde vojaškega preiskovalnega sodnika, Paty-ja de Clam. »Bil je sicer poleg tudi vojni minister Mercier, a njegova inteligenca je srednja; bil je general Boisdeffre, a zdi se, da ga je premagala klerikalna strast. Paty de Clam je vse hipnotiziral, zakaj bavi se tudi s s p i r i t i z m o m in govori z duhov i.«
Naposled dolži krivde Billota, vojno mini-sterstvo, prvo vojno sodišče, češ, da je na podlagi skrivnega dokumenta obsodilo Dreyfusa, drugo vojno sodišče, da je vede osvobodilo zločinca Esterhazyja. »Moj protest,« sklepa Zola, »je vzklik moje duše. Postavite me pred porotnike in vse se bo pojasnilo!«
Zaradi vse afero vlada na Francoskem velika razburjenost. Zolo bodo postavili bržčas pred porotnike.
Kje je resnica in pravica, je v tem metežu težko videti. Čudno je, da se »za pravico in resnico« toliko ogreva tisti »Figaro«, o katerem pravi po pravici hrvatski »Obzor«, da mu ni mogoče odrekati literarne vrednosti, zanimivosti in pikant-nosti, a prav tako, da mu nihče ne bo priznal moralne vrednosti.
Za pravico in resnico so ogreva Zola, in zopet, kakor pravi »Obzor«, je Zola za to najmanj podoben in sposoben. In zares! Zola j a mož enook, kakor pravi neki laški list. On vidi vso samo z ene plati. Vsi njegovi romani pričajo to. Zola ni pisatelj, ki bi najprej proučil stvar, in če vidi, da je pravična, branil jo; ne, Zola ima vedno svojo aprioristično misel in to priklada dejstvom. V Lurdu in v Rimu je videl samo to, kar je hotel najti. Prav mogoče je, da je tudi v aleri Dreyfus - Esterhazyjevi zopet tako. Pravijo, da so ga judje podkupili. Nemogoče ni, zdi so celo verjetno, če pomislimo, kako v svojih pismih udriha po antisemitizmu.
Komu bo morda imponiral protest Zolin, ker si je Zola bil v svesti, da ga morejo postaviti pred porotnike. Toda kakor je sedanji položaj, se ni Zoli posebnega bati. Izgubiti more le malo,' a dobiti vse, slave in denarja.
Kje je resnica in pravica, se najbrž ne bo izvedelo nikdar. Francoski krogi so tako razdjani, da je težko razpoznati klateže in sleparje od poštenjakov.
Značilno pa je vsekako, da Zola in njegovi privrženci zopet vso krivdo podmetajo katolikom in jezuitom. Nič ne brez - jezuitov! Za Bois-deffrejem, pravijo, stoji »glavar jezuitov, P. Dulac. Šef generalnega štaba, kije klerikalec, Dulac, ki je jezuit, pa Esterhazy, kije bil papežev zuave, so skovali črno zaroto proti republiki. Zvezala se je vlada s cerkvijo. Govore že kar o zvezi in alianci »sablje s kropilnikom«. »Nekaj je v zraku«, piše »Radical«, »to ni slučajno, da so isti dan Zola, Jaures in Brisson izrekli svoje vznemirjenje vsled aliance sablje s kropilnikom. Nekaj je v zraku, česar množica še ne vidi, a kar je jasno prosvitljenim duhovom«.
Da, nekaj je v zraku! No jezuitizem, ne »alianca sablje s kropilnikom«, vse kaj drugega! Sovražniki krščanstva so opazili, kako se katoličani družijo na republikanskih tleh, kako se opušča nespameten medsebojen prepir, kako se dvigajo na krepko delo za pravo prosveto in omiko, za pravo blaginjo naroda. Ta prikazen — a ne Drey-fus — moti Zoli in sodrugom spanje, združenih katoličanov se boje, a ne jezuitov!
Afera Dreylus-Esterhazy izgublja svoj kriminalni značaj, Zola in judje bi jo radi izprevrgli v boj zoper »klerikalizem« in katoliško cerkev. Zola je pač Zola, tudi kadar sc priduša, da jo »zagovornik pravice in resnice«, da mu je jedina strast — resnica ! Francozi sodijo, da mu jc strast tudi židovski denar, a izvestno mu je jedna največjih strasti - sovraštvo do krščanstva! Tudi če je Dreyfus nedolžen, je to pač Zoli malo mari, sicer no bi vohal sedaj — jezuitov, ampak dokumente, ki so baje ponarejeni!
Letiiilc XXVI.
Politični pregled.
v Ljubljani, 1!). januvarija.
Glasovi o naj nove} l Izjavi grofa Cou-denhove, katera je imela nalog deloma priporočiti deželnemu zboru narodnostni predlog poslanca Bucpioi, deloma pa pojasniti vladino stališče v jezikovnem vprašanju, so zelo različni. Splošno jih moramo deliti v dva dela. Češki glasovi se veči-noma povoljno izražajo o njej, mej tem ko nemškim listom ne ugaja prvi del izjave, ki govori o
jednakopravnosti obeh jezikov. »Hlas Naroda« hoče počakati še precizne pojasnitve podrobnostij, da si pridobi trdno podlago za presojo važnosti in razsežnosti naznanjenih sprememb. »Narodni Listy« se vesele, da vlada ni vpoštevala zahtev nemških zastopnikov in da šo ni preklicala jezikovnih na-redeb. »Pol.tik« in ž njo vred šo drugi češki listi omenjajo z zadoščenjem, da priznava vlada v svoji izjavi dve glavni načeli Čehov, namreč nerazde-ljivost kraljestva in jednakoveljavnost obeh deželnih jezikov za vse slučaje v javnem življenju navedenimi izjemami glede jezikovne kvalifikacije uradnikov je »Politik« tudi zadovoljna, kakor tudi no ugovarja jezikovni razdelitvi uradnih okrajev v češke, nemške in mešane dele. — Precej manj zadovoljni so pa, kot smo omenili, nemški, pred vsem nacijonalni listi. »Bohemia« kratkomalo kon-statuje, da vladna izjava ne moro zadovoljiti Nemcev. Jeze se nad vlado, ker je popolno prezrla njih zahteve in ni z nobeno besedo omenjala in obsojala obstoječih jezikovnih naredb. Nadalje jim pa tudi to ni po godu, da namerava vlada preosnovati srednje Šolstvo v svrho praktično pri-učitve obeh deželnih jezikov, češ, da je to novo sredstvo za poslovanjenje nemških srednjih šol na Češkem. Kako bedasta je ta trditev, s katero Scho-nererjanci krošnjarijo sedaj po deželi, pač ni treba dokazovati. Ker toraj niso zadovoljni z vladnimi pojasnili, morajo nemški poslanci, ako hočejo ostati zvesti svoji izjavi, izstopiti iz deželnega zbora Zatrjevalo sc je sicer, da hočejo vztrajati do prvega branja, potem pa pobero šila in kopita.
