/Priimki Št. 249 (15.350) leto Ll. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je4dini tiskani partizanski DNEVNIK v zadeni Evropi. T-Ul. Montecchi 6-Tel. 040/7796600 , GORICA - Drevored24 maggio 1 -Tel. 0481/533382 ČEDAD - UL Ristori 28 - Tel. 0432/731190__ POŠ1NNA PLAČANA V GOTOVINI CISALPINA GKSTIONL investicijski skladi pri D/^Il/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DV*IKD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA 1500 ur ČETRTEK, 14. SEPTEMBRA 1995 Nove sik v stari obleki Sandor Tence Afera "Autovie Vene-te-British Telecom" je le vrh velikega ledenika, v katerega je sredi avgusta trčila ladja (ali bolje rečeno ladjica) deželne vlade predsednice Ales-sandre Guerre. Polemik o tem Se ni videti konca in do razciscenja bo Biorda prišlo Sele prihodnji torek, ko naj bi deželni svet zavzel sta-hsce o tej aferi. Pogojnik je obvezen, saj ni izključiti, da se bo vse skupaj ■ tudi tokrat - končalo v običajnem slogu "tresla se je gora, rodila se je mig", V deželnem svetu pa smo vseeno doživeli politični dogodek. V mislih imamo ustanovitev nove svetovalske skupine (k njej je doslej pristopilo trinajst svetovalcev) z visokodotiecim nazivom "Demokratični federalistični center", ki jo sestavlja pisana druščina starih in novih politikov ter politikantov. V federaliste in sredince so se - poleg ostalih - cez noc prekrstili nekdanji socialistični odbornik Saro, bivši tajnik tržaške Severne lige Tanfani, ki je pred me-seci zaman skušal skočiti na Berlusconijev Voz, dolgoletni demokri-stjanski veljak Calan-druccio in celo skrajni nacionalist Gambassini. Ha gre za "resnične federaliste" nesporno priča dejstvo, da je nova skupina nastala pod okriljem "Forza Italia"! Skupina se je novinarjem in javnosti pompozno predstavila kot odraz novega in živega, ki se pojavlja v deželni stvarnosti. Ce so Gam-oassini in njegovi novi sopotniki odraz novega, kot pravijo, potem se niora Človek znova vprašati v kakšnem (političnem) svetu pravzaprav živimo in kje so fneje med dostojnostjo in nedostojnostjo. Deželni svet je bil leta 1993 izvoljen s proporC-nim volilnim zakonom in sedaj ne odraža VeC stvarnega stanja v Fur-laniji-Julijski krajini, tako da v njem sedi vse vee svetovalcev, ki zastopajo le same sebe. S tem še ne mislimo, da je sedanja skupščina izgubila legitimacijo, tudi Zadnji dogodki pa terjajo novo volilno zakonodajo, ki je žal še ni videti na obzorju. Tudi zala, ker imajo "nove sile" Ves interes, da ostane Vse pri starem. 1 Ura poravnala I račun z marko MILAN - PoCasi, korak za korakom se je lira krepila vse od prve polovice avgusta sem in včeraj je bila njena vztrajnost poplačana: marko je potisnila tja, kjer je bila februarja letos, preden se je za italijansko devizo začelo dolgo obdobje spuščanja. Po tečajnici Banke Italije je marka včeraj veljala 1.087,9 lire, popoldne pa se je spustila vse do 1.080 lir. Pozitiven je bil tudi delniški trg s skoraj tisoč milijardami lir poslov. '<.= ' 2 r • = - ■ Močni nalivi I v Lombardiji MILAN - V noči od torka na sredo in v včerajšnjih dopoldanskih urah so modli nalivi močno prizadeli severno Italijo, predvsem pa Lombardijo. Nalivi so povzročili ogromno gmotno škodo, ki jo bodo danes ocenili na srečanju na prefekturi v Vareseju. Gasilske ekipe in enote civilne zaščite so opravile veC sto posegov, po dosedanjih vesteh pa hudo neurje ni povzročilo Človeških žrtev. Na 2. strani ■ Požar povsem I uničil stanovanje TRST - Požar je včeraj zgodaj zjutraj povsem uničil stanovanje v Ul. Baiamonti. Moškega, ki je v njem živel, ni bilo doma in ga ves dan niso izsledili. Enega triletnega otroka in dva dojenčka, ki so z materjo in očetom prebivali v istem nadstropju, so odpeljali na opazovanje v bolnišnico, saj so se bali, da so se zastrupili z gostim dimom, vendar'so jo že po nekaj urah lahko zapustili. Na 7. strani ITALIJA - SLOVENIJA / POGAJANJA NA MRTVI TOČKI Agnellijeva: »Thaler sedaj zahteva nekaj novega« Po njeni oceni je slovenski minister zagrešil vrsto napak RIM - »V tem trenutku je stanje naših pogajanj s Slovenijo na mrtvi točki«: tako je, kot poroča tiskovna agencija ANSA, ocenila italijanska zunanja ministrica Susanna Agnelli v zunanjepolitični komisiji poslanske zbornice med razpravo o Bosni in Hercegovini. Slovenski minister Thaler »je v začetku sprejel razpravo o našem osnutku sporazuma, sedaj pa, kot kaže, postavlja no- ve zahteve,« je dejala Agnellijeva in dodala, da je Thaler »naredil zelo hudo napako s tem, da je poslal evropskemu parlamentu pismo, v katerem pravi, da ga ne zadovoljujejo niti stališča evropskega parlamenta. Medtem ko se je pred Časom evropski parlament opredeljeval za Slovenijo in proti Italiji, se je sedaj stanje spremenilo. To ni bila učinkovita poteza,« je še dejala Agnellijeva. Agnellijeva o aferi z »nevidnimi letali« RIM - Zunanja ministrica Susanna Agnelli je včeraj v zunanjepolitični komisiji poslanske zbornice obravnavala vprašanje odnosov med zavezniki glede vojne v Bosni po znanem zapletu s tako imenovanimi »nevidnimi letali« stealth in pojasnila, da nasprotovanje namestitve novih bombnikov ne pomeni povračilnega ukrepa, obenem pa ponovila protest, ker je bila Italija izključena iz kontaktne komisije. Skupno s predsednikom vlade Dinijem pa je Agnellijeva predstavila novo kampanjo za humanitarno pomoč prebivalstvu Bosne in beguncem. Na 2. strani British Telecom v deželnem svetu Rozčiščenje šele prihodnji teden TRST - Deželni svet je sinoči odložil politično razCišCenje o aferi "Autovie Venete-British Telecom", ki ustvarja velike težave večinski koaliciji Severne lige in Ljudske stranke. Predsednica Dežele Alessandra Guerra je skušala v svojem posegu nekoliko omiliti dolgotrajno polemiko, kar pa ji je le delno uspelo. Skupščina je pred tem nadaljevala razpravo o precej pomembnem zakonskem osnutku za ovrednotenje in zaščito furlanskega jezika. Desnica, ki seveda nasprotuje zakonu, je ostala popolnoma osamljena. Predsednik deželnega sveta Giancarlo Cruder pa je medtem na tiskovni konferenci povedal koliko v resnici zaslužijo deželni svetovalci. Zavrnil je očitek, da so si svetovalci pred nekaj tedni s posebnun deželnim zakonom sami in nezakonito povišali place. Na 5.strani Bosanci in Hrvati SARAJEVO (Reuter, dpa) - Natova letala so vCeraj znova silovito napadla položaje bosanskih Srbov, kar so izkoristile hrvaške in muslimanske sile, ki so zavzele Donji Vakuf, Drvar in Sipad ter prodrle v Jajce. VeC kot osem tisoč srbskih beguncev je zapustilo svoje domove v Donjem Vakufu in se umaknilo v Jajce, odkoder so morali kmalu spet pobegniti (na sliki AP). Američani so kljub vključitvi vojske hrvaško-muslimanske federacije v spopad zadovoljni z dosedanjim potekom operacije. Zahodni zavezniki naj bi napadli tudi civilne cilje, zato so v Moskvi ostro protestirali. Nato se je zavedel visoke diplomatske cene, ki jo utegnejo zahtevati bombni napadi, in zaCel pripravljati nov naCrt operacije, ki predvideva tudi udeležbo vojsk držav nečlanic zveze. Ameriški mirovni odposlanec Richard Holbrooke je včeraj znova skušal prepričati srbskega predsednika Miloševiča, naj vpliva na vodstvo vojske bosanskih Srbov, ki trmasto vztraja na položajih v okolici Sarajeva. Na 17. strani MILJE / ŠIROKA PODPORA PREDLOGA Zelja o skupnih sredozemskih igrah postaja vse bolj odločna MILJE - Izziv je bil sprejet, predstavniki tržaške, koprske, miljske ter posredno tudi beneške in reške občinske uprave so se na včerajšnjem prvem srečanju v Miljah (na sliki KROMA) zavzeli za izoblikovanje skupne kandidature za organizacijo sredozemskih iger leta 2005. Glavni pobudnik predloga je tržaški Panathlon Club, o možnosti skupne organizacije velike športne prireditve pa so se že pred Časom pogovarjali predstavniki olimpijskih komitejev Slovenije in FJK Zaenkrat je zamisel o sredozemskih igrah severno-vzhodnega Jadrana samo še želja, ki pa jo deli že zaznavno število tistih, ki bi idejo lahko udejanili. Na 3. strani Danes v Primorskem dnevniku Spomladi predčasne volitve? Berlusconijev Pol svoboščin je včeraj spet zahteval Čimprejšnje volitve, a šele po odobritvi finančnega zakona za leto 1996. _ „ Stran 2 Telovadnica pri Sv. Ivanu zapita Šolsko telovadnico pri Sv. Ivanu v Trstu so zaprli, ker je vanjo pronicala voda. Solarji bodo ob telovadbo v primernih prostorih, številni športniki ob tre- ninge' Strane Stališče slovenske DSL Slovenska komponenta Demokratične stranke levice je zavzela stališče do zadnjih predlogov v slovensko-italijanskih pogovorih. Stran 7 Nova športna hala v Gorici Komisija za uporabo športnih objektov je včeraj izdala soglasje za odprtje nove športne palače v Gorici. Stran 11 Tržaški obrtniki v Celju Na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju bo jutri srečanje tržaških slovenskih in italijanskih obrtnikov in predsednika TZ Donaggia z vrhom Obrtne zborni- ceSloveniie' Sim 12 __________RIM / POLITIKA______ Desničarski pol: Volitve takoj, toda... Berlusconi in njegovi želijo, naj Dini ostane do odobritve finančnega zakona 1996 RIM / ZUNANJA MINISTRICA V PARLAMENTARNI KOMISIJI Italija želi večjo vlogo v pogajanjih o Bosni Kampanja za humanitarno pomoč prebivalstvu Ldmberto Dini in Susanna Agnelli med predstavitvijo kampanje za humanitarno pomoč prebivalstvu na območju bivše Jugoslavije (telefoto AP) RIM - Berlusconijev Pol svoboščin spet zahteva predčasne volitve čimprej, kar pa ne pomeni takoj, ampak spomladi prihodnjega leta. Vsi glavni predstavniki desničarskega kartela so se včeraj sestali v skupnosti don Gelminija za pomoč mamilašem v Ame-lii blizu Ternija in tam po eni strani soglasno zavrnili zahtevo zaveznika Marca Pannelle po sklicanju referenduma o liberalizaciji mamil, po drugi pa ponovili zahtevo po volitvah. Sicer pa soglasje verjetno ni bilo tako samoumevno, saj sta katoliški komponenti desnega pola, ki ju vodita Roc-co Buttiglione in Pierfer-dinando Casini, do včeraj zavirali Berlusconije- vo slo po volitvah. Včeraj pa jih je bivši predsednik vlade očitno prepričal, toda tudi sam je moral pristati na majhen »popravek«: predčasne volitve naj bodo kmalu, toda ne takoj po izteku mandata Lambertu Di-niju - kar se bo zgodilo z odobritvijo zakona o tako imenovani »par condicio« - pač pa po odobritvi finančnega zakona za prihodnje leto. To pa pomeni, kot sta izrecno poudarila tako Buttiglione kot Berlusconi, da naj bi bile volitve spomladi prihodnjega leta. Kot rečeno, so se veljaki desnega kartela sestali v Amelii predvsem zato, da bi dali skupen odgovor Marcu Pan-nelli in njegovi zahtevi po sprostitvi prodaje lažjih mamil. Tej zahtevi so od vsega začetka odločno nasprotovali tako vodja Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini kot Buttiglione in Casini, medtem ko je Berr lusconi še pred časom popolnoma podprl vseh 18 referendumov, kolikor jih je predlagal Pannella, vštevši z onim o mamilih. Včeraj pa je Berlusconi povsem spremenil stališče in celo trdil, da je vedno nasprotoval temu referendumu. Zavezništvo je torej kompaktno, čeprav bi utegnilo zgubiti Pannel-love reformatorje. Pan-nellov pristaš Marc o Ta-radash, ki je bil sicer izvoljen na listi Forza Ita-lia, je bil včeraj sila previden in dejal, da je treba razpravo še poglobiti, medtem ko se Pannella sploh ni oglasil. Zgovoren je bil le Gianfranco Fini, ki je kar direktno povedal, da bi izguba Pannelle za desno zavezništvo ne pomenila velike škode. Vsekakor se bodo predstavniki Pola svoboščin danes sestali v Rimu na sedežu Forza Italia in izbirali strategijo za prihodnje mesece. Danes pa se bodo tudi voditelji parlamentarnih skupin leve sredine sestali z Romanom Prodijem. Tudi tu bo govor o bodoči strategiji zavezništva ob izteku Dinije-vega mandata in o možnosti, da bi sedanji parlament, poleg finančnega zakona, odobril še nekatere zakonske ukrepe, zlasti glede tako imenovanih pravil politične igre. RIM - »Zima miru« je geslo oziroma naslov široke kampanje v korist prebivalstva na ozemlju bivše Jugoslavije, kjer divja vojna, in v pomoč beguncem iz teh območij, ki so prisotni na italijanskem ozemlju (teh je približno 62 tisoč). Kampanjo je včeraj na tiskovni konferenci predstavil sam predsednik vlade Lamberto Dini, ki sta ga spremljala ministra Susanna Agnelli in Adriano Ossicini. Dini je izkoristil priložnost, da je podal pregled »koristnega dela« za pomoč prizadetemu prebivalstvu in navedel, da je po podatkih OZN Italija na četrtem mestu med državami, ki so najbolj pomagale civilnemu prebivalstvu. Samo od julija do danes so iz Italije poslali na območje bivše Jugoslavije za 1.748 ton materiala, od katerih so 750 ton prepeljali s humanitarnimi konvoji. Predsednik vlade je tudi poudaril, da je pomoč usmerjena predvsem v obnovo kolikor toliko normalnih razmer na prizadetih območij in da v tem smislu pomeni »stavo glede skorajšnjega konca vojne.« Bolj kot humanitarna pomoč pa je tačas v ospredju zanimanja javnosti stališče Italije do vojaških akcij glede na znani zaplet z »nevidnimi letali« F-117A. O tem je zunanja ministrica Susanna Agnelli poročala na seji zunanjepolitične komisije poslanske zbornice in poudarila, da »italijanskega vojaškega sodelovanja pri operacijah v Bosni si naši partnerji ne smejo zamišljati kot nekaj avtomatičnega in samoumevnega«. Sicer je ministrica poudarila, da je zaplet z lovskimi bombniki le »kontingent-na epizoda«, ki nikakor ne ogroža tradicionalnih trdnih odnosov z zavezniki. Agnellijeva je tudi zagotovila, da namerava Italija v celoti spoštovati vse sprejete obveze, po drugi strani pa bo vse nove zahteve po vojaškem sodelovanju »treba skrbno preučiti«. Agnellijeva je v zunanjepolitični komisiji tudi zavrnila očitke, da naj bi pri zadevi bombnikov šlo za nekakšno barantanje ali za povračilni ukrep. Dejstvo pa je, je poudarila, da je obstajal dogovor o sodelovanju Italije v kontaktni skupini, kasneje pa so se zavezniki premislili, in to prav takrat, ko so pogajanja stopala v vsebinsko fazo. Italije pa- ni mogoče obravnavati kot druge države, ki nimajo življenskega in neposrednega interesa za razvoj krize, je dodala. Vsekakor pa je Agnellijeva tudi ocenila, da je ameriški državni podtajnik Richard Holbroke med svojim nedavnim obiskom v Rimu zelo dobro razumel prp oblem in se obvezal, da bo skupaj z Italijo poiskal rešitve, ki bodo za vse sprejemljive. O italijanski zunanji politiki in o Bosni pa je Susanna Agnelli govorila v torek zvečer tudi na vsedržavnem festivalu Unita v Reggio Emiliji. Poudarila je, da hoče imeti Italija večjo težo v pogajalhem procesu za rešitev bosanske krize, in to »ne glede na vprašanje letal Stealth«, govorila pa je tudi o skorajšnjem italijanskem predsedovanju Evropske zveze. V tej zvezi je dejala, da bo to zelo težka in skoraj nemogoča naloga glede na politično nestabilnost v Italiji, saj se zdaj ne ve, ali bo sedanja vlada trajala do takrat. Ob zunanji ministrici je na tribuni festivala Unita sedel odgovoren pri DSL za zunanje zadeve Piero Fassino, ki je prav tako kot zunanja ministrica poudaril, da ima Italija mimo zadeve z bombniki vso pravico, da sodeluje v kontaktni skupini. Sploh so prisotni opazili veliko sozvočje med ministrico in predstavnikom Hrasta, kar je sam Fassino ocenil kot nekaj povsem naravnega glede na dejstvo, da je DSL najmočnejša stranka, ki podpira Dini j evo vlado. Ukradli avto, pustili denar TURIN - Pred slabima dvema tednoma so neznani tatovi vlomili v dom 57-letnega Feliceja Nigre v kraju Villate di Mercenasco blizu Turina in mu ukradli beli golf, v katerem je bila aktovka. Nerodni tatovi se niso zavedeli, da so bili v aktovki postni boni v vrednosti 40 milijonov lir in zapustili poškodovani avto. Gospod Felice je zdaj res »srečen«, saj so mu včeraj mestni redarji pripeljali sicer skoraj povsem uničen avto, a nedotaknjeno aktovko. NOVICE Umri je veliki kipar Francesco Messina MILAN - Pri starosti 95 let je včeraj umrl v svojem milanskem stanovanju Francesco Messina, eden največjih italijanskih kiparjev tega stoletja. Messina je izhajal iz zelo revne sicilske družine, a je večji del svojega življenja preživel v Milanu, kjer je bil najprej docent in nato ravnatelj umetnostne akademije Brera. S kiparstvom se je začel ukvarjati, ko se je kot 13-letni fant za eno liro na dan zaposlil pri genovskem kamnoseku, ki je klesal spomenike za pokopališča. Njegova dela so razstavljena v vseb najpomembnejših svetovnih muzejih, v Italiji pa so ga poznali ne toliko zaradi kipov svetnikov v katedrali sv. Petra v Vatikanu, pač pa zaradi konja, ki krasi glavni vhod v palačo Raia v Rimu. Policija seznanila sodstvo o ukinitvi letalskih poletov MILAN - Obmejna policija je predala včeraj milanskemu tožilstvu zajeten sveženj dokumentov o zamudah in ukinitvah letalskih poletov z milanskega letališča. Sodišče bo lahko na podlagi teh aktov odprla sodni postopek »proti neznancem« zaradi prekinitve javne službe in prekrškov proti varnosti javnih prevozov. V aktih je zabeleženo, da so od 7. do 11. septembra ukinili 76 poletov. Bili so ukinjeni takorekoč v zadnjem trenutku zaradi protesta nadzornikov zračnega prometa. Slednji ne stavkajo, a zavračajo nadurno delo in se pri delu striktno držijo službenih zadolžitev, kar seveda povzroča velike zamude pri poletih. Buscetta na sodišču RIM - Tommaso Buscetta, mafijski skesanec, se je včeraj dokaj nepričakovano pojavil v rimski sodni dvorani, da bi pričal proti privržencem mafijskega klana iz Agrigenta. Takoj po prihodu je izjavil, da namerava še sodelovati s pravico. Skrbno zakrit od številnih agentov je odgovoril je na vsa vprašanja o pokolu pri pristanišču Empedocle in mnogih drugih mafijskih umorih. Na zaporni klopi odgovarja za te zločine 78 otožencev, med katerimi so tudi nekateri mafijski voditelji iz Agrigenta. Kartel svoboščin »rešil« Sgarbija RIM - Poslanska zbornica bi morala včeraj odločati o izdaji dovoljenja za uvedbo sodnega postopka proti Vittoriu Sgarbiju. Poslanca je prijavil sodišču javni tožilec iz Palerma Giancarlo Caselli, ker je Sgarbi po televiziji izjavil, da naj bi Caselli »režiral« izjave mafijskih skesancev. Zahteval je milijardo lir odškodnine. Ko bi morali poslanci glasovati o izdaji dovoljenja, pa so poslanci desnice zapustili dvorano; zaradi pomanjkanja legalnega števila je bilo zato glasovanje odloženo. VREME / V NOČI OD TORKA NA SREDO Hudi nalivi nad severno Italijo najbolj prizadeli Lombardijo Gmotna škoda je ogromna - Velike težave tudi v prometu RIM - V noči od torka na sredo in v prvih včerajšnjih jutranjih urah so močni nalivi hudo prizadeh severno Italijo, na Stelviu in v Dolini Aoste pa je celo snežilo. Nalivi so v največji meri prizadeli Lombardijo, predvsem okolici Vareseja in Coma, kjer so narasle reke in hudourniki prebili bregove in preplavili polja; zaradi poplave hudournika Arna je bil promet na avtocesti Milano - Va-rese pri Gallarateju ustavljen, v kraju Cavaria pa je moralo nekaj družin začasno zapustiti svoja stanovanja. Tudi reka Olona je narasla, preplavila je ceste in vdrla v nižje stanovanjske prostore v Vareseju. Gasilci so morali pomagati prebivalcem v krajih Fagnano Olona in Olgiata Olo-ria, v Gomate Olona pa se je podrl most. Močan naliv je preplavil tudi prostore tiskarne dnevnika iz Vareseja »La Prealpina«, ki zato včeraj ni izšel; škoda v tiskarni naj bi se sukala okrog dveh milijard lir. Po dosedanjih vesteh, ki so jih posredovali gasilci, ni poročil o ranjenih ali pogrešanih, pa čeprav so prejeli na stotine pozivov; v glavnem so morali pomagati osebam, ki so ostale vklenjene v avtomobilih ali pa v stanovanjih. Veliko število cest, med temi tudi avtocestna odseka med Vare-sejem in Gallaratejem ter med Comom in Chiassom, so zaradi poplav in zemeljskih usadov morali zapreti. Močni nalivi niso preplavili samo stanovanja, prekipele so tudi reke in hudourniki, kar je povzročilo veliko težav predvsem prometu. Skoda je na srečo le gmotna, zaenkrat pa je še niso ocenili. Poleg civilne zaščite so prizadetim priskočili na pomoč gasilci iz Milana, Pavie, Coma, Brescie in Novare. V Vareseju so morah gasilci posredovati, da bi izpraznili vodo iz nižji prostorov bolnišnice in iz doma za ostarele v Portu Ceresio. Prefektura iz Vareseja je od Dežele že zahtevala, da se deželi prizna status naravne ujme, škodo po bodo danes ocenih na srečanju na prefekturi. Huda ura se je v Lombardiji začela predsinočnjim okrog 22. ure; močni nalivi s točo so se zlili nad sevemo-zahodnim predelom dežele. Vsepovsod so kmalu nastale težave v prometu, zmanjkal je električni tok, telefonske zveze so bile prekinjene, drevje se je lomilo, voda pa je preplavljala stanovanja, trgovine in skladišča. Prava zimska klima je zavladala tudi na Tridentinskem in v Gornjem Poadižju; na prelazu Stelvio je včeraj zjutraj začelo snežiti, v dolini pa je močno deževalo; o morebitni škodi in problemih v avtomobilskem prometu pa ni poročil. Od predvčerajšnjim popoldne močno dežuje tudi v Piemontu, sneg pa je pobelil vrhove nad 2000 metri; zaradi zemeljskih usadov je bil promet na številnih cestah ustavljen. Pod stalnim nadzorom je most na Ti-cinu v kraju Galhate pri Novari, kjer obstaja nevarnost, da bi drevesna debla, ki jih je nanesla deroča voda, lahko ustvarila jez in s tem povzročila poplave na področju, ki se še ni opomoglo od prejšnjih poplav. DANES V OSPREDJU Četrtek, 14. septembra 1995 3 Sprejet izziv za skupno organizacijo sredozemskih iger : I MILJE - Storjen je bil Prvi korak, da bi sanje Postale resničnost. Udeleženci včerajšnjega milj-skega srečanja, na katerem so uradno iznesli za-^risel, da bi sredozemske 18re leta 2005 skupno Priredila štiri severno-vzhodna jadranska mesta Benetke, Trst, Koper in Beka, so projekt odločno podprli. Naslednji korak bo podpis skupnega protokola, ki naj bi ga po zagotovilih tržaškega župa-pripravila tržaška občinska uprava, nato pa bi že morali sestaviti delovne skupine. Deset let Oarnreč za pripravo kan- didature ni veliko, kot med drugim priCa izkušnja treh dežel, Slovenije, Koroške in Furla-nije-Julijske krajine, ki so se potegovale za organizacijo zimskih olimpijskih iger leta 2002. Zasluga zagovornikov tega projekta, ki v zaključni fazi ni prodrl, pa je med drugim tudi ta, da so med olimpijska pravila vrinili možnost o meddržavnem povezovanju pri organiziranju olimpijskih iger in posredno tudi vseh, ki se nanje sklicujejo. Zato bodo imeli tokratni »zanesenjaki« nekoliko lažje delo, kar seveda še zdaleka ne pomeni, da bo njihov predlog prodrl. Vendar pa si tržaški Panathlon Club, ki je bil glavni pobudnik včerajšnjega srečanja, in olimpijska komiteja Slovenije in FJK, ki sta se o takšni ali sličnih možnostih že pogovarjala, že v tej fazi zaslužijo pohvalo, ker so se odločili za tako izzivalno potezo, ki presega športne okvire. Zelja po povezovanju sosednjih mest in ljudi pa se na včerajšnjem uvodnem srečanju ni povsem pretvorila v stvarna dejanja, saj je moral predstavnik ZSSD v Italiji, ki je bil med vabljenimi, opraviti tudi vlogo prevajalca. Organizatorji namreč niso predvidli prevajalca ne za slovenske ne za hrvaške goste (dela so namreč potekala v italijanščini), upati je, da je to zgolj spodrsljaj, ki se mu bodo v bodoče izognili z uporabo enega od uradnih jezikov olimpijske organizacije po vzorcu organizacijskega odbora zimskih olimpijskih iger na tromeji. Tesneje povezati sosednje dežele in se s konkretnimi pobudami zavzeti za mir - tako so predstavniki športnih organizacij in javnih uprav (beneški, reški in koprski župan so prirediteljem poslali dopis, koprsko občino pa je zastopala podžupan Irena Fister) utemeljevali pomen skupnega prirejanja velikih športnih dogodkov. MIR - Mediteranske igre Rijeka - pa je bilo tudi geslo predloga, da bi leta 2001 sredozemske igre priredili na Reki. Ker je logika alternacije zahtevala, da tistega leta igre »pripadejo« arabski državi (gostila jih bo Tunizija), so reški pobudniki ostali praznih rok in se zato pridružujejo skupnemu projektu, o katerem se sicer mora še izreči hrvaški olimpijski komite. Ista logika - pred Tunizijo bodo sredozemske igre v Bariju - bi narekovala, da se mednarodno tekmovanje preseli na Jadran, saj je bilo na jadranskem območju zadnjič na sporedu leta ’79 v Splitu. O zamisli in možnostih njene uresničitve sta v Miljah govorila predsednik tržaškega Panathlon Cluba Giuseppe Giu-stolisi in predsednik deželnega olimpijskega komiteja za FJK Emilio Felluga, ki je med drugim poudaril, da mora na osnovi pravil nositelj iger postati eno mesto, vendar v tesni povezavi z ostalimi. Zato so tudi projektu dali naslov Sredozemske igre severno-vzhodnega Jadrana. Generalni tajnik organizacijskega odbora zimskih olimpijskih iger na tromeji (Trbiž 2002) Pier-giorgio Baldassini pa je povzel izkušnje njihovega odbora in naglasil, da so na »preskakovanje meja« pri prirejanju velikih športnih tekmovanj tudi pragmatične duše najvišjih forumov olimpijskega odbora pristale pod pogojem, da ne obremenjuje dodatno -ne finančno ne organizacijsko - poteka prireditve. Na to premostljivo težavo morajo zato računati tudi pobudniki se-verno-vzhodno jadranskih iger, ki bodo morali sestaviti trden in enoten organizacijski odbor, ko bo seveda predlog srečno prestal prve izpite. Predlagatelji bodo namreC morali dokazati, da imajo dovolj ustreznih športnih objektov oz. da jih lahko dogradijo, na zadovoljivi ravni bodo morale biti tudi infrastrukture (razne povezave, hotelske zmogljivosti in podobno). Če prevlada skupna volja, da se predlog dodobra izdela, je bilo rečeno, bo vse pogoje, glede tudi na obstoječe stanje, mogoCe izpolniti, tudi ker praksa zagotavlja, da večina sredstev navadno pride iz »zunanjih virov«. Vendar je bilo o tem zaenkrat preuranjeno razpravljati, izziv je bil sprejet in glavnim gostom so včeraj za spodbudo izročili priznanja, (bip) Prve igre so bile v Egiptu leta 1951 Prihodnje v Bariju Glavni pobudnik sredozemskih iger je bil Mohamed Taher Paša, takratni predsednik egiptovskega olimpijskega odbora. Prva izvedba teh iger je bila v Aleksandriji v Egiptu leta 1951 in odtlej se je ta prireditev odvijala vsaka štiri leta, in to leto pred olimpijskimi igrami. Sredozemske igre se odvijajo v olimpijskem duhu in so pod pokroviteljstvom Mednarodnega olimpijskega odbora, kot je zapisano v Pravilniku, ki ga je sprejel Mednarodni olimpijski odbor na 47. seji v Helsinkih leta 1952. Mednarodne športne zveze izbirajo in določajo športne discipline na teh igrah. Organizator iger ni država, temveč obmorsko mesto. Mednarodni odbor sredozemskih iger (CIJM), ki nadzoruje in zagotavlja kontinuiteto iger, sestavljajo olimpijski odbori sredozemskih držav, članic Mednarodnega olimpijskega odbora. Stalni sedež tega organa je v Atenah. Leta 1997 bodo igre v Bariju, naslednje (leta 2001) v Tunizu. A/a sredozemskih igrah nastopajo naslednje države: Maroko, Tunizija, Alžirija, Libija, Egipt, Izrael, Sirija, Libanon, Turčija, Grčija, Ciper, Malta, Albanija, Jugoslavija, Hrvaška, Slovenija, Bosna, Italija, San Marino, Francija, Španija in Monako. Športne panoge sredozemskih iger so atletika, veslanje, nogomet, kanu, kajak, kolesarst-v°< gimanstika, plavanje, skoki v vodo, vaterpolo, košarka, rokomet, odbojka, dviganje oteži, boks, sabljanje, konjski šport, tenis, namizni tenis, lokostrelstvo, streljanje in jadranje. Na slikah: pod naslovom posnetek z včerajšnjega srečanja spodaj Riccardo llly, Irena Fister, Luciano Sušanj, Sergio Milo in Marjan Jemec Foto D. Križmančič/KROMA Kaj so rekli: Riccardo llly, tržaški župan: »Zelo pomembno je že dejstvo, da pride do tesnega sodelovanja med štirimi mesti, ki imajo veliko skupnih značilnosti. Gre namreč za štiri severnojadranska pristanišča, ki bi se morala tudi v tem svojstvu povezati. Ne glede na končni rezultat - predlog bi lahko tudi ponovili - pa se moramo zavedati, da bi izoblikovanje kandidature imelo velik vpliv na ostale dejavnosti, saj bi bila to odlična promocija obširnega območja, ki s turističnega vidika lahko veliko nudi. In ne nazadnje je to pomembna naložba za bodočnost, dragoceno darilo našim otrokom ali celo vnukom, za katere bi uredili nujno potrebne športne objekte.« Luciano Sušanj, podpredsednik reškega Panathlon Cluba: »Govorim izključno v osebnem imenu, ker se glede skupnega projekta nisem posvetoval s hrvaškimi športnimi organizmi. Pomen taksnih iger je velik, ker zbližuje ljudi, posebno mlade. S tehničnega vidika je nekaj težav, v konkretnem primeru je med štirimi mesti precejšnja razdalja, kar bi obremenjevalo predvsem športnike. Potrebno bo tudi doseči jasno soglasje med vsemi sodelujočimi, med temi tudi hrvaškega olimpijskega odbora. Pomembna bo tudi izbira mesta-gostitelja. Po predpripravah pa se bo seveda treba Cim-prej lotiti konkretnega dela, pri katerem bom nadvse rad sodeloval.« Irena Fister, koprski podžupan: »Prav je, da napnemo vse sile, da organiziramo igre. V Kopru je športna dejavnost dobro razvita, kar še zlasti velja za vodne športe. Vsak Četrti občan je športnik, Koper pa se lahko ponaša tudi z organizacijskimi izkušnjami, kar seveda velja tudi za Slovenijo, prirediteljico pomembnih športnih dogodkov. Vsekakor so tako zamišljene sredozemske igre velik izziv za vso Slovenijo in še posebej za Koper, zato se je treba projekta o skupni organizaciji sredozemskih iger lotiti z veliko vnemo in v kratkem času. Po tem prvem srečanju upam, da bomo kmalu začeli delati.« Sergio Milo, miljski župan: »Nadvse zadovoljen sem, da je to srečanje prav v naši občini in to z več razlogov. Trenutno namreč proslavljamo 70-let-nico delovanja jadralnega društva Pul-lino, ki je sicer nastalo v Izoli. Poseben pomen daje temu srečanju mednarodna razsežnost sodelovanja, o katerem je danes govor. In prav sodelovanje s sosedi v duhu sožitja je med glavnimi programskimi točkami naše občinske uprave. Po naši oceni je prav šport med najprikladnejšimi sredstvi za vzpostavljanje trajnejših dobrososedskih odnosov. Zato odločno podpiramo zamisel o skupni organizaciji sredozemskih iger v prepričanju, da to odpira pot drugim skupnim potezam.« Marjan Jemec, sekretar olimpijskega komiteja Slovenije: »Med Slovenijo, Furlanijo-Julijsko krajino in Koroško so stiki precej tesni že 20 let, zato organizacijski vidik ne bi smel predstavljati posebnih težav. Med temi sosednjimi deželami že redno potekajo razna mednarodna športna srečanja, še zlasti na mladinskem področju. To poudarjam š; posebej, ker se je tudi zamisel o skupnih sredozemskih igrah porodila iz teh izkušenj. Tokrat nas povezuje tudi želja, da bi se prikopali do velike mednarodne prireditve. Računati moramo na določene težave (npr. tudi na uskladitev različnih zakonodaj), vendar vsak začetek je težak, nadaljevanje pa lažje.« Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 / L nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax-040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višma 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Četrtek, 14. septembra 1995 MNENJA, RUBRIKE Largo Barriera Vecchia 15 tel. (040) 636757 - 636800 urnik 6.30/12.30 15.30/18.30 sobota 8.30-12.00 .MENJALNICA Potovanje ISTAMBUL in KAPADOKUA od 25. septembra, do 2. oktobra, komplet penzion cena 980.000 lir ISTAMBUL od 28. septembra do 2. oktobra komplet penzion cena 820.000 lir neobičajna MADŽARSKA od 2. do 8. oktobra komplet penzion cena 1.030.000 lir CINQUE TERRE in GENOVA od 5. do 8. oktobra komplet penzion cena 580.000 lir PATRONAT INAC SVETUJE Odleta 1995 pokojnina ni več združljiva s samostojnim delom Vpr.: »Se vedno si nisem na jasnem, Ce lahko kot upokojenec občasno opravljam samostojno dejavnost. Spadam v kategorijo tistih srečnežev, ki smo se predčasno upokojili pred dobrim letom, preden so z zakonom blokirali to možnost. Sedaj so mi nekje ponudili konzu-lenčno sodelovanje, ki me sicer zanima, vendar ne bi hotel zaradi tega priti navzkriž z Inpsom. S.P.