V	(fališkem deželnem zboru so predlagali rusinski poslanci jezikovni zakon, ki je podoben znanima jezikovnima naredbama grofa Ba-denija za Češko in Moravsko. Rusinom neprijazni listi z največjo gotovostjo zatrjujejo, da bode predlog gotovo romal v koš, ker so razmere mej Poljaki^ in Rusini vse drugačne, kakor pa mej Čehi in Nemci. O predlogu res sicer ni dvomiti, da bi mu ne bila prisojena že sedaj taka usoda, toda nihče ne more tajiti, da je tudi v Galiciji treba nekakih določb glede obeh narodnostij.
V	hrvatskem deželnem zboru se vrši to dni razprava o deželnem proračunu. Domoljubni opozicijonalni zastopniki imajo tekom glavne razprave dovolj prilike, da bero levite mažaronski kliki in po pravici ožigosajo sedanji zistem. V ponedeljkovi seji sta povedala liberalni večini mnogo resnic posl. Žerjavic in Rukavina, ki sta naglašala, da se z orožjem, eksekucijami in zapori no po-vspešujo gmotnega stanja dežele in no manjša splošna beda prebivalstva. Odgovarjal jima je mej drugimi poslanec Jagic, ki jc na neosnovan način
napadal domoljubno opozicijo ter ji naravnost očital, da kali mir v deželi in ščuva prebivalstvo k uporu, mej tem ko dela večina vedno le za mir. Saj res! Vse dosedanje počenjanje maža-ronske klike kaže, kako je vneta za ljubi mir na Hrvatskem, toda komur je znano, za kakošen mir, ve ceniti to mirovno akcijo. Nasprotno pa kaže sijajno vsak korak domoljubne opozicije, kako res deluje za pravi, prepotrebni narodni mir.
Vprašanje o nemški mornarici se posebno živahno razpravlja sedaj, ko je na dnevnem redu tudi azijatsko vprašanje, in zdi se, da se je pričela znana akcija ob azijatskem obrežju samo zaradi tega, da se tem bolj pokaže potreba po pomnožitvi nemških vojnih ladij. Že to je bilo precej sumljivo, da se je, akoravno ni več daleč čas, ko se peča s tem vprašanjem zbornica sama, v zadnjem času skoro popolnoma molčalo o tej zadevi. Mej tem se je pa seveda prav pridno »delalo« na vzhodu. Ko je bilo tam vse pripravljeno, prišlo je na dnevni red zopet staro vprašanje, kateremu meni vlada pridobiti s tem mnogo dosedanjih nasprotnikov, kar se ji je deloma že posrečilo. Vendar bodo pa nasprotniki vladne zahteve kmalu opazili to past in se vedeli po tem ravnati.
Kriza v Franciji. Dovolj znana Dreylus-Esterhazvjeva zadeva vzburja vedno bolj duhove višjih in nižjih krogov. Prirejajo se vsakovrstni shodi, na katerih se zabavlja Židom in njihovim pomagačem, listi prinašajo mnogovrstne članke, v katerih se deloma odobrava postopanje vlade in njenih krogov, deloma pa nastopa proti nji z vso ostrostjo. Sleparska zadeva je postala v zadnjih dneh popolno politično vprašanje, ki pridobiva na svojo stran vedno več somišljenikov, največ seveda takih, ki nasprotujejo vladi. V zadnji seji poslanske zbornice se je pokazalo, da je manjšina pridobila v zadnjih dneh nad 130 glasov in je sedaj le še za kakih 60 glasov manjša od vladne večine. Najbolj se nasprotuje vladi vsled tega, ker je odredila tajne obravnave in ker se sluti, da bode pri bližnjih splošnih volitvah podpirala konservativce in monarhiste. Stališče Melinejevo je toraj precej omajano in ako se kmalu ne obrne na bolje, dobi Francija v nepredolgem času novo centralistično ministerstvo.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 19. januvarija.
(Zahvala sv. očeta.) V sinočni seji mestnega zbora je naznanil župan, da mu je državni tajnik kardinal Rampolla brzojavno naznanil zahvalo svetega očeta za čestitko povodom njegove šestdeset-letnice, kakor tudi, da je sv. oče podelil blagoslov mestnemu zastopu in prebivalstvu.
(Iz mestnega zbora ljubljanskega.) Po otvoritvi včerajšnje izredne seje naznani župan, da mu je došla na brzojavno čestitko cesarju povodom nastopa jubilejnega leta kakor tudi na uda-nostno izjavo povodom otvoritve mestne elektrarne najvišja zahvala. — Od deželne vlade jo došel dopis glede brezobrestnega posojila. Vlada namreč naznanja, da ministerstvo ne more ustreči prošnji mestnega sveta za podaljšanje roka za vračanje brezobrestnega posojila do leta 1906. — Nadalje omeni župan najnoveje vladne odredbe glede osuševanja ljubljanskega barja, s čimur je ustreženo dolgoletni želji ljubljanskega mesta, posebno pa prebivalcev na barju. Župan si izprosi dovoljenja, da sme odposlati ministerskemu predsedniku in poljedelskemu ministru brzojavno zahvalo, čemur zbor soglasno pritrdi. — O prošnji izvoščekov za spremembo prvega odstavka § 10 prevozniškega reda, ki določa, da mora biti na vseh glavnih stajališčih od 6. ure zjutraj do 9. ure zvečer po šest izvoščekov, poroča podžupan dr. vitez Blei-weis. V prošnji se zahteva, da sc zniža ta čas v poletnem času za jedno, v zimskem pa za tri ure, ker sicer ne preostaja izvoščekom dovolj časa, da bi mogli nakrmiti in osnažiti živino in skrbeti za zdravje in potrebni počitek svojih služabnikov. Dosedaj so bili vsled prestopka te odredbe že nekateri kaznovani. Prošnjo je zagovarjal in priporočal odb. T ur k, pojasnjujoč, da so upravičene vse zahteve izvoščekov. Poročevalec je v ime pol. odseka predlagal, naj se prošnja odkloni, ker je mnenja, da mora biti na mestu v določenem času vedno nekaj izvoščekov, pač pa se naroča magistratu, da po potrebi zniža število izvoščekov, ki
morajo biti na določenih stajališčih, od 6 na 4 ali 2, da se jim s tem da zadostno prilike skrbeti zase in za živino. Predlog poročevalcev se sprejme in s tem zaključi javna seja. Ostale točko dnevnega reda se obravnavajo v tajni seji.
(Slovensko gledišče) Prihodnjo nedeljo dne 23. januv. se predstavlja na tukajšnjem odru narodna drama »čarovnica pri jezeru« in sicer na korist za slov. dramatiko prezaslužnemu režiserju, učitelju in igralcu »Dram. društva« g. R. 1 n e-mannu. Začetek je točno ob 7. uri. Pričakovati je ta večer prav obilne udeležbe.
(V katoliškem domu) je danes zvečer ob sedmih prijateljski večer, jutri zvečer ob sedmih pa je v dvorani predavanje profesorja in poslanca dr. Kreka o našem pravu in zadružni organizaciji.
(Poroka.) Včeraj je bil v tukajšnji frančiškanski cerkvi poročen gospod c. kr. stotnik Gašper Vodnik, 96. pešpolka, doma iz Škofje Loke, z gospodično Ano Maj zel novo iz St. Jerneja. Poročil ju je milostljivi gospod prošt dr. Elbert.
(Štajerski deželni zbor) je imel v ponedeljek šesto sejo, v kateri je poslanec Hagenhofer predlagal, da deželni odbor še v tem zasedanju predloži nasvete glede hipotečne banke ; posl. Reitter je utemeljeval predlog glede prisilnega škropljenja vinogradov. — Včeraj je bila sedma seja, v kateri je poslanec dr. Dečko interpeloval cesarskega namestnika zaradi nemške rešitve, katero je izdalo okrajno finančno ravnateljstvo v Mariboru na neko slovensko vlogo. Ko je dr. Dečko čital interpelacijo v slovenskem jeziku, pričeli so nekateri nemški poslanci, posebno Walz, Sutter in Mosdorfer razsajati in kričati: »Govorite nemški! Mi tega ne razumemo!« Interpelant jim zakliče: »Kaj to meni mar!« (Velik nemir.) Deželni glavar večkrat pozvoni. Dr. Dečko čita dalje. Zopet nemir, nekateri Nemci bijejo ob mizo. Klici: »Konec! Mi ne razumemo! Morda nas psuje!« Na galeriji velik nemir Deželni glavar na to ukaže, da se prečita nemški prevod interpelacije. — Na to baron Rokitansky utemeljuje predlog glede direktne in tajne volilne pravice, poslanec Hagenhofer pa svoj predlog glede pre-membe lovskega zakona ter ostro obsoja postopanje nemških liberalcev, ki so nemške konservativce izključili iz vseh odsekov. Mej tem govorom je bil velik nemir med poslanci in na galeriji. V vinorejski odsek so bili mej drugimi izvoljeni dr. Jurtela, dr. Rosina in Vošnjak.
(Iz Trebnjega) smo prejeli poročilo o komisiji, z dne 17. t. m. zaradi nove železnice, katero nameravajo graditi od Trebnjega mimo Mirne do Mokronoga in od tam še poseben tir do ležišč premoga v Šentjanski dolini. — Zbralo se je pri tej komisiji razven zastopnikov raznih državnih in deželnih oblastev veliko število občinskih zastopnikov, ki so izražali svoje želje glede izpeljave te železnice. Osobito zastopniki velike občine Šentruperške so opravičeno zahtevali, da se načrt za to železnico prenaredi tako, da bodo Št. Rupert in tudi mnogobrojne vasi za Št. Rupertom dobile kolodvor bližje, kakor pa je v sedanjem načrtu določen. Med ljudstvom, posebno velike občine Šentruperške, pa tudi trga Mokronoškega je velika nevolja, da se je na njih interese sedanja črta železnice kaj malo ozirala. Zato upajo, da bodo našli pomoč pri deželnem zastopu, ki bode tudi k napravi te železnice prispeval z deželnimi sredstvi, kakor je zastopnik deželnega odbora pri komisiji, posl. Povše, izjavil, da je kranjski deželni zbor že načelno sklenil, podpirati zgradbo te železnice z nakupom glavinskih delnic. Upamo pa, da se uresničijo tudi besede omenjenega zastopnika, da bo dež. zbor podpiral to zgradbo, ako bo železnica ne le posameznikom, ampak vsemu prebivalstvu v korist in pomoč. Te besede pomirile so vsaj deloma prebivalstvo, katero upa, da se bo na njega opravičene zahteve oziralo. Mi Trebanjci pa računamo za trdno na to, da se bo železnica pri Trebnjem stekala v glavno progo, ne pa, kakor se sliši, da nekatera oblastva silijo na to, da bi se pri postaji Vel. Loka; saj je naš trg sedež okrajnemu sodišču, h kateremu se mora osredotočiti promet iz okraja. Tudi Mirenci in Šentruperčani žele, da se steka železnica v Trebnje. Prav iskreno pa upa naše ljudstvo, da so toliko potrebna in že toliko let željno pričakovana preložitev deželne
ceste Gomila-Štamberg prav kmalu izvrši, ker ta cesta nam je ravno tako potrebna, kakor železnica za izvoz blaga.
(Goriški deželni zbor) še vedno praznuje. Pogajanja med slovenskimi in italijanskimi poslanci še niso končana. Ker pa Lahi le hujskajo proti Slovencem, je malo upanja za spravo.
(Tržaški Slovenci pri ees namestništvu.) Kakor poroča »Edinost«, so se v ponedeljek poklonili novemu cesarskemu namestniku grofu Gocssu vsi mestni oziroma deželni poslanci slovenski in predsedništva političnega društva »Edinost« ter obeh delavskih podpornih društev. Gospod namestnik je prijazno vsprejel odposlance ter zagotovil, da bode slovanskemu prebivalstvu kazal isto dobrohotnost, kakor drugim, ter bode vedno nastopal proti vsaki krivici in pospeševal blagor delavskega stanu Namestnik je naredil z beso-dami in vedenjem najboljši utis.