« Zavarovanec, ki se kot odvisni delavec predčasno upokoji z najmanj 35 leti prispevkov, mora obvezno prekiniti delovno razmerje. To je eden izmed bistvenih pogojev kateremu mora biti zadoščeno, sicer ne dozori pravica do upokojitve. V zadnjih letih, še preden je nastopila pokojninska reforma, pa smo bili priča vse večjemu zaostrovanju kriterijev za pridobitev pokojninske pravice. Finančni zakon za leto 1994 je v prehodnem obdobju izjemoma podaljšal vse do 31. decembra 1994 veljavnost določila, ki dopušča opravljanje kakršnekoli samostojne dejavnosti, medtem ko je seveda strogo prepovedana vsaka oblika odvisnega delovnega razmerja. Pri tem velja pojasniti, da lahko združujejo pokojnino in samostojni dohodek ne le upravičenci, ki so se upokojili do konca leta 1994, temveč tudi zavarovanci, ki so do 31. decembra 1994 izpolnili zavarovalne pogoje, a se niso še upokojili: v tem primeru ohranijo pravico do opravljanja samostojne dejavnosti, tudi če so dejansko uveljavili pokojnino v letu 1995 ali pa bodo morda to storili še kasneje. V konkretnem primeru torej ni nobene pravne ovire in upokojenec ima možnost, da si zaokroži dohodek. (M.A.) BTP BUONI DEL TESORO POLffiNNALI S TRI) ETNO m PETLETNO ZAPADLOSTJO M Triletne in petletne obveznice BTP se koristijo od 15. julijem 1995 in zapadejo 15. julija 1998 triletne in 15. julija 2000 petletne. H Bodisi triletne kot petletne obveznice dajejo letno 10,50% bruto obresti, izplačljive po davčnih odbitkih v dveh obrokih: 15. januarja in 15. julija za vsako leto trajanja posojila. ■ Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem brez osnovne cene. g Dejanska čista donosnost prejšnje izdaje triletnih in petletnih BTP je znašala 9,68% oziroma 9,88% letno. M Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. M Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 15. septembra. M Obveznice BTP se koristijo s 15. julijem 1995 ob vplačilu (20. septembra) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku. g Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. g Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir. g Podrobnejše informacije nudi vaša banka. OLGA PETELIN Je bila to mladost? Martina zgodba o trpkem kruhu, krhkem srcu in črnem času V Trstu, zima 1924 - poletje1926 UVODNE BESEDE OLGA PETELIN, avtorica pričevanjske proze Je bila to mladost?, se je rodila 26. avgusta 1907 v Trstu, točneje na Akvedotu. Prav kmalu pa se je njena družina preselila k Sv. Ivanu, kjer avtorica Se danes živi. Mati Justina, rojena Caharija, je bila iz kmečke družine v Nabrežini, oče Ivan je bil iz Komna in je v Trstu kmalu postavil na noge obrtno podjetje za proizvodnjo testenin. Ob izbruhu prve svetovne vojne so ga vpoklicali. Padel je že leta 1916 na fronti na Tirolskem in zapustil ženo s štirimi otroki. Olga je obiskovala najprej Ciril-Metodovo Solo na Akvedotu, od 1914 do 18, pozneje še kako leto italijansko pri Sv. Ivanu, potem pa je morala Šolanje opustiti zaradi revščine v družini. S šestnajstim letom dela kot hišna pomočnica, potem se zaposli kot vajenka pri podjetju Agrumi, kmalu pa se z marljivostjo dokoplje do uradniške zaposlitve pri podjetju Se-menti. Ko jo tu zaradi diskriminacijske fašistične odredbe o zaposlovanju odpustijo, dobi delo v uvozno-izvoznem podjetju, kjer ostane do sredine druge svetovne vojne. Pozneje, deloma Se v ilegali, dela pri Zdravstveni zaščiti OF, ki skrbi za povratnike iz taborišč, sirote, invalide, rešuje socialne in zdravstvene probleme. Pri tem se spominja posebej sodelovanja z zdravniki dr. Mermoljo, Sardočem, Starcem, Štrukljem, Stepančičem. Poročila se je leta 1936 z Ivanom Smeraldi, v zakonu pa se ji je rodila hči Anica. Že od otroštva jo je pritegovala kulturna dejavnost, zaradi skromne izobrazbe in hudih razmer pod fašizmom pa se temu svojemu nagnjenju ni mogla v večji meri posvetiti. V spominu hrani nastope v Narodnem domu v Trstu v Ribičičevi igri V kraljestvu palčkov in kot recitatorka pri marsikateri proslavi. Za te njene nastope jo je posebej pripravljala pisateljica Marica Nadlišček Bartol. V tem času prijateljuje z vrstniki pri Sv. Ivanu, sestro Vladimirja Bartola Ksenijo, sestrama Tonko in Pavlo Kolerič, Slavkom Škamperle, Šmitovimi in Udovičevimi, s poznejšim možem Ivanom Smeraldi, z Milkom Bambičem in Milkom Škrapom, s Subanovimi, pri katerih njena družina nekaj časa stanuje. Ta tovarišija prerase kmalu v organizirano obliko druženja in si prizadeva, da bi se s prosvetnim in družabnim delovanjem postavila po robu raznarodovalnemu nasilju. Aprila 1926, ob ustanovitvi Mladinskega društva pri Sv. Ivanu, postane Olga Petelin tudi njegova prva predsednica. Društvo je pod videzom rekreativne dejavnosti skušalo ohranjati narodno zavest in bogato slovensko kulturno tradicijo v tem tržaškem predmestju po ukinitvi krajevnega društva in uničenju njegove imovine oz. odtujitvi svetoivanskega Narodnega doma. Po upokojitvi okr. leta 1955 začne Olga Petelin najprej pripovedovati okoliškim otrokom lastne pravljice in zgodbice. Kmalu jih je ob spodbudi Kolaričevih sester začela tudi zapisovati. Objavljala jih je od začetka šestdesetih let v Galebu in na tržaškem radiu. Maja letos je bila njena otroška zgodbica Pisana kravata, sicer v slovenščini napisana in objavljena že veliko prej, deležna nagrade na natečaju italijanskega radia. Pričujoči literarizirani spomini so nastajali v zadnjih šestih letih. Avtorica jih je izpisala v starožit-nem slogu večerniških povesti, ohranjajo pa svoj čar predvsem zaradi subtilnega izrisovanja tedanje osebne in kolektivne psihologije. Ta notranji svet tedanjega mladostnika nam avtorica stke tako v dialogih kot v opisanih epizodah. Iz tega tkiva, ki je vse oprto na dejansko doživetje glavne ju-naldnje - pisateljice, se nam izrisuje verodostojna slika časa, ko so se ljudem zamajala tla zaradi strahot prve svetovne vojne, zaradi razpada tisočletne habsburške vladavine in reda, zaradi podivjanega in legaliziranega uničevanja vsakršnih sledov "tujerodne" prisotnosti na Primorskem vse od leta 1919. Živahna pripoved Olge Petelin je toliko bolj dragocena, ker nam izrisuje usodo, občutke in odzive malega (pri) mestnega človeka, ki se nasilju ni imel kam umakniti in ki je bil zaradi svoje socialne ogroženosti še bolj na milost in nemilost izpostavljen kot drugi sloji slovenskega prebivalstva na Primorskem. Ob uničenju vseh slovenskih političnih, šolskih, kulturnih in gospodarskih ter bančnih ustanov, ob odtujitvi ali požigih slovenskih narodnih domov in drugih zgradb pa ob pregonu intelektualnih plasti v začetku dvajsetih let je to genocidna rana, ki je doslej še nismo poznali. Tudi zato je Martina "povest" iz tega časa vznemirljivo, dragoceno leposlovno branje. Marko Kravos Na sliki: Olga Petelin (desno), avtorica romana »Je bila to mladost?,«. ki ga bo Primorski dnevnik objavljal v nadaljevanjih, s prijateljico Tončko Kolarič leta 1931 pri izviru Rižane. DEŽELNI SVET / TE2AVE ZA ODBOR PREDSEDNICE ALESSANDRE GUERRE Afera British Telecom je zamajala koalicijo TRST - Deželni svet je odložil politični obračun 0 aferi "Autovie Venete-British Telecom", ki že nekaj tednov ustvarja hude napetosti znotraj koalicije predsednice Alessan-dre Guerrove. Spor je, kot 2nano, povzročil predsednik avtocestne dražbe Mi-chele Baldassi, ki je v drugi polovici avgusta podpisal okvirni sporazum, ki odpira pot britanskemu Velikanu za upravljanje (in izkoriščanje) optičnih vlaken, ki tečejo ob avtocestah naše dežele. Bal-dassijevo potezo je podpr-|a edino Severna liga, poleg večjega dela opozicijskih strank pa jo je ostro kritizirala Ljudska stranka, ki je sestavni del večinske koalicije. Kamen sPora ni samo okvirni dogovor z Britanci, a tudi dejstvo, da je dražba Au-tovie Venete (večinski delež pripada deželni finančni družbi Friulia) baje ravnala samovoljno, brez kakršnega koli soglasja deželnih teles. Do političnega razči-ščenja naj bi sedaj, kot rečeno, prišlo v torek, potem ko je včeraj deželni svet vzel v pretres tri politične dokumente o tej aferi. Odložitev sklepnih odločitev na torek je predlagal Sergio Cecotti (Severna liga). Za odložitev debate je glasovalo 30 svetovalcev, 19 jih je bilo proti, pet svetovalcev pa se je vzdržalo. Od treh predloženih re- solucij dve v bistvu zahtevata odstavitev predsednika deželne avtocestne dražbe Baldassija, ki zvenita kot politična nezaupnica predsednici Dežele. Nezaupnici Baldassiju so predložili svetovalci Nacionalnega zavezništva ter nekateri predstavniki novoustanovljene desno sredinske skupine federalistov, medtem ko se dokument Zelene liste zavzema za čimprejšnje sklicanje deželne konference o telekomunikacijah. Guerrova je v svojem posegu skušala na nek način omihti polemiko in dala razumeti, da je pripravljena revidirati svoja stališča o potezi predsednika Baldassija. Z druge strani pa je zagovarjala samostojno vlogo odločanja deželnih ustanov in torej tudi družbe Autovie Venete, katere vodstvo do nadaljnjega uživa zaupanje deželne vlade. Najbolj kritična do stališč Autovie Venete in posredno do deželnega odbora je bila pisana druščina svetovalcev, ki se je predvčerajšnjim združila v samozvani "Demokratični federalistični center". Gianfranco Gambas-sini, ki je eden od najvidnejših voditeljev (!) tega gibanja, je dejal, da nova skupina noče politične krize, a le politično preverjanje... Guerrova je že med dopoldanskim zasedanjem skupščine zahtevala ocL ložitev razprave o tem vprašanju, večina pa je bila za takojšnje razčiščenje. Sinoči pa se je svet znova premislil. Danes v vili Manin v Passarianu srečanje predsednikov dežel VIDEM - V vili Manin pri Passarianu bo danes politični vrh predsednikov deželnih odborov in avtonomnih pokrajin Trento in Bočen, ki ga je sklicala predsednica Furla-nije-Julijske krajine Alessandra Guerra. Na dnevnem redu imajo razpravo o vlogi krajevnih uprav, posebno deželnih skupščin in odborov, pri načrtovani reformi državnih institucij. Alessandra Guerra je trenutno predsednica stalne vse-državne konference predsednikov deželnih uprav in obeh avtonomnih provinc z dežele Tridentinske-Južne Tirolske. Desnica odločno nasprotuje zakonu za zaščito in ovrednotenje furlanščine TRST - Deželna skupščina je včeraj s široko večino glasov odobrila prvih pet členov zakonskega osnutka za zaščito in za splošno ovrednotenje furlanskega jezika. Proti členom so po pričakovanju glasovali listar Gianfranco Gambassini in svetovalci MSI-Nacionalnega zavezništva, z izjemo Giancarla Casule, ki se je vzdržal. Zakonski osnutek je sad prizadevanj posebne delovne skupine svetovalcev raznih strank, njegov poročevalec v skupščini pa je Sergio Cadorini (DSL). Med razpravo so imeli glavno besedo zastopniki Finijeve stranke, ki nasprotujejo, da bi furlanščina dobila pravni položaj deželnega jezika. Podobno stališče podpira tudi Gambassini, ki kaže podobni gnev do fur-lanščine in do slovenščine, zato ni čudno, da dosledno nasprotuje temu zaščitnemu predlogu. Stališčem nacionalistov sta oporekala Gian Daniele Zoratto (Severna liga) in poročevalec Cadorini. Prvi je obnovil zgodovino Furlanov in njihovega jezika, svoj poseg pa je obogatil tudi z nekaterimi dokumenti in citacijami, ki pričajo o zgodovinski zasidranosti furlanskega jezika. Cadorini pa je zavrnil obtožbe desničarjev, češ da bo odobritev tega zakonskega predloga na nek način razkrojila deželno stvarnost. Kvečjemu jo bo še utrdila, tako da se bodo vsi polnopravno čutih sestavni del deželnega tkiva, je pristavil svetovalec DSL. V razpravi se je oglasil tudi deželni odbornik za kulturo Alberto Tomat. Dejal je, da se morajo narodne in jezikovne manjšine dnevno zaščititi in obvarovati pred kvarnim vplivom velikih javnih občil, ki skušajo za vsako ceno grobo posploševati družbeno in seveda tudi jezikovno realnost. Tomat je znova izrecno poudaril, da bo deželni odbor med razpravo vseskozi odločno podpiral temeljna vsebinska izhodišča tega pomembnega zakonskega predloga, ki - kot je dokazala tudi včerajšnja razprava - uživa široko soglasje strank večine in opozicije. Hrvaško ustavno sodišče proti svobodi pri vpisovanju otrok v šole ZAGREB - Hrvaško ustavno sodišče je včeraj zavrnilo predlog rovinjskega občinskega sveta in Unije Italijanov z Reke o določilu proti vpisovanju hrvaških otrok v otroške vrtce in šole za pripadnike italijanske manjšine. Na podlagi predloga bi morala biti občanom zagotovljena popolna svoboda pri izbiri šole, ne glede na narodnostno pripadnost. Ustavno sodišče je razsodilo, da določilo o vpisu ne spreminja nobenega zakona, zaradi česar ni potrebno zastaviti vprašanja o njeni ustavnosti. Pripadniki italijanske manjšine menijo drugače. Novo določilo odklanja popolno svobodo do izbire vzgoje: starši, ki bodo vpisati svoje otroke v manjšinske šole, bodo morali namreč obvezno izjaviti, da pripadajo manjšini. Slo bo torej za neke vrste skritega preštevanja. TISKOVNA KONFERENCA Cruder: To so plače deželnih svetovalcev... Predsednik sveta je utišal ostre časopisne polemike TRST - Predsednik deželnega sveta Gian-carlo Cruder. (na sliki) je na novinarski konferenci pojasnil, kakšni so redni mesečni dohodki deželnih svetovalcev. Cruder je z objavo plač na najboljši način odgovoril na ostro časopisno polemiko (vodil jo je predvsem osrednji videmski dnevnik) in na obtožbe, da so si deželni svetovalci, mimo državnih zakonov, sami zvišali plače in razne doklade, ki jim pri-tičejo. Predsednik Cruder dobiva bruto mesečno plačo 22 milijonov 387 tisoč lir, njegova neto plača pa znaša 10 milijonov 235 tisoč lir. Bruto plača podpredsednika skupščine Mattea Bortuzza znaša nekaj več kot 22 milijonov lir (neto 10.040.179), podpredsednik skupščine Miloš Budin pa dobiva bruto mesečno plačo 18.745.737, ki pomeni neto plačo 8.269.097. Bortuzzo ima višjo plačo kot Budin, ker prihaja iz Pordenona in ker so v osebni dohodek vključeni tudi potni stroški. Predsednik in oba podpredsednika vsak mesec prispevata del neto plače svojim svetovalskim skupinam oziroma strankam. Za najvišje prispevke - v višini od 50 do 60 odst. neto plače - so se odločili svetovalci Severne lige in DSL. Gre za finančna sredstva, ki sodijo v redno zakonsko financiranje strank in ki jih zasledimo v letnem parlamentarnem poročilu. Budinu, kot nam je povedal, npr. ostane na koncu meseca nekaj več kot tri milijone lir čiste plače. Navadni deželni svetovalci dobivajo mesečno čisto plačo, ki gre od 6.733.007 za tržaške predstavnike do 8.504.088 za svetovalce iz Pordenona. Tudi tukaj seveda niso všteti prispevki strankam in svetovalskim skupinam. Po petletnem mandatu dobi deželni svetovalec "odškodnino" v višini 63 milijonov lir, po desetletnem mandatu 126 milijonov, po 15-letnem mandatu 190 milijonov ter po 20-let-nem mandatu 253 milijonov lir. Deželni svetovalci dobijo pokojnino pri šestdesetih letih, razen zakonskih izjem. Za petletni mandat znaša pokojnina nekaj več kot dva milijona lir, za desetletni mandat pa skoraj štiri milijone lir. KOROŠKA / NARODNI SVET KOROŠKIH SLOVENCEV Za spremembo zakona o narodnostnih skupnostih Prva seja Zbora narodnih predstavnikov NSKS - Olip kandidat za govornika na uradni plebiscitni proslavi CELOVEC - Zakon o narodnostnih skupnostih, ki ga je avstrijski parlament sprejel leta 1976, ki pa 80 ga koroški Slovenci zaradi njegovih restriktivnih določil vseskozi kritizirali, je bil glavna točka prve seje novoizvoljenega 60-član-skega Zbora narodnih predstavnikov Narodnega sveta koroških Slovencev v torek zvečer v Celovcu. Člani zbora so po temeljiti razpravi sprejeli predlog za izboljšanje zakona, ki ga bo že danes na svoji seji na Dunaju obravnaval sosvet za koroške Slovence pri Uradu zveznega kanclerja. Po.skle-Pu Zbora narodnih prestavnikov NSKS naj bi zakon o narodnostnih skupnostih gradil na temeljnem manjšinskem zakonu, ki bi veljal za vse narodne skupnosti. Na podlagi takega temeljenga zakona pa naj bi še dodatno prišlo do zakonov za vsako manjšino posebej. Konkretno NSKS za koroške Slovence zahteva sledeče: a) bolj široko ureditev dvojezične topografije (25-odstotna klavzula naj bi padla); b) slovenščina kot drugi uradni jezik naj bi veljala na celotnem dvojezičnem ozemlju (po veljavnem zakonu le na tretjini ozemlja); c) manjšinskošolski zakon za Slovence iz leta 1988 (ki predvideva tudi ločitev otrok) naj bi ostal nespremenjen, Madžari, Cehi, Slovaki in Romi pa naj bi končno dobili zakonsko ureditev tega vprašanja; d) reformo sestava sosveta. Stranke v sosvetu naj bi v prihodnje lahko zastopal samo državno - ali deželnozborski poslanec, vrhu tega pa naj bi stranke imenovale za sosvet samo po enega zastopnika in ne, kakor doslej, v razmerju njihove moči v državnem parlamentu. Sosvet za koroške Slovence naj bi po tem predlogu sestavljalo samo še 15 (trenutno 16) članov - devet manjšincev, pet zastopnikov strank in zastopnik Cerkve. Nadalje bi s posebnim zakonom določili, da se njihovi zastopniki neposredno izvolijo od pripadnikov manjšine. e) glede financiranja narodnih skupnosti naj uvedli poseben sklad v okviru zveznega proračuna, katerega bi upravljale narodne skupnosti same oz. kuratorij manjšin- skih organizacij. (Doslej so državne podpore vezane kratkoročno, zato tudi ni mogoče finanzirati dolgoročnjih projektov). Zbor narodnih predstavnikov NSKS je na svoji prvi (javni) seji tudi sprejel stališče do govornika Slovencev na deželni proslavi ob 75-letnici koroškega plebiscita 9. oktobra letos. Govornik naj bi bil novi predsednik NSKS Nanti Olip, kot kompromisni kandidat pa je bil imenovan ravnatelj Slovenske gimnazije v Celovcu in podpredsednik FUENS Reginald Vospernik. Tako glede nekaterih točk spremembe zakona o narodnostnih skupnostih kot tudi glede govornika na plebiscitni proslavi ni soglasja med obema osrednjima organizacijama. Tako Zveza slovenskih organizacij za govornika predlaga svojega predsednika (in hkrati predsednika sosveta) Marjana Sturma. Po današnji seji sosveta na Dunaju naj bi vsaj nekatere točke bile bolj jasne, menijo v centralah ZSO in NSKS. Ivan Lukan Novi predsednik NSKS Nanti Olip naj bi bil tudi govornik manjšine na deželni proslavi ob 75-letnici koroškega plebiscita KOROŠKA / MANJŠINA Le malo možnosti uresničitve zajamčenega mandata CELOVEC - Zahteva Enotne liste in Narodnega sveta koroških Slovencev po zajamčenem manjšinskem mandatu oz. sedežu za Slovenca v koroškem deželnem zboru ima očitno le malo možnosti za uresničitev. Najvišji svobodnjaški politik na Koroškem, namestnik koroškega deželnega glavarja Karl-Heinz Grasser, je včeraj poudaril, da posebnega manjšinskega mandata za koroške Slovence .v deželnem zboru ne bo. Menil je, da bi moral za manjšino veljati isti volilni zakon kot za večino, kvečjemu bi bilo dopustno znižanje odstotne ovire za dosego temeljnega mandata. Za vstop v koroški deželni zbor je trenutno potrebnih med devet in enajst odstotkov glasov v enem od štirih volilnih okrožij, tako svobodnjaki kot tudi druge stranke pa so v zadnjem času izjavile, da bi privolile v znižanje odstotne klavzule na pet, morda celo (socialdemokrati) na štiri odstotke. I.L. 6 Četrtek, 14. septembra 1995 TRST ŠOLSTVO / DEŽ JE LIL VANJO Šolska telovadnica pri Sv. Ivanu zaprta Šolarji štirih šol in športna društva ostala brez objekta Na vhodnih vratih šolskega poslopja v Ul. Caravaggio pri Sv. Ivanu bode od torka v oči napis: Šolska telovadnica je zaprta. Prostor je dala zapreti namestnica didaktične ravnateljice, potem ko je ugotovila, da bi bila uporaba telovadnice nevarna za uporabnike. Ukrep bo imel sledeče posledice: učenci osnovne šole Otona Zupančiča, dijaki nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda, pedagoškega liceja A. M. Slomška in nekaterih raz- Takrat smo pisali predvsem o revnem stanju slačilnic ih higienskih prostorov. Tuši in stranišča niso uporabni; sramotilni napisi s psovkami in neslanostmi, ki sodijo v gostilno, ne pa v šolo, preprečujejo, da bi se uCenci in dijaki posluževali slačilnic. Didaktično ravnateljstvo, ki mu je poverjeno upravljanje telovadnice, je že neštetokrat obvestilo Občino o stanju slačilnic, prejelo je nekaj zagotovil, da bodo dela opravljena je takrat, ko se je z neba ulilo kot na sodni dan. Deževnica je začela pronicati skozi strop v telovadnico: najprej počasi, zatem vse močneje. Na leseni parket je lilo s tako silo, da ubogi premočeni sluginji ni uspelo odnašati veder, ki jih je bila postavila pod strop, da bi vanje zajemala deževnico: .predno je eno vedro izpraznila, je bilo drugo že zvrhano polno. V tajništvu so o emergenčnem stanju v telovadnici obvestili Občino. Prejeli so Postrojena vedra v telovadnici, preventivni ukrep proti pronicanju dežja (f. KROMA) redov poklicnega zavoda J. Stefana ne bodo mogli telovaditi v telovadnici, brez prostora za treninge in tekme pa bodo ostala tudi številna športna društva, ki so telovadnico koristila v popoldanskih urah. O telovadnici pri Sv. Ivanu smo poročali že ob koncu preteklega leta. do začetka šolskega leta. Šolsko leto se je začelo, neslanosti pa še vedno vulgarno kričijo z zidov. V telovadnico je že pred leti pronicala voda. Predlanskim so streho prekrili, a delo ni bilo najbolje opravljeno, sicer bi konec avgusta ne bili priča prav filmskemu dogodku v telovadnici. Bilo sledeč odgovor: Zal vam ne moremo pomagati, ker nimamo razpoložljivih mož. Ce voda preplavi pod preko višine desetih centimetrov, pokličite gasilce. Naslednjega dne so se občinski delavci povzpeli na streho, jo pregledali, odstranili nesnago iz na-pušča, in to je bijo vse. ŠOLSTVO / UČITELJI Imenovanj v stalež ni bilo Reduktivna interpretacija ministrske okrožnice Hladna prha za učitelje, ki so nestrpno čakali, da bodo letos stopili v stalež. Na tržaškem šolskem skrbništvu so včeraj sporočili, da ne bo letos stopil v stalež noben slovenski učitelj, ker je tako odločilo ministrstvo za šolstvo. Skrbništvo je dan prej prejelo ministrsko okrožnico o imenovanju učiteljev v stalež, ki pa je bila, v primerjavi s prejšnjimi leti, sila reduktivna. Pričakovati je bilo namreč, da bo skrbništvo imenovalo v stalež štiri slovenske učitelje, in to iz števila tistih, ki so vključeni v takoimenovani dopolnilni pokrajinski seznam (DOA). Na tem seznamu je letos 14 slovenskih učiteljev. Ministrska okrožnica predvideva vstop v stalež le polovice osebja iz pokrajinskega dopolnilnega seznama, in prav to je sloven- skim učiteljem zmešalo štrene. Od štirinajstih vpisanih na seznamu DOA jih je namreč osem, to je več kot polovica, že v staležu. Po ministrski interpretaciji naj bi bilo torej slovenskim učiteljem že zadoščeno. Ministrski ukrep ni prizadel le slovenskih, temveč tudi italijanske učitelje. Od pričakovanih 29 imenovanj v stalež jih je skrbništvo dovolilo le 15. Položaj slovenskega učiteljskega osebja se vsekakor malce razlikuje od položaja italijanskih kolegov. Letos je bilo za slovenske osnovne šole na Tržaškem odobrenih 146 učiteljskih mest. Stalno zaposlenih učiteljev je 140. Mnogo su-plentov je v preteklem letu uspešno opravilo učiteljski natečaj in bili so vključeni v prednostno lestvico za vstop v stalež. Ko bi imenovanja opravili, bi jih črpali iz Gez nekaj dni je spet deževalo in v telovadnici so morali spet zajemati vodo z vedri. Včeraj je bilo na levi strani telovadnice postrojenih osem veder pod stropom z okrušenim ometom: po dosedanjih izkušnjah velja biti previdni. Leseni pod se je ponekod nabočil, na njem je bilo še opaziti ostanke odkrušene barvne prevleke. V takih pogojih bi bila uporaba telovadnice nevarna. Zato se je namestnica didaktične ravnateljice odločila za edini možni ukrep: zaprtje prostora. Konec preteklega tedna je obvestila Občino o odločitvi, s pripisom, da bo odprtje možno šele, ko bodo popravljalna dela opravljena. Do včeraj še ni prejela odgovora. Zaprtje telovadnice predstavlja hud udarec ne le za šole, ki so jo doslej koristile, paC pa tudi za številna športna društva, ker gre za edini tovrstni šolski športni objekt v širši okolici. V prejšnjem šolskem letu so v njem trenirali člani sledečih društev: Bora, Pal-lavolo Trieste, Libertasa, Barcolane, Punto basketa, Virtusa in društva Tao Pao. Telovadnica je bila odprta od osmih zjutraj do pol enajstih zvečer. Vsak dan je v njej telovadilo in treniralo povprečno po 170 učencev, dijakov in športnikov; tedensko jih je bilo veC kot tisoC. Kje se bo sedaj udejstvovala in urila tako široka športna populacija? Na to vprašanje bo morala odgovoriti Tržaška občina. M.K. ŠOLSTVO / NARAVOVARSVENA VZGOJA Novo šolsko leto posvečeno okolju Predstavitev deželnega projekta Novo šolsko leto se bo v naslednjih dneh dokončno vpeljalo, z rednim potekom pouka pa se bodo morda vpeljale tudi nekatere zanimive šolske dejavnosti. Med te se lahko po pravici uvršča naravovarstveni projekt »Okolje kot cilj za leto 1995- 96«. Včeraj so predstavniki šolske in pokrajinske oblasti in znanstvenih ter turističnih ustanov (na sliki), ki so pristopile k pobudi, referentom za naravovarstveno vzgojo posameznih šol predstavili paket ponudb, namenjenih predvsem vzgoji mlajših generacij k večjemu spoštovanju do okolja. »Dolgoletna prizadevanja, ki jih deželne oblasti s pomočjo šolskega skrbništva vlagamo v delo na tem področju, so projecirana v prihodnost: mi smo uničili, kar se no kolo nove naravovarstvene kulture. Za* to je potrebna tudi primerna priprava vzgojiteljev, ki do sedaj v našem izobraževalnem sistemu niso imeli veliko možnosti, da bi se podrobneje seznanili z novimi prijemi sensebilizacije za tovrstna vprašanja. Dežela si je zato skupaj z Laboratorijem za znanstveni imaginarij in Centrom za teoretsko in aplicirano ekologijo zamislila vrsto seminarijev za vzgojitelje vseh stopenj, ki jih je šolski skrbnik uvrstil med izpoponjevalne tečaje za šolnike. »Skozi ekološka očala: didaktično branje kraškega sveta« je naslov srečanj, ki jih je za zimo pripravil Center za teoretsko in aplicirano ekologijo. Namen teh srečanj je vzgojiteljem ponuditi didaktične pripomočke za te lestvice. Namesto imenovanj v stalež je šolsko skrbišt-vo imenovalo letne su-plente. Izbiralo jih je seveda iz lestvice suplen-tov. Na tej lestvici pa so bili učitelji, ki so opravili natečaj, uvrščeni na nižja mesta. Tako se je lahko dogodilo, da so bili marsikateri učitelji, ki so pričakovali vpis v stalež, tudi ob letno su-plenco. Pota italijanske šolske birokracije so res čudna... Razpis natečaja za Nagrado Juliusa Kugyja za leto 1995-96 V letu 1995-1996 je natečaj osredotočen na naslednjo temo: »Kras v šoli: s pisano besedo, podobo, videom, raziskavami in drugimi sredstvi sredno na Urad za sprejemanje dopisov Pokrajine Trst, Trg Vittnrio Veneta 4, do 29. februarja 1995, in sicer v zaprti ovojnici, ki naj bo na zunanji strani označena samo z napisom »Premio Julius Kugy« in domišlji-skim logotipom, sestavljenim iz besed in/ali risb. NB.: Na zunanji strani ne sme biti nobene drage navedbe Na začetku izdelka naj bo navedena le ' lice. datkov o avtorju ali avtorjih. Izdelku je treba priložiti v zaprti ovojnici, ki naj ima na zunanji strani avtorjev logotip, v notranjosti pa naj bo list s podatki o avtorju ali avtorjih, naslov, po možnosti telefonska številka in davčni kodeks. Ce gre za razred ali medrazredne skupine, je treba navesti tudi šolski zavod in podatke o osebi, ki bo pooblaščena, da dvigne nagrado. Za morebitne dodatne informacije se interesenti lahko obrnejo na Odsek za spodbujanje družbeno-krdtumih dejavnosti, Urad za spodbujanje ekološke vzgoje, UL S. Anastasio 3, DL nadstropje, telefon 3789497 ali 3798464. Pokrajinski uradi so odprti za občinstvo od 9. do 13. ure vsak dan razen v soboto, ob ponedeljkih in četrtkih pa tudi od 15. do 17. ure. Našli tri avtoradie Vsaj trojica avtomobilistov bo lahko spet prišla do svojega radia, mora pa se zglasiti na komisariatu pri Rocolu-Melari in prinesti s seboj potrebno dokumentacijo (prijavo o kraji in potrdilo o lastništvu; uradne ure so od ponedeljka do sobote, od 9.00 do 13.00). Avtoradie je našla policija in so naslednjih znamk in modelov: »kenvvood« KRC-3633L, registrska št. 81109608; »trevi« KR 6845, reg. št. 1048436; »blaupunkt« ancona CR 24, reg. št. BP3754R3632001. je v naravi uničiti dalo, na naših potomcih pa je naloga, da popravijo škodo in obnovijo, kar se obnoviti da. Za to moramo nove generacije, predvsem naše najmlajše, primerno pripraviti in jim privzgojiti ljubezen in spoštovanje do okolja, ki jih obdaja«, tako je pokrajinski komisar Mazzurco utemeljil potrebo po pobudah, ki bi iz šole naredile gonil- »ekološko branje« kraškega okolja. Ekologija gre onstran disciplinarnih pregrad, obsega namreč področje, kjer se različno znanje spaja okoli osrednje osi, ki je odnos med človekom in okoljem. Pri Laboratoriju za znanstveni imaginarij bodo nadaljevali lanski projekt »Znanost v službi okolja«. Združenje za študij in seznanjenje bioetičnih vprašanj pa bo za šolnike vseh stopenj jeseni priredil Vrsto seminarijev o bioetiki in genetskem inženirstvu. Projektu so svojo razpoložljivost zagotovili tudi številni strokovnjaki, med njimi svetovno znana znanstvenica Marghe-rita Haack. Profesorica bo poleg srečanj s šolniki poskusila o bioetiki govoriti tudi z otroki. Osnovnošolskim otrokom bo predstavila težave našega planeta, mestno onesnaževanje in primerno državljansko vzgojo. Zasnovale! hvalevrednega naravovarstvenega projekta se dobro zavedajo, da ne more biti za uspeh naravovarstvene osveščenosti dovolj samo šolsko znanje in obravnavanje tovrstnih tematik v šolskih prostorih. Da bodo mladi res spoznali okolje in ga osvojili za svojega, potrebuje šola inštrumente, ki omogočajo mladim di-rektnejši kontakt z naravo. Za to bo poskrbelo Podjetje za turistično promocijo, ki je na razpolago šolskega turizma pripravilo poseben paket »Tržaški Kras: mladi in okolje«. Sole, ki se bodo za tovrstne izlete lahko poslužile fondov za pospeševanje šolskega turizma, se bodo lahko odločile za številne ekskurzije na temo in za oglede najbolj značilnih kraških pojavov. Posebno vlogo ima pri spoznavanju kraškega zaledja botanični vrt Carsiana, ki ponuja obiskovalcu široko sliko kraške faune. Kras bo v šole vstopil tudi z nagradnim natečajem »Julius Kugy«, na katerega se bodo zainteresirani lahko odzvali v vseh zvrsteh komunikacijskega sveta. Pomembnost inte-ristitucionalnega sodelovanja v prid naravovarstvene vzgoje, ki se mora vključiti v širši okvir državljanske vzgoje, je na včerajšnji predstavitvi poudaril tudi šolski skrbnik, ki je vsem, ki oblikujejo šolski svet, zaželel leto v znamenju vsestranske učinkovitosti. VČERAJ ZGODAJ ZJUTRAJ V UL. BAIAMONTI Ogenj opustoši! stanovanje Otrok in dojenčka v Burlu Na srečo so vsi trije že po nekoj urah lahko zapustili bolnišnico Zmeda med stanovalci poslopja št. 10, na spodnjem delu Ul. Baiamon-ti, je bila še včeraj popoldne precejšnja. Nekateri so pravili, da jih bodo izselili, drugi so bili brez elektrike, v vseh stanovanjih pa je manjkal plin. Zgodaj zjutraj, nekaj po 5. Uri, je namreč požar povsem uničil eno od sicer majhnih stanovanj v 4. nadstropju, dejansko mo-nolokalov (poprečno merijo nekaj več kot 30 m, v poslopju jih je vec kot 50, Približno 11 v vsakem od Petih nadstropij, vendar niso vsa zasedena, a vrata v nezasedena so pozidana, da bi preprečili nedovoljene vselitve). Včeraj so izselili samo eno žensko, Egle Visintin. Prebivala je nad stanovanjem, ki so ga opustošili plameni, ki so hudo načeli tudi strop, Visintinovi so priskočili na pomoč znanci. Z zadevo pa se niso ukvarjali samo gasilci. Tudi policija komisariata-pri Sv. Soboti (patruljo letečega oddelka je včeraj zjutraj vodil podinšpek-tor Giorgi) je uvedla preiskavo, saj skoraj povsem jzključujejo možnost, da je prišlo do kratkega stika. Vrata v pogorelo stanovanje so našli odprta, odprto je bilo tudi okno, a za 34-letnim Mauri-ziom Ciprianijem, ki je tam živel, ni bilo sledu in do večera ga niso izsledili- Nekateri sosedje so trdili, da ni šlo za nesrečo. Pred dobrima dvema letoma, prav v noči na 1. maj, je Cipriani že ostal urez strehe nad glavo. Živel je prav v istem po- slopju in tudi v istem nadstropju, vendar na sosednjih vratih. Tudi tedaj so plameni uničili vse, kar je imel. Zatem so stanovanje preuredili, trenutno v njem ni živel nihče, Cipriani pa je zasedel sosednji prostor. Po tistem požaru (okrog 35 let stara stavba je občinska last, najemnina znaša okrog 30 tisoC lir na mesec) so se odločili, da obnovijo celo poslopje, za kar pa bo potrebno še precej časa, kot so nam dejali na Občini. Sedanje težave s plinom in električnim tokom pa naj bi uredili v kratkem. »Najprej smo začutili močan smrad,« je povedala Cristiana Vallefuo-co, ki živi v 5. in obenem zadnjem nadstropju, »dima nismo opazili, pogledali smo na dvorišče in zagledali plamene, ki so uhajali skozi spodnje okno. Zavrteli smo telefon, gasilci so prihiteli že po nekaj trenutkih. Najprej so odpeljali otroke. Lahko si predstavljamo, kakšen direndaj je bil. Tema je bila, povsod se je valil gost dim, dihali smo s težavo. Gasilci so imeli na ustih maske, mi smo bili brez. Naposled smo le prišli na cesto. Moj fant je ostal v stanovanju, zatem so ga po stopnicah pospremili gasilci.« Gasilci so seveda najprej odpeljali na varno tri otroke in njihovo mater, 34-letno Mario Gra-zio Marchitto. Bili so v 4. nadstropju, kjer je gorelo, a na srečo na povsem drugi strani hodnika. Iz previdnosti so jih zadržali na opazovanju v bol- nišnici Burlo Garofolo, vendar so jo kaj kmalu zaopustili. Triletni Er-mes Marin in šele 20 dni stara dvojčka Giulia in Alessandro Branmucci so sedaj z materjo pri babici. »Tukaj še smrdi,« je povedal 38-letni Giuseppe Bramucci, oCe malih Alessandra in Giulie. Vsekakor je imel Bramucci precej pripomb nad občinsko upravo. Marca je vložil prošnjo za zamenjavo stanovanja, saj se morajo v petih stiskati v 32 kvadratnih metrih, a doslej njegovega primera niso še rešili. Kako bo sedaj, ni vedel povedati. Kot so dejali na Občini, dajejo prednost tistim, ki jih izženejo in so brez strehe nad glavo. Tik ob pogorelem stanovanju, v katerem ni ostalo prav nic uporab- nega, prebiva 29-letni Stelio Sorsi Bacicchi. »Zelo težko se prebudim, vendar me je čudno pokanje spravilo na noge. Ko sem videl, za kaj gre, sem zagrabil za svoj gasilni aparat, vendar sem takoj uvidel, da si z njim ne bom mogel pomagati, bil je premajhen, da bi lahko obvladal visoke plamene. Zatem je voda, s katero so gasili plamene, pronicnila skozi zid tudi v moje stanovanje, zmočila mi je tudi plošče.« Bacicchi je namreč DJ v raznih diskotekah, v jutranjih urah pa pomaga ostarelim. »Ce se bom moral izseliti, bom vse odnesel s sabo, tukaj ne bom ničesar pustil.« Gasilci, ki jih je vodil Sbisa, so imeli precej dela. Potem ko so pogasili ogenj, so namreč morali podpreti strop, ker je obstajala nevarnost, da se bo podrl. Seveda so zaprli plinsko napeljavo in izključili električni tok. V nekaterih stanovanjih pa so luC imeli, očitno sta v poslopju dve samostojni in ločeni mreži. Z izjemo Egle Visintin so se ostali stanovalci Cez nekaj ur lahko vrnili v svoja stanovanja. Kot smo dejali, se v Cipriano-vem domu ni prav nič rešilo. Nekateri so vedeli povedati, da je vedno imel odprta vrata in precejšen nered. Baje so delavci, ki so pred časom nekaj popravljali v istem nadstropju, mislili, da nihče tam ne živi, da gre za skladišče, in so vanj zmetali kup smeti. Danes predstava o Rižarni po RAI3 Marsikomu je ostal v živem spominu tisti julijski večer v Rižarni, ko so v počastitev 50-letnice odporništva in osvobodilne borbe in v opozorilo pred grozotami, kakršne je predstavljala Rižarna, priredili veličasten kiiltumi večer z nastopom velikih imen italijanskega kulturnega življenja kot so Giorgio Strehler, Omero Antonutti, Ma-risa Fabbri, Paolo Rossi, Moni Ovada in Barbara Valmorin. Poleg njih sta nastopili tudi igralki Slovenskega stalnega gledališča Mira Sardočeva in Lučka Počkajeva, pel pa je moški pevski zbor Vasilij Mirk s Proseka -Kontovela. Prireditev, ki je potekala pod pokroviteljstvom predsed- stva Republike, je pritegnila več kot 4 tisoč ljudi. Celotno prireditev je posnela italijanska televizija z režijo Pie-ra Panizona, predvajali pa jo bodo danes po tretji mredi RAI ob 10.30. Naslov oddaje je »Rižarna pri Sv. Soboti 1945-1995. Spomin na nekdanje gorje«. Javno srečanje o strpnosti na Trgu Cavana »(Ne) razlogi za nestrpnost: razlike kot bogastvo«. To bo naslov srečanja, ki ga danes ob 18. uri prireja na Trgu Cavana Odbor za Italijo, kakršno si želimo oz. odbor, ki se prepoznava v gibanju »oljke« Romana Prodija. Srečanje sodi v niz pobud z naslovom »Razpravljajmo na trgu«. Tako se bodo danes zbrali na trgu v stari mestni četrti nekateri predstavniki tržaškega političnega in kulturnega življenja, med katerimi koordinator tržaške sekcije Prodijevega gibanja Marino Vocci, predsednica Skupine 85 Patrizia Vascotto, predsednik Krožka 91 Miche-le Gangale, predstavnik Centra ACLI Caritas Walter Citti in predsednik ZSKD Ace Mermolja. Črpalkarje burijo novi davki Črpalkarji spet dvigujejo sv°j glas. Tokrat imajo na muhi »osovraženi« davCni konkordat. Po njihovem mnenju naj bi Pristop k temu sanacijskemu ukrepu težko obremenilo njihove dohodke. Že v preteklih tednih so s tiskovnih sporočilom seznanili javost, da so podvrženi zelo ostremu davc-Uemu nadzom, ker je proizvod, ki ga prodajajo, bencin, deležen Posebne davčne kontrole. S te plati jih torej ne gre enačiti z drugimi obrtniki. Združenje upraviteljev bencinskih črpalk je prav na to temo sklicalo za jutri skupščino svojih članov. Zbor bo v župnijski dvorani župnije S. Mar-co Evangelista v Ul. Modiano 3 (vhod z Reške ceste). Skupščina bo med drugim razpravljala o vprašanju znižanja prodaje bencina v našem obmejnem pasu, na dnevnem redu pa je tudi analiza delovanja Črpalkarjev ob vse ostrejši konku- renci bencinskih črpalk z onstran meje. V tiskovnem sporočilu so opozorih tudi na ekološko plat kupovanja bencina v sosednji državi. Črpalkarji namreč menijo, da »tuj proizvod onesnažuje več od vsedržavnega, ki je podvržen strogim normam proti onesnaževanju.« Na vsedržavni ravni so za prihodnji teden že napovedali dva dni stavke črpalkarjev, tržaški pa se o tem še niso izrekli. Pohod za mir v Assisiju Združenje ACLI vabi na pohod za mir od Perugie do Assisija, ki bo 24. septembra. Odhod avtobusa iz Trsta bo 23. septembra ob 14. uri, prihod pa je najavljen za polnoč 24. septembra. Mirovniki vseh starosti, ki bi se radi udeležili pohoda, naj se zglasijo na št. 370408 ali 370525 ob uradnih urah. POLITIČNO STALIŠČE Slovenska DSL: Thaler zavzel koreklno stališče »Do kdoj životarjenje?« Slovenska komponenta Demokratične stranke levice bo v prihodnjih dneh priredila javno skupščino o trenutnem položaju slovenske manjšine ter o dogodkih, ki na različne načine pretresajo oziroma vznemirjajo našo javnost. V prvi polovici oktobra pa načrtujejo Slovenci v DSL večjo javno pobudo o manjšinskem vprašanju, na kateri bo, poleg krajevnih in deželnih voditeljev stremke, sodeloval tudi vidni vsedržavni voditelj. Govori se o predsedniku senatorjev DSL Cesareju Salvi ju ali o predsedniku senatne zunanjepolitične komisije Gi-angiacomu Migoneju. Predsednik Miloš Budin je na seji slovenske komponente, na kateri so se domenili za ti dve javni pobudi, ocenil, da sta predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek in zunanji ministra Zoran Thaler zavzela korektno stališče v zvezi s pogajanji med Italijo in Slovenijo. Slovenska manjšina je zgodovinska in trajna stvar ter ne potrošniško blago, je dejal Budin, ki je bil mnenja, da Slovenci lahko le pridobimo od vsesplošnega izboljšanja odnosov med državama. In to na vseh področjih, vključno s tistim, ki za- deva sporno vprašanje nepremičnin bivših istrskih optantov. Bistveno je vsekakor, da tudi v tem gotovo nelahkem trenutku slovenska manjšina ohrani in potrdi vlogo subjekta ter da se ne predaja (in podreja) zunanjim vplivom in pritiskom. Slovenska DSL meni, da je treba narediti konec političnemu životarjenju, v katerem se je znašla naša narodnostna skupnost. Pri tem bo treba poiskati trajne in učinkovite rešitve predvsem za bodočnost kulturnih ustanov, ki so vsesplošnega manjšinskega pomena. V tem okviru so tudi vzeli v pretres položaj in negotovo usodo Primorskega dnevnika. Napovedane skupščine DSL se bo udeležil tudi senator Darko Bratina, ki bo poročal o nedavno predloženem zakonskem osnutku manjšinske zaščite ter o njegovih perspektivah. Na srečanju je tekla beseda tudi o politični situaciji v Kraški gorski skupnosti, o vprašanju bližnje obnovitve deželne posvetovalne komisije za javne prispevke slovenski kulturi ter o snovanju krajevnih odborov, ki podpirajo Prodijevo kandidaturo za predsednika vlade. NOVICE Obvestilo oljkarjem: oljčna muha napada Monitoražna služba TZ sporoča, da je v oljčnih nasadih tražaške pokrajine predviden napad oljčne muhe na oljke bebce in na namizne oljke. Oljkarji, ki gojijo tovrstne sorte oljk so zato vabljeni, da do 24. t.m. poskrbijo za tratmaje proti oljčni muhi. Monitoražna služba tudi priporoča, da se oljke ne obirajo vsaj 20 dni po opravljenem tratmaju. Jazz Triestival 1995 Tržaški krožek jazza prireja v soboto in nedeljo v gledališču Mlela (na Trgu Duca degli Abruzzi 3) Jazz Triestival. Na sobotni prireditvi bodo nastopih tržaški pianist Stefano Franco, Brbtie dbtie jazz band iz Brixna in Milano Jazz gang iz Milana, na nedeljski pa skupina La Svvinghera iz Milana in Greentovm jazz band iz Ljubljane. Plavalni tečaji na Atturi Krožek pristaniških delavcev sporoCa, da se bodo 2. oktobra v občinskem bazenu na Alturi zaCeb letni plavalni tečaji; tečaji bodo razdeljeni na več kategorij, za najmlajše pa se bodo začeti že 25. t.m. Vse informacije so interesentom na razpolago na Trgu Duca degli Abruzzi 3 (tel. 370-380) od ponedeljka do petka od 9. do 12.30, ati pa v bazenu na Alturi vsak popoldan od 16.30 do 18.30 (tel. 827-667). Srečanje učiteljev za brezplačno kosilo Koordinacijsko združenje učiteljev osnovnih šol s celodnevnim poukom prireja srečanje, ki bo v petek 15. ob 17. uri v osnovni šoti Suvich; na njem bo govor o pobudah, da bi vsem učiteljem zagotoviti brezplačno kosilo, kot je sicer predvideno po zakonu. O alternativnem poročanju V okviru festivala radijske postaje Radio Onda Li-bera 89 MHz, ki bo danes ob 18.30 pred gledališčem Prešeren v Boljuncu, bo tudi pobuda »Neodvisno in alternativno poročanje«. Sodelovati bodo uredniki občil »II cielo sbtto Trieste«, »Ger-minal«, »LaNuova Alabarda«, »Ossetia« in »Radio OndaLibera«. Četrtek, 14. septembra 1995 TRST V SOBOTO V SALEŽU Srečanje v spomin na Pavla Stranjo V duhu raziskovalnih prizadevanj Kakor so bili že napovedali ob zaključku letošnjega uspelega Mladinskega raziskovalnega tabora Zgonik ’95, se njegovi prireditelji, mentorji in mladi raziskovalci pripravljajo pod pokroviteljstvom Narodne in študijske knjižnice v Trstu na poseben večer, ki bo posvečen spominu pred letom dni umrlega Pavla Stranja, enega od očetov raziskovalnih taborov ter sploh enega od gonilnih sil v raziskovalnih in vz-gojnoizobraževalnih naporih v naši zamejski skupnosti. Pavla ni mogoče pozabiti. Vsi, ki so ga poznali, ga hranijo v hvaležnem spominu. Temu spominu pa bi bilo treba vliti tudi neke vidnejše oblike in vsebine, da bi s tem ovrednotili njegovo neprecenljivo delo, dobršen del katerega še ni bil izpostavljen pozornosti širše javnosti, hkrati s tem pa da bi ob njegovem zgledu zaorali nove brazde v še ne obdelano ledino vse naše stvarnosti, pa naj bo zgodovinska, ali aktualna. Srečanje bo v soboto, 16. t.m. v prostorih Občinske knjižnice v Saležu. Vabljeni so vsi mladi raziskovalci, mentorji in vsi, ki se tako ali drugače zanimajo ali ukvarjajo z dejavnostmi raziskovalnega in izobraževalnega značaja. Menimo, da bi moralo to vabilo veljati v prvi vrsti šolnikom, saj bi lahko prav ob počastitvi spomina Pavla Strajna vzniknil zametek tesnejšega sodelovanja med šolskimi in izvenšolskimi dejavniki. Srečanje bo torej priložnost za preverjanje novih možnosti dela. Konkretno pa bodo prireditelji iznesli idejo o ustanovitvi posebnega sklada, ki bi nosil Pavlovo ime in ki bi bil namenjen bogatitvi mentorskega dela. Druga pobuda, ki naj bi jo sobotno srečanje sprožilo, naj bi bila objava bogatih in še neobjavljenih Pavlovih raziskav v knjižni obliki. In končno naj bi to srečanje predstavljalo začetek neke tradicije, po kateri naj bi se vsako leto, ob obletnici Pavlove prezgodnje smrti, sestajali z namenom, da bi ob počastitvi njegovega spomina oblikovali naCrte za naprej. To naj bi bil skratka prvi korak na tisti še neprebojen! poti, ki jo je Pavel nakazal s svojim zgledom in s svojim delom in si s tem prislužil naziv Človek z veliko začetnico. Večer bo debatnega značaja. Poleg že omenjenih predlogov bo lahko vsakdo navrgel Se svoje predloge in sugestije in tako prispeval k oblikovanju projektov, ki jih bo Društvo mladih raziskovalcev s pomočjo Narodne in študijske knjižnice in drugih ustanov (in upajmo tudi s prispevkom šole) skušalo uresničevati. AISM / V NACRTU UREDITEV NOVEGA CENTRA Trideset ur za življenje Prireditev za pridobitev finančnih sredstev Pavel Stranj med delom Tržaška sekcija AISM (Italijansko združenje za pomoč obolelim za multiplo sklerozo) bo v okviru vsedržavne manifestacije »30 ur za življenje« tudi letos priredila vrsto pobud, da bi na tak način zbrala finančna sredstva za svoje delovanje. Razne pobude bodo dopolnile neposredne televizijske prenose »Trideset ur za življenje«, ki bodo tudi letos na Fininvestovih mrežah 22. in 23. t.m. Tržaška sekcija združenja za multiplo sklerozo ima namreč v naCrtu nakup prostorov, v katerih bi uredila center za pomoč obolelim za multiplo sklerozo (predvideni izdatek znaša 800 milijonov lir). Sedanji sedež, ki ga SMUČARSKI KLUB BRDINA Ob športu tudi zabava Sodelovanje pri praznovanju Kraške ohceti ter prazniku v Bazovici Pri smučarskem klubu Brdina spada v program poletne zabave in rekreacije tudi sodelovanje na vaških prireditvah in praznikih. Zato je Brdina s pomočjo svojih delavnih in neutrudljivih elanov tudi letos prisostvovala na kraški ohceti s tradicionalno osmico in tipično kraško kuhinjo. Na ta način je seveda z drugimi klubi dokazala, da lahko tudi športne organizacije pripomorejo k uspehu tako velike prireditve kot je kraška ohcet in privabijo v prelepi kraški kotiček na tisoCe obiskovalcev. Tudi atleti so tokrat nadomestili športne drese s tipičnimi kraškimi nošami in s tem dokazali, da tudi mladina Čuti pomen ovrednotenja tega sugestivnega etnografskega praznika. Ze naslednji teden pa so še razgreti in skupinsko organizirani klubski elani pripomogli k organizaciji prvega praznika Happy Day v Bazovici. Kljub stiski s Časom zaradi skoraj sočasnih prireditev in pa nagajivega vremena je praznik uspel: v petek je glas »Elvisa Presleya« obujal spomine šestdesetih let starejšo generacijo, pone- deljek pa je bil namenjen generaciji 90-tih let. Po večletnem molku je na kraških tleh spet zabob-nala vesela slovenska rock glasba skupine Agropop, ki je povsem razgnala oblake in razveselila zadnje dni počitnic mladih obrazov. Smučarski klub Brdina je tudi v letošnji poletni sezoni dokazal, da lahko pripomore k zabavi mladine ne le na smučiščih temveč tudi na kraških tleh. Zahvaliti se je treba »smučarjem in smučarkam«, ki jih ne ustavi niti poletna vročina. ima združenje v najemu, ni namreč primeren za potrebe prizadetih, ne samo zaradi strukturalne ureditve zgradbe (v notranjosti namreč obstajajo arhitektonske zapreke), ampak tudi zaradi pomanjkanja prostorov, ki bi bili primerni za rekreacijske in skrbstvene dejavnosti. V novem sedežu namerava združenje sprejeti najtežje paciente, kjer bodo med dnevom zaposleni z vzgojno-rekreacijskimi dejavnostmi; v njem namerava urediti center takoime-novane zaposlitvene terapije, laboratorij za usposabljanje srednje-težkih pacientov, ki naj bi se usposobili za dejavnosti vsakodnevnega življenja in za ohranitev še preostale avtonomije. Za pridobitev potrebnih finančnih sredstev je tržaško združenje oblikovalo obširen program razstav ter glasbenih in gledaliških prireditev. Ze 18. t.m. bo v gledališču Miela ob 20. uri odprlo razstavo ilu-starcij in slikanic, ki jo je uredil Livio Sossi. Ob 21. uri bo v istem gledališču koncert filharmoničnega orkestra iz Romunije, ki ga vodi Ovi-din Balan, nastopil pa bo tudi violinist, ki je letos zmagal Lipizerje-vo nagrado. V sredo 20. bo ob 18. uri v anglikanski cerkvi (v Ul. S. Michele 11/A) odprtje razstave slik, ki je posvečena Pinu Dure-nu, razstavljene pa bodo tudi umetniške keramike. V petek 22. t.m. ob 18. uri pa bo na Trgu Unita glasbena prireditev v sodelovanju z glasbeno šolo “55”; na sporedu bo Ravelov Bolero z gojenci šole ter koncert s skupinami Redox, Dtx, Jimmy Joe and the young, Spring in Rouges. V soboto 23. bodo ob 17. uri na Trgu Unita s svojim bogatim programom nastopili dijaki Zavoda združenega sveta, ob 20.30 pa bodo v evangeličanski spevke na vseh prireditvah (tudi s prodajo slik na razstavah, ki so jih umetniki podarili) bo tržaško združenje uporabilo -kot rečeno- za izgradnjo novega centra za sprejem in rehabilitacijo prizadetih. V pripravi pa ima še eno pobudo v sodelovanju s federacijo javnih obra- Z leve: Antonella Zadini in Vera Vattovani cerkvi (na Trgu s. Silvestre 1) nastopili Pueri Cantores in zbor S.Gio-vanni, na Trgu Unita pa bo ob isti uri plesna predstava s plesalci Cluba Diamante; v gledališču Miela pa bo ob 20.30 narečna gledališka predstava s skupino »La Barcaccia«. Zbrane finančne pri- tov. Niz pobud sta na včerajšnji tiskovni konferenci podrobneje orisali predsednica tržaškega združenja Antonella Zadini in sodelavka Vera Vattovani, ki sta še posebej podcrtali, da je multipla skleroza še posebno razširjena prav v tržaški pokrajini. BANI / ENEMU NAJBOLJ PRISTNIH VAŠKIH PRAZNIKOV JE TUDI LETOS KREPKO NAGAJALO VREME Mokra šagra pod kostanji Tudi letos se je muhasto vreme poigralo s prireditelji šagre pri Banih, ki se je odvijala kot vsako leto pod kostanji od prvega do četrtega septembra. Postal je še nekakšen rek: »Če ne dežuje celo poletje, pa bo prav gotovo, ko Banovci priredijo šagro.« Zato se mož z dežnikom v roki na reklamnem panoju, ki je opozarjal na šagro v vasi, kar ujemal z vremenom, ki je prav vse štiri dni nagajalo. To je edina šagra na Tržaškem, ki spoštuje še stare običaje: sprevod parterjev in par-teric v narodnih nošah po vasi za takozvano »mantenjado« s pihalno godbo na Čelu. Letos je nastopala godba iz Trebe pod vodstvom Leandra Pegana. Pri letošnji »mantenjadi« in plesu v nošah je sodelovalo kar nekaj noš tudi iz drugih vasi, ki so s svojo prisotnostjo obogatila vaško prireditev. Prisotna je bi- la tudi Adriana Regent s Proseka, ki je svoj Cas pomagala krojiti noše v vasi. Ob tej priložnosti so predstavili drobne brošure z naslovom »Tako so si služili vsakdanji kruh.« Gre za raziskovalno delo, ki so ga pripravile tri dijakinje za natečaj Albina Bubniča. »Čeprav niso bile nagrajene, je njihovo marljivo delo vredno pohvale, saj so s tem dodale tudi svoj delček mozaiku vaškega zgodovinopisja.« Tako je bilo zapisano v nagovoru ob predstavitvi tega dela. Alessandra, Sara, Paula in pobudnica te zamisli Neva Hussu Ma-gagnato so bile nagrajene z burnim aplavzom. SKD Grad je tudi letos, kot že prejšnje leto, nagradilo zdomce za njihovo navezanost na rodno vas. Lanska gosta sta bila Livio iz Avstralije in Vili iz Južne Afrike, letos pa Giordano iz Nemčije in Bruno iz Avstralije. Vsi so prejeli priložnostno darilo v spomin na obisk rodne vasi. Dulenji borjač naj ohrani svoj kraški videz! Obiskovalci letošnje šagre pri Banih so imeli poleg prijetnega obujanja nekdanjih navad priložnost videti tudi manj spodbudna dejstva, ki se nanašajo na arhitektonske značilnosti vasi. V zgodovinskem jedru vasi, v »dulanjem brjace«, namreč dovoljujejo gradnjo, ki nima s kraško arhitekturo nobene zveze, kar pomeni, da pristojni občinski uradi pristajajo na postopno uničevanje zgodovinskih značilnosti vasi. S takšnim početjem uničujejo tudi harmonično skladnost zgradb v »dulanjem brjače« in vnašajo v to kraško okolje neko tujo zvrst arhitekture. Res je, da se stare hiše rušijo zaradi slabega vzdrževanja in klimatskih obremenitev, ki nevzdržno vplivajo na dotrajano staro tramovje preperelih streh. Kljub temu pa bi morali pristojni uradi skrbeti, da bi se ne tako grobo spreminjala arhitektura zgodovinskega jedra vasi. Kot skrbijo, da se razni zidi in zidki gradijo v kraškem stilu, toliko bolj bi morali paziti, da se ohranjajo te zgradbe v skladu z okoljem in časom njihovega nastanka. Z moderno tehniko se ohranja zunanji videz in zadovolji tudi potrebe notranje ureditve prostorov, potrebna je le volja do ohranitve kulturne, umetniške in zgodovinske dediščine. Se je čas, da ne izgine vse v obnovitveni mrzlici, v betonu in arhitektonskih stilih, ki nimajo nič skupnega z zgodovinskim jedrom. GROČANA / V SOBOTO IN NEDELJO Tradicionalna razstava - sejem V petek okroglo mizo o kroškem porku V rednem zaporedju, kot letni Časi, se vsakega septembra pojavlja tudi prireditev, ki ob izteku Poletja, ob Času skorajšnje trgatve, vabi na grocansko Krasno polje: razstava-sejem značilnih kmetijskih pridelkov Krasa doživlja letos svojo osmo izvedbo. Pokrovitejstvo ji kot vselej daje Kraška gorska skupnost, v sodelovanju z Občino Dolina pa jo prirejajo krajevno kulturno društvo Krasno polje in vaške skupnosti Grocane, Peska in Drage. Praznik se bo odvijal v soboto in nedeljo, šagr-ski del z vsakoletno ponudbo značilnih do-niacih poslastic pa dopolnjuje vrsta zanimivih Pobud, ki groCansko prireditev "nekako ločujejo °d običajnih vaških praznikov. Odprtje razstave-sej-nia je predvideno v soboto popoldne ob 17. uri, v nedeljo pa že dopoldne, ob 11. uri, ko bodo na prodaj pristni domači pridelki, od povrtnine do dišavnih zelišč in raznih drugih Proizvodov. V nedeljo Danes, ČETRTEK, 14. septembra RASTKO Sonce vzide ob 6.41 in zatone ob 19.19 - Dolžina dneva 12.38- Luna vzide ob 2l'31 in zatone ob 12.13. Jutri, PETEK, 15. septembra DOLORES VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 20,4 stopinje, zračni tlak 10110,8 mb pada, veter vzhodnik 17 km na uro, vlaga 75-odstotna, padlo je 0.8 mm dežja, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21,3 stopinje. Rojstva in smrti Rodili SO SE: Elisa Rantaleo, Michele Crasso, Simon Mitri, Simone Van-cheri. UMRLI SO: 83-letna Elsa Oglio, 85-letni Giacomo Roiaz, 75-letni Romeo Salomoni, 88-letna maria Marž, 75-letni Carlo Vascotto, 72-letni Vittorio Pribac, 83-let-na Natalia Ghitter, 68-letna Anna Bencich, 77-letna Ernilia Oio, 76-letni Bruno Vecchiet, 85-letna Luigia Giordano, 90-letna Ultima Volpatti, 81-letni Danilo Emili. ki LEKARNE Od PONEDELJKA, 11. do NEDELJE, 17. septembra 1995 Normalen urnik lekarn °d 8.30 do 13.00 in od 16-00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Bernini 4 (309114), Ul- Felluga 46 (tel. 390280), -ungomare Venezia 3 -Avblje (tel. 274998) bo v GroCani možen tudi ogled panjev pri družini Carboni, hlevov grocan-skih družin, ki se še ukvarjajo z živinorejo. Po vasi bodo razstavljeni kmetijski stroji in pripomočki za obdelovanje tal, posebej bo letos obogatila praznik tudi razstava gob. Oba veCera je predvidena tudi plesna zabava s Kraškim kvintetom in Primorskimi fanti, nedeljski popoldan pa bo obeležil še kulturni spored s koncertom pihalnega orkestra Breg. Za GroCano in sosednje vasi pomeni poletna razstava-sejem značilnih kmetijskih pri-dekov najpomembnejšo prireditev na vsakoletnem prizorišču: delovanje KD Krasno polje je sicer živo, dolgo let pa je bilo okrnjeno tudi zaradi pomanjkanja primernega prireditvenega prostora. Prejšnjo pomlad so končno dokončali popravila groCanskega doma, uradno so bili prostori te občinske stavbe tudi predani namenu, in sicer služiti v pomembno oporo vaškemu družbenemu OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 . Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Largo Piave 2, Lungo-mare Venezia 3 (Milje). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Largo Piave 2 (tel. 361655). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. ji PRIREDITVE 8. RAZSTAVA - SEJEM značilnih pridelkov Krasa GROČANA, pokroviteljstvo Kraška gorska skupnost. Program: v soboto, 16. t. m., ob 17. uri odprtjg. razstave-sejma; od 20. ure dalje ples z ansamblom Kraški kvintet; v nedeljo, 17. t. m., ob 11. uri odprtje razstave-sej-ma; ob 16. uri kulturni program; od 19. ure dalje ples z ansamblom Primorski Fantje. Oba dneva od 9. do 18. ure prost prehod državne meje GroCana -Lokev. V srenjski hiši bo razstava gob. življenju, ki ga v prvi vrsti spodbuja domaCe kulturno društvo. Nova društvena sezona se torej prav gotovo začenja v znamenju boljših »delovnih« pogojev, saj so prostori občinske hiše -čeprav ne zelo veliki -nadvse primerni za vrsto zanimivih pobud in prireditev. Kot vsako leto bo grocansko razstavo-sejem spremljala tudi odprta meja s prostim prehodom v BotaCu in GroCani oz. Vrhpolju. V soboto so napovedani vodeni obiski v Dolino Glinščice, ob 17. uri pa bo v koci Premuda zaigral dolinski pihalni orkester. Občinska uprava ob tej priložnosti prireja tudi tematsko okroglo mizo, ki bo že v petek, 15. t.m. v dvorani hotela na Pesku. Ob 18. uri bodo prof. Livio Pol-dini, arh. Igor Jogan in predsednik KGS Ivo Sirca spregovorili o možnostih razvoja krajevnega kmetijstva in živinoreje v okviru nepovedane ustanovitve kraškega parka. (dam) KINO ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Sce-mo e piu scemo«, i. Jim Carrey, Jeff Daniels, v originalu. EKCELSIOR - 17.15, 18.55, 20.35, 22.15 »Fermo posta Tinto Brass«, r. Tinto Brass, prepovedan mladini pod 18. letom. EKCELSIOR AZZUR-RA- 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »II terrore dalla sesta luna«, i. Donald Suther-land. AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Bad Boys«. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Fren-ch Kiss«, i. Meg Ryan, Kevin Kline. NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »L’iso-la dell’ingiustizia (Alca-trazj«, i. Christian Slater, Kevin Bacon, Gary Old-man. NAZIONALE 3 - .16.30, 18.00 »L’incantesimo del lago«, risani film; 19.45, 22.00 »L’ultima eclisse«, i. Katy Bates, Jennyfer Jason Leigh. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Car-rington«, i. Emma Thompson. MIGNON - 16.00 -22.00 »Anal Club: attivita non stop««, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.00, 18.40, 20.20, 22.10 »Free Willy II«. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Amata im-mortale« r. Bernard Rose, i. Gary Oldman, Valeria Golino, Isabella Rossellini. LUMIERE - 18.45, 20.30, 22.15 »Butterfly Kiss«, r. Michael VVinter-bottom, i. Amanda Plum-mer, Saskia Reeves, prepovedan mladini pod 14. letom. VČERAJ-DANES 'B IZLETI KD RDEČA ZVEZDA prireja ob 50-letnico delovanja 21. in 22. oktobra izlet v Mathausen. Prijave sprejemamo v občinski knjižnici v Saležu tel. St. 229533 ob torkih in petkih od 16. do 19. ure. KRIŠKA ZVEZA UPOKOJENCEV obvešča izletnike, da avtobus za izlet v Vo odpelje izpred kriškega spomenika v nedeljo, 17. t. m. točno ob 6.45. S ČESTITKE Pred 60. leti na današnji dan sta se vzela ANGELA in KARLO GRGIČ iz Fer-neticev. Ob tem izjemnem prazniku jima iz srca Čestita župnijska skupnost Repentabor. 3 šolske vesti ŠOLNIKE, ki bi radi novo šolsko leto zaceli z mašo, vabino danes, 14. t. m., ob 17. uri v opensko župno cerkev. SEMPOLAJSKI UČITELJI sporočajo, da bo začetna Šolska masa danes, 14. t. m., ob 9.30 v sempo-lajski cerkvi. UČITELJI devinske šole sporočajo, da bo začetna šolska maša danes, 14. t. m., ob 11. uri v devinski rprlcvi UČITELJSTVO na- brežinske osnovne sole sporoča, da bo Šolska maša danes, 14. t. m., ob 9. uri. UČITELJI osnovne šole Salež-Zgonik sporočajo, da bo začetna šolska maša jutri, 15. t. m., ob 16.30 v zgoniski cerkvi. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO v Nabrežini sporoča, da se pouk na vseh osnovnih šolah in otroških vrtcih zaCne jutri, 15. t . m. s sledečim urnikom na osnovnih šolah: V. ŠCek-Nabrežina od 8. do 13. ure, J. Jurčič- Devin od 8.15 do 12.45, S. Guden-Sempolj od 7.55. do 12.55, K. Gorazd - Salež od 8.10 do 16.10 ter 1. maj 1945-Zgonik od 8. do 16. ure ter otroški vrtec v Nabrežini od 7.55 do 12.55 ter otroški vrtec v Devinu od 8. do 13. ure. Prvi dan pouka naj pridejo otroci v šolo v spremstvu starSev, kjer bodo dobili vse potrebne informacije. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO pri Sv. Ivanu sporoCa, da se pouk v vseh osnovnih šolah in otroških vrtcih zaCne jutri, 15. t. m. in sicer: v osnovnih šolah od 8.15 do 12.45 ter v državnih vrtcih od 8. do 12. ure. Prvi dan pouka naj pridejo otroci v šolo v spremstvu staršev, kjer bodo dobili vse potrebne informacije. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO Sv.'Jakob sporoča, da bo prvi dan pouka jutri, 15. t. m. na osnovnih Šolah od 8. do 12. ure, brez kosila. Vse nadaljnje informacije dobijo starši pri učiteljih posameznih predmetov. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO v Dolini sporoča, da se pouk prične jutri, 15. t. m. Na vseh Šolah in vrtcih dolinskega didaktičnega-področja bo navedenega dne pouk potekal od 8. do 12. ure. Vljudno naprošamo, da pridejo otroci v spremstvu starSev v šolo oz. vrtec, kjer jim bodo solniki posredovali informacije in pojasnila v zvezi s pričetkom pouka. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO na Opčinah sporoCa, da se prične pouk jutri, 15 . m. na vseh šolah in vrtcih po sledečem urniku: osnovne šole F. Bevk na Opčinah od 8. do 13. ure, P. Trubar v Bazovici od 8.10 do 12.50, K.D. Kajuh v Gropadi od 8.10 do 12.30, P. Tomažič v Trebčah od 8.15 do 12.15, A. Černigoj na Proseku od 8. do 12.40, A. Sirk v Križu od 8. do 13. ure ter A. Gradnik na Repentabru od 8. do 13. ure in otroški vrtci: na Opčinah od 7.45 do 12. ure, v Bazovici od 8. do 12. ure, v Gropadi od 7.45 do 12. ure, v Trebčah od 8. do 12. ure, na Proseku od 8. do 12. ure, v Križu od 8. do 12. ure ter na Repentabru od 8. do 12. ure. □ OBVESTILA ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obveSCa, da razstava mladih likovnih ustvarjalcev iz Trsta, Gorice in Benečije, ki smo jo v sodelovanju s SKD Slavec iz Ricmanj odprli ob praznovanjih za 50- letnico ZSKD v Babni hiši, bo na ogled še danes, 14.t . m. od 20.30 do 22.30. Prisrčno vabljeni! KD RDEČA ZVEZDA vabi na tečaj šivanja narodnih noš. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 18. t. m., ob 20.30 na sedežu društva. FOTOKROZEK TRST 80 obvešča svoje elane, da za fotografsko razstavo v priredbi “La finestra",namenjeni vsem včlanjenim skupinam iz dežele FJK v vsedržavno zvezo FIAF na temo “Krajine v FJK“, morajo biti dimenzije Crno/belih ali barvanih slik 20x30 ali manjše, toda nastavljene na lepenko iste dimenzije.Obenem obveSCa, da bo običajna seja jutri, 15. t. m., ob 20.30. TRŽAŠKO FOTOGRAFSKO DRUŠTVO prireja fotografski natečaj na temo “ Človekova podoba“v barvanih ali Crno/belih slikah. Dela v štirih izvodih je treba poslati na sedež v Ul. Zovenzoni 4 do 23. t. m. ali na poštni predal št. 1001 -Trst center. Za nadaljnje informacije tel. vsak dan od 18. do 20. ure na št. 040/635396. GODBENO DRUŠTVO PROSEK prireja tudi letos glasbeno šolo. Informacije in vpisovanja v SošCevi hiši na Proseku ob torkih in petkih od 20.30 dalje. GLASBENA MATICA TRST - Sola M. Kogoj v so-delovanu z Godbeniškimi šolami vpisuje za pihala, trobila in tolkala v godbenih prostorih po naslednjem razporedu: Breg: torek in Četrtek od 20. do 22. ure, Nabrežina: ponedeljek in Četrtek od 20.30 do 22. ure, Prosek: torek in petek od 20.30 do 22. ure, Ricmanje: sreda od 17.30 di 19.30 in Trebče: ponedeljek in petek od 20.30 do 22. ure. Informacije - tajništvo GM, Ul. R.Manna 29 Trst, tel. št. 418605. DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR V.VODNIK zaCenja vaje v torek, 19. t. m. v prostorih KD V.Vodnik ob 20. uri. Vabljene so vse nove in stare pevke. Informacije na tel. St. 228438 - Valentina. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča, da bo urad odprt za elane ob torkih od 9. do 10.30. SK BRDINA sporoCa, da se nadaljujejo treningi vsak torek in Četrtek. Zbirališče ob 18. uri na trgu Brdina na Opčinah. SK BRDINA obvešča, da je sedež odprt. Za informacije vsak ponedeljek od 19. do 20. ure. SK BRDINA organizira tečaj smučanja na plastični stezi. Informacije na sedežu kluba vsak ponedeljek od 19. do 20. ure. MALI OGLASI tel. 040-361888 PIVNICA Sancin v Boljuncu je ponovno odprta. Na voljo originalno pivo “Oktoberfest" in vse vrste sendvičev. Čakamo vas! VPISOVANJA v poklicne * teCaje za kozmeticarke/je, frizerke/je in draguljarje. Samo sposobni interesenti naj tel. na St. 040/368705. AUDI 80 AVANT 2.0 E, letnik ’93 v odličnem DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. stanju, ugodno prodam. Tel. v uradnih urah na St. 040/369858 - 362014. A 112 elegant, letnik '82 v dobrem stanju z opravljeno revizijo prodam za 700.000 lir. Tel. na št. (040) 576116. PUNTO 75 prodam, 5 mesecev star, lastnik delavec tvrdke Fiat. Odkupim tudi star avtomobil po dogovoru. Tel. št. 229224. PRODAM keramično barvano peC na drva Palaz-zetti, široko 60 cm in visoko 70 cm, 120 kg. Tel. St. 208936. PRODAM ford escort ghia 1600, pet vrat, 16 v, letnik december 1992. Tel. St. (040) 414478- zvečer. PRODAM malo rabljen otroški voziček Chicco Atlantic za 120.000 lir in stajco za 30.000 lir. Tel. št. 212635. PRODAM malo rabljen mali mlin za grozdje. Tel. št. 0481/882421. PO UGODNI ceni prodam fige. Tel. St. 910140. V ZGONIKU prodam zazidljivo zemljišče površine 2.800 kv.m. Tel. št. 045/7571180 ali 040/215258. IŠČEMO prostore za urade na Opčinah. Tel. št. (040) 214538. BAR na Proseku išCe 18/20-letno vajenca/ko part-time ob petkih, sobota in nedelja. Tel. 225286. GOSTILNA na Krasu išCe izkušenega kuharja. Tel. št. 362949 ali 362925 (ob uradnih urah). IŠČEM hišo ali zazidljiv teren v Miljah s pogledom na morje. Tel. st. 662023. AGENCIJA za prevode išCe sodelavce za občasno prevajanje. Pismeni curri-culum pošljite na naslov: Studio Guštin, Narodna ul. 24 - 34016 Opčine. PREVAJAM slovensko, italijansko in srbohrvaško. Tel. St. 212055. PODARIMO v Križu dva psička. Zainteresirani naj pridejo v Kriz St. 242 ali tel. na št. 220807. COŠ P. TOMAŽIČ iz Trebč išče pisarniške omare v dobrem stanju. Darovalci naj tel. na St. 214300 (Sola) ali 211119 ( ravnateljstvo v dopoldanskem Času). PRISPEVKI V spomin na drago teto Livijo Canciani darujejo vsi nečaki 150.000 lir za Sklad Luchetta, Ota, D’An-gelo, Hrovatin, 30.000 lir za svetoivanski cerkveni pevski zbor in 20.000 lir za svetoivanski Marijin dom. V isti namen daruje svakinja Pini 25.