(Iz Mokronoga) na Dolenjskem se nam piše : Pred kratkim ustavil je naš kraj obče priljubljeni g. kaplan in katehet Jože Jerše, preselivši se na svojo novo mesto — v Ribnico. Imenovani gospod je pri nas služboval skoro dve leti ter si je v tem času pridobil srca vseh župljanov. Kako priljubljen je bil ne le pri domačinih, ampak tudi pri sosednih faranih, pokazalo se je pri slovesu. Bog ga blagoslavljaj na novem mestu.
(Iz Celja) se poroča, da so vsi častniki tamo-šnje posadke izstopili iz nemške kazine zaradi antidinastiške demonstracije, katero je ondi na Silvestrov večer uprizoril zet dr. btepischneggov, državnozborski krkač \Volf.
i Ptujska gimnazua) V ponedeljek so prišli trije odposlanci ptujskega mesta, podžupan Kaiser in obč. svetnika Matzun (!) in Kollenz (!) v Gradec, da bi pri raznih merodajnih krogih izposlovali razširjenje ptujske nižje gimnazije v višjo, češ, da je nujno potrebna za razvoj nemštva na Sp. Štajerskem.
(f Janez Makarovič.) Z Goriškega so nam poroča : Goriška nadškolija žaluje v tem letu že po tretjem delavcu v vinogradu Gospodovem, med njimi tudi po gospodu Janezu Makaroviču. Izročil je blagi pokojni svojo dušo dne 4. prosinca v mladeniškej dobi 29. let, v rosnej svečeniškej dobi ne celih 5'/a let. Rodil se je 1. listopada 1868 od premožnih in bogoljubnih roditeljev v prijazni vasici nad Kanalom, v soškej dolini, imenom Bo-drež, rojstnem kraju pokojnega kanonika Staniča, ustanovitelja gluhonemnice v Gorici. Vsegamogočni obdaril ga je z lepo telesno zunanjostjo, plemenitim srcem in bistro glavico. Ljudske šole je obiskoval v Kanalu. Srednješolske in bogoslovske vednosti si je prisvojil z izvrstnim vspehom kot malosemeniščan na c. kr. gimnaziji in kot bogo-slovec v osrednjej boiroslovnic.i v Gorici. Temperamenta je bil miroljubnega, resnega, v družbi veselega. Na skrivnem duhtela je lilija njegovega vzglednega življenja, poznana od ožjih prijateljev in zvedenih predstojnikov, pa tudi neprikrita vsem, ki so ga poznali. Srčna želja, posvetiti se Bogu in širjenju božje časti na zemlji, se mu je spol-nila dne 31. julija 1892. Ta dan namreč je bil posvečen kot tretjeletnik v mašnika, v svoje in sorodstva nepopisno vesel je. Kdor ga je videl moliti, maševati in sploh duhovska dela opravljati, bo rad pritegnil, da je menil angelja zreti v človeški podobi. Nepoznatelj njegove skrite telesne bolezni se je od njega mnogo nadejal Toda prišlo je, kar je moralo priti. Leta 1893 na poletje je dovršil vso svoje študije; koprneč po delu v čast božjo. A glej! Še se ni poslovil od bogosl^vnice in že je pričel bljuvati kri. Skrbno postrežen je toliko okreval, da je — dasi ne lahko — par mesecev kasneje nastopil službo duhovnega pomočnika v kuraciji sv. Roka v Gorici. Komaj je tu deloval pol leta, vsem priljubljen, jel je veliki teden leta 1894 vnovič silno bljuvati kri in le naj-skrbnejši postrežbi ter zdravniškej zvedenosti gospoda dr. Lisjaka se je posrečilo, rešiti mu še začasno dragoceno življenje. Ko je nekoliko pre-zdravel, je prosil in dobil pokojnino in se nastanil pri svojem gospodu svaku Mihu Staniču in dragi mu sestri Katarini v Kanalu. Tu je trpel, upal, hiral in pešal do 4. t. m., do dne, ko ga je bleda žena, koščena smrt zazibala k smrtnemu spanju. Spavaj, dragi Janez, spavaj! Zapustil si nas prezgodaj telesno, res, a spomin na te bo vsem sobratom, sorodstvu, prijateljem in znancem nevenljiv. Iladuj se, raduj tam nad zvezdami v
naročju božjem in angeljev, vživaj večno slavo, a ne pozabi nas, ki si tu zapustil žalujoče. Prosi za nas, da so — kadar Bogu ljubo — snidemo tam, kjer si ti, tako upamo, ves blažen v nebeškem veselju. Počivaj, zlata duša, počivaj v miru ! Svetila ti večna luč!	—a.
(S Klanjca na Hrvatskem.) Že tretje leto izhajata na Trsatu v samostanu krasna časopisa »Dušobrižnik« in »Ružičnjak«. Prvi prinaša krasne pridige. Ima v prilogi izvrstne stvari za duhovnike. Na leto stane 4 gld — Drugi jo namenjen prostemu ljudstvu, posebno pa udom tretjega reda Sv. Frančiška. Donaša mnogo lepega gradiva. Stane na leto samo eno krono ali 50 kr. Mili bratje Slovenci, duhovniki in drago ljudstvo! Blagovolite se naročiti na ta prelepa časopisa. Dasi sta pisana v lepi hrvaščini, ju bodcte tudi vi lahko razumeli in lepo porabljali v svojo duševno korist.