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V spomin na tov. Santa Giorgija darujeta Marica in Mirko Čok 30.000 lir za TPPZ Finko Tomažič. Namesto cvetja na grob Slavke Ferlat in bratranca Danila Milica daruje Anica Viđali 60.000 lir za obnovljene orgle v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah. V spomin na drago Slavko darujejo Krista ter Finko in Danjel Ferlat z družinami 100.000 lir za obnovljene orgle v openski cerkvi. Namesto cvetja na grob Slavke Ferlat daruje One-lija Puric 20.000 lir za obnovljene orgle v openski cerkvi. V spomin na Ivana Pu-riCa darujejo Slavko, Majda in Iva z družinami 100.000 lir, družina Škabar (Repen 79) 30.000 lir, Erminia Ci-cutto 50.000 lir, družina Raubar (V. Repen 89) 30.000 lir, družina Škabar (V. Repen 99) 30.000 lir, družina Slapnik 30.000 lir in Mario Geri 25.000 lir za Dom-spomenik v BrišCikih. V spomin na Luciana Cicutta daruje Mario Geri 25.000 lir za Dom-spomenik v BrišCikih. V spomin na Marico BrišCik in na Ivana Purica daruje Mario BrišCik z družino 50.000 lir za Dom-spomenik v BrišCikih. Namesto cvetja na grob Ninita Purica daruje Peter Milic 30.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Repentabor. V spomin na Jankota Milica darujeta Ankica in Drago Sedmak 50.000 lir za SK Kras. V spomin na Franca Kalca darujejo Celestina, Zofka, Rosina, Milka in Miranda 50.000 lir za KD Skala. Dne 12. septembra nas je zapustil naš dragi Vittorio Pribac Pogreb bo v soboto, 16. t. m., ob 11. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga. Žalostno vest sporočajo sin Romano, sestri Amalia in Valeria z družinama ter ostalo sorodstvo Trst, 14. 9. 1995 Ob izgubi dragega očeta izrekamo občuteno sožalje kolegici Nadi Jenko in svojcem direkcija in kolektiv Tržaške kreditne banke Ob izgubi očeta Valentina izreka KD F. Prešeren iskreno sožalje Mariji in družini 14. 9. 1975 14. 9. 1995 Tvoje srce mirno spi, a nekdo Se, živi, nate misli in upa kot nekdaj si ti. Ob 20. obletnici smrti našega dragega Karla Lebana se ga z ljubeznijo spominjajo Žena Milena ter hčeri AnuCa in Sonja z družinama Lonjer, 14. 9. 1995 14. 9. 1991 14. 9. 1995 Ob 4. obletnici smrti' Claudia Leuz se ga z žalostjo spominjajo Žena Anica in hčerki Fabiana in Ivana ter ostali sorodniki Trebče, 14. 9. 1995 SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka do 15. ure PUBLIEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600 VOZNI RED VLAKOV VELJAVEN OD 28. MAJA DO 23. SEPTEMBRA 1995 Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI URA l/RSTA SMER URA l/RSTA 4.02 (D) Tržič (4.25), Portogruaro (5.11), Mestre (5.54), Benetke 7.59 (E) (6.04) 8.53 (E) 5.37 (D) Tržič (6.01), Portogruaro (6.47), Mestre (7.36), Benetke (7.47) 10.05 (E) 6.04 (IR) Tržič (6.27), Portogruaro (7.13), Mestre (8.04), Benetke (8.15) (IR) 10.42 6.13 (R) Tržič (6.38), Portogruaro (7.34). Op.: ukinjeno ob praznikih 11.42 (IC) 7.13 (E) Tržič (7.36), Portogruaro (8.22), Mestre (9.07), Benetke (9.18) 13.42 (IR) 7.50 (IC) TERGESTE -Tržič (8.13), Portogruaro (8.55), Mestre (9.35), Benetke (9.46) 14.12 (D) 8.13 (IR) Tržič (8.36), Portogruaro (9.22), Mestre (10.07), Benetke (10.20) 15.42 (IR) 10.13 (IR) Tržič (10.36), Portogruaro (11.22), Mestre (12.07), Be- netke (12.20) 16.04 (IC) 11.56 (IC) Tržič (12.20), Portogruaro (13.01), Mestre (13.42), Rim Temtini 16.25 (D) 12.13 (IR) Tržič (12.36), Portogruaro (13.22), Mestre (14.07), Benetke (14.20) 17.42 (IR) 13.10 (D) Tržič (13.33), Portogruaro (14.19), Mestre (15.07), Benetke (15.17) 18.50 (D) 14.13 (IR) Tržič (14.36), Portogruaro (15.22), Mestre (16.07), Benetke (16.20) 18.57 19.37 15.13 (D) Tržič (15.36), Portogruaro (16.22), Mestre (17.06), Benetke (17.16) (D) - (IR) 15.50 (IC) Tržič (16.13), Portogruaro (16.55), Mestre (17.35), Be- 16.13 (IR) netke (17.46) Tržič (16.36), Portogruaro (17.22), Mestre (18.07), Benetke (18.20) 20.00 20.55 (iC) (B) 17.13 (IC) Tržič (17.36), Portogruaro (18.22), Mestre (19.07), Be- 17.27 (R) netke (19.18) Tržič (17.54), Portogruaro (18.52), Mestre (19.47), Benetke (19.58) 21.42 22.00 23.42 (IR) (IC) (E) 18.13 (IR) Tržič (18.36), Portogruaro (19.22), Mestre (20.07), Benetke (20.20) 19.13 (E) Tržič (19.36), Portogruaro (20.22), Mestre (21.04), Benetke (21.15) (IR) 0.42 20.25 (E) Tržič (20.48), Portogruaro (21.31), Mestre (22.14), Ze- neva 1.42 (IR) 21.13 (IR) Tržič (21.36), Portogruaro (22.22), Mestre (23.08) Be- netke (23.21) 2.35 (D) 22.13 (E) Tržič (22.36), Portogruaro (23.22), Mestre (0.04), Rim Temtini PRIHODI SMER_____________________ Mestre (6.04), Portogmaro (6.49), TržiC (7.36) Mestre (7.07), Portogmaro (7.49), Tržič (8.30) Benetke (8.00), Mestre (8.12), Portogmaro (8.55), Tržič (9.42) Benetke (8.35), Mestre (8.48), Portogmaro (9.33), Tržič (10.19) Benetke (9.35), Mestre (9.48), Portogmaro (10.33), Tržič (11.19) Benetke (11.35), Mestre (11.48), Portogmaro (12.33), Tržič (13.19) Benetke (12.09), Mestre (12.19), Portogmaro (13.03), Tržič (13.49) Benetke (13.35), Mestre (13.48), Portogruaro (14.33), Tržič (15.19) Mestre (14.23), Portogmaro (15.02), Tržič (15.41) Benetke (14.22), Mestre (14.32), Portogruaro (15.16), Tržič (16.02) Benetke (15.35), Mestre (15.48), Portogruaro (16.33), Tržič (17.19) ukinjen od 31.7. do 27.8. Benetke (16.21), Mestre (16.32), Portogruaro (17.25), Tržič (18.23) Benetke (16.55), Mestre (17.06), Portogruaro (17.48), Tržič (18.34),- Benetke (17.29), Mestre (17.39), Portogruaro (18.28), Tržič (19.14) Benetke (18.02), Mestre (18.14), Portogmaro (18.54), Tržič (19.37) Benetke (18.22), Mestre (18.35), Portogruaro (19.34), Tržič (20.32) Benetke (19.35), Mestre (19.48), Portogruaro (20.33), Tržič (21.19) Benetke (20.02), Mestre (20.14), Portogruaro (20.54), Tržič (21.37) Benetke (21.35), Mestre (21.48), Portogmaro (22.33), Tržič (23.19) Benetke (22.35), Mestre (22.48), Portogruaro (23.33), Tržič (0.19) Benetke (23.35), Mestre (23.48), Portogruaro (0.33), Tržič (1.19) Benetke (0.20), Mestre (0.31), Portogruaro (1.26), Tržič (2.12) Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 5.22 (R) Tržič (5.46), Gorica (6.08), Videm (6.39) (ukinjen ob praz- 6.46 (R) Videm (5.21), Gorica (5.54), Tržič (6.17) (ukinjen ob praz- nikih) nikih) 5.50 (R) Tržič (6.18), Gorica (6.44), Videm (7.20) 7.29 (R) Videm (6.05), Gorica (6.38), Tržič (7.01), (ukinen od 31.7. 6.23 (D) Tržič (6.47), Gorica (7.10), Videm (7.37) (ukinjen od 31.7. do 27.8.) * do 26.8.) 6.48 (R) Tržič (7.16), Gorica (7.40), Videm (8.12) (ukinjen od 31.7. do 27.8.) 7.51 (D) Videm (6.44), Gorica (7.08), Tržič (7.27) 7.19 (IR) Tržič (7.43), Gorica (8.03), Videm (8.27) 8.33 (R) Videm (7.00), Gorica (7.38), Tržič (8.02), (ukinjen ob praz- 8.19 (R) Tržič (8.47), Gorica (9.12), Videm (9.47) 8.40 (D) Videm (7.36) preko Palmanove in Cervinjana v Tržič (8.16), 9.19 (IR) Tržič (9.43), Gorica (10.03), Videm (10.27) (ukinjen ob praznikih) 11.19 (IR) Tržič (11.43), Gorica (12.03), Videm (12.27) 9.14 (R) Videm (7.52), Gorica (8.27), Tržič (8.48), (ukinjen ob praz- 11.40 (R) Tržič (12.07), Gorica (12.29), Videm (13.03) (ukinjen od nikih) 31.7. do 27.8.) 9.56 (IR) Videm (8.49), Gorica (9.13), Tržič (9.32) 12.19 (D) Tržič (12.43), Gorica (13.06), Videm (13.33) 10.52 (R) Videm (9.36), Gorica (10.00), Tržič (10.24) 12.25 (R) Tržič (12.53), Gorica (13.19), Videm (13.54) (ukinjen ob de- 12.33 (IR) Videm (11.26), Gorica (11.50), Tržič (12.09) lavnikih) 14.04 (R) Videm (12.36), Gorica (13.12), Tržič (13.35) 13.19 (IR) Tržič (13.43), Gorica (14.03), Videm (14.27) 14.33 (IR) Videm (13.26), Gorica (13.50), Tržič (14.09) 13.27 (R) Tržič (13.55), Gorica (14.20), Videm (14.55) (ukinjen ob praznikih) 15.18 (R) Videm (13.50), Gorica (14.26), Tržič (14.49), (ukinjen ob praznikih) 14.19 (D) Tržič (14.43); Gorica (15.06), Videm (15.33) (ukinjen ob praznikih) 15.53 (R) Videm (14.30), Gorica (15.04), Tržič (15.25) 14.34 (R) Tržič (15.03), Gorica (15.26), Videm (15.58) 16.33 (IR) Videm (15.26), Gorica (15.50), Tržič (16.09) 15.19 (IR) Tržič (15.43), Gorica (16.03), Videm (16.27) 18.18 (R) Videm (16.50), Gorica (17.26), Tržič (17.49), (ukinjen ob de- 16.19 (D) Tržič (16.45), Gorica (17.07), Videm (17.36) (ukinjen ob praznikih in od 31.7. do 27.8.) 18.26 (R) Videm (17.04), Gorica (17.37), Tržič (17.58), (ukinjen ob 16.56 (R) Tržič (17.23), Gorica (17.47), Videm (18.20) (ukinjen ob praznikih in od 31.7. do 27.8.) 18.33 (IR) Videm (17.26), Gorica (17.50), Tržič (18.09) 17.19 (IR) Tržič (17.43), Gorica (18.03), Videm (18.27) 19.20 (R) Videm (17.52), Gorica (18.28), Tržič (18.51), (ukinjen ob 17.38 (R) Tržič (18.07), Gorica (18.32), Videm (19.08) 19.44 (D) Videm (18.31), Gorica (18.58), Tržič (19.20) 17.51 (D) Tržič (18.15), preko Cervinjana in Palmanove v Videm (18.54). (ukinjen od 31.7. do 27.8.) 20.22 (D) Videm (18.59), Gorica (19.33), Tržič (19.55), (ukinjen ob 18.19 (D) Tržič (18.44), Gorica (19.06), Videm (19.35) (ukinjen ob praznikih) 20.33 (IR) Videm (19.26), Gorica (19.50), Tržič (20.09) 18.39 (R) Tržič (19.06), Gorica (19.28), Videm (20.01) 21.15 (R) Videm (19.53), Gorica (20.26), Tržič (20.47) 19.19 (IR) Tržič (19.43), Gorica (20.03), Videm (20.27) 22.33 (IR) Videm (21.26), Gorica (21.50), Tržič (22.09). 20.07 (R) Tržič (20.34), Gorica (20.57), Videm (21.24) 0.52 (IR) Videm (23.26), Gorica (0.02), Tržič (0.25) 21.19 (IR) Tržič (21.43), Gorica (22.03), Videm (22.27) 23.05 (R) Tržič (23.33), Gorica (23.58), Videm (0.33) Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 9.13 12.02 17.57 0.02 (E) (IC) (IC) (E) SIMPLON EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) Opčine (10.05), Sežana (10.34), Ljubljana (12.35), Zagreb (14.52) DRAVA - Opčine (12.49), Sežana (13.13), Ljubljana (14.55), Budipešta (22.42) KRAS - Opčine (18.40), Sežana (19.03), Ljubljana (20.45), Zagreb (22.58) VENEZIA EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - Opčine (0.50), Sežana (1.19), Ljubljana (3.15), Zagreb (5.32), Budipešta (11.58) 6.52 10.58 16.57 19.51 (E) (IC) (IC) (E). VENEZIA EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - Budimpešta (17.30), Zagreb (0.20), Ljutijana (3.20), Sežana (5.31), Opčine (5.40) KRAS - Zagreb (5.40), Ljubljana (8.05), Sežana (10.05), Opčine (10.14) DRAVA - Budimpešta (6.20), Ljubljana (14.10), Sežana (16.01), Opčine (16.10) SIMPLON EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - Zagreb (14.10), Ljubljana (16.45), Sežana (18.45), Opčine (18.54) IC - lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R Deželni vlak Četrtek, 14. septembra 1995 GORICA GORICA / OB 5. OBLETNICI SMRTI GROFA Plošča v spomin na zadnja Coroninija Slovesnemu odkrtiju je v parku sledil flavfistični koncert dua G. Samar - G. Canali Ob peti obletnici smrti grofa Gu-glielma Coronini Cronberga so včeraj na pobudo upraviteljev Sklada Coronini na steni kapele od dvorcu v Drev. XX. septembra odkrili spominsko ploščo posvečeno grofu Gugliel-mu in njegovi sestri Nicoletti (na sliki - Fotostudio Reportage). Po odkritju in maši zadušnici so v slikovitem okolju Coroninijevega parka priredili koncert. Duo flavtistov Giorgio Samar in Gianfranco Canali je izvajal spored skladb Giuseppeja Mercadanteju ob dvestoletnici skladateljeve smrti. Hkrati je bil koncert priložnost za ovrednotenje parka, ki ga je pokojni grof zapustil vsem Goričanom, a ga šele sedaj postopoma odpirajo javnosti. Zanimivo priložnost za ogled ponujajo vsako nedeljo ob 17. uri skupinski obiski pod vodstvom Giorgia Guzzona in Luciana Viatorija, ki s sodelovanjem članov zadruge “La tem-pesta” skrbijo za vzdrževanje parka. H ŠOLSKE VESTI □ OBVESTILA Sindikat slovenske DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO - UL. BROLO GORICA sporoča, da se pouk začne jutri, v petek 15. t.m. Otroci naj se zberejo na šolah ob 8.10. Pouk se bo redno odvijal od 8.10 do 12.40. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO ZA DO-BERDOBSKO OKROŽJE obvešča, da se jutri, 15. septembra, pričenja pouk v osnovnih šolah in vrtcih. Na osnovnih šolah bo trajal od 8.15 do 12.30, v vrtcih od 8. do 13. ure. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE prireja v šolskem letu 1995/96 naslednje tečaje: win-dows office (windows, winword in excel) 100 ur (dva tečaja), začetniški tečaj angleščine (100 ur), knjigovodstvo (80 ur), tečaj o telesni zaznavi in govorici (30 ur), tehnike prodaje (30 ur) in marketing za obrate v vinogradništvu (20 ur). Vpisovanje in podrobnejše informacije do 15. septembra, na sedežu zavoda v Gorici, ul. della Croce 3, tel. 81826, od 9. do 13. ure. GLASBENA MATICA - GORICA sporoča, da sprejema prijave za šolsko leto 1995/96 za: godala, pihala, tolkala in predšolsko glasbeno vzgojo. Vse potrebne informacije dobite na tajništvu šole v Ul. della Croce 3, še do jutri, 15. septembra, od ponedeljka do petka od 11. do 16. ure (tel. 531508). DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ sporoča, da je v teku vpisovanje za šolsko leto 1995/96 do zasedbe razpoložljivih mest. Informacije in prijave v upravi doma, tel. 533495. GODBA KRAS IZ DOBERDOBA nudi brezplačne tečaje za trobila, pihala in tolkala. Vpisovanje ob ponedeljkih in četrtkih ob 20. uri v glasbeni sobi v Doberdobu (tel. 78077). KRUT prireja zdravljenje v Šmarjeških toplicah v dveh izmenah od 24. septembra do 4. oktobra ter od 4. do 14. oktobra. Informacije in prijave sprejema gospa Anamarija v Ul. Malta 2, tel. 531644. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo v ponedeljek, 18., in torek, 19. t.m., zaprta. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL deluje vsak delavnik od 10. do 12. ure in od 13. do 17. ure razen ob Četrtkih, ko so v dopoldanskem času zaprti. PETICIJO “VRNITE NAM NARODNI DOM” je mogoče podpisati vsak dan na uredništvu Primorskega dnevnika v Gorici, Drevorčd 24. maja 1. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH posluje vsak ponedeljek, sredo in petek od 15. do 18. ure, v petek tudi od 10. do 12. ure. H RAZSTAVE V DVORANI DEŽELNIH STANOV NA GRADU je do 17. septembra odprta razstava “Gotske cerkve v dolini Soče in Brdih”. Urnik razstave: vsak dan od 9.30 do 13. ure in od 15. ure do 19.30. V POKRAJINSKEM MUZEJU NA GRADU in V CORONINIJEVEM DVORCU je odprta razstava “Ottocento di frontie-ra”. Ogled vsak dan (razen ponedeljka) od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Sindikat slovenske SoIe-tajniStvo Gorica Čestita Silvii in Liviju ob rojstvu Nikolasa KINO GORICA VITTORIA Danes zaprto. Jutri »Allarme rosso«. CORSO 18.00-20.00-22.00 »Scemo e piu sce-mo«. Igrata Jim Carrey in Jeff Daniels. g_______________IZLETI SPD GORICA obvešča, da bo v nedeljo, 17. t.m., avtobus za izlet v Belo krajino odpeljal točno ob 6. uri iz Rožne doline (na slovenski strani). Na razpolago je še nekaj mest. Prijave danes od 19. do 20. ure na sedežu, ul. Malta 2, tel. 33029. Več podrobnosti o izletu objavljamo v planinski rubriki. H LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, C. Italia 89, tel. 531443 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 26, tel. 410341 POGREgi Danes: 9.00, Edda Vo-grig, na glavnem pokopališču; 10.30, Corrado Geh-ring iz splošne bolnišnice v Ločnik; 11.00, Rosina Del Zotto por. Macuz na glavnem pokopališču. GORICA / POSEGA SVETOVALCEV KOMELA IN ŠPACAPANA JAVNA DELA / ZAGOVOR ODBORNIKA ROSELLIJA Problemi šole Ivan Trinko odjeknili na občinski seji Todo občinska uprava ni dala zadovoljivih odgovorov Problem neustrezne namestitve slovenske srednje Sole Ivana Trinka v pretesnih in tudi drugače neprimernih prosto-rih poslopja v Ul. Cappel-la, je predsinoCi odjeknil tudi v Goriškem občinskem svetu. Nanj sta opozorila oba slovenska občinska svetovalca. Bernard Špacapan (SSk) je podčrtal, da mora ta rešitev biti res začasna, ker so pogoji neustrezni za redno delovanje Sole. Opozoril je na nekatere Pomanjkljivosti občinskih služb v zvezi z nedavno selitvijo, tako da je sola se vedno brez telefona. Vprašal je tudi, kako je z uiesano komisijo predstavnikov občine in Šolskega skrbništva, ki naj bi Po avgusta danih obljubah že prve dni septembra začela s preverjanjem stanja šolskih poslopij in v tem okviru poiskala tubi trajno namestitev za šo-io Trinko. Špacapan je tu-ui želel jasen odgovor na vprašanje, zakaj ni bila ruogoča selitev šole Trinko v poslopje v Ul. Marconi, ki je uradno Se vedno namenjeno Solarn, Čeprav so v njem že nekaj tet nameščeni občinski redarji. Dobil je odgovor le na zadnje od navedenih vprašanj in sicer od odbornika za javna dela Alessia Rosellija, ki je dejal, da bi s preselitvijo Sole v Ul. Marconi resili en problem, istočasno pa bi odprli novega, Se hujšega, ker občina ne bi vedela kam z redarji. Zato °bcina noče vzeti v poštev te rešitve. Problema Sole Trinko se je dotaknil tudi Igor Komel (DSL), ki je predlagal, naj bi si odbornika za šolstvo Marilena Francio-so in za javna dela Ales-sio Roselli skupaj s slovenskima občinskima svetovalcema ogledala prostore v Ul. Cappella. Tako bi se lahko neposredno prepričala o problemih, ki jih je še treba rešiti, in o nesprejemljivosti namestitve šole v tem poslopju za daljši cas. Tudi on na seji ni dobil odgovora, paC pa ga je včeraj, ko se je ponovno srečal z Rosellijem, ki mu je izrazil pripravljenost, da si skupaj z odbornico Franciosovo ogleda prostore šole Trinko. Komel je s tem v zvezi vCeraj dopoldne bil tudi pri županu Valentiju in se z njim dogovoril za sprejem predstavnikov odbora staršev šole Trinko, ki želijo županu izraziti protest zaradi tako neprimerne lokacije in zahtevo, naj šola Cimprej dobi spodob-nejši in dokončni sedež. Na predsinoCnji seji občinskega sveta je Komel tudi vprašal župana, kaj je s predlogom za odpravo mreže na meji med Gorico in Novo Gorico pred severno železniško postajo, ki so ga decembra lani postavili trije časopisi iz obeh mest in sta ga podprla oba župana. Od takrat je stvar padla v pozabo, je opozoril Komel, ki je želel od župana vedeti, ali je v vseh teh mesecih naredil kaj konkretnega, da bi z odstranitvijo mreže prispevali tudi k fizičnemu zbliževanju med mestoma. Tudi to vprašanje na seji ni dobilo odgovora, tako kot večina drugih, ki so jih postavili drugi občinski svetovalci. Ban (DSL) je opozoril na še odprto vprašanje vile Rit-ter, skupaj s Fiorellijem pa je hotel vedeti, ali se namerava župan odzvati vabilu, da bi se skupaj z novogoriškim kolegom udeležila pohoda za mir Perugia - Assisi. Fiorelli je tudi opozoril na pokrajinski načrt za odpadke: občinski svet mora dati mnenje do 30. septembra, vprašanje pa še ni na dnevnem redu. Odbornik Roselli je drugi predstavnici zelenih Bortolottijevi zagotovil, da je postopek za realizacijo zavetišča za pse na Livadi v teku. V Revmi nocoj skupščina z odbornikom za javna dela Predsednik rajonskega sveta za Pev-mo, Stmaver in Oslavje Silvan Primožič sklicuje nocoj ob 20.30 v prostorih osnovne Sole v Pevmi javno skupščino krajanov, na kateri bo prisoten občinski odbornik za javna dela inž. Alessio Roselli. Za srečanje vlada veliko pričakovanje med vaščani v Pevmi, ki že nekaj let pričakujejo realizacijo obljubljenega grezničnega omrežja. Zadnjic so občinski upravitelji pred približno enim letom obljubili, da bodo z deli zaceli že januarja letos. Prišel je september, toda del za greznico v Pevmi niso še niti dali v zakup, kar seveda upravičeno razburja občane. Od občin- skega odbornika Rosellija pričakujejo zato pojasnilo in opravičilo, pa tudi konkretne obveze za Čimprejšnji začetek del. Prisotnost občinskega odbornika bo nudila priložnost za pretres še drugih nerešenih vprašanj, ki jih na območju ob vznožju Brd res ne manjka. Že precej let se namreč vlečejo razprave o razširitvi in ureditvi pokopališča v Pevmi, o obnovi in uporabi poslopja župnišča, o obnovi in vzdrževanju stranskih krajevnih cest. Zaradi pomembnosti navedenih vprašanj so za-tOe na nocojšnjo javno skupščino v osnovni šoli v Pevmi vabljeni vsi krajani iz Pevme, Oslavja in Stmavra. »Za zamude so krivi prejšnji upravitelji« Seja rajonskega sveta je potekala na gradbišču v Semeniški ulici - Dela še trajajo Po Ul. Seminario se lahko premikajo le pešci in še ti s težavo (Fotostudio Reportage) Kdaj bodo prenovljeno S.emeniško ulico odprli za promet? “Avgusta 1997”, je malo za šalo, malo zares odgovoril občinski odbornik za javna dela inž. Alessio Roselli včeraj zjutraj na seji rajonskega sveta za Svetogorsko četrt in Placuto, ki je potekala na gradbišču, kjer poteku del kljub protestom občanov in trgovcev ni videti konca. Ker pa je v vsaki šali tudi kanček resnice, je treba izjavo vzeti tudi na pol zares. Ker na gradbišču še zmeraj delajo, ker izvajalcem v zadnjem Času tudi vreme ni naklonjeno in ker je treba postoriti še marsikaj, se bo pač treba sprijazniti z dejstvom, da bo Semeniška ulica zaprta še kakšen teden. Sejo je na gradbišču sklical predsednik rajonske- ga sveta Renato Boegan, udeležila pa sta se je tudi odbornika Pesco in Roselli, pa tudi občinski svetovalec Igor Komel. Predstavnika občinske uprave sta, hočeš nočeš, morala prisluhniti jeznim, prav gotovo pa utemeljenim kritikam nad nerazumljivim zavlačevanjem del. Dobrih štirideset metrov dolg odsek Semeniške ulice so zaprli že pred vec kakor pol leta, dela pa še zmeraj trajajo. Predvsem pa bosta predstavnika občinske uprave morala upoštevati zelo jasno opozorilo: ob napovedani prenovi plinskega in vodovodnega omrežja v Car-duccijevi ulici se občani ne bodo zadovoljili samo z bolj ali manj glasnimi protesti, Ce bi se glede izvajanja del prav tako zav- leklo. Odbornik Roselli je skušal vso odgovornost za zamude zvrniti na prejšnje upravitelje, ki so pač imeli poseben način in pristop glede poteka javnih del. Pozabil pa je na podrobnost, da so se dela pričela v začetku leta 1995, ko je občino že pol leta vodila sedanja koalicija in da se je medtem zvrstilo nic koliko protestov. Jesenska ploha je elane rajonskega sveta in občinska odbornika ter tajnico prisilila k strateškemu umiku, oziroma k temu, da so pohiteli na ogled dveh drugih gradbišč v severnem delu mesta, kjer dela prav tako potekajo na način, ki občinski upravi zagotovo ne more biti v Čast. SREČANJE NA POKRAJINI GORICA / PRISTOJNA KOMISIJA IZDALA SOGLASJE NOVICE Razmišljanje o vzrokih vojne Srečanje z B. Stanisičem in pogovor o njegovi knjigi Skupnost Arcobale-rto in nadškofijska Cari-tas prirejata danes, ob 18. uri, v pokrajinski sejni dvorani srečanje rta temo Miru in sožitja, oziroma možnosti za trtir in sožitje. Gost večera bo profesor filozofije v Maglaju, mestecu nedaleč od Sarajeva, Božidar Stanisič, ki že kakšno leto živi v kraju Zugliano pri Vidmu, kjer pomaga v centru "Ernesto Balducci”. Center vodi duhovnik Pierluigi Di Piazza, v njem nudijo zavetišče predvsem priseljencem iz afriških in azijskih dežel. Stanisič je v svoji domovini, dokler je mogel, pomagal pri raznih humanitarnih pobudah, potem se je odločil za begunstvo. Z družino živi v Zuglianu, kjer je napisal tudi zanimi- vo knjigo "Primavera a Zugliano” (Pomlad v Zuglianu). V njej razmišlja o sožitju tako različnih, a v mnogo cem komplementarnih skupnosti v Bosni in o vzrokih, ki so pripeljali v sedanje skorajda brezizhodno stanje. Knjigo bodo predstavili na nocojšnjem srečanju. Obenem pa bo to priložnost za razglabljanje o bistvenih vprašanjih sožitja in možnosti sožitja različnih skupnosti. In to ob navzočnosti in s sodelovanjem Človeka, ki v prvi osebi doživlja dramo, ki se že četrto leto odvija v naši neposredni bližini. Hkrati bo to priložnost za drugačen pristop vsakogar, mimo raznih pobud za, oziroma proti uporabi ah izrabljanju letalskih napadov. Športna hala nared Zelena luC za končno odprtje prenovljene športne hale pri Madonnini. Včeraj dopoldne so objekt in naprave v njem pregledali elani Pokrajinske komisije za javne prireditve in elani posebne komisije Olimpijskega komiteja. Po izjavi pokrajinskega odbora CONI sta komisiji izdali ugodno mnenje in tako bodo objekt lahko tudi dejansko izročili namenu. To se bo zgodilo z vec kot enoletno zamudo, ki jo gre pripisati vrsti zapletov pri načrtovanju in iz- vajanju del. ZaCela se je tudi pobuda za poimenovanje hale, pri Čemer je marsikdo pozabil na dogodke ob koncu osemdesetih let. Včeraj se je oglasil predsednik združenja UGG Pettarin in predlagal, naj bi halo poimenovali po Gio-vanniju Bigotu, nekdanjemu predsedniku združenja, ki je prvotni bojekt zgradilo in ga zatem podarilo občini. Na sliki (Fotostudio Reportage) elani komisije med včerajšnjim ogledom Novosti zakonskega odloka 626 o varnosti na delovnem mestu Sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL ter pokrajinsko združenje ANMIL (Združenje delovnih invalidov) prirejajo jutri, 15. t.m., ob 9. uri, v avditoriju bolnišnice San Polo v Tržiču posvetovanje o zakonskem dekretu št. 626, ki uvaja vrsto novosti glede zaščite in varstva na delovnih mestih. Posvetovanje bo vodil predsednik združenja ANMIL na Goriškem Claudio Derossi, različne vidike pa bodo obravnavali Luigi Viviani, Francesco Coletti, Ceci-lia Assanti in Giambattista Baratti. Jezikovni tečaji krožka “Azzurro” Kulturni in rekreacijski krožek "Azzurro” bo tudi letos priredil tečaje slovenščine, španščine, angleščine, nemščine in italijanščine. TeCaji se bodo odvijali v prostorih Javnega večnamenskega socialnega centra v ulici Baiamonti, 22 od 2. oktobra do 17. maja. Prijave sprejemajo do 20. septembra. Na univerzi predavanje o sodobni diplomaciji V predavalnici Univerze bo jutri ob 9.30 strokovno srečanje na temo “Za sodobno diplomacijo”. Srečanje prirejata Fakulteta za politične vede in Trgovinska zbornica pod pokroviteljstvom Italijanskega instituta za diplomacijo. Uvodno poročilo bo imel veleposlanik prof. Luigi Vittorio Ferraris. Čelno trčenje pri Gabrjah Štiri osebe so bile laže ranjene v čelnem trčenju med dvema avtomobiloma, v katerega je bilo vpleteno tudi neko tretje vozilo, vCeraj popoldne na državni cesti št. 55 pri Gabrjah. Ranjena sta bila slovenska državljana Jožef in Andreina Vicik ter Monica Bo-scarol in Luigi D’Alessandro. Zaradi nesreče so promet na državni cesti prekinili za 40 minut. H SEJMI / SREČANJE Z OZS h Vidna udeležba tižaških podjetij na celjskem sejmu TRST - V Celju poteka te dni poteka 28..izvedba Mednarodnega obrtnega sejma, najveCje tovrstne prireditve v prostoru Alpe-Jadran, ki si jo vsako leto ogleda od 200 do 300 tisoC obiskovalcev. Pomembnosti sejma, ki ga prirejajo Obrtna zbronica Slovenije ter podjetji Celjski sejem in Step, se vedno bolj zavedajo tudi pri nas: elani Slovenskega deželnega gospodarskega združenja se razstavne prireditve udeležujejo že vrsto let, zadnji dve leti pa kar v okviru organizirane udeležbe tržaške Trgovinske zbornice. Povedati gre namreč, da ima tudi letos naša zbornica svoj prostor na sejmua, za kar gre posebna zasluga prav Združenju in odličnim odnosom krovne organizacije naših gospodarstvenikov z Obrtno zbornico Slovenije. Naj omenimo, da je ob odprtju sejma, 8. septembra, v štandu tržaške Trgovinske zbornice ob odsotnosti predsednika Do-naggia sprejel slovenskega predsednika vlade Drnovška prav predsednik obrtne sekcije SDGZ Drago Ota, ki je uglednemu gostu predstavil slovenska podjetja iz Italije, prisotna na sejmu: 5P Immo-biliare, Cremcaffe, Ferrojulia, Holzland in Warm. Donaggio bo v Celju jutri na uradnem srečanju s predsednikom OZS Miho Grahom, v okviru katerega bodo skušali postaviti temelje za tesnejše in konkretnejše sodelovanje med tržaškim in slovenskim gospodarstvom. Predsednika' tržaške zbornice bodo spremljali predstavniki obrtnih organizacij CNA, Associazione degli Artigiani in seveda SDGZ s predsednikom Borisom Siego na Čelu. Trgovinska zbornica pa je poskrbela tudi za organiziran obisk sejma za tržaške obrtnike, za katere je priredila avtobusni izlet. Odhod bo jutri zjutraj ob 6. uri z Oberdanovega trga, ob 6.15 pa s Fer-neticev. Vrnitev je predvidena v večernih urah. Morebitni interesenti se lahko še prijavijo organizacijskemu tajništvu SDGZ (tel. 362925-362949). Andrej Sik TRGI / VZPOREDNO Z DOLARJEM, KI SE KONČNO IZVIJA IZ KRIZE Uri je uspelo poravnati februarski »račun« z marko Nemški bankovec (1.180 lir) se je vrnil na raven iz začetka leta RIM, MILAN - Vse kaže, da se je dolar vsaj za zdaj le izvil iz krizne spirale in tako je tudi včeraj napredoval v razmerju do vseh glavnih valut. NajveC je pri tem izgubil japonski bankovec, saj je bilo treba včeraj za dolar odšteti kar 102 jena, potuhniti pa se je bila prisiljena tudi marka. Liri je tokrat uspelo dodobra izkoristiti položaj, kar najbolj nazorno kaže nazadovanje tečaja marke, ki je padel pod 1.090 lir (po tečajnici Banke Italije 1.087). S tem se je vrednost lire v razmerju do marke vrnila na raven iz letošnjega februarja, saj se je marca, kot znano, začela njena strma pot navzdol. Včerajšnje dogajanje na denarnem trgu potrjuje gibanje, ki je v teku že kar nekaj Časa in ki je liri prineslo tudi mednarodna priznanja. Sam Mednarodni denarni sklad, ki si še nekaj mesecev nazaj ni drznil predvideti vrnitve italijanskega bankovca v evropski denarni sistem, se zdaj omejuje na ugotovitev, da bo treba izbrati najustreznejši cas »za operacijo, ki je postala zaželje-na«. Na to temo se je včeraj oglasil tudi predsednik italijanskega bančnega združenja ABI, Tancredi Bianchi, ki je opozoril, da Ce se lira vrne v evropski denarni sistem, potem ga ne more spet zapustiti, kar pomeni, da je potrebna stabilnost in načelnost ekonomske politike, in to vsaj do leta 1999. Realno razmerje med marko in liro bi se moralo po mnenju predsednika italijanskih bankirjev gibati med 1.065 in 1.085 lirami, o čemer bodo morali v prihodnjih mesecih razpravljati evropski partnerji, sama vrnitev lire v denarni sistem pa ima po njegovih besedah dve plati, politično in tehnično. Po eni strani je potrebna izjava o politični volji za sodelovanje v monetarni Evropi, za kar Italija potrebuje stabilno in trajno vlado: vlada, ki traja tri leta, zagotavlja eno ekonomsko politiko, tista, ki živi le tri mesece, pa drugo. Kar pa zadeva tehnično plat in vprašanje me-dvalutnih razmerij, lahko Rim po Bi-anchijevem mnenju stori bolj malo, saj je za to pristojna petnajsterica. K trdnosti lire, ki je popoldne nadaljevala vzpon in potisnila marko na raven 1.080 lir, so včeraj prispevale tudi izjave predstavnikov desnosredinskega zavezništva, ki so pred razpis volitev postavili nujnost sprejetja finančnega zakona. Kakorkoli že, lira je vCeraj presegla mesece negativnih gibanj in predvsem šibkosti v menjavi z marko in jenom, saj se je njen tečaj s trema močnima bankovcema vrnil na raven, na kateri ni bil že približno leto. Za marko je bil najpomembnejši mesec letošnji februar, ko je prvič presegla mejo 1.100 lir, medtem ko se jen (s kratko izjemo treh dni konec januarja) ni spustil pod 16 lir že od oktobra lani. VCeraj je po tečajnici centralne banke veljal 15, 75 lire, za primerjavo pa lahko navedemo, da je 19. aprila letos dosegel 21 lir. Zelo dobre novice so včeraj šrišle tudi z milanskega delniškega trga, kjer se je obseg poslov po daljšem Času posta povzpel na 957 milijard lir. Zadnji indeks Mibtel je napredoval za 1,85 odstotka, medtem ko je bil prvi del borznega sestanka sicer pozitiven, vendar v zelo skromnem obsegu. Napredek v zaključnem delu borznega dne pripisujejo posredniki zapozneli reakciji na odlično gibanje lire, državnih vrednotnic (pogodbe future na BTP so pridobile okroglo liro) in mednarodnih finančnih trgov nasploh, najveCjo zaslugo pa ima najbrž tudi v tem primeru politika oziroma spodbudne izjave o zanesljivi odobritvi javnofinančnega zakona za leto 1996. Uspešne so bile včeraj vse vodilne delnice, vključno s tistimi iz grupe De Benedet-ti. Bianchi (ABI): do konca leta pocenitev denarja RIM - Prihodnji meseci bi lahko prinesli ugodne novice o ceni denarja, saj obstajajo dobre perspektive, da se obrestne mere znižajo še pred koncem leta. Napoved prihaja iz zelo verodostojnih krogov, z vrha združenja italijanskih bank ABI. Na tiskovni konferenci predsednika združenja Tan-credija Bianchija po zasedanju izvršnega odbora organizacije, je le-ta podal nekaj anticipacij o prihodnjem gibanju cene denarja. »Obrestne stopnje doloCa trg in ne monetarne oblasti,« je dejal, »vendar lahko rečem, da je položaj trenutno miren in da bi lahko tendenčno prišlo do izboljšanja. Na gibanje cene denarja pa bo v prihodnjih mesecih najbolj odločilno vplival potek inflacije.« Bianchi na vsak način ni izključil, da bi lahko prišlo do znižanja uradnih obrestnih mer še pred koncem leta, Ce se bo seveda inflacijska stipnj v prihodnjih mesecih znižala. Ta naj bi se po predvidevanju predsednika italijanskih bančnikov septembra spustila na 5, 6 odstotka, potem ko se je avgusta povzpela na 5, 8. »Ce se bo inflacijska krivulja usmerila navzdol, Ce bomo imeli politično stabilnost in Ce bodo finančni trgi to dovolili,« je zaključil Bianchi, »bomo lahko konec leta doživeli znižanje cene denarja.« Bianchi se je dotaknil še drugih aktualnih tem, med njimi zadeve Gemina in Olivetti, pri Čemer je odločno zavrnil obtožbe na raCun kreditnega sistema. V prvem primeru po njegovi oceni ne gre za nobeno finančno koncentracijo, ampak za nadaljnji korak za preustroj grupe Ferruzzi, pri katerem so banke odigrale glavno vlogo za izhod grupe iz krize. Kar pa zadeva krizo Olivet-tija, je ta povsem drugačna, banke pa so v tem primeru vpletene glede na potrebo po rekapita-lizaciji družb iz grupe De Benedetti, na katero morajo odgovoriti finančni trgi. SDGZ sprejema prijave za udeležbo na obrtnem sejmu v Sežani TRST - Po Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju čaka naše obrtnike Se druga, ozemeljsko veliko bližja razstavna priložnost. Gre za sejem drobnega gospodarstva v Sežani, ki bo letos od 5. do 8. oktobra, prireja pa ga območna Obrtna zbornica Sežana. Ker je med slovenskimi obrtniki v Furlaniji - Julijski krajini gotovo zanimanje za udeležbo na tej razstavni prireditvi, namerava Slovensko deželno gospodarsko združenje poskrbeti za organizacijo njihovega nastopa. V ta namen vabi vse zainteresirane člane, naj se za prijave čimprej zglasijo ali telefonirajo v njegovo organizacijsko tajništvo (tel. 040/362925 ali 362949). ADRIA AIRVVAVS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK IZ LJUBLJANE V BARCELONO, FRANKFURT, LONDON, MUNCHEN, ISTANBUL, MOSKVO, KOPENHAGEN, PARIZ, PRAGO, RIM, SKOPJE, SPLIT, TIRANO, DUNAJ, ZURICH Informacije in rezervacije: • ADRIA AIRWAYS,Ljubljana, Kuzmičeva?, tel. 061/131-81-55 • prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312 • ADRIA AIRWAYS,Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 V ADRIA AIRWAYS,Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512 r DAVKI / PODATKI OECD h Italijanska podjetja najbolj obdavčena v državah OECD Olajšave za reinvesticije le na jugu? RIM - Italija je ena redkih držav OECD, ki so v zadnjih mesecih povečale obdavčenje podjetij. Iz raziskave agencije KPMG Peat Mervvick namreč izhaja, da je v prvih šestih mesecih letos povečalo-davčni pritisk na podjetja pet industrijsko razvitih držav: Avstralija (za 3%), Kanada, Francija (obe za več kot 3%), Italija in Turčija (obe za nekaj manj kot 3%). Edina država, ki je stopnjo obdavčenja podjetij znižala, je Irska. Ce ne upoštevamo drugih davčnih ali drugačnih bremen, ki prizadevajo podjetniški dohodek (npr. krajevne dajatve, premoženjski davek, takse na proizvodne nepremičnine in vpisni davki), pa iz razi- skave izhaja, da je Italija najbrž nasploh članica OECD z najbišjim davčnim pritiskom na dohodke, ki jih proizvedejo kapitalske družbe. V zvezi z obdavčenjem podjetij se je vCeraj oglasil finančni minister v lanski Berlusconijevi vladi, Giulio Tremonti, ki je bil avtor odloka o davčni razbremenitvi dobička podjetij, Ce ga le-ta reinvestirajo. Dini-jeva vlada pa zdaj po vsem sodeč ne namerava v celoti podaljšati tega normativa, ampak želi njegov učinek omejiti le na južno del države. Taka usmerjenost je prišla na dan pretekli teden na srečanju med vlado in Confindustrio v zvezi s pripravo prihodnjega finančnega manevra. DRŽAVNI PRORAČUN / FINANČNO MINISTRSTVO Vlada ne namerava podražiti elektrike Finančni zakon naj bi tega ne predvideval RIM - Vlada bi se utegnila odločiti za povečanje davčnega pritiska na porabo električne energije, da bi tako uravnovesila izgubo, ki jo bo v državni bilanci povzročil povečan odliv sredstev v blagajne krajevnih uprav (pokrajine in občine). To možnost je včeraj nakazal eden od funkcionarjev notranjega ministrstva, vendar jo je finančno ministrstvo takoj znanikalo. »V okviru novega javnofinančnega manevra vlada ne misli na nobeno možnost zvišanja dajatev na porabo električne energije,« piše v tiskovnem sporočilu finančnega ministrstva, ki zagotavlja, da so vesti o Cern podobnem popolnoma neosnovane. Toda ostaja dejstvo, da bo morala vlada vendarle najti naCin, da pokrije »luknjo«, ki jo bo v državnem proračunu zapustilo povečanje sredstev za krajevne uprave. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da se bodo ta sredstva skrčila, kar bi krajevne uprave pravilo v nove težave, potem ko še niso prebrodile tistih, v katere jih je spravila izredno, stroga javnofinančna politika zadnjih let. Prav to pa naj bi po besedah odgovornega za krajevne finance v notranjem mnistrstvu prisililo vlado, da pomisli na možnost dodatne obdavčitve električne energije. Se posebno, ker so ostali ukrepi, ki jih preverja vlada na tem področju, namenjeni blagajnam dežel, kot na primer možnost dodatnega obdavčenja pogonskega goriva. Banka Italije preprečila sporazum med zavodi iz Veneta RIM - Centralna banka je vCeraj prižgala rdečo luC za štiri banke iz Veneta (banca Popolare Veneta, Banca Popola-re Vicentina, Banca Popolare Asolo in Montebelluna ter Banca Popolare iz Castefranca Veneta), ki so se med seboj sporazumele za enotno politiko obrestnih mer, ne da bi o tem obvestile-Ban-ko Italije. Ker bi lahko tak dogovor potencialno omejil svobodno konkurenco na kreditnem trgu, se je centralna banka odločila, da bo o zadevi sprožila preiskavo. VILA MANIN / OBSEŽNA RAZSTAVA Poklon Furlanije P.P. Pasoliniju ob 2(Hetnici umetnikove smrti Bojana Vatovec V Pasolinijevem letu, ob dvajsetletnici umetnikove nasilne smrti, se ga z veliko razstavo v Vili Manin v Passarianu spominjajo tudi v Furlaniji, kjer je v materini rojstni hiši v Casarsi preživel mladostniška leta, ki so vtisnila svoj pečat v njegovo delo. V teh letih se je razblinila sovražnost številnih krogov do Pier Paola Pasoli-nija in njegovih brezkompromisnih stališč, zaradi katere se je tudi preiskava o njegovem umoru prehitro zaključila, ne da bi razblinila vse dvome, kot danes ugotavljajo tudi na uradni ravni. Njegovemu liku in delu se zato s spoštovanjem do njegove veličine približujejo tudi tisti, ki se z njegovimi stališči sicer ne strinjajo. Tako je tudi razstava v Vili Manin poklon Furlanije sinu, ki ga je dolgo zavračala in ki jo je zapustil leta 1950 skoraj v begu pred Škandalom zaradi obtožbe zlorabljanja mladoletne osebe in opolzkih dejanj v javnosti. Raziskava, ki jo je pripravil odbor pod vodstvom umetnikovega prijatelja iz mladih let Nica Naldinija, celotnostno zaobjema mnogostransko Pasolinijevo delovanje in sloni na prepričanju, da je Pasolini prav v letih, ki jih je preživel v Furlaniji, načel bistvene aspekte svoje ustvarjalnosti tako z etičnega, kulturnega in tudi političnega vidika. Pasolinijev odnos s Furlanijo sloni na odnosu z materjo Susanno Colus-si, potomko stare, precej premožne družine iz Ca-sarse. Tu je šestletni Pier Paolo, ki se je rodil v Bologni leta 1922, preživel šolsko leto 1928-29 in obiskoval drugi razred osnovne šole, od leta 1933 dalje pa vsako poletje prihajal na počitnice. Da bi se umaknil pred vojno se je za dalj časa preselil v Casarso z materjo in mlajšim bratom Gu- idom, ki je padel v boju med nasprotnima partizanskima formacijama. To obdobje izpričujejo številne fotografije, s katerimi se odpira fotografska sekcija prav na začetku poti skozi razstavo. Obiskovalec tako počasi spo- znava Pasolinija, poseben preblisk njegove mnogo-stranske osebnosti pa doživi v kotičku, kjer so razstavljeni fotografski portreti, ki so jih posneli znani fotografi - vsak ga je videl v drugačni luči. Sicer je razstava razde- ljena na tematske sklope, ki se lotevajo raznih plati Pasolinijevega ustvarjanja. Toplina izžareva iz sklopa, ki je posvečen slikarstvu, do katerega je umetnik gojil posebno ljubezen. Poleg njegovih slik in risb je še veliko del različnih furlanskih umetnikov, ki poleg fotografij nazorno prikazujejo vsakdanjo stvarnost in vzdušje v Furlaniji v štiridesetih letih. V sekciji, ki je posvečena Pasolinijevemu knjižnemu delu, v kateri je poleg prvih izdaj njego- vih knjig in prevodov v razne svetovne jezike še veliko rokopisov in pisem, si gledalec zaželi, da bi knjigo vzel v roke, prebral vrstico tu in tam, vendar to žal ni mogoče. Poseben oddelek je seveda posvečen gledališkemu ustvarjanju, ki je poželo uspeh zlasti po avtorjevi smrti, medtem ko je prej doživelo predvsem izredno stroge kritike. Najobsežnejši je seveda sklop posvečen filmskemu ustvarjanju. Nastajanje Pasonilijevih filmov opisujejo številne fotografije, ki izpričujejo tudi vzdušje med snemanjem: zlasti je čutiti navdušenje nad odkritjem novega umetniškehga medija ob prvem filmu, Accattone, iz leta 1961. Razstavo dopolnjujejo številni avdiovizualni sklopi s posnetki intervjujev v Pasolinijem in o njem, filmska retrospektiva in druge prireditve. Razstava bo odprta do 10. decembra, vsak dan razen ob ponedeljkih, in sicer od 10. do 18. ure. RAZGOVOR Z NJEGOVIM DOLGOLETNIM PRIJATELJEM GRANADOM »C/te je še vedno živ...» V italijanskem prevodu je izšel južnoamaeriški dnevnik, ki sta ga napisala Ernesta in Granado Na pobudo Studijskega krožka »Che Guevara« in Združenja Italija- Kuba snio v Trstu pred Časom gostili Alberta Granada, Guevarovega prijatelja in življenjskega sopotnika, tako v mladostnih kot v revolucionarnih letih. Granado pa je'bil tudi njegov sopotnik na enoletnem potovanju po Južni Ameriki. Njuna dnevnika so v italijanščino prevedli pri založniški hiši Feltrinelli. Granado h rad pristal na kratek Pogovor. »Predno začnem pripovedovati o potovanju, fitoram povedati, da Che še zdaleč ni mrtev. Se vedno" je živ, danes ima celo mednarodno valenco: njegova dediščina je zna-na večini človeštva. Ko sva se leta 1951 odplavljala na pot, si nisva jbti v sanjah predstavljala/da bo za večino človeštva prevzel take razse-žnosti. Kar pa se tiče potovanja, je to bilo moje fjtaslo, šest let sem starejši od njega in od vedno Sem si želel takega potovanja. Ko sva se spoznala, je bil Che star 14 let, asm sem jih imel 20 in Kmalu je najine pogovore monopolizirala takrat najina najljubša tema: potovanje. Vse se je vrtelo okoli najinega potovanja P° Južni Ameriki. Sicer sem se z mnogimi prijatelji pogovarjal o tem projektu, toda takoj sem ugotovil, da je Che Guevara najbolj primeren sopotnik, med vsemi je bil on najbolj odločen.« S kakšnimi pričakovanji sta šla na pot? »To je bilo potovanje-odkrivanje. Na pot sva šla, da bi spoznala najino Latinsko Ameriko. Sam se bil star 29 let, Che pa šele 23. Najina politična prepričanja niso bila še dokončno izrisanana, gnala naju je znanstvena in sociološka radovednost. Na poti pa sva odkrila veliko več, kot sva si pričakovala, zato naju je potovanje neizpodbitno spremenilo: dozorela sva. Leta ’53 sva se razšla, Che se je vrnil v Argentino, sam sem se ustavil v Caracasu. Na tem potovanju se je Guevara seznanil z nepopisno revščino in nezaslišanimi življenjskimi pogoji latinskoameriških narodov. To ga je spodbudilo, da si je okrepil politično in socialno zavest. Temu potovanju botruje svojo trdno prepričanje, ki ga ni nikoli več zapustilo: brezpogojna uverjenost v socialno pravičnost. Zavedel se je, da je socialno stanje Latinske Amerike krvavo potrebno spre- membe. Predal se je študiju in obdelavi socialnih in političnih spisov najrazličnejših marxističnih piscev od Marxa do Lenina, Maota in Stalina. Nikoli se ni zadovoljil z brošurami in priročniki, vsako stvar je hotel čim bolj poglobiti.« Kako ste vi doživljali Che Guevaro? »Do Cheja si lahko imel samo dva odnosa: ali si mu bil nevoščljiv, ali pa si ga občudoval. Med temi, ki so ga občudovali, je bil tudi zdravnik, ki je delal z mano. Ko sem mu povedal, da grem na pot, me je takoj vprašal po sopotniku. Povedal sem mu, da se odpravljam s Chejem in da greva iz Argentine proti severu, morda celo do Caracasa. Tako mi je odgovoril: »Ce greš s Chejem, boš gotovo prišel do cilja.« Naju pa je vezala posebno trdna prijateljska vez: tudi če sva bila kdaj različnih mnenj, mislim, da je bil Che zelo navezan name, mene pa je do njega poleg prijateljstva vezalo tudi veliko občudovanje. Ko je bil Chejev dnevnik objavljen in sem ga tudi sam prvič prebral, sem spoznal, da je bilo občudovanje obojestransko.« Vi, ki ste ga poznali osebno, ali veste povedati, kaj se je skrivalo za njegovo karizmo? »Ljudje mislijo, da je lahko na svetu samo en Che, sam mislim, da bi jih lahko imeli več, kajti Cheja so bogatile številne različne lastnosti. Ena izmed njegovih največjih lastnosti je bila naravna inteligenca, s to in z veli- ko dozo humorja se je približeval življenju in sočloveku. Ljudje so se mu približevali z veliko lahkoto, odganjal je le tiste, ki so se mu približevali, da bi se mu prilozo-vali. Zadnje, a ne zanemarljivo, bil je privlačen za ženski spol. Glavna izmed njegovih odlik pa je bila nesposobnost do laganja, pri njem ni bilo prostora za laži. Ce mu želi kdo biti podoben, mora začeti pri tem: nikoli lagati. Mislim torej, da je njegova karizma črpala življenjske snovi iz njegovih intelektualnih, psiholoških in fizičnih lastnosti.« Vaša izkušnja na Kubi? »Na Kubi se počutim popolnoma realiziranega. Tja me je Guevara povabil v letih 60, da bi kot biolog sodeloval pri pospeševanju znanstvenega napredka. Tako sem kot profesor medicinske biološke kemije usposobil cele generacije zdravnikov in raziskovalcev. Leta 1962 so na Kubi imeli le eno medicinsko šolo, danes jih imamo 18. S tega vidika sem lahko samo zadovoljen. Pred revolucijo-ni bilo niti sledu o kakem znanstvenem raziskovanju, danes pa smo v znanstvenem raziskovanju na področju molekularne biologije dosegli tak razvoj, da smo daleč pred ostalimi latinskoameriškimi državami in celo v koraku z ostalimi razvitimi državami. ZDA, ki nas itak preganjajo že 30 let, nas na tem področju še bolj, kajti latinskoameriške države oskrbujemo z biotehniko, ki je še boljša od severnoameriške.« Kaj mislite o Fidel Ca- strovi notranji politiki zadnjih dveh let? »Fidel ostaja zvest svojim besedam iz leta ’53, ki bodo ostala v zgodovini pod naslovom »Zgododovina me bo oprostila«. Se vedno pa lahko računa na podporo kubanskega naroda, katerega odlikuje velika doza ponosa in samozavesti. Večina Kubancev, čeprav seveda ne vsi, verjamejo v socializem in v boljšo bodočnost. Poznajo kapitalizem, če ne drugače s filmskega platna. Ob tem se dobro zavedajo, da jim je nasprotno v našem sistemu zagotovljena izobrazba, zdravstvo in delo. Večina torej verjame v narodovo dostojanstvo in v projekt za pravičnejši svet, ki je še vedno izvedljiv. Seveda imamo tudi na Kubi ljudi, ki bi si želeli, da bi imeli koga drugega, ki bi delal zanje in ki so prepričani, da je ženska manj vredna od moškega, črnci manjvredni od belcev. Za te bi bil seveda kapitalizem idealna rešitev, tako idealna, da bi zanj kar zlahka prodali lastno odstojan-stvo.« Ali ima današnja Kuba bodočnost? »Seveda, v to sem prepričan, toda potrebujemo solidarnost celega sveta, da se že enkrat zaključi kriminalna ameriška blokada, ki nas duši že več kot trideset let... NA KRATKO GLASBA / POGOVOR S KLEMENOM RAMOVŠEM Cikel nadaljuje Imi Knoebel ■ C"l LJUBLJANA - Nocoj bodo v Mali galeriji v Ljubljani ob 20. uri v okviru ciklusa Velika imena sodobne svetovne umetnosti odprli razstavo slik nemškega umetnika Imija Knoebla. Avtor, ki sodi med najpomembnejše sodobne nemške umetnike (Documenta v Kasslu, Metro-polis v Berlinu), je bil med letoma 1964 in 1971 uCe-nec Josepha Beuysa V Diisseldorfu, slovenska likovna javnost pa je njegova dela lahko spoznala že na lanski razstavi Joseph Beuys in njegovi učenci v Modemi galeriji. Na njegova dela, ki se navezujejo na nepredmetno umetnost, je poleg Beuysa vplival še supremati-zem, predvsem Malevičev črni kvadrat. Ljubljansko razstavo, ki bo na ogled do 15. oktobra, bo spremljal katalog, za katerega je spremno besedilo prispeval kustos VViirtenbergischer Kunstvereina v Stuttgartu (na sliki: DIN H. DI-D4,1995). (V. U.) Tiepolo in Goya v New Yorku LJUBLJANA - Kot so nam sporočili iz enega najpomembnejših ameriških likovnih muzejev, newyorškega The Metropolitan Museum of Alt, so predvčerajšnjim vnovič odprli za javnost prenovljeno zbirko slik in fresk beneškega rokokojskega slikarja Gi-ovannija Battiste Tiepola (1692-1770), eno najpomembnejših zbirk Tiepolovih del zunaj Benetk. Kot je zapisal direktor ustanove Philippe de Montebello, so zbirko na novo postavih, kar bo obiskovalcem omogočilo bistveno ustreznejši ogled Tiepolovih del. To velja zlasti za monumentalni, pet metrov viski Mariov triumf (okoli 1725-1730), delo, ki izhaja iz beneške palače Dolfin, in ki ga v prejšnji postavitvi zaradi neustreznega razstavnega prostora obiskovalci niso mogli dobro ogledati. V muzeju so ob bližnji 125. obletnici ustanove v torek prvič razstavili svojo celotno zbirko del Francisca de Goye (1746-1828), ki obsega slike, risbe in grafična dela. V muzeju je do 26. novembra na ogled tudi razstava zgodovinskih vojaških uniform in civilnih oblačil, na katera so uniforme vplivale. (V. U.) Umri je Francesco Messina .MILANO - Včeraj je v starosti 94 let umrl eden najpomembnejših italijanskih sodobnih kiparjev Francesco Messina. Umetnik, znan predvsem kot avtor spomenika papeža Pija XII v vatikanski baziliki sv. Petra in simbola italijanske nacionalne televizijske postaje, bronastega konja pred vhodom sedeža RAI, se je leta 1900 rodil na Siciliji. Veljal je za umetnika, M je izšel iz klasičnega izraza in protimodemistične pozicije, na svoji ustvarjalni poti pa je večkrat naletel tudi na nasprotovanja kritikov. (Reuter, V. U.) NOVO NA ODRU Jaz sem maestro Hrafhhildur Hagalin Gudmundsdottir, Jaz sem maestro, prevod Alja Predan, drama, režija Hall-mar Sigurdsson, igrajo Tanja Ribič, Gašper Tič k. g., Vladimir Jurc k. g., Mestno gledališče ljubljansko, 14. september ob 19.30 mi. Avtorica drame Jaz sem maestro je bila rojena in živi na Islandiji. Za svojo prvo dramo, ki jo je napisala leta 1990, je prejela dve nagradi, prevedena pa je bila v številne jezike. Krstno izvedbo je drama doživela že v letu nastanka, ko so jo uprizorili v Mestnem gledališču v Rejkjaviku. Avtorica drame je najprej študirala klasično kitaro, kjer je dobila navdih za svoj prvenec. Pozneje je študirala gledališče na pariški Sorboni. Režiser, gost Mestnega gledališča, tudi prihaja z Islandije. Režijo je usmeril na igralce in poskusil z več novostmi, za katere meni, da so prinesle posebnosti in ugodne rezultate. Čeprav je drama v osnovi komorna, so jo s pomočjo scenaristke Sanje Jurca Avci postavili na veliki oder. (K. Ž.) V. Jurc in T. Ribič v Jaz sem maestro (Foto: T. Stojko) LJUBLJANA - Festivalska sezona se v Sloveniji izteka, 43. mednarodni festival, ki je večinoma potekal v Ljubljani, pa se je v ponedeljek poslovil z nastopom tenorista Joseja Carrerasa. Pri koncertni agenciji Klemen Ramovš Management, ki je organizirala letošnji radovljiški festival, posvečen stari glasbi, so že strnili vtise in rezultate letošnje prireditve. Direktorju agencije, organizatorju in aktivnemu glasbeniku s področja te glasbene zvrsti Klemenu Ramovšu smo zastavili nekaj vprašanj. Na vprašanje o uspehu in odmevih letošnjega festivala je odgovoril: »Festival je izpolnil naša pričakovanja, bil je tudi medijsko prodoren. Koncerti so bili izvedbeno zelo kakovostni, dobe je bil tudi odziv javnosti. Prostor s pri-bižno dvesto sedeži je bil v večini primerov polno zaseden, zgodilo pa se je celo, da bi lahko napolnili dvorano za petsto obiskovalcev. Radovljiška graščina, v kateri prirejamo koncerte, je resnično lep in intimen prostor z dušo, ki pomaga k prijetnemu počutju poslušalcev in izvajalcev.« Čeprav ste festival pripravili v Radovljici, se zdi, da je namenjen tudi Ljubljani. »Festival ima status nacionalnega projekta. Res je, da gravitira proti Ljubljani, vendar se pri tem se pojavljajo težave. Lani je bilo slišativ pripombe, da v večernih urah ni javnega prevoza za vrnitev v Ljubljano, zato smo letos priskrbeli festivalski avtobus, ki ga je vedno uporabljalo nekaj ljudi. Moramo se tudi zavedati, da je Radovljica od središča Ljubljane oddaljena le štirideset kilometrov, kar je toliko, kot je marsikje oddaljeno predmestje.« Kakšno je sodelovanje turističnih krajev in festivala? Ali zaradi festivala morda dodatno zaživi celotno območje Radovljice in Bleda? »Z nastankom nove upravne ureditve sta Bled in Radovljica postali dve občini. Kar zadeva Radovljico, mesto ta festival pojmuje kot osrednjo poletno prireditev, Bled pa je že od nekdaj dokaj zaprt. Bili so poskusi, da bi privabili tudi turiste, toda večjih organiziranih skupin ni bilo, pridejo pa posamezni gostje. Pri povezovanju s turizmom smo opravili več, drobnih potez, na turizem računamo.« V Sloveniji so festivali prevečkrat dogodek sam zase. Največja izjema je morda mariborski Lent, ki mu je uspelo ustvariti vrsto živahnih festivalskih večerov za širše občinstvo. V Radovljici imate določen glasbeni program, s tem pa tudi ožji krog občinstva... »Lent je festival, ki si prizadeva ponuditi množične prireditve in je za Maribor vsekakor dobrodošel. V tem kontekstu je festival v Radovljici drugačen. Mi ne gradimo na množičnosti. Naši glavni vodili sta kakovost in prodornost prireditve, ne glede na to, koliko ljudi pride na koncert. Poleg festivala potekajo tudi prireditve, ki so bolj populistične narave - v dobrem pomenu te besede. Takšen je bil otvoritveni spektakel, ko se je na Linhartovem trgu zbralo neverjetno število ljudi, več jih na trg sploh ne bi šlo. Prireditev s konji, kostumi in ognjemetom je privabila veliko gledalcev; več gledalcev kot poslušalcev.« Izvajanje in priprava skladb stare glasbe je skorajda znanstveno, raziskovalno delo. Ze sama literatura je pomanjkljiva, notni zapisi so skopi z oznakami tempa, dinamike... kako se lotite študija teh skladb? »Notni zapis je vedno nepopoln, je pa uporaben, konkretno opisuje določeno stvar, poleg tega pa je še vedno dosti ohlapen, da dopušča svobodno izvajalsko interpretacijo. Osebno ne bi rekel, da je glasba znanost, toda znanstven pristop k delu pa pomeni spoštovanje določenih pravil igre. Ta estetska pravila poznamo, pri izvajalski praksi jih je treba znati uporabljati. Poleg tega je seveda treba imeti občutek za to, koliko lahko posegamo v notni zapis, partituro. Danes so izvajalska vprašanja do baroka in renesanse zelo natančno dognana. Knjige nam dajejo točne napotke, kako kaj zaigrati, precizno označujejo omenjena pravila, to pa je treba tudi zaigrati.« Stara glasba - kaj ta termin pravzaprav označuje, kje so okviri, katera obdobja obsega? »Časovno gledano je to večina zgodovine zahodnega glasbenega ustvarjanja, zato je to težko natančno opredehti. Menim, da to glasbo najbolje opredeljujeta izvajalska praksa in pristop k delu. Vedeti moramo, da so inštrumenti v treh stoletjih narediti dosegli velik razvoj, pri izvajanju tako imenovane stare glasbe pa uporabljamo avtentične inštrumente.« Na letošnjem festivalu so nastopali predvsem tuji ansambli. Ali to pomeni, da v Sloveniji ni izvajalcev stare glasbe? »V Sloveniji jih je res zelo malo, navzoča pa je želja, da bi se to spremenilo. Veliko slovenskih študentov se šola v tujini, kakšnih vidnejših ansamblov pa pri nas ni. No, povedati moram, da namen radovljiškega festivala ni ta, da bi omogočal nastope slovenskim glasbenikom -seveda pa tega tudi ne zaviramo. Naš glavni cilj je, da v Slovenijo pripeljemo najbčljše, kar je mogoče slišati na področju stare glasbe v svetovnem merilu, poskrbljeno pa je tudi za slovensko promocijo v inozemstvu. Nameravamo tudi postati odskočna deska za mlade umetnike.« To pomeni za mlade iz cele Evrope. To pomeni, da bi festival dobil velik mednarodni ugled? »Festival že ima evropski ugled, čeprav bi bil lahko še višji, če bi imeti več denarja za promocijo v tujini. Žal se vedno srečujemo z omejitvami. Vseeno pa v Evropi čedalje več vedo o nas, predvsem v krogih, ki spremljajo staro glasbo. Vsem je jasno, da imamo v Sloveniji kakovosten tovrsten festival.« Martin Žužek Kralj New Yorka King of New York, kriminalka, scenarij: Nic-holas St. John, režija: Abel Ferrara, igrajo: Christopher VValken, Larry Fishbourne, Wesley Snipes, David Caruso, distribucija Karantanija, d.o.6., 108 minut. Kralj iz naslova je beli vodja črnske tplpe prekupčevalcev z mamili Frank VVhite (VValken). Pravkar je prišel iz zapora in najprej pokončal nekaj svojih »najljubših« sovražnikov. Tudi sicer se VVhitova tolpa svojih kubanskih/mehjških/ita-lijariskih tekmcev redno znebi s pomočjo rafalov, pri čemer Frankove ubijalske nagone najbolj vneto pomaga zadovoljevati Jimmy Jump (Fishbourne). Frank je trn v peti skupine newyorških policistov, ki jih vodita Snipes in Caruso. Slednji se je s to vlogo že pripravljal na svoj veliki met: zaslovel je namreč z nadaljevanko NYPD, kjer je (spet) igral newyorškega policaja. a. p.) Matineja Matinee, komedija, scenarij: Charlie Haas, režija: Joe Dante, igrajo: John Goodman, Cathy Moriarty, Simon Fenton, distribucija: Karantanija film, d.o.o., 98 minut. Lik Lavvrenca Woolseya (Goodman) je zasnovan na resnični osebi, producentu VVilliamu Ca-stlu. Zgodba se dogaja leta 1962 v času kubanske krize, ko so se sovjetske bojne ladje z jedrskim orožjem približale Kubi, torej na prag ZDA, svetu pa je grozila jedrska vojna. Trinajstletnega Gena (Fenton), čigar oče je na bojni ladji nedaleč od Kube, bolj kot vojna zanima kino. Predvsem je navdušen nad Woolseyjevimi grozljivkami, saj gledalcu ponujajo multimedijsko doživetje: po dvorani se ob eksplozijah na platnu kadi, krešejo se iskre, dvorana se trese. Z obilico nostalgije v filmu se lahko poistoveti le ameriška srednja generacija. (L P.) 1 Najbolje prodajane družboslovne in humanistične knjige v preteklem mesecu Med najbolj iskanimi humanističnimi in družboslovnimi knjigami je še vedno filozofsko delo Janeza Strehovca z naslovom Demonsko estetsko. Nova na lestvici je knjiga Tehnike odnosov z javnostmi avtorjev Todda Hunta in Jamesa E. Gruniga. Prvič se je na lestvici pojavila tudi strokovna knjiga Janeka Muska in Vida Pečjaka, v kateri avtorja razlagata psihologijo kot znanost, metode in razvoj psihologije, duševne procese. Veliko povpraševanje vlada tudi za zgodovinsko delo Soška fronta avtorice Petre Svolšak, ki je prevedena tudi v nemški in angleški jezik. Knjigama Založbe Obzorja, Gosposka 24, Maribor 1. Janez Strehovec: Demonsko estetsko, Slovenska matica, 1995 2. Marko Uršič: Egnostični eseji, Nova revija, 1994 3. Immanuel Kant: Kritika praktičnega uma, Društvo za teoretsko psihoanalizo, 1993 4. Rudolf Otto: Sveto, Nova revija, 1993 5. Tine Hribar: Fenomenologija, Slovenska matica, 1995 DZS, Čopova 3, Ljubljana 1. Louise L. Hay: Življenje je tvoje, Založba Iskanja, 1995 2. VValter Lubeck: Reiki, Gnosis-Quatro, 1994 3. Louise L. Hay: Moč je v tebi, Rea, 1995 4. Peter Kelder: Vrelec mladosti, Vale, 1995 5. Elisabeth Kubler-Ross: O smrti in življenju.po njej, Mia- j dinska knjiga, 1995 DZS, Plečnikova knjigama, Šubičeva 1, Ljubljana 1. Platon: Država, Mihelač, 1995 2. Shinichi Hisamatsu: Polnost niča, Šatori, Založba j Obzorja, 1995 3. Mirjana Ule, Vlado Miheljak: Pri(e) hodnost mladine, | DZS, 1995 4. Todd Hunt, James E. Grunig: Tehnike odnosov z ja-1 vnostmi, DZS, 1995 5. Samo Voranc: Ji jing in numerologija cvetoče slive, Fla- j mingo, 1995 Knjigama Libris, Prešernov trg 1, Koper 1. Janek Musek, Vid Pečjak: Psihologija, Educi, 1995 2. Louise L. Hay: Moč je v tebi, Rea, 1995 3. Petra Svolšak: Soška fronta, Cankarjeva založba, 1994 4. Susan Jesers: Car samozavesti, Ganeš, 1994 5. S. Možina, M. Tavčar, A. Knežević: Poslovno komuni-1 ciranje, Založba Obzorja, 1995 Knjigama Konzorcij, Slovenska 29, Ljubljana 1. Platon: Država, Založba Mihelač, 1995 2. Jožko Savli: Slovenija, podoba evropskega naroda, Založba Human, 1995 3. Ivan Tomažič: EtrušCani in Veneti, Editiones Veneti,j 1995 4. Albert Thiele: Kaj moram vedeti: O govorniški spretno-1 sti, Gospodarski vestnik, 1995 5. S. Možina, M. Tavčar, A. Kneževič: Poslovno komuni-1 ciranje, Založba Obzorja, 1995 Pripravila: Aleksandra Zorko I LJUDJE IN DOGODKI Četrtek, 14. septembra 1995 ŠRILANKA / TIK PRED VLADNO OFENZIVO V eksploziji letala umilo 81 vojakov Oblasti niso razkrile vzrokov za eksplozijo -Morda je šlo za tamilski bombni atentat KOLOMBO - Vzroke letalske nesreče, v kateri je izgubilo življenje 81 vojakov šrilanške redne vojske, zaenkrat ovija skrivnost. Nekaj ur po nesreči, do katere je prišlo včeraj v jutranjih urah, so oblasti sporočile, da so za eksplozijo letala verjetno odgovorni tamilski uporniki. Že zvečer pa so vojaške oblasti sporočile, da so nesreCo morda povzročile slabe vremenske razmere - Čeprav niso izključile možnosti sabotaže ali bombnega atentata. Nesreča se je pripetila včeraj ob zori, ko je letalo ruske izdelave Antonov 32 eksplodiralo kmalu po vzletu iz oporišča Ratmalana, nedaleč od glavnega mesta Srilanke. Letalo je izginilo z radarskih ekranov nekaj minut po vzletu. Predstavnik za stike z javnostjo vojaškega letalstva Džajalath Virakodi je izjavil, da okoliščine, v katerih je prišlo do nesreče, zlasti slabe vremenske razmere, dajejo misliti, da nesreča ni bila posledica raketnega napada. Letalo je prevažalo vojake in opremo v pomembno oporišče Palah na severu Srilanke. Virakodi je dodal, da zaenkrat ni mogoče povsem izključiti možnosti sabotaže. V tem primeru bi bili za nesrečo odgovorni pripadniki Osvobodilne fronte tamilskih tigrov (LTTE). Da bi čim prej razjasnila ta vprašanja, je vlada ustanovila posebno preiskovalno komisijo. Atentat Tamilcev sploh ni izključen, zlasti zaradi dejstva, da so uporniki, ki imajo nadzor nad severom države, kjer se nahaja oporišče Palah, že aprila z raketami razstrelili dve vojaški letali. Šrilanške vojaške oblasti so bile tokrat primorane priznati, da pomeni izguba tega letala, ki jim ga je julija prodala Ukrajina, »začasno prepreko« v boju proti upornikom - opozorile pa so, da se boj nadaljuje. Oporišče v Palaliju, na skrajni severni konici otoka, je za vojsko bistvenega strateškega pomena, zlasti zdaj, ko se pripravlja na novo ofenzivo proti upornikom. Vojska ima zdaj na voljo samo še dve letali Antonov, kar pomeni, da postaja ofenziva res kočljiva zadeva. Prastara nekropola Britanska študentka in egiptovski arheolog odkopujeta okostje, staro 5000 let, v nekropoli vadija Tumala. (AP) Asahara je zbiral posebne spominčke na svoje ljubice TOKIO - Soko Asahara, voditelj neobudisticne sekte Vzvišene resnice, ki je zaradi atentatov z bojnimi plini mesece sejala paniko na Japonskem, je zbiral tudi sramne dlake žensk, s katerimi je imel spolne odnose. To so nekemu japonskemu časopisu navedli pripadniki Asaha-rove sekte. Neka Zenska je povedala, da je Asahara povišal tiste ženske, ki so imele, z njim odnose, iz sekte pa izgnal vse tiste, ki so se mu uprle. Po odnosu je Asahara ženskam in dekletom izpuhi po eno dlako »za spomin«. Vsako je nato spravil v majhno plastično ovojnico, ki jo je nato shranil v steklenico. »NekoC mi je pokazal svojo zbirko,« je povedala neka druga ženska, »za vsako dlako je bilo na steklenički izpisano sveto ime.