P. Leon Žugelj.
(La Gerarchia Cattolica.) Dne 23. decembra minolega leta izšla je v vatikanski tiskarni knjiga z naslovom: »La Gerarchia Cattolica etc.« Tej knjigi povzamemo sledeče podatke o katoliški cerkvi. Pred Leonom XIII. sedelo je na prestolu sv. Petra 262 papežev. Sedanji rojen je 2. marca 1810, v papeža izvoljen 20. tebruvarija 1878, ven-čan 3. marca. Sv. Oče je načelnik rimske in občo inkvizicije, konzistorija in apostolske vizitacije, dalje je predsednik papeževe komisije za združenje razkolnih cerkva ter zavetnik redov: benediktinskega , dominikanskega in frančiškanskega in nekaterih pobožnih bratovščin. Pri vladanju cerkve podpira ga sv. kolegij, zbor kardinalov, katerih je sedaj 59 in sicer (i škofov-kardinalov, 47 duhovnikov-kardinalov in 6 dijakonov-kardi-nalov. Prvi po starosti je kardinal-dijakon Tedolfo Mertel, rojen 9. febr. 1806, kardinalom imenovan 15. marca 1858, toraj že 40 let kardinal. Najmlajši pa je Dotnenico Svampa* roj. 13. jun. 1851, po kardinalskih letih najmlajši so: Sourrien, Coullie, Ilerrera, Laboure, lani imenovani. Avstrijski kardinali so ti-le: Gruscha, star 78 let, kardinal 7 let; Schlauch, star 74, kardinal 5 let; Haller, star 73 let, kardinal 3 leta; Vaszary, star 66 let, kardinal 5 let; Sembratovicz, star 62 let, kardinal 3 leta; Schonborn, star 54 let, kardinal 9 let. Kardinali predsedujejo in vodijo razne kongregaeije. Kar je papež Pij IX. imenoval kardinalov, živih je še samo 5. Sedanji papež imenoval jih je 54, dva sta že designirana, 9 mest je praznih, ker cel sv. kolegij mora šteti 70 kardinalov. Kar vlada Leon XIII., umrlo je 121 kardinalov. V minolem letu umrlo je 6 kardinalov, 3 patrijarhi, 23 nadškofov, 47 škofov. Cerkvena hijerarhija sestavljena je po zadnjem izkazu tako-le: Kardinalov je 59, patrijarhov je obeh obredov 7, nadškofov in škofov lat. obreda 802, or. obreda 54, naslovnih nadškofov in škofov 347, nadškofov in škofov brez naslova je 7, prelatov or. obreda z značajem škofa 14, samostojnih prelatov 8; skupaj 1298 dostojanstvenikov. Slavnovladajoči Leon XIII. ustanovil je v 20 letih svojega papeževanja 2 patri-jarhata, 13 nadškofij, 17 škofij povzdignil je v nadškofije, 97 škofij, 2 samostojni opatiji, 2 apost. delegaciji. 49 apost. vikarijatov, 10 prefektur povzdignil je v vikarijate in 26 apost. prefektur. Vsega skupaj ustanovil je sv. Oče 218 stolic. V Rimu imajo sedež ti-le cerkveni redovi: 3 vrste regularnih kanonikov; 12 meniških redov, od katerih ima samo benediktinski red 15 raznih vrst; dalje 16 beraških redov; 8 vrst reguliranih klerikov in 35 kongregacij. Vsega skupaj je toraj v Rimu 66 cerkvenih redov. Knjiga podaja dalje natančen imenik raznih papeževih kapelanov, komornikov, dostojanstvenikov azistujočih pri sedežu, protono-tarijev in različnih drugih papeževih prelatov in služabnikov. Slede na to imena nad 20 kongregacij, mnogoterih papeževih nižjih in višjih šol in drugih zavodov, katere vzdržuje papež sam. Te male številke kažejo vsaj nekoliko, kako veliko in obsežno je delovanje sv. Očeta.
(Na Kitajskem) umorili so domači divjaki dva misijonarja, o. Nies-a in o. Henle-ja. Bilo je 1. novembra 1. 1. okoli 10 ure zvečer, ko gredo oče Nies, o. Ilenle in o. Stenz k počitku ; prva dva sta bila skupaj v jedni sobi in zadnji radi pomanjkanja prostora v vratarjevi izbici. Komaj dobro zaspe, prilomasti roparska druhal, broječa 20 do 30 dobro oboroženih mož. V štirih minutah bilo je vse oropano, o. Nies in o. Ilenle pa sta ležala v svoji krvi v zadnjih zdihljejih ; prvega so za-
bodli 13krat, drugega 9krat. O. Stenz-a so roparji povsod iskali, a zaman; zato so ravno tako hitro odšli, kakor so prišli. Takoj hiti o. Stenz gledat, kaj se jo zgoddo. O. Nies je ležal na obrazu broz znamenja življenja, o. Ilenle pa na hrbtu še pri zavednosti, oba v grozni mlaki krvi. O. Stenz podeli drugemu urno sveto odvezo in ga dene v sveto olje, o. Nies-a pa odveže suh conditione. Zvršilo se jo vse neverjetno hitro. V dobrih desetih minutah je bila misijonska postaja oropana in dva očeta v najboljših letih sta ležala mrtva. Poročevalec dostavlja: »Težko je poljubiti roko, ki nas je tako občutljivo udarila, vendar storimo to; dobri oče jo, ki nas tepe. Ceščeno bodi njegovo ime !«
(Knjige nas bodo pregnal«*.) Kaj bo sčasoma s to množino knjig, ki se tiska in izdaja dan za dnevom ? Gladstone je pred leti nasvetoval, naj so grade tudi za knjige katakombe, kamor se bodo zastarele knjige pokopavale. Za narodno knjižnico v Parizu pravijo, da je to vprašanje vsaki dan nujnejše, kajti toliko se dovažuje dan za dnevom knjig v to knjižnico, da bodo njeni prostori kmalu premajhni. Ako se knjižnica množi kakor srdaj nekaj časa, pravijo, da bo v sto letih ves prostor od Rue Colbert do borznega trga obsegala. .ledino dobro je to, da papirnice dandanes splošno skrbe za to, da se knjige sedaj ne izdajajo tiskane na pergamenih, marveč na papirju, ki si gotovo ne pridobi stoletne starosti, ampak se poprej povrne v prah in smeti, iz katerih je bil vzet in narejen. Ako se bodo papirničarji zavedali svoje važne vloge, bodo gotovo, skrbeč za potrebne prostore v človeški družbi, vztrajali pri svojih dosedanjih navadah, tako da nam ne bo sivih las delalo vprašanje, kako odstraniti toliko množino knjig, marveč le vprašanje kako sploh še kako knjigo ali listino vkljub skrajno malovrednemu papirju še ohraniti našim potomcem ?!
Društva,
(Vabilo k večernemu govoru,) ki bode v katoliški družbi za društvenike »Katoliške družbe« v nedeljo, dne 23. januvarija ob '/§6. uri zvečer.	Odbor katoliške družbe.
(Slovensko katoliško del. društvo) je priredilo v nedeljo javen društven shod. na katerem je gospod Žan poročal o točki: narodna sprava in delavci, ter se je v tem smislu vspre-jela resolucija, v kateri se pozivljejo vsi dobro-misleči ljudje na skupno narodno in socijalno delo.