« Prvi korak švicarskih bank ŽENEVA - Petdeset let po koncu druge svetovne vojne so Švicarske banke končno storile prvi korak za vračanje denarja, ki so ga predvsem v holokavstu usmrčeni Židje vložili v švicarske banke. Zidovske organizacije so vedno navajale, da je v švicarskih bankah vec milijard frankov vlog žrtev nacizma, medtem ko so banke priznale, da jih je le nekaj milijonov. Združenje švicarskih bančnikov je včeraj v Bernu napovedalo imenovanje posrednika, ki bo proučil zahteve dedičev žrtev nacizma, ki so svoj denar vložile v švicarske banke. Hkrati je sporočilo, da so v preiskavi ugotovili, da je na 893 bančnih računih brez lastnika, ki so jih odprli pred letom 1945, za 40,9 milijona švicarskih frankov. NOVICE Z dražbe so umaknili ploščo Marilyn Monroe LONDON - Pri Sothebyju so zadnji trenutek zaradi spora o avtorski pravici z dražbe umaknili gramofonsko ploščo, ki jo je leta 1940 posnela takrat 22-letna Marilyn Monroe. Ploščo z naslovom »Kako se lahko motim« je med kupom starih plošC na očetovem domu našel neki American, ki hoče ohraniti anonimnost. V čelnem trčenju v Turčiji 13 mrtvih ANKARA - V čelnem trčenju tovornjaka in mi-nibusa med Kajserijem in Nigdejem v osrednji Turčiji je življenje izgubilo 13 oseb. Kot je sporočila tiskovna agencija Anadolu, je nesrečo zakrivil šofer tovornjaka, ki je vozil po levi strani cestišča. Nov orkan v Karibih MIAMI - Potem ko je orkan Luis pred dnevi na karibskih otokih terjal 16 življenj, je center za orkane v Miamiju sporočil, da je 500 kilometrov jugovzhodno od otočja Barbados nastala nova tropska nevihta Marilyn, ki se že približuje Malim Antilom. Za zdaj veter piha le s hitrostjo 65 kilometrov na uro, v Miamiju pa so prepričani, da se bo tudi Marilyn prej ali slej izrodila v karibski orkan. Lažna vest o papeževi smrti je nekaj ur morila Argentince BUENOS AIRES - Buenosaireška kabelska televizija CVN je včeraj ob 12. uri po krajevnem času sporočila, da je umrl papež Janez Pavel II. Nekaj ur je prebivalce glavnega mesta Argentine morila ta lažna vest, ki jo je CVN znikala nekaj ur pozneje in se gledalcem opravičila za »računalniško napako«. Davčne olajšave za Britance z desetletnim zakonskim stažem LONDON - Vsedržavni odbor žensk konservativne stranke je v okviru ukrepov za premostitev krize družine predlagal manj davkov za vse zakonske pare, ki skupaj živijo že deset let. Velika Britanija je glede ločitev v vrhu lestvice evropskih držav, tako da zdaj konservativci proučujejo nove oblike, s katerimi bi pomagali družinam. Poleg enkratne davčne olajšave vsakih deset let zakona bo vlada premiera Majorja proučila možnost davčnih olajšav za vse tiste družine, v katerih je ženska ostala doma, da bi skrbela za družino in otroke. Židovski kongres zahteva vrnitev »vzhodnega zaklada« BRUSELJ - Svetovni židovski kongres (WJC) zahteva vrnitev tako imenovanega »vzhodnega zaklada«, imovine Zidov srednje in vzhodne Evrope, ki so se je polastili komunistični režimi. Vrednost tega »zaklada« naj bi znašala od enega do petdesetih milijard dolarjev, postkomunistične države pa Zidom zaplenjena imetja še niso vrnile. Kot so v Bruslju navedli predstavniki WJC, je v številnih primerih vračanje zelo težko zaradi smrti lastnikov in njihovih potomcev. ZDA / OD LETA 1960 DO LETA 1972 Z vohunskimi sateliti slikali najbolj skrivne objekte Boljša tehnologija je Američanom omogočila, da so nadzirali tudi najmanjše premike na ruskem ozemlju NEW YORK - Hladna vojna je le še spomin; to dokazuje tudi dejstvo, da takratni veliki nasprotnici danes objavljata dokumente, ki so bili nekoč strogo zaupni. Tako so v ZDA zdaj objavili dokumente, iz katerih je razvidno, da °d leta 1960 do leta 1972 Sovjetska zve-za ni mogla skrivati ničesar, kar se je dogajalo znotraj njenih meja; ameriški Vohunski sateliti Corona so namreč neovirano slikah tudi najtajnejSe objekte. Februarja je predsednik Clinton dovolil objavo listin in slik o načrtu Coro-na, o katerem so v preteklih mesecih govorili tudi visoki funkcionarji obveščevalnih služb. Včeraj je ugledni dnevnik New York Times objavil celo nekaj slik, ki so jih nad sovjetskim ozemljem Posneli ameriški vohunski sateliti. Dnevnikova reportaža pa se ustavi nekako Pri letu 1972 - ko so Američani začeli uporabljati sodobnejše in še bolj izpopolnjene vohunske satelite. Med letoma 1960 in 1972 so ZDA izstrelile 95 satelitov, ki so VVashingtonu omogočili, da je nadziral vsak premik v Sovjetski zvezi. Po mnenju nekaterih strokovnjakov so ti sateliti celo preprečili atomsko vojno. Američani so bili na primer obveščeni, da jih Rusi ne prekašajo pri gradnji raket. Poleg tega so že leta 1963 vedeli, da nameravajo Rusi proizvajati protiraketno orožje, leto zatem pa so izvedeli, da se Kitajci pripravljajo na eksplozijo prve kitajske atomske bombe. Njihovi sateliti so bili tako učinkoviti, da so Američani celo prešteli ogromno število le^tal, ki so jih Egipt, Sirija in Jordanija izgubili v šestdnevni vojni proti Izraelu. Američani so s svojimi vohunskimi sateliti nadzorovali 750 milijonov kvadratnih milj planeta. Projekt Corona je nastal konec 50. let, ko so se na Zahodu pojavile skrbi zaradi izuma prve vodikove bombe leta 1953 in izstrelitve prve ruske medcelinske rakete leta 1957. Dotlej so se Američani pri vohunjenju posluževali letal U2. Vohunski sateliti Corona so ZDA dali tako tehnološko prednost, da je postalo očitno, da morajo tudi nove vohunske tehnologije ostati strogo zaupne, če želijo biti res učinkovite. Indijanski protest Indijanska poglavarja plemena Crow iz Montane sta skupaj z drugimi Indijanci pred washingtonskim Kapitalom protestirala zaradi napovedanega manjšanja proračunskih sredstev, namenjenih za indijanske rezervate (AP) SVET 16 Četrtek, 14. septembra 1995 RUANDA / SEVEROZAHOD DRŽAVE BLIŽE VOJNI KOT MIRU Obračun z uporniki terjal 111 življenj Vojaki so se krvavo maščevali za umor častnika KIGALI - Včeraj je ruandski državni radio poročal o spopadu med vladnimi silami in uporniki v neki vasi na severozahodu države, kjer naj bi po podatkih predstavnikov Združenih narodov vojaki pobih več kot sto ljudi. V prvem poročanju o ponedeljkovem incidentu je Ruanda potrdila poročilo predstavnikov ZN, da so neznani napadalci v severozahodni Ruandi ubili poročnika Ruandske domoljubne fronte (RPF), v kateri so pripadniki plemena Tutsi, in ranih njegovega spremljevalca. Enote RPF naj bi po napadu upornikov na Častni- kovo vozilo ob cestni zapori iskale napadalce, kmalu zatem pa naj bi se v bližnji vasi Kanama vneli spopadi med vojaki in uporniki. Radio ni poročal o ubitih vaSCanih, sporočil pa je, da je območje zaradi varnostnih razlogov zaprto. Predstavniki ZN vojaka, ki je pobijal vaščane, niso identificirah. V napadu na Kanamo, do katerega je NOVICE Napad na ameriško veleposlaništvo v Moskvi MOSKVA (dpa, telefoto: AP) - Neznanci so včeraj iz avtomobila, ki je vozil proti ameriškemu veleposlaništvu v Moskvi, izstrelili raketo. Po navedbah ruske tiskovne agencije Itar-Tass so zadeli šesto nadstropje stavbe. V napadu ni bil nihče poškodovan. V bližini veleposlaništva so našli rokavice napadalca in raketomet. Po napadu so iz stavbe evakuirali vse zaposlene, zato veleposlaništvo začasno ne bo delalo. Ruske varnostne sile so po napadu zaprle celotno območje okrog ameriškega diplomatskega predstavništva v Mo-kvi. 2e pred tremi tedni so namreč varnostniki v bližini veleposlaništva odkrili plastično vrečko, v kateri je bilo skrito eksplozivno telo, opremljeno s Časovnim vžigalnikom. Nemiri v Kartumu se nadaljujejo KARTUM (dpa) - Protivladne demonstracije v sudanskem glavnem mestu Kartumu so se nadaljevale tudi vCeraj. Med nemiri, ki so jih izzvali protesti študentov, je po navedbah sudanskih oblasti v torek iz zapora Kobar pobegnilo približno 300 ljudi. Upravnik zapora Kobar pa je zanikal poročila, da gre za pobeg obsojenih zločincev, in dodal, da so bili to le demonstranti, ki so jih aretirali začasno. Sudanska vlada je medtem potrdila, da sta v nemirih umrli dve osebi. Po nekaterih poročilih je režim islamskih skrajnežev v ključnih predelih glavnega mesta že namestil oklepnike. V obmejno mesto Hamra pa je včeraj prispelo 400 Sudancev, ki jih je Gadafi izgnal iz Libije. Libijski notranji minister Mohamed Al Hi-jazi je objavil, da bo Libija izgnala 600 tisoC Afričanov, ki so ilegalno prišli v državo. Solzivec spravil palestinske otroke v bolnišnico HEBRON (Reuter) - Ker so izraelski vojaki vCeraj s solzivcem skušali razkropiti pretepajoče se arabske in zidovske prebivalce Hebrona, je večje število palestinskih otrok, ki so se znašli na kraju dogodka, končalo v bolnišnici. Otroci, med katerimi je bilo tudi nekaj dojenčkov, so se namreč zastrupili s plinom. Zidovski in arabski naseljenci so se ta teden spopadli že tretjič. Tokrat so Židje poskušali raztrgati palestinsko zastavo z dekliške šole in jo nadomestiti z izraelsko, Arabci pa so se jim pri tem postavili po robu. Palestinska policija pa je sporočila, da je v Gazi eksplozija ubila nekega moškega, neko žensko pa ranila. Moški, katerega identiteta še ni znana, je očitno sestavljal eksplozivno napravo, pri tem pa uporabljal posodo z bencinom. prišlo kmalu po napadu na RPF v kraju Nyundo blizu ruandske meje z Zairom, je bilo ubitih 111 ljudi, najmanj 15 pa jih je bilo huje ranjenih. Uradniki poročajo, da so napadalci v ponedeljek zgodaj zjutraj vdirali v hiše v Kanami ter streljali ljudi in ubežnike. ZN poročajo, da je bil ubit tudi kanamski župan. Nyundo, kjer je bilo lani pobitih skoraj milijon Tut-sijev in zmernih Hutujev, je sedež škofa obmejnega mesta Giseny, ki so ga butu j ski vojaki živega zakopah. Območje, kjer narašča število uporov hutujskih skrajnežev iz Zaira, je postalo pravo hutujsko oporišče, tam pa je tudi rojstni kraj ruandskega predsednika Juvenala Habyarimana, cigar umor je bil aprila lani povod za genocid. Kanama, vasica sredi nasadov banan in Čaja, je le slabih deset kilometrov oddaljena od mesta Gisenyi, v bližini pa je tudi mesto Gishvvati, kjer se po podatkih opazovalcev ZN skriva približno 300 hutujskih upornikov. Napetosti na tem območju so se zelo povečale v avgustu, ko je prihajalo do samovoljnih aretacij enot RPF in izginotij vaščanov. Takrat so se začeli tudi številni spopadi med enotami RPF in hutujskimi uporniki v Gishvvati, potem ko je RPF okrepila svoje enote na tem območju. Spopadi med pripadniki RPF in Hutuji, ki se skrivajo v kraju Gisenyi, so po besedah predstavnikov ZN že dolgo nekaj povsem vsakdanjega. Nedavno je Urad ZN za begunce skušal ruandske begunce, predvsem Hutuje, ki so se zatekli v vzhodne predela Zaira, prepričati, naj se prostovoljno vrnejo v Ruando. ElifKaban / Reuter Vojaki Ruandske domoljubne fronte v obračunih s hutujskimi uporniki ne poznajo milosti ANALIZA Ruandski sindrom grozi celotni osrednji Afriki Sosede se vse globlje vpletajo v spor med Hutuji in Tutsiji, kar pomeni nevarno širitev konflikta NAIROBI - S pokolom 108 Hutujev na severozahodu Ruande so morilci na izredno grozovit nadn spomnih na to, da je meja med Ruando in Zairom eno najbolj kriznih območij sveta. Skrajneži iz plemena Hutu iz Zaira vedno znova prodirajo v Ruando in tam ustrahujejo in napadajo civilno prebivalstvo. Ruandska vojska, ki jo vodijo Tutsiji, pa se maSCuje z napadi na begunska taborišča, kjer se skrivajo nekdanji hu-tujsld vojaki. Zadnji pokol je bil največji na tem območju, odkar so .Tutsiji prevzeli oblast in je več kot dva milijona Hutujev pobegnilo v Zaire. Strokovnjaki ZN so izrazili bojazen, da bo hladnokrvna ustrehtev 108 ljudi povod za nove napade militantnih Hutujev. Rešitev spora v Ruandi je Se vedno oddaljena tako kot pred enim letom: večina beguncev iz plemena Hutu namreč zavrača vrnitev v domovino. Zairu in Tanzaniji so begunci vse večje breme, zato se jih želita Cim prej znebiti. Tutsijevska vlada v Ki-galiju poleg tega zavrača dialog z voditelji Hutujev, češ da so glavni krivci za genocid nad več kot milijonom Tutsijev na začetku leta 1994. Položaj je tako zapleten, da celo zmerni politiki, na primer nedavno odstavljeni premier Twagiramungu, spravo med Tutsiji in Hutuji označujejo za skoraj nemogočo. Spor je tako zaostren, ker se v njem skriva več kot sovraštvo med plemenoma Tutsi in Hutu. Položaj se namreč Čedalje bolj zaostruje tudi zunaj ruandskih meja in spor je zajel že skoraj celotno osrčje Afrike. Skoraj vse sosednje države so se namreč postavile na eno od strani: Uganda podpira vlado v Kigaliju, ki jo vodijo Tutsiji, Zaire in Kenija pa sta na strani voditeljev odstavljene hutujske vlade. Za krizno žarišče Ruando je značilen preplet sovraštva in dejstvo, da sosednje države podpirajo sprte strani. Napetosti na tem območju so se začele, ko je Ruandska domoljubna fronta (RPF), ki jo vodijo Tutsiji, prevzela oblast, saj se je razmerje moči s tem obrnilo v korist Ugande. Ugandski predsednik Yoweri Museveni namreč podpira RPF, ki je svoj pohod v Ruando zaCela z ugandskega ozemlja. Poveljnik ruandske domoljubne fronte general Paul Kagame, danes najvplivnejši mož v Ruandi, je bil prej šef ugandske tajne službe. Ugandski predsednik Musevini je poleg tega tudi v sorodstvu z ruandskimi Tutsiji. Nastanek nove osi Kam-pala-Kigali je povzročil preplah zlasti v Zairu, saj se tamkajšnja vlada boji, da bo Uganda postala vodilna sila na tem območju in da bo Musevini ustanovil nekakšno »kraljevstvo Tutsijev«. Tudi v Burundiju ima tutsijevska manjšina nadzor na vojsko in s tem oblastjo. Zdi se, da je Kenija prav tako v skrbeh kot Uganda. Med kenijskim glavnim mestom Nairobijem in ugandskim glavnim mestom Kampalo skoraj ni več stikov. O vnovični oživitvi vzho-dnoafriške skupnosti, ki so jo slovesno ustanovih pred enim letom, zdaj ni več govora. Da angleško govoreča Kenija bolj podpira frankofonski Zaire, obstajata dva razloga. Kenijski predsednik Daniel Arap Moi je podobno kot Mobutu državnik starega kova, ki ne zaupa nekdanjim voditeljem gverilcev, kot sta Musevini in Kagame. Poleg tega pa je bil Daniel Arap Moi osebni prijatelj ruandskega predsednika Juvenala Habyarimana, čigar nasilna smrt aprila 1994 je bila povod za začetek spopadov. Hubert Kahl / dpa HUTUJSKI KLAVCI SO SVOJA GROZODEJSTVA POSNELI Z VIDEOKAMERO Ovekovečen krvavi ples KIGALI - Videoposnetki, ki jih hranijo predstavniki Združenih narodov, elani preiskovalne komisije, dokazujejo, da so med lanskim genocidom v Ruandi Hutuji v ekstazi plešah po mlakah krvi ljudi, ki so jih pobijah z mačetami. »Gledal sem posnetke, na katerih plešejo med pobijanjem,« je izjavil Alain Sigg, ki raziskuje poboje in skuša zbrati podatke o njihovih storilcih. Videoposnetke bodo uporabili na sojenju obtoženim za genocid, ki naj se bi do konca leta začelo v tanzanijskem mestu Amsha. Lani je bilo v pokolih, za katere so po ocenah ZN odgovorni vojaki in poheisti odstavljene hutujske vlade, v treh mesecih ubitih skoraj milijon Tutsijev in zmernih pripadnikov plemena Hutu. Sigg je povedal, da so poboje snemali morilci sami, ki so hoteli ovekovečiti svoja dejanja. »Zanosa, s katerim so pobijali svoje žrtve, in sle po krvi normalen človek preprosto ne more razumeti,« je dodal Sigg, vendar o podrobnostih ni želel govoriti. Povedal je le, da so videoposnetke skupaj z drugim dokaznim gradivom že odposlali iz Ruande »na varno«. »Ko gre za tako-pomembne dokaze, jih kmalu odpeljemo iz države,« je poudaril. Prve obtožnice proti odgovornim za genocid bodo po zagotovilu sodišCa ZN izdane že novembra, ker je Interpol zbral veliko podatkov o krivcih za pokole, od katerih je veliko živi v izgnanstvu v Evropi in Afriki. Morilci so svoje žrtve pobijah na najbolj okrutne načine: nekatere so žive zmetali v jame in jih do smrti kamenjah, prisilili so elane družin, da so se med seboj pobijali, sežigali so otroke in ljudem sekali ude. Največkrat so svoje žrtve porezali z mačetami, zato so umrle šele po dolgotrajnem trpljenju. Reke, ki se zlivajo v jezero Kivu, na jezersko obalo še vedno naplavljajo razkosana trupla. Sovraštvo med Hutuji in Tutsiji še ni pozabljeno, saj naj bi bila nekatera naplavljena trupla ruandski begunci, ki so jih hutuj-ski skrajneži pobili v taboriščih na vzhodu Zaira: Sigg, po izobrazbi zgodovinar, ki dobro pozna verovanja držav osrednje Afrike, je še povedal, da so krvniki svoje žrtve razkosali zato, ker naj bi le tako uničili tudi njihovo dušo. »V Ruandi pokopljejo umrlega blizu hiše. Svojci pazijo, da večnega spanja preminulega ne motijo, ker so prepričani, da so umrli le fizično, še vedno pa živi njihova duša,« je razložil Sigg. ElifKaban / Reuter NOVE RAZSEŽNOSTI SPOPADOV V BOSNI IN HERCEGOVINI Hrvati in Muslimani izkoristili Nalove letalske napade V Bruslju že razmišljajo, da bi v operacijo vključili tudi sile držav nečlanic zveze SARAJEVO (Reuter, dpa) - Najmočnejša vojaška zveza na svetu je včeraj znova silovito napadla položaje bosanskih Srbov pri Doboju in Ozrenu, popoldne pa še v okolici Sarajeva, kar so izkoristile hrvaške in muslimanske sile, ki so zavzele Donji Vakuf, Drvar in Sipad ter prodrle v Jajce. Kljub temu poveljnik bosanskih Srbov trmasto vztraja pri nadaljnjih napadih na bosansko prestolnico, zato nekateri vojaški analitiki že dvomijo o njegovem duševnem zdravju. Več kot osem tisoč srbskih beguncev je zapustilo svoje domove v Donjem Vakufu in se umaknilo v Jajce, odkoder so morali kmalu pobegniti proti delu Bosne, ki so ga za Srbe določili v Ženevi. Ameriški obrambni minister WiHiam Perry pa je kljub delovanju Vojske hrvasko-musliman-ske federacije izrazil zadovoljstvo z dosedanjim potekom operacije Namenska sila. »Natova jetala so dosegla cilje, ki smo jih določili za drugo fazo operacije. Zaenkrat ne vidim potrebe, da bi začeli tretjo fazo,« je povedal. V zadnji fazi naj bi zahodni zavezniki napadli bidi civilne cilje, ki sluzijo za potrebe vojske, kot so elektrarne in komunikacijske povezave. Bosanski Srbi pa trdijo, da Nato civilne cilje Ze na-Pada. Zaradi teh trditev so v uradni Moskvi ostro protestirali in napovedali vzpostavitev zračnega mostu z Beogradom, nekateri Poslanci pa so se celo prostovoljno priglasili za »živi zid« pred Natovimi letalskimi napadi. Tudi v Bruslju je zavedel visoke diplomatske cene, ki jo utegnejo zahtevati bombni napadi. Vperaj je Nato že popustila Rimu, ki je udeležbo »nevidnih« letal v bosanski operaciji pogojeval z večjo vlogo Italije v mirovnem procesu. Včeraj so zahodni zavezniki začeli pripravljati nov mirovni načrt, ki pre- Lovec F-117A d vidva tudi udeležbo vojsk držav nečlanic Severnoatlantske zveze v operaciji. Taksen načrt pa je že v začetku povzročil spor med članicami, ki zahtevajo večjo vlogo Združenih narodov - te vodi Francija - in Združenimi državami, ki zahtevajo poveljevalno strukturo, v kateri prevla- duje volja Nata. »Nobenih odločitev Se nismo sprejeli,« so povedali v bruseljskem poveljstvu, »o tem smo Sele začeli razmišljati.« Večjo vlogo nečlanic je posebej priporočil ameriški mirovni odposlanec Richard Holbrooke, ki je včeraj obiskal Beograd. Skušal bo prepričati srbskega predsednika Miloševiča, naj vpliva na vodstvo bosanskih Srbov, ki se močno oddaljujejo od obvez, ki so jih sprejeli v Ženevi. »Nobenih zemljevidov razdeljene Bo-spe ne priznavamo,« je povedal Radovan Karadžič, »Republika Srbska bo ostala v svojih sedanjih mejah.« uničila podzemno skladišče orožja v Hadžičih . . vodstva bosanskih Srbov pa niso omehčala (Telefoto: AR) Memorandum ZN, nedostopen članom Varnostnega sveta NEW YORK (Reuter) - Predstavnik Združenih narodov je v četrtek sporočil, da memorandum, ki določa skupne vojaške posege Nata in ZN na območju BiH, sodi v notranjo dokumentacijo ZN in ni dostopen niti članom Varnostnega sveta. Petstranski memorandum je posledica dogovora med poveljnikom ZN na območju nekdanje Jugoslavije generalom Bernardom Janvie-rjem.in poveljnikom Nata za južno Evropo admiralom Leighto-nom Smithom, sklenila pa sta ga 10. avgusta. Nato naj bi pooblastil, da lahko napade srbske položaje tudi takrat, ko Srbi ne streljajo prvi, če pripadniki mirovnih sil ocenijo, da ogrožajo »varovana območja«. Predstavnik ZN Siliš je izjavil, da sme generalni sekretar sam odločati o dostopnosti dokumenta članom Varnostnega sveta. Ruski odposlanec pri ZN Lavrov je novinarjem sporočil, da se večina elanov VS meni, da »imajo do dokumenta povsem legitimno pravico«. Britanski veleposlanik We-ston pa je poudaril, da »od VS ne pričakujejo, da bi bili take vrste dokumenti na voljo za njegove člane«. SENZACIONALNA PONUDBA HRVAŠKEGA PREDSEDNIKA TUĐMANA Vzhodna Bosna, vzhodna Hercegovina, bosanska Posavina in banjaluška regija naj bi postale del »male Velike Srbije« Iz urada predsednika Hrvaške je v teh dneh v javnost »pricurljal« Se en zemljevid o delitvi Bosne. Na srečanju z bosanskim predsednikom Alijo Izetbegovičem je Tuđman ponudil nov načrt za delitev Bosne. Zdaj je hrvaški tednik Globus objavil zemljevid, o katerem se je v zadnjih dneh šušljalo po Zagrebu. Slo naj bi za zemljevid, o katerem naj bi se Tuđman že prej dogovoril s Srbi. Po tem načrtu naj bi Srbi dobili širok koridor v bosanski Posavini, odpovedali pa bi se Grahovemu, Glamoču in Drvarju v zahodni Bosni. Hrvaška naj bi tudi predlagala, da bi Srbom prepustili tudi Gorazde. Poleg tega naj bi Tuđman omenil možnost zamenjave Prevlake za dubrovniško zaledje. Zdravko Tomac, ki je v Globusu razložil zemljevid, trdi, da gre v bistvu za trojno detitev Bosne. Srbski del, ki bi ga sestavljale vzhodna Bosna, vzhodna Hercegovina, bosanska Posavina in banjaluška regija, bi se bo njegovem mnenju tako ali drugače »institucionalno ali neinstitucionalno« priključil ZR Jugoslaviji. S tem bi nastala »mala Velika Srbija«. Po enaki poti bi nastala tudi »mala Velika Hrvaška«, ki bi v Bosni obsegala močje od Bihača prek Popovega Polja do Dubrovnika. Nekateri opazovalci trdijo, da je zadnje tudi razlog za to, da je Zagreb dal zatočišče Fi-kretu Abdiču. Med »velikima« državama je nekaj prostora namenjenega tudi č, Muslimanom. V osrednji Bosni bi bila stisnjena bosanska državica, ki bi vsebovala Sarajevo, Tuzlo in Zenico. Čeprav je malo verjetno, da bi Izetbegovič v to privolil, se zastavlja vprašanje, ali ima sploh kakšno izbiro. Jelena Lovrič Ameriško vojno letalstvo je enosedežni »nevidni«lovec F-117A uporabilo decembra leta 1989 med invazijo na Panamo Dolžina: 20,08 m jazpetina kril; 13,20 m višina: 3,78 m teža: 23,814 kg motorja: dva v uporabi od leta: 1983 Primerjava F'117A A velikosti lovec Pavarotti je prepeval za bosanske otroke MODENA (AFP) - Prava galaksija opernih, rockovskih in raperskih zvezd je na povabilo slovitega tenorista Luciana Pavarottija nastopila na včerajšnjem dobrodelnem koncertu, katerega izkupiček je namenjen otrokom iz Bosne. Več kot 15 tisoč obiskovalcev - med njimi je bila tudi britanska princesa Diana - je do zadnjega kotička napolnilo osrednji park v Modeni, Pavarottijevem rojstnem kraju. Nastopila sta pevec Bo-no in kitarist The Edge iz irske skupine U-2, pevec skupine Duran Duran Simon Le Bon, ameriška pevca Michael Bolton in Meatloaf, nekdanji član skupine Roxy Musič Brian Eno ter italijanski super-zvezdi Jovanotti in Zuchero. Obiskovalci so za vstopnice odšteti od 20 do 155 dolarjev, prireditelji pa bodo zbrati precej denarja tudi s prodajo posnetkov koncerta televizijskim postajam ter prodajo plošč in videoposnetkov. Koncert je v živo prenašala italijanska nacionalna televizijska postaja RA1, zbrani denar pa bo nakazala britanski dobrodelni organizaciji War Child. »Upamo, da bomo zbrali dovolj denarja, da bomo lahko nekoliko olajšati težko življenje otrok v Bosni. Se vedno se spominjam dnevov iz druge svetovne vojne, ko smo se med bombardiranji zatekati v klet in preganjali strah s prepevanjem. Dobro vem, kaj doživljajo bosanski otroci, zato moramo zanje nekaj narediti,« je v televizijskem pogovoru izjavil Pavarotti, ki je večer sklenil z arijo Nessun Dorma. Koncert se je začel ob pol devetih zvečer, osrednja točka pa je bila nova pesem Miss Sarajevo, ki so jo skupaj zapeti Pavarotti, Bono in The Edge. Na koncu so vsi nastopajoči skupaj zapeti pesem The Bridge is Broken, ki govori o slovitem starem mostarskem mostu, porušenem v spopadih med Srbi, Hrvati in Muslimani. Nekaj kontroverznosti je v večer vnesel le raper Jovanotti, ki je svoj nastop izkoristil za kritiko Nata. »Ne verjamem, da lahko z vojno ustaviš vojno. Zagotovo mora obstajati tudi bolj pošten način,« je zapel. Organizatorji koncerta upajo, da bodo z zbranim- denarjem zgraditi glasbeni terapevtski center za mostarske otroke. Natova letala so včeraj znova poletela nad Bosno ... »Holbrookov mir« ima velike pomanjkljivosti Istega dne, ko so zunanji ministri Bosne, Hrvaške in Srbije na ženevskem srečanju, ki mu je predsedoval namestnik ameriškega državnega sekretarja Richard Holbrooke, sprejeli dokument, predstavljen kot »okvirni načrt za mir na Balkanu«, so predstavniki bosanskih Srbov zahodne novinarje odpeljati na ogled krajev, ki so jih bombardirala Natova letala. »V mestu Srbinje je bomba podrla most, eksplozija je porušila tudi bližnje poslopje. Ker so se ljudje pravočasno umakniti na varno, človeških žrtev ni bilo. Ljudje se pritožujejo, saj je njihova živina ostala na drugem bregu Drine: ker je most porušen, ne morejo do nje...« To je povzetek poročila enega od tujih novinarjev, ki jim srbske oblasti seveda niso povedale, da so obiskali starodavno mestece, nekoč znano kot Foča, ki so mu po končanem etničnem čiščenju spomladi 1992 spremeniti ime v Srbinje. Po uradnih podatkih iz leta 1991 je imela Foča 40.513 prebivalcev, med njimi je bilo kar 52 odstotkov Muslimanov, 43 odstotkov meščanov je bilo srbske, trije odstotki pa drugih narodnosti. Večina nesrbskega prebivalstva je morala zapustiti svoje domove, več sto so jih pobiti, mlade ženske so zadrževati v taborišču v mestni športni dvorani, kjer so jih Srbi posiljevali. V domove izgnancev in pobitih so se naselili Srbi, ki so prišli od vsepovsod. Več stoletij staro mošejo Aladža je - tako kot več sto dragih kulturnih znamenitosti v Bosni - uničila srbska vojska. Zdaj se tisti, ki so posiljevati, ubijati, poniževali in ropali ljudi na zasedenem bosanskem ozemlju, pritožujejo, da zaradi Natovega bombardiranja ne morejo skrbeti za svojo živino! Zgodba o Foči je podobna usodi več deset drugih bosanskih mest, naj omenim le Višegrad, Zvomik, Vlasenico, Prijedor, Sanski Most, kjer so nekoč živeti predvsem Muslimani. Vsa so bila »očiščena« med srbskim genocidnim »etničnim čiščenjem«, zdaj pa naj bi jih z ameriško mirovno pobudo kot nagrado ponuditi vojnim zločincem. Približno 49 odstotkov krajev, kjer so nekoč živeti predvsem Muslimani, naj bi po ženevskem sporazumu pripadlo Republiki Srbski. »Holbrooke-ov mir« ni napačen le s pravnega in moralnega vidika, saj priznava posledice genocida, ustvarja tudi nekakšen apartheid in zida novi berlinski zid v času, ko svet praznuje ne le padec zida, ampak tudi konec apartheida. Njegov načrt ima še eno pomanjkljivost: ne bo učinkovit. Preveč je namreč ovir. Holbrooke je to že spoznal, čeprav so se sprte strani na Balkanu - sicer nerade - sporazumele o ozemeljski razdelitvi ozemlja po formuli 51-49, »ki jih vsaka stran razume kot 60 odstotkov«. Bosanski Srbi bodo morali vrniti nekaj zasedenega ozemlja, obdržati ga bodo 49, ne pa 70 odstotkov, kolikor ga trenutno nadzorujejo. Bosanska vlada se bo morala odpovedati Goraždu, ker bodo le tako Srbi nadzorovali vse svoje ozemlje na vzhodu Bosne in tudi v delu Sarajeva, kjer bo imela sedež vlada Republike Srbske. Bosanski predsednik Alija Izetbegovič je javno obljubil, da se ne bo odpovedal nobenemu od teh ozemelj. Pogajanja z vodjem bosanskih Srbov Radovanom Karadžičem, ki je skupaj s poveljnikom srbske vojske obtožen genocida in vojnih zločinov, bodo še najbolj zapletena glede vprašanja ozemeljske razdelitve. Potem ko so Srhi etnično očistiti varovana območja Srebrenice in Žepe, je zdaj Gorazde edino muslimansko mesto na vzhodu Bosne. Srbi hočejo tudi Gorazde, ker bi tako dokočno rešili muslimansko vprašanje na tem območju. Del Sarajeva zahtevajo zato, da bi zadovoljiti vse tako imenovane »ministre in parlamentarce« Republike Srbske, ki so tudi po svoje sodelovali pri ustrahovanju Sarajevčanov z upanjem, da se bodo nekega dne kot zmagovalci in voditelji vrnili v mesto. Karadžič zahteva tudi razširitev koridorja na območju Brčkega, ker bo tako lahko s Srbijo povezal zasedene kraje v Bosni, vztraja pa tudi pri dostopu do Jadranskega morja, kar ni'sprejemljivo ne za hrvaško ne za bosansko stran. Predvsem pa vodja bosanskih Srbov noče vrniti niti enega od mest, ki jih zdaj nadzoruje. Kaj naj torej stori Holbrooke? Ne sme dovoliti, da bi mirovno pobudo pokopali zaradi nerešljivih ozemeljskih sporov, osredotočiti se mora na ustavna določila in vztrajati pri skupnih institucijah bosanske države, ki jo bodo ohranjale kot celoto, manj pa poudarjati njena sestavna dela. Bosanskim Srbom naj bi ponudili federalno ureditev, podobno ameriški, ki sta jo Ze sprejeti bosanska in hrvaška stran. Vsem bosanskim državljanom in etničnim skupinam naj bi bile zagotovljene enake pravice. Ce bodo katero od predlaganih rešitev zavrnili, je treba poiskati drugo. Predvsem jih je treba opozoriti, da ne bo priznana nobena sprememba meje ati s silo osvojeno ozemlje. Vedeti morajo, da gospodarski ukrepi proti Srbiji ne bodo odpravljeni, dokler ne bodo sprejeti mirovnega načrta mednarodne skupnosti; da bo za Bosno ukinjena prepoved na uvoz orožja in da bo Nato nadaljeval z letalskimi napadi zato, da se bodo Muslimani lahko braniti in osvoboditi državo. Pa Se to: Karadžič, Mladič in drugi, odgovorni za genocid, bodo morali pred sodišče, kajti le tako bo mogoče odpraviti nasilje in maščevanja. Kemal Kurspahič 18 Četrtek, 14. septembra 1995 SVET ZDA / BOJ ZA SODELOVANJE NA VOLITVAH Republikanec ali demokrat Powell še ni povedal, ali bo sploh kandidiral WASHINGTON (Reuter) - Morebitni kandidat za predsednika Združenih držav Amerike dolin Povvell je v intervjuju za televizijsko mrežo ABC povedal, da bi bila zanj najlažja pot do kandidature, Ce bi se zanjo potegoval kot republikanec, vendar ni izključil neposrednega boja s sedanjim predsednikom Clintonom za demokratsko nominacijo. V intervjuju je povedal, da je sicer nezadovoljen z »obema strankama«, vendar bi z nekaj spremembami sodil k vsaki od njiju. Opisal se je kot fiskalnega konservativca, ki podpira tudi tako liberalna stališča, kot sta pravica do splava in nadzor nad orožjem, kar se ne sklada s stališči močnega konservativnega krila re-' publikancev. V intervjuju se Povvell ni želel opredeliti za nobeno stran. »Zakaj naj bi že zdaj karkoli izključil?« se je spraševal. Na vprašanje, ali so Združene države pripra- vljene na temnopoltega predsednika, je odgovoril: , »Že dejstvo, da se o meni pojavljajo številna ugibanja, je zgovorno. Menim, da je država pripravljena na temnopoltega moža ali na temnopolto osebo.