—	Gospod Ziller je govoril o preosnovi volilnega reda za deželni zbovr ter stavil peticijo na deželni zbor. — Gospod Zan krepko podpira in priporoča vsprejem peticije katera je bila soglasno vsprejeta. Shod je trajal blizu dve uri.
(T a m h u r a š k i klub »Zvezda«) imel je svoj I. redni obč. zbor dne 15. t. m., pri katerem so je sestavil sledeči odbor: Predsednik g. Anton G u t n i k ; podpredsednik gospod Franc Gregorčič; tajnik gosp. Anton čer ne; blagajnik gosp. Aleksander Kostnapfel; revizor gosp. Rudolf Drufovka; arhivar gosp. Vinko Zinidaršič. — Gospode tamburaše opozarjamo, da se prično redne vaje dne 20. t. m. dalje in sicer v četrtkih in sobotah točno ob 8. uri zvečer; istotako se prično vaje za novince, ki se naj zglase omenjene dni v društveni sobi v »Nar. domu« (v dvorani pevskega društva »Ljubljana«).
Odbor tamburaškega kluba »Zvezda«.
(Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) so poslali od 1.—14. januvarija 1898: Gdč. Franica Šmid na Gašteju pri Kranju iz društvenega nabiralnika 5 gld. 50 kr. — Gdč. Ljudmila Roblek v Litiji 100 gld. kot čisti dohodek slovenskih razglednic s podobama Prešerna in Vodnika, a s prošnjo, da se vpišejo kot pokroviteljice »Litijske Slovenke«, katere bode zastopal g. notar Luka Svetec. — Ženska podružnica v Kamniku 3 gld. 75 kr. po blagajničarici T. Karolnik. — G. Fr. Cukjati v St. Gotardu 1 gld. 1 kr. iz nabiralnika. — Mohorjani v Begunjah 5 gl. po č. g. župniku Košmelju. — Vesela družba učiteljev in njih prijateljev za »pogled v nedolžno oko« po gospodu Schmoranzerju v Celju 2 gld. 3 kr. — G. T. S. v Ljubljani 1 gl. — Mariborska podružnica 16 gld. 84 kr., in sicer so 8 gld. 13 kr. nabrali »Vandrovčki« ob kresu pri Sv. Urbanu in 8 71 kr. se je skupilo za dva dobitka na Silve-strovi veselici. — Podružnica v Škofji Loki 28 gl.
—	č. g. Josip Regen, župnik na Vojskem, 1 gl. 50 kr. — SI. »Konsumno delavsko društvo v Ljubljani« iz nabiralnika 2 gl. 23 kr. — Podružnica v Vipavi 1 gld. 10 kr. iz nabiralnika pri g. Perhavcu. — Po »Slovencu« od gosp. Perdana kot skupilo družbinih vžigalic za novo leto 100 gl.
—	Po gosp. Vekoslav Legatu v Celovcu v »Miru« nabranih 245 gld. 74 kr. — Podružnica v Škofji Loki 28 gld. kot odkupnino za novoletna voščila.
—	Podružnica v Cerkljah po g. blagajniku Hočevarju 47 gld. 58 kr., to je udnine 39 gld. 58 kr.,
cstalo so pa darovali o priliki državnozborske volitve gosp. vodje Zupana pristaši: Jos. Jenko 1 gl. 50 kr., Jožo Ilacin 1 gld., A. Vavken 1 gld., Fr. Borštnik 50 kr., J. Likozar 10 kr, Aleš Jenko 1 gld., Ivan Pavlič 1 gld., Valentin Selan 20 kr, M. Likozar 1 gl. in Brniški gostač 70 kr. — Gdč. Trtnikova v Ljubljani 2 gl. mesto venca na grob gdč. Rantove v Polhovem Gradcu. — Srečna zakonska dvojica za novo leto 2 gld. — Slovenci! zidajmo naprej v složnem bratoljubju naš dom Živeli podporniki! Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj, 19. jan. V mestnem zboru je odbornik Fochler vprašal župana Luegerja, ali je z ozirom na zadnje slovanske demonstracije na Dunaju prepričan, da treba z vsemi silami skrbeti za nemški značaj dunajskega mesta, ter je pri tem ojstro napadal sedaj vladajočo krščansko - socijalno stranko v mestni zbornici kot ptič-miš stranko v narodnem oziru. Zupan dr. Lueger je dejal, da so demonstrantje slovanski svojo ost naperili v zlasti proti njemu, da se jim torej on zdi nevarnejši nasprotnik nogo kak nemško-nacijonalen krieuč. Lueger obeta, da se hoče na čelo postaviti proti onim norim Cehom, ki mislijo iz Dunaja napraviti češko mesto.
Dunaj, 19. januvarija. V odgovoru na interpelacijo odbornika Fochlerja radi zadnjih protinemških demonstracij je odgovoril župan dr. Lueger, da krščanski socijalisti vedo varovati kot Nemci svoje stališče in nemški značaj mesta, ne da bi vprizarjali poulične protidernonstracije, kakor se to dogaja v drugih mestih na kvar nemški stvari.
Praga, 19. januv. Po zopetni otvoritvi včerajšnje seje je izjavil namestnik Couden-liove, da je češki dijak napadel na cesti nemškega dijaka, ki je nosil društveno znamenje. Napadovalca je policija prijela, kakor tudi vse one osebe, ki so hotele napadnika rešiti iz rok policije. Namestnik je naglašal, da je dijakom v statutih dovoljeno nositi društvena znamenja, kar pač nikdar ne sine dati povod pouličnim nemirom, katere on najostreje obsoja. S to izjavo češki zastopniki niso bili zadovoljni. Za njim je govoril posl. Herold. ki je najpreje protestoval proti prekinjenju seje, potem pa izjavil, da so češki poslanci vedno opominjali prebivalstvo k miru, gledali pa nikakor ne bodo mirno neprestane zisteraatične provokacije. Vlada je napram nemškemu dijaštvu preveč popustljiva in posredno odobrava rogovilje-nje vročekrvnikov. Tako ne sme iti dalje. ( Živahno odobravanje pri Cehih.) Na vprašanje posl. Funkeja je odgovoril namestnik, da se u vedo nove naredbe mesto dosedanjih jezikovnih n a r e d e b in se izdajo že tekom meseca februvarija. Govoreč o zadnjih nemirih v Pragi, je naglašal, da on ni nikogar dolžil kot pro-vzročitelja nemirov, pač pa obsoja nemire kot take. Sklenil je z besedami: Sicer naj se pa nikar ne misli, da sem postal namestnik po milosti Wolfovi, marveč po cesarjevi. Prihodnja seja je jutri.
Praga, 19. januvarija. Danes je vse živo po praških mestnih ulicah. Množice bro-ječe na tisoče se pomikajo po ulicah. Policija in vojaštvo z nasajenimi bajoneti vzdržujeta red. Videti je na cesti mnogo čeških in nemških poslancev. Do opoludne ni bilo nobene nezgode.
Praga, 19, januvarija. Nemški poslanci so se posvetovali, ali naj po zadnjih dogodkih še ostanejo v zbornici. Večina je sklenila počakati razprave o Schlesingerjevein predlogu glede jezikovnih naredb.
Kolonija, 19. januv. Listi naznanjajo, da Nemčija ne pritrdi, da bi princ Jurij grški postal guverner na Kreti, ker bi se s tem le netil upor na Kreti.
Rim, 18. januvarija. „0orriere dela sera-' poroča, da je guvernerjem za Kreto odbran italijanski admiral Canevaro.
Pariz, 19. jan. Razni in tudi vladni listi zagotavljajo, da bi vlada ne bila prišla v tolike škripce radi Drevfus- Esterhazyjeve za-
(leve, ko bi bila oddala odločno izjavo in pa dokazala Dreyfusovo krivdo.
Pariz, 19. januvarija. Po vseh večjih francoskih mestih se vrše velikanske antise-mitske demonstracije, naperjene vzlasti proti oprodi Židov, literatu Zola.
Pariz, 19. januvarija. Vojni minister Billot je izročil pravosodnemu ministru tožbo proti voditelju lista „Aurore" in proti Zoli. Pravosodni minister je izročil pritožbi glavnemu odvetniku.
Madrid. 19. januvarija. Po mestu se prodajajo slike generala Weylerja, ki kažejo pogledane proti luči podobo don Karlosa na konju z geslom: Za Boga, domovino in kralja.
Havana, 19. januvarija. V pokrajini Pinar del Rio, blizu mesta Alquizar so napadli vstaši vojaški vlak z dinamitno bombo. Vlak je skočil s tira. Ubit je jeden vojak, več pa ranjenih. Po daljšem boju so se morali vstaši umakniti.
15.	januvarija. Franc Zoreč, delavca sin, 1 leto Cerkvene ulice 21, božjast.
IG. januvarija. Ludovik Itrozovič, krojača sin, 5 mesecev, Tržaška cesta 20 a), božjast.
16.	januvarija, Matija Piršič, branjevco, 70 let, Dunajska cesta 25. emphysema pulmon.
17.	januvarija. Marija Jamnik, krojača hči, 5 mesecev, cerkvene ulice 21, božjast, — Ivan Toni, mesarja sin, 1 dan, sv. Petra cesta 54, življenjska slabost.
V bolnišnici:
10.	januvarja. Franc Stcrgar, delavec, 60 let, jetika.
11.	januvarija. Gregor Sever, posestnik, 57 let, paralysis proguosa. — Pavi Kavčnik, gostač, 78 let, ostarelost.
12.	januvarija. Agata Kolman, zasebnica, 70 let, osta-relost.
13.	januvarija. Ignacij Koderman, hlapec, 40 let, con-quasatio cerebri. — Franc Fink, gostač, 51 let, einphysema bronchitis uleus cruris. — Katarina Japelj, delavca žena, 60 let, catairhus intestinalis.
Meteorologično poročilo.
SVišina nad morjem 306'2 ui.
čas opazovanja
181 9
19
Stanje barometra v mm
76T1
7 zjutraj 751-6 —5 3 | 2. popol. 750 9 —4'5 Prednja včerajšnja temperatura
Temperatura po <!elzijy
Vetrovi
-44
si. juk
N^bo
«-3 H £ a
Z 3 n
^ ■ s
-a
>
a. ,
inegla
sr. jzah. si. jug
-4 5", za 21° pod nornialom.
megla oblačno
00
Gosp. lekarnarju Piceoli-ju
v Ljubljani.
Podpisani usoja si Vašemu blagorodju uljudno naznaniti, da rabi poslano tinkturo za želodec (Tinctura Rhei composita G. Piccoli) z Izvrstnim uspehom proti želodčnemu in kataru v črevesih, isto-tako tudi proti jetrnim In žoičnim izlivanjem.
Bolnišnica usmiljenih bratov.
Gradec, dne 2. februvarija 1897.
232 100-86
Provincijal brat Emanuel Leitner.
nadzdravnik.
t
47 1-1
, Globoko užaljenim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest o smrti našega iskreno ljubljenega očeta
Franca Bizjak-a
posestnika ln sadjerejoa
kateri je po daljši in mučni bolezni, večkrat previden s sv. zakramenti, danes dud 19. januvarija zjutraj ob 8. uri, v 79, letu svoje dobe, mirno v Gospodu zaspal.
Truplo predragega pokojnika prenešeno bode v petek, dne 21. t. m., ob 8. uri zjutraj iz hiše žalosti na Dražovniku št. 5 na Dobrovo do kapele Marijinega spočetja, ondi slovesno blagoslovljeno in potem spremljano od prečast. duhovščine v župnijsko cerkev na Dobrovo, po opravljenih zadušnicah nešeno na pokopališče ter ondi položeno k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo brale na Dobrovi in v Trnovem v Ljubljani.
Predragega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin.
Na Dražovniku, dnč 19. januvarija 1898.
Jernej Bizjak, cerkvenik, Joief Bizjak, posestnik, sinova. — Marija Helena, hčeri. — Frančiška roj. Dovjak, sinaha. — Martin, Alojzij. Frančiška, vnuki.
jam , •			* » K:
			
Služba organista in mežnarja
se odd& z 2. svečanom pri prošt. župnijski cerkvi v Spodnjem Dravogradu na Koroškem. Med prošnjiki imajo rokodelci prednost.
Več povž cerkveno predstojništvo.	39 3—3
37 3-3


Kdor gospodov lastnikov konj spomladi potrebuje lepo, angleško
M
w_____to H
konjsko opravo s komatom-»i B
M
ali krasno, ogersko
Prvo ljubljansko uradniško konsumno društvo, reg. zad. z o. p., mora dopolniti
službo prodajalca
s 1. dnem marca t. 1.