« V intervjuju se je Colin Povvell obregnil ob Clintonovo zunanjo politiko, češ da je nekoherentna. Ze lanskega decembra pa je zavrnil ponudbo predsednika Clintona, da bi postal državni sekretar, je povedal doslej precej molčeči Povvell. Televizijski pogovor je bil le del promocije njegove av- PORTRET Povvell lahko postane prvi temnopolti predsednik ZDA VVASHINGTON (Financial Times, Reuter) - V času Bushevega predsednikovanja je bil zdaj 58-letni Colin Povvell, ki se je v New Yorku rodil jamajskim staršem srednjega razreda, vrhovni poveljnik ameriške vojske. Med zalivsko vojno je pomagal voditi vojaške operacije proti Iraku. Najslavnejši ameriški upokojeni general, ki do nedavnega javnosti ni povedal, da mu je George Bush ponudil mesto direktorja ameriške obveščevalne službe CIA, da ga je leta 1992 Bill Clinton snubil za družabnika in da je na zadnjih predsedniških vohtvah volil Busha, v Mojem ameriškem potovanju, knjigi, za katero mu je založnik že vnaprej plačal šest milijonov ameriških dolarjev, ni odgovoril na vprašanje, kaj bo počel v prihodnje. A vendar je prvo in najpogostejše vprašanje na novinarskih konferencah ob izidu njegove avtobiografije, katere promocija vključuje obiske v 26 mestih po Združenih državah, ah bo kandidiral za predsednika Združenih držav Amerike, in če se bo za to odločil, ali bo republikanski ah neodvisni kandidat. Ce se bo po teh pogosto tudi neprijetnih vprašanjih Povvell izkazal za še nepopisan list in človeka s skrivnostnimi stališči, bo »pravi« politik Toda vsako odkrivanje tančice ga demistificira. Tako je že povedal, da je vprašanje splava »vprašanje, ki ga mora z družino ter s svojimi načeh in vero reših ženska sama«, in da »molitev sodi predvsem domov« - s tem se je zoperstavil krščanskim aktivistom, ki želijo dopolniti ameriško ustavo, tako da bi legalizirali organizirano molitev v javnih šolah. Močno pa se zavzema za uvedbo obsežnih programov, s katerimi bi skušah odpra-viti neenakopravnost žensk in rasnih manjšin v ameriški družbi na področju zaposlovanja in izobraževanja. Powel še ni povedal niti tega, ali bo sploh kandidiral. Poznavalci razmer ugotavljajo, da general Povvell, ki nikakor ne more seči v žep tako globoko, kot si je to na volitvah leta 1992 privoščil bogataš Ross Perot, ki je osvojil 20 odstotkov glasov, nikakor ne more vstopiti v Belo hišo, kakor je to leta 1952 storil general Eisenhovver. Kakorkoli se bo Colin Povvell odločil, njegova žena Abna Povvell je že imela priložnost povedati, da se - ker je temnopolt - boji za njegovo varnost, vendar bo njegovo odločitev podprla. KANADA / PRED REFERENDUMOM V GUEBECU Grozi razpad druge največje države na svetu? tobiograhje z naslovom Moje ameriško potovanje in televizijskim gledalcem je Povvell sporočil, da se za morebitno kandidaturo ne bo odločil, dokler ne bo konec oktobra končana promocija njegove knjige. Medtem pa republikanski predsedniški kandidati snubijo glasove religioznih konservativcev. V stranki ostaja senator iz Pennsyl-vanije Arlen Spector s svojimi zmernimi stališči vse bolj osamljen. Ker se zavze- ma za pravico do splava, socialno reformo in izboljšanje izobraževalnega sistema, je bil edini predsedniški kandidat, ki prejšnji teden ni bil povabljen na letno konferenco krščanske koalicije. DESETI DAN KONFERENCE ZN O ŽENSKAH Na nočnih zasedanjih v Pekingu hitijo s pisanjem sklepnih dokumentov PEKING (Reuter, dpa, S. D.) - Do jutrišnjega sklepnega plenarnega zasedanja četrte svetovne konference o ženskah morajo uskladiti Se 61 spornih tem, zato so včeraj napovedali nočno zasedanje glavnega odbora, ki usklajuje besedilo sklepnih dokumentov -pekinške deklaracije in načrta z ukrepi za izboljšanje položaja žensk. Sele včeraj so se delegacije 181 držav sporazumele o pravici do dedovanja. Večdnevni spor predvsem z islamskimi državami so rešili s takšno opredelitvijo pravice do dedovanja, ki ne povzroča diskriminacije, vendar pa tudi ne omogoča enakopravnosti. »Pravičnost je za nas sprejemljiva, v enakopravnost pa ne moremo privoliti,« je dejala iranska delegatka Turan Džamšidian ter dodala, da jih zavezujejo islamski zakoni in da ne morejo spreminjati odločitev boga. Včeraj so v Pekingu razpravljali tudi o ženskah v policiji, saj bo v sklepnem dokumentu zapisano, da naj države šolajo policistke in tako povzročiteljicam kaznivih dejanj omogočijo ustrezno ravnanje. Svetovna banka letno posodi tri in pol milijarde ameriških dolarjev za izboljšanje položaja žensk. »Sedanjo vsoto bomo v prihodnjih treh letih najverjetneje povečali za polovico,« je povedal tiskovni predstavnik banke Klas Bergman. MONTREAL - Kljub javnomnenjskim raziskavam, ki kažejo na tesen rezultat referenduma, ki bo potekal 30. oktobra, politični analitiki napovedujejo, da bodo volila Cjuebeca zavmih odcepitev od Kanade. Toda referendum se ne pomeni zadnje besede v dolgi in mučni razpravi o prihodnosti francosko govorečega Cjuebeca v kanadski federaciji Ankete kažejo, da imajo volilci deljena stališča o pri-hodnosh Cjuebeca. Ker obstaja možnost, da bo druga največja država na svetu razpadla, je na kanadskih finančnih trgih prišlo do velikih vznemirjenj, padla je vrednost ameriškega dolarja, obrestne mere pa so narasle. Referendum, na katerem se bodo volilci Cjuebeca izja-snili o zaželeni stopnji suve-renosh, bodo izvedb že drugič v petnajstih letih. Leta 1980 se je 60 odstotkov vo-lilcev odločilo, da ostanejo v kanadski federaciji. Que-beški premier Jacques Pari-zeau, čigar separatistična vlada je že eno leto na oblasti, meni, da je referendum prelomnica v zgodovini Cjuebeca. »Suverenost Cjuebeca in ponudba partnerstva (s Kanado) pomenita kontinuiteto quebeške zgodovine.« Nasprotnike odcepitve predstavlja kanadski ministrski predsednik Jean Chre-tien, ki je prav tako iz Cjuebeca. Volilce poskusa prepričati, da bi odcepitev pomenila veliko ekonomsko tveganje, hkrati pa tudi nepopravljivo dejanje. Jean-Marc Leger, predsednik skupine za javnomnenjske raziskave Leger & Leger, pa pravi, da utegne biti izid referenduma tesnejši, kot se večina Kanadčanov zunaj Cjuebeca zaveda. Do- dal je tudi, da imajo volilci v Cjuebecu raje majhne in varne korake, izogibajo pa se večjim spremembam, zato utegnejo takojšnjo odcepitev zavrniti. »Cjuebeški volilci bodo najbolj presenečeni ljudje na svetu, če bo na referendumu izglasovana odcepitev,« pravi Leger. »Večina hoče ostati v Kanadi, toda tisti, ki si želijo spremembe, imajo na voljo le radikalno izbiro med suverenostjo in ustavnim statusom quo.« Ekonomist Skupine Secor Marcel Gote in svetovalec nekdanjega kanadskega ministrskega predsednika Brian Mulroney sta dejala, da si prebivalci Cjuebeca želijo več samostojnosti, ne želijo pa si dokončnega razdora s Kanado. »Federalisti jim ne ponujajo dovolj sprememb, separatisti pa jim jih obljubljajo preveč,« pravi Gote. Analitiki pravijo, da bo ključni dejavnik, ki bo vplival na izid referenduma, prav način, kako bo kampanja vodena. Glavna prednost separatistov je njihova priljubljenost v Cjuebecu. Raziskave javnega mnenja kažejo, da quebeški volilci verjamejo, da njihove interese lahko najbolje branita Parizeau in Lucien Bouc-hard, ki sta voditelja separatistične stranke Bloc Cjuebe-cois v kanadskem nacionalnem parlamentu. Tudi v primeru tesne zmage separatistov pa to ne utegne biti dovolj, da bi lahko razglasih neodvisnost Cjuebeca. Nasprotno, zmaga naj bi jim dala le več besede pri pogajanjih o posebnem statusu znotraj Kanade v kanadski ustavi. »Tesna zmaga še ne rešuje problema. Razprava se bo še nekaj časa nadaljevala,« pravi Gote. Robert Melnbardis / Reuter V KANADI POŽIVLJAJO NEVERJETEN RAZCVET MEDIJI V KITAJSKEM JEZIKU Kitajski imigranti so lačni informacij VANCOUVER - V Kanadi sta uradna jezika angleščina in francoščina. Vsak, Id bi sodil po podobi časopisnih kioskov na zahodni kanadski obali, pa M lahko utemeljeno sklepal, da obstaja v Kanadi tudi tretji uradni jezik - kitajščina. Ko je naraslo število kitajsko govorečih priseljencev iz Hongkonga in Tajvana, so kitajski mediji v Kanadi doživeli pravi razcvet. Ta je najbolj opazen v Vancouvru, kjer živi največ kitajsko govorečih imigrantov v severni Ameriki. V Vancouvru izhajajo trije dnevniki v kitajskem jeziku - torej eden več kot v angleščini - poleg tega v mestu izhaja še devet kitajskih tednikov, v kitajščini pa oddajata tudi dve radijski postaji in dve televizijski družbi. Paul Tsang, odgovorni urednik največjega kitajskega dnevnika v Kanadi, trdi, da je raznolikost kitajskih časnikov večja v Vancouvru kot v Hongkongu, na Tajvanu ah celo na Kitajskem. Medtem ko se drugi kanadski mediji srečujejo z recesijo zaradi upada oglaševanja, pa »kitajski« mediji doživljajo neverjeten razmah priljubljenosti. Ker novi val azijskih imigrantov sestavljajo predvsem dobro situirani izobraženci in poslovneži, je ta del populacije zanimiv potencialni medijski trg, ki so ga angleški mediji dolgo zanemarjali. Kitajsko govorečih Kanadčanov je samo v okolici Vancouvra približno dvesto tisoč, kar je trinajst odstotkov celotne populacije. V nekaterih četrtih mesta predstavljajo že več kot 40 odstotkov prebivalstva. »Zelo si želimo, da bi nam uspelo prodreti v kitajsko komuno,« je priznal tiskovni predstavnik Southam Inc., podjetja, ki izdaja dva angleško govoreča časnika v najzaho-dnejši kanadski provinci Britanski Kolumbiji, in sicer Vancouver Sun ter Province. Največja lokalna televizijska družba BCTV resno načrtuje, da bo kmalu začela oddajati v kitajščini. Tudi tednik Macle-. aris bodo začeh izdajati v angleškem in kitajskem jeziku. »V zahodni Kanadi je na medijskem trgu trenutno velika gneča. Podjetja so se začela zavedati, da se je pojavil nov obetaven trg,« je opisal razmere izvedenec za azijski marketing pri Hamazaki Wong Marketing Group. Čeprav veliko azijskih priseljencev govori tekočo angleščino, še vedno raje spremljajo kitajske medije, saj ti prinašajo tudi novice o dogodkih v prvotni domovini. Treba pa je priznati, da dnevna naklada kitajskih časnikov še vedno ne doseže polovice naklade uveljavljenih kanadskih časnikov, ki prodajo na dan približno 270 tisoč primerkov. Toda kitajski časniki objavijo več reklamnih sporočil, izhajajo pa sedem dni v tednu. Pionirka kitajskih medijev je Sally Aw, predsednica hongkonške založniške hiše Sing Tao Holdings Ltd., ki je začela izdajati prvi kitajski časopis v Kanadi. Časnik Sing Tao, ki v Vancouvru dnevno proda 30 tisoč primerkov, je največji tamkaj- šnji kitajski časopis. Ustanovljen je bil leta 1983, ko je imel le šest zaposlenih, obsegal pa je samo dvanajst strani. Zdaj Sing Tao obsega 92 strani besedila in zaposluje sto ljudi, izhaja pa tudi v Torontu in Calgaryju. Pokriva teme, povezane s kanadskim notranjepolitičnim dogajanjem, lokalnimi dogodki v mestu in okolici, imigrantskimi vprašanji in odnose Kanade z azijskimi državami. Vrtoglave uspehe dosega novi časnik hongkonške družbe Ming Pao Enterprise Cor-po. Ltd., imenovan Ming Pao Daily News. Ustanovih so ga leta 1993 in nemudoma je osvojil 24 tisoč stalnih bralcev, kar pomeni, da je zasedel kar tretjino tržnega deleža. Glavni urednik Ming Pao Erič Wong je potrdil, da so njegovi bralci predvsem novi azijski imigranti, ki so lačni podrobnih razlag in osvetlitev mehanizmov kanadske pohtike. »Angleški mediji se n§ zavedajo, da veliko emigrantov doživi kulturni Sok, ko se prese- lijo v Kanado. Zato igramo vlogo mostu med kulturama,« je dejal Wong. Tržni boj med kitajskimi mediji ne poteka samo v časopisnih kioskih, pač pa tudi med radijskimi in televizijskimi postajami. Fairchild Television, kijev delni lasti kapitala, ki obvladuje tudi hongkonsko televizijo TVB, je uspelo pridobid kar 55 tisoč naročnikov njihovega kabelskega sistema. Tako je postal tretja najmočnejša lokalna televizija v Vancouvru, takoj za lokalno CTV in uveljavljeno mrežo CBC. Kot je povedal predsednik družbe Fairchild Joe Chan, njihova družba sama proizvede le pey dno programa, ostalo pa kupi od televizijskih producentov v Hongkongu, Tajvanu, Singa-puru, na Kitajskem in v Maleziji. Najbolj uspešne so kitajskih serijske drame in komedije. »Serije, ki so jih bili imigranti vajeni gledati v Hongkongu ali na Tajvanu, jim p°' magajo premagati domotožje,« pravi Chan. Cynthia Osterman/Reuts' NOVICE Delegacija CZ se je vrnila iz ZDA LJUBLJANA (STA) - Delegacija slovenskega Štaba Civilne zaščite in Uprave za zaščito in reševanje slovenskega ministrstva za obrambo, ki jo je vodil državni sekretar Miran Bogataj, se je vrnila z obiska v ZDA, kjer so jo zelo prijazno sprejeli in izrazili pripravljenost za pomoč in sodelovanje, so sporočili z ministrstva za obrambo. Delegacija je obiskala poveljstvo nacionalne garde Colorada, vojaško oporišče Fort Carson, vojaško letalsko akademijo ZDA, državno in zvezno agencijo za krizne razmere (OEM ' m FEMA), zvezno agencijo za zaščito okolja (EPA) in nekatere druge ustanove, ki se na zvezni, državni ^ lokalni ravni ukvarjajo z varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami. V zadnjih dneh je delegacija obiskala zvezni- vojaški medicinski center v Denverju, državni center za koordinacijo ob gozdnih požarih ter gasilsko brigado v Glandaleu. Odbor za notranjo politiko podprl zakonski predlog o prekrških LJUBLJANA (STA) - Parlamentarni odbor za notranjo politiko in pravosodje je na včerajšnji seji izrekel Podporo zakonskemu predlogu o prekrških kljub Številnim pripombam predvsem glede njegove neusklajenosti s predlogom zakona o varnosti v cestnem Prometu. Podprl je tudi predlagano dopolnitev zakona o volitvah v državni zbor in za tretjo obravnavo pripravil zakonski predlog o društvih, ni pa odobril Predloga poslovnika varuha človekovih pravic. Andrej Kocbek vojaški diplomatski predstavnik v Bruslju LJUBLJANA - Brigadir Andrej Kocbek je včeraj začel delati kot vojaški diplomatski predstavnik pri Evropski uniji v Bruslju. Imenovanje predivideva okvirni dokument med Slovenijo in Natom, ki obrambnemu ministrstvu omogoča sodelovanje v Partnerstvu za mir, so sporočili z obrambnega ministrstva. ODBOR ZA MEDNARODNE ODNOSE V ospredju spet odnosi z Italijo Kmalu imenovali pet novih veleposlanikov LJUBLJANA - Osrednja točka včerajšnje seje odbora za mednarodne odnose so bila vprašanja in pobude poslancev, ki so na zunanjega ministra naslovili sterilna kritična mnenja o slovenski zunanji politiki. V ospredju so bdi odnosi z Italijo, vendar odbor v zvezi s tem ni sprejel konkretnih sklepov, pač pa so se dogovorili, da bodo še ta mesec pripravili posebno sejo za zaprtimi vrati, nanjo pa naj bi povabili vse, ki so povezani z urejanjem odnosov z zahodno sosedo. Razpravo je začel Ivo Hvalica, ki je opozoril, da so izjave predsednika vlade Drnovška in zunanjega ministra Thalerja v nasprotju z veljavnimi stališči državnega zbora glede odnosov z Italijo. Napovedano ločitev manjšinskega vprašanja od problematike vračanja nepremičnin je označil kot kapitulacijo Slovenije in dejal, da pričakuje, da bo takšne izjave vlada preklicala. Zmago Jelinčič je vprašal, kdaj bo Slovenija internacionalizirala probleme, ki jih ima z Italijo. Mihaela Logar je opozo- rila, da je odbor za mednarodne odnose izključen iz aktualnih dogajanj in da za marsikaj izve le iz medijev. Zunanji minister Thaler je zavrnil številne poslanske očitke, češ da si slovenska diplomacija ne izmišlja problemov, pač pa jih skuša reševati. Dejal je, da se ne namerava spuščati v razprave o tem, kako je Slovenija sploh prišla v položaj, da se mora z Italijo pogovarjati o stvareh, za katere je bila prepričana, da so že urejene v veljavnih meddržavnih sporazumih. Thaler je poudaril, da pri lo- čevanju manjšinskega vprašanja ne gre za to, da bi manjšino puščali na cedilu -da je ravno nasprotno. Reševanje problema z optanti utegne še dolgo trajati, zato vprašanja manjšine ne kaže vezati v paket. Manjšina ima prednost, njeni problemi so akutni, zato ni pametno čakati na rešitev optantske problematike. »Četudi bi se do- Predsedujoči odbora Borut Pahor (Foto: B. R.) govorili za vračanje nepremičnin, bo to v praksi težko uresničiti, saj je od optant-skih selitev minilo 50 let,« je dejal Thaler. Zavrnil je tudi očitke, češ da ministrstvo dela v nasprotju s stališči dr- Prihodnji teden sestanek z manjšino, na rešetu bodo tudi veleposlaniki Predsedujoči Borut Pahor je odbor obvestil, da bo v ponedeljek sestanek s predstavniki slovenske manjšine v Italiji, kjer naj bi se pogovorili o najnovejšem poskusu urejanja odnosov z Rimom. Odbor bo kmalu »zaslišal« tudi pet kandidatov za veleposlanike Slovenije v Moskvi, Rimu, Stoasbourgu, Tokiu in Buenos Airesu. Po neuradnih podatkih bodo pred odborom nastopili kandidati Dušan Snoj, Štefan Cigoj, Magdalena Tovornik, Janez Premože in Janez Žgajnar, ki jih predlagata zunanje ministrstvo in vlada. žavnega zbora, saj ta izrecno govorijo o uresničevanju veljavnih sporazumov. S Thalerjevim mnenjem, da je problem optantov izmišljen, je polemiziral Lojze Peterle, ki je ocenil, da gre za resen in težak problem. Zdajšnja politika po njegovem mnenju ne prinaša rezultatov, zato se je Peterle zavzel za rešitev težav z Italijo, pri čemer je najpomembnejše, da bi v Sloveniji dosegli politični dogovor, kako to narediti. Predlagal je sestanek predsednikov stoank, kjer bi se natančno pogovorili, saj opaža, da Slovenija že polzi na rep držav, ki so zanimive za Evropsko unijo Boštjan Lajovic SINDIKAT FIDES / KOPIČENJE TEŽAV Dvomi o uspešnosti zakona LJUBLJANA - Ker so glede svojih zahtev in pričakovanj pri nasprotni pogajalski strani naleteh na gluha ušesa, se je sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides odločil za enostransko prekinitev pogajanj o svoji kolektivni pogodbi, prav tako pa imajo občutek, da bodo prevarani tudi pri zakonu o zdravnikih. Predsednik Fidesa dr. Konrad Kuštrin je na včerajšnji tiskovni konferenci dejal, da so bili s takim odnosom za dve leti potisnjeni v »defenzivo«, saj zaradi obljub in pričakovanj niso ukrepali, kot bi sicer. Zato bodo med članstvom izpeljali anketo o tem, ali so se za svoje pravice pripravljeni boriti s stavko in v kakšni obliki. Zasebni praksi sindikat oziroma njegov glavni odbor ne nasprotuje, vendar meni, da tako bolnike kot zdravnike ločuje na plebejce in patricije. V javnem zdravstvu ne bodo dopustili, da bi zdravniki postali »bosonogi«, in poudarjajo, da bi morala biti plača zdravnika specialista enaka trem povprečnim plačam v domačem gospodarstvu. Ničkoliko težav povzročajo novi receptni obrazci, ki veljajo od prvega julija naprej. Dr, Marjana Salehar je dejala, da so jih zdravniki v osnovni zdravstveni dejavnosti sprejeli z velikim ogorčenjem, saj zdravstvena zavarovalnica namesto enega uvaja tri obrazce, in sicer za predpisovanje zdravil v breme zavarovanja, za samoplačnike in za zdravnikove družinske člane, ki jih zdravnik dobi petdeset na leto. Obrazci so bili vpeljani brez predhodnega pojasnila, glavne pripombe pa se nanašajo na to, da je v glavi recepta zajet niz podatkov, ki omogočajo popolno identifikacijo pacienta, njegovo diagnozo in vzrok, čemu je bil recept napisan. Cenika zdravil nimajo na voljo, onemogočena je razdelitev števila receptov po starostnih kategorijah, poleg tega pa je ob uvedbi novih obrazcev v zdravstvenih domovih ostalo na kubične metre starih, ki bodo šli v nič. Podobno se bo zgodilo z napotnicami, ker prav tako uvajajo nove. Problem zase je neupoštevanje dodatka zaradi izpostavljenosti ionizirajočemu sevanju, s čimer se sooča Fides na Kliničnem centru. Kot je dejala prim. dr. Alenka Fetich, je neurejeno tudi vprašanje dežurstev. Z zahtevami po člo-večnejši meditvi se strinja vodstvo ustanove, ki je dalo tudi navodila predstojnikom klinik, toda znano je, da veliko zdravnikov molče pristaja na tak režim zaradi nizkih plač. Z uveljavljanjem delavskih pravic imajo težave tudi v bolnišnici v Šempetru, saj še nimajo pogodbe o delovanju sindikata in pogodb o zaposlitvi. Zaradi kršenja osnovnih delavskih pravic so po besedah dr. Silvana Sakside proti odgovorni osebi vložili kazensko ovadbo. Dobili so sicer tako imenovano prvo razporeditev, vendar na več kot šestdeset pritožb doslej niso dobili ustreznih pojasnil. Ce jih ne bodo dobili do jutri, bodo zadevo predali ustreznim organom. Katarina Novak ODBOR ZA ŠOLSTVO, KULTURO IN ŠPORT Parlament o šolski zakonodaji na seji prihodnji teden LJUBLJANA (STA) -Odbor državnega zbora za kulturo, šolstvo in šport se je na včerajšnji seji opredelil do večjega dela dodatno vloženih dopolnil k svežnju šolske zakonodaje, jutri pa naj bi se člani odbora opredelili še do dopolnil, ki so jih poslanske skupine oziroma skupine poslancev državnega zbora vložile k zakonu o šolski inšpekciji. Državni zbor naj bi sveženj šolske zakonodaje skozi drugo branje pospremil v nadaljevanju 34. oziroma julijske seje, ki bo prihodnji teden. V dopoldanskem delu SODBA Koprsko sodišče obsodilo na 15 let zapora morilca iz Kozine zaradi trojnega umora KOPER - Sodni senat koprskega sodišča je včeraj 22-letnega Danijela Cergola za umor brata, matere in očeta 3. aprila letos v vasi Klanec pri Kozini obsodil na petnajst let enotne zaporne kazni. Za vsak umor je bil obsojen na osem let zapora, vendar je skupna kazen omiljena, kot to veleva zakon. Predsednik senata je v obrazložitvi sodbe dejal, da je upal, da bodo motive srhljivega dejanja razkrili na glavni obravnavi, vendar se je Cergol branil z molkom. Sodišče se je zato oprijelo objektivnih okoliščin, v katerih je neizpodbitno dokazano, da je storilec Cergol, in njegovega priznanja. Po mnenju sodišča - ki je v celoti upoštevalo mnenje izvedencev psihiatrov, da je bil Cergol pri dejanju prišteven - je Danijel želel smrt svojcev, zato je sodišče ocenilo, da je šlo za naklepni umor. Ključna točka razhajanj med obrambo in tožilstvom je bila prav domnevna neprištevnost. Na zadnji - nenavadno kratki - obravnavi predvčerajšnjim so bila poleg obto-ženceve izjave preiskovalnemu sodniku prebrana vsa izvedenska mnenja in pričevanje Cergolovih sosedov ter prijatelja, še enkrat pa je bil zaslišan dr. Lokar, eden od psihiatrov, ki so pregledali Danijela. Oceno, da je bil Danijel le nekoliko neprišteven, vendar ne bistveno, je podprl s preprosto ugotovitvijo: če ni znakov bolezni, jih ni. Seveda pa precej drugače in srhljivo zveni Danijelova pripoved med zaslišanjem; izjavil je, da ve, kaj je storil, a ne ve, zakaj. Njegovo obnašanje usodnega popoldneva je bilo zelo čudno. Hodil je gor in dol po hiši, si z nožem zarisal križ v prst, prerezal telefonske žice, izpod postelje je potegnil škatlo z orožjem, ki ga je zadolžil kot rezervist brigade Moris, napolnjeno puško si je usmerjal v usta in rahlo pritiskal na petelina... in naposled počakal in ubil 17-letnega brata Mitjo, 42-letno mater Nevo in 47-le-tnega očeta Alojza. Potem je sedel v očetov avto in se odpeljal proti Ljubljani. Med vožnjo je še nekajkrat ustrelil skozi okno in odvrgel puško v grmovje. Umor je prijavil na policijski postaji Ljubljana - Center. Povedal je še, da so ga v zadnjem času mučile nočne more, v katerih se je moral nenehno z nekom boriti. Sodba Se ni pravnomočna, pripor pa mu je zaradi begosumnosti in možnosti ponovitve dejanja podaljšan. Andrej Žnidarčič Predrzna tatova izkoristila odsotnost blagajničarke POSTOJNA - Dževad B. in Jetin H., fanta stara 27 oziroma 24 let, sta se v torek ob petih popoldne ustavila v lokalu Ravbarkomanda na avtocesti Po-stojna-Ljubljana, izkoristila odsotnost blagajničarke in iz blagajne vzela 40 tisoč tolarjev. Nato sta se odpeljala proti Ljubljani. Policisti, ki so prejeli obvestilo o kraji, so na Kalcah kmalu izsledili in nameravali zaustaviti sto-enko, vendar sta tatova pobegnila. Nista prišla daleč, kajti že čez nekaj minut so ju ustavili na križišču priključka na avtocesto in v Dževadovem žepu našli ves ukradeni denar, ki so ga tudi zasegli. Zaradi drzne tatvine se bosta oba bosanska državljana, sicer začasna »Ljubljančana« in stara znanca policije, zaradi več podobnih kaznivih dejanj morala srečati s preiskovalnim sodnikom. Dževada, ki so mu na sodišču pred časom že izrekli uk- rep prepovedi vstopa v Republiko Slovenijo do leta 2001, čaka ovadba, ker je pred dnevi nezakonito pripotoval v našo državo. (V. K.) (Pre)bližnje srečanje LJUBLJANA - V torek popoldne se je med vožnjo po Polhograjski cesti v Dobravi 30-letni Branko D. odločil, da bo prehitel traktorja s prikolicami, ki sta vozila pred njim. Med prehitevanjem je nasproti pripeljal 29-letni motorist Osme C. iz Škofje Loke. Ko sta se vozili srečali, je zunanje ogledalo Brankove zastave 128 oplazilo motor, Osme je zaradi sunka padel na bok, drsel po cestišču skoraj osem metrov, nato pa se je kotalil Se 26 metrov po obcestnem klancu. zasedanja se je odbor opredelil do vloženih dopolnil h krovnemu šolskemu zakonu - zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - in jih večino zavrnil. Člani odbora so potrdili niz dopolnil skupine poslancev s prvopodpisanim Dušanom Bavdkom (ZLSD), ki se nanašajo na diferenciacijo učnih predmetov. Ta dopolnila določajo, da tedenska učna obveznost učitelja ne sme presegati 22 ur, za učitelje slovenskega jezika v osnovnih Šolah ne več kot 21 ur, v poklicnem izobraževanju in na gimnazijah pa ne več kot devetnajst ur neposrednega dela v razredu. Odbor je sklenil predlagati tudi dopolnilo v zvezi s financiranjem vzgoje in izobraževanja, in sicer, da se javni in zasebni vrtci ter šole, ki izvajajo javno veljavne izobraževalne programe, ne smejo financirati iz denarja političnih strank. Člani odbora so zavrnili večino Številnih dopolnil, ki jih je k svežnju šolske zakonodaje vložila poslanska skupina Socialdemokratske stranke Slovenije (SDSS). Ta je predlagala tudi dopolnilo, da naj bi strokovni delavci poleg obvladovanja slovenskega knjižnega jezika in ustrezne izobrazbe morali imeti tudi slovensko državljanstvo. Poslanska skupina SDSS je z dopolnili h krovnemu zakonu Šolske zakonodaje predlagala delovanje Prosvetne zbornice RS, s čimer bi po mnenju ministra Gabra vsebinsko posegli v zakon. V popoldanskem delu današnje seje so se člani odbora za kulturo, šolstvo in šport opredeliti do vloženih amandmajev k predlogom zakonov o vrtcih, osnovnih šolah, gimnazijah, poklicnem in strokovnem izobraževanju ter izobraževanju odraslih. ® RAI 1 RETE 4 6.30 9.30 9.55 11.25 12.25 12.35 13.30 14.00 15.40 18.00 18.15 18.50 19.35 20.40 23.10 23.15 24.00 0.30 0.45 Dnevnik, 6.45 Jutranja odd. Unomattina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00) dnevnik Nan.: Očetov pes Film: La colpa del mari-naio (dram., VB ’52), vmes (11.00) dnevnik Poletna oddaja Verde mattina estate Vreme in dnevnik Nan.: Gospa iz VVesta (i. J. Seymour, J. Lando) Dnevnik Film: E lei rimase sola (dram., ZDA ’91, i. M. VVinnigham, B. Gross) Mladinski variete Solleti-co, risanke, nanizanke Dnevnik Sport: Pavarotti International '95 (vodi G. Mina) Variete: Poletje v Luna Parku (vodijo, C. Inse-gno, Mauro Marino, Lua-na Ravegnini) | Vreme, dnevnik in šport I Variete: Beato tra le don-ne (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik Dok.: Velike bitke - Bitka za Berlin Dnevnik, zapiski, horoskop, vreme Danes v Parlamentu Dok. Videosapere: Evropski kulturni magazine RAI 2 7.20 7.45 14.00 14.45 17.00 20.30 22.30 1.00 1.10 Nan.: Tre nipoti e un maggiordomo Nad.: Piceolo amore, 8.30 II disprezzo, 9.35 Rubi, 10.30 Felicitit, 11.15 II prezzo della vita, 12.20 nan. Hiša v preriji, vmes (11.25.13.30) dnevnik Nad.: Sentieri Film: Peccato che sia una canaglia (kom., It. *54, i. M. Mastroianni) Nan.: A cuore aperto, 18.00 Colombo, vmes (19.00) dnevnik Film: Tra la vita e la mor-te (dram., ZDA *91, i. J. Hetrick, H. Winkler) Film: L’ ispettore Martin ha teso la trappola (krim., ZDA *73, i. W. Matthau, B. Dem), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska Nan.: Hiša v preriji 3 CANALE5 6.00 8.45 11.30 13.00 13.25 13.40 15.00 Na prvi strani Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum - Televizijsko sodišče Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful, 14.10 Amarsi (i. M. Thomas) Nan.: Pappa e... ciccia (i. R. Barr), 15.30 La tata Nad.: Atto d’ amore Dok.: V kraljestvu narave Otroški variete, vmes nan. in risanke Nan.: Lassie, 9.55 Saran-no famosi TG2 33,11.45 dnevnik Nan.: L’ arca del dott. Bayer - Richie in Roby Dnevnik in vreme Otroški variete: Quante storie Disneyl, risanke Nad.: Paradise Beach, 14.45 Santa Barbara Š5 Dnevnik Nan.: Velika dolina $ Dnevnik Nan.: Zdravnik med medvedi Sport in vreme Sereno variabile - Oddaja o potovanjih Nan.: Hunter Dnevnik in šport Variete: Go-Cart Film: II segreto di Pol-lyanna (kom., ZDA *60, i. H. Mills, J. Wyman) Dnevnik in vreme Avtorska glasba Filmske novosti 10 Nan.: Soko 5113 Variete: Separe RAI 3 8.30 Jutranji dnevnik Oddaje Videosapere Film: Piccolo Cesare (dram., ZDA *30) Svetovne vojaške igre Vieosapere: Nagrada Ita- lija *95 Dnevnik i Film: Donne sole (kom.) Deželne vesti, dnevnik Articolo 1-Oddaja o delu Sport: svetovne vojaške igre, golf, plavanje Vreme, dnevnik, dežel- ne vesti, 19.50 Blob Soup Film: Bingo Bongo (3 (kom., It. *82, i. A. Celen-tano), vmes sketcha Po-polo di Roma in Pirati della malora (i. Totč) Dnevnik, deželne vesti Nan.: Philip Marlowe Aktualno: The End Dnevnik, pregled tiska, nočna kultura in vreme Fuori orario Svetovne vojapke igre Otroški variete Kviza: OK, il prezzo e giustol, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Paperissima sprint Film: Un piede in paradi-so (fant., It. *90, i. B. Spencer, C. Alt, J. Sorel) Večerni dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) nočni dnevnik TG 5 Zanimivosti o filmu «Un indiano in citta» ITALIA 1 Otroški variete, vmes risanke in nanizanke Nan.: Le strade di San Francisco (i. M. Douglas) Odprti studio, Fatti e mi-sfatti, 12.50 Sport studio Variete za najmlajše, vmes risanke in Ciao Ciao Parade Nan.: Classe di ferro, 17.00 Magnum P.I. - Izgubljeni čas, 18.00 Tarzan, 18.30 Baywatch Odprti studio, vreme, 19.50 Sport studio Variete: Nati per vincere Nan.: Melrose Place (i. A. Shue, C. Thorne-Smith) Aktualno: Fatti e misfatti Sport: Tutto Coppe - Vse o nogometnih pokalih Italija 1 šport Nan.: Baretta Film: Carabinieri si nasce (kom.. It. *85) # TELE 4 17.45, 19.30, 22.05, 0.15 Dogodki in odmevi Nan.: B mio amico fanta-sma, 21.25 Maguy MONTECARLO 18.45, 20.25, '22.50, 0.20 Dnevnik, 13.30 Sport Film: L’ Ispettore generale (kom., *49, i. D. Kaye) Film: L’ implacabile (pust, ZDA *87) Variete: Tappeto volante j RAI 3 41, slovenski program Risanka: Filip Dnevnik Učna ura folklorne skupine «Stu ledi» gr SLOVENIJA 1 Otroški program: Čebelica leti z neba Snorcki, ameriška risana nanizanka Odkrivanje zemlje, ameriška izob. serija Po domače, ponovitev Poročila Oči kritike, ponovitev E. 0'Neill: Dolgega dneva potovanje v noč, pon. 1. dela amer. drame Slovenski utrinki, oddaja madžarske televizije TV dnevnik 1 Otroški program: Ziv žav TV 101, 4. del ameriške serije Lingo, tv igrica. Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport Primer z dva, 2. del nemško-avstrijsko-švicarske nanizanke Nikar!, oddaja o prometu TV dnevnik 3, vreme, šport Žarišče Sora Alfred Hitchcock vam predstavlja, 8. del ameriške nanizanke Severna obzorja, 4. del gr SLOVENIJA 2 13.00 14.40 15.40 15.50 15.50 16.40 17.10 18.00 18.45 19.15 20.05 20.55 22.40 Euronevvs Evrogol »Pravica do upanja« - ob 50-letnici OZN, pon. Tedenski izbor: TV 101, 3. del am. serije Princ z Bel-Aira 23. del ameriške nanizanke Severna obzorja, 3, del ameriške nanizanke Regionalni program Znanje za znanje: Učite se z nami Tok tok, kontaktna oddaja Moški, ženske Umetniški večer, Deset velikih pisateljev: Marcel Proust, 10. del angleške nadaljevanke Ciklus filmov bratov Ta-viani: Kaos, 1. del italijanskega filma A KANALA Luč svetlobe, ponovitev Benny Hill, ponovitev A-shop, spot tedna Spot tedna, A-shop Dance Session, ponovitev Unpato, ponovitev Generacija transforme-rjev II, ponovitev A-shop Vreme, risanka Luč svetlobe, 512. del MOS 1995, sejemske reportaže Dežurna lekarna, 42. del španske humoristične serije Na begu, ameriška kriminalka Sirene, pon. 1. dela Kino, kino, kino Spot tedna n Koper 16.00 18.00 18.20 18.45 19.00 19.25 19.55 20.30 21.35 21.55 22.15 22.30 Euronevvs Slovenski program: Zverinice iz Rezije: Hitri polžek Zamejski portreti: Živa Gruden, Vesna Leskovic Primorska kronika TV dnevnik Vesolje je... Dokumentarna oddaja Kino!!! - nadaljevanka, 4. del Igrajo: Lino Capolicchio, Gianni Cavina, Carlo Del-le Palme in drugi. Režija: Pupi Avati Odprte strani, oddajo pripravlja Rosanna Giuricin Stanje stvari - kultura, oddajo pripravlja Nataša Melon TV dnevnik Slovenski program | Karaoke - dobra volja je najbolja, zabavno-glasbe-I na oddaja EEP0 Avstrija 1 Otroški program Umor, je napisala, pon. Baywatch Vesoljska ladja Enterprise, ponovitev Zgodba o Ulli Derickson, ponovitev ameriškega filma, 1988 Otroški program Vesoljska ladja Enterprise - nova generacija Baywatch: Pes v vodi Strašno prijazna družina: Čudežna sedmica Zlata dekleta: Samo preko mojega trupla Stara mačka: Psiholog Pri Huxtablovih: Skrivna poroka Cas v sliki, kultura Vreme Pogledi od strani Sport Cobra, uvodni film k ameriški seriji, 1993 Človek v smrtni celici, ameriški film, 1977 Režija: Buzz Kulik Igrajo: Talia Shire, Alan Alda in drugi. Strašno prijazna družina Schiejok vsak dan, pon. Dobrodošli v Avstriji Morilec, italijanska kriminalka, 1961 raMP Avstrija 2 Grofica Marica, nemški operetni film, 1958 Vreme Cas v sliki Poročilo, ponovitev Doktor Trapper John: Doping Umor, je napisala, serija Nesrečna ženska Vsak dan s Schiejokom Cas v sliki Dobrodošli v Avstriji Zvezna dežela danes Cas v sliki, kultura Sport Vrtiljak popevk, zaba-vno-glasbena oddaja Vera. talkshovv z Vero Rus-swurm Cas v sliki 2 Šiling, gospodarska oddaja Zimbabwe, spoštovanje Afrike Lord iz Gumpenforda Pogledi od strani Videonoč ■ mmm Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli; 8.40 Dnevnikov odmev; 10.30 Pregeld tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Poslovne informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; .19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00. 6.30, 7.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30.16.30.17.30 Poroči- la; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Radio Most; 8.50 Kulturne prireditve: 11.15 Izjava ted- na; 11.35 Obvestila; 12.05 Opoldne; 13.00 Val 202 popoldne; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Stergo ergo; 17.50 Sport; 18.00 Vroči stol; 19.30 Rizi-Bizi-Jazzy; 21.00 Proti etru; 22.20 Mala nočna. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Z glasbo v dober dan; 10.05 Komedija; 13.05 Mehurčki; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Naši operni umetniki; 17.00 Glasbena umetnost; 18.05 Zunanjepolitični feljton; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zborovska glasba; 20.00 Iz arhiva simf. RTVS; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 19.00 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Koledar; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.15 Vsak dan je dober dan; 8.45 Servisne informacije; 9.10 Od vrha do dnai; 10.00 Utrinki, zanimivosti; 11.00. Aktualno in zanimivo; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Kontaktna odd.: Daj, povej..,; 15.30 Dogodki in odmevi, prenos RS; 16.00 Glasba po željah; 17.15 Borza; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Vođine kontaktni pr.; 2-1.00 Večerni glasb, izbor. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.'l5, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Gallet-ti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Kulturna odd.; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 The mušic bus; 16.00 Modri val ; 18.45 i, Jazz; 20.00 Prenos RMI. R. Glas Ljubljane 5.15, 8.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 18.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 14.05 Pasji radio; 14.20 Borza; 15,15 RGL komentira in obvešča; 15.45 Avto-market;16.10 Spoznajmo se; 18.15 Aktualna tema; 19.25'Vreme; 20.00 Poslovni radio; 22.00 Magic eye; 2.00 Satelit. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.40 Informacije. zaposlovanje; 11.20 Kdo bo koga; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 14.30 Planinsko športni kotiček; 15.30 Dogodki in odmevi; 18.20 Musič machine; 19.30-24.00 Študentski pr. Radio Maribor 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 7.00 Kronika; 7.15 Dobro jutro; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Delavnica znancev; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 13.10 Cas je za...; 14.00 Osmrtnice, obvestila ; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Poslušajte; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.45 Prleški berlužjak; 18.00 Pokličite 101 555; 19.30 Mladi glasbeniki pred mikrofonom; 20.00 Kulturno-umetniški progr.. Radio študent 8.00 RoboKaki; 12.00 Komu zvoni?; 14.00 Recenzije & Napovedi;15.00 OF (24 ur-info, Joculator); 17.00 Borzni parket; 19.00 TB: Tortoise; 20.00 Black-top ( portret in intervju z M. Collinsonom); 22.00 Vaš omiljeni DJ Jure. Radio Trst A 7.0), 13.00,19.00 Dnevnik, 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 V objektivu E. Šelhausa; 8.35 Potpuri, vmes Pravljični kotiček; 10.10 Koncert simf. glasbe; 11.30 Odprta knjiga: New York, New York (V. Maidon, 10. del); 12.00 Po južnoameriških vrhovih; 12.30 Bom in U.S.A.; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Literarne podobe: Prosojni kelih poezije (L Žerjal); 14.35 Slov. lahka glasba; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: F. Mendelssohn-Baartholdy; 18.00 Portret Bojana Adamiča; 18.45 Orkestralna glasba; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 15.00 Rok z Vami; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 18.00 Mix Zoon; 20.00 Foyer (pon.). Radio Koroška 18.10-19.00 Rož - Podjuna - Žila. MENJALNIŠKI TEČAJI 13. september 1995 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni _A banka Ljubljana 84,50 85,45 11,88 12,19 7,60 8,08 A banka Koper 84,50 85,60 11,70 12,20 7,52 8,06 _A banka Nova Gorica 84,90 85,90 11,88 12,23 7,72 8,06 _Banka Celje d.d., t: 063/431-000 85,00 85,98 12,00 12,45 7,70 8,35 Banka Noricum d.d., t: 133-40-55 84,60 85,30 11,95 12,15 7,60 8,00 Janka Vipa NG, t: 065/ 28-511 85,04 85,98 11,93 12,26 7,82 8,00 Come 2 us Jel: 061/ 15-92-635, od 8-15, sob od 9-12 84,75 85,15 12,00 12,15 7,70 7,95 Creditanstalt d. d. 84,80 85,50 11,95 12,25 7,50 8,10 JNrika Ljubljana, t: 12-51-095 84,95 85,05 12,04 12,11 7,85 7,95 Kompas Hertz Celje Jel: 063/26515, od 7-19, sob od 7-13 84,90 85,60 11,99 12,19 7,65 7,85 Kompas Hertz Velenje JJ 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13 84,80 85,30 11,99 12,19 7,65 7,85 Kompas Hertz Idrija Jel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-13 84,90 85,70 11,99 12,19 7,65 7,85 Kompas Hertz Tolmin J 065/ 81-707, od 7-15, sob od 7-13 84,90 85,70 11,99 12,19 7,65 7,85 Kompas Hertz Bled Jel: 064/ 741-519, od 7-19, sob od 7-13 84,90 85,70 11,99 12,19 7,65 7,85 Kompas Hertz Nova Gorica Jel: 065/ 28-711 od 7-19, sob. od 7-13 84,90 85,70 11,99 12,19 7,65 7,85 Kompas Hertz Maribor Jel: 062/ 225-252, od 7-19, sob od 7-13 84,51 85,10 11,96 12,08 7,65 7,85 Nova kreditna banka Maribor d.d. 84,26 85,56 11,93 12,23 7,50 8,00 J-judska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 84,80 85,30 11,95 12,15 7,60 7,95 Poštna banka Slovenije 83,50 85,50 11,15 12,10 6,50 7,90 Jublikum Ljubljana, t: 312-57 85,16 85,20 12,06 12,09 7,83 7,89 Jublikum Piran, t: 066/ 747-370 85,00 85,10 11,98 12,08 7,80 7,89 Jublikum Celje, t: 063/ 441-485 85,10 85,50 12,04 12,15 7,70 8,10 Jublikum Maribor, t: 062/ 222-675 84,80 85,25 12,02 12,05 7,60 8,05 Jublikum Šentilj, t: 062/ 651-355 83,70 85,20 12,05 12,13 7,20 8,00 Jublikum Tolmin, t: 065/ 82-180 85,30 85,70 12,02 12,15 7,84 7,88 Jublikum NM, t: 068/ 322-490 84,90 85,35 12,00 12,18 7,80 7,95 Jublikum Kamnik, t: 061/832-914 84,90 85,25 11,95 12,20 7,65 7,98 Jublikum Portorož, t: 066/747-240 85,00 85,10 11,95 12,10 7,78 7,91 Publikum Ljubljana Miklošičeva 85,14 85,18 12,06 12,08 7,85 7,87 SKB d.d.,*** 84,00 85,70 11,88 12,25 7,50 8,00 JHP Kranj, t: 064/331-741 85,10 85,25 12,04 12,08 7,75 7,92 JZKB d.d. Ljubljana, t: 1263320 84,65 85,35 11,96 12,23 7,65 8,10 JJBK Ljubljana, 1:061/444-358 84,20 85,50 11,84 12,20 7,50 8,00 Upimo Ljubljana, t: 212-073 85,11 85,19 12,04 12,07 7,90 7,95 Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:'** Včerajšnji tečaji * Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131 13. SEPTEMBER 1995 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1582,00 1646,00 nemška marka 1069,00 1113,00 francoski frank 310,00 322,00 holandski gulden 953,00 992,00 belgijski frank 51,90 54,10 funt šterling 2452,00 2552,00 irski šterling 2502,00 2604,00 danska krona 276,00 287,00 grška drahma 6,60 7,00 kanadski dolar 1175,00 1223,00 japonski jen 15,50 16,20 Švicarski frank 1306,00 1360,00 avstrijski šiling 151,90 158,10 norveška krona 245,00 255,00 Švedska krona 223,00 232,00 portugalski escudo 10,30 10,70 Španska pezeta 12,50 13,10 avstralski dolar 1208,00 1257,00 madžarski florinf 11,00 14,00 slovenski tolar 12,70 13,20 hrvaška kuna 265,00 295,00 _J3. SEPTEMBER 1995 I v LIRAH __valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1592,00 1642,00 nemška marka 1082,00 • 1110,00 francoski frank 312,00 323,000 holandski gulden 961,00 989,00 belgijski frank 52,30 54,00 funt šterling 2469,00 2554,00 irski šterling 2516,00 2611,00 danska krona 278,00 288,00 grška drahma 6,70 7,30 kanadski dolar 1182,00 1222,00 švicarski frank 1323,00 1358,00 avstrijski šiling 153,00 158,00 slovenski tolar 12,50 13,40 13. SEPTEMBER 1995 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 8,00 8,50 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 8,20 8,50 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,00 8,75 Avstrija Posojilnica Šentjakob 8,20 8,70 Avstrija Posojilnica Ločilo 8,20 8,70 13. SEPTEMBER 1995 V DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.4815 1.4855 1.4895 funt šterling 2.295 2.302 2.309 irski funt 2.3384 2.3454 2.3524 kanadski dolar 1.0968 1.1008 1.1048 nizozemski gulden 89.181 89.291 89.401 švicarski frank 122.21 122.31 122.41 belgijski frank 4.8536 4.8636 4.8736 francoski frank 28.933 28.993 29.053 danska krona 25.772 25.832 25.892 norveška krona 22.84 22.9 22.96 švedska krona 20.846 20.906 20.966 italijanska lira 0.9156 0.9196 0.9236 avstrijski šiling 14.197 14.217 14.237 španska peseta 1.1662 1.1702 1.1742 portugalski escudo 0.9610 0.9640 0.9670 japonski jen 1.4444 1.4459 1.4474 finska marka 33.6 33.68 33.76 Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 14.9.95 Nakupni Prodajni 1. REDNI tečaj m DEM 83.95 84.55 2. Banka nudi podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa deviz za tolaije. MENJALNICA HIDA 061/ 1-333-333 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista St. 176 z dne 13.9. 1995-Tečaji veljajo od 14. 9. 1995 od 00.00 ure dalje država Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska Portugc Švedske Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija šifra valuta enota 036 avstr, dolar 1 040 056 šiling frank 100 100 124 dolar 1 208 krona 100 246 marka 100 250 frank 100 280 marka 100 300 372 grd funt 100 1 380 lira 100 191 hrv. kuna 100 392 jen 100 528 gulden 100 578 krona 100 620 escudo 100 752 krona 100 756 frank 100 826 funt šterling 1 840 dolar 1 955 ECU 1 995 peseta 100 ZA DEVIZE nakupni srednji prodajni 93,0019 1165,8137 398,8219 90,2671 2118,2599 2761,8068 2377,4663 8200,1392 7,5408 118,5658 7321,9862 1877,8319 79,0493 1714,3211 10029,5902 188,7672 121,8131 153,5353 95,9581 93,2817 1169,3217 400,0220 90,5387 2124,6338 2770,1172 2384,6202 8224,8136 51,1501 192,9048 7,5635 2229,8868 118,9226 7344,0183 1883,4823 79,2872 1719,4795 10059,7695 189,3352 122,1796 153,9973 96,2468 93,5615 1172,8297 401,2221 90,8103 2131,0077 2778,4276 2391,7741 8249,4880 51,3036 193,4835 7,5862 119,2794 7366,0504 1889,1327 79,5251 1724,6379 10089,9488 189,9032 122,5461 154,4593 96,5355 Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 14.9.1995 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečai) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) (A) tolarski del (B) devizni del skupaj APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 5^ 10. 1995: 1,700,000 864,790 820,401 1,685,191 21 101.7400% 96.5178% 99,1289 170,000 83,479 82,040 168,519 ljubljanska^ Tečajnica boiznega trga st.: 173 Datum: 13. 9. 1995 ULSUAVA STOCI CZCBAVa. fC- Vrednost. papir obr. ex kupon m.div. St.dat.(3) enotni tečaj % sprem datum povpraš ponudba Max. Min. loiosrr •OZStl IHITTTi [EC 800 (11.5.95) 11.800 1,9, 11.300 11.750 PRB 665 (13.6.95) 16.592 2,06 13,9. 16,300 16.790 16.830 16,290 8.047 SAL 500 (2|(11.9.95| 19.885 1,40 13.9. 19.900 19.970 19.990 19.800 5.369 m 1000 (24.2.95.) 33.954 ,55 13,9. 33.970 34.100 34.100 33.760 35.414 SICTME IMJi KB 10,0 2.(1.10.95) 100,5 1,65- 13.9. 101,7 102,1 100,3 205.138 iSOl 8,0 5.(30.6.95) 102,0 ,94 13.9. 102,0 102,5 102,4 101,0 6.841 SS02 ’ 9,5 9.(1,4.95) 112,2 1,16 13.9. 112,7 112,8 112,9 111,0 111.516 ms 5,0 4.(31.5.95) 92,5 ,61 13.9. 90,0 93,3 92,5 92,5 1.295 RSll 7,0 5,(15.7.95) 97,1 12,9. 97,0 100,0 RSL1D 8,0 5.(39.6.95) 100,5 ,14 13.9. 100,1 102,5 100,5 100,4 302 SSL2D 9,5 1(1.4,95) 109,OA 1,25 13.9. 110,5 113,9 109,0 109,0 93 SKBl 10,0 4.(1.11.94) 103,2 ,03- 13.9. 103,0 103,9 103,2 103,0 5.842 SKRl 5,0 3.(39.6.95) 76,4 ,96 13.9. 75,6 77,9 77,9 76,0 637 MK SBEBi BTB8 300 [2)(28.7.95.) 12.840 ,35 13.9. 12.700 12,850 12.840 12.840 64 3AD 10.000 (1.6.94.) 119.298 2,61 13.9. 120.300 120.600 120.900 116.300 39.726 (MD 1715 (24.5.95.) 15.083 1,54 13.9. 15.010 15.400 15.200 14.850 1.131 m (10) 20.895 8,9, 20,200 21.870 MR (D 15.000 12.9. 14.200 15700 m 218 (30.3.03.) 10.200 ,n 13.9, 10.060 10.210 10.200 10.200 163 m 200 (26.6,95.) 4.071 2,88 13.9, 4.060 4.127 4.123 4.000 5.533 im (5) 795,8 1,90 13.9. 798,0 806,0 810,0 783,0 5.266 MK aniuni (BTP 2750 (22.6.95) 32.960' 8,42 13.9. 33.340 38,000 33.440 31.900 49.143 TNP H) 30.454* 7,31 13.9. 31:210 31.210 29.300 6.365' JBKP 720 (25.5.95.) 9.179 12.9. 9.000 9.200 ITP (D 41.153 14.8. 40.100 42.000 ^SK mr-i:«! •MB Ji if?* 1K2 12,0 4.(1.11.94) 99,4 12,9, 99,0 IZG 11,0 1(1.1.95) 102,8 72 13.9. 102,0 103,3 103,0 102,0 926 a 12,0 7.(1.6.95) 102,3 12.9. 101,2 103,5 >G0 10,0 2.(1.195) 101,5 12.9. 100,7 104,0 SZBl 10,0 2.(15.9.95) 102,6 7.9. 102,5 105,5 Tečajnica izvenborznega trga ŠT. 173/95-13. 9. 1995 Vrednost. papir Lt ex kupon št.dal(3) enotni leča) % sprem datum povpras prnidba Max. Fv| looo sni ti;<šTirrra m 2.990 5.9. 2.420 2.800 IDO 200 (7)(30.6.95.) 5.220 4.9. 4.600 URO - 55 (1.6.95) 2.999 11.9. 3.000 3.300 MR 1.958 1,54 13.9. 1.900 2.090 1.970 1,940 98 RDR0 (15.6.95) 14.745 22,88- 13.9. 10.000 16.400 16,200 12.400 1.180 RGSR 471,9 5,22 13.9. 555,0 579,0 589,0 451,0 30.247 IVTiTinTi ALDP 1.916A ,84 13.9. 1.960 2.200 1.916 1.916 1.533 BBP0 320 (1.6.95) 3.000 ,03 13.9. 2.810 3.000 3.000 3.090 150 KRPI 10,000 KBPP 28.350 1,25 13.9. 26.000 29.500 28.800 27.900 1.134 KOPO (6) 900,0 12.9. 900,0 1.300 UBKC 360 (25.5.95) 4.510 7.9. 4.510 4.600 11*1*1 LOK 10,0 6.(1.4.95) 101,0 13.9. 101,0 101,8 101,0 101,0 261 MLJ0 10,0 6.(1.4.95) 103,0 ,47 13,9, 101,6 103,3 103,0 103,0 1.580 ]SM0 10,0 1(1.9.95) 102,0 12.9. 101,1 104,0 ISO 10,0 4.(1.10.94) 102,4 ,41 13.9. 102,0 103,5 102,5 102,0 2.695 3NM 11,0 3.(1.9.95) 103,0 ,39- 13.9. 102,5 103,3 103,0 103,0 51 3P0 10,0 7.(1.8.95) 101,0 5.9. 101,0 102,5 UBKK 8,50 2.(15.4.95) 100,0 8.9. 25,0 mo 10,0 3.(1.4.95) 103,0 ,64 13.9. 103,0 103,3 103,0 102,8 6.193 ■ b dnevni (v SIT) (90 dnevni (v SIT) |120 dnevni (v SIT) 94,1 19.4. 1W H 97,1A ,42- 13.9. 96,5 97,3 97,2 97,0 971 Mehak, bona (v SIT) NBS2 14.657 ,06- 13.9, 14.110 15.480 15.490 14.510 4.939 |delnak.bona(vSIT)NBS3 3.844 6,68- 13.9. 3.860 3.967 4.370 3.605 19.953 BMT5 101,4 4.9. BMD5 96,0 5.9. 96,0 BM5 BVT5 100,9 18.8 BVD5 95,9 4.9. BV5 13.9.95 prejšnji 1 d T d% 1.182,89 1.162,40 j 20,49 1,76 Vse pravice pridržane. Op: Obv., komer, in blagaj. zapisi kotirajo v odst(osnova je najnižja nominacija), delnice kotirajo v SIT; obv. kotirajo brez pripisanih obresti; enotni tečaj je izračunan na podlagi tehtane aritm. sredine; (0) -izkoriščena dav. olajšava; A - aplikacijski teCaj: borzni posrednik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgov.; * - dosežena 10-odstotna dnevna spreijiemba teCaja; ** -dosež. 30-odstotna omejitev-trgovanje je zadržano. Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSll, SKBl, OZG, PCE, PGO, PL), RGSl; ex kupon - številka kupona in datum zapadlosti fe-tega; (l)-za leto 1994 div. ni bila izplačana; (2)-izplaCilo vmesne dividende; (3}-obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni-pred zapadlostjo le-tega; (4)-kupon, ki je zapadel 1.6.95, ni bil izplačan; (5)od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 1.93; (6)-uvedba postopka prisilne poravnave dne 23.4.1995; (7}-dan izplačila dividende; (8)-dividenda se nanaša na nedeljeno delnico; (10)-o dividendi bo odločala skupse. delničarjev; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. -dividenta (delnice) vSIT, ceni navedeno drugače; max.,min-najvišji oz. najnižji teCaj doloC. vrednostnega papirja; Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 14. septembra 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečaie na tre šiling frank marka lira funt dolar [IXWtV30 : ouab jopo A :A3iJS3a ______TABORNIŠKE NOVICE__ Taborniki in ekologija Predstavili bodo sistem razvrščanja odpadkov Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bo od 20. do 24. septembra potekal 26. sejem ponudbe proizvodov, dejavnosti in idej za zdravo življenje Narava - zdravje. Na sejmu !X)tno s pozivom k razvrščanju odpadkov sodelovati tudi ta-predstavili pa se bomo v pravem indijanskem šoto-J11 tipiju. Odpadki v razvitih državah predstavljajo velik de-lež recikliranih surovin za industrijo, pri nas pa je raz-VrScanje odpadkov šele v povojih. Na sejmu bo Zveza tabor-“&OV Slovenije obiskovalce in širšo javnost opozorila na Problem prenatrpanih odlagališč odpadkov in kot možnost Promovirala uveljavljeno rešitev razvrščanja odpadkov, Id la problem v veliki meri uspešno rešuje. Poslanski klub skavtov in tabornikov Tisti, ki so bili vsaj nekaj Casa v stiku s taborniško in skavtsko organizacijo, tega nP morejo pozabiti tudi v Poznejših letih, ko so si že Ustvarili družine, službe, Podjetja ... Gre za način rinjenja, ki ostane v razumu rn v čustvih. In ker vemo, da je skavtska organizacija uajvečja mladinska organi-Zacija na svetu, lahko med nekdanjimi taborniki in katoliškimi skavti v Sloveniji ter skavti v tujini najdemo mdi poslance. Poslanski klubi skavtov v tujini so zelo vplivni in sPoštovani, zato smo tudi ^ Sloveniji začeli razmi-šljati o tem. Vse skupaj je postalo še lažje, ko je stare-šina ZTS postal Zoran ihaler, takratni poslanec, tako da se je vabilu k sodelovanju v poslanskem bkavt klubu odzvalo kar 27 tabornikov in katoliških skavtov - poslancev v slovenskem parlamentu. Da pa ne bi vse ostalo le na papirju, sta vodja Skavt kluba Peter Petrovič in načelnik ZTS Milko Okorn Poslance povabila na srečanje v državni taborniški oenter, v Gozdno šolo ZTS v Bohinj. Srečanje je bilo namenjeno tudi tabornikom podjetnikom, na prelepo nedeljo 10. septembra Pa se je na njem z družina- mi zbralo kar precejšnje število sedanjih in nekdanjih tabornikov ter katoliških skavtov. Med sproščenim pogovorom in zanimivimi športnimi igrami (lokostrelstvo, metanje podkve, odbojka, vožnja s kanuji) je dan hitro minil, udeleženci srečanja pa so ob koncu že snovali načrte za naprej. Skavti in taborniki Ker je v zvezi z uporabo nazivov skavt in tabornik veliko nejasnega, smo za natančnejšo obrazložitev prosili načelnika ZTS Milka Okorna, ki je zapisal naslednje: »Ali so v Sloveniji skavti in taborniki? Ali so skavti in katoliški skavti eno in isto? Ali se angleška beseda »scout« prevaja v slovenskega skavta ali tabornika? Kdo smo mi - skavti ali taborniki? To so vprašanja, ki se občasno pojavljajo v naši organizaciji in so letos poleti precej razburkala taborniške kroge. S pričujočim razmišljanjem bi rad pomagal k razjasnitvi tega vprašanja. Začel bom z vprašanjem, ah ima beseda skavt domovinsko pravico v Sloveniji. Ko se pogovarjamo o naši zgodovini, se srečamo z začetki gibanja in govorimo o gozdovnistvu in skavtstvu ter njegovih ustanoviteljih. Govorimo o razlikah in podobnostih, ki so obstajale pred drugo svetovno vojno, in o nastanku taborniške organizacije, ki so jo ustanovili predvojni skavti in gozdovniki. Tudi razstava Skavti in gozdovniki na Slovenskem nam je to zavest o naSih koreninah še poglobila. Ko smo se pogovarjali o podobnih organizacijah v svetu, smo vedno govorili o skavtskih in go-zdovniških organizacijah. Beseda skavt je torej v Sloveniji obstajala in je pomenila človeka, ki je pripa- dnik organizacije, katere ustanovitelj je Baden Povvell. Taborništvo pa smo videli kot nekaj novega, kar je boljše od skavt-stva in gozdovništva. Pa je bilo res? Ko smo se učili o naših koreninah, smo lahko prebrali, da je skavtska organizacija militaristična, vezana na kapitalistični sistem in nazadnjaška. In živeli smo v prepričanju, da-je skavtstvo nekaj preživelega. Da je gozdovnistvo nekaj lepšega, a vseeno preseženega. Da med njima ni KOLEDAR AKCIJ Vesela srečanja mlajših članov Letošnje druženje najmlajših elanov taborniške organizacije - medvedkov in Čebelic s celjsko-zasavskega območja bo v soboto, 16. septembra, v Letušu. Na igrišču pri Kulturnem domu bo ves dan zelo živahno, organizatorji, dani Rodu izpod zelenih Dobrovelj, pa so pripravili pester program: ekološke teme, tekmovanja, sprehod z gozdarjem, akciji Moje drevo in Savinja?, zabavne igre, risanje na asfalt ter ogled kraške jame z letuškimi jamarji. Letuški taborniki obljubljajo tudi kakšno presenečenje, dodatne informacije po dobite pri Mateji (dopoldne po telefonu 063/25-325, popoldne pa 063/858-584). Se cena: za toplo malico in našitek bo moral vsak posameznik odšteti 250 tolarjev. Vabilo na ČKb 1995 Zmajev rod iz Ljubljane bo tudi letos kot že tolikokrat doslej zadnji konec tedna v septembra organiziral tradicionalno jesensko taborniško tekmovanje CIC '95 za Cicev memorial, ki bo letos potekalo v okolici Preserij in Rakitne. Tekmovanja se lahko udeležijo petčlanske mešane ekipe (2+3 ali 3+2). Tekmuje se v dveh kategorijah: -1. kategorija: 12-16 let (gozdovniki, mlajši popotniki); - n. kategorija: 17 let in starejši (popotniki, grče). Etape morajo imeti zdravniška potrdila. Polnoletni tekmovala tekmujejo na svojo odgovornost. Zbor ekip bo v petek, 22. septembra 1995, ob 17.00 v OS Preserje, kjer ekipe tudi prespijo prvo noc. Drugo noc bodo ekipe prespale na Rakitni. Konec tekmovanja bo v nedeljo, 24. septembra 1995, do 12.00 v Preserju. Pisne prijave pošljite na naslov: Rafael Kalan, Privoz 6, 61000 Ljubljana. Vsem prijavljenim ekipam bodo poslali propozicije, zato navedite natančen naslov. Startnina bo predvidoma 5000 tolarjev na ekipo. Cena vključuje toplo večerjo in caj v soboto zveCer, našitek, stroške organizacije in nagrade za prve tri uvrščene ekipe v kategoriji. Denar nakažite na žiroracun 50101-678-48108 ter kot namen nakazila pripišite »CIC 95«. Prijava je veljavna s plačano Startnino. Postavljanje bivakov (Foto: Frane Merela) večjih razlik in da je delo mož, ki sta se dobro poznala in sedem let sodelovala v istem gibanju, seveda nismo vedeli. Sebe smo pač videli kot nekaj posebnega. V organizaciji smo, to si moramo kar priznati, sredi devetdesetih let že čutili močno potrebo po kakovostnih spremembah in Cim bolj smo iskali odgovore, tem bolj se nam je kazala potreba po vračanju k izvirnim načelom - vrednotam. Z odpiranjem navzven in z možnostjo sodelovanja na skavtskih srečanjih smo ugotavljali, da spremembe, ki si jih sami želimo, živijo, in da je v svetu veliko organizacij, ki jih v svojem programu izvajajo. Skavtstvo je v naših glavah zaCelo izgubljati negativen prizvok in postajalo oznaka za gibanje, ki smo se mu s spremembami želeli približati. Ne le po formalni pripadnosti, ampak tudi v bistvu po idealih, ki jih ima vgrajene. S spremembami v organizaciji, s katerimi smo postala prava skavtska organizacija (zelo težko bi za natančno izražanje uporabil besedo taborniška), nam je to dejstvo potrdil tudi WOSM (VVorld Orga-nization of Scout Move-ment - Svetovna organizacija skavtskega gibanja) s sprejemom v svetovno skavtsko organizacijo. S tem smo postali nacionalna skavtska organizacija, ki predstavlja skavtstvo v Sloveniji pred svetom. Skavtstvo ali taborništvo? Dokler smo bili edina organizacija v Sloveniji, je bilo enačenje teh dveh pojmov mogoče. Z nastankom ZSKSS pa se je v Sloveniji pojavila organizacija, ki razvija katoliško skavtstvo, za razliko od nas, ki razvijamo laično skavtstvo ali odprto skavtstvo v organizaciji, ki jo imenujemo taborniška organizacija in se sami imenujemo taborniki. Značilno za našo organizacijo je, da ima vgrajena temeljna skavtska načela in metodo, poleg tega pa še značilnosti, ki so specifične zanjo: poudarek na življenju v naravi, svoje simbole, poimenovanja, organiziranost, tradicije itn. Smo torej vrsta skavtske organizacije, ki se imenuje taborniška. Tako kot ima vsak od nas svoje ime, imata tudi skavtski organizaciji v Sloveniji vsaka svoje ime. Tudi dejstvo, da smo državna skavtska organizacija, tega ne spreminja. „ Skupna oznaka za ZTS in ZSKSS torej ni »taborniška«, ampak »skavtska« organizacija. Pri tem skavtski ne pomeni že kar vnaprej oznake pripadnosti določeni organizaciji. Številni pripadniki ZSKSS menijo, da imajo izključno pravico do uporabe pojma skavt, in ga enačijo s katoliškim skavtom. Velikokrat žal k temu tudi sami prispevamo, ko govorimo »mi in skavti« ali »taborniki in skavti«. In potem se srečamo z naslovi, kot je naslov tega članka ali kot se je zapisalo v promociji prve slovenske Skavtske znamke. Skavti in taborniki! Ne! Napačno! Katoliški skavti in taborniki, če govorimo o pripadnikih dveh organizacij! Ali preprosto skavti, če govorimo o pripadnosti gibanju. Kot nacionalna skavtska organizacija je ZTS odprta za vse, ne glede na versko prepričanje, in isto velja tudi za vodje v organizaciji. Vsakemu posamezniku ali skupini želimo dati možnost, da razvija svojo duhovnost in prepričanje v skladu s temeljnimi skavtskimi načeli in ga pri tem tudi spodbujamo. Smo torej tako široki, da lahko v naši organizaciji vsakdo najde svoje mesto. Zato smo tudi nacionalna skavtska organizacija. Ob odhodu slovenskih tabornikov in katoliških skavtov na jamboree smo se srečali s precejšnjo medijsko pozornostjo in vprašanje uporabe pravih oznak se je pač pojavilo med novinarji. Da je bila to hkrati dobra priložnost za razjasnitev pojmov tudi v naši organizaciji, je pa tudi res. Torej taborniki in katoliški skavti, ali kadar gre za splošno oznako obeh organizacij - skavti!« Popravek: V prejšnjih Taborniških novicah nismo navedli pravih avtorjev fotografij. Zgornja fotografija je iz arhiva Rodu zelene Rogle iz Zreč, spodnjo pa je na letošnjem jamboreeju posnel Gregor Gutman. Prizadetim se opravičujemo. Pripravil: Igor Drakulič ALCATRAZ Nekoč najbolj varovan in zloglasen zapor na svetu o nje ameriške vlade za njegovo delovanje. Ukinitev zapora Alcatraz je bil namenjen najveCjim kriminalcem, ker pa je bilo takšnih vse manj, so začeti tja voziti tudi navadne vlomilce in avtomobilske tatove. Tudi stroški zapora so nenehno naraščali. V 50. letih je bil strošek življenja enega zapornika na otoku enak ceni bivanja v prestižnem hotelu. ZaCela se je pravo gibanje za ukinitev zapora. Državni tožilec Robert Kennedy je 21. marca leta 1963 oznanil, da Alcatraz ne obstaja več. Po zaprtju ni imel otok nobenega pomena več. Edini prebivalci so bili oskrbnik, njegova soproga in pomočnik. Leta 1969 je skupina protestnikov za dve leti zase- Maja leta 1946 se je zgodil najbolj grozljiv poskus pobe-§a’ in sicer je slo za krvav spopad, ki je trajal tri dni. V njem je življenje izgubilo pet ‘Mi; dva stražarja in trije zaporniki, osemnajst pa jih je bilo ranjenih. Nosilec nacrta in vodja pobeglih kaznjencev je bil Bernard Coy - v sodelovanju ® petimi drugimi zaporniki. Bistvo načrta je bilo, da bi z ^jačo prišli do orožja, zavali Alcatraz in si tako odprli • P°t z otoka. Ko je kaznjen-cem uspelo priti do orožja, so * ^acele stvari zapletati. Preji videvati so namreč, da bo n^elo devet zajetih paznikov Pri sebi vse potrebne ključe, vendar so bila ta predvidevanja napačna. Trije med njimi % se še isti dan sami vrnili v svoje celice, ostali trije pa so ostali v skladišču - polnem orožja in municije. Stražarjem je na pomoč priskočila vojska, a jim v dveh dneh ni uspelo onemogočiti upornikov. Neuspešno so uporabljali plinske granate, nato pa celo tankovske granate, ki so zapornike uničile. Ostalim trem so sodili zaradi umora stražarja. Najmlajšemu med njimi so dosodili še drugo dosmrtno zaporno kazen, dva pa sta pred koncem sojenja naredila samomor. Leto dni pred zaprtjem Al-catraza se je zgodil trinajsti, predzadnji poskus pobega, ki ga še do zdaj niso pojasnili, čeprav smo si ga lahko ogledali v filmski verziji z naslo- vom Pobeg z Alcatraza s Clintom Eastvvoodom v glavni vlogi. Trije zaporniki so se mesec dni pripravljali na beg. Njihove priprave so vključevale še devet drugih zapornikov. Izdelali so si obrazne maske. Ko so sneli jeklene rešetke, so se skozi zadnjo steno celice prebili v oskrbovalni hodnik, od tam pa so se skozi ventilatorje povzpeli na vrh stavbe. Za njimi se je izgubila vsaka sled. Oblasti so predvidevale, da so utonili, Čeprav niso nikoli našli dokazov o njihovi smrti. Uradno krivdo za pobeg so pripri sali zaporu. Varnostne razmere so se v tistem času že močno poslabšale, primanjkovalo je stražarjev, visoki stroški in javno mnenje, ki je zaporu nasprotovalo, so nenehno zmanjševali zanima- Maske - narejene so iz mila in cementa dla otok. Zahtevala je, naj na otoku uredijo kulturni center ameriških domorodcev. Njihovi zahtevi niso ugodili. Otok je od leta 1972 del Naci-' onalnega rekreacijskega območja Golden gate in ena največjih turističnih znamenitosti. Počasi se na otok vračajo ptice in rastlinje, ki so ga zaporniške oblasti iztrebile. Zadnji zapornik Franc VVatherman je ob svojem odhodu z Alcatraza dejal: »Alcatraz ni nikomur prinesel nič dobrega.« Bernard Pesjak (Konec) 28 Četrtek, 14. septembra 1995 VREME IN ZANIMIVOSTI ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI-. MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZIJA CIKLONA CIKLONA. US 6 66 666 I "\x Vc Danes: ob 6.11 najnižje -21 cm, ob 12.30 najvisje 35 cm, ob 19.17 najnižje -29 cm. Jutri: ob 1.19 najvišje 9 cm, ob 6.23 najnižje -12 cm, ob 12.50 najvisje 28 cm, ob 20.04 najnižje -23 cm. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA $E RES JE Vraževerje je eden od vzrokov izumiranja tigrov v Indokini LONDON - V Indokini čez deset let ne bo več tigrov, saj jih kljub prepovedim vztrajno lovijo. Vsak teden ubijejo vsaj eno od teh redkih živali. Tigri so namreč med najbolj cenjenimi zdravilnimi sredstvi kitajske medicine. Kitajske skupnosti od Sydneya do San Francisca neprestano iščejo njihove zobe, brke, krzno ali kremplje. Zaradi tega število živali v Vietnamu, Kambodži in Laosu naglo upada. Danes je v teh državah ostalo samo še kakih 500 ali 600 tigrov, če jih bodo še dalje tako lovili, pa bodo izginili v manj kot enem desetletju. Poleg tega, da tigre lovijo zaradi njihovih magičnih zdravilnih lastnosti, je velik problem tudi ta, da se njihovo življenjsko okolje neprestano krči. V Indokini so vojne pustile neznanske posledice. Samo v Vietnamu je bila z napalmom požgana polovica gozdov. Kar je ostalo gozdnatih površin, so pozneje posekali, tako da so tigri izgubili svoja skrivališča in so danes močno izpostavljeni človeku, ki se teh živali tako boji, da jih ima za nevarnost, ki jo je treba nujno odpraviti. Kot brata Wright Kopija jadralnega letala bratov VVright iz leta 1902 je uspešno poletela v narodnem parku Jocke's Ridge (AP) Diamantni AK-47 Mehiška policija je prekupčevalcu mamil Amandu Carillu Fuentesu zaplenila tudi diamantni kalašnikov (AP) Jok med kronanjem KAMPALA - Ko so ga kronali za kralja, je zajokal, ker ni bilo mamice. Solze pa niso presenetile, saj je kralj star le tri leta in pol. V torek, po 13-urni ceremoniji, ki je bila vredna filma »Zadnji cesar«, je mali Oyo Nyimba Iguru postal kralj plemenske kraljevine Tooro v zahodni Ugandi. »Boter« kronanja je bil ugandski predsednik Mu-seweni, ki je pobudnik obnovitve štirih plemenskih kraljevin, v katerih pa kralji nimajo oblasti, temveč le kulturno vlogo. Uganda hoče s tem obnoviti prastaro tradicijo, ki bo združevala ljudi in privabljala turiste. Med dolgim obredom, ki je star več stoletij, je suveren prisegel zvestobo svojemu plemenu, plemenski veljaki pa so ga posadili na prestol (štiri stoletja star leseni stol). Kot so povedali očividci, je bil kralj še kar preplašen, saj je med obredom nastopilo tudi 500 bojevnikov, ki so uprizorili bojni spopad. Nekajkrat je tudi zajokal in se potolažil, ko so mu na njegovo prošnjo dali osvežilno pijačo. ftuske mafifal vZDA ~ ' LOS ANGELES -Ameriška zvezna policija je aretirala 21 oseb ruskega, armenskega in egiptovskega rodu, ki jih dolžijo davčne utaje, izkoriščanja prostitucije in prekupčevanja z mamili. Operacija FBI je trajala kar dve leti, potekala pa je znotraj mafijskih "vrst Policija je med raznimi hišnimi preiskavami zaplenila čedno vsoto 2 milijardi dolarjev. Glasnik FBI trdi, da je Slo za dve različni mafijski tolpi, ki sta delovali vsaka na svojo pest, vendar v povezavi z rusko mafijsko mrežo. Odpuščena zaradi visokih pet LONDON - Sodišče v Southamptonu je sklenilo, da je popolnoma v skladu z zakoni odpustiti iz službe tajnico, ki je s svojimi visokimi petami uničevala tapi-sone v uradu. 56-ltna Patricia Grover se je pritožila sodišču, potem ko jo je delodajalec odpustil zaradi njenih vrtoglavih pet. Po njenem mnenju je Slo za spolno diskriminacijo, vendar s svojimi stališči pri sodniku ni prodrla. »To je hud poraz za vse ženske, ki hočejo biti na delovnem mestu elegantno oblečene,« je po razsodbi menila Patricia Grover.