Prosilci, zmožni obeh deželnih jezikov, kateri morejo tudi kavcijo položiti, blagovolijo naj svoje prošnje s priloženimi spričevali omenjenemu društvu namudoma doposlati. Natančna pojasnila zved6 se v društveni pisarni, Krojaške ulice št. 8, I. nadstropje.
W
M
5
jj konjsko juker-opravo, jjj
M
i!
M
H M
M
3
H,
m i I
naj se kar obrne na podpisanega in si tako naroči.
Ravnotam je bogata zaloga izgotovljenih prodajalniških in drugih konjskih oprav. Popolna Jahalna oprava za civiliste in vojake, sedla, uzde. brzde itd. kakor tudi vsi v to stroko spadajoči predmeti.
Velika zaloga bioev. ločnib blčev, Jahalnih palio in jahalnih bičev, tudi s srebrnimi okovi.
A V
Kdor bi potreboval za potovanje močnih, lepih kovčegov ali torbic, k t si že sedaj naroči in se taki na zahtevo tudi pri meni izdeljujejo.	'U'
naj si
Za gospode tovarnarje in posestnike mlinov priporočam močna Jermena
za stroje iz najboljšega ljubljanskega in inozemskega usnja, katero imam vedno v zalogi.
P. n. občinstvo opozarjam, da sem v desetih letih v prvih dunajskih in budimpeštatiskih tovarnah in delavnicah pridobil si toliko uakse, da zamorem takoj z vsakim tekmovati, tako da ni nikomur potrebno finih stvaiij si naro-čevati za drag denar od drugod, ker se take stvari dobe pri meni ceneje ter bolj elegantno in bolje izdelane, ker je pri meni vse ročno delo.
Vse poprave sedel, jermenov, torbic in galanterije iz usnja se izvrše naglo in ceno. — Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Pričakujoč prav obilnih naročil in nalogov, bilježim velespoštovanjem
33 15-2
Fran Primožič, jermenar,
Sv Petra cesta št 34, Ljubljana.
I
M N
M


J
Srečke
za princ Evgenov spomenik.l žrebanj«
--I 11. februv.
8«3 5 Glavni dobitek B
kron.
Srečke a kr. pripnroda J. C. Mayer, menjalnica v Ljubljani.
Domača tvrdka!
Podobarska delavnica Antona Rovška in Frana Cibra
v Novem Mestu, Ljubljanska cesta (prej Gospodske ulice) štev. 42 pri vhodu z glavnega trga.
Prečast i ti m cerkvenim predstojništvom udano naznanjava, da sva dnd lo. januvarija t. 1. otvorlla v Novem Mestu
podobarslto *lelavnico,
katero si dovoljujeva tem polom priporočati.
Ker vsva se v strokovni šoli za lesno industrijo v Ljubljani in na potovanju po Švedskem, Nemškem. Ogerskem in Slavoniji strokovno temeljito izobrazila. mogla bodeva izvrševati umetniško dovršena dela. Priporočava se za izvrševanje vsakovrstnih
umetniško dovršenih oltarjev
od lesa, v poljubnem slogu, kipov in svetniških soh od gipsa, ali lesenih, spovednlc. klečal, lec. misijonskih, poljskih in raznih razpel svetih križevih potov itd.	'
Oltarne skupine od gipsa ali lesa
izvršujeva kar najnatančneje po pravilih plastike, istotako križeva pota iz iste tvarine.
Sprejemava tudi popravila starih del. "TJB® Cene so nizke, primerne ukusnemu, natančnemu delu.
Odličnim spoštovanjem
Anton Eovšek in Fran Ciber.
36 3—3
Svoji k svojim! ■■
_ES^Sl
Dne 19. januvarija.
Skupni državni dolg v notah.....102	gld.	45
Skupni državni dolg v srebru.....102	„	50
Avstrijska zlata renta 4°/0......121	„	90
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .	102	"	90
Ogerska zlata renta 4°/0.......121	^	15
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . .	99	„	30
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	937	„	—
Kreditne delnice, 160 gld..............355	„	SO
London vista...........120	„	_
Nemški drž. bankovci za lOOm. nem. drž.velj.	58	„	85
20 mark............11	„	76
20 frankov (napoleondor)............9	„	53
Italijanski bankovci........45	„	40
C. kr. cekini......................5	„	69
I > 11 11
a | s It a, borz
kr.
Dne 18. januvarija.
4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5°/0 državne srečke 1. 1860. 100 gid. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4°/0 zadolžnice Rudolfove zelez. po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... Donavsko vravriavno posojilo 1. 1878 ! .
Posojilo goriškega mesta......
4°/0 kranjsko deželno posojilo . . ! . . Zastavna pisma av. osr. zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . n	n južne železnice 3°/0
n	n južne železnice 6°/„ .
n	i, dolenjskih železnic4°/0
162 gld.
163 „ lfc9 99 139 129 109 112 98 98 224 184 129 S9
kr.
25 70 75 2-3
50
20 50
20
a- sv —
Kreditne srečke, 100 gld.............gld,	50
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.'	165	, '	—
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20	"	—
Rudolfove srečke, 10 gld.......26	"	_
Salmove srečke, 40 gld.......[ 75	"	_
St. Gen6is srečke, 40 gld......] jg	"
Waldsteinove srečke, 20 gld.....\ 57	"	_
Ljubljanske srečke........' 22	"	75
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.	161	"	—
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v! 3450	"	—
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	425	"	—
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . .	80	"	75
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	107	"	50
MouLanska družba avstr. plan.....143	"	70
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. '.	172	"	—
Papirnih rubljev 100 ..............127	50
kr.
l.januvaryem 1898 sejo pričelo novo celoletno naročevanje!

MERCUR
XXXVI. leto.
Avtentično oznani^0 žrebanja tu in inozemskih loterijskih srečk,
izkaz vseh izžrebanih državnih in zasebnih obligacij.
Rrfi7n1flttli nrivnplr Finanzielles Jahrbuch", ki obsega za-UlW,piaV;UI pilVUCA znnmek vseh izžrebanih srečk.
Naročuje se najprimernejše 3 poštnimi nakaznicami pri vseh c. in kr poštnih uradih m pri administraciji ..Mercur", Dunaj. I., Wollzelle 10.
2 gld. 60
celoletna